Cena 2 Din
i * • MpmiHUti t+*MJ*na, n—uiimbm
■MM IL j«, - Tdctoa fe.
wn uHu k. 4. — Td^Dk. «49«
Podrvtaid: Maribor, Aleksandrova It. o - Ce«e, Aleksandrova čuta
■aAm pri peftnei Cek. zavodu: Uob* lana fe 11.I41 . Praha Halo 76.1 to* Wien, Nr. so$j*i.	'
Poštnina plačana
/ potovfn'
Leto IX, št. 250
Ljubliana, sreda 24. oktobra 1928
m HM|a aft 4» Hirtraj. —
gunc itiocCiil l>ua	, sa aa*
Din a"" tac ob
Oglasi po tarifo. Uredništvo i
LJiabl}ana, Knatlovs ulica Strr. 5/L Tl^ažon St. «071 tn «804, ponoči tu4i it. 8034.
Rokopisi oe no vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
LJubljana, 23. oktobra.
Zopet je Budimpešta poskrbela za senzacijo.
Bethien, ministrski predsednik, tedaj oficijelm predstavnik madžarske vlade, je imei v Šopronju govor, v katerem je govoril seveda o krivici, ki se .te storila Madžarski s trianonsko pogodbo. Povedal pa je tudi konkretneje, da je Madžarska odločena, voditi še nadalje borbo za revizijo trianonskih določb in izrekel trdno vero, da se tudi Burgenland povrne nazaj k Madžarski, kamor si želi njegovo prebivalstvo.
Madžarska porabi zadnji čas, osobito odkar je sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, ki ji je ne le tajno, marveč tudi javno obljubila v tem vprašanju svojo pomoč, vsako priliko, da naglasi svoje revizijonistično in iredentistično stališče. To pot je obrnila pozornost na Burgenland,_ za kar so dale priliko slovesnosti v Šopronju. Šopronj se je. ka kor znano, v plebiscitu izrekel za Madžarsko in proti Avstriji, z majhno večino sicer, a ipak z večino, ki pa je bila tem pomembnejša, ker ie v mestu celo po madžarski statistiki nemška večina Bethlenov govor je vzbudil veliko ogorčenje v Avstriji, ki se je pokazalo tudi v parlamentu. Dr. Seipel je podal izjavo kot odgovor na Bcthlenove pro-vokacije, zastopniki vseh avstrijskih strank so pokazali popolno soglasje z njim v vprašanju Gradiščanske.
Avstrijci nimajo radi političnih konfliktov s svojimi sosedi; njihova briga je koncentrirana na gospodarsko obnovo. V resnici pa se seveda izogibajo vna-njepolitičnih divergenc. v prvi vrsti radi tega, ker si nočejo pokvariti dobrega slovesa v Ženevi in morda še bolj, ker odlagajo vse take probleme za čas, ko bo Nemčija zopet zavzela boli odločujočo pozicijo, na kar seveda trdno upajo.
Glede Gradiščanske pa se sklicuje o Avstrijci, da je Madžarska do nje v drugačnem odnošaju, nego do onih po-"ajin, ki jih je morala odstopiti Češkoslovaški. Romuniji in Jugoslaviji. Dočim se giede teh more sklicevati na to, da ie bij tri^nnsJki mir zanjo diktat. da se pa pri tem' ni nikdar odrekla izgubile" nim pokrajinam, odnosno priznala upravičenost. Pri Burgenlandu pa da je stvar druga. Ko je Madžarska organizirala nemire v tej deželi in s tem izsilila plebiscit za Šopronj z bližnjimi vasmi, je v zadovoljstvu nad doseženim delnim uspehom v Benetkah podpisala protokol, v katerem je označila sklenjeni kompromis kot «pravični sporazum« ter se celo zavezala, da bo dala objaviti prebivalstvu s plakati to označbo. Avstrijci trdijo upravičeno, da se je Madžarska s tem pravno odrekla Gradii-sčanslki in definitivno resignirala na deželo.
Madžarom je seveda ta protokol nekoliko neprijetna zadeva. Vendar v za" clregi niso tako kmalu; grof Bethien je iziavil avstrijskemu predstavniku, da je skrbno prečital beneški protokol, da pa e more najti v niem resignacije, kakor io tolmačijo Avstrijci.
Ni brez koristi, da ima Avstrija priliko spoznati prave madžarske težnje, ki jih tudi tako jasne določbe beneškega protokola ne morejo modificirati. Upamo. da bo na ta način avstrijska in potem vsa nemška javnost pravilneje presojala pomen in življensko nujnost Male antante. Saj je tudi grof Bethien na in' terpelacije raznih poslancev, zakaj ne postavi vlada energičneje revizi.jonistič-nih zahtev, odgovoril, da je madžarska politika dosledno revizijonistična, da pa bo oficijelno in energično postavila konkretne zahteve, kadar se bo za to ponudila prilika. Madžarsika čaka samo ugodne konstelacije. Nam seveda to ni nič novega.
Avstrija se sklicuje na to, da bi prebivalstvo v Burgenlandu. ako bi ga pov" prašali plebiscitarno, prav gotovo ne želelo nazaj pod Madžarsko, marveč da želi definitivno ostati pri nemških deželah. Dalje pa je dr. Seipel namignil na Italijo, češ, ako bi prišlo do revizije mirovnih pogodb, ne bi šlo samo za Tri-anon, marveč bi se revidiralo tudi drugje, kjer si tajni pomočnik madžarske revizijonistične politike gotovo ne želi.
Kontraverze med Avstrijo in Madžarsko so interesantne tudi s perspektive za bodoče knnstelacije; njih stvarna vsebina bo postala važna, kadar se bodo politični odnošaji med Nemčijo in podonavsko srednjo Evropo preurejali.
Incident pri narodni svečanost? v Pra<n
Praga, 23 okt. h. Včeraj je češkoslova« ški narodni svet priredil prireditev na čast buditeljev in voditeljev češkoslovaškega naroda od početka tega stoletja. Slavnost* ne govore sta imela minister Hodža in predsednik Narodnega sveta Prokupek Mi* nistru Hodži ie takoi po njegovem govo* m postalo slabo, fako da se je onesvestil. Zdravnikom se je posrečilo, ga zopet spra* viti k zavesti.
Pomen zagrebškega zasedanja KDK
Solidarnost in borbenost KDK se je že bolj utrdila. -Živahno zadovoljstvo v obeh koaliranih strankah. Včerajšnje konference klubov SDS in HSS
Zagreb, 23. oktobra n. Po včerajšnjem zaključku zasedanja plenuma KDK sta se danes sestala oba koalira-na kluba, HSS in SDS, k posebnim sejam, na katerih' so se razpravljala interna strankarska in tehnična vprašanja Klub HSS je zboroval v sabornici. klub SDS je imel sejo v hotelu Espla-nade.
Kakor je vaš dopisnik izvedel, se je v obeh klubih s splošnim zadovoljstvom ugotovilo, da so dvodnevne razprave v plenumu KDK in mogočni shod v Sisku solidarnost ter bojno energijo Kmečko-demokratske koalicije v znatni meri povečale. Osobito se je v klubih poudarjalo, da je diskusija, ki se je tikala najtežjih in z ozirom na programe obeh koaliranih strank deli-katnih problemov, pokazala s svojo resnostjo in skladnostjo, da se vse jasneje formulirajo enaki pogledi na velike narodne in državne probleme. Stališča so se znatno približala in v obeh klubih vlada danes vesela zavest, da
je enotnosit KDK od 1. avgusta silno napredovala. Napram vsem intrigam in podtikanjem beograjskih vlastodržcev tvori KDK resničen »tvrdi grad«, ki ga noben sovražnik r.e bo mogel porušiti.
To je na manifestanten način izraženo tudi v zaključni resoluciji plenuma KDK, v kateri je na zahtevo vseh poslancev še posebno naglašeno neomajno zaupanje v oba predsednika koalici ie Mačka in Pribičeviča. ki so jima poslanci ob sklepu zasedanja priredili spontane ovacije.
Na današnji seji SDS ie bilo tudi ugotovljeno. da se posebno razveseljivo širi naš pokret v srbski Vojvodini, kjer je izvolitev dr. Erdeijanova za župana v Vel. Bečkereku dokaz naraščajoče sile SDS. Poslanci SDS so si danes raz delili delo za prihodnje mesece. Prihodnjo nedeljo odide predsednik Pribičevič s predsednikom dr. Mačko-m v Celje, kjer bosta govorila na velikem shodu KDK.
Živahne politične konference v Beogradu
Demokrati baje zelo pritiskajo na razčiščenje situacije. -Konferenca radikalskih voditeljev
Beograd, 23. okt. r. V političnem položaju j'e bil danes najbolj značilen poset Ljube Davidoviča pri dr. Voji Marimkoviču. s katerim je imel daljšo konferenco. V demokratskih krog;h se namreč v zvezi s to konferenco govori, da mora demokratska stranka zahtevati od vlade, naj se v ministrskem svetu podrobno razpravlja o političnem položaju, ker so govori na skupščini KDK v Sisku pokazali, da postajajo razmere v državi čimdalje bolj zapletene in poostrene.
Na drugi strani se beleži prihod dr. Milana Srškiča iz Zagreba v Beograd. Imel je z Aco Stanojevičem konferenco, ki sta
se je udeležila tudi Marko Trifkovič in Nikola Uzunovič. Čeprav se v Zagrebu v krogih KDK najodločneje demantira, da je dr Srškič prišel v zvezo s katerimkoli članom KDK, zatrjujejo radikali v Beogradu, da je danes navedel Aci Stanoieviču zahteve KDK na podlagi informacij, ki jih je dobil v Zagrebu.
Vlada sama se trudi z izdelavo proračuna. Dopoldne so imeli konferenco ministri prometa, zunanjih zadev in financ, na kateri so razpravljali o posameznih postavkah proračuna, vendar pa niso mogli priti do soglasja, ker je finančni minister odklonil vse predlagane izprernembe.
Dr. Korošec in beograjski prostozidarji
Odgovor Velike lože Jugoslavije na napade ljubljanskega »Slovenca«. — Uvod v ostrejše ukrepe proti prostozidarjem?
Beograd, 23. oktobra, r. Ljubljanski «Slovenec». glasilo ministrskega predsednika dr. Korošca se je pred par dnevi zaletel v jugoslovenske prostozidarje, podtikajoč jim, da so postali v zadnjem času nenavadno agilni ter da deia-jo na to. da bi se postavila KDK na republikansko stališče. Ta vest >čividno sicer nima drugega namena, kakor oso-vražiti KDK pred vernimi klerika.mmi ovčicami. vendar pa je izzvala v Beogradu, zlasti pa v vrstah četvorne koalicije silno ogorčenje. Vedeti ie namreč treba, da so ugledni Koroščevi zavezniki v radikalski in demokratski stranki člani jugoslovenske iramazonske lože. Dr. Korošca sicer prav nič ne ženira sedeti v vladi skupno z vodi te, ji jugoslovenskih framazonov in sklepati ž njimi pakte na življenje in smrt, toda njegovi volilci v Sloveniji tega ne bi smeli vedeti. Zato objavlja organ dr. Korošca od časa do časa napade na prostozidarje, da tako prikrije framazonsrvo svojega šefa.
Doslej na napade «Slovenca» v Beogradu niso polagali nikake važnosti. Povsem drugače pa izgledajo ti napadi sedaj. ko je dr. Korošec ministrski predsednik. Zato je tudi zadnji napad --'Slo-venca» na prostozidarje izzval v Beogradu veliko ogorčenje in današnja «Po-liti'ka» objavlja izjavo predstavnikov Velike lože Jugoslavije, ki pravi med drugim:
«Vest «Slovenca» o mešanju masone-rije v našo notranjo politiko ie absolutno netočna. Notranja politika je med prostozidarji popolnoma izključena. Vprašanje državne ureditve je sicer naj važnejše vprašanje sedanje situacije, to da prostozidarjem je celo po statutu prepovedano vmešavati se v take zadeve. Vsak prostozidar mora že pri vstopu v ložo položiti pismeno in ustmeno prisego, da bo spoštoval obstoječe državne zakone in državno ureditev. Zato je smešna trditev «S!ovenca», da prostozidarske lože silijo eno ali drugo politično stranko, kako naj se orijentira.*
«Sicer pa je znana stvar — nadaljuje «Poliitika» — da sovražniki prost >zi-darstva operirajo z raznimi izmišljotinami. Na čelu teh akcij stojita Rim in katoliška cerkev. Značilno je, da je pričel «S'ovenec» svojo gonjo baš v času, ko je po vsem svetu pričela akcija proti framazonom. Priznati pa ie treba, da ie «Slovenec» uprizoril svojo gonjo po dobro premišljenem in točno preračunanem načrtu. Izbra' ie ugoden čas in primerna sredstva. S tem. da skuša dokazovati, da je jugoslovenska framazone-rija reoublikanska. ji hoče nodtakniti, da se bori proti seda,nji ureditvi države. To pa pomeni z drugimi besedami dvigniti proti framazonom obtožbo za katero bi mogel dr. Korošec uporabiti zakon o zaščiti države.»
Pofašistenje nemško nacijonaine stranke
Izvolitev Hugenberga za oredsednika Domeni skrajno radikali-zacijo stranke v smeri diktature
Berlin. 23 oktobra d. Po volitvi tajnega [ mednarodnega kapitala. Cilj celokupne po-
lika nem- Htike mora bit ohranitev nemškega duha
svetnika Hugenberga za predsedn ško jiaciionalne stranke se .ie vršila zaup na seja na kateri ie imej Hugenberg svoj prvi programatičn1! govor V tem svojem govoru ie Hugenberg predvsem ostro kritiziral zunanjo poltiko dr Stresemanna. [izjavil je. da ta politika ni izkoristila vseh možnosti, da ie bila prenagljena in n?pre-vidna in da je zakrivila, da sta se zopet naišlii Ang! ja in Francija in sicer brez Nemčije. Od'očilno vprašanje nemške zunanie politike ie danes samo to. ali obstoji za Nemčijo nevarnost, da postane svetovno bojišče
Dalje ie izjavil Hugenberg. da predstavlja drugi resni problem velikanska notranja zadolžitev Nemčiie Ako se bo gospodarstvo nadaljevalo še 10 let na sedsnii nač:n. bo Nemčija razprodana Zaradi tega se mora delati proti Dawesovemu načrtu Govornik se ie nato izrekel za reformo socijalne zakonodaje ter ie poudarjal, da se mora nekaj storiti tudi za nemško poljedelstvo, ker obstoji sicer nevarnost, da bi poljedelstvo prešlo v. interesno sfero
in odklonitev komip-omisov Glavna smernica nemško-nacijonalne politike ostaja še vedno svoboda v notranjosti in proti inozemstvu.
Aretacija urednika »Narodnega Vala"
Zasreb, 28. oktobra, č. Današnji «Narod-nj Vab poroča, da je nekoliko pred poldie-vom prišel v uredništvo cNarodnega Vala* polici iski detektiv in pokazal pipmeni nalog za aretacijo KreSimirjn Devči&i, odgovornega urednika cNarodnegn Vala», ki se je ravno mudil v uredništvu. Policija ^a je aretirala na telefonsko zahtevo državnega nravdnišftva proti vsem zakonitim pn*loi-«om. Zakaj niti tiskovni zakon, niti 7,akon o zaščiti države ne omogočata, da bi moclo državno nravdnišitvo aradi tiskovnega delilr-ta odrediti aretacijo
Poravnava med Slavensko banko in dunajsko Landerbanko
Komunike konkurznega upravitelja »Slavenske banke«. — Zakaj in kako sta konkurzni upravitelj in upniški odbor sklenila
poravnavo
Zagreb, 23. oktora. r. Ranes je konkurzni upravitelj Slavenske banke Ivica Kovač-jvič ulede na različne vesti o sklenjeni poravnavi med konkurzno maso Slavenske banke ;r. dunajsko Landerbanko objavil komunike, v katerem povdarja, da je bila konkurzna masa v zaščito interesov upnikov prisiljena skleniti poravnavo z Landerbanko. Kakor znano, je Lauderbanka tožila konkurzno »a--so Slavenske banke na plačilo svoje terjatve, m je pri tem bila zasigurana z retenzijo večjega pketa delnic Trboveljske prem 120-'vopue družbe, ki ga ima od leta 1924. v tepoju Na drugi strani pa je kimkurzna ma-Slavenske banke vodila tožbo proti Lan-lerbanki. v kateri je pobijala obstoj terjatve Landerbanke in je s tem dosegla, da Landerbanka ni mogla kratkim potom priti lo sodnesa odloka v svoji tožbi proti Sla-'enski banki.
2e nekai mesecev je upniški odbor konkurzne mase Slavenske banke razpravljal o eventualni poravnavi z Landerbanko in to ;lede na slabe izglede visečih tožb. V početku oktobra je bila odrejena zaklj-ična razprava pri trgovskem sodišč« na Dunaju. Ker je obstojala velika nevar icst, da »o tr-
aovosko sodišče na Dunafu odločilo v koris« Landerbanki, se je upniški odbor odločil, da pristane na poravnavo in da s tem v prvi vrsti prepreči eksekutivno prodajo približno 85.000 dlnic Trboveljske premogokopne družbe, dalje da reši preko 30.000 teh delnic, ki so last komitentov in la se osvobodi sodnih stroškov, ki bi pD odločitvi v Korist Landerbanki znašali več stotisoč dinarjsv.
S poravnavo, ki je bila sklenjena 10. t. m., je uprava konkurzne mase dosegla, da je Landerbanka odkupila omenjenih 85.000 ael-riic po 560 Din za komad, torej 80 Din preko dnevnega tečaja, in da je Slavenska banka s protivrednostjo poravnala dolg pri Landerbanki brez priznanja raznih stroškov, ki so se zbrali v teku dve leti trajajočih procesov. Končno j/e na ta naei?i rešila omenjenih 30.000 komitentskih delnic, ki so pred sklenjeno poroavnavi predstavljale za konkurzno maso pasivo od približno 15 mi-l.jonov Din Navedeni razlogi so prisilili upravo konkurzne mase, da je sklenila poravnavo, ki je za konkurzno maso povoljna, ker se ne da niti približno oceniti škoda, ki bi nastala, če konkurzna masa ne bi sklenila poravnave.
Venizelos o svoji zunanji politiki
Pogodba z Italijo. — Beograjski šanja med Grčijo
Atene, 23 oktobra s. Na včerajšnji seji zbornice je ministrski predsednik Venizelos prečital vladno izjavo, v kateri je. omenjajoč zunanjo politiko, izrazi svojo zahvalo bivšim vladam, ki so s sistematičnim delom izboljšale odnošaje med Grčijo in Italijo ter dosegle, da so postali vedno bolj prijateljski, tako da je podpis prijateljske in razsodiščne pogodbe kronal to delo.
Z veseljem, je deja' Venizelos, moram konstatirati, da so bila s protoko-lom, podpisanim v Beogradu, urejena vsa sporna
protokol ureja vsa sporna vpra-in Jugoslavijo?
vprašanja, ki so ločila obe državi, in da bodo posamezna tehnična vprašanja, ki tvorbo vsebino peterih sklenjenih protokolov v prihodnjem tednu urejena. Obenem bo podpisana zelo presrčna prijateljska pogodba med obema državama, ki bo močna opora za vzpostavtiev odnošajev racijonalnega prijateljstva med Grčijo in Jugoslavijo.
Po podpisu te pogodbe bo Grčija sklenila slične pogodbe tudi s Turčijo. Bolga-r jo in Albanijo Zbornica je skoraj soglasno odob.ila vladno izjavo.
Razburljive scene v madžarski zbornici
Oster spopad med demokratskim poslancem in državnim tajnikom. — Težki očitki: Notranje ministrstvo skriva umore!
Budimpešta, 23. oktobra s. Na današnji seji poslanske zbornice je več govornikov govorilo o zadnjih dijaških demonstrac jah. Prvi je govoril socijalno demokratski poslanec Štefan Fa.kas, ki je napadel dijaške korporacije ter grajal postopanje policije. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med demokratskim poslancem Fabjanom in državnim tajnikom Sztranyavsckym.
Ob l. popoldne je državni tajnik v notranjem ministrstvu Sctranyavscky odgovarjal na trditev poslanca Fabjana, češ, da on skriva zločine. Poslanec Fabjan mu je odgovoril: »Rekel sem mnogo več, vi skrivate umore.« Nastal je velikanski hrušč in trušč. Državni tajnik Sctranyavscky je izjavil: »Ako so te obdoiž.tve resnične, je vaša dolžnost ovaditi me pri državnem pravdništvu ter skrbeti za to, da bom odstavljen s svojega mesta. Ako tega ne morete storiti, vas pozivam, da svojo trdi-
tev ponovite tam, kjer vas ne ščiti imuniteta, da bo m >goče zahtevati zadoščenje pred sod ščem. Ako pa tudj tega ne storite, ste nesramen in strahopeten ob. ekovalec.«
PosJanec Fabjan je izjavil, da bo lahko svoje trdiive dokazal. Sctranyavscky, ie dejal Fabjan. je od meseca aprila 1927. iz uradnega vira vedel, kdo je izvršil bombni atentat v Csongradu in on je bil, ki je onemogočil odkritje atentata. Sctranyav-scky je razburjeno skočil s svojega sedeža ter je za klical: »To ni res.« Hrušč in trušč je postal tako velik, da je moral Piedsednik sejo prekiniti
Po zopetni otvoritvi seje je pozval predsedn k poslanca Fabjana, naj takoj predloži svoje dokaze, ker bi ga moral sicer v smislu tradicij zbornice z ozirom na tako težko cbiožbo izročiti imunitetnemu odboru. Ker poslanec Fabjan ni mogel zadovoljiti tej zahtevi, se je vsa zadeva odstop la imunitetnemu odboru.
Anglija za gospodarsko samostojnost
Nemčije
Pomembne izjave zakladnega ministra Churchilla. — Anglija iz-terjuje svoje evropske dolžnike, da more plačati svoj vojni dolg
Ameriki
London, 23. oktobra (lo.) Zakladni minister Churchill ie imel važen govor o po-setu Parkerja Gilbcrta in o prihodnji konferenc; glede reparacijskega problema. Med drugim ie izvajal:
Konferenca ima namen vzpostavitve gospodarske samostojnost« NenrSje. Angilija bo prisostvovala konferenci in bo s svoje strani storila vse. kar je v njeni moči. da pride na konferenc; do pozitivnega rezul-
tata.	. , . ....
Pri tem je treba omemb, da je Ang.ua že ogromno storila, da se znižajo reparacije in eviopski vojni dolgovi. Anglija je pod Balfcurjem izjavila, da zalreva od Evrope samo toliko denarja, kolikor ie dolžna Amer ki. Anglija se je popolnoma odrekla ideii. da bi zalite vala denar bodisi od svojih zavezn kov. bodisi od Nemčije, ako-ravno so razni dolžniki dolžni Angliji dve milijardi funtov. Nobena druga država ni toliko žrtvovala in tudi nobena nima pra-
Preiskava proti Punisi Račicu
Beograd, 23. okt. p. Zagovornik Puniše Račiča. odvetnik R.doje Novakovič, je po» slal ministru pravde zahtevo, naj se čimprej izvrši proces proti Puniši Račidu. No« vinarjem je odvetnik izjavil, da se Puniša Račič počuti zelo dobro: duševno da je močan, samozavesten in zbran Na vpra» Sanje, kaj misli o delu preiskovalnega sod* nika. je Novakovič odgovoril, da stoji so» dišče na stališču, da preiskava še ni kon< čana in da sta Toma Popovid ter Dragntin Jovanovič^Lune Račioeva sokrivca. Sodni spisi o zadevi Puniše Račiča in tovarišev tehtajo že 15 kg. Ker v Beogradu ni pri«
vice zahtevati, da bi storila Anglija v tem oziru še več.
V tem letu ie Anglija toliko prejela od Evrope, kolikor ie rabila, da plača Zedi-njen m državam Angl ja mora plačati letno 30 milijonov funtov in ie prejela v tem letu 32 milijonov. Od leta 1932 dalje bo morala plačati Anglija Zedinjenim državam za več generacij letno 38 milijonov funtov in zaradi tega ie morala Anglija tudi uravnati svojo gospodarsko politiko, tako da bo prejela od svojih dolžnikov toliko, kolikor rabi za povračilo gornje vsote.
Končno ie govoril Churchi'1 o razorožH-venem vprašanju in je izdavil, da je Anglija veliko storila, da se izvede progresivna razorož.tev. Anglija se zadovoljuje z ziačnimi silami, ki so veliko manjše kot zračne sile njenega najbližjega soseda. Angiiija se je tudi odrekla supremaciji na morju, kar je tvorilo dolgo časa glavno podlago angleške politike.
merne sodne dvorane, v kateri bi se mogel vršiti proces proti Puniši Račiču, se je po« krenila akcija, da bi se sodna razprava vr» šila pod milim nebom na Batalj džamiji.
Čestitke SDS prof. Vjekcslavu Sninčicu
Zagreb, 22. okt p. Z današnje klubske seje poslancev SDS je bila poslana prof. Vjekoslavu Sptnčiču v prisrčnih besedah sestavljena čestitka k njegovi osemdeset« .ctnici. Čestitka povdarja veliko ljubav prof. Spifičiča za narod, njegovo ogromno delo in njegove velike žrtve za narodov eapredek ter želi sivolasemu rodoljubu vse dobra
Bistvo in ozadje pariške »tajne pogodbe"
Vsebina angleške Bele knjige o kompromisa
Kako je prišlo do pariškega sporazuma. — Angleške koncesije Franciji glede razorožitve na kopnem. — Zanimive podrobnosti angleškega zagovora. — Istočasno je izšla v Parizu Modra
knjiga
London, 23. ofctobra (Jo.) SAooS }e bila objavljena zbirka dokumentov o pariški pomorski pogodbi. Zbirka vsebuje le del pogajanj, ki so dovedla do kompromisa. »Bela knjiga« vsebuje na 40 straneh med Londonom in Pairizo<ra izmenjano korespondenco ter izvlečke u «metrjemib pogajanj.
V	okrožnici angleškim zastopnikom v slavna mestih držav, kii so zastopane v pripravljate komisiji za razorožitev, pravi lord Gusbendun, da ne tvori angleško -francoska kompromis dogodka »ase, ter )e le najnovejša poskus, da se v smislu člena 8 statuta Društva narodov zagotovi mir z omejitvijo oboroževanj v mejah narodne varnosti.
Prve korake
v tej smeri je napravilo Društvo narodov, ki je s načrtom medsebojne pomoči skušalo dvigniti čut varnost« m pospeševati omejitev oboroževanja. Ker ni bilo mogoče doseči splošnega spo-raizuma, se }e skušal doseči smoter z bolj
direktnimi metodami
V	to svrho je bila v decembru 1925 ustanovljena posebna komisija Dru&eva narodov z nalogo, da pripravni tia za splošno razorožotveaio konferenco. Tej komisiji sto predložili Anglija in Francija načrt konvencije, ki naij bi služila za podlago razpravi Med obema načrtoma je bHo tedaj
veliko nasprotje.
Anglija Je predlagata, naj se vojno brodovje, ki prihaja v poštev ata omejitev, razdeli v 9 ločenih kategorij. Francoski načrt pa je predvideval redukcijo skupne tonaže. Nekatere države, zastopane na komisiji, so se pridružile angleškemu, druge zopet francoskemu stališču.
V	nadti, da se
premostijo nasprotja,
le francoska delegacija predložila spremenjene predloge, ki so vpoštevaE angleško stališče v toHko, da so francoski predlogi predvidevala razdelitev klasifikacije v štiri kategorije. Francoski predlogi so pa imeli določbo, na podlagi katere se je lahko spremšnjaila tonaža posameznih razredov, zaradi česar je angleška delegacija te predloge odkonila.
Zaradi teh sporov
tn da se ne prejuditira uspeh pomorske razoroži t v ene konference, na katero je pred kratkim povabila Amerika druge države, se je pripravljalna komisija odgodila. Dva meseca pozneje se je sestala v Ženevi pomorska razorožitvena konferenca, ki se je po sedmih tednih zaključila brez uspeha.
Kljub temu so se vršila v Ženevi pogosti
informativni razgovori,
ki so kulminirala v razgovorih med Brfondom in ChaimberLainom v letošnjem marcu in ki so dovedli do
kompromisa.
V teku teh razgovorov je Chamberlain omenil nekatere predloge Briandu. Ti predlogi so vsebovati omejitev pomorskega oboroževanja, ki bi se raztegnila na šest razredov vseh tipov vojnih ladij. Ti predlogi
niso bili sprejemljivi.
Pri presojevanju nadaljnlh korakov ]e treba vedno Imeti pred očmi, da |e predvidevalo angle. £ko stališče omejitev oboroževanja v podrobno* stih, medtem ko ]e bila Francija za redukciio skupne tonaže. Angleška vlada je prvotno predlagala, naj se klasificira brodovje v devet kategorij. Pozneje je angleška vlada predlagala Briandu le šest kategorij, ki so pa vsebovale vse tipe vojnih ladij. Na dragi strani je tudi fran-oonska vlada skušata storiti vse, da ugodi angleški tezi. Končno ]e bil
komprom5s dosežen
na podlagi omejitve oboroževania za štiri razrede vojnih ladi]. Ti predlogi bi bili le v tem slnčalu koristni, ako bi flfa prejele tudi druge glavne pomorske države kot podlago za obnovo pogaiain v pripravljalni komisiji.
V	vprašanju pomorske razorožitve ie trvonilo največjo težavo vprašanje
klasifikacije brodovja
v nasprotju z vprašanjem globalne tonaže. V vprašanju razorožitve na kopnem je tvorilo predmet gJavnih nasprotij
vprašanje rezerv.
Francosfca vlada ln večina drugih vlad so stale na staiišču, naj se rezerve ialclj učijo od omejitve oboroževanja, dočim je zastopala angleška vlada nasprotno stališče Končno so države uvidele, da bi bila njihova oadaljna opozicija v vprašanju rezerv preprečja na nedoločen čas vsak napredek v razorožitvenem vprašanju. Ako Je pozneje
prišlo do sporazuma
med Obema vladama v vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja, se je to storilo zato, da M se koncedlralo angleški vladi v vprašanju pomorske klasifikacije, ki M potem mogla opustiti opoztcilo proti francoskemu stališču v vprašanju vojaških rezerv.
Glede kritik, ki so nastale zaradi
tajnosti pogajanj
omenja Cushendun, da Je meseca marca izjavil v spodnji zbornici, da se vrše pogajanja, in da bodo izgotovijen« predlogi predloženi tudi drugim državam Cushendun pravi, da je dal 30 avgusta novinarjem izčrpno poročilo o akolnostih, v ka.terih le bM sklenjen sporazum in je energično zanikal obstof talnih klavzul in političnih dogovorov. Koncem julija so bili ti predlogi odposlani v vpogled Zedinjenim državam, Italiji in Japonski. Dočim le Japonska predloge sprejela, sta ameriška hi Italijanska ' vlada predloge odklonili.
Beli knjigi Je priložena tudi
okrožna brzojavka,
ki se pričenja z izvlečkom otvoritvenega govora predsednika tretjega zasedanja pripravljalne komisije. V tem izvlečku sta obrazložena anglešk' ki francoski načrt konvencij in razgovori o teti so podani sumarno v izvlečkih govorov delega tov pomorskih velesil.
Do
^ec'1oveg:a govora
je priSlo v ženevi, ko Je bH predložen komisiji modificiran francoski načrt Z oztrom na angleško stališče, naj se vzamejo v Obzir tudi voja&ke rezerve drugih držav, Je Ceoil tedai izjavil: »Kei }e to vprašanje veliko bolj važnega pomena za druge države kakor za Anglijo, ln ako bi s« pn;Xlo v vprašanju omejitve vojaških sil do sporazuma, ne da bi se pri tem vključile rezerve, ne bi angleška vlada vztrajata na svojem stališču v tem vprašanju.* 8. marca tekočega leta je Chamberiflin na Cushendunov predlog razpravljaj z Briandom o stanju raaorožitvemega vprašanja.
Tekom teh razgovorov Je Chamberlain uvodoma izrazil svoje obžalovanje nad dejstvom, da sta angleško in francosko stališče v bistvenih vojaških in pomorskih vprašanjih diametralno nasprotni. Angleška javnost Je menila, da so prostovoljne armade obrambnega značaja, dočim so armade, zbrane na podlagi prisilnega novačenja, ofenzivne. Nadalje je izjavil Chamberlain Briandu, da so koncesije potrebne na vseh straneh, ako se hoče priti do sporazuma.
Na ta način i« mogla Anglija priznati Franciji koncesije r vprašanja armadnib rezerv le na podlagi sHčnib koncesij na pomorskem polju.
Bdand je nato zahteva! prepis revidiranih predlogov adroiralitete ln dejal, da jih bo predložil francoskim mornariškim oblastem. Te predloge francoske mornariške oblasiti niso sprejele Kljub temu so se pogajanja med angleškim m francoskimi pomorskimi strokovnjaki nadaljevala in predlogi, bazirani na zahtevah francoskih po morskih zastopnikov, so bi® predloženi admiralm Kellyu in 28. junija uradno francoski vladi, ki j< v želji, da se zagotovi rešitev tega vprašanja,
akceptirala v principu vse predloge.
Dogovor Je bil potrjen ki določbe kompromis« so bile Javjjene 28 julija v posebni noti Briandu. Ta nota pravi med drugim, da bo predložila angleška vlada vse predloge Zedftnfenim državam. Italiji ki Jaiponski.
Predogi, o katerih naj bi razpravljala razorožitvena konferenca, delijo vojne ladje v štir razrede: 1.) velike bolne ladje la druge lad|e s tonažo nad 10.000 ton In s topovi kalibra nad 8 palcev (20 cm). 2.) Volne ladje • »matice« (zi letala) z nad 10.000 tonami. 3.) Križarke t nad ali pod 10.000 tonami, Id bi bile oborožene s topovi po več kakor 6 palcev do 8 palcev. 4.) Podmornice z nad 6000 tonami.
Wash?ngtonska pogodba
del vojne ladje v dve kategoriji to razorožitvena konferenca bo morala edino le proučevati metode, da se te omejitve raztegnejo tudi na države, ki niso te pogodbe podpisale Kar se pa tiče tretje tn četrte tofike, bo končna razorožitvena konferenca fiksirala maksimum tonaže, kfi naj bi veljala aa vse države. Nobeni državi ne bi bilo v tem primeru dovoljeno, da bi gradila več ladij, kakor je predvideno v teh kategorijah, ti. j. za čas, ko bi veljale te konvencije. V okviru tega maksima bi morate vsaka država na končni konferenci označiti tonažo vojnih ladij, katere bi rabite in se obvezati, da ne bi prekoračila tega maksimuma tekom dobe, predvidene v konvenciji
Pariz, 23 oktobra M) Vlada Je istočasno z angleško Belo knjigo izdala Modro knjigo o pariškem pomorskem soorazumu Razvoj pogajanj in njihove diplomatske posledice so očrtane analogno kakor v Beli knjigi.
Madžarsko kraljevsko vpralanje
Tako rekoč brez vnanjega povoda se od časa do časa v madžarski, pa tudi v inozemski javnosti pojavljajo vesti, ki napovedujejo rešitev kraljevskega vprašanja na Madžarskem. Zadnje dni so postale te vesti posebno številne 'n niso izzva.e le komentarje v vnanjih listih, marveč tudi precejšnjo vznemirjenost na Madžarskem v raziičinh političnih taborih m naposled tudi oticjjdno Bethlenovo izjavo. Grol Beth'en je sicer izjavil, da rešitev vprašanja danes ni aktualna, ali oficijelni detnanfijj so že davno nehali predstavljati argumente.
Pravi povod oživitve kraljevskega vprašanja je dejstvo, da v kratkem «princ» Oton Habsburški, sin bivšega cesarja Karla, doseže polnoletnost. Nasprotniki legitimistov, t. j. onih. ki smatrajo tega gospodiča za zakonitega madžarskega kralja, se boje, da bi skušali legitimisti izrabiti situacijo m na ta ali oni način postavili državo pred izvršeno dejstvo. Zato se hočejo tudi oni monarhisti. ki so pristaši svobodne volitve kralja, pripraviti za vsak slučaj in nekatera znamenja vzbujajo domnevo, da smatrajo ti krogi za potrebno, prehiteti legitimiste ter poklicati koga na prestol. Njihov kandidat je nadvojvoda« Albreht, sin nadvojvode Friderika in vnuk nadvojvode Albrehta, ki se je slabo proslavi] kot najhujši avstrijski centralistični avtokrat in krvnik ravno na Madžarskem. Monarhistični struji se bojita druga druge in budno pazita, da ne bi bili presenečeni.
Grof Bethlen igra pri tem dvoumno vlogo in nihče si ni na jasnem, kateri struji pripada. Javno m lenje pa nagiba k naziranju, da je tudi Bethlen za Albrehta. da pa si sam ni ia čistem, kako naj bi se rešil problem pooomitve madžarskega kraljevskega prestola. Kot zelo značino pa se navaja dejstvo, da vzdržuje Bethlen dobre zveze z znanim Julijem Gombosom, enem glavnih voditeljev madžarskega fašizma !n hkvati enem poglavitnih propagatorjev projekta, da se na madžarski prestol pokliče nadvojvoda Albreht. In tega Gombosa je Bethlen postavil za državnega tajnika v vojnem ministrstvu, kar je gotovo ena najkrepkejših pozicij državne oblasti; očividno je mož postavljen na to pomembno mesto v svrho kontrole in za vsak slučaj.
Zdi se tedaj, da obe monarhistični struji le zbirata svoje moči, da ne zaupata druga drugi, ali konkretnega akcijskega programa da še nimata B^th en. ki mu vlado podpirata obe struji. se samo čuva, da ga dogodki ne prehitijo in se vrh tega po. pravici boji. da bi mu sprememba sedanjega stanja izvila vlado iz rok. Zato se trudi, da zadrži vsakršno določnejšo akcijo in čaka.
Koliko časa bo še trajalo, da je država kraljevina, a brez kra'ja. kdo bi mogel to vedeti. Madžarski naciionaMsti pa so polni upanja, pričakujejo velikih dogodkov, ki naj državi ne dajo zopet kralja, marveč restavrlrajo tudi Ma-
džarsko v nekdanjem obsegu. S te perspektive motrijo v Budimpešti kraljevsko vprašanje in temu primerne bodo odločitve, kadar bodo smatrau situacijo za zrelo. Danes pa je vse skupaj še igra v kozarcu vode.
Zakaj sem bil izključen?
Vse oblastne skupščine, med njimi tudi mariborska, so v prvih svojih sejah po 20. juniju obsodile težak zločin v Beogradu in obžalovale nedolžne žrtve. Tudi občinski odbori, med njimi v prvi vrsti ljubljanski občinski svet, v katerem sedi 21 kleroradikalov. je storil to solidarno brez najmanjšega incidenta, tako da je bila dotična seja prav za prav žalna seja.
Ko sem izročil v ponedeljek, dne 22. oktobra pred sejo g. predsedniku oblastne skupščine dr. Natiačenu resolucijo, ki se v bistvu krije z ono, sprejeto v mariborski oblastni skupščini, nisem niti najmanje slutil, da bo to dalo povod moji izključitvi od 8 sej. Prepričan sem bil. da ima zlasti ljubljanska oblastna skupščina tehten razlog, da sprejme enako resolucijo čisto s človečanskega stališča ter v obrambo svoje lastne skupščine, posebno pa v obrambo gospodarskih interesov ljubljanske oblasti.
Paragraf 18. poslovnika ljubljanske oblastne skupščine se glasi dosiovno: «Nihče ne sme vstopiti oborožen v skupščinsko dvorano, razen oseb, ki nosijo orožje po svojem poklicu in ki pridejo v skupščino po službenem poslu.» Iz tega je razvidno, da bi bila sveta dolžnost tudi te skupščine, da ne samo obžaluje žrtve, nego da tudi odločno protestira proti zlorabi orožja od strani poslancev v Narodni skupščini, ki bi morala biti za vzor vsem oblastnim skupščinam. Vrh tega je bii pokojni genij hrvatskega naroda Stjepan Radič predsednik zagrebškega oblastnega odbora, to je največje oblastne skupščine v državi. Bil je torej tovariš g predsednika dr. Natlačena. Mislim, da bi bila, ako že ne čisto s parlamentarnega in človeškega stališča, vsaj tudi tova-riška dolžnost g. predsednika ljubljanske oblastne skupščine, da posveti par toplih besed spominu velikega pokojnika. Ne vem razloga, zakaj bi se tega branil?
Naša resolucija je bila sestavljena s posebnim obzirom na SLS tako. da bi zanjo lahko glasoval vsak zaveden Slovenec. Kajti, kar se je zgodi'o 20. junija hrvatskim poslancem ob izvrševanju volje njihovih voliicev, se lahko zgodi tudi poslancem SLS, ako bodo i-meli pogum nastopiti za pravice naroda, ki ga zastopajo.
Splošno obstoja med Hrvati in posebno med Srbijanci mnosjokje domneva, da je večina , slovenskega naroda solidarna z z'očinci. To dejstva je pribil v javni seji mariborske oblastne skupščine posl. dr. Odič. Ze samo zaradi tega je bila nujna potreba, da se sprejme naša resolucija in s tem razblinijo domneve, težke za slovenski narod. Zastopniki slovenskega naroda v oblastni skupščini bi morali v očig ed temu javno in enodušno obsoditi beograjski zločin. G. predsednik ljubljanske oblastne skupščine je gotovo vedel, kai se ie godilo in govorilo v mariborski skupščini meseca julija 1928. Tamkaj niso navalili na dr. Odiča pri zgorai navedeni izjavi.	-
Silno važno bi bilo sprejetje resolucije še posebno z "gospodarskega stališča, dasiravno je g. predsednik s tem argumentom hotel opravičiti odklonitev sprejetja resolucije, češ da smo gospodarska ustanova, zato ne spada to semkaj. Na Hrvatskem so pričeli izvajati oster bojkot posebno proti slovenskim obrtnikom in trgovcem ter proti delavcem in služkinjam, ki iščejo dela tam doli. Že v interesu teh Slovencev, ki imajo svoje poslovne zveze na Hrvatskem in ki iščejo de'a pri njih, bi bila dolžnost ljubljanske oblastne skupščine, obsoditi zločin.
Vse to in še mnogo drugega bi bil povedal ob priliki kritične seje. da me niso prekinili kriki oblastnih poslancev SLS. zaradi katerih nisem mogel utemeljiti sprejetja resolucije. G. predsednik ni mogel vzdržati reda in tudi ni dovolil nobene debate o predlogu. V kriku in prerekanju so g. poslanci SLS napačno obrnili moje besede trdeč, da sem jih brezpogojno obsodil. Iz zapisnikov obeh stenografov je razvidno da so me gospodje poslanci od večint na podlagi napačne trditve izključili. Oba stenografa stoa zapisala: Če nočete Citati predloga itd., kar sem pred Driča-mi iz njunih stenogramov ugotovil in sta oba gospoda mojo ugotovitev tudi pravilno priznala ter potrdila.
Ako mislijo gospodje od SLS, da se tako čuva ugled slovenskega naroda in da se tako varujejo gospodarski interesi Slovencev, potem me lahko še večkrat izključijo. Toda prepričan sem. da je to napačna in popolnoma pogrešna pot. Sodbo o tem prepuščan slovenskemu ljudstvu.
Obl. posl. inž. Fran Zupančič.
Posvetovanje o pomoči pasivnim pokrajinam
Beograd, 23. okt. p. Opoldne se je vrši« la v predsedništvu vlade konferenca go* spod a rs ki h ministrov, o kateri je bil izdan naslednji komunike: «Danes je bila v pred* sedništvu vlade ponovna seja ministrov gospodarskih resorov, na kateri se je skle* palo, kako bi se pomagalo pasivnim kra* jem. Ves tozadevni načrt bo predložen mi* n istrskemu svetu v končno odobren ie. Se* je se je udeležil tudi predsednik Rdečega križa dr. Marko Leko.»
' Prvi pojavi revolucije pred desetimi leti
Naše pokrajine organizirajo Narodne straže. — Hrvatski vojaki se upro in izženejo Madžare z Reke. — Furlani edini še za Avstrijo. — Madžari napovedujejo novo fronto ob Dunavu in
Drini
Narodno Veče v Zagrebu, ki je postopoma prevzelo vso javno upravo, skrbi tudi za javno varnost in je naročilo, da se imajo v obrambo življenja in imetja državljanov novo nastajajoče Jugoslavije osnovati lokalni odbori, ki naj iiz vseh dobro mislečih ustvarijo Narodno stražo za čas, dokler nova država ne dobi redne vojske in oborožene sile. Javnost se z navdušenjem loti posta, uviidevajoč, da nastopajo časi razsula, ki bodo zahtevali največjega napora vseh sil, da se obdrže v zakonitih mejah javnega miru in reda temni instinkti posameznikov.
Časopisi poročajo, da tudS oblast sama namerava ustanavljati narodne straže, toda Narodno Veče jo je prehitelo in njegova beseda zaleže vsekakor več nego pozna odločitev vladnih oblasti, ki izgubljajo zadnjo senco svoje moči Sredstva, iti iih potrebuje Narodno Veče za svoje delo, prihajajo obilno iz prostovoljnih prispevkov; tj prispevki znašajo od deset, petdeset in celo sto tSsoč kron, tako da navdušenje dobiva močnega izraza v realnih številkah.
Glavni dogodek dneva pa je vsekakor upor hrvatskega pešpolka št. 79 na Reki, ki ie prva lastovica vsesplošnega upora, ki ima napočiti čez nekoliko dni. Hrvatski vojaki so razorožili madžarske domobrance, odstavili vso madžarsko upravo in odposlaK nekoliko tisoč razoroženih Madžarov v njih domovino. Ves dan 24. oktobra in tudi še naslednji se vrše neredi in spopadi po reških ulicah. Madžari so hoteli tiho in pod roko izvesti nekak plebiscit v korist Madžarske, jugoslovenski krogi pa so s pomočjo Jelačičevega polka temeljito obrezuspešili nakano.
V nemških Ustih piše Herman Wendel tople članke v prid Jugoslaviji, poudarjajoč. da se bliža jugoslovensko vprašanje definitivni rešitvi, bi je mogoča
samo na razvalinah obeh državnih polovic podonavske monarhije. Cesarjev manifest imenuje slaboten poskus urediti prostore v hiši, nad katero se udira streha. Narodi so toliko pametni, da nočejo o taki ureditvi ničesar slišati, samo slepa in gluha avstrijska birokracija se ukvarja s tem brezplodnim poskusom.
Madžarski listi se ne morejo uživetl v položaj in jadikuiejo nad neskončnim ponižanjem, ki ga prizadeva Madžarom predsednik VVilson z zahtevo, da se [ma Ogrska pogajati z Jugosloveni in s Cehoslovaki. WiIson daje žezlo sodnika Masarykom in Trumbičem in to boli Madžare v njih narodnem šovinizmu in znani oholosti. Weckerle je podal d emisijo in je položaj v rokah grofa Karofrja.
Na Dunaju zborujeta obe zbornici, gosposka in poslanska, ter mlatita prazno slamo o cesarjevem manifestu, prva izraža bojazen, da bi v novi državni strukturi ne bilo mesta zanio in ugotavlja, da to ne gre in da se morajo upoštevati stare pravice visokorodne plemiške gospode. Svet se ruši, plemiči pa se boje za svoje privilegije!
V ta približujoči se vihar udari kot tragična ironija vesela vest,-da so se Furlani pod proštom Faiduttijem izjavili za obstoj Avstrije. Anahronizem je vzbudil par trenutkov veselega začudenja, bil pa je takoj pozabljen, kajti življenje teče po bliskovo in tirdo kladivo usode mogočno uničuje avstrijsko državno tvorbo.
Na bojiščih se nadaljuje stalno umikanje vojsk centralnih sil. Jugosloven-ska vojska se bliža Beogradu, Madžari pa javljajo organiziranje nove fronte ob Dunavu in Drmi, ker bežeča vojska menda še ni prišla do Budimpešte, kar pa se bo v kratkem zgodilo.
Tajna ekshumacija umorjenega Cir Hristovica
Važen preokret v preiskavi o jeseniškem umoru, — Seznam oseb, zašit v podlogi suknjiča. — Vloga Hristovica postaja
vedno bolj jasna
Jesenice, 23. okt. r. V popotni tajnosti se je sinoči, v ponedeljek, od 19. do 20. ure vršila ekshumacija trupla umorjenega prav« nika Cirila Hristovica. Razlog tega nena» vadnega ukrepa, ki pa je popolnoma pre* okrenil preiskavo in jo menda vendarle spravil na pravi tir, je naslednji:
Pogreb, ki se je izvršil v nedeljo popol* dne, j_- bil zaradi nastopajočega razkraja* nja trupla sicer nujen, vendar pa glede preiskave prenagljen. Preiskovalni organi so bili opozorjeni, da je utegnil Hristovič imeti v obleki všite dokumente in so za* torej za večerno uro odredili izkop trupla.
Re-ultat ekshumacije je bil presenetljiv. Pod podlago Hristovidevega suknjiča je bil zašit seznam z imeni 16 oseb, pretežno iz obmejnih krajev južne Srbije. Preiskovalne oblasti ne dvomijo, da gre za konskrip* cijsko listo ljudi, ki jih smatrajo pristaši makedonskega pokreta za svojo veliko
spodtiko in je bilo Hristoviču naročeno, da povzroči njih odstranitev.
Ker pa komaj 21 letni Hristovič te stra« hovite naloge ni mogel ali ni hotel izvršiti, je sam zapadel smrtni obsodbi.
Preiskovalne oblasti sklepajo., čg je Hri* stovič zaradi poverjenih mu nalog bil ved* no tako dobro založen z denarjem.
Uporno se na Jesenicah vzdržuje govo* rica, da je morilec po storjenem zločinu šel peš na Dovje, kjer je pričakal jutra* njega vlaka in se je preko Jesenic nemo* teno vrnil v Beograd.
Izmed sorodnikov pokojnega Hristovič* še do danes ni nihče prispel na Jesenice. Sicer pa je bilo truplo po ekshumaciji in preiskavi obleke takoj zopet zakopano. Ali ej preiskovalni organi razen omenje« nega seznama ašli tudi kake druge doku« mente, to se seveda v interesu preiskave čuva v strogi tajnosti.
Velike nesreče vsepovsod
Železniška nesreča na Poljskem. — Avto se je zvrnil v prepad.
Eksplozije
Varšava, 23. oktobra s. Pri Aleksandro-vu sta zaradi napančno postavljenih kretnic trčila skupaj dva brzovlaka. Obe lokomotivi sta popolnoma uničeni, več vagonov je skočilo s tira. Devet železničarjev ie bilo težko ranjenih.
Madrid. 23. oktobra (be.) V središču mesta Cordobe (Argentina) Je eksplodiralo skladišče bencina. Eksploz ja Je bila tako močna, da se je popolnoma porušilo 6 hiš, med temi neka tranlna palača. Škoda se cenj na 3 milijone.
Rim, 23. oktobra s. V Gravariiu v genovski pokrajini je avtomobil padel v približno 30 m globok prepad. Dva potnika sta bila takoj mrtva, trije pa so težko ranjeni
Beckley (Zapadna Virginija). 23. okt. s. Pri eksploziji kotla v premogovniku je bilo šest rudarjev ubitih.
Rio de Janeiro, 23. oktobra (lo.) V bližini mesta Decdora je eksplodiralo 21 ton smodnika. Človeških žrtev k sreči ni bilo
Silni viharji v Franciji in gornji Italiji
Deževje povzročilo poplave, viharji pa so ustavili promet« — Polminutni orkan nad Londonom
Rim, 23. oktobra s. Viharji in deževje zadnjih do; so v severnih pokrajinah povzročili poplave. V okolici Bergama dežuje že štiri dni kakor iz škafa. Vsi potoki v luditarski dolini so prestopili bregove. Deli cest, kj vodijo iz Tridenta v Brescio. so pod vodo. Promet je ustavljen. Tudi na Južnem Tirolskem so potoki prestopili bregove. V pokrajin Sondrio so vse brzojavne in telefonske zveze prekinjene, železniške proge pa so vsled poplav poškodovane.
Hujskanje italijanskih, listov
Beograd, 23. okt. p. Vodja zemljoradni* kov Joca Jovanovič je naslovil na zunanje* ga ministra vprašanje, v katerem ga opo* zarja, da italijanski tisk neprestano sra* mot! našo državo, naš narod in naše naj* uglednejše osebnosti Pri tem navaja list aVolonta d' Italia» od 6. oktobra, ki pri* naša kar dva članka o Jugoslaviji. Predno so bile v Narodni skupščini sprejete net« timske konvencije, se je mnogo govorilo, da bodo med nami in Italijo z ratifikacijo teh konvencij postali odnošaji mnogo bolj znosni m prijateljski. Toda službeni italijan ski tisk piše v nasprotju z vsako medna* rodno kurtoazijo sedaj najodvratneje pro* ti naši državi. Joca Jovanovid vprašuje zu* namjega ministra, ali so mu znani članki iz lista «Volomta d* Italia», v katerem se imenuje naša država »imperij razbojni« kov», naš narod pa »razbojniška tolpa«,
Pariz. 23. oktobra (be.) Po vsej držav! divjajo silni viharji z velikimi nalivi in oeplavaimi V alpskem okrožju je bila železniška proga Lyon-Geneva večkrat pretrgana.
London, 23 oktobra s. V delu City je snoči divjal izredno močan orkan, ki pa je trajal samo pol minute. Velko število šip je bilo uibitih. Na ulice je padalo kamenje in opeka. Več pasantov je orkan vrgel na tla. Težki avtobusi so se gugali kakor ladje na morju. Zanimivo je, da je v ostalih delih Londona samo močno deževalo.
dočim se Hrvati imenujejo golazen. Od zunanjega ministra zahteva, naj podvzame službene korake, da taka gonja v italijan« skem tisku preneha.
Zveza mest Male antante
Praga, 23. okt. h. Župan Bukarešte je po* slal primatorju dr. Baxi pismo, v katerem ga prosi, naj bi primator dal inicijativo za ustanovitev zveze mest Male antante m naj bi to sporočil merodajnim korpora* cijam v državah Male antante Dr Baxa je poslal ta predlog jugoslovenskim organi* zacijam ter je s svoje strani predlagal, naj se skliče provizorna konferenca, ki bi pri* pravila statute za organizacijo mest Male antante. Zveza bi se imenovala Federation de Ville de la Petit Entente.
Ali st«1 se že narorili »Ponedeljek"?
na
»v
raji m
Ponarejevalec čekov kot »častnik Kristusove garde..."
Zanimivi članki bivšega patra Markoviča v orlovskih glasilih
Orli so se v »Slovencu« strahovito razburili, kako je mogoče takega navihanca. kakor je bivši menili Franjo Markovič, ki se je zadnje čase proslavil s svojo veliko falzifikatorsko afero, vrivati v njihove vrste. Kar na lepem bi se ga radi otresli in Orlovska zveza ie predvsem čutila potrebo, da s popravk, v hrvatskih listih izpodbija navedbe o Markovičevem sodelovanju v glasilih hrvatskih Oriov Toda noievski način zatajevanja se vrlim Orlom nikakor ni obnesel. Zagrebške novine p.iobčujejo zdaj ponatise Markovičevih člankov, ki iih je s plamenečim navdušenjem pr.občeval še ta mesec v »Orlovski Straži« in »Orlovski misli«. Takole ie znal svoie tovariše navduševati Franjo Markovič:
—	Na poljanah, obsevanih z žarkim soln-cem in našimi dušami, smo izvršil smotre posamezn h kraiev Naša okrožia so preizkusila svojo moč. manifestirala svojo disciplino in znanje. Pokazala so. kako mora delati Orlovstvo. Da! Oriovstvo napreduje kakor deroča reka odnaša soparo in utrujenost z naših cest. h š. vasi in mest in prinaša v domove svežino — orlovske ideje.
—	Odstranimo pajčolan utrujenosti z lica naše Hrvatske! Celo nam le ponosno. Pogled naš ie bister in polagoma dviga oči k nebesom ter jim pošilja zahvalno molitev.
—	Praga nas čaka. Pošilja nam pozdrave in nas zove, da skupno z nio prosia-vimo svetega Vaclava. In nu prask h poljanah bomo izvršili smotro skupno z vso slovansko Kristusovo m'adino. Čaka nas Praga in mi bomo šli k niej. Vsaik Orel mora oditi in storiti izpit vesti ter si staviti življensko nalogo, da popravi vse ono, kar doslej morda nI bilo v redu ... (O. takrat ie Fran Markovič že izvrstno osle-paril par bank s ponarejenimi čeki!)
V drugem članku pod naslovom »prihajamo« udarja Fran Markovič še na bolj debele strune:
—	Moderni človek 20. stoletja je doživel katastrofalen poraa. Liberalna Evropa umira . . Prihajajo čete močne In odločnega pogleda in čvrste volje, da zasadijo na vseh mrtv h poljanah evropske liberalne katastrofe svetli Križ Odrešenika. Prihaja četa . . . Prihajamo mi! (Zdai seveda Markovič ne prihaja več. ker ie v zaporu!)
—	Nič ni lepšega, kakor naša orlovska mladost Mi ne vidimo in ne poznamo zaprek. Želimo vse formirati in reform rati pokreniti. preustroj ti (!), da ustvarimo nekaj novega (!) lepšega in boljšega v življenju (!) ker tako zahteva naš program Zato se nam odpira «iroko (!) oolie dela za novot leto. za novo perijodo naše borbe. In borba nas čaka gotovo Vsakdo mora stopiti vanio. ker mi smo častniki v vrstah — Kristusove garda . . .
—	Orlovska Misel vas zato poziva k delu A dek. je tudi borba. In čim močnejša ie naša ideia tem uporneje se od nas zahteva borba Ki bo prepredena z žarom mladosti in z navdušenjem . Da. borba, ona je naše življenje in naše ž;vlienie ie borba. In očiščeni v *ei borb bomo korakali po svobodni poti najidealnejših stremljenj in sklepov, za katere smo dali mladost našemu Kralju Tiki bomo lahko s čvrsto orlovsko roko posegli v življenje okroc nas, da ga bomo vodili mi.
Pa je Markovič med tem. ko le pisal take članke raje s ponarejenimi ček. posegal v blagajne bank in ie položaj zdai tak, da njega vodjjo ječarii sleherni dan iz celice k preiskovalnemu sodniku ki mu je Markovič s svojimi »idejami« in dejanji povzroči dela p.eko glave.
Dvojna preiskava o umoru na Jesenicah
Dočim našim preiskovalnim organom bistveno pripada naloga, d.i izsledijo neznanca, ki je umoril C rila Hristoviča, se beograjska policija v absolutnem prepričan-u, da gre za politični umor. odnosno za maščevalni akt makedonstvujuščih, prizadeva, da si ustvari čim jasnejšo sliko o življenju mladega akademika iz Južne Srb je in o njegovih zvezah. Pricbčuiie-mo v naslednjem mnenje organa, ki po vseh dosedanjih izsledkih preiskave na Jesenicah sicer ne izključuje možnosti političnega motiva, vendar Pa sodi, da ie bil cd loč len spon-:ani konflikt dveh mladih beguncev, ki sta -e hotela pretihotapiti čez mejo. a sta zabredla in se sprla:
Spopad dveh južnjakov
— Ciril Hristovič in njegov spremljevalec, po vsem sodeč tudi akademik iz Beograda, sta se v petek zvečer po pr.hodu z brzoviakcm na Jesenice neopazno odstranila s postaje v smeri Hrušice. kjer sta poskušala prekoračiti mejo skozi karavanški predor v. Avstrijo. Opazila pa sta pred
predorom finančno stražo, zato sta se vrnila nazaj protj Jesenicam. Nato sta krenila po poti, ki vodi na Gol.co. Na križišču, kjer se ena pot cepi na Sv Križ in druga na Plavški rovt. sta krenila 'evo in se po vsej verjetnosti v temi in gozdu izgubila. Sodim, da sta od polnoči do kakih 3. zjutraj Hlodi'a po gozdu in nista mogla najti izhoda na piano Poznalo se je to na umorjencu. ki je imel čevlje polne peska in blata. Verjetno je. da ie umorjenega to kolovratenje po temni noči in po gozdu navkreber, česar iz domovine ni bil vajen, utrudilo in se je hotel vrniti. Njegov spremljevalec pa. ki ga je hotel na vsak način prepeljat, bogve iz kakih vzrokov čez mejo v Avstrijo, se le temu uprl. nakar je po vsej verjetnosti prišlo med nijima do prerekanja in tepeža.
— To se 'najbolje- vidi iz- poteptanih. -tak-zlomljenega plotu in — do gumbu, ki ga je v tem tepežu izgubil neznani morilec, oziroma se mu je odtrgal od telovnika. Med tako vročekrvnimi in nepremišljenimi ljudmi, kakor so južnjaki, pride kmalu
do nožev in revolverjev. Tako nekako ie moralo biti po mojem mnenju tudi med Hristovičem in njegovim spremljevalcem. Odtod dva vboda z nožem v hrbet in nato še dva strela iz brown:nga
— Sodim, da ie ubijalec po tem činu hotel vleč umorjenca iz gozda naravnost v Savo. Toda, ko je prišel do ceste, ie od daleč zapazil bližajočo se finančno patruljo in zbežal proti Savi sam. zupustivši Hristoviča samega ob cesti. To smer ie tudi pokazal policijski pes iz Ljubljane.
Preiskava v Beogradu
Beograd 23 oktobra
Beograjska poličja ie včeraj zaslišala večje število Hristovičevih tovarišev z univerze. katerih izpoved: pa so v glavnem podale le podatke o Hristovičevem življenju v Beogradu Označili so ga vsi kot vestnega slušatelja oravne fakultete, obenem pa navedli, da se ie ponoči najčešče nahajal v varieteiu -»Palače« in v »Ma-ksim-baru«. ki sta glavni beograjski nočni zabavišči Tu ie Hristovič potrošil znatne vsote denaria. V varijeteiu »Palače« se ie sestajal z neko artistko. s katero ie bil v odličnih zvezah in ie baje preko nje vzdrževal neko dopisovanje z inozemstvom Polčija je včeraj iskala to artistko. a ie končno ugotovila, da ie že pred mesecem zapustila našo državo.
V raziskavanju glede političnega motiva umora polaga beograjska policija važnost na to. ali ie bil H istovičev spremljevalec neki Miloševič o katerem ve. da ie zaupnik makedonske orsanizaciie. das- se iz-daia za komunista Miloševča v Beogradu ni več naiti iz česar pa beograjska oo-liciia še ne sklepa, da ie ravno on izvršil umor marveč da ie samo imel nalogo, da Hristoviča na primeren način nagovor; za odhod na Jesenice in nobeg preko m^ie. — O Hristovičevi zapuščini v Beogradu in predvsem o njegovi korespondenci policija zaenkrat ne da Podatkov.
Padec z drevesa na sekiro
Kranj, 23. oktobra
Včeraj se je pripetila v hujanskem gozdu nenavadna nesreča Okrog 11 dopoldne se je mudil v gozdu 18-letni France Švelc. sin posestnika na Hujah Obsekaval je drevesa. Ko se je nahajal malo višje v vejah močnega gabra se mu je pod nogami odlomila veja in je omahnil v globino.
Na tla je fant p.iletel vznak z glavo navzdol ter padel na odsekane veje in sekiro. Ostrina sekire mu je prizadejala zeva-jočo rano med vratom in tilnikom.
Kmalu pa si je Švelc toliko opomogel, da je odtaval sam krvaveč domov. Ko so ga domači zagledali, so se silno prestrašili in fanta nagovorili, da se takoj odpelje v mesto k zdravniku. Fant je še stopil v sobo, da se preobleče. Ker pa ga ni bilo na spregled, je stopila maM v njegovo sobo, kjer ga je našla ležati v nezavesti na tleh. Poklcali so zdravnika in duhovnika. Pri padcu si po res srečnem naključju ni zlomil vratu, vendar si je močno pretresel možgane. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so izgubili že vsako upanje. Pozneje pa je prišel Švelc zopet k zavesti in je upati, da se bo stanje izboljšalo, ako ne nastopijo komplikacije. Nezgoda pridnega in priljubljenega mladeniča je vzbudila v okolici splošno sočutje.
Kraj, kjer so našli umorjenega Hristovica
Po umoru v gozdu Kopavnfku, nedaleč od Jesenic proti Hruši-ci (leva slika) je morilec za roke privlekel Hristoviča po bre gu navzdol k trem konfinom ob državni cesti. — Desno: truplo Hristoviča v prvotni legi pred prevozom v mrtvašnico.
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani
Ljubljanska drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sreda. 24.: <Pohujšanje v dolini šentflorjan-skiv B.
Fetrtek. 25.: <Noblova nagrada*. C. Petek, 26.: Zaprto.
Sobota, 27.: cTatna dolgega življenja*. (Stvar Makropulos). premijerski abonma.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Sreda, 24.: Zaprto, četrtek, 25.: <Faust». D. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27.: «Boccaccio». A. Nedelja. 28 ob 3 popoldne: cMadame Bui-terfly» Izven
Narodno gledališče v Mariboru
Začetek ob 8. zvečer. Sreda. 24.: *Therese Raquin-». A. Prem Četrtek, 25.: cHlapcb, ab. C. Kupon i.
G. Jos:D Križaj gost v ljubljanski operi. V četrtek, dne 25. oktobra se poje v ljubljanski operi Gounodova opera »Faust« za abonente reda D. Pri tej predstavi po-
je vlogo Mefista znani in priljubljeni basist g. Josip Križaj iz Zagreba, ki prišteva vlogo Mefista med svoje najboljše pevske in igralske vloge Brez dvoma je marsikomu ostal v neizbrisnem spominu še izza svojega lanskega gostovanja v tem delu. Ostala zasedba je sledeča: Margareto poje gospa Vilfc-n - Kunčeva. Marto — srdč Španova. Sibla — ga. Poličeva. naslovno vlogo Fav-sta — g. Banovec. Valentina — g. Janko in Wagnerja — g. Perko Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor pod vodstvom g. Golovina.
«Therese Raquin> na mariborskem odru.
Drevi uprizori mariborsko gledališče zanimivo Zolovo dramo v enem dejanju 'Te-rese Raquin». Je to močna, efektna psih duška drama. Slavni nesmrtni francoski latu-ralist. ki je našemu gledališču znan že po grandijozni drami «Ubijač». nam v fTlie-rese Raquin> na pretresljiv dramatski način opisuje strašno dejanje dveh ljudi, ki iu je ljubezenska strst dovedla do umora. Po zločinu se oglasi vest. Naslovno ulosro icrra gdč. Kraljeva, glavno moško pa g. Grom. Dalje nastopijo v večjih ulogali ga Bukšekova, Šavinova in gg. Zeleznik, P. Kovič. Režira J. Kovič.
Gostovanje ge. Gabrijelčičeve v ljubljanski drami. Davi, v sredo 24 oktobra bo gostovala v naši drami bivša ljubljanska igralka gospa Nada Gabrijelčičeva, preje članica mariborskega in ptujskega gledališča. Nastopila bo v Cankarjevi farsi »Pohujšanje v dolini šentflorijanskk kot Jacinta. Ga. Gabrijelčičeva utegne biti ljubljanskemu gledališkemu občinstvu v dobrem spominu kot Nina v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« in še iz nekaterih vlcg. V Mariboru se je odlikovala posebno kot Jacinta v »Pohujšanju«, kot Lojzka v Cankarjevih »Hlaptih-c, v Če-hovljevih »Treh sestrah« itd. Odlikuje jo naravnost doživetja in podajanja ter prisrčnost in čuvstvenost igre poleg naravnega bogastva glasu in simpatičnega nastopa
Senzacijo dneva imenujejo dunajski glasbeni kritiki virtuoza na čelu, umetnika Gas-parja Cassado-a, ki ie v minulih dneh ondi koncertiral. Njihova soglasna sodba je, da je bil Cassadojev koncert umetniški dogodek prve vrste, ki je naravnost duševna potivba za dunajsko mesto navzlic sicer velikemu številu koncertov. Cassado je najboljši učenec najboljšega svetovnega mojstra na čelu Cassalsa. Danes samostojen umetnik, o katerem trdijo nekateri, da celo prekaša svo-ifcga nekdanjega mojstra. Njesov ljubljanski koncert se vrši v petek dne 26 t. m. v Uni-onski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni. V Mariboru pa bo kon<-ertiral z istim programom v četrtek dne 25. t. m.
Napredek delavskega zavarovanja v Mariboru
Maribor, 22. oktobra.
Včeraj, dne 22. t. m. se je v mestni posvetovalnici mariborski vršila važna so« cijalno^-politična konferenca med zastop« niki klubov občinskega sveta, Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljub« ljani, Orednjhn uradom za zavarovanje de» lavcev v Zagrebu in Delavsko zbornico v Ljubljani Okrožni urad sta zastopala pred« sednik g. Miha Krek in ravnatelj g. dr. Bohinjec. V imenu O .ednjeg urada so se konference udeležili predsednik g. Mar* ko Bauer, generalni direktor dr. M. Gla» ser. ;ef zdravnik dr. Kohn in načelnik dr. Arselin. Po tej udeležbi je bila označena važnost in resnost konference, katera naj mestu Mariboru in mariborski oblasti sploh prinese pomemben napredek na po* lju socijalno*političnega in socijalno*higi* jenskega udejstvovanja. Konferenci je predsedoval mariborski župan g. dr. Ju« vat.
Predmet konference je bil razgovor o zgraditvi poslopja, v katerem bi Okrožni urad za zavarovanje delavcev namestil mo* derne in zdravstvenim vvrham delavstva odgovarjajoče ambulatorije, potrebne urad; ne prostore, dalje važne moderne, splošno zdravstvene m hidro* ter elektroterapev* tične naprave na način in v obsegu, kakor je to urejeno v poslopju OUZD v Ljub* ljani.
Občina ima istočasno z Okrožnim ura« dom interes na zgraditvi modernega in splošnim ljudskim potrebam odgovarjajo* čega javnega čistilnega kopališč-1 in na na* pra ah raznih zdravilnih kopeli. Delavska zbornica pa potrebuje prostore, da more organizirati intenzivnejše delovanje delav« skih strokovnih organizacij ter poglobiti svoje lastno delovanje v prid delavstva v Mariboru in v ariborski oblasti.
Te važne socijalne in komunalne interes se je iz razlogov ekor nije in praktičnosti tre^a združiti. Konferenca je našla za to primemo obliko in se zedinila na predlo* gih ki se morejo ob primernem razume* vanju interesiranih faktoriev v najkrajšem času realizirati. Zastopnikom interesentov i konferenci ne bo težko dobiti za sklepe konference potrebno formalno odobrenje svoiih samoupravnih edinic. Potrebno gradbeno glavnico da na razpolago delav* sko zavarovanje, ki mora za to zahtevati le to, da se glavnica po zakonitih predpi« sih obrestuje in amortizira brez kakršne* gakoli odbitka.
Tako si bo slovenska kultura postavila nov spomenik svojega socijalnega razume* vanja za potr be delavnega ljudstva in za socijalno higijeno širših plasti naroda. — V tej akciji more javnost videti nov do* kaz neooorečne koristnosti našega socijal* nega zavarovanja.
Tragedija štirih otročičkov
Sv. Lenart. 23. oktobra V Partinju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah živi prebivalstvo pod globokim, tužnim vtisom žalostne smrti štirih malih otročičkov, ki so zapored podlegli opeklinam.
Dninarka Vezjakova, katere mož se je letošnjo spomlad-odpravil v Ameriko, se je dne 16 t. m. podala v trgatev, da prisluži kruha sebi in svojim štirim otročičkom v starosti od treh mesecev do štirih let. Pustila je vse štiri v kuhinji ne sluteč, da se jim utegne v nekaj urah odsotnosti pripetiti nesreča.
Toda ta je bila blizu V peči ie gorelo in otročički so nekako prišl do ogorkov, ki so jih spravili do Postelje, na kateri je ležal najmlajši. Postelja se je vnela in s tle-njem začela duši ti otroke
Ko je mati okrog poldne prišla domov pogledat, se ji.je nudil strašen prizor: najmlajši otročiček je b J že mrtev, ostali trije pa so tudi že bili opečeni in v popolni nezavesti. Ni jim bilo rešitve, pomrli so drug za drugi m.__
Čarodej, ki je pomnoževal stotake
Maribor. 23. oktobra.
Mariborska policija poizveduje za pre* metenim sleparjem, ki je osleparil neko kmetsko družino v občini Sladka gora, srez Šmarje pri Jelšah, na način, ki se v današnjem času zdi uprav neverjeten.
Oglasil se je pri tej družini lepega ve* čera tuj moški s prošnjo za prenočišče. Domači so ga gostoljubno sprejeli pod streho. Tujec je po večerji začel pripove« dovati, da je vojni invalid in da je prišel po 71etnem bivanju v tujini domov. Pove* dal je tudi, da je bil zaposlen v nekem ve* likem cirkusu kot čarodej in da zna stvari, o katerih se ljudem niti ne sanja. Razodel je domačim, da zna delati denar in je po* kazal nekaj žonglerskih trikov.
Drugo jutro sta gospodar in gospodinja komaj čakala, da bo nsnesel pogovor s tujcem na denar, o čemer se je tujec kaj rad pogovoril. Omenil pa je tako mimo* grede, da bi razmnožil denar, če bi le imel nekaj stotakov na razpolago. Kmet si ni pustil dvakrat reči — in že je ležalo pred čarodejem 8 bankovcev po 100 Din. Te je neznane" zvezal v bele krpe in jih mazal s kurjim peresom namočenim v petrole* ju. Razlagal je, da se bodo bankovci na ta način omehčali, nakar jih bo lahko pomno* žil. Sveženj z bankovci je dal položiti v toplo neč, češ, da se morajo bankovci do* bro posušiti. Nato je namazal sveženj še s smrekovo smolo in ukazal, naj ga polo* že v klet, da se ohladi.
Gost ie nato dejal, da je truden m bi rad legel spat na seno, ko pa se bo zmra* čilo. že pride pogledat, če so bankovci
M Danes zadnjikrat ob 4., % 6. %8. jH	in 9. uri
P predvajamo velefilm krvave ruske revolucije
h Teror
G Najboljši in največji film znamenitega
H LON C H AN EYA
[M Velenapeto! Velesenzacijonalno! iN Telefon 2124. Elitni kino Matica.
i N
H
N
H
N
^^^ ^ ^^ ^ ^^ ^^
v kleti že godni. Ko se je zmračilo, pa go* sta m bilo na spregled. Kmet je slutil, da ni vse v redu in je tekel v klet, ter v svo* jo veliko tolažbo ugotovil, da je sveženj na svojem mestu Ko pa je odluščil smolo in odvil krpe, bankovcev ni bilo nikjer. Sleparja je kmet prijavil orožnikom, v ka* tere ima zdaj več zaupanja kakor v čaro* deja, ki mu je tako čudovito nasedel.
Vlomilska tolpa na Dolenjskem
Tržišče, 23. oktobra.
Minulo noč je bil izvršen nenavadno dr* *en vlom v trgovino ge. Marije Okornove. Vlomilci so odnesli za okoli 80.000 Din raz nega manufakturnega blaga, več zlatnine in srebrnine.
Hiša, Okornove, v kateri se nahajajo tr* govina in gostilniški lokali, stoji v zgor» njem delu Tržišča poleg cerkve in župni* šča. Ko se je davi okoli 5 zjutraj odpra* vil cerkovnik Davorin Čebul j v cerkev, je. opazil, da so okna trgovine odprta in ta* kisto tudi vrata. Njegov sum. da se je iz* vršil vlom, je bil takoj potrjen, ko je po* gledal v trgovino in opazil v njej velik ne* red. O dogodku je neutegoma obvesti tr* govko Okornovo in njenega brata Alojza Kosa, ki vodi trgovino.
Drzni vlomilci so trgovino Okornove, ki je znana kot najbolj premožna trgovka v vsem okraju, dobro izropali. Ker so odne* sli le boljše manufakturno blago, vso ko* žuhovrno. klobuke, dežnike in čevlje, skle* pa jo, da so speci jalisti za manufakturo in da so dobro poznali razmere v hiši. Vlo» milci so odnesli tudi 1000 Din v gotovini, več uhanov in prstanov ter nekaj drugih predmetov.
Orožniki iz Mokronoga in Krmelja so se z vso vnemo lotili preiskave. Našli so star dežnik in vitrih, kar bo služilo pri na* daljnem zasledovanju vlomilcev Nadejali so se, da bodo našli kaj več sledov v goz* du nad Tržiščem, ki so ga v to svrho več* krat prehodili, a trud je bil brezuspešen.
Vaščani domnevajo, da je izvršila vlom-tolpa, ki se je pripeljala v Tržišče pozno ponoči z avtomobilom. Nekateri so opa* žili avto, ki je vozil brez luči. Vas Trži« šče je zapustil kmalu po polnoči in kre» nil bržkone proti Sevnici, od tam pa pro« ti Zagrebu. Ker so se istočasno mudili v Tržišču trije privatni avtomobili, je zašle« dovanje četrtega avtomobila precej otež« kočeno.
Pri Okornovih so vlomilci poskušali svo« jo srečo že leta 1920 Vlom se jim takrat ni posrečil, ker so bili prepodeni. Kot osumljenec je bil prijet neki domačin, o katerem sodijo, da je zasnoval tudi sedanji vlom. Isti vlomilci so najbrže tudi vlomili 5. t. m. v farno cerkev in odnesli srebrno monštranco in kelih s ciborijem, oboje vredno 20.000 Din.
Iz Stopič poročajo, da ni bil vlom izvr« sen pri g. Žagarju, temveč pri trgovki Mar* ti Padovimac. Novic , ki se je raznesla in bila sporočena tudi orožništvu. ni bila toč* na. Pri Padovincu so vlomilci odnesli pre* cej tobaka in sladkorja. Splošno je mne* nje. da je bila tudi tu na poslu tatinska družba, ki je izvedla že več vlomov v tu« kajšnje zidanice, a jih kmetje, ki se izogi« bajo opravka z oblastmi, niso naznanili.
PRIDE!
PRIDE
Stari MMtoi
ELITNI KINO MATICA.
Tiskovna pravda
Odvetnik dr. Cepuder je tožil odgovor* nega urednika tednika «Enotnosti» radi pregreške po čl 52. zakona o tisku, ker je urednik Tone Praprotnik, priobčil pod na* slovom: ««Orjuna» — razkrinkana kot tok pa razbojnikov«, dne 14. novembra t. I. članek, v katerem trdi, da je družba ljudi, katerim je pripadal tudi dr. Cepuder, na* daljevala delo razpuščene «Orjune» in da je, kadar je primanjkovalo denarja, priče« la ropati, ubijati, krasti, organizirati aten« tate na «Orientekspres» etc. Razprava se je vršila včeraj pod predsedstvom vss Mla« diča. Tožitelj je nastopal sam, toženca pa je zastopal odvetnik dr. Lemež. ki je bra* nil odgovornega urednika, češ di je srili« zacija članka res nerodna, da pa ni nihče nameraval žaliti tožnika dr. Cepudra. V ostalem pa da je toženec posnel svoj čla» nek iz drugih listov, ki so stično pisali o tej zadevi.
Sodišče je obsodilo odgovornega uredni* ka Praprotnika na dva meseca zapora, 2000 Din globe. 2000 Dn plačila tožniku, na povračilo sodnih stroškov in r.a obja« vo sodbe v prihodnji številki «Enotn<wti».
jutri!	Svečana premijera!	Jutr !
Edinstveni, z največjimi triumfi predvajan? velefilm lepote, kneževskega sijaja, mladostnega čara in prisrčne ljubavi
- Stari Heidelbers -
RAMON NOVARRO (slavni Ben-Hur) NORMA SHEARER umetnica bajne lepote Jut !!	Pride!	EI tn kino MATICA
Domače vesti
Kratka ugotovitev na kratko laž
«S!ovenec» je v svoji nedeljski številki 21. t m. prinesel naslednjo be-lcžko *
Tisk SDS proti učiteijstvu
V «Učiteljskem Tovarišu® piše gospod Marjan Tratar, da je hotel v listih SDS napisati par obrambnih besed za učitelje slikarje kot odgovor na članek g. M. M. Nato pravi g. Tratar dobesedno to-le:
«Odgovor sem hotel napisati v »Jutru«. «Slov. Narodu® ali «PonedeljkM».
A na svoje začudenje sem dobil povsod v odgovor: «Nimamo interesa braniti učiteljstva. Pišite tja, kamor spadate!*
Tako honorira torej tisk SDS delo učiteljstva za SDS! Mislimo, da bo ta krepka brca esdeesarskega tiska streznila tudi zadnje pristaše žerjavovskega liberalizma. Ali pa se rm>trno?»
4=
Gospod Tratar je zelo mlad gospod. Zato se mu da opravičiti, ako je v svoji mladostni nepremišljenosti naoisal nekaj, kar je grda laž in obrekovanje. Manj opravičljivo pa je, da je uredništvo «Učiteljskega Tovariša* tako težko in iz trte izvito obtožbo objavilo brez kritike, ne da bi se prej informiralo. kaj je na stvari. Da je «SiOv7enec* fantazijo g. Tratarja s škodoželjnim veseljem ponatisnil, pa seveda ni nič čudno. _
Naročnikom »Življenja in sveta«
Prihodnja številka »Življenja in sveta« bo v glavnem posvečena desetletnici našega osvobojenia in kor.ca svetovne voine. Iz tehničnih razlogov pa ne bo mogla iziti ob normalnem času, marveč nekaj dni pozneje, o čemer obveščamo p. n. naročnike, da ne bo odvisnih reklamacij. Nadaljnje številke bodo izhajale zopet redno ob določenem času.
*	Dar kralja Aleksandra za kapelo neznanega vojaka v Pragi. V Pragi so se v nedeljo pričele svečanosti proslave desetletnice češkoslovaške republike. Na pokopališču je bil položen temeljni kamen spominski kapeli za neznanega vojaka ter so bili posvečeni tudi zvonovi za to kapelo. Med temi zvonovi je tudi zvon, ki ga je daroval naš kralj Aleksander. Kralja sta na slavnosti zastopala naš vojaški ataše polkovnik Nedeljkovič in poslanik Lazare-vič.
*	Odlikovanje. Znani jugoslovenski akademiku kipar Dragotin Arambašič je odlikovan s francoskim redom akademske < palme.
*	Spremembe v državni službi. Na lastno prošnjo sta premeščena carinska uradnika Ivan Randič z Jesenic v glavno carinarnico v Splitu in Niko Vranjicani iz Šibenika v glavno carinarnico na Jesenicah.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta: dijak Josip Prodan v Ljubljani in posestnik Jožef Bolčina v Marija Gradcu pri Laškem.
*	Izleti angleških oficirjev in mornarjev v Jugoslaviji. Večja skupina angleških oficirjev in mornarjev je predvčerajšnjim z avtomobili s Sušaka napravila izlet na Plitvička jezera, včeraj pa se je nad 100 angleških izletnikov podalo v Gorski kotar in v Liko.
*	Zagrebški listi v ponedeljek v Osijeku
zaplenjeni. Kakor javljajo iz Osijeka, je tamkajšnje državno pravdništvo zaplenilo vse tjekaj prispele zagrebške liste, ki so poročali o velikih manifestacijah na veličastni skupščini Kmetsko - demokratske koalicije \ Sisku.
*	Naše srednje šole dobe učila na račun reparacij. Kakor znano so srednje šole v Jugoslaviji nezadostno preskrbljene z raznimi neobhodno potrebnimi učili. Zato je posebna komisija v oddelku za srednje šolstvo sklenila, naj se na račun reparacij iz Nemčije za znesek 10 milijonov dinarjev nabavijo razna učila, zlasti za fiziko, botaniko, kemijo, opisno geometrijo in matematiko, ter porazdele onim srednjim šolam, kjer ni na razpolago potrebnih učil. Učila se bodo razdelila že v tekočem šolskem letu.
*	Smrtna kosa. V Krškem je umrl včeraj po kratki težki bolezni odvetnik dr. Ivan Dimnik, rodom iz Trbovelj, sin obče znane rodoljubinje ge. Dimnikove, ki je pred leti umrla in tudi sam zlasti v mlajših letih zaslužen narodni delavec. Truplo bodo prepeljali v Trbovlje, kjer bo pogreb v četrtek 25. t. m. ob 16. popoldne na tamošnje farno pokopališče. — V Novem mestu je umrla ga. N o v 1 j a n o v a, mati sodnega oficijala g. Antona Novljana. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Premog, Im. koks. angleški premije JURIJA.
Vilharjeva cesta za Glav. kol.. Kralja Petra
trg 8, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820.
*	Uradni dan Sreskega gremija trgovcev za člane v okraju Gornji grad bo v četrtek 25. t. m. v gostilni pri g. Veršniku v Gornjem gradu od 11. ure dopoldne do 13. ure in od 15. do 17. ure v gostilni *Pri pošti« v Mozirju. Člani iz ondotnega okraja, ki želijo kake informacije v obrtnopravnih, gospodarskih in sploh stanovskih zadevah, se vabijo, da se postavljene institucije po« služijo v čim večji meri. — Načelstvo.
*	Prenos smrtnih ostankov slovaškega pisatelja Kukučina. Kakor smo svojedobno poročali, je dne 21. maja letos umrl v Pa-kracu v Slavoniji največji slovaški realist dr. Matej Benčura, znan pod psevdonimom Martin Kukušin. Njegovo truplo so takrat prepeljali v Zagreb in ga pokopali na Mi-rogoju. Te dni pa je prispel v Zagreb tajnik
Matice slovaške, da pripravi prenos smrtnih ostankov velikega slovaškega pisatelja iz Zagreba na pokopališče v Turčanskem sv. Martinu, kulturnem slovaškem centru. Danes bo truplo Martina Kukučina eksku-mirano in prepeljano v njegovo domovino.
*	Tridesetletnica društva »Napredak« v Kotom. Hrvatsko delavsko društvo »Napredak« v Kotoru bo dne 4. novembra letos proslavilo tridesetletnico svojega obstoja in delovanja na kulturnem, prosvetnem in socijalnem polju. Pri tej priliki bo blagoslovljena društvena zastava in odkrita spominska plošča prvemu hrvatskemu kralju Tomislavu v spomin tisočletnice hrvatskega kraliestva.
* Proga Ljutomer-Hodoš bo tri dni zaprta. Zaradi izmenjave mostovne konstrukcije pri Veržeju na železniški progi Ljutomer - Hodoš bo v dneh 24. do 27. t. m. ustavljen sprejem in-prevoz brzovoznih in tovornih pošiljk preko omenjene proge.
*	Slovenski krožek na Dunaju. (Restavracija Raimundhof, VI, Strohmayerg. 13) pričenja na zimo zopet z živahnejšim društvenim življenjem. Zato vabi vse člane in prijatelje, da Po svoji moči pripomorejo k čim lepšim uspehom našega dela v korist naše manjšine in v čast slovenskemu imenu Vsako nedeljo bo društveni sestanek v dvoranici Raitnundhofa od 6. ure zvečer dalje (razna predavanja, govori, petje, gramofonska godba z radioojačevalcem in s slovenskimi ploščami, domači kino, morebitne plesne zabave za našo mladino ntd.) Pevske vaje se bodo pričele v začetku novembra. Kdorkoli čuti v sebi sposobnosti, naj se prijavi. Knjižničarka posluje redno vsako nedeljo zvečer med sestankom. Pristojbina za vsako knjigo in za 14 dni je samo 10 grošev. V novembru se bo pričel pouk slovenskega jezika za začetnice in tiste, ki naš lepi jezik že več ali manj obvladajo. Prijavite se, prijavite svoje otroke! V nedeljo 28. t. m. bomo praznovati v svojih prostorih prvo obletnico obstoja našega društva. Začetek ob 7. uri zvečer. Od 8. ure dalje bomo poslušali slovensko radio-postajo v Ljubljani. Vmes domači ples po radio-godbi. V nedeljo 9. decembra bo Miklavžev večer za velike in male otroke. V nedeljo 30. decembra bomo praznovali Silvestrovo. V nedeljo 30. januarja bo naš prvi občni zbor ob 7. zvečer v društveni dvoranici, potem domača plesna zabava. Na pustno nedeljo plesna zabava. Prvo nedeljo po Veliki noči bomo priredili v veliki dvorani Češkega doma »Na pošti« akademijo po letošnjem vzorcu.
*	V založbi pevskega društva »Ljubljan. skl Zvon« bo izšel prihodnji teden moški zbor z baritonskim solom ^Nageljni rdeči«, ki ga je na besedilo Iva Peruzzlia uglasbil Zorko Prelovec. Skladba Je melodt-jozna, pevna in ne dvomimo, da bodo imeli moški zbori ž njo veliko veselje.
*	»Ženski svet«. Izšla ie oktoberska številka tega odličnega mesečnika. Prinaša naslednjo vsebino: Dr. Marija Montessori (I. Pahor). Ljubezni bridkost (Ksaver Me-ško). Ali ne vidiš me (France Vodnik). Štiri (Janez Rožencvet). Nerazumevanje (Anica). Ure .. (E. Deisingerjeva). Zaljubljena povest (Milena Mohoričeva). Novejše literarne smeri (Milica Schaupova). Mati in hči (F. B.). Jesenska pesem (Vera Al-breehtova). Dve črtici (Avgust Strindberg). Mnogo besed ie... (Srečko Kosovel). Samotne so moje steze (Agard Averčnjako-va). Pogrnjene mize (Vida P.). Na klopi (Srečko Kosovel). »Ženskf svet« se naroča pri upravi v Ljubljani, Mirje št. 27. Letna naročnina Din 64.
Sveže norveško ribje olje«
DROGERUA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Požigi na Gorenjskem ne pojenjajo. V noči od nedelje na ponedeljek je gorelo pri posestniku Maroltu v Zagoricah pri Bledu. Zgorel je skedenj in je škoda seveda tudi tu občutna. — Glede Škode po požaru pri posestniku Valandu v Lescah nam pišejo, da znaša preko 200.000 Din, dočfm je Va-land skupno zavarovan samo za 130.000 Din in bo v najboljšem slučaju dobil povrnjeno ie polovico nastale škode.
*	Poskusi z novim borbenim avljonom. Na vojaškem aerodromu v Novem Sadu so se predvčerajšnjim vršili poskusi z novim, specijalno za našo državo konstruiranim vojaškim borbenim avijonom švicarske tovarne Devoitin z motorjem Hispans s 400 konjskimi silami. Konstrukcija tega aparata se odlikuje po majhni površini, motorji pa so močnejši kakor pfi ostalih vojaških aparatih istega sistema za približno IGO konjskih sil. Vitkost aparata in moč motorja daje avijonu hitrost 275 do 300 km na uro. Z druge strani pa se avijon v 11 minutah lahko dvigne do 5000 metrov. Avijon je upravljal dobro znani civilni pilot Dores. Zračnim akrobacijam so se čudili vsi naši najboljši vojaški piloti. Poskusnemu poletu je prisostvoval tudi delegat če-škoslovaške vojaške avijatike.
*	Afera z državnim bakrom v NBu. V Nišu so prišli na sled aferi z državnim bakrom. Ugotovilo se je, da so neke osebe, ki so bile v državni službi, odnašale baker in ga prodajale trgovcem. Krivci še niso vsi aretirani.
*	Krvava rodbinska drama v Zagrebu. V
Zagrebu se je predvčerajšnjim odigrala krvava rodbinska drama. Triintrideset let stara omožena Julka Krpanova je živela že pet mesecev ločeno od svojega moža, krojaškega mojstra Izidorja Krpana, četudi ni bila sodno ločena, se je preselila k Bolgaru Stojami Džigalovu in živela ž njim v skupnem gospodinjstvu. V nedeljo jo je obiskal njen mož Krpan ter jo skušal pregovoriti, nai se vrne k njemu. Ona je to odklonila ter izjavila, da je. že vložila prošnjo za sodno ločitev zakona. Prišlo je med za-
koncema do ostre kontroverze. Razjarjeni mož je potegnil revolver ter na bežečo ženo oddal štiri strele. Žena se je, težko ranjena, zgrudila na tla, nakar si je Krpan, misleč, da je žena mrtva, pognal kroglo v denso sence. Bil je takoj mrtev. Julka Krpanovo so prepeljali v bolnico, kjer je bila operirana. Zdravniki upajo, da bo ostala pri življenju, ako ne bodo nastale komplikacije.
*	Ciril - Metodova podružnica v Kamniku bo priredila 3. novembra koncert s sodelovanjem koncertne pevke ge. F. Čade-ževe, opernega pevca g. J. Gostiše, vijoli-nista g- H. Vrančiča. Vse točke bo spremljal na glasovirju g. SI. Savinšek. 2052
*	Polom beograjske Gostionlčarske banke. Iz Beograda poročajo, da je polom Go-stioničarske banke (ne Gospodarske banke, kakor je v naši včerajšnji notici trdil tiskarski škrat) posta! neizogiben in sankcija banke nemogoča. Predvčerajšnjim je banka vložila ovadbo proti direktorju dr. Simiču, ki je obtožen štirih falzifikacij in dveh poneverb. Dr. Simič je odškodoval banko za tri milijone dinarjev. Tudi razni privatniki so proti direktorju Simiču vložili več ovadb zaradi defravdacije. Dr. Simič je bil predvčerajšnjim aretiran, nad banko Pa razglašen konkurz.
•	Pri srčnih boleznih, zaapnenhi žil. nagne, nju h krvavitvi možgan ln kapi povzroča naravna grenčica »Franz - Josef« brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da grenčica »Franz - Josef« posebno starejšim ljudem izborno služi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
0 Plesne šole ln plesalci dobe najmodernejše gramofonske piošče za ples pri Ivanu Bonsču, Ljubljana, gramofonski oddelek, v Selenburgovi ulici. Nova velika zaloga. Cene nizke.	2026
*	Obledele obleke barva v različnih barvah ln p'Islra tovarna Jos. Relch.
vorke občinstva s Tabora in Šiške v spremstvu dveh godb. Društva naj določijo zbirališča za svoje članstvo in jih javijo tajništvu ZKD v svrho uvrstitve v ma<nife-stacijski spored. — ZKD.
u— Sprememba programa RL. Namesto najavljenega programa bo danes ob 20. klavirski večer g. prof. Noča. Vmesne speve bo pel g. Rus.
u— Popravek. V včerajšnjem poročilu o seji ljubljanske oblastne skupščine je tiskarski škrat prekrstil dr. Breclja v dr. Puclja.
u— Poroka. Minuli teden se je poročil g. Miroslav B e n e d i k z gdčno. Vero K i -t e k o v o. Bilo srečno!
u— V ljubljanski župi včlanjene pevske zbore vabimo, da se udeleže skupne pevske vaje, ki bo v četrtek 25. t. m. ob 20. v sobi 14. poslopja Glasbene Matice. Arhivarji naj prineso s seboj Juvančevo »Slovensko zemljo« in Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«. — 2 u p a.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje 25. t. m. ob pol 18. uri v dvorani OUZD. Predaval bo g. šef - zdravnik dr. L Za j ec o problemih socialnega zavarovanja. Po predavanju bo ogledovanje higienskih in zdravilnih naprav zavoda.	2023 u— Družabni odsek Društva drž. rač. In blagajniških uradnikov naznanja, da se plesne vaje odslej vrše redno vsako sredo od pol 20. do 23. ure. Dcbro došli so predvsem še gospodje uradniki. — Odbor. 2051 u— Jadrannši! Danes v sredo ob 20. bo članski sestanek v društvenih prostorih. Zaradi važnega dnevnega reda se ga udeležite polnoštevilno! S sestankom je vezano tudi predavanje g. dr. S. Bajiča. — Odbor.
u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani bo priredilo v nedeljo 28. t. m. izlet v, Celje, ki ga bo vodil konservator dr. Štele. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor zjutraj ob 7 38.
Pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske
se bo vršila
svečana proslava 10-letnice bratske Češkoslovaške republike
v nedeljo 28. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Sodelovali bodo: pevski zbor Glasbene Matice, orkester Narodnega gledališča ter operna pevca gdč. Vera Majdičeva in g. Pavel Grba.
Vse narodno misleče občinstvo vabimo na to proslavo. Pokažimo svoje simpatije za bratski češkoslovaški narod in njegovo nam zavezniško državo z
najštevilnejšo udeležbo!
Zvestoba za zvestobo!
JUGOSLOVENSKO - ČEŠKOSLOVAŠKA LIGA V LJUBLJANI.
Iz L«'Miane
u— Program svečana proslave 10-letn;ce ČSR, ki bo v nedeljo 28. t. m. pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske, odnosno ljubljanskega župana, je naslednji: 1. Smetana: uvertura k operi »Libuša«. 2. Slavnostni govori. 3. Narodne himne: a) češkoslovaška, b) jugoslovenska (poje zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada). 4. Smetana: arija Prenesla iz ope.e »Libuša«. Dvorak: »Žanjice« (poje operni pevec g. Pavel Grba). 5. Dvorak: »Slovanski plesi« za velik; orkester. Odmor. 6. Lajovic: »Zeleni Jurij«; dr. Schwab: »Zdrava Marija*, Adamič: »Igra na nebu« (poje zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Mateja Hubada). 7. Smetana: arija iz opere »Poljub«, Sker-janc: »Vizija« (poje operna pevka gdč. Vera Majdičeva) 8. Mokranjac: »Lem Edim«, balada (poje operni pevec g. Pavel Grba). 9. Smetana: »Vltava«, simfonična slika za veliki orkester. Orkestralne točke igra orkester Narodnega gledališča pod vodstvom kapelnika g. A. Balatke. — Cene sedežev: 1. in 2. vrsta po 40 Din; 3. in 6. vrsta po 30 Din; 7. do 11. vrsta po 20 Din; ostale vrste po 10 Din, stojišča po 5 Din. Dijaki in vojakj 3 Din. Predprodaja vstopnic v Matični knjiga: ni in zvečer pri blagajni.
u— 10-letnlco osvobojenia bodo proslavili častniki, zdravniki in moštvo, ki je bilo ob prevratu pod komando g. dr. Rusa zaposleno v I. jugoslovenski boltjici, 27. t. m. ob 19 uri »pri Nacetu« na Martinovi cesti. Popoldne istega dne se bodo poklonili manom umrl h tovarišev na pokopališču pri Sv Križu, kjer bodo položili vence. Vsi bivši tovariš1 se vabijo k tej proslavi.
Pufouerii
jumiper obleke, telovniki, jopice ter priznano najboljše nogavice in rokavice v velikanski izberi. P. MAGDIC, LJUBLJANA.
u— Oblastni odbor »Jadranske Straže« v Ljubljani bo priredil v dneh 29. in 30. t. m. po Radio-Ljubljana dve predavanji. Predavala bosta prof. dr Valentin Rožič o proboju solunske fronte in odličen pomorski strokovnjak o našem morju. Vsi, ki še niso člani Jadranske Straže, bodo prejeli v, kratkem osebna vabila za prstop v društvo. Redna članarina znaša samo 1 Din mesečno. Ako bi kdo pomotoma ne dobi! vabila, naj] se obrne na tajništvo Jadranske Straže, veliko županstvo, Blei-weisoVa cesta 10-1.
u— Pozivamo ljubljansko meščanstvo, ženstvo, diiaštvo. mladino, delavstvo ter vsa narodna In kulturna društva, da se kor-porativno udeleže manifestacijskega obhoda in proslave lOletnice osvobojenja. ki bo na Taboru v soboto 27. t. m. zvečer. Proslava se bo otvorila z manifestacijo pred Kazino točno ob 20. uri, kamor bodo dospele po-
u— SJSU »Preporod«, češki tečaj SJSU »Preporoda« se bo začel v četrtek 25. t. m. Prvi sestanek bo ob 18 v areni. Pouk bo ob sredah in sobotah popolnoma brezplačno. Vsj interesenti naj se tega sestanka udeleže. — Odbor.
KINO IDEAL
Samo še danes se lahko izvrstno zabavate in od srca nasmejete
GEORGE O' BRIENU
Vašemu znancu iz filma »Ob zori< in sTitanic« v njegovem najnovejšem filmu smeha, pikantnosti in pustolovščin v Crijentu
Mornarska svatba
Radi pikantnih scen mladini neprimerno. Predstave ob 4., Vi6., Vri. in 9. uri.
u— Pri ]avui borzi dela v Ljubljani je
v času o"d 14. do 20. oktobra 1928 iskalo delo 692 moških in 333 žensk, skupaj 1025 brezposelnih. Prostih mest je biio 166 moških in 10 ženskih, skupaj 176. Posredovanj se je izvršilo 64 moških in 8 žensk h, skupaj 72. Odpotovalo 61 moških in 1 ženska, skupaij 62; odpadlo pa je 177 moških in 1 ženska, skupaj 178 brezposelnih.
u— Naša domača bolezen . . . Pred snočnjim se je primajalo po Kongresnem trgu več alkoholiziranih veseljakov, ki so se zaletavali v pasante. podstavlijali posameznikom noge >n uganjali stvari, da so se pričeli ljudje skandalizirati. To pa je šele bil pravi povod, da so postali surovi alkoholiki še bolj nadležni. Pred vhodom v Židovsko ulico so se postavili v sklenjeno vrsto ter pričeli vr skati in oponašati glasove zveri v džungli. Nadaljevali so z rjovenjem dobre , četrt ure ter odrivali ljudi nazaj v Židovsko ulico ali na Dvorni trg.
S svojim početjem so odnehali šele, ko so jih hoteli pasantje dejansko napasti, nakar so se vrnil; na Kongresni trg. Tu so se prematavali čez ves trg, atakirali posameznike ter jih hrulili tako dolgo, da so ljudje cd nekcd priklicali stražnika. Stražnik je pijance opozoril, naj se vedejo do-stojneje, a je slabo naletel. Pričeli so ga zmerjati z naj zbranejšimi psovkama in je bil stražnik prisiljen napovedati aretacijo. Toda tudj to ni šlo zlepa. Stražnik je moral priklicati na pomoč tovariše, a je v tem hipu skočil pred njega do takrat še najbolj mirni delavec Fčko. ki je skušal na vsak način preprečiti aretacijo. Njegovi poskusi pa niso zalegli 'n je mora! končno tudi sam v zapor. Na policiji so se tekom celega večera odigravali najbolj divji przori, ker pijanci nikakor niso hoteli ubogafi stražnikov. V dvoriščnem zaporu so razgrajali aretiranci vso noč in zavijali tako, da so de!a!i konkurenco celo policijskim psom. Najbolj je divjal velikan Melh jor, ki je v zaporu treskal z glavo ob
KINO „DVOR
U Tel. 2731
Samo še danes:
»Veseli sanatorij'
V glavni vlogi Phytlis Haver. Velika senzacijonalna avtomobilska dirka.
Ob 4.. Yk1., m 9. Pride na splošno zahtevo »Ouo vadiš«.
steno ter si jo ranil nad desnim očesom. Včeraj zjutraj so ga morali stražniki odvesti pred zdravnika s krvavo veliko rano na glavi, vsega ob'itega s krvjo. Nasilneži so bili tekom dopoldneva ponovno zaslišani ter izročeni sodišču.
u— Seznam najden h predmetov: 3 listnice z raznimi vsotami denarja, 8 komadov raznobarvnega klota, siv križast suknjič, temnosiv moški klobuk, risalno orodje, črna aktovka z raznimi semeni, moško kolo, gumijast hlačni pas, srebrna zapestna ženska ura, bela goska ter pes volčje pasme. V tramvajskih vozovih so bili najdeni tile predmeti: 4 ženski dežniki, 4 moški dežniki, kovinasta verižica, več parov rokavic, 1 knjiga, nekaj blaga za žensko krilo, par ženskih nogavic, ščipalnlk ter par copat. V kavarni »Union«: 1 usnjata aktovka, slamnik, klobuk in palica. V železniških vozovih pa: 7 moških in istotoliko ženskih dežnikov, 5 palic, otroški stol, prazen zaboj, potna prtljaga, moški klobuk, 2 knjigi, boa, zavitek obleke, gosli, ženska torbica, zapestnica ter denarnica.
nalbolji« znamke
Din 159 Volka
K ekov trg
Izvršujemo popravila galos in snežnih čevljev.
u— Aretirana zvodnica. V neki hiši v Bohoričevi ulici se je Pred meseci naselila neka mlajša ženska, kj je vzela v najem kompletno stanovanje. V njenem stanovanju so se kmalu začeli shajati razni mladi, pa tudi starejši ljudje obojega spola. V okolici so pričeli šušljati, da se dogajajo v stanovanju mlade ženske razne nedovoljene stvari. Kmalu se je splošno zaznalo, da so se prirejale v omenjeni hiši pravcate orgije, ki so se j h udeleževale včasi tudi cele družbe Ženska ie privabila k sebi tudi več drugih Venerinih služabnic in končno je priš'a zadeva na uho Policiji. Osumljena dama ie bila včeraj aretirana in je v teku temeljita preiskava.
u— »Kolesarji« povsod na delu. Kolesarski tatovi se ne zadovoljijo samo s takim; kolesi, kj jih najdejo bolj na prostem, marveč prihajajo že tudi v razne zaprte shrambe. Včeraj je neki zlikovec odpeljal uradniku zavarovalnice »Jugoslavije« na Dunajski cesti Edvardu Antosiewiczu 1SOO Din vredno smo pleskano kolo znamke »Styria«. Kolo je iztihotapi! iz shrambe na dvorijču po!eg kavarne »Evrope«, kjer se je nahajalo tudj še več drugih koles.
u— Kanarček je ušel v Rožni dolini. Kdor ga dobi. naj ga odda proti nagradi v Rožni dolini, Cesta VI., št. 4-1.	2054
h ^anbora
a—-Komercijalnl tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti, ozir. izpopolniti svoje trgovsko znanje. Poučevali se bodo trgovski predmeti, jeziki, stenografija in strojepisje. Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20. 202S a— Mrtvi pesnik na poti v domovino. 21. maja je umrl v Pakracu v Slavoniji znani slovaški pesnik Matej Benčur - Kukučin. Siovaška Matica je pokrenila akcijo, da se prepelje pesnikovo truplo v domovino. Nocoj ob 10. uri bodo pripeljali kr«to pokojnega slovaškega pesnika iz Zagreba v Maribor in odtod v Bratislavo. Pokopali pa ga bodo potem v pesnikovem rojstnem kraju.
a— Razmerje med delom in delov, močjo je bilo po podatkih borze dela pretečenega tedna naslednje: 790 brezposelnih in sicer 563 že od prej, novoprijavljenih pa 146. Delo je iskalo 96 delovnih moči in borza je izvršila 84 službenih posredovanj. Od začetka leta do sedaj izkazuje borza 7220 brezposelnih in pri 3797 ponudbah se je izvršilo 2570 posredovanj.
Iz Celja
e— Članski sestanek krajevne organizacije SDS za Celje se bo vršil danes v sredo 24. ob pol 21. uri v klubovi sobi Celjskega doma.
e— Ustrelil se je v ponedeljek zvečer v mestnem parku Jakob Rotnik, bivši orožnik, star 37 let. Samomorilec je bil rojen v Velenju in je bival nazadnje v Ljubljani. Ustrelil se je z revolverjem v desno sence tako, da je projektil izstopil na drugi strani. Bil je najbrže takoj mrtev. Pri niem so našli hranilno knjižico na vsoto 2000 Din in pismo, v katerem pravi, da je služboval pri orožnikih nad 9 let, da je bil odpuščen zaradi pijančevanja ter da gre prostovoljno v smrt, ker nima življenje zanj nikakega smisla več. Sploh da je življenje neumnost. Znesek iz hranilne knjižice je določil deloma za pogrebne stroške, deloma pa za pogrebce, ki ga bodo pokopali in ki naj iz-pijejo v njegov spomin par litrov vina. Rotnika so našli v jutranjih urah z revolverjem v roki sedečega na klopi v mestnem parku. Prepeljali so ga v mrtvašnico na celjskem mestnem pokopališču.
a— Nesreči. Pri neki stavbi na Betnavski cesti ie padel z visoke stavbe 621etni zidar Fran Zobel. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe in tudi po glavi se je znatno ranil. Reševaini oddelek je ponesrečenca odpeljal v bolnico.
Gospodarstvo
Vprašanje ukinjenja odnosno reforme davka na poslovni promet
V	naših gospodarskih krogih se je zopet pričelo razpravljati o vprašanju ukinjenja davka na poslovni premet Predvčerajšnjim sc poselili predstavniki gospodarskih organizacij in korporacij finančnega ministra ter mu predložili obširno tozadevno predstavko Beograjsko Industrijsko zbornico je pri tem zastopal njen predsednik g. IgDat Bajloni. guverner Narodne banke, beograjsko Trgov sko zbornico njen predsednik Gjorgie Raloi lovič, beograjsko Obrtno zborni -o nien pred sednik g. Milan Stojanovič. Udruženje izvjz nikov pa g. dr. Laza Bugarčič.
V	spomenici, ki je bila izročena finaiič čemu ministru, se navaja, da vse naše gospodarstvo že leta in leta zahleva, da se davek na poslovni promel ukine Ta zahteva je bila ponovno utemeljena na številnih zborovanjih in kongresih, ki so se vršili v vseh pokrajinah naše države. Davek na posl >vni promet je nepravičen, ker se v glavnem t>o bira od trgovine, obrti i« industrij, dočim je naša največja gospodarska panoga, t. j kmetijska produkcija od tega davka -ipro J.čena. V Času koninnkture in inflacije t; davek ni bil tako občuten, ker se je to bte me labko prevalilo na kupca. Danes oa Ic praktično ni več mogoče, ker po tozadevnih zakonskih predpisi^ ni mogoče ta davek kupcu posebno zaračuniti. Davek nr> -^liv ai promet se pobira ne glede nato. če do *ični kupčijski posel za davčnega obvezane? sklenjen i dobičkom aH pa z izgubo. Nepravičen pa je tudi zato. ker se plač* od istv^ blaga pri vsakem posameznem primeru pio meta, kar pomeni večkratno obremenitev °nega in istega blaga. Upoštevati pa se mo ra tudi. da se pri pobinnhi zaoostavlin t.i' iomači producent napram 'nozemsk^mn kajti inozemskemu producent« pri uvozu ■svojih proizvodov ni treba plačati tega rta v 'fa. tako da je v vsakem primeru naš domač' »roducent za 1% težje obremenjen kakot ■nozemski. Tudi pri rredpisu tega davka Pf kažejo ogromne razlike, kar ustvarja pre-eejšnjo nezadovoljstvo v gospodarskih km gih. Glede na iznešene nedostatke tega davč nega sistema je jasno, da je pobiranje dav ka na poslovni promet v protislovju s čle nom 116 naše ustare, Id pravi, da je davč na obremenitev splošna in da se davek plata r>o davčni moči.
Od davka na poslovni promet dobiva dr Java letno okrog 180 do 200 milijonov Din Znaten del te svote odpade na davek, ki se pobira pri nabavkah za državo in torej ne predstavlja za državo ni kak pravi davčni vir ker le podražuje državi dobavljeno blago Poleg tega je treba vzeti v račun tudi še stroške za vzdrževanje davčnega aparata, ki je zaposlen pri odmeri in pri pobinvniu te g davka: Jasno je, da dejanski čisti do hodek države od te davčne oblike, ki predstavlja težko breme za oni mali krog pri vrednikov, ki ga plačajo, ne igra znatnejša vloge v naših državnih financah. Zato uki-njenje te davčne oblike ne bi ustvarilo v naših državnih financah nikakih občutnejšiV. ležkoč. zlasti ker §e pričakuje, da bedo državni dohodki od neposrednih davkov po no vem davčnem zali. znatno povečali, kakor se ;e to že izkazalo pri usluzbenskem davku, ki je že v prvih mesecih prinesel državi skoro dvakrat toliko kakor se je predvide valo.
Po prečitanj« te spomenice so predstavniki beograjskih gospodarskih korporacij Se ustmeno razložili ministru vse razloge, ki govorijo za ukinjenje te davčne oblike. Fi nančni minister je obljubil, da bo to vprašanje resno proučil, da se reši čim naj po-voljne je za gospodarstvo in državo.
Kakor se čuje, finančno ministrstvo glede zahteve po ukinjenju davka na poslovni promet ne zavzema vpč tako odklonilne"* sta lišča, kakor še nedavno, ko so na številne lišča, kakor še nedavno, ko so na Številna protestna zborovanja in na številne .-red stavke ko-m peten tne osebnosti finančnega ministrstva izjavljale, da o ukinjenju dav ka na poslovni promet ne more biti .»o^o ra. Kakor se zalrjuie. obstoja sedaj r finančnem ministrstvi! razpoloženje za modifikacijo te davčne oblike, na ta način, da «<• odstranijo gotove neprvičnosti in da sr spremenijo one odredbe, ki ustvarjajo v go spodarskih krogih toliko nezadovoljstva Reforma davka na poslovni promet bi po stala aktuelna tedaj, ko bodo vse davčne oblike novega zakona o neposrednih davkih stopile v veljavo, t. j. po 1. januarju prihodnjega leta.
tudi v Sloveniji turščica pocenila za 20 Din pri meterskem stotu.
='Vinska letina v Sremu. V Sremu se je trgatev vršila pri lepem vremenu in je jo-kazala dobre rezultate. Po količini bo letošnji vinski pridelek za 15% večji kakor lani. Tudi kakovost bo baje boljša. Cene moštu so wdo črvste ter se gibljejo med 4—4.50 Din a liter.
= Letošnja letina pšeniec in turščice. Menda ni v nobeni kulturni državi statistična služba za cenitev in ugotovitev doaisa oosameznih poljedelskih proizvodov tako za-nikarna kakor pri nas. Preteklo je že Mrt •eta odkar je bila končana žetev pSfni.-e in
danes nimamo točnih podatkov o skupnem 'etošnjem donosu. Kmetijski minister dr. Vlada Andrič je te dni dal sice' nekaj službenih podatkov o letošnji letini, ki pa so *elo pomanjkljivi in pre^'-"^.^ le cenitve na podlagi podatkov, v kolikor so na raz-nolago. Glede žetve ranice "im mini<ter dr. Andrič ni dal nobenih novih podatkov Navaja, da je znašal letos pridelek nšmice 28 mi!i;onov meterskih stotov, kar odsjovar-ia cenitvi, ki ie bila ohi*>vl'enn v drugi ilovici avgusta in o kateri se je že takrat trli lo. da je previsoka. Po sedanji izjavi mini-dra dr. Andrica potrebujemo za prehrano 11.5 milijona met. stotov, za seme na 3 mi-'ijone mpf. stotov. tnko da bi metalo za iz-/oz 14 miliionov meterskih stotov ali 140 -!soč vagonov, dočim se privatmo ceni. da to-t.o letos Izvozili le okro? 60.000 vagonov pše-lice. Tudi kongres gosoodarskib zbornic in orporacij. ki se je vršil v početku «ep-embra je cenil letošnji izve? ženice le na >0.000 vagonov, kar pa vsekakor predstavlja vredpost 1 in četrt milijarde Din. Prav tako problematična dr. Andriopv	Moš-
njega dono«a turščice. Po njegovi izfavi lo 'etošnii pridelek turščice zmašnl <preko> 20 milijonov metrskih stotov, kar bi zadoščalo le za prehrano prebivalstva in za seme, ločim za prehrano živire ne bi ostalo skoro nič. Ker pa je konsum turščice tako za prebrano prebivalstva kakor za krmo odvisen ">d cene, se danes še ne more presoditi, ali •n v koliko bo uvoz turščice potreben.
= Svetovna indit=tri»a avtomobilov 7a svetovno produk. avtomobilov ie značilno rapidno razširjenje evropske avtomobilske !ndustrije Po najnovejših cenitvah bo zna iala letošnja produkcija avtomobilov v posameznih državah (v tisoč komadih; v oklepajih podatki za 1. 1927 in 19261: Zedinjene države 4838 (4152, 5032), Anglija 250 (232. 190), Francija 200 (190.	Nemčija 91
(72. 54), Italija 55 (54. 65), Češkoslovaška 15.4 (10.2,70). Avstrija 11.5 (8.7 5.3) in Bel giia 8.2 (65, 6.0). Najbolj se je relativno po večala produkcija v Češkoslovaški, ki se je napram letu 1926. podvojila, napram letu 1925. pa potrojila, dalje produkcija Avstrije Nemčije in Angliie dočim te produkcija Italije nazadovala. Koncem preteklega leta je bilo na vsem svetu 27.7 milijona avtouiobi lov. in sicer v Zedinjenih državah 22.1 mili ona (en voz odpade na 5 prebivalcev), v Angliji t.024.000 fen voz na 43 osebi, v Franciii 891 000 (en voz na 44 oseb), v Kanadi 820.000 (en voz na 10 oseb), v Nemčiji 369.000 (en voz na 171 oseb), v Italiji 138.000 (en v6z na 80 oseb), v D&nski "iO.700 (en voz na 42 oseb), v Češkoslovaški 27-100 (en voz na 503 osebe) in v Avstriji 20.600 (en voz na 316 oseb).
—	Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3000 k g koksa. 580 k* barve Subox, jeklenih r >čnih krtač, steklarskega kleja, čopiče v in plošč ter glede dobave medenine in litine. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem -ddelku). Direkcija državnih železnic v Su botici sprejema do 27. t m- ponudbe glede dobave magacinskih vozičkov. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do » novembra ponudbe glede dobave 5000 kg peresnega jekla. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.
—	Dobave Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe gede dobave tiskovin. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubliani spreiema do 30. t. m. ponudbe tded lobave pfl. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 29. m. ponudbe glede dobave 1000 kg deuaturiranega Špirita, 1000 kg karbolne kisline in 20 kg nišadorja. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave jermen; do 31 t. m. pa glede dobave klincev. 40.000 kg portlanskega cementa in iermen. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Včeraj zvečer skušnjavo:
»pijmo ga I" prevelika. Danes pa kesnnje, glavobol in slabosti Proti temu so najboljše
Aspirin
tablete
Id hitro in zanesljivo odstranijo take težkoče. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vcdng^originalnf zamot J&ofB*,*, Id se spozna na, modro-belo-rdečf varst-, veni znam-Id.
ki* v» v
lrzica
č— Planinski dom na Kofcah je obiskal pretekli teden referent za tujski promet pri velikem županu ljubljanske oblasti g. Rudolf Badjura. Planinski dom na Kote ah je ^° njegovem mnenju naša najboljša planinska postojanka. Smo'.eno sezidana zgradba, lepa operma, dobra oskrba, lahak dostop, ugodna lega, vse to bo povzročilo, da se bodo Kofce turistom zelo priliuhile.
č— Osebne vesti. Učiteljica gdč. Berta Matko je podala ostavko na državno sluz« bo. Strokovni učitelj g. Leopold Kernc je nastopil daljši bolezenski dopust.
Z Jesenic
s— Nezgoda kolesen ja. V nedeljo je pe» kovski vajenec Franc Pogačic z Javornika na vožnji proti Žirovnici v silnem diru zavozil v Mostah tik pod nizkim želez* niškim mostom na obcestno skarpo, kjer je zgubi' ravnotežje ter se prevrnil v 8 metrov globoko strugo Završnice. Doma« čini so ga z velikim trudom izvlekli iz jar» ka ter poklicali okrožnega zdravnika go= spoda dr. Kogoja z Jesenic, ki je pone» srečencu nudil prvo pomoč. Mladenič, ki je bil kot kolesar šele začetnik, je dobil poškodbe po obrazu, še ^ežie pa so njego* ve notranje poškodbe. Zaenkrat še ne mo* re dati glasu od sebe.
s— Dramatični odsek Sokola uprizori da« nes, v s^evdo, zabavno komedijo «Ostanek» (Sca^ pok)). Prosimo vse člane in mešča= ne, da se udeležujejo gledaliških predstav in preda"anj. Predprodaia vstopnic vedno
!>ri br. Mežiku. — Med odmorom igra sa= onski orkest' .
Iz Zagorja
9— Predsedstvo SDS v Zagorju poziva čla? in somišljenike, da se polnoštevilno udeleže zborovanja KDK, ki se bo vršilo 18. t. m. ob 3. popoldne v Celju. Skupen odhod ob 13.15.
z— Kulturni pododsek Delavske zbor* niče so ustanovili minuli petek, V odbor so bili izvoljeni: za Narodno strokovno zvezo gg. Vinko Sedlar in Slavo Knez. za Svobodo g. Jurij Arh, za Jugosl. strokovno zvezo gg. Alojzij Verstovšek in Ivan Po* stržin, za Splošno delavsko zvezo jug steklarjev g. Peter Grčar in za Zvezo ru= darjev g. Franc Zore. Predsednikom je bil izvoljen g. Jurij Arh, tajnikom g. Vinko Sedlar. Namen pododseka je, izobraževati delavstvo z javnimi predavnaji. Predava« nja se bodo vršila vsak drugi petek ob 17. uri v občinski dvorani. Za sedaj so določena naslednja predavanja: Racijona* lizacija dela in delavstva, Novi Dunaj. Dunajska revolucija 1848. h Slovenci, No« va ind revolucija.
§ Zahvala
Prejel sem od svojih prijateljev, to; varišev in znancev toliko iskrenih če* sfitk, da mi ni mogoče, zahvaliti se vsa* kemu posebej, tako, kakor bi rad.
Globoko ginjen od tako nepričako* vanih izrazov blagonaklonjenosti. »mi bodi dovoljeno, da se tem potom vsem najsrčnejše zahvalim.
Dr. 1. Hogler.
Obrtništvo in draginja
Prejeli smo:
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani podaja k akciji, započeti ud državnih nameščencev proti dragnii, naslednje svoje stališče:
Naša mlada država preživlja velike notranje. pa tud? zunanje-politične težkoče Ni stanu ki bi ne toži' o slabih časih Da tudi ne gospodarja, ki bi ne občuti, vse teže gospodarske krize. Državni nameščenci so svojo borbo proti draginji obrmli v napačno smer Vzrok draginje ne leži v občim, ne na obrtnikih in trgovcih, pač Da ie iskati vzroka v neurejenih razmerah. Površna slika, ki si jo ustvari konzument. zlasti vsak nameščenec, mu predstavlja producenta kot človeka, ki živ,i od izkoriščanja.
Naš obrt preživlja tako hudo krizo, da trditev o sokrivdi obrtnikov glede draginje odločno zavračamo, baš državnim nameščencem bo že iz njihovega uradnega poslovanja znano, da se godi obrtništvu velika krivica. Vzemimo davke! Glede izter-javanja davkov ie Sloveniia na orvem mestu. Dočim druge pokrajine niso vplačale mti predpisanega davka, je Slovenija v enem izmed zadnjih proračunskih let pobrala davka celo več, kakor ie bilo predpisanega. Vršile so se brez usmljenja davčne rubežni. pod katerimi ie marsikateri obrtnik končal svojo eksistenco. To Izter-javanje davkov v Sloveniji ne pomenja več izvrševanje dolžnosti, marveč izmoz-tavanje.
Državni nameščenci pri obrtnih oblastih nai izvlečeio iz arhivov pritožbe in prošnje Drofci šušmarstvu. Kaj so storile obrtne oblasti, da se spoštuje obrtmi red, ki določa, da je vsako neupravičeno izvrševanje obrta kaznivo? Trdimo, da obrtna obla-stva niso varovala interesov obrtnika niti v toliko, kolikor iim to predpisuje zakon. Al; ie državnim nameščencem znano, da ie danes v Sloveniji velikih in malih šušmar-jev več. kakor pa legitimnih obrtnikov? To po krivd' obrtnih oblasti razpaslo šušmar-stvo zre na račun obrtnika, ker mu vsak šušmar odjeda delo in zaslužek.
Ne malo pa je šušmarjev baš v vrstah državnih nameščencev. Naj si ogledajo v raznih državnih delavnicah korupcijo, ki draži državi produkcijo in ki io potem drago plačuiemo davkoplačevalci.
ln naš uvoz obrtniških izdelkov? Vedno večje množine čevljev, blaga, konfekcije Itd. se uvažaio v državo. Kdo da danes čevljariu delo? Inozemsko slabo, na zunaj sicer lepo blago kupuje konzument: čevljar dobi odpravila Obleka se kupuje po konfekeliah. a vse to se ne upošteva pri davkih :«n drugih iavnih daiatvah
Kar se ti£e mesar«ke stroke le bila vsa leta do vojni in ie še dane« molzna krava davkariji. Tudi pekovski obrt nI na boll-šom in to vse zaradi baike o bajeslovnih dobičkih k' iih Imajo mesarl; in peki Urad" na komisiia ie ugotovila na več Drimerih da ie dobiček teh dveh strok zmeren in nameščenec kot lajik ne more v naprej izrekati sodbe n ka'kulaciii.
Nikakor ne obsojamo pokreta državn h nameščencev, ki se PO svoii organizaciji borijo za svoje stanovske Interese. Obso« jamo pa, da so državni nameščenci obrnili
svoje kopje proti obrtniku, mesto da bi ga obrnili proti svojemu delodajalcu, k- ne izkorišča le nlih. temveč mdl obrtnika. Obrtništvo se ie že mnogo b vriio proti.
Kljub neznosnem davkom 'n dalatvam so državne blagajne prazne. — a pri tem strada državni nnmeščenec in delavec in s silo vzdržuie obrtnik svoi obrat.
Ne naperiajmo svoiega orožja druz proti d u^emu temveč strnimo svoje moči in razčenimo sebi in državi v prid leglo korupcije ki slabi eksistenco nameščencu in Dridivbitniku!
Končno Da državni nameščenci vendarle niso povsem upravičeni vod ti borbo Droti draginji D. žavni nameščenec le po svoiih sIiRbenih letih preskrblien s Dokoinino medtem ko obrtnik ni Nihče ne more danes trditi da s- more obrtnik orihraniti s svoiim delom toliko, da bo mozel na stara leta brezskrbno živeti. »Zlati« časi so za naše obrtn!šrvo minuli m preiti ie moralo v ostro borbo za svojo eksistenco.
Državna nameščenci naj vzroke draginie iščejo tam. kjer dejansko leže in tja nai naperiio tud' svoio borbo!
Zveza ohr^nlb radru* v Ljubliani.
Nedelja 28. oktobra Ob vsakem vremenu
Hašk : Ilirija
Zagreb	Ljubljana
na igrišču Ilirije.
Pričetek ob 15.30.
Predigra ob 14. uri.
Šport
Glavna skupščina JNS
J nedeljo se je vršila v Zagrebu skup* ščina JNS, ki se je v sportskih krogih pričakovala z velikim zanimanjem, ker so bile na dnevnem redu zelo važne točke Na skunščini je bilo zastopanih 305 klu» b</V, l j. več od 85 odst. celokupnega članstva JNS.
Pred prehodom na dnevni red je bila ocp «slana pokrovitelju JNS kralju Ale* ksandru vdanostna brzojavka. Nato »e je pričela debata v tajniškem poročilu, ka> terega je kritiziral zlasti dr. Kamer iz Osi= jeka. L julijanski delegat Betetto je pri tej debati govoril o razmerah v LNP ter očital Savezu, da ^e je premalo brigal za te razmere Pri glasovanju je 127 delega* tov glasovalo za tajniško poročilo, isto število pa proti. Odločitev je torej ostala v rokah predsednika, ki je dal svoj glas za poročilo, ki je bilo z ozirom nato spre« jeto. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. ZangI, je bilo sprejeto soglasno.
Nato sc sledile volitve novega odbora, čigar sestavo smo že objavili in ki pred« stavlja kompromis.
Pri slučajnostih se je razvila zelo zani« miva in vsekakor najvažnejša debata na skupščini. Šlo je namreč za to, da se iz« premeni paragraf 17 pravil JNS v toliko, da za izpremembo pravil ni več potrebna dvetretjinska večina, temveč samo rela* ti ,ia. Delegati ZNP so fe sevsda borili za to, da bi ostal ta paragraf neizpre« menjen, in sicer iz bojazni, d1 Bograjča« ni, ki imajo na vsaki skupščini večino, ne bi prenesli sedež Saveza v Beograd. Pri glasovanju je 201 delegat glasoval za iz> premembo, 96 delegatov pa proti. Za iz« premembo so poleg beograjskih delegatov glasovali delegati iz Subotice, Ljubljane in iz Osijeka. Sedež JNS ostane za sedaj sicer še v Zagrebu, z ozirom na izpre« nnmbo paragrafa 17 pa je gotovo, da bo« do Beograjčani ra prihodnji glavni skupščini do,egli prenos Saveza v Beograd.
Nato se je razpravljalo o tekmah za prvenstvo države. O tem vprašanju sta bi» la sestavljena dva predloga. Sprejet je bil predlog g. Simonoviča, po katerem se bo igralo T. kolo po d>. idanjem načinu, t. j. po dvojnem cup sistemu s to razliko, da se bc v slučaako dosežeta dva kluba po dveh tekmah isti seore, vrš'1a tretja tekma. Ako pa niti v tretji tekmi ne bo določen zmagovalec, se ta podaljša za 2 krat 15 minut. Ako tudi to podaljšanje ne prinese zmagovalca, ga določi žreb. Po teh propozicijah bodo igrali v I kolu: Za« greb I : Osijek, Ljubljana : Zagreb II, Beograd I : Skopi je, Subotica : Beograd II., Split : Sarajevo. Ostala kola se bodo igrala po dvojnem sistemu na točke. Za ta predlog so glasovali delegati Zagieba in Beograda.
Zanimiva je bila *udi debata o prošnji ČŠK (Čakovec) za spreiem v LNP. Ta prošnja je bila odbita. Ravno tako je bila odbita prošnja vojvodinskih klubov, da se osnujeta podsaveza v Vel. Bečkereku in v Novem Sadu.
Skupščina je bila zaključena ob 1.45 po« noči.
Hašk v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo igra v Ljubljani proti Iliriji moštvo Ha* ška, ki je momentano na prvem mestu za« grebške prvenstvene tabele To bo edina tekma večjega stila v jesenski sezoni, vsled česar je brez dvoma, da bo vzbu* dila med našim občinstvom veliko zani* man je. — Poleg tega se v nedeljo nadalju« je prvenstveno tekmovanje s tekmama Primorje : Jadran in Slavija : Svoboda.
Lahkoatletsko srednješolsko prvenstvo Slovenije. Danes, ob 15.30 se vršijo na igri« šču ASK Primorje, Dunajska c., finalni točki za lahkoatletsko srednješolsko prvem stvo Slovenije, t. j. skok ob palici in sta* feta 4 krat 100 m. Naprošajo se gg. sodni* ki. ki so sodelovali v iurvii tega prvenstva, da izvolijo voditi zaključno tekmovanje. ASK nrimorje.
ASK Primorje (centralni odbor). Da* ne ob 20 30 seja centralnega odbora v ta j* ništvu. Udeležba vseh odbonr >v, speci« eln<- načelnikov sekcii. obvezna. — Jutri, v četrtek, ob 20 nadalievanie občnega zbo« ra v Kmetijski družbi. Turjaški trg. — Tamik.
SK Ilirija (smučka sekcija). V sredo 24. t. m. se vrši ob 18 v klubski sobi (ka* vama Evropa), obvezen sestanek Razgo« vor o delovanju sekcije v predstoječi se* zoni. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za tek« movalno smučanie.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Danes ob 18.15 se vrši redni občni zbor sekcije v dvorani Kmetijske družbe. — Udeležba za člane obvezna.
= Vprašanje ukinjenja u rožne raHne na
turščioo. Glede na visjko ceno turšč;ce in nizko ceno pšenice se v zadnjem času mnogo razpravlja o potrebi ukinjenja uvozne carine na turičico. V Vojvodini stan«5 promotna turščica preko 300 Din, pšenica pa le 245—255 Din, čeprav je redno cena turščici znatno nižja kakor cena pšenici. Tej ogromni razliki je vzrok dejstvo, da pšenico izvažamo in so torej vojvodinske cene glede na transportne stroške nižje kakor cene na svetovnih tržiščih, dočim moramo turšSioo uvažati in se svetovna cena samo zaradi carine (20 Din za met stot). prevoznih in dru gib stroškov poveča za 40 do 80 Din pri met. stotu. Ker se uvožena turščica zaradi carine in stroškov tako znatno podraži se tudi cena domači turščici drži visoka Za konsum Slovenije prihaja danes v poštev le argentinska turščica, ki se uvaža preko Trsta in plačuje fco Ljubljana (ocarinjena) po 3t5_320 Din. če bi se ukinila carina, bi se
Borze
23. oktober.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen, zlasti v devizah ca Curih, Dunaj in Prago. Potrebo v devizah na Newyork in Trst ter deloma v devizi na Dunaj je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna škoda ponovno popustila. Pri večjem prometu se ie Dromptna trgovala do 428—427. za decembe' do 437 5—438. za februar no 443 in za februar brez kupona in Dromese po 415 Investicijsko ^e notiralo 85—86 brez zakliučka Med bančnimi vrednotami so bili običajni zakliučkl v Kreditni do 85. v Jugobanki do 885 In v Sroskl do 151. Med industrijskimi vrednotami pa ie bila zaključena samo Dubrovačka po 4S0. Trboveljska ie notirala nesDremenieno 485—495
mnmm
Devize in valute.
L)ubl]ana: Amsterdam 0-22.8275, Berlin 13.55-1358 (13.565), Bruselj 0—79144. Budimpešta 0— 9.927, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095 6), Duaai 7.9874 — 8.0174 (8.024). Loffldon 275.78 - 276.58 (276.18), Newyork 56.845 — 57.045 (56.945). Pariz 221.37 — 223.37 (222.37), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297—299 (298).
Zagreb. Amsterdam 22.7975 — 22.8575, Duuaj 7.9874 — 8.0174, Berlin 13.55 — 13.58, Milan 2971 — 299.1, London 275.78—276.58, Newyork 56.82 _ 57.02, Pariz 221.37—223.37 Praga 168.37 — 169.17, Curih 1084.1—1097.1.
Dunaj. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 169.16 — 169.66. London 34.44375—34.54375, Milan 37-1750 — 37.2750, Newyork 709.95 do 712.45. Pariz 27.71 — 27.81, Curih 136.60 do 137.0; dinarja 12.4150 — 12.4750.
Efekti.
Ljubljana: Celjska 158—0, Ljubil, kred 128—0, Praštediona 920—0, Kreditno zavod 175—0, Vevde 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56—0, Sešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 — 427.5, kasa 427 — 428, za december 437 — 438, za februar 444 — 446, za februar brez kupona in promese 415 — 416, inv«<ti-uljsko 85 — 86, agrarne 55 — 56; bančne vrednote: Polio 17.5 — 18.5, Kreditna <S5 do 86, Hipo 57-5 — 0, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 127—0, Praštediona 920—0, Srpska i50 — 152; industrijske vrednote:: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 200 do 205, Slaveks 100 — 105, Slavonija 6 — 7, Drava 530 — 550, Šečerana 480 _ 490, Osi-ješka Ijevaonica 190—220, Vagon 95 — 80, Vevče 110 — 113, Isis 20 — 27. Dubrovačka 477.5 — 480, Trboveljska 485 — 495.
Beograd. Vojna Skoda 425 — 426, investicijsko 84.5 — 85.
Blagovna tržišča
= Alzaško hmeljsko poročilo (21. t. m.) Židovski prazniki so že dolgo minili, a še vedno ni opažati večjega povpraševanja, kakor so nekateri upali. Išče se le najboljša kvaliteta, za katero se plačuje Frs. 750.— za 50 kg tranzit, kar znaša po odbitku vseh stroškov 30 Din za kg. Za srednje blago se •e plačevalo med 20 do 25 Din; za slabše blago ni nikakega zanimanja, ker ga je preveč na ponudbo. Mnoge partije iz Savinjske doline so slabo obrane, polne vej in listja, kar kvari dobro ime našemu hmelju. Seveda, tako blago v prodaji zaostaja pred bolje obranim, prebranim in rešetanim hmeljem. Treba bo polagati večjo pažnjo na pripravo hmelja, če hočemo konkurirati z drugimi provenijencami. — J. Lavrič.
Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov frizov. Deželni pridelki : Tendenca za ži*o nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšen i-c a (slov. post., mlevska tarifa, phč. 30 dni>: baška, 80 kg, promptna po 302.5 — 305. ta oktober po 302.5 — 305 za november po 307 5 — 310; t u rš č i c a: baška. slovenska postaja, navadna tarifa po 365.5 do 370, ameriška «La Plata», prompta, zacari-njena, fco Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen: baški, 70/71 g, zdrav, rešetan fco Ljubljana, plač. p° prejemu blaga po 315 do 317.5: r ž : baška, 73/74, uzančuo blago, mlevska tarifa, slov. postaja no 295—297.50; moka : »Og<r, fco Ljubljana, plač. po pie-iemu blaga po 430 — 435;
Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca slaba. Cene pšenici so nekoliko popustile. Promet: 131 in pol vagona pšenice, 1 vagon ovsa, JO vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška, '»aška potijska in sremska 250 — 252.5; banaška 245 — 247.5. Ječmen: baški, sremski in banaški, 65 kg 255 — 260; baški, pomladni, 68/69 kg 285 — 290. Oves: baški in slavonski 250 — 252.5. Turščica: baška, za
december - januar 260 _ 265: za ma-o-
april 287.5 — 292.5; za april - maj 292.5 do 295. Moka: baška, «0g» in «0gg» 357.5 do 367.5; «2» 337.5 — 347.5; 317 5 — 327.5; «6» 270 - 280; «7* 250 — 260; <8> 205 do 215. Otrobi: baški v jutastih vrečah 182.5 do 187.5; banaški 180 — 185.
Dunajska borza za hmeliske proizvode (23 t m.) Tudi ta teden se ni novečalo povpraševanje na dunaiski borzi Zaradi ntžiih budimpeštanskih tečaiev so oonudniki tudi na dunajski borzi znižali cene Zaradi slabega Drometa v moki ie konsum dalie rezerviran. V turščici ie bila situacija nekoliko prijaznejša Uradno notiraio vkliučno prometni davek in carino fco Dunai: pšenica domača 36.75—37.50 madžarska potijska 40.5—41.5 jugoslovenska 38 5—39; r ž : marcheldska 37.25—37.5 madžarska 36—36.25; turščica: 35.5—36: oves: domači 33.5—34 madžarski 38—35.5
Dunaiski govelJ sefem (22 t m.) Dogon 3035 komadov od tega 329 Iz Jugoslavije. 984 iz Madžarske in 941 iz Rumuniie. Pri živahnem prometu se ie prvovrstno blago podražilo za 5 erošev. cene ostalim vrstam pa so ostale nespremenjene Za kg žive teže notirajo: voli L 1.65—190 (iziemno 1.95 —2.10). II. 1.15—1.16. III. 1—1.10. b ki 1— 1.30. krave 0.85—1.50. slaba živina 0.65— 0.85.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki t«ztoH v Liiih-iani 23. oktobra 1928
Višina baromeV.n 308.8 m
rvr«
opazovanju
.iubl'ana d ar'bor /.a greb Beograd . Skopi ie . . SpIH . . . Sarajevo . Dubrovnik
		K	
		ftf o	->m<u ven
-Harom.	Tem pet		in brctnr
		_s > « Q£	«> metrih
			
7601	110	92	N 0
/59 9	12 0		\VNW 1
/641	irc	98	NEN 1
7619	12 0	76	ESE 6
7666	90	90	mrno
759 9	19*0	75	SE 7
co •o —
2 1 O
10 o 10 o 2 2
Kanovim-
Vrst*.
megla
mm d< J. un
Solnce vzhaja ob 6.25. zahaja ob 17.3, luna vzhaja ob 15.4, zahaja ob 23.42. Niivišja temperatura danes v Ljubljani 14.5 C najnižja 104 C.
Dunajska vremenska napoved m sredo: Mik, toda nekoliko hladnejše vreme, večinoma oblačno, na nekaterih krajih lahn padavine niso izključene.
Iz živ
Proces prot študentu Hussmannu
in
Proces proti 20-letnemu dijaku glad-beške gimnazije Karlu Hussmannu, ki je obtožen, da je iz sadističnih nagibov umoril svojega tovariša Helmuta Dau-beja, se bliža svojemu višku in vedno bolj se dozdeva, da bo končal z oprostilno razsodbo. Sodniki so odredili tajno razpravo, ker so prišle na vrsto razne seksualne zadeve, ki so v zvezi s tem procesom. Javnost pa se čim dalje bolj razburja proti načinu, kako se je vršila preiskava proti obtožencu, o katerem je stala že od vsega početka na stališču, da je morilec, dočim je zanemarila vse druge sledove, ki so kazali, da je utegnil biti morilec vendarle kdo drugi. Med razpravo je prišlo tudi na dan, da je pedel gladbeške gimnazije leta in leta zavajal gojence v homoseksualna dejanja, dovajal jih je proti dobremu plačilu nekemu homoseksualnemu mesarju — a oblasti se niso zganile, da bi tej sramoti, temu uničevanju mladine napravile konec. Tako je dovolj razumljivo, da se je javno mnenje obrnilo proti oblastim in sodišču in da se zavzema za obto-
ženca, čeprav ne tvori ta nobene simpatične pojave. Pred- sodiščem se vršijo zborovanja, po ulicah lepijo plakate, širijo se vsakovrstne tendencijoz-ne vesti — vse v Hussmannov prid. Tudi stvarno je pokazal dosedanji potek razprave Htissmanna v čisto drugačni luči nego prvotno. Zdi se. da je prenapet, versko fanatičen, nagnjen k tajinstvenim političnim avanturam, morda neusmiljen in homoseksualen (on to odločno zanikuje), toda nesposoben za tako težka dejanja, kakršen je bil umor. Zanimivo je nadalje, da je neka priča — poleg Daubejevega očeta — uiror opazovala in tudi videla od daleč zločinca, a nima vtifa, da bi bil ta Hussmannove postave. Razen tega so našli v roki urnorjenca šop las, ki jih je očitno iztrgal morilcu med borbo — in ti lasje niso iste barve kot Hussma-nnovi. Tako se množijo indicije. ki ga razbremenjujejo, kakor so bile druge, ki <so govorile proti njemu. Vsa nemška javnost in v nemajhni meri tudi inozemska čaka z napetostjo, kako se bo završila ta senzacijonalna afera.
Najstarejši vladarski rod
Abesinski regent Ras Tafari je bil nedavno proglašen za cesarja Etijori« je. S tem je zopet oživelo vprašanje, da*li etijopska dinastija Šoa res izvi« ri od kralja Salomona. Dinastija za« trjuje to poreklo in se sklicuje pri tem na sv. pismo stare zaveze. Abesi« nija je v resnici ustanovljena v prasta« rih bibličnih časih in se njene uredbe in zakoni v vsem naslanjajo na zapo« vedi stare zaveze. V kraljevi rodbini so že stoletja in stoletja v navadi as
rokopis, ki ga hranijo koptski duhov« niki v Aksumu, nedaleč rd Adue. Glas som tega rokopisa se je kralj Salomon izkazal napram svoji krasni gostji kot zelo galanten mož in jo je obsipal s svojimi moškimi ljubeznivostmi. Kra« Ijica Machedda — tako jo imenuje ro« krpis — pa je zavračala kralja, trdeč, da hjče ohraniti devištvo, dokler bo nosila krono. Oboje je prisegla svo« jemu narodu in oboje ni nj .o.
Modri Salomon pa je bil mnenja, da
Abesinski regent Ras Tafari
Je bil pred kratkim proglašen za cesarja vseh Abesincev. Tn ga vidimo, kako sedi na svojem
prestolu
mo starožidovska imena David, Jozue, Judita itd. Začetek dinastije spada no tradiciji v ono davno dobo, ko je kras ljica iz Sabe izvedela o veliki modro* sti kralja Salomona in se odpravila v Jeruzalem z velikim spremstvom, da bi kralju zastavila nekoliko svojih ugank. Pripeljala je s seboj neizmerna bogastva v dar modremu kralju.
Kraljica iz Sabe je bila očarana po modrosti Salomonovi, njegova mogoč« nost in bogastvo sta napravili nanjo sis len dojem. V znak občudovanja mu je izročila vse pripeljane dragocenosti, pa tudi modri kralj se je izkazal. O tem poroča sv. pismo sledeče: «Kralj Salo« mon pa je dal sabski kraljici vse, po čemer je hrepenela, poleg vse^a druge« ga, kar ji je dal zaradi svoje kraljev« ske darežljivosti.» Dopolnilo k temu pasusu v bibliji vsebuje star kontni
Čuden bojkot
Kavarna Priickl na dunajskem Ringu je že nekai časa terišče nenavadne boj-kotažne akcije. Ko so kavarno nekaj preurejevali, se je lastnica poslužila prilike in odpustila vse strežno osobje, ki je bilo organizirano, a nadomestila ga ie z neorganiziranim osobjem. Organizaciji to seveda ni bilo prav in je napovedala kavarni energičen boj. Toda takšnega boja menda še ni bilo. Namesto da bi svoje člane rn javnost namreč po-zvala. naj bi ne zahajali v kavarno, jim .ie toplo priporočila, nai io vsak dan zasedejo do zadnjega kotička, toda naročajo naj samo sodavico in naj obratovanje ovirajo na vse mogoče načine. In tako je kavarna vedno polna soda-vičarjev, ki razgraiaio in vjMjejo na nerodne natakarje za vsako malenkost. Ostaiaio pa samo pri besedah do de;a>n-skih spopadov nočejo priti. Razumljivo je da podjetje radi' tega silno trni. pet ne~rfani7'>anib nafakaripv '7^ned dva-na>:h si ;e ?;vce že popolnoma pokvarilo rn ušlo. Policija je sicer pomudila pod^efu svo v) oornoč pridno ^oranja nepoklicane goste in demonstrante pred kavarno, cesto pred nio ie močno za-stražila — a vse to nič ne zaleže. Poročajo, da je odločnost jx>dietnice že močno omajana in da se pripravlja na pogajanja.
je sploh vse last naroda in da si mo= rajo kralji večkrat kaj vzeti. Domeni« la sta se nato, da sme kralv vzeti kaj. kar p -»ada židovskemu nar< !u. P.>« noči nato je bil- kraljica močno žejna in je t 1 la iz svojega šotora, da se i.<.» pije "ode iz vodnjaka. Čuieči kralj ! spomnil Macheddo na d^gov r, š da je voda, ki jo jt kraljica popila, last židovskega naroda.
Zarad' tega 'ortovora je kraljica pu svojem povratku domov rodila moško dete, ki so mu dali ime DaviV po oče« tu Salomonovem Ko pa je zase 1:1 tj« jopski prestol, je dobil novo im^ Me« nelilv, kar značj «ves mu je podoben t. j. Salomon. Na c cnjeni pasus svet^- pisma in n-1 to l.j»bk epizodo iz koptskega rokopisa onira abrsinska dinastija trditev o svojem odličn.m poreklu.
Kakao proti sifilidi
V Berlinu se prične te dni senzaci« ionalen proces proti nekemu Otonu Kasbachu, ki je obtožen, da je proda« i al sleparska zdravila. Obenem ž njim pridejo pred poroto trije zdravniki in dva lekarnarja, ki so dali Kasbacho« vemu preparatu svoje ime na razpo« lago v reklamne svrhe — seveda ne zastonj. Ta družba je prodajala že pred vojno baje uspešno lečilo proti sifilidi. ki so se ga ljudje zelo poslu« ževali, saj so mislili, da so priznanja omenjenih izvedencev dovoljno jam« stvo za njegovo učinkovitost. Kasbach in njegovi kompanjoni so si služili ogromne vsote, sam Kasbach si je lahko kupil veliko posestvo in dve vi« li. Končno se je oblast odločila ana« lizirati njegovo čudežno sredstvo in je prišla do poraznih ugotovitev. Našla je. da sestoji iz kakava, koruznega zdroba in lojevca. Te tvarine niso sa« mo absolutno neučinkovite proti sifi. 'i+ipnjm obol-niem. temveč vodiio no dal iš' unorabi do onvhčania možga« nov in neozdravliiv;h srčnih boleznil Tedaj so spravili čedno sleparsko kom« nanijo v zapor in bo prejela nagrado, ki ji gre. Neumliivo pa je, kako se more i o v 20. stoletju v kulturni drza* vi goditi leta in leta drzne sleparije z mazaškimi sredstvi, a obla? ti sc zga« nejo šele tedaj, ko se jc zgodila že ce«
la vrsta nesreč, namesto da bi pre« iskala vsako takšno «zdravilo» takoj, ko se pojavi pred ljudi.
Prednosti slabih cest
V nekem listu iz Porer 'i poroča star viničar o zanimivem jčinku, ki ga je imela ob lanski trgatvi skrajno razdrapana cesta ob Renu v bližini Lorcha. Neka viničarka iz tega kraja je naložila poleg raznega orodja na voz veliko posodo, polno mleka, za birače v kakšno uro oddaljenem vi« nogradu. Ko so pa delavci v vinogra« du sedli k kavi in so si hoteli priliti vanjo mleka iz posode, so na svoje veliko začudenje opazili, da mleka v njej ni, temveč samo sveže — maslo. Posledica neprestanega stresinja in premetavanja po slabi poti. Tej poti so viničarii dali potem ime «Mlečna pot» ali «MasIena pot».
To pa ni edini slučaj, ko se je slaba cesta izkazala z dobrimi učinki. O obrenski cesti iz St. Goarshausena v Koblenz poročajo, da bi jo morali zdravniki imeti naravnost v evidenci za sestavo svoj:h rcceptov. tako slaba je namreč in tako — zdravilna. Neki možakar, ki je stanoval ob tej cesti, je obolel na težkem zavozlanju čre« vesja, spravili so ga v avto in odpeljali v največjem diru proti Koblenzu. To* da glej, sredi poti so mu zaradi divie« ga stresanja nenadoma minile boleči« ne. dal je avto ustaviti in se je vrnil peš in zdrav domov... In tako ima prav tisti, ki trdi. da je v vsaki slrbi stvari nekaj dobrega.
Novo gorivo za prekoocean-ska letala
Madžarski inženjer Bela Guth že skoro deset let sestavlja novo gorivo za eksplozijske motorje, kakršni žene« jo letala in avtomobile. Po dolgotraj« nih poskusih mu je to tudi uspelo; gorivo, ki ga je izumil, se imenuje oksilikvit in ima pri enaki teži in ena« ki prostornini veliko večjo gonilno moč kot sedanja goriva, kar je baš ze letala neprecenljivega pomena. V glav« nem sestoji eksilikvit iz tekočega zra« ka, ki so mu primešani še modri plin, etan, metan, argon in metargon, vsi seveda v tekočem stanju. Ta zmes se, segreta na 20 stopinj Celzija, raztegne na osem tisočkratno prostornino, ki jo je imela v tekočem stanju, pri če« mer razvije štiridesetkrat toliko ener« gije kakor enaka množina bencina.
Oksilikvit začno uporabljati že pri« hodnje leto. Motorje za transsfcharske avtomobile, ki bodo vozili iz Alžira v Timbuktu, že sedaj prirejajo za po«
W% V • I V V'
Dežni plasci
iz novodospele angleške pošiljke prav ceno pri
Drago Schwab, Ljubljana.
gon z oksilikvitom. V Ameriki že usta* navija veliko podjetje za proizvajanje tega žlahtnega goriva, ki bo nemara mnogo pripomoglo k uresničenju pre* kooceanskih zračnih zvez.
Mala Marian Lawrenceova,
k) šteje 4 leta. je bila na neki lepotni tekmi v Londonu proglašena za najlepšega otroka na Angleškem. Na sliki |o vidimo s prvim darilom v naročju: velikanskim domačim kuncem.
Žalostna statistika praške stavbne katastrofe
Po 312-urnem neprestanem naporu podnevi in ponoči so zaključili reševalno delo na kraiu stavbne katastrofe. Uradno poročilo ugotavlja, da so izvlekli izpod razvalin 46 mrtvih im 43 ranjenih oseb. Pri odpravljanju zrušenega materijala je telo lažje ranjenih skoraj 100 oseb. Našli niso samo enega delavca, o katerem sedaj domnevajo, da so ga pokopali pri skupnem pogrebu nesrečnih žrtev.
»Zeppelin« ne poleti še na Severni tečaj
Kakor znano se je domenila nemška vlada s Zeppelinovimi delavnicami, da bo poletel novf zrakoplov na inicijativo Družbe za raziskovanje Arktide. ki .ii načeluje Fritiof Nansen, dvakrat na Severni tečaj. Ti dve ekspediciji bi se izvršili že spomladi prihodnjega leta. Kakor pa je izjavil sedaj član predsedstva omenjene družbe prof. Berson, je bi'o to podjetje preloženo na spomlad I. 1930. Zakaj se ie- preložilo, ni znano.
Hickmann justificiran
William Hickmann, mladi zločinec, ki je v decembru lanskega leta iz ma« ščevalnosti odvedel iz Los Angelesa 12 letno hčerko svojega bivšega šefa bankirja Parkerja, jo na divji način umoril in izvil njenemu očetu veliko vsoto denarja, je bil te dni v San Quentinu v Kaliforniji obešen. Preden so mu spodbili tla pod nogami, se je on -svestil
»J
>Pressa« je bila deficitna?
Kakor poročajo z dobro informira« ne strani, je bila kolnska mednarodna novinska razstava «Pressa« zaključe* na z deficitom 35 milijonov mark. V( to vsoto so vračunani tudi stroški za gradnjo velikih razstavniJ- stavb, ven* dar za te ne vedo, kako jih bodo upos rabili.
15 let ni videl solnca
V neki vasi pri Taškentu so prišli na sled gnusnemu zločinu. V neki kle* ti so našli moža, ki je imel zvezane roke in noge in je bil skrajno zane* marjen. Navzlic svojim 29 letom je bil podoben starcu. Nesrečmk je iz* povedal, da so ga pred 15 leti sorod* niki po naročilu njegove mačehe za* prli v klet. Ves ta čas so mu dajali skrajno slabo hrano, tako da je ves propadel.
Pol milijona telefonov v Berlinu
Po neki statistiki imajo v Berlinu nekaj manj nego 500.000 telefonov — število, ki ga v Evropi prekaša samo še London. Po procentualu prekašajo nemško prestolnico samo tri nemška mesta, in sicer Hamburg, kjer ima vsak sedmi prebivalec svoj telefon, ter Frankfurt ob Meni in Stuttgart, kjer ga ima vsak 8. prebivalec. Med nem* škimi mesti sta v tem oziru najslabša Muhlheim ob Ruhri in Oberhausen, kjer pride po en telefon šele na vsake* ga 24. prebivalca.
Nov izum:
Cesta, ki ie vedno suha
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE
T
Globoko potrta naznanjam v svojem, svojih otrok in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da nas je zapustil za vedno naš preljubi zlati atek in soprog, gospod
Dimnik
odvetnik v Krškem
ki je umrl danes po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Naš predobri atsk nas je ostavil same v neizmerni žalosti. Blagoslovitev pokojnikovega trupla bo v četrtek, dne 25. t. m. ob 9. zjutraj v Krškem. Nato se truplo prepelje v Trbovlje, kjer bo položeno v četrtek 25. t. m. ob 16. uri k večnemu počitku.
V KRŠKEM, 23. oktobra 1928.
Julka Dimnik, soproga. Anica, Julkica, Franica, otroci in ostali sorodniki.
Naurvalo, trt, u/*. dopis*. Itf&Un* tudih, oglase*, jt, pvAah> *a,OgLajru,od. d*Uk -Jutru.' hablfaiUi, Pr%Jar%4rua,+. TttL tL tftj* |	Mali oglasi		Vj+ pr*Aybw upada, iiiiMuAiiameUMi.^ ctrmoftaj+mm rtobaut* čtktrv**/rLfT*' pofUm- kro.
JLaL. h*r jLuiyo v posfudoKtalnj* vt toajaL i i«. rvajtMJv. obžuuiua- uroka bu+da. par- — N^šj nvcuy'Ji TJL+rak Di*. Prid&jbuia, za, iifro DtAJ\ 1		LuuiiM., d&p*r+%r(XAf* aZ» I mklamAtfa inačajs* uroka b+*sda*Dui Naj* | *uxryf% tMSšk Via. to^ Vrubojbuu2> ta ri/rt> JHa, p* J	
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2-—» Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef. štev. 3203,
Gostilno ali vtaotoč
Bivši orožnik
i i £ e službo ekla iiščniia. »lu^e. nočnega čuvaja vra tarja ali kaj »liinega Na-elov pove oglasni ocMelek «Juira».	S5S45
Deklica z dežele
stara 17 let It 2 leti * trni službi i i č e v Ljubljani masto služkinje za vse ali k otrokom Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra« pod cPoStena in «anesljiva»
35868
Trgovski pomočnik
▼sriiran manafakturist išče »a takoj •ilužbo v L ju bl jasi t manufakturni trgovini na debelo ali na drobno Gre tudi h katerikoli stro kj kot potnik — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten trezen in agilenv 35871
Uradnica
t»5» premeniti »luibo ta-toj ali • 1 decembrom — Dopise na ogla«ni oddelek tjutra» pod »Uradnica«
85855
Prodajalka
Bil? ena na deželi, v trgo-rinj i mešanim blagom ter rajena tudi drugih del eu H>odinjstva. ;šSe mesto — Ponudb« na osrlas oddelek iJutra> pod šifro cMUiša coč 10».	3588S
Šteparica
c večletno prakf o. I S 8 e službo Ponudbe na osrlas jddelek «Jutra» pod ?ifro tStepariea 520». 35905
i


Strugar. pomočnika in učenca
sprejme ta stalno Fr Ro-jina. Kolodvorska ulica 8 85827
Mizarjev
velSJs število- Za potniSke in tovorne vozove i š č e tvornica vagonov Jaa^nica L d., Smed Palanka.
35777
Brivskega
pomočnika
mladega Id dobrega delav ca sprejme v stalno službo Janko Meznarič. brivec in dam*kl frizer. Jesenice — Gorenjsko.	85765
Kroj. pomočnika
£a boljša dela sprejme Lovto Surus. Zg. Pirniče-Medvode.	85763
Mesto vajenca
v metianiški. ključavničarski ali podobni obrti iščem za svojega petnajstletnega zdravega in močnega sina Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	85861
Pletiljo
izurjeno n» lolgi stroj »a nogavice sprejmem na deželo Ponudbe pod tilja« na ogl odd. cjutra» 35756
Mesarski pomočnik
prekajevalee. mlajši, dobi takoj *lnžbo Prednost ima jo v Ljubljan' izučenl — Ponudbe aa poštni pr»da! it. 89	85758
4 čevljarske
pomočnike
dobro Izvežbatie za eks-portna dela. sprejme takoi v Jtslno službo Lojze Po-Društvena 35S92
lanjko. Moste, ulica 45
Steklar, pomočnik
vešč nekoliko v trgovini i mešanim blagom, dobi me> sto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Steklarski pomočnik 100».
35853
Za domači pouk
dveh dečkov, prvega tn drugega razreda osnovne šole. sprejmem gospodično. Elza Šever. Gospo^vet-ka cesta 5/11.	35856
Pleskarske in sli. karske pomočnike
sprejme takoj v delo Jo» Grebenšek. slikar Kranj
35757
Uradnico
praktikantinjo) ki bi vložila v aktivno, visoko ren obilno podjetje večji ka rritaJ proti «el0 dobremo obreetovanjn sprejmemo ta-koj Eventualno hrana in -tanovanje v hiši — Tudi -prejem kot družabnloa mo šot — Cenjene ponudb« t navedbo višine kapitala na »glasni oddelek <Jutra» pod »Strojepiska..	85841
Družabnika
iščem ta razširjenje boljše trgovine t mešan blagom ♦ večjem kraju na Hrvat -Item ter na dobrem oro-netnem mestn kjeT ie v*a ti teden sejem Letni pro met UinonOO Din Reflek tant) z srotovino od 50 00( lo 100 000 dinarjev nai r>ošijejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jntrs* (kkI Šifro »Družabnik 100 ihvh 35778

Provizij, potnika
za mesto Ljubljano in oko. lico sprejmemo za prodajanje medicinalnega želod čnega likerja Ponndbe na ooštni predal 142 85885
Potnike
in zastopnike samo nspeS-ne in poštene, sa množin-<ke predmete, gramofone in citre išče trgovska hiša Voršič. Maribor. 35911
• 1 " • ' ■	C a d.
Zastopnike (ce)
v vsej kraljevini »prejme ta prodajo državnih papir je v na odplačila, združenih a zavarovanjem proti fiksni plači in proviziji trgov sko podjetje »Feniks* Beo grad. Bilendarska št 12/1 215
Izurjena Šivilja
t dobitm oktlsom. se priporoča cenj damam na lom Sprejema delo tudi na iom Izdeluje po nizki ceni plašče, obleke itd Lan-eusova ulica 23. 85848
Gospoda ali damo
za obisk privatnih strank v Ljubljani, iščemo za lu krativen predmet Ponudbe pod »Fiksni prejemki« na oglasni oddelek »Jutra*
35825
Ponavljamo
še enkrat
Z našim zastopstvom zamo-rete igraje zaslužiti meseč no 5—45000 Din Prodaja lukrativnih predmetov na letne obroke Znmbulovič Ljubljana, Aleksandrova c 35903
Zastopnika
za Lux knjigovodstvo tn kartotek« išo» trgovska hi ša Voršič v Mariboru
35910
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, oemtti ne. angleščine, italiianšj. ne »td po oroteeorjih do tičnih dežel V«ak profeaoi poučuje adlnole v svoji materinščini Prijave samo oa Kralja Petra trgu 8/1
Za dame
pouk za izvrševanje lastne garderobe Vstop vedno mo goč Modni atelje B 8arc. palača Pokojninskega zavo. da, Piažakova ulica 151II 35680
Nižji in višji tečaji
trg. korespondence
italijanske francoske nemške. angleške, srbohrvatske Prevodi vsake vrste Prija. re od 8 dopoldne do 7 zveSer v Wolfovi uliei 1(1! tesno (sodni tolmač) 35882
Pozor!
Volno ia bombaž krnite najceneje prt tvrdki Kar
Prelog Ljubljana Stan trp U. 12 in Židovska ulic, 4 £34
Perje
kokošinje. ourje. gosje, naravno in i strojem čiščeno lobavlja v vsaki množin' B Vajda, Cakovec M-d j' morje. Telefon 59. 3. 60 S2S
Puhasto perje
razpošiljam po povaatlo
najmanj 6 kg po Din 38 ke - Izkoristite oriliko dokle« traja taloga L Brotovi« i»gr»b. tlica 82. kemična čistilnica Perja.	188
I a trhovelj. premov
« lepa. suha bukov« drv« a u p I t e naingodneje or ivrdkl Franc Slovla. Ra* lagova oliea Žft	tn
Kartonaža
Ikatlje vseh vrst po na) nižjih sen a h pr) Fotokom :<aniji Maribor. Gregor«! *ev» ulici 12	35581
Puško
kal 16. petelinko cevi ta specialnega Rript trlobroS-nega Jekla, obe schocke brezhibni grnner ter fto hertovko, 6 mm avtomatii no na tO strelov obe 1» vrstno goneči prodam — Vaslov v Oglasnem oddelku «Jutra».	85876
Moško kolo
tobro ohranjeno ta menjam
za radio aparat
Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro (Radio* 35821
Automobili
»Ford* model 1927 v bre» hibnem stanju, t novi pnevmatiko ta 16 000 Dn = Renault» še-stsedežnl taxi moderno opremljen v do brem stanju ta 26 000 D: • Presto* šestsedežni. »talno v rabi za 20 00(' Din: 'Fiat* 501 Itirisedežni ta
26 000 Din: »Renault* mati. prvovrsten za 30 000. samo 11 000 km vožea;
»Chevrolet*. 18.000 km — rabljen kot nov ta Din
35 000 naprodaj pri t» f.ampret in drug d z o « Ljub! is na. Dunajska • št 22	35880
Avto
6eede!ea. prvovrstne tnam ke. rožen ea 80 000 km v najboljšem stanju počni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 83718
Motorno kolo
Indian (policijski Skout), 750 kub., nov uvožen poceni naprodaj Naslov pove ogla»ni oddelek »Jutra*
85844
Več miz in pudelnov
naprodaj — Na ogled pri tvrdki H Kenda. Ljublja na. Mestni trg 17
84170
Jedilnico
mit«, 6 stolov 2 kredenci t marmorjem tn trcalom ter divan. vse selo d«bro
ohranjeno prodam ta D<n >500 Naslov v oglasnem oddelek »Jutra*. 85878
Spalnico
moderno, svetlo, kuhinjsko mizo, umivalnfk temen t '.rcalom, omaro, divan tn nitieo prodan — Ogledati med 10 in 5. uro na Bregu U 18/1-	86890
Moška suknja
še dobre ohranjena naprodaj v Streliškj ulioi št 33 85807
Moško obleko
In perilo
firodam. Na ogled na 8*
Petra eesU St. 75. pritličja _^
Ženskih čevljev
št 36 več parov ge dobru 'hranjenih in n«kaj obleke •rod a m Naslov T oglat ■ddelku »Jutra*. 85860
Beletrističnlh knjig
**čjo množino slovenskih o Wolfov nemško «Iov tlo vat prodam Ponndbe na >gla<nl oddelek »Jutra* pod < Knjige*.	85705
VridOU
Krompir, čebulo
>esen. jabolka, kostanj, oh« hruške (flgovke) ka »o ješpreoj. fižol, orebe n ajdo kupuje Nabavljalna '.»druga uslužbencev držav iih železnic — Ljubljana 4iika.	85370
Fižol za kuho
a a d i najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. 85863
Nemško deteljo
8000 kg. prve to drug* 'ošnje. lepo «ušeno. preša •o oroda po Din 175 ke ••o vagon Stična F»do» lefimor. Stična, Dolenj«k< 8683?
Kostanj
lepi izbran ledilnl prod* po najnižji eeni tvrdka Peter Setina Radeče i>r ildanem mostu.	80166
Kostan)
za peči oo dnevni ceni od-taja na drobno In debelo Margaret* Honak. Maribor i're »vobode	8559fi
O. Th. Rotman:
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba

M

69/70
Hrabri redarji so se odpeljali na lov. Bistro «o oprezali na desno in le»o, dokler niso prišli do travnika po kat-rem je «ospa Bizgečeva še vedno skakala kakor obsedena. Začudeni to stopili, s srojib koles, prislonili jib k plotu io se radovedno približali Nekaj minut so strme občudovali gospo
Bizgečevo in ngibali, kaj neki pomeni to skakauje. Naposled se je oglasi} eden Israed njih: <Jai pa nemara vem. kaj je. Videl sem «e nekaj podobnega! Utegnil bi biti ruski narodni ples, pri katerem morajo gledalci ploskati z rokami!* In res «o jell vsi redarji udarjati z dlanjo ob dl»o — plosk, ploski kakor delajo Rusi pri plesu.
Orehov
idravii amdi dokler traja zaloga * manjftib in večjih količinah po najaiijtb Inevnib cenah Zahtevajte ponadbs od tvrdke Vilm Kohn i brat Gliu^ telefon št. S. Brzojarl «Kon»
848«!
Kupim
Bukova drva
vsako množino ponudite t navedbo cene družbi »Ilirija*, Ljubljana. Vilharjeva cesta (za gl. kolodvorom)
Hlode
oukovs in arutove (hrastove že od 20 cm naprej) Kupuje para« taga V
Scagnetti v Ljubljani
M9&

Za družabnika
v« topi samustojen vinsk -rgovec a kapitalom in tast aunj vinskimi oridelki — k 'ečji gostilni Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celjn pod šifro »Promet* 85517
1000 Din posojila
za dobo 3 merecev iščem proti vrnitvi 1200 Din — Ponudbe na poštni predal št. 285, Ljubljana. 35884
Trgovec
srednjih let. teli radi raz širjenj* trgovine neodvisno iruiabnioo in obenem tudi gospodinjo, staro 40—C0 let t nekaj kapitala (do Din HI 000) — Neanonimne po nudbe oa ogla«ni oddelek •Jutra* pod značko »Dru-iabnica 43*.	85881
10.000 Din posojila
iščem pod ugodno ponudbo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Oktober*
85907
Veliko hišo
i vrtom trgovino in toba-karno, ki nosi dobre obr® -ti takoj orodam Pojasni a daje g Franjo Kurenta v Mariboru. Smetanova al št 48	85599
Hišico ali vilo
i*lnosn« del hile (vile), ki bi bil Drimeren ta enodro Sineko stanovanje v Ljub ijani kuni m Ponudbe aa oglas oddelek »Jutra* pod »Do 80 000 Din* 35482
Majhno vilo ali hišo
kupim Ponudbe oa oglacati oddelek »Jut.ra* pod SHro »Majhna vila».	858$
Posestvo
z vinogradom
Kupim v šmarskem okraiu ••njene ponudbe t aaved h, obsega posestvi ln vi lograda na naslov: Jože 1'levnik. Praprotno lt. 2C> «ŠU Hrastnik	3589?
Trgovsko hišo
aa vtnožju Pohorja prodam
PrvovrstMi brezkotikuren 5nl prostor za lesnega tr-jovca Ponudbe pod šifro • Podjeten* na oglasni od Wek »Jutra*.	35891
Posestvo
v enem kosu. v bližini »re. <kega poglavarstva in re-,lke ne daleč od železnice v ceni do 100 000 Din ku pim Potrebno je stanova nje 3 sob Ponudbe na na ■•lov: Ivana Pavličevid Za srreb. Tkalčičeva 19/1
35900
Lokal s skladiščem
takoj oddam Na--lov pove oglasni oddelek »Jutra*
85798
Brivnlco
dobro Idočo, prodam radi bolezni Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 35791
Gostilno
na prometnem meetn Zagreba prodam t vsemi pooblastil! In trafiko takej. radi odhoda iz Zatrreba — Cena nizka (15 000 Din) — Gostilna k našoj grlici. Zagreb, Peščenica VI. 89 6	85862
Velik lokal
v sredi mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 359«
Tvornlško poslopje In delavnico
za vsako tovarno ali obrt,
s stanovanjem
oddam, event pristopi« kot
družabnik
• večjim kapitalom. Poštni
predal 185.	S5902
prevzamem v najem ali na račun Reflektlram na boljši lokal, katerj naj bi »e
nahajal v Ljubljani, event v bližnji okolici. Pismene ponudbe s navodbo kraja ter pogojev na oglasn! oddelek »Jatra* pod značko »Gostilna ali vinot-oč* — Prevzamem takoj ali po-raeje.	3-0870
35870
Trg. In stanovanje
na prometnem kraju na deželi vzamem v najem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	85852
kttHHHfanja
Stanovanje
solnčno in mirno. • 8 sobami. kuhinjo in pritikli nami takoj oddam Din 1200 Poisva se v pisarn' «ve6arne J Kopač k Co ' •»lovška Miti 14 3S793
Stanovanje
1—6 sob iščem za 3 osebe Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Kopalnica*
85874
Starfbvanje
sobe in kuhinje v novi hiši. 15 minut od glavne po-tte elektrika, vodovod — o d d s m s t novembrom mirni ia snažni stranki bres ctrok ta 550 Din ae-*ečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85906
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje oddaa v bližini po«taje D K v Polju Naslov v oglasnen »ddelku »Jutra*. 89901

Boljšo sobo
opremlj. no. pri tini rodbin iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Boljša 129*.	8583^
Sobo
oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 85846
2 gospoda ali gdč.
sprejmem Da etanovanie tn iobro domačo brano Na 'lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	85632
Za shrambo pohištva
iščem v meetn manjše pratno sobico, svent suh in čist prostor v pritličju Ponudbe na oglas oddelefc »Jutra* pod »Separlrane 8» 85880/»
Veliko prazno sobo
lepo, tračno parketirano z elektriko oddam tako «11 a 1 novembrom Na 'lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3586P
Kot sostanovalca
<prejmem eospoda ns ata novanje in hrano aa Črta
<kl sesti 24	35M?
Opremljeno sobo
'-račno b) solnčno. s poseb lim vhodom elektriko parketirano. v novi hiši od tam takoj ali s 1 novem •»rom 1928 solidnemu eu 'podu Naslov v ogla«nem ■»ddelku »Jutra*. 8586f
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom od tam t 1 novembrom Na 'lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8587S
Opremljeno sobo
pritlično, preprosto, snažno, solnčno, mirno, blii« poštna direkcije oddam t ali 1 aolidaema gospoda Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.
Gospoda
sprejmem na stanovanje ia hrano Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 35847
Prazno sobo
a elektriko la posebnim vbodom oddam v Koseske-ga ulici 22 (Kolezija)
Preprosto sobico
če mogoče s posebnim vhodom, v mestu ali liven mesta ilče gospodična !i-vilja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod Iifro »Sobica*.	85886
Mesečno sobo
parketirano in s posebnim vbodom oddam s 1 novembrom, event s hrano Poizve se v Slomškovi ul. št. 6. pritličje.	35887
Sobo
lepo opremljeno, v sredini mesta oddatn. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33889
Lepo sobo
* posebnim vhodom, e hrano ali bre« nje oddam e t novembrom gospodu ali lam traven »Evrope* Na »tov pove oglasni oddelek »Jutra*.	85897
Sobo
s separiranim vhodom — 'ahko t dvema posteljama v »rAdišču mesta '$če miren In stalen eospod Po nudbe n» oelasni oddelek »Jutra* pod šifro »t.eps •'eparirana soba* 85894
Sobico
v lentpetrskem okraju ISče eoepodlčn* _ Ponudbe na n?l»»nl oddelek »Jutra* i»od »Clrta*.	8590P
Prazno sobo
oddam tamo boljši osebi Naslov v oglasnem oddelki •Jutra*.	8890«
•Gradec*
)dzdravlja uriartno s Isti-ini občutki Prosi obvesti-O: kdaj ie kje? 85857
Moje vse!
Bom točna dobra vse. ea^ mo pridi —> po šestih prosim!	85849
Pisma
nisem prejel« pod »Bela krisantema* — prosim od rovorite pod Šifro »Bndeča krisantema*	85885
«Macl»
likam do uetka Odgovori 35899
Tet
Dvigni ptune.
85Š96
Pohorska ciganka
lt dolgo V— nisem videl Kaj bo t nami? Javite ml. ill »te umrli ali 5e livite? "Mgan.	85909
O svaku
le osebna predstava taže 'jens kadarkoli med dne vom U H.	85764
Pegatke
PerlhOhner) prodam Več
ia oot št L	85878
Lokonobila
aa pregreto paro 12 Atm
s stofmjičastim kvrSčem frrappenrast), U poganja sedaj 1 polnojarmeaik 8 »irknlarke tn Drsamo rad' (»večanja agodao napredai t.okoniobilo je mogoče ogledati le v pogronu Dopise pod tnačko »Ugoden na kufn aa oglaeai odielek »Jutra*.	8582!
Bencin-motor
stoječ. 3—4 KS pripraven za žaganje drv, kapim — Ponudbe na E k s p o * i -t«r o »Jutra*. Ljubliana VII., pod šifro »1000»
S5867
Neuničljiva ura
ne obstoja, toda zanesljivo
odijtorna pra»-» švicarska žepna ura iz solidnega vi-ra more služiti vrsto let brez popravila. Take ure za tylo ugodno ceno z jamstvom dobite v ilustro-vanem kal a logu »Ure strokovne tvrdke Anton Kiff-mann. Maribor št 96/b. ki ga na tahtevo dobite bret. (tlačno	231
Milki
b ČUDEN
Ljubljana •
Prešernova 1
Snežne čevlje in - - galcJe - -
dajte pravočasno v popravilo tvrdki
)t trebar Sv. Petra cesta 6
IMU
DSC
fotografske plošče StflTrio "v" zalogi v speciialni foto-trgovini
Janko Pogačnik
Ljubljana, Tavčarieva ulica 4
r-
3®Q
Fotogralični zavod
tlugon Hihšer. Ljubljana Sv Petra cesta itev 26 sa priporoča	81?
PARKETE
hrastov« lo bukove
Hrastov rezan tes to
utrjeno tmkovinc
prodaja oajugodncl?
Ivan Šiška
tovarna parket Is parne lase LJUBI JANA Metelkova ulica 1 Telefon Itev 2244
Kupuje
vedno k vsako ko-tifiino hrastovih blo-iov. Hrastovih desk il tn'm » hrastov« (riie
PROTI 12'AOANJU c AS
m za pospeševanje rasti močnih In zdravil las ni nič bolj« šega kot je staroznana
ClLAGG-POMADA
2e 50 let Jo milijoni hvaležnih odjemalcev po vsem svetu uporabljajo. Veliki lonček (100 g) Din 60; dvojni k>n5ek Din 00. K vsakemu lončku je potreben: Specijal-shampoo za 20 pranj glave. Din 25 PoJmiTO) posebej Naslov: Aurora. Sekt. 16. Novi Sad. Željeznička 38
Ksilolitni tlak
polaga
^Materija!" Dunajska cesta 36
224a
i................................................................
MM......M.....MM.................................
Naznanilo preselitve,
P. n. občinstvu vljudno sporočam, da sem se preselil iz Ljubljane, Ambrožev trg 3, v Moste v svojo lastno, moderno urejeno vrtnarijo in drevesnico.
Vsa naročila se sprejemajo tudi v Ljubljani v stari cvetlični trgovini v Šolskem drevoredu . 12337a
ANTON FERANT
trgovski vrtnar in drevesničar Moste — Ljubljana
Največja razprodala »a vsem svetu
-	radi svoje prvovrstne kvalitete -
LIPTON
tal 24i
Društvo
Lipton Ltd, London
Zastopstvo io skladišče ra Skrveniio. Hrvatsko, Slavonijo, Dahnacijo, Bosno, Hercegovino ia črno goro
Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75.
Prodaja te skladišča in direktno it Londona.
—	— Rčejo se toVatai rastopmkl. — —
Potovalne
l23 zastopn.ke
in krajevne zastopnike za vse kraje Slovenije sprejme denarni zavod. — Reflektira se le na stalne in seriozne
osebe z obširnim poznanstvom. Ponudbe pod »Denarni zavod« na upravo lista.
O carini en je
vseh uvoznih, fevnznih in tranziti.ih pošiljk oekrbt hitro. «krttoo tn po nainiiji tarifi «AJIKO T11RK. carinski posrednih. Ljubljana. Ma<arykt»va centa 9 (nasprnti carinar-nk-e) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po mpni Ifklariranpga bl^aa in vse in-forma^ijp br^rnl^fno	'8S
NJaznanjam cenjenemu občinstvu, da se nahaja moja
krznarska obrt
sedaj na Vidovdanski cesti št. 2. Za obilen obisk se priporoča
'2320 ___ALOJZ LAMP1C.
Termin za ofertalno ponudbo radi prodaje iglastega lesa12 iz9
na posestvu gda. Ignacija Zavolovšek, Okonina, se odgodi na 25. november 1928. Gornji grad, dne 22. oktobra 1928.
Prisilni odpravnik:
Franc Kranjc, 1. r.
DooodKe ored 10. len
^ pnpteue Ur. 3*an Xah v
spominov.
Broširana vel.a Sin 30.-y v - plahto vezana S.n 40 - -
3zdala	237
Knjigarna Tiskovne zadruge v tubljani
Prešernova 54 (nasproti gl. poste)
MAKULATURNEGA PAPIRJA
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za irdustrijo
^or 4 Din
v*
večja množina na razpolago po ugodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
Gledališke odre
opozarjamo na ljudsko igro
Rokovnači
spisal Fr. Govekar lil. izdaja. Broširana knjiga velja Din 20.—.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
234
■■ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja povodom prerane smrti naše nenadomestljive blagopokojne gospe
Marije Švent
za poklonjeno krasno cvetje in za čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem našo pTisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. pevcem za ganljivo žalno petje.
Žalujoč! rodbini Svent - Bavdek.
Sinclair Gluckt
Zlati panter
32
Uarry si je nadel ime Tom 0'Dowd, jaz pa se mke nazval Mihaela Swifta. Ko sva spravila vsak svoj kovčeg v novo bivališče, sva šla nekoliko na izprehod. Naročil sem Larryju, naj bo vsak dan od desetih do dvanajstih dopoldne in od šestih do dvanajstih zvečer doma. Ostali čas lahko porabi, kakor mu drago, le policije naj se kar moči ogiblje.
Poslovila sva se drug od drugmga in odšla spat, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega. Počitka sem bil zelo potreben, zakaj Izguba krvi me je bila oslabila.
Dolgo je trajalo, preden sem zaspal. Premišljeval sem o Nataliji In o Mooreu. Vse, kar sem bil doslej dosegel s svojim iskanjem, 5e bilo to, da sem spravil še dva človeka v pogubo, namestu da 3>i bil našel Margareto.
Drugo jutro so mi prinesli zajtrk v sobo, zakaj rekel sem bil, ila so me podrli na cesti, ker sem prišel z dežele in že nisem vajen velemestnega prometa. Dobri zaitirk bi me bil skoraj sprijaznil z mojim novim položajem. Tedajci pa se mi je ustavilo oko na časopisu — in zajtrk je bil pozabljen.
Na prvi strani je bilo poročilo o zagonetnem nestanku gospodične van Cleef. Kakor po navadi je očitalo policiji nesposobnost, ker se li še ni bilo posrečilo, da bi bila pojasnila skrivnostno izginjanje gospod i č en iz dobre družbe.
Iz poročila sem posnel, da je Natalija pri gospe Fawcetteovi itožila o silnem glavobolu in prosila, naj pošljejo po taksameter, da se odpelje domov. Od tistega trenutka je niso več videli. Gospa
Fawcetteova je bila zaradi tega vsa prepadena in je odpovedala vse družabne dogovore, ker se je čutila v nekem pogledu odgovorno za to, da je bilo dekle izginilo.
Ves besen od skrbi sem hodil po sobi ter premišljeval, kaj bi mogel storiti. Strašno je vedeti, da preti ljubljenemu človeku nevarnost, in biti pri tem tako brez moči, da ne moreš ničesar storiti zanj. Vedel sem, da je gospa Fawcetteova sokriva Natašine usode. Toda dokazati ji ne bi bil mogel prav ničesar; še manj sem mogel slutiti, kam so bili spravili d«vojko.
Naposled sem izprevidel, da morem najti jasnost samo pri gospe Fawcetteovi. Neposredno se ji nisem mogel približati, ker me je iskala policija zaradi vloma pri Viningu; moja listnica s posetni-cami, ukradena po gospe Fawcetteovi, se je bila našla v Viningo-vem stanovanju — baš to mi je nakopalo sum. Toda imel sem še možnost, da izkusim kaj zvedeti od njene služinoadi. Kdo je pa vedel, ali ni Natalija celo zaprta v hiši gospe Fawcetteove — saj je bila ta odpovedala vse družabne domenke!
Vsekako nisem mogel ničesar ukreniti pred polnočjo. Upal sem, da mi potlej ne bo težko priti v njeno hišo, ki sem jo dokaj dobro poznal, in jo spet ostaviti, ne da bi me kdo opazil. Sklenil sem, da vzamem Lairryja s seboj, češ: če ga tudi ujamejo, bo šef lahko dosegel njegovo izpustitev.
Za vse slučaje je bilo potreba obvestiti šefa v Washingtonu o zadnjih dogodkih. V naši tajrni pisavi sem mu sporočil, da je Natalija izginila, da je Moore ujet in vse ostale prigode, kakor tudi svoj novi naslov. Nato sem dal čepico na glavo, da bi skril obvezo in šel oddat brzojavko.
Ko sem se vrnil domov, sem poklical Toda 0'Dowda, s prejšnjim imenom Larryja.
»Ali ste vi, gospod? Vse dopoldne sem v skrbeh čakal vašega klica.«
»Da, jaz senj, Tom, toda .gosipoda' lahko izpustite. Delavci se navadno ne ogovarjajo tako. Jelite, da ne?«
»Prav imate, gospod,« je rekel Lairry po kratkem premolku.
»Že spet ste se zmotili,« sem se zasmejal. »Cujte, Tom. Posli uspevajo in za drevi imam spet majhen opravek. Treba bo iti v hišo gospe, ki ste jo videli včeraj popoldne. Dobiva se drevi v pivnici na vogalu 14. ceste in Sedme avenije. Prinesite orodje s seboj. Ali ste me razumeli?«
»Da, gospod — Mihael, sem hotel reči. Za kakšno delo pa gre?«
»To vam povem, kadar se vadiva.«
»Kako je naslov, Miha?«
S smehom sem mu ga povedal.
»Ob kateri uri?«
»Točno ob desetih, Tom.«
»Doro, pridem. Do svidenja!«
»Do svidenja, Tom,« sem dejal in obesil slušalo.
Kosilo sem si spet naročilv sobo. Po kosilu sem poizkusil citati, a nisem mogel — misli so mi bile preveč uklenjene v moje lastne skrbi. Naposled sem si dejal, da bi bilo najbolje, če bi šel spat, ker bom moral gotovo vso noč čuti.Legel sem im kmalu zaspal.
Nekaj po desetih zvečer sem se odpravil na sestanek z Larry-jem. Rana na glavi me je še nekoliko bolela, toda jesenski veter me je osveževal in oživljal. Larryja sem našel v beznici, kakor sva se bila dogovorila; sedel sem k njegovi mizi ter poklical natakarja. Dokaj zanemarjen sem bil na oko, moja brada je bila stara dva dn in moje roke tako umazane, da me ni mogel nihče spoznati.
IDEALNI ČEVLJI t ixons*™*!™®
Doma, v trgovini in v pisarni se odpočijejo vaše noge edinoie v obutvi iz tkanine. Za jesensko sezono imo izpopolnili naše čevlje
debiitc* se nu/Selfepeciva:
4445-60602
iz žameta in lastina
Prijeten občutek
vam nudi edino ta
6445-60602	čevelj. ker osvobodi
vašo nogo utrujenosti, pri vsaki kretnji. DAME! Nosite doma> v trgovini in pisarni edino obutev iz žameta in iastina. ki jo tudi nadalje prodajamo za ceno
Din 98 —
Agiten potnik
25 do 30 let star, neožemjen, Se mogoče iz stroke kolonialnega blaga, z dobro trgovsko odgojo ki dovokjmm znanjem slovenskega in nemškega jezika, moče z dovršenim in zanesljivim dedom dobita stalno nameščanje v večjem podjetju.
Rokopisne poroudlbe s prepisi spričeval se prosi poslati pod »Marljivost 105« na Interre-klam d. d., Zagreb, Marovska 26.	1220S
Potrti neizmerne žalosti javljamo sorodmikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša preljuba mati, gospa
Ivana Ljubič.
Pogreb bo 24. t. m. ob 3'/s uri iz Cegnarjeve ulice štev. 6, k Sv. Križu.
Valentin Liubič, soprog; Berta, Minka, Tinca, hčerke.
Ha mnogobrojne želje
naSJh kfliiijemitov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu.
P. n.
lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2
Moram se Vam srčno zahvaliti za vaše preizkušeno zdravilo Figol, kj sa je preiskusiio že veiriko Število Iijudii in tudi jaz. Naročil sem 3 steklenice in 2 porabil in se prav iz bor no počutim. Ko porabim še to tretjo, bom še več naročil. Moja bolezen je tirajala preko 6 let. Sedaj vas še enkrat pozdravljam in ostajam z odličnim spoštovanjem
Josip Lažar.
Pro pove!, 11. VI. 1928.
Razem za goni navedeno bolezem je Figo<l sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t. j. želodcu im črevab ter ž njimi v zvez« bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemeroidov. Figol proizvaja in razpošilja protd povzetju
lekarna dr. Semelič v Dubrovniku 2.
Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 steki. 245 Din, 1 poskusni steklenici 40 Din.
12289-a
Izurjena
prodajalka ali pomočnik
za papirno, galanterijsko oziroma kn;igotržko stroko z dobrimi referencami se sprejme. Ponudbe s prepis spričeval in sliko na upravništvo tega lista pod »Galanterija 46". Istotam ie tudi mesto blagainičarke.
Zahvala.
H
Staro renomirana tvidka
. Urbas
lastnik: Miroslav Urbas
kot prva in najstare ša izde-lovalnica in razpošiljalnica
priporoča 12R9
PRISTNE
priznano kot specijaliteta izdelane zajamčeno samo iz svinjskega mesa
lastnega izdelka
- LJUBLJANA -
samo
SSomSkova ulica štev. 13
po eg Mesine elektrarne
Brzojav: URBAS LJUBLJANA Telefon itev. 3322
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPRFnUJE!
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene hčerkice
REGINICE
se vsem, posebno učiteljskemu zboru Žalske ljudske šole in njeni razredniki naitopieie zahvaljujemo, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so jo spremMi na zadnji Poti.
Žalec-Vrbje, dne 22. oktobra 1928. 12342a
Žalujoča rodbina Debič - Vrečer.
St. 37.347J28. ref. IX.
i Ju
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje
dobavo Štedilnikov, peri in parliEtou
za novo mestno stanovanjsko hišo na Poljanah.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 211., dne 3. novembra 1928 do 11. ure dopoldne.
Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu od 24. oktobra 1928 dalje.
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 19. oktobra 1928.
Zahvala.
123 6
Ob prezgodnji in bridki izgubi našega dobrega, skrbnega soproga in očeta, blagopokojnega
Mihala Fonda
Izrekamo tem potom naj>iskreneLišo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bol. Zahvaljujemo se prečastitima gg. župnikoma Grofcelšek-u itn vpokojenemu župniku iz Polzele: gg. zdravnikoma dr.Tajnšek-u, Sv. Paul: dr Novak-u. Vransko, ki sta ga zdravila, dalje Požarni brambi Gomiljsko. Trnava, Grajska vas in pevskemu zboru Sv Jur ob Taboru. Trnava in vsem gostilničarjem in sorodnikom ter darovalcem vencev in cvetja in sploh vsem, ki so ranjkemu izkazali čast na njegovi zadnji poti.
Gomilsko, 21. oktobra 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LfUBLfANA, Prešernova ulica 50 lastnem poslopju)
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev de vlz in valut borzna naročila oreduinr in krediti vsake vrste eskomo« in in kaso menic ter nakazila v tn- In Ino zemstvo sate • s itd itd
Brzojavke: R redit L) n h liana — T*>lefnD St 2040 24K7	»ntonjrbap 270fl 9W¥
Urejaj« Dmnvm iUrljcoi Itaaj* za> koozuraj »Jutra* AdoU kU*ukai. Z« Narodno tufcarao d, d. KcM tMua«ji tru* Jeter**. Z«
*« jeutig<m>rec Ajojijj No* a*. V« • LJubljani