Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/# dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549
H. UTO
Murska Sobota, 26. ma|a 1940.
ŠTEV. 21.
Izjava vojnega ministra n wum obveznih
.Jugoslavija ji lahko ponosni na visoko zavidnost svojih drlavljanov"
»Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki po dvakrat ali večkrat poklicani na vojaške vaje, medtem ko drugi niso bili klicani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja, ter so potemtakem popolnoma neupravičeni. V današnjih resnih časih prihaja vpoklici obveznikov na vojaške vaje zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tem se v interesu opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so potrebni za ta položaj brez ozira na to, ali so pri tem poklicani dva ali tri ali celo večkrat.
Obveznikom je znano, da imamo sedaj mnogo novega orožja in je zato potrebno, da se z njim temeljito seznanijo in ob njem izvežbajo. Kaj naj bi koristilo novo orožje, če pa z njim ne znamo ravnati. Potem bi zaman metali tako veliko narodno premoženje. Varnost naše države je odvisna ne samo od njene zadostne sodobne oborožitve, temveč tudi od izvežbanosti in spretnosti tistih, ki jim je bilo to orožje izročeno v upravo.
Zaradi tega, zlasti pa zaradi zmerom kočljivih razmer v svetu, kakor tudi zaradi raznovrstnih potreb po četnih enotah in ustanovah, je moralo tu pa tam priti do tega, da so bili posamezniki poklicani tudi po večkrat na vaje. Takim primerom se navzlic najboljši volji ni dalo izogniti. So primeri, da posamezni obvezniki niti enkrat niso bili poklicani na vaje.
To je posledica samo in izključno tega, da enote, katerim pripadajo, niso imele službenih potreb za vpoklic večjega števila obveznikov na vaje ter tako ti obvezniki še niso prišli na vrsto. Prav tako pa precejšnje število poveljstev in enot sploh še ni izvedlo vpoklicev svojega moštva na vaje. Vsi tisti, ki pripadajo tem komandam, po tem takem niso imeli prilike biti vpoklicani.
Pripominjam, da bomo v bodoče strogo upoštevali, da bodo vsi državljani in obvezniki vojaške
sile v enaki meri in pravično obremenjeni v službi, ki jo domovina terja. Nobene izjeme tu ne more biti, je ne bo, niti je ne sme biti. Pri vpoklicu obveznikov na vaje upoštevajo vojaške starešine le potrebo varnosti in pripravljenosti naše države in našega naroda. Zapomnijo naj si vsi, da v jugoslovanski vojski ni in ne more biti starešine, ki bi ga pri teh vpoklicih vodili kakršnikoli drugi nagibi, čustva ali pa koristi.
Časi v katerih živimo, so resni. Neizogibne so zahteve varnosti države, kar je daleč nad zahtevami in potrebami posameznikov. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh, ker je tu sijajna in slavna tradicija, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Na koncu mislim, da je potrebno poudariti, da so tudi pri teh posamičnih vpoklicih na vaje obvezniki jugoslovanske vojske pokazali na najlepši in najbolj prepričljiv način, da stare in slavne tradicije še niso izginile v pozabo. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavednost svojih džavljanov".
Minister za vojsko in mornarico
armadni general Milan Nedič.
Naia domovina
Na svetu so dobrine, ki se ne morejo kupiti in ki se ne morejo prodati. Dobrine, ki so bistveni del človeškega značaja. Dobrine, ki v nas rastejo iz zibelke in se v nas razvijajo, prav tako kakor se v nas od najnežnejših let oblikuje in kreše značaj.
Ne da bi vedeli, se od naj-nežnejše mladosti razvija v nas ljubezen do domovine.
„Kaj je domovina ?• bo morda kdo vprašal.
Domovina je tisti kraj, kjer smo zagledali luč sveta, tisti kraj, kjer smo prvič slišali materine besede in tisti kraj, kjer so se rodili naši dedje in pradedje.
Domovina je kakor mati. Dokler jo imamo, ne mislimo nanjo in se ne zavedamo, kaj nam daje, prav tako kakor se otrok ne zaveda tistih dobrot, ki t»u jih dobra mati daje na poti skozi življenje.
NOVI VOZNI RED veljaven od 19. meje
M ARIBOR-ORMOŽ - HODOŠ
	0.» 2.« 3.54	0.35 5.27 7.08	5.30 8.36 10.07	7.55 11.45 13.17	1310 14.23	13.30 16.25 17.56	odh Ljubljana prlh. „ Maribor „ prlh. Ormož odh.	13.23 .-8.50 .-7. lOj .-	14.13 13.23	21.57 1831 16.52	1.»» 21.48 20.12
	5.14 6.02	7.23 8.10	10.11 10.57	1325 14.11	16.54 17.58	1809 18.57	odh. Ormož prih. prib. Ljutomer odh.	6.55|9 03 6.04 8.12	1209 11.18	1643 15.55	20.06 19 15
	6.10 6.51	8.15 8.56	11.16 11.57	14.18 16.58	—.—	1910 1951	odh. Ljutomer prih. prih. o. Kidg.it odh	5.4l}7-44 5.00j7.03	10.46 10.05	15.49 15.17	18 38 10.44
	650 7.33	818 855	11.02 1139	1420 14.57	—!—	19.07 19.44	odh. Ljutomer prih. Prib-1. ubetl odh.	5.56)7.48 5 18 7.10	11.00 10.22	15.43 15.05	19.05 1827
4.18			11	15 OS 16.24			odh. e sobota prlh. prih. Hodoš odh.			14.42 13.24	18.03 16.45
5.34			13.09					—.—i/.u4	•		
								—•—|0.4o	•.....		
Brzovlaki so označeni z debelimi Številkami.
Toda ko izgubimo domovino ali mater, se šele prav začnemo zavedati, kaj smo s tem izgubili.
In vendar so trenutki v človeškem življenju, ko se človek zave, kaj je domovina in kaj mora storiti zanjo. Prav te dni smo brali, kako je sin neke belgijske matere, neki belgijski častnik prostovoljno in kot heroj žrtvoval svoje življenje za domovino.
Ko so te dni nemški napadalni oddelki z vso hitrico prodirali v Belgijo, bi moral neki častnik pognati v zrak most, držeč čez prekop kralja Alberta. Preden je pa mogel izvršiti svojo dolžnost, ga je ubila bomba. Neki drug častnik se ni obotavljal. Prikradel se je k mostu in ga pognal v zrak, dobro vedoč, da ga bo to dejanje stalo življenje. In res je z mostom vred tudi njega razneslo.
Ta mladi častnik je vsaj za kratek čas onemogočil prodiranje sovražnika in tako rešil tisoče življenj.
Ljubezen do domovine je najbolj vzvišena oblika ljubezni. To je ljubezen do naše zemlje, do ljudi, ki govore naš jezik, ljubezen do naših staršev, do naših žena in do naših otrok. To je ljubezen, ki je izmed vseh najbolj vredna, da se žrtvujemo zanjo!
Ne prodei so
posestva
v Tešanovcih, v Ocinju in v Borečah. — Vprašati je v
Kreditni benki d. d. v M. Soboti.
Zunanji pregled
Nemci so prejšnji teden začeli veliko ofenzivo, katere posledice so bile, da je Nizozemska položila orožje in prosila za premirje. Nemci so v kratkem času zasedli skoro vso državo. Nizozemsko vojno brodovje, ki je sorazmerno močno, se je zateklo v pristanišča zaveznikov. Številne in obsežne nizozemske kolonije so ostale Še nadalje pod nizozemsko vlado, ki ima svoj sedež v Londonu.
Belgija je silno trpela radi nenadnega nemškega vdora. Že po prvih bojih so padle prednje belgijske utrdbe in nemška vojska je začela vedno globlje prodirati v državo. Poleg drugih važnih mest so Nemci zasedli tudi belgijsko prestolnico Bruselj. Zavezniške čete so se umaknile na belgijsko utrjeno črto.
Tudi v Francijo so že vdrle nemške čete. Povsod je v razvoju velika bitka, kjer nastopa na tisoče tankov in na tisoče letal na obeh straneh. Vojaški strokovnjaki iz obeh taborov na-glašajo, da bo bitka še dolga in huda in da bo odločila vnadalj-ni usodi evropskih narodov. Vsaka stran poroča o doseženih uspehih.
Maginotova črta ni bila nikjer prebita. Posebno hudi boji so bili ob reki Meuse. Poročila pravijo, da je bila reka rdeča od krvi in da je plavalo v njej na tisoče trupel padlih vojakov.
Italija bo po vseh znakih sodeč v najkrajšem času vstopila v vojno. Po italijanskih mestih prirejajo dijaki velike demonstracije proti zaveznikom in kličejo k borbi proti njim. Ti dogodki so povročili veliko vznemirjenost po vsem Sredozemskem prostoru. To je vzbudilo tudi pozornost v Ameriki, ki je takoj pozvala svoje
državljane iz Sredozemlja domov. Predsednik Roosevelt pa je poslal Mussoliniju aeko tajinstveno pismo v katerem posreduje baje za mir. Nekaj dni za tem pa je imel na ameriškem kongresu govor, v katerem je zahteval 50.000 letal letno za — varnost Amerike.
Sovjetska vlada je izročila Franciji, Angliji, Nemčiji ter nevtralnim državam noto, v kateri naglaša, da je sovjetska vlada zainteresirana na tem, da se na Balkanu ohrani mir in spoštuje nevtralnost "teh držav.
Na Reki so bile velike demonstracije za vstop Italije v vojno. Demonstranti so tudi vzklikali proti nekaterim nevtralnim državam.
Domači pregled
Naša trgovinska delegacij« se je vrnila iz Moskve zelo zadovoljna, kar je našlo velik odmev v vsem domačem in inozemskem časopisju.
Uredba zoper špekulante je bila te dni objavljena. Po tej uredbi čaka vse, ki bodo navijal! cene ia delali draginjo najstrožja kazen. Če bodo njih pregreški hujše vrste, bodo poslani na prisilno bivanje v tuje kraje, ali pa jih bodo celo poslali na prisilno delo.
Uredba za varstvo naše nevtralnosti v tisku in kinih je izdaia vlada. Vsakdo, ki bi v listih ali s slikami razširjal o vojskujočih se državah poročila, ki bi ne bila resnična, ali pa bi kakor koli žalil ali omalovaževal eno ali drugo vojskujočo se stran, bo strogo kaznovan. Kazni so napovedane celo do 2 leti robije.
Vsa javna zborovanja in vsi shodi so po odredbi vlade do preklica prepovedana. To je bilo storjeno zaradi tega, da bi se preprečilo vse, kar bi utegnilo biti povod za kršenje nevtralnosti.
Spopolnjena je bila uredba po kateri so odložene vse izvršbe proti osebam, ki so klicane na orožne vaje. Dolžniku sedaj ne bo treba dokazovati, da je na orožnih vajah, temveč se bo morala o tem prepričati po službenih dolžnosti sama oblast.
Odposlanstvo Slovenske župan • ske zveze je bilo te dni v Beogradu. Delegati so obiskali predsednika vlade Cvetkoviča in dr. Mačka. Predložili so spomenico, naj se čimprej ustanovi slovenska banovina. Dobili so zagotovilo, da se bo stvar uredila čim nastopijo mirnejši časi v svetu. Župani so obiskali tudi grob rajnega kralja Aleksandra.
Številne konference vodilnih politikov so bile v preteklem tednu v Beogradu. Daljšo konferenco sta imela tudi predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček.
Madžarski gospodarstveniki iz Budimpešte so obiskali nato prestolnico. Ogledali so *i tudi kmetijsko
razstavo v Novem Sadu. S tem so vrnili obisk, ki so ga naši gospodarstveniki naredili budimpeštanskemu ve-lescjmu
»Prvi znaki jugosScvensko— madžarskega sporazuma so se pokazali že to vojno, ko je Jugoslavija svoje posredovanje vložila za popuščanje madžarsko—romunske napetosti. Tedaj je dala Jugoslavija izrecen prispevek za zagotovitev podunavske-ga miru." Tako piše neki nemški čssopis.
¥$em dobrim državljanom!
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal za sokoiski dan pripravljenosti proglas, iz katerega posnemamo več misli, ki ne smejo veljati le za sokolske pripadnike, nego za vse debre državljane :
Povsod in ob vsaki priliki z vso odločnostjo in brezobzirnostjo pobi-jsjmo malodušnost, ki bi bila v stanju, da bi nam še pred borbo izbila iz rok naše najmočnejše orožje, našo vero v sebe in odločno voljo,, da branimo domovino, svobodo, čast in ponos. Med nam: ne sme biti nikogar, ki bi z omalovaževanjem govoril o moči države in naše vojne sile ter bi prenašal vesti, s katerimi se hoče slabiti duh naroda. Nasprotno: možato in odločno moramo pobijati vsak defe-tizem in onemogočiti širjenje malo-duinosti, bodisi kot delo tuje propagande ali kot plod naše žalostne lahkovernosti in nepremišljenosti.
Dobro pazi na vohune in tuje agente, ki se na vse mogoče načine vtihotapijo v naše državno in narodno življenje. To so turisti in izletniki, ki jih zanimajo naši strateško važni kraji, to so »učenjaki", ki prirejajo razne tečaje, to so v raznih industrijskih podjetjih nameščeni .špecijalisti", umetniki in umetnice, člani raznih varijetejskih skupin, razne guvernante in učiteljice tujih jezikov, hišniki, slu-žinčad in slične osebe, ki so se spretno vtihotapili v domove naših najvplivnejših oseb. Vse kar opaziš in se ti zdi sumljivo, javi takoj bližnji državni oblasti. Posebno pazljivo zasleduj gibanje neznanih oseb v bližini vojaških in obrambnih zgradb, kakor n-pr. okrog kasarn, tovarn orožja, vojaških skladišč, utrdb, mostov, železniških prog in tako naprej.
V neznani družbi ne govori o stvareh, ki se tičejo vojske in državne brambe. Sovražnikovo uho prisluškuje povsod in čuje vse. Najnedolžnejše pripovedovanje o življenju v vojski, o tem, kje se nahajajo vojaške edinice, ter o dogodkih o njih in o obliki ter dejstvovAnju našega orožja lahko zelo koristi sovražnim vohunom. Zato v gostilnah, v kavarnah, v vlaku in v javnih prostorih ne govori o vojaških stvareh I Opazuj ljudi, ki te izprašu-jejo o takih stvareh, ter jik prijavi takoj i
Vsi na delo I Domovina kliče I
Z vero v Boga — za kralja in domovino i
izpremembe
S 15. rosjem so stopile v veljavo nove poštne takse, ki so v glavnem naslednje:
Tiskovine
V notranjem prometu znala taksa do 50 gramov 0.50 din, do 50—100 g 1 dia, 100 -250 g 1 50, 250 do 500 g 2 50, 500 do 1000 g 4 din, 1000 do 2000 g 7 din, od 2 do 3 kg 10 dJn. V mednarodnem protneiu se rsčuna za vsakih 50 g ali del te tež 0 75 din.
Poslovni paplrii
Notranji promet: do 100 grsmov 1 50 din, 100 do 250 g 1 75 din, 250 do 500 g 2 50 din, 500 do 1000 g 4 din in od 1000 do 2000 g 7 din V mednsredneir. prometu znaša taksa zs Grčijo, Romunije, Turčijo in češko-moravski protektorat za vsakih 50 g ali del te teže 0'50 din, najmanjša taksa je pa 4 dia, za vse ostale države pa za vsakih 50 g ali del te teže 0 75 din najmanjša taksa je 4 din.
Blagovni vzorci
Notranji promet: do 100 g 1 din. 100 do 250 g 1-50 din, 250 do 500 g 2-50 d-n. Mednarodni promet: za Grčijo, Romunijo, Turčiju in češfco-moravski protektorat za vsakih 50 g ali de! te teže po 0 50 din, najsanjša taksa 1'50, za vse ostale države za vsakih 50 g ali del te teže 0-75 din, najmanjša taksa 150 din.
Meiane poSiljatve
če vsebuje pošiljatev tiskovine, blagorae vzorce in poslovne papirje, tedaj se plača taksa, predpisana za poslovne papirje, če pa pošiljatev vsebuje samo tiskovine in blagovne vzorce, tedaj se do teže 500 g plačuje taksa za blagovne vzorce, na to težo pa se plačuje tafcsa za tiskovine.
Poitne nakaznice
Do 100 din 3 din, 100 do 500 din 5 din, 500 do 1000 din 7 din, 1000 do 2000 din 9 din, 2000 do 3000 din 10 din, 3000 do 4000 din 13 din in 4000 do 5000 din 15 din.
Poitne in Čekovne nakaznice iz inozemstva
V	krajih, kjer se izplačujejo na domu, od 1 do 4 din, kjer se izplačujejo na pošti 1 do 3 din.
paketi v notranjem prometu
Taksa po teži: do 1 kg 5 din, 1 do 3 kg 9 din, 3 do 5 kg 13 din, 5 do 10 kg 20 din, 10 do 15 kg 28 din, 15 do 20 kg 36 din in 20 do 25 kg 55 din.
Nuina dostava poilljatev
V	ožjem dostavnem področju za vse pismene pošiljatve, vrednostna pisma in nakaznice 4 din za pakete do 5 kg teže za vse pošte 10 din> nad 5 kg samo za Banja Luko, Bel-grad, Zagreb, Ljubljano, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Split in Ce-tinje 15 din, za pakete nad 5 kg za vsa ostala mesta 5 din. Takso plačuje pošiljatelj paketa. V širšem dostavnem področju: za vsa pisma, vredn. pisma, nakaznice in pakete do 1000 din označene vrednosti in 5 kg teže,
poštnih taks
po oddaljenosti da 3 km za dnevno dostavo 12 nočno 18, od 3-5 km podnevi 20 din, ponoči 30. nad 5 km za vsak nadaFfni km podnevi 4, ponoči 6 din, za pakete nad 5 kg kakor tudi za pakete do 5 kg, z vrednostjo aad 1000 din se d^atarlja nujno po posebnem prinoscu samo poročilo o dospetju.
Poročilo o nevročljlvosti paketa v notranjem prosisiu 8 din, kupon za odgovor v mednarodnem prometu 8 din. pefte restante pisma in dopisnice
1	din, priporočene pošiijatve, vrednostna pisna, nakaznice ia pakete
2	din.
Ponareialec denarja prelet
Zadnjič smo poročali, da je bil v Šaiovc>h aretiran razpečevalec ponarejenih bankovcev, ko je hotel v trgovini g. Franca Švarca spraviti v promet ponarejeni pet-stotak. Trgovec je spoznal kriv denar in orožniška patrola, v kateri sta bila komandir g. Franc Perhavec in kaplar Dušan Dam-janovič sta ugotovila, da je neznani razpečevalec neki Josip Belec iz okolice Križevci pri Ljutomeru. Ta je priznal, da mu je ponarejene bankovce izročil znani ponarejevalec denarja Franc Maj-cei, ki se mu je posrečilo pobegniti, ko so razkrili ponareje-valsko družbo v Radečah pri Zidanem mostu. Skrival se je pri posestniku Tomaniču v Skorbi pri Ptuju. V podstrešju je imel delavnico petstotakov. Belcu jih : je izročil deset, da jih zmenja in prinese polovico denarja njemu, polovico pa obdrži zase. Orož- ; niška patrola iz Hodoša je nemudoma odšla v Ptuj in aretirala Majcena, ko je še spal. Pri njem so našli 774 izdelanih bankovcev po 500 din. Tako je po zaslugi orožnikov iz Hodoša bil aretiran ponarejevalec Majcen in s tem odstranjena nevarnost, da bi bili ljudje oškodovani s ponarejenimi bankovci.
• modelov naših prvovrstnih
H9DI09P9R9T0V
prodajamo še naprej po prejšnji znižani ceni.
Prepričajte se — brezobvezno.
RADIO NEMEC, M. Sobota
K5rting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo. STROKOVNA DELAVNICA.
Strokovno polnenje auto in radi o akumulatorjev.
Izpred sodišča
5 članski senat je sodil preteklo sredo Potočnik Ludviku, čevljarskemu pomočniku v Grezovščaku, ki ima na svoji vesti dve človeški življenji. Potočnik je bil na velikonočno soboto pri vstajenju v Ljutomeru. Vendar pa v cerkev ni šel, temveč je rajši zavi! v gostilno. Popil je 3/4—1 1 vina, tako, da je bil dobre volje in primerno razpoložen za pretep. Na povratku proti domu je skušal vsakega, kogar je samo videl, izzivati in je z neprestanimi vskiiki „auf biks" vzbujsl ogorčenje pri ljudeh, ki so se vračali iz cerkve. Prajner Maks, ki se je vračal v družbi svoje žene in Stajnko Mihaela proti domu, je pozval Potočnika na red, vendar je ta skočil k njemu, potegnil nož, ki je bil v njegovem žepu že odprt in pripravljen za napad, ter je nesrečnemu Prajnerju zasadil nož v levo stran vratu. Pri tem mu je prerezal vratne mišice in vratno žilo dovodnico tsko, da je Prajner na poškodbah izkrvavel. Vse to je videl Prajnerjev tovariš Stajnko, ki je hotel pomagati Prajnerju in ker je mislil, da je Potočnik udaril Praj-nerja le s pestmi, je nič hudega sluteč odrinil napadalca ter ga je tudi udaril po obrazu. Potočnik je brez premišljevanja pristopil k Stajnku ter mu je zasadil na isto mesto kot nekaj sekund prej Prajnerju, svoj nož v vrat. Tudi Stajnku je vročekrvni zločinec prerezal vratno mišico in žilo dovod* nico. Stajnko je obležal na mestu mrtev. Potočnik je pred sodiščem svoje dejaaje priznal, zagovarjal pa se je s pijanostjo. Sodišče tega obdolženčevega zagovora ni mnogo upoštevalo, temveč je Potočnika obsodilo na 15 let robije.
Huda kazen radi krive prisege. Lepoša Peter iz Krlževcev je imel s svojim sosedom stalno prepire in pravde. V neki pravdi bi moral Lepoša plačati 300 din. Ko je prišla zadeva pred sodišče sta Lepošova žena Marija in Novak Julija potrdili, da je bil gornji znesek sosedu že plačan ter sta na svoji izpovedbi tudi prisegli. Vendar se je naknadno ugotovilo, da Lepošova in Novakova nista govorili resnice in v sredo sta se obdolženki zagovarjali pred okrožnim sodiščem, ki je obsodilo Lepošovo na 1 leto in 6 mesecev robije, Novakovo pa na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Sodba še ni pravomočna.
Popravek
V zadnji številki smo pod naslovom „maščevanje" opisali na kak način je Gomboc Matija iz Vučje gomile zadobil poškodbe. Naša'informacija se je v glavnem opirala na poškodovančeve navedbe. Sedaj se je oglasil Ambrož Štefan in nam je sporočil, da je Gomboca res on poškodoval, toda to je storil v silobranu, ker ga je Gomboc napadel. Njegov brat Ludvik se pa cele zadeve sploh ni udeležil. To priobčimo na željo Ambrož Štefana. Končno besedo v tej zadevi pa bo imelo sodišče.
| DOMAČE VESTI
—	Koncert soboške „ZarjeM v Gornji Radgoni je uspela nad vse pričakovanje. Soboški pevci so se odpeljali z avtobusom v Radgono. Koncert je bil v poso-jilnični dvorani, ki je biia skoro polno zasedena. Domačini trdijo, da še nobena večerna prireditev ni biia tako dobro obiskana. Kdor je prišel, mu ni bilo žal, saj je koncert nudil tudi razvajenim poslušalcem velik umetniški užitek. Zato ni nič čudno, da so poslušalci navdušeno pozdravljali zbor in dirigenta g. sodnika Milana Grma. Nastop soboških pevcev je bil v vsakem pogledu časten zaključek neumornega in požrtvovalnega dela, s katerim so pevci in dirigent naštudirali obširen spored pesmi. To se je predvsem videlo pri izvedbi »Ljubice" in Mokranjčevega „ru-koveta", ki sta bili izbrušeni do potankosti. Najbolj pa je brez dvoma ugajala pesem „Dobro jutro", ki so jo morali pevci na splošno željo ponoviti. Po koncertu ljudje kar niso hoteli oditi iz dvorane in so z glasnim ploskanjem izražali svoje zadovoljstvo. Soboški pevci bodo priredili koncert z istim sporedom v M. Soboti 8. junija in bo tudi so-boško občinstvo imelo priliko, da sliši svoj pevski zbor „Zarjo",ki si je že izven mej našega sreza utrdila slovest in častno zastopala prekmursko metropolo. Koncert
junija bo obenem zadnja prireditev v tej sezoni.
—	Poroka. Dne 12. maja t. 1. se je na Rakovniku v Ljubljani poročila tukajšnja zdravnica ga. Dr. Guštin Zora z g. Lenartom A. referentom za telesno vzgojo pri banski upravi v Ljubljani. Čestitamo !
—	Igra. Naraščajniki tuk. Sokola bodo vprizorili v soboto, dne 25. t. m. ob 20 uri ter v nedeljo, dne 26. t, m. ob 15 uri veseloigro „Scapinove zvijače" v režiji g. prof. Liške. Vstopnina je običajna. Uverjeni smo, da bo delo mladih diletantov našlo pri tuk. občinstvu zasluženo priznanje s tem, da bo obisk prireditve polnoštevilen.
—	Šahovska sekcija Mure, ki je v zadnjem času zelo agilna, odpotuje v nedeljo v Ptuj, kjer bo odigrala s tamkajšnjim društvom prijateljsko tekmo.
—	Zaključek šolskega leta v IV. in VIII. razredu. 15. maja je bilo zaključeno letošnje šolsko leto za malo in velko maturante. V IV.a razredu so od skupnega števila 48 učencev izdelali 4 z odličnim uspehom, 23 z prav dobrim, 9 z dobrim. Izpit iz enega predmeta ima 6 učencev, 6 pa jih bo ponavljalo razred. V IV.b razredu je bilo 17 učencev in 30 učenk. Od teh je izdelalo
10 z odličnim uspehom, 14 s prav dobrim, 13 z dobrim, 7 jih ima popravni izpit iz enega predmeta, 3 pa bodo ponavljali razred. — V VIII. razredu je zdelalo vseh 33 učencev in bodo vsi pršpuščeni k maturi. V splošnem je to zelo dober razred. 4 učenci iri 2 učenki so zdelali z odličnim uspehom, s pravdobrim uspehom je izdelalo 8 učencev in 4 učenke, z dobrim pa 13 učencev in 2 učenki.
— Mali maturanti na izletu. Oba četrta razreda sta pod vodstvom svojih razrednikov ge. Ivice Justinove in g. Miroslava Ravbarja, napravila od četrta do nedelje izlet na Bled in v Ljubljano. Izletniki so si ogledali tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in šli skozi Vintgar na Bled. Dobro so si ogledali tudi Ljubljano in obiskali opero in dramo. Polni lepih vtisov in navdušeni nad lepotami naše domovine so se mali maturanti v nedeljo zjutraj vrnili v Soboto.
m	Moderne obvirj	e za slifie
	i Post. vložile	- Kolesa
dobite najceneje pri
Nemec M Sobota. 111 ___šllllltlll
Iz Zveze združenih
delavcev
V nedeljo, dne 19. maja je imela tukajšnja podružnica Zveze združenih delavcev sestanek stav-binskega delavstva, katerega so se udeležili zastopniki delavstva iz vseh soboških in okoliških stavbinskih podjetij. Sklenjeni so bili zelo važni sklepi glede povišanja plač našega stavbinskega delavstva. Da se pa laliko ti sklepi čimpreje in do kraja izvedejo je potrebno, da sevsestav-binsko delavstvo čimprej brez izjeme organizira pri naši podružnici. Na sestanku se je obravnavalo tudi o ustanovitvi Stavbene zadruge in delavstvo je izrazilo željo, da se ta zadruga čimprej ustanovi.
ŠPORT
Mura:Rapid 3:0 p. f.
V nedeljo bi morala biti v Murski Soboti zadnja prvenstvena tekma v letošnji sezoni. Tekma je bila od zveze določena na 3 uro popoldne. Ker pa Rapida ob tem času ni bilo na igrišče, je delegirani sodnik g. Nemec iz Maribora po poteku 15 min. odžvižgal tekmo, ki se bo verificirala z rezultatom 3:0 v korist Mure. S skoraj eno-urno zamudo so prispeli Rapidovci. Vodstvo Mare je ponudilo gostom zelo ugodne pogoje za odigranje prijateljske tekme, vendar Rapidovci teh pogojev niso sprejeli in so zapustili igrišče.
Zanimivo je, da so Rapidovci tudi preteklo jesen zamudili prvenstveno
0HI13SHI K1HD MURSHI1 SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 24. V. ob 1515 uri ob 17'30 uri in ob 20 30 uri v soboto, dne 25. V. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
Dokumentarni velefilm
»ČRNA EKSTAZA"
CeSt Ii8m v srbohrvatskem Jeziku !! LEILA ROOSVELT, ARMAND DENIS
V nedeljo, dne 26. V. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„ČRNA EKSTAZA"
_Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Najnovejši „Fox-ov" tednik
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 26. V. ob 15.15 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 27. V. ob 20.30 uri v torek, dne 28. V. ob 20 30 uri Veseli velelilm
»MEDENI MESEC"
Frančiška Gaal	Bing Crosby
Dodatek: Najnovejši „Metro>Journal" in risana šala.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
tekmo in da so športne oblasti odločile, da se mora jesenska tekma ponoviti. To tekmo bi morali odigrati v nedeljo. Slučaj pač je hotel, da je Rapid tekmo zopet zamudil. Vendar sedaj ni nobene zapreke, da se teknia ne bi verificirala s 3:0 v Murino korist.
Z nedeljsko tekmo je prvenstveno tekmovanje v mariborskem I. razredu končano in končna tabela izgleda sledeče:
1)	ČŠK 10 8 0 2 31:17 16
2)	Železničar 10 7 1 2 23:8 15
3)	Maribor 10 5 0 5 19:17 10
4)	Mura 10 3 1 6 17:23 7
5)	Rapid 10 3 0 7 15:22 6
6)	Gradjan. 10 2 2 6 13:31 5
Mura: Drava
V nedeljo, dne 26. maja 1940 popoldne ob 4 uri bo na stadionu SK Mure zanimiva nogometna tekma med ptujsko SK Dravo in domačo Muro.
Dravaši so zlasti sedaj v dobri formi ker je moštvo popolnoma reorganizirano, z nekaterimi dobrimi igralci ojačeno in dobro vigrano.
Llgaški team SK Slavije
v Murski Soboti
Nogometna sekcija SK Mure vodi pogajanje za gostovanje ligaškega moštva SK Slavije iz Varaždina. Na tej tekmi bi nastopila SK Slavija kompletna.
Tenis sezona se je začela
Marino tenis IgrliČe je urejeno* Ker je letos število igralcev zelo poraslo, poziva vodstvo sekcije vse igralce, naj prijavijo svoje želje, z istočasnim plačilom članarine, glede razdelitve igralnih ur pri načelniku sekcije g. Nemec Ludviku, trgovca v M. Soboti, članarina je zelo zmerna, zato je vsakomur omogočeno, da se bavi s to lepo športno paaogo..
NAZNANILO.
Z ozircfm na današnje gospodarske razmere sem takozvani kavarniški prostor zaprl. * Na razpolago je c. gostom polag gostilne tudi posebna soba restavracije, ki je odprta dnevno do 24. ure. * Uredil sem vrt, ki je c. gostom vsakokrat na razpolago.
Se priporoča Vufak Ludvik, gostilničar
Murska Sobota.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Naredba o prepovedih krošnjarstva.
Službeni list kr. banske uprave dravske banovine od 18. maja t. 1. je objavil naredbo bana dravske banovine o prepovedi krošnjarstva in izvrševanja rokodelskih obrti brez stalnega poslovaliiča v nekaterih srezih.
Po tej naredbi je krošnjarstvo prepovedano v srezih: Ljubljana,Kočevje, Logatec, Škofjaloka, Radovljica, Kranj, Kamnik, Gornjigrad, Slovenj Gradec, Dravograd, Maribor desni in levi breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota« Lendava in v mestih Ljubljana, Maribor in Ptuj.
V območju omenjenih srezov in nest je strogo prepovedano trgovanje s kakršnim koli blagom po ulicah ter s hojo od kraja do kraja od hile do hiie, ki se izvršuje na podstavi kro-injarskih dovolil po § 177 ob. z.
Enako je prepovedano v omenjenih srezih izvrševanje rokodelskih obrti brez stalnega poslovaliiča (lokala) kakor: stekloreiko vitevši tudi oknarsko delo, brusaiko, kositarsko (kotličarsko), dežnikarsko in sončni-karsko, lončeveiko delo in popravljanje pločevinaste posode in drugih predmetov iz pločevine, fotografsko delo, ki se opravlja na način tako-zvanega brzega slikanja, delo popravljanje predmetov domače hišne delavnosti, ki ga izvršuje proizvajalec teh predmetov (ko jih prodaja) in ki se izvriuje na podstavi dovolil, izdanih po pravilniku iz leta 1938.
Kazni so stroge.
Člani se opozarjajo, da pri pobijanju krošnarstva sodelujejo in da prijavijo najbližji žandarmerijski postaji vsakega krošnjarja, ki bi se kjer koli pojavil. Istočasno naj javijo tudi združenju vsak slučaj, da bo tudi združenje s svoje strani pokreoilo potrebne mere zaradi eksempiaričnega kaznovanja zasačealh kroinjarjev.
Odločba o maksimiranju cen za moko.
Ministerstvo za trgovino in industrijo, urad za kontrolo cen, je z odločbo z dne 8. maja t. 1. (glej Službeni list dravske banovine od 18. maja t. 1.) odločilo, da smejo vsa mlinska podjetja in trgovine z moko na debelo prodajati vse vrste moke razen moke štev. OOg in Ogg, in živinske moke in otrobov po cenah, ki smejo biti pri 100 kg za največ Din 60 viije od cen z dne 14. februarja t. 1. skupno z vrečami brez davka na poslovni promet.
Zapisnik
19. redne glavne skupščine združenja trgovcev za srez Murska Sobota z dne 1. maja 1940.
Poslovna poročila, a) Predsedniško. Naše notranje delo: 18. junij 1939 je ostalo za vse naše trgovstvo spominski dan. Ta dan je otvoril naš novosezidani .Trgovski dom" gosp. Benko Josip sen. in pri tej priliki izročil ključe predsedniku uprave združenja. En dan poprej je obiskal nai dom sam g. dr. Natlačen, ban dravske banovine. Pred domom je bil pozdravljen in naproien za naklonjenost. Naia spominska knjiga je najlepši dokument zavednosti našega članstva, saj smo edino podeželsko združenje v Sloveniji, ki si je zgradilo svoj dom.
Drugi veliki dogodek je bil trg. kongres dne 17. in 18. junija t. I. Saj je ta dan manifestiralo celokupno trgovstvo iz cele Slovenije v Murski Soboti in to ravno ob priliki otvoritve natega .Trgovskega doma".
Velik in važen dogodek za nas je bila tudi otvoritev naše dvorasredne trgovske iole s pravico javnosti. Ome-aiti moram, da je ustanovitev in dovoljenje za otvoritev naše iole bilo zvezano z ogromnim delom, ker so bile potrebne neitete Intervencije pri najrazličnejših faktorjih in pri samem ministru trgovine v Beogradu. Tudi nastavitev kvalificiranih učnih moči na naii ioli je zahtevalo dokaj intervencij in proienj. O delu na naii dvorazredni trgovski šoli Vam bo danes poročal nai ravnatelj gospod dr. Maks Kovačič, a o delu na naii trgovski nadaljevalni šoli pa vodja te iole gospod Gabrijelčič Franc.
Prireditev .Prekmurskega tedna" je bila v zvezi z otvoritvijo naiega .Trgovskega doma" in trgovskega kongresa, ter je bila tudi za naie trgovstvo ena izredna manifestacija. Prav posebno zahvalo moram na tem mestu sporočiti upravi, predvsem pa uredniitvu .Trgovskega Lista", ki je za to priliko izdalo posebno prekmursko številko. Z žalostjo moram konitatirati, da se itevilni naii člani niso zavedali v polni meri važnosti te publikacije in ji niso nudili tiste podpore, ki jo je zaslužila.
Prav posebno se pa moram zahvaliti na tem mestu Zbornici za TOl v Ljubljani za podporo in sodelovanje, saj so se otvoritve naiega doma osebno udeležili g. Ivan Jelačin predsednik zbornice, generalni tajnik zbornice g. Ivan Mohorič bivii minister, tajnik zbornice g. dr. Ivan Pless in itevilni zbornični svetniki. Zbornica
nam je pri tej priliki poklonila podporo v znesku Din 10.000*—. Istotako se moram zahvaliti za moralno podporo Zvezi trgovskih združenj dravske banovine, ki se je poleg predsednika g. Vidmarja in tajnika g. dr. Pustiie-ka udeležila naie slovesnosti s celokupnim odborom.
Uredba o minimalnih mezdah je posebno zadela naio podeželsko trgovstvo, vendar je osebna intervencija naiih članov pri banu g. dr. Natlačenu dne 5. aprila t. 1. uspela v toliko, da nam je g. ban obljubil, da bo uredbo spremenil.
Združenje se je po svojem zastopniku udeležila vseh sej ožjega in iir-iega odbora Zveze.
Izredno veliko dela je imela uprava in urad združenja v preteklem leta. O vseh važnih ukrepih, naredbah, uredbah itd. je bilo članstvo sproti vsak teden obveičeno. Izdali smo itevilne okrožnice, nadalje ponatisnili smo v obliki broiur protidraginjsko uredbo in seznam luksuznih predmetov. Združenje je imelo dokaj zamudnega dela s poslovnimi knjižicami zanameičen-ce. Interveniralo in urejevalo je preskrbo trga s petrolejem, zanimalo st je zaradi regelmentacije obmejnega prometa, glede ureditve voznega reda so bili stavljeni spreminjevaiai predlogi in predlog za uvedbo nočnih vlakov. Ti nočni vlaki so bili uvedeni, kasneje pa ukinjeni zaradi štednje. Združenje ima v protidraginjskem odboru svoje zastopstvo. Imeti smo samo en slučaj po katerem je bil nai čian po uredbi za pobijanje draginje, občutno kaznovan, kasneje pa je bil ta član v prizivnem postopku pri Okrožnem sodiiču v Murski Soboti oproščen. Z davčnimi napovedi je imelo združenje letos spričo poostrene davčne novele, zelo veliko in zamudnega dela. Na reklamacijski odbor so bile vložene itevilne pritožbe. Tudi tam so s pomočjo zastopnika našega združenja marsikateremu pritožniku pomagali.
Letos bo naia organizacija imela proslavo slavnostne otvoritve naie dvorazredne trgovske iole. Na to proslavo bodo vabljeni zastopniki najrazličnejiih oblastev, Zbornice in Zveze. Vabim vse tovariše, da se te proslave udeleže v čimvečjem številu, da z naio manifestacijo damo zopet povdarek važnosti te kulturne ustanove, ki smo jo ustanovili s tolikšnimi žrtvami za dobrobit in napredek naiega prekmurskega gospodarstva.
S tem zaključujem svoje poročilo in se pri tem vnovič zahvaljujem vsem gg. funkcijonarjem, ki so mi bili v pomoč pri težkem in odgovornem delu v združenju. Enako se prisrčno zahvaljujem gospodu sreskemu načelniku, ki je vselej, kadar je bilo treba, kazal za naie delo veliko zanimanje in smo tudi v njegovi osebi naili vedno razumevanje za težnje, ki tarejo nai trgovski stan, ter ni odrekel pomoči tam, kjer je bila pomoč za napredek naiega stanu potrebna. Izrekam prisrčne zahvale naii odlični Zbornici ki je zlasti v minulem letu imela z nami veliko dela in nam pomagala
v vseh akcijah, ki sem jih preje na-itel, s prav prisrčno tovariiko pripravljenostjo. V istem smislu se tudi najlepie zahvaljujem naši agUni Zvezi, ki je pokazala odločno borbenost r obrambi trgovskih interesov in je znala tudi naie inter&e zastopati z vso potrebno vnemo pri vseh oblastvih na katere smo se obrnili za remedure v vseh aktuelnifa vpraianjib.
Prosim navzoče tovariie, če ima kdo kakine pripombe k predsedniškem poročilu naj se javi k besedi. Ker se nihče ne javi k besedi, smatram, da je predsedniiko poročilo sprejeto. (Odobravanje.)
Zbornični svetnik g. Jože HrastelJ se je uvodoma zahvalil predsedniku in skupičini za pozdrave, ki jih je bil deležen ob otvoritvi v svojstvu zastopnika Zbornice za TOI, ter izroči! skupičini pozdrave Zbornice, ki mn je izrecno naročila, da pozdravi naio skupščino v imenu zborničnega predsednika in v imenu zborničnega sveta. Nato je v izbranih besedah čestital skupičini k odličnim uspehom združ-binega dela ia podčrtal odlike naie organizacije, ki so jo povzdignile v prve vrste vseh mobilnih organizacij. Menda, tako je dejal, j« združba trgovcev v Murski Soboti edina stanov ska organizacija v Sloveniji, ki se lahko ponaia s tolikšnimi odličnimi uspehi in napredki na terenu za napredek gospodarstva, ter da je lahko celokupno trgovstvo Slovenije ponosno na tako mobilno stanovsko orga nizacijo, ki je skrbela nele samo za koristi svojega članstva, temveč da je gledala tudi naprej s tem, da je za trgovski naraičaj ustvarila in postavila zavod kakorinih za izobrazbo trgovske mladine tako nujno potrebujemo. Posebno je tak zavod odličnega pomena tu aa meji, kjer je prebivalstvo, kakor tudi vse pridobitni staltž, izpostavljen raznim tujim, za napredek naie gospodarske, prosvetne in politične kulture ikodljivim uplivom in je zato tembolj pozdraviti in čestitati stanovski zavednosti članstva, ki si je za obrambo svoje gospodarske in narodne samostojnosti postavilo trdnjavo in ni pri tem itedilo ne truda ne ogromnih materijelnih žrtev. Nato je orisal težave naiega gospodarstva spričo težkih mednarodnih zapletlja-jev, ki niso ostali brez upliva na naie notranje življenje.
(Dalje)
Posl. štev. I. 1350/39 — 8
Dražbeni oklic
Dne 25. junija 1940 ob 9 url bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Markišavei «/» vL št. 47 s hišo št. 42 z gospodarskimi poslopji.
Cenilna vrednost: 10.053 Din.
Vrednost pritiklin: 1965 Din.
Najmanjši ponudek: 6702 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mog|p več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnat v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
IkrajDi niliu t lani! Mati.
odd. IV, dne 8. maja 1940.