Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 14 (136)
UDINE, 16. - 30. SEPTEMBRA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
O usodah našega jezika
Motiv Iz nase dežele
Naš jezik ima svojo prezanimivo zgodovino, ki je prav tako pestra in poučna kakor zgodovina našega ljudstva. Slovensko ozemlje je danes razdeljeno med štiri republike. Osrednji del pripada ljudski republiki Sloveniji, severovzhodni del Madžarski, severni del Avstriji in zahodni del Italiji.
Slovenskemu jeziku se je v raznih do-balj godilo nekako tako, kakor popisuje uvodno poglavje »Slovenski knjižni jezik« v novi Slovenski slovnici, ki jo je letos izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani in so jo sestavili dr. A. Bajec, dr. R. Kolarič in dr. M. Rupel (str. 3): »Težko narodu, ki je že v zibeli izgubil svobodo. Trikrat teže njegovemu jeziku, Brižinski spomeniki so rabili tujcu, da ga je čreda za silo razumela. Sicer sta nemščina in latinščina vladali neomejeno. Za-sužnjeno je bilo ljudstvo, suženj tudi jezik. Vsa prizadevanja reformacije niso mogla spremeniti te žalostne resnice. Razsvetljenstvo in romantika sta dali za slovenščino vnete domoljube, a svobode jeziku nista prinesli. Le-to je rodilo revolucionarno leto 1848: enakopravnost v šoli in uradu, a žal samo na papirju, ker za svobodo še nismo bili zreli. Dosti izobražencev se je novih pravic ustrašilo, ker niso znali lastnega knjižnega jezika in ker je bil le-ta še tako nebogljen. Zadregi je naredil nagel konec Bachov absolutizem s tem, da je odpravil še pravice na papirju.«
V pomladi narodov letaJ848 so Slovenci spoznali, da morajo svoj jezik izobraziti in se ga naučiti. Z znanjem jezika je rastla narodna zavednost. Nekateri so se zatekali v ilirizem ali v neko motno vse-slovanstvo. Za vsako drobtinico se je bilo treba boriti. Slovenska književnost se je lepo razvijala, a slovenski dijak se knjižnega jezika ni smel učiti v šoli. Do drugega desetletja dvajsetega stoletja je ostal zanj učni jezik — nemški. Šele prva Jugoslavija je prinesla slovenski uradni jezik, dobre učne knjige, ustaljen pravopis, slovenske srednje šole in vseučilišče, nov, dotlej nesluten razmah slovenske lepe knjige. V drugi svetovni vojni je znova Vstalo vprašanje: Biti ali ne biti? Dva 'bočna sovražnika sta se trudila na vse kripije, da bi iztrebila ljudstvo in jezik.
je prišlo drugače: »Ko je prihrula vihra, se narod ni uklonil, prvič v slovenski Zgodovini je ponosno vrgel zavojevalcu v obraz: streti me moreš, ukloniti nikdar...« (str. 4). In narod je uspel. Slovenci so postali gospodarji na večjem, osrednjem delu svojega ozemlja. To je svetla Zgodba o majhnem narodu, ki ni hotel Umreti. To je tista življenjska sila, ki je ke prej izvabila Ivanu Cankarju pomenljive besede: »Močan si, o slovenski narod! Tisoč in pet sto let krvaviš, izkrvac Vel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bolj bi *nu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v lepljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš : Ekarte, ta burka je stara že tisoč let.«
Ce so bile usode našega jezika v sredi-s«u take, ni treba posebne domišljije, da ®i človek ustvari jasno sliko o tem, kako Se mu je godilo in se mu še godi ob robo-'dh slovenskega ozemlja, koder vladajo hijci.
Zdaj, ko se ob začetku novega šolskega leta pri vseh narodih odpirajo mladini Vsakovrstne šole v materinem jeziku, ko Se ob desetletnici italijanske republike
tudi
pri nas povzdigujejo demokratične
Pridobitve in se podčrtuje pomen nove, Pupredne italijanske ustave, je gotovo Primerno opozoriti na nekatera dejstva, d® se v naših ljudeh okrepi tisočletna volu za dosego človeških in jezikovnih pra-Vic- kolikor.jih še ne uživajo.
Primerjajmo v treh slovenskih kate-klzmih, namenjenih zahodnm Slovencem, ako se n. pr. v njih razlaga zakrament žetega zakona. Mali katekizem za pri-d'or.ske Slovence (Gorica 1928, str. 52)
in neomožena kristjanka nerazdružno zvežeta ter prejmeta od Boga milost, da moreta dolžnosti zakonskega stanu do smrti zvesto izpolnjevati.« Katoliški katekizem za Slovence videmske nadškofije (Gorica 1928, str. 70) uči: »Kaj je zakrament svetega zakona? Je zakrament, ki sklene in posveti nerazdružno zvezo med možem in ženo in jima da milost, da moreta dužnosti zakonskega stanu do smrti zvesto izpunjevati.« To kristjanske učilo po rozoanskeh, ki ga je sestavil Jožef Kramaro za rezijanske Slovence (Gorica 1927, str. 50) razlaga: »Od itoga svetega matramuniha. B. Ko je matramunih? R.
Matramunih je te sakramint, ki ni sprauja kuop kristiane dardo smrti, anu in daje gračjo za si pomagat, anu za re-det otroké tu Bogovi sužnosti.« Dodajmo še dopis iz Brda v Beneški Sloveniji, objavljen v »Matajurju« VII, štev. 12, 16-30 junija 1956:	»šperanča	na buojše. —
Končpo ve marnò novo aminištracjon kumunal. Za šindika so zbrali zarjes kompetentneha človjeka an ve šperamo, ke od njehà čemo mjeti kej več koj od prejšnjih pohlavarjeu. — Tu našim ku-mune to e dosti problemou za rišolviti an parvi problem to e ta, ke to ma sistemati Muzac, vas tale, ke zanjo to nje bo na-reto šnjč nič. Zatuó Muščenji no majo veilke šperanče tu to novo miništracjon.
To se kapi, ke to njema uzabiti še te drue vasi an šperajmo, ke možje od nar šega kumuna no pojtà sóuse dakordo. šindik u ne bo moróu sóuse s^>n narriti, zatuó to koventà mu pomati, mu beti simpri bliz ari ne se zubjati tu prazne	(Nadaljevanje na	2.	strani)
lili 1:1111 1 1 I I I I 1 I I li t I I 1,1 l | | ) | | | | | | | | | | ) | 11 | | | | | | | | 11 |,| U l	| 11 |	| , | , 11 , , | | ( | | | | | | | | | | j | 11 | 1111,11,11)1(11,1111,11
kritike. Konkordja an unjon usjeh no če dati naši miništracjoni muoč za narditi več kuj kako rječ. To se kapi, ke mera-kulje ne moremo parčakati, naš kumun u je božac, zatuó to če koventati, ke no pridita inkuintri autoritadi central s kar ko pomočjo. Zatuó naj autoritadi central pomerkejta še na naše uzabjené kraje.«
Ob primerjanju teh besedil vidimo, da se v prvem odlomku uporablja čista knjižna slovenščina kakor v Sloveniji; v drugem sta le d V a izraza drugačna (dužnosti, izpunjevati); v tretjem je besedilo*zelo narečno pobarvano; četrti pa je z eno četrtino tujih besed (42 med 170 besedar mi) že zelo daleč od današnjega knjižnega jezika.
Ali so to sadovi naravnega razvoja? Ali je zgodovinski razvoj zmeraj naraven? Ali je bilo divjanje Turkov po slovenskih deželah naraven pojav? Ali je podjarm-1 jan je šibkejših narodov nekaj naravnega? Ali smejo zavojevalci kratiti podvrženim ljudstvom uporabljanje materinega jezika? Ali je vsiljevanje tujega šolstva, uradovanja, sodstva in bogoslužja naraven pojav? Ali sme država na jezikovno mešanih ozemljih naklanjati vse pravice in ugodnosti sarho večinskemu narodu? Ali smejo države zapostavljati, tlačiti in raznarodovati svoje narodne manjšine? Ali sme cerkev mimo Kristusovega nauka: »Pojdite in učite vse narode v njihovem jeziku? Ali smejo cerkveni oblastniki prep.ov, dovati vernikom
•VV
Uslužbenci največjega rudniškega središča v videmski pokra-iini nraviin : „Nočemo, da skrbi za nas bratska pomoč !“
Dravi :
»Zakrament svetega zakona je za-
abient, v katerem se neoženjen kristjan
jim pravijo
Rajblj je trg v bližini Trbiža, kjer mejijo tri države:	Italija,	Jugoslavija	in
Avstrija. Trg leži v čudoviti legi, približno 900 metrov visoko, kjer se dolina razširi v večjo kotlino: In v Rajblju se nahaja največje rudniško središče videmske pokrajine. Pravzaprav je to edini rudniški okraj, odkar so kljub velikemu odporu rudarjev zaprli premogovnike v Možnici in v Ovazo v Karniji. Od takrat žive ti kraji v skrajno slabem gospodarskem položaju in v strahoviti revščini.
V Rajblju živi, skupno z družinami skoraj tisoč delavcev. Po narodnosti so: Ita-lijani, Slovenci in Nemci. Svoj čas jih je bilo dvakrat toliko. Zmanjšanje števila je posledica odprustov in vednih preure-jevanj. To je že staro orožje, da se doseže določen cilj, ki je: doseči naj večjo proizvodnjo z izrabljanjem delovne moči in z najmmanjšimi stroški. Dovolj je, če pogledamo par suhih številk, da spoznamo demokratično, človeško in socialno razumevanje delničarjev družbe »Rajbelj« ali »Rudniške družbe Predii«. V tej družbi se opažajo znaki velikih sprememb; govori se celo, da bo podjetje prešlo v roke sardinske družbe »Pertusola«, ki v svojih rudnikih vpeljuje takozvani sistem »Be-deaux«, ki ustvarja za rudarje najslabše pogoje v Italiji. Leta 1950 so dnevno nakopali 700 ton surove rude. Od te so pridobili 10 odstotkov galenita, 90 blende z 59.5 odstotki cinka. Danes, z zmanjšanim številom rudarjev, se je proizvodnja povečala za eno tretjino. Cisti dobiček se je torej pomnožil, nasprotno pa. se je produkcijska nagrada znižala od 10.000 na 3500; in še to bi odvzeli, če bi se delavstvo strnjeno in odločno ne borilo. Zdi se pa tudi, da hoče družba »Rajblj« uveljavljati svojo oblast ne le na upravnem in spekulacijskem polju, ampak da sega tudi drugam. Hoče celo omejevati osebno svobodo, bodisi kar se tiče kraja dela in-posega celo v zasebno življenje.
Nekaj dni potem ko se je v Charleroi v Belgiji pripetila strašna nesreča, ki je zahteavla 139 žrtev Italijanov, med temi deset iz Furlanije, je bilo množično zborovanje v Rajblju. Med drugimi vpraša-
nji se je posebno podčrtavala nevarnost izkoriščanja, ki se hoče v rudniku vpeljati; potem nevarnost za vrtalce, če se vpelje sistem »Bedeaux«. Tega je rudar Gabino, ki ga je nalašč za to poslala notranja komisija v Sardinijo, spoznal za zelo škodljivega koristim rudarjev. Poudarjala se je tudi velika nevarnost, če se opusti izkoriščanje enega dela rudnika in če se zapro manj donosna delovišča. Množijo se tudi nezgode na rokah in nogah. Z vso odločnostjo je zbor pokazal tudi na skrajno nevarni položaj, ker so odstranili varnostno osebje (picconieri) in ga uporabili za druga dela. Pravilno je med zborovanjem zaklical rudar Copetti iz Rezije: »Nočemo, da smo odvisni od bratske pomoči!« Hočemo, da prej kot se zgodijo nesreče, da prej nastopi oblast in da pregleda varnostne naprave!« Rudar Luigi Mancuso je poudarjal: »Treba se je upreti pritisku gospodarjev in morajo se spet vzeti na delo odpuščeni rudarji, upreti se je treba znižanju plač za akordno delo in sploh nastopiti proti slehernemu iskoriščanju !« En teden potem, ko je ravnateljstvo zagotovilo notranji komisiji večjo varnost delavcev, je prav ta mož zgubil v rudniku življenje, ko ga je zmečkala skala, ki se je utrgala s stropa, ko je vrtal v podaljšek rova.
Na naslednjem zborovanju, ki se je vršilo brž po pogrebu nesrečnega Man-cusa, so rudarji terjali, da se postavi preiskovalna komisija, da je treba več podpornega lesa za varstvo; mine naj bodo manj močne, da se ne sesedejo stene in stropi v rovih; obnovi naj se varnostni oddelek osebja; naj se delavstvo ne premešča več z enega delovnega prostora na drugi in naj družba prizna pravico, da se izberejo varnostni organi iz tehnično usposobljenega osebja. Končno so tudi izglasovali predlog, da so vsi rudarji pripravljeni boriti se do konca z največjo odločnostjo, da se izognejo večjim nevarnostim, ki ogražajo njih življenje in proti grožnji za znižanje plač. Enako tudi, če bi »novo« vodstvo hotelo v rudnikih vpeljati take načine dela, kot jih uvajajo iz Sardinije.
fri Z-'
9wBHHnHHn
Patria dove sei?
Fisso è lo sguardo sul giornale posto sul tavolo. Lettere nere danzano davanti agli occhi e parlano della grave sciagura che nelle miniere belge ha di nuovo seppellito tanti minatori ita liuni.... Ecco la sorte degli emigranti. Con le lacrime agli occhi si sente risuonare il mesto canto dell’addio.
La cantavano i nostri giovani emigranti portando sulle spalle il misero fagotto e cercando per il mondo la polenta che in patria è troppo poca. E di nuovo viene in mente il destino della nostra gente.
Lì, la cancrena dell’emigrazione è divenuta cronica anche nella Slavia. Prima della prima guerra mondiale i nostri uomini andavano a fare i bo-scaioli nelle foreste della Croazia e tornavano a casa l’autunno con piccoli risparmi. Negli anni successivi l’emigrazione si diresse verso l’America. Dopo la seconda guerra mondiale, specialmente dopo il 1950, la maggior parte della, nostra popolazione emigra in massa, sebbene in qualche nostra valle, per esempio in quella di Resia, l’emigrazione sia temporanea. Gran parte dei nostri, abbandonano la propria terra, la lasciano per sempre. La portata di questo movimento è data dalle cifre negli ultimi due anni, solo del comune di Taìpana e di Drenchia sono emigrate circa 700 persone.
I nostri s’incontrano ovunque si vada. Solo a Chicago negli U.S.A. vivono oltre 250 Sloveni della Slavia; li trovi a Buenos Aires, a Mendoza, in Argentina. Perfino l’Australia accoglie diversi della Val Torre e Natisone. Ma quanti non sono in Belgio, in Francia e nel Lussemburgo nelle miniere sotto terra?
In questi ultimi tempi se ne vanno in Svizzera ed in Inghilterra pure le donne, nubili e sposate, a fare le domestiche. A casa lasciano i bambini, il marito — pur di guadagnarsi un tozzo di pane da spartire scarsamente.
E’ proprio un triste dramma per la nazione questo che ha strappato al cuore del poeta l’accusa: «Dove sei,.o Patria? Forse in questi campi? Forse nelle fonderie? Nelle miniere? Qui? Lungo il mare? Senza confini?-))
E’ di pochi giorni la lettera di un nostro emigrante che non può più ritornare a casa perchè il lavoro lo tiene lontano nel mondo. Ecco cosa scrive: «Troppe tasse, la grandine, troppe pioggie ci strappano la polenta di bocca e perciò non ci resta altro che andare per il mondo o soffrire la fame a casa. La necessità ti spinge per il mondo come i zingari)).
Sono parole scritte con lacrime e sangue, amaramente vere. Vanno per il mondo e mandano a casa i rispar mi che a mala pena riescono a sfamare i loro cari. Fintantoché lavorano più membri di una stessa famiglia ce la fanno a campare, ma dove lavora uno solo allora gli stenti aumentano.
Molte volte il lavoro di questi emigranti porta loro tristi conseguenze. I minatori ritornano a casa ammalati, dei quali numerosi affetti da silicosi, dovuta alla polvere inpalpabile del carbone che si deposita nei polmoni e li consuma lentamente. Soltanto nei Sanatori della nostra provincia si cura una cinquantina dei nostri emigranti che diedero allo straniero la loro sanità e alla patria dolore e morte.
Sane e giovani forze abbandonano i nostri paesi che presto rimarranno vuoti, se si continuerà su questa strada. La nostra terra rimarrà inarata ed incolta perchè il nostro sudore innaffia e concima il suolo altrui.
E’ il caso di chiederci se è proprio vero che non ci sia una via d’uscita e se la nostra stirpe debba scomparire insieme alla sua terra. La risposta è semplice: a questo stato di cose si può rimediare facilmente. La responsabilità va attribuita alle nostre autorità, all’amministrazione, ai Comuni che non sanno o non vogliono dare l’inizio a utili lavori pubblici nella Slavia Friulana in modo da impiegare mano d’opera locale ed in prima quella dei disoccupati. Il governo dovrebbe provvedere allo sviluppo dell’agricoltura, promuovere cooperative del latte, industrie locali ed incrementare il turismo. Anche la terra magra può dare frutti purché si ponga amore e cura.
Più volte il nostro giornale ha alzato la sua voce, ma sempre ha trovato orecchie sorde. Nonostante gli ostacoli che impediscono lo sviluppo della piccola regione e costringono i nostri conterranei a prendere il bastone del pellegrino per andare in paesi stranieri, siamo convinti che anche da noi un giorno prevarrà la giustizia.
Speriamo, cari compaesani, che verrà il giorno in cui non sarà neccessario a nessuno uscire dalla propria terra, ma sarà per ognuno nella nostra contrada un tozzo di pane.
E voi che cercate il pane in terra straniera, preghiamo di conservare almeno il cuore per la vostra terra.
Non dimenticateci, come non vi dimenticherà la Slavia. Nutriamo la speranza di potervi venire a trovare, di parlarvi e portarvi un raggio di sole ed affetto natii. Fratelli e sorelle lontani, vi giunga il saluto dei vostri colli e delle vostre valli con l’augurio che la loro Immagine e l’attaccamento al luogo natio rimanga nei vostri cuori fino al giorno estremo!
Italijanski sindikati zahtevajo neposredno zastopstvo v komisiji za preiskavo o vzrokih rudniške nesreče
v Marcinellu
k « ■ ■:
PODBONESEC
Polju okuol Štupce grozi poplava
Na sedežu belgijske splošne zveze dela se je pretekli teden vršil sestanek predstavnikov italijanskih sindikatov, delegatov belgijske splošne zveze dela ter belgijske rudarske centrale. Na sestanku se je govorilo o glavnih problemih v zvezi z varnostjo v rudnikih in z obrambo koristi belgijskih in italijanskih rudarjev. Na željo italijanskih predstavnikov so belgijski sindikalni predstavniki zahtevali od vlade, naj bi bili italijanski sindikati neposredno zastopani v posebni komisiji za preiskavo o vzrokih nesreče v Marcinellu. Priznala se je tudi upravičenost, da so italijanski delavci zastopani v organizmih, ki imajo nalogo nadzirati izpolnjevanje zakonskih predpisov, ki se nana-šajo na varnost. Razpravljalo se je nada-lje o vprašanjih, ki lahko vplivajo na varnost dela v rudnikih, kot na pr. o strukturi plače rudarjev, o kvalifikaciji nadzornega osebja in o poklicnih boleznih. Končno so govorili tudi o vpraša-nju najemanja delavcev po premogovni industriji iz vrst tistih italijanskih delavcev, ki so prišli v Belgijo ilegalno.
Šolske vesti
VPISOVANJE V SREDNJE ŠOLE
Vpisovanje v srednje šole v Gorici se je pričelo s 1. septembrom in se zaključi 25. septembra. Morebitna pojasnila daje tajništvo vsake posamezne šole, ki je odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Opozarjamo dijake, ki so položili sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (gimnazijo), da sam izpit še ne zadostuje, temveč se morajo tudi vpisati za poseča-nje šole.
VPISOVANJE NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda.
PREMEŠČENO UČITELJSTVO
Z dekretom šolskega skrbnika za videmsko pokrajino so na lastno željo bili premeščeni v ali iz Beneške Slovenije tile učitelji :
Agarinis Edda iz Subida (Ahten) v Mar lino (Ahten); ;
Barberi Laura iz Podbrda (Brdo) v Morsane (Castions di Strada);
Barbiani Anna roj. Zuiani iz Dreke v Čedad ;
Buttazzoni Vanda roj. Regazzo iz Mar line (Ahten) v Corno di Rosazzo;
Carazzato Beppina roj. Podreka iz Mar line (Ahten) v Racchiuso (Ahten);
(Nadaljevanje s 1. strani)
petje, pridige in molitve v njihovem materinem jeziku? Ali smejo posvetni oblastniki brez škode za državo podpisovati mednarodne dogovore, pogodbe in izjave o enakopravnosti vseh državljanov in o uživanju človeških pravic tudi po narodnih manjšinah, nato pa imeti n. pr. prikritih kakšnih 60.000 Slovencev in trditi o njih, da sami ne marajo šol v materinem jeziku, domačega petja, pridig in molitev? Ali bi bilo tako ravnanje oblastnikom v čast ali v sramoto? Ali bi taka država množila ali izpodkopavala svoj ugled?
Koliko vprašanj ! Sama nezadržno vro drugo iz drugega. Odgovor bi utegnil biti na vsako vprašanje dolg in obširen, zlasti v državi, kjer so oblastniki še nedavno mislili, da smejo res po mili volji odločati o usodah jezikov in narodov, oseb in stvari. Danes je dognano in ugotovljeno, da imajo narodne manjšine sporno in popolno pravico do uporabljanja materinega jezika v knjižni obliki v šoli, cerkvi, uradu in na sodišču.
Nova Slovenska slovnica, namenjena vsem Slovencem, poudarja:	»Vsak	omi-
kan narod si ustvari knjižni jezik, posodo, ki vanjo izliva čustva in misli, da se ne izgube, marveč ohranijo poznejšim rodovom. Danes se nam vidi naravno in samo ob sebi razumljivo, da imamo prav takšen in ne drugačen knjižni jezik, a njegova zgodovina nas pouči, kako dolg in težaven je bil razvoj.« (Str. 4).
Kakor se je po znamenitem letu 1848 slovenski kjižni jezik poenotil, da so ga sprejeli tudi štajerski in koroški pisatelji, tako se je izpopolnjeval tudi zadnjih sto
Comelli Tarsilla iz Crneje (Neme) v Neme;
Freschi Enza roj. Moretti iz Crneje (Neme) v Colloredo ;
Gallizia Maria iz Osojanov (Rezija) v Nogaredo (Coseano);
Gilardenghi Lucia iz Ramandola (Neme) v Pocenia;
Manzini Giovanna roj. Venuti iz Platea (Grmek) v Kozico (Sv. Lenart);
Marangon Andreina iz Cenebole (Foj-da) v Raschiacco (Fojda);
Mauro Maria iz Kanaliča (Neme) v Ra-voso (Povoletto);
Peressutti Irma roj. Scaunich iz Uta-ne (Sv. Lenart) v Sv. Lenart;
Picech Dina roj. Rottaro iz Oborče (Prapotno) v Sv. Ivan ob Nadiži;
Pizzo Dora roj. Faresi iz Osojanov (Rezija) v Baldasseria (Povoletto);
Rossi Nives iz Cenebole (Fojda) v Ma-gredis (Povoletto);
Zalatel Giuliana roj. Boscutti iz Maline (Ahten) v Ravosa (Povoletto).
Tale mesec se spominjamo hudih bojev v Nadiški dolini 1943 leta. Posebno junaštvo je pokazal v dnevih po zlomu fašizma domačin Kaliž, po priimku Avguštin Čedermac iz Sčigle. Dne 16. septembra je oborožen samo s puško stopil pred poveljnika fašistične posadke na štupci in mu ukazal, naj takoj odide. Ker je le ta odgovoril, da čaka »navodil od zgoraj«, se je Kaliž vrnil s petimi oboroženimi domačini in mu dal »navodil od spodaj«, iz ljudstva. Vojaki so položili orože in odšli s častnikom proti Čedadu.
Kaliž ni miroval in je že 17. septembra razorožil karabinjersko postajo v Sv. Lenartu. Drugi so ga posnemali in povsod so vstajali novi Kaliži.
Nemcem se spočetka še sanjalo ni, kaj se dogaja v Nadiški dolini in so mislili, da je prebivalstvo še zmeraj lepo pokorno. Poslali so po dolini kamjon z oboroženimi vojaki. Slovenski partizani so pustili kamjon mimo do štupce in- ga tam zajeli.
Da bi lažje branili osvobojeno ozemlje, so partizani razstrelili mostove. Zrušili so most čez Nadižo pri Sv. Kvirinu, bma-ški most in most pri Lipi. Pretrgali so tudi vodovod Pojane, tako da je Čedad ostal brez vode.
Nemci in fašisti niso mogli tega nadalje prenašati, že 21. septembra so skušali vdreti na osvobojeno ozemlje. Med Bma-som in Sv. Kvirinom so jih pričakali slovenski partizani iz Beneške Slovenije. Nemci so se pripeljali s kamjonom, nazaj so pa morali ponižno peš do Čedada, se-
let in postajal bolj in bolj tista družeča rila, ki krepko privlačuje vse, tudi obrobne dele slovenskega ozemlja, v živo zem-ljepiso in duhovno skupnost. Po tej strani je opažati celo, da ima slovenski knjižni jezik in zlasti kar se v njem piše v obrambo človeških pravic in družbene enakopravnosti, več mikavnosti in prepri-čevalnosti in večjo občečloveško notranjo ceno kakor jeziki nekih sosedov, ki bi radi s komaj prikrito hinavščino dokazovali, da so do slovenskih narodnih manjšin zelo popustljivi, nenavadno radodarni in prav izredno velikodušni.
Dokler bodo obstajala neipodbitna dejstva take vrste kakor na Koroškem ali v Beneški Sloveniji, da so desettisoči in de-settisoči Slovencev brez osnovnih in srednjih šol v materinem jeziku, bodo vsa tuja zagotavljanja o pravičnosti prazna in se bodo morali naši ljudje še nadalje vztrajno boriti za boljše usode svojega knjižnega jezika.
Nova Slovenska slovnica bo vsem ki se knjižnega jezika učijo ali ga poučujejo, v veliko oporo. Važen je konec njenega uvoda : »Takšen, kakršen je, se naš knjižni jezik ne sklada z nobenim narečjem, ne s preteklim ne sedanjim, je pa kljub temu živ organizem. Druži v enoten narod vse Slovence, naj že prebivajo kjerkoli« (str. 9). V slovenščini vojne in povojne dobe so poleg tega shranjene še vse tiste občečloveške vrednote, ki jih je podprla, rešila in posvetila osvobodilna borba. Te vrednote nikakor ne smejo propasti. Te vrednote povezujejo obrobne skupine s središčem in krepijo skupno zavednost.
-šk-
Jesen je pred vratmi an pru kmalu bo začelo dažeuno vreme, kar je za nas pravo gorje. Voda reke Nadiže ob usakem najmanjšem nalivu močno naraste an ob tajšni priliki prestopi svoje bregove, grozeč s poplavo ne samo ob reki ležečim poljem an traunikom, ampak tudi hišam. Nič niso pomagale do donàs use naše prošnje par autoritadah, de bi poskarb-jele za naret obrečnega nasipa ob Nadiži, ki bi nazaj daržu vodo iz njene struge. Nobedan nejče videt nagobarnost, ki nam preti zavoj poplave an njenih kata-
Drugi dan so Nemci ponovili napad le bolj od daleč in streljali s topiči.
Dne 23. septembra so Nemci organizirali napad v večjem stilu in pridrveli iz Čedada na uporne beneške Slovence v več kamjonih in oklopnih avtomobilih. Toda partizani niso spali. Vžagali so jo nanje Mrsina je skočil na kamjon in ustrelil z vso silo. Sedemnajstletni partizan iz nemškega mitraljezca. Junaški Kaliž je skočil na oklopni voz in vrgel bombo na šoferja, Nemci so se morali zopet vrniti z mrtvimi in ranjenimi.
Nemce so odbijali na vsem ozemlju Beneške Slovenije in ne samo v Nadiški dolini. Slovenski partizani so spustili nemški avtotreno mimo Sv. Kvirina in ga zajeli šele v Tarčetu, polnega živeža, obleke in orožja.
SREDNJE
POTRJEBAN NAM JE MLIN
Skoraj usak človek povje svoje težave parjatelju, de mu da ta dober nasvet ali pa de ga potolaži z dobro besjedo. Tud mi u Srednjem imamo dosti težau, a ne vjemo katjeremu bi pokumrali, de bi nam pomagu.
Naš kamun je precej velik an povjeda-ti muoramo grenko resnico, de njemamo u ejelem kamunu niti enega mlina. Zlo težka je pot do koščka polente: potlé, ko smo s trudom pardjelali nekaj sjerka an ušenice, muoramo skarbjeti še za prevoz pardjelka, u mlin, ki je najbližji u škratovem u šentlenartskem kamunu. Douga je ta pot, več kot eno uro hoda iz Sredenj an tud težauna, če pomislimo, de je trje-ba dostikrat nesti žakej na hrbtu, če ni nobednega, ki bi šu tisti dan z vozom u dolino.
Pa bo morebit kaduó jau, de zakaj ljudje ne postavijo mlina kje bližje. Rjes je takuó, več ku kajšen bi teu mljeti zlato zrnje, a kaj ko mlin košta dosti. Par nas ni kmetu, ki bi imjeli dosti soudu, tisti pa, ki dielajo po svjetu, zaslužijo komaj tarkaj, de s težavo preživljajo sebe an družino.
Zlo pametno bi bluó, de bi se zbralo več ljudi kupe an de bi s skupnimi močmi postavili mlin. Tajšen mlin naj bi biu kje u Zamira, ker bi sem kaj lahko nosili ljudje mljet tud iz drugih vasi.
REZIJA
PROMETNA NESREČA
Cesta, ki vodi iz Reži j ute v dolino Rezije, je na nekaterih ovinkih zelo nevarna, posebno če vozači vozijo hitro in ne zatrobijo. Ovinek »pri Studenčkih« je še prav posebno nevaren in tu je prišlo pred dnevi do prometne nesreče, ki bi lahko imela zelo hude posledice. Tovorni avtomobil, ki ga je vozil Di Lenardo Humbert iz Osojanov, se je na omenjenem kraju zaletel v nek avto, ki je privozil jz Rezije. Avto se je pri trčenju prevrnil in seveda precej poškodoval, šoferja se pa na srečo nista udarila.
Radio Slovenija — oddaja za beneške Slovence: vsako nedeljo ob 11. uri; Oddaja za izseljence: vsako soboto ob 22,15 uri.
Radio Koper: Poročila v slovenščini ob 5.45, 13.30 in 19.00.
strofalnih posledic.
Kakor znano, je Štupca mala vas u Nadiški dolini an leži tam, kjer rka narbuj stisne svojo strugo, u bližini italijansko-jugoslovanskega konfina. Polja an trau-niki okuol nje so maloštevilni, takuó de pru nobedan ne pardjela tarkaj, de bi se lahko z lastnimi pardjelki preživljal use ljeto. Male njivice, na katjere sadijo krompir an sjerak, ker ti pardjelki tle narbuojš rastejo, so večkrat po več tjed-nu pod vodo, ker Nadiža njema potrjeb-nega nasipa, de bi zadaržavu ob hudem daževju narastlo vodo. U zadnjem deset-ljetju je pomankanje tega nasipja naredilo veliko škodo, ker je povodenj poškodovala dosti omega sveta an poleg tega tudi uničila veliko poljskih pardjelku. Jasno je, de je naša vas zapisana propasti, če se ne bo poskarbjelo kmalu za naredit tisti zid. Rjes je, de je štupca ena izmed zadnjih vasi na italijanskem kraju konfina, pa muoramo priznati, de je tudi zadnja par upoštevanju za jauna djela, o katjerih se takuó malo govori, še manj pa djela A kar gre za plačevanje daijateu, nas nikol von ne spustijo. Dajatve so pa takuó velike, de si muora več ku kajšna družina odtrgati košček kruha iz ust, za zadostiti državnim zahtevam.
IZ KAMUNSKEGA KONSEJA’
Na zadnjem kamunskem konseju, ki je biu prješnji tjedan, so razpravjali an reševali zelo važne probleme. U parvi vrsti so govoril o nakupu zemje, na katjeri bodo sezidal šuolo u Ponbonescu. Na dougo so govorili o ceni tega zemljišča, za katje-rega so se nazadnje ložli dakordo z gospodarjem Pussini Ignacijem, ki je biu prisoten par konseju, za 750 lir za meter kvadrat. Zemljišče je že ograjeno s cementnim zidom an mrežom an ima dvoje železnih trat. Potlé so usi enoglasno sprejeli proposto, de se upiše u elenko ubogih uduovo Levia Bosco, ki je mati dveh otruok an je potrjebna pomoči. Za tjem so prisotni sprejeli še nekatjere kambia-mente bilance za tole ljeto.
Narbuj dougo so pa razpravljali o povečanju razsvetljave u Podbonescu an sicer za tri luči. Nekatjeri karminski konsejir-ji 'pa so se tej propošti uprli, češ de bi par tjem preveč tarpjela komunska kasa an zatuó so sklenil, de bojo na novo postavili samo eno neon luč an tuo pred INA hišami, ki so ble pred kratkim na-rete.
DEMOGRAFSKO GIBANJE PREBIVALSTVA
U mjescu avošta je bluó u našem kamunu takole demografsko gibanje:
POROKE: Bortolussi Alojz - stolar z Manič Justino, Bront Giovanni Battista - uradnik z Manzini Eldo, Cenčič Mario' -rudar s Cenčič Marijo - hišna gospodinja, Cenčič Lino - radar s Cnčič Pio, Cenčič Albert - radar s Trigona Almo, Maršuu Jožef - radar z Maršeu Onlijo, Gujon Pasquale - radar z Batistič Matildo (sta se poročila u Belgiji).
Končno so spet začel naprej djelat eje-sto, ki veže vas Mašero s Ceplatišči. Mašera njema še nobedne kolovozne poti an ljudje muorajo usa brjemena prenašati na hrbtu kot živina an zatuò se lahko usakdo predstavlja kakuò je težko živje-nje tjeh ljudi. Cjesta, ki jo bojo nardili, bo zatuò velikega pom j ena an kakor se troštamo, bo nareta še ljetos.
Ceplatišče, ki je bila še do adnegà lje-ta naza j popounoma odrjezana vas, začenja imjet drugačen videz. Tuo pa zavoj tega, ker so u Polavi odprli obmejni prehod. Ljudje, ki parhajajo iz Livka, Raven an drugih vasi, ki leže na pobočju Kolovrata an Matajurja onkraj meje, na če-dadski trg ali u Nadiško dolino, se ustavijo mimogrede tudi Ceplatiščah an So-vodnjah. Zavoj tega so postale vasi buj vesele an razgibane. Ljudje so skoraj pozabil na tista Ijeta, kar so trikoloristične bande terorizirale prebivalstvo, ki živi
UMRLI: Cernoja Antonija, Birtič Emilija, Bukovac Andrej - rudar (umrl u Franciji) Kukovac Nilda. (umrla u Belgiji), Gošnjak Jožef (umrl u Kanadi).
ROJSTVA: Cenčič Ana (rojena u Vidmu).
SV. LENART
PREPELJALI SO POSMRTNE OSTANKE NEMŠKIH VOJAKOV
U preteklosti je naš list že pisu na široko u vojaškem britofu, kjer je pokopanih 36 nemških vojakov, ki so padli u Jagnjedu ljeta 1917. Povjedano je blo tud, de je biu ta britof zlo zanemarjen an de so se zavoj tega začele zanj interessati kompetentne oblasti. Ni dougo od tega, de so dali use posmrtne ostanke tjeh vojakov izkopati an jih položil u lesene škatle. Pretekli tjedan, po kratki cerkveni cerimoniji, par katjeri so ble tudi kamunske autoritadi, pa so jih pripeljali s posebnim vojaškim automobilom u skupno vojaško grobnico u Pasubio.
NOV KAPLAN. Preteklo nedeljo je preuzeu mesto kaplana šentlenartske fare duhounik Marino Stefanutti, ki je do sada biu u Paularo.
Ljudje so parčakovali, de jim bojo dali dušnegai pastjerja, ki bo znù slovensko, a na žalost je ta gospod doma iz Alesso u Karnijii an zatuó ne more nobedan par-čakovat od njega, de bi deliu dušno tolažbo u jeziku, ki ga vjemdki narbuojš zastopijo.
SV. PETER SLOVENOV
KOLONIJA ZA OTROKE IZ GRADEZA
Pretekli tjedan je paršlo u špeter več predstauniku oblasti iz Gradeža, de so se sestali s špetarskim šindikom. Namjen tega obiska je biu, de se ložijo dakordo s šindikom o gradnji permanentne kolonije za otroke iz Gradeža, ki so potrjebni gorskega zraka. Sadà, kakor pravijo, bojo zbral primjeren prastór an zgradili veliko hišo, ki bo košta.la približno pede-set milijonu lir.
TRI NOVE ŽUPNIJE
Z dekretom predsednika republike so pouzdignili u Nadiški dolini tri kaplani-je u župnije an takuó so bli imenovani trije župniki, ki so že zauzeli službeno mjesto. Mjesto župnika u Lesah pri Hlodiču je preuzeu g. Giovanni Nimis, U' Topolovem g. Mario CCemet an u SV. Štoblanku pri Dreki g. Mario Lavrenčič.
turizma
tu an onkraj meje. An pru je takuò de s0 pozabili, saj kaduó si ne želi u tjeh hrib' skih krajih miru an bratstva?
Kakor znano, sta Matajur an Livek dV0 dobri smučarski točki. Lansko ljeto so bi0 tu smučarske tekme, kamor je paršlo žl° dosti ljubiteljeu zimskega športa iz teg0 an onega kraja. Ne smijemo zatuò poz»" bit, de pot na Livek an Matajur peje P1'* preko naše doline an je trjeba zatuò dar' žat u redu ejeste an beti prijazni s tujci' Trjeba je le malo dobre volje an use lahko obarne na buojš.
Lansko ljeto so na Matajurju postav^ lepuó urejeno restavracijo s prenočišči, & daje zavetje smučarjem. Kakor se čuj0 praviti pa bojo zgradil še adno drug0 u Mašerah. Tuò bo sigurno par te gnilo b nam smučarje an druge izletnike, zfttu ne smijemo spat, ampak primimo krepkU za djelo, de bomo s skupnimi močmi d01* tudi mi nekaj za dvig turizma naših k10 jev, ki so najbližji Vidmu an Čedadu.
iiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiru11 u mi 11n ■iiiiii4i[iiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iii;iu
O usodah našega jezika
« in im m m n 111 m limimi ii ii m 111 m lini m i m m m im u il li m 11 in i il n 111 mi mu mini 111.1111
Spomini na september 194G
veda le oni, ki so še ostali živi.
imii!Iii!I.iiiiiiui:1!Iiiiiii;iìiiiiiii;i:iiii in ■ unii in mii umilili imi iii i iiiii i iiiiiiiii i i hiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii imi in imi li«11
Gradnja ceste Mašera • Cepletišče • razvoj
PRED 100 LETI SE JE RODIL
NIKOLA TESLA
Letos ves svet slavi stoletnico rojstva velikega znanstvenika Nikole Tesla. Te-slin sodobnik je izjavil: »Ce bi izginilo vse, kar je izumil Tesla, bi vse tovarne in hidrccentrale prenehale delati, a mesta bi ostala v temi.«
Nikola Tesla se je rodil 10. julija 1856. v vasi Smiljanu v Liki. že zgodaj je mali Nikola pokazal veliko zanimanje za knjige in znanost. Mogoče je to zanimanje
pc Madžarski, Franciji in Nemčiji, a za tem je odpotoval v Ameriko k izumitelju Edisonu. Nekaj časa je delal pri njem v laboratoriju, pozneje pa je odprl svoj laboratorij. Delal je noč in dan. Ko je bilo njegovo delo na vrhuncu, mu je leta 1895 požar uničil vse. Zgoreli so mu vsi stroji in aparati. Načrtov in spisov o njih pa ni imel, ker je vse delal po spominu. Prijatelji so govorili: »Njegova glava je pravi arhiv!« čez leto dni napornega dela je odprl nov laboratorij in je delal še več kakor poprej. V tem času je delal poskuse za motorni čoln brez posadke, ki bi se vodil s pomočjo radijskih valov. Nekoliko poznej je odprl v Koloradu radijsko postajo.
Redko je zahajal v družbo. Največ je obiskoval prijatelja, ameriškega pesnika Jonsona. Po večerji je hodil krmit golobe na bližnji trg, okrog desetih pa se je zopet vračal v svoj laboratorij. Tudi če se je vrnil na dom, je pozno v noč razmišljal in bral, največ v originalih, kar mu je bilo lahko, saj je obvladal osem jezikov. Toda nikoli ni pozabil na svojo domovino. Rad je prebiral pesmi Jovana Jovanoviča Zmaja in jih s svojim prijateljem Jonsonom tudi prevedel v angleščino. Izkoristil je vsako priliko, da bi tujce seznanil s kulturo in umetnostjo svoje domovine in večkrat je tudi obiskal svoj domači kraj.
Leta 1937. se mu je zgodila nesreča : na sprehodu skozi mesto ga je povozil avto. Vendar se je kmalu popravil. Umrl je leta 1943. Ob njegovi smrti je žaloval ves svet.
RIHARD OREL:
Kako in zakaj so nastali gradovi v Beneški Sloveniji
I ! I lil i 11111111111111111111 I I 11 III MM I lilllil lili 11 lllllllllllllllllllllllilllllilllllllilllllllllllllllillMIIIIIIIIIIIlilllllilllllillllllllllll 11111 i h i i i
Iz kongresa Meònaroòne zveze knjižnih založnikov v Florenci
NIKOLA TESLA
podedoval od svoje matere, ki je, čeprav preprosta žena, iznašla več priprav za gor spodinjstvo.
Prijatelji so malega Nikola imeli zelo radi, ker jim je vedno razkazoval, kar je napravil. Mnogo časa je prebil ob var škem potoku v svojevrstnih igrah. Tako si je nekoč napravil malo vodno turbino. 2e v petem letu se je pri starejših bratih in sestrah naučil brati in od takrat se je mnogo zadrževal v očetovi knjižnici. V neki knjigi je odkril sliko niagarskih slakov in dolgo je razmišljal, kako bi se mogla izkoristiti njihova moč.
Ko je bil Nikola v desetem letu, se je družina preselila v Gospič. Tukaj se je prvikrat odkril Nikolin izumiteljski dar. V mestu je bila svečanost, na kateri bi morali preizkusiti nove gasilske naprave. Toda, brizgnila ni in ni hotela delovati. Strokovnjaki so jo popravljali, a vse zar man. Tedaj je mali Tesla odšel do reke, odkjer je bila speljana brizgalna. Slekel se je in zagazil v reko. Tu je nekaj časa delal in — naenkrat je voda siknila skozi cev. Vsi so se začudili in spraševali, kako je to napravil, a on jim je preprosto odgovoril: »Očistil sem cev«. Navdušeni gledalci- med katerimi je bilo največ dijakov, so dvignili Nikola na ramena in so ga nosili po mestu.
Ko je v Gospiču dovršil nižjo gimnazijo, je odšel v Karlovac k teti, da tu nadaljuje študij. Po maturi leta 1875, je šel v Graz v Avstriji, da bi študiral tehniko. Vendar študija ni dokončal, ker za to ni imel dovolj sredstev. Dolgo časa je blodil
Sredi junija se je zaključil v Florenci XIV. kongres Mednarodne zveze knjižnih založnikov, katerega so se udeležili zastopniki 18 držav. Med njimi so bili poleg italijanskih založnikov še Nemci, Avstrijci, Amerikanci, Francozi, Angleži, Norvežani, Švicarji in drugi. Glavna točka, o kateri so razpravljali na tem kongresu, je bila, kako razširiti knjigo, obravnavali pa so tudi cene izdaj in vprašanje organizacije knjižnega trga po raznih državah.
Norveški založnik iz Osla Harald Grieg je govoril o »žepni« izdaji knjig in o drugih cenenih knjigah, švicarski založnik Bruno Mariacher iz Ziiricha pa je obravnaval vprašanje knjižnega trga..
Tudi med debato so mnogo razpravljali o ljudskih izdajah knjig, ki so cenejše in zato dosegljive širokim slojem. Poleg tega pa je treba reorganizirati sedanji način prodaje. V tem primeru so udeleženci kongresa navajali za primer ZDA, kjer prodajajo knjige ljudskih izdaj ne samo po knjigarnah, ampak tudi po drugih trgovinah, celo v drogerij ah, hotelih in avtobusnih čakalnicah.
Reorganizacija knjižne prodaje je zlasti nujno potrebna v Italiji, kjer imajo po statističnih podatkih komaj eno knjigarno na 68.000 prebivalcev, kar vsekakor predstavlja rekord med vsemi državami, ki so bile zastopane na kongresu.
Milanski založnik Mondadori je na kongresu tudi priznal potrebo po cenenih izdajah knjig ter predlagal italijanskim založnikom, naj bi ukrenili vse potrebno, da bi že v bližnji bodočnosti prišla med postavke družinskega računa poleg perila, električne luči itd. tudi knjiga, ki pa mora imeti seveda tako ceno, da bo dosegljiva najširšim plastem. Knjiga pa seveda zaradi tega ne sme zgubiti na kvaliteti.
Ljudske izdaje knjig imajo v Italiji že tradicijo. Gre torej samo za vprašanje, kako približati knjigo širokim slojem ljudstva, tudi po manjših krajih, kjer knjigarne ne obstojajo.
Kakovost cenene knjige, organizacija, način prodaje in cene, so bili problemi, s katerimi se je bavil kongres založnikov.
M.
ANTON
INGOLIČ
Sinje, rahlo valujoče morje se je širilo v nedogled. Nai obrežju tik pod oknom in tudi v morju blizu obale je mrgolelo dečkov njegove starosti, mlajših, a tudi starejših. Z vriščem so se lovili na suhem in v vodi, igrali odbojko in košarko, skakali z visokega skakalnega stolpa nedaleč od obale, kobacali po brunu, ki je plavalo na vodi, se tepli za prostor na majhnem splavu in se vozili s sandolini in dvema jadrnicama, od katerih je ena imela bela, druga pa rumena jadra.
Začuden se je okrenil od okna in se ogledal po sobi.
Kje je Groth? Postelja ob nasprotni steni je bila prazna, nedotaknjena. Torej je spal v sobi sam? Spi Groth drugod?
Naglo se je oblekel in obul ter odhitel iz sobe.
Na dolgem, belem hodniku z neštetimi vrati na levi in desni mu je bilo nekoliko tesno, vendar se je pogumno spustil po
Zaključke, do katerih so prišli, je sedaj treba v praksi izvajati.
Prvi slovar makedonskega jezika
Skupina jezikoslovcev že nekaj let intenzivno pripravlja slovar makedonskega jezika. Celi dve leti so študenti filozofske fakultete in strokovnjaki zbirali gradivo. Dragoceno gradivo so našli v zbirkah makedonskega narodnega pesništva. Tako1 so zbrali in zabeležili nad 50 tisoč besed, ki jih uporabljajo v ljudskem govoru in od katerih so mnoge prodrle tudi v knjiženost. S tem je bila prva far za za izdajo slovarja zaključena. Potem so se lotili obdelave zbranega gradiva.
Slovar makedonskega jezika nestrpno pričakujejo ne samo kulturni in znanste-ni delavci Makedonije, temveč tudi celotna jugoslovanska javnost. Zanimanje zanj pa je veliko tudi v tujini, o čemer pričajo številna pisma, ki jih pišejo slavistične katedre različnih dežel.
VENCON (Pušja vas)
Je to večja vas, ki leži v soteski Tal-menta pred prehodom v furlansko ravnino. Na tem mestu je bila v davnini važna utrdbai, ki je branila prehod tujim četam in krdelom v Benečijo, in zato je bila tu že zdavnaj postavljena nekaka utrdba. Prvikrat se pojavi ime tega kraja leta 1001, ko je istega leta nemški cesar Oton III. podaril oglejskemu patriarhu Ivanu IV. posestva v dolini reke Fele.
Ker ima Vencon ugodno lego ob glavni cesti, je bil ta kraj zelo primeren za prevažanje blaga in zato je bilo tu večkrat na leto važno tržišče in to je rodilo srd in zavist prebivalcev bližnjega mesteca Humina (Gemona), ki je vedno povzročilo kake medsebojne spletke in spore. Pozneje je prišel Vencon v fevd grofov Mels. Prepiri so se še vedno ponavljali in ker jih niso mogli grofje Mels pomiriti, so se odločili, da ta fevd prodajo goriškim grofom, toda oglejski patriarhi, ki so še vdno imeli besedo pri tem, niso bili s tem zadovoljni in prišlo je do oboroženega spora, v katerem je sodeloval tudi Humin. Leta 1320 so pa vseeno goriški grofje dobili Vencon; in oglejski patriarh Bertrand, ga je le hotel imeti. Po pogajanju z beneško republiko leta 1419, ki pa je ostalo brezplodno, je prišlo do vojne. Benečani so napadli Vencon, ga vzeli in tako je prišel pod pokroviteljstvo Republike sv. Marka. Ta trg je imel obširno ozemlje tudi izhodno preko gorskih prelazov in ozke doline Venconace, reke, ki izvira izpod Muzčevega pogorja, se je širilo k izvirom Tera, kjer je že bilo slovensko prebivalstvo, vsaj planšarji.
HUMIN (Gemona - furi. Glemone)
Ravno ob izhodu Tilmenta in glavne avtomobilske ceste iz soteske pri Venco-nu, se nam odpre široka ravan, ki se čimdalje bolj širi in se popolnoma raztegne, ko zapusti v ozadju vse gorovje in tudi
I rrfilil'l'IKIilililllllllili'IllllHII II llllliMU MillUMiM HM I lll'IIIHiMlMIMtlllllUtlll 1 lll!li'llllllli|ililililWidll!l'M M Ml I II III M M M II llMUiMIHII
ANTON AŠKERC:
Ponočna popotnica
Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava... nPrepelji, brodnik, me takoj!
Oh, meni mudi se in, preden zdani se, mi daleč je priti nocoj«
Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava... čez reko čoln črn leti.
A potnica pozna,
velika in grozna
z brodnikom v njem tiho sedi.
»Telo kot kost suho zavijaš v rjuho; mrtvaški iz ust diše ti puh!
Pod. čelom prikrita
dva ogla gorita...
živ človek si ali si duh?v.
iiKaj znoj si otiraš?
Kaj v me se oziraš?
Naprej, naprej tiraj svoj čoln!k
In šena vzravna se,
glej, veča se, rase,
ves čoln je že skoraj je poln.
Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava...
Pri bregu! Čoln butne ob kraj... »Kdo tujka si grozna?
O potnica pozna, brodnino odštej mi sedaj!«
»Za mano smrt bleda, puščoba in beda, strah, stok in drgét pred menoj. Kdo tvoja sem druga?
Ime mi je — Kuga!
Nocoj grem na desni breg tvoj!
V dom vsak se odpravim, ljudi vse podavim...
A tebi naj milost storim!
Ne boš čul vpijočih in gledal ne mročih — zdaj prvega tebe umorim.«
poslednje podaljške tega in tu ob levi strani na strmem, toda vseeno spodaj malo položnem pobočju leži staro mestece — Humin z ostanki gradu, dvigajočimi se na ogromnem skladu, ki se je nekoč v davni preteklosti utrgal od gorskega sklopa in zdrknil na usedlino.
Zgodovinski podatki, med temi tudi Pavel Dijakon, znameniti zgodovinar 8. stoletja, nam povedo,i da je langobardski vojvoda Gizulf leta 611. postavil prvo utrdbo na tem mestu, iz katere se je pozneje razvil srednjeveški grad, Torre imenovan, po stolpu, ki ga je imel. V 11. stoletju so se imenovali njegovi lastniki »i Signori di Gemona« in so bili zaradi odlično zavzemajočega položaja tudi člani furlanskega parlamenta. Pod hu-minskim gradom, do katerega so imeli pohlepnost tudi goriški grof je, se je vnela leta 1315. bitka proti patriarhalnim vojskam, toda goriški grofje so ga zaman oblegali in so končno morali nadaljnje obleganje opustiti. Leta 1350. je prišel v last skupnosti mestnih občin Humin, Videm in Čedad, nekaj let pozneje pa je pripadel cesarju Karlu IV. Tu je bival celo desetletje avstrijski vojvoda Rudolf IV. Ustanovitelj, ki je bil v nepretrganem sporu s patriarhom. Leta 1420., ko je Furlanija padla k Beneški republiki, v vojni med to in cesarskimi vojskami, mesto Humin se je moralo vdati. Grad je bil potem, vsled potresa leta 1511. poškodovan in nikoli več ni bil pozidan; samo stolp je ostal še cel, kakršen je dandanes, od druge stavbe štrli le golo zidovje v zrak. Posestva so imeli ti grofje preko na vzhodni strani obdajajočih višin, ki so segale do najzapadnejših naselij Slovencev ob Teru.
ARTIN — (Artegna)
leži kake štiri km od Humina ob glavni cesti, ki vodi v Tarčent. Prvotna selišča so bila na hribu sv. Martina in tam je bila že za časa Langobardov kaka sled o tem gradu. Na tem griču so pozneje »i Signori di Artegn« postavili grad in med prvim obzidjem so pozidali cerkev M. D. Pozneje je prišel grad v last oglejskih patriarhov, ki so ga podredili Huminskim gospodom. Zaradi notranjih sporov in bojev je bil grad ob koncu 14. stoletja požgan in nikoli več pozidan.
Je pač še eden tako imenovan spodnji grad in tudi ta je pripadal Huminu, od katerega se ni mogel osvoboditi niti s prihodom Benečanov (1. 1420). Polagoma je tudi ta propadel kakor zgornji. V zadnjem času pa je nekaj obnovljen. Ti gospodje so imeli posestva raztegnjena severovzhodno tudi na ozemlje, kjer je bilo večje naselje in kjer so že takrat govorili slovensko, to so Gorjani (Montenars) in še v spodaj ležečem naselju Zornik, kjer je bila tudi pristava čuk (Zucca, furi. Ciuc). Pa tudi še višje gori, kjer so bila selišča v zaraslih logih, kakor Flajpan ter spodnje in zgornje Ovšje, je segala njih last. V teh vaseh se še danes govori slovensko narečje, seveda zelo natrpano s furlansko primesjo medtem, ko v Gorjanih že od stoletja ne govore več slovensko.	(Nadaljevanje sledi)
DEČEK
Z DVEMA IMENOMA
širokih stopnicah navzdol. Nikjer nikogar. Ogromna hiša je bila prazna, kot izumrla. Šele spodaj v pritličju je zagledal dolgina v črni, pravkar zlikani obleki. še preden si je mogel odgovoriti, ali ga je že videl ali ne, je dolgin, ki je s časopisom v rokah slonel ob knjižni polici, ki pa ni bila založena s knjigami, marveč s časopisi, odložil časopis in mu prišel naproti.
»Dobro jutro, zaspanček !« je zaklical s skopim nasmehom na bledem licu. »Smo se dobro naspali. Kurt?«
»Kje je oče, kje je gospod Groth?« je vprašal Janko.
»Takoj boš izvedel! Stopi z mano!« Dolgin je Janka prijel za roko in odpeljal v pisarno, ki je bila prenatrpana s pohištvom. »Po očetu vprašuješ? Odpotoval je.«
»Odpotoval?«
»Zgodaj zjutraj so ga poklicali po telefonu. Mislim, da iz Diisseldorfa. Moral je
takoj na pot. Sicer pa ti tu ne bo dolgčas. Kot bi pihnil, ti bo minil dan. Ko bosta oče in mati prišla pote, sploh ne boš maral z njima.«
»Kdaj bosta prišla?«
»Glej ga, fanta! Komaj je prišel, pa že misli na odhod. Najprej si boš ogledal naš .dom. se seznanil s tovariši, se okopal in osvežil. Dokler ostaneš pri nas, si na moji skrbi. Jaz sem Hellriegel, gospod direktor Hellriegel, dober prijatelj tvojega očeta in prijatelj takšnih dečkov, kot si ti. Skrbel bom, da ti ne bo ničesar primanjkovalo. Tako! Spoznala sva se in pogovorila. Zdaj pa pridi, da ti pokažem, kjer so umivalnice in kje je obednica!«
Gospod Hellriegel je vodil Janka iz prostora v prostor, govoreč mu o življenju v domu, o igrah na morju in na suhem ter o njegovih bodočih tovariših in prijateljih. Janko mu je zbegan sledil. Ko se je umil in pospravil zajtrk, ga je odpeljal v precej veliko sobo v drugem nadstropju.
»Tule boš spal. Snoči si spal v sobici za goste. Zdaj si pa domačin. Tu že spi deset takih dečkov, kot si ti, ti boš enajsti. Torej pravcato nogometno moštvo! Tule ob oknu je tvoja postelja. Ti je prav? Seveda ti je. Na tvoji levici spi Toni. tam nasproti pa Rudi in Franci. Tule imaš kopalke. Sleci se ! škoda za vsako minuto! Oče mi je povedal, da se rad voziš z jadrnico. Imamo kar dve. Tako,
zdaj pa pojdiva! Še to: vašo in sosedno sobico ima na skrbi prefekt Joseph. Dober fant. Ubogaj ga! Ce bo kaj narobe, pa pridi k meni. Nič se ne boj, kar poišči gospod Hellriegla, najboljšega prijatelja svojega očeta.«
Ko sta prišla na obalo, je gospod Hellriegel pomignil dečkom, ki so se premetavali na splavu. Kot na ukaz so priplavali k obrežju, se izkobacali iz vode in obkolili Janka.
»Pozgravljen, Kurt! Pozdravljen, kame-rad!« so ga pozdravili v zboru.
»Vidiš, to so tvoji tovariši iz sobe. 2e pri zajtrku sem jih obvestil, da si prišel. Tole je Toni, to Rudi ! Kje pa je Franci? Tistile dolgin je Franci! Vidiš, kakšni sijajni dečki! Vzemite ga s seboj na splav! Razkažite mu naše športne naprave! Po obedu bo vaša soba šla prva na jadrnico!«
Do večera ni bil niti za trenutek sam. Ves čas so bili z njim tovariši iz njegove sobe. Vsak čas so se lotili česa drugega. Šele tega dne je spoznal, kako prijetno je na morju.
»No, kako je pri nas?« ga je pri večerji vprašal gospod Hellriegel.
»Lepo, zanimivo,« je odgovoril Janko.
»Ali ti nisem rekel? Dobro se naspi, jutri bo spet dolg in naporen dan!«
Zgoraj v spalnici so se trudili, da ne bi takoj zaspali. Pripovedovali so si zgod-
be tega dne in zadnjih dveh, treh dni, dalje v preteklost skorajda niso segali. Glede novega tovariša jim je zadostovalo, da so izvedeli, od kod je prišel. Vse ostalo so spoznali čez dan: da je namreč dober plavač in tekač, da zna ravnati s krmilom na jadrnici in nekoliko celo z ja-dri, da ni slab odboj kaš, da se pa s skoki v vodo ne more postavljati, a je pogumen in dober tovariš. Razgovor bi bil tekel dolgo v noč, da jih ni prišel mirit Joseph, sveti Peregrirr, kakor so ga klicali, ker se ni mogel ločiti od debele knjige, ki jo je nosil tako rekoč noč in dan pod pazduho, in ker je bil visok, suh in prav tako mrliško bled v obraz kot gospod Hellriegl. Hočeš, nočeš, morali so utihniti, kajti za neposlušnost je imel Peregrin v soglasju z gospodom Hellrieglom izdatne kazni: polovičen obed, poldnevno prepoved kopanja, eno ali več ur tihega premišljevanja v posebni sobi, ki je z zamreženim oknom gledala na dvorišče. Sicer pa so nenadoma začutili utrujenost in zaspali drug za drugim. Janko med prvimi.
Naslednji dan se je že navsezgodaj začelo: v umivalnici borba za vodovodne pipe in prhe, v jedilnici za čim večji kos kruha in margarine, na obrežju za žogo, v vodi za čolne in sandoline.
»Kurt, kdo bo prvi na skakalnem stol-
Obiranje sadja
Kar sad zadost dozori, sam pade z drevesa. Zatuó je narbuj narauno sadje otresti, Samo čerješnje an jagode ostanejo na rastlini še dougo potlé, kar so dozoreli. Oreh an kostanj ne .tarpita zavoj padca na tla>, zatuó jih pobjerajo, kadar odpadajo. Jabuka an hruške pa se par padcu na tla močno obtoučejo an zavoj tega otresanje ni parporočljivo. Objeranje je težkuo, posebno par visokodebelnem drevju, ker nimar parmanjkuje dougih le-steu an obiračeu. Par nas obirajo takuó, de gredo na drevo an obirajo, kar morejo odtargati z roko, ostale pa otresejo, ali pa pustijo na drevju. Narljeuši sadovi, ki so glih na koncu vej, ostanejo par čer-ješnjah na drevju, par jablanah an hruškah pa postanejo manj urjedni. Ce nas lepi sadovi zvabijo na konce vej, je nago-barno, de se pade na tla. Tajšno objeranje zatuó ni prikladno, ne le zavoj nago-barnosti, de ne pademo na tla, a tudi zavoj škode, ki se jo naredi z lomljenjem vej. Parpraviti je trjeba tajšne lestvice, s katjerimi se lahko brez nagobarnosti pride tudi do narljeuših sadou na koncu vej. Zlo parpraune so enonožne lestve, ki imajo par tleh gibljiu podstavek, de se lahko postavijo tudi na hrib. De ni trjeba lestve prevečkrat prestavljati, se s posebnim kavljem parteguje k sebi buj oddaljene veje, ki jih objeramo z* roko ali pa
E
E
0
m
z obiračem. Takuó skrbnuó se objera le narljeuša jabuka an narljeuše hruške, use kar je slabega pa se pusti an otrese na zadnje.
Tudi objerače si lahko sami napravite. Močno žico uvijete takuó, de bo odprtina imjela obliko hruške. Oba konca takuó
ovite žice pritrdite na primeren kol, na hruškasto odprtino pa našijte žakeljček. Par objeranju spravite sad u buj ozki del hruškaste odprtine, malo potegnite an sad že pade u žakeljček. žakeljček naj ne bo preveč doug, de se sadovi ne obtou-
čejo, če jih objerate več skupaj.
lililil!lililii:iililii;iilililililil!lilililililiinilil!lilil li 11111111munirliIIIIIIIIIIIIIIIIII1111111111:111 iiini t i i lili ili i lini 11 n
Prej ku začnete kopati krompir an prej ku gre plevel u sjeme, muorate use skupaj pokositi. Cimo odtrgajte, še prej ku se je popounoma osušila, de se morebitne virusne boljezni ne bi preselile u gomolje. Pepel nucajte kot gnojilno rječ. Lahko spravite use skupaj na kup, de tam leži tarkaj časa, dokler se uničijo bolje-zenske kali. Ta proces pospešimo takuó, de trosimo po tem kupu j apneni prah ali
MII li l M111111111111111111111 n 11111 i l 1111111 i, i m i Mil,1.111,11 ■lll|IMIIIimillllllllmillilill(iIlillllllllllllllllilliil.lilili|i|l|||,|i|||l|l(||,|||||,
Kisanje sadja
Za kisanje so dobra manj žlahtna jabuka, pa tudi hruške. Sadje pa mora biti zdravo, ne čarvivo, ne obtoučeno an ne grintavo. Posebno dobre so tarde suorte, ki se med kisanjem zmehčajo an postanejo buj okusne. Za kisanje odbrano sadje naj malo zazdreleje, ne sme pa se zmehčati. Dobro umita jabuka an hruške se uloži navadno usako zase, lahko pa tudi mješate u lesene posode — cebré ali škafe. Uloženo sadje pokrijte z lesenimi pokrovi. Pokrou obtežite s kamni kakor par kisanju zejà ali rjepe. Uloženo sadje pa pred obtežitvijo zalijte s prekuhano malo osoljeno an ohlajeno vodo. Na 100 litru vode raztopite 2 do 3 glaže soli. Vodi dodajte tudi kajšne savorje na primer ja-neža, popra, pelina itd., ki dajo kisanemu sadju savor an duh.
U kleti ali u kajšnem drugem, ne preveč hladnem an ne preveč gorkem prostoru se uloženo sadje skisa u šestih da osmih tednih.
Nekatjeri dajejo par ulaganju sadja tudi brinove jagode (čenebra), na vrh pa položijo brinove vejice. Ta dodatek da okisanemu sadju vinski savor, kakor bi bluó ukuhano u vinu. S sadjem napou-njene posode pokrijte s prti, de se sadje ne zapraši ali umaže.
Manj sadja lahko skisate u dobro porinjenih ali porcelanastih loncih, pa tudi u zmaltiranih posodah, a zmalt ne smije biti opraskan, če pride sadna kislina u dotik z železom, sadje lahko počrni.
Okisano sadje je dobrega, kislega sa-vorja. Uživa se ga surovega ali pa se ga skuha. Darži se do poletja, če je shramba
dobra, biti pa muora nimar pod vodo, ker drugače začne mufovjet.
Gospodinjski nasveti
Kumarična solata je lažje za prebavit, če jo parpravite, ne de bi kumare stisnili. Odlijte samo vodo, ki se je sama izcedila.
Kadar pijete ricinovo olje ali ribje olje, si usta prej zmočite z vročim čajem, takuó se olje ne bo prijelo ust an ga boste z lahkoto spili.
Krompirjevo testuó se ne bo sprijema-lo, če mu dodaste malo ušeničnega grjesa.
Aluminijasta posoda se bo svetila ku srebrna, če jo namažete z mješanico ’dna-kih parti oliunega olja an alkohola. Gledati pa muorate, de se alkohol an olje dobro zmješata.
Kvas se lahko ohrani dougo časa, če ga natlačite u skodelico an jo poveznite na plat z vodo.
Ce polijete mast po tleh, mizi ali na pohištvo, muorate tisto mesto šobit politi z marzlo vodo, de se mast strdi, prej ku gre u ljes. Kar se mast strdi, jo odrgnite z nožem.
Suhi an slabotni ljudje se po boljezni odebelijo, če spijejo zjutraj pred objedom vročega mljeka, u katjerega dajo žlico masti ali masla. Glih takuó naj pijejo tudi zvečer. Mast deluje buj hitro; mlje-ko se lahko po okusu soli.
japneni dušik. Kar ste takuó očistili krompirjevo njivo, začnite z izkopavanjem krompirja. Pazit muorate, de krompirja ne poškodujete. Zatuó, če krompir ' izoravate, boste orali buj globoko kot leži krompir; če pa izkopavate, kopajte z ozko motiko an takuó ne boste zajeli grm od strani an pod krompirjem.
Krompir ne smijete izkopavati u dažeu-nem uremenu an dok je zemja mokra; u tjem primeru se zemja darži krompirja an ga umaže, umazan krompir pa rad gnije. Krompir, ki je mokar, pustite, de se na ajarju popounoma osuši. Ne smijete pustit krompirja na soncu, de se preveč ne ugreje, ker tuo djela škodo sjemenskemu krompirju. Kopajte zatuó, kar je zemja suha an potlé krompir raztrosite u hladnem, zračnem an senčnem prastoru. Krompir hladite u tankih 20 cm debelih plasteh najmanj dva do tri tjed-ne. Krompirji naj ležijo na podih. Par izkopavanju odberite usako sorto posebej, u istem času pa tudi ločite pardjelek zdravih an bounih rastlin. Za sjeme so dobri samo srednje debeli krompirji iz popounoma zdravih rastlin. Poškodovane an drobne krompirje zberite posebej an jih tudi posebej spravite. Zlo droben krompir kuhajte za živino.
Kar je krompir ohlajen, ga še enkrat pregledejte an proč spravite nagnite krompirje. Zdni krompir spravite u čisto, suho an zračno kljet. U gorkih an mokrih kleteh krompir slabo prežene zimo, močno gnije an tudi kali hitro. Zlo dobro se obdarži krompir na lesenih podih ali u majhnih kišticah. U kleti naj bo temperatura od 3 do 6 gradu C. Klet muora biti suha an zračna. Prej ku spravite krompir u klet jo muorate dobro očistiti an dižinfitirati z žveplom. Kar ste krompir že spravili u klet, ne smijete več žveplati, ker se s tem uniči kaljivost. Pod, na katjerem je krompir, muora biti dvignjen od tal, de more okuol njega ajar. Po spravitvi krompirja muorate klet večkrat zračiti, de se ne zadaržuje umiditat, ki je nastala par dihanju krompirja. Pozimi ne odpirajte, de se temperatura preveč ne zniža an de krompir ne zmrzne. Pruoti koncu zime an spomladi klet spet močno zračite. U kleti lahko še raztrosite nekaj j apnenega prahu, de bo vase potegnu umiditat. Od časa do časa odberite usak gniu krompir.
‘tvinorejg
so dvojčki dobri za pleme?
Telice, dvojčki, so dobre za rejo, če so zdrave an pravilno razvite. Raznospolni dvojčki, tuo se pravi po en junček an je-nička, niso za rejo, ker par njih pridejo motnje u razvoju an ploditvi, če sta oba teleta junčka, nista oba za plemensko rejo, ker bi se potlé, kar bi bla plemenjaka, razmnoževala živina preveč u žlahti. Lahko pa bi redili oba junčka za pleme, če bi ’dnegà prodali za. plemenjaka u kajšen drug kraj. Navadno junčke kot dvojčke redijo za vole.
Ne puščajte živine na pašo s praznim želodcem
Ce je paša sočna, da je u njej zadost redilnih sostane, je trjeba, de dajete usar ko jutro živini nekaj suhega fuotra, lahko slame ali slabšega sena. živina se bo pasla tarkaj časa, de bo imjela občutek sitosti. Ce bo paršla s praznim želodcem na Ijep pašnik, se bo sigurno preveč nar jedla, kar ima za konseguenco napenjar nje, drisko itd. Zavoj driske živina shujša, mljeko pa ni čisto an več škoduje kakor pomaga, pa naj se ga nuca kakor se čč.
Sadà začnite odbjerat sjerak za sjeme
Doma pardjelano sjeme je nimar narbuj sigurno an narbuojše, ker je tudi že vajeno klimi. Zatuó muorate skar-bjet, de iz svojega pardjelka izberete narbuojše za sjeme.
Z odbjero sjemenskega sjerka narbuoj-ših an narbuj rodnih sort an s pravilno obdelavo zemje se lahko znatno poveča pardjelek. Odbjeranje djelajte že par targanju sjerka, na puoju. Sadà bo kmar lu čas za tuó. Kar targate sjerak, boste storže, ki so zrastli na narljeuših an na narbuj zdravih rastlinah, odbrali za sjeme. Usaka rastlina daje svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledejte zatuó storže, če so zadost dobro razviti, če imajo raune vrste, če so pouni zm ne samo u sredini, ampak tudi na obeh koncih an če so rjes zdrjeli.
Tuó je parvo, grobo odbjeranje sjeme-na sjerka. Drugo, buj natančno odbjera-nje se naredi buj pozno pozimi ali zguo-daj spomladi. Takrat se še enkrat pregleda use odbrane storže. Od teh se zbere spet narbuojše, katjerim z obeh konceu oluščite zrnje. Za sjeme boste nucali samo zrnje s sredine storža, ker to sjeme je narbuj razvito, narbuj zdravo an pravilno oplojeno.
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	215	do	260
Voli	»	'240	»	290
Jenice	»	240	»	310
Teleta	»	435	»	550
Jagnjeta	»	450	»	470
Kozliči	»	450	»	470
Ovce	»	150	»	170
Prašiči (100	kg)	»	310	»	330
ŽIVINA ZA REJO
Krave mlekarice Jenice breje Prašiči (12-20 kg )
po glavi L. 150000 do 200000 » 140000 » 180000 »	5500	»	8000
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
		po kg.
Piščeta	L.	550 do 575
Kokoši	»	550 » 600
Purani	»	525 » 575
Gosi	»	400 » 450
Zajci	»	300 » 330
Jajca (za	100) »	2860 » 3100
	ŽITARICE	
		po q.
Pšenica	L.	7100 do 7200
Sjerak	»	4750 » 4800
Oves	»	5600 » 5800
Rž	»	5400 » 5500
Ječmen	»	5500 » 5700
SADJE IN ZELENJAVA
po kg.
Krompir	L.	32	do	45
Radič	»	120	»	150
Sedano	»
Jabuka	»
Hruške -	»
Breskve	»
SIR IN MASLO
70 » 120 30 50 90
15 »
25 » 60 »
Sir do 2 meseca star Sir čez 2 meseca star Mlekarniško maslo Domače maslo
PO' kg.
L. 410 do 460 » 650 » 700 » 930 » 960 » 750 » 800
GRADBENI LES V HLODI
kubični meter
Bukev
Smreka
Oreh
Jesen (jasen) češnja (čerješnja) Mecesen Javor
Topol (tapu)
Dob
Hrast
Bukova suhe Bukova surove Oglje
L. 16000 do 18000 » 20500 » 23000 » 28000 » 30000 » 16000 » 19000 » 12500 », 15000 » 20500 » 25000 » 22000 » 23000 » 11000 » 12000 » 22000 » 24000 » 25000 » 27000 DRVA IN OGLJE
po q.
L. 900 do 1000 »	750	»	850
» 2900 » 3000
Dolar USA Sterlina papir Francoski frank (100) Švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Nemška marka
623
1685
146
145
12,40
24
152
Odgovorni urednik; Tedoldi Vojmir Tiska; Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
In ko so bili na stolpu : »Kdo skoči s petmetrovke? Kurt, si upaš?«
čeprav je bilo zgoraj na odskočni deski Janku tesno pri srcu, se je vendar pognal v globino.
»Odlično ! Odlično ! «
»še pet skokov!«
že pri tretjem so našli nekaj drugega.
»Hura na jadrnico! Odvzemimo jo sobi 15! Napad na belo jadrnico!«
Borba je bila žilava, a soba šest je zmagala in Janka so postavili k jadrom. Ker je bil veter ugoden, so švigali sem in tja in se kot gusarji pokazali zdaj pri tej, zdaj pri oni skupini.
Ko jim je bilo jadrnice dovolj, so napovedali sobi dvanajst tekmo v odbojki.
Janko je komajda utegnil tu in tam pomisliti na to, kar se je zgodilo na sodišču, komajda si je zaželel, da bi videl prvo mater in da bi prišla druga mati, kakor je Groth obljubil, čeprav je do večera ni bilo, ni bil preveč razočaran. Bil je truden in zaspal je še prej kot prej?nji večer.
Naslednje jutro pa ga je le zaskrbelo, kdaj bo prišla mati in kako bo z njim. Zajtrk mu ni šel v tek in venomer je pogledoval proti vhodnim vratom. Ko je odhajal za dečki, ki so se gnetli skozi vrata, ga je gospod Hellriegel poklical k sebi.
»Kurt, pred dobro uro se je po telefo-
nu oglasila tvoja mati,« mu je dejal z zanj značilnim suhim smehljajem.
Janko je oživel.
»Oglasila se je?«
»Prosila me je, naj ti sporočim, da je ta teden ne bo. Z očetom je odpotovala po važnih trgovskih opravkih v Porurje.« S suhimi prsti je pobobnal po pisalni mizi in nadaljeval. »Toliko si že spoznal naš dom, da veš, da ti tu ne bo hudo. Kajne? V šoli bo učenje, bodo naloge, zdaj pa so še počitnice in važna je samo igra. Dopoldne bomo priredili bojne igre, na kopnem in na morju. To bo zate nekaj novega.
Zares, dobili so lesene puške, pištole in celo topiče. Jankovi enajsterici je bila dodeljena rumena jadrnica, ki je imela čast, da je vozila vrhovnega poveljnika vseh »oboroženih sil«, generala Siegfrieda Hellriegla. Bilo je streljanja, vpitja in kričanja, a tudi nekaj krvi in joka, vendar Janka igra ni priklenila. Bila je preveč divja, preveč kruta. In ves čas je glodalo v njem vprašanje: zakaj sta ga nenadoma zapustili kar obe materi. Niti s pismom se ne oglasita. Kako sta mogli pozabiti nanj?
Popoldanske športne igre in tekme so mu naravnost presedale, tovariši so se mu zdeli vsiljivi, zaželel si je samote. Opazil je, da ga nikjer ne pustijo samega; če se je le malo oddaljil, so pritekli za njim to-
variši ali se je približal sveti Peregrin in mu začel s svojim pustim glasom prigovarjati, naj ne zapušča tovarišev. Daleč naokoli doma ni bilo hiše. Na vse strani se je širila ravnina, iz katere se je dvigalo le tu in tam kako drevo. Nenadoma je začutil vso puščobo pokrajine in zaželel si je stran.
Prikazala se mu je njiva nad rebrijo, iz sadovnjaka nad njivo pa bela hiša. češče in češče se je zamikal v planine, ki so se oblikovale pred njegovimi očmi in ga vabile. Oglasili so se prijazni zvoki, prikazal se mu je orač in videl je pred sabo svojo pravo mater, kako mu je tam na sodišču prihajala naproti z ljubeznijo in srečo v očeh in na licih. Njena podoba mu je bila z vsakim dnem ljubša, misel na hišo pod zelenimi planinami bolj in bolj privlačna.
Neki dan so krenili z jadrnico Iz zaliva. Kmalu so v daljavi zagledali ribiško vasico. Ko so prišli bliže, ga je pogled na vasico zmedel: tamle je vendar preživljal najprej tako srečne, potem pa tako mučne dneve! In spet je bil v mislih in čustvih na sončni rebri!
Zvečer ga je gospod Hellriegel povabil v pisarno. Najprej mu je prigovarjal, naj čimprej pozabi vse, kar mu je ostalo v spominu iz zgodnjih otroških let, kajti to bi ga lahko jeseni oviralo pri učenju. Sploh se za nemškega dečka ne spodobi,
mu je dejal, da je sanjač. Nnmški deček naj pozna športne in vojaške igre pa uče-mu je dejal, da je sanjač. Nemški deček naj se vzgaja za državljana bodoče združene, velike Nemčije!
Po tem dolgem uvodu se je nasmehnil, kolikor mu je dopuščal njegov pusti obraz.
»Kurt,« je rekel, »vem, vse vem o tebi. Povedal mi je oče, zaupala mi je mati. Vem tudi, da bo čez dva dni glede tebe izrečena ponovna sodba. Toda naj bo sodba taka ali taka, ti si naš in naš ostaneš.«
Kolikor več je govoril gospod Hellriegel, toliko manj je Janko sledil njegovim besedam in toliko bolj ga je preganjalo vprašanje: zakaj mu sploh govori o tem?
»Pri nas se ti odpirajo široke možnosti,« je gospod Hellriegel nadaljeval naravnost zanosno. »Lahko postaneš trgovski potnik, kot je tvoj oče, bančni uradnik ah oficir, morda kapitan večje ladje. Ce nimaš do tega veselja, si lahko izbereš drug poklic. Profesor? Zdravnik? Inženir? Arhitekt? Pot do vseh poklicev ti je odprta, če jeseni stopiš v gimnazijo. Lahko kar v našo. Večina tvojih tovarišev bo drugi teden odšla, a prišli bodo naši redni dijaki. Tudi z njimi sn boš hitro spoprijateljil. In kakšne profesorje imamo! Prave učenjake in junake iz minule vojne! Kurt, ali ne bi ostal pri nas tudi med
šolskim letom?«
»Vam je oče, vam je Groth naroči, da me zadržite?« je vprišal Janko vznemirjen.
»Vprašam te, ker ti želim dobro, ker želim iz tebe napraviti...«
»Ne, ne, pri vas ne ostanem!« je kriknil Janko in se pognal iz pisarne, še preden je gospod Hellriegel mogel zaključiti stavek.
Odtlej je bil še nemirnejši.
Tovariši so ga morali naravnost siliti k igri. Celo morje ga ni več privlačevalo. Sicer pa se je naslednji dan nebo pooblačilo in ponoči je začelo deževati. Dež ni prenehal ves dan. Iz doma se niso mogli niti ganiti.
Janko je bil ves dan kot n® iglah. Tega dne so vendar tam v daljnem mestu razglasili dokončno sodbo glede njega. Znova in znova se je vpraševal, kako so odločili in kje je prva, kje druga mati.
Zvečer se ni mogel več premagati. Stopil je h gospodu Hellrieglu.
»So vam kaj sporočili?«
Gospod Hellriegel je tlesknil z jezikom.
»Kaj si beliš glavo s tem! Kaj sodba 1 Saj je vendar že odločeno! Na, tu imaš čokolado, pojej jo in ne meni za zavezniško, za okupatorsko sodišče! Rekel sem ti, da bomo o sebi odločali sami. In mi smo odločili; Kurt Groth ostane v Nemčiji!«	(Nadaljevanje	sledi)