Zgleden primer reševanja problematike invalidov
Od besed k dejanjem
Invalidska problematika je bila dolgo potis-njena na stranski tir družbenih problemov ali pa je bila obravnavana kot njihov pastorek. V zadnjem času so se končno tudi na tem pod-ročju začele stvari premikati na bolje. Skrb za invalide postaja deležna vse širše družbene po-zornosti in tehtnih obravnav na vseh ravneh. Prodrlo je spoznanje, da ni dovolj dela nez-možnim invalidom zagotoviti samo zakonsko, gmotno-socialno varnost, ampak so potrebni posebne družbene skrbi tudi dela še zmožni in-validi. Na marsikaterih delih, ki jih sedaj o-pravljajo zdravi ljudje oziroma delavci, bi jih lahko po rehabilitaciji in prekvalifikaciji nado-mestili invalidi.
Da je ta problematika že prestopila ozke okvire prizadevanj invalidske organizacije in društva invalidov, dokazuje tudi razprava o problematiki zaposlovanja na seji občinske skupščine Ljubljana-Šiška dne 18. junija, ki je odmerila temu področju precej  kritičnih ocen.
Ugotovila je, da združeno delo še vedno pre-malo zaposluje in uporablja invalide za delo, ki bi ga glede na invalidnost lahko opravljali, medtem ko po drugi strani za ta dela zaposlu-je nove delavce, kar nedvomno še bolj neugod-no prispeva k že tako ekstenzivnemu in nera-
cionalnemu zaposlovanju. Združeno delo se naiti-reč še vedno otepa zaposlovanja invalidnih oseb, pri čemer pa pozablja, da je usposabljanje novih delavcev v končni fazi veliko dražje kot lehabilitacija in usposabljanje invalidov, ki že imajo marsikatero strokovno izkušnjo in delov-ne navade. Nenazadnje naj k temu dodamo še to, da z zaposlovanjem novih delavcev ustvar-ja še druge nemajhne probleme v zvezi s sta-novanji, otroškim varstvom otrok njihovih dru-žin in podobno.
Zgleden primer zanimanja za reševanje in-validske problematike v občini Ljubljana-Šiška je kot prva pokazala tovarna dekorativnih tka-nin »Dekorativna« s tem, da je ustanovila aktiv invalidov, ki bo v mnogočem pripomogel k uresničevanju in izvajanju družbene skrbi za zapOslene invalide. V razgovoru z direktorjem splošne službe Vladimirom Kočevarjem, refe-rentko za kadrovska in socialna vprašanja Jo-žico Krmelj ter predsednikom konference OOS Emilom Sinkovcem, po ustanovnem sestanku aktiva invalidov, smo se seznanili z razlogi za ustanovitev aktiva in njegovimi nalogami.
Tista dela, ki jih je mogoče opravljati tudi sede, lahko opravlja invalid z enakim delovnini uspehom kakor zdrav delavec. Na sliki: Delavke-invalidi   v   tovarni   dekora-tivnih   tkanin   »Dekorativna«   sedijo   pri   delu.
(Foto: J. Curiu)
V delovni organizaciji so opazili porast in-validnosti, ne zaradi nesreč pri delu ali poklic-nih obolenj, pač pa zaradi drugih vzrokov, ki izvirajo iz narave dela. Večino zaposlenih pred-stavljajo ženske in ker je mn|ogo del mogoče opravljati samo stoje, nastopa najbolj pogosta invalidnost zaradi bolezni ožilja in okvar hrbte-nice. Da bi takim delavkam-invalidom našli ustrezno delo, se je kadrovska služba pogosto, ker ni bilo organiziranega vpliva invalidov pri določanju takih del v samoupravnih aktih, zna-šla v težavnem položaju. Z ustanovitvijo aktiva bodo invalidi aktivno sodelovali pri iskanju primeinih del in vplivali na urejanje notranje zakonodaje kakor tudi na izvajanje zakonskih pravic invalidske zaščite. Samoupravnim orga-nom bodo dajali predloge za izboljšanje zaščite in varstva pri delu, pa tudi pobude za iskanje primernih delovnih mest oziroma del za inva-lide izven njihove delovne organizacije, za kar imajo pri njih veliko posluha. Ugotavljajo, da nimajo koristi samo od neposrednega in enako-vrednega produktivnega dela invalidov, ampak da s tem rešujejo hkrati tudi širši družbeni pro-blem. Delovna organizacija, ki zaposluje več kot 10 odstotkov invalidov, je deležna še olaj-šav pri družbenih obveznostih iz dohodka. V njihovi lemeljni organizaciji »Gotova tkanina« to ugodnost že izkoriščajo.
Na ustanovnem sestanku aktiva invalidov, za katerega je bilo veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo kar 80 odstotkov vseh invalidov,
so sprejeli poslovnik, plan dejavnosti in izvolili izvršilni odbor. Sestanku so prisostvovali tudi predsednik Zveze društev invalidov mesta Ljub-ljana Ivan Japelj in predstavniki Društva in-validov Ljubljana-Šiška, ki so udeležencem na kratko orisali pomen in vlogo njihovega orga-niziranja.
Akcija ustanavljanja aktivov invalidov v organizacijah združenega dela in poverjeništev invalidov v krajevnih skupnostih, ki jo je spro-žilo Društvo invalidov Ljubljana-Siška, je po dvomesečnih pripravah tako stekla. Ker ena la-stovka še ne prinaša pomladi, bi bilo prav, da bi zgledu »Dekorativne« sledili še drugje, na primer v »Litostroju«, »Tikiju«, »Rašici« in še kje.
-   "i.-':.,     •                     Ivo Osolnik