P.b.b
kulturno -politično glasilo
če potrebujete apno, ga še danes naročite pri zastopniku
Jožefu Blažeju
LETINA, pošta Šmihel pri Pliberku Na željo takojšnja dostava na dom
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV./ŠTEVILKA 10
CELOVEC, Dne 11. MARCA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
Volili bomo listo 5 —
Koroško volilno skupnost!
14. marca so na Koroškem deželnozborske volitve. V ta namen je bila vložena tudi lista »Koroška volilna skupnost«. To predvsem zato, ker smo prepričani, da bodo interese južnega dela Koroške najbolje zastopali naši ljudje, ljudje, ki živijo med nami in zato do zadnjega poznajo naše skrbi in težave. S svojim dosedanjim življenjem so dokazali, da so značajni, skoz in skoz pošteni ter jim moremo zato tudi v vsakem oziru zaupati. Od njih se še nihče ni obogatil na račun drugih, temveč jih je vodila pri njihovem delu vedno le misel, kako našemu človeku na najboljši način pomagati. To posebno v občinah, kjer se mnogi izmed njih zavzemajo v občinskih odborih za interese našega človeka.
To velja predvsem za nosilca liste »Koroška volilna skupnost«, pliber-škega podžupana Mirka Kumra. Je to mož poln življenjskih izkušenj. Za blagor našega ljudstva deluje na številnih mestih. Predvsem pozna kot kmet skrbi in težave delovnega človeka. Dolga leta je bil zastopnik Deželne kmetijske zbornice v Celovcu, sedaj pa se zavzema za interese kmečkega prebivalstva v okrajni kmetijski zbornici v Velikovcu. Kot pliberški podžupan pa je neštetokrat dokazal, kako mu je blagor preprostega človeka pri srcu. V prepričanju, da bo nosilec »Koroške volilne skupnosti« tudi v deželnem zboru najbolj pošteno in nesebično zastopal interese južnega dela naše dežele, mu bomo izrekli pri volitvah 14. marca zaupanje s tem, da ga bomo v deželni zbor volili.
Naš glas Koroški volilni skupnosti!
Navodila za volitve
Ker ne bodo v vseh občinah volilni lokali, kjer boste volili, enako dolgo odprti, Priporočamo našim volilcem, da gredo po možnosti že kar dopoldan na volišče. Na vsak način se zanimajte, kako dolgo bodo v vašem kraju volilni lokali odprti.
Pri volitvah dobite v lokalu od predsednika volilne komisije glasovnico (volilni bst) s kuverto. Nato greste v volilno celico ter naredite križ v krogu, ki je v isti vrsti kot številka 5, torej številka naše liste. Ko ste glasovali za Koroško volilno skupnost (Karntner Wahlgemeinschaft) de-nete glasovnico v kuverto ter jo izročite Predsedniku volilne komisije.
VOLILNE PRIČE
Te dni bo dostavljeno našim volilnim pričam po občinah pismeno, da imajo pravico zastopati v volilnih lokalih Koroško volilno skupnost. Priče smo javili iz Celovca okrajnim volilnim uradom v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in Šmohorju.
DA BODO VSI VOLILI
mora biti naša skupna zadeva. Poskrbimo, da bo volil vsak naš človek našo listo!
V vseh občinah Koroške je na uradni glasovnici v 5. vrsti tudi „KOROŠKA VOLILNA SKUPNOST'4 (Karntner Wahlge-meinschaft (KWG). — Povsod morete torej voliti našo listo!
Mirko Kumer našim volivcem
Korošci, rojaki!
Vse stranke se potegujejo za naše glasove. Vse trdijo, da bodo naše koristi pri njih najbolje zastopane. Ne verjemite jim, kajti iščejo le svojo korist! Nobena stranka nima našega človeka na takem mestu na kandidatni listi, da bi bil izvoljen v deželni zbor.
Nam tuji poslanec pa naših koristi ne bo znal niti hotel zagovarjati. Potrebujejo samo naše glasove. Teh jim mi ne bomo dali, ker bi bili naši glasovi proč vrženi.
Zato volimo svoje zastopnike, domačine.
Izprašajmo svojo vest, poslušajmo glas svojega srca in razuma! Ta nam pravi: Zakaj bi dajali glasove onim, ki nas ne upoštevajo? Volimo svoje!
Vprašajmo se: Kaj je več — narod ali koalicijska stranka? Nimamo dveh glasov, da bi enega dali stranki, drugega pa narodu! Treba se bo odločiti za eno. Odločili se bomo za narod. To nam veleva naša narodna čast.
Z nami so vsi dobromisleči ljudje na naši zemlji. Z nami je naša mladina, kateri pripada bodočnost.
Volimo tako, da se nam naše mladine ne bo treba sramovati!
Volimo Koroško volilno skupnost — listo 5!
Poziv slovenskih visokošolcev
»KOROŠICE, KOROŠCI!
Prihodnjo nedeljo, 14. marca, pojdemo volit. S svojim glasom bomo soodločali o bodočnosti v naši deželi za dobo petih let. Oddali bomo svoj glas tako, kakor zahteva naš čut odgovornosti, kakor nam to narekuje zdrava pamet pa srce in naša ljuba domačija.
Ne bi bilo prav, če bi mi mladi hoteli razkladati o rečeh, v katerih nam še manjka življenjskih skušenj. Dobro pa vemo in stokrat smo izkusili, ravno mi — študirajoča mladina, ki se šola na avstrijskih visokih šolah v Innsbrucku, Gradcu in predvsem na Dunaju, koliko pomeni, če človek zna že z doma dva jezika. Mi vemo, ker smo občutili, koliko truda je treba, da se človek pošteno nauči tujega jezika. Naši nemško govoreči prijatelji nas zavidajo, da že iz ljudskošolskih klopi prihajamo z znanjem dveh jezikov.
Danes se svet zaveda zmerom bolj, kako važni so tudi slovanski jeziki. Pred nekaj tedni je profesor dunajske univerze izjavil, pred 1000 študenti, da bo bodoča mladina morala znati vsaj tri jezike, in poudaril, da mora biti eden izmed njih na vsak način slovanski. Naši avstrijski domovini so nujno potrebni ljudje z znanjem slovanskih jezikov. Nevtralna Avstrija kot dežela sredine že po svoji legi goji močne gospodarske in kulturne stike z zapadnimi pa vzhodnimi državami.
Ni človeka, ki bi mu bilo žal, da zna en jezik več kot drugi; dosti pa je ljudi, ki globoko obžalujejo, da jih starši niso priučili svojega podedovanega jezika. Mi Korošci se nikoli nismo branili jezika naroda-sose-da, hočemo pa biti veseli naše »slovenje" besede. Vsi tudi dobro vemo, da naši domači besedi ni bilo milo sojeno. Ljudje, ki nam skušajo vzeti naš domači jezik, čisto gotovo niso naši prijatelji, niti prijatelji Avstrije niti naše koroške domovine.
Ohranimo svojim otrokom »Slovenjo" besedo! Ne bomo zapravljali te naše bogate dediščine, da nas zanamci ne bodo obsojali za takšen nepopravljivi greh. Dali bomo svoj glas domačemu človeku, ki najbolj pozna resnične potrebe naših krajev. On ve za vse skrbi kmeta in delavca. To je izkušen mož v občinski in deželni politiki. Podprimo listo 5 s podžupanom velike pliberške občine Mirkom Kumrom-črčejem na čelu! S tem podpremo v obeh vodilnih strankah tiste sile, ki so za enake pravice in dolžnosti v deželi, ki so za notranji mir, za skupno delo in pravi napredek v naši skupni koroški domovini.
KOROŠICE! KOROŠCI! Zato pričakuje študirajoča mladina iz vaših vasi, da boste dali tudi vi svoj glas za KOROŠKO VOLILNO SKUPNOST / KARNTNER WAHL-GEMEINSCHAFT, za listo Mirka KUMRA — po domače CRČEJA.
Za slovenske visokošolce na Dunaju:
Jože Wakounik.“
Dunaj, marca 1965.
Pri volitvah volimo z uradno glasovnico. To glasovnico dobimo na volišču.
Naša lista — lista 5!
Dr. Kreiskv v Celovcu
V četrtek, dne 11. marca, je bil razgovor avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega s predstavniki koroških Slovencev v prostorih koroške deželne vlade v Celovcu. Ker smo zaključili številko že v sredo, bomo poročali o razgovorih v prihodnji številki »Našega tednika".
Dr. Kreisky je zadnjikrat sprejel delegacijo Slovencev ob koncu leta 1963, tokrat pa 3 dni pred deželnozborskimi volitvami.
Politični teden
Po sveio
NEPOSREDNA POGAJANJA
AVSTRIJE Z EWG
Po več kot triletnem prizadevanju Avstrije so pretekli teden članice Evropske gospodarske isfcuipnosti (EWG = EGS) dale naši državi mandat '(pooblastilo) za neposredna pogajanja s to skupnostjo. Pogovori bodo že verjetno v najkrajšem času, poročajo iz Bruslja, vendar 'bodo natančen datum šele določili.
Takoj po objavi tega za Avstrijo tako ohrabrujočega uspeha v Bruslju, je zvezni kancler dr. Klaus izjavil, da pomeni ta uspeh plod dolgotrajnih 'in žilavih naporov avstrijske vlade. Posebna zahvala za uspeh gre. ministru za trgovino dr. Boefcu, da smo dosegli ta uspeh.
Trgovinski minister dr. Bock je ugotovil, da Avstrije pri tem ne zadene nobena krivda, če .so se pogajanja vlekla več kot tri leta. To dejstvo je utemeljeno ne le v splošno političnih razmerah, ampak tudi v obilici stvarnih težav, ki smo jih morali premostiti.
Podelitev pooblastita za začetek pogovo-rov bo naljbrže na podlagi neke carinske zveze, toda to še ne pomeni, da bi bil končni rezultat pogajanj dejansko neka čista carinska zveza. Bolj verjetno je, pravijo naši izvedenci, da bodo morali pravni pp-iložalj, ki ga bo dobila Avstrija znotraj Evropske skupnosti, točko za toičko obdelati in da že v naprej ni možno reči, kakšen bo končni rezultat teh pogajanj.
Vsekakor 'bodo naši stremeli zn svobodno trgovino med skupnim trgom in Avstrijo, in sicer s težnjo po medsebojnem znižanju carin in odpravo drugih trgovskih zaprek, kot na primer zneskov in deležev.
Sledeče točke bodo verjetno obravnavali pri pogovorih med Brusljem in Dunajem:
O odstranitev 'trgovinskih ovir, kot na primer carine in količinske omejitve;
•	mere za preprečenje diskriminacije v medsebojnem tekmovanju, pri čemer naj bi dobila Avstrija neko avtonomijo pri izbiri sredstev;
•	razmerje Avstrije do Evropske gospodarske skupnosti, naj bi pravno uredili;
e uvedba poravnalnega postopka v zvezi z evropskim sodiščem.
Kakor je trgovinski minister dr. Bock še dejal, bodo morale članice Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju pri pogajanjih upoištevati predvsem dejstvo, da je Avstrija nevtralna dežela. To pomeni, da bodo morali Sklepati o pogodbi „posebne vrste". 'Preden pa .bo prišlo do tega, gotovo ne bo enostavnejše kot delo, ki smo ga morali v teh letih izvršiti. Zato bosta morali obe strani pokazati vztrajnost in pripravljenost poravnave.
BELA KNJIGA O JUŽNEM
VIETNAMU
Pisali smo že, da je prišlo v Južnem Vietnamu do novega državnega udara (desetega), ki pa se je ponesrečil. General Khan, iki je prišel pred mesecem na oblast, se ni mogel dolgo obdržati na vojaškem krmilu. Skupina mlajših generalov ga je prisilila, da je odstopil. Zdi se, da so Združene države z mladimi generali kar zadovoljne. General Khan pa je moral vojaške zadeve prepustiti mlajšim tovarišem, njega samega pa SO' imenovali za potujočega veleposlanika. Ta je že odpotoval iz Sajgona. Prva njegova postaja je bila Rim. Tu je general Khan izjavil, da bo obiskal še Pariz in Združene narode, da bi tamkaj obrazložil pomembnost narave in stopnjo komunističnega vtihotapljanja v Južnem Vietnamu.
Združene ameriške države .so predložile pred kratkim varnostnemu svetu Organiza-ci|je združenih narodov „Beilo knjigo", v kateri obtožujejo Severni Vietnam vojaškega vmešavanja na ozemlju Južnega Vietnama. Iz objavljanih dokumentov je razbrati številne obtožbe na račun hanojske vlade, ki pošilja vojaštvo in orožje gverilcem v Južnem Vietnamu. Iz celotnega poročila izhaja močno resna ugotovitev ameriške vlade, da je namreč vtihotapljanje vojakov in orožja iz komunističnega ozemlja v Južni Vietnam tako olbseižmo, da ga je nemogoče zadržati z navadnimi vojaškimi operacijami.
„Bela knjiga" nadalje zatrjuje, da je pošiljanje orožja gverilcem zmerom bolj množično, tako da ne gre več za notranjo gverilsko' zadevo Južnega Vietnama, marveč
za resnični poskus in podporo Severnega Vietnama, da bi na ta način uničili svobodo im neodvisnost saigomsfce vlade in Južnega Vietnama sploh. Zaradi teh dejstev bosta sajgonSka in ameriška vlada še na-daljje podpirali obrambo Južnega Vietnama.
NASSER OBIŠČE VZHODNO
NEMČIJO
Vodja Vzhodne Nemčije je minuli teden zapustil Egipt. Pri slovesu se je poslovil od njega sam egiptovski predsednik Nasser in večina njegovega kabineta. Malo pred odhodom so sporočila, da je Walter Ulbricht povabil Naserja, naj obišče Vzhodno Nemčijo, nakar je ta .povabilo tudi sprejel.
V	skupnem sporočilu je rečeno, da Vzhodna Nemčija podpira stališče Združene arabske republike im Arabcev sploh nasproti Izraelu. Napadalne načrte imperializma, ki jih je ustvaril Izrael, kot odskočna deska proti pravicam arabskih ljudstev, je voditelj Vzhodne Nemčije obsodil. Tako so v celoti prekleli v skupnem sporočilu tudi izraelski načrt o odvajanju jordanskega vodovja. Opazovalci so mnenja, da je .ta Ul-brichtova izjava plačilo za visoko priznanje Naserjevo vodji Vzhodne Nemčije, kar je prišlo do izraza v povabilu Egipta.
V	sporočilu pa sta se olba voditelja le površno dotaknila nemškega vprašanja. Egipt zastopa namreč stališče, da ie združitev obeh delov Nemčije stvar celega nemškega naroda. Vprašanja medsebojnih diplomatskih zastopstev niso v sporočilu nič omenili. Prav tako se niso dotaknili v sporočilu pošiljanja nemškega orožja Egiptu, ki je pravzaprav sprožilo krizo med Bonnom .in Kairom.
Vzhodnonemški zunanji minister Bolz je izjavil pred odhodom novinarjem, da je bil obisk v Egiptu z državniškega stališča silno pomemben, dalje, da .sta oba državnika izdala Skupno sporočilo, ga tudi podpisala im da sta Oba podpisa eden zraven drugega.
NEMŠKA ŠPIONAŽA V EGIPTU
Iz Kaira poročajo, da so egiptovske oblasti razbile neko špionažno mrežo, v kate-
ro so bili zapleteni zahodnonemški teroristi pod vodstvom Wol.fganga Lotza. Naloga te špionažne mreže je bila ustrahovati v Egiptu bivajoče nemške znanstvenike. Tako je poslal glavni špiom Wolfgamg Lotz nek eksplozivni paket znanstveniku dr. Pil-zu. Ko je eksplodiral je težko ranil njegovo tajnico.
Wotfgamg Lotz, bi je medtem 'izginil, je bil posestnik jahalnice v Kairu. Ta je živel že od leta 1960 v Egiptu in je imel dobre zveze z višjimi krogi egiptovske policije in vojske. On kot njegovi sokrivci so bili v službi Izraela. Poleg imenovanega in njegove žene sta izginila tudi zakonca Kies.ow in Neumann.
Bonnska vlada pa je že odgovorila na obisk vzhodnonemškega voditelja Walterja Ulhrichta v Egiptu tako., da je ustavila vsako nadaljnjo gospodarsko pomoč Združeni arabski republiki.
KOSIGIN NE BO POTOVAL
Kosiigin, ki je bil posetil velesejem v Leipzigu, je dejal navzočim novinarjem: „Smo proti vsakemu turističnemu potovanju". S tem je namigaval na potovanja Hraščeva. Ministrski predsednik Kosiigin je še dejal, da sedaj še ne bo potoval v Bonn, čeprav ga je povabil zahodnonemški kancler prof. Er bard. Obiskal pa tudi ne bo še sedaj Francije. O potovanju v Veliko Britanijo pa se še pogajajo.
KoSigin je obiskal tudi berlinski zid. V Vzhodnem Berlinu se je peljal Kosigin skozi prazne berlinske • ulice, v nasprotju s Hruščeviim obiskom, ko ga je prebivalstvo še kar prijazno sprejelo. Nekaj minut se je Kosiigin zadržal na berlinskem zidu, in gledal na Zahodni Berlin, nato .pa je nadaljeval pot po Vzhodnem Berlinu.
INDONEZIJA IZSTOPILA URADNO IZ OZN
Indonezijska zastava od torka ne plapola več na poslopju Organizacije združenih narodov. S tem je uradno potrjen izstop Indonezije iz svetovne organizacije. Prav tako so zapustili Indonezijo tudi uradniki posebnih organizacij OZN. V Djakartl je ostalo isamo melkaij strokovnjakov „5vetov-ne zdravstvene organizacije", im to na proš-njo indonezijske vlade.
in pri nas v Avstriji
KDO BO DR. SCHARFOV NASLEDNIK?
V nedeljo, 28. februarja, umrli državni predsednik dr. Adolf Scharf je bil pretekli petek pokopan na Dunaju ob navzočnosti vseh vidnejših državnih organov z zveznim kancierjem dr. Klausom na čelu (on po ustavi vrši tudi posle državnega predsednika do izvolitve novega), nadalje uradnih zastopstev vseh avstrijskih dežel, zastopnikov verskih skupin, gospodarskih in kulturnih .institucij, več deset tisoč ostalih žalnih gostov kot tudi zastopnikov skoraj vseh držav sveta.
Avstrijska ustava določa, da mora zvezna vlada v slučaju smrti ali odstopa drž. predsednika čimprej določiti termin volitev novega poglavarja države. Upoštevajoč vse predpisane zakonite rolke za predvolilne priprave je najbolj zgoden volilni dan možen 9. maja t. 1., medtem ko najpo-znejši ni nič določen. Glavno vodstvo Avstrijske ljudske stranke se je glede datuma volitev odločno postavilo na stališče, da obeh republiških (državnih) proslav 27. aprila in 15. maja nikakor ne sme motiti volilna borba ali pa celo sam dan volitev. Oba omenjena dneva naj pride do izraza enotnost vseh Avstrijcev ob priznavanju k lastni republiki. Zato naj se začne volilna propaganda šele po omenjenih proslavah." Po daljših pogajanjih so na vladni seji pretekli torek določili, naj bodo te volitve 23. maja.
TEŽAVNA IZBIRA KANDIDATA
Bolj važno pa je vprašanje, kdo naj pride na to najbolj odgovorno mesto v državi. Praktično lahko postavita svojega kandidata le obe vladni koalicijski stranki OeVP in SPOe, medtem ko liberalna (FPOe) seveda nima mkatoih izgledov. Na eni in na drugi strani se je pojavilo več imen vidnih politikov-kandidatov.
Pri Ljudski stranki je bilo „v prvi sapi" imenovanih več kandidatov: bivši zvezni 'kancler dr. Gorbach, predsednik parlamenta, bivši prosvetni minister in točasni dunajski deželni podglavar dr. Drimmei in župan Innsbrucka dr. Uugger. Imenovan je bil tudi bivši zvezni kancler in točasni niž-jeavstrijski deželni glavar ing. Figi in pred-
sednik Narodne banke dr. Kamitz. Ing. Figi bi bi sicer zelo popularen 'kandidat, vendar je sprejem že v naprej odklonil zaradi bolj slabega zdravja in starosti.
Iz socialističnega 'tabora pa krožijo v javnosti sledeča imena: dunajski župan Jonas, drugi predsednik parlamenta ing. Wald-brunner, bivši župan Linza dr. Koref in končno tudi dosedanji koroški deželni glavar Wedanig. Dr. Koref, ki bi bil pravzaprav najbolj popularen, zaradi svoje starosti (74 let) tako rekoč ne pride v poštev, saj je 'zaradi tega že odstopil kot župan in zvezni svetnik. Dokončna odločitev bo znana prihodnji teden: 16. marca bo namreč v ta namen zasedalo osrednje vodstvo stranke na Dunaju.
Objektivni politični opazovalci so mnenja, da Ljudska stranka verjetno še ni imela pri 'nobenih dosedanjih volitvah za državnega predsednika tako velikih izgledov za zmago kot vprav pri prihodnjih. V socia-listilčnih krogih pa zaupajo v zmago že zaradi tako 'imenovane „teorije ravnotežja" (t. j. če je zvezni kancler iz vrst OeVP, naj bo državni predsednik socialist), če bi že ne bil njihov kandidat dovolj popularen. V Ljudski stranki pa so mnenja, da nikakor ni nujno, da bi to dosedanje dejstvo moralo hiti neizpramenlijivo načelo notranje politike; kajti če naj velja ta teorija, potem predsedniške volitve sploh niso potrebne in bi bilo škoda velikih stroškov zanje!
Zato se je OeVP odločila, da postavi svojega kandidata, in sicer bivšega kanclerja dr. Alfonza Gorbacha. Pri njem so namreč sedaj našli posebno privlačno točko, ki naj bo lastna vsakemu šefu države: spravljivost im .popustljivost, kar so mu bolj radikalni somišljeniki v OeVP v času, ko je bil šef vlade, očitali Ikot slabost. To dejstvo bodo sedaj lahko 'izkoristili kot pozitivno propagandno točko za sebe. Poleg tega je dr. Gorbach znan kot lahko dostopen značaj in dobrodušne narave; on dobro razume težnje in skrbi tako meščana kot tudi podeželana.
ALI RES NI
AVSTRIJSKE DRŽAVNE ZAVEDNOSTI?
V zveži s smrtjo državnega predsednika dr. Scharfa in 'žalovanjem za njim pa bi radi dodali tole, za koroško' iglavnO' mesto Ce-
SLOVENCI
domu in p o sovin
Josip Vidmar dopisni član Romunske Akademije
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Josip Vidmar je bil izvoljen za dopis,nega člana Romunske akademije znanosti in umetnosti. To mu je pred kratkim sporočil predsednik romunske akademije Ilič Murgulescu.
Slovenski pesniki v nemškem prevodu
Tednik za kulturno politiko, umetnost in znanost „Sonntag” ki izhaja v Vzhodnem Berlinu, je posvetil v .tretji letošnji številki tri strani sodobni jugoslovanski liriki. Med njimi zastopajo Slovence: Kajetan Kovič („Jesen mrtvih vojakov”), Lojze Krakar („Fantazija”) in Tone Pavček („Prcproste besede”).
Pesmi slovenskih lirikov je prevedel Manfred Jahnichen, docent Humboltove univerze v Berlinu, ki je tudi pripravil večji izbor iz proze Ivana Cankarja.
Cerkveno odlikovanje
Pretekli mesec je buenosaireški nadškof kardinal Caggiano izročil glavnemu dušnemu pastirju za slovenske izseljence v Argentini g. Antonu Oreharju cerkveno odlikovanje s častnim naslovom monsignor. Kardinal je nato v razgovoru omenil, da je v teku zadnjega koncilskega zasedanja v Rimu zaprosil papeža, naj bi podelil ta častni naslov g. Oreharju iz dveh razlogov: ker skrbi nepretrgoma od leta 1948 z vso vnemo za dušni blagor slovenskih izseljencev v Argentini in ker ves čas izredno modro in učinkovito povezuje slovenske duhovnike istotam.
Umrla je stoletna žena
V tržaški bolnišnici je umrla 26. februarja Alojzija Klun z Vernielisa, najstarejša žena v ro-janški župniji. Stara je bila sto let, 8 mesecev in 17 dni. Do zadnjega je ohranila duševno svežost. Zanjo veljajo gotovo svetopisemske besede, ki hvalijo močno ženo, katere veljava je neprecenljiva. Molitev ji je bila v oporo v vseh življenjskih prezkušnjah, ki jih ni bilo malo. Živela je iz vere. Velika je bila njena ljubezen do materinega jezika. Boleče je občutila izumiranje domače govorice. Dolgo vrsto let je bila zgledna članica ro-janske Marijine družbe, ki jo je ohranila v najlepšem spominu.
t Inž. Albin Mozetič
Iz Londona je prišla žalostna vest, da je po kratki bolezni na posledicah možganske operacije umrl goriški rojak inženir Albin Mozetič. Bil je nečak še živečega škofa na otoku Krku dr. Jožefa Srebrniča. Star je bil komaj 51 let.
P. Prešeren — umrl
Iz Runa je prišla žalostna vest, da je umrl jezuitski pater Anton Prešeren. Novica je izare-nadila vse, ki smo ga poznali, kajti še prejšnji teden smo brali, da se je njegovo zdravstveno stanje — pred letom dni ga je zadela možganska kap — v zadnjem času rahlo zboljšalo.
lovec ne posebno častno dejstvo. Vsi smo se zavedali in vemo', da je umiri poglavar države, iki je bil bolj ali manj v vseh političnih taborih 'priljubljen in 'spoštovan zaradi 'Svojega preprostega značaja in nepri-stranosti, iki naj bi bila lastna zlasti vsakemu vodji države. Kot menda po vseh krajih Avstrije je bilo tudi v Celovcu naročeno obesiti po vseh javnih poslopjih žalne zastave (ali državne na pol droga); lastniki zasebnih hiš pa iso bili 'povabljeni, naj storijo isto.
Ko pa je človek hodil prejšnji teden po celovških ulicah — po drugih mestih verjetno ni bilo nič drugače —, se je moral zlasti v petek, na dan pogreba, začudeno vpraševati,, da M je res v nas tako malo avstrijske državotvorne zavesti, da :se ne upamo na zunaj pokazati žalovanja ob smrti državnega poglavarja! Izgloda, da je to storil celo le malokateri pokojnikov strankarski, t. j. isodaliistični somišljenik. Po zunanjih znakih žalovanja sodčč, je torej treba z obžalovanjem ugotoviti, da je bila po naših cestah približno ista slika kot v nekaterih, sosednih državah, kjer je vrhovna državna oblast tudi izdala nalog, da obesijo zastave na javnih poslopjih v znak žalovanja za pok. dr. Scharfom. Inozemski obiskovalci celovškega mesita, ki so bili prejšnji teden še posebno številni, so to Ce-lovčancm v nečast lahko ugotovili!
Omenimo naj še, da je videti približno isto sliko državne nezavednosti na dan avstrijske, torej državne zastave, medtem ko je ob kakih drugih manj pomembnih prilikah dosti več zastav po hišah!
Volitve v deželni zbor leta 1927
BILO JE SPOMLADI
Leta 1927 so bile razpisane volitve za 24. april. Slovenci smo se nanje živahno pripravljali. Sredi marca je bil občni zbor političnega in gospodarskega društva v Mohorjevi hiši v Celovcu. Tam so govorili in poročali poslanec dr. Petek, poslanec č. g. Poljanec in društveni tajnik č. g. Starc. »Koroški Slovenec" z dne 23. marca 1927 poroča: „G. Poljanec je optimist in veruje v naš napredek, č. g. Starc je najprej prosil, da se udeleženci spomnijo volilnega sklada. Slovenci, volitve bodo. Volitve stanejo denar. Druge stranke imajo za seboj ali bogataše, mogočneže ali pa organizirane mase, ki jim dajo za boj milijone šilingov. Mi državi in deželi samo plačujemo, od obeh pa nič ne dobimo. Mi bi tudi radi kaj dobili. To pa dosežemo samo s pomočjo poslancev, ki jih bomo volili. Prosim vas, prispevajte v volilni sklad." Nato je Starc dejal: „Naš program ima načelo, da je vera življenskega pomena za obstoj koroških Slovencev in naša opora, naš dom in naša zemlja. Vera in dom, brez teh ni obstoja, zato se bijemo do zadnjega in predvsem pri volitvah. Morda bi se dalo za ta načelen boj nasloniti na kako sorodno stranko. A vsaka stranka, ki bi šla rada z nami z ramo ob rami, bi morala spoštovati eno: da smo Slovenci in da nam je treba ugoditi naše elementarne narode zahteve!... Eno pa velja: v volilni boj bomo šli z eno željo: svojemu ljudstvu hočemo koristiti vsi v enem prepričanju, da nas na podlagi našega programa druži edinost."
Samostojno v volilni boj!
Naslednja številka »Koroškega Slovenca" z dne 30. marca 1927 piše na prvi strani čez vso stran med drugim tudi sledeče:
»Zopet nam je dana prilika, poslužiti se najuspešnejše priložnosti, da dvignemo glas za naše pravice. Glasovnica v roki je najboljše orodje za podporo in dosego naših zahtev... Naša zdrava zavednost in zna-čajncst je nas ohranila, plebiscit in trpljenje po njem je nas utrdilo. Vse to nam je dalo ugled pred Nemci in pred svetom. Od raznih nemških strani prihajajo glasovi, ki zahtevajo rešitev naših zahtev. V kolikor je bilo govora o kulturni avtonomiji, smo mnenja, da je narodu podlaga enotni jezik, vzgoja mladine v narodnem jeziku, narodni duh in tradicija narodne kulture, ne pa, politična pripadnost... Vsled tega vztrajamo na dosedanji poti in gremo spet samostojno v volilni boj. Tudi vsakdanje življenje nas sili k samostojnemu nastopu... Gospodarstvo v našem ozemlju je v primeri z nemškimi deli dežele silno zanemarjeno ... Edina stranka, ki ni kriva teh žalostnih razmer, je naša koroška slovenska stranka. Vsak čas je bila in bo pripravljena na sodelovanje s strankami in osebami, ki pošteno in odkrito hočejo rešiti naša narodna in gospodarska vprašanja."
Kdo je takrat kandidiral?
6. aprila objavlja »Koroški Slovenec" listo za volitve v aprilu 1927. »Vsem našim volilcem! Koroška slov. stranka je postavila sledeče kandidate: Za državni zbor: Poljanec Vinko, župnik v Škocijanu in Vošper-nik Ivan, posestnik v Podravljah. — Za deželni zbor pa: 1. Starc Ivan, župnik v Hodišah, 2. Dr. Franc Petek, zdravnik v Velikovcu, 3. Vošpernik Ivan, posestnik v Podrav-!jah, 4. Poljanec Vinko, župnik v Škocijanu, 5. Gastl Anton, kmet v Štebnu pri Maloš-čah, 6. Kraiger Ferdo, kmet v Štebnu pri Maloščah, 7. Ogris Janko, kmet v Bilčovsu,
8.	Wastl Martin, posestnik v Dobrli vasi."
13. aprila 1927 beremo v »Koroškem Slovencu": »Koroški Slovenci, kako bomo volili? ... Kaj pa vi, slovenski delavci? Ali je res socialna demokracija to, za kar se vedno izdaja, namreč edina rešiteljica delavstva? Vsled silne svoje agilnosti se je posrečilo soc. demokratom, da so tekom časa dobili razne korporacije, kakor akcijo za pod-
poro brezposelnim, invalidom, vdovam, sirotam ... Toda te podpore so deloma državni, deloma občinski, deloma tudi vaš denar...“
Korošci, Korošice!
Tako začenja zadnja številka »Koroškega Slovenca" pred volitvami. »Če smo verni kristjani, če ljubimo svoje slovenske matere in jih nočemo zatajiti, če hočemo braniti naše kmete, delavce in rokodelce na deželi, tedaj volimo edino domačo krščansko narodno »Koroško slovensko stranko". Ne dajmo se zapeljati po obljubah naših sedem nasprotnih strank. Zaupajmo svoje glasove le svoji domači stranki!"
»Vse nasprotne stranke agitirajo s tem, med našim ljudstvom, da smo sami preslabi in da z dvema poslancema ne moremo ničesar doseči. Zato naj oddamo svoje glasove nemškim strankam. Vprašajmo se samo: Kdo nas bo zastopal? Ali se bo nemški poslanec oziral na slovenske volilce, ko je bil predvsem od Nemcev voljen? Nemci nimajo smisla za to, da bi se brigali za naše kraje."
»Kdor je mislil dobiti slovenske glasove brez protiusluge, ta se je zelo zmotil. Naše nastopanje ni nikakor prazna ali škodljiva demonstracija. Zadržanje vseh nemških strank nas sili, da se borimo ne samo za svoje politične, ampak tudi za svoje človeške pravice in svoje dostojanstvo.
Poziv ženam
Žene! Stara navada je slovenska, vaša molitev je slovenska in vaš govor je slovenski. Zato mora biti tudi vaša odločitev sa-
Knjižne
TRPEČE OBLIČJE, zbirka postnih nagovorov, isipiiisal dr. Jalkoib KoHairiič, C. M., 128 slbranii, lizišla v zailožlbi malše Dnužibe sv. Mohorja v Celovcu. — Ob začetku posta je ta lepa knjižica prav posebno dobrodošla za premiSljeivainje vsakemu fcrilsttljainiu. Po* naših krajih radi opravljamo polboižnost v čast »Božji glavi", v čast trpečemu Zveličanju. Letos imamo na razpolago za to pobožnost lepo knjižico, ki ji ni primere v vsej povojni nabožni literaturi. Hvaležni smo g. misijonarju, da nam je v njej podal soliden , nauk. Kdor bo to knjižico prebral in premislili, bo videl, da pobožnost v čast »Božji glavi" temeljil na zdravem nauku. Vsem, ki si žele postnega branja, jo toplo priporočamo. Opozarjamo nanje vse č. gg. duhovnike, č. sestre in vse bogoljiulbne duše. Cena knjižice: 22.— šil. ter še nekaj za poštnino.
NAVODILO (Instrukcija) za obnovo bogoslužja. Knjižica, ki jo je Izdala papeška kongregacija v Rimu, je izšla tudi v slovenskem prevodu in jo dobite v naši Mohorjevi knjigarni. Cena 15.—šil. Na to brošuro posebej opozarjamo, ker smo pred obnovo mašnega obreda in na začetku izvajanja sklepov vatikanskega cerkvenega zbora ©lede bogoslužja, škofje so na koncilu izdelali im izglasovali vrsto sklepov glede bogoslužja. Posebni komisiji so poverila nalogo, da pripravi tozadevna navodila. Ta je
Nove
Založništvo tržaškega tiska v Trstu je izdalo pred kratkim knjigo Ivan Trimko. V spomin stoletnice rojstva in desetletnice smrti pesnika in buditelja beneških Slovencev je profesor Andrej Budal z,bral vse, kar je bilo raztresenega po raznih knjigah in listih o njem v eno knjigo.
Knjiga ima 314 strani s 14 ilustracijami. Življenjepisu sledijo Trimikove poezije kot so izšle 1. 1897. Ker pa je pesnil tudi kasneje za razne liste in koledarje, je v knjigi zbrano tudi to.
Naravne in preproste so črtice Naši paglavci. Pisal jih je za rojake, da so se olb njih učili brati. V glavnem so to doživljaji iz pisateljevih mladih lat. V zadnjem
mo za slovensko stranko, ki trdno zastopa naše podedovane pravice."
Nastop je bil uspešen
Pri volitvah 24. aprila 1927 »smo si v tretjič priborili z volilnim listkom v roki dvoje mest za deželni zbor. Naša kandidata g. župnik Starc ter g. dr. Petek sta izvoljena," piše »Koroški Slovenec" 27. aprila 1927. »Gotovo lep uspeh, ako pomislimo, da so nam stale nasproti vse stranke in z živahnostjo agitirale po naših krajih proti nam. Vse nemške stranke so izdajale slovenske lepake, ki so bili naperjeni proti nam v sladki nadi, da nas odvrnejo od naše stranke ... Neznatno število je odpadlo, ne mogoče iz nasprotstva, ampak zaradi slabe udeležbe. Zato pa imamo razveseljiv napredek v nekaterih občinah Podjune, zlasti v Škocijanu, Dobrli vesi, Rikarji vasi, Globasnici, Selah.
4. majnika 1927 poroča naš list podrobno o volitvah. Ko analizira list »Koroški Slovenec" potek volitev, pravi to-le: »Mi dosežemo samo to, kar si sami priborimo in ustvarimo!"
To vidimo najbolj jasno na primeru naše gimnazije. V istem članku o deželnozbor-skih volitvah leta 1927 nadaljuje namreč pisec, da bi Slovenci tudi gimnazije ne smeli zanemarjati, »kjer bi moralo biti letno najmanj 15 naših študentov...“
To je bilo leta 1927. Danes, leta 1965, imamo koroški Slovenci lastno slovensko gimnazijo, ki jo obiskuje 360 dijakov in dijakinj ter poučuje na njej 20 naših profesorjev in profesoric. Vse to so sadovi slovenskega narodnega idealizma!
novosti
svojo nalogo v iglavmem že feviršia lin izdala »Navodilo", v katerem podrobno določa, kako naj se sedanje bogoslužje utsmeni, preuredi in prilagodi novemu času. Kdor hoče vedeti, kaj je vse 'določeno, naj kupi to knjižico! Gg. duhovniki jo bodo radi vzeli, čeprav imajo latinsko oziroma nemško-. Je pomembna zaradi domačih izrazov, ki so v njej. Ker niso imeli v sememiišču priložnosti, da bi se izvežbali v vsem danes potrebnem Slovenskem izrazoslovju, ijiim nudi ta knjižica možnost, da zvedo za ta ali oni domači izraz. Isto velja za bogoslovce. Jo pa toplo priporočamo tudi vsem našim laikom, ki pravijo, da so verni, V prvi vrsti je namenjena izobražencem. Priporočamo jo našim učiteljem in učiteljicam, profesorjem in profesoricam, pa tudi akademikom. Odprta jim bo pogled na daljnosežne sklepe in iz nje bodo spoznali smer, ki jo' je koncil izbral za obnovo 'tako važne reči, kot je bogoslužje. V knjižici ni govora le o- maši, ampak tudi o zakramentih, o cerkvah din še o marsičem. Tudi ni ta knjižica kakšno dolgo razpravljanje1, ampak praktično podajanje najrazličnejših navodil. Vse je aktualno. Nedavno so imeli v Celovcu sestanek arhitekti im razmišljali ob predavanju in slikah razvoj bodoče cerkvene arhitekture v luči teh navodil. Vsak naš izobraženec bo vesel te brošure.
knjige
delu knjige je tudi narodno MagOi. Popisana je podrobno Beneška Slovenija ter Rezija.
Lep članek je posvečen tudi kaplanu Petru Podreki, Iki je še pred Trinkom budil in učil beneške Slovence.
Knjiga je lep pregled Triirikovega genialnega dela, njegove osebnosti in njegovih ciljev. Ilustracije knjigo poživijo'. Žal je pri
9.	ilustraciji pomota. Trinku ni pisal omenjenega pisma prof. Anton Janežič (bil je že zdavnaj mrtev), temveč tajnik Simon Janežič. Iz tega je razvidno, da so bile slovenske dežele zmeraj med seboj v stiku. Predvsem jih je povezovala Družba sv. Mohorja. Značilno je tudi, da so se v vseh obrobnih slovenskih pokrajinah, kjer je bilo narodovo življenje najbolj ogroženo, poja-
Ljubljanska Opera v Celovcu
V	okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo letos zopet gostovala v Celovcu ljubljanska Opera. Tokrat bodo ljubljanski umetniki uprizorili rusko opero »Knez Igor" Aleksandra Borodina.
Gostovali bodo 10. in 11. aprila.
ICcatke, kuttu-Miz vesti
ZANIMIVO ARHEOLOŠKO ODKRITJE PRI RIMU
V	'dboiliioi Rima so odkrili podzemski krščanski oratorij (prostor za molitev), ki je Okrašen is freskami -iz 2. stoletja. Po ugotovitvi arheologov je bil ta oratorij prej poganski „hypogaeium (podzemeljski prostor, grobnica) napravljen v drugem stoletju pred Kristusom. Kristjani so nas.kali v mali apsidi (polkrožni prostor Okoli velikega oltarja) fresko Matere božje med dvema svetnikoma. Na Oboku pred to fresko so dobro ohranjene slike Odrešenika in Janeza Krstnika, dalje še nekega svetnika, katerega ugotovitve pa niso dognali. Na stranskih stenah so podobe dveh svetnikov na konju, verjetno sv. Jurija in sv. Demetrija.
AVSTRIJEC MAJEK USPEŠEN
Že v prejšnji števililM smo omenili, da se je zbralo v Varšavi več kot 80 mladih pianistov na Chopinovem festivalu. Do sedaj je 'izpadla že polovica pianistov. Med onimi, ki so še ostali, je tudi Avstrijec Ro -b e r t Majčk. Konec prihodnjega tedna, t. jj. 15. marca, bo tekmovanje zaključeno. Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 40.000 poljskih zlotov.
Chopinov festival prirejajo vsakih pet let.
ANSAMBLI LJUDSKIH PLESOV NA SICILIJI
V	Agrigentu na Siciliji je bilo pred (kratkim zaključeno 12. mednarodno tefcmova-mje ansamblov ljudskih plesov. Tega kulturnega festivala se je udeležilo mnogo ljudskih plesnih skupin iz več držav, med njimi tudi iz Avstrije. Na tekmovanju je zmagal beograjski ansambel ljudskih plesov »Žika Jovanoviič-Španac". Druga je bila folklorna skupina iz češkoslovaške.
RAZSTAVA AVSTRIJSKEGA SLIKARJA
V	prostorih Avstrijskega društva v Trstu v ulici S. Nicolo 21 so odprli samostojno razstavo mladega avstrijskega slikarja God-vvina Ekharda, ki je doma iz Štajerskega. Razstava obsega 33 akvarelov, perorisb, olj in še v raznih mešanih tehnikah. Odlikujejo se po ižvimostii navdiha. Razstava bo odprta do konca marca.
GULDA KOT JAZZ PIANIST
'Slavni avstrijski pianist klasičnih glasbenih del Friedrich Gulda bo koncertiral 19. in 20. marca v Celovcu. Friedrich Gulda ni samo odličen Interpret Beethovnovih stvaritev, temveč je poznan tudi kot sijajen jazz pianist.
UNESCO PRIPRAVLJA PREGLED ZGODOVINE AFRIKE
Svetovna organizacija za kulturo, znanost in umetnost pri OZN bo v svojem založniškem programu za leto 1965/66 izdala tudi obširno zgodovino afriških ljudstev. Ta knjiga bo dopolnila dosedanjo veliko zgodovinsko zbirko v okviru UNESCO »Zgodovina človeštva in njen kulturni ter znanstveni razvoj". Drugi zvezek tega ciklusa bo izšel maja, najprej v -angleščini, nato pa v drugih prevodih.
vili duhovniki, ki so ljudstvo budili, učili, ga bodrili, z -njim šli skozi dobre im slabe čase ter mu kazali pravo pot.
Beneška Slovenija, revna deželica ob Teru im Nadiži se je po- zaslugi Ivana Trin-ka - Zamejskega začela prebujati. S svojo oporoko pa je ljudstvu pokazal tudi pot, po kateri naj hodi v bodoče. »Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v iboidoče ljubi svojo zemljo im ohram-i vero isvojih očetov, da se nekoč znajdemo v večni dom-ovini.
oflmška wtitM skufmsl" lisfa 5
ŠENTJANSKE RUTE (Umrla je Kuhlnova Mica)
Dne 6. februarja smo spremili na šentjan-ško pokopališče ženo, trpinko, pd. Kuhlno-vo Mico. Veliko je bilo pogrebcev iz šant-janške fare in okolice. Tudi iz Slovanjega Plajberka jih je bilo precej prišlo. Saj je vsak imel to blago ženo v dobrem spominu. Več kot pol stoletja je bivala na šent-janšikih Rutah. Kot mlado nevesto jo je pripeljal Miha Kohan, kjer sta sl v Rubinovi kajži ustanovila toplo ognjišče, a le kratek je bil čas njune družinske sreče. 2e prva svetovna vojna je vzela otročičem dobrega očeta in ženi ljubečega moža. Mica je morala otročičem nadomestovati očeta in mater. Imeli so, še moževo mater, za katero so skrbeli kakor svetopisemska žena vdova Ruta. Pridna kakor je bila Si je ustvarila malo gospodarstvo. Njena družina ni stradala. Saj menda ni travnika din ne njive na Rutah, kjer bi Mica ne žela ali grabila. Bila je to močna žena in kmečko delo ji je šlo od rok, da jo je bilo veselje gledati. Zraven tega pa je bila skromna in žal besede nisi slišal iz ust te blage žene in matere.
Zopet je pošiljalo, toplo sončece v njeno družino. Sin Mihe j in obe hčerki so se že sami preživljali. Pa kakor črn jastreb z neba je prihrul na to srečno družinico drugi svatovnii vihar, ki je vzel materi vdovi močno oporo edinega pridnega sina Miheja. Zopet je morala vzeti ta težki križ na svoja že oslabela ramena in ga nositi kakor njena patroma Mati vseh trpečih mater.
Njena tolažba je bila močna vera, njeno duhovno razvedrilo pa Mohorjeve knjige, Nedelja in list Naš tednik. Tudi pri kulturnih prireditvah naše Mice kot gledalke ni manjkalo. Na stara leta se je preselila v št. Janž k mlajši hčerki, da je bila blizu cerkve. Trpeči Zveličar v tabernaklju je čul prošnje uboge žene, ki jo je zadelo ve-1-feo trpljenje. Zahrbtna bolezen rak je uničila živiljenije tej močni ženi.
Njena tolažba ji je bila njena mlajša hčerka in njen mož ter vnuk Hanzi, ki so ji res požrtvovalno stregli in lajšali njeno trpljenje.
Draga Mica, malo si sprejela plačila za tvoje žrtve, delo in trpljenje, ki te je spremljalo od zibeli do groba. A veliko bo tvoje plačilo pri Bogu. Tako upamo vsi, ki smo imeli dobro Mico tako radi.
OBIRSKO
V ,nedeljo, 28. februarja, se je kakor Matjaževa vojska vzdramila vsa Obirsika in prenapolnila sleherne prostore velike Kovačeve hiše, da tam prisluhne slovenski pesmi domačega mešanega zbora pod vodstvom požrtvovalnega gospoda župnika Holimarja in da se istočasno nasmeje ob dobro podani, posebno za pustno nedeljo jako primerni šaloigri „Trije vaški svebnilki“, ki jo
izvlekel iz syGj2 zakladnice naš kul-‘turrid neutrudljivi učitelj g, Polanšeik.
Navdušen aplavz ter nasmejani cfarazi nepregledne množice so v jasen dokaz, da kruto silen nemški škorenj slovenskega življa ma Koroškem še ni strl in zato smemo upati, da se bo to ljudstvo tudi v nedeljo, dne 14. maroa, na dan glasovanja z glasovnico1 v roki zavedalo pravice in svoje svete dolžnosti, da noče več biti brezplačen .nosilec -malte „follkspartaji“ kakor tudi žalne Wedanigove šolske reforme ne more pozabiti!
KOTMARA VES
Za pustno nedeljo je tudi letos priredila farna mladina igro, oziroma tri enodejanke: ,,-Ne kliči vraga", »Opeharjeni žid“ in „La-žilzdravmik".
Tako popoldne kakor zvečer je bila prireditev dobro obiskana, znamenje, da so Itfudije željjni kulturnih prireditev. ,
Smrt nas je obiskala letos že sedemkrat. Umrli iso-: Marija Taušaš, pd. Raihulnica na Mostecu; Uršula Rleyer, priljubljena trafi-kantinja na vasi; 89-letni Peter Kaiser na Vrdeh; Marija Valentin, pd. Juginja; Tomaž Jesenko v Gorjah; Franc iFiahler, bivši Hav-zar ob dravskem mostu, ki je imel pri svojem pogrebu veliko napuha, pa malo molitve; bivši župan Jožef Lindi, pd. Kvanč-raik, ki je -imel -imeniten pogreb, znamenje, kako je bil kot župan nadstrankarski in zaskrbljen za obči blagor in zato. od vseh spoštovan.
-Sorodnikom naše sožalje, pokojnim pa večni mir!
Porok pa kljub dolgemu pustu mi bilo. Graje vredno pa je, da smo imeli letos prvič dve sobotni veselici, ki sita imeli za posledico- slab -obisk nedeljske 'božje službe. Naj bi s-e prireditelji zavedali, da ima ob nedeljah Bog prednost in v bodoče nastavili svoje prireditve zopet na nedeljski večer.
Prav zares, parlament Obirs-ke. Saj že ime Obirsiko pove, da pri nas ne gre za kako zakotno vas, temveč za deželo Ob-ir-sko. In če je dežela, ima tudi parlament. Prišli sio skupaj zastopniki iz vseh krajev Oto inske: ;iz Zgornje in Spodnje sončne, iz Šajde in Osence, z Lenarškega hriba, iz Jam in iz Kort, vse je bilo tukaj-, vse tudi od -vseh strank, kolikor jih imamo pri nas.
Sejali smo pri Kovaču v nedeljo, 7. marca 1965, zvečer. Ob 17. uri je pričela »vladna" stranka; njene namene in težnje, delo, i obljube in obete je razkladal župan občine Železna Kapla — Bela in deželni poslanec g. Lubas. Vemo -so ga poslušali zbrani »parlamentarci" in mu s ploskanjem pohvalno izrazili svoje zadovoljstvo; prav razumeli so ga seveda šele, ko je g. učitelj Polanšeik tolmačil govor g. Lubasa v jeziku naše obirske dežele.
Ob 19. uri pa je nastopil zastopnik mlade stranke, ki združuje pod imenom »Koroška volilna skupnost" vse tiste, ki jim je drago naše domovje in vse kar smo z njim in v njem prejeli, kj jim je draga vsa naša kultura, očitajoča se v našem jeziku, naših pesmih, šegah in navadah, ki jim je draga naša samostojnost in naša čast, in so pripravljeni, da se poslužljo vseh pravic za obrambo teh velikih vrednot, zdaj predvsem volilne pravice. Nastopil je torej nosilec liste Koroške volilne skupnosti g. Mirko Kumer, pd. Č r č e j na Blatu.
Doma je skrben, vzgleden družinski oče, vz-orein, trden goispodar, v javnem življenju pa neustrašen zagovornik resnice in pravice, tudi tedaj, ko gre za pravice malega, teptanega naroda. Njegovo bistroumnost in zdravo, -trezno -gledanje na javne razmere pri nas pa smo lahko isp-oznali na tem zborovanju. Saj nas je vse presenetila, tako, da -smo se vpraševali: »Kje neki je ta mož študiral?" Govoril nam je počasi, razločno in gladka Tehtno so padale njegove besede in ostale v dušah kot pribite.
Pravil nam je, kako je prišlo do »Koroške volilne skupnosti" — ker so se nas vse
stranke branile in tajile, kakor dostikrat radi zatajijo nezakonskega otroka; pravil je, kako je v tajni, svobodni, demokratski volitvi zastopnikov iz vseh slovenskih krajev Koroške bil izvoljen on za nosilca liste; pravil o izgledih, ki jih ima naša mlada stranka pri teh volitvah.
-Dobili smo, vpogled še v marsikatere zadeve, o katerih navadno nič ne slišimo, ali pa le malo in še tedaj; zavite, v neresnico. Kaj čuda, da smo ga poslušali z ušesi in odprtimi usti. Saj je govoril tako lepo našo govorico. Saj smo čutili pri vsaki besedi, da govori mož-značaj, ki ima srce in -razum na pravem kraju, da pozna dodobra -nalše razmere, razmere kmeta in delavca, da je »nalše gore list".
Le takšen nas more prav zastopati in le takšnemu moremo prav zaupati. Kdo bi mogel tajiti, da niso bile njegove besede iskrene, ko je potrkal na našo vest: ali so ti več malenkostne koristi, ki jih morebiti imaš, če greš s kako drugo stranko, ali pa storiš po vesti in z volilnim listom poveš: braniti hočem naše velike vrednote, jezik,
narodnost, svobodo, čast, mimo sožitje v deželi, pravice malega naroda? Končno nas je pozval, naj oddamo svoj glas stranki, ki bo na volilnem lističu pod 5. številko.
Nate se je razvila živahna debata. Zanimiva je bila toliko bolj, ker so bili govor-niifci -pri tem -tudi zastopniki druge stranke in -smo teko imeli priliko, da smo poslušali kar več zvonov zapored in. smo tako lahko precenjevali, kateri najlep-še poje. Ker smo v naši deželi visoko kulturni, je seveda debata potekla stvarno, brez žalitev, v vzorni medsebojni obzirnosti, res prav demokratično. In vendar je vsak svoje mnenje povedal. Marsikateri parlament po širnem svetu bi se bil pri nas še kaj naučil.
V debati se je marsikomu pojasnilo, kako j-e na primer prišlo do šolskega štrajka in do ukinitve šolskega zakona, ki -je bil Slovencem pravičen, kdo je pravzaprav odgovoren za to ukinitev. Kako je uspelo g. Kumru, da so 10. oktobra 1964 ob otvoritvi podjunske železnice proti napetemu prizadevanju nestrpnežev vendarle tudi koroški Slo vehe,1 ppiš-li do besede. Kako važno- je, da saimositoUJno msitopimo- pri volitvah in se ne -stopimo s kako. večinsko stranko-, v kateri bi utonili in bi potem -rekli: »Ni jih nič nlkj-eir".
Še in še bi bili tekli razgovori, a g. Kumer je imel za seboj že več zborovanj in se je moral od nas prekmalu posloviti. V nas vseh je zapustil vtis: to je naš mož.
Kovač 'j-e ilmel ves čas veliko opravka z žejnimi gosti. Četudi je točil alkohol — je pri nas -Obirčanih ostalo vse umerjeno, vsak j,e vedel, koliko- ga sme, da so tudi še po zborovanju v ožjih krogih potekali raz-g-evori siicer prav živahno, morda že kar nekako- glasno-, a nikdar preko meja dostojne demokracije. Kako- pa, če je demokratska svoboda pri nas doma! S čustvi razveseljivega doživetja -smo se polagoma razšli, vlsa-k s svojo odločitvijo v srcu, kako bo 14. marca -volil, da bo branil, kar že imamo dobrega in priboril to, kar nam še manjka. Ob irska naj živi!
SELE
(Kako smo obhajali pusta)
Krepiti telo in razveseljevati duha — to oboje smo hoteli v letošnjem pustu.
Stanovitna, sončna in ne premrzla zima z obilnim -snegom j-e bila zelo primerna za gojitev smučarskega športa. Tudi šolarji so ga gojili. V soboto pred pustno nedeljo so priredili tekmovanje. Kot najboljšega smučarja med njimi se je -izkazal Štirnov Fran-cej, za nj-im pa Skalarjev Dolfej in K-ump-čev Erik.
Na pustno -nedeljo dopoldne pa se j-e vršila večja tekma domačih smučarjev, katere so -se udeležili tudi smučarji -iz Šmarjete, Borovelj in Št. Janža. Tekmovali so v raznih skupinah: šolarji -in šolari-ce, mladina -L, II. in splošni razred. Po- končanih tekmah je v farnem domu sledila razdelitev pokalov in nagrad. V tekm-i so s-e sicer postavili tudi -smučarji iz Št. Janža im Borovelj, a najbolj vendar Selani. Največji pokal je prejel Hajnži-čev Maks.
Popoldne pa -se je dvorana -napolnila, ker je prosvetno -društvo povabilo člane in pri-
jatelje, da -se skupno povesedlijo. Ves spored pri-reditve je služil namenu, naj zavlada med občinstvom pristno' veselo razpoloženje.
Do-mači -pevski zbor je v pozdrav zapel par domoljubnih pesmi. »Veseli študentje" so z luštnimi vižami mo-čno vzbudili dobro voljo. Igra »Repoštev" nam je podala lep nauk, še bolj pa je vzbujala - viharje smeha. Še bolj zabavna .pa je bila 400 let stara španska enodejanka »Pašietar". Srečelov je mnogim -naklonili lepe ali okusne: dobitke. Godba, petje, poklanjanje rdečih src in drugo je v pro-sti zabavi povezovalo vse v p-rijetno domačnost.
Tako s-mo lepo opravil pust. Vsem igralcem hvala, priznanje -in prošnja: kmalu n&ro-spet kaj uprizorite!
SVEČE
Lotos je že štirikrat pozvonil mrtvaški zvonček. Januarja smo pokopali Frido Fister in Rc-zo Stroj. Prva je po kratki bolezni umrla v naj-lapših letih, stara 42 let. Go-sipa trafikantinja Stroj ,pa -po dolgi hudi bolezni stara 65 let, Prav na prvo obletnico rojstva je mali Hanzi Pak, Tesnarjev iz Kraj, šel v nebesa kot angelček.
V nedeljo 21. februarja je preminil gospod Johan Waldhauser. Rajni j-e bii rojen 1887. leta v Svečah, kjer je tudi prebil vse življenje. Leta 1922 se je .poročil s Haupt--manovo h-čero M-icijo z O-toža v fari Št. Ilj. Prav po načelu: »Modi in delaj" je rajni uravnaval vse -svoje življenje. Bil je zaposlen pri kmetih, pozneje je delal v -tovarni na Bistrici in na žagi. Še kot rentnik je rad delal; ne le doma, temveč tudi pri sosedih, On je sam videl delo, ni mu ga bilo treba kazati, Veliko veselje je imel z lepo urejenim vrtom ilp režami. Zraven dela je rajni našel čas za cerkev ?n molitev v družini. Še zadnje -leto je hodil k svitnam. B-il je ifcudii vesten raznašalec cerkvenih listov. Zanimal se je za prosveto. Vsa leta je bil član prosvetnega društva Kočna v Sveča-h. Njegova hiša je bila dolga leta nekako kulturno žarišče v vasi. Gospa Mica, dobra šivilja — moj-s-trinja je učila šivanja nešteto deklet. Poleg dela .so veliko prepevale -in se ob nj-en-i materinski skrbi marsičesa lepega in -koristnega naučile za življenje. Rajni Ho-nza -so bili dolga leta član -požarne hrambe. Leta 1955 so dobiti odlikovanje za 40-letmo delovanje. Letos bi mii-in-io torej 50 let, odika-r so postali član gasilcev.
Veliko is-orc-dnikov, znancev in sosedov je rajnega -g. MVal-dhaiu-serja v -torek, 23. februarja, spremilo na farno božjo njivo. Pevci so zapeli rajnemu pod vodstvom prof. dr. Feimiga na domu, v cerkvi in ob grobu. Lep -poslovilmi nagovor je -imel -preč. g. župnik Škerjanec. V imenu izobraževalnega društva »Kočna" -se je poslovil dr. Valentin Inzko. Posebnost pri tem pogrebu je bila, da skoro ni bilo vencev. Sorodniki -so se zmen-li, da bodo namesto za vence dali za sv. maše. Samo -najbližji sorodniki so v -znak velike ljubezni dali šopke nageljnov h krsti.
Rajni V/aldhause-rjev oče naj se po tru-dih in trpljenju tega -revnega zemskega življenja odpočijejo v Bogu. Vas je revnejša za poštenega, odkritosrčnega, vernega, delavnega in zavednega rojaka. Žalujočim domačim izrekamo iskreno sožalje!
ŠT. JAKOB V ROŽU (Razne novice)
Po dolgem času smo le doživeli obisk g. V. Zaletela. Srečno se je v-mil z dolgega potovanja. In -bili -smo prvi, ki nas je obiskal z bogato zalogo barvnih slik. Da nam bi zbudil skomine po nadaljnjih predava-njih, nam je -tokrat pokazal le B-om-bajr ob evharističnem kongresu in tudi Bomhay iz -krutega vsakdanjega življenja, kjer vlada revščina, da -se B-og usmili. Obilna mora biti -zaloga slik, ki -jih je napravil na svojem dolgem potovanju po Aziji. Saj je potoval v Indijo-, Macao- (odkoder nam je prinesel pozdrave našega dr. Frančiška Unga), preko Hongkonga v Tolklo- in zopet nazaj.
-Pustni čas n-i bil brez poroke.
-Dolgoletni voditelj farne mladine, sedaj predsednik našega prosvetnega društva Rož, Primkov M-ihej Baumgairtner je stopil pred poroičmi oltar in obljubil Ibovnikovi Treziiji Mayer zvestobo do smrti. Ona seveda pa -njemu! Ker je bil večletni asistent (p-omofin-ilk) mladine g. Česen zadržan, je g. župnik opravil poročno sv. mašo s poroko- ter s-e ženinu zahvalil za ves idea-li-zem pri delu za mladino-, š-tikrov Jozej se je -še pos-ebej zahvalil ženinu za delo in trud, ki ga je ime1! v krožku in v igralski skupini. Na domu pri Primiku so se zbrali (Nadaljevanje na 5. strani)
(Jžopet bomo srečale.
Drage abs o- -1 -v e n t k e !
-Spet vas vabimo; na veselo srečanje absolventk gespod-inj-skih šol v Št. Jakob v Rožu. Pridite, da se v četrtek, dne 25. marca 1.1» ob 2. uri popoldne
zberemo- v šolskih prostorih č. sester k prijetnemu pomenku, k zaupnemu, pri-jateljtskemu razgovoru o važnih zadevah na poti v bodoče resno življenje.
Vabimo tudi vas, d-rage matere, v naš krog, saj vam bo za materinski dan p-oid-arj-enih nekaj, zelo -lepih trenutkov, pripravljenih iz hvaležnosti 5n iz prisrčne ljubezni vaših otrok.
Zagotavljamo vam, da bo 25. marca imela vsaka udeleženka svoj polni delež ob -našem srečanju. V tem upanju kličemo dekletom -in materam naših dolin in Gur — na veselo- svidenje!
ODBORNICE
Kandidati »Koroške volilne skupnosti1*
za deželnozborske volitve 14. marca 1965
KUMER MIRKO ,(1910), pd. črčej, kmet, Blato pri Pliberku;
Prof. dr. VOSPERNIK REGINALD (1937), Podravlje;
Dr. DUMPELNIK MARKO (1929), živinozdravnik, Steben v Podjuni;
Prof. dr. INZKO VALENTIN (1923), Sveče v Rožu;
GALLOB ANTON, (1911), Zagorice p. Malošče;
LUKAN PAVEL (1913), delavec cementnih izdelkov, Zgornje Jezerce, p. Vrba; KRUŠIC ANTON (1923), kmet, Velinja ves, p. Bilčovs;
HEBEIN PETER (I9f I), kmet, Potoče, p. Brdo pri Šmohorju;
GOLAVČNIK J02EF (1931), kmet, Zagorje, p. Dobrla ves;
VVOLTE JANKO (1903), kmet, Apače, p. Galicija;
ROBLEK FRANC (1936), kmet, Sele-Borovnica, p. Borovlje;
HORNBOCK ANTON (1912), kmet. Št. Janž v Rožu;
AICHHOLZER JANKO (1910), kmet in organist, Loga ves, p. Vrba;
RESSMANN MARTIN (1931), kmet, Ledinee;
KRIEGL NIKO (1905), kmet, Zahomee, p. Bistrica na Zilji;
TRIESSNIG SIMON (1931), kmet in obrtnik, Loče ob Baškem jezeru;
ZECHNLjl MARTIN (1896), upokojenec, Zgornja ves, p. Pliberk;
KUCHLINCjr JANKO (1928), kmet, Štriholče, p, Zgornje Trušnje;
SAFRAN HANZEJ (1925), kmet, Bilčovs;
TOLMAJER JANKO (1909), kmet, Radiše, p, Žrelec;
Prof, dr, VINKO ZWITTER (1904), Tešinje, p. Št. Jakob V Rožu;
SAMONIG KAREL (1899), kmet, Marija na Zilji;
JANEŽIČ JANKO (1914), kmet, Leše, p. Podrožica;
GREGORIČ ALOJZ (1935), kmet, Mala ves, p. Globasnica;
VVAKOUNIG MATIJA (1907), kolarski mojster, Mlince, p. Št. Vid v Podjuni; DOMEJ IGNAC (1921), kmet, Rinkole, p. Pliberk;
HARTMAN LJUDMILA (1902), gospodinjska učiteljica, Libuče, p. Pliberk; LEPUSCHITZ JANKO (1925), kmet, Ravne, p. Rožek;
RIEDL FRANC (1925), kmet, Nonča ves, p. Pliberk;
MIKL JANKO (1922), kmet, Pečnica, p. Ledinee;
MERKAČ JANKO (1920), mizar, Šmihel pri Pliberku;
WUTTI FRANC (1923), kmet, Ločilo, p, Rikarja ves;
HAFNER MIHA (1936), delavec, Št. Janž v Rožu;
ČIK ALOJZ (1939), posestnik, Libuče, p. Pliberk;
STICKER JOŽKO (1938), kmet, Št. Peter, p. Št. Jakob.
Zaupniki so odločili
Dunajski' dnevnik ,,D.ie Presse“ je objavil 25. februarja članek O' deželnozborsfcih volitvah na Koroškem. Trditev, da je tudi Avstrijska ljudska stranka bila mnenja, da je najbolje, ako koroški Slovenci postavijo
— Pri nas na
(Nadaljevani]e s 4. strani) svatje ob veseleim oimiiizju, ki so ga s svojim petjem še posebej poživili fantje in dekleta - igralci. Sedanji režiser Kramarjev Francej je -izrekel movoporočencema napitnico prav iz Miklove Zale in prosil ženina, naj še pomaga, da bomo tudi v (bodoče še vzklikali napitnico Mirku m Zali.
Govorili so tudi, da pojde Mihej na nevestin dom k Ibovnikiu na Bistrico, Pa nismo prav verjeli, saj ne bi mogel pustiti doma, ki si ga je družina v povojnih letih — pO' srečni vrnitvi iz dziselljiemstva — iz-nova postavila in lepo uredila. Dvakrat mu je drag, ker iga je moral že kot otrok šiloma zapustiti! Da je pa tudi Trezliji težko, da bi se ločila od znane Ibovnikove domačije in od mame-vdove, se ne čudimo in jo razumemo, če še kak dan ostane tam. Saj ji ne bo treba skrbeti, ko ve, da bc sestra Matilda z mladim Lojzetom, tudi Primko-viim, veselo zagrabila za delo in skrbela za dom in mamo.
Po dolgem trpljenju je Boig rešil Valan-itina Jelemika, klicali smo ga Partličev Fol-tej. Ob svoji materi, 'ki je mežnarila pri sv. Jakobu, je zrasel v fanta, dokler se ni poročili z Ralbičevo Ano. S težkim delom je preživljal svojo družino. Na zadnja leta se je vrnil k Partliču na stanovanje, kamor so ga sedaj pripeljali iz bolnice — mrtvega, od tam pa k sv. Jakobu na domače pokopališče.
Nenadoma pa je odšel Kovačev oče v Go-rimčičah, Miha 'čuden. Pretresla nas je vest o njegovi nenadni smrti. Težko je imel v
lastno- listo, je list na našo zahtevo 2. marca preklical.
Koroška volilna skupnost se je porodila iz spoznanja zaupnikov, da je za koroške Slovence v narodnem interesu edino pravilno, ako nastopijo pri deželnozborskih volitvah s samostojno slovensko listo.
Koroškem —_
življenju. Naj se sedaj spočije od truda in bolehanja polnih let! Žalujočim naše sožalje!
Otroci -so končali prvo polletje šolskega -leta. Za drugo polletje dobijo nove katehete - veroučitelj-e. Odšel je g. J. Markič, k’ je še preko dobe svojega kaplanovainja v Št. Jakobu oskrboval verouk na naši glavni šoli s (šestimi razredi. Prevzel je verouk na glavni (šoli v Maloščah. Zahvaljujemo se mu za ves trud in želimo, da bo setev lepo vzklila in obrodila bogat sad! In da bo uspešno nadaljeval svoje duhovniško delo v -svoji fari in v novem delokrogu! Kot nov-O' veroučiteljiico pozdravljajo starši in otroci prvih letnikov s. Regino Talmajer in želijo, da -bo uspešno nadaljevala delo č. sestre v otroškem vrtcu.
S 1. marcem so se odprla vrata otroškega vrtca pri šolskih sestrah. Starši, ki vedo ceniti versko vzgojo v tem starostnem obdobju malega otroka, bodo s hvaležnostjo zaupali vzgojo otroka šolskim sestram, kajti marsikje ne utegnejo, drugi ne znajo, nekateri pa zanemarjajo versko vzgojo. In -otroci teh staršev bi bili posebno potrebni vodstva naših sester.
-Občina je svoj otroški vrtec otvorila že s 1. februarjem, verjetno, ker tako ukazuje dežela (sicer bi ji lahko kdo podtaknil zli namen konkurence, ki -se nekaterim itak zdi isumljlva, -ker je občinski svet svojčas -sklenil, naj -starši nikar ne plačujejo več kot pri sestrah, ako-ravno otrokom -poleg -kosila (še mastno mažejo d-vojno malico, -seveda ko primamkljaj krije — občinska
Nosilec naše liste med ljudstvom
V preteklih dneh je govoril Mirko Kumer, nosilec kandidatne liste „Koroška volilna skupnost" v številnih vaseh in občinah južne Koroške. Z velikim zanimanjem so slovenski rojaki, zbrani na teh zborovanjih in sestankih, sledili izvajanjem moža, ki uživa med narodom velik ugled.
Mirko Kumer je govoril tako v Podgorjah v Rožu, kjer je poudaril, da so naši predeli uradno dokazani kot „unterentwickeltes Gebiet". To tudi zato, ker naši kraji nimajo v deželnem zboru pravega zastopstva.
V	Ločah in na Reki pri Št. Jakobu sta bili zborovanji za Zgornji Rož in okolico Baškega jezera.
SLOV. PLAJBERK: Na dan zborovanja je snežilo. Vendar govornika ni ustrašilo slabo vreme. Na zborovanju zbrani rojaki so po nagovoru živahno posegli v debato. Pozdravili so samostojen nastop ter poudarili, da tistim ne bodo sledili, ki jih skušajo odvračati od naše skupnosti. Že zaradi Mirka Kumra bodo volili, saj vedo, da ta naš kandidat pošteno misli.
NA BRNCI se je zbrala elita tamkajšnjih Slovencev. Stari prekaljeni borci spremljani od mladih naslednikov. Vsi so obljubili, da bodo te dni izrabili še za podrobno delo, da bo uspeh pri volitvah še lepši.
V	SELAH so bila tri zborovanja. Pri Trklju je bila gostilna polno zasedena, ko je predsednik kulturnega društva po-
nje ali je stranka več kot narod, so našli pravi odgovor: Narod je več. Volili bomo Koroško volilno skupnost, ker spoštuje narodnega moža, ki pred žrtvami ne klone.
Skozi snežne plazove in ob burji so hrabri Selani pospremili govornika v Borovlje in potem do Celovca na vlak, ki ga je potegnil v Dobrlo ves. Tudi tu so dejali, da bodo glasovali za slovensko listo.
V	soboto zvečer je bila v HODIŠAH razširjena seja Hranilnice v lepih novih prostorih ob jezeru. Inteligentni ljudje, poso-jilničarji in zadrugarji so po govoru spoznali, da je naše zadružništvo na veji, če odpovedo poštenjaki narodnjaki, ki so v volilni skupnosti združeni. V našem taboru je slovenska Koroška.
V	nedeljo smo zborovali v BILČOVSU. V dvorani pri Miklavžu so se zbrali narodnjaki iz okolice in tudi Kotmare vesi. Mirko Kumer je dejal, da bo on neustrašeno zastopal koristi volilcev. To pa bo mogel zato, ker bo izvoljen na samostojni listi.
Tudi pri Tišlerju v ŠT. JANŽU se je lepo število ljudi zbralo v društveni dvorani. Po
12. marca je družinski postni dan! dami tudi & v to Mmen!
zdravil našega kandidata Kumra in pa domačega gospoda župnika. Župnik so predstavili nosilca liste kot svojega nečaka. Napeto so poslušalci sledili njegovemu nagovoru in mu živahno pritrjevali. Prepričani so bili, da bi bilo nespametno dajati glasove onim, ki nas ne upoštevajo.
PRI MAŽEJU se je opoldne zbralo lepo število zborovalcev. Govornik jim je ponovil isto kot prejšnji večer. Vsi so bili prepričani, da nam naša narodna čast veleva, da volimo svoje, da volimo slovensko!
V KOTU je bila soba zasedena in še v veži so sedeli ljudje in z zanimanjem poslušali govornika, ki je razložil, kako je do samostojnega nastopa prišlo. Omenil je, da so nekateri volilci v duševni stiski. Čutijo slovensko, organizirani pa so pri koalicijskih strankah. Ko jim je stavil vpraša-
navduševalnem nagovoru smo razpršili vse pomisleke po pregovoru: z resnico se naj-dalje pride. Vsake zvijače je prej ko slej konec.
Zvečer je bilo zborovanje pri Kovaču na Obirskem. Poročilo o mogočnem zborovanju je objavljeno na domači strani.
V	APAČAH so se zbrali Slovenci izseljenci iz treh far v gostilni Jakobič. Živo so obujali spomine na Hesselberg. Rekli so, da je zanje jasno, da je lasten nastop edino pravilen.
V	ŠKOCIJANU so se zborovalci spomnili rajnih voditeljev Poljanca in Ražuna, ki sta oba dala svoje življenje za svoje ljudstvo. Obljubili so jima, da bodo ostali zvesti svetlim vzorom, ki sta nam jih kazala ta dva mučenika. To bo doseženo s tem, da volimo našo slovensko listo.
Za tiskovni sklad so darovali
Č. g. Ignacij Groblach, Brnca, 120.— S; prof. Jožef Pogačar, Eben-Maurach, 70.—S; -č. g. Mohor Pieej, Schwarzach / P-o-ngau, 60.— S. Po 50.— S: Dr. Breznik Franc, Linz; neimenovani, Šmihel/Leoben. Rajbar Anton, Isla-nd, Canada 1 dolar.
Po 40.— S: Č. g. Andrej Karicelj, Št. Jakob; Krivograd Adolf, Libuče.
Po 20.— S: Krušič Franc, Veliimja ves; Hauptmanova mam-a, Trebinje; Ugowitz Marija, Beljak; Leimiš Janez, Sele; Obiltsch-nig Marija, Dragoščice; Hafner Filip, Št. Janž; neimenovani, Goinovece; neimenovani, Hodiše; S. Dovjak Sebastijana, Aiigem/ Soinc-grad; dr. Joško- Tischler, Celovec; Riedl Jožef, Nonča ves; Mat. Koman, Bm-ca; Agneis Pušnik, Loče; dr. Franc Mihelčič, St. Johann i. Walde; Andrej Piipp, Biis-tri-ca/Z.; Mihael Piipp, Bistrica/Z.; Mat. Zep-pitz, Šk-ocijam; Avg. Sch-ellander, Beljak; Schednig Johann, Glinje; Blaž Storm, Lipa; Rupitz Apolonija, Grabalja ves; P. Smolile, Malošče; Samonig Doroteja, Sit. Ja-
blaigajma...) Naj bi starši ne zapadli moderni zablodi, da je tam boljlše, kjer se bolje iin ceneje postreže. Tudi otrok ne živi le od kruha...
kob/R.; Egartner Ana, Št. Jalkob/R.; Lesjak Johann, G-ozdanje; V/aldha-user Marija, Sveče; č. g. Mihael Krištof, Timenica; Janežič Janko, Leš-e; Alojzij Perne, Št. Vid/Glina; Baumgairtner Valentin, Bače; Jožef Koncilja, Rove/Št. lij; Marija Zupanc, Koflach; č. g. Martin Kuehler, Gozdanje; Stingler Marija, Greifenburg; Randev Janez, Dob/ Pliberk; Wrantsichnrnig Marta, Pliberk; Reissimann Katarina, Ledinee; Muhel Katarina, Šmifclavž/Gorence; č. g. štrekelj Jakob, šmliklavž/Gorenče; W©demig Jožef, Apače; Kreotz Marta, Blato/PfLiberk; Katarina Bitimi, Št. Janž/R.; č. g. Jožef Kunstelj, Št. Lipš; Zupančič Makis, -Labot; Franc Kuster, Banja ves/Dobrla ves; Pavel Ražun, Št. V-id; Rus Ivan, Struga/Svetna ves; Ljudmila W-entschnig, Škofiče; Viktor Antonič, Št. Jakob; Silan Janez, Sreje/Škooijan; Ana Tischler, Tinje; Gril Anton, Miklavčevo; Strittich Marija, Dunaj; Ana Milač, Blato/Pliberk; Peter Mohor, Dobrla ves; Vilfan J., Zwickenberg; Janez Korenjak, Trebljenje; Mat. Fritz, Brdo; Rutar Janez, Drobofle; Klampferer Anton, Malošče; Jožef Tazol, Miklavčevo; Avguštin Ludwig, Dobrla ves; Zarnik Alojzij, Celovec; Marija Dovjak, Š-martdn/Rožefc; Sapač Ernst, Linz/D.; Patensohineg Mat., Zg. Trušnje.
Koroški Slovenci bomo volili v deželni zbor MIRKA KUMRA-ČRČEJA
Kako postanem mojster?
„Moi)sitirstoo ddo“ — 'pravimo mnogokrat, 'ko gre za kako posebno dello, bodisi lepo sliko, posrečeno ročno delo alli doživeto podano pesem. Še o mojstrskem delu narave govorimo, če vidimo nenavadno lepo ra-ščeno drevo aild bujne nasade cvetličnih vrtov. Ali veste, od kod smo pravzaprav dobil to besedo? Nekoč so morali pomočniki, preden so ijih priznali za mojstre, s stvarnim delom dokazati, da so zares izučeni; tak izdelek so potem imenovali mojstrsko delo (MeisterstuOk).
Napoleon ije bil velik vojskovodja, ki je premagali vsakega, M se mu je zoperstavil. Visi ikraljji in cesarji tedanjega časa so tre-peitadli pred njim. To ga je tako prevzelo, da je postal ošaben do skrajnosti. In to je bila njegova nesreča im poraz. Ni se znal v svojem napuhu brzdati; ni znal samega sebe premagati iln se obvladati; čeprav je znal vladati celi Evropi. Podal se je v neskončne ruske planote, kjer ga je general »ziilma“ prisilil na kolena. Bil je pred drugimi zmagovalec, pred samim seboj pa slabič!
Podobno je tudi pri mnogih drugih, kadar je treba sebe premagati. Na žalost ostanejo v tem pogledu ijiudlje večjidel vse svolje življenje samo pomočniki im nikoli ne postanejo mojstrL Saj jih je dosti, ki še toliko nimajo moči, da bi postali vsaj vajien-ci. MislijO' sii pač, da gre to kar tako; in če ne gre, pač ne igre. Ne sprevidijo, kako neskončno važno je za človeka, da zavlada sam sebi. Kdor se ne zna brzdati, je podoben človeku, ki se opoteka; ob vsakega zadene in če ga kdo pahne, nikoli ne ve, kje je in kam hoče.
Naj vam naštejem nekaj mojstrskih del v premagovanju samega sebe. Mirko je prepozno vstal in zelo mora hiteti, da ne zamudi vlaka, ki ga pelje na delo. Ko vstane, mu gre vse narobe. Rad bi oblekel srajco, pa opazi, da ni prav obrnjena; gumbi so znotraj in godrnjaje jo spet sleče. Ko obuva čevlje, se mu strga trak. Seže po milu, pa mu spolzi im smukne pod posteljo. Ko pripravlja torbico, pogreša žepni robec. Ves besen divja po sobi, zvrne cvetlični toneč iln s silo ga pripravi mati, da po,spravi prst in črepinje. Kar iz kože bi 'Skočil! Nazadnje se odpravi. Ali 'ko je že na stopnicah, mora še enkrat nazaj, pozabil je na-mreč na zajtrk. Ves zasopel in tresoč se od jeze nazadnje zdirja po stopnicah. Pa pride na cesto in nad njim se odpre okno in mati ga kliče vsa v skrbeh: »Mirko, stopi no nazaj in obuj galoše, tako mokro je danes na cesti!"
Kaj bi pač naredila večina fantov? Rajši ne govorim. Kar je dobro vzgojenih, bi se nemara molče vrnili — ampak z obrazom, kar brezkrvnim od same togote.
Mirko pa — on izvrši mojstrsko delo; namreč nekaj nezaslišanega: sunkoma se požene, hiti nazaj po stopnicah, vstopi s prijaznim obrazom pred mater in pravi: »Hvala lepa, da si me spomnila", Obuje galoše, nato pa veselo pozdravi: »Zbogom" in steče na .postajo: od samega veselja in no-
Z A MLADINO
IN PROSVETO
Problemi afro-azijskih študentov
Mladina iz Afro-Azije, ki študira na evropskih univerzah, je nujno postavljena pred težke probleme. Izhaja iz kulturno zaostalega Okolja, izobražuje pa se sredi modernega življenja ob kulturni izpopolnjenosti in tehnilčnli 'dovršenosti življenja. V tej mladini ise v najkrajšem času nagrmadi najrazličnejših vtisov, katere pač težko vskla-di s tradicijo, rodnih dežel.
Nekaj teh problemov je nakazanih v pismu, ki ga je pisal katoliški študent Franco! s Minali Bella 'iz Kameruna — Afrike. Samo nekaj izvlečkov:
»Mi se čutimo zapuščene, osamljene, nemočne. Predamo se vsemu, pa naj bo dobro ali slabo. Družimo se z dobrimi in slabimi kolegi. Smo zelo občutljivi toda če doživimo razočaranje, postanemo še bolj občutljivi in nezaupljivi. Vse nas gleda kot
tujce, nadležne tujce. Sicer nas kdaj tudi občudujejo, toda mi nočemo ne občudovanja ne zaničevanja, temveč hočemo ostati le preprosti ljudje, čisto navadni, kot so drugi.
Predvsem pa si želimo skorajšnjega povratka v svojo domovino. Tam nas čaka odgovorno delo. Toda, morda bomo tudi doma označeni kot »evropejoi", kakor smo ožigosani v Evropi vedno le kot »Afričani".
Nekateri nam svetujejo, da naj bi svoje štipendije porabili kar na afriških univerzah, in bi tako izostali vsi problemi. Toda v moralnem, kulturnem in v splošnem pogledu se mi zdi, da nam Evropa nudi veliko prednosti. Kot bodoči nosilci usode afriških dežel nam pač ne more biti vseeno, kaj bo iz nas nastalo: prepričani katoliki ali zgrajeni komunisti!"
c?£	svetu
SODELOVANJE TV IN FILMA V AVSTRIJI
Na enli strani pomeni televizija za film veliko: konkurenčno nevarnost, na drugi strani pa se filmu obeta pri TV lep zaslu-
tranje sreče radi svoje zmage kar 'skokoma po največjih lužah.
Drugo mojstrsko delo: Pavla bi rada sedla za mizo k delu. Pa dobi tam Jurčkov zemljevid. Z vso silo ga porine vstran, da s treskom zleti po tleh in Obleži tam precej poškodovan. Jurček pride im vidi, kaj se je zgodilo. Kaj pa zdaj? Sami .dobro veste. V vseh 'časih se ponavlja, da ise ta vede surovo, drugi pa mu v podvojeni meri vrača: treska in bobni, grmi im se bliska in kdor prevlada, misli, da je naredil mojstrsko de-
lo.	»No, pa isam mu jih le pošteno nagodel," se odreže ponosno.
Jurček pa se je takega maščevanja naveličal; že v šoli mu preseda, ko je priča večnega kavsanja med sošolci. Molče stopi k zemljevidu, ga poboža, si ga ogleda, dene na svoj prostor in reče Pavli: »Oprosti, da sem bil tako nemaren im ga dal na tvojo mizo." In Pavla? Sedela je za mizo, pripravljena na spopad; nabrala si je že primarno zbirko zbadljivk; tudi kozarec vode 'je pripravila. Zdaj se pa Jurček takele znebi. Vsa zardi kakor kuhan rak. Prav nič ne ve odgovoriti. Ampak nekaj novega in dobrega, naj bo že karkoli, bo tudi ona napravila, prej ali iSlej, zakaj ena mojstrovina je mati druge.
žek. Velik del filmov, žlasti krajših, bodo v bodoče pač morali tako režirati, da bodo pripravni tudi za televizijo, katera prav rada kupuje take filme in jih tudi dobro plača. Tako ise mora tudi filmsko gospodarstvo časovnim potrebam im zahtevam odgovarjajoče voditi. To je pač splošen pojav v današnjem naglem preoblikovanju življenja.
Pri nas se je v minulem letu na tem področju mnogo storilo. V televiziji smo videli nad 40 filmov, krajše in daljše vsebine, katere so izvajali kot premiere. Ti filmi so bili gledalcem prikazani v televiziji v prvič, kar je velika pridobitev za televizijo, v kateri smo bili navajeni gledati filme iz preteklosti, že zastarele (s starimi avtomobili ...) in tehnično nedovršene.
PRINCESA SORAYA PRVIČ V FILMU
Znana je usoda perzijske eks-kraljice, ki je morala zapustiti dvor, ker ni mogla zadostiti državnim zahtevam v kraljevi družini. Mnogo so od tedaj o njej pisali časopisi, kajti odločila se je, da se uvrsti med filmske igralce. Zlasti je to močno razburilo Perzijce in ves mohamedanski svet. Toda Soraya je že od nekdaj ljubila filmsko umetnost din si želela postati filmska igralka. Ko je kolt eks-vladarica bila obsojena na brezdelje (čeprav ne v revščini), je srečala velikega italijanskega režiserja De Lavrentisa, ki jo je sprejel med svoje sodelavce. Vsa srečna je bila odslej kljub veliki zaposlenosti, saj je za prvi film »Trije
(HcošLd kotiuU
lev
Neki lev je bival v Skalnatem brlogu. Pred brlogom pa je raslo mogočno drevo in mu zapiralo razgled. To je leva jezilo. Pa prime deblo s .svojimi šapami, da ga podre. Ali drevo se ne gane.
To vidi črv z bližnjega drevesa in pravi: »Mogočni kralj vseh živali, če hočeš, pa starim jaz, česar ti ne moreš!"
Lev pogleda črva zasmehljlivo in odgovori:
»Kaj boš ti, revše, če še jaz ne morem!" črv pa ne zine več nobene, temveč zleze na drevo pred brlogom in ga začne glodati. Oloda din gloda in po enem letu pregloda. Drevo pade na tla in črv reče začudenemu levu:
»Vidiš, moje počasno in potrpežljivo delo je močnejše od tvoje hitre moči!"
Kako uči Josip Stritar?
Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!
Lačnemu je kruh prosen pogača, v žeji voda dobra je pijača.
Žganje pogubi jih več, nego kuga, glad in meč!
Misli poprej, potem govori!
Dvakrat premisli, enkrat stori!
Crv in
obrazi" morala neumorno delati več kot pol leta in je pri tem imela le 12 dni počitka. Film so snemali v Atenah, Benetkah in na Sardiniji ter ga dokončali v Rimu. Nad tisoč ur je morala igrati pred filmsko kamero. Film »Trije obrazi" že predvajajo v Italiji in je 'dobro obiskan, pri čemer najbolj »vleče" princesa Soraya.
»EVANGELIJ PO MATEJU" V FILMU
V Italiji so že vrteli film »Evangelij po Mateju", katerega je režiral znani P:er Paolo Pasoiiini. Nemška filmska posredovalna agencija »Atlas" pa sporoča, da bo v kratkem pripravila film tudi v nemški predelavi in bo na razpolago za predvajanje tudi v nemških deželah. Predstavnik agencije Hamns Eokelikamp tudi napoveduje, da bodo ta film prvič predvajali v zvezi z javno diskusijo, katere bi se naj udeležila tudi berlinski protestantski škof Dibelius in kolnsiki nadškof, kardinal Frings.
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
25. NADALJEVANJE
llllllilllllll
dt. tu
|||I|1|I!SAX ROHMER
ffUtumja
Smith me je vodil skozi zatišno ulico., ki ni bila niti dve minuti hoje oddaljena od prometne žile Leicester Squara. Pred vrati, 'Stisnjenimi med vrata dveh umazanih prodajalnie, je obstal in se obrnil k meni.
»Kar koli boš videl ali slišal," me je opozoril, »ne čudi se ničemur!"
Taksi naju je zapeljal do ogla. Oba sva imela temne Obleke din fese ,s črnimi, 'svilenimi čopi. Molja ‘koža je bila umetno prebarvana, da, je bila podobna temni zagorelosti mojega prijatelja. Potegnil je za zvonec ob vratih. Skoraj takoj nato jih je odprla debela, ostudno grda zamorka. Smith je nekaj spregovoril v gladki arabščini. Njegove sposobnosti kolt poznavalca jezikov so bile presenetljive. 'Govoril je narečja daljnega in bližnjega vzhoda kakor svoj materin jezik. Ženska je takoj bila videti silno postrežljiva, vedla naju je z znaki naj-večjega ispoštovanja v slabo razsvetljen hodnik. Sva .sva mimo' vrat, izza katerih je bilo čuti neubrane glasove nekega godala. Slednjič siva stopila v majhno sobico, ki ni imela niikakega pohištva. Vise okrasje je obstajalo iz plaht, ki so visele na ste-
nah, in rdečih nevzorčastih preprog na tleh. V neki zidni vdolbini je bdela navadna kovinska svetilka.
Zamorka je naju zapustila in, ko je odšla, je vstopil star mož z dolgo častitljivo brado, ki je prijatelja z dostojanstveno vljudnostjo pozdravil. Po kratkem razgovoru je stari Arabec — zakaj to je moral biti — odgrnil neke plahte lin nam odkril večjo, temno vdolbino v zidu. Položil je prst na usta lin naju molče povabil, naj vstopiva. Storila sva to in zavesa naju je zakrila. Zvoki hreščeče glasbe so zdaj bili bližji in razkošnejši in ko je Smith odpri majhno linico, sem osupnil. Ugledal sem -precej veliko sobo., v njej pa divane in nizka sedala ob treh stenah. Na divanih je sedela pisana druščina Turkov, Egipčanov, Grkov in 'drugih; .in zapazil sem tudi dva Kitajca. Večina njih je kadila cigarete, nekateri pa so pili. Neko dekle je na pravokotni preprogi v sredi sobe plesalo svojevrsten ples, spremljala pa jo je na 'kitari mlada zamorka in več članov družbe je s ploskanjem pomagalo ali pa tiho brenčalo enoličen napev.
Kmalu po najinem vstopu v vdolbino se je ples končal, nakar je plesalka odbežala skozi zastrta vrata na nasprotnem koncu sobe. Tedaj je bilo čuti bučanje razgovora.
»Tu je neka vrsta zabavišča, ki ga obiskujejo nekateri orientalski prebivalci ali orientalci, ki potujejo skozi London," je zašepetal Smith. »Stari gospod, ki naju je pravkar zapustil, je gospodar 'ali gostitelj. Bil sem že ob raznih priložnostih tu, toda vsakokrat brez uspeha." Z vnemo je gledal skozi 'skrito odprtino v čudno društveno shajališče.
»Koga se nadejaš, da ga boš tu našel?" sem vprašal.
»Tu je priznano zbirališče," mi je rekel Smith na uho. »Skoraj gotovo je, da ga včasih uporablja kdo od Fu-Mančujeve skupine."
Radovedno sem 'motril vse obraze, ki sem jih skozi linico lahko videl. Prav posebno sem se zadrževal na obeh Kitajcih.
»Alli si koga spoznal?" sem šepnil.
„Ssst!“
Smith je zavil svoj vrat talko, da je lahko videl vrata. S tem mi je zastri pogled in le po njegovi napeti drži in nekaki vznemirjenosti, ki je izhajala iz njega, sem vedel, da je vstopil nov gost.
Brenčanje razgovora je .utihnilo in v nastali tišini sem slišal šumenje oblačila. No-vodošlec je bil potemtakem ženska. V strahu, da ne bi povzročil kakega šuma, se mi je vendarle posrečilo, priti z očmi do višine linice.
Neka ženska v razkošnem ognj enobarvnem gledališkem plašču je šla skozi sobo in prav proti .smeri, kjer sva bila midva skrita. Glavo je imela ovito s tanko svileno ovrat-no ruto, ki ji je ena guba deloma zakrivala lice. Le za trenutek sem jo videl — in mi je zginila izpred oči, ko se je pridružila nekomu, ki ga nisem videl in ki je sedel na divanu tik pod najinim opazo-vaMščem.
Po načinu, kako jo je družba opazovala, sem uganil, da ni bila običajni gost tega shajališča, temveč da je njena navzočnost bila prav tako veliko presenečenje onim v sobi, kakor je bila meni. Kdo bi mogla biti ta odlična dama, ki je poselila tako zatočišče — ki je očitno zelo skrbno skrivala svojo osebnost, ki pa je bila mnogo bolj oblečena za kak 'družabni večer, ko pa za takole nenavadno polnočno opravilo?
Šepetaje sem začel neko vprašanje, ko me je Smith potegnil za laket, da sem takoj utihnil. Bil je zelo razburjen. Ali bo on s svojo ostroumnostjo spoznal neznanko? Tedajci se mi je nenavadna vonjava prikradla do nosa,., vonjava, ki je očitno vsebovala dušo vzhodnjaške tajinstvenosti. Sa-mo1 ena ženska mi je bila znana, ki je uporabljala tak parfum — Karamaneh. Torej je bala ona!
Slednjič je bila pozornost prijatelja vendarle poplačana. Uumo sem se nagnil naprej. Smith je dobesedno drhtel v pričakovanju kakega odkril tja.
(Dalje prihodnjič)
	
P oo j oo ^ oo	oo JSJ oo O	B q° R ^ /\ - N - J 00 E
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA:
5. nadaljevanje
Srečanje s Stalinovim sinom
Kmalu potem, ko sem prišel domov, so v moji fari pobrali tri naše kmete in jih odvedli v pregnanstvo. V pismih sem jih tolažil in kolikor se je dalo tudi gmotno podpiral. In v času, ko je šlo že za Stalingrad, sem jim v nekem pismu pripisal: „Prepri-čan sem, da bo kmalu konec", zraven pa še dodal tri klicaje. To pismo so taijmi organi zasegli in je prišlo v Miinchen. Od tod pa so ga poslali v Celovec.
26. novembra 1944 so me že Micah na zaslišanje. Neki Alojz Eder mi je pokazal tisto pismo in prebral iz njega mesto', kjer sem pisal o koncu vojne. Potem pa me je vprašal: „No, kaj pa ste s temi tremi klicaji hoteli povedati...? Ali niste s tem hoteli reči: ..Kmalu bo konec tretjega rajha?" Jaz pa sem mu hitro odvrnil: „Kmalu bo konec vojne, kajti vojaki so že prodrli do Stalingrada in niso več daleč do Urala . .. „Im to naj vam verjamem? Ali morete to trditev dejansko podkrepiti? O, da, sem odgovoril: ,,Z župnikovo nečakinjo sva 'Stavila. Če imam prav, potem dobim mjuhovca, če pa ona, pa dobi lepo 'knjigo za to." Potem je šel ven telefonirat. Ko je prišel nazaj, je dejal: „Mit einem blauen Auge .sind sle daven gekommen. Es stimant, aber die Sache lauft veilter."
Bilo je 16. januarja 1944. Moji dnevi v svobodi so bili šteti. V Celovcu so moji izjavi verjeli, ne pa v Munchenu. Od tod je prišlo povelje, naj me aretirajo. In res je prišel orožnik im mi dajal: „Kriminalna policija zaukazuje, da vas moram aretirati!" Odgovoril sem mu: „Ne krimi..., ampak Gestapo zaukazuje. Si nisem svast krivde." Orožnik pa zcpeit: ..Pripravite se, v dveh urah pridem zopet po vas."
Na hitrico sem piriprav.il nahrbtnik in čakal, čakal, a žandarja od nikoder ni bilo. Prišel je šele na večer in rekel: „Ne dobimo zveze s Celovcem." Naivno, čeprav sam dobro vedel, .sem vprašal: „Isit etwas los?" Bil je prvi bombni napad na Celovec. On pa: ..Boste morali nekaj dni čakati." V duši pa- sem si mislil, gotovo s težkim srcem.
Tiste dni sem premišljevali, kaj bi bilo najbolje storiti, ali bi šel v gošo ali goro ali -kam drugam? Končno sem se odločil, da ostanem, že zaradi matere, kajti župnišče bi ji bili preobmili. Zato sem ostal.
Čeprav ista že potekla dva dneva od bombardiranja, sem videl na kolodvoru, po cestah im sosednjih ulicah grozno razdejanje: prevrnjeni tramvaji, razdejani vodovodi in plinske cevi; da, vse je ležalo križem. Sla sva preko glaževin. Tedaj sem se .spomnil „f ir er jev e prerokbe", da hoče napraviti iz Koroške „raj“. Zraven pa še v mislih dodal: »Nismo več daleč od tega."
Tako iso me 18. januarja 1944 v tretje zaprli im ne več izpustili. Bila je to celica 64 v I. nadstropju celovškega Deželnega sodišča. Iz te celice je bila še edina pot v Dachau na Bavarskem (Zahodna Nemčija).
Neznansko pa sem bil presenečen, ko sem zagledal mladega moža, ki me je spominjal na Stalina. Imel je črne oči, črne lase in prav tako čokato postavo, kot da bi imel pred seboj Stalina. Še bolj pa sem strmel, ko sem izvedel, da se piše Avlašvili in da je nezakonski sin 'Stalinov. Zares po njegovi postavi sploh nisi mogel več dvomiti. Razen tega so bili v celici še Kop. iz Celovca, Schl. iz H. in nek magnat iz krške doline.
Kmalu nato so k nam vtaknili še nekega adventista. Zaprli so ga zategadelj, ker ni hotel k vojakom. Bil je močan mladenič in star kakih 18 let. Nekega dne je prišel v ječo gestapovec ter mu izročil sv. pismo rekoč: „Poišči mi v knjigi mesto., ki govori tebi v prid." Nato se je gestapovec olkrenil k meni in mi rekel: „T.i, župnik, pa glej, da boš tega mladeniča spreobrnil!" Potem je šel.
Ko se fant nekaj dni ni zmenil za sv. pismo, sem mu dejal: ..Mladenič, ne igraj se z Gestapom. če ne boš v primernem času našel tistega mesta v knjigi, te bodo postavili na dvorišču ob zid." Fant mi je odgovoril: „Kako pa naj jaz vem, kje je tisto, kjer zame govori sv. pismo, saj ga še nikoli nisem 'imel v rokah." Vzamem knjigo in vidim, da je protesitantovslka biblija.
Brž poiščem mesto, ki govori o dogod-
kih na Oljski gori, ko je Peter segel po meču in Iko je hotela tolpa vojakov in hlapcev zagrabiti Jezusa, in ko je Jezus Petru dejal: „Demi meč v nožnico, kajti, kdor se z mečem bori, bo tudi z mečem pokončan!" To je 'tako razumeti, da je dovoljeno se braniti:, ne. pa napadati. K temu pa sem dostavil: „Vidiš to' je katoliška razlaga, ki je v pnotesltantovski bibliji ni. To mesto si moraš 'dobro zapomniti." Mladenič je potem knjigo odložil.
Zares ni trajalo dolgo in gestapovec je prišel: „No:, hab en sle die Steile gefunden?" Mladenič veselo pokaže označeno mesto. Gestapovec bere, bere, potem pa pravi razburjeno: „Kaj, to mesto ne govori za vas, ampak za nas! Peter je vendar segel po meču in udaril hlapca. Zakaj pa vi tega nočete?" Fant mu pove potem mojo razlago.. Gestapovec pa razjarjen: „iKaj, vi me hočete poučevati!" 'in v tem 'trenutku ga že udari, da se je mladenič ob železni postelji zrušil. Fant vstane, bled ko stena, pa tudi gestapovec je razdal vso svojo silo. Potem sta se gledala nekaj trenutkov. Gestapovec je vzel protestantovsko biblijo in odšel. Malo sem še 'počakal, da so škornji oidzveneli po hodniku, potem sem dejal mladeniču: „S to. zaušnico' si sebi odkupil življenje."
Avlašvili,, sin Džugašvillija (Stalina) je
Vsak Slovenec našo listo voli z vestjo mirno, čisto, ko Slovenci združeni, so na eni listi vsi!
Domovina bo vesela, drugi vid dobi dežela , znotraj in na zunaj vsa v prid Slovenca vsakega.
Zato, Slovenci po dolinah, po ravninah in planinah, na noge vsi — neustrašeno za našo listo — ZDRUŽENO!
To voli upravičen’c vsak in vsaka tudi v volji jaki, kdor naše še besede znak pri priliki še rabi vsaki!
Za pravo gre in za pravico, za narod naš in za resnico, nobeni drugi stranki glas, le NAŠI — kraj vsak, vsaka vas!
Ta ZDRUŽENA naj zdaj zmaguje, na naših tleh tu gospoduje, zato na delo vsi za njo:
PODJUNA — ŽILA — ROŽ — le to!
Kjer kak’ Sloven’c še biva smeli po drugih krajih v deželi, i ta tej listi glas naj da brez straha in — pomisleka!
Jezikoma sta kos obema, ki ju dežela ta zajema,
Slovenec in Slovenka tu, zato sta tudi brez strahu!
Na nas zdaj gleda vse slovenstvo in morda drugo še slovanstvo, slovenske zemlje sin in hči, svoj glas le listi dajta ti!
Dali smo se vsi skleniti, sloga pravo moč rodi, vse lahko nam bo storiti, ko smo združili moči.
Brate vodi vez edina nas do cilja istega, živi narod, domovina, trdna stoj — povezni ca!
..Volilna skupnost" zdaj program Slovencem vsem podan je nam, „Volilna skupnost" naj živi, uspeh Slovencem naj rodi!
bil nekaj posebnega. Neprestano je študiral nemščino. Bombni napadi so se vedno bolj ponavljali. Seve, smo bili ogroženi tudi zaprti jetniki še bolj, ker smo bili prepuščeni samemu sebi in brez svobode. Dotlej sem še kar sam molil ob takih napadih. Ob nekem napadu pa sem se okoraj-žil in rekel sojetnikom: „Molimo rožni venec!" In res. Fantje so bili voljni. Odslej smo vsak večer molili.
Nekega večera sem se počutil bolj slabega in sem legel. Nisem še zadremal, ko me naenkrat rahla roka zbudi. Bil je Avlašvili:
„Ali danes ne boste nič molili?" me je vprašal. Nejevoljen sem ga zavrnili: „Kaj pa hočem, saj ti itak nič ne moliš!" Stalinov sin odgovori: „0, da, molim za mojega očeta, da bi zmagal in za domovino, da bi se rešila iz tega navala, iz te vOjne vihre." Sicer pa je med molitvijo mirno sedel na stolu.
Tedaj sem vstal in molili smo kot po navadi. Zraven tega smo tudi peli. Kazmilniš-fci nadzornik me je že poznal. Nekoč je prišel v našo celico ter mi je nasvetoval, naj bi si preskrbel kakega odvetnika, da bi me zagovarjal. Bil je celo pripravljen, da bi mi tega sam .poiskal. Bil je še poštenjak, ki ni poznal gestapa in njegovih metod: „Vi gotovo niste Storili nič hudega," mi je dejal. Toda pojasnil sem mu, da kdor je v kremp-
Če volijo vsi rodoljubno,
Slovenci vsi in ne pogubno, zastopstvo v .sejmu’ pribore, nasprotno ga pa ne dobe.
(sejm = dež. zbor)
Na nas ne gleda le sodobnost, pokojnikov i vsa .odhodnost’: vsi naši rajni vel'mož j e kot rodoljubi in žene.
Kdo tu ne misli na poslanca, na Grafenauerja, Poljanca, komu ni znan več zdaj Podgorc in EHersdorfer, župnik Starc?
In Janežič, slovit književnik, Einspieler prošt, Ražun besednik, Gabrom in Germ in Prosekar, ki jim je narod bil vsem mar.
In Ehrlich, RANDL, Apih, Scheimigg, in ŠKET ter mnogi drugi vztrajnik, številni drugi mož in žen, ki so odprej nam vzgled, pomen.
Ter Singer, Vospernik in Rutar, vsak naroda borilec, mutar, spodbudnik, vzglednik, mož vrlin, besede naše zvesti sin!
Številni drugi po dolinah, koroške zemlje naselbinah, vsak sam nemalo jih pozna, ki vzgled so nam im šmarnica.
Ti gledajo in razni drugi iz večnosti na nas v tugi in upajo, da bo njih vzgled za nas tedaj volilni red.
Vsak narod ’ma na zemlji mesto, določeno življenjsko cesto,
Slovenec vsak, volilni dan v tem duhu stopi ti na plan!
Spodbude zdaj dajajmo znanim, za narod vnetim in zaspanim, da ..skupnost vseh nas" zberejo in vsi za to — glasujejo!
..VOLILNA SKUPNOST" naj
združuje
SLOVENCE in jih povezuje za blagor očetnjave in naroda 'Slovenskega.
(23. 2. 1965: U. T.)
Za našo lislo združeno!
(Tomaž Ulbing, Skočidol)
Ijih Gestapa, in če je duhovnik, ga več ne izpusti.
Nekaj sem 'ga pa le prosil, in sicer, naj mi prinese iz kapelice pesmarico, da bi vsaj lahko peli in imeli tako neko tolažbo.
Maševati nisem smel, pa tudi v kapelico nismo smeli, še celo na dvorišče ne. Bili smo tako rekoč Obsojeni na smrt. Nadzornik je bil v srcu dober človek, zato je ustregel moji prošnji. Tako 'Smo vsi skupaj vadili pesmi. Dragi bralec, lahko si 'predstavljaš, da petje v teko izbrani družbi ni bilo lahko. Pri petju nas je opazoval skozi Okence stražar, ki ni bil SS. Pri neki teki priliki sem slišal, ko je nekemu drugemu stražarju zavpil: „Der Na... schreit schon wieder!“ Saj mož ni imel posluha ali kaj.
Menaža je bila že zelo slaba. Centralna kurjava pa je stela mrzla. Zato nas je zeblo in kaj smo hoteli drugega kot korakati okrog mize, zraven smo pa peli Marijine in tudi druge pesmi. Avlašvili nas je naučil ruske pesmi.
V celici je bil tudi neki „von“ iz metniš-ke doline. Ta je bil zmerom dobro preskrbljen od doma z zemeljskimi dobrotami. Toda bil je skop in dal ni od sebe skoraj nič. Sicer pa mu jaz tudi teko nisem zaupal, kajti mislil sem si: „Bog ve, kaj skriva za hrbtom."
Med nami je bil še nek drugi duhovnik iz Berlina. Ta je za časa bombnih napadov, ko so oba zapaha zaprli in odšli, skočili na pod okno postavljeno mizo in imel kaznjencem v pritličju govor: ,,Ne morem vas zločincev 'izpustiti... poboljšajte se vendar!" Znal je odlično posnemati „firerjev žargon."
Povedati še moram, da sem, ko sem bil v Labotski dolini, .prinesel s seboj tudi dve knjigi V/eiBove zgodovine, 'in sicer 16. in 17. knjigo. Ti dve so mi ob prihodu v kaznilnico odvzeli. Po nekaj mesecih ječe sem poprosil civilnega stražarja — imel je silno velike brke kot kak Turek — če bi bil mogel dobiti ti dve knjigi nazaj. „Werden wir schauen" je dejal in čez nekaj časa mi jih je res prinesel. Pred nami je odpri enoi, pogledal noter in rekel: „Sind ja wohl deutsch" in mi jih izročil. V eni teh dveh knjig je orisana tudi francoska revolucija. Ta stavek sem podčrtal „Die Revoluition fri&t ihre cigane Kinder". Isto je veljalo tudi za nacizem. Niso vedeli da -drvijo v prepad in pogubo. To je veljalo že zmerom, danes in bo veljalo, dokler bo na svatu človeški rod.
(Dalje prihodnjič)
Jezik našega srca
Materinski jezik imenujemo jezik našega srca.
Kako meprekosljivo govori o materinskem jeziku škof Slomšek. Jezik je najvidnejši znalk narodnosti. Vsaj, kar zadeva naš narod, velja: „Kdor izgubi jezik ali govorico slovensko, izgubi slovensko narodnost."
Ljubiti svoj natod je moralno-etična dolžnost. In ravno teko je etična ali nravstvena dolžnost ohraniti zvestobo svojemu jeziku.
Kako nezaslišana je bila hitlerjanska zahteva: ,,Karntner, sprich deutsch!" To je bila nemoralna zahteva, ker je zahtevala nekaj, nenravstvenega, namreč da naj Slovenec na Koroškem zataji svoj jezik, da bi se na te način izneveril svoji materinski govorici.
Za časa Hitlerja so tudi zahtevali:,,Sprich deutsch mit deinen Kindem (=govori nemško s svojimi otroki!") To je bilo nekaj nezaslišanega, nemoralnega. Kakor smo dolžni ohraniti zvestobo svoj emu jeziku in svojemu narodu, teko so tudi starši dolžni, da zapustijo svojim otrokom govorico svojih prednikov. Hiltlerjanski strup se danes še zmerom širi po deželi, čeprav je ..Hitlerjev tisočletni rajh" že davno propadel. Starši, mnogi slovenski starši še zmerom menijo, da morajo s svojimi otroki nemški govoriti. To pa je nepopravljiva zmotal
„Deine Muttarspraohe, Deutscher, halt’ in Ehren" (svojo materinsko' govorico, Nemec, imej v časti)!" pravi nemški ilmperativ. A to velja za vse narode. Vsak narod in vsak človek je dolžan ohraniti zvestobo svoji materinski govorici'. To je naša etično-moralna ali nravstvena dolžnost.
Ohranimo zvestobo jeziku našega srca — naši 'slovenski govorici!

Villach - Beljak, Gerbergasse 6 Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
OD
1. FEBRUARJA DO
5. MARCA
Tujske sobe - izredna akcija
5-delne, iz različnega lesa in raznih modelov
kot tudi velika razstava oblazinjenega pohištva S
S 2680,
ZA GOSPODARSKI NAPREDEK AVSTRI JE:
Pred dunajskim velesejmom
Ameriški mornarji izkrcam v lužnem Vietnamu
Kot obrambo južnovietnamskega oporišča Da Nang — Napad Vietkonga
iDunaijisIkd velesejem, ki ima za seboj že dolllgo tradicijo — saj bo to pomlad (od 14. do 21. marca) že 81. prireditev — privablja čedalje več razstavljalcev in se pravzaprav nenehoma prenavlja. Letos bo'razstavljalo 2871 avstrijskih podjetij, med temi 2290 samo z Dunaja, ter 1312 drugih raz-stavtjalcev, ki bodo zastopal 2268 podjetij iz 27 tujih držav.
Dunajski velesejem posveča še posebno spomladi veliko pozornost tekstilni industriji in njenim (izdelkom, ki bodo razstav-flljali v dvorani U. Avstrija se mi odpovedala svojemu (tradicionalnemu vplivu na oblikovanje srednjeevropske mode. To prizadevanje prihaja do izraza tudi na samem sejmu, kjer :so poleg tkanin in konfekcijskih izdelkov razstavljene tudi modne pletenine naj-
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Jošian lomšek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
različnejših vrst. Ne zaostaja miti perilo. Prav tako posveča sejem veliko pozornost tkaninam za opremo dn prevleko pohištva.
Obrtniki in industrijoi se bodo še posebno zanimali za najrazličnejše vršite novih strojev za obrt in industrijo. Razstavljeni bodo tudi elektrotehnični izdelki dn pisarniški stroji, ki prihajajo v sodobnem vodstvu podjetij in računovodstvu čedalje bolj
do veljave. Inštalaterji se bodo zanimali za sodobne ogrevalne naprave, za vse vrste novih peči in centralne kurjave. Dunajski velesejem hoče prispevati tudi k mehanizaciji 'kmetijstva, ki je danes na dnevnem redu v vseh naprednih državah. Na letošnjem pomladanskem sejmu bodo posebne kmetijske razstave, kakor n. pr. semen in živine; prav tako seveda ne manjka znane vinske razstave. Zlasti zanimiva pa bo na letošnjem pomladanskem velesejmu posebna razstava avstrijskega mlekarstva pod geslom „Mlečna cesta 1965“, ki prikazuje moderno in bigi jensko ravnanje z mlekom, maslom in sirom, njih vsestransko uporabnost in zdravstvene prednosti. Prikazovali bodo tudi praktično uporabo, mlečnih izdelkov v kuhinji.
Gospodinje bodo zanimali gospodinjski stroji, ki se izpopolnjujejo, od leta do leta, pa tudi šivalni stroji.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 15. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. 10 minut za športnike. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 16. 3.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo. Na obisku pri 104-letni Tereziji Skok iz Kazaz.
—	SREDA, 17. 3.: Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Voščila. - ČETRTEK, 18. 3.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Voščila. — PETEK, 19. 3.: 14.15 Poročila, objave. Vse dobro voščim za današnji dan... — SOBOTA, 20. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca... Voščila. 18.25 Za prijeten konec tedna ... Glasbena oddaja.
—	NEDELJA, 21. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
GLEDALIŠČE V CELOVCU
Petek, 12. marca, ob 19.30: Die holzeme Schiissel (Lesena skleda); 16. predstava za F-abonma in GWGjpetek; 10. predstava za GWK-petek; 9. predstava za podeželski petkov abonma. — Sobota, 13. marca, ob 19.30: Die Zirkusprinzessin (Cirkuška princesa). — Nedelja, 14. marca, ob 15. uri: Die Katze auf dem heissen Blechdach (Mačka na vroči strehi) — poslednjič. — Sreda, 17. marca, ob 19.30:
*gesund und naturlich erfrischend
Ausliefcrungslager fiir Mittelkarnten: Waltcr Florian, Villach, Tel. 0 42 42/52 91 Auslieferrmgslager fiir Unterkarnten: Theodor Krainz, Klagenfurt-Ehrenhausen, Tel. 0 42 22/112 61
V teku ponedeljka se je izkrcalo pri najvažnejšem južnovietnamskem oporišču Da Nangu 2000 ameriških mornarjev. Ameriški mornariški bataljon je prispel v Južni Vietnam na zahtevo sajgonske vlade. V času pa, ko so se izkrcavali ameriški mornarji, so gverilci 160 km južno od tega mesta izvedli močan napad na južnovietnam-ske postojanke. Več ur so Vietkong-gveril-ci napadali vojaško taborišče v pokrajini Bingh Dingh. Čeprav južnovietnamsko letalstvo ni moglo uspešno poseči zaradi slabega vremena, so južnovietnamske enote napad odbile.
Kakor poročajo, so imeli gverilci najmanj sto mrtvih in ranjenih vojakov, medtem bo je bito na vladni sitrani 33 padlih in 27 ranjenih. Gverilci sedaj kontrolirajo (nadzorujejo) že večji del pokrajine Bingh Dingh, razen tega pa tudi nadzorujejo dve važni deželni cesti. Iz tega sklepajo, da gre komunističnim gverilcem za to, da bi Južni Vietnam razcepili na dva dela.
Politični opazovalci so! mnenja, da je izkrcanje ameriških vojakov zadalo šele pred
Die Zirkusprincessin (Cirkuška princesa); 17. predstava za M-abonmž in GWG-sreda; 11. predstava za GWK-sreda; 10. predstava za podeželski sredin abanma. — četrtek, 18. marca, ob 19.30: Der Frei-schiitz (Čarostrelec) opera.
KOMORNI ODER
Sobota, 13. marca, ob 19.30: Eva Faschaunerin, drama Marije Steuererjeve; enkratno branje z Heide Matičevo, Georgom Bucherjem in drugimi.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
kratkim znova sklenjenemu prijateljstvu med Pekingom in Moskvo nov težak udarec. Tako sta Rdeča Kitajska in Severni Vietnam takoj ostro odgovorila na to, do-čim Sovjetska zveza v začetku ni zavzela nobenega stališča. „Pravda“ je napisala le 15 besed dolg stavek o izkrcanju bataljona mornarjev, toda brez vsake razlage. Sovjetska agencija „Tass“ pa je samo pisala o protestih Severnega Vitnama, a zopet brez razlage.
Šele večerni sovjetski časopis „Izvestija“ je preklel izkrcanje ameriških vojakov kot novo smer napadalne politike Združenih držav Amerike v Vietnamu. „Izvestija“ je celo trdila, da je s tem Washington dokazal, da mu gre samo za razširitev vojne.
Jz Rima pa poročajo., da je tamkajšnji sovjetski veleposlanik predal italijanskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto, ki obsoja ameriško politiko v Vietnamu. V tej protestni noti prosi Sovjetska zveza za stališča zaveznikov Združenih ameriških držav do vietnamskega problema.
Opazovalci so tudi mnenja, da utegne prihod ameriških mornarjev sedaj povzročiti prvo neposredno trčenje ameriških bojnih enot in komunističnih gverilcev. Da je ta nevarnost, ki jo skriva v sebi to dejstvo, sprožila v političnem in vojaškem vodstvu Združenih držav Amerike nesoglasja, dokazuje neko poročilo, ki je prišlo iz Saigo-na. V tem je bilo namreč rečeno, da je bil ameriški veleposlanik Taylor, ki je bil prej tudi vodja generalnega štaba, proti prihodu ameriških mornarjev.
RADIO SCHMIDTL^,T,R;-c“OViC
RADIJSKA VELETRGOVINA ZAVSAKOGAR
Dobite vse aparate za dom in gospodinjstvo: radijske, televizijske in druge elefctroaparate ter ves material.
Razni aparati za kavo	Kvalitetno blago — po ugodnih cenah
Ure, nakit iin drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim tako] in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
MALI OGLASI
Spalnico, kompletno, sestojcčo iz 2 postelj, 2 nočnih omaric z lučmi, 2 velikih omar, psihe, dvojna-tih posteljnih žimnic (spodnje na vzmeti — „Fe-dermatratzen”) in kavča poceni prodam. — Naslov v upravi lista.
© Izraelska vlada je izročila zahodno-nemški vladi kopijo. „čme knjige" o pomorih Židov v Evropi med drugo svetovno vojno. Knjiga vsebuje imena 25.000 raznih krajev in mest v Evropi, kjer so pobijali Jude.
PERILO in razno BLAGO, preostalo od ZIMSKE RAZPRODAJE, sedaj še posebno poceni!
£. Maucev
KLAGENFURT — CELOVEC Alter Platz
Siromašno rentnico ali deklico-siroto nad 5 let staro, sprejmem na hrano in stanovanje za majhno pomoč v kuhinji. Ponudbe poslati na: A n n a S eh or s, Hans Rochvveg, Post:	Hafendorf/
.Kapfeniberg, Steiermark.
Samostojno gospodinjsko pomočnico za zelo moderno urejeno gospodinjstvo, z enim otrokom, v Celovcu iščemo. — Ponudbe poslati na upravo lista pod značko „Zelo dobra plača”.
ZNAMKA ZAUPANJA
GRU^ffiHiR
Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadcia cona)
Vse Joka izdelke In opreme tudi za tujske sobe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800,— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
1/laš UcLtoLU ItmaUa