y~*fc	w->	MA
SLOVENSKO-AM ERiKANSKI
oledar za 1.1900
je dobiti
po 25 centov komad
List slovenskih delavcev v Ameriki.


3- januiT-aiTija 1900
Loto vin.
Vabilo na narocbol
,,GLAS NARODA'- nastopi svoj osmi letnik in bode tudi letoe izhajal po
dvakrat na teden.
Vsebina in cena listu ostane n e-spremenjena. Sedaj je posebno ugodno „GLAS NARODA" naročati za staro domovino, ker tam ne plačujejo več političnega koleka, velja pa ravno toliko kakor za Ameriko in sicer:
za vse leto .... $3 00. za por leta .... 150, za četrt leta . . . "75.
Tudi v tem letu s i bodemo potrudili rojakom-naročnikom vstre-zati po naše j skromnej moči. Cast, rojake pa prosimo pomoči, to je v dopošiljanju n a r o č n i 11 e in d o o vanj a. Priporočamo pa tudi inem naš
oledar
za leto 1900
a poštnino vred 25 centov, ter jem vsakdo najde kaj zanimi iu koristnega.
redništvo in upravni "t70.
p 1 s
ohj
velj
|raz največji
sovražnik.
ia prouzroča trpljenje med siromaki.
Na stotine siromakov se drenja v mestne zavode.
1 O Na Silvestrov večer zapade mino-jloeti staro leto in ž njim pokopljemo [vse težave in trpljenje, ktero nam I je prineslo. In iz svežega snega se Iprikaže imejoč mladeuiški obraz, iz njegovih veselih oči odsevajo le jbljube, veščice, ktere ves svet z reaeljem pozdravlja.
Vendar siromaštvo, skrbi iu glad ostanejo v spremstvu, ti stojč ob {robu starega leta in polože tresoče ^oke ua zibel novega leta.
Z občutnim mrazom je nastopi'o leto 1900, smejoče dete, kakor je )likajo pesniki iu slikarji, ni prine-ilo »pomladi in upanje.
nikdarLt, rekel je George Hair, superintendent v službi za jreekrbovauje vnanjih siromakov New Yorku, ,,ni bilo število siro-lakov tako veliko". Prošnje za Ipore na mestne dobrodelne od-lelke, meščanske družbe, Salvation iriiiy in druge zavode, so prekoračile letno povprečno številko. Pred rsemi zavodi so v nedeljo stale lolge vrste slabo oblečenih, tresočih se in upalih mož, žena in otrok, na nestrpnem mrazu Bkoraj »namiljeni potrpežljivo čakali na cošček kruha, na prenočišče, ali »odo premoga, nekteri so že sku-ftj lezli, ko pomoči le hitro ni bilo. ^ai zavodi to skoraj že prenapolnje-ji, kaj bode postalo z tresočih, glad-|ih in zmrzajočih ljudi, se vprašuje Ipperiotendent Blair, ko vidi vedno Sji naval siromakov. |Uadi mraz goni sedaj siromaštvo iduhlih in temuih stanovauskih Lukenj, ali pa jih pusti notri umreti, »raj bi morali časniki veliko pisati bedi, ali do dobrega nasiteni iniki velikih lutjv to najraje iinolčč.
V City L tdiug House sta se opo-kala v nedeljo popoludue dva de-141etui George Allen in IGletni tomaž Roberts. Brez stanovanja spala že dve noči v Central Par-tn nič zaužila, polnih deset ur ped okolu tavala, da sta našla prenočišče; ko ata dospela do
hiše, sta bila tako oslabljena, da se nista več zamogla kvišku držati. Ko so jima dali g >rke jedi, sta takoj morala iti v postelj.
Tema dvema je sledila lTletna žena Ema Walton, z osem mesecev starim detetom na naročaju. Nje mož nema dela in je zginol mater in dete je brezsrčni hišui gospodar za novo leto na ulico vrgel, in sedaj nemata bivališča.
V Bellevue boluišuici leži gospa Elizabeta Murphy iz hiše štev. 7 Morton Ave., njo so našli zmrzujo-čo in gladno na Waverley Place 70 let je stara sir >ta. Zelo grozno podobo siromaštva ponujajo mislečim ljudem velika mesta ; v nedeljo so meščanski listi kar na kratko omenili, da se je v nedeljo v Čakalnicah meBtuih zavodov in Salvation Army nič manj nego 1S76 osob, moških, žena in otrok, drenjalo, da bi dobili podporo.
Med tem ko je ledena mrzla burja brila okulu okenj, sedela je v slabo opravljenej sobi v hiši štev. 306 E. 25. ulice Slletna ženica Ana Wright ob postelji gluhoneme ravnokar umrle hč- re. Poslednja je bolehala vsled sušice, glad in mraz sta jej odrezala nit življenja. Ta žena je bila svoje dni zelo begata. Ko s > ženico našli je jokaje drgnila roke umrle hčere.
Na Ftarega leta večer je gladua in od mraza stresujoča žena hitela proti mestnemu prenočišču na 23. ulici; jedno dete dva meseca staro je nosila na naročaju, Gletuega fanta pa vodila za roko. Ko je siromaš-nej ženi nekdo iz množice zaklical: „Happy New Year", se je zasmijala kakor blazua. Ž-:na je dospela iz Kanade, v Moutrealu jo je oatavil ničvredni mož in popustil v tujini obloženo z otroci.
Polu list tacih prizorov bi se dalo navesti, toda Človeka, kteri ima srce za plemenito stvar, sprehaja mraz ko taka poročila piše, ali čita. Kako neenako je vendar vse sestav-ljeuo, ko baš take dneve vidimo velikanske potrate v hišah bogatašev, po hrupuih veselicah in celo cerkvah, vse v svili, srebru, zlatu in dragoceuih biserih, človek vstvar-jen po bežji podobi, pravi brat ali sestra v Kristu, naš bližnji, nad kterim se svet tolikrat pregreši ko pravi, piše, tiska iu čita: ljubi svojega bližnja kakor samega sebe, a vendar ga pusti gladu in mraza umreti 1 Malomeščansko časopisje omenja te zadeve, ali takoj tudi pozabi; kaj pomaga tako p; anje in bahaštvo? Nič! majati moramo na sistemu, da se omaje in ob tla telebi, iu to edino izvestno delajo pravi delavski listi, ktere bi moral podpirati vsak delavec. Luči, zavednosti je potreba delavcu dandanes, spoznanja svojega poklica, ne pa vednega natvezauja starokopit-nih, nepraktičnih načeli
Najmrzlejši dan.
Mrzel veter je bril iz severa, kjer je doma večen led in sueg. Zato je bilo pa tudi 10 stopinj mrzlejši, kakor prejšnji dan in vendar šo 12 stopinj nad ničlo. V 19. letih je bil to najmrzlejši 30. december v New Yorku in kakor vremenski urad poroča, bode mraz še nekoliko dni trajal. Mraz je pa tudi v južnih deželah iu ob zalivu, celo v Floridi je zmrzovalo.
Da pri hudem mrazu ubožno ljudstvo največ trpi je samoumevno. Veliko je družin, ktere nimajo ne živeža, ne obleke, ne kuriva.
Parnik „Pelotas" je bil.
Na krovu ni imel potnikov.
Moštvo se je s težavo rešilo
Parnik, o kterem smo v poslednji 6tevi'ki poročali, da so je pri Du ugen«jS3 razbil ob hudem viharju ua skalah, je „Pelotas" od hambur-ške črte.
Parnik je vozil med Hamburgom, Rotterdamom in jugoamerikanski-
mi pristanišči in oatavil Santos -Javni; (Brazilija) 7. dec. K sreči na par podporni zavodi pomagojo potreb- ! niku ni bilo potnikov. Moštvu se nim kolikor je le možno. Dobro-1 je posročilo z rešilnimi čolui dospeti
del na prenočišča so prenapolnjena vsako noč z ljudmi obojega spola. Hudi mraz je že zahteval dve človeški žrtvi. Prodajalca stare šare so uašli zmrznenega, drugi mož brez doma, je umrl v boluišuici dve uri pozneje, ko so ga tja pripeljali vsled mraza in lakote.
Velik požar tovarne.
Viljem Campbellova tovarna za izdelovanje tapet ob East R;verju v New Yorku je postala žrtev plamena. Požar so zapazili ob 10 uri zvečer v četrtem nadstropju in ob 11 uri se je poslopje sesulo, ia kup. Gasilci so delali z vso silo, toda zabraniti le niso mogli, da se je ob 1. uri vnela poleg stoječa tovarna za izdelovanje gutaperhe. Pri gašenju seje več ognj^gascev opeklo in tudi drugače poškodovalo. Oh 2. uri zjutraj so še le ogenj omejili.
Požar
$600.000
Razne vesti.
Beda zime.
Komaj se je pričela zima, in ako-ravuo dosedaj ni še pokazala svoje strogosti, so vendar minole dni našli mnogo oseb, ktere s i brez strehe tavala po cestah in skoraj zmrznile. Na^llerk imer cesti so našli ua pol zmrznjeno 19 let staro zamorko in jo odvedli v bolnišnico. Na 42. cesti so še o pravem času našli nemškega mornarja, kteri se je vsled hudega mraza zgrudil na tlak. Na potu v cerkev je 611etna ženska vsled hudega mraza omagala, da jo je morala ambulanca prepeljati domov. Na potu med Sposett in Oyster Bay, L. I , so našli zmrznjenega moža, navidezno delavca. Mož je bržkone v pijanosti padel, na potu obležal in zmrznil. Poleg triipla je ležal zavitek z šestimi voJSnimi svečami.
provzročil škode.
Požar, kteri je te dni vpepelil Campeliovo tovarno za izdelovanje tapet, so zamogli še le drugi dan popolnoma pogaBiti. Ogenj je provzročil nad $600.000 škode. Gašenja se je udeližilo moštvo dvajsetih kompanij z brizgalnicami in šestih kompanij z lestvami. Policijske rezerve od postaj v okrožju treh milj od pogorišča bo bile ua postoru. Na mnogo milj daljave je bil videti plamen vso noč. Na soseduo tovarno, v kteri izdelujejo gutaperho se je podrl zid in razrušil streho. Prebivalci treh sosednih hiš so morali svoja Bt&no-vauja zapustiti, ker seje bilo bati, da ae podere veliki dimnik. Pri požaru poškodovani ogujegaBci se počutijo bolje.
Umrla v cerkvi mell molitvijo.
Med pobožnimi, kteri so 1. janu-varija zvečer obiskali katoliško cerkev bv. Pavla v New Yoku, bila tudi mlada lepo oblečena ^ospa. Klečala je na svojem prostoru blizo altarja precej dolgo. Nakrat se je zgrudila nezavestna na tla. Nesli so jo na prosto, toda predno je dospela ambulanca iz bližne bolnišui-ce, bila je mrtva. Srčna kap je storila konec njenemu mlademu življenju. Njen mož je nastaujen pri Metropolitan poulični železnici. Truplo so prepeljali v njeno stanovanje.
Zgubil premoženje.
Za zlatarja in gostilničarja Benjamin Crooks v New Yorku se je novo leto zelo nesrečno pričelo. Poslednji dan leta je na potu domov zgubil listnico, v kteri je bilo drag« cenih kamenov v vrednosti S10.000; Poštenjaku, kteri bi mu prinesel najdene dragocenosti ob-Ijubuje Crooks S1000 nagrade, ne da bi stavil kako vprašanje. ,,0 po-lunoči," pravi Crooks, „sem zapustil svoje prodajalnico, se peljal z Manhattan nadpoulično železnico od Canal St. postaje do mosta iu od tam z 3. Ave poulično železnico do svoje hiše."
v New Romney. Vihar je parnik tako hudo p »škodoval, da ga je naj-brže smatrati zgubljenim. Ko bi bili šo potniki na parniku, potem bi bila v strašnem viharju brez-dvom no nastala velika nesreča 2 osodepolnimi posledicami.
Veliko novih zgradb.
V" minolem letu so v Manhattan in Brox naznanili storaj dvakrat toliko zgradb nego |pta 1893, t. j. v vrednosti $135,982 960 med tem, ko je vrednost novih zgradb leta 1898 znašala $78,484.6*27. Število novih poslopij je znašalo v minolem letu 4933 proti 2592 leta 1898.
Pretepanje s pestmi.
Tisoče ljudi je gledalo v nedeljo v poslopju Coney Island Sporting kluba pretepanje med Amerikan-cem McCoyem in Ircem Peter Ma-aerjem. Slednji je bil v petem krogu premagan in McCoy je dobil 820.000.
Maher je močnejši in težji kakor McCoy iu ima dva palca daljši roki kakor njegov nasprotnik, kteri je pa mlajši, gibčneji in vstrajueji nego Irec. Prvi udarec, kterega je Maher dobil na usta je bil tako hud, da je padel ua tla, toda hitro skočil po koncu, da bi z vso silo udrih-nil po Mc Coyu. Slednji se mu je letaje v kolobaru previdno izogibal, ga potem zgrabil za vrat in ga dvakrat udaril po nosu.
Vselej kadar mu je Maher prišel preblizu, ga je McCoy zgrabil in udaril v obraz, da je močan Irec padel na tla iu se konečno le še s težavo vzdignil. V slednjem krogu je dobil Maher ne samo višnjevo oko, ampak tudi udarec proti srcu, da se je opotekal. Naposled je McCoy udaril nasprotnika pod čeljust na goltanec, da je Maherju sape zmanjkalo. Obležal je več nego 10 sekund, nezavesten na tleh in „kid*' McCoy je bil proglašen zmagovalcem.
Plitvost v bankah.
A 1 b a n y, 2. jan. Državni bančni superitendent Kilbum pravi v svojem letnem poročilu, da se je število hranilnic v državi New York minolo leto za45 pomnožilo, znesek vlog pa se je pomnožil več nego za $50,000.000. Dalje pravi omenjeno poročilo, da so banke preveč lahko-mišljene pri naložitvi svojega kapitala, istotako gradbene in hranilne družbe, ktere imajo $372 982.538 naloženih pri nikakor varnih sindikatih. Radi tega bi morali dotične postave za posojevalce, poojstriti. Kil burn omenja tudi Millerjevo sleparijo v Williamsburgu, češ da ravnanje tacih sleparjev kakor je Miller, zopet kaže, da je še vedno dovelj abotuih, kteri gredo na li-mauice.
Tovorne kolarnice pogorele.
Tovorne kolarnice Staten Island Rapid Transit železnice v St. George, S. I., je 1. januvarija uničil ogenj. Tudi 12 z raznim tovornim blagom naloženih voz je pogorelo. Kolarnice so stale ob vodi, in ako-ravno so bila posamezna poslopja osamljena, se je plamen vsled hudega vetra kmalu razširil na vse kolarnice in naposled so bili celo parobrodi v nevarnosti. Dražba je najprej skušala pogasiti plamen z svojim gasilnim orodjem, toda kmalu so uvideli, da je vse zaman. Gasilci podpirani od gasilne ladije vkljub največjega napora in spretnosti niso zamogli rešiti goreča poslopja, in naposled le branili, da Be ogenj ni daije širil. Provzročena škoda znaša $10.000.
V sobi zmrznila.
Bridgeport, Conn., 1. jan. Pri odprtem oknu svoje sobe bo našli danes zjutraj 75 let staro gospo Adelia Cary zmrznjeno. Naj-brže jo je po noči prijel krč in odprla je okno, da bi klicala na pomoč.
Našli truplo pogrešane žene.
Norfolk, Conn., 1. jan. Truplo SOletne gospe Fidelije Brewer, kte ra je pred 12 tedni ua skrivnosten način izginola iz njenega stanova uja v South Sandisfieldu, Mass., je našel v močvirju dve milje od tod njen starejši sin Julij Brewer. On trdi, da ga je chicaška vedeževalka napotila iskati truplo v močvirju. Truplo je bilo zamrznjeno in so je morali izkopati. Uzrok smrti bode določila preiskava, ker sumijo, da je stara žena postala žrtev hudol-stva.
Velik požar.
Iz neznanega uzroka je v noči 31. dec. izbruhnil ogenj v dvanadstrop-nem hlevu za hišo št. MS—550 na Newark Ayp. v Jersey Cit!y. Plamen ni vpepelil samo hlev, ampak tudi tri druga poslopja, provzročivši na $35.000 cenjeno škodo. V hlevu je bilo sedem konj, od kterih bo samo tri rešili. Od hleva se je prijel ogenj prednje hiše, in jo popolnoma razdjal. Od tam se je razširil plamen na sosednjo hišo, ktera je tudi do tal pogorela.
Deček si odgriznil jezik.
Philadelphia, 1. jan. Mali deček Robert Letch se je zabaval z drsanjem na ledu. Nenadoma se je prekucnil čez glavo, pri tem pa si odgriznil jezik. Prepeljali so ga v 3reebyteria n bolnišuico.
Denar na vozovih.
Pittsburg, 29 dec. Delavce pri Carnegie Steel Co. v tovarnah v Homesteadu bodo z nastopnim novim letom osrečili za nje skrbno tovarniško ravnateljstvo. Delavcem v bodoče ne bode več treba hoditi v pisarno po plačo, marveč bodo isto z vozom k njim pripeljali. Denarni voz bode vozil po vseh oddelkih. Izplačevanje se bode vršilo vsakih 14 dni.
Pokojnine brez konca in kraja.
W a s h i n g t o n, 31. dec. Kakor komisar za pokojnine pravi, bodo vsled špansko amerikanske vojake še vedno naraščale pokojnine, to-raj ni upanja, da bi se zmanjšala ogromna svota 8150,000.000, ktero izplačajo na leto za pokojnine. Trajalo bode še mnogo let, predno bodo ti stroški deloma izginili iz proračuna Zjed. držav. Vkljub velikega pomnoženja dohodkov iz vojBkiuih davkov znaša svota za pokojnine še vedno 25 odstotkov vsega denarja, kteri ae steka v zvezno blagajuo. Kongresu pa je predloženih že več nego sto posebnih predlogov za dovoljenje oz:roma povišanje pokojnine v raznih slučajih.
Danska zapadna Indija.
Washington, 1. jan. Naša vlada se je pogodila s poverjeniki da nske vlade gleda odkupa danske zapadne Indije za kcipno ceno 33,000.000. Seveda s tem kupčija še ni sklenjena. Popreje mora kongres že isto potrditi, in ako tega ue stori, utegnejo nastati še neljube zadrege. Dotičui predlog bodo stavili takoj po božičnih počitnicah. Za sprejem bode treba večino glasov senata in zbornice kakor tudi potrdilo predsednika. Da-Ije je potreba še posebne pogodbe z Dansko, ktero mora zopet senat po-potrditi. Danska se hoča svojih za-padno iudiških posestev znebiti, ker več veljajo, nego neso. Nemčija je vedno cikala na te otoke.
Pullman pogoltnil tvrdko.
Od 1. januvarja ni več tvre Wagner Palace Car Co. Vse njp" posestvo in poslovanje je prešlo v roke Pullman Palace Car Co. Prodano tvrdko so cenili na 837,950.-000, za ktere so delničarji Wagner Co. dobili 200.000 delnic od Pullman Co. Tej konsolidaciji bodo baje v kratkem času sledile jednake še večje, ker Vanderbilti nameravajo nakupiti več železnic.
Od jezera do zaliva.
Chicago, 2. jan. Danes ob 9. uri dopoludne so 15 čevljev debelo zemeljsko plast a&atranili, ktera je zapirala zvezo s postranskim kanalom in velikim chicaškim kanalom ; na tem so delali 10 let in je veljal 833,000.000. Sedaj bode Chicago dobivala dobro Čisto pitno vodo iz jezera, nečista voda ne gre več v michigansko jezero, temveč v Illinois River, potem pa v Mississippi in v morje.
Hud potres.
St. Petersburg, 2. jan. V ponedeljek je potres obiskal Acha-kalak okraj v gubemiji Tiflis, deset vasij je razdejanih.
leno
Zvišanje plače.
P r o v i d e n c e, R. I., 1. jan. V novoangleških državah se je za delavce po prejnicah in tekalnicah novo leto ni slabo pričelo. American Woolen Co., ktera ima v šestih državah na iztoku svoje tovarne, je dovolila svojim delavcem desetod-stotno zvišanje plače. Ista bodo dobrodošla 40 000 ljudem, ali po družinah račuujeno 200.000 osebam, v žepih podjetnikov pa radi tega ne bode večje luknje nego k večjim $30.000 do $35.000. Plača je dosegla sedaj isto višino, kakor je bila 1. 1893, ko je pričela obrtuija pojemati. Tudi v nekterih tovarnah drugih obrtnij so z novim letom zvišali plačo.
Ako ima človek dena**.
S an Francisco, 1. jan. Charles F. Fair je poklonil svoji soprogi plašč iz ruske sobolove ka-žuhovine, kteri je veljal 810000. Dve leti so potrebavali, predno ao Bestavili skupaj trideset kažuhovin za plašč.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi I . . ,
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem v nego dobro. * BOLJŠE
, da je boljše Istoje NAJ-
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - XICB,

<r."&kr ■ , ...... ... i

PRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH.
/
"^w • ■......i'
esq
i
Entered as second clas matter at tile Niw Yobk, N. Y. Post office October 2. 1893
„glas naroda".
Lilt slovenskih delavcev v Ameriki.
Iidajatelj in m redili k: Pnblibhed by
F. SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.60,
Za Evropo za vbo leto .. . gld. 7.—,
» » n pol leta......3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
„Glas Naroda" in
izhaja vsako sredo soboto.
„GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglaso do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti ■e ne uatisnejo.
Denar naj se bjugovoli poslati po Mon Order. /
Pi i spremembi kraja naročnikov nroaiino, da /fee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi yynika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Preplavljena solina.
New Orleans, La., 29. dec. Da rešijo na $400.000 cenjeno stro-jevje v preplavljeni solini Belle Isle v Iberia Parish, bodo učinili, da voda zmrzne. Led upajo potem lahko izsekati. Med tem časom se morda posreči velikanski vrelec zamašiti. Solina je lastnina new-yorških kapitalistov.
Sindikat slepih prosjakov.
New Orleans, 2. jan. Moža t *".nenom William Sullivan je da-nrs tožil recorder Aucoin, češ, daje več slepih mož in žena organiziral in razpostavil v raznih delih mesta, da prosjačijo. Del naprošonega de-carja so morali zvečer dati Suliva-liU. Zatoženec je prosil sodnika, da naj ga ne obsodi in obljubil, da bode v 24 urah mesto ostavil. Toda sodnik je rekel, da mora napraviti konec vednemu nadležnemu prosja-čenja in Sullivana obsodil na 60 dni ječe.
Boji organiziranih delavcev.
Austin, Tex., 1. jau. V Grove-tenu, Tex., preti prelivanje krvi med 300 štrajkujočimi delavci ta-mofinje Lumber Mill in z ua njihovo mesto nastanjenimi skabi. Mnogo meščanov je zapletenih v prepir in skoraj vse mesto je pod omžjem.
E e?a d i n g, Pa., 1. jan. Reading železniška družba je objavila svojo novo lestvico gbde plače. Strojevodji osobnih vlakov dobe prvo leto $4.50, drugo $5, tretje $5.50 za vožnjo 180 milj. Za krajše vožnje dobe $3,50 na dan. Kurjači dobe $2.65 potem $3 in$3.50 za vožnjo. Sprevodniki na osobuih vlakih dobe $3.50, na tovornih vlakih pa $2.50 do $3.50 za vožnjo.
Washington, 1.jan. Tajnika Frank Morrisona od „ American Federation of Labor" je poslal Sam Gtompers v Pittsburg, da bi pomiril med Unijo stavcev in pri časnikih poslujočimi mašinisti nastali prepir.
Bagdad, Fla., 1. jan. V Simpson & Co. predilnici, kjer štrajkajo ,,Knights of Labor" so danes pričeli delati skabi. Ko so šli slednji opolndne k obedu, je bil jeden njih zavratno ustreljen v nogo.
Philedelphia, 1. jan. Krajevna uDija št. 13 ,,Bridge & Structural Iron Workers'4, 350 mož močna, je danes sklenila štrajkati, zahtevajo 28 centov na uro in de-▼eturni delavni dan. Radi tega bode počivalo delo pri večih velikih novih zgradbah in mostovih.
Srečkanje naj odloči.
Parkersburg, W. Va.,2.jan. Ako imajo ljudje denar in nič opraviti, jim pridejo dostikrat čudne misli. Tako sc tukaj ustanovili samski klub, čigar pravila so sicer tajna, a vendar vse govori o njih. Po pravilih društva srečkajo člani vsacih šest mesecev in kogar zadene črna srečka, se mora v prihodnjem poluletju oženiti ali pa plačati kazen, razun ako dokaže, da je dve pošteni dekleti prosil v zakon in se mu je v obeh slučajih odklonilo. Mlade dame v Parkersburgu še niso jedine v tem, ako hočejo klub zatreti ali ne.
Drzni roparji.
S ea ttl e, WaBh., 29. dec. Dva lopova sta včeraj večer napadla voz poulične železnice Ballard St. črte. Toda naletela nista pravih potnikov, kajti dva sta takoj potegnila svoje revolverje in stopila roparjema nasproti. Menjali so več strelov in jeden potnik Plimpton po imenu je bil zadet v roko in prša. Roparja sta morala bežati, toda jedeD ojiju je storil le malo korakov in se od kroglje zadet, grudil mrtev na tla; drugi je ušel.
Levi so ga raztrgali.
Dunaj, 2. jan. Grozna nesreča se je pripetila v zverinjaku v pra-terju; pred obilo občinstvom je šest levov napadlo strežnika in ga na kosce raztrgali. Nesrečnik je bil Karol Rubowski, kteri se je vedno podajal med leve. Ko so ga danes levi napadli, hiteli so mu na pomoč ostali strežniki in nameravali zverine z bakljami in vodnim curkom odpoditi od žrtve, toda vse je bilo zaman.
Usmrtenje nečloveške matere.
Dunaj, 3. jan. Tukaj je bila danes obešena perica Julijana Humel, ktera je svoje petletno dete do smrti trpinčila, in bila zato k smrti obsojena. Jokajočo in upi-jočo so na pol mrtvo vlekli pod ve-šala. Nje mož je bil tudi k smrti obsojen, a pomiloščen v dosmrtno ječo. (Zakonska Humel sta svojo petletncrlfčerko grozno mučila in se je nameravala potom gladu zne biti. Dete je umrlo meseca marca lani in ko so truplo sodnijsko preiskali, se je ponudil grozen pogled. Kosti deteta bo bile polomljene, telo bilo na več delih obžgano in imelo hude otekline. Mož in žena sta si eden drugemu očitala zločin. Dete sta dva leta mučila.)
Evropejske in druge vesti.
London, 31. dec. Londonski Board of Trade je izdal knjigo o štrajkih inlockoutih za 1.1898, kte-rih število je znašalo 711 in bilo udeleženih 253.907 delavcev. Glavna zahteva, zvišanje plače je spravila na noge 141,747 mož, proti znižanju plač pa se je bojevalo 10.-654 delavcev. Od štrajkov je bilo 60 odstotkov zgubljenih, 22 je bilo vspešnih, pri 17 so se pogodili, drugi pa so ostali nedoločeni.
London, 31. dec. Tukajšno časnikarstvo še vedno noče umeti uzroka, zakaj je kralj Menelik v Abesiniji svojo armado sklical pod orožje. Tudi se dela kakor bi v isti-ni verovalo, da ima Menelik pred očmi le obrambo pokrajine Tigre, akoravno je tam že dalj časa popolnoma mirno. Da so se medArglijo in Italijo, glede Menelika vršile diplomatične obravnave, je znano, ker pa navlašč prikrivajo.
Ruski časopisi se trudijo zanikati vse vesti o oboroževanju v Abesiniji in v Petrogradu trdijo, da Menelik ni ostavil Adisebo. Temu nasproti je dognano, da britiški agent v Bijoubitalu in zastopnik Italije že več dni ne moreta s Menelikom te-lefonično občevati, kar dosedaj nikakor ni bilo težavno. Menelik to-raj ni več v Adisebi, ali pa s zastopniki Anglije in Italijo noče nič več opraviti imeti. Slednji morda to tudi prav dobro vedo, kajti že tri mesece jih ni bilo v Adisebo, med tem ko so bili popreje večkrat tam na obisku. Tudi se je zvedelo, da so Francozi vestno poročali Me-neliku o zmagah Boercev nad Angleži. Sedaj se pa še čudijo, da se je pripravil za vojsko, posebno ker vfe, da je njegov najnevarnejši so.
za
deželo in odrinil v južno Afriko. Skoraj gotovo bode Menelik na jugu energično udaril po Angležih.
Dunaj, 31. dec. Karol Millo-cker, znani avstrijski skladatelj operet, je danes vsled kapa umrl. Millocker je bil učenec dunajskega konservatorija, potem gledališki kapelnik v Gradcu in na Dunaju. Popularen je postal radi godbene skladbe k ,,Drei Paar Schuhe", „Bettelstudent", „Die Jungfrau von Belleville", „Don Cesar", ,,Die sieben Schwaben" in z izdavanjem „Musikalische Presse". Njegove skladbe so bile v istini lepe in uho zelo priljubne.
M o n t e r y , Mex., 1. jan. Britiški podaniki v Mixiki so prispe vali nad $600.000 v zlatu k vojnemu Zakladu in poslali lordmajorju i London. Do februvarijaupajo spra viti skupaj milijon dolarjev.
Dunaj, 1. jan. Ministerstvo Wittek, ktero je še le nedavno sto pilo na Claryjevo mesto, se je y malo dnevih naveličalo uradovauja. Kot njegovega naslednika imenu jejo dosedanjega ministra notranjih zadev dr. pl. Koerderja.
Rim, 1. jan. Kralj Humbert je danes pomilostil vse radi političnih pregreškov zaprte osebe.
B e r o 1 i n, 1, jan. Z odpošiljat vijo križark „Condor" in „Schwal-be" v Delagoa zaliv še niso vse ho-matije dokončane. Zaplenenje nem škega parnika„Bundesrath" je .'irše kroge Anglije zelo poparilo. Zadeva ima sedaj v rokah vnanji urad in prav lahko nastanejo iz tega še mednarodne spletke. Nemčija varovati svojih meščanov pravico neovirano potovati v Transvaal. Anglija je prelomila neutralnost in to tembolj, ker čez Delagoa zaliv ni odrejena blokada. Nemčija pričakuje kmalu popolnega zadoščenja. Včeraj popoludne je državni tajnik pl. XJiilow predložil cesarju poročilo o položaju. Isto bodo razmotrivali v posebni seji kabineta. Ako so se potniki na ,,Bundesrathu" hoteli bojevati z Boerci, britiško vlado kaj malo briga, posebno ker je bila la-dija na neutralnem morju.
Iz našit novih Umi
Skalnato trdnjave so osvojili.
Manila, 29. dec. Polkovnik Lockett je danes z 600 možmi osvojil od Filipincev nepremagljivim smatrano skalnato trdnjavo nad Montalbanom, severoiztočno od San Matea. Amerikanci so vjeli 24 nasprotnikov in uplenili jeden top orožje, streljivo, itd. Na amerikan-ski Btrani je bilo šest mož ranjenih.
General Lawtonov pogreb.
M a n i 1 a, 30. dec. Z vojaško častjo so danes zjntraj pokopali 18. dec. pri San Mateo usmrtenega generala Henry W. Lawtona. Vsa ge-neraliteta z general Otisom in con-treadmiralom Watsonom na čelu, se je udeležila pogreba. Truplo so iz mirodvora v Paco prepeljali v Pasic, kjer bo ga prenesli na krov prevožnega parnika „Thomas", kteri je danes popoludne odrinil proti domovini. Truplo spremljajo štirje vojaki.
Zarota v Manili.
Manila, 31. dec. V mestu so prišli na sled zaroti, ktera bi imela pričeti izgrede ob priliki general Lawtonovega pogreba in ne samo Amerikancem nakopala neprijetnosti, ampak tudi provzročila zunanje spletke. Skrivni policaji so zvedeli, da zarotniki nameravajo pri pogrebu metati bombe na vozove udeležencev, med temi na one ptujih konsulov in s tem pokazati, da Amerikanci še v glavnemu mestu Filipin ne morejo jamčiti varnost prebivalcem, radi česar bi morale druge oblasti poseči za varnost svojih podanikov. Zaroto so pustili v miru do konca, na dan pogreba pa vodili sprevod po drugem potu, zaprli več zarotnikov in zaplenili bombe in streljivo. General Ricar-di, vodja vstašev je bil baje osebno v Manili, da bi vodil zaroto.
Vstaši v Oavite.
ve, u» je	—j----—— | Manila, 1. jan. Vsaki čas je
I vražnik general Kitchener OBtavil' pričakovati, da prilomastijo vstaši
v pokrajino Cavite, južno od Manile. Samo pod Imusom taboruje 2000 oboroženih Filipincev. Da še ne bode tako hitro konec vstaje, dokazuje okolnost, da je v minol.h šestih mesecih nemška ladija izkrcala 18.000 pušk in 10,000.000 nabojev in to orožje in strelivo sedaj rabijo v bližini Manile.
Štirje častniki, 18 vstašev, Agui-naldova žena in sestra so se podali Amerikancem v Talabinu, pokrajine Bontoc. Dva bataljona 39. peš-polka sta našla Cabunay zasedeno. Nastala je bitka, v kteri so Amerikanci vjeli 100 vstašev. Prvi so zgubili 2 mrtva in 4 ranjene.
Dopisi.
Little Falls, N. Y., 2. jan.
Slavno uredništvo ,,Glas Naroda", ker imajo rojaki širne Amerike le malokdaj priliko čitati kako novico iz našega kraja, zato sem se namenil danes nekaj sporočati. Tukaj nas biva le 39 Slovencev in Slovenk in se lani nismo najbolje razumeli, upam pa, da novo leto lepše pričnemo, več o tem nisem hotel, niti nameraval pisati; pač pa imam rojakom naznaniti o zgubi nam priljubljene rojakinje gospi-ce Frančiške S us m an, doma iz Vrhnike, ktera je dne 31. dec. 1899 v 21. letu po 6mesečnej bolezni za sušico mirno v Gospodu zaBpala. Njene zemljske oBtanke smo spre mili k poslednjemu počitku 1. ja-nuvarija t. 1., sprevoda so se udeležili vsi tukaj bivajoči Slovenci. Za pokojnico žaluje tukaj oče, brat in sestra, a v stari domovini pa mati in četvero mlajših bratov. To je prva žrtev naših rojakov v tem mestu, ktero je zahtevala smrtna kosa, zato daj Bog, da bi se mnogo let zopet ne povrnila. Pozdrav rojakom širne Amerike, ,,Glas Narodu" pa želim mnogo novih naročnikov v letu 19001	Geo. Šile.
Cleveland, 0., 29. dec. Gospod urednik ,,Glas Naroda", naznanjam Vam, da je moj prijatelj in zvesti naročnik „Glas Naroda" gospod Janez Kadunc umrl na božični dan zvečerob 9 uri 30 min. po dolgej mučni bolezni, previden z svetimi zakramenti. Pogreb ja bil v četrtek 28. t. m. dc-poludne; udeležilo se je pogreba več društvenikov sv. Vida se zastavo kakor tudi pevsko društvo „Zvon", to društvo mu je lepo zapelo nagrobne pesmi in poklonili krasen venec, kar je tudi storilo društvo sv. Vida, krasen venec so pa podarili tudi njegovi osobm prijatelji z napisom: ,,Tvoji ostali prijatelji za teboj žalujejo." Polega društvenikov se je pogreba udeležilo tudi mnogo druzih osob. Pozemske ostanke smo najprvo spremili v cerkev sv. Vida, kjer so bile opravljene običajne molitve. Pckojni je bil Član društva sv. Vida, K. K. J. Jednote in pevskega društva ,Zvon4 sploh je bil ranjki vreden spoštovanja, ker bil je značajen.
Prosim Vas pa g. urednik, da natisnete tudi v spomin nastopne kitice:
Prijatelj ob rakvi prijatelja g. Janeza Kadunca.
Še jeden pogled, jeden vzdih, -— In si ugasnil, in si tih: Zaspal, preminul si na vek, Dokončal si zemljski, tek, Tu v rakvi spiš sedaj pred nami; In kmalu, kmalu spal boš v jami!
Okrog prijatelji stoje, Igrajo vsem v očeh solze, Saj pač lahko žalujejo, Saj pač lahko tugujejo: Prijatelja so zdaj zgubili, Ki so prisečno ga ljubili.
Še lahko žil bi mnogo let, Užival njega sadjn cvet, Lahko ie dolgo svet bi zrl, Pa je prerano nam umrl — Zdaj oplakujemo to zgubo, Ker zgubili smo dušo ljubo.
Toda slušajte me, ljudje: Čemu obilne te solze? Ob blago dušo smo zares, Pa zdaj že biva vrh nebes, Naj nam ne bo pri srcu težko, Lepoto zre on že nebeško.
F. L.—č.
Jenny Lind, Ark., 30. dec.
Naznanjam Vam, da tukaj še vedno štrajk traja in nič ne vemo kedaj ga bode konec. Preveliko je število skabov in žalibog, daje med njimi tudi obilo naših rojakov in me je sram, da jih poznam, večina med temi bo bogataši v starem kraju. sedaj so pa sem prišli nam iu našim otrokom trdo prisluženi košček kruha trgat iz ust. Štrajkarjem pa kličem : Harah ! le naprej, ničesar se ne bati, pravična stvar mora zmagati, mi zahtevamo poleg dela tudi jela. Srčni pozdrav vsem rojakom, tebi „Glas Naroda", zagovorniku delavcem pa želim obilo naročnikov.
Unijski delavec.
Vojna meči Boerci in Anglijo.
Pretoria, 25. dec. General Scbalkburger poroča od 23. dec., da vozijo vlaki v Colenso, iz česar se da sklepati, da so Boerci okolo Lady$mitha zgradili zvezno črto.
London, 30. dec. Poročevalec iz Ladvsmitha popisuje v „Dai!y Mail" obstreljevanje 22. in 23. dec. najhujši vsega oblaganja. Več granat Be je razletelo blizu hiše bolnega generala Whita. Jedna granata je udarila skozi sosedno hišo.
Pietermari zburg, 27. dec Vsakovrstna poročila prihajajo iz Ladysmitlia. 11. dec. so nameravali napasti velik oblegalni top, toda strelni bombaž, s kterim so hoteli razdjati top se ni hotel vneti, poleg tega bi jih bili Boerci kmalu zajeli. Sovražnik je zelo previden, in še vedno strelja na mesto, naskoka pa le noče tvegati. Najbrže misli Lady-smith izstradati, toda meBto je s živežem dobro oskrbljeno. Odkar traja obleganje, je bilo 70 mož usmrtenih in 236 ranjenih. General White ima mrzlico.
ModderRiver, 28. dec Boerci so včeraj mislili, da jih hočejo Angleži napasti, zato so do polu-noči neprenehoma streljali proti britiškimi pozicijami. Angleško topničarstvo je Btreljanje točno odgovarjalo. Sedaj je brez dvoma, da Boerci bivajo v svojih jarkih.
Lourenco Marque z, 30 decembra. Iz Pretorije se 27. dec. cfi-cijelno poroča, da so Angleži 25. dec, planili iz Mafekinga in b topovi in oklopuim vlakom napadli boersko trdnjavo. Boj je divjal tik poleg zidu trdnjave. Angleži so bili z veliko zgubo, namreč 109 mrtvih in ranjenih, nazaj zapode-nih, med tem ko so Boerci zgubili dva mrtva in sedem ranjenih. Poveljnik Snyman je osebno vodil vojne čete Burgherjev. Jugoafri-kanski Blušalci medicine iz Edin-burgha so preko Delagoa zaliva s petimi tonami zdravil dospeli v Pretorijo.
Britiške vojne ladije so zaplenile nemški parnik „Bundesrath", nemške jugoafrikanske Črte in ga odvedle v Durban. O tem parniku se je nedavno pisarilo, da je dvakrat pripeljal Boercem orožje in streljivo. Med potniki na ,,Buudesrathu', so bili baje tudi trije nemški čast-uiki in dvajset mož v Khaki uniformah, kakoršne nosijo po tropič-nih deželah. Najbrže so bili vojaki namenjeni pristopiti k boerBki armadi. Parnik je prišel iz Mozambique.
H a m b u r g, 30. dec. Ravnatelji nemške 'ztočno-afrikauske črte so zvedeli, da poveljnik pristaua pri Durbanu ni hotel povedati uzroka, zakaj so parnik ,,Buudesrath" zaplenili. , Tukaj pravijo, da ni bilo vojnega tihotapstva na krovu parnika. Nemški zunaj ui urad radi tega posreduj« z britiško vlado.
London, 1. jan. Anglija ima vsaj tolažbo, da se novo leto ni pričelo s porazom na bojišču. Da celo o dveh zmagah iz Kap koloniie se poroča. Večjo zmago je priboril baje general Gatacre, kteremu je došla precejšna pomoč odkar je bil tepen pri Stormbergu. Dva tisoč Boercev je napadlo močno pozicijo Angležev pri Dordrechtu. Angleži niso samo napad odbili, ampak imajo sedaj strategično važen kraj popolnoma v svojih rokah. Gatacre se lahko sedaj z dvema kolo-noma pomika proti Stormbergu in iatoč^ko kroti uporne koloniste.


ioma doc stočAo
Bitka pri Dordrechtu je veJ Boerce sedem mrtvih, Anglf pa štiri ranjene in sedem pof šanih.
O drugi zmagi Be poroča iz Naaw-1 poorta, da je močan oddelek| britiške konjiče in topničarstvi preganjal v Colesberg umikaje Boerce iu jim prizadjali velike zgu-be. Do štiri milje pred ColesbarJ gom j e general French dobro pc snažil. Tudi brzojav iz ChieveleJ da so Boerci razdjali železnico m< Ladysmithom in Tugela reko, vojni urad le ugodno tolmači ker misli, T da nameravajo Boerci b tem kriti svoj odhod. Poročevalec od „Daily Mail" v Rensburgu potrjuje zmago generala Frencha.
Frere Camp, Natal, 1. jan. O polunoči so čuli hudo streljanje topov blizu Ladysmitha. Mislijo, da je bilo to le novoletno voščilo mod nasprotnica armadamo.
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O , v Pittsburg, Pa., ter ee priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imani vsakovrstnih pripovednih in kralsno ve-j zanih molitvenikov. Denafl naj st mi blagovoli poslati objednem s naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto.
MATH. P0G0RELG,
St. Marys Church 57iSt.,
Pittsburg. Pa.l
Slovencem in Hrvatom
njam, da sem odprl
n^izna-l
Miners Exchange ——xSalo!
700 E. Cooper Av., Aspen, c\
V	njem točim izvrstno p Denver Milwaukee, od te pivs s^in tudi agent, dalje vsakovrd žgane pijače, fine smodf dobiti so dobra jedila in pj 11 o č i š č e.
V	obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lasti
m9
>k><
v cA

Koledar za leto 190
pričeli Brno te dni razpošiljati] velja le 25 centov poštnine pro^ ter je zelo zanimiv.
Obseg: Koledar, to je dvanajst! mesecev Be zgodovinskimi podat-j ki in nato sledeče koledarske! stvari. — Prebivalci Zjed. državj
—	Nastanek zvezne vlade ameril ške. — S^dauja površina Zjedj držav. — Države, ki so podpisali ustavo Zj^d. držav iu territoriji.
—	Bistvo zvezne vlade. — Raz-predelnina držav z važnimi podatki. — Gesla posameznih državj
—	Starost ljudi. — Božična Bre^ ča. (Povest.) — Rokovnjači ni zapndu. (Popis z 2 podobama.
—	Črti ca iz življenja cesarja FraL Jožefa. — Moj Btric. — Železniški čuvaj. (Povest.) — Squin Murphy. (Črtica iz amerjkanske ga življenja.) —V pesteh sovraž, nika. (Zgodovinska povest.) -Mati. (Črtica iz starih čaBov Arkaueasu.) — Na preužitku. Strel. (Pripovest iz življenja oi goriškej meji.) — Kako sem met veda vjel. (Lovska humoreska petimi slikami. ) — Posnetek na] selbinske postave. — Sveti zJ naseljence. — Bogatstvo predsedj nikov. —Letna službenina ura< ni kov Zjed. držav. — Po kolik< dobivajo vladarji v Evropi. — priličnih nezgodah. —Pomoč pi 'jezgodah. — Občekoristno. Sirokost nekterih večjih rek. f Mil. škof Janez Vertin (z dve| ma slikama). — Leto 3 899 (j dvema slikama). — Smešnice Blikami. — Naznanila.
Koledar obsega 104 strani in je tij skan na lepem papirju. Rojaki se| zite po njem 1
KOLEDAR „GIas Naroda" proJ dajata v Clevelandu, O. : Johti Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St] in JacubWidmar 1196 St. Clair Sti
V	Anaconda, Mont., M. J. Krai kar, 501 E. 3th St.
V	C al u metu, Mich., je dobit „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunicha.
SLOVENSKA
JRRA.TIK
za katoliško ljudstvo
za navadno leto 19
imamo naprodaj po 10 centov ko4 mad poštnine prosto; za nje se nam j lahko pošljejo poštne znamke. A kdo vzame 50 komadov jih dai po 6 centov, toda ekspresne ške nemoremo plačati mi. mM V Clevelandu, o., pratiko JOHN GRDINA, ti 1751 St. Clair St.
"

Jugoslovanska KatoliškaJednota,
Sedež v ELY, MINNEOTA.
URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, ftnnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 Sou* 13 th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Mio^ota;
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely,Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely Minnesota.
PREGLEDOVALC^N JIG: John Habjan, Box 303, E>"» Minnesota; John Pkeširn, Box 286, *ly, Minnesota; John Lovšin, Box 291. }y, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljat*** I- tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,GLAS NARODA"-
Drobnosti.
Iz Ljabljane pišejo dne 15. dec. Danes se je pred tukajšnjim p-rotuim sodiščem dovršila razprav proti Blažu Ravniku, gostilničaju iz Ljubljane, obtoženemu, da jeJri Upniškem mostu pod Dobrav na Gorenjskem ubil svojega prijaelja BoŠtijaua Zvaua iz Gorij tergforo-pal. Ravnik je tajil. Udal g je-v toliko, da je šel po onem »otu z Žvanom, da pa je on šel usBtran, Žvan pa naprej in da ga je ul klicati: ,,Blaž teci, teci." Hot' mu ju na pomoč, pa sta mu da moža preetrigla pot. Ubežal je poti Oto čam in nazaj v Ljubljano,ker se je svoje žene bal, da bi ne simila, da je hotel k sestričini v lamnogo-rico. Prič ga ni nobenavidela na dejanju, pač pa so vse okolščine govorile proti njemu. Porotniki so S( glasno potrdili vprašaije sodišča o roparskem umoru iu £>dišče gaje j obsodilo na smrt na vnalih. Ravnik je prej z dolgim govorom dokazoval svojo nedolžnost, po obsodbi pa je pripoznal svoje dejanje. Ubil je Žvana z hrastovim kolom,
ga oropal in ga potem vlekul k vodi. * •
*
Sne^a padlo je prvo polovico decembra na Notranjskem in Gorenjskem tri črevlje, po Dolenjskem pa 2 črevlja na visoko. V goratih krajih so pota tako zametena, da otroci
ne morejo do šole.
* *
*
Zamet na Rodolfovi železnici- V
Jesenicah na Gorenjskem je skočil neki tovorni vlak z dvemi stroji iz tiru. Po duevi je bil tovorni promet ustavljen, po noči so ga hoteli for-sirati, ker je bilo mnogo blaga za prevažanje. A zameti so bili prevf-iikt. Tudi v Javorniku je skočil stroj iz tira. Tovorni promet na državni in na južni železnici je ustavljen. Gorenjska stran je vsled omenjene nezgode zastavljena, popotniki morajo prestopati.
* *
*
Zmrznil je 3. dec. 50 let star: kovač Fran Pohliu iz Medije v občini Kolovrat. Napil seje bil žganja in v pijanosti padel v potok, kjer B'»
ga drugi dan našli zmrznjenega. * *
*
Strašna nesreča se je pripetila 15. dec. v Kijflachu na Štajerskem.
V	tamošnji steklarni tvrdke Hart se je pod težo snega podrla steklena streha nad tovarno ter pokopala pod seboj kakih 40 delavcev. Podrla je tudi peči in hipoma je začelo vse poslopje goreti. Pet ljudi
ostalo mrtvih, 12 je ranjenih nevarno, kakih 20 pa lahko.
* * *
28 voz v sne/*u na cesti. — 15. dec. je imelo 28 voznikov iz S >ške doline hud dan in še hujšo noč. V Ročinju so vzeli vsi priprego, ali v Ušuiku so obtičali v snegu na cesti.
V	prvi voz so zapregli več parov konj, ali ni Slo. Morali so razpreči, postaviti vozovom stražo in gnati konje v hleve na razne kraje, celo do Volč in nazaj v R -činj. Šele v
soboto popoludne so bili rešeni! * « *
Nov srebrni denar po 5 kron kujejo v novčnem uradu. Pod cesarskim orlom bo napis „5 Cor." to je po latinski ,,quir.que Coronae" (5 krm) Okrog orla je uvrščenih 5 Krbu. Vrednost bo označena ▼ vseh a vs trijskih jezikih.
Gosp. M Ples, rodoljubni župan v Devinu, je sedel 18. dec. zopet pred tržaškim sodiščem radi zuanih izgredov na L^gino šolo. Prvo razsodbo, s katero je bil obsojeni na 8 mesecev ječe, je najvišje sodišče kar razveljavilo. Sedaj je bil obsojen le na 14 dni j zapora, češ: daje kazal odobravanje ^ečenih izgredov. Dva soobtožena,lačenbergerjal v Mavhinjah sta namreč trdila v nasprotju z macgimi drugimi pričami, da jo g. Ples — ploskal in s tem pohvalil početje razgrajalcev. — Poda na je menda prošnja 2a pre-membo kazni v denarno globo 1 — Tako je končala ta zloglasna gonja proti g. Plesu, ki je pretrpel nad 40 dnij preiskovalnega zapora I — Proti Slovencu Plesu so našli takoj paragraf o odobravanju I Sloveuci, spoznavajmo, kaj nam donaša —
avstrijski patrijotizem I * *
*
("ndak je bil 92-letni starec Matej Cbiab^rizza, ki je te dni umrl na R^ki. Že pred leti si je dal napraviti prostorno rakev, katero je imel shranjeno pod svojo posteljo. Zilel je, da bi tudi po smrti spau-čkal udobno. Sedaj se mu je izpolnila želja. Položili ao ga v priprav-
ljeDo rakev.
* * *
Avstrijski cesar o antisemitskili izgredih. Iz duuajBkih listov posnemamo sledečo vest o splošnih avdi-jtncah pri cesarju : Med drugimi je bil sprejet tudi višji rabinec praške izraeiitske občine, dr. Aleksander KiBch, ki je prišel, zahvalit se cesarju za podeljeni zlati zaslužni križec s krono. Cesar mu je dejal pri tej priliki: „Vaši verniki imajo sedaj t^žke dneve, toda razmere se že boljšajo. Jaz sem jako ogorčen radi teh burovostij". In cesar je ponovil: „Da to so bile surovosti". Dr. Kisch je prosil na to cesarja, da bi smel povedati javnosti te njegove besede, in cesar je odgovoril: „Da, storite to!"
* * *
Sokrivec Lnchenijev. Kakor poročajo z Duuaja, imajo v Niči že mre« dni zaprtega tiskarja anarhista Galduco, od katerega je Lucheui baje dobil znano pilo, s katero je umoril cesarico Elizabeto. Galduca
seje nekaj časa mudil tudi v Trstu. * *
*
11 let star samomorilec. Kari Schiifer, 11 letni sin neke vdove na Dunaju, se je te dni vrgel s VI. nadstropja na dvorišče ter se smrtno pobil. Deček je dobil v šoli njega mnenju preveč slabo spričevalo. Učitelj mu je dal skoraj same 2 (t. j. red dobro), a to seje zdelo Karlu, učencu V. ljudskega razreda, premalo. Ko je pokazal spričevalo materi, mu ni rekla uiti besedice, a vendar je šel deček takoj na Btra-uišče, kjer je odprl okno in skočil ua dvorišče. Ponos dečkaje bil večji kakor strah pred smrtjo. Čuden otrok!
* * •
Vstaja v semenišču. V bogoslov-skem semenišču v Prizrendu so se dviguili teologi proti metropolitu Diouiziju. Ker jih je hotel metropoli t ugnati b policijo, so bogostovci zbežali k ruskemu konzulu v Skop-lji. Metropol i t je hotel več bogo-slovcev zapoditi iz semenišča, a temu so se tovariši uprli. Kako se ta bogoslovska vBtaja konča, še ni gotovo.
Tri mesece ječ«4 za besedico — zde
(tukaj.) Kakor javljajo ,,Lidove Noviny", j« garnizijBko sodišče v Brnu obsodilorezervnika Dufeka iz Gaje. ker seje na kontrolnem shodu prijavil v materinščini, v trimesečno ječo. Sodišče je našlo v postopanju imenovanega — upornost.
Smešnice.
Službeno oviran. Žena: ,,Gospod doktor, moj mož se že od včeraj slabo počuti, noma teka, glava ga boli in šet let ni zamogel po noči spati". — Zdravnik: „Že šest let ne? Kako ste pa zamegli tako dolgo pustiti?" — Žena: ,,Ni bilo« drugače mogoče, ker je moj mož nočni stražnik!"
Dobro. Učitelj: ,,Naštej mi Tone več vrst rac". — Tonček: ,,Domače race, divje race". — Učitelj : „Ali se nahajajo še kake druge race?-4 — Tonček: ,,Da, tudi časnikarske race".
Slovenci in Hravtje y Cbicagi
pripravite se na
Maskeradni ples
kterega priredi
SloTr podporno drastvo »SLOVENIJA"
št. 44 Češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dno 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina, za, osobo 25 ct. MMT* 10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi
ODBOR.
Otrok časa. Učitelj : „Povejte mi kak dobiček ima človeštvo od ognja?" — Mali Chon : ,,Da zavarovalne družbe škodo po požaru plačajo".
Pri ljudožreih. Potnik (zdi-hovaje) : ,,Joj, joj ta neznosna vročina I" — Giavar: „Le pomirite se, jutri pridete Vi na led!"
Oh te ženske! Gospa (sitni-ca ) : ,,Toraj žena tvojega tovariša, kteri ravno toliko zasluži kakor ti, zamore iti v toplice, in jaz...." — Mož: ,.Pomiri se ljuba moja, mož mi je povedal tajnost, da dela dolgove!" — Žena: „To je sramota za tebe. . . . ali nemaš nič kredita?!'
Dobra prilika. Ženitbeni posredovaleč (moža žel?čej devici): „Tukaj imam lepega plemenitaša, kterega zamorete dobiti pod ce no!"
Francoska parobrodna družba
e
Trmtlantipe.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - LYNSBRUK (Avstria). sw Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz piistanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street:
La Normaudie 4. jan. 1900. La Champagne 11. >? 1900. L' A qui ta 1 ne	18. „ 1900.
La Gescogue	25. „ 1900.
La Normandie	1. febr. 1900.
La Bretagne	8. „ 1900.'
L' Aquitaine	15. „ 1900.
La Gasgogne	22. „ 1900.
Prvi razred kajite do Havre ve ljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 32 BROADWAY. NEW VOR K.
Predrzni zajci. A.; ,.Gospod baron, ali niste nobenega zajca zadeti?" — ,,Veduo zadel, toda ti debelokožni spaki se niso čutili zadete!"
Listnica aredništva.
Rojakom odpošljemo Bedaj za 820.35 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
1 Kje sta?
ANTON KERAL, pred sedmimi meseci je bil v Kansas City, Kans , njegov naslov bi rad zvedel: J. Der-čar, 26-2 n d St., Kansas City, Kans.
I/ * « /
Kje je 9
JOHN KOČEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je hil tukaj v Anacondi, Mont., potem pa odšel v Eveloth, Miun., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naBlov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. Vi-r an t, 501 E. 3rd St., Anaconda, Mont., ali pa ,,Glas Narodu". (4)
Na prodaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu ii v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj iu imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap. )
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prek a j enega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnosti so
it®"' kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem 1
Podpisani Be priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi ir-
okolici, da obiščejo prvi slovenski
1024 South 13. St,, Omaha, Neb
Ved uo sem pripravljen vsakomn dobro poatreči zdobro pijačo finim ffh i skeye m in izvrstnimi smodfeami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne y6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaie (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Y/
t
ktere imamo v naši zalogi in jih
odpošljemo poštnine prosto, ako st nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, $1. "" » „ v usnje vezane, 70ct.
Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, 80 ct.
Kruh nebeški, zlata obreza, |1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct.
Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usuj. vezana, 80 ct.
Presveto Brce Jezusovo, zl. obr., $1.10 „ ,, „ v usnje vez. ,90 ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,,	„ v usnjevez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. ,. „ v platno vez., 42 ct.
Spomin naJezuBa, zlata obr., 98ct. n „ „ v usnje vez.,55ct.
Pravi služabnik Marijin, zl. ob. $1.10 11 ,,	„ v usnje80 ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Zgodbe sv. pisma, 40 ct.
Evangelij, 50 ct.
Veliki katekizem, 45 ct.
Mali „ 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct.
mali, 12" ct.
(ao. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do $3000 Za bolniško podporo Be plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž*di kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 AUportSt., Chicago, IU., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St, Chicago, IU.
Narocujte se na
Koledar »glas naroda"
za leto 1900.
Cezia 25 centoTr.
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo ua novo urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Ved no bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICH.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča Bvoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODICE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.v Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri Bem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, Bveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovaujem
IGNAC MIKLICH.
\
Podpisani priporoča vBom Slovencem svoj kraB-no vrejeni
Hotel JPlorcncc
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
tegljišc©.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl.
Svoji k svojim!
Sž spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je C18 do $35 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da Bi jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil Be je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
IMla-bIfcu EZapscli na ELY, - - -
priporoča Slovencem svojo
MINN ESOTA,
trgovino z različnim Mm
kakor obleko za moške in otroke, čevlje š k o r n i e* in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
^sstlooaTL
y'Obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vin in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e
Roialf nai	----• , _ .
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or^eli
S/T^TT^P Zvf^Tt0Va"je in P°Pravu KRANJ-. HARMONIK. Cena najceDjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5
,are'
S?nJ*f	146 do *100- Pri naročilih od
»50 do «100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Straaiete, ra^atelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band! nr*^ ,
asK5Kssttaa» -■"»—» -^ss?*

T »i strolls:, hpraugp grad t pečinah.
Pripovedka iz kranjske zgopovine.
venil Free Lance.
Poslo-
Komu bo naravne čudovitosti Notranjske neznane? V temu delu Vojvodine Kranjske se nahajajo raz-prostrane podzemeljske jame, skozi ktere tečejo potoki in reke, po zimi pa brije tam silna burja, nametuje sneg v nekterih krajih tako visoko, da je vsled tega ves promet oviran.
V petnajstem stoletju je v onem kraju vladala velika pustota in div-jost. O omiki ni bilo skoraj sledu. Površje je pokrivalo neizmerno go-zdovje, v kterem so yolkovi in medvedji gospodarili. Povsem je bila ta pokrajina le redko obljudena, pota in steze so le sem ter tja križale okolico.
Miljo daleč od Postojne, ua Pivki, pa je bil kraj, kteri je vso drugo okolico v divjosti svoje narave prekašal. Tukaj štrli kvišku peč nad pečino, med skalovjem pa so globoki brezdni, v kterih bučijo iu se penijo deroči hudourniki. Ti potoki zginejo tam v podzemeljsko jamo in se pozneje zopet prikažejo kot reka nad zemljo, čez miljo dolge jame se nahajajo tam iu narava je ▼ istini storila vse, kar bi zamo-glo ta kraj v čudovitosti povzdigniti nad okolico.
Še dandanes se v pečinah tega kraja vidijo sledovi gradu, kteri je že davno pred srednjim vekom bil vzidan in izsekan v skalovju. Kakor zaklinjen je med dvema skalnatima stenama bil vtrjen in očesu ge je zdelo nemogoče ga doseči, čez dva vzdigujoča mostova je vodila strma steia do njega. Ako sta bila mostova vzdignjena, ni živa duša mogla priti v grad.
Kranjski plemenitaš z imenom Erazem Lueger, je v drugi polovici petnajstega stoletja to gnezdo v pečinah izvolil v svoj dom.
Ta mož je bil jeklenega, jako Čvrstega, pa tudi divjetrmoglavega značaja. V njegovi naravi je odsevala uprav sredoveška volčja sila (ortoč močnejega). V svoji mladosti je vael ta vitez Katarino Ungnad, plemkinjo kranjske dežele, za svojo soprogo. Zakon pa ni bil srečen. Plemenita gospa se ni nikdar mogla v divji predjamski pustobi udomačiti; začela je na zdravju hirati, v malo letih je umrla, nezapustivši zfcroda. Ta osoda je že na sebi trpko čutje viteza tako ogrenila, da je Bklenil se mkdar več oženiti.
Cesar Friderik III., vladajoč od leta 1435 z svojim bratom Albrehtom vojvodine Štajerske, Kranjske in Koroške, je bil leta 1442 kronan za nemškega cesarja. Ta vladar je bil v marsiktero vojsko zapleten, ni torej čuda, daje tako hrabrega moža kakor je bil Erazem, rad sprejel v svojo službo. Leta 1843 je Erazem cesarja Friderika, kot načelnik njegove telesne straže, v Frankobrod na reki Majna spremljal. V temu mestu se je ravno mudilo veliko knezev v svrho, da prisežejo cesarju zvestobo in se posvetujejo ž njim o političnih zadevah. Pri tej priliki so se vrstile veselice za veselico. Po šegi istih časov so zbrani plemeni-taži jedli in popivali prav čvrsto in neutrudljivo.
Pri jedni teh pojedin je bil tudi vitez Erazem navzoč. Zbrana družba si je kratila čas z raznovrstnimi pripovedkami. Nekdo navzočih je omenil ime Andreja Baumkircherja zatrjujoč, da je bil ta mož pravi uzor moči in poguma, in da se le redko kje še taki vitezi nahajajo. Izrabil je tudi svoje obžalovanje, da je hrabri vitez tako žalostne smrti umrl.
Te besede bo se tikale deželnega vladarja štajerskega A. Baumkircherja, kteri se jo za cesarja leta 1452. proti Madjaroir in čehom jako hrabro vojeval. Tudi leta 1462, ko bo se cesarju uprli dunajski molčanje, Be je ta mož jako odlikoval in je vsled tega dobil od svojega vladarja marsikako častno odlikovanje. Pozneje pa se je Baumkir-oher podal pod varstvo in vladar-ttvo ogrskega kralja Matija. V službi tega se je tudi proti cesarju bojeval. Kasneje je Baumkircher hotel to vedenje opravičevati in v to svrho se mu je dovolilo fttiriindvajseturno
varnostno potovanje v Gradec. Sramotno izdajstvo pa je prisililo Baumkircherja ta obrok prekoračiti in vslod tega so mu v Gradcu glavo
odsekali.
Usmrteni plemenitaš je bil mnogoleten prijatelj Luegerjev. Tik njega se je bojeval v marsikteri hudi bitki — ni se torej čuditi, da ni pustil o njemu nič slabega govoriti, in da mu je tužna osoda njegova globoko v-srce segala.
Ko Be je v družbi ime Baumkircherja omenilo, ni opustil Lueger govorniku živo pritrjevati in na-udušeno je izrazil svoje spoštovanje in hvalo o umrlem prijatelju. To pa ni bilo nikakor po volji navzočemu plemenitašu maršalu Pappen-heimu.
„Molčite o tem nezvestem ne-vrednežu",jezaupil maršal, „Baum-kircher je bil malopridnež, bil je izdajalec svojega cesarja. Vendar-le pa je slednji le sprejel zasluženo kazen 1"
,,Oho!" je Lueger strastno odvr nil, ,,ali ste tako hitri z svojo sodbo o možu, kteri je stokrat več v svojem življenju izvršil kakor midva oba skupaj. Le nemila nezgoda je Baumkircherja gnala v tako nesreč ne odnošaje, daje žrtvoval življenje. Sramota je, da se ranjki junak črni iu opravlja sedaj, ko se ne more več braniti 1"
„Ne trošite svojih besedi, gospod stotnik", odgovoril je na to maršal. ,,Vi mi vendar ne bodete zapovedovali kako in kaj naj o Baumkir-cherju govorim."
Obilo zaužito vino je že pri obeh plemenitažih rojilo po glavah, to je kazala strast, s kojo sta vsak svoje stališče zagovarjala. Lueger že v navadnih treznih časih ni mogel ugovora trpeti kako še le sedaj, ko je viujen Cul svojega prijatelja obre-kovati.
„MisIite kar Vam drago", je kričal, vzdiguivši se raz sedeža, „ne skrunite pa v mojej navzočnesti spomin mojega mrtvega prijatelja. Jaz ga častim in spoštujem v grobu ležečega. Vsak jezik, kteri se predrzne o njemu slabo govoriti, bodem kaznoval P'
Tem besedam se je maršal zanič-ljivo zakrohotal.
,,To Vam zna pri meni spodle-teti", je pristavil, ,,maršalu Pap-peuhajmu bo ni treba nobenega Luegerja batil"
,,To Be bode kmalu pokazalo", je zagrmel strastno Lueger, potegnivši svoj meč iz nožnice in planil na svojega nasprotnika.
„Takoj prekličite svoje obrekovanje ako ne, Vas pri priči z mečem prederem 1"
Tudi Pappenhajm je skočil kvišku, potegnil meč in se postavil bo-vražniku nasproti. Predno so mogli navzoči zabraniti, so bo meči križali in kakor bi trenil je Lueger zadri Pappenhajmu meč v srce, usmstivši ga takoj.
Nepopisljiva zmešnjava in razburjenost je nastala v dvorani vsled tega. Vsi navzoči so prihiteli k padlemu, da bi mu pomagali, ali bilo je že prepozno. Sreča je še bila, da ni bilo cesarja z svojimi dvorniki v dvorani.
Prijatelji bo obdali Luegerja in mu svetovali brž ko mogoče pobegniti.
Lueger pa ni bil mož te vrste.
„Kdor me potrebuje, ta bode vedel kje se nahajam. Kar sem storil, to bodem zagovarjal." S temi besedami je zapustil dvorano. Komaj pa je dospel v svoje stanovanje, ga je že obkolila četa oboroženih. Okoliščine, ktere so ga privedle k temu činu, so bile tako jasne in opravičujoče, da bode cesar pač takoj njegovo oproščenje zapovedal — tako je mislil Lueger in brez upora se je dal v zapor odpeljati. Upanje, da bode kmalu ječo ostavil — bq pa Luegerju ni izpolnilo,
V spremstvu cesarja sta bila namreč dva brnta ubitega Pappenhajma. Ona dva sta bo takoj na cesarja obrnila zahtevajoč zadoščenje radi uboja njih brata.
(Dalje prihodnjič.)
Kje je?
JOHN LAVRIČ iz Reber pri Žužemberku na Dolenjskem za njegov naslov bi rad zvedel: Frank L e -g a n, 109 Greenwich St.,New York.
FRANC CUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino
Eh
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
----I
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato
zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, M
W
verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- p-tov po najnižjih cenah.	JJ
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.	M
t
knauth, nachod & kuehne
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele gveta denarne nakaznice, menjice. in dolžna pisma.
Iiposlnje in ixteijnje zapuščine in dolgove.
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Hremena v Ameriko
samo z brzimi iu postnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno-
KAREŠinSTOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Jacob Stohich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjeui (Goldtield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo

--a Dame, ktere žele uro kupiti se
197	!j.m 8edai	l^pa priložnost,
Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dubra postrežba in jamBtvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
HRVAISKE DOMOVINE SIN
glasovti in proslavljeni zdravnik
BfMWAIM pohek
*daj nastanjeni zdravnik na
So. Eastcorner 10. Walnut Str.,
K^SAS CITY, MO.
kateri je predsednik v\ikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožneti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča seslovenskemu občinstvu
za zdravljenje Movrsti® notranjih Mor tudi vianjiti loleznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moborn na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opaanejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zuan-jemin skušnjami
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, pčeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali Be pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
Dr. G. IVAN PtHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana ?oheka. On je na
s^erbi -n o i m. &l3crb±n=L3
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa Huje ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krviin rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kans$ City, Mo.
Štovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravilaporabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljša počutiti. * Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra 2dravila poslal. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. fvXN^OHBIC
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj epišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje taaoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa piBma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.
dino slovensko podjetje!
Pozor
Slovenci I
SAKSER &|CO. •
f„Grlas 3STao?očLa")
ITOT^t "ST© XHS:.
Posreduje rojakom prevožnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo da ea nus^ naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni kteri za koli listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in železnice no Zjeamjemh državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovimo	po
ČL o
a z? n 3
bodisi na zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Sleherni teden odpošljemo po io ooo do 15.000 goldinarjev in množina stori, da lahko po ceni delamo.	uupu^jemo po 10.000
Vsak rojak potujoč v staro domovino naj kupi vožni listek pri nas v New Yorku, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kie na zaoadu v New York pa sled kake žele/nične zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo parnik odrine točno in ti ljudmi morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem Ameriko nazapad^ ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi ako ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New York, med tem ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in m bi še nijeden nazaj poslan, toraj po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potu eio brez našega posredovanja m niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag	Plujejo orez
poslali smo pa^e rojakom0 P°§lljanjC V St3r° domovino h na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim pamikom. Oid-
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
Toraj vse prednosti govorč se v vseh teh zadevah obrniti le do :
FR. SAKSER & CO.
(„GLAS NARODA")
„.	J	109 Greenwich Street, New York.
OSWEGE°r MONtIeTi0 a?Hir Ar^ ^a I™*™ V NEW YORK in P° ktere> železnici Pride' naJbolie da	" BUFFALE, ali
^ w • x . ■ -j CHICAGE »td., ker iz teh krajev vozijo redno v NEW YORK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NEW YORK
m po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati, z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich St.