Ptuj, petek, 29. junija 2007 letnik LX • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ii cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski DOBRO ZAME! Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR -rt 'Ii ■ ijNl ' # * w Modeli Si WSI Dominko d.o.o., Zadiufni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Islje C02: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno. Ponudba velja do 3.7.2007. A BTl\ äm - ^ * Grofov hlebec postrežno, 1 kg redna cena € 2,48 Kme~ka salama pakirano-polovice, 1 kg Paradižnik grapolo poreklo Italija, I. kvaliteta, 1 kg Lubenice poreklo Italija, I. kvaliteta, 1 kg € 1,55 € 8,69 € 0,75 € 0,39 Dobrodošli v hipermarketu PAR ® ORMOŽ na Opekarniški c. 2! d.o.o. L. TRGOVINA. MOKTAZA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 POJJ J/»AKJ TOtt Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE 71 DNI www.poiimaraton.si SONCHEK.com Obišči Sonček, obišči svet! KRETA samo 418 € novejših hidravličnih klešč znamke Holmatro, - • Po naših občinah Videm • Kaj je resnica glede škodljivosti škropljenja hmelja Stran 2 Majšperk • Komu je čas potekel? Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Mestni svet na televizijo! Po naših občinah Po naših krajih Juršinci • Dom Haloze • Ne za starejše bo! brez grenkega Stran 9 priokusa Stran 4 Reportaže Medugorje • Zadnja Marijina prikazovanja na Zemlji Stran 20 Foto: Martin Ozmec v« Po naših občinah Videm • Da za zbornik, ne za Bistro Stran 9 Stran 11 po naših občinah Jablane • 120 let humanosti in požrtvovalnosti Stran 32 Videm • Kaj je resnica glede škodljivosti škropljenja hmelja Ni vse tako, kot pise .... Okoli videmskega hmelja je bilo izrečenih in napisanih že kar precej besedi. Kot je znano, je podjetje Hmelj, d. o. o., letos opustilo del - pravzaprav gre za precej majhen delček - hmeljišča tik ob novoodprtem vrtcu, vendar je vpraSanje, ali bo to dovolj ... Foto: SM Svetnik Boris Novak: „Kolegi svetniki, vodstvo občine - ste pripravljeni financirati neodvisno študijo tujega inštituta o dejanski (ne)škodljivosti škropiv za hmelj? Ni namreč vse tako, kot piše ..." S hudo zanimivo, da ne rečemo vročo informacijo, je namreč svetnike in župana prejšnji teden seznanil Boris Novak: „Ne želim ničesar potencirati ali napihovati, vseeno vam pa moram povedati, da sem se pred kratkim pogovarjal s strokovnjakom, ki iz upravičenih razlogov ne želi izdati svojega imena. Ta človek se že veliko časa ukvarja s škropivi, pozna njihove sestavine in učinkovanje, med drugim daje tudi dovoljenja za uporabo različnih škropiv, tudi za hmelj. Glede na njegovo funkcijo je tako jasno, zakaj želi ostati anonimen. Glede naših težav in dvomov okoli vprašanja povezanosti visoke stopnje rakastih obolenj v centru občine ter škropljenja hmelja nam je pripravljen ponuditi pomoč v smislu, da nas poveže s tuji- mi neodvisnimi strokovnimi institucijami, ki bodo lahko posredovale verodostojne podatke o morebitni škodljivosti hmeljskih škropiv glede na koncentracijo oziroma večletno konstantno uporabo le-teh na človeško zdravje. Vsi vemo, da je eno, kar se uradno napiše o popolni neškodljivosti nekega pripravka, resnica pa je lahko tudi drugačna, toda razkritje slednje bi lahko preveč „prizadelo" fitofarmacijo - proizvajalce teh škropiv. Lobiji na tem področju so pri nas premočni. Ničesar ne bi želel vnaprej prejudicirati, vseeno pa je hudo zanimivo, da recimo v drugih evropskih državah zakonodaja zahteva, da je okoli hmeljnih nasadov kar trikilometrski zaščitni pas! Le zakaj, če je tretiranje hmelja tako neškodljivo?! V naši dr- žavi ni raziskav na temo, kako lahko večletno redno tretira-nje hmelja vpliva na okolico oz. na ljudi. Zato tudi ni zakonodaje, ki bi zahtevala tovrstne omejitvene dejavnike pri hmeljnih nasadih. Pač, lahko je neko škropivo po oceni skoraj popolnoma neškodljivo, drugo pa je vprašanje, kako dolgoročno, v veliko letih učinkuje neposredna izpostavljenost vdihavanju teh škropiv na človeka in njegovo zdravje. Rezultatov tovrstnih analiz pri nas ni zaslediti." Boris Novak je dal v nadaljevanju vedeti, da je dobil namig, da gre v škropivih vseeno za nekatere sestavine, ki bi lahko povzročale karcino-genost, da pa si bodo lahko čistega vina nalili šele potem, ko bi dobili neodvisne rezultate študij tujega instituta: Jasno pa je, da bi takšna raziskava in študija občino stala nekaj denarja, zato vas prosim oz. pozivam, da se izreče-te, ali ste in smo pripravljeni plačati tovrstne študije." Vprašanje Novaka je takoj podprl Andrej Rožman s pojasnilom, da je zdravje obča- Premier Janez Janša je vse tisto, kar se zadnje tedne dogaja na slovenski politični sceni, označil kot nekakšen vihar v kozarcu nepomembne lokalne vode, ki Evrope pravzaprav sploh ne zanima. S tem naj bi nekako utišal in marginiziral vse tiste, ki vidijo v aferi Sova in še nekaterih drugih aktualnih političnih dogajanjih (in zdrahah) slabo znamenje za »evropski ugled« Slovenije. Sicer pa - za koga gre pri vsem tem: za Evropo ali za nas? Seveda je vse, kar se dogaja, pomembno predvsem za nas, vendar pa smo hkrati mi tudi Evropa. Vsekakor bi bil že čas, da se prenehamo sprenevedati z Evropo. Če nam ustreza, se sklicujemo nanjo, če nam to ne gre na roko (in ne sodi v aktualne politične računice) pa jo na različne načine postavljamo ob stran ali se ji odrekamo. V načelu po novem (odkar smo člani EU) ni nobene, še tako drobne stvari, ki se zgodi pri nas - dobre ali slabe - ki ne bi bila hkrati naša in evropska. In zaradi nov pomembnejše kot denar, ki bi ga ali ga bo občina namenila za takšno študijo, tudi ostali svetniki so bili za to, da se enkrat razrešijo dvomi o dejanskem vzroku pogostih tega tudi ni moč trditi, da tisto, kar se je dogajalo (in se dogaja) v Sovi in okoli nje ne zadeva in ne zanima tudi Evrope. Ali da medsebojni prepiri znotraj posameznih strank in političnih grupacij, denimo o tem, kako si kdo zamišlja položaj sredstev javnega informiranja ali vpletanje v gospodarsko sfero, niso in ne smejo biti predmet interesa Evrope. Zagotovo svoje »evropskosti« ne kažemo tako, da se medsebojno obmetujemo samo z očitki, kako si s posameznimi potezami kvarimo svojo podobo v Evropi, ali z zatrjevanji, da marsikaj, kar se dogaja, sploh nima zveze z Evropo. Evropi moramo preprosto pokazati in dokazati - sleherni trenutek - da funkcioniramo, da mislimo v duhu najboljših evropskih načel in demokratičnih standardov, ne glede na to, koliko so le-ti že tudi dejanski (realni) odnos v posameznih evropskih državah. S tega vidika smo predvsem sami odgovorni za svojo podobo in od nas samih je odvisno, v kakšni meri je naše ravnanje zares (zgledno) evropsko. Bojim se, da v naši praksi mnogi »ev-ropskost« in »demokratičnost« rakastih obolenj občanov Vidma. Tako so se dogovorili, da bo župan najprej skupaj z iniciativnim odborom, ki ga vodi Novak, organiziral srečanje z omenjenim anonimnim razumejo mnogi odločilni akterji preveč po svoje, marsikdaj tudi v skupno škodo, zlasti tedaj, ko se poskuša zadeva, ki so v očitnem skupnem (državnem) interesu, urejati parcialno, politično in strankarsko prestižno in vnaprej konfliktno. Dobro in zakonito delovanje varnostno obveščevalne službe, kakršna je Sova, mora biti vsekakor interes vseh pluralnih političnih grupacij, vseh strank in vseh političnih opcij. Služiti mora skupnim interesom države, takšno njeno pozicijo pa je treba zagotavljati skupaj in z dovolj razvidnimi in učinkovitimi varovalkami. V parlamentu obstaja posebna komisija za nadzor delovanja te službe, vlada, ki ji je ta služba neposredno podrejena, ima prav tako vsak čas zagotovljeno možnost nadzora. S tega vidika v načelu ni razlogov, da bi to službo vnaprej problematizirali in vnaprej razglašali za nekakšen tujek zunaj demokratičnega sistema. Tudi ob sumu, da zlorablja svoja pooblastila, obstaja nešteto možnosti, da se ukrepa znotraj sistema (in skupno). Seveda pa je položaj popolnoma drugačen, če postane ta služba predmet nekakšnih splošnih sumničenj in političnih obračunov med posameznimi političnimi opcijami in če postanejo posamezne domneve in špekulacije že same po sebi zadosten razlog za jav- strokovnjakom za škropiva, po pridobitvi okvirne cene za naročilo tovrsten študije pa se bodo nato skupaj s svetom odločali, kako naprej. SM ne obtožnice in za splošna sum-ničenja v njeno vlogo in delo. Zdaj imamo prav paradoksalen položaj. Z ene strani letijo na vlado, ki je poslala v Sovo posebno skupino, ki naj bi odkrila nepravilnosti, v glavnem nedokazani očitki, da je vse skupaj storila z vnaprej postavljeno tezo, da je s Sovo nekaj (hudo) narobe in da jo je treba »razgraditi«, s strani vlade pa prav tako poslušamo nedokazane očitke na račun posameznih konkurenčnih političnih akterjev (konkretno socialnih demokratov), da so imeli v Sovi vzpostavljeno nekakšno paralelno »komunistično« Sovo. Vmes je še veliko nepremišljenih potez in neumnosti, ki si jih ne privošči nobena resna država, ko gre za njeno varnostno-obveščeval-no službo in za razjasnjevanje morebitnih nepravilnosti ali napak v njej. Eni in drugi očitke zavračajo, niso pa sposobni, da bi sedli skupaj in se enako odgovorno lotili ugotavljanja dejanskih razmer in očitne škode, ki je že nastala z dosedanjim diletantskim in aferaškim načinom »odkrivanja« napak v Sovi na eni strani in apriornega bra-njenja Sove na drugi strani. To pa je tisto, kar nas lahko skrbi in navdaja s slabimi občutki. Zaradi Evrope in predvsem zaradi nas. Jak Koprivc Uvodnik V pričakovanju dokumenta in novih afer Razgreto ozračje se je v zadnjih nekaj urah nekoliko ohladilo; koliko je to vplivalo na znižanje političnih in siceršnjih temperatur, v tem kratkem času še nihče ni utegnil izmeriti. Ko je prejšnji teden Borut Pahor pričakovano odstopil od predsedniške kandidature (čeprav po mnenju nekaterih v stranki SD to naj ne bi bilo dokončno), so si nekateri oddahnili, spet drugim je postalo vroče. Za novo podalpsko aferico sta poskrbela še aktualni predsednik in bivši predsednik države, ker sta se odločila, da ne bosta prišla na osrednjo proslavo ob dnevu državnosti - prvi zaradi slabega stanja duha v tej državi, drugi je bil v tujini. Gospoda sta verjetno pozabila, da državnost ni nekaj, s čimer bi se lahko igrala po mili volji, ker ko negirata državo, ignorirata tudi volivce. Še vedno pa ni nič bolj jasno, kaj je res in kaj ni res o tajnih dogovorih med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem, ki naj bi jih bila odkrila Sova v času Ropo-ve vladavine. Končno smo dobili novega guvernerja Banke Slovenije. V začetku avgusta bo pričela veljati prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Gostinski lobi nagovarja državni svet k vetu, a kot kaže, ga ne bo. Na območju, ki si že dolgo prizadeva za pokrajino Spodnje Po-dravje, bi nekateri lokalni veljaki raje videli vzhodnoštajer-sko pokrajino. Kaj se skriva za tem, ne razkrivajo. Do zadnjega dneva je za javnost ostala skrivnost imenovanje novega načelnika Upravne enote Ptuj, ker dosedanji naj ne bi užival podpore aktualne oblasti. Po neuradnih podatkih naj bi razpis ponovili (tako je veljalo še včeraj, ko naj bi bil imenovan že novi), saj naj bi v iskanju novega pozabili na nekatere stare kadre, ki naj bi ustrezali strokovnim in tudi političnim merilom, čeprav bi slednje moralo odpa-sti povsod tam, kjer gre za javni servis ljudem. S takimi in drugačnimi prijemi postaja politika še bolj odljudna in neprijazna, ker je za navadnega smrtnika kvaliteta dela najnižjega pa tudi najvišjega uradnika pomembnejša od njegovega političnega pedigreja. V tem spopadu interesov pogosto izgubljajo tudi tisti najsposobnejši, ker ne spreminjajo barv in političnih idealov. Še dobro, da je poletje tu, da bodo nekateri lahko vsaj porjaveli in bodo lahko tako za kratek čas skrili rdečico. Nič pa ne kaže, da se bodo ohladile glave. Bližajoče se predsedniške volitve in parlamentarne, ki se zdijo v tem trenutku še nekoliko oddaljene, bodo prav gotovo poskrbele za izbruh še kakšne afere. Volivec pa bo moral biti ponovno tisti, ki bo prepoznal »boljšo« vsebino. Zdaj pa vsi že»nestrpno čakajo«, da bodo ugledali famozni dokument pogovora med Janšem in Sanaderjem. Majda Goznik Sedem (ne)pomembnih dni Vihar Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [120 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Majšperk • Dvakrat vroča seja Komu je čas potekel? Svetnikom občine Majšperk je bilo na 8. redni seji v četrtek, 21. junija, vsaj dvakrat vroče. Prvič zaradi tega, ker je sejna soba tik pod streho gasilskega doma in še vedno ne premorejo klimatske naprave, ki bi v tej vročini prišla prav, drugič pa zaradi „uporniških" razprav Tatjane Vele in Franca Bezjaka. Sicer pa je županji dr. Darinki Fakin tudi tokrat uspelo, da je s 13 predlaganimi in še dvema dodatnima točkama dnevnega reda opravila v dobrih dveh urah. Po klasičnem uvodu s potrditvijo zapisnika prejšnje seje so se lotili rebalansa občinskega proračuna, ki je po besedah županje dr. Darinke Fakin potreben predvsem zaradi uskladitve s projekti, s katerimi občina Majšperk kandidira na razpisih za evropska sredstva. Predsedniki posameznih občinskih odborov so sicer poročali, da so na predhodnih sejah s predlaganim rebalansom soglašali, svetnika Franca Bezjaka, sicer bivšega župana, pa je motilo, ker do sedaj ni bilo še nič rečeno o odprodaji občinskega stvarnega premoženja. Občinski upravi in županji je očital, da rebalans proračuna naj ne bi bil pripravljen v skladu s predpisi in zakonodajo, motilo pa ga je tudi, ker posamezni sestavni deli rebalansa niso obrazloženi v pisni obliki. Županja mu je še enkrat pojasnila, za kaj v bistvu gre, priznala, da dejansko manjka pisna obrazložitev prodaje stvarnega premoženja, ostale očitke pa zavrnila in predlagala, da rebalans čimprej sprejmejo. Pri glasovanju se je pokazalo, da so svetniki verjeli predvsem njenim besedam, saj so vsi razen dveh predlog rebalansa z veliko večino glasov sprejeli. Tako naj bi v letošnjem letu v majšperški občinski blagajni zbrali za okoli 4,1 milijona ev-rov prihodkov. Brez posebne razprave so v drugi obravnavi soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Majšperk. Ko so se lotili predlaganih sprememb odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, pa so najprej razveljavili predhodni sklep iz prve obravnave ter nato z večino glasov, proti sta bila le en svetnik in svetnica, tudi sprejeli. Gladko in brez dodatnih obrazložitev so nato po skrajšanem postopku soglašali tudi s spremembami odloka o ustanovitvi javnih zavodov Glasbena šola Karol Pahor Ptuj ter OŠ Ljudevita Pivka Ptuj. Malce se je zataknilo pri predlogu o povišanju cen programa vrtca v Majšperku, ki jih je po pojasnitvi predlagatelja bilo treba uskladiti z realnimi stroški. Spet se je prva oglasila Tatjana Vele in ogorčeno ugotovila, da je predlagana cena katastrofalno velika in da je zato odločno proti predlaganemu povišanju. Županja ji je pojasnila, da starši otrok ne plačujejo toliko, saj občina pokriva 80 do 90 odstotkov cen programov vrtca. In to je očitno zaleglo, kajti za predlagano povišanje jih je bila velika večina, le trije o tem niso glasovali. Po pričakovanjih pa se je kljub odprtim oknom in balkonskim vratom pričela dvigovati temperatura, ko so se lotili predloga bodočih območij in pokrajin v Sloveniji. Županja dr. Darinka Fakin je sicer pojasnila, da so dan pred tem o omenjenem predlogu razpravljali na vseh občinskih odborih ter da so se vsi strinjali z ustanovitvijo regije, v katero naj bi sodila občina Majšperk, niso pa se še opredelili do imena te regije. V razpravo se je vključila svetnica Tatjana Vele, ki je menila, da pomenijo nove regije le povečevanje birokracije v državi ter da državljanom ne prinašajo nobenih ugodnosti. Večina svetnikov pa je menila drugače, kajti po krajši razpravi so, spet z istima dvema glasovoma proti, le sprejeli sklep, s katerim soglašajo s predlogom, da naj bi občina Majšperk sodila v območje pokrajine Spodnje Podravje. Foto: M. Ozmec Tudi tokrat sta bila v ospredju svetnika Tatjana Vele in Franc Bezjak (v sredini), ki sta „napadala" z vseh strani. Praznovanje od 24. avgusta do 15. septembra Ko so se lotili vsebine praznovanja letošnjega 11. občinskega praznika, je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Novak pojasnil, da so do tedaj prejeli za občinsko praznovanje le dva predloga političnih strank. Po krajši razpravi in predlogu svetnikov so imenovali 6-članski odbor, vodi ga županja dr. Darinka Fakin, ki bo v kratkem poskušal pridobiti še predloge preostalih političnih strank, društev in organizacij ter pripravil usklajen predlog prireditev ob letoš- njem občinskem prazniku, ki ga bodo praznovali od 24. avgusta do 15. septembra. Na predlog Odbora za družbene dejavnosti so v svet ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti imenovali Vero Planinc, članico KUD Stoperce. Ko so se lotili predlaganega sklepa o razrešitvi odborov in komisij, ki delujejo v okviru občinskega sveta, je Branko Novak pojasnil, da se s tem končuje agonija v zvezi z očitki, da je bilo imenovanje sedanjih odborov in komisij v nasprotju z občinskimi akti, saj so bili imenovani na pisni predlog osmih svetnikov ter brez predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V razpravo se je prvi vključil Franc Bezjak, ki je menil, da zaradi tega, ker v zvezi s tem niso dobili nobenega pisnega gradiva ali predloga, o tem ne morejo razpravljati. Velika večina svetnikov pa je tudi v tem primeru menila drugače in razrešitev sprejela, takoj zatem pa zadolžila odbor, da prične postopek za imenovanje novih komisij in delovnih teles. Na predlog županje dr. Darinke Fakin so po krajšem pojasnilu soglašali tudi z obema dodatnima točkama dnevnega reda, z vsebino dokumenta identifikacije projekta (DIP) za ureditev turistične infrastrukture na Ptujski Gori ter s projektom za ureditev sekundarne kanalizacije za odpadne vode v naselju Lešje pri Majšperku. Najbolj vroče pod točko razno Ko so z vsemi petnajstimi točkami opravili v dobrih dveh urah in ko je kazalo, da se bodo kmalu razšli, pa je zavrelo še huje kot dotlej. Spet se je v razpravo prvi vključil Franc Bezjak (nekdanji župan in na volitvah pogoreli županski kandidat N.Si) ter ponovno protestiral, ker ni prejel ustreznega gradiva in pojasnil k že prej omenjenim točkam dnevnega reda. Ko ga je županja poskušala pomiriti, pa je svoj gnev nad občinskim glasilom Majšperčan zlila še Tatjana Vele (na volitvah pogorela županska kandidatka SDS), ker ni bil objavljen sestavek, ki so ga napisali v stranki SDS in naj bi občane opozoril na domnevno volilno prevaro: „To ni Majšperčan, ampak neko drugo glasilo, lahko bi ga imenovali Fakinčan ali Lamprenčan, saj dela vse tako, kot želite vi!" je bila do županje ostra Veletova. Ko jo je županja mirno vprašala, zakaj jo žali, pa je odvrnila: „Žalite me vi. SDS je dobila na volitvah veliko glasov občanov Maj-šperka, zato imajo ti pravico vedeti, kaj se dogaja v občini. Pa očitno ne morejo, saj vi vladate tudi v tem časopisu. Ljudje morajo izvedeti, zakaj se je eden od svetnikov SDS odločil, da prestopi v SLS, itd. (Mimogrede: po Majšperku se na veliko govori o tem, da v SDS niso želeli sprejeti pod-županskega mesta, ker naj bi bili preveč užaljeni zaradi poraza na volitvah.) Ko jo je županja vljudno opozorila, da je čas za njeno razpravo potekel, pa ji je Veletova odvrnila: „Ne meni, vam je čas potekel, kaj ne vidite!" In ker ostrim in očitno strankarsko nastrojenim besedam do županje in urednice občinskega glasila še ni bilo videti konca, se je avtor tega sestavka pred bojem z mlini na veter raje previdno umaknil. Pa se je gospa Vele spravila še nad njega: „Kaj že greste?! Upam, da boste zapisali, kaj se dogaja v naši občini!" In verjemite, da je pisec sestavka dejansko odhajal v zadregi, saj je v njem vrela resnična želja po tem, da bi občanom bilo treba omogočiti, da bi videli in slišali, kaj se v resnici dogaja na sejah občinskega sveta in, predvsem na kako neprimeren način. Kajti to, da nekdo skoraj v vsaki točki najde nekaj, čemur lahko ugovarja ali nasprotuje, da nenehno ponuja take ali drugačne ustne ali celo pisne proteste ter svoja "edino prava stališča" o neki zadevi, pa če ima prav ali ne, to, da neprenehoma sega v besedo drugega razpravljavca in kar med razpravo drugega daje glasne pripombe ali dovtipe ... - to, dragi moji, ni primerno do odgovornosti in resnosti svetniškega dela. Prej bi rekel, da spominja na nizkotno in nedisciplinirano gostilniško prerekanje. V imenu resnicoljubnih, poštenih in napredka željnih občanov, verjemite, da je tako! M. Ozmec Ptuj • Svetniške pobude, vprašanja, predlogi Mestni svet na televizijo! Svetniške pobude, vprašanja in predlogi ptujske svetnike še naprej zelo zaposlujejo. Potem ko so se odločili, da jih bodo posredovali pisno, ustne naj bi bile le tiste najnujnejše, pa se jih vedno še najde nekaj, ki vskočijo v zadnjem hipu. Čeprav ima SNS v ptujskem mestnem svetu le enega svetnika, Miroslava Letonjo, je le-ta med opaznejšimi. Na vsaki seji se oglasi nekajkrat, opozarja na proceduralne in druge napake, ki naj bi jih delala ptujska mestna oblast z županom na čelu. Lokacijo nove osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka ob dijaškem domu v SNS »jemljemo kot politični projekt nekaterih strank, ki so kadrovale in odločale pri izbiri direktorjev dijaškega doma, le-ti pa niso znali zapolniti z novimi programi kapaciteto dijaškega doma,« je med drugim povedal. Smešna naj bi bila tudi argumentacija, da novi objekt ne bo vplival na degradacijo in obremenitev okolja, ker naj bi načrtovalci nove gradnje pozabili, da bo ta odvzela zelenice, igrišča in travnik spalnemu naselju. Za lokacijo šole naj izberejo primernejšo lokacijo. Poleg tega v SNS ugotavljajo, da je nivo stanja duha in demokracije na Ptuju zelo nizek, sprevržen do take mere, da ptujski lokalni mediji po volitvah še niso prišli do spoznanja, kdo je pozicija in kdo opozicija v mestnem svetu. Največja manipulacija naj bi se dogajala pri poročanju s sej mestnega sveta; ptujski televiziji očitajo neuravnovešeno uredniško politiko, ker večinoma predstavljajo stališča pozicije, bolje rečeno županove in podžupanove stranke. V SNS menijo, da si Ptujčanke in Ptujčani zaslužijo objektivne (uravnovešene) informacije s področja urejanja javnih zadev, zato predlagajo županu in mestnemu svetu, da se zagotovijo finančna sredstva za neposredni prenos sej mestnega sveta, da bi s tem bile zadeve predstavljene tudi z druge plati. Na 8. seji, ki je bila 18. junija, komentarja o tem predlogu ni bilo še slišati. Miroslav Letonja pa še vedno čaka na odgovor na vprašanje, ali je običajna praksa, da lokalna podjetja, ki so še v fazi lastninjenja, opremljajo policijske postaje z računalniško opremo, kot je to primer na Ptuju, ker z odgovorom, da podjetja, ki so sofinancirala nakup računalnika za Policijsko postajo Ptuj, niso v tranzi-ciji, nakup računalnika pa je posledica njihove poslovne odločitve, ni bil zadovoljen. Za poostren nadzor parkiranja ob koncu tedna v starem mestnem jedru v času turistične sezone se zavzema Metka Jurešič (SDS), ki ugotavlja, da se v tem času, ko je na Ptuju veliko obiskovalcev, pogosto dogaja, da so zapar-kirani pločniki in dohodi, kar onemogoča nemoten ogled ptujskih zanimivosti. Mestnemu redarstvu naj bi pri tem Foto: Črtomir Goznik Ptujskim mestnim svetnikom vprašanj nikoli ne zmanjka . Tudi M. Letonji ne ... pomagala tudi policija. Helena Neudauer (SDS) se zavzema za to, da bi komunalni inšpektor ukrepal v zvezi z zaraščanjem Panorame skladno z določili javnega reda v MO Ptuj, ki prepoveduje opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja. Takih zaraščanj je na Ptuju veliko; škoda, da nihče ne popiše, koliko betonskih korit kazi podobo mesta, ker so zaplevljena, nikogar ni, ki bi vsaj odstranil travo, če že ni zasajevalcev cvetja. Na drugi strani pa bi svetniki želeli biti svetel zgled urejevanja ptujskih krožišč. Za odstranitev odsluženih starih televizijskih anten z blokov se zavzema Žiga Si-monič (SD), ker kazijo pogled na blokovsko naselje. Svetniška skupina SD je predlagala, pod predlog se je podpisala Mirjana Nenad, da se v proračunu MO Ptuj zagotovijo finančna sredstva za sofinanciranje cepljenja proti raku na materničnem vratu. Ob tem tudi predlagajo, da MO Ptuj pozove državo, da cepljenje čimprej vključi v nacionalni program. Do takrat pa naj bo njegovo financiranje obveznost občine, saj si nihče od nas ne želi očitati, da bo generacija otrok zamudila cepljenje. Konrada Rižnerja (LDS) je zanimalo, kako daleč je dogovor s Pošto Slovenije za raznos pošte tudi ob sobotah v naseljih zunaj Ptuja (v Spuhlji, Podvincih, Grajeni in Žabjaku); za to, da bi se spremenil odpiralni čas pošte na Ptuju z osme na sedmo uro, pa se zavzema Albin Pišek (DeSUS). Dejana Klasinca in Mateja Janžekoviča (svetnika SMS) je zanimalo, zakaj je CID, ki ima status mladinskega centra, zaprt ob koncu tedna, popoldnevih, večerih, celo v času šolskih počitnic, odprt pa je v času, ko ima večina mladih druge obveznosti. Nerazumljivo je tudi, da je bil en teden zaprt v času prvomajskih praznikov. Svetnika sta predlagala, da naj MO Ptuj kot ustanoviteljica zavoda prouči stanje, z vodstvom CID-a pa čimprej uredi, da ga bodo mladi lahko polno koristili. V odgovoru smo slišali, da je CID odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, pa tudi zunaj tega časa. Številne dejavnosti potekajo tudi zunaj prostorov v Osojniko-vi 9 in zunaj že omenjenih terminov. Res pa je, da trije zaposleni ne morejo zagotoviti, da bi bili prostori stalno odprti. Normalno je odprt med poletnimi, jesenskimi in zimskimi počitnicami, le v prvi polovici avgusta je zaradi pomanjkanja kadra odprt le dopoldan, med božičnimi in prvomajskimi prazniki CID za širšo javnost ni odprt, medtem ko organizirane vaje potekajo nemoteno. CID kadrovsko vrzel skuša reševati s prostovoljci, prav tako pa si želijo, da bi okrepili sodelovanje z mladinskimi organizacijami, a za zdaj pravega odziva ni. Že nekaj časa tudi iščejo možnosti, da bi zaposlili strokovnega sodelavca, ki bi pokrival klubsko dejavnost od petka do nedelje, preučujejo pa tudi možnosti spremembe rednega delovnega časa CID-a. Za celovito ureditev starega rogozniškega pokopališča pa je dal pobudo dr. Marjan Janžekovič (SLS). MG Miklavž pri Ormožu • Proslavljali krajevni praznik Obilo prireditev ob že 43. krajevnem prazniku V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so že od sredine junija praznovali svoj 43. krajevni praznik. Predsednik KS Emil Trstenjak je prepričan, da so z obiskom prireditev, ki si jih je ogledalo preko 1000 obiskovalcev, lahko zelo zadovoljni. Praznovanje se je začelo 9. junija z dnevno-nočnim turnirjem v malem nogometu. Sodelovalo je deset ekip in po borbenih tekmah so slavili domačini - ŠD Miklavž, ki so prejeli tudi prehodni pokal KS. Naslednji četrtek so tekmovali upokojenci v visečem kegljanju. Sodelovalo je veliko število ekip, med moškimi so slavili člani ekipe iz Središča ob Dravi, v ženski konkurenci pa ekipa Sv. Tomaža. Tekmovalno je šlo naprej v soboto, ko se je 12 posameznikov pomerilo v igranju biljarda v Dingo baru. Pokal KS Miklavž je osvojil Branko Horvat iz Miklavža. V nedeljo, 17. junija, je bilo veliko prireditev, še posebej privlačna pa je bila kulinarična razstava aktiva kmečkih žena, ki so se predstavljale predvsem s pecivom, poticami, pogačami in kruhom. Pri peki je sodelovalo 24 žensk. Obiskovalcem so se pred- stavila tudi vsa društva, ki delujejo v krajevni skupnosti - gasilci, športniki, kulturniki, lovci, upokojenci in Rdeči križ. Istočasno sta v prostorih zadružnega doma razstavljala slikar Mirko Meško in kipar Martin Miholič s Kajžarja. Posebna atrakcija je bila tekma koscev. Zadnja tri leta so jo obiskovalci pogrešali, letos pa se je športno društvo opogumilo in prevzelo organizacijo. Na start se je postavilo 9 moških tekmovalcev in ena ženska. Pred tekmovanjem je bilo kar nekaj dogovorov, da naj bi nastopilo še več žensk, vendar je edina zares do konca vztrajala čez 70 let stara Štefka Pučko, ki je dobro držala korak z moškimi konkurenti. Zmagal je Boštjan Kosanjč. Gasilci so se v praznovanje vključili z gasilsko vajo, v kateri sta sodelovali PGD Miklavž in PGD Her-manci. Popoldne je potekalo še tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 23 posameznikov in 8 ekip, po več letih odmora so spet sodelovali strelci domačega PGD in ŠD, kar je tekmovanje popestrilo. Med posamezniki je zmagal Stiven Vočanec, ekipno pa je bilo najboljše SD Ormož. Na osrednji svečanosti ob prazniku KS so podelili priznanja. Zlato priznanje KS je prejela Štefanija Novak za svoje dolgoletno delovanje na kulturnem področju, srebrno priznanje Kulturno društvo Miklavž, bronasto pa Jože Praprotnik, aktiven član več društev, zlasti pa še za dolgoletno prostovoljno ljubiteljsko urejanje centra kraja. Podelili so tudi tri posebna priznanja, za svoje zasluge so jih prejeli Anka Lesjak, Vlado Plohl in RK Hermanci. Naziva častni občan letos niso podelili. Kulturni program je pripravila domača osnovna šola, prijeten večer pa se je nadaljeval s kresovanjem. Praznovanje so Miklavžev-čani zaključili s kolesarjenjem po obronkih KS. Prireditve se je udeležilo čez 60 kolesarjev, organizirali pa so jo skupaj s Sokolsko zvezo Slovenije. Popoldan so zapolnili še z vaškimi igrami, na katerih je nastopilo osem ekip. Sodelovale so vse vasi v KS. Zmagala je ekipa Vinskega Vrha. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: Zalar Prejemniki priznanj krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu v družbi predsednika KS Emila Ustenjaka. Ormož • Velikonedeljski gledališčniki v novi podobi Naši trije angeli Gledališka skupina Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje je znana po svojih zanimivih in pogosto smelih poletnih gledaliških projektih in igrah na prostem. Te dni so že odigrali premiero svoje nove igre Naši trije angeli. Z igro so gostovali tudi na Ormoškem poletju, v Veliki Nedelji pred gradom pa jih bo mogoče videti še 29. in 30. junija ter 1., 4., 5. in 6. julija. V KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje so si po letih igranja najrazličnejših spek-taklov na prostem zaželeli spremembe v načinu igre, v jeziku. Zato so se letos odločili angažirati profesionalnega režiserja. Bojan Maroševič, član SNG Maribor, je že delal z amaterskim igralci in je izziv sprejel. Igralci so kmalu občutili razliko in so mnenja, da so se ob trdem delu naučili veliko novega o igri. Na bralnih vajah je režiser posvetil veliko časa piljenju jezika, dikcije in podajanja. Nekaj zadnjih sezon so bili igralci navajeni igrati predstave predvsem v domačem narečju. Veliko novega jih je naučil, jim pokazal, sicer pa se vidi drugačen pristop do igre. Režiser je predlagal dve besedili, člani društva pa so izbrali Naše tri angele. Tudi v zasedbi je bistvena razlika, saj so bili v Veliki Nedelji navajeni igrati igre z veliko zasedbo, če pa ni bilo dovolj vlog, pa so kakšen lik še dodali. Tokrat nastopa le deset igralcev: Andrej Vaupotič, Mihaela Hebar, Naši trije angeli ... Mateja Gašparič, Aleksandra Dominko, Tonček Žumbar, Tonček Lah, Stanko Zamuda, Bojan Podlesnik, Denis Ozmec in Franček Gašparič. Čeprav gre za manjši zalogaj, kot so jih vajeni in si je režiser na odru zamislil le tiste rekvizite in scenografijo, ki je nujno potrebna, je tehnična ekipa tudi tokrat za tehnično podporo odlično poskrbela. Predstavo jeseni nameravajo prirediti tudi za oder. Viki Klemenčič Ivanuša Pobrežje • Proslavili 25 let CB kluba Poetovio Kljub mobilnikom ostajajo "cebejaši" Člani CB kluba Poetovio Ptuj so četrt stoletja svojega delovanja proslavili v soboto, 23. junija, ko so se zbrali v vaškem domu v Pobrežju ter preživeli dan ob športnih in družabnih aktivnostih, praznovanje pa zaokrožili s slovesnostjo, na kateri so ustanovnim in najbolj zaslužnim članom izročili jubilejna priznanja. Kot je na slovesnosti povedal sedanji predsednik CB kluba Poetovio Ptuj Ivan Kir-biš (CB Haložan), so se srečanja ob srebrnem jubileju društva poleg domačih članov CB kluba Poetovio udeležili tudi gostje CB radioklubov iz koroške, mariborske in koprske regije, s katerimi že dalj časa uspešno sodelujejo. Posebej toplo pa so v svoji sredi pozdravili tri ustanovne člane kluba CB Poetovio: Manfre-da Mundo (CB Mandela), sicer prvega predsednika CB kluba Poetovio, Štefana Po-žlepa (CB Mekatan) in Ivana Doberška (CB Jony). Med obujanjem spominov na začetke in 25 let druženja ob CB radio oddajnih postajah je Ivan Kirbiš spomnil tudi na številne druge aktivnosti, konteste ter prijateljska srečanja, o čemer smo posebej poročali. Ob tem pa opozoril tudi na nenehna prizadevanja ptujskih cebejašev, da bi si zagotovili lasten klubski prostor. Če bo vse po sreči in če bodo dogovori z občino Videm uspešni, pričakujejo, da bodo do prostorov prišli še v letošnjem jubilejnem letu; če ne kot lastniki, pa kot najemniki, važno je, da se bodo imeli kje sestajati in družiti vsaj enkrat na mesec, tako kot to počno že vrsto let. Sicer pa so si ob- Foto: M. Ozmec Slovesnosti ob 25-letnici kluba CB Poetovio so se udeležili tudi trije ustanovni člani (z leve) Manfred Munda, Štefan Požlep in Ivan Doberšek. ljubili, da se bodo še naprej družili in medsebojno povezovali s svojimi CB postajami, čeprav je zaradi izrednega razvoja brezžične telefonije, satelitskega komuniciranja in interneta to tehnološko preživeta zadeva. V imenu ustanovnih članov je nekaj spominov na začetke radiokluba CB Poetovio obudil Štefan Požlep iz Ptuja, ki je med drugim povedal, da je bila pred četrt stoletja CB postaja pravzaprav velik problem. Ker jih v tedanji Jugoslaviji ni bilo dobiti, so primo-predajne CB postaje najpogosteje kupovali v sosednji Avstriji, od koder jih je bilo treba enostavno "pre-švercati". Drugi problem je bila razmeroma velika antena, ki jo je bilo treba prav tako kupiti in nato postaviti čim višje. Problem zase je bila legalnost CB radio postaj, saj so bile v tistih včasih mednarodne radijske zveze prepovedane, kljub temu pa so že takrat komunicirali z Brazilijo, Južno Ameriko in drugimi deželami po svetu. Domačim cebeja-šem pa je pogovor, običajno prek kanala 27, pomenil prijeten klepet, bodisi s stacionarno ali mobilno CB postajo, ter medsebojno obveščanje o vseh pomembnih osebnih ali drugih aktualnih dogodkih. V časih, ko še ni bilo mobilne telefonije, po odročnih krajih pa so bile redke tudi fiksne telefonske linije, je bilo tako komuniciranje izredno pomembno, zato so pogosto pomagali pri prenosu informacij ob referendumih, volitvah, pa tudi ob elementarnih nesrečah ali drugih družbeno pomembnih dogodkih. Ob 25-letnici delovanja kluba so izdali jubilejne spominske zastavice, majice z napisom 25 let CB kluba Poetovio Ptuj in lično barvno zloženko, na kateri so se v besedi in sliki spomnili vseh najpomembnejših dogodkov v tem obdobju. S spominskimi priznanji pa so se spomnili vseh ustanovnih članov ter tistih, ki so s svojo aktivnostjo zaznamovali delovanje kluba v zadnjih nekaj letih. Ptujskim cebejašem, trenutno je v klubu CB Poetovio povezanih 58 rednih članov, so ob četrt stoletja CB valovanja čestitali tudi predstavniki sodelujočih CB klubov iz koroške, mariborske in koprske regije. Slovesnost so z aktualnim skečem o tem, kako je CB postaje pričel izpodrivati mobilni telefon, popestrili mladi domačini, nastopili pa so tudi mladi plesalci folklorne skupine Rožmarin iz Dolene ter trio Škorci. M. Ozmec Od tod in tam Koncert Slovenske filharmonije V eminentnem okolju minoritskega samostana je po enem letu ponovno koncertiral orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Georga Pehlivanianija. Tudi za letošnji koncert so zaslužni v ptujskem društvu Pospesimisti, ki uspešno udejanjajo svoj programski sklop glasbenih projektov in prizadevanj, da bi ptujskemu občinstvu približali vrhunske domače in svetovne glasbenike. Gostja orkestra je bila izjemna mlada sopransitka Sabina Cvilak iz Maribora, ki je študij solopetja končala leta 2004 na gra-ški umetniški univerzi. V sezoni 2004-2005 je postala štipendistka Karajanovega sklada in članica Dunajske državne opere, v letošnji sezoni je dvakrat debitirala na dunajskih slavnostnih tednih. Uspešna je tudi kot koncertna pevka. Občinstvo sta orkester in sopranistka navdušila z deli Smetane, Gounoda, Puccinija, Mihev-ca, Dvoraka, Hačaturjana in Gershwina. MG Ljutomer • Nastopili pihalni orkestri iz Avstrije in Srbije Ljutomerska godba na pihala je ob 85-letnem delovanju pripravila dvodnevno mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki so se ga udeležili orkestri iz avstrijskega Friedberga in Užic iz Srbije. Na domala triurnem koncertu prvega dne pred hotelom Jeruzalem v Ljutomeru so se najprej predstavili Avstrijci (na posnetku), sledil je Duvački orkestar Jovana Ivanoviča iz Užic, za zaključek pa so nastopili še gostitelji. Drugi dan sta na Miklošičevem trgu nastopili godbi iz Užic in Ljutomera. Prireditelji, še zlasti domača godba na pihala, so bili razočarani nad skromnim obiskom, pričakovali so tudi popolnejšo zasedbo občinske uprave, predvsem so pogrešali župana Franca Jurša. NŠ Markovci • Mimi Hughes na obisku Američanka Mimi Hughes, ki se je odločila preplavati reko Dravo od izvira do izliva, je obiskala tudi občino Markovci. Pozdraviljo je župan Franc Ke-kec in ji izročil priložnostno darilo. 51-letna učiteljica iz zvezne države Tennessee je nameravala pot po Dravi nadaljevati po stari strugi. Ker je med zapornicami v Markovcih in Borlom gladina vode prenizka, se je odločila, da bo s plavanjem nadaljevala na Borlu. Vendar le do Zavrča. Državno mejo je Hughsova prestopila v Ormožu, z markovske pošte pa je na svoj dom v Ameriko poslala tudi več daril, ki jih je prejela med potjo. MZ Foto: MG Foto: NS Foto: MZ Ptuj • Obisk patrov minoritov Blagoslov kipa sv. Frančiška in dveh angelov na baročni fasadi cerkve V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan na dan državnosti pozdravil ministra generala p. Marca Tasca, ki kot 119. naslednik Frančiška Asiškega vodi celoten minoritski red na svetu. Obisk Ptuja je bilo prvo njegovo potovanje po izvolitvi v tujino. Na sprejemu so se mu pridružili vikar minorit-ske padovanske province p. Gianni Cappelleto s 45 patri minoriti iz Italije, generalni asistent za Srednjo Evropo p. Miljenko Hontic, provincialni minister hrvaške province p. Duro Hontic, p. Milan Kos, provincialni minister, p. Milan Holc in nekateri drugi. Ptujski župan je z zadovoljstvom povedal, da so bratje minoriti v tem okolju veliko naredili po duhovni in arhitekturni plati. Prepričan je, da bodo tudi v bodoče s svojim znanjem prispevali k razvoju Ptuja. Zadovoljen je tudi, da je v njegovem mandatu bil na Ptuj ponovno prenešen minoritski sedež. V zahvalo za obisk je ministru generalu p. Marcu Tasci izročil faksimile ptujskega statuta iz 14. stoletja, knjigo, v kateri je zapisanih mnogo resnic, ki se jih sodobni pravniki izogiba- Po maši v cerkvi sv. Petra in Pavla so blagoslovili kip sv. Frančiška in dveh angelov na fasadi cerkve. jo. Za pokušnjo je dodal tudi vino iz ptujskega mestnega vinograda. P. Marco Tasca je bil zelo vesel, da so se zbrali na Ptuju, srečanje doživlja kot nadaljevanja asiškega generalnega kapitlja, kjer je sodelovalo okrog sto bratov. Zelo ga veseli, da je na Ptuju vzpostavljeno tako lepo sodelovanje med občino in patri. "Ob tem sodelovanju je pomembno, da ljudem ponudimo tisto, kar potrebujejo na vseh področjih, želim si, da bi od tega sodelovanja vsi želi sadove," je še zaželel p. Marco Tasca. Za lep sprejem v Mestni hiši se je zahvalil tudi p. Milan Kos, provincialni minister. Sprejemu v Mestni hiši je sledila maša v cerkvi sv. Petra Ob tej priložnosti bodo izdali Zbornik cerkve svetega Bolfenka na Kogu. »V njem smo poskušali nanizati vse podatke, ki pričajo o krščanskem življenju naših prednikov in o gradnji našega svetišča skozi stoletja. Mnogo virov je izgubljenih ali uničenih, vseh obstoječih pa najbrž tudi nismo odkrili. Predstavljena so zgodovinska obdobja od začetkov do danes, izpisi iz kronike in drugih cerkvenih virov, predstavljene so šege in navade naših prednikov ob posebnih prazničnih in drugih dnevih. Poiskali smo tudi podatke o kapelicah v naši fari. Predstaviti pa smo hoteli tudi vzorne kristjane, ki so s svojim življenjem dokazali, da so bili zares povezani z Bogom in so živeli po nauku Jezusa Kristusa. To so najprej duhovniki, ki so bili rojeni v naši fari, in tisti, ki so tukaj službovali. Predstavljeni so tudi svetniki, ki jih imamo upodobljene v cerkvi in jih posebej častimo ter se jim priporočamo v molitev,« je povedala Milena Orešnik, predsednica odbora za pripravo zbornika, na tiskovni konferenci pred velikim praznikom. Kogovčani so v preteklo- sti hodili k Božji službi zelo daleč - v cerkev k Veliki Nedelji. To je bilo zlasti v hudi zimi ali vročem poletju velika žrtev. Zaradi tega so najprej na Kogu postavili sliko, nato kapelico in nazadnje cerkev sv. Bolfenka. Cerkve in kapele, posvečene sv. Bolfenku, so običajno gradili na pustih in neobljudenih krajih v spomin na njegovo večletno bivanje v gozdu in puščavi. Na mestu sedanje župnijske cerkve sv. Bolfenka na Kogu je že pred letom 1600 stala kapela, a so jo porušili pred letom 1683, ko so začeli graditi sedanjo cerkev. Dogra- Ptujski župan je v poročni dvorani na Ptuju 25. junija sprejel ministra generala Marca Tasca (desno), voditelja minoritskega reda na svetu. in Pavla ter po njej blagoslov kipa sv. Frančiška in dveh angelov na baročni fasadi cerkve, za katero so kipi še v izdelavi. Gostje so si v torek ogledali tudi samostan in cerkev, se seznanili z našim načinom življenja in dela, si ogledali Ptuj in proštijsko cerkev ter Ptujsko Goro, je med drugim povedal p. Milan Kos. MG Kog • 1. julija cerkveno praznovanje Štiristo let cerkve V nedeljo, 1. julija, ob 15. uri bodo na Kogu praznovali štiristo let cerkve v kraju. Po svečani maši, ki naj bi jo vodil škof Kramberger, bo otvoritev in blagoslov obnovljenega centra Koga s kulturnim programom. jena je bila 1688. leta s prostovoljnim delom in prispevki okoličanov. Leta 1881 so pre-zbiterij podaljšali za sedem metrov. Cerkev je poslikal Janko Horvat, cerkovnik pri sv. Petru v Radgoni. Do leta 1788 cerkev ni imela rednega dušnega pastirja, prvi župnik J. Trampuš je bil umeščen 6. januarja 1875, ta datum pa pomeni tudi rojstni dan župnije sv. Bolfenka na Kogu. Prenovljena cerkev je bila po- svečena leta 1877. Med drugo svetovno vojno je bila precej razdejana in v njej se dolgo ni opravljalo bogoslužje. Obnovili in usposobili so jo šele leta 1958, za časa župnika Ignacija Klasinca. Kot je povedal sedanji župnik Ivan Mohorič, je cerkev precej revna in želijo si obnoviti notranjost. Obnoviti bi bilo potrebno tabernakelj in nabaviti krstni kamen, saj ga sedaj nimajo. Pred nekaj leti so v cerkvi nabavili nove orgle. »Treba je biti zadovoljen in vesel, da cerkev imamo, da se moli k Bogu, ker je cerkev gotovo nekaj prispevala v 400 letih. Takrat ni bilo lahko delati in graditi, kot danes ni. Navdaja me veselje in zahvala za to, kar je prinesla vera v našo faro.« Hkrati s cerkvenim prazni- kom se bodo Kogovčani veselili tudi obnove centra kraja. V zadnjem času je bil urejen prostor pred cerkvijo do trgovine, parkirišče in prostor pred šolo. Obnova je bila skupaj vredna okrog 37 milijonov. Do 2010 se obeta tudi druga faza ureditve parkirišča ob pokopališču. Ureditev prostora pred cerkvijo je vodila projektirna organizacija iz Murske Sobote. Prva faza ureditve je bil v javni razgrnitvi predlani. Od takrat pa do danes je prišlo do spremembe, ker je bila sprva predvidena cesta po drugi strani, sedaj pa pelje mimo župnišča. Zato je bilo treba projekt delno spremeniti. Sprva je bila predvidena elipsasta zelenica in simetrično na vsaki strani po ena gredica ukrivljene podolgovate oblike. Ker je sedaj na levi strani speljana cesta, se je ta simetrija podrla in gredica na levi strani se je skrčila. Nekateri opozarjajo, da gre za verski simbol islama pred krščanskim božjim hramom, drugi pa pravijo, da gre za polkrog. Predsednik krajevne skupnosti Zdravko Hlebec je povedal, da so vse gredice v zaobljenih oblikah, povsod so elementi kot elipsa, krog, polkrog. Morda bo gredica manj burila domišljijo, ko bo delo končano in bo na desni strani narejena še ena greda v prvotno zamišljeni obliki. Res pa je tudi, kot pravijo kritiki, da pred džamijo gotovo nikomur ne bi prišlo na misel, da bi bi oblikoval gredico v obliki križa, pa oglate linije gor ali dol. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Sveti Bolfenk, zavetnik kogov-ske cerkve Zaradi tehničnih popravkov je bil prvotni načrt ureditve prostora pred cerkvijo spremenjen. Za načrtovano daljšo gredico je zmanjkalo prostora in ostal je samo polmesec, ki nekatere preveč spominja na islam. Kogovska cerkev je ena skromnejših. Foto: MG Foto: MG Foto: vki Foto: vki Cerkvenjak • Osrednja slovesnost ob 9. občinskem prazniku Športne in kulturne prireditve V občini Cerkvenjak že od 15. junija potekajo prireditve ob 9. občinskem prazniku; sklenile se bodo 1. julija. V soboto, 23. junija, se je praznovanje pričelo s srečanjem pilotov ULN na vzletišču Cagona v organizaciji domačega Aerokluba Sršen. Popoldan je potekal turnir v malem nogometu mladih ekip iz Cerkvenjaka, Benedikta in Vitomarcev na igrišču za OŠ Cerkvenjak v organizaciji KMN Cerkvenjak. Sledil je veteranski turnir v malem nogometu. Pozno popoldan se je pričel 11. tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu in občine Cerkvenjak. Nedeljsko praznovanje, 24. junija, se je pričelo ob 7. uri s preletom motornih padalcev, zmajarjev in ultralahkih letal domačega Aerokluba Sršen. Ob 10. uri je potekala sv. maša v cerkvi sv. Antona, posvečena prazniku občine. Ob 11. uri se je v kulturnem domu v Cerkvenjaku pričela osrednja slovesnost ob 9. občinskem prazniku. Na njej je zbranim o nadaljnjem razvoju občine spregovoril župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Za bogat kulturni program so poskrbeli člani in članice mešanega pevskega zbora društva upokojencev Cerkvenjak, člani vokalne skupine Završki fantje, plesalca Martina Golob in Denis Zorec, folklorna skupina KUD Cerkvenjak in pianistka Anja Mauko. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja. Plaketo občine Cerkvenjak so podelili Društvu kmečkih deklet in žena Cerkvenjak, zahvali ob- 9, UBUNa^Li Prejemniki občinskih priznanj skupaj z županom Jožetom Kraner-jem in predsednikom komisije za priznanja Mirkom Kožarjem Prejemniki priznanj za lepo urejeno okolje skupaj s županom Jožetom Kranerjem in predsednikom TD Cerkvenjak Alojzom Zorkom čine Cerkvenjak pa Feliksu Borku in Rozini Lorenčič. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja za lepo urejeno okolico. Prejeli so jih družina Hojnik iz Cagone 43, družina Fekonja iz Andrencev 24 a in družina Kocuvan iz Peščenega Vrha 9. V imenu županov sosednjih občin, ki se jih je zbralo preko deset, je zbrane nagovoril župan občine Lenart in poslanec državnega zbora mag. Janez Krambeger. Po končani osrednji slovesnosti je v organizaciji TD Cerkvenjak potekala povorka, v kateri so predstavili stare običaje in navade z naslovom »Obudimo stare čase«. Obiskovalci so lahko v povorki Pobrežje • Osme Igre brez meja Vroče, mokro, glasno ... Na pobreškem igrišču ob vaško-gasilskem domu je bilo nedeljsko sončno popoldne dvakrat vroče - prvič zaradi sonca, drugič pa zaradi napetih Iger brez meja, ki so jih letos pod taktirko domačega Športnega društva pripravili že osmič zapovrstjo. „Na letošnje igre se je prijavilo osem ekip, štiri so iz Po-brežja, dve iz haloškega konca občine, ena iz občine Hajdina in ena iz Kidričevega. Člani tekmovalnih ekip pa se bodo pomerili v osmih različnih disciplinah. Zmagovalna ekipa bo seveda tista, ki bo zbrala največ točk, najboljše tri ekipe pa bodo nagrajene s pokali. Seveda pa ni smisel teh iger v Lovljenje vodnih balonov „v oklepu" se je dvakratno obneslo; če je tekmovalec ujel cel balon, je ekipa dobila točko, če je balon počil, pa se je na hudi vročini prilegla vsaj mokra osvežitev ... videli gašenje požara pred 50 leti, žganjekuho, mlade modelarje, motoriste, delo v vinogradu, koline in najstarejšo obrt. Popoldan je potekalo tekmovanje mladih modelarjev, zvečer pa tek v organizaciji Študentskega kluba Slovenske gorice. Ob 20. uri na predvečer praznika pa so se Cerkvenjačani zbrali pod lipo samostojnosti v Cerkvenjaku. V ponedeljek, 25. junija, pa je v Cerkvenjaku potekalo tradicionalno kolesarjenje po mejah občine Cerkvenjak. Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili v nedeljo, 1. julija, s tekmovanjem v streljanju z zračnopuško. Zmago Šalamun dokazovanju in tekmovalnosti, ampak predvsem v družabnosti, smehu in aktivnem preživljanju prostega časa," je pred začetkom povedal predsednik ŠD Pobrežje Edi Koderman. In ko je začela peči najhujša popoldanska vročina, pred katero se je napovedovalec in komentator dogajanja Marjan Nahberger skril pod širok, skoraj že mehiški slamnik oz. sombrero, so se humorne igre začele. Najprej je bila na vrsti hoja po vrvi, kjer so tekmovalci kljub asistenci dveh poma-gačev morali pokazati kar lepo mero ravnovesja, sledila je vožnja s samokolnico, pa pretakanje pristnega pobreškega kvin-tona, lovljenje vodnih balonov v oklepu, lovljenje jabolk z usti, priprava šmorna (kjer je šlo za spretnost prenašanja in ohranjanja celih jajčk), nato še prediranje balonov s trebuhi in za konec iskanje kovancev v bazenu. No, kovanci niso bili evri, čeprav so bile bitke v ba-zenčku tako ostre, kot da bi res šlo za velikanske vsote te nove valute ... a je šlo za navadne, že „propadle" tolarje .... Borbe in bitke na pobre-škem igrišču so se sicer odvijale celo popoldne, mladci in mladenke pa so se za vsako točko potegovali, kot da gre za „življenje in smrt", številna publika, skrita bolj ali manj v senci dreves ali začasnih šankov, pa se je neizmerno zabavala in seveda - nasmejala. Navsezadnje je bilo vse dogajanje temu tudi namenjeno ... Od tod in tam Ptuj • Začetek del na Ptujskem jezeru Foto: Črtomir Goznik Na Ptujskem jezeru so se 26. junija pričela težko pričakovana dela: gradnja pristanišča, vstopno-izstop-nih mest, veslaške proge in plovbnih poti. Sredi junija so pogodbo o gradnji podpisali Mestna občina Ptuj, občina Markovci in podjetje Radial, d. o. o., ki bo posle vodilo. Najugodnejšo ponudbo je v postopku javnega naročanja oddalo podjetje Radial, d. o. o., Ptuj, s partnerjem Metal Industries International iz Francije. Investicija na Ptujskem jezeru bo stala 750.324 evrov, od tega znaša sofinancerski delež, ki ga zagotavljata ministrstvo za šolstvo in šport (25 odstotkov) ter Evropski sklad za regionalni razvoj (75 odstotkov) 625.270 evrov. Preostanek v višini 125.054 evrov zagotavljata MO Ptuj in Markovci v deležu 80,1-odstotka in 19,9-odstotka. Gradnja prvega rečnega pristanišča v Sloveniji naj bi bila končana do 31. avgusta letos. Ptuj • Podjetniki in dobrodelnost Foto: Črtomir Goznik Na sedežu podjetja Tames Franca Šegule so se 21. junija sestali mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, Tatjana Matjašič, socialna delavka, Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, tudi koordinator v humanitarnih akcijah, ki potekajo preko Centra za socialno delo, in Robert Šegula Direktor CSD Ptuj se je ob tej priložnosti zahvalili podjetju Tames, ki vedno prisluhne, ko je potrebno pomagati. Direktor Tamesa Franc Šegula je povedal, da ima njegovo podjetje posluh za ljudi v stiski, najpogosteje pomagajo z materialnim vložkom. Za takšno obliko pomoči se vedno odločajo, ko gre za novogradnje objektov ali obnove, ker se denar včasih ne uporabi za prave namene. V zadnjem času so tako že pomagali družini Pravdič v Ruc-mancih, Mojci Sagadin in Pokrajinskemu muzeju Ptuj za nakup dvigala. Tokrat bodo družini Hohnjec iz Korenjaka (občina Zavrč)pomagali z materialom za napeljavo vodovoda. Po najboljših pa močeh bodo ljudem v stiski pomagali tudi v bodoče. MG Ljutomer • Za ljubitelje predelanih vozil Ljutomerski avto klub Več različnih znamk (VRZ) je pripravil vsakoletno, tokrat že 3. srečanje, na katerem se je zbralo 54 ljubiteljev predelanih vozil iz severovzhodnega predela Slovenije. Klub iz Lenarta Extreem car team jih je prispeval največ - kar 18. Sicer pa je ob tekmovanju osnovni namen srečanja v druženju in spoznavanju novo predelanih cestnih vozilih. Pod budnim očesom strokovne komisije so bili ocenjeni in nagrajeni najboljši, za kar so prejeli pokale, priznanja in nagrade donatorjev. Po kategorijah so najboljše ocene prejeli - clean look (čista linija vozil): VW golf 3 (Simon Balažic), medium look (predelana vozila za vsakdanjo uporabo): fiatpunto (Gregor Fras), ekstrem look (vozila, ki niso namenjena vsakdanji uporabi): peugeot 2006 (Uroš Predikaka), street sound (meritve glasnosti športnih filtrov in izpuhov): opel astra (Jure Špindler), najnižje vozilo: VW golf 4 (Jernej Vračko). NŠ Foto: ZS Foto: ZS Foto: NS Foto: SM Voličina • Četrt tisočletja šolstva Prizidek in novi vrtec prihodnje leto V prvi šolski kroniki, ki jo hranijo v OŠ Voličina, je zapisano, da je leta 1757 pri Sv. Rupertu (danes Voličina) že bil stalni učitelj, in na osnovi tega podatka v Voličini letos praznujejo 250-letnico šolstva. Zapisi v kroniki pravijo, da je leta 1838 bila v Voličini zgrajena prva osnovnošolska zgradba, leta 1902 pa druga - sedanja šolska stavba. Leta 1953 se je pričela akcija za izgradnjo osnovne šole v Selcih, vendar projekt ni bil nikoli realiziran. Leta 1970 je šolska stavba v Voličini bila v celoti obnovljena in k njej je bil zgrajen prizidek, leta 1972 je bila v Voličini prenovljena stara telovadnica. Leta 1994 je bila izvedena nadgradnja prizidka, odprli pa so tudi vrtec. Leta 1997 je bila ob osnovni šoli zgrajena nova telovadnica, decembra 2004 pa so bili urejeni še šolski prostori v mansardi. V četrtek, 21. junija, so v sklopu prireditev ob 250-letni-ci šolstva organizirali že peto prireditev v počastitev častitljivega jubileja, ki so jo združili s prireditvijo ob zaključku šolskega leta. Slovesnost se je pričela pred kulturnim domom z nastopom godbe na pihala MOL iz Lenarta in prihodom Herbersteinove konjenice. Na prireditvi so se predstavili otroci iz vrtca Voličina, otroški in mladinski pevski zbor, nonet ter ostali učenci s posameznimi nastopi deklamacij, dramatizacij, petja in plesa. Zbrane so pozdravili ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik ki se je sprehodil skozi zgodovino šolstva v Voličini in dejal, da so si postavili tri cilje. Jeseni nameravajo izdati zbornik o Voličini, takrat so tudi nameravali odpreti oddelek glasbene šole, vendar jim ni uspelo, zato Zaslužni učenci, ki so prejeli priznanja, skupaj z ravnateljem Antonom Goznikom in državno sekretarko dr. Magdaleno Šverc. bodo prizadevanja nadaljevali. Tretji cilj pa je, da bi ob jubileju položili temeljni kamen za gradnjo prizidka k osnovni šoli Slovesnosti sta se zraven otrok, številnih krajanov in ravnateljev sosednjih šol udeležila tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport dr. Magdalena Šverc. in za novi vrtec. Ravnatelj je poudaril, da Voličina potrebuje novi vrtec, ki bo lahko sprejel otroke prvega starostnega obdobja. Za investicijo je v naslednjih proračunih občine Lenart zagotovljenih okrog 1,5 milijona evrov lastnih sredstev. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je poudaril, da bo občina Lenart pomagala pri dograditvi šole in izgradnji vrtca. Ob jubileju je kolektivu šole zaželel še naprej uspešno delo in dodal: »Želim, da še naprej delate uspešno v dobro otrok, kajti otrok je kakor knjiga, iz katere beremo in v katero naj bi pisali.« V imenu Ministrstva za šolstvo in šport je zbranim spregovorila državna sekretarka dr. Magdalena Šverc, ki je pri vzgoji poudarila pomen vrednot. Na slovesnosti so zaslužnim učencem podelili priznanja. Po proslavi je bila v prostorih osnovne šole na ogled razstava izdelkov učencev. Zmago Šalamun Ormož • Sprejem za odličnjake Odlično! Minuli petek je župan občine Ormož Alojz Sok sprejel odličnjake in jim ob zaključku šole podaril praktična darila in nekaj nasvetov. Dvorana ormoškega gradu, namenjena slavnostnim sprejemom, je bila minuli petek polna mladosti. Ravnatelji štirih osnovnih šol in gimnazije so na sprejem poslali svoje najboljše učence. Zares bogato bero odličnjakov je imela letos največja šola v občini, OŠ Ormož, kjer jih je bilo kar 21. V OŠ Miklavž pri Ormožu Na sprejem k županu je bilo povabljenih 77 mladih odličnjakov. je bilo vseh devet let šolanja odličnih osem, v OŠ Velika Nedelja sedem in v OŠ Ivanjkovci trije učenci. Številni učenci tudi po osnovnem šolanju dosegajo odličen uspeh v šoli. V Gimnaziji Ormož je bilo letos odličnih 38 dijakov. Še posebej so bili uspešni dijaki drugih letnikov, kjer je bilo 16 odličnjakov, med maturanti pa jih je bilo odličnih osem. Župan Sok je v krajšem nagovoru izpostavil, da so to mladi, ki bodo v prihodnosti krojili usodo našega kraja. Vsem, ki se odpravljajo v šolo izven Ormoža, je zaželel, da se vračajo domov, kjer imajo domače, ki jih potrebujejo. »Ponosen sem na vas, kot tudi vsi, ki vas spremljajo. Uspelo vam je več kot drugim. Tistega, kar ste se naučili, vam ne more nihče vzeti. In če sem malo sarkastičen, tudi tistega, česar se niste naučili, ne,« je bil dobro razpoložen župan Sok. Odličnjaki so letos prejeli zelo praktično darilo - mesečno vstopnico za ormoški bazen in pisalo, s katerim bodo mami lahko napisali, kam so odšli, kot jim je koristno uporabo pisala sugeriral župan. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: ZS Foto: ZS Foto: vki Od tod in tam Kidričevo • Prenovljena kapela Foto: Dženana Bečirovič V okviru praznovanja občinskega praznika občine so v Kidričevem v petek, 22. junija, odprli razstavo v prenovljeni pokopališčni kapeli. Razstava nosi naslov Oj, fanti, kaj pa zdaj? - Vojaška taborišča in rezervne bolnišnice v Strnišču med letoma 1915 in 1918. Predstavila jo je avtorica mag. Nataša Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. O taboriščih in bolnišnicah pa je govoril tudi župan občine Kidričevo Jožef Murko, ki je poudaril, da so v Strnišču lahko imeli okoli 9700 ranjenih in bolnih vojakov, 2400 vojnih ujetnikov in 2000 zaposlenih. Do konca prve svetovne vojne naj bi v vseh rezervnih bolnišnicah umrlo okoli 2340 vojakov, ustni vir pa navaja, da so na vojaškem pokopališču v Strnišču do konca prve svetovne vojne pokopali okrog 3000 vojakov in ujetnikov. Sočasno z odprtjem razstave so v Kidričevem odprli tudi prenovljeno pokopališčno kapelo, ki je te dni praznovala 90. obletnico postavitve. Dženana Bečirovič Gorišnica • Proslava ob dnevu državnosti Foto: SM V kulturni dvorani občinske stavbe je občina Gorišnica v petek zvečer pripravila proslavo ob dnevu državnosti. Maloštevilni obiskovalci so lahko prisluhnili pestremu kulturnemu programu, ki so ga izvajali: otroški pevski zbor (na sliki), skupina Pevci iz vasi, moškipevski zbor ter domači tamburaši. Dogajanje so povezovali recitali gorišniških osnovnošolcev, zbrane pa je pozdravil tudi župan Jožef Kokot ter ob tej priložnosti spregovoril o pomenu in dosežkih samo-stojne Slovenije, pa tudi o poti razvoja države in občin v prihodnosti. SM Ptuj • Marika Vicari prvič v Mestni hiši Foto: Črtomir Goznik V Mestni hiši na Ptuju so odprli razstavo Tretja pokrajina mlade italijanske slikarke Marike Vicari, ki ustvarja na relaciji Vicenza, Benetk in Ptuja. Čeprav je z najstarejšim slovenskim mestom povezana že od leta 2003, kjer deluje kot umetnica in kustosinja mednarodnih likovnih projektov v galeriji FO.VI in društvu Art Stays, tokrat prvič razstavlja v galeriji Magistrat. Na ogled so dela, kijih prvič razstavlja, nov pogled (sprehod) na pokrajino skozi posebno tehniko grafita in smole na les. Njen ustvarjalni opus je predstavil slikar JernejForbici. Razstavo je odprl podžupan MO Ptuj. Marika Vicari seje rodila leta 1979 v Vicenzi, leta 2003 diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, lani pa je magistrirala na Fakulteti za oblikovanje Univerze za arhitekturo v Benetkah. MG Videm • Z zadnje seje občinskega sveta Da za zbornik, ne za Bistro Videmski občinski možje in žene zadnje čase, že kar nekaj mesecev, na sejah delujejo kot skrbno uigran mešani pevski zbor. Očitno je zapela hudo stroga taktirka (močne županske opozicije?) in razna večja odstopanja od notnih zapisov se, kot kaže, ne slišijo več na javnih sejah, ampak verjetno le še na „vajah", beri: kolegijih ... Približno takšna je bila tudi zadnja junijska seja, saj hudih nasprotovanj in kakšnih sočnih, zanimivih kontriranj, ki so v prejšnjih časih poskrbela za zanimivost debat, sploh ni bilo. Nekaj malega je že bilo, no, ampak v primerjavi s „starimi, dobrimi časi" je to prava malenkost. Tokrat so se svetniki brez posebne razprave odločili za podporo domači kandidatki za ravnateljico OŠ Videm - Dragici Majhen iz Lancove vasi. Sicer se je v „ožji izbor" glede na zahtevane razpisne pogoje uvrstila tudi Jasmina Ferk, a so bili svetniki bolj naklonjeni domači občanki, že doslej zaposleni v šoli, kar je povsem vsakdanja zadeva. Za malenkost več besedovanja je ob točki o pripravi zbornika občine Videm poskrbel Franc Kirbiš starejši. Menil je namreč, da bi lahko 15 ali celo 20 milijonov tolarjev, kolikor bo po njegovem prepričanju na koncu stal zbornik, namenili kakšnim bolj nujnim projektom. Župan Friderik Bračič je sicer pojasnil, da je ocena precej nižja in da bi naj zbornik stal med 10 in 12 milijoni starih tolarjev, pri čemer bi seveda poskušali čim več sredstev pridobiti s sponzorji in dona- torji. Ostali svetniki, tisti, ki so se pač oglasili, so bili enotnega mnenja, da bi zbornik bilo dobro začeti pripravljati, da pa je res potrebno biti zelo pazljiv pri izbiri piscev in kasneje tiskarskega dela, saj preplačevati zadeve nima smisla. Na koncu pa so z veliko večino glasov potrdili, da naj se priprave za oblikovanje domačega zbornika vendarle začno, saj navsezadnje ne gre, da bi njihova sosednja občina zbornik že imela, Videm pa bi še v nedogled ostajal brez tako pomembne knjige. Pri vprašanju poimenovanja regije; ali naj se imenuje spodnjepodravska ali vzhod-noštajerska, so bili po kratki razlagi župana, da je vzhodna Štajerska veliko bolj prepoznavno ime, vsi za vzhodno-štajersko, prav tako pa ni niti bila smiselna razprava, kje naj bo sedež - jasno, da na Ptuju. Pritisk pa je svetnikom tokrat dvignila ponudba Bistre, da s svetovanjem za ceno 4000 evrov pomaga občini pri pripravi projekta za prijavo na razpis za sofinanciranje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Čeprav je bilo vse skupaj malo zavito v zelo strokovno besedičenje, je bilo videm-skim svetniškim glavam hi- Videmski svetniki zadnje čase „pojejo" precej bolj ubrano kot nekoč; le čigava taktirka jih je umirila?! . tro jasno, kam pes taco moli: Bistra naj bi po njihovem glasno izraženem mnenju „nastavila lonček" tako, da bi upravi malo pomagala pri sestavi projekta, s katerim naj bi se potem občina poskušala prebiti na razpisu za Juršinci • 9. redna seja Dom za starejše bo! Najpomembnejša točka 9. redne seje občine Juršinci, ki je potekala v četrtek, 21. junija, ob 20. uri, je predlog sklepa o nameri sodelovanja z Domom upokojencev Ptuj v projektu izgradnje doma za starejše v Juršincih. Župan Alojz Kaučič upa, da bodo gradnjo začeli čez dve do tri leta, končali pa naj bi ga zelo hitro. Seja se je začela s potrditvijo zapisnika 8. redne seje in nekaj kratkimi točkami, ki so jih svetniki obravnavali in večino tudi sprejeli. Sprejeli so odloke o ustanovitvi OŠ Juršinci, Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka. Obravnavali so tudi Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Juršinci, a tega niso sprejeli, saj so izrazili željo, da ga pred sprejetjem podrobneje pregledajo. Več pozornosti so svetniki namenili obnovi in modernizaciji povezovalnih cest. Sprejeli so predloge, s tem pa naj bi se dela na cestnem odseku Vodol-Polenšak začela že drugo leto, na povezovalni cesti Juršinci-Grabšinski Breg pa leta 2009. Za projekt modernizacije ceste Vodol-Polenšak bosta občina Juršinci kot nosilec projekta in občina Dornava kot partner skupaj sodelovali pri razpisu za regionalne razvojne programe za obdobje 2007-2013. Zelo pomembna točka seje je bil predlog sklepa o nameri sodelovanja z Domom upokojencev Ptuj, v projektu izgradnje doma za starejše v Juršincih. Po besedah župana občine Juršinci Alojza Kauči-ča je sodelovanje z direktorico ptujskega Doma zelo zadovoljivo. »Potrebno je še pridobiti parcelo. Nameravamo graditi na parceli, ki je v lasti Cerkve, nisem pa prepričan, ali nam jo bodo podarili in s tem šli v javno-zasebno partnerstvo ali pa jo bomo kupili. Zaenkrat pogovori tečejo dobro. Potrebno je še urediti dokumentacijo in potem bomo začeli graditi,« je dejal Kaučič. Če bo vse potekalo po načrtih, bi gradnjo začeli leta 2009 ali leto kasneje, bo pa to za občino izredno velika pridobitev. Dom za starejše Juršinci naj bi bil zgrajen tako, da ga bo možno dograjevati. V prvi fazi bo imel kapaciteto 30 postelj in prostor za dnevno nego, kar pomeni, da bi starejši lahko tam preživeli dan, prespali pa bi doma. To bo novost, saj pri nas česa takega še ne poznamo. S tem projektom bi občina zagotovila tudi nova delovna mesta, teh bodo na samem začetku razpisali 17, kar je po besedah Kaučiča za Juršince velika pridobitev. Veliko pozornosti so svetniki in župan na 9. redni seji namenili tudi občinskemu prazniku, osrednja občinska proslava bo namreč 11. avgusta, dogajanja v okviru praznika pa že potekajo. Svetniki so pred zadnjo točko, pobude in vprašanja, obravnavali še vlogo Turističnega društva Gomila, ki bo letos praznovalo 60-letnico. Iz občinskega proračuna so TD Gomila za izvedbo aktivnosti ob praznovanju namenili 200 evrov. Dženana Becirovic nekaj denarja. Nepojasnjeno je ostalo sicer vprašanje, ali je bila Bistra za pomoč zaprošena s strani občine ali je ponudbo oddala samodejno. Po razlagi župana in direktorice občinske uprave Darinke Ratajc pa je bilo možno sklepati, da je občina tista, ki je zaprosila za pomoč. Rataj-čeva je namreč povedala, da je v tem času zunaj ogromno razpisov, na katere se občina prijavlja z različnimi projekti, da maloštevilnim zaposlenim enostavno zmanjkuje časa za kvalitetno pripravo vse dokumentacije, nekvalitetno pripravljen projekt pa nima upanja za uspešno kandidaturo. No, svetniki pa se na tej točki niso dali omajati; kljub opozorilu župana, da mora biti projekt oddan že do konca junija in da je to prevelika obremenitev za upravo, je velika večina svetnikov glasovala proti sprejetju in plačilu pomoči s strani Bistre s pojasnilom, da je njihova občinska uprava dovolj strokovno podkovana, da bo zmogla udeja-niti tudi ta projekt ... Sledilo je še sprejemanje rebalansa proračuna zaradi prilivov po 21. členu ZOF in na podlagi sredstev iz RRP. Svetniški zbor je že na začetku zahteval, da se lahko rebalans opravi le za ti dve postavki, nikakor pa ne za ostale morebitne spremembe na ostalih postavkah proračuna, ki naj bi jih z rebalansom popravljali v jeseni. Bolj kot okoli samega rebalansa se je nato razprava razvnela ob vprašanjih, zakaj je spremenjena prioriteta modernizacij dveh haloških odsekov cest, kot je bilo razvidno iz dokumentacije. Stopajnika je tako zanimalo, zakaj sta izpadla projekta modernizacije cestnih odsekov na Avguštin in v Malo Varnico. Župan Bračič je pojasnil, da se za cestni odsek na Avguštin šele pripravlja potrebna dokumentacija in zato ne more biti že predmet realizacije, odsek za Malo Varnico pa ne ustreza pogojem trenutno aktualnega razpisa, torej ne morejo zanj pridobiti nobenih dodatnih sredstev, zato bo moral nekoliko počakati. Bolj glasen za haloške ceste pa je bil tokrat Brane Orlač, ki ga je pošteno zjezilo, zakaj je izpadla obnova lokalne ceste Kamen-Zakl, cestni odsek Repišče-Veliki Okič-Slatina pa je ostala v realizaciji: „To je čisti absurd, nekaj ni v redu. Odsek ceste Kamen-Zakl je nekoliko daljši, predvsem pa je prometno veliko bolj obremenjen kot tisti drugi odsek ceste. Če se že lahko začne modernizacija samo ene od teh dveh cest, potem mora biti cesta Kamen-Zakl prednostna!" Orlač je z argumenti tokrat dosegel zamenjavo na prioritetni lestvici obnove haloških cest, drugi odsek od Repišča do Slatine pa bo tako moral počakati na naslednji razpis. In da zadeva ne bi bila preveč enostavna, so se nato svetniki še malo dajali okoli tega, kam naj gre denar iz RRP in razpisov, vezanih za obmejni pas, saj po dikciji v obmejni pas šteje celotno ozemlje občine Videm (do 10 km od meje), zato bi nekaj denarja lahko in morali „pokasirati" za svoje ceste tudi „nižinci" ... SM Foto: SM Ptuj • 15-letnica Mlekarske zadruge Skozi burno obdobje Mlekarska zadruga Ptuj, ki jo vodi Drago Zupanič, je 22. junija praznovala 15 let svojega obstoja. Ob ustanovitvi leta 1992 je štela kar 2240 članov oz. proizvajalcev mleka z letnim odkupom 15.800.000 litrov mleka, odkup pa se je vršil v 98 zbiralnicah. Takratni prihodek zadruge je znašal 580 milijonov tolarjev. „Danes je v našo zadrugo vključenih le še 560 članov, vendar pa letni odkup presega 32 milijonov litrov mleka vrhunske kakovosti, na kar smo izredno ponosni," pravi Zupanič in nadaljuje: „Danes imamo 198 odkupnih mest, prihodek zadruge je presegel 2,5 milijarde starih tolarjev oz. 10 milijonov evrov. V ta prihodek je sicer zajet še 15 % delež od prodaje trgovskega blaga. Število zaposlenih pa je ostalo enako, skupaj nas je pet." Zadruga je v preteklem 15-letnem obdobju pospešeno vlagala v osnovna sredstva, predvsem v opremo hladilne tehnike za zbiralnice mleka, nabavo silosov, ki se uporabljajo za sojo in druge krmne mešanice, posodabljala se je tudi računalniška oprema itd. Največja pridobitev za zadrugo pa je bil nakup upravne stavbe in skladiščnih prostorov na Ormoški cesti v letu 2001. „Seveda pa to še zdaleč niso vse aktivnosti, ki smo jih v zadrugi izvajali. Naša MZ je odigrala vidno vlogo pri spremembi uredbe in s tem pri ukinitvi pregledov molz-nikov enkrat letno, kar je bilo povezano z velikimi stroški. Poudarjali smo, da hlev ni živilski obrat, da se mleko itak prepelje v mlekarno ter termično predela in da zato ni razloga za tovrstne preglede. Z vztrajnostjo in argumenti nam je uspelo, da je bila uredba po treh letih preklicana. Podobno je zgodba z boleznijo BSE. Naše prizadevanje ob izbruhu je bilo usmerjeno na kmetijsko ministrstvo, da pri- de do spremembe uredbe in pokritja vseh stroškov, ki jih je kmetija utrpela. Predvsem po naši zaslugi in tudi po zaslugi območnega zavoda je prišlo do hitre spremembe uredbe v smeri, da se v bodoče ob izbruhu te bolezni ne pokolje cela čreda, ampak le obolela žival. Največja preizkušnja za našo MZ pa je bila znana 'klo-ramfenikolska afera'. Kaj se je dogajalo, ne bi obnavljal; vsa krivda se je hotel zvrniti na kmeta, ki pa ni bil popolnoma nič kriv. Z velikim stroški, ki smo jih imeli v zadrugi zaradi nenormalno velikega števila odvzetih vzorcev ter z dokazali, nam je uspelo dokazati, da kmetje niso krivi, celo jasno smo pokazali na dejanske krivce, ki vse to zakuhali: veterinarje. Ti so vedeli, za kakšen antibiotik gre. Škoda, ki je nastala, pa je vseeno ogromna in nepopravljiva; Slovenijo je ta afera stala 2,5 milijarde tolarjev, našo zadrugo pa 6 milijonov stroškov. V tolažbo nam je zdaj lahko samo to, da bodo prizadeti proizvajalci mleka zdaj dobili preko tožb proti VURS-u povrnjeno škodo zaradi prepovedi oddaje mleka. Prve tožbe so že dobljene, dokazana je bila namreč napaka v postopku. Pri nekaterih zadevah pa MZ ni bila tako uspešna, kljub neprenehnemu trudu in dokazovanju nepravilnosti oz. nesmotrnosti dogajanja v slovenskem mlekarstvu: „Gre za rigidnost vztrajanja na zatečenem stanju pri naših treh slovenskih mlekarnah. Kljub nujnosti povezovanja se to nikakor ne zgodi, vse ostaja Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič je na dosedanje poslovanje zadruge ponosen, vseeno pa ga prihodnost skrbi, saj se tri velike slovenske mlekarne še vedno ne znajo ali nočejo dogovoriti o skupnem sodelovanju in nastopu. le pri besedah. Kot direktor MZ sem se za to zavzemal ves čas in se še vedno. Čeprav se stanje nekoliko izboljšuje, so številke v mlekarnah še vedno rdeče. Ta nepovezanost slovenskih mlekarn se bo hudo maščevala po pričakovani ukinitvi mlečnih kvot, ki jo zahtevajo največje proizvajalke mleka v EU. Če se to oz. ko se bo to zgodilo, bo pritisk tujih proizvajalcev na naš trg izjemno velik, cenovno bodo zaradi velikosti ugodnejši, vsi pa vemo, kako poslujejo naši trgovci ... Mlekarne se bodo morale povezati, izdelati neke skupne programe, zmanjšati stroške, če bodo hotele konkurirati in preživeti. Svoje pa bi k temu morala dodati tudi država, predvsem s promocijo domačih kvalitetnih mlečnih izdelkov." Med „zgrešene" projekte MZ spada danes tudi prevzem ptujske mlekarne, čeprav so bili načrti precej drugačni in zelo obetavni. Po pregledu stanja pa je bilo Zu-paniču hitro jasno, da zadeva nima prihodnosti, ideja o povezovanju z Mlekarno Celeia ter skupni znamki Zelena dolina namreč ni doživela realizacije, zato so jo kasneje pač pripojili k Pomurskim mlekarnam, s katerimi MZ še danes dobro sodeluje, čeprav slednje niso več edini odkupovalec mleka: „Že lani septembra smo se zaradi težav pri izplačilih za mleko, predvsem zaradi velikih zamud, zaradi česar smo sami najemali kredite, da smo članom pravočasno izplačevali mleko, odločili, da del mleka prodajamo Ljubljanskim mlekarnam. Trenutno je stanje takšno, da je 1,6 milijona litrov mleka mesečno prodamo Ljubljanskim mlekarnam, 1,1 milijona litrov mleka pa še Pomurskim mlekarnam. Odkupna cena mleka je v zadnjem obdobju zelo dobra, saj presega evropsko povprečje. V EU namreč znaša povprečje 26,45 evra na 100 kg, pri nas pa 29 evra na 100 kg. Vnesli smo pa še eno novost, ki se je za naše člane izkazala za zelo ugodno, saj proizvajajo res vrhunsko kvalitetno mleko; in sicer gre za t. i. „prodajo mleka na rampi". To pomeni, da se mleko vzorči takoj pri samem odvzemu in se na podlagi tega vzorca tudi oceni ter plača." Med bolj grenkimi pilula-mi, ki jih je vodstvo ptujske MZ tudi moralo pogoltniti nekaj časa nazaj, je bil odhod devetih velikih kmetov, proizvajalcev mleka, ki so se odločili za samostojno prodajo mleka v Italijo: „Ne vem, koliko so še danes navdušeni ali zadovoljni s to odločitvijo. Svojih obračunskih obrazcev namreč ne pokažejo, po informacijah, ki jih mi imamo, pa ne dosegajo prav nič višje odkupne cene, kot jo imajo naši člani. Takšna njihova odločitev se mi osebno nikakor ne zdi pravilna, saj je šlo za iskanje in zadovoljevanje nekih lastnih profitnih interesov ne da bi se ob tem vprašali, ali je za cent razlike res potrebno rušiti zadružništvo in zadružniško miselnost. Na srečo se je pri večini še vedno obdržala, zato je naša MZ tudi med največjimi v Sloveniji in brez dvoma tudi zelo uspešna, ne glede na vse težave. Naše poslanstvo je namreč prav v doseganju čim boljših pogojev dela in zaslužka za naše člane, za naše kmete, ki predstavljajo osnovo proizvodnje in domačega mlekarstva." Drago Zupanič kljub ne ravno obetajoči prihodnosti mlekarstva; slednja je v precejšnji meri odvisna od tega, ali se bodo tri osrednje slovenske mlekarne vendarle znale povezati in dogovoriti; pravi, da 'puške v koruzo' ne bodo vrgli: „Upam si trditi in sem prepričan, da bo MZ Ptuj tudi v prihodnje opravljala svoje poslanstvo ter si naprej prizadevala za zaupanje svojih članov. Potrebno pa se je zavedati, da brez enotnosti, brez takšnih članov našega UO in NO ter zaposlenih vsega tega ne bi dosegli." SM Kmetijstvo • Z občnega zbora Sindikata kmetov Slovenija Težave se nadaljujejo ... V Šikolah se je sredi junija kar nekoliko mimo oči javnosti zgodil redni letni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije. Slednji sicer združuje 4000 kmetov, zbora pa se jih je udeležilo le okrog 50. v smislu dopuščanja odkupa kmetijske zemlje s strani tujcev ter vnosa tujega kapitala v največja slovenska podjetja na področju kmetijstva oz. živilstva, na koncu pa so so- delujoči ugotovili, da je velika težava tudi razcepljenost in neskladnost znotraj same kmečke populacije, ki jo seveda s pridom izkoriščajo vladne službe. SM Po uradnem delu zborovanja in prebranih poročilih je bilo slišati precej kritike na račun finančnega stanja sindikata. Kot je povedal predsednik SKS Roman Žve-glič, znaša letna članarina za članstvo 16, 7 evra, kar je lani sindikatu prineslo štiri milijone tolarjev, skupna bilanca (vključno s članarino) pa je dosegla 25 milijonov tolarjev. Od tega je približno 10 milijonov tolarjev namenilo za delovanje sindikata kmetijsko ministrstvo, preostali delež pa so uspeli pridobiti preko sponzorjev in donator-jev. Odhodki pa so bili pre- cej višji, saj so znašali kar 40 milijonov tolarjev. Za letošnje pričakujejo boljšo finančno stanje; predvsem na račun povišanega članstva. Sicer pa so si, kot je povedal Žveglič, v letošnjem letu zadali kot prvo nalogo izboljšano komuniciranje s pristojnimi ministrstvi ter sodelovanje pri pripravi kmetijske zakonodaje, nujno potrebno bo izboljšati tudi izobraževanje in informiranje članov sindikata, več bo potrebno narediti še na promociji Sindikata, zlasti preko sejmov in reklamnih tiskovin ter se aktivno vključiti v mednarodno sodelovanje preko različnih organizacij. „Naloga sindikata letos je, da se bo čimbolj povezal z ostalimi sindikati v EU. Poleg MKGP bo potrebno aktivno sodelovanje tudi z ostalimi ministrstvi, drugimi sindikati in številnimi drugimi ustanovami. Nedvomno bomo z boljšo organizacijo in novimi načrti dosegli tudi to, da bomo nekoliko sprostili trenja in napetost med kmeti in vladnimi institucijami, še posebno z matičnim resornim ministrstvom," je med drugim poudaril Roman Žveglič ter dodal, da SKS zaenkrat še potrebuje sofinanciranje s strani ministrstva, v nekaj prihodnjih letih pa bi sindikat naj postal samostojen. Kljub pozitivni viziji nadaljnjega razvoja in uveljavljanja SKS pa je bilo med zbranimi kmetovalci na srečanju slišati veliko ostre kritike na račun slovenske kmetijske politike, zlasti še do KGZ Slovenije, prav tako pa so se člani zavzeli za ukinitev obveznega članstva. Precej dvoma je bilo slišati tudi okoli vprašanja, kdo zastopa interese kmetov v pogajanjih z vlado (ali je to sindikat ali zbornica), okrcan je bil odnos države do domačega kmetijstva, zlasti Na občnem zboru SKS je bilo slišati lepe načrte za prihodnost sindikata, pa tudi veliko že slišanih kritik okoli problematike kmetijstva v državi, ki kmetom povzroča vedno večje težave pri preživetju. Foto: SM Foto: SM Haloze • Vodovod zahodne Haloze uspešno na polovici Ne brez grenkega priokusa Minuli petek je bil za tri haloške občine: Videm, Majšperk in Žetale zelo poseben dan. Še najbolj veseli so lahko pravzaprav Žetalčani, saj imajo od petka popolnoma zaključeno vodovodno omrežje, medtem ko bodo v Vidmu in Majšperku morali izvesti še drugo fazo znamenitega projekta vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz, da se bodo lahko pohvalili s popolno pokritostjo. Kljub zasluženemu veselju in celodnevnih slavjih oziroma slovesnostih ob odpiranjih vodovoda po omenjenih haloških občinah, pa bo za dokončni aplavz potrebno še malo počakati; kot kaže, vsaj nekje do začetka naslednjega leta, ko bi se naj začela gradnja druge faze. V Žetalah zaključili izgradnjo, a čakajo na „povračilo" Žetalčani si sicer že lahko čestitajo za velik dosežek; kako velik zalogaj so uspeli realizirati, je še najbolje prikazal župan Anton Butolen: „Pred sedmimi leti nismo imeli niti enega priključka na javni vodovod v celi občini, danes pa imajo čisto vsa gospodinjstva možnost priključitve. Za izvedbo vodovodnega omrežja smo v teh letih namenili okoli milijardo starih tolarjev, kar je enako kot znese primerna poraba naše občine v vseh teh letih. Mislim, da ta podatek pove vse! V vseh teh letih smo v občini zgradili pet velikih vo-dohramov, pet prečrpalnic, nekaj čez 54 kilometrov pri- Tako v Vidmu kot v Zetalah (na sliki) so ministru Podobniku in Podlipnikovi v znak zahvale za pomoč pri realizaciji projekta podarili prave haloške brente; sicer prazne - zakaj, je kasneje pojasnil župan Butolen ... Mag. Bernarda Podlipnik: „Z gotovostjo si upam trditi, da bo odločba za sofinanciranje druge faze izgradnje vodovoda v Vidmu in Majšperku pozitivna; pričakujemo jo še v letošnjem letu, začetek del pa v naslednjem." marnega voda, 14 kilometrov sekundarnega voda in registrirali 380 priključkov!" Tisti bolj grenki priokus velikega uspeha, ki ga Butolen ni niti malo skrival, je zadeval način financiranja vodovodnega omrežja v Žetalah; gradil se je namreč skozi več različnih projektov, pri katerih je levji delež sredstev morala zagotavljati občina, tudi na račun ogromnega zadolževanja, namesto, da bi bilo obratno (kot v projektu Zahodne Haloze, kjer je približno 70 odstotkov vsega denarja zagotovila država). Butolen je dal jasno vedeti, da pričakuje neke vrste „povračilo" s strani države, saj je navsezadnje vodovodno omrežje tiste vrste infrastruktura, za katero bi morala (bolj kot manj) poskrbeti prav država. Sicer pa je v svoj vodovod še več kot občina Žetale vložila občina Podlehnik, kjer se dandanes prav tako počutijo precej izigrane in bodo podobno kot Žetale pokušali pridobiti nekaj denarja iz državne blagajne - namesto za vodovod pač za kakšno drugo vrsto infrastrukture. Sicer pa so Žetale v okviru projekta Zahodne Haloze zgradile nekaj čez 18 kilometrov javnega voda, dogradila se je prečrpalnica Gruškovje in ena lokalna prečrpalni-ca. Priključke, za katere so občani morali plačati 250 starih tisočakov (in zraven še 60.000 starih tolarjev za komunalne jaške), pa je dobilo 80 gospodinjstev. Skupno je ta del omrežja stal 233 starih milijonov tolarjev, od tega pa je občina primaknila približno 90 milijonov starih tolarjev. Videm še čaka na drugo fazo izgradnje Z močnim curkom vode iz hidranta so v Zetalah (edini občini, ki je zaključila izgradnjo omrežja) naznanili, da je javno vodovodno omrežje v uporabi in da deluje, Podobnik pa je ob tem glasno zaželel, da bi delovalo vsaj 100 let ... Vode so se nadvse razveselili tudi v nekaj haloških naseljih v občini Videm, kjer so vsem zaslužnim priredili ne samo lep sprejem, ampak še pravo veselico. Začetnik projekta vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz je v letu 2003 bil župan in takratni poslanec Anton Butolen. Z menjavo vlade in s precejšnjimi administrativnimi zapleti se je leta 2006 dokončno določilo, da bo nosilec projekta za tri haloške občine občina Videm, sofinancerski delež države pa bo izhajal iz t. i. Vodnega sklada. 18. avgusta 2006je bila po uspešnem razpisu podpisana pogodba z izvajalci (Nizke gradnje, Drava VGP in Komunalno podjetje Ptuj) za izvedbo prve faze v skupni vrednosti skoraj 460 starih milijonov tolarjev (1,9 milijona evrov). Delež države je znašal 330 milijonov tolarjev, razliko so prispevale občine iz proračunov in delno občani s svojimi prispevki. Izgradnja prve faze je bila končana pred rokom, ki bo potekel avgusta letos. Druga faza projekta Zahodne Haloze zajema občini Majšperk in Videm, zahtevala pa bo skupno še več denarja; približna cifra znaša okoli 3 milijone evrov, sofinancerski delež v višini okoli 60 % pa naj bi se zagotovil iz kohezije. Po napovedih naj bi se druga faza začela izvajati v začetku naslednjega leta in bila v istem letu tudi zaključena. Šele takrat bo možno reči, daje bil projekt vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz izveden v celoti. Čeprav zelo veseli, pa so vseeno malo bolj „na trnih" ostali v občini Videm, ki je sicer nosilka projekta Zahodne Haloze. V okviru prve, zdaj dokončane faze, so namreč uspeli zgraditi vodovodno omrežje v naseljih Skoriš-njak, Gradišče in Veliki Okič, še vedno pa jih čaka glavnina izvedbe v predelu Velike Var-nice in dela Trdobojcev. V prvi fazi je dobilo vodovodne priključke 78 gospodinjstev, zgradili pa so skupno slabih dvanajst kilometrov primarnega in sekundarnega voda ter dobrih pet kilometrov terciarnih vodov. Investicija v prvi fazi je v Vidmu zahtevala okrog 160 milijonov starih tolarjev, pri čemer je z dobrimi 93 milijoni pomagala država, 52 milijonov tolarjev pa je dodala občina in občani sami. „V drugi fazi predvidevamo izvedbo približno 130 gospodinjskih priključkov, večino na območju Male Varnice. Ocenjujemo, da bo druga faza izvedbe vodovoda zahtevala še okrog štiri milijone evrov, svoj delež denarja pa smo že zagotovili," je povedal župan Friderik Bračič. V drugi fazi bo del omrežja, gre zlasti za Stoperce, gradila še občina Majšperk, ki je sicer ob zaključku prve faze dogradila en vodohram in eno prečrpalnico ter rekonstruirala približno 2,4 kilometra voda, kar je skupno zahtevalo 125 milijonov starih tolarjev. Denar v bodoče iz kohezije?! Kako bo z drugo fazo izgradnje javnega vodovodnega omrežja Zahodne Haloze, na katero zdaj čakata občini Videm in Majšperk, je približno orisala Bernarda Pod- lipnik, direktorica direkto-rata za evropske zadeve in investicije, sicer pa ena tistih oseb, ki sta ji veliko mero zaslug za dejansko uresničitev projekta Zahoden Haloze pripisala tako Butolen kot Bračič (kaj vse se je s projektom vodovodne oskrbe Zahoden Haloze dogajalo do lanskega poletja, ko pravzaprav ni bilo jasno, ali bo sploh izveden ali ne, smo že pisali). Očitno je namreč, da država svojega denarja za nadaljevanje izvedbe nima, vsaj ne na postavki Vodnega sklada, ki je bil doslej večinski financer haloškega projekta. Podlipnikova je v zvezi z nadaljevanjem povedala naslednje: „Občini bosta morali pripraviti dokumentacijo, ki je potrebna in ustreza razpisom za pridobitev kohe-zijskih sredstev. Drugo fazo tega projekta bomo namreč sofinancirali iz kohezije, višina sofinanciranja pa bo predvidoma znašala med 60 in 70 odstotki. Realno lahko pričakujemo, da bo projekt pripravljen in potrjen nekje do konca tega leta, morda nekoliko prej. Glede na pozitiven sklep o sofinanciranju skozi kohezijsko finančno strukturo, bo potem sledil ponoven razpis za izvajalca del, nato pa začetek izvedbe, ki bi morda lahko bil že konec tega leta ali najkasneje v začetku naslednjega leta." Čeprav je Podlipnikova pred tem povedala, da se je sistem sofinanciranja skozi Vodni sklad odlično premi-erno izkazal prav v Halozah, nato pa so ga pokoristili še v nekaj podobnih primerih, se za nadaljevanje izgradnje tokrat odločajo drugače ... Podlipnikova je sicer trdno zagotovila, da niti malo ne dvomi v pozitivno odločbo oz. sklep o odobritvi kohe-zijskih sredstev, saj gre za projekt manjše vrednosti, ki ga lahko odobrava Slovenija (in ne Bruselj). No, bomo videli .... Vesele proslave -končno voda ni več dražja od vina ... Proslave po vseh treh ha-loških občinah pa so bila ne glede na neravno popolnoma jasno prihodnost nadaljevanja projekta nadvse vesela in slovesna. Začele so se v Majšperku, nadaljevale v Žetalah in zaključile s pozno večerno veselico v Vidmu. Seveda je bil povsod zraven minister za okolje Janez Podobnik, ki so se mu tako v Vidmu kot v Žetalah zahvalili s pravimi lesenimi brentami. Butolen je Podlipnikovi in Podobniku tovrstno darilo pojasnil takole: „Brente so sicer prazne kot dokaz, da je zdaj za nas konec obdobja, ko je bila voda dragocenejša kot vino!" Podobnik pa se je na takšno pojasnilo odzval s tistim, kar je bilo seveda zelo lepo slišati (a bo treba še uresničiti): „Jaz pa to brento sprejemam kot obljubo, da bo projekt izveden in tudi v celoti poplačan!" Pri tem je mislil tudi na poplačilo „vodovodnih" stroškom občinama, ki sta večino omrežja gradili na lastne stroške ... SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Bernbach • Miklavževčani gostovali v Avstriji Festival prijateljstva Na festivalu prijateljstva, ki vsako leto sredi junija poteka v avstrijskem Bernbachu, so letos poleg Avstrijcev, Nemcev, Madžarov in Italijanov že drugič med slovenskimi predstavniki nastopili tudi kulturniki ormoške občine. Festival je namenjen prijateljevanju, povezovanju, druženju, dogovarjanju, izmenjavi gospodarstva, turizma in kulture. Ormož je zastopala 32-članska ekipa, večina jih je bila iz KD Miklavž pri Ormožu. Njihov nastop je očitno bil zelo dober, saj so se domov vrnili s povabilom, da se festivala udeležijo tudi prihodnje leto, je povedala predsednica društva Cvetka Kocjan. Občino so predstavljali s kulturnim programom, v katerem so nastopali miklav-ževski ljudske pevci in godci Porini pa počini in domača folklorna skupina. Bernbac-hanom in vsem obiskovalcem festivala so naše okolje predstavili tudi skozi lončarstvo, kulinariko in vinarstvo. Med kulinaričnimi izdelki so ponujali predvsem ajdovo pogačo, promovirali pa so tudi vina Jeruzalem Ormož VVS, Vinarstva Štampar in Turistične kmetije Puklavec. Ormoški TIC se je predstavil z izdelki, ki zaznamujejo našo pokrajino - skrinjice, preše, klopotci. Seveda ni šlo brez lončenega basa, slovenskega ljudskega inštrumenta, po katerem so Miklavževčani znani tudi v Bernbachu. Gre za lončeno posodo, prevlečena je s svinjskim mehurjem, ki je na sredini preluknjan in v njem tiči palica. Večina ljudi si zmotno predstavlja, da se lončeni bas igra tako, da se palčka potiska notri in ven. V resnici pa je potrebno le s prsti drseti po palčki. Da je palčka vlažna, si glasbenik lahko pomaga z vlažno gobico. Prav tako ni vseeno, kakšne kvalitete je palčka. Najboljša je sirkova, kvaliteta pa močno niha tudi v odvisnosti od letine. Na svojem predstavitvenem mestu pa so se ukvarjali tudi s turistično promocijo vinskih cest Festivala prijateljstva v Bernbachu se je udeležil tudi župan Alojz Sok s soprogo. in širše predstavili Slovenijo s pomočjo prospektov zdravilišč in turističnih kmetij. Festival se je pričel v petek popoldne in se je zaključil v nedeljo ponoči. Vmes pa se je zgodilo več kot 500 nastopov. Cvetka Kocjan je povedala, da je bilo sodelovanje na festivalu dokaj naporno, saj so sodelujoči morali vsak dan nastopiti z najmanj eno-urnim nastopom na glavni tribuni, se predstaviti pred svojim promocijskim prostorom, potem pa so šli gostovat še k drugim in tako so krožili ves dan. V soboto dopoldan je bila povorka po mestu do glavne tribune, kjer je spregovoril župan vsakega od sodelujočih mest. Ormož je zastopal Alojz Sok z ženo, ki je spregovoril najprej v slovenščini, kasneje pa je zbrane pozdravil tudi v nemščini. V nedeljo je skupna sveta maša, v kateri sodelujejo vsi nastopajoči, škof, ki mašo vodi, pa nagovori vse nastopajoče v njihovem jeziku. Vsako leto ena od držav aktivno sodeluje pri maši. Lani so Slovenci zapeli slovensko cerkveno pesem, letos pa je imela osrednjo vlogo italijanska godba na pihala. Po maši pa je spet povorka čez drugi del mesta na prireditveni prostor. Miklavževčani so seveda tudi živahno navezovali stike z drugimi nastopajočimi. Spoprijateljili so se z Italijani, ki so letos pripravili zanimiv nastop z bobnarji in zastavonoši, vsako leto pa se predstavljajo tudi v srednjeveških kostumih. Madžari so natopili s konji in uprizorili viteški nastop. Povsem konkretno prijateljstvo pa so sklenili s Srbi iz Vranjega, ki so se letos festivala udeležili prvič. Jeseni jih bodo Miklavževčani obiskali na njihovem festivalu v Vranju. Viki Klemenčič Ivanuša Porini pa počini in folklora so imeli v treh dneh polne roke nastopov. Tednikova knjigarnica Prek šibja, prek trnja ... Ljudsko izročilo je neprecenljiv zaklad, ki gaje nujno ohraniti bodočim rodovom. Marsikatera povedka, pripoved, pravljica je odšla z zadnjim pripovedovalcem, le tiskana beseda je tista, ki za zmeraj ohranja spomin na govorjeno besedo. Mnogo slovenskega pripovednega izročila je najti v knjižnih oblikah, toda veliko izvirnih, narečnih biserov je za vekomaj izgubljenih. Med neprecenljive knjižne izdaje, pomnike ljudske besedne umetnosti, sodi zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi, ki jo izdaja založba Didakta iz Radovljice. Te dni je izšla sedma knjiga te sicer neštete (neoštevil-čene) zbirke. Zbirka Zakladnica slovenske pripovedi je knjižno domišljena zbirka z natančno, hvalevredno likovno in oblikovalsko podobo. Knjige enako nagovarjajo mladega in odraslega bralca, četudi so posamezne knjige izbrano ilustrirane ter je besedilo samihpovedk natisnjeno z velikimi tiskanimi črkami. Pravzaprav je omenjena zbirka posrečena zmes znanstvene in poljudne monografije, saj je v njej najti natančne uvodne, spremne besede, opombe, citate, vire, pojasnila manj znanih, narečnih besed. Izbrane pravljice, povedke, legende, ... pa so vedno številčene nad naslovi. Zbirko ureja trojica vrhunskih poznavalcev: dr. Monika Korpej, dr. Zmago Šmitek in dr. Roberto Dapit, urednica zložbepa je Irena Ostrouška. Navedeni uredniki zagotavljajo pomembno izvirno literarno delo, ki ga tokrat bliža otroškim očem zelo posrečeno izbran ilustrator Milan Erič. Mimogrede: se čudim, da doslej ta zbirka še ni bila deležna kakšne strokovne nagrade, saj bi si jo gotovo zaslužila - po literarni in likovni plati, po pomenu in vsebini. Doslej so izšli naslednji naslovi: Visoko v gorah, globoko v vodah: velikane, vile in povodni možje (1999, ilustracije Veno Dolenc), Odkod je ta naš svet?: slovenske pripovedi o poreklu stvarstva (2000, ilustracije Matjaž Scmidt),V somraku kraljestva palčkov in škratov: slovenske pripovedi o palčkih, škratih, skrivnostnih lučkah in drugih prikaznih (2002, ilustracije Alenka Čufer), Sledovi potujočih duš: vedomci, kresniki in sorodna bajna bitja (2003), Zlatorogovi čudežni vrtovi: slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih (2004, ilustracije Zvonko Čoh), Moč ti je dana: o junakih in zgodovinskih osebnostih (2005, ilustracije Veno Dolenc). Sedma knjiga zbirke prinaša slovenske pripovedi o čarovnicah, čarovnikih in vračih. Pripovedi, sedemintrideset jih je skupaj, začenjajo z Izrekom proti čarovnicam in zaključujejo s pripovedjo o Pehti, železniških delavcih in Lovcu. Navajam še nekaj naslovov, ki naj vas vabijo k branju: Coprnica z uzdo, Šarastega pras-ca je udaril, Mleko curi ven iz zemlje, Coprnica pobira pšenico, Coprnice so ga nosile, Stolček iz trinajstih vrst lesa . Številne slovenske pravljice in zgodbe, kakor tiste iz drugih dežel, govore o tem, kako se čarovnice in čarovniki zbirajo na določenih mestih, na skrivnih shodih, kako vedo za skrite zaklade, kako čarajo vreme, ...Človek je pač skušal s pomočjo obredij, zaklinjanj, uroči-tev in drugih čarovnih dejanj vplivati na naravo, ljudi in živali, na dogajanje okoli sebe. Zbirko zakladnica slovenskih pripovedi priporočam med počitniškimi dnevi malim in velikim bralcem, saj osnove ljudskega izročila sodijo med temeljno narodovo zavedanje. Hkrati nudi celotna zbirka prijetno bralsko in estetsko skušnjo. Liljana Klemenčič Foto: vk Foto: vki Ptuj • Ob koncu cikla koncertov društva Arsana Svežina in sproščenost na koncertnem odru V petek, 15. junija, se je v slavnostni dvorani na Ptujskem gradu s koncertom sopranistke Ane Fuchs in pianista Mladena Delina sklenil letošnji ciklus koncertov v organizaciji Društva za glasbeno umetnost Arsana. Mlada sopranistka je s tem koncertom (ki je bil hkrati njen prvi celovečerni recital) okronala zaključek svojega šolanja na Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju. Mlada izvajalca sta izbrala stilno in vsebinsko raznolik spored, ki je segal od baroka do muzikala, bil pa je tudi dobro dramatsko oblikovan. V uvodnih štirih samospevih smo spoznali sopranist-kin svež in prijeten glas, ki ga je dopolnjevala pianistova zanesljiva in empatična igra. Pevka se je zares vživela v Haendlovi ariji Almirene. V tej skladbi smo lahko začutili tudi dramatičen naboj njenega glasu. Umetnikoma se je tu pridružila violinistka Daša Sa-vič, ki je s polnim tonom prispevala k baročni intonaciji. Prvi del koncerta je zaključil Duettino iz Mozartove opere Don Giovanni, v katerem sta zablestela tako pevka kot njen mentor, sicer izvrsten pevec, prof. Samo Ivačič, ki sta skladbo podala igralsko dodelano in glasovno usklajeno. Drugi del je obsegal skladbe iz muzikalov A. L. Webbra, L. Bernsteina, F. Loeweja ter znamenito Summertime iz opere G. Gershwina. Mlada pevka in pianist sta v tej skladbi zadihala popolnoma drugače, kar priča o njuni odlični sposobnosti vživljanja v različne atmosfere. Slutiti je bilo, da jima je ta zvrst glasbe nekoliko bliže. Zvrstile so se bolj ali manj znane melodije, ki so navdušile prisotno občinstvo in si je izprosilo še dva simpatična dodatka (eden izmed njiju je delo obeh nastopajočih!). Ta koncert je pokazal, da je dejstvo, da je glasba namenjena predvsem poslušalcem in da je treba v (ravno prav dolg) spored vključevati raz- Na zadnjem koncertu v tej sezoni so nastopili Ana Fuchs, Mladen Delin, Daša Savič in Samo Ivačič. lične zvrsti, poslušalcem pa ponuditi tudi nekaj za oči. V tem primeru je bila to dodelana igralska komponenta nastopajočih, ki je v pogosto toge okvire koncertov tako imenovane »resne« glasbe vnesla svežino in sproščenost. Lovorka Nemeš Dular Ptuj • Pogovor z Albinom Lugaričem ob njegovi 80-letnici 80 let ljubezni do umetnosti Umetnik svetovnega slovesa Albin Lugarič, ki je pred kratkim praznoval svojo 80-letnico, je ob tej priložnosti v Miheličevi galeriji odprl pregledno razstavo del, med katerimi so nekatera javnosti predstavljena prvič. Lugarič, ki velja za prijaznega, pametnega in skromnega človeka, pravi, da nerad daje intervjuje. Izjemoma pa je na to pristal samo za naš časopis. S slikarstvom se ukvarjate tako dolgo, da je umetnine, ki jih imate, najbrž zelo težko prešteti. Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako daleč seže število vaših del? »Da slika nastane, je ogromno dela. Jaz občasno slike popravim in preslikam. Pravih umetnin je v moji zbirki zelo malo. Če bi jih bilo veliko, bi vsi bili sami Rembrandti, Goyi ipd. Slik je sicer ogromno, a pravih umetnin res zelo malo. Nikoli se pa nisem ukvarjal s točno številko svojih del.« Ali so življenjske izkušnje in starost kaj vplivali na vaše slikanje? »Nič. Jaz sem vedno enako delal. Pomembno je le to, ali je slika dobra. To je glavno vprašanje.« Bili ste tudi profesor na ptujski Gimnaziji. Kakšne spomine imate iz tega obdobja? Kaj je za vas pomenilo to, da ste na mlade prenašali svoje znanje in izkušnje? »Na videz sem bil zelo strog profesor. A kasneje sem slišal, da so se učenci pogovarjali, kako ima Lugarič rad počitnice in ne da popravnih. Pomembno mi je bilo, da se nekaj naučijo, vsaj osnove, drugo pa ni bilo važno. Sem pa se tudi sam od mladih ogromno naučil.« Katero življenjsko obdobje je prispevalo največji pečat k vaši ustvarjalnosti? Foto: Dženana Bečirovič Albin Lugarič s sinom in ženo »Na mene sta vplivala najbolj dve veliki obdobji: Haloze in Primorje. Naša pokrajina je zelo zelena in lepa, zato sem vedno imel rad barvitost in pri tem sem tudi ostal.« Imeli ste ogromno razstav. Ob 70-letnici ste imeli skupno razstavo s svojim sinom. Vam je katera posebej ostala v spominu? »Taki dogodki mene nikoli niso preveč zanimali. Nisem se rad izpostavljal ali dajal intervjujev. Nikoli tudi nisem nikogar silil, da mora kaj kupiti. Take stvari niso zame.« Kako pa ste zadovoljni s svojo najnovejšo razstavo, ki je na ogled v Miheličevi galeriji? »Tam so zbrana nekatera moja najboljša dela. Moje najboljše slike, nekatere tudi iz osebnega arhiva, ki ga imam. S Stanko Gačnik sva slike izbirala dolgo, se odločala in tudi kaj spreminjala. Je pa razstava na koncu izpadla tako, kot je.« Koliko slik hranite doma v svojem osebnem arhivu? »Približno 500 je oljnih slik. Število risb pa presega nekaj tisoč. Umetnost je zelo tanek led, zato je zelo malo odličnih del. Ne vem niti, ali jih je deset.« Kaj vam je pomenilo priznanje, ki ste ga dobili kot častni občan MO Ptuj? »Jaz sem tu živel in je bilo lepo dobiti nekaj takega.« Ali še vedno pogosto ustvarjate? »Še vedno rišem vsak dan. Zadnjič sem naredil eno veliko risbo, akvarel Škotske. Videl sem fotografijo, ki mi je bila izredno všeč, in sem nato po svoje narisal.« Ste kdaj razmišljali, s čim bi se ukvarjali, če to ne bi bilo slikarstvo? Vas je kdaj zanimalo kaj drugega? »V življenju mi ni nikoli dolgčas. Jaz se čudim nad današnjo mladino, ki ne ve, kam bi se dala, kaj bi počela. Jaz sem v življenju imel premalo časa, da bi naredil vse, kar bi rad. Vedno pa je vse moje delo bilo povezano z umetnostjo. Pa če bi živel še 80 let, ne bi mogel narediti vsega. Zato mi ne gre v glavo, da se del mladine tako dolgočasi.« Ali je kdaj vaše delo vplivalo na vaše družinsko življenje? »Vedno sem se ukvarjal z umetnostjo, a sem vedno našel čas za družino. Družina nikoli ni bila prikrajšana za nič. Midva s sinom Mirčem sva oba umetnika po duši in niti en dan ne mine, da ne govoriva o fotografiji. Dogovarjava se o kakšni lepi razstavi, morda tudi skupni.« Dženana Bečirovic (Ne)spretna mednarodna igralka Slovenija Ne zveni profesionalno, vendar tu in tam malo samohvale ne škodi, sploh če obstajajo dejanski razlogi za veselje. Naš štajerski časopis je spet zadel v polno! Pred tedni smo analizirali trenutno geostrateško pozicijo in politiko največjega slovenskega podjetja Petrol, ugotovili smo, da obstaja nekaj razlogov, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni. Povezava z ruskim Lukoilom se je izkazala kot dvorezen meč in sedaj na sedežu naše naftne industrije ugotavljajo, da bi morali že čisto na začetku imeti pripravljeno še kakšno drugo konkretno strategijo. Ko smo pisali, da se je lansko leto naša gospodarska delegacija preveč optimistično vrnila iz Moskve ter da je predsednik vlade prehitro odprl vrata ruskim investitorjem, ki so vedno vodeni iz Kremlja, so nam nekateri krogi očitali strateško kratkovidnost, čeprav smo propozitivno svetovali drugačne možne scenarije in povezave. Pred nekaj dnevi je spletna izdaja Financial Timesa objavila, da Marko Kryzanovski smatra italijansko energetsko skupino Eni za najboljšega snubca Petrola in za najbolj kompatibilnegapartnerja. Predsednik uprave Pet-rola naj bi kasneje zanikal izjave, ampak jih je sočasno potrdil v vsebini. Preobrat. Lukoil, s katerim po več kot enem letu še ni prišlo do partnerskega dogovora, se vedno manj omenja. Mogoče je to le posredno opozorilo za rusko podjetje v obdobju, ko bi se končno moralo začeti vrednotenje vložkov za skupno družbo, ali pa gre resnično za potezo, s katero se Petrol skuša ponovno pozicionirati na odprtem trgu. Kakorkoli, takšne izjave so zelo neobičajne. Če se pletejo nove povezave ali močna partnerstva, je ponavadi tajna diplomacija najboljše sredstvo, ki nikomur ne škodi, lahko pa obrodi le pozitivne sadove, razen če želi postaviti »v kot« sogovornika, ki se ne odziva pričakovano. Če računamo, daje - skoraj istočasno - predsednik vlade preklical sestanek s Putinom, izjave oziroma preklici vrha Petrola mogoče izražajo trenutno zmedeno stanje naše države v odnosih z Rusko federacijo. Skoraj zagotovo je prišlo do nekakšnega nesporazuma, a vse skupaj je verjetno zapleteno še s kakšnim resnejšim pozivom k previdnosti s strani evropskih partnerjev, preden se začne slovensko predsedovanje. Ker smo si med naprednimi nalogami izbrali tudi energetsko oskrbo, naša nepogojna odprtost do vzhodnega velikana verjetno ne bi bila dobrodošla pri vseh članicah, ki jih bomo imeli čast in odgovornost voditi v prvih šestih mescih naslednjega leta. Kot smo imeli že večkrat možnost poudariti, spadamo med analitike, ki verjamejo v pomembnost strateške povezave med EU, Rusijo in ZDA za prihodnost, a to še zdaleč ne pomeni, da se mednarodni gospodarski odnosi tudi v majhnih državicah, kot je naša Slovenija, lahko gradijo le na podlagi prikazovanja moči. Pred kratkim je izšla tudi v angleščini zadnja knjiga prof. Carla Pelanda The Grand Alliance, ki bi jo priporočal vsem politikom in gospodarstvenikom, ki želijo poglobiti pogled na mednarodne odnose novega tisočletja ter razumeti pomembnost Rusije pri gradnji novega globalnega ravnotežja. Italija, kije sestavni del ENI, dobro pozna vrednost tajne diplomacije in razdelitve vplivnih območij. Balkan spada med cone, ki so bile vedno predmet kupčij, tako da se vsakič, ko se premakne politični predstavnik naše Republike ali pomembnejšega dela našega gospodarstva, mora vnaprej vprašati, kakšen manevrski prostor mu je še prepuščen, istočasno pa zelo dobro pripraviti lobistično zaledje, preko katerega bo omogočal pretok informaciji, pritiskov in pobud, kar se pa ne zgradi čez noč. Če se predsednik Kryzanovsky, kot trdi, že nekaj časa neuspešno pogovarja z vrhom uprave ENI, bi mogoče moral skupaj z gospodom Dimnikom in vlado, ki mora v takšni igri imeti podporo in pomoč, zamenjati strategijo in sogovornike, ker verjetno, vsaj do tega trenutka, obstaja med Italijo in Rusijo nekakšen Jaltski sporazum za razdelitev gospodarskih možnosti in območij delovanja. Dober posel je uspešen koktajl velikega števila sestavin, pri katerih ima delovanje vladne diplomacije zelo pomembno vlogo. Slovenija potrebuje in je lahko uspešna pobudnica novega ravnotežja na Balkanskem polotoku. Sedaj, malo zaradi svoje nerodnosti, malo zaradi zunanjepolitičnih dogodkov in malo zaradi svoje samozavesti, ima resnično priliko, da se izkaže kot spretna mednarodna igralka. Poiskati moramo samo pravo mešanico sestavin. Dr. Laris Gaiser m _% Ptuj • Srečanje maturantov Hajdina • Srečanje ob 50-letnici nižje gimnazije Zrelostni izpit pred 40 leti "Nazaj še pridemo ..." Srečanje maturantov Gimnazije Ptuj, ki so zrelostni izpit opravili leta 1967, je bil dogodek spomina, prepoznavanja tistih, ki se že dve ali še več desetletij niso videli, klepet o tem, kdo je in kdo še ni v pokoju, o dogajanju v šolskih klopeh, profesorjih ... Letos je minilo že 50 let od takrat, ko smo zapustili šolske klopi 4. razreda nižje gimnazije na Hajdini. Ob tej priliki smo se zbrali nekdanji sošolci in sošolke v rekreacijskem centru v Vidmu, da obudimo spomin na skupna šolska leta. Generacija, ki je zagledala luč sveta v letu inforbiroja, ki je obiskovala pouk še v stavbi na Prešernovi, ki je maturantsko četvorko še plesala v dvorani v Kidričevem, ki je še združevala sošolce prek Ormoža do Ljutomera in nekdanje ptujske občine, ki je v tretjem letniku še služila denar za končni izlet z gledališko predstavo, se je raztepla po Sloveniji in tujini. Zadnja skupinska slika generacije, 68 jih je bilo, je nastala v Sončnem parku, tokrat pa na peš mostu. Bili so trije razredi z razredniki: Matija Maučec, Ivan Žmauc, ki se je srečanja tudi udeležil, in Arnold Pavlinič. Po ogledu nekdanjega gimnazijskega objekta, v katerem je danes OŠ Olge Meglič pod vodstvom ravnatelja Ervina Hojkerja, so druženje nadaljevali v gostilni Ribič vse do zgodnjih jutranjih ur. Nataša Petrovič Leta 1957 je takratno nižjo gimnazijo na Hajdini končalo 28 učenk in učencev, danes nas živi še 22, 6 jih je žal že umrlo. Našega srečanja se je udeležilo 14 sošolk in sošolcev, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Povabili smo tudi tri še danes živeče učiteljice, ki pa se zaradi različnih razlogov niso mogle udeležiti na- šega srečanja. V prijetnem druženju smo obujali spomine na šolska leta, vsak posebej pa je lahko v par stavkih povedal o svoji življenjski poti do danes. Slišali smo zares zanimive in pestre pripovedi. Seveda smo sedaj že vsi v zasluženem pokoju in večina nas je bila mnenja, da ni važno, koliko imaš pokojnine, ampak kako dolgo jo uživaš. Čas je tako ob prijetnem klepetu prehitro minil in obljubili smo si, da se čez pet let ponovno srečamo. Ob koncu našega druženja smo si še veselo zapeli: "Oj, zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo ..." Anica Brumec Foto: Langerholc Sto let skavtstva Foto: Langerholc Ptuj • Petdesetletnica zaključka trgovske šole Bili so vzorna generacija V šolskem letu 1954-1957 je trgovsko šolo na Ptuju obiskovalo 19 dijakov, vsi so jo tudi uspešno končali. 7. junija so se ponovno zbrali, tokrat ob zlatem jubileju, petdeset let po koncu šolanja. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov V tretjem letniku je bil njihov razrednik Julij Ošlovnik, ki se jim je tudi pridružil na srečanju v gostilni pri Tonetu na Ptuju; tudi tokrat ga je organiziral Franc Zadravec. Nekdanji razrednik je povedal, da so bili vzorna generacija, vsak razrednik ima svoje dijake najrajši, tako kot starši svoje otroke. Bil je tudi njihov učitelj, poučeval jih je blago-znanstvo. Jubilejna generacija je pričela s šolanjem, ko so bile ukinjene potrošniške kartice. Šolo je obiskovala vsak ponedeljek in petek dopoldan, v četrtek pa v popoldanskem času, tako da so imeli stalen stik s trgovino in šolo. Če si bil dober vajenec v trgovini, ti je bilo delovno mesto po končanem šolanju zagotovljeno, je med drugim povedal Franc Zadravec, ki je bil v tistem času predsednik mladine v razredu in celi trgovski šoli ter tudi cele vajenske mladine. Doslej se je generacija trgovske šole 1954-1957 srečevala vsakih pet let, po petdesetem letu pa se bodo srečevali, tako se vsaj pogovarjajo, vsako leto. Zdaj, ko so v pokoju, imajo tudi več časa za druženje. Ponosni so na to, da so bili med tistimi, ki so izgrajevali ptujsko trgovino. S svojim delom so bili zgled številnim generacijam trgovcev. MG V Sloveniji so skavti začeli ponovno delovati komaj po letu 1990, ko je bilo 31. marca 1990 uradno ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtov in skav-tinj (ZSKSS). Vendar pa se je skavtstvo v resnici pričelo v Ljubljani že prej. Poznejši ali prvi povojni načelnik Peter Lovšin je 1. 1986 napravil skavtske obljube v Gorici. Istega leta je v Ljubljani začel v župniji Štepanja vas navduševati za gibanje še druge in jim postal nekak ustanovitelj. Duhovni vodja je bil zamejski duhovnik Milan Knep (Trst-Gorica) in jih je povezal z zamejskimi Slovenci. Tako so trije, Miha, Vili in Tadej, 1987. leta na taboru goriških skavtov v Žirovnici opravili obljube kot ljubljanski skavti. Aprila 1989 je to storilo že 12 skavtov, 1990. leta pa je članstvo štelo 21 deklet in 24 fantov. Počasi se je skavtstvo širilo po Sloveniji. Nastale so skavtske skupine v Cerknici, Postojni in Veržeju. Do leta 1990, ko je bilo uradno ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, je organizacija delovala dejansko ilegalno. Načel-nica ZSKSS je postala Marija Marinko, načelnik pa Peter Lovšin. Statut organizacije je bil potrjen 14. aprila 1990. leta. Prve legalne skavtske obljube so bile 20. maja 1990 na Brezovici pri Ljubljani. Skavt-stvo se še vedno širi in danes šteje okrog 4400 članov. Organiziranost in poslanstvo ZSKSS, ki je organizirano kot društvo na državni ravni, je nevladna, neprofitna organizacija, odprta za vse, vodijo jo prostovoljci. S čez 4.400 člani in vsaj 10.000 ljudmi, ki z Združenjem tesno sodelujejo, ter 700 voditelji v 72 stegih (lokalne enote) po vsej Sloveniji je ena največjih mladinskih organizacij v državi. Osnovni namen ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti. Poslanstvo ZSKSS je s pomočjo skavtske metode prispevati k polnemu telesnemu, spoznavnemu, duhovnemu, čustveno-motivacijskemu, moralnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti, državljani ter dejavni člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Vodstvo ZSKSS na državni ravni sestavljajo izvršni odbor, nadzorni odbor ter častno razsodišče. Starostne skupine skavtov so naslednje: - volčiči in volkuljice (VV), 8-10 let, - izvidniki in vodnice (IV), 11-15 let, - popotniki in popotnice (PP), 16-21 let, (po potrebi) noviciat popotnikov in popotnic (NOPP) 16-17 let, skupnost voditeljev (SKVO), od 21 let naprej. Starejši od 21 let se lahko pridružijo SKVO-ju in tako postanejo aktivni voditelji mlajših vej ali pa se pridružijo Bratovščini odraslih katoliških skavtinj in skavtov (BOKSS), ki od leta 2002 deluje tudi na Ptuju. Ptujski skavti Atletika Kolaričeva odlično v Milanu Stran 16 Rok Letonja »Postali bomo stalnica druge lige« Stran 16 Kolesarstvo Gregorju Gazvodi državni naslov Stran 17 Odbojka Lorberjeva bo potrebovala tudi srečo Stran 17 Tenis Nina Potočnik odlična na Hrvaškem Stran 19 Nogomet Korantov pokal nogometašem iz Stojncev Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Žreb pred sezono 2007-08 Derbija za uvod v sezono Nogometna zveza Slovenije je v torek na Brdu pri Kranju pripravila žrebanje parov za tekmovalno sezono 2007-2008 in podelitev priznanj za dosežke v tekmovalnem letu 20062007. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor žrebanje parov za prihodnjo sezono; zanimivo je, da bomo na Ptuju že 21. ali 22. julija v Prvi Ligi Telekom Slovenije videli »štajerski« derbi med Dravo in Mariborom (tudi lani sta se ista tekmeca pomerila v 1. krogu, le da je bila prva tekma v Mariboru). Ptujčani so imeli na žrebanju močno delegacijo, ki so jo sestavljali trener Dražen Besek, Bernard Majhenič, Fredi Kmetec in Peter Lugarič ter Rok Kronaveter. Slednji je pred žrebom pravilno napovedal, da bodo uvodno tekmo odigrali z Mariborčani, sicer pa je o žrebu še dodal: »Po mojem mnenju je žreb v redu, saj startamo v sezono s pravim derbijem, ki bo napolnil naše tribune. Že na začetku sezone bomo pokazali našo kvaliteto v prihajajoči sezoni.« Podobno kot v 1. ligi se je zgodilo tudi v 2. ligi, saj bo že v začetku na sporedu lokalni derbi; 12. avgusta se bodo v Zavrču namreč pomerili nogometaši Zavrča in Aluminija iz Kidričevega. Direktor Nogo- Foto: Črtomir Goznik Rok Kronaveter (NK Drava, desno) je prejel priznanje za najnogometaša minule sezone po izboru obiskovalcev Sportala - Siolovega športnega portala. metnega kluba Zavrč Primož Belšak je po žrebu povedal: »Za uvodno srečanje smo si želeli, da bi ga igrali z Muro 05 ali z Aluminijem. Žreb nam je namenil Aluminij in to bo pravi nogometni praznik za nas, ki smo novinci v drugoligaški konkurenci.« Pred žrebom je podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Branko Florjanič podelil pri- PrvaLiga Telekom Slovenije: 1. krog: (21, 22. julij): Drava - Maribor, Interblock - Nafta, MikCM Celje - Primorje, Hit Gorica - Domžale, Koper - Livar. Razpored tekem Drave: - 1. krog (21. julij): Drava - Maribor - 2. krog (28. julij): Primorje - Drava - 3. krog (4. avgust): Drava - Interblock - 4. krog (11. avgust): Mik CM Celje - Drava - 5. krog (18. avgust): Drava - Nafta - 6. krog (25. avgust): Drava - Hit Gorica - 7. krog (1. september): Koper - Drava - 8. krog: 15. september): Drava - Livar - 9. krog (22. september): Domžale - Drava 2. SNL 1. krog: Zavrč - Aluminij, Triglav Gorenjska - Mura 05, Krško - Bela krajina, Rudar Velenje - Krka, Zagorje - Bonifika. Razpored tekem Aluminija in Zavrča: - 1. krog (12.avgust): Zavrč - Aluminij - 2. krog (19. avgust): Aluminij - Rudar, Bela krajina - Zavrč - 3. krog (26. avgust): Zagorje - Aluminij, Zavrč - Triglav Gorenjska - 4. krog (2. september): Aluminj - Bonifika, Krško - Zavrč - 5. krog (9.september): Krka - Aluminij, Zavrč - Mura 05 - 6. krog (16. september): Mura 05 - Aluminij, Zavrč - Rudar - 7. krog (23. september): Aluminij - Bela krajina, Zagorje - Zavrč - 8. krog (30. september): Triglav - Aluminij, Zavrč - Bonifika - 9. krog (7. oktober): Aluminij - Krško, Krka - Zavrč Pokal Hervis 2007-2008 1. krog (22. avgust): Bukovci - Tehnostroj Veržej, Stojnci - Slivnica. Foto: Črtomir Goznik Ples kroglic je že v 1. krogu nove sezone določil dva lokalna derbija: v 1. ligi Drava - Maribor, v 2. SNL Zavrč - Aluminij. znanja za dosežke v letu 20062007. Glavna priznanja so dobili FC Koper kot zmagovalec pokala Hervis, NK Domžale kot državni prvak, Nikola Nikezič kot najboljši strelec lige z 22 zadetki in Rok Kronaveter iz Nogometnega kluba Drava kot najboljši igralec lige po mnenju obiskovalcev Sportala - Si-olovega športnega spletnega portala. Mladi ptujski vezist je dobil posebno nagrado v obliki slike in je za Štajerski tednik podal naslednjo izjavo: »To je posebno priznanje, ki mi zelo veliko pomeni. Nagrada je dokaz za moj trud in dobre igre, ki so jih opazili gledalci. Upam, da bo naslednja sezona še boljša za mene in klub ter da se bom še bolj uveljavil v slovenskem nogometu. Moja velika želja pa je, da bi zaigral tudi v tujini.« Klubi iz našega področja imajo vsak svoje želje in načrte ter bodo iz tedna v teden ali iz kroga v krog potrjevali svojo kvaliteto in svoj status v slovenskem nogometnem prostoru. David Breznik Nogomet • NK Drava Vizija je jasna Dober teden priprav je za Drava z odhodi Aljaža Zaj- nogometaši ptujske Drave. Fantje pod vodstvom trenerja Dražena Beska in njegovih sodelavcev so marljivo vadili, ob tem pa odigrali dve pripravljalni tekmi (v Grajeni in Ljubljani so visoko slavili). Na teh srečanjih so dobili priložnost mlajši igralci in pa nogometaši, ki so na preizkušnji pri Dravi. Kako so se oziroma se bodo odrezali na tej preizkušnji, pa bo na koncu odločilo strokovno vodstvo Drave. Priprave pa so prinesle tudi prve poškodbe igralcev, ki so v spomladanskem delu prvenstva nosili glavno breme pri Dravi. Emil Šterbal si je poškodoval levi gleženj, poškodba mladega upa Ivana Filipoviča (prepone) je prav tako zelo resna kot tudi vratarja Tomaža Murka. »Priprave sicer potekajo po načrtu, zaenkrat so jih zmotile poškodbe treh nogometašev, ki bi lahko bili dalj časa odsotni iz trenažne-ga procesa. V nadaljevanju priprav, ki jih bomo opravili na Ptuju in okolici, pa bomo odigrali še nekaj srečanj z močnejšimi nasprotniki, prva je bila v sredo v Zavrču proti novemu drugoligašu (pogovor je potekel v torek, op. ur.), v soboto pa bomo igrali v Rogaški Slatini s hrvaškim prvo-ligašem Cibalio iz Vinkovcev, ki jo vodi Srečko Lušič. Fazo formiranja ekipe bomo zaključili do konca prestopnega roka (31. 8.), ob tem pa bomo poskušali maksimalno odločno začeti v prvenstvu. Želim si samo, da bi se v nadaljevanju priprav izognili poškodbam,« je kratko dejal ptujski strateg Dražen Besek. ca, Seada Ziliča in Aleksandra Zečeviča v bistvu ni veliko izgubila, saj so dobili kvalitetne okrepitve v Marku Kmetcu, Marko Grižoniču ter mlademu Janu Štruklju. Na listi želja je tudi argentinski Slovenec Javier Grbec. Glede njegovega prestopa pogovori še potekajo, ekipi bi se naj pridružil v začetku julija. Trener Drave tudi v novi sezoni ne bo odstopil od ofenzivnega sistema 4-4-2, ki je že v spomladanskem delu prinesel moderno, všečno, predvsem pa hitro igro. Takšna igra s sabo prinaša tudi veliko tveganja, saj za takšno igro ekipa potrebuje veliko časa za uigravanje. Mladi nogometaši so ob tem podvrženi oscilacijam, ki pa jih na Ptuju vendarle ni bilo veliko. Ob vsem tem pa so mladi fantje dokazali svoje kvalitete, trije so nastopili za slovensko reprezentanco U-21 (Rok Kronaveter, Marko Dre-venšek in Doris Kelenc), Mi-ljenko Bošnjak pa za hrvaško. Igralci Drave so zaradi prikazane kvalitete postali zanimivi slovenskim in tujim klubom. Če bo do kakšnega odmevnega prestopa res prišlo, pa bo znano v prestopnem roku, ki se prične 1. julija. Na Ptuju pa si vsi želijo, da bi Drava v prihodnjem prvenstvu ponovno bila eden izmed glavnih akterjev, predvsem pa blizu mest, ki vodijo v evropska tekmovanja. Vizija je torej več kot jasna, priprave pa usmerjene k uresničitvi ciljev številnih ljubiteljev nogometa na Ptuju in tudi širše. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Del ptujske delegacije na Brdu: trener Dražen Besek, Bernard Majhenič in Fredi Kmetec. Atletika • Evropski pokal Kolaričeva odlično v Milanu Minuli konec tedna je v Milanu potekalo najpomembnejše reprezentančno tekmovanje za člane v letošnji sezoni. Slovenska moška in ženska reprezentanca sta nastopili v Milanu na evropskem pokalu prve lige, skupina B. Slovenska moška reprezentanca je dvodnevno tekmovanje evropskega reprezentančnega pokala končala na visokem drugem mestu in s tem premagala številne na papirju močnejše tekmece. Slovenke so bile šeste s skupno osvojenimi 72,5 točkami. Zelo pomembne točke za slovensko žensko reprezentanco je prispevala Ptujčanka Nina Kolarič, ki je v skoku v daljino zasedla odlično tretje mesto. S tem je dosegla drugo najboljšo posamično uvrstitev v ženski reprezentanci, takoj za Čeplakovo, ki je bila druga na 800 metrov. Za Štajerski tednik je Ko-laričeva povedala, da je zelo vesela, da je dobro tekmovala in ekipi zagotovila veliko pomembnih točk. V svojem prvem nastopu na velikem članskem tekmovanju je članica Atletskega kluba Keor Ptuj začela s skokom dolgim 6,16 metra, nadaljevala pa s skokoma 5,25 in 6,04 metra. Uvrstitev na tretje mesto ji je uspela v zadnjem, četrtem poskusu, ko je skočila odličnih 6,38 metra. S tem skokom ji je za en Nina Kolarič ima letos tretji izid sezone v Evropi v konkurenci članic do 23 let. centimeter uspelo preskočiti srbsko tekmico in jo izriniti na četrto mesto. Kolaričeva je tako znova pokazala, da zna tekmovati pod pritiskom in da se je na vsakem tekmovanju sposobna približati svojemu osebnemu rekordu, ki znaša 649 centimetrov. To pa je dober obet pred evropskim prvenstvom za mlajše člane do 23 let, ki bo sredi julija v madžarskem Debrecenu, saj ima Kolaričeva trenutno tretji najboljši izid sezone v Evropi v konkurenci članic do 23 let. Najboljša ptujska atletinja se bo domačemu občinstvu predstavila ta konec tedna, v soboto in nedeljo, ko bo na Mestnem stadionu Ptuj potekalo državno prvenstvo za mlajše člane do 23 let. Bučna in številna podpora s tribun je pomemben motivacijski element v mozaiku, da ji uspe dolg skok, morda celo najdaljši doslej. Poleg državnega prvenstva, ki bo oba dneva potekalo popoldne, bo v soboto dopoldne potekal mnogobojček za najmlajše, v nedeljo pa še mednarodni miting za člane. UE Izredna skupščina ŠZ MO Ptuj Stari predsednik in novi upravni odbor Športna zveza Mestne občine Ptuj in njen predsednik Fredi Kmetec je v torek, 26. junija, sklicala izredno skupščino. Na njej je sodelovalo 25 predstavnikov ptujskih klubov in društev, od skupno 36 včlanjenih klubov in društev. Na dnevnem redu je bilo enajst točk, izmed katerih so bile glavne razrešitev dosedanjega predsednika in upravnega odbora ter izvolitev članov v svet Zavoda za šport v Mestni občini Ptuj. Dosedanji predsednik Fredi Kmetec je sicer podal odstopno izjavo, vendar se vsi navzoči predstavniki niso strinjali z njegovim odstopom in so ga soglasno ponovno izvolili za predsednika. Vseh petindvajset prisotnih je izglasovalo tudi novi upravni odbor, v katerem bodo odslej delovali Dejan Dokl (Atletski klub Keor Ptuj), Samo Glavnik (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Franjo Rozman (Plavalni klub Terme Ptuj), Boris Perger (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in dvoranski športi), Mojca Gramc (društvo športnih pedagogov), Luka Hazdovac (Teniški klub Nes Terme Ptuj), Rado Praudič (Boks klub Ptuj), Boris Emeršič (otroški šport) in Fredi Kmetec (Nogometni klub Drava Ptuj). Nadzorni odbor sestavljajo Danilo Levačič, Roman Hazemali in Danilo Polajžer, medtem ko so v disciplinskem razsodišču Emil Mesarič, Franc Terbuc, Slavko Dokl, Suzana Malter in Ivan Vesenjak. Delegati so na podlagi predlogov in razprave s 25 glasovi 'za' v svet Zavoda za šport izvolili mag. Stanka Glažaja, prof. Mojco Gramc in Borisa Pergerja. David Breznik V ponedeljek pričetek priprav Kidričanov V ponedeljek se bodo na prvem treningu zbrali nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ter pričeli priprave na novo sezono. V klubu vsekakor upajo, da bo manj stresna, kot je bila minula, ki se je na koncu vendarle dobro iztekla. Ligaško tekmovanje v 2. SNL v sezoni 2006-2007 je pokazalo, da je bila liga zelo izenačena. Zaenkrat velikih sprememb v klubu oziroma igralskem kadru še ni. Odšel je samo napadalec Ivan Firer, ki bo v prihodnje igral na Islandiji. Veliko je sicer govoric o odhodih in prihodih, vendar do podpisa novih pogodb še ni prišlo. Danilo Klajnšek Nogomet • Prijateljska tekma v Zavrču Prvoligaš potrdil boljšo pripravljenost Zavrč - Drava 1:4 (0:2) V prelepem okolju športnega parka v Zavrču je nad 500 gledalcev videlo zanimivo prijateljsko srečanje dveh ligaških ekip. Srečanje je dobro vodil Breznik s pomočnikoma Jam-briško in Skokom, trenerja pa sta preizkusila vse razpoložljive igralce. Strelci: 0:1 Tisnikar (38), 0:2 Kmetec (40), 1:2 M. Golob (60), 1:3 Drevenšek (66), 1:4 Štrukelj (90). Drava: Germič, Soska, Pre-ac, Berko, Goričan, Grižonič, Emeršič, Tisnikar, Lukas, Ogu in Kmetec, igrali so še Dreven- šek, Nežmah, Bošnjak, Paulin. Štrukelj, Obi, Johnatan in Ka-lan, trener Dražen Besek. Zavrč: D. Golob, Gabrovec, Petek, Lenart, Kokot, S. Golob, Korez, Železnik, Murat, M. Golob - igrali so še: Veselič, Šnaj-der, Rozman, Zdelar, Rampe in Topolovec, trener Ivan Zajc. V enakovredni igri v prvem delu smo videli igro med obema kazenskima prostoroma. Goste je v vodstvo z lepim strelom popeljal v 38. minuti Tisnikar, ko je žoga v loku preletela vse igralce in končala v desnem gornjem kotu gola. Na zvišanje nismo dolgo čakali, saj je Kmetec po prodoru drugič premagal Damjana Goloba. Minuto pred odmorom je Korez zamudil idealno priložnost za znižanje vodstva. V nadaljevanju se je igra ob številnih menjavah igralcev ponovila, gostitelji so uspeli preko Mateja Goloba doseči zadetek v 60. minuti. Že šest minut zatem je Drevenšek v kazenskem prostoru izigral tri igralce Zavrča in neovirano premagal Veseliča, ki je nekaj pred tem dvakrat odlično posredoval. S skrajnimi napori je zatem ubranil nevarni prosti strel Bošnjaka. Končni rezultat je v zadnji minuti dosegel Štrukelj. Ekipi sta s prikazano igro v začetku pripravljalne dobe zadovoljili gledalce. anc Foto: Črtomir Goznik NK Zavrč je ob žrebanju parov na Brdu pri Kranju dobil tudi licenco za nastopanje v 2. SNL v sezoni 2007-08. Nogomet • Rok Letonja, NK Zavrč » Postali bomo stalnica druge lige V prejšnji tekmovalni sezoni so nogometaši iz majhne občine na obronkih Haloz prepričljivo osvojili naslov prvaka v tretjeligaški konkurenci - vzhod. Velik del zaslug za največji uspeh v zgodovini kluba gre tudi Roku Letonji, ki je bil kljub temu, da ni klasičen napadalec z dvanajstimi zadetki, tudi prvi strelec kluba. »Sezona se je odvijala po pričakovanjih. Cilj pred sezono je bil prvo mesto, ki smo ga tudi osvojili, zato lahko sezono označimo kot zelo uspešno. V jesenskem delu smo igrali zares odlično in dobesedno mleli vse pred seboj, razlog nekaterih spodrsljajev spomladi pa verjetno tiči v tem, da smo bili na lestvici gladko prvi, kar je s seboj prineslo neke vrste psihološko blokado. Toda na koncu se je vse izšlo po naših željah in to je najpomembnejše.« Ravno v teh dneh je konec počitnic tudi za igralca Zavrča, začelo se je polnjenje baterij pod vodstvom prekaljenega Ivana Zajca in pomočnika Darka Laha. Prišli so tudi nekateri novi obrazi; nekateri so na preizkušnji, nekateri bodo ostali. Našega sogovornika smo povprašali o premierni sezoni v drugoligaški druščini. »Cilji v prvi sezoni bodo verjetno nekoliko nižji, kar je za novinca nekaj čisto normalnega. Po tihem seveda vsi upamo na sredino lestvice. Jedro ekipe v glavnem ostaja nespremenjeno, kar bi lahko bil velik plus za nas. Želim si tudi več gledalcev kot do sedaj, v kar pa ne dvomim, saj bodo naši nasprotniki nekatera velika imena slovenskega nogometa (Mura 05, Rudar, Triglav), ne smemo pa pozabiti na sosedske obračune z Aluminijem, ki bodo prav gotovo prava poslastica za gledalce. Verjamem da ne bomo »ple- « sali« samo eno sezono, temveč postali stalnica drugoligaškega tekmovanja.« Ni zanemarljiv podatek, da je štiriindvajsetletni Rok Leto-nja najboljši strelec kluba in da je bil v pretekli sezoni tudi najboljši igralec. Druga liga bo vsekakor lepo izhodišče, da ga morda opazijo prvoligaški klubi ali nemara celo kdo iz tujine. Kaj pa Rok od druge lige pričakuje osebno ter kakšni so njegovi načrti za naprej? »Druga liga je vsekakor velik izziv tudi zame osebno. Želim si da bi bil zdrav in da me ne bi pestile poškodbe. Ob tem najpomembnejšem dejavniku bodo vsekakor prišle tudi dobre igre, ki jih letos želim še nadgraditi in v bodoče z njimi opozoriti nase. Kdo si ne bi želel igrati v kakšnem prvoligašu?« je pogovor zaključil v minuli sezoni prva violina ekipe Zavrča. Tadej Podvršek Rok Letonja (NK Zavrč, desno) Foto: UE Kolesarstvo • Državno prvenstvo v kronometru Gazvodi državni naslov Četrto leto zapored so se slovenski kolesarji za državne naslove v posamičnem kronometru pomerili v Solkanu pri Novi Gorici. Na 38 kilometrov dolgi progi je v kategoriji Elite zmagal kolesar ptujske Perutnine Gregor Gazvoda. Drugo mesto je z zaostankom 45 sekund osvojil domačin, »protourovec« Matej Mugerli (Liquigas), tretji je bil še en Goričan Dean Podgornik (Mapa Map), ki je zaostal še pol minute več. Najboljši čas je sicer postavil Kristjan Koren (Sava Kranj), ki je Gazvodo ugnal za pol minute. Koren je zmagal v mlajši kategoriji do 23 let, odličen čas pa je dobra popotnica za evropsko prvenstvo mlajših članov julija v Sofiji (Bolgarija). »Dirkal sem z rezervo, že na prvem obratu so mi povedali, da sem v vodstvu in da je pred mano le Koren. V sklepnem delu sem pričakoval napad Mu-gerlija, a sem imel precej veliko prednost pred zasledovalci. Moram biti zadovoljen, saj sem prišel do novega naslova državnega prvaka, kar so mnogi od mene tudi pričakovali. Na to dirko se sicer nisem kaj posebej pripravljal, po dirki po Sloveniji sem bil precej utrujen, zato sem s posebnim kolesom naredil le tri lažje treninge. Koren je slovensko pentljo izpustil, se pripravljal posebej za ta kronometer in bližnje evropsko prvenstvo. Sam se o nastopu na svetovnem prvenstvu s selektorjem še nisem pogovarjal. Slovenija ima na voljo dve mesti - ker ni izrazitih kronometristov v Pro tour tekmovanju, upam, da se bo našlo prihodnji teden, na generalno razvrstitev pa bo verjetno precej vplival prav 30 kilometrov dolg posamični kronometer. Za svetovno prvenstvo, v kolikor v Nemčijo odpotujem, se bom seveda boljše pripravil,« je še dejal Gazvoda. Slovenci so na velikih tekmovanjih, sicer z izjemo zlate medalje Janija Brajkoviča v kategoriji do 23 let, višje posegali na bolj prestižnih cestnih dirkah. Gazvoda pa je doslej na svetovnih prvenstvih najboljše rezultate v kronometru dosegal v mlajših kategorijah, med mladinci je bil že deveti. Vogrinec najboljši v Mirni peči Kolesarji mladinskega pogona kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so v zadnjem času dobro nastopali na dirkah po Sloveniji. V odlični formi je najboljši ptujski hribolazec Niko Vogrinec, ki je v soboto zmagal na dirki v Mirni peči na Dolenjskem. Na 50 kilometrov dolgi zahtevni progi je ugnal domačega favorita Roka Grilca (Adria Mobil). K zmagi mladega kolesarja iz Vidma pri Ptuju sta precej pripomogla njegova klubska sotekmovalca, Igor Črnila in Marko Purg. Dvojica je pokrivala pobege na začetnem ravninskem delu dirke, Vogrinec pa je svoje mojstrstvo pokazal v štirih težkih hribovitih krogih. Na vzponih mu je uspel slediti le Grilc, Vogrinec pa je Dolenjca ugnal v sprintu. »Dirka je bila precej podobna italijanskemu tipu cestne dirke, ko se zahtevnost proti cilju stopnjuje. Fante moram pohvaliti, da so delovali kot ekipa. Vesel sem za Vogrinca, ki je bil zelo motiviran, ves čas je imel položaj pod kontrolo,« je povedal trener mladih perutninarjev Boštjan Arnuš. Vogrinec je dobro nastopil tudi na torkovem kriteriju v Medvodah. V svoji kvalifikacijski skupini je osvojil drugo mesto in se uvrstil med dvaindvajset finalistov. Tam ni imel možnosti za stopničke, saj so kolesarji nastopili skupaj s kategorijo članov. Zmagal je Dejan Podgornik (Mapa Map). Za las pa je zgrešil finale Tomaž Bauman, ki je bil v svoji kvalifikacijski skupini sedmi. UG Foto: Marjan Klener Grega Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) je novi državni prvak v vožnji na kronometer. mesto v reprezentanci zame,« je dejal 25-letni Makolčan. Posamični kronometer je kolesarska disciplina, ki jo na tekmovanjih vidimo bolj redko. Večinoma se znajdejo v sporedu etap večdnevnih dirk, Ptuj-čani so ga letos vozili na dirki v Franciji in po Poljski. »Na Poljskem sem odpeljal z rezervo in se uvrstil med deseterico, v Franciji pa sem se trudil, ampak nisem dosegel odmevnega rezultata. Kronometer zahteva precej specifičnega treninga, za kar pa v natrpanem koledarju tekmovanj ni dovolj razpoložljivega časa. Vseeno upam, da sem dobro pripravljen za dirko po Poljski, kjer bomo nastopili Foto: Marjan Klener Niko Vogrinec (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je v Mirni peči stopil na najvišjo stopničko. Odbojka • ŽOK Ptuj Lorberjeva bo potrebovala tudi srečo Ptujske odbojkarice so po dveh sezonah na vrhu drugo li-gaške razpredelnice prestopile med slovensko elito. V precej kvalitetnejšo druščino hočejo stopiti pripravljene in v poletnem času sestavljajo moštvo za naskok na sredino lestvice. Nekaj novosti je tudi v upravi kluba, kjer so odprli novo delovno mesto športnega direktorja, ki ga bo zasedal Klemen Pančur. »Menedžer kluba Štefan Vrb-njak me je že lansko sezono prosil, da bi pristopil, pa sem ponudbo zavrnil. Tokrat mislim, da je pravi čas za to. Moja vloga je predvsem kontaktna, med ekipo in vodstvom kluba, zraven tega bom poskušal postoriti vse kar je v moji moči, da sezono pokrijemo s finančnega vidika. Tu vlada precejšnja praznina, saj ob nogometu in kolesarstvu, ki v veliki meri izpraznita blagajne podjetij, ni veliko prostih sponzorskih sredstev. Ne glede na to, mi imamo prihajajočo sezono finančno, z zagotovljenima več kot dvema tretjinama denarja, v veliki meri že pokrito.«, je dejal Pančur. Ptujsko odbojko so v preteklih letih spremljali različni sponzorji, od podjetja Klemen Pančur je novi športni direktor ptujskega kluba. Fiat Prstec, bara Pomaranča do podjetja MTD iz Majšperka. Za novo sezono imajo že podpisano pogodbo z novim generalnim sponzorjem, a o imenu na njegovo željo trenutno še molčijo. Okrepitvi iz mariborskega Tabora V prvi ligi Ptujčanke ne želijo zgolj nastopati, ob koncu med dvanajstimi moštvi napovedujejo uvrstitev na šesto mesto. Z visokimi cilji, ki si jih je zastavila uprava, so dodobra prevetrili igralski zasedbo. Od prvega moštva so se poslovile tri igralke, pogodbo so podaljšali z dvema Ptujčankama, Saro Vidovič in Majo Bilanovič. V moštvu ostaja Mariborčanka Anja Cvirn ter Ukrajinka Anna Kutsay. Novi igralki prihajata prav tako iz drugo ligaške konkurence, iz mariborskega Tabora: na centrskem položaju bo zaigrala 22-letna Nina Ravnjak, 20-letna Prevaljčanka Aleksandra Jovič pa bo okrepila mesto podajalke. Priložnost se ponuja mladim ptujskim igralkam, do začetka avgusta pa naj bi bili znani tudi imeni dveh profesionalnih igralk, ki bosta najbolj obremenili klubski proračun. »Slovenski bazen je hudo prazen, tako da se zna zgoditi, da bomo podpisali po- godbo s kakšno tujo igralko. Priprave se začnejo desetega avgusta, do takrat je zadnji rok, da bosta igralki na Ptuju,« je povedal Pančur. V poletnem času je to ena izmed glavnih nalog nekoč odlične igralke, zdaj pa trenerke Sergeje Lorber. Mariborčanka, ki je v predlanski sezoni kot igralka in trenerka Ptujčanke popeljala do prvega mesta, je krmilo lani prepustila Danilo Maučniku. Le-ta je ponovil uspeh, mesto na klopi pa zaradi zdravstvenih težav ponovno prepustil Lorberjevi. »Zame je prva liga velik izziv, tokrat le na trenerski klopi. Iščemo še dve vrhunski igralki, saj ju zdajšnja zasedba nujno potrebuje. Cilji kluba so visoki, a mislim, da se nam lahko izide. V prvi ligi bosta zaigrali tudi moštvi iz Grosupljega in Prevalj, ki smo ju lani prehiteli, na prijateljskih srečanjih smo večkrat premagovali prvoligaško moštvo Benedikta, tako da so nam ob normalnem poteku sezone vrata do sredine lestvice povsem odprta. V finančnih okvirjih, ki jih imamo na razpolago, lahko pripeljemo ne vrhunski, ampak zelo dobri igralki. Če pripeljemo nekoliko mlajše, lahko nekaj privarčujemo, a več tvegamo. O imenih pa je trenutno še prezgodaj govoriti,« je dejala Lorberjeva. Novi igralki: v ptujskem dresu bosta zaigrali tudi Aleksandra Jovič (na sliki levo) in Nina Ravnjak. Z delom na dolgi rok je za Ptujčanke najbolj zanimivo »balkansko« tržišče, saj je na območju Srbije in Hrvaške, precej dobrih igralk, tudi mladih, ki bi lahko več sezon odigrale v tretjem štajerskem prvoligašu. Američanke so bolj prehodna rešitev. Lorberjeva bo pri odločitvi potrebovala tudi srečo. UG Foto UG Foto UG Nogomet • Turnir v Bukovcih Korantov pokal nogometašem iz Stojncev Športno društvo Bukovci je v soboto in nedeljo organiziralo tradicionalni nogometni turnir za Korantov pokal. Na njem so nastopile štiri ekipe, in sicer Stojnci, Dornava, Pod-vinci in domača ekipa Bukovci. V soboto je tretjeligaš iz Stojncev brez večjih težav premagal novega člana Štajerske lige Podvinci, v drugem srečanju pa so nogometaši Dornave in Bukovcev v regularnem delu srečanja igrali neodločeno, po streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši nogometaši Do-rnave. V nedeljo so bila odigrana srečanja za tretje in prvo mesto. Domačini so premagali Podvince, Stojnci pa po pričakovanjih Dornavo. Po končanem turnirju je predsednik NK Bukovci Janez Zemljarič dejal: »Mislim, da so lahko bili številni gledalci v dveh dnevih zadovoljni s prika- Nogometaši Stojncev so zmagali na turnirju v Bukovcih. zanim nogometom. Ta turnir slednjem letu vse skupaj dvig- je nekako zapolnil vrzel v času, niti še na višji nivo.« ko nogometa ni na pretek. Eki- Rezultati - sobota: Stojnci pa Stojncev je zasluženo osvo- - Podvinci 5:1, Dornava - Bu- jila prvo mesto. Organizatorji kovci 7:5 (2:2) po streljanju upamo, da bomo uspeli v na- enajstmetrovk. Za 3. mesto: Bukovci - Podvinci 3:1. Za 1. mesto: Stojnci - Dornava 8:0. Danilo Klajnšek Nogomet m NŠ Poli Drava Drava tretja na Rogli Prejšnji konec teden je na Rogli potekal močan turnir za dečke do 10. leta starosti. Odlično se je odrezala tudi ptujska ekipa NŠ Poli Drava, ki je pod vodstvom Boruta Šalamuna na koncu osvojila 3. mesto - trikrat je zmagala, enkrat igrala neodločeno in doživela en poraz. Rezultati predtekmovanja: Drava - Hit Gorica 0:0, Drava - Zagreb 1:0, Drava - Triglav 5:2. Polfinale: Drava - Dinamo Zagreb 0:4 Za 3. mesto: Drava - Domžale 2:0. Končni vrstni red: 1. Dinamo, 2. Hit Gorica, 3. Drava, 4. Domžale ... NŠ Poli Drava U-10: Vito Topo-lovec, Žan Zamuda-Horvat, Matic Stajnko, Matic Vrbanec, Toni Rogina, Alex Krajnc, Rok Štumberger, Tomaž Reberninšek, Davor Fleten, Žiga Šo-štarič. Trener: Borut Šalamun. JM Mali nogomet PLMN Sv. Tomaž: Koračice ali Ključarovci? Rezultati 6. kroga: Koračice - TRS Trnovci Rucmanci Savci 3:0, Pršetinci - Bar pri križu Velika Nedelja 2:5, Brckova ulica Tomaž - ŠIT študentje iz Tomaža 4:6, Inox ograje Majcen - PGD Ključarovci 5:6. 1. KORACICE 6 2. KLJUČAROVCI 6 3. BAR PRI KRIŽU 6 4. PRŠETINCI 5. TRS (-1) 6. ŠIT 7. INOX OGRAJE , BRCKOVA ULICA 6 6 0 5 O 3 1 2 1 2 1 2 O 1 1 1 O 23:3 31:21 27:16 23:26 18:24 19:28 26:37 2O:32 1. KOG 3 2 10 2. SVETINJE 2 2 0 0 3. KOG SK RAC. 3 2 0 1 4. EURO SHOP 2 110 5. E - BIT 2 110 6. KOŠ 7. MLADOST 8. PUŠENCI 9. LORDI 2 10 1 2 10 1 2 0 11 3 0 0 3 6:5 1:0 4:4 Razpored zadnjega kroga, petek, 29. junij 2007: Bar pri križu Velika Nedelja - Brckova ulica Tomaž (ob 18.00), TRS Trnovci Rucmanci Savci - Pršetinci (ob 18.50), PGD Ključarovci - Koračice (ob 19.40), ŠIT študentje iz Tomaža - Inox ograje Majcen (ob 20.30). PLMN Miklavž pri Ormožu Rezultati 2. kroga: KOŠ - Euro Mali nogomet Se petič zapored Vitomarčani Na tradicionalnem turnirju za pokal Gostišča pri Antonu, ki je štel v serijo DalPonte vzhod, je nastopilo 20 ekip. Še petič zapovrstjo je slavila ekipa Vitomarci Petlja - Parke-tarstvo Branko Kuri (na fotografiji). Njen vodja, Darko Rojs, je znova zbral zmagovito kombinacijo igralcev, na čelu z reprezentantom Davorinom Šnoflom in Danilom Kurnikom. V finalnem troboju so bili boljši od ekip Mark 69 in Remosa, ki sta si razdelili 2. in 3. mesto. Najboljši strelec je bil član zmagovite ekipe Jani Krampelj s štirimi zadetki, gol manj sta dosegla Boštjan Kupčič (Mark 69) in Gregor Hebar (Remos). Končni vrstni red: 1. Vitomarci - Parketarstvo Branko Kuri, 2. Mark 69, 3. Remos, 4. Cerkvenjak Gostišče pri Antonu, 5. Mak, 6. Generacija Bad boys, 7. Gradnje Lamut, 8. KMN Mitmau. JM Shop Železne dveri 1:2, Mladost Miklavž - Pušenci 4:3, Kog - Mladost Miklavž 2 10:0, E-it Ormož - Lordi Svetinje 1:0, Kog SK računalništvo - Svetinje 2:3, Kog - Lordi Svetinje 4:0. 18:4 7 8:2 6 8:5 6 mau 0:7, Bramac KMN Vitomarci 1. KMN ZAVRH 22 17 2 3 113:69 53 3:0, Vin. Toplak Bar Žabica 2:4, 2. KMN BENEDIKT 22 14 3 5 125:84 45 KMN Juršinci - Kuki dom 2:5. 3. KMN REMOS 22 13 4 5 112:96 43 1. MIT MAU 4 4 O O 20:6 12 4. TORPEDO (-1) 22 13 1 8 108:67 39 2. BAR ŽABICA 5 4 O 1 12:9 12 5. SLIK. GORIČAN 22 11 1 1O 76:89 34 3. KUKI DOM 5 3 O 2 22:12 9 6. ŠD ZAVRH 22 9 2 11 78:85 29 4. BRAMAC 5 3 O 2 14:17 9 7. VITOMARCI (-1) 22 9 2 11 94:98 28 5. REMOS 4 2 1 2 21:12 7 8. TRNOVSKA VAS 22 8 3 11 97:81 27 6. KMN JURŠINCI 4 2 O 2 15:12 6 9. KMN LEGIJA 22 7 3 12 81:101 24 7. ŠD POLENŠAK 4 2 O 2 10:13 6 10. KMN AMICUS 22 7 2 13 80:107 23 8. KMN VITOMARCI5 2 1 2 13:10 5 11. ORFEJ 22 6 1 15 82:122 19 9. VIN.TOPLAK 5 1 O 4 6:15 3 12. SANDBERG 22 6 O 16 80:127 18 10. CAR MAX 5 1 O 4 6:21 3 Prvak A-lige je ekipa KMN Zavrh 11. P. SAKUŠAK 4 O O 4 7:14 O Bar Maistrova klet. 4:5 3 3:4 1 2:8 0 10. MLADOST 2 3 0 0 3 2:19 0 Razpored 3. kroga: Mladost Miklavž 2 - KOŠ (ob 19.00), Svetinje - Kog (19.50), Lordi Svetinje - Mladost Miklavž (ob 20.40), Pušenci - Kog SK računalništvo (ob 21.30), Euro Shop Železne dveri - E-bit Ormož (ob 22.20), Koš - Pušenci (ob 23.10). Uroš Krstič Liga slofutsai.com Juršinci 2007 Rezultati 5. kroga: Remos - ŠD Polenšak 7:1, Car Max - KMN Mit Pari 6. kroga (29. 6.): Puch - Remos, KMN Mit Mau - Bramac, Bar Žabica - KMN Juršinci, KMN Vitomarci -Vinogradništvo Toplak, ŠD Polenšak - Car Max. DMN Lenart A-Liga Tekme 22. kroga so bile odigrane v soboto, 23. junija, v Voličini, organizator je bila ekipa KMN Zavrh Bar Maist. klet. Rezultati tekem: KMN Zavrh Bar Maist. klet - KMN Benedikt 4:5 (0:4), ŠD Trnovska vas - DMNR Sandberg-Sinekat 6:2 (2:1), Orfej - ZGD Slik. B. Goričan 0:3 b. b., KMN Remos - ŠD Vitomarci 6:6 (4:2), KMN Amicus Gostilna 29 - ŠD Zavrh 3:6 (0:3), ŠD Torpedo 05 - KMN Legija 6:2 (2:0). C-Liga Tekme 21. kroga so bile odigrane v nedeljo, 24. junija, v Voličini, organizator je bila ekipa ŠD Selce. Rezultati tekem: ŠD Selce - Old boys mlajši 11:5 (4:2), ŠD Pernica II - ŠRD Urban 9:2 (5:1), KMN Benedikt ml. - ŠD Destrnik Virtuozi 3:5 (1:2), prosta ekipa ŠD Zavrh ml. 1. ŠD SELCE 19 11 2 6 112:98 35 2. DESTRNIK - V. 19 11 1 7 112:91 34 3. ZAVRH ml.(-1) 19 10 3 6 92:60 32 4. ŠRD URBAN 19 8 2 9 68:78 26 5. OLD BOYS ML. 19 8 1 10 91:97 25 6. ŠD PERNICA II 19 7 2 10 99:105 23 7. BENEDIKT ml. 19 2 3 14 64:126 9 Prvak C-lige je ekipa ŠD Selce. Zmago Šalamun Športni napovednik Atletika Konec tedna na Ptuju DP za mlajše člane in članice Prihajajoči konec tedna, v soboto, 30. junija, in nedeljo, 1. julija, bo na Mestnem stadionu Ptuj potekalo državno prvenstvo za mlajše člane in članice do 23 let, ki se bo oba dneva začelo ob 16. uri. Obeta se zanimiva atletska predstava, saj številni najboljši slovenski atleti lovijo norme za nastop na največjih atletskih tekmovanjih. Spremljevalni program DP predstavlja se mnogobojček za štajerski pokal, ki bo v soboto ob 9.30, in mednarodni atletski miting za člane in mlajše mladince, ki bo v nedeljo ob 13. uri. Na največji atletski prireditvi na Ptuju se bodo letos predstavili vsi ptujski atleti, od najboljših do najmlajših. Vstopnine ni. Strelstvo Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico V Strelskem centru Gaj na Pragerskem bo med 26. junijem in 7. julijem 2007 potekal Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico. Na tekmovanju bodo nastopili predstavniki iz več kot 80 držav s celega sveta. Razpored posameznih tekem: 29. 6. 2007 9.30: Uradni trening Trap moški 30. 6. 2007 9.30: Tekmovanje Trap moški 1. 7. 2007 9.30: Tekmovanje Trap moški 15.30: Finale Trap moški (TV prenos) 2. 7. 2007 9.30: Uradni trening Dvojni trap moški 9.30: Uradni trening skeet ženske 3. 7. 2007 9.30: Tekmovanje Dvojni trap moški 9.30: Tekmovanje Skeet ženske 15.00: Finale Dvojni trap moški (TV prenos) 16.30: Finale Skeet ženske (TV prenos) 4. 7. 2007 9.30: Uradni trening Skeet moški 5. 7. 2006 9.30: Tekmovanje Skeet moški 6. 7. 2007 9.30: Tekmovanje Skeet moški 15.30 Finale Skeet Moški (TV prenos) Podelitev medalj Zaključna prireditev Nogomet Nogometaši Drave se bodo v soboto, 30. 6., v Rogaški Slatini pomerili z ekipo Cibalie (hrvaški prvoligaš). Tekma se bo pričela ob 18. uri. Kolesarski maraton KK Bike Ek Haloze 2002 je v soboto ob prazniku občine Kidričevo izvedel kolesarski maraton. Na voljo sta bili dve progi, in sicer v dolžini 58 in 25 kilometrov. Na daljši progi je prepričljivo zmagal Miha Vantur, prav tako prepričljiv pa je bil na krajši progi Maksi Beranič, oba KK Bike Ek Haloze 2002. Sobotno deževje pred maratonom je dodobra razredčilo število prijavljenih tekmovalcev, saj jih je na koncu nastopilo nekaj več kot šestdeset, kar je precej manj kot lani. Svoje so dodale še prireditve ob prazniku občine ob skorajda enakem terminu. Vsi, ki so prišli v cilj, pa so bili zadovoljni. (DK) Judo V torkovi številki Štajerskega tednika smo že poročali o turnirju judoistov za 7. pokal občine Duplek. Tokrat objavljamo še sliko treh zmagovalcev iz JK Gorišnica. Od leve: David Forštnarič (mlajši dečki do 55 kg), Renata Kralj (starejše deklice nad 57 kg) in Tanja Kociper (starejše deklice do 57 kg). (JM) Foto: DK Foto: Laura Teniške novičke Rola v finalu dvojic na DP V Domžalah je od 20. do 24. junija potekalo državno člansko prvenstvo. Udeležba je bila tokrat nekoliko okrnjena, saj je zaradi nastopov v tujini manjkalo nekaj najboljših slovenskih igralcev. Prvi nosilec je bil Gregor Repina (Jaki sport), ki na lestvici TZS zaseda 6. mesto. Edini predstavnik TK Terme Ptuj na turnirju je bil Blaž Rola, ki pa se je v 1. krogu pomeril ravno z zgoraj omenjenim igralcem. Blaž je prvi niz izgubil šele na razliko (5:7), v drugem pa je zaradi utrujenosti (dan pred turnirjem je opravljal še zaključne izpite) dobil le še dve igri. Uspešnejši je bil med dvojicami, kjer se je skupaj z Ljubljančanom Rokom Kočevarjem uvrstil v finale. Tam sta bila Rok Galun in Anže Kapun (oba ŽTK Maribor) uspešnejša in sta zmagala z rezultatom 5:7, 6:2 in 6:2. Nina Potočnik odlična na Hrvaškem Od 20. do 24. junija je v Puli potekal eden največjih turnirjev U-10 v Evropi - to je bil že 12. turnir z imenom Smrikva bowl. Na njem so nastopili mladi igralci in igralke iz 19 držav (med dekleti 16). Med njimi je bila tudi Nina Potočnik, igralka TK Treme Ptuj. V dekliškem delu turnirja je bilo prijavljenih 46 igralk, Nina se je morala na glavni del turnirja, kjer je nastopilo samo 16 najboljših, prebiti skozi kvalifikacije. Tukaj je bila zelo uspešna, saj je najprej premagala vrstnico iz Škotske, nato pa še predstavnico iz Srbije. Ti dve zmagi sta ji zagotovili udeležbo v glavnem turnirju, kjer je prav tako odlično začela. V boju za uvrstitev med osem najboljših je premagala Ukrajinko, nato pa v četrtfinalu še Švicarko. Sledil je polfinalni obračun z vrstnico iz Španije, kjer pa je bila slednja na koncu uspešnejša. Španka je kasneje zmagala tudi v finalu in tako postala končna zmagovalka turnirja. Nino je za zaključek čakal še en dvoboj, in sicer za tretje mesto: Ptujčanka je zmagala tudi tukaj - njena nasprotnica iz Anglije je na koncu zasedla 4. mesto, Nina pa tretje. Turnir je bil po besedah Ni-ninega očeta, ki jo je spremlja v Puli, vrhunsko organiziran; za igralce in spremljevalce je bilo odlično poskrbljeno, na dvobojih pa so bili prisotni celo linijski sodniki, kar je za turnirje te starostne kategorije izjemna redkost! Otvoritev reflektorjev Pretekli konec tedna je na igriščih TK Terme Ptuj potekal zanimiv turnir, s katerim so uradno predali namenu nove reflektorje. V tekmovalnem delu je nastopilo več kot 30 igralcev in igralk (mešane dvojice), ki so prikazali zanimive obračune. Največ uspeha sta pri tem imela Aleš Adamčič in Miranda Emeršič, ki sta bila v finalu boljša od Marjana Goloba in Cvetke Godec. Najboljši so bili deležni lepih nagrad sponzorjev. Predsednik TK Treme Ptuj Zoran Krajnc je ob tem povedal: "Zelo sem bil zadovoljen z udeležbo na turnirju, predvsem s prisotnostjo velikega števila mlajših članov kluba. Pokazalo se je tudi, da si ljudje želijo igranja tudi v nekoliko bolj poznih urah, saj jim številne obveznosti čez dan ne dopuščajo igranja podnevi. S temi novimi reflektorji bo to možno brez težav, saj so razmere za igro skoraj identične dnevnim. Ob takšnih turnirjih je sicer pomembno predvsem druženje, kar jim daje svoj čar. Glede na velik interes bomo turnir v kratkem ponovili." Turnir U-14 na Ptuju V ptujskih Termah je domači teniški klub organiziral turnir za igralce do 14 leta starosti. Nastopilo je veliko igralcev iz vrha lestvice TZS v tej starostni kategoriji, kar je dalo turnirju še posebno težo. Zmagal je Mariborčan Matej Leljak (TK Mima), ki si je s tem prislužil tudi posebno nagrado podjetja Nes v vrednosti 500 evrov. Člana domačega kluba Aleks Mun-da (letnik 94) in Luka Merc (letnik 95) sta izgubila v 1. krogu. Na B turnirju je uspešno nastopal domačin Jan Lah, ki se je prebil do polfinala. JM Nina Potočnik s trofejo za S. mesto v Puli. Tenis • Liga Petovio 2007 . V napeti končnici najboljši igralci iz TK Duplek in Gorišnice TK Štraf je bil tudi letos organizator poletne teniške lige Petovio 2007. Tekmovanje je bilo organizirano v dveh ligah s po šestimi klubi. Boji so bili zelo zanimivi in razburljivi, posebej v skupini A, kjer so kar tri ekipe zbrale po 18 točk, na koncu pa je naslov pripadel ekipi TK Duplek. V drugi ligi je prvo mesto osvojila ekipa TK Gorišnica, ki je imela na koncu le točko prednosti pred TK Kidričevo in TC Kidričevo. Skupina A Vrstni red: TK Duplek, TC Kidričevo I. in TC Luka 18, TK Skorba 9, Okrepčevalnica Pa-truša 7 in TK Štraf 5 točk. Skupina B Vrstni red: Gorišnica 16, TK Desternik in TC Kidričevo II. 15, Kapodol 14, TK Skorba gad 9, Tigri 6 točk. Minulo soboto so na zaključni prireditvi lige v TC Goya odigrali še turnir dvojic. Prvo mesto je osvojila dvojica Robert Lazič-Matjaž Plajnšek, drugo Brane Lazič-Martin Šlamber-ger, tretje pa Janko Petek-Du-šan Grušovnik. Danilo Klajnšek Ekipa TK Duplek je osvojila 1. mesto v ligi Poetovio 2007. Fit na kolesu Kolesarski klepet s prvim možem KK Perutnina Ptuj Kolesarski klub Perutnina Ptuj, prvotno imenovan KK Ptuj, ima že kar 22-letno tradicijo. Njegovo tekmovalno moštvo šteje 9 članov, ki v timskem duhu vztrajno poganjajo pedala ter stremijo h kolesarskim uspehom tako na domačih kot na tujih tekmovanjih. S številčno tehnično ekipo skrbi klub tudi za nadaljevanje kolesarske tradicije na Ptuju z vzgajanjem mladih kolesarjev vseh starostnih kategorij (od dečkov do starejših mladincev). Tokrat smo se pogovarjali z direktorjem Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, gospodom Renejem Glavnikom, ki klub že dolga leta spremlja na poti uspeha. Lep pozdrav, gospod Glavnik! Najprej bi vas malce povprašala o KK Perutnina Ptuj. Na katere dosežke preteklega in letošnjega leta ste najbolj ponosni? Teh je kar precej! V letu 2006 smo dosegli kar 33 mednarodnih zmag, med njimi pa bi izpostavil ekipno 3. mesto v Continentalu ter 7. mesto v Pro-continentalu. Izjemen uspeh smo dosegli tudi v nemškem Schwarzwaldu, kjer smo zasedli 1. in 3. mesto. Tudi prva polovica leta 2007 je v znamenju športnih uspehov. V Schwarzwaldu smo osvojili 1. in 2. mesto, na Dirki po Sloveniji smo dva dni nosili rumeno majico, uspehe dosegamo tudi v Srbiji. Brez dvoma je kolesarska ekipa PP ena najuspešnejših v Sloveniji! Kakšne pa so prihodnje ambicije in zastavljeni cilji kluba? Predvsem želimo ohraniti dosežen nivo kvalitete samega kolesarjenja, kakor tudi delovanja kluba. Razmiš- ljamo pa tudi o možnostih promocije in krepitve kolesarstva na Ptuju in okolici. Nekaj dobrih idej ki jih bomo v prihodnjih mesecih tudi uresničili, je že padlo. Zdaj pa še malce v preteklost ... Se še spominjate, kakšni so bili vaši kolesarski začetki, vaše prvo kolo in prve kolesarske izkušnje? S kolesom sem se naučil voziti pri devetih letih. To je bilo staro moško kolo, last mojega dedka in zame povsem preveliko. Takrat, leta 1947, je bila kolesarska ponudba zelo slaba, predvsem kar se tiče otroških koles, tako da smo se otroci vozili kar s kolesi za odrasle. Pri kolesarskih začetkih in lovljenju ravnotežja mi je pomagal bratranec. Ko je mislil, da se lahko že sam zapeljem, me je spustil in sledila je prava kolesarska polomija. Na tistem kolesu namreč nisem znal zavirati in tako sem zapeljal direktno v bližnji potok ter se kar precej potolkel. Kolesarjenja zaradi tega seveda nisem opustil. Sledilo je še mnogo padcev in odrgnin, ampak kljub temu še danes zelo rad kolesarim. Kot direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ste zelo povezani s kolesarstvom. Koliko pa sami kolesarite v svojem prostem času? Ja, res sem v kolesarstvu skoraj Predlog za kolesarski izlet: Po Slovenskih goricah Kažipot: Ptuj- Grajena-Mest-ni Vrh-Nova vas-Destrnik-Trnov-ska vas-Vitomarci-Gabernik-Juršinci-Gomila-Polenšak-Do-rnava-Ptuj. Rene Glavnik v družbi kolesarjev Perutnine Ptuj 24 ur na dan. Sam pa se odpravim na kolo predvsem jeseni, ko dnevi niso več tako vroči. Kolesarim pa po teh naših koncih, v okolici Ptuja. Kot veste, skupaj z bralci Štajerskega tednika že veselo kolesarimo ter se skupaj pripravljamo na 5. Poli maraton. Kakšno kolesarsko turo nam priporočate? S kolesom se sam zelo rad zapeljem po Slovenskih goricah in Halozah. Različic je seveda ogromno, predlagam pa srednje zahtevno pot, ki poteka čez okoliške vasi in je dolga približno 65 km. Na poti je veliko lepih in zanimivih razglednih turističnih točk. V Gomili se lahko kolesarji in kolesarke povzpnejo na razgledni stolp, na poti pa tudi ne manjka gostinske ponudbe, kjer se lahko okrepčajo. Kateri so najlepši deli na tej kolesarski trasi? Celotna pot je zelo lepa, predvsem pa je prijetno kolesariti po tako umirjeni pokrajini. Se kolesarsko že pripravljate na jesenski Poli maraton? Kot član organizacijskega odbora Poli maratona imam dogodek seveda vedno v mislih, saj že tudi potekajo aktivne priprave nanj. Žal pa se zaradi nalog, ki jih organizacija tako velikega kolesarskega maratona prinaša, sam ne uspem zapeljati po progah mini ali maxi Poli maratona. Seveda pa po njih kolesarim v svojem prostem času ter izbiram še njune številne različice. Najlepša hvala za pogovor in odličen kolesarski nasvet! Še veliko kolesarskih uspehov in osvojenih ciljev vam želimo! Janja Šuler Di@log Company Foto: DK Medugorje • 26. obletnica medugorskih dogodkov Zadnja Marijina prikazovanja na Zemlji 24. in 25. junija je minilo že 26 let od začetka dogodkov v hercegovskem Medugorju, ki so do danes tja privabili okoli 30 milijonov ljudi. Mnogo lepših krajev in mest je po svetu, kjer bi ljudje mogli iskati lepote, mir in rešitev svojih težav in smisel bivanja, pa izbirajo te kamnite hribe, porasle z ostrimi grmi šipka, brinja in drugim divjim zelenjem, ki so pogosto videti pusti in neprivlačni. Pa vendar vselej najdeš med tem kamenjem hodeče, klečeče, bose, jokajoče in svetle obraze z molitvijo na ustih, ki so se sem zatekli, ker želijo tu ujeti še zadnje upanje za rešitev svojih življenjskih problemov. „Medugorje, to ni samo ime kraja v Bosni, marveč je to tisto milostno mesto, kjer se Marija na poseben način razodeva. Medugorje, to je mesto božjega usmiljenja. To je tisti sveti kraj, kjer padli vstajajo in kjer vsi tisti, ki so zašli, zopet zagledajo zvezdo vodnico in pravo smer svojega življenja," je pred nabito polno cerkvijo matere Božje na Ptujski Gori ob obisku župnika medugorske župnije z začetka prikazovanj, patra Joza Zovka, romarjem povedal mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kram-berger, ki osebno tam še ni bil, da ne bi ljudje napačno razumeli njegovega odhoda tja, saj Cerkev zaključnega mnenja o tamkajšnjih dogodkih še ni dala. To je običajni postopek uradne Katoliške cerkve, dokler prikazovanja še trajajo, čeprav sta prejšnji in sedanji papež Medugorju osebno zelo naklonjena, ker zanj pričujejo nešteti dobri sadovi, vidni po vsem svetu. Tisti, ki precej redno zahajamo tja, ki spremljamo „poklicane" oz. tiste, ki so slišali vabilo, redno doživljamo uresničitev teh nadškofovih besed. Ranjena, nemirna, prazna in obtežena človeška srca tam doživljajo čudežno božansko transplantacijo; postajajo obnovljena in nova, razbremenjena in pomirjena. V njih se vračata radost in mir, ki ju svet ne more dati. Ljudje v Medugorju dobijo odgovore na svoja največja življenjska vprašanja. „To je čas posebnih milosti za tiste, ki odprejo svoja srca," je Marija, ki se je tam predstavila kot Kraljica miru, dejala v nekem sporočilu, ki jih svet redno sprejema vsak mesec, 25. dne, po vidkinji Mariji Pavlo-vic - Lunetti. Ob njej imata vsakodnevna srečanja z Marijo še vidkinja Vicka Ivankovic - Mijatovic in Ivan Dragiče-vic. Ostali trije vidci imajo le še občasna prikazovanja, tudi le po enkrat na leto, čeprav so na začetku bila tudi pri njih vsakodnevna. Do kdaj bo tako, ne ve nihče, niti vidci sami ne, saj je to skrivnost. Ob tej skrivnosti jih Medugorje hrani še deset, ki se nanašajo na prihodnost Medugorja, Cerkve in sveta. Ena izmed njih je tudi ta, da bo Marija na hribu prikazovanj, na Crnici oz. Podbrdu, kot temu hribu pravijo tamkajšnji domačini, pustila vidno, otipljivo in trajno znamenje, ki bo prišlo nenadoma in naravnost iz nebes, kot pove vidkinja Vicka. Vidci vedo, kakšno bo znamenje in kdaj se bo pojavilo, vendar ne smejo o tem ni- česar izdati. Dodajo le še to, da ga bo Gospa, kot imenujejo Božjo mater Marijo, pustila za nevernike, za tiste, ki ne verjamejo v njeno tako dolgo posebno navzočnost in delovanje v Medugorju. Že v drugem letu prikazovanj, leta 1982, je Vicka, ki se je vsa leta najbolj posvečala romarjem, prenesla tele Marijine besede: „Zadnjikrat sem prišla, da bi spreobrnila ljudstvo. Ne bom več stopila na Zemljo ... To so zadnja prikazovanja ... " To pomeni, kako je ta čas čas posebnih milosti, pa tudi poslednji opomin. Ce pomislimo na dejstvo, da je svet že več časa na robu katastrofe, postane jasno, zakaj medugorska prikazovanja trajajo že 26. leto. „Rada bi vas naučila ljubiti ... Ne, ne znate ljubiti in ne znate z ljubeznijo poslušati besed, ki vam jih govorim ... Dragi otroci, rada bi, da bi bil vsak od vas srečen tu na Zemlji in da bo vsak od vas potem z mano v nebesih. To je, dragi otroci, cilj mojega prihoda sem in moja želja." Da bi to dosegli, pa nam ponuja sredstva, ki so tudi njena glavna sporočila: molitev, spreobrnjenje, post, pokora in mir. Tudi letošnja obletnica je v ta mali hercegovski kraj, ki se vse bolj polni tudi s tistimi, ki tam vidijo žal le možnost dobrega zaslužka, pritegnila množice ljudi z vsega sveta, ljudi vseh narodov, ras, kultur in barv kože, največ pa vernih Hrvatov, ki jim je Me-dugorje velika svetinja. Na dnevih obletnice, 24. junija, ko so otroci Marijo le videli in od strahu zbežali, predvsem pa 25. junija, ko so z njo prvič govorili, se zbere pri somaševanju prek 200 duhovnikov, pa tudi kakšen škof. Pristojni lokalni škof Radko Peric seveda ne, saj kot njegov pokojni predhodnik škof Pavel Žanic brez pravih argumentov ne soglaša z medugorskim dogajanjem, zaradi česar je uradni Vatikan lani ustanovil posebno komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov različnih narodov. Tudi po 500 Slovencev je navzočih na obletnem praznovanju, kjer se zbere na tisoče ljudi. Frenk Muzek \MAK-ATOff Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Letališče Moškanjci pri Ptuju > > > 8. september 2007 S kolesa pa hop v bazen! Vsi, ki boste z nami kolesarili na 5. Poli maratonu, imate s plačano prijavnino 7., 8. in 9. septembra prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj! Odkolesari še na: www.polimaraton.si Foto: FM Ptuj • Četrti grajski vinski praznik Srednje Slovenske gorice - dežela arom Letošnji 4. grajski vinski praznik so pripravili Projektni svet VTC Srednje Slovenske gorice, občina Ljutomer, Društva vinogradnikov in sadjarjev Mala Nedelja, Osrednje Slovenske gorice Ptuj, Vitomarci, Cerkvenjak, Lenart, KGZ Ptuj - Kmetijsko svetovalna služba in Ptujske vedute, d. o. o., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V letošnji ustvarjalni delavnici za otroke in starše v okviru grajskega vinskega praznika so spletali poletne venčke. Foto: Črtomir Goznik Letos so stojnice postavili na spodnjo grajsko ploščad. Tudi letošnjega so pripravili z namenom, da bi postal tradicionalna prireditev, na kateri bodo vinogradniki ponudili in predstavili svoja vrhunska vina ljubiteljem vin, skupaj pa želijo vina iz Srednjih Slovenskih goric tudi promovirati. Lani so na tem območju pridelali izredno kakovostna vina, to je pokazalo tudi ocenjevanje, 54 vzorcev je prejelo povprečno oceno 18,32, kar je največ doslej v primerjavi s prejšnjimi ocenjevanji. Doc. dr. Tatjana Koš-merl in doc. dr. Mojmir Wondra z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki sta bila skupaj z mag. Antonom Vodovnikom, mag. Antonom Skazo, Janijem Goncem, Tadejo Vodovnik Plevnik in Andrejem Reberniškom med letošnjimi ocenjevalci, sta doživela enkratno plejado sortne aro- matike (cvetlično-sadne), bogastvo okusov in harmonije. Še zlasti sta jih svojo polnostjo navdušili renci in traminci, sovinjoni ter muškati z bogato sortno aromo. Če je Dolenjska dežela cvička na primer, bi lahko Srednje Slovenske gorice postale dežela arom, ker takšne prepoznavnosti sort, kot jo je srečati na tem območju, ni srečati skoraj nikjer v Sloveniji, je dopolnil ugotovitev dveh eminentnih slovenskih poznavalcev vin Andrej Rebernišek iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Prvaka 4. grajskega ocenjevanja vin 2007 sta postala za vino normalne trgatve Roman Bec, Zagorci (občina Juršinci), za traminec 2006 in vino posebne kakovosti ter Roman Petrovič, Ptuj, za laški rizling 2006. Prejela sta amfori, amfora je tudi sestavni del zaščitnega znaka VTC Srednje Slovenske gorice. Prvak normalne trgatve letnika 2006 mora biti ocenjen z več kot 18,20 točke in ne sme imeti več kot 25 g/l nepovretega sladkorja. Prvak posebnih kakovosti pa mora imeti ne glede na letnik in preostanek nepovretega sladkorja oceno več kot 19,10 točke. »Trudimo se, naša vina so dobra, zato je tudi prišlo do najvišjega priznanja. To je naša prva amfora, prejeli smo že več drugih nagrad in priznanj. Profesionalno se ukvarjamo s trsničarstvom, s pridelavo vina pa se ukvarjamo zato, da ljudje po-kusijo posamezne sorte, da vidijo, kaj zraste iz sadik v naši trsnici,« je po prejemu amfore povedal Roman Bec. Amfora je zelo lepa spodbuda evrov. V novem ptujskem hotelu, prvem, ki bo lahko zadovoljil tudi zahtevnejše goste, bo 250 postelj, za njihovo dobro počutje se bo trudilo blizu 60 zaposlenih. Prve so že zaposlili kot sodelavce letošnje poletne sezone, preostale bodo zaposlili najkasneje do 1. septembra. Zanimanje gostov za novi hotel je veliko, rezervacije sprejemajo za čas po prvem oktobru. Do konca leta bodo gostitelji večih seminarjev, v hotelu bo tudi velik kongresni center. Nekaj novosti je pričakovati tudi v prometni ureditvi območja. Zdaj se je pokazala potreba, da se obvozna cesta uredi čim dlje od hotela. Hotel, ki bo pripovedoval številne rimske zgodbe, tudi v povezavi s III. Mitrejem, želijo čim bolj vpeti v zgodovino Ptuja in okolice. Z občino Hajdina bodo skupaj delali na projektu ureditve muzeja na prostem. Iščejo pa tudi konkretne povezave z najmanj tremi ponudniki turizma za naprej, pa je povedal Roman Petrovič. Z amforo je bil nagrajen že drugič, vendar je do druge prišel težje kot do prve. Stojnic z odličnimi vini vinogradnikov in vinarjev VTC Srednje Slovenske gorice je bilo letos manj kot v prejšnjih letih, tudi druge ponudbe. Na spodnji grajski ploščadi so imeli stojnice Društvo vinogradnikov in na kmetijah, da bi njihovi gostje ob domači hrani in pijači užili lepote bližnje in daljne okolice Ptuja, ki ponuja številne zaklade neokrnjene narave. Letošnjo poletno kopalno sezono so dobro začeli, če bo vreme vzdržalo, je tudi letos pričakovati kakšen od kopalnih rekordov. Lani je število kopalcev prvič preseglo število 300 tisoč. Po vodnih površinah so s 4200 m2 površin že pod vrhom slovenskih naravnih zdravilišč. Konec leta bodo imeli že 5000 m2 vodnih sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Društvo vinogradnikov Mala Nedelja, Vinogradništvo Rojs, Okrepčevalnica in vinogradništvo Rojs ter TIC Ptuj. Za veselo razpoloženje so poleg obiskovalcev poskrbeli tudi gostje iz Siettersdorfa v Avstriji, ki podobno kot Barnbach želijo vzpostaviti sodelovanje z MO Ptuj. MG površin. Glede na povečanje postelj, pa je kmalu pričakovati, da bodo pri nočitvah prvič presegli število 100 tisoč. V letošnji sezoni računajo, da bodo v strukturi gostov tujci udeleženi že s 60 odstotki. Nova investicija jih čaka že v letu 2008, ko bodo pričeli graditi veliko apartmajsko naselje v smeri proti igrišču za golf. Terme Ptuj naj bi že v letu 2008 oziroma najkasneje v letu 2009 razpolagale s 1000 turističnimi posteljami. MG Foto: Črtomir Goznik Prejemnika amfor, najvišjih priznanj tradicionalnega grajskega ocenjevanja vin, Roman Bec in Roman Petrovič v družbi s prvo vinsko kraljico Ptuja Svetlano Širec, predsednikom projektnega sveta VTC Srednje Slovenske gorice Simonom Toplakom in Andrejem Reberniškom, predsednikom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Ptuj • Gradnja hotela poteka po načrtih Dan D vse bližje Hotel Primus, prvi štirizvezdični hotel v Termah Ptuj, je z vsakim dnem gradnje bliže svoji končni podobi. V zaključni fazi je urejanje zuna- sob. Slavnostno odprtje bo konec nje ureditve, dela se izvajajo tudi letošnjega septembra. Naložba v že na fasadi, v teku je opremljanje hotel Primus bo veljala 18 milijonov Foto: Črtomir Goznik Gradnja hotela Primus v Termah Ptuj poteka po načrtih, v zaključni fazi je tudi urejanje okolice. Kuharski nasveti Krompirjevo testo Krompir je eno izmed najpogostejših živil naše in tuje kuhinje, in to najbrž ravno zato, ker ponuja toliko raznovrstnosti in raznolikosti ter je dostopen vsem. Ker ga v prehrani uporabljamo že vse od časa Marije Terezije, ga imajo radi tako mladi kot starejši ljudje. Priprava krompirjevih jedi tudi ni tako zahtevna. Danes imamo na tržišču različne sorte krompirja, ki jih lahko uporabljamo za točno določeni toplotni postopek, tako domače čvrste sorte uporabljamo za pečenje cvrtje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju obdrži lepo obliko, na primer pri francoski solati, delno čvrste prav tako za pečenje, cvrtje in še praženje, mokaste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa. Krompirjevo testo spada med gne-tena testa. Za njegovo kvaliteto je pomembno razmerje med količino krompirja in moke. Od krompirja uporabljamo škrobnati krompir, ki naj bo suh. Krompir skuhamo in še mlačnega pretlačimo, nato mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro moko, za rahljanje testu dodamo še malo maščobe oziroma margarine ali masla. V kolikor testo po pripravi dalj časa kuhamo in da nam jedi ne razpadejo, dodamo še vezivno sredstvo oziroma jajca. V kolikor je testo zelo vlažno, »pocasto«, lahko dodamo še pšenični zdrob. Testo, ne glede, ali pripravljamo slane jedi ali sladke, rahlo solimo. Iz krompirjevega testa si lahko pripravimo tri večje skupine jedi, krompirjeve cmoke, ki so lahko sladki, ponudimo jih kot sladico; slani - ponudimo jih kot prilogo ali kot uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustavci so slane jedi, ki jih najpogosteje ponudimo kot priloge ali samostojne jedi skupaj z omakami. Krompirjevi štruklji, ki so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhani v kuhinjskem prtiču ali foliji in poljubno za-beljeni. Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo, ki ga pripravimo iz pol kilograma olupljenega in na krhlje narezanega krompirja, ki mu pri-lijemo vodo, solimo ter damo kuhat. Lahko kuhamo tudi celi neolupljeni krompir. Kuhani krompir odcedimo, še vročemu dodamo tri dekagrame masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 deka-gramov moke, pol ostre, pol gladke moke, če ste uporabili škrobnati krompir, pri čvrstih sortah uporabite samo ostro moko. Dodamo še eno jajce in tri dekagrame pšenič-nega zdroba. V kolikor dobite precej mehko testo, drugič dodajte moko, jajce in zdrob, Tačke in repki Driska pri sedem let stari muci! Bralka Andreja iz Ptuja ima sedem let staro muco, ki ima pogosto drisko. Občasno je bila zdravljena vendar ni bolje. Zanima jo vzrok pogostim driskam. Zaradi obsežne in pogoste problematike drisk bom najprej opisal najpogostejše vzroke. Driska pomeni pogosto in prekomerno izločanje nefor-miranega tekočega blata zelo neprijetnega vonja. Če postane driska zelo tekoča, vodena, je za žival lahko nevarna zaradi velike izgube tekočine ko se krompir popolnoma ohladi. Iz tako pripravljenega testa si lahko pripravimo veliko različnih jedi. Krompirjeve svaljke, ki jih pripravimo tako, da vzamemo del testa, ga položimo na večjo pomo-kano desko, oblikujemo podolgovati večji svaljek in ga narežemo na manjše enako velike svaljke, ki jih skuhamo v slanem kropu ter pred ser-viranjem zabelimo s prepra-ženimi drobtinicami, kislo smetano, prepraženimi lešniki ali mandlji, prepraženo slanino in podobno. Kuhamo jih v slanem kropu pet do deset minut, odvisno od debeline svaljkov. V kolikor narezane svaljke poljubno paniramo in ocvre-mo, dobimo ocvrtke ali hru-stavce. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo zgnetemo manjšo količino sesekljanih zelišč, drobnjaka, peteršilja, špinače in blitve. Lahko tudi kuhano in sesekljano meso: perutnino, ribe, prekajeno svinjino. Lahko tudi sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in mandlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, dodajamo manj dodatkov, v kolikor jih ponudimo kot samostojne jedi ali kot uvodne jedi, naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki. Za krompirjeve štruklje krompirjevo testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo na desko ne prime. Testo raz-valjamo en centimeter na debelo. Nato ga premažemo z jajcem in potresemo z nadevom. Za tiste, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej s prepraženimi drobtinicami, ki jih prepražimo s pomočjo in mogoče dehidracije organizma. Zelo nevarna komplikacija driske je, če se pojavi tudi bruhanje živali. Žival ob-nemore, je brezvoljna, se ne odziva na klice in dobrikanje, kasneje lahko obleži, kolabi-ra, pade v komo in če ni pravi čas zdravljena lahko zelo hitro pride do smrti živali. Vzroki za nastanek driske so različni. Alimentarni oz. prehrambeni vzrok je najpogostejši. Hranjenje z mlekom je eden najpogostejših vzrokov drisk pri mucah. Mleko je primerno za hranjenje samo margarine svetlo rjavo, tako da je zmes gosto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s pre-praženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špinače ali blitve in preden štruklje zavijemo, potresemo s koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot je grah, korenje, brokoli, ker je v tem času tudi veliko gob, lahko tudi s prepraženimi gobicami. V kolikor štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo tudi z mesno sekanico oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje zavijemo in nato položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro potresli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj počasi vre. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabite tudi folijo, ki jo na rahlo premažete z belim oljem in temeljito zavijete. V kolikor testo razvaljamo bolj na tanko kot en centimeter, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo pet do deset minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. V kolikor jih ponudimo kot samostojno jed, zraven serviramo solato. Nada Pignar, profesorica kuharstva zelo mladih muc, kasneje pa se odsvetuje. Prav tako je pogost povzročitelj driske drobovina npr. jetrca, kokošji želodčki, mastno svinsko meso, ostanki hrane za ljudi oz. kuhinjski odpadki in še in še bi lahko naštevali. Velika in pogosta napaka je, če čez noč zamenjamo hrano živali. Vsaka zamenjava hrane, če se že odločimo zanjo, mora biti postopna. Vsak dan dodajamo več nove hrane in zmanjšujemo količino stare hrane. Tak prehod naj traja vsaj teden dni. Pri alimentarnih driskah je značilno, da kljub driski apetit živali ni moten. Prav tako žival nima temperature. To je zavajajoče za lastnika, da ne ukrepa pravi čas, saj meni da, dokler ima žival apetit, ni problema. Zelo važno je, da ukrepamo že ob prvih znakih driske. Prvi in zelo učinkovit ukrep je 12-urni post živali. Poskrbimo le, da ima žival na razpolago svežo vodo. Drugi dan ponudimo živali lahko prebavljivo hrano npr. kuhane piščančje prsi in riž v malih količinah večkrat dnevno. Enostavneje je, da ponudimo živali kvalitetno že pripravlje- Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. no dietno hrano proti driski v konzervah in briketih. Te hrane ni v prosti prodaji, dobi se le na recept pri veterinarjih. Dietno hrano mora žival dobivati nekaj dni, dokler se blato ne normalizira. Takrat počasi preidemo na hranjenje z normalno hrano. Zelo važno je, da prilagodimo hrano starosti živali. Hranjenje starejših živali z močno beljakovinsko hrano in hrano, bogato z maščobami, vodi v ponavljajoče driske. Med alimentarne vzroke drisk sodijo tudi razne zastrupitve živali. Pri mucah je pogosto driska kot posledica za-užitja trave, ki je poškropljena s škropivi za zatiranje plevela ali škodljivcev na sadnem drevju in podobnim. Vendar se pri zastrupitvah večinoma pojavi najprej bruhanje živali, ki kasneje preide v drisko. Muce pogosto grizljajo vrtne in sobne rastline. Določene vrste, predvsem tiste z mesnatimi listi, so pogosto vzrok drisk pri mucah. Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt po kresu Ob kresu se dan pobesi. Izteka se rožnik, mesec dehtenja travnikov, vonjav mnogovrstnega cvetja ter obdobje naj-bujnejše rasti vrtnega rastja. Ko se leto preveša v drugo polovico, dan pa prične krčiti, že v začetku meseca srpana zadoni pesem srpov, pričenja se žetev pričakovanih poljskih in vrtnih pridelkov. V SADNEM VRTU je zaključena letošnja bera češenj, ki jo je mogoče oceniti za eno od boljših v poslednjih letih. Češnje so cvetele ob ugodnem, za opraševanje po čebelah primernem vremenu, pa tudi za razvoj cvetne monilije, ki v vlažnih letinah povzroči mnogo škode, minulo pomlad ni bilo pogojev. Koncem rožnika in v začetku srpana še obiramo višnje in konec bo z obiranjem tovrstnega zgodnjega koščičastega sadja. Takoj po obiranju v drevesnih krošnjah češenj in višenj obrežemo poškodovane in polomljene, težje dosegljive in previsoke veje. Rez naj bo pri osnovi veje, pravokotno na dolžino veje, brez štrcljev z zglajeno rezni-no, da se lažje zaraste. Pri večjih ranah je priporočljivo uporabiti ustrezni premaz, da se rana zavaruje pred okužbami trohnobe in preje zaraste. Odpadle. poškodovane in uničene plodove, polomljene brstike in liste izpod drevesnih krošenj po trebljenju pograbimo in kompostiramo, da se gniloba in druge glivične bolezni ne širijo. Pričenja se obiranje jagodičevja. Pri obiranju vrst jagodi-čevja, ki rodi na brstikah večletnega lesa. smo pozorni, da ogrodnih vej grma ne poškodujemo. V grmih ameriških borovnic, kosmulje in ribeza, grme po obiranju pomladimo z izrezovanjem starih izrojenih, poškodovanih in bolanih vej. Koreninske izrastke in pregoste poganjke izrežemo ter razredčimo, da se bodo do jeseni novi poganjki še dobro obrasti in v avgustu tvorili cvetne brste za rod v naslednjem letu. V OKRASNEM VRTU v tem vročem poletnem vremenu, ko rastline trpe na pomanjkanju talne in zračne vlage, nadomeščamo to z namakanjem, zalivanjem ali rošenjem. Zalivamo s postano vodo. ogreto na zračno toploto. Deže-valne naprave vključujemo v zgodnjih urah, ko so rastline preko noči ohlajene in se bodo v jutranjih urah ponovno naglo osušile. Najprimerneje je namakanje tal, ki za rastline ni stresno, zakar sicer porabimo več vode, vendar je v tem primeru potrebno opraviti namakanje redkeje. Najgospo-darnejši in za rastline najprimernejši pa so kapljični načini talnega namakanja, s katerimi lahko na avtomatski način po potrebi dovajamo vodo neposredno koreninam. Pri zalivanju je potrebno upoštevati še razen številnih dejstev, kdaj in kako pristopati k zalivanju, kakšne rastline zalivamo in kolikšne so njihove potrebe. Občutljivejše pri pomanjkanju vlage so rastline s plitvimi koreninami in velikimi listi, na venenje pa vplivajo še mnogi drugi dejavniki, kot so vrsta tal, zapleveljenost, veter in tako naprej. V okrasnem vrtu je v tem času opraviti rez oziroma striženje žive meje drevnin gabra, ligustra, maklena, češmina, gloga, forsitije, medvejke in podobnih preden jim letošnji poganjki olesenijo, da se do jeseni še ponovno obrastejo, pa še lažje izvedljiva je rez, dokler so mladike v zelenem stanju. V ZELENJAVNEM VRTU je skrbna nega odraščajočih vrtnin na višku vročega poletja, ko mnoge prehajajo v stanje zorenja ali so že primerne za pobiranje enako, kot smo to z njimi ravnali po setvi in mladimi nasadi. Posevke je potrebno sproti pleti in odstranjevati plevele, da jim ohranimo rastlinska hranila in talno vlago. Pleveli so tudi povzročitelj mnogih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Ob rasti posevke primerno redčimo, da se rastline med seboj ne ovirajo v rasti in ne zasenčujejo, s pospravilom pridelkov pa raje pričnemo po delih gredice kot z odbiro, da dele izpraznjenih gredic lahko takoj pripravimo za ponovni posevek. Miran Glušič, ing. agr. BiAdedar. 2% junija - 5, julija 29-petek il" 30-sobota é 1-nedelja ê 2-ponedeljek 3-torek J* 4-sreda 5-četrtek 0 Rdeče zastavice Slabih naložb ni! Toda veliko je slabih vlagateljev. Ni slabih poslovnih priložnosti. Toda veliko je slabih podjetnikov! Svet je poln priložnosti, vrednih več milijonov dolarjev. Težava je, da obstaja več multimilijonskih priložnosti, kot je multimilijonskih podjetnikov. V začetni ustvarjalni fazi, posel še ni posel. Vaš bančnik vas ne bo prosil za šolsko spričevalo, ne bo ga zanimalo vaše šolsko povprečje ali vaš glavni predmet na fakulteti. Bančnik noče izmeriti vaše akademske inteligentnosti. Vašega bančnika zanima le raven vaše finančne inteligence, ki kaže na raven finančne odgovornosti. Ta pa pokaže, koliko zaslužite, za kaj porabite denar in koliko ga obdržite. Ko preučujem finančne projekcije ali dejanske številke že obstoječega posla, gledam podobne kazalce kot bančnik pri diplomantu. To so tako imenovane rdeče zastavice: 1. Visoka plača - to mi veliko pove o podjetniku; pove mi na primer, kaj je podjetniku pomembneje - posel ali njegovo zasebno življenje s preveliko hišo, vikendom na morju, bleščečim avtom, razsipnimi zabavami, ... - vse na račun podjetja. 2. Dobri odhodki in slabi odhodki - To je ključna spretnost. Zakaj? Toliko ljudi je ubogih zato, ker so ubogi potrošniki. Ali drugače - bogati so bogati zato, ker imajo odhodke, s katerimi so še bogatejši. Revni so revni zato, ker imajo odhodke, zaradi katerih so še revnejši. O podjetnikih pa - podjetniki so v večini slabi podjetniki, ker so raje varčevalci, namesto pametni potrošniki. Prijateljev posel z rožami je propadel le zato, ker si je bolj želel varčevati, namesto da bi potrošil 5.000 € za honorar strokovnjaka za patente. Ta prihranek nekaj tisoč evrov, ga je stala multimilijon-skega posla. Iz te izkušnje se je naučil trošiti denar za stvari, ki mu bodo prinesle še več denarja. Ali druga zgodba - prijateljica prijatelja je imela ves čas težave s podjetjem. Pri kosilu mi je povedala, da je zapravila 20.000 € za prenovo stanovanja. Ko sem jo vprašal, če je stanovanje njeno, je rekla: »Ne. Nimam dovolj za polog, zato sem ga raje najela.« Ko sem se začudil, zakaj je zapravila toliko denarja za nepremičnino, ki ni njena, se je razjezila. »Vseeno moram živeti v lepem stanovanju.« Mislim, da sem v tistem trenutku ujel bežen vpogled v to, zakaj je imela takšne težave s podjetjem. Denar preprosto nespametno zapravlja. Ljudje s strani zaposlenih in samo-zaposlenih vedo, kako delati za denar, ne vedo pa, kako trošiti denar na tak način, da se jim povrne s še več denarja. Ta sposobnost, da zapraviš denar in si ga nato povrneš s še več denarja, je bistvenega pomena za podjetnike in vlagatelje. Mitja Petrič Z roko v roki www.poravnava.si Ribi (19. 2 - 20. 3.) Ljubezenska pravljica ob zori pomladi Ona in dojemanje ljubezni Na samem začetku je modro omeniti, da je varovanka planeta Neptuna, ki ima mnogo skupnega s skrivnostjo lepote, čustvene ženske energije in intuicije. Zanimivo je, da nikoli ne počiva, ampak vedno aktivno gre naprej po poti življenja. Čustveno se odziva na vsakem koraku in zaradi tega je znana po tem, da pričakuje princa na belem konju. Seveda je resnica ta, da pride tudi dan spoznanja, da ga ne bo in vendar ostane celo svoje življenja zvesta svojim načelom. Občutek boste imeli, ko jo opazujete, da je nekoliko simbolizirana z gugalnico, saj veliko niha, sedaj v eno in čez čas v drugo stran. Ima mnogo sreče, kajti je sila iznajdljiva. Mistična ženska, srčna dama Poučno je tudi dejstvo, da živi za svoje sanje in da si skozi to lažje ustvari neko prijetno harmonijo in je v svojem bistvu tudi skladna. Ljubezen je zanjo nekaj pomembnega, Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. ji pomeni veliko in mnogo poudarka daje platonskim ljubeznim. Potrebuje nekaj časa, da spozna pravega partnerja in da na lastni koži ugotovi, da vendarle ni vse zlato, kar se sveti. Ko se preda čustvom jo le-ta zanesejo v neznani svet romantike. Vedite pa nekaj, da ji boste morali na pravilen način postaviti meje. Kajti ustvarjalna bo lahko samo s pravilno podporo. On in dojemanje ljubezni V ljubezni je zelo strasten, nepredvidljiv in čustven. Točno ve, kaj ženski godi in kako jo zadovoljiti, da bo srečna in mirna. V njegovi naravi je, da je naravni psiholog in tako lažje osvaja skrivnost ženskega srca. Zanimivo je, da na eni strani strmi po čustveni varnosti in po drugi, da privlačijo spremembe in novosti. Popolna zvestoba je stvar osebnega dojemanja in seveda boste morali melodijo igrati tako, da bo znal nanjo plesati tako, kot boste vi želeli. Spada med bistre moške in zaradi intuitivne narave bo znal presoditi, kje so meje. Res pa je, da so znani po tem, da se vdajajo v slabe navade in razvade. Očarljivost je njegov skriti adut! Pozoren moški, neobremenjen s prihodnostjo Prav gotovo je njegova sposobnost tudi umetnost in tam lahko uvideti, koliko notranje modrosti premore. Zelo dovzeten je za tuje vplive in zaradi tega se zlahka navadi kakšnih tujih stališč. Seveda je to kratko ročno morda spodbudno, dolgoročno pa prav gotovo ne. Rad razvaja sebe in se ne obremenjuje s tem, kar mu bo prinesla prihodnost. Resnica je ta, da vas bo nosil po rokah in da se bo iz dneva v dan trudil, da boste opravičeno lahko rekli, da ste najbolj srečna ženka pod soncem. Vedno pa bo iskal bližnjice, čeprav le resno delo prinese realne rezultate. Ob romantičnem večeru Romantika je za nekaj zelo pomembnega in tako boste svoji ljubljeni osebi ustregli. Večkrat bodo delovali naivni, vendar je to le krinka. Ženska, rojena v tem znamenju, vas bo lahko prebirala kot knjigo - toda ne vedno in odvisna bo od nekih zunanjih odzivov. Pomembne so ji pozornosti in nenehno kazanje, koliko ji pomenite. Čeprav se to lahko odvija tudi brez besed. Če je predstavnik močnejšega spola, pa to pomeni, da mu boste morali postaviti meje, kajti tako, kot boste začeli zvezo, se bo odvijalo tudi kasneje. Dobro je, da ste čutni in da prisluhnete njegovim intuitivnim prijemom. Včasih boste menili, da ga razumete in drugič temu ne bo tako. Tako ženske kot moški 080 13 14 Rok Snežič, univ. dipl. prav. Nenad Oukič, mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Lani sem se poškodoval na delovnem mestu in sicer tako, da sem iz delovnega strija potegnil delovno ploščo, pri tem pa se je vakuumsko na to ploščo prijela tudi druga, težka 20 kg in mi padla na desno nogo. Zdravil sem se dva meseca. Ali sem upravičen do odškodnine in kakšne so posledice za delodajalca in mene kot delavca? Miha, Hoče Odgovor Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upravičeni do odškodnine iz naslova civilne odgovornosti delodajalca. Če ima podjetje zavarovano civilno odgovornost, bo odškodnino izplačala pristojna zavarovalnica in NE delodajalec, tak) da uveljavljanje odškodnine za vas ne bi smelo imeti negativnih posledic. V kolikor pa delodajalec nima sklenjenega zavarovanja, pa bi se moral odškodninski zahtevek vložiti neposredno na delodajalca. V tem primeru pa bi odškodnino izplačal delodajalec. Odškodnina pa se v obeh primerih lahko zahteva le v primeru, da je delodajalec izpolnil ER-8 obrazec (prijava nezgode pri delu). Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na EMFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314. ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: pa imajo skupno to, da jih zanima duhovnost. Nekaj uporabnih nasvetov (za samske) Le s težavo boste spregledali njihovo očarljivost in mag-netično privlačnost. Večkrat, ko boste v njihovi družbi, boste dobili občutek, da vas k njim vleče kot magnet. Zanimivo je to, da se vam bodo na začetku zdeli nežni in senzitivni. Če iščete skupne točke, jih boste našli v tem, da jih povprašate kaj o zakonitosti ezoterike. Zanimivo bo, da konec koncev pridete do spoznanja, da sploh niso tako ubogi, ampak da jim je to le krinka. Skupno življenje pa bo nekaj posebnega in v marsičem drugačnega. Seveda pa jim bo potrebno postaviti meje. Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog Svetovanje za vas, za vse nas Kako do dobrega počutja? 6. del V prejšnjem delu smo pisali, da lahko v svojem življenju marsikaj spremenimo. Lahko izboljšamo svoje delovanje, s tem se bo izboljšalo tudi naše počutje, lahko pa vse skupaj prepustimo, da bo, kakor pač bo, ali pa naredimo nekaj več v smeri, da bi se bolje počutili, v smeri, da bo naše življenje boljše, polnejše, kvalitetneje. Kaj še lahko naredimo danes, da se bo naše počutje izboljšalo? Ne jutri - danes je potrebno začeti! Spet je naša odločitev - danes ali jutri - kaj pa vemo, kaj bo prišlo jutri, morda bo kakšno praznovanje, dobili bomo kakšno novo nalogo in ne bomo mogli uresničiti tistega, kar smo si včeraj zadali. Temu - da odlašamo - rečemo izgovori. Lažje je najti 100 izgovorov, kot pa nekaj narediti. Se morda spomnite, kolikokrat vam kdo reče, ja, pa sem moral ..., pa ni šlo tako ... pa smo bili na pikniku - 100 izgovorov, da niso nič naredili. Kaj pa mi - bomo tudi iskali izgovore ali se bomo raje spopadli z zadevami, ki jih lahko rešimo danes? Če se odločimo npr. shujšati in imamo pet kg preveč, se izgovarjamo, kako danes ne moremo, začeli bomo jutri, samo še ta piknik ... in kaj kmalu se nam nabere še nekaj dodatka in imamo 7,8 kg, ki so nam odveč. Kaj je sedaj lažje - da bi tedaj izgubili tistih 5, ali danes 8? V vseh zadevah je tako - vse, kar odložimo za jutri, nas počaka. Vse, kar nismo naredili dobro, moramo popraviti. Vse, kar nismo dokončali, moramo dokončati. Če ne danes pa drugi mesec. Kaj vse lepega se bi nam lahko v tem mesecu zgodilo? Kaj vse dobrega bi lahko doživeli, če bi pred mesecem dni to končali? Na to ponavadi niti ne pomislimo ... Bolj opazujemo sebe, svoje življenje, bolj doznavamo, koliko vsega lepega je šlo mimo nas, ker smo odlašali, ker si nismo upali narediti nekaj boljšega, nekaj večjega, kar bi lahko pozitivno obarvalo naše življenje. Zmeraj pišem o stvareh, ki sem jih sama doživela in spoznala - iz svojih življenjskih izkušenj. Vsako življenje je zgodba zase, vsak bi lahko napisal mnogo o sebi - jaz sem se odločila, da svoje izkušnje podelim z vami -bralci Štajerskega tednika. Morda bo komu kaj pomagalo, morda bo kdo videl, da se tudi njemu dogaja kaj podobnega. V teh letih, od kar sem pričela v svoje življenje zavestno uvajati spremembe, se je marsikaj spremenilo ... in marsikaj se še bo. Pred nekaj leti sem govorila, bo, kakor bo. Danes pa vem, da se dogaja zmeraj tisto, kar je dobro zame in za vse ljudi, ki so z menoj. Usmerjam se v tisto, kar je pozitivno in poskušam delati čim več stvari, ki so dobre za vse. Seveda mi vedno ne uspe, ampak takrat vem, pregledam, kaj sem naredila narobe, da mi ni uspelo. Vsak trenutni poraz gledam kot test, na katerem sem padla, vendar imam možnost, da se za jutri bolje pripravim in da ga tedaj naredim. V našem življenju ni več problemov. Vse so le testi - od nas pa je odvisno, kako bomo teste rešili. Ravno tako kot v šoli. Če dobimo pozitivno oceno, je dobro, če ne, pa imamo možnost, da oceno izboljšamo. Kolikokrat bomo delali test, je spet odvisno od nas. Kako se bomo pripravili, kako bomo reagirali v tistem trenutku, je rezultat tega, kako smo se pripravili prejšnji dan. Zato z odlašanjem ogromno izgubimo - včasih pa je potrebno, saj, če nismo zmožni testa rešiti, ga bomo pač popravljali. Kot sem že pisala, da pišem iz svojih življenjskih izkušenj, sem vam želela povedati tudi to - da sem imela v osnovni šoli odlični uspeh. Vsi so mislili in tudi jaz, da bom naredila kakšno fakulteto - želela sem študirati zdravstvo. V nekem trenutko, ko sem se odločala, kako naprej, sem izvedela, da bodo na šoli sprejemni izpiti ... ustrašila sem se, da se bom morala dodatno učiti in raje kot da bi šla na sprejemne izpite, sem se prepisala na drugo šolo, kjer ni bilo izpitov. Takrat sem izbrala lažjo pot, ki pa ni bila pravilna .. , to sem dojela mnogo kasneje. Še večkart sem ponavljala takšne in podobne napake. Ko analiziram svoje življenje za nazaj, opažam, da ravno tedaj, ko se mi nekaj ni dalo, ko sem bila prelena, da bi naredila nekaj več - ravno tedaj sem se napačno odločila in zato potem nisem bila zadovoljna z rezultati in tako tudi ne s svojim življenjem, ki je bilo posledica teh mojih odločitev ... Imela sem tudi izjemno nizko samo-podobo in premalo vzpodbude s strani odraslih. Ko sem prišla v srednja leta (???), se je v mojem življenju marsikaj začelo dogajati. Morale so se zgoditi različne stvari, ki so mi odprle pogled na moj svet in na to, kar ne delam pravilno. Ko enkrat spoznamo svoje napačne odločitve, bi želeli vse, kar ni bilo dobro, spremeniti. Pa spet ne gre tako hitro. Za vse je potreben svoj čas in če želimo kaj prehitevati, nam življenje kaj rado pokaže, da se ne da preskakovati velikih ovir in spet moramo popravljati napake, ki smo jih vmes naredili. Tako sem jaz pri svojih 37 letih pričela ponovno guliti šolske klopi, vpisala sem se na višjo šolo. To, kar nisem dokončala v mladosti, me je počakalo, me čaka še sedaj, da dokončam študij, ki sem ga pričela. Lahko bi ga končala že lansko leto, vendar sem vedno našla kakšen izgovor, da nisem dokončala začetega. Ravno sedaj pišem diplomsko nalogo in v nekaj mesecih se bo moj študij končal. Kaj vse bi se spre- menilo, če me ne bi tedaj premagal strah in tudi lenoba? Ravno na primerih iz svojega življenja se lahko najbolje učimo. Kaj vse bi lahko bilo, če ... zato se danes začnimo zavedati, da lahko danes naredimo nekaj več, da lahko danes naredimo nekaj bolje, kot smo včeraj, ali pred leti ... saj se bo to, kar bomo naredili danes, odražalo na našem zdravju, na našem počutju, na našem življenju jutri ... in v prihodnosti. Če želimo boljše rezultate, kot smo jih imeli do sedaj, naredimo nekaj boljše. Če želimo izboljšati naše počutje, začnimo danes - kaj? Sprostimo se, odvr-zimo skrbi, zadihajmo, pojdimo v naravo, razmišljajmo dobro, bodimo veseli v družbi dobrih ljudi ...Tudi naši prijatelji, znanci so odsev nas samih. Kakšni smo mi, takšne prijatelje imamo. Če želimo dobro sebi, želimo dobro tudi drugim, iskali nas bodo takšni ljudje, ki nam želijo dobro. Vsaka stvar, ki jo damo drugim - lep nasmeh, prijazna beseda, topel stisk roke, čas, ki ga jim namenimo, vse se nam povrne. Če želimo doživljati dobre stvari, jih ponudimo drugim in čudežno se bodo vrnile k nam ... To je življenje - skozi trnje do svobode, skozi bitke do boljšega, kvalitetnejšega življenja ... lepo je, če ga znamo ceniti in opazovati! Želim vam vsem vse dobro! Milena Jakopec, Društvo Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354 Info - Glasbene novice Koncertni napovednik se iz dneva v dan dopolnjuje in prav presenečajo me dejstva, da vedno večje svetovne glasbene zvezde obiskujejo Slovenijo. Že res, da so vsi koncerti v glavnem v Ljubljani, a do tja se bo splačalo zapeljati 5. julija, ko bo v hali Tivoli nastopili neverjetno popularna ameriška pevka Pink. Norveški band številka ena so nedvomno A - HA in trio je prejel posebno čast, da sodeluje na projektu Instant Karma? Za kakšen projekt sploh gre? To je album priredb slavnega Johna Lennona in njegove hite so med drugim priredili U2, Green Day, REM, Snow Patrol, Christina Aguilera ... A - HA so svoje delo opravili solidno, vendar je njihova improvizacija na nizkem nivoju v priredbi NO 9 DREAM (***) in tudi pevec Morten Harket zveni kar malo sramežljivo. V Londonu stacionirani RAZORLIGHTdelujejo igrajo v naslednji postavi Johnny Borell, Bjorn Agren, CarlDa-lemo in Andy Burrows. Pisalo seje leto 2003, ko je kvartet oplazil domačo lestvico s skladbo Rip It Up. 2005 se je vse obrnilo navzgor z briljantno skladbo Somewhere Else, medtem ko so zares zasloveli s skladbo America. V centralnem delu Evrope je band v začetku meseca junija ponudil standardno skladbo WHO NEEDS LOVE, medtem ko doma v Veliki Britaniji malo bolj eksperimentira v misteriozni rock skladbi HOLD ON (***). Ste že kdaj slišali za pevca z imenom MICHAEL BU-BLE? Če ga ne poznate, potem lahko zapišem, da veliko zamujate. Zakaj? Glasbeni kritiki so mu že pred leti nadeli nalepko, da gre za novega Franka Sinatro. Njegova nova super zgoščenka je Call Me irrensponsible in na njej je tudi aktualen hit Everything. Vsekakor bo gospo-dič BUBLE kmalu povezal različne generacije, saj je na izredno izzivalen in seksi načinpriredilklasiko ME AND MRS JOHES (*****) in jo je v originalu pel Billy Paul. Eno izmed največjih glasbenih odkritij tega leta je pevec MIKA, pravo ime je Mica Penninman. Njegov hit Grace Kelly je osvojil svet, medtem ko je njegov drugi hit Love Today bil glede na uspeh prvega le bleda senca. Založba Universal bo poskusila majhen trik, saj bo v Veliki Britaniji v začetku meseca julija izšla pesem BIG GIRLS (YOU ARE BEAUTIFUL) (***), medtem ko bo v Evropi izšla starejša pesem RELAX (TAKE IT EASY) (***). Obe cvileči pop pesmi pa najdete na plošči Life In Cartoon Motion. Bivši član skupine Blue SIMON WEBBE beleži kot solist cool kariero. Mladenič je na samostojni poti izdal pet pesmi, izmed katerih je bila največjega uspeha deležna pesem Lay Your Hands. Pevec v najnovejši pesmi GRACE (***) vstraja pri čistih r&b linijah, medtem ko je dodatek k singlu tudi pop, soul in r&b pesem RIDE THE STORM (***) in jo lahko slišite v filmu The Fantastic Four. Nemška izvajalka SARAH CONNOR je na svoj tekoči račun dobila več eurov z reality showom, ko se je poročila z Marcom Terenzijem, kot pa s svojim petjem. Da ne bo pomote, gre za odlično pevko, ki je tokrat naredila zapeljivo in erotično obarvano priredbo klasike SEXUAL HEALING (****), ki jo je v originalu pel Marvin Gaye. CHRIS BROWN je pobral smetano iz torte, če se malo pošalim, ko je izdal No 1 hit Run It. Kar lep čas je ameriški pevec pripravljal novi material in sedaj nam ponuja inovativno in atraktivno r&b godbo v komadu WALL TO WALL (***). Tri najbolj vroče r&b novosti po mojem mnenju v tem trenutku so Crazy - LUMIDEE & PITBULL, Get Your Clothes Off - NINA SKY & DAYTONA in Can't Leave Em Alone - CIARA & 50 CENT. Francoski DJ in producent DAVID GUETTA je že kot trinajstletni deček začel zbirati vinilne plošče. Leta 1994 je pripravil prvo pesem Up and away, medtem ko je leta 2005 zaslovel po vsem svetu z uspešnico Just Don't Let Me Go. House guri je za to poletje pripravil pravo plesno temo LOVE IS GONE (***) in vokalni del pesmi je pripadel Chrisu Willsu. David Breznik Glasbeni kotiček Lost Highway - Bon Jovi (2007 - A&M - Multimedia) Bon Jovi s konstantno in vsekakor pričakovano hitrostjo vozijo po njihovi izgubljeni avtocesti. Če 'karikiram', potem zanesljivo lahko zapišem, da se legendarni band z deseto studijsko ploščo Lost Highway preveč standardno drži ustaljenih glasbenih linij. Še več, Jon Bon Jovi in druščina ponujajo nekako že slišane pesmi, vendar je njihova glasba vzdržala že nekaj generacij in kvaliteta njihove nove zgoščenke nedvomno jamči njihovo novo zmago. Rock in celo malo presenetljivo veliko kantri-ja vsebuje Lost Highway, vendar produkcijo projekta sta Dann Huff in John Shanks izpeljala vrhunsko. Čustvenih vrhuncev je polno tudi v besedilih in največji plus skoraj vseh pesmi je, da ušesom lepo ležijo, da niso zatežene in imajo posebno kvaliteto, ki je, da vam bodo pesmi po vsakem poslušanju vse bolj in bolj všeč ter jih boste kmalu mrmljali ali prepevali. Tripartitno bom razdelil album Lost Highway in tri polja so tipične balade, rock pesmi in country rock pesmi. Ste pričakovali drugačno razdelitev? Verjetno ne, saj je band znan prav po prvih dveh, medtem ko je tretji del polja pozitivna osvežitev in presenečenje. Pa začnimo od zadaj naprej ali pri kantri roku. Lost Highway sicer nima ves čas elementov kantri-ja, ampak je rok glavna sestavina, vendar ima komad pravo moč in predvsem polno zanimivih tekstualnih primerjav v stilu:"I Finally Found My Way, Filmski kotiček Oceanovih 13 Vsebina: Enega izmed najožjih Dannyjevih sodelavcev podlo in zahrbtno pretenta poslovni partner, ki ga izrine iz skupne investicije, vredne pol milijarde dolarjev. Reuben, kot je Oceanovemu prijatelju ime, od samega presenečenja in ihte pade v komo. Jasno, Danny in ostali preživeli iz prejšnjih dveh filmov tega ne bodo mirno gledali. Odločijo se, da brezkompromisnega lopova po imenu Willy Bank olupijo do kosti. Najboljša priložnost se pojavi ob otvoritvi »njegovega« novega casinoja. Naloga bo seveda vse prej kot lahka, a morda ravno zaradi toliko večji izziv ... Pred nekaj desetletji je po Hollywoodu haral manjši vrtec neodraslih moških, ki so ostali na nivoju 13-letnega pobalinstva. A ker so (recimo) znali igrati oz. začarati publiko, so postali dovolj bogati in znani, da so s svojimi lumpa-rijami polnili strani tabloidov in osvojili publiko. Frank Si- Ocean's Thirteen Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, Al Pacino, Andy Garcia, itd. Režija: Steven Soderbergh Scenarij: Brian Koppelman in David Levien Žanr: Triler komedija Dolžina: 122 min Leto: 2007 Država: ZDA Vsaki sre¿o in ngY COJtlr. ^loterij/ SLOVENIJ 200TIC SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH možnost obročnega odplačila ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 Ponudba rabljenih vozil Znamka HOT, Avtocenter Prstec d.o.o. Tel.: 02 782 30 01, GSM: Oprema Letnik lllPrstec ,, Ob Dravi 3a, Ptuj 040 911 000 Cena ¿IT. FIAT STILO 1,9 JTD RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX FIAT PUNTO 1,2 SX FIAT PUNTO 55 SOLE FIAT STILO 1,6 ACTIVE FIAT PUNTO SX PEUGEOT 106 XR FORD FIESTA 1,3 OPEL OMEGA 2,2 DTI KARAVAN RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN KOV. T. MODRA MODRA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA KOV. SREBRNA ČRNA RDEČA FEČA TEMNO MODRA BELA KOV. SREBRNA BELA 2003 1996 2003/04 2000 2002 2002 1992 1999 2001 2000 1997 2000 100,00 1.990,00 4.990,00 3.990,00 490,00 2.600,00 6.990,00 3.150,00 3.000,00 5.500,00 1.914.724 515.226 |10.276 177.480 575.136 934.596 476.884 1.195.804 956.164 117.424 623.064 1.675.084 718.920 1.318.020 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil í 'Ü. I g £ Í J I ! ZNAMKA LETNIK EUR CENA SIT BARVA AUDI A-3 1.9 TDI 1998 4.990.00 1.195.804 KOV. ZELENA AUDI A-4 AVANT 1.9 TDI 2002 11.900.00 2.851.716 T. MODRA BMW SERIJA 3 TOURING: 525 D 2004 22.900.00 5.487.756 KOV. SREBRNA CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 2003 12.600.00 3.019.464 KOV. SREBRNA FIAT PUNTO GRANDE 1.3 MULTIJET 2006 10.900.00 2.612.076 KOV. T. MODRA LANCIA ZETA 2.0 T 1996 3.200.00 766.848 KOV. B. RDEČA MERCEDES A 170 CDI 2003 10.995.00 2.634.842 KOV. SV. ZELENA MERCEDES C 200 CDI KARAVAN 2003 14.900.00 3.570.636 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 1.1 2002 5.595.00 1.340.786 KOV. SREBRNA RENAULT TWINGO 1.2 2000 2.990.00 716.524 RUMENA SEAT LEON 1.4 2000 5.900.00 1.413.876 BELA SEAT LEON 1.4 2001 6.595.00 1.580.426 KOV. B. RDEČA SEAT TOLEDO 1.9 TDI 2003 9.490.00 2.274.184 KOV. SIVA ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 I 4X4 2002 8.700.00 2.084.868 S. MODRA TOYOTA YARIS 1.3 2006 8.900.00 2.132.796 KOV. SIVA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena (SIT) SEAT CORDOBA VAR. 1,4 SE 1999 3.130,0 CHRYSLER PTCRUISER 2,0 2000 7.600,0 FIAT BRAVO 1,2 16V SX 1999 3.500,0 FIAT BRAVA 1,412V 1998 2.690,0 CITROEN XSARA BREAK 1,8 1999 3.490,0 DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 3.200,0 SEAT CORDOBA 1,6 SE 1998 2.590,0 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA 2001 8.040,0 FIAT MAREA 1,616V SX WEEKEND 1998 3.540,0 SEAT IBIZA 1,4 MPI 1999 3.780,0 RENAULT KANGO0 1,4 1998 3.750,0 RENAULT MEGANE 1,9 DTI RXT BREAK 2000 5.150,0 RENAULT CLI01,2 RL 1998 1.800,0 VOLKSWAGEN POL0 1,0 1998 2.690,0 FIAT PUNTO 1,2 SX 2001 4.290,0 RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2003 10.990,0 DAEWOO LANOS 1,5 1999 2.090,0 FIAT BRAVA 1,6 SX 1995 2.160,0 RENAULT TWINGO 1,2 16V 2001 3.990,0 VOLKSWAGEN POL0 1,0 1999 3.080,0 FIAT PUNTO 55 S 1999 2.090,0 OPEL CABRIO ASTRA 2,21BERTONE 2001 8.450,0 VOLKSWAGEN GOLF II11,9 D 1997 3.380,0 RENAULT THALIA 1,416V DYNAMIQUE 2002 5.130,0 Informativni preračun po fiksnem tečaju 239, IG 75G.G73 IG 1.B21.264 G B3B.74G G 644.632 G B36.344 G 766.B4B G 62G.66B IG 1.926.7G6 G B4B.326 G 9G5.B39 G B9B.65G IG 1.234.146 IG 431.352 G 644.632 IG 1.G2B.G56 G 2.663.644 G 5GG.B4B G 517.622 G 956.164 G 73B.G91 G 5GG.B4B G 2.G24.95B G BG9.9B3 G 1.229.353 640 = 1 EUR BELA KOV. ČRNA KOV. S. MODRA RDEČA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. ZELENA KOV. B. RDEČA KOV. SIVA RDEČA RDEČA MODRA BELA BELA KOV. MODRA KOV. B. RDEČA BELA KOV. SIVA KOV. SREBRNA ZELENA BELA KOV. SREBRNA BORDO RDEČA KOV. B. RDEČA www.tednik.si POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica - betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm -škarpniki, robniki, pohodne plošče,... Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108 SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434 • MARKIZE • (TENDE) • ALU Ž ALUZIJE • ROLOJI • LAMELNE ZAVESE Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Vrtiljak, „ dogodkov Petek, 29. junij, ob 18.00 uri Krunoslav Kičo Slabinac glasbeni nastop Krunoslav Kičo Slabinac - legenda hrvaške popularne glasbe z nepozabno pesmijo" Zbog jedne divne črne žene" Poje s tamburaši, izvaja rocVroll, poleg vsega pa je še odličen moderator in humorist. Prepričani smo, da boste preživeli nepozabno glasbeno urico v našem Mercator Centru! ODPIRALNI ČASI CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure H Mercator^'boljši sosed Na podlagi 60. člena ter 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj: Občina Hajdina, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05), Občina Hajdina objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, ki ga je pod številko 02-PUP-06, izdelal Ruris, Vekoslav Prejac, s. p., Podgorci. Sočasno se razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje, skupaj z dodatkom za varovana območja, mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila. 2. S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Občine Hajdina se na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Občine Hajdina podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja za območje Občine Hajdina. Med izdelavo predloga je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti vplivov na varstvena območja, kar je z odločbo št. 354-09-61/2005, z datumom 15. 4. 2005, ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. V območju sprememb in dopolnitev PUP za območje Občine Hajdina je opredeljeno potencialno posebno varstveno območje pSCI Drava (SI3000220) in območje SPA Drava (SI3000011), na kateri bo lahko plan pomembno vplival. Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga prostorskega akta ter presoje vplivov na okolje odloči o njegovi ustreznosti, je Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 3. Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hajdina bo v prostorih Občine Hajdina, Hajdina 44/a (sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od petka, 6. 7. 2007, do vključno ponedeljka, 6. 8. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga izvedena v sredo, 18. 7. 2007, ob 16. uri. na sedežu Občine Hajdina. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hajdina na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo so objavi v Uradnem listu RS in v časopisu Štajerski tednik. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06) objavlja Občina Ormož naslednjo Prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine Zap.št. Priimek in ime Naslov Pošta Št.točk 1 Kirič Bojan Hum 16 2270 Ormož 250 2 Medved Danilo Podgorci 120 2273 Podgorci 240 Tušek Mirjana Skolibrova ul. 8 2270 Ormož 240 4 Kuharič Simona Lešnica 31 2270 Ormož 210 5 Punčuh Albert Runeč 26 2259 Ivanjkovci 190 6 Savič Gabrijela Ritmerk 5 2273 Podgorci 180 Bolčevič Anita Mihovci 33 2274 Velika Nedelja 180 Lazar Robert Ljutomerska cesta 20 2270 Ormož 180 Burgar Brigita Poštna 1a 2270 Ormož 180 Štante Anton Vrazova ulica 4 2270 Ormož 180 11 Gostej Fanika Podgorci 87 2273 Podgorci 170 Kolarič Marija Velika Nedelja 11 2274 Velika Nedelja 170 13 Medved Tadej Podgorci 87 2273 Podgorci 130 Bezjak Danilo Podgorci 62 2273 Podgorci 130 15 Gregur Silvo Loperšice 22 2270 Ormož 0 lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino Zap.št. Priimek in ime Naslov Pošta Št.točk 1 Horvat Simona Vinski vrh 22 2275 Miklavž pri Ormožu 200 2 Kovačec Rolanda Rakuševa ulica 16 2270 Ormož 160 3 Prosnik Darinka Frankovci 52 2270 Ormož 150 Vsi udeleženci javnega razpisa bodo na podlagi navedenega seznama prejeli ustrezno odločbo. Ormož, dne 28.06.2007 Občina Ormož MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štmprchl UtU/C/f O/Vi' DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI TEDNIK i PQNIDIUKft ZJUTRAJ DO 8. I AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 ©CMM DBsfl m D ca [?®®[a][ij®w KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. fllMllllifil jlMIffllllM {02/2280110 Razlagova 24, Maribor I MMtlKi ■ možnost tudi za pokojnino nižje od 290 eur ■ sami si izberete datum plačevanja ■ minimalna potrebna dokumentacija ■ odobritev hitra In enostavna mfm&MII m «gi» ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45 m ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnik s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ www.tednik.si CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te, podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. V SPOMIN 27. junija 2007 je minilo leto žalosti, odkar se je od nas poslovila draga žena, mama, tašča in babica Marija Auer IZ MIHOVC 12 Hvala vsem, ki je niste pozabili, ji prižgete svečo ali z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete Elizabete Štumberger IZ PRVENCEV 3 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornikoma, g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi ter vsem, ki ste počastili njen spomin. Žalujoči: sestri, nečaki in nečakinja z družinami Pride čas, ko stare rane se več ne odpro, ko gledaš brazgotine, a jih več ne vidiš, ko postanejo besede nepotrebne in pomirjene umolknejo v slovo. Ana Mlakar ZAHVALA ob izgubi moje drage mamice Genovefe Purg *29. 12. 1914 - t 20. 06. 2007 Po letih tihega trpljenja je odšla od nas, ki smo z njo čutili, jo bodrili in ji skušali z mnogimi obiski v domu upokojencev na Ptuju lajšati njen trpeči vsakdan. Posebej hvala vsem, ki ste jo obiskovali, negovalnemu osebju Doma upokojencev pa za požrtvovalno nego v teh dolgih letih. Hvala tudi vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Gospodoma župnikoma hvala za opravljeni obred, gospodu Šeguli za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke, pogrebnemu zavodu Mir za vso pomoč, Društvu upokojencev Videm pa za izkazano čast. Sin Nace z družino UREJANJE - VZDRZEVANJE GROBOV, OKOLJA, ZELENIC IN VRTOV zasaditev grobov celoletno vzdrževanje ureditev grobov ob praznikih klasične, solarne sveče zalivanje - namakalne posode Unikatna izdelava keramičnih izdelkov za vrtove in grobove. Ob grobu, ki ga uredi Qrobek team, ljudje postojijo. Kristina Schneider s.p., Krčevina pri Vurbergu 36, 2250 Ptuj GSM 041 33 64 64 Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN dragemu možu in očetu Alojzu Vučini IZ JURŠINCEV Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žena Ana in otroci z družinami Nikoli več te sonce ne zbudi. Sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te angel čuva, kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi. V SLOVO dragemu bratrancu Mitju Mohoriču IZ LEVANJCEV Za vedno te bomo nosili v naših srcih. Žalujoči: teta Irena, bratranec Andrej z družino in bratranec Damjan z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ljudmile Holc IZ UL. 25. MAJA 15 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev, za vežico, nam pa izrekali sožalje. Hvala g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, g. Zvonku za molitev in besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Žalujoči: hčerka Irena z družino in sin Branko z družino ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, brata in prijatelja Jožefa Breznika IZ CMD 8 NA PTUJU Hvala vsem, ki ste ga spremljali skozi življenje in na zadnji poti. Žalujoči: sin David, brat Drago, sorodniki in prijatelji Jablane • 120 let humanosti in požrtvovalnega dela Ob jubileju razvili mladinski prapor Člani prostovoljnega gasilskega društva Jablane so ob 120-letnici humanega delovanja pripravili osrednjo slovesnost v soboto, 23. junija. Po slavnostni seji s podelitvijo priznanj GZ Slovenije in GZ Ptuj ter po veliki gasilski paradi, v kateri je sodelovalo okoli 150 gasilcev, so pod prireditvenim šotorom v Cirkovcah svečano razvili nov mladinski prapor. Na popoldanski slavnostni seji so v dvorani v Cirkovcah podelili jubilejna in druga gasilska priznanja. Srebrne plakete pGd Jablane prejeli Anton Ekart, Andej Korez in Franc Ba-klan, zlato plaketo PGD Jablane pa so izročili Alojzu Mlakarju. Priznanja GZ Kidričevo 2. stopnje so prejeli Janja Metličar, Jožica Ekart, Dragica Soršak, Terezija Frangež, Franc Lončarič, Franc Cafuta, Aleš Koren, Matej Hergan in Mitja Goljat, priznanja GZ Kidričevo 1. stopnje pa Anton Dolenc, Jože Frangež, Nada Golob in Mojca Frangež. Zlato plaketo GZ Kidričevo pa so ob 120-jubileju dodelili PGD Jablane. Med priznanji Gasilske zveze Slovenije je gasilsko odlikovanje 3. stopnje prejel Roman Ekart, gasilsko plamenico 3. stopnje Toni Dolenc, Matjaž Vuk, Srečko Baklan, Vinko Ba-klan in Franc Hergan, plame-nico 2. stopnje Štefan Trčko in Adolf Jagodnik, odlikovanje za posebne zasluge pa Janko Če-lofiga in Franc Frangež. PGD Jablane pa so ob visokem jubileju dodelili srebrno plaketo GZS z izpisano letnico. Po slavnostni gasilski paradi, v kateri je od gasilskega doma PGD Jablane do prireditvenega šotora v Cirkovcah sodelovalo prek 150 gasilcev, je številne goste, predstavnike gasilskih društev iz Polskave, Trnič, Šikol, PGD Talum, Medvedc, Apač, Trnič, DVD Nedelišče iz sosednje Hr- vaške, Gasilske zveze Slovenije ter občine Kidričevo pozdravil predsednik PGD Jablane Roman Ekart. Na nov mladinski gasilski prapor, ki sta ga svečano razvila kidričevski župan Jože Murko in predsednik društva Roman Ekart, blagoslovil pa ga je farni župnik Janko Strašek, so obesili 34 trakov botrov in pritrdili 207 žebljičkov drugih darovalcev. Knjižica PGD Jablane skozi čas Delovanje društva od ustanovitve leta 1886 do danes so v besedi in sliki podrobneje predstavili v lični knjižici PGD Jablane skozi čas, na kratko pa se je skozi kroniko sprehodil tudi predsednik društva Roman Ekart. Ta je na slovesnosti poudaril, da tistim, ki so pred 120 leti v Cirkovcah ustanavljali gasilsko obrambo, ni bilo tako lahko, kajti tedaj so kmečkega človeka poleg pogostih požarov zaradi v glavnem še lesenih hiš pestile še druge nadloge, kot so povodnji in nalezljive bolezni. Ker je tedaj v Cirkovcah že bila občina, so odborniki po vaseh začeli resno premišljevati, kako bi se organizirali, da bi požare omejili. Nabavili so ročno briz-galno, v katero so morali vodo nositi še sami, ter pripadajoče orodje, pri tem pa ugotovili, da potrebujejo nekoga, ki bo s tem orodjem delal in zanj odgovarjal, zato so leta 1886 Foto:M. Ozmec V veliki gasilski paradi od Jablan do prireditvenega šotora v Cirkovcah je sodelovalo prek 150 gasilcev. ustanovili gasilsko društvo s sedežem v Cirkovcah. Zaradi pogostih požarov se je društvo po številu članov hitro širilo, ker pa je bila med vasmi za konjsko vprego oddaljenost prevelika, so leta 1893 opremo razdelili in ustavljeno je bilo gasilsko društvo Šikole. Leta 1902 si je to društvo v Cirkovcah zgradilo gasilski dom, a ga danes ni več. Leta 1930 je GD Cirkovce nabavilo motorno črpalko, leta 1935 pa so kupili že prvi rabljeni gasilski avtomobil. Ker je bilo v GD Cirkovce včlanjenih precej gasilcev iz «D JABLANE \ 1 Ako je drugi dan tega meseca grdo / 23/12 še štirideset dni bo ostalo tako. Foto:M. Ozmec Ob 120-letnici so ob pomoči župana Jožeta Murka svečano razvili nov mladinski gasilski prapor. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe, lahko tudi posamezne nevihte, ki bodo nekoliko pogostejše v noči na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne danes od 20 do 24, na Primorskem okoli 26, jutri stopinjo ali dve več. V soboto bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, še bodo možne krajevne plohe. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Jablan, sta leta 1938 tedanji župan Simon Lah in Andrej Saga-din zaprosila Štefana in Antona Ekarta, da prevzameta odgovornost za delo društva. To sta ob podpori drugih članov društva iz Jablan tudi storila in še istega leta je bil sedež društva preseljen iz Cirkovc v Jablane, a še vedno pod imenom Cirkovce. Ker tam še niso imeli gasilskega doma, so orodje hranili kar v Ekartovi kleti. V letu 1952 sta vodstvo društva prevzela Leopold Letonja in Alojz Mlakar, ki sta si zadala nalogo, da postavijo gasilski dom in ga s pomočjo drugih članov leta 1956 spravila tudi pod streho. Tega leta je upravni odbor društva sprejel tudi sklep, da se gasilsko društvo Cirkovce preimenuje v gasilsko društvo Jablane. Svoj prvi prapor so razvili leta 1960, dobra tri leta pozneje pa so pri zdravstvenem domu v Ptuju kupili rabljen avtomobil in ga sami preuredili v gasilskega. V letu 1972 so nabavili novo motorno črpalko, leto pozneje pa nov gasilski avtomobil. Leta 1976 so razvili pionirski prapor, leta 1978 so predali namenu nov gasilski avtomobil, leta 1979 pa so pričeli gradnjo temeljev za nov gasilski dom, vendar so delo zaradi nesoglasij med nekaterimi člani ustavili. Po zamenjavi funkcionarjev in izvolitvi gradbenega odbora so leta 1982 zgradili garaže in jih leto kasneje končali. Aprila leta 1984 so stari gasilski dom podrli in pričeli graditi novega, ki je bil dokončan leta 1985. Leta 1978 so z enoletno zamudo praznovali 100-letnico društva ter predali namenu novo kombinirano gasilsko vozilo. Deset let pozneje so leta 1995 nabavili novo gasilsko vozilo, leta 1996 pa so ob praznovanju 110-letnice predali namenu prizidek, ki so ga zgradili v garaži. Leta 1997 so prvič organizirali gasilsko tekmovanje za pokal Jablan, ki je postalo tradicionalno. Leta 1999 so podpisali listino o probratenju z DVD Nedelišče ter razvili nov gasilski prapor. V letu 2002 so v kombinirano vozilo vgradili visoki tlak, leta 2004 so nabavili novo vozilo Renault master za prevoz moštva ter orodno prikolico, poleg tega pa so ob prizidku uredili asfalt ter asfaltno in travnato igrišče. Vse to so uspeli narediti ob pomoči občine Kidričevo, Gasilske zveze Slovenije ter krajanov Jablan, Cirkovc in Pongrc, zato so vsem zelo hvaležni. Gasilcem PGD Jablane je ob visokem jubileju čestital župan občine Kidričevo Jože Murko in se jim v imenu vseh občanov zahvalil za njihovo humano in požrtvovalno delo. Pridružila pa sta se mu tudi predsednik GZ Kidričevo Anton Lesko-var ter predstavnik pobratenega gasilskega društva iz Ne-delišča. Slavje so s kulturnim programom popestrili člani godbe na pihala s Spodnje Pol-skave, veterani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc ter ljudski pevci iz Cirkovc. M. Ozmec Črna kronika Vlomi Neznani storilec je v noči na 26. junij iz parkirišča podjetja na Dravinjski cesti v Poljčanah odtujili avto znamke kombi VW multivan sive barve, registrskih številk MB Z5-26Z, vrednega okoli 30.000 evrov. Neznani storilec je 26. junija s parkirišča pred Termami Ptuj odtujil kolo z motorjem Jamaha, registrskih številk MB C4-635. Neznani storilec je preko vikenda vlomil v nenaseljeno hišo v Lušečki vasi pri Slovenski Bistrici in iz objekta odtujil večjo količino ročnega orodja, neregistrirano kolo z motorjem Tomos APN sive barve in avto-radio neznane znamke. Materialna škoda znaša 2.000 evrov. Neznani storilec je 26. junija vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Videž pri Slovenski Bistrici in iz nje odtujil žensko uro neznane znamke in proizvajalca, mobilni telefon, domači hišni kino in videorekorder s CD playerjem AIWA. Materialna škoda znaša 3000 evrov. Neznani storilec je v noči na 24. junij vlomil v hišo v Spuhlji pri Ptuju, iz nje pa je odnesel denar in zlatnino. Lastnika je oškodoval za 2000 evrov. Češkima državljanoma zasegli avtomobila Na mejni prehod Gruškovje se je 22. junija okoli 22. ure z osebnim avtomobilom Škoda octavia pripeljal 43-letni državljan Češke. Pri preverjanju dokumentov in vozila so policisti ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno, zato so ga zasegli. 23. junija se je na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom VW passat pripeljala 33-letna državljanka Češke. Policisti s pri pregledu vozila in dokumentov ugotovili, da je bilo tudi to vozilo ukradeno v Nemčiji, zato so ga zasegli. Markovski piroman spet na delu V noči na 24. junij je zagrelo v Novi vasi pri Markovcih. Požar so pogasili gasilci, v njem pa je zgorelo 260 bal slame in dva kubična metra lesa. Policisti so z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je bil požar podtaknjen, in za storilcem poizvedujejo. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 2000 evrov. Poškodovan pod traktorjem V Drvanji pri Lenartu se je 24. junija pri delu s traktorjem poškodoval 42-letni domačin. Ta je s traktorjem brez varnostnega loka oral po klancu navzdol. Pri tem je traktor zdrsnil in se prevrnil, traktorist pa je ostal ukleščen pod vozilom. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico. ABA PTUJ PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA Štuki 26a Smer Grajena Bottjai Amišs.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615 lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje t Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji t Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala