t/OnglskA. aFpravica GLASILO KOMUNISTIC IVE PARTIJE SLOVENIJE Leto IX. - št. 173 Poštnina plačana ? gotovini. ŽIVEL V. KONGRES KOMUNISTIČNE JUGOSLAVIJE Ljubljana, četrtek, 22. juliju 1948 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnino din 45. Cena din 2. Zgodovinski V. kongres Komunistične partije Jugoslavije je začel z delom Jugoslovanske delovne množice pozdravljajo V. kongres z izpolnjenimi delovmmi obveznostmi Danes ob 8. dopoldne se je pričel v letni dvorani gardijskega doma na Topči-deru V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Dvorana je bila slovesno okradena z rdečimi zastavami ter citati Mar-Xa> Engelsa, Lenina in Stalina. Delegati so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Za predsedniško mizo so se vsedli lev. Edvard Kardelj, Aleksander Ranko-vič, Milovan Djilas, Franc Leskošek in Moša Pdjade. Točno ob 8.20 je prišel v dvorano tov. Tito, ki 60 ga navzoči pozdravili z burnim in dolgoitrajnim ploskanjem. Vsi delegati 60 vstali in z dolgotrajnim vzklikanjem pozdravili voditelja in učitelja naše Partije in naših narodov. Tov. Tito je stopil na govorniški oder in izjavil: Otvarjam V, kongres Komunistične partije Jugoslavije (burno in dolgotrajno ploskanje. Vsi delegati vstanejo in prič-no peti internacionalo.) Pozdravljam vas, delegate _ tega kongresa in pozivam vas, tovariši in tovarišice, da vstanemo vsi in da z enominutnim molkom počastimo padle borce — komuniste in mladince, ki^so žrtvovali svoja življenja tako v ježah bivše stare Jugoslavije, kakor tiste, ki so se borili proti okupatorjem naše države. (Vsi delegati vstanejo in z enominutnim molkom počastijo padle borce.) Slava padlim borcem! Slava jim! Tovariši in tovarišice! Predlagam temu kongresu, da bi izvolili delovno pred- I sedstvo 29 tovarišev, tri sekretarje in j redakcijsko komisijo 5 članov, (Na pred- j log tov. Petra StambuMča so bile soglasno j izvoljeni: tov. Tito — pri tej priliki so vsi delegat^ vstali in so z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem »heroj Tito« pozdravljali tov. Tita — tov. Edvard Kardelj, tov. Aleksander Rankovič, tov. Milovan Djilas, tov. Franc Leskošek, tov. Moša Pijade, tov, Miha Marinko, Vlado Bakarič, Dfuro Puca.r, Blogoie Neškovič, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič, L=zo Koli-ševski, Krsto Popivoda. Cvetko Uzunov-ski, Spasenija Babovič. Andro Mugoša, Djuro Salaj, Svetozar Vukmanovič-Tcm-po, Mile Neoričič, Rodoljub čolakovič, Ivan Krajačič, Blažo Jovanovič, Vida Tomšič, Božidar Maslarič, Vlado Popovič, Jakov Blaževič, Vlado Janič in Vicko Krstulovič. Nato je tov. Tito sporočil, da je na kongresu navzočih 2344 delegatov 6 pravico glasovanja. V sekretariat so izvoljeni tov.: Riato Dugonjič, Stepan Mitrovič, Marijan Stilinovič, v redakcijsko komisijo pa tov. Veljko Vlahovič, Boris Ziherl, Radovan Zogovič, Miloš Minic in Ivo Sarajčič. Ko je delovno predsedstvo zavzelo svoja mesta in so utihnili pozdravi delegatov, je tov. Moša Pijade vstal in rekel: Tovariši delegati! V imenu vseh tovarišev, ki ste jih izvolili v delovno predsedstvo, vam izražam našo hvaležnost za izkazano zaupanje (ploskanje). Kongresa se udeležuje določeno število gostov iz države, iz podjetij in množičnih ustanov, ki jih v imenu kongresa pozdravljam. (Ploskanje.) V imenu predsedstva kongresa predlagam, da bi končno določili dnevni red. Prosim, da poslušate predlog dnevnega reda: 1. politično poročilo CK KP Jugoslavije; a) razvoj in borba KP Jugoslavije, b) vloga KP Jugoslavije v revolucionarni preobrazbi Jugoslavije, c) poročilo o delu CK KP Jugoslavije — referent tov. Tito; 2. poročilo o organizacijskem delu KP Jugoslavije, referent tov. Aleksander Renko vič; 3. poročilo o agitaciji in propagandi — referent tov. Milovan Djilas; 4. poročilo verifikacijske komisije; 5. volitev komisije za izdelavo resolucije o poročilih CK in o delu CK; 6. volitev komisije za pregled materialnega, finančnega in premoženjskega stanja CK KP Jugoslavije; 7. KPJ v borbi za novo Jugoslavijo, ljudgsko oblast in socializem — referent tov. Edvard Kardelj; 8. izgradnja socialističnega gospodarstva v FLRJ — referent tov, Boris Kidrič; 9. volitev komisije za izdelavo resolucije o nalogah KP Jugoslavije; 10. predlog načrta programa KP Jugoslavije — referent Moša Pijade; 11. predlog načrta za statut KP Jugoslavije — referent tov. Blagoje Neško-vič; 12. volitev komisije za program in statut; 13. volitev CK KP Jugoslavije in centralne revizijske komisije. Kakor vidite, tovariši, je to v glavnih točkah isti dnevni red, ki je bil objavljen ob sklicanju kongresa. Politično poročilo CK, organizacijsko poročilo in poročilo o agitaciji in propagandi tvorijo celoto in zaradi tega predlagam, da bi imeli o njih eno razpravo, in to po tretjem poročilu. Enotna razprava naj bi bila tudi o referatu tov Kidriča in Kardelja, ker predstavljata celoto, prav tako pa je potrebna enotna razprava o načrtu programa in statnta. To je potrebno zaradi prihranka na času, ker je dnevni red zelo obsežen in število delegatov veliko. Ali je kdo, ki bi predlagal kakšno spremembo, ali pa dopolnitev predlaganega dnevnega reda? (Ne.) Ker ni nikakih drugih predlogov, prosim tovariše delegate, ki so za predlagani dnevni red, naj dvignejo roko. (Vsi delegati dvignejo roke.) Predlagani dnevni red je zato soglasno sprejet. (Dolgotrajno ploskanje.) Na predlog tov. Dragotina Sailija so bili v verifikacijsko komisijo soglasno izvoljeni naslednji tovariši: Krsto Popivoda, Petar Stambolič, Anton Biber, Stane Kavčič, Avdo Humo, Vidoje Smilevski, Andro Mugoša, Dragi Stamenkovič. Branko Petričevlč, Djoko Pajkovič in Isa Jovanovič. Nato so prešli na orvo točko dnevnega reda in politično poročilo CK KPJ. Burno in dolgotrajno pozdravljen od delegatov je na govorniški oder stopil tovariš Tito, ki je podal svoj referat. (Govor tovariša Tita bomo objavili v današnji drugi izdaji in v jutrišnji redni izdaji) Livarji liMroia so na dan pričetka I. kongresa dvakrat nresevli dano okveznost Že v predkongresnem tekmovanju so livarji ^Litostroja« dokazali svojo ljubezen do Partije in Tita. Presegli so proizvodnii' plan za 3 odstotke, znižali proizvodne stroške za 13,5 odstotkov in naredili 5133 prostovoljnih delovnih ur. Na veliki praznik, na prvi dan zasedanja V. kongresa KPJ, so se delavci v 31/i'tostrojn« zopet dobro pripravili. Na sestankih pododborov in vsega delovnega kolektiva so pripravili tekmovalni načrt in sprejeli realne obveze za tekmovanje v prvem dnevu zasedanja kongresa. Sklenili so, da bodo dvugptli produkcijo ta dan v vseli obrtabh za 10 odstotkov, da bodo delavnice ta dan vzorno urejene in ne bo nobenih izostankov in zamud. Da bi livarji današnjo obveznost izpolnili' in presegli, je skupina 26 mladincev že v noči' od 20. na 21 julija opravila 178 ur prosto vol j uega dela. -0- Julija so v livarni vlivali po vlivanju pn je mnogo dela g pospravlja-njem in čiščenjem prostorov. Trella je zmočiti in pripraviti pesek za naslednje delo in to bi zaviralo tekmovanje za dvig' proizvodnje v prvem dnevu zasedanja \ kongresa. Mladina je svojo nalogo s prostovoljnim delom n(r?r° [ .Ponoči pošteno izvršila. Ob šestin zjutraj, ko se je tekmovanje pričelo, so bila vsa pripravljalna dela izvršena. \ tem delu sta bila najboljša izmed nuadinskenra aktiva tovariša Maserko van jn Kozlevčar France k’i -sta naredila poleg rednega osemurnega dela se dvanajst ur prostovoljnega Ue.la nn sklenila, da bosta delala' tako tudi 22. in 23. julija. Ne te v livarni, tudi' v vseli drugih obratih, so bili ob šestih zjutraj vsi' tovariši na svojih mestih, '(.o, v prvih urah je ugtavl.jal obratovodja livarne nR peli e tekmovanja. Vsem tovarišem je slodelo tako hitro od rok. da je 11 a-vecli’1 tovariš Škerlak, ki dela pri oblikovanju modelov, v času. v katerem s:cer naredi dva modela, danes /e tri. crav taiko je bilo tudii v čistilni sku-Pjnii, kjer je tovariš Andrej Žorž pri Čiščenju stojala za cepilo, k' zahteva 10 ur dela. to delo opravil v šestih V obdelovalnici' kjer dela ‘•Kupjiia rezkarjev mojstra Riharja Gabrijela, udarnika in racionalizatorja, ki dela na dveh strojih in je usposobil lcader tako, d* bo tiunel. ko pridejo v nov oddelek, fante za vse stroje, niso hoteli tovariši niti v običajnem odmoru zapustiti strojev in so se v odmoru še na hitro pogovorili ,da bodo delali' po kii dela prav tako na dveh strojih, danes ni' zaostajala za reizkarji. V delu je dosegel posebno velik uspeh tovariš Peter Dragar. Ob _ konca dela so v »Litostroja« ugotovili, da so delavci v livarni, ki so sklenili dvigniti produkcijo za 1000 kilogramov, presegli svojo obvezo zn 2960 kg, konstruktorji pa so v današ- poldan se’°štiri ure7 tako' "dT^do ! 0Sn?tke °£¥°- atlantsike rveze«. »De FollcskuranU poudarja, da posebni kurirji venomer potujejo iz Haaga v London, da bi po veleposlaniku ZDA v Londonu Douglasu obvestili ameriško vlado o vsem. List piše, da 60 včeraj ministri proučevali uspehe nedavnih pogajanj z Washingtonom o možnosti ameriške vojaške »pomoči« zapadni zvezi. »De Folkskurant« trdi, da »bo prav kmalu sklenjena vojaSka pogodba med ZDA in državami bruseljskega pakta.« Londonski dopisnik časopisa »Sven-ska Dagbladet« trdi. da so proučevali na posvetovanju ministrov zunanjih zadev vprašanje razširitve tako imenovane »zapadne unije«. Po besedah dopisnika je glavna točka posvetovanja »vtprašanje o ustanovitvi atlantske zveze in o stališču Švedske do to zveze«. »Stockholm Tidningen« stavlja v zvezo posvetovanje v Haagu z vojaškimi razgovori petih držav v Washingtonu. Reuter poroča, da so uradne osebnosti v Londonu ujavile, da so ZDA in Kanada »sprejelo povabilo«, naj se priključijo »vojaškemu komiteju« držav zapadno-evropske unije. Waltstreei organizira krvave napade na voditelje Komunistične partije New Fork, 21. julija (Tanjug). New-yorški »DaMy Worker« objavlja članek ob atentatu na generalnega tajnika KP Italije Palmiira Togliattija. V članku obtožufje mogotce iz Waillstreeta, da so organizatorji krvavih napadov na znane komunistične prvake v mnogih državah. List spominja, da ie bil v Paragvaju umorjen v ječi vodja Komipar-tftje ter da so na Malajskem izvršili pravi lov na komuniste. Na Kubi so komunističnega prvaka Menedeza mučili in ubili. Pred nekaj dnevi pa so i2waili atentat na generalnega tajnika Komunistične partije Japonske. List poudarja, da so bili vsi ti podli napadi izvršeni na ukaz zato, ker se Komunistična partija bori proti izročitvi svojih držav wall-streetekim bankirjem. V ZDA so aretrali predsednika in generalnega sekretarja KP New York, 21. julija (Tass). Narodni odbor Komunistične partije ZDA je ob-javil, da so bili aretirani predsednik Komunistične partije Williaim Foster, generalni sekretar Eugene Dennis ter številni drugi voditelji in Slani Komunistične partije. Med njimi je član new-yorškega mestnega sveta črnec Ben Davis, sekretar sindikata John Williamson, organizacijski sekretar Henry Winston, prosvetni sekretar Jack Staehel in predsednik KP države Michigan Carl Winter. Pritisk na Južne Slovane na Madžarskem Budimpešta, 21. jul. (Tanjug). Pritisk na Južno Slovane na Madžarskem ee je zlasti povečal po sklepu oblastev, da se ukine Demokratična zveza Južnih Slovanov. Pobudniki tega pritiska so pred kratkim prepovedali tudi glasilo Demokratične zveze Južnih Slovanov »Naše povrne« ter namesto njega pričeli izdajati list »Južna zvezda«. Odgovorni urednik tega lista je Saandor Harasty, Iti je obenem glavjji in odgovorni urednik dnevnika stranke madžarskih delovnih ljudi »Szabadszag«. Prva številka »Južne zvezde« je posvečena ogorčenim napadom na generalnega tajnika Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem, kateremu so pred kratkim odvzeli poslanski mandat, ker ni hotel soglašati z nepravičnimi obtožbami v znani resoluciji Informbiroja. Poleg tega so oblasti postavile komisarja v Demokratični zvezi, ki pripravlja kongres zveze. Delegate za ta kongres zelo skrbno izbirajo. Po večini izbrani delegati sploh niso člani Demokratične zveze Južnih Slovanov na M>adžarskem. Z VSEGA SVETA TRST. — AnglonmoriSka vojaSka uprava ▼ T«tU je objavila določbo it. 270, s katero s« veljava italijanskega zakona c tisku razširja tudi na področje STO-Ja. PRAGA. — Narodna skupščina jo proučila la odobrila trgovinske pogodbe z Avstralijo, Bolgarijo, Dansko, Grčijo, Norveško, Poljsko, Švico, Venezuelo in Jugoslavijo. PRAGA. — Narodna skupščina je odobrila novi zakon o obdavčeaju prekomeralh dohodkov, a katerim bo državni dohodek znašal 5 milijard 700 milijonov kron. Skupščina je izdala tudi nov zakon o devizah, da bi se onemogočilo tihotapljenje deviz v inozemstvo. Nadalje je skupščina Izglasovala zakon, po katerem preidejo vso bolnice, zdravilišča in ambulante v državne roko. LONDON. — Dopisnik »Dailv Workorja«i poroča Iz Bombaya, da jo bombajska vlada zahtevala od urednika .glasila Komunistične partije Indije največji depozit, ki ga dovoljuje zakon v znesku 10.000 rupij. Ta napad na delavski tisk Jo izvršen zato, ker Je list pisal o surovem napadu na stavkujoče cestne pometalke in pri čemer je bila ubita 70 letna delavka in ranjeni t deklici. LONDON. - Britanski tisk piše. da je V prvem tromesečju tega leta ustvarila britanska nacionalna direkcija za nremog profit v znesku 4,851.154 funtov šterlingov. »Dnily Worker« piše, da je večji dol tega profita odpadel na izplačilo obresti bivšim lastnikom rudnikov, ki so dobili 8,850.000 funtov. NEW Vork. — Tass prenaša agencijska poročila, ki prihajajo iz ZDA. Po tnh poročilih je Washington ostro protestiral pri britanskem zunanjem ministrstvu proti poskusom Britancev, da bi odpeljali pred nosom Američanov staro orožje iz Nemčije. Britanske družbe eo ponudile Nemcem za staro železo in jeklo 4 dolarje več za tono kot ameriški bussinossmani. Ameriška ob-laatva v Nemčiji so ustavila sklonitev te brltansko-nemSko poslovne transakcije, ter se obrnila na svoje zunanje ministrstvo glede intervencije. WASHINGTON. — Associated Press prenaša poročilo ameriškega zunanjega ministra, da je napadla množica Egipčanov v Kairu Američana Steffena Hassa, ki je živel v Egiptu kot »turist«. Poleg Hassa in njegove žene Je poškodovanih še nekaj njo-govlh pristašev ter člani neko britanske delegatov. Delegati sovjetske mladine o v prvih dneh, ko stopijo v veljavo nove cene, dovoz kmetijskih pridelkov na trg od privatnikov nekoliko upadel. Prav zato, ker smo to pričakovali, Brno se lahko pravočasno pripravili, da s pofcrebnlfoni ukrepi preprečimo, da bi na tirgih nastopilo pomanjkanje teh življenjskih potrebščin. Z intervencijo državnega im zadružnega sektorja bi lahko dosegli, da bi v teh dneh trgih ne primanjkovalo kmetijskih Pridelkov, pa čeprav bi se zmanjšal dovoz od privatnikov. Nekateri mestni odbori so se dobro pripravili na to, izkoristili so vsa razpoložljiva prevozna sredstva, da so dovažali na trge povrtnino in zelenjavo ter s temi predmeti zadostno preskrbovali svoje prebivalstvo. Tako je bilo n. pr. v Zagrebu. V Skopljiu pa se je v teh dneh celo poveča/l dovoz povrtnine, zelenjave in sadja. Drugače je bilo v Ljubljani. Takoj fto uveljavljenju movilh oen, se je za-felo na ljubljanskem trgu veliko pomanjkanje povrtnine in zelenjave. Krompirja prve dni skoraj ni bilo. Ce ga je kaka prodajalka le prinesla kako malenkost, so se gospodinje skoraj steple *anj. Pj-ed stojnicami »Sadje—zelenjava«, so ee vile dolge kače. Zgodiilo se je, da je gospodinja stala v repu od 9. do 12. in je nazadnje odšla prazna domov. Med gospodinjami je zavladalo veliko •Vzburjenje in skrb, kako bodo preživele družino. Namesto da bi nova uredba pripomogla k Izboljšanju preskrbe, Je zaradi slabe trgovske organizacije trenutno dosegla oelo nasproten uspeh. Krivda pade ra vse. ki so odgovorni za Preskrbo ljubljanskega tirga, ker niso Pravočasno podvzeli potrebnih ukrepov *a intervencijo. -Oiiniill srno se na prodajalke pri »Sadje—zelenjava-«, z vprašanjem, če so v teh dneh dobile kaj več blaga za prodajo, pa so nam odgovorile, da ne. Torej podjetje, »Sadje—zelenjava« sploh ni mislilo na zadostno intervencijo na trgu. Na upravi tega podjetja priznavajo, da so že več tednov prej vedeli za nameravane ukrepe. Zakaj so torej niso Pripravili na intervencijo? Izgovarjajo 8e, da sta bila upravnik in njegov pomočnik na terenu prav tiste dni, ko so stopile v veljavo nove cene. To kaže na veliko organizacijsko okorelost v ustroju podjetja. Ali ostali nameščenci niso toliko iniciativni in samostojni, da bi sami ukrenili kar bi bilo potrebno? 'Vzrok za pomanjkanje na trgu navajajo uež, pa da je bil dovoz iz Kopra za dva dni ustavljen. Ministrstvo za lokalni promet jim ni šlo zadosti na roko. Dodelilo jim je sicer 10 kamionov, toda poltonakih in — defektnih, Dobavljanje pogodbenikov je počasno. Z zadrugami v Ptujskem okraju ima »Sadje—zelenjava« Pogodbo za dobavo 20 vagonov krompirja v času od 3. julija do 10. avgusta. Zdaj je preteklo že polovico roka, pa so dobili šele dva vagona. Dobrovska ta druga pa n. pr. noče od kmetov odkupovati krompirja. Problem }e tudi v tom, da podjetje »Sadje—zelenjova< oskrbuje iz svojih kontingentov centre i»ven Ljubljane, kakor Bled, Kamnik. Kamnik bi se lahko oskrboval iz svoje -Ra teritorija, seveda bi morale biti zadruge in ostala podjetja bolj aktivne. Iz doipisa, ki smo ga prejeli in ga na drugem mestu objavljamo, pa je razvidno, da temu vpraSanjm posvečajo v Kamniku premailo pažnje. MLO v Kamniku ima več zemljišč na razpolago, pa se ne spomni, da bi ustanovil svojo ekonomijo. \ Vse to so do neke mere objektivne težkoče toda ne tolikšne da se z malo trdno volje, z iniciativo, z delovno vnemo ne bi dale odpraviti. Vsega tega pa pri podjetju »Sadje—zelenjava« pogrešamo. V tei zvezi bi se dotaknili tudi odkupnih cen podjetja »Sadje—zelenjava«. V torek so prišle na trg prve lige po 13 din. Te so bile iz Kopra. Pozneje na so bile po 80 din, te so bile its Brd. 2e zadnjič smo pisali, da se kmetje v Brdih sami čudijo visokim odkupnim cenam za fige. 0 tej stvari so imedi v četrtek v Plavah konferenco, toda kljub temu do torka to vprašanje še vedno ni bilo rešeno. Zaradi pomanjkanja zelenjave in povrtnine na ljubljanskem trgu emo se obrnili tudi na direkcijo državnih posestev, ki ima v Ljubljani tudi svoje prodajalne in dobiva dnevno po 3 kamione povrtnine in zelenjave. Upravnik je dejal, da do sobote še ni bil informiran o razmerah na ljubljanskem trgu. Sele v soboto je prišel do njega zastopnik MLO da naj posestva močneje intervenirajo. To kaže na eni strani na slabo koordinacijo med podjetji in ustanovami. ki morajo skrbeti za ljubljanski trg, po drugi strani pa na trgovsko pomanjkljivost same direkcije »državnih posestev. Če ti prodaijajo na trgu svoje pridelke, morajo razmere na trgu poznati. Direkcija ie sicer potem ukrenila potrebne korake. V torek bo dobili iz Betincev 2 kamiona povrtnino iiz Št. Janža pa 2 kamiona krompirja. Na tem mestu se moramo še enkrat dotakniti ljubljanskih mestnih ekonomij. 2e junija smo pisali, da ljubljanski ekonomiji Jesenkovo in Cankarjevo v Verdu nista izpolnili naših pričakovanj. Zdaj je poletje, pričakovali smo, da se bo vsaj v teh mesecih bolj poznala njuna intervencija na trgu, toda tudi sedaj je bilo naše pričakovanje zaman. Preskrba prebivalstva je velika in odgovorna naloga. Tu ne gre zgolj za »trgovino«, ne gre zn marže, za dobiček, gre za to da zadovoljimo osnovne potrebe delovnega ljudstva. Tu lagodno, brezskrbno dolo ni na mestu. Potrebno je budno spremljanje razmer na tržišču, in hitro ukrepanje pri vsakih spremembah. »Poverjeništva trgovine in preskrbe pri mestnih ljudskih odborih in operativne grupe morajo stalno kontrolirati izvrševanje operativnih planov preskrbe, pa tudi samo operativne plane, če so ti realno postavljeni.« (Borba) Treba je povečati odgovornost vseh organov trgovine, razvili iniciativo odkupnih distributivnih organov, le tako bomo dosegli da bodo ukrepi ljudske oblasti za zboljšanje preskrbe delovnega ljudstva, dosegli popolne uspehe. PRESKRBA DELOVNIH LJUDI V KAMNIKU NI V REDU Kamnik, julija. Preskrba delovnih ljudi s predmeti, Id so v prosti prodaji, In z zelenjavo je v Kamnika vse prej ko zadovoljiva, če izvzamemo člane delovnih kolektivov tovarn, ki Imafo svoje industrijske magacine. Ostali delovni ljudje so pa v tem pogledu dokaj na slabšem, posebno kar se tiče preskrbe s krompirjem in zelenjavo. Pred meseci je okrajna zveza kmečkih zadrug obljubila, da odpre v Kamniku dve poslovalnici sadja m zelenjave. To svojo obljubo je pa le deloma Izpolnila. Odprla je le eno prodajalno sa območje mesta ki ima 5000 prebivalcev, a še ta poslovalnica ni stalno založena. Le redko se zgodi, da ima poslovalnica kako zelenjavo; krompir so do sedaj imeli vsega trikrat, da o sadju in ostali zelenjavi niti ne govorimo. Zaradi tako pomanjkljive oskrbe so delovni ljudje prisiljeni, da kupujejo na trgu od kmctic po cenah, ki so dosti višje od dovoljenih. Tako so v torek 20. Julija kmetice prodajale fižol v stročlu po 20 do 25 din, jajca od 10 do 12 din, krompir po 15 din, pa še tega je bilo na trgu le malo. Ali se taka praksa ne bi mogla popraviti? Poljčane, julija. Pred kratkim se mi j« neka tovarišica v Rogaški Slatini pritoževala, da ja bila dalj časa v bolnišnici v Celju in da se je že pred S dnevi vrnila nazaj na delo, vendar še ni pr a jek živilske nakaznice za tekoči mesec. Tožila mi je, da se mora sedaj hraniti v restavraciji, kjer jo stane hrana dnevno po 120 do 150 din. Pravi, da je takoj, ko se je vrnila iz bolnišnice, šla na KLO v Rogaški Slatini in oddala potrdilo o zaposlitvi, nakar so ji dejali, naj se zglasi okrog 20., da bo prejela svojo živilsko nakaznico. Ko pa je tovarišica, ki nima nobenega svojega gospodinjstva, temveč se hrani v gostišču, vprašala, kako bo živela do časa, ko bo prejela živilsko nakaznico, so na KLO samo zmajali s rameni in rekli, da ji nakaznice ne morejo dati, ker je nimajo in morajo čakati, da jo prejmejo od okraja. Moj 6in je že 10 mesecev na praksi y tovarni usnja v Sl. Konjiash, kjer se pripravlja, da bo vstopil v usnjarsko industrijsko šolo. 30. apnila t. 1. je odšel na prostovoljno delo z MDB v Novi Beograd, od koder se je vrnil 2. t. m. Ker je takoj odšel v tovarno na delo, je odšla žena na KLO v Sl. Konjioah, da ga prijavi. Nameščenec KLO Krajnc pa ji je rekel, da 6e mora fant priti osebno prijavit na KLO. Žena mu je pojasnila, da fant dela dnevno od 6. do 14. ure in da mu je dopoldne nemogoče priti. Krajnc ji je odgovoril, da če ne more prati dopoldne pa naj pride popoldne, da ga bo on počakal. Ko pa je sin šel popoldne na KLO, j« našel tam vse zaprto. Tudi moj sin je prejel od tovarne takoj potrdilo za prejem živilske nakaznice TD, ki je bilo takoj oddano na KLO, kjer so izjavili, da sedaj nimajo živilskih nakaznic in da jih šele na podlagi potrdila prejmejo od okraja. Ko je 20. t. m. končno le prispela živilska nakaznica, pa moj sin ni prejel živilske nakaznice TD, ea katero je oddal potrdilo, ki je bilo potrjeno od delodajalca in sindikalne podružnice, temveč je prejel nakaznico SD, Na pripombo so rekli na KLO, da na okraju nimajo TD živilskih nakaznic in da bo za ta mesec moral biti zadovoljen s SD nakaznico. Ali se delitev živilskih nakaznic za tiste delovne ljudi, ki so začasno v bolnišnici ali pa na prostovoljnem delu, res ne more urediti drugače kakor tako, da morajo čakati do 20, v mesecu? Lojze Lesničar Do 20. julija je bilo vpisano 3.780,463.000 din ljudskega posojila Po nepopolnih podatkih, ki jih je prejela Zvezna komisija za vpisovanje ljudskega posojila, je vp\?ano 3,780,463.000 din ljudskega posojila. Od razpisane vsote je vpisano 108,01 °/«, Mnenja smo, da je dolžnost okrajne zveze kmečkih zadrug, da svoje poslovalnice, če jih že odpre, tudi neprestano zalaga ter na ta način regulira cene na trgu. Več pozornosti preskrbi svojega članstva pa bi morala posvetiti tudi Na-bavno-potrošnlška zadruga. Industrijski magacini kamniških podjetij in tovarn imajo skoraj vedno marmelado, med in druge take predmete, po katerih je vedno veliko povpraševanje. Te predmete pa zaman iščeš v poslovalnicah okrajnega magacina, kajti v teh poslovalnicah dobiš le to, kar spada v zagotovljeno preskrbo. Ko so pretekle dni objavili naši časopisi, da se pričen|a prodaja predmetov na bone za dopolnilno preskrbo po nižjih enotnih cenah, sl v poslovalnici okrajnega magacina dobil odgovor, da bodo v Kamniku pričeli prodajati na te bone šele takrat, ko bodo uredili oziroma odprli novo trgovino za to prodajo. Podjetje »Meso — mleko«, ki oskrbuje kamniški okraj z mesom in mlekom, dostavlja v zadnjem času na trg tudi ribe v večjih količinah. Začudenj« in razburjenje naših delovnih ljudi je pa upravičeno, ker prodajajo v Kamniku sardine po 42 din za kg, d očim so v bližnji Ljubljani po 29 din. Mnenja smo, da je treba nosvetiti preskrbi delovnih ljudi tudi v Kamniku več pozornosti. Zahttj je v Cirkulanah zidanje zadružnega doma zaostalo Ljubljana, julija.. — Tovariš B. T. iz Cirkulan p ptujskem okraju notri je poslal dopis, o katerem pravi med drugim: t Akcija za graditev zadružnih domov je vzbudila mnogo zanimanja tudi med ljudmi v okolici So. Barbare o Halozah. Kljub pomanjkljivemu političnemu delu odborov OF, LMS in AFf. je bilo ljudstvo pripravljeno pomagati z delom, prevozom materiala in z drugimi dajatvami. Sprejeli to obveznosti in izvolili odbor za gradnjo doma. Ob taki iniciativi ljudstva je tudi OLO Ptuj one tel v sooj načrt zidanje zadružnega doma o Cirkulanah, političnem, gotpodartkem in kulturnem središču tega predela. Zadružni dom naj bi postal podlaga za rekonstrukcijo vinogradništva, ki o dotedanjem razdrobljenem gospodarstvu in zaostalem načinu obdelave propada iz leta v leto. Odbor je izdelal osnutek bodočega doma, ki je popolnoma odgovarjal, in poiskal primeren prostor. Zadružni dom naj bi stal v srediiču vasi in obsegal v začetku sodobno urejeno klet, ki je za vinorodni okoliš nujno potrebna, prosvetno dvorano, klubsko sobo in prostore za knjižnico ter množične organizacije. V bodočnosti bi dogradili ie prostore stalne zdravniške ambulante. Prostorov za trgooske lokale in gostilno o načrtu ni bilo, ker jih je v kraju dooolj in ker bo treba čim prej graditi zadružne domove s trgovskimi, klubskimi in ostalimi prostori o Medribniku, Slatini m Velikem vrhu 02. Brezovcu. Ljudstvo je osnutek v celoti otooji-lo, na okraju pa »o ga zavrnili hrt nerealnega. Izgovor, da ni sredstva in materiala, ne more biti prepričljiv, poleg tega pa j« vinarska zadruga o Ptu- iu ponudila, da na svoje stroške zgradi ■let. Okrajna komisija pa je predložila, naj zidajo samo prosvetno dvorano in ie to na nemogočem kraju. Po njeni odločbi naj bi namreč dozidali novo dvorano k že obstoječi prosvetni dvorani, ki jo je v stari Jugoslaviji preuredil iz bivše farne cerkve stari av-strijakant in oderuh, župnik: Vogrin. Tako bi bodoči zadružni dom stal poleg župnišča, nekaj sto metrov oddaljen od vasi. Takšna zamisel je naletela na splo-Sen odpor ljudstva. Ker je predlog obveljal, je zanimanje za zidavo zadružnega doma splahnelo. Toda ker je dom v načrtu, ga tudi grade. Gradnja pa napreduje zelo počrni. Do konca junija so izkopali samo temelje in zbetonirali del temeljev. En vzrok tako ^hitrega* napredovati ja zidave smo ie ugotovili. Je pa še drug vzrok. Med vodilne aktiviste OF in množičnih organizacij se je naselilo jarogosposko vodenje vaške politike. Mnogo ocenjujejo po osebnih simpatijah in sporih, kapitulantstvo do posameznikov, ki bi jih bilo treba rat-Krinkati pred množico, pa se prenaša na večno tožarjenje na okrajni odbor OF. Vodstvo gradbišča in množične organizacije do zadnjih dni niso akti-vizirale ljudi, kulturnoprosvetno življenje pa je popolnoma zamrlo. Vse to in pa dejstvo, da so bili tovariši, ki so vodili razne sestanke, nepripravljeni, ali pa so nastopali demagoško, na primer pri odmeri davkov, je vzrok, da se ljudje v vedno manjšem številu udeležujejo sestankov. Le z energično odpravo vseh napak, poravnanjem medsebojnih sporov in z enotnostjo aktivistov o vrstah OF pod vodstvom Partije bomo napake odpravili in tudi vprašanje zadružnega doma premaknili z mrtve točke.* Dopis smo poslali okrajnemu komiteju KPS Ptuj, ki je pregledal, zakaj zidanje zadružnega doma ne napreduje, in nam med drugim sporočil: tVzrok zastoja pri zidanju zadružnega doma ni samo v pomanjkljivem delu OF, LMS in AFt o Cirkulanah, ampak predvsem o pomanjkljivem delu tamkajšnje osnovne partijske organizacije, Neenotnost v osnovni partijski organizaciji te odraža še bolj o izven-partijskih vrstah pri učinku akcij, torej pri gradnji zadružnega doma. Ostale kritične ugotovitve so več ali manj točne, dobro pa bi bilo, da bi dopisnik imenoval tiste protiljudske elemente, ki so te vrinili v OF in postali celo funkcionarji. Kritika, da na okraju niso razumevali pomena zadružnega doma, ni točna. Iniciative ljudstva niso zavirali okrajni funkcionarji, pač pa je to delo kakega ttrokovnjaka, ki je bil poslan v Cirkulane, da odredi točno mesto za zadružni dom. Res pa ie, da okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov nima trdno vajeti v svojih rokah in je možno, da je od tu kdo pristal na nemogočo izbiro prostora o Cirkulanah. Ta zadeva pa je sedaj že rešena. Na pobudo okrajnega komiteja KM to d Cirkulanah prenehali z začetim delom, ker prostor ne odgovarja, in so že zbrali nov odgovarjajoči prostor.< V tovarni pohištva v Duplici so že izpolnili plan znižanja polne lastne cene »Zvežite me takoj s tovarno upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku,« sem naročil pred dnevi telefonistu v centrali Zvezo sem dobil. »Ali ste res že izpolnili plan znižanja polne Ustne cene?« »'Izpolnili smo ga in sprejeli novo obveznost,« ee je glasil odgovor. I« bila kolektiva. Po POPRAVEK V er,:in zadnjih člankov smo prinesli v«st, da zij^užniki v JurSincife njso daj,i niti dinarja posojila. To vest popravljamo, ker so juršin«ki zadružniki skupaj s sindikalnimi člani vpisali 45.000 din posojila. . DVE ZMAGI Drugi dan sem se oglasil v Duplici. Izpolnitev polletnega plana prva zmaga' delovnega vrednosti »o ga izpolnili že 7. junija, po količini pa 19. junija. Plan eo presegli za 5 % in če k temu prištejemo še is-ven plansko delo, nepredvideno žaganje hlodovine in izdelovanj« vrtnih garnitur, so plan presegli za 14%. O tem mi je pripovedoval tov. Tomažič, tajnik uprave, s katerim sem se po-razgovoril tudi o drugi zmagi o izpol-njenju plana, znižanju polne lastne cene. Za 4 % so znižali proizvodne stroftke. Kako so dosegli te uspehe? Tomažič mi pripoveduje, da »o pri tem sodelovali vsi, od delavcev v obratu do direktorja tovarne. Na sindikalnih sestankih je bil delavstvu obrazložen pomen znižanja proizvodnih stroškov. Potem pa so zagrabili. V začetku junija se je pred delavstvo in vodstvo tovarne postavilo težko in pereče vprašanje. Pričelo je zmanjkovati brusilnega papirja. Kontingent, ki je prispel, je znašal samo 20 % potreb, ki so jih imeli za mesec junij. Kje dobiti še ostalih 80%? V tej veliki stiski se je znašel tov. Kovačič, direktor tovarne. Ko je pregledoval podstrešje, je opazil precejšnjo zalogo že izrabljenega brusilnega papirja. Tudi iz starega se včasih kaj koristnega napravi. Po zamisli Kovačiča »o koščke brusilnega papirja, ki niso bili večji od kovanega denarja, vestno zlepili na platno in delavstvo je lahko nadaljevalo ročno čiščenje lesnih proizvodov. Toko so bili prihranjeni že precejšnji tisočaki. Staro je prišlo zopet v korist. Varčevali so tudi s furnirjem, vezanimi ploščami in premogom. Kurjač, če le more, kuri lokomobilo z odpadki, da prihrani premog. Ličnice pri predalih pisalnih miz so začeli izdelovati iz masivnega le6a. Tu so prihranili furnir in vezane plošče. Odpadlo je tudi delo pri lepljenju. Uredili so tudi notranji transport. Prej so vsi delavci nosili stole m druge posamezne dele iz oddelka v oddelek. Sedaj je za to določen v vsakem oddelku poseben delavec Na t« način se je dvignil efekt dela, ker je prihranjen delavcu delovni čas, ki ga je izgubljal s prenašanjem predmetov. Na znižanje polne lastne ccne je vplivala tudi pravilna razmestitev delovne sile in strokovnega kadra. Ročna mizarnica in politirnica je imela včasih 75 ljudi. Sedaj je tu samo 59 delavcev in efekt dela je večji. Na lepaku predkongresnih obveznosti je točka, ki govori o realnih normah. Uvajati so jih asačeli že pretekli mesec. Nekateri so z. neaaupanjem gledali na regulacijo norm, ki so se zvišale. Toda kmalu so se prepričali, da se je zvišal tudi njihov zaslužek, ker so na zvišanje storilnosti khko plačali tudi viijo akordno postavko. Z uvedbo realnejših norm se je v nekaterih oddelkih »višala storilnost od 2 do 4%. Tako ml je razložil tov. Tomažič, na kakšen način so dosegli plan znižanja polne lastne cene, Pripomnil je, da pri tem nočejo ostati. Delavstvo je na sestankih pododborov sprejelo predlog, da tudi v drugem polletju nadaljuje borbo za znižanje polne lastne cene še za nadaljnjih 4 %. VSAKA MIZA BO 100 DINARJEV CENEJŠA C« M bo vsakdo tako boril aa znižanje poln« lastne cene, kot se j« pričel boriti tov. Hočevar, obratovodja mizarskega obrata, bo obvrna gotovo iapolnjs-na. V tovarni dela šale od marca mess-ca. Star aktivist je. 2e leta 1941. je začel delati za Osvobodilno fronto. Pozneje -je odšel v partizane. Do letošnjega marca je bil v obmejni službi. Toda ker ne zna jezikov, se mu j« zdelo, da bo več koristil, če gre v tovarno. V njegovi pisarni je pisalna miza, kot nešteto drugih, ki jih izdelujejo. Začel je vlačiti predal za predalom iz nje. Malo poprej sem sl ogledal miao, narejeno š« po starem sistemu z nekim svojevrstnim mehanizmom, ki js patent inozemskih strokovnjakov, da zaklene vse prs-dal«, če zakleneš srednjega. Pri njegovi mizi tega mehanioma nisem opazil. To posebnost ml j« razložil. »Pomanjkanje vijakov, vzmeti in borba »a znižanj« polne lastne cene, me je privedlo do tega, da sem začel razmišljati, kako bi to delo poenostavil, Uspelo mi je. V prihodnji seriji ne bomo več izdelovali miz po starem načinu, temveč tako, kakor vidiš sedaj. Tu ni treba 28 vijakov, prihranili bomo na lesu, odpadel bo izdatek za vzmeti. Tri delavce bomo lahko zaposlili pri drugem delu, Vsaka miza bo 100 din cenejša.« Miza, ki bo izdelana po predlogu tovariša Hočevarja pa ima še eno prednost. Pri mizah, izdelanih po starem ai9tcmu, se j« dal srednji predal zakleniti tudi č« je kak predalov ostal za centimeter odprt. S tem pa tega predala nismo zaklenili. Po izboljšanju, ki ga je predlagal tov. Hočevar, pa se miza ne more zapreti in zakleniti, dokler niso vsi predali trdno in dobro zaprti. Tov. Hočevar težko čaka, da premesti stroj« u strojne mizaralce, kjer so dobesedno natrpani drug poleg drugega, v svetlo in prostorno zgradbo, ki pa jo dokaj počasi gradi podjetj« »Gradis«. Ko je govoril o montaži strojev v novi Zgradbi, je rekel, da bo enega izmed strojev montiral po svoji zamisli, na ta način bo lažje delo za manjše predmete, odpadel pa bo tudi en elektromotor. TUDI NA KVALITETO MORAMO MISLITI Skladiščnik Colja je stal pri dvigalu. Sprejemal je izgotovljene predmete in jih nalagal na voz, da jih odpelje v skladišče. Pred nekaj tedni je delal še v delavnici, sedaj pa 60 ga premestili v skladišče. Pazljivo je prenašal male mizice z dvigala na voz in gledal, da se ne poškodujejo. Pripovedoval mi je, kako se je katerikrat jezil, ko klej, mešan z nekimi drugimi 6novmi, ni dobro držal. »Lepil sem in lepil, toda šment ni držal. Tudi kvaliteta je stvar, na katero moramo misliiti.« Tako govore tudi delavke v politir-nki. Pretekli teden je ena izmed njih prejela prehodno zastavico. Pozneje, ko 60 ostale delavke kontrolirale njene de- lo, so opazils, da ni najboljše in da bodo v bodoče gledale, za kakšno delo bo kdo prejel pohvalo ali nagrado. Ne smemo gledati le. koliko kdo naredi, temveč tudi kako naredi. Neki delavec je pripenjal nov kos brusilnega papirja na stroj. Par predmetov je očistil s prejšnjim in že se je raztrgal. Tudi ta je godrnjal nad kvaliteto izdelkov, ki prihajajo v njihovo tovarno, še bolj pa so 6e jezile delavke nad slabo izdelanim špiritom, ki so ga pred nekaj meseci prejeli od neke zagrebške tovarne. Niso ga dovolj preiskali in ko js bil zmešan med polituro, je razjedal roke pridnih delavk v politirnlci. V mlzarniei se je kvaliteta izdelkov zboljSala, odkar je bil tja premeščen tov. Hočevar za obratovodjo. Prejšnji obratovodja, stari mojster Lužovec ni dosti kontroliral delavcev, kakšni so njihovi izdelki in zaradi tega so morali isto delo popravljati. Na ta način se je tudi cena proizvodov dvigala. DARILO IN OBVEZA MARŠALU TITU V soboto popoldne so delavci peljali na postajo darilo, lepo garnituro, mizo s štirimi stoli, okrašena z narodnimi ornamenti. Delavci «o jo izdelali s prostovoljnim delom in so jo poslali maršalu Titu kot darilo za V, kongres, obenem s tem pa so poslali resolucijo, kjer so se poleg ostalega ponovno zavezali, da bodo proizvodni plan izpolnili do 15. decembra in da se bodo borili, da znižajo polno lastno ceno še za nadaljnje 4 %. D. Poštne znamke v spomin V. kongresa KPJ V spomin na zasedanje V. kongresa KP.J bo 21. julija izšla posebna emisija poštnih znamk. Emisiia im« vrednost 3 din in 10 din. Slika na znamki kaže delavca in delavko 8 srpom, kladivom in zastavo. Znamke bodo prodajali v vseh podtah v državi od 21. julija do zaključno 20. septembra 1948 leta, za frankiranje pošiljk pa bcido veljale do zaključno 20. oktobra t. 1. ■ - * mn - ■ Lahkoatletski miting v Cei^u V nedeljo je bil v Celju atletski miting, Jti 60 se ga poleg domačinov udeležili tudi Člani državne atletske reprezentance in dva madžarska tekmovalca. Na tekmovanju so bili doseženi prav dobri rezultati, med drugim dva nova državna rekorda, in sicer v teku na 31)00 m ter v teku na 300 m. Stefanovič je za 7 sekund popravil svoj nedavni rekord, Bačič pa je izboljšal dosedanji rekord za 0.2 sekunde. NajboljSi rezultati z »edeljskeffa mitinga so naslednji: Moški: 100 m: Rebula (Partizan) 11.1. Pecelj (Crvena zvezda) 11.2, Belec (P) 11,3; J00 m: Zupančič (Kladivar) in Kraljevič (Mladost) 23.3, Tot (Spartak) 23.4; 200 Bačič (P) 35.4. Bulič (Zagreli) 30.0, Kraljevič (M) 30.7; 800 m: Hires (Madžarska 1 tali.2, Hano (K) 1:57,8 Ilič (CZ) 1:58,0; 3000 metrov: Hires (Madžarska) 8:38,2, Stefanovič (P) 8:38.4, Segedin (P) 8.41 : 400 m zapreke: Fer-Jnga (K) 59.8, Novak (Enotnost) 59,9, Kopitar (K) 00.9: krola: Žerjal (P) 13.23 m, Marčelja (M) 12.62, Kis (M) 11.50; troskok: Šofčič (P) 13.04 m, Zagorc (K) 13.G2, Samardžič (P) 12.53; skok v daljino: Orepinšek (K) 0.54 m, Lenert (P) 0.44, Zagore (K) 6.24; skok r višino: Zgalin (E) 1.75 m, Vukovič (P) 1.75 Kis (M) 1.70; disk: 2erjal (P) 48.91 m (najboljši letošnji rezultat), MiilleT (E) 42.10, Marčelja (M) 41.09; kopje: Mirko Vujačič (P) 03.10 m, Dušan Vujačič (P) 01.40, Kis (Madžarska) 52.65; kladivo: Galin (M) 46.73 m, Laekovič (M) 44.69, Žerjal (P) 39.34. Ženske: 100 m:-Šumak (M) 13.1, Rehar (K) 13,2, Koledin (Sloga) 13.4; 200, m: Rehar 27.4, Repovž 28.4, Gradišar (vse K) 29.5; skok v daljino: Koledin (S) 5.17 m, Šumak iM) 5.06, Gradišar (K) 4.88; krogla: Radosavljevič (Budučnost, Valjovo) 12.23 m Marinček (E) 10.72, Majcen (K) 8.78; disk: Matej (S) 30.79 metrov, Kofol (Gorica) 33.59. Prireditev jo biila dobro organizirana in tudi nstpravo so ustrezalo tekmovanju, le prostor za skok v višino je onemogočal dosego boljših rezultatov. PLAVALNI POKAL FLRJ Primorje (Sušak) : Enotnost (Ljubljana) Nocoj bo oh 20.30 na Centralnem kopališču oh Celovški cesti drugi dan plavalnega dvoboja za pokal FLRJ med Primorjem Iz Sušaka ln domačo Enotnostjo. Današnje tekmovanje obsega naslednjo točke: 400 metrov prosto moški; 100 m prosto moški; 100 metrov hrbtno moški; 100 m prosto ženske; 100 m prsno ženske; štafeta 3X100 m mešano ter waterpolo tekma med Primorjem ln Enotnostjo. Tekmovanje za Ziherlov memorial Koncem tega tedna so bodo v Mariboru borili najboljši plavalci-mladinci za Ziher- lov memorial. To je pokal, ki je posvečen spominu vsestranskemu športniku Branku Ziherlu. Tekmovanje se je pričelo že leta 1946, ko ja zmagal mariborski Polet z majhnim naskokom pred Enotnostjo. Lani se je pričakoval isti izid vendar si jo v skrajno napetem tekmovanju osvojilo pokal ED Bled, in to s plavalci, ki jih to takrat še prav goznali nismo. Prvič smo 6iišaili imena kot ajič, Tratnik in druga, ki so pa ros častno zastopali svoje društvo tudi na raznih ostalih tekmah. Letos ho tekmovanje v Mariboru. Najresnejši kandidati za prvo mesto so letos Enotnost, Bled in Polet. Enotnost ima v tem troboju največ izgledov, ker so njeni plavalci edini, ki so vso zimo trenirali pod strokovnim vodstvom v zimskem bazenu in jih zato verjetno tudi slabo vreme v maju In juniju ni motilo. Razen tega ima Enotnost nadarjen kader mladih plavalcev. FD Bled, ki lotos brani pokal, lid imelo prav težko borbo, če si ga bo hotelo obdržati. To pa zato, ker se bo letos ocenjevalo po Šu-stejevih tablicah in ne po placementu. Zato bo imelo največ izgledov ono društvo, ki bo lahko polnoštevilno zasedlo vse proge in si tako vogjetno nabralo največ točk. V tem leži1 prettnost gostitelja SFD Poleta. Čeprav Polet verjetno ne bo imel veliko število zmagovalcev, bo vendar imel v srednjem polju plavalce, ki bodo izgubo spredaj izenačili. To so torej izgledi treh favoritov. Pozabiti pa soveda ne smerno ostale. Tudi lani se je govorilo le o Poletu in Enotnosti ali prišel je Bled in prekrižal vse račune. Ne bodo letos, igrali vlogo Bleda mogoče Kra,nj, Radovljica, Trbovlje, Jesenice ali'Sobota? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v soboto in nedeljo na Mariborskem otoku. Prvenstvo LRS v skokih v vodo Poleg tekmovanja za Ziherlov memorial bo v soboto in r nedeljo na Mariborskem otoku tudi prvenstvo Slovenije v skokih v vodo. Ta disciplina vodnih športov je v naši državi še zelo slabo razvita. Naslov prvaka Slovenije brani državni prvak, znani vsestranski fizkultumik Franc Pribovšek. Njemu bo težko kdo ogrožal prvo mesto vendar pa vemo, da smo tukaj f.e napredovali in da bomo videli skakalce, ki se mu bodo žo zelo približevali. Mariborčan Gala, Ljubljančana Janovsky in Škofič, Kranjčan Šink in mnogi drugi, ixi skakalci, ki bodo v nekaj letih lahko dosegli mednarodno raven. Pri mladincih so do danes vedno prevladovali Mariborčani. Vendar pa so se mladinci iz Ljubljano, Kranja, Radovljice in Bleda' letos resno pripravljali na to prvenstvo in bosta morala Ošlak in Kancler vložiti vse sile, da bosta Mariboru obdržala vodstvo v tej disciplini. Pri dekletih na žalost še ni nobenih izrazitih skakalk. Nekdaj sta Mariborčanki Bajde in Mrvar predstavljali veličini na tem polju, ali letos Maribor verjetno ne bo imel tekmovalke za to prvenstvo. Iz tega sledi, da bomo v soboto in nedeljo videli lepe borbo tudi na skakalni deski, ki bodo glodalcem v užitek, temovalcem pa v vzpodbudo k nadaljnjemu delu. Flzkulturnlkl! Formacija fizkulturno brigade »Ivana Ziherla« se vrši na Dolenjski cesti (gradilišče). Illinois, — Črnec Burn Euwel je izenačil svetovni rekord v teku na 100 m, V kvalifikacijskem tekmovanju za sestavo ameriške reprezentance za olimpijske igre je pretekel progo v času 10,2 sekundah. TURNIR ZA SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Po tretjem kolu vodi Vasja Pirc (Jugoslavija) z ZVz točkami bo — Stahlberg remi. Ostale partije so bile prekinjene. V tem kolu je Gligorič kot črni prekinil s Pachman&m, Trifunovič pa prav tako kot črni z Bolesiavskim, Stochoim, 21. julija. — V tretjem kolu Internacionalnega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati! Najdor! — Steiner 1:0, Bondarevski — Flohr 1:0, Lun din — Pirc remi, Iilienthal — Bronstajn remi in Sza- Kategorizacija šahovskih igralcev Slovenije Na osnovi norm, ki jih jo osvojil šahovski svet Jugoslavije, po sklopih Višjo kvalifikacijske komisijo pri Šahovskem odboru FISAJ-a in kvalifikacijske komisijo ŠOS-a so igralci v Sloveniji razvrščeni v naslednjo skupine; Velemojstra: dr. Vidmar Milan, Pirc Vasja. Mojstri: prof. Gabrovšek Ludvik, Lešnik Ivan, Preinfalk Anton, Puc Stojan, inž. Tekavčič Ivo, inž, Vidmar Milan. (61 Mojstrski kandidati: Germok Milan. Lon-ffer Milan. Mlinar Marjan, Šiška Jože. U) Igralci I. kat.: Krulc Ivan, Kukovec Ivan, Levačič Štefan, Madžarič Koloman inž. Marek Ivan, Mišura Andrija, prof. Muzlovič Ivan, Omladič Ljuban, Požar Danilo, inž. Si-košok Boris. Slokan Vlado, prof. Stupan Bogomir, Sušnik Jože. (13) Igralci II. kat. (ljubljansko okrožje): Ci-»ar Štefan, Erker Julij, Fajdiga Marjan, prof. Ferjan Frane, Gabrovšek Zdravko, dr. Golež Ludvik Hren Lado, Kržišnik Zvone, Krivec Slavko, Poljanšek Ivan, Sivec Janez, inž. Slokan Milan, Vrhovec Miloslav. (13) — (mariborsko okrožje): Babič Jože, Ketiš Adolf, Konič Karl, dr. Nemec Janez, inž. Prek Ivan, Rudolf Edvard, inž. Sajovic Srečko; (7) — (celjsko okrožje): inž. Buka-novsky Evgen, Cijan Slavko, Hočevar Riko, Majcenovič Alfred, Modic Miro Smigovc Viktor, Šnajder Jože; (7) (gorenjsko okrožje): Pogačnik Jože. (1) Igralci III, kat. (ljubljansko okrožje): Avsec Otmar, dr. Bajec Anton, Bajec Ivo ml., dr. Banič Stanko, Bezrukov Igor, Berčič Andrej. Blinc Robert, Brglez Franček, dr. Butina Miha, Cerar Lojze, Cvenkolj Slava, dr. Čeplak Slavko, Cop Josip inž. Dobovišek Alfonz, Drobež Stane, Eržen Franc, Eržen Stefan, Gerželj Franc, Gostinčar Ivan, Gradišnik Karol, Gregorš Ladislav. Hvastja Jože, Jošt Lojze, Kerec Jože, Klarič Matija, Kolman Franco, Košar Ludvik Kozina Vladimir, Kragolj Mirko, Kranjc Danilo, Kr-žiu Franc, Kumelj Alojz, Milutinovič Radomir, Mrzlikar Rudolf, Orehek Franc. Pavlin Rudolf, inž. Petrič Erno, Petrič Ivo, Pintarič . Gabrijel, Pleško Franc, Prosen Franc Romškar Janko, Ribarič Marjan, Samobor Stane, Schlamberger Vladimir, prof. Simonič Ivan. Smoljanovič Dušan, Turnher Edo, Tušek Mirko, Udovič Milan, Uršič Silvo, dr. Vadnal Alojzij, prof. Vaga.ia Ludvik, Verbič Marjan, Virk Beno, Visočnik Jože, inž. Vodušek Raša, Vrhovec Avgust ml.. Zorman Ivan. dr. Zwitter Fran, Zcmva France. Žiberna Franc. (62) Nadaljevanje sledi. Turnirji tretje in četrto kategornikov Po sklepu šahovskega odbora FISAJ-a so vsi aktivni šahovski igralci v naši državi razdeljeni v štiri kategorije (poleg mojstrskih kandidatov, mojstrov in velemojstrov) iu vsak med njimi ima možnost, da z do- sego določenega števila točk na turnirju potrdi to svojo lcategorfjo ali pa da napro-dujo v višjo Ta način tekmovanja omogočava aktivnim igralcem udeležbo na močnejših turnirjih hkrati pa dviga v njih borbenost in željo za proučovnjem teorijo in s tem tudi nadaljnjega napredovanja. V Ljubljani je bilo koncem aprila zaključeno 5 turnirjev četrtokategornikov, od tega 4 z 14 udeleženci in 1 z 12 udeleženci. Pogoj za napredovanje iz četrte v tretjo katego- rijo je biila osvojitev -'/n možnih točk v vsa- ki skupini. V »ponedeljski skupini« sta zma- gala Smoljanovič in Kosina z 10 in pol točkami, v »srednji skupini« Pintarič z 12 toč- kami, v »četrtkovi skupini« Butina z 11 iu pol točkami, v »sobotni skupini« Simonič z 11 točkami in v »nedeljski skupini« Gradišnik, Visočnik in Fajdiga z 8 točkami (12. igralcev). Skupine so se imenovale po igralnih dnevih. Dve tretjini možnih točk m s tem tretjo kategorijo so dosegli naslednji igralci: Pintarič (Vič), Tušek (Vič), Blinc (Enotnost), Žiberna (Železničar), Košar (Šiška) dr. Butina (Bežigrad), Uršič (Krim), Virk (Vodmat), Eržen (Pošta), Bezrukov (šiška), Smoljanovič (Vodmat), Milutinovič (Vodioat), dr. Banič (Enotnost), Kosina (Vodmatl, Petrič (Vodmat), Kržln (Vodmat). Pleško (Vič, Hvastja (Ježica) Cerar (Št. Vid), Simonič (Enotnost) Udovič (Bežigrad) Ribarič (Vodmat). Drobež (Št. Vid), Gradišnik (Vrhnika), Visočnik (Gustroj), Vrhovec (Vič), Kolman (Št. Vid) in Fajdiga (Enotnost). Turnir tretjekiategornikov se je začel v začetku maja in je trajal dva mesoca. Igrali so v dveh skupinah po 16 igralcev. V prvi skupini sta zmagala Hren in Krivec z 12 točkami (80%) v drugi pa so zmagali Gabrovšek. prof. Ferjan in Branlsclj z 11 in pol točkami. Polete imenovanih so dosegli drugo kategorijo se mladinec Fajdiga ter dr. Golež ln Sivec. Pogoji za dosego druge kategorije so bili težji, kakor za napredovanje iz četrte v tretjo. Vsi navedeni dmgokatogorniki so morali v svojih skupinah doseči 75% možnih točk kar je zahtevalo od njih mnogo znanja in vzdržljivosti ITALIJANSKA OTVORITEV Nekateri naši čitatelji so izrazili željo, da bi prinašali tudi partije iz starejše šahovske šole, ki je bila polna romantičnih in drznih kombinacij. To pot jim bomo ustrogli s partijo ruskega velemojstra CIgorina, ki jo jo igral na petrograjskem turnirju leta 1»00. Beli: Oigorln Orni: Levin 1. e4, efi, 2, Sf3, Se6, 3. Lc4, Lc5, 4. dj, d6. 5. Le3, Le3:, 6. fe:, SfC, 7. Sc3, Sa5, 8. Lb3, SbS: D. ab:, c6, 10. o-o, o-o, 11. Del, LeG, 12. h3, Sd7. IS. Dg3. fG, 14. Sli4, a6, 15. d4 SliG, 16. Tadl, De7. 17. d5, cd:, 18. od:, Ld7, 19. o4 Tac8, 20. Td2, Kh8. 21. Tdf2, Sa8l, 22. Sdl, Sc7, 23. 8e8. Se8, 24. Sf5, Lf5t, 25. Sf5:. Do7, 26. h4. Db6+. 27. Kh2, Db4, 28. Df,1,. Tf7, 29. g4, a5 30. g5l, fg:. 31. e3l, Dc5, 32 DIi5, g6, 33. Dg5:, gf:, 34. Tf5:. Sf6. 35. Tf6:, Tg8. 36. Dg8:+1, Kg«:. 37. Tf7:. De3, 38. T7 l'3l, T>ll6, 39. Kh3, Kg7 40. Tg3+, Kh8, 11. Tf7, in črni se vda, ker ne more preprečiti mata ali izgubo damo. Kdaj bo začelo delo na izgradnji fizkulturnega igrišča v Kranju FD »Udarnik« v Kranju je že v prejšnjem letu sklenil, da bo pristopil k množičnemu prostovoljnemu delu za izgradnjo novega fizkulturnega igrišča, a 5e do danes niso ničesar storili. — Staro igrišče no odgovarja več velikim potrebam Kranja in je sploh strašno zanemarjeno, prava sramota in posmeh za naše mesto. Nemarnost s katero rešujejo ta problem fizkul-turniki FD »Udarnika« je tolikšna, da niso niti v tej sezoni pristopili k delu, čeprav so že pred tremi meseci vedeli, da imajo nakazan denar za izgraditev igrišča, ko bi mnoge stvari pred tem že lahko storili s prostovoljnim delom. Slab zgled, ki ga da-jajo, jo za vsako obsodbo. Martel Kratke vesti PARIZ. — V Parizu so bila te dni tekmovanja za prvenstvo Francije v maratonskem toku. Zmagal jo .Tosette (Pariz), ki je pretekel progo, dolgo 42 km, v dveh ^rah 36 minutah in 58 sekundah ter s tem potolkel evropski rekord, ki ga jo leta 1938. postavil Finec Moinonen, ki 'jo protokol progo v dveh urah 37 minutah in 28 sekundah. Franclja: Na stadionu Colombes je bilo veliko lahkoatletsko tekmovanje na katerem so bili doseženi odlični rezultati: 100 m: Lebas 11.0, 200 m: Lebas 22.4, 400 m: Lun is 48.4, 800 m: Hausenne 1.49.9, 1500 m: Kloyn 3.52.8, 5000 m: Jack Wornier 14.35.8 (nov francoski rekord), 3000 m z ovirami: Pujazou 9.08.6, skok v višino: Damitio 1.93 m, skok s palico: Sillon 4.00 m, 110 m ovire: Marie 14.7, 400 m oviro: Arrisom 53.1, Oross 53.1, desetoboj: Henry 6.687 točk (nov francoski rekord). Ženske so dosegle naslednje rezultate: 80 m z ovirami: Monginou 11.9, (nov francoski rekord) krogla: Erstermeier 13.30 metrov, disk: West 40.95 (nov francoski rekord). VREMENSKA NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 21. julija: Visok pritisk zavzema južno in srednjo Evropo, kjer vlada jasno poletno vreme. Silno niraok zračni tlak pa je nad srednjim Atlantikom in severno Evropo. Nad Britanskim otočjem se je pojavil orkan. Hladna fronta je dosegla zapadno Evropo. V severni Italiji in Tirolskih Alpah so je razvila šibkejša nevihtna fronta, ki se jiam počasi bliža. Vremenska napoved za četrtek 22. julija: Po vofiiui še jasno in vročo, vendar počasi naraščajoča oblačnost, popoldne zolo vetrovno in nagnenje k manjšim krajevnim nevihtam. BoaBDaBBBBBiiBB«aaaBaEBaaBBBaaBy»aniiBaB OBVESTILO Ministrstvo za lokalni promet, Ljubljana, Knafljeva ulica 7, obvešča vse ustanov«, podjetja in posameznike, ki prosijo, da se jim dodelijo, oziroma odprodajo motorna vozila, last ljudske imo-vine, da se obračajo na Glavno dtreikicijo za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom, odsek ljudska imovina, v Ljubljani, Pražakova ulica 8. Ministrstvo za lokalni promet novih prošenj ne bo več reševalo, aanpak odstopalo imenovani Glavni direkciji, Iz sekretariata Ministrstva za lokalni promet BflaaBOBOBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBflBBB Pozivamo vse upnfiice in dolžnike nacionaliziranih podjetij: MAYR MAVRILIJ zaloga vina v Kranju GRAJZAR FRANC trgovina z vinom v Kranju HAFNER MARIJA trgovina z vinom v Škofji Loki da do 15. avgusta 1948 prijavijo vse svoje terjatve, oziroma obveznosti do navedenih obratov. Po tem roku vložene terjatve se ne bodo upoštevale. Do tega roka se mora vrniti vso embalažo, oziroma sode in steklenice- na naslov: »Vino«, Kranj Likvidator. BBaBEflBBBBBBBaBHBBBflflBBBBBBBBBBBBBBnBBB POZIV! Pozivamo vse upnike in dolžnike nacionaliziranih podjetij PETRCA JOSIP, avtokaroserijska delavnica, Podutiška 45 PEČNIK AR ANTON, avtoprevozništvo, Dolenjska cesta 48 da do 15. avgusta 1948 prijavijo vse svoje terjatve, oz, obveznosti do navedenih podjetij. — Po tem roku vložene terjatve se ne bodo več upoštevale, dolžniki pa bodo sodno izterjani, Likvidator: Mestno prevozno podjetje Ljubljana, Tyrševa 36 O n V E ST i £M Opozorilo vsem okrajnim in krajevnim LO Opozarjamo vso okrajne in krajevno ljudsko odboro, da izidejo v prihodnji številki Finančnega zbornika (št. 28) navodila o načinu prenosa blagajniškega izvajanja proračunov krajevnih ljuslcili odborov na Narodno banko FLRJ. oz. komunalno banko. Objavljena navodila morajo ljudski odbori takoj proučiti, ker morajo Izvršiti vse po- Študentje ljubljanske univerze ! Na čast V. kongresu KPJ bomo s še večjimi silami nadaljevali z gradnjo Študentskega doma. Sekretariat UO LSM jo skupno s fakultetnimi sekretariati napravil naslednji razpored za fakultete: 22. VII. 1348: 4—10 url: Ceto na Študentskem domu in filozofija. 8—13 uri: Tehnika od vključno III. lot. dalje. 14—18 uri: Gradbeniki, medicina, ekonomija, jus. 18—21 uri: Praktikanti iz tehniko in vseh ostalih fakultet. 23. VII. 1948: 4—10 uri: Čete na Študentskem domu in filozofija. 8—13 uri: Tehnika od vključno III. letnik dalje. 14—18 uri: Elektrotehniki I„ II. letnik in Akademije. 18—21 uri: Praktikanti m tehnike in vseh ostalih fakultet. V obeh dneh bo delala OF mesta Ljubljane prav tako od zjutraj do zvečera. Sekretariat UO LSM-a poziva s tem vse študente naše Univerze’, da se tega dela sigurno udeleže, da bomo čimprej izpolnili našo obvezo dano na množičnem sestanku LSM-a celotne univerze z dne 13. t. m. (Ostali oddelki in sicer I., II. letnik delajo ves teden ob določenih dnevih kakor doslej). Sekretariat UO LŠM-a. ZAČASNA OMEJITEV IN UKINITEV PROMETA NA NEKATERIH AVTOBUSNIH PROGAH V LRS Vso, ki potujejo z avtobusi opozarjamo, da bo začasno omejen in delno ukinjen zaradi trenutnih tohničnih ovir promet na nekaterih avtobusnih progah od vključno nedelje 25. VII. t. 1. na posameznih progah pa že od vključno četrtka 22. VII. t. 1. rot- il L k i, ki nameravajo potovati, dobe potrobna pojasnila pri Krajevnih poslovalnicah in bi-letamiicah DAPPS-a. Takoj, ko bodo odstranjene trenutno tehnično oviro, bo nemudoma vzpostavljen normalen avtobusni promet. DAPPS ŠOLSTVO Ekonomski tehutkum ln Enoletna gospodarska šola v Ljubljani vpisujeta zamudnike vsak dan od 10—12 ure. Vpisniki z dežele lahko pošljejo svoje prijavo, kateri naj prileže kolek za din 10, rojstni list in spričevalo III. ali IV. razreda gimnazije, priporočeno po pošti. — Uprava. 264.1 KONCERTI Večer pesmi In plesov Bosne bo v soboto 24. julija ob 20. v filharmoniji. Izvaja železničarsko kulturno društvo iz Sarajeva. Vstopnice pri Sindikatih in knjigarni mu-zikalij, Kongresni trg. Simfonični koncert na Bledu. Slovenska filharmonija pod vodstvom Sama Hubada priredi v soboto 24. julija ob 21. uri v dvorani Kazine simfonični koncert. Solist bo Albert Dermelj. V nedeljo 25. ob 15. uri bo ljudski simfonični koncert. Na obe priredit- vi opozarjamo. V soboto 24. juliju gostuje v Ljubljani železniško KUD »Vaso Miškini« iz Sarajeva s pesmijo, folklornimi plesi in recitacijami. Nastop v Filharmonični dvorani ob 20. Vstopnico v predprodaji v knjigarni muzika.lij, ono uro pred predstavo pa pri blagajni. BLEJSKI BAR NA BLEDU (prej kavarna Bled) je odprt od 22. ure dalje Igra znani violinist Nikola Petrovič in plesni orkester Ob nedeljah popoldne čajanka s plesom od 16 do 19. ure PRIGRIZKI IN VELIKA IZBIRA PIJAČ Jj«BBBaaeB»a^ž»Jt'2'j.»>J^faaaaBt.'iii.'jBaBaBB!y3s»trttl Razglas Zaradi novogradnjo zvezno ceste Maribor— Trst v Odseku Vrhnika—Logatec se zapre cesta na Vrhniki, in sicer od Cankarjevega trga do Doma onemoglih. Promet ao preusmeri: odcep zvezne cesto pri Cantarjovom trgu na staro Idrijsko costo, na to po Kotnikovi ulioi miimo cerkve do Doma ono-moglih — priključek na zvezno cesto. Glavna uprava za ceste pri Ministrstvu za lokalni promet Razglas Od 20. t. m. je tu zaradi popravila zaprt most čez Savo v Krškem. V krajih Radno, Impolca, Krško, Videm, Brod, Cerklje Do-lenia v,as in Čatež so postavljeni znaki, ki dirigirajo promet v pravilne smeri. Glavna uprava za ceste pri Ministrstvu z a lokalni promet Uradni list LRS v Ljubljani z dne 20. julija 1948 ima naslednjo vsebino: 168. Ukaz o razglasitvi lokalnih državnih gospodarskih podjetij za podjetja republiškega pomena. 169. Uredba o izpremembi uredbo o ustanovitvi Upravo za radiodifuzno službo pri vladi LRS. 170. Odredba o določitvi krajevnih (mestnih) ljudskih odborov, ki opravljajo overitev podpisov, pisave in prepisov. 171. Odredba o dopolnitvi odredbo o preprečevanju in zatiranju nalezljive ohromo-losti prašičev. 172. Odredba o omejitvah v prometu s krompirjem. 173. Odredba o obveznem odkupu belili žit. 174. Navodilo za izvajanje uredbo o odkupu žita v gospodarskem letu 1948-49. »ŽIVLJENJE IN DELO LENINA« mapa slik, vezana v platno — se zopet dobi v upravi »Ljudske pravice«. Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, — Cenn "JSO din. trebno predpripravo (zlasti zaključiti dosedanje evidence dohodkov In izdatkov, nabaviti računsko knjižico itd.), kakor so' razvidno iz navodil, tako da bodo lahko nemoteno opravili prenos poslovanja na Narodno banko FLRJ, oz. komunalne banke v predpisanem roku, t. j. do 1. avgusta 1948. Ministrstvo za finance LRS RADIO Ljubljana, Maribor ln Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 22. VII. 5.30 Slovensko narodu e — 5.40 Napoved časa in poročila — 5.50 Jutranja telovadba — 6.00 Sovjetska glasba — 6.30 Jutranji koncert — 7.00 Radijski kolodar, poročila in objavo — 7.111 Slovenska narodna glasba — 12.30 Napoved časa, poročila in objave — 12.45 Vojaško pesmi — 13.00 Samospeve pojo Sonja Drakslor, pri klavirju Pedar Ružcm — 13.20 Pisan spored orkestralne in solistih ne glasbe — 14.00 Gospodarski pregled -* 14.10 Igra saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Mitja Žobre — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večornoga sporeda — 14.45 Ludwig van Beethoven — skladatelj, ki ga boste v tednu poslušali — 18.30 IgTa Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja — 19.00 Radijski dnevnik, posebna oddaja ob V. kongresu KPJ — 19.10 Klavirsko skladbe — 19.30 Napoved časa, poročila in objavo — 19.45 Iz sovjetskih kantat — 20.00 Zdravstveno predavanje — 20.15 Pojo Slovenski vokalni kvintet — 20.55 Zabavna solistična glasba - 21.00 Gorbatov: Aleksij Kulikov stopi v Partijo — 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd —. 22.30 Iz del Cezar-ja Francka — 23.30 Zaključek oddaje. Poslušalce obveščamo, da so bo z ozirom na prenos s V. kongresa KPJ v Beogradu spored našega Radia večkrat tudi spreme- »»■ ■ nrmi» i ti LJUBLJANA UNION: Nemški Ulm »Morilci so mod nami«, tednik. MOSKVA: Sovjetski film »Timur ln njegova četa* tednik. Predstave » obeh kine-matosrrafih ob 18.80 ln 20.30 LETNI TIVOLI: Sovjetski film »Jakob Sverdtov«, tednik. — Predstava ob 21 KODELJEVO: Sovjetski film »Na meji«, tednik. Predstava ob 20. MARTBOR ESPLANADE: Sovjetski film »Miklubo-Maklaj«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Fant Iz našega kraja« tednik. LETNI- Sovjetski film »Arinka«, tednik. CELJE DOM: Sovjetski film »Poslednji tabor«, tednik. KAMNIK: Sovjetski) film »Gavroohe«. tednik. KRANJ MESTNI: Sovjetski film pravljica »Pepellta«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Otok brez Imena«, tednik. MALI OOLAfl CITRE češkega izdelka, dobro ohranjene, s leseno škatlo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudsko praviee« pod št. 2000. MOSKl DEŽNI PLAŠČ ali dežno pelerino, tudi blago, kupim. Naslov v upravi »Ljudske pravice« pod št. 2644. RAZVELJAVLJAM izgubljeno tekstilno nakaznico št. 1176 na ime Jovič Radojka, Ljubljana — Št. Vid- 2643 IZGUBLJENE so živilske nakaznice za me-seo julij na imena: Major Milan, Vrhnika, Stara cesta št. 12 nakaznica OMS: Razdrli Stanko, Vrhnika, Ob potoku št. 22, nakaznica OMS; Fefer Valentina, Vrhnika, Na klisu št 4, nakaanica LD. Razglašamo jih. 2645 1ZGT7BII, H (M n d (muliti ico z 21500 din in ko- lesno knjižico št. 001400. Prosim najditelja, da mi vrne denar in knjižico na naslov Oselj Janko, Voglje 81, Kranj. V nasprotnem primeru knjižico razveljavljam. 829 RAZVELJAVLJAM izgubljeno člansko izkaznico sindikalne organizacije št. 296075. Žiboilt, Beno. slaščicama, Velenje. 2649 RAZVELJAVLJAMO naslednje ukradene industrijske nakaznice: IR1 št. 18374, IG št. 95655, IG št. 956856, IG št. 956569, izdane od KLO Movraž,, okraj Sežana, na imena: Šav Jožef, Ivana in Branko Movraž št. 66, ter Stepančič Katarina, Movraž št. 77. p. Sočerga. 2650 RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico na imo Dolinar Dora, Ljubljana, Ilirska 3. 151 RAZVELJAVLJAM OF legitimacijo štev. 336713 na ime Podkrajšek Jožef, Plotovarje 33. Dramljo. 551 RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico za tokstil in obutev št. I 301445 IR-1 na imo Košir Ivanka, Kranjska gora 35, ker jo izgubljena. . R32 RAZVELJAVLJAM izgubljeno potrošniško nakaznico za tekstil in obutev IR-1 štev. 249959 na ime Jaro Viktor, poštni uradnik. KLO Apače. Nakaznica je še polna. 2651 RAZVELJAVLJAM industrijsko točko Stav. 929930 ID-2 na imo Hribar Marija, Zg, Te-netiščo 13 KLO rerstonik. 838 Železniška industrijska Sola v Mariboru obvešča kandidat® da je rok za vlaganje prošenj podaljšan do 30, julija 1948. Uprava šole UPRAVA ZA RADIOFUZIJO VLADE LR SLOVENIJE razpisuje več štipendij za študij na Srednji tehniški šoli, odde* ?.a clektrotehniko, v katerem bi se zadnji dve leti izvršila specializacija za radio-tehniko, Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja šola, — Prošnje in življenjepis pošljite najkasneje do 15. avgusta t, 1-na Personalni oddelek Uprave za radio-fazijo Vlade LRS, Ljubljana, Cankarjeva cesta 4-II, ŽREBANJE SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE bo trajalo od do 38» avgusta 1948 Druga polovica žrebanja^ to je od 23 do 31 avgusta, bo v Ljubljani v Dom v sindikatov, Miklošičeva cesta 22. — Kdor še ni obnovil svoje srečke, ali si jo želi kupiti^ naj se oglasi v Invalidskem podjetju Jugoreklam »Kolek-tura srečk«, Ljubljana, lavcarjeva 5; Kranj, Titov trg 8; Maribor, Slovenska ulica 5, in pri maloprodajalcih tobaka — V tem razredu bo izžrebanih 31.00f' dobitkov in dve premiji po 600.000 - m 300.000>— dinarjev Izplačujemo brez kal mih koli odbitkov, — Dobitki niso obdavčeni. Ureja uredniški odbor. . Odgovorni urednik DuSan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6_- Upra» i Kopitarjeva 2 - leiefm> uredništvu (0 upravei 52-61 ,do 52-65. —* Telelof ue očuinskega oddelka 30 30 Teleion oglasnega oddelka ' 8? <-* Stev. ček. ra&. 6-90601-0.