Št. 27.
V Gorici, dne 6. marca 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden - Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3., ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kaži. otom* ob novem letu vred po posti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 „ 60 „   „    „   3-30
fietrtleta .\ . •¦ . ^tV^v-40-V^ , , 1*70 «, Iysaaii5ne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici §tv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8, ure zjutraj da 6. zvečer- ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin? se ne oziramo.
»PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto' 3 "K"20 h atr-gld.4-60.
«Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakanji Šchvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči5~ua trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 9.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulštvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   -.....—
Oglasi In poslanic* se računijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8, ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica.
(Večerno izdanje).
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorea» še .Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi t »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vratioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zaupni shod
jarodno-napredne stranke'1 na Goriškem.
HojtikI! Somišljeniki i
Vspeh dopolnilne volitve 29. janu-varja t. 1., ko je dobila narodno-napredna stranka večino, a ni še zmagala, je sam na sebi najbolj očiten dokaz, da j# postala dosedanja organizacija stranke nezadostna in da jo treba po-polniti. Ni v interesu stranke, da pada vsa odgovornost za vspebe in nevspeho na rame dvojice ali trojice oseb. Delo treba deliti, napotiti ga po stalnem načrtu, za kateri odgovarja cela stranka; skratka: pokazala se je nujna potreba, izvesti ožjo organizacijo naše narodno-napredne stranke.
V ta namen sklicujemo zaupni shod nošo stranke v prostore »Slovensko Čitalnice v Gorici dne 8. marca ob 11. predp. t. 1., na katerem proglasimo slovenski javnosti svoj program in i z vol i mo i z v r S e v a 1 n i o d b o r.
Shod bo zaupen. Vstopnice se bodo glasile na imena. Kdor je dobil vstopnico že s tem oklicem vred, naj nam naznani iz svojo okolice imena tistih s o-m i š 1 j o n i ko v, ki bi se radi udeležili shoda.
Resolucije, ki bodo obsegale načrt "nagega programa  in  ožje organizacije, dobe" udeležniki na shodu.
Somišljeniki ! Pridite ta dan v Gorico, da postavimo trden, neporušen. temelj bodočnosti našega naroda na napredni podlagi in da izvedemo prepo-trebno ožjo organizacijo naše narodno-napredne stranke. Dokažimo svetu, da Goriška se ni potopila v morju na-zadnjaštva, marveč da se preporaja čvrsta in zdrava v duhu napredujočega človeštva. Na svidanjo!
V GORICI, dne 25. feb. 1900.
Dr. Josip Stanič,        Dr. Henrik Tuma,
odvetnik.                             dež. poslanec.
Andrej tJabršček,
lastnik    Goriške Tiskarne .
Ta oklic je prejelo nad 120 veljavnih mož v deželi. Komur jo le količkaj mogoče/ naj tudi gotovo pride!
Somišljeniki! Kdo od Vas ni čutil že dolgo nujne potrebe tesneje organizacije naše stranke? Pač, vsakdo! Vsa odgovornost je doslej padala na nekoliko ramen! Naj je stranka naredila karkoli, vselej so planili nasprotniki po dveh, treh osebah, katere so opsovali in ozmerjali, kakor kakega pobalina.... Te razmere morajo prenehati! Dokažimo svetu, kdo in kaj smo, povejmo na polna usta, da smo prešinjoni vseskozi z naprednimi idejami ter da smo stranka, v kateri ne trpimo dikta-torstva, marveč da vso, kar naredimo, je smatrati za čin celo stranke, ki je zanj tudi odgovorna po svojem izvrševal nem odboru.
Naša organizacija bodi vseskozi demokratiška po uzorcu drugih naprednih narodov. Vsak načelno važen korak mora odobriti zbor zaupnikov. Vse drugo izvršujo odbor, v katerem je 2! veljakov celo deželo.
SomiŠljoniki! Dva semoniška profesorja, dva .e*. kr. gimnazijska in jeden realčni profesor, jeden starokopitni zdravnik in še par drugih možičkov, pomnoženi edino še z duhovskim stanom, so hoteli postati izključni gospodarji, izključivši vse Vas, ki ste najveljavniši možje v deželi. Sprejeli bi Vas v svojo milost le tedaj, ako bi Vi vsi plesali vedno in povsod tako, kakor zapiše veter iz Gorice preko Vašega domačega farovža!
Ta nedostojna igra Vam je že dolgo zoporna; zato tudi veČina Vas niti ni član »Sloge«, v kateri vlada slepa strast in skrajni terorizem. In vendar so proglašali sklepe »Sloge« kot nekak »noli me tangere«, in gorje je bilo njemu, ki se jo drznil, imeti kako drugačno mnenje!
In vendar Vam tiče povsod odločilna beseda! Brez Vašega soglasja bi se ne smel narediti noben važnejši korak v deželi, ne na Dunaju!
MARCO VISCONTI
Zgo.povinski roman
-316-
3lalijar\ski napisal <Lommaso Grossi.
(Dalje)
Idoč proti mestnim vratom, da bi se napotil, je srečal Lodrisia, kateri je jezdil tam mimo z dvema oprodoma. On^je poznal tistega gospoda, in je vedel, da med njim in Ottorinom je bil nek stari gnjev. Ker sta si pa oba še vedno skazovala neko površno vljudnost, katera, kakor vsakdo vč, večkrat ostaja tudi potem, ko preneha prijateljstvo, je privzdignil čepico in se priklonil sorodniku svojega gospodarja ter jezdil naprej ; a ni opazil, kako" se je uni začudil, ko ga je zagledal. Toliko menj je mogel šele slutiti, da sta tedaj on in tisti jezni vitez mislila na jedno in tisto osebo, se v& vsak po svoje, ter da sta radi iste osebe oba tudi potovala, dasi vsak v različno smer.
Mi pustimo Lupo, naj gre po svoji poti, in hočemo slediti unemu, kateri
je bil dobil prejšnji dan neko pismo od Pelagrue, in je tedaj šel v rosatski grad, da bi se ž njim pomenil o skupnih zadevah.
Lodrisio, Jci se ni mogel dosti na-čuditi, ko je zagledal svojega vjetnika, katerega si je predstavljal pač nekje drugje a ne v Milanu in vsekakor ne kot popotnika — je zašepetal nekaj v uho jednemu svojih dveh oprod, in ta je prikimal z glavo ter zaostal.
• Kateri vedež, katera čarovnica, ali peklenščeic je pa prinesel tega na svojih rogeh semkaj ?» je dejal sam seboj čmerni vitez, poganj&je konja po cesti, ki je vedla v Rosate. »Alijevrag, da se mi nima kar nobena posrečiti! da mi mora iti vse narobe! Katera nesrečna zvezda me vlada, da ima takd slab upliv na me?... In kam se je mogel pač napotiti tisti malopridnež ? Nemara v svoje gore ? O da, tudi tisti lopovski gorjani imajo še neke račune, toda pride dan, da mi bojo morali vse h kratku plačati«.
Ker je oproda, ki je spremljal Lodrisia, videl svojega gospoda jezditi naprej, zamišljenega, z zaripljenim obrazom, se ni upal ziniti, in je šel za njim
Toda niso Vas upoštevali, ker — niste bili organizovani!
čas je, da se bo čul in poslušal Vaš glas! Zato odzovite se vabilu in pridite 8. t. m. v Gorico, da so združite, organizujete za nadaljno delo po stalnem načrtu. -- Vemo, da zlasti od daleč vslod slabili prometnih zvez ni vsakomur lahko, da pride v Gorico, toda nujna potreba naše organizacije zahteva, da pride veČina povabljenih veljakov. Ako kdo naših somišljenikov ni dobil vabila, pa bi vsejedno rad prišel, naj so kar zglasi, vstopnico dobi v Gorici.
Ta shod bo prevažen pojav napredne misli na Goriškem. Ne bomo •iskali boja, pa se ga tudi ne bomo strašili, naj nam bo vsiljen od katerokoli strani. Boj ni naša doviza, marveč1 — delo, vstrajno, premišljeno, po načrtu. In zi\ tako delo so nam jo organizovati! Pridito torej, somišljeniki, da postavimo 8. t. m. noporušon temolj takemu delu! Na svidanjo!
Dr. Toma in naše ceste.
Znani »lažniki po poklicu* so dosledni v svoji obrti. Toda t laž ima kratke noge 1 Še več: maščuje se nad lažniki samimi. — Tako je bilo ves čas goriškega razkola, tako tudi ob napadu na dr*.Turno zastran mestnih doklad na užitnino in zdaj glede na ceste v kanalskem okraju.
»Gorica* od petka pripoveduje, daje vlada določila podpor j za dve cesti, in sicer: 1. od Vrhovlja do Kostanjevice in naprej do Srednjega, — 2. spodaj v dolini ob Idriji. Ker prizadete občine niso edine glede teli cest, pravi daljo, je dr. Tuma stavil v deželnem odboru predlog, naj se vladi nasve-tuje, da porabi vsote, namenjene za ceste ob italijanski meji, ne za te, ampak za druge ceste.... Kar on nasvetuje, utegne biti bolje, pa ne pomisli, da boljše je sovražnik dobremu (— kaka logika !! —) in da s svojim (!!) mešanjem doseže le to, da se ne bo gradilo ne to ne ono. — Dalje trdi, da dr. Tuma dela tako le vsled nasprotstva do Goroninija
pohlevno, gledaje ga po strani, kakor gosposki pes, kateri z gobcem pri tleh in z repom, privitim tje pod trebuh, caplja za svojim gospodarjem, od katerega jih je ravnokar dobil.
Vitez je pa v jednomer poganjal konja, a njegove misli so se vstavljale pri raznih predmetih in osebah, katere so tedaj vznemirjale njegovo črno dušo. Delali so mu grozne skrbi: Marko, Biče in Ottorino, in belil si je glavo, kaktf bi popravil tu, kak<5 obrnil tam. Tak6, uglobljen v svoje načrte, je dospel v Rosate, ne da bi bil celo pot kaj spregovoril.
- Tam se je spravil s Pelagruo v neko bolj osamljeno sobo, in ga je vprašal koj: «Torej se je vrnil sel iz Lucce?»
«Da, evo tu Markova pisma», je odgovoril oskrbnik in mu pomolil neki zavitek. Lodrisio ga je odprl in se vsedel. Dolgo časa je potihoma čital, a uni jo med tem stal ondi pred njim s čepico v roki.
Ko je Lodrisio končal Citati, je zmajal z glavo, in zgibaje rameni je rekel:
in Gregorftifia, kar je pnč že prebedasto stereotipna trditev brez podlage, kakor vse ostale podobne »Goričanske* pravljice. Vedno isti „bau-bau\ da bi ju Tuma ne zvrnil s stolca ! — Konec članka slove:
.Nadejamo se, da občine, ki so pri tih Cistah prizadete, se porazuinejo, da deželni zbor dovoli prispevek za njihovo gradbo iz deželnega zaloga, ter da v skrajnem slučaju vlada še kaj navrže na to, kar je že obetala. S tem pa nočemo reči, da naj se ceste drugod ne gradijo; potrebne so tudi drugod in se bodo gradile; ali to ne gre, da se podira, kar je že v dobrem tiru, s pretvezo, da se hoče kaj boljšega, ker boljše je sovražnik dobremu, kakor je dr, Tuma nasprotnik grofu in njegovim uspehom*,
Zanimivo priznatije v zadnjih dveh vrstah, da dr. Tuma želi le vse boljšo, kar je pa sovražnik dobremu, »kakor je dr. T. nasprotnik grofu in njegovim uspehom*.
Poglejmo pa, kaj dr. Tuma »mesa in podira" in kako je prav za prav % roConimi cestami.
Že pred leti so se oglašali dopisniki v »Soči*, ki so zahtevali cest ob avstrijsko-italijanski meji. Za njirni so se oglašali drugi, potem tretji itd.: k a j t i vsakdo bi rad imel cesto mimo svoje hiše, kakor je že navadno. Od časnikarskih prošenj je prišlo tudi do peticij na vlado. Sestavljal jih je za dobro plačo običajni kovač Cahej. Zavzeli so se za te ceste tudi poslanci, toda vlada je imela več časa povsem gluha ušesa. — Ko se je pa skrhala stara vez Slovencev in Italijanov v deželnem zboru, je vlada skušala pridobiti Slovence, da bi ostali v zboru. O b 1 j u b i 1 a je 60% državnega prispevka za rečene ceste, še predno je vedela: ali so izvedljive, ali bo od njih res kaj koristi in — ali jih večina ljudstva res želi.
V prvotnem načrtu sta bili dve c*sti, kateri smo že omenili, namreč: 1. od Srednjega vedno po vrhu hriba mimo sv. Jakoba do skladovne ceste v Vrhovljah; — 2. ob Idriji čez Golobrdo v Mimik.
Vlada je privolila podporo pa le za prvo cesto, nikakor pa ne za drugo radi preogromnih stroškov. Kar piše »Gorica* tudi o tej drugi cesti, je le zlobno preračunjena sleparija, da bi uspešneje hujskali proti dr. Turni. Nevednost je tu izključena!
«1, no, po navadi! z Nemci slabo, z Luccanci še slabeje. Prvi so kakor bežni, katerih bi ne napolnil Pad o po-vodnji, drugi pa stiskalci, skopuhi, ki bi ne dali beliča, če bi imeli ž njim odkupiti lastno kožo od Turkov ali pa od vraga. Jedni zahtevajo besneči, drugi pa odrekajo s krikom, in on je tam v sredi med njimi, ter zajema sedaj sod a sedaj obroč, danes vklene kakega vojaka, a jutri obesi kakega meščana; takd omahuje sem pa tje, dokler se konečno vsem ne zameri. Sam pravi, da je takd nevoljen in sit, da misli storiti, kar ni nikdo nameraval do sedaj, namreč prodati vladarstvo Florentincem, ter oditi».
»Če se to zgodb, je dejal Pelagrua, «potem se pač zopet živo poprime tukajšnjih zadev*.
«Gotovo, in uni povodec, s katerim sva ga hotela midva tu navezati, bo, kakor vidim, sedaj nepotreben*.
«Nepotreben?» je zopet poprijel oskrbnik, grizeč si mezincev noht, «Bog daj, da bi bil nepotreben! Jaz se bojim, grozno bojim, da nam še ta sladka deklinica tako" smedo liste, da ne bomo imeli več srečne igro».
(Dalje pride).
60*
Prvoimenovana cesta bi Šla skoro ves čas visoko gori povrhu hriba, po samoti; vse vasi ob Idriji in na drugi strani bi morale zgraditi do nje šele jako drage občinske ceste, ako bi hotele imeti koristi od te nove ceste. Toda že kratek pogled po onih krajih nas uveri, da občine bi onih cest ne mogle zgraditi, in ako bi jih — bi jih ne mogle vzdrževati. Kako korist bi torej imele od one nove ceste?!
Ta cesta je bila preračunjena na okroglih 240.000 gld. Vladin prispevek bi znašal le 144.000, ostanek 96.000 bi morale pokriti prizadete občine, cestni odbori ali dežela.
Dr. Turna je uvidel takoj, da vladine podpore se ta cesta ne bo ker je naravnost nemogoče, dobiti ostalih 40* Zato je deželni odbor razložil vladi le pomisleke in zahteval vsaj 80*. To je vlada tudi privolila. Potem koraku dr. Turne bi bilo torej dokladati le 48.000, kar je mogoče, zlasti v petletnih obrokih, kakor je bilo zidanje v načrtu.
Ali kako dobiti teh 48.000 gld. ? Ker deželnega zbora nimamo že tri leta, se je obrnil deželni odbor (dr. Turna!) dvakrat z okrožnico na cestne odbore krminski, goriški, kanalski in na vse prizadete občine z vprašanjem: koliko hočejo prispevati za zgradbo te ceste?
Kakošen je bil odgovor? Tu naj odpre »Goričanska* banda oči!! — Razun iz dveh občin (Anhovo in Ajba) so bili odgovori obakrat negativni, t. j.: mi nič ne damo, ker — nam za to cesto ni mari! Anhovo in Ajba pa sta pogojno obljubili 20*. ali še proti tej obljubi je došel deželnemu odboru utok, kateri pa se je po predlogu dr. T. odbil, pripoznavaje važnost ceste za isti dve občini!
Tako je pokazalo ljudstvo »potrebo* tiste ceste. Tudi vladni inženirji so v teku tega časa vso reč bolje proučili in prišli do sklepa, da ta cesta ne odgovarja potrebam in terja prevelikih žrtev. — Kaj je bilo tu storiti— deželnemu odborniku dr. Turni, ki je v deželnem odboru sicer zastopnik kmečkih občin, a je tudi kot deželni poslanec obenem tudi zastopnik trga K a-nala, ki je od prvega početka odločen nasprotnik oni cesti, ker se idrijske vasi odre-žejo od Kanala: vrhu tega bi iste ne imele nijednega dovoza k bodoči železnici po Soški dolini 1 Zato se je občina Kanal obrnila s prošnjo na vlado in deželni odbor, naj bi se obljubljena vladina podpora obrnila v prid fsem potrebnim cestam kanalskega okraja in soseščine. Oglašale so se posebej tudi občine Grgar, Bate, Banjšice, Kal, Lokovec in Gornja Trebušater klicale vlado in deželo na pomoč.
Kaj je bilo storiti dr. Turni? Za Gregorčič - Coroninijevo cesto po samoti vrhu hriba je imel obljubljeno pogojno sodelovanje dveh samih občin, kateri imata skupaj med 5-6000 gld. davčne moči na leto, proti njej so bile vse druge, — a v okraju je toliko cest še veliko bolj potrebnih. Zato se je obrnil do vlade z vprašanjem, ali bi vlada ne dovolila onih 192.000 gld. podpore za vse potrebne občinske ceste v kanalskem okraju sploh. Te bi bile:
1.  Za potok čez Lig v Kanal;
2.  Ob Idriji na Kostanjevico in v Kanal;
3.  S Srednjega na Kambreško do državne ceste v Ročinju;
4.  Iz Kanala na Vrh in v Banjšice;
5.  Iz Grgarja na Bate, v Vrh in Banjšice, — dalje na Lokovec, Kal, Lom in Sv. Lucijo;
6.  Iz Avč na Kanal;
7.  Iz čepovana čez Špehovo Brdo na Slap.
8.   Iz Cepovana v Gor. Trebušo do skladovne ceste na kranjski meji do Idrije;
9.  Iz Gorenje Trebuše v Dolenjo do državne ceste;
10.  Ob Reki v Brdih čez Kožbano do Vrhovelj.
Vlada je bila torej le poprašana, ali bi dovolila tistih 192.000 gld. za vse potrebne ceste. Ako bi dala vlada še 108.000 gld. in bi dale vse občine in okraji z deželno pomočjo v 5 letih 100.000 gld. — bi se zgradila po izgledu občinske poti Ročinj-Kambreško ceh? vrsta prej naštetih cest, ki bi bile zares velik blagor za vsa Brda, za ves kanalski in del tolminskega okraja, dočim bi Gregorčič - Coro-ninijeva draga cesta šla po samoti vrhu hriba, v visočini kakih 800 m., in bi koristila le nekoliko ljudem v dveh občinah, drugi bi pa imeli le neznaten dobiček od nje.
Zdaj pa vprašamo: Kaj je to zagrešil I dr. Turna?! Ali ni skušal pridobiti intere- j s en te za ono cesto? I Ako je nočejo,  kaj more on za to? Ako je pa skušal ohraniti 192.000 gld. vladine podpore in pridobiti še 108.000 gld, za zgradbo deseterice jako važnih cest, je dokazal le, da je ravnal jako modro, imajoč pred očmi koristi  velikega, doslej zanemarjenega dela naše dežele. Načrt dr. Turne je naravnost krasen   —  in  vseN ljudstvo bo zanj!
Iz tega članka je razvidno, da besedičenje .Gorice* o tistem »boljšem, ki je sovražnik dobrega", tu nikakor ni na mestu, ker se za cesto po kanalskih hribih skoro nikdo ne ogreva in je neizvršljiva vkljub državni podpori, kajti interesovane občine in cestni odbori nočejo nič dati. Dr. Turna je iz deželnega odbora že storil vse korake, da bi vse občine združil, pa je naletel na gluha ušesa: zat6 je tudi poziv v .Gorici* le pesek v oči onim, ki v tej reči niso poučeni.
Dr. A. Gregorčič je bil obveščen po dr. Turni že 1.1898. o negativnem vspehu okrožnic deželnega odbora. Zakaj pa ni on posegel vmes, ako je prepričan, da občine pridobi on in da je cesta Srednje-Sv. Jakob-Kobališče-Vrhovlje tako nujno potrebna? Odgovorite, Vi dr. Gregorčič, zahtevamo : odgovorite!
Iz našega članka je dalje razvidno, kako modro je skrbel dr. Turna za zgradbo 10 prepotrebnih cest, potegovaje se za državno podporo celih 80*. On je že leta 96. in 97. peš obhodil vse one kraje in se sam prepričal o potrebi predlaganih cest.
* Iz napada v »Gorici* je pa konjsko kopito preočitno. Dr. Gregorčič in Coronini vidita nevspeh za nevspehom na svoji strani, zato ju zaboli vsak vspeh dr. Turne. Mi stavimo glavo, da bosta skušala intrigovati proti imenovanim cestam, ker desetorica prelepih načrtov je Tumovo delo.
Dopis »od beneške meje" v »Gorici* je C a h e j e v o delo. Edini on ve, kaj se v deželnem odboru pripravlja... in hitel je, vreči dr. T. poleno pod noge. Tako škandalozne razmere so mogoče le pri nas v Gorici! Silijo nas, da odločneje stopimo hujskaču na prste!
organizacijo. Skoro v vsaki  vasi  je učitelj. Tu bi bil začetek.
Predvsem treba vedeti, kaj je klerika-lizem in kaj ni. Zato ga moramo proučavati. Klerikalizem je politično izrabljanje vere, religije. Njemu je vse eno, kako se živi, zadošča mu matrika. Ta indi-ferentizem je njih sila, pa tudi njih slabost. Liberalizma ni le v nas, ampak tudi v njih. Politično izrabljajo vse, kar zanima in je na dnevnem.redu akutna vprašanja. Igrajo se z umetnostjo, koketirajo s soeijalizmom, blišče se radi v znanstvu, zlasti v modroslovju. Njih sila je kritika, kjer iščejo naših slabostij. Njih listi so polni socijalnega vprašanja. V katerem stoletju se bodo pa začeli pečati liberalni listi s socijalnim vprašanjem?
(Konec pride.)
Dijaštvo in klerikalizem.
Ako se hočem uspešno boriti proti tej ali oni stvari, se moram ozirati na dvoje: prvič moram biti sam boljši nego oni,, proti katerim se bojujem, to se pravi z drugimi besedami: ne smem samo podirati, ampak obenem tudi zidati, moje delovanje ne sme biti le negativno, kritika, jampak hkrati tudi pozitivno; drugič pa morajo biti i moja sredstva v boju dostojnejša in boljša nego mojega nasprotnika.
To velja i v boju zoper klerikalizem. Ako pogledam naše dijaštvo in sploh mlajšo inteligencijo, kako se bori zoper klerikalizem, moram reči, da je njen boj v veliki večini enostransko negativen, odtod malo uspešen v svoji celoti. Odkrito priznavam, da se mi zdi smešno, ako naše dijaštvo po telegramih s pereat-vzkliki pobija »klerikalnega zmaja*, prav tako smešno, ako se na drugi strani domišljajo, da se da še dandanes s prepovedmi in podobnimi anakronizmi zatirati vsako svobodnejše gibanje. Na obeh straneh je to ponesrečena taktika.
Treba je, da se tudi pri nas boj proti klerikalizmu proglobi, sicer je to boj z mlini i • na veter.                                                          j
Kaj in kako torej? -*¦ Češki vseučiliščniki so ustanovili pred kratkim novo društvo »Komensk^*, ki naj socijalno-kulturno deluje med moravskim ljudstvom. Pri prvem sestanku se je govorilo o tem, kako se bojevati proti klerikalizmu na Moravskem. Ta razgovor je bil zanimiv zlasti zaraditega, ker je povedal tu profes. Masarvk mnogo bridkih resnic, ki naj jih za naše razmere uvažuje tudi slovensko dijaštvo-in razumništvo.
Najuspešnejše it,,' preprosto orožje v boju zoper klerikalizem je to: bodimo pre-metenejši in boljši nego so klerikalci, ali pa vsaj tako premeteni in dobri kot so oni. Ako govorimo o klerikalni organizaciji, si jo moramo predstavljati prav konkretno. Skoro v vsaki vasi je eden duhovnik ali pa dva — stari, priznani organizem, ki se sedaj izrablja. Kaj imajo nasproti temu razne liberalne stranke? Take organizacije nimajo. Ne smemo sicer posnemati, kopirati, ampak  delati za
Orante ii razne mviee.
Shod zaupnih mož bo ob 11. predp. v prostorih »Slov. Čitalnice*. Kdor vstopnice nima, Jo Se lahko dobi.
Smrtna kosa. — Umrl je v Krminu preteklo nedeljo ob 4. uri pop. g. Franc Toroš, veleposestnik in bivši župan v Me-dani. Bil je odločen narodnjak in zvest naš pristaš. Pogreb je bil danes ob 1 uri pop. iz Krmina v Medano. Žalujoči rodbini in sorodnikom nale sožalje! Pokojniku pa: Mir njegovi duši!
Rahel potres v Ctorlcl se je pojavil v nedeljo 4. t. m. nekaj minut pred leslo uro zvečer. Čutili so ga mnogi mirujoči ljudje zlasti v zgornjih nadstropjih, pa tudi nekateri v pritličju. Bil je trenoten, dobro čutljiv zgib, rahlo so zahreščala vrata in zatresla se je steklena posoda v omarah. — Od drugod po Goriškem doslej še nismo dobili poročil o tem potresu. — Časopisi poročajo, da se je potres pojavil v T r s t u ob 5. uri 55 minut, in sicer kot precej krepek sunek. VBenetkah pa je bil tako močan, da je povzročil »grande panteo*. V Padovi je bil silnejši, ljudstvo je zbežalo iz hiš na prosto. Čutil se je povsod po Beneškem.
Nadina Slavjanska. — V četrtek zvečer ob 8. uri bo koncertovala v salonu pri Dreherju slavnoznana ruska družba pod vodstvom Nadine Slavjanske. 40 oseb nastopi v staroruskih kostumih 16. in 17. stoletja s sodelovanjem velikoruskega Balalaika-orkestra, kateri voli Nadina sama. Vspored obsega petje, v katerem borno culi znamenito rusko, največ narodno poezijo. Tudi slavnoznane pesmi: »Pesem vojakov*, »Rudeči sarafan", »Ej Uhnem* itd. so na vsporedu.
Cene sedežem so t vrsta 1—4 (z vstopnino gld. 1-80; od 5-10 gld. 1*30; od 12—13 gld. 1*—; vstopnice po 60 kr.; za učence in učenke 30 kr. Biljeti se dobivajo pri g. Wokuiatu v Raštelu; pri blagajni od 7% dalje.
Znamenit bo pri tem nastopu zlasti Ba-lalaika-orkester. O tem omenjamo to-le: Cesarska ruska geografiška družba v Pelrogradu se je pečala v zadnjih lotih mnogo s poizve-davanji na polju zgodovinskih inštrumentov Velike Rusije, s čemer je bila dana prilika vitikomestnemu občinstvu, spoznati te originalne, na polu Že pozabljene inštrumente. Nadina Slavjanska je razumela porabiti to priliko, da sedaj nastopa s takozvanirn Ba-lalaika-orkestrom. »Balalaika* je prav pri-prost inštrument, ki ima le 3 strune. »Domra* izhaja najbrže od staroegiptske tambure ter spominja na mandolino; ima pa tudi le 3 strune. V sedemnajstem stoletju se je udomačila »domra* na dvoru čara Alekseja Mi-hajloviča. »Gudok" je nekak pred tekmec vijo-lini; ima tudi le 3 strune. »Svijerele* so najbrže potomke grške flavte; od 17. stoletja dalje v rabi pri Rusih. »Brelka* je pastirska piščalka, »Nakri* pa so ilasti lonci, prevlečeni s telečjo kožo. Vspeh, kateri napravijo v igranju v celoti ti inštrumenti, je naravnost velikansk. Tako zagotavljajo razna poročila v merodajnih strokovnjaških listih. — Kjerkoli nastopa Nadina Slavjanska s svojim pristno veliko - slovanskim petjem in orkestrom, povsodi Zanje neizmerno pohvale. Tako drugodi in tako mora biti tudi v Gorici. Mi apelujemo na vse ono občinstvo v Gorici, ki ljubi izredno umetniško nenavadno petje ter godbo, da poseti v četrtek zvečer 3alon pri Dreherju, v katerem nastopi ponos ruskega petja Nadina Slavjanska!
Lahi In Nadina Slavjanska. — Takoj, ko je došla v Gorico vest, da nastopi tukaj Nadina Slavjanska s svojim orkestrom, je poslal znani laški dopisnik-hujstač iz Gorice v »Piccolo* vest, da bi ta ruska  družba ne
smela nastopiti pri Dreherju, katera gostilna je skozi in skozi italijanska, marveč vsi'»moderni in stari Rusi naj pojdejo v svoje čitalnice*. Ko smo čitali to nesramnost, smo se spomnili, da laški umetniki iz kraljestva kaj pogostoma nastopajo tudi med Slovani, po veliki Rusiji, in nikdo jim ne stavi ni-kakih ovir, ker umetnost je vendar mednarodna! Spominjamo se, kako slovesno vsprejet in odobravan je bil lansko leto neki laški umetnik v Zagrebu! Zato pa je nam naravnost nepojmljiva hnjskarijav »Piccolu*. Mi pričakujemo, da Lahi ne store nikakega nepremišljenega koraka glede na jutrišnji koncert, ker to bi le britko zadelo njihove brate iz »domovine*.Ako bi se kaj nevšeč-nega pripetilo, tedaj poskrbimo, da prodre o tem glas po celi veliki Rusiji tako, da bi laški umetniki tam dobili tak odgovor, ka-koršen bi bil zadel rusko družbe v Gorici! Zato pričakujemo, da vspe nastop Nadine Slavjanske kar najbolje, kakor se spodobi tako imenitni družbi, kakoršna je njena 1
Glordano Bruno. — »Pritn, L.* je zasukal po svoje naSo notico o tem učenjaku. Pravi celo, da niti »Rdeči Prapor" ni tako grdo  in  lažnjtvo  pisal o sv.  cerkvi,  kakor
»Soča*.....   Mi  na   taka podtikanja  nič ne
damo, ker poznamo kosmato vest teh katoliških urednikov. — „Da je Giordana Bruna dala sežgati posvetna oblast", je le igra z besedami, ko je vendar znano, da pred 300 leti je naredila posvetna oblast to, kar je narekovala cerkvena!
,N»eV i u »Primorec* prepovedana v — cerkvi, — Štanjelski kurat je prepovedal v nedeljo 25. febr. v cerkvi svojim vernikom »Sočo* in »Primorca*, kakor se nam poroča iz Štanjela. G. kurat je po vzorcu kranjskih duhovnikov prispel »rečno do tega, da prepoveduje v cerkvi »liberalne" liste: »Sočo" in »Primorca*, Na Kobarid-skein se je zlorabljala spovednica v to svrho, da se odpravi »grelnika* od naiih liitov, v Štanjelu na Krasu pa se je zlorabila pridip na svetem mestu v to, d« se prepovedujejo v njej naši listi, mesto da bi te Cula tam beseda božja. Zlorabljenje cerkve v polititke svrhe pri našem ljudstvu ne dobi tolikega vspeha, kakor mislijo nekateri gg. uunci, to vemo, ker poznamo ljudstvo, in ker zastavimo vse sile v to, da se ubranimo razširjenja pogubunosnega klerikaliima o pra-vem času.
Štanjelci so gledali debelo, zakaj da g. kurat prepoveduje naša dva Hsta, ker v njih še niso našli nič »pohujšljivega*, p«č pa marsikatero britko resnico, katera nekaterim gg. nuncem ni po volji.
Ves klerikalni aparat v deželi deluje proti nam. To kaže, da miio ubrali pravo pot, po kateri pripeljemo ljudstvo na dan iz .črne" teme! — Naše somišljenike pa prosimo, da se ne dado ugnati v kozji rog od nikakega kurita ali kaplana, ki zlorablja cerkev v svoje politiške namene, marveč naj stojo trdno na našem naprednem in svobodomiselnem stališču!
Merijo po svojem vatlu! — V zadnji ,Gor.* čitamo smelo trditev, da oni naš dopisnik, ki je obljubil 100 K, ako kdo dokaže, da je videl grofa C. v celem letu 3 krat pri maši itd., •¦- sploh ne eksi-stira. Dalje je namignjeno, kakor da je napisal one dopise..... lastnik »Soče*..... Vedno
ista pesem! Merijo po svojem vatlu tudi nas. Enkrat jih je neki naš dopisnik že pobil po obrekljivih ustih s tem, da st-je oglasil z imenom; enako se jim utegne zgoditi v tem slučaju! — Mi tu izjavljamo, da naš dopisnik je res veleposestnik in je bil vo-lilec dr. Staniča (ker ga v letošnjem imeniku še ni bilo, dasi je veleposestnik že leto dnij!)
Novega obhodnlka za šenip&sko žu-panljo, tistega znanega Peršiča, o katerem smo že pisali v listu, povdarjaje, da je ljubljenec župnika-župana Grče, občinarji ne marajo. (Izvoljen je bil pač le na ljubo Grči.) Osek je že dosegel, da ne prihaja več tje, temveč hodi po pisma za Osek na pošto v Šempas neka ženska. Sedaj sta se pa oglasila Še Št. Mi bel in Ozeljan, odkoder je tudi šla v Trst na poštno ravnateljstvo prošnja, da ne potrebujejo obhodnika Peršiča, ker jih preveč stane in ker ne marajo ž njim imeti opravila. Te dni so odposlali prošnjo — Torej tudi na to stran se upirajo šempaski občinarji Grčevemu samopaševanju. Le naprej! Nujni predlog dr. Gregorčiča radi žleda in bede v Brkinih smo zadnjič primerno osvetlili. »Gor,* nam je odgovorila,

ali kak6?! — Pravi, da državni poslanci niso mogli prej staviti takih nujnih predlogov, ker državni zbor ni zboroval. Dalje pravi: .Seveda, ako bi bil dr. Turna državni poslanec, bi pisal cesarju, naj sklice nemudoma državni zbor itd,...!" — Neslanost!
Na to odgovarjamo!
Mi smo se zgražali pred vsem radi tega, ker preskrbni dr* €hregor6i6-ni.nife ve*. del o enako veliki če ne večji škodi v naših goratih krajih. Ako bi bil to vedel, bi bil gotovo sprejel tudi te kraje " v svoj nujni predlog.
Dalje smo graja]jt,da se^v tem oziruni doslej Se nič zgodilo! Vsa modrost dr. Gregorčiča pa — kakor dokazuje »Gor." — tiči v takem brezpomembnem predlogu, ki gre navadno v — koš! Saj smo vendar povedali, kaj so že storili sosedje bednih Brkinov ! Istrani so imeli pred mesecem ž e v s o škodo cenjeno in je namestnistvo že formulovalo svoje predloge. Enako je v sosednjem p o s t o j i n s k e m okraju, kamor je bil poslan posa&en učitelj, da je sadje-rejce poučil, kako je ravnati s poškodovanim drevjem itd. Ako se je vse to'zgodilo že davno v Istri in na Kranjskem, zakaj ne tudi na Goriškem 'i Ako bi m* bil državni zbor sklican se pol leta, bi dr. Gregorčič tudi doma .pacal* svoj veic-modri »nujni predlog«! Da res. grozno »nujna* mu je bita pomoč Brkinom! — Dr. Gregorčič pač nima časa, da bi vodi! v deželi tako akcije in ljudi poutil....: kaj potrebuje! On mora vodili hujskanje »Goričanske* bande iti pisati »Gorico*. Za takt' posle je na odpustu, ima 21 ur prostega časa in dvojno ali trojno plačo!
Preganjanje  slovenščine (z cerkve.
- S Svete pore so skočili na*i preljubi ita-lijančki okoli .Krilili' v kapucinski samostan v Gorici, ker jim m prav, da je v rabi lam slovenska beseda. Sklicujejo se celo na to, i!a muterni jezik prebivalstva v Gorici je za 17,.i(X) prebivalcev italijanski, in lo izmed 21.HW). Nesmisel! Aline veste, kako topovsko ji1 bilo sestavljeno zadrije 'ljudsko Melje V Ali nt veste, da tisoče Slovencev so zapisali med Lahe 't Slovenščina v kapucinski cerkvi je neobhodno potrebna, ker nu-d verniki je velikanska večina Slovencev, za Lahe pa je tudi dobro in prav preskrbljeno, kakor na sploh se preveč po goriških cerkva!«! Na Piacuti, kamor spada pretežno .število Slovencev, na Travniku in v Stolni cerkvi so prUlige le zjutraj. Slovenec mora torej zgodaj vstati, ako hoče slišati slovensko pridigo, Italijan pa lahko spi, ker čez dan dobi v cerkvi vse. kar mu ona zapoveduje! Tako smo preskrbljeni na to stran! — Č. očetje kapucini gotovo vedo, kako neobhodno potrebna je slovenščina v njihovi cerkvi, in zato tudi pričakujemo, da oni ne odnehajo od rabe slovenščine, v kolikor je iste sploh, in da tudi druge cerkvene oblasti ne gredo •na limanice laškim pretiranim zahtevam, ker sicer   bo cerkev   —   prazna !         »II Fnnli
OrivnUle11 khče celo svoje laške poslance na pomoč, kateri naj stavijo v prdiodujem zasedanju dež. zbora posebno interpelacijo!
Vidi m\ da radikalni Italijani hočejo izbacniti slovenščino h Gorice, kjer se sploh da. zato pa moramo biti mi pozorni na vse strani! — No, 7godi se pač baš obratno, ako bomo skrbno sledili laškim lopovščinam v pregajanju slovenščine! Zgodi se to, da bodo morali vsi, ki žive od Slovencev, zlasti trgovci, se posluževati še več slovenščine, kakor doslej, ako bodo sploh hoteli živeti. Našim ljudem, ki kupujejo pri Italijanih, pa že naprej priporočamo: naj razmišljajo o glasilu goriških Lahov, katero podi slovenščino celo iz cerkve, katero pa jim ne brani, sprejemati slovenske groše!
Dražba pri Fonu. — V nedeljo se je vršila v gostilni pri Fonu na Solkanski cesti dražba dobitkov loterije »Šol. doma*, katere so bili dobitelj' prepustili društvu v primerno izkoriščanje. Ta dražba je bila privabila na Solkansko cesto prav mnogo slovenskega občinstva iz mesta, med njim tudi odlične družbe, da so bili lepi in obširni prostori v Fonovi gostilni docela napolnjeni. Dražba se je izvršila do konca v lepem redu ter je dala skupička 151 K 10 vin. Dražba je pričela okoli 4. ure ter končala okoli 6. Zaključil jo je »goriški zdražbar" (to je E. Klav-žar), ki je zaznamovani besedi izustil s posebnim povdarkom! Tudi ob takih prilikah mora pikati!
Slovan povsod! preganjan! — Kako se godi Slovanom pri mornarici, je razvidno
iz pisma, katero je dobil prijatelj našega lista iz Pulja. Tam je Citati med drugim to-le:
„V šoli nas je bilo spočetka lepo šte-vilce, aH trije, ker so bili Hrvati, so bili koj izključeni. »Proviantmeister", ki je Madjar, jih je dal izključiti pod pretvezo, da ne znajo računiti, kar znajo drugi Italijani še mnogo manj. Iz tega se torej vidi, da tudi v vojaškem stanu vlada narodna mržnja Ma-djarov"~do Hrvatov^,..."
Komentara k temu ne pišemo, ker vsebina teh par stavkov dosti jasno govori. Vipavska železnica je dr. Gregorčiču še vedno jako priljubljen predmet, da — laže o dr. Turni. Tako je pogrel tudi v zadnji »Norici* že neštetokrat zavrnjene laži. Zanimiv je ta odstavek:
„ Vipavsko železnico je hotel vsestranski strokovnjak v nekem času kar čez noč zgraditi; potrebni denar je hotel od zasebnikov v par dneh zagotoviti in v najkrajše m času  nabrati*.
To je pač lepo priznanje dr. Turni. Mož je videl prejasno, da je treba železo* kovati, dokler je še gorko; t. j. da treba zidanje pospešili, sicer da se utegne vlada premisliti, kakor se je tudi v resnici I Saj je bila vrhniška železnica istega dne dovoljena, pa že teče nad pol leta, ker so možje delali po vzgledu dr. Turne. — Poglavitni korak pa je bil: nabrati .potrebni denar od zasebnikov". Dr. Turna je storil tu veliko več nego svojo dolžnost, t. j. v najkrajšem času je imel zagotovljeno in podpisano potrebno glavnico. Ko je vse to vredil, je bila končana naloga, katero je prevzel. Ako Coro-nini in Gregorčič nista znala dalje voditi, žalostim dovolj. Žalostno, ako se zadnja .Gor."   le  na   dr.   Turno sklicuje, češ: »da
je   postal   de.    železnice   mrzel......*
Ali je bilo od dr. T. toliko odvisno, da li se bo zidala ali ne? Kako (loronini in Gregorčič sama devalu v nič tisti svoj .veliki vpliv", o katerem smo slišali toliko kvasiti!
rčlicljnko drn.št m) skh NOiUntikl okraj vabi k zborovanju v Nabrežino v S. dan mana ob 10. dop. Vspored: 1. Poročilo predsednikovo, i!. Prečitanje in odobrenje zapisnika slednjega zborovanja. !1. »Prof. Fr. Erjavec.', važnost njegovih prirodopisnih del za našo šolo. 4. Na-e stanje. 5. Predlogi. Ne zabiti pesmaric „dr. sv. Mohora" in »Glasbeni- Matice*. V Sežani, dne 1. marca 1H00. - Odbor.
(Opomba uredništva: Poročilo o zborovanju bi nam dobrodošlo ter bi je radi priobčili).
Poštne redi. — Dne 23. in 24. pr. m. se je vršila pri trgovinskem ministerslvu enketa o reorganizaciji pošt na deželi. Namen enketi je bil: urediti načrt zakona o pre-membi razmer c. kr. poštarjev pri poštah prve in druge vrste. Med poštarji je bil navzoč s Kranjskega g. A. Sehrev z Jesenic. Ker se pa ni doseglo popolnega vspeha, se vrši drugi shod c. kr. poštarjev in odpravi-teljev danes v ljudski dvorani mestne hiše na Dunaju. Kranjske in primorske poštarje in uslužbence zastopajo: c. kr. poštarja A. Vodopivec Iz Postojne in 1. Grego iz Pirana ter poštni odpravitelj A. Jurkič z Rakeka.
V Jarku v ulici Dogana so bili našli pretekli teden otroci, ko so se igrali, razne dragocene reči, katere so bile ukradene urarjU Fischerju v ulici Morelii, kakor so jih spoznali. Kedarstvo je še dalje preiskovalo jarek ter našlo še en uhan, kateri je manjkal. Tako je dobil urar nazaj ukradene reči, re-darslvo pa išče tatu, ki jih je ukradel ter vrgel v omenjeni jarek.
Listnica. — Gosp. M. v K.: Vse razprave o »Trgovsko-obrtnem društvu* bodo tiskane v posebni knjigi, ki bo obsegala okoli 10 t. pol. To bodi naš »Vade-mecum". Do 20. marca bo gotovo vse končano, ako se ne pripeti kaj izrednega. Gradivo je jako mnogovrstno in obsežno. — Dop. iz P e v m e: Za zdaj pustimo. Prosimo pa tudi neoporečnih dokazov in prič. — Dop. sTr-novega: Menda je dobil zadnjič zadosti. Ako bo Še iskal, tudi še dobi po naukih »Prim. Lista". — Dop. iz šernpaske žu-panije: Mi se ne »lepemo* za Faganelovo vlado, kakor pravite; saj niti ne moremo reči, da je g. F. res vseskozi naš pristaš. Mi le odpiramo predale dopisnikom, ki nočejo za župana g. župnika Grčo, ki je naredil v šempaski županiji toliko zdražb, da mine dolgo časa, predno se vse poleže in pozabi. — Dop. iz R i h,: Ne in ne! Le delajte v označenem smislu! Preobrat bo le dobro vplival  na   ves  položaj.  — Tone:
Pojdi, pojdi! Kdo bo na vse take neumnosti odgovarjal! Ako bi to hoteli, bi morali izdajati »Sočo* vsak dan! Pustimo pse, naj lajajo! — G. dopisniku iz Gorice: Hvala Vam, da ste nam sporočili, da rabi nekdo izmed gg. prof. na tukajšnjem gimnaziju svinčnike v frankfurtarskih barvah ter kako postopa s slovenskimi dijaki. O primerni priliki obširneje,, Grgdiva je že dosti, pa ga še pričakujemo. Zdravi! — G. dopisniku iz Brjij: Dopisa ne moremo priobčiti, ker smo o reči že sporočili v dopisu, ki se je menda križal z Vašim. Hvaležni smo pa Vam, da ste nam orisali mladega kamenjskega župnika. Pride prav! Hvala in zdravi! Oglasite se še o priliki! — ,Bur" v Štanjelu na Krasu: Hvala za poslano, prosimo pa natančnejšega poročila, kako in kaj je govoril prizadeti v znani reči.
je šel skesano v smrt. Pred smrtjo je hotel imeti. še gosli, da bi zaigral nanje. Cigani imajo namreč vražo, da če v težavnem položaju zaigra na gosli, se mu izpolni, kar želi; Held je seveda hotel, rešiti se smrti. Gosli ni dobil, ampak bil obešen, kakor je
Razgled po svetu,
Državni zbor. — Nadalje k poročilu o drž. zboru v soboto imamo omeniti še to: Peschka (nemške napredne stranke) je trdil, da Čehi so bili kupljeni z jezikovnimi naredbami. Pogajanja z Badenijem da so znana. Dokler so obstale naredbe, so v vprašanju o nagodbi glasovali proti svojim lastnim predlogom, odkar ao naredbe preklicane, pa so sovražniki nogodbe. Naredbe pa so morale biti preklicane, ker so nepravične in neutemeljene ter jih nemški narod n* more prenašati. Spominja, da imajo Čehi v ministerslvu svojega zastopnika, da njegova stranka lega nima. Pripravljeni so podpirati vlado, ako bo ohjcktivnu ter se bo bavila z gospodarskimi rečmi in ne pojile proti Nemcem. Konečno omeni, da v vladnem gospodarskem programu pogreša načrtov zakonov v obran domačega kmetijskega gospodarstva.
Socijalni demokrat Daszvnski se zavzema za štrajkujoče premogarje, pravi, da je neodpustno, da ho trpi v krščanski državi pijavke, ki izsesavajo delavce in celo industrijo ! Glede preosnove dunajskega volilnega reda je reke), da delavci čujejo ter da so ne bodo dali goljutati. Korber naj bo pozoren!
Men gor je rekel, da če tudi so ne pride do popolnega sporazumljenja glede na narodnostno vprašanje, je treba gledati vendar, da se napravi nekaki »modus vivendi", en skupni jezik za državo pa je potreben, in tu mora biti svetovni jezik. Paca k je omenil, da nemški državni jezik bi spravil proti Nemcem vse nenemške narode, in to bi še bolj poostrilo položaj, kakor je sedaj. Izjavil je, da Čehi ne odnehajo od obstrukcije, dokler ne dobe zadoščenja za preklic jezikovnih naredeb.
Seja bo jutri. Na dnevnem redu je tudi volitev prvega podpredsednika zbornice.
Prvi podpredsednik drž. zbornice
postane najbrže levičar Prade, drugi pa bi bil Ceh dr Žiiček; misli se, da Lupul odstopi ter da prostora dr. Žačku. Naravnost nedopustno je, da bi bil prvi podpredsednik Nemec, ko je že predsednik Nemec, in Šele drugi podpredsednik bi bil Slovan. To je na vsak način poniževalno, in zato bi Poljaki storili edino prav, ako glasujejo za dr. Žačka. Od njih je odvisno, če bo jutri levica pri izvolitvi triumfovala!
Poljski klub je izvolil namesto dr. Bilinskega predsednikom grofa Dzieduszvckega. V parlamentarni komisiji so: Abrahamowicz, Kozlovvski, Milevvski, Ozecz in Duleba, vsi nasprotniki zveze Poljakov z levico.
Štajerski Slovenci iz 4 občin v ptujskem okraju so predložili po svojem poslancu Žičkarju dne 2. t. m. v državnem zboru prošnjo, da bi politiški in sodnijski uradi v slovenskih krajih uradovali slovenski, da bi sprevodniki na slov. ozemlju imena železniških postaj klicali tudi v slovenskem jeziku ter da bi poštni uradi dobili dvojezične napise.
Dalje je vložilo več štajerskih običin po istem poslancu prošnjo za slovensko vseučilišče ter za nadsodišče v Ljubljani.
Kar se tiče uradovanja v c. kr. uradih o dvojezičnih napisih pri poštah, o klicanju slovenskih imen železniških postaj, so pri nas menda skoro taki nedostatki kakor na Štajerskem. Tu se dotikamo še posebej klicanja slov. imen žel. postaj. Kakor stopiš s Kranjskega na Štajersko ali na Goriško, pa ne slišiš več slovenskega klicanja, prav kakor da bi bile te dežele edino nemške, oziroma laške. Štajerci so se že zganili, kdo pa se potegne za nas v državnem zboru v tem pogledu ?!
Cigana Helda; o katerem smo že par krat govorili, je obesil novi krvnik Lang v soboto v Novemmestu   na  Kranjskem. Held
Vojna t južni Afriki. — Do 24. pr.
m. je bilo v angleški vojski 198 častnikov ubitih, 494 ranjenih, 133 ujetih, izmed moštva je bilo 1748 ubitih, 5795 ranjenih in 3111 ubitih. Vsled bolezni in ran je umrlo 19 častnikov in 704 možje, ponesrečil je 1 častnik in 17 mož. Izgubili so torej Angleži 430 častnikov in 7807 mož. Toliko že do 24. pr. m,
V Carigradu izhajajoči Usti v turškem in francoskem jeziku simpatizujejo z Buri. Angleški poslanik 0'Connor se je pritožil radi tega, in šef turške cenzure je dobil ukaz, črtati vse napade na Anglijo; na to so vsi cenzurni uradniki izjavili, da odstopijo, na čelu njim sam šef. Na to je vlada preklicala svojo odredho in v turSki cenzuri vlada zopet mir.
Zadnja poročila pravijo, da angleški oddelek pod generalom Brabantom je napadel Bure pri Labuschagnea-Necku ali jih ni odbil, ker so v dobrih pozicijah. Angleške kolonije v Avstraliji poSHejo v Afriko z .nova 2000 mož. — Čuje se, da Buri bi bili pripravljeni, skleniti mir, seveda pošten mir ter da se varuje njihova neodvisnost. Mac Kinlev, predsednik Zjedinjenih držav, pa je pripravljen posredovati glede na dosego miru.
Raznotero. — Umrl jo na Rakeku g. nadučitelj Ivan Poženel, star 49 let. — V Ptuju so Buspendovali nemSko-nacijonalnega notarja Filaferro. — Laski dež. poslanci iz Istre so se le dni posvetovali, kako napravit modus vivendi s slovanskimi dež. poilancl glede na njihovo abstinenco I — Na Dunaju je zborovala včeraj enketa premogarjev in lastnikov premogokopov; gre so prod vsem za osemurni delavnik,
Narodno gospodarstvo.
Občni zbor »Trgovsko-obrtnega pospeševalnega društva* se bode vršil v nedeljo 11. marra ob IS uri, takoj po občnem zboru »Trgovsko.obrtne zadruge«, istotam,
Streljanje proti to61. — Dr. J. Vošnjak svetuje v 4. šl. »Kmetovalca", da naj Be skliče shod vseh, ki se zanimajo za streljanje proti toči. Po Slovenskem na Štajar&kem in Kranjskem je že precej strelišč, a le malokdaj je o njih kaj čuti. Zato bi bilo dobro, da bi na ta shod prišli iz vseh krajev, kjer imajo strelišča, da bi povedali, kako se je streljanje obneslo in da bi se potem posvetovali o skupnem postopanju glede dobave deželnih in državnih podpor in glede smodnika. Dr. J. Vošnjak svetuje, da naj bi bil shod v Ljubljani v aprilu ali pa v početku maja. Po našem mnenju ni to napačna ideja, katero bi treba bilo samo uresničiti. Za Goriško bo najbrže začelo akcijo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" v Gorici. Sicer ne spada popolnoma v njegov delokrog, ali — večina njegovih članov ima tudi posestva in precej jih je tudi vinogradnikov. O celi stvari bomo še poročali. Za sedaj pa že prosimo razne veščake, da povedo svoje mnenje o nameravanem.   '
Proti tuberkulozi. — Ker je dognano, da se tubeikuloza nahaja v veliki množini v kravjem mleku in od tod pride v človeka, se je v Angliji določilo, da morajo krave, ki dajo mleko, biti vsake štiri tedne enkrat od živinozdravnika pregledane.
C. kr. zaloga soli t Trstu naznanja, da cena jedilne soli je znižana od 1. t. m. dalje od 19 K 30 vin. na 18 K 80 vin. za kvintal. Sol za živino stane po 10 K.
Razpis dražbe!
Dne 15. marca t. 1. se odda v občinski pisarni v Devinu od 11—12 ure predpoldne na dražbi gradnja šolskega poslopja. Delo je cenjeno na 24.000 kron. Gradbeni načrti, prevdarek in pogoji so razpoloženi do 15. marca od 11 — 12 ure v obč. pisarni.
Vsak vdeležitelj dražbe bode moral položiti dražbeni. komisiji zapečateno ponudbo in 5% varščino; nekolekovanih ponudeb se ne sprejme.
Županstvo v Devinu
dne 3. marca 1900.
Nam. županov:
Leglia Josip.
Resna ženitev!!SLS5
tisoč kron, 60 let star, krepite in prijazne zunanjosti, želi poročiti pridno ter uzorno 30-40-ieteo gospodično ali vdovo z dol o 4- do 8 tisoč kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: ,Rcsna žeuitev* na npravnistvo ,Soče*.              # •
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -  GORICA       Via Giartlino 8 priporoča
pristna bala      &j**^,     briških, dal
In črna vina    '^J§5m      matlnsklh in
u vipavskih,    -0$g.         i s t o r s k i h
furlanskih,           w           vinogradov.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23.
Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Ohljubuje todno in hitro postrežbo.
8|                       Izšel je za leto 1900.
w  Kažipot in koledar po
H                                 z natančnimi podatki
a   vseh krajev, uradov, trgroveev, obrtnikov itd. itd
Primorskem
Dostavlja na dom in razpošilja po Železniki na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.               ,
Prave in edine želodčae kapljice,
(VniUen. znamka). Zdravilna HlOČ teh
kapljic je nepre« kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavlienje, če se jili dvakrat na dan po jedno žlicico _              popije. Okrepi po-
u Anton Fa«ov. kvarjeni želedee store, da zgine v kratkem času omotica in životea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da elovek raji je.                 -9
Cona steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
v Gorici.
Lvciomra se                                                           wM
v .Goriški Tiskarni" A. Gafcšcek n Gorici.            g
Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezan it. 1-20               ~WB       VA
JLeta. 1881. v Gonci ustanovljena tvrdka
E. Biessuer, t Hnnsll ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in siuvueiiiu občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvafikc potrebe, vo5<'eno sveče itd i vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cM              titkarno Irk na perilo.                  (P. d
Objava,
Veliko prostorno kovašnieo /fužina],
kojo goni vodna moč ležeča na deželni Roški cesti, na kateri je živahen promet, urejena za dva kovača, odda takoj pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred v najem
L« o p. Oaklava,
mlin. in posestnik
v K o sani pri St.  Petru
(Kranjsko).
e^s^s^^m^^^^
Novoporočenci pozor!
Stejen si v rast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroneolijeve.
V zalogi iimi wikuvr»tno pohištvo za vsaki stan. 1'nhiStvo jo po najmotlcnirjih slojrili, posebnn spalni' jcdiltnt in poletne <<olie ho po NciiiSkci.i slojtu odlikovanih frnigojovih delavnli* v ulici Ponle nuovn in via Leoni, katere m» IcpSo in nkusneje izdcl.-iiif in cene}? od IhinaJHkih in Hi:dapt'5tanskili lovaiii. Ostalo pohištvo jo od pivih mizarskih mojstrov,
Sj>rejf»na si' tiuroriln in izilelujo po \i\wv\ olui-ii, tiajcencje in v najkrajšem <\isii,
Hn(!a'a z;ilot';i podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. H<-l(,'n>ka bruLena «|?1iMM;i vsake velikosti. Itazlir-no pohištvo, kakor: taolelne mizice, različna nlicSnln, preproge za okna i. t. d, ItazllCne stolice iz Iti-jn in rrhdojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z Almaml in platnom na izbero ter razn«« laperiu «>.
lWi, katere se ne nahajajo v udn/i, preskrbijo se po izberi rcnikoi v najkrajšem casn.
l)iije se tiiili na obroke, bodi»i ledenike ali ine.-erne. 1'oSi^ja se tudi izven (loricc po železnici in parobrodih.

j
Odda se v najem ali na veliko  posestvo  v  Solkanu,
obsegajoče hišo z vrtom oh cesti, dve veliki brajdi z novimi nusadi ter obširno njivo. Hiša je na jako lepem iraju, primernem za gostilno ali trgovino.
Naslov pove naše upravništvo.
^^p@e@0^eeg»3^^«e^5e®@ige©@^ge@4
Zahteva naj se   -f^fll popis in cenik leposlovnih in dragih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franku kamorkoli*
DRUŽBE
SV.CIRIIA1N METODA V LJUBLJANI, T»arina je najboljša cikorija.
HALOGA
IV^EBAČINU
V LjtlftljANJ,
Cenjena gospodinja/
Ne dajte si trsitjevati dmgik izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bebovi
kavi, to je cikorija ali: »Kava družbe sv.
Cirila in metoda v Ljubljani'!
fiNP"*   Dobiva se povsod J  "TUJI
Slavna zaloga pri: IVANO JE6AČINU v Ljubljani,
GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠČEK V GORICI
© ~.
(Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
%
(Ustanovljena leta 1893.)
&
i
Je najmoderneje urejeni  tiskarski  zavod,  kjer  se  izgotavlja  vsako najfineje  in elegantno delo  v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
oVoj?"* Brošure v vseh oblikah in jezikih v modemih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartam ali papirja, posetnice najelepantiieje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh meoečih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd.
ff        D začetku šolskega leta pr",oroča :E5Ji*E^^                     ln vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in ital. jeziku za Goriško in /stro, nadalje ze izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih,
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi imamo ta-la časopise:
„Soia", celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — „Primoreetf, celoletna naročnina stane gld. f'6Q, izhaja vsak teden, na štirih straneh. — „5lovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Salmifibil  kniifrlirn" 79  ndraeln lKh$$* r nedoločenih rokih. I. knjiga ..© trn iansk«", novele in fettee. „0dlUII5W KnjIZHlGa    2a OnraSle      Bplsal Pr. Gorekar, je izšla him. Stane s poštnino Tred gld. 1-10. Izšla je ravnokar II. knjiga „Salonske knjižnice" ; prinaša žaloigro »Hamlet", cena 70 kr. — „Rokovnjaši", narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40 kr. — „Sinff, rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih.
9
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
Mehko vezan gld. 1*30, trdo vezan gld. f-68 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo  le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Rusko-slovenski slovar in slovnica"
—"^ ¦  •     -^             Sestavil M. M. Hostnik.             ^           ^-aa*—
"¦¦HI
Cena mehko vezanemu gld. t*30, trdo vezanemu gld. P80, poštnina iO kr. veš.