iiiiiiifi
Cleveland mora plačati vi- Silovit pritisk Japoncev v
soko svoto, da je spremenil sistem vlade
Šangaju je prisilil Kitajce k umikanju
Cleveland. — Da, je Cleveland šangaj, 3. marca. Velika ar-zavrgel manager sistem vlade in mada Japoncev, ki se je pravkar i se povrnil k županskemu siste-! izkrcala, pri šangaju, je končno | mu je veljalo davkoplačevalce v iztrgala Kitajcem njih silni fort j Clevelandu čedno svoto $241,- Woosung, katerega so Japonci ! 000. V direktnih davkih se je od obstreljevali pet tednov. Danes te svote plačalo $116,215, kar je , se je združenim silam topništva, veljalo za volivne uradnike in1 zrakoploveev in topov z vojnih tiskovine, dcčim "so razne stran- 'ladij posrečilo Japoncem pregna-ke potrošile nadaljnih $124,918. Iti Kitajce iz utrdb. Kitajci se na-Končiia svota je sicer še mnogo! hajajo na umiku na celo fronti. S večja, ker se v volivni kampanji Japonci so imeli uspehe tudi pri j potroši marsikak stotisočak, za Nanziangu, deset milj od šanga-katerega se pozabi, kam je šel, j a, tako da se bo kmalu uresniči-dcčim se dobro ve, odkod je pri- la njih zahteva,, da se Kitajci šel. Mesto Cleveland samo je j umaknejo dvanajst milj in pol plačalo $109,125.92 za volitve.! cd šangaja. Kakih 1,000 japon-Tiskanje volivnih listkov je ve- jskih vojakov se je pod protekcijo ljalo $3,000. Skoro bi se lahko : topov na japonskih vojnih ladi-| trdilo, da je veljala skupna kam- jah izkrcalo in hitelo proti Woo-panja treh volitev, v novembru, sung fortu, kjer so še dobili ki-januarju in februarju nekako tajsko posadko. Par minut po-$300,000.	I zneje je na fortu vihrala japon-
--o--! ska zastava. Japonci poročajo, da
Zločinci so mislili, da bo se nahajajo Kitajci na umiku na Lindbergh odsoten jccli frontL
New York, 3. marca. Bandi- \ tom, ki so odpeljali sina Lind-bergha, je bilo znano, da bo Lindbergh odsoten v noči, ko so hoteli odpeljati sina. Lindbergh je bil povabljen za večer 1. marca na banket New York univerze, toda banket se je v resnici vršil 2. marca, ker se je Lind-berghu sporočil napačni datum banketa, kar se je pozneje popra-
Charles Augustus Lindbergh Jr. ugrabljeni otrok slavnega zrakoplov ca Lindbergha. Nobenega sluha še ni o banditih, ki so odpeljali otroka.
Mr. in Mrs. Lindbergh obupana radi otroka
mesarji
Na tretji strani današnjega lista dobite čeden oglas naših nekaterih slovenskih mesarjev, ki vam nudijo ne samo prvovrstno meso vsake vrste, sveže in suho, pač pa tudi tako nizke cene, da ceneje ne morete kupiti nikjer drugje. Te cene so še
„ ,.,„.. . , , . nižje, kot pa prodajajo enake vilo. Bandit, rušo vedeli, da je ^ meSQ verižne trgovine.
Mi toplo priporočamo našim ljudem, da kupujejo izključno pri teh trgovcih, kjer imate
bilo prvotno povabilo popravlje no, in so prišli 1. marca v hišo 1 Lindbergha po sina, ko so misli- j U ,da Lindbergha ne bo doma.
Iz našega Barbertona
Poroča se nam iz Barbertona, Ohio: V oknu Great Northern banke na 2. cesti, v Barbertonu,
trojno korist: Najboljše blago, najnižje cene in zavest, da se
New York, 3. marca. Sinoči je eden najboljših prijateljev Lindbergha razposlal po NBC radio sistemu sledeči apel širni javnosti: "Col. in Mrs. Lindbergh ne želita samo, ampak tudi pričakujeta, da kdorkoli ima njih otroka, naj se potrudi in piše staršem." Oče in mati
upata, da se banditi oglasijo in j samo povedo pogoje, pod katerimi bi vrnili otroka.
Hopewell, N. J., 4. marca. Col. Lindbergh je dobil danes tretje pismo glede svojega odpel j anega sina. Pismo ima slič-no pisavo, kot je imelo ono, ki so ga banditi pustili na oknu sobe, iz katere so odnesli mladega Lindbergha. Tekom dneva pa je Lindbergh sprejel še neko drugo pismo, v katerem se zahteva $50,000 odškodnine za otroka, toda pisava v dotič-nem pismu je bila popolnoma drugačna kot pisava v prvem ali v tretjem pismu.
Vsega skupaj je policija zaslišala sedaj 325 oseb, katei'e je sumila odpeljave otroka. Vse osumljence so morali spustiti. V zaporu imajo samo še Zaslišani so bili tudi vsi bivši in sedanji uslužbenci Lindbergha, ne da bi policija vedela zdaj kaj več kot prej. Kot se je izjavila mati Mrs. Lindbergh je odpeljal otroka nekdo s pomočjo uslužbencev Lindbergha, kajti vsi načrti hiše so mu bili natančno znani.
Vsega skupaj je policija doslej ustavila na javnih potih že nad 20,000 avtomobilov, iska-joč bandite in otroka, toda vse je zaman. Medtem je pa Lindbergh prejel več pisem iz raz-
nih mest. Eno pismo je prišlo iz New Yorka, v katerem pravi pisec, da naj pošlje Lindbergh $50,000, in navodila, kako dobiti otroka nazaj, dobi pozneje. Drugo pismo je bilo oddano v East Orange, N. J., naslovljeno na "Chas. Linberg." To pi-j smo, v obliki karte, je imelo
zapuščena stvar v hiši je pa mal psiček, ki se je igral1 prej z otrokom. Odkar je baby zginil, se je pes umaknil v neki kot, iz katerega ga ni mogoče pregnati.
Lindberghovo garažo so spremenili v vojaško barako in te-
lefonsko centralo. Petnajst iz-tri besede: "Baby bo rednih telefonov je bilo nape-umrl." Najprvo je bilo zapisa-. ijanih tja za vojaške čete in no: "Baby je mrtev," toda po-^časnikarske poročevalce. Štiri zneje je pisec besedilo "je mr-|p0sebno močne telefonske in
7-ra- brzojavne žice so napeljali tja. V mestecu Hopewell samem, ka-
tev" prekrižal, in napisal ven "bo umrl."
Tretje pismo je bilo oddano na pošto v Auburn, N. Y. Tudi to pismo nosi ime Lindbergha napačno, namreč : "Charles Linberg." V pismu se bere: "Za babya dobro skrbimo. Pazite na navodila v soboto. Ako pa bo policija preblizu, tedaj pa skrbite za svojo kožo!" Zopet eno pismo je prišlo iz Elizabeth, N. J., in pisec piše: "Prosim vas, da sledite navodilom v prihodnjem pismu. Baby je na varnem. Za njega se dobro skrbi. Nič ne skrbite. Ako se nam kaj zgodi, tedaj se bo tudi dve. i otroku. Sledite skrbno navodilom."
Mrs. Lindbergh, mati odps-ljanega otroka, se še dobro drži. Pred par meseci je zgubila očeta, sedaj so ji odpeljali otroka. Je jako bleda, toda pogumna. Tupasem se zahvali z lahnim smehljajem onim, ki jo tolažijo. Odkar je bil otrok odnesen, ni še ničesar jedla, spala je le par ur. Col. Lindbergh pa kaže znamenja utrujenosti. Spal ni že tri dni. Zjutraj plane iz hiše v bližnji gozd, in se vrne čez uro ali dve. Najbolj
držite gesla: Svoji k svojim!
Vpisovanje v šolo
Naznanja se staršem v okoli-je razstavljena zanimiva zbirka, | ci Slovenskega'Doma na Hol-iast Mr. Frank Troha iz Colum-jmes Ave., da se vrši vpisovanje bus Ave. V zbirki je vse orodje,1 otrok v šolo v soboto, ob 3. uri kar se ga rabi pri kmetijstvu ali popoldne v domovih prostorih, v hiši pri nas doma v starem j Prosi se, da pridejo z otroci tu-kraju, seveda vse v zelo pomanj- jdi starši. Redni pouk šole se šani obliki. Tudi sodčka in bur- j prične drugo soboto. Uro pou-keljc ne manjka. Vse je tako ka se bo pravočasno objavilo.
originalno izdelano, da je vredno, da si človek ogleda. — Težko
Učitelj šole bo poznani rojak Marijan Urbančič, odlični uči-
je obolela Mrs. Frances Zupec telj, ki ima za seboj univerzi-iz Clinton Rd., članica društva tetne študije in veliko splošno Majnik, SDZ. članice in prija- obzorje v vedi in slovenščini še telji se prosijo, da jo obiščejo, posebej. Z njegovo učno močjo želimo ji, da skoro okreva! se upa doseči velik uspeh in na-Carski zakladi	predek.
mor spada posestvo Lindbergha se je čez noč naredila sprememba. Mestece šteje normalno 700 ljudi, danes pa jih je tam nad 10,000. Cene živilom so silno poskočile. Za navaden, senvič računajo 75 centov, za navadno sobo $5 na večer. Trgovci delajo silen promet, ker vse tišči v mesto v nadi, da pride blizu posestva Lindbergha.
-o-
Sodnik ni verjel
Pri nekem brivcu na zapadni strani mesta so dobili policisti v brivnici žganje. Sodniku je brivec izjavil, da rabi žganje za izpiranje ust, toda sodnik je neverjetno zmajal z glavo in ga obsodil v $100 kazni.
Sodnica Allen	|
V političnih krogih se govori, da namerava sodnica najvišje sodnije, Florence Allen, demo-kratinja, kandidirati za kongres-manco v 22. okraju.
Vaje za Pasijon
Vaje za Pasijon se vrši nocoj ob 8. uri zvečer, v petek, 4. marca, v S. N. Domu. Pridejo naj vsi! — Režišer.
Tvrdka Halle Bros. v Clevelandu je dobila v razstavne namene mnogo dragocenosti bivših ruskih carjev, ki so sedaj občinstvu na ogled v prostorih doti-čr.e tvrdke. Menda je med pred-
Mlada v smrt
17 letna Lucille Braucher, 1663 Wayside Ave. stanujoča, je včeraj prišla iz Collinwood višje šole, in po večerji je odšla v svojo sobo ter se ustrelila z revol-
meti najbolj zanimiv ogromen j verjem svojega brata. Bila je vrč za pivo, katerega je rabil car j takoj mrtva, Starši kar ne mo-Alexander III. Vrč je delan iz rejo dognati, kaj je mlado dekle lesa, obdan s porcelanom in sre- gnalo v smrt. brom in drži — dva galona! I ye£ mrtvih, manj rojenih Razburjenje v Clevelandu V letu 1931 je v Clevelandu
Policija je imela dosti opravila včeraj v Clevelandu, ko je skoro vsako minuto kdo klical glavni
umrlo 132 ljudi več kot v letu 1930, dočim je bilo v letu 1931 i rojenih 1,946 manj otrok kot v policijski stan in povedal, da je j letu prej. Vsega skupaj je umr-videl neki avto, rjave barve, z"!0 v Clevelandu lansko leto 10,-New Jersey licenco na mestnih j 774 oseb, rojenih je pa bilo 17,-ulicah. Ljudje so baje videli tak 226, torej se zaenkrat še ni za avto, v katerem sta sedela dva bati resnih posledic, moška in ena ženska, ki je imela i	Novi tiketi
pri sebi otroka.	Družba cestne železnice se pe-
Plače tiskarjev	ča z, idejo, da bi izdala nove voz-
Več lastnikov tiskaren v mestu se je izjavilo napram linijskim uradnikom ,da bi se tiskarske plače znižale za 20 procentov. Toda unija o tem neče ničesar slišati, rekoč da je tako znižanje "nesmiselno." Najbrž bo prišlo do pogajanj med unijski-mi uradniki in lastniki tiskaren.
* Avstrija je uvedla cenzuro na pisma.
ne tikete po $1.25 ali $1.50. Lastniki takih tiketov bi imeli pravico voziti se skozi ves teden kjerkoli po mestu in kadarkoli bi hoteli, pravico do transferja in pravico voziti se po karah in po bu-sih.
Najnižje cene
Zadnjih trideset let se jajca niso še tako poceni prodajala kot se te dni.


DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XXXTV —VOL. XXXIV
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 4TH, 1932
Tretji izkaz glasovanja o Senator Bulkley zahteva ; prohibiciji kaže ogrom- zvezno preiskavo glede no večino mokrih Crobaugh sleparije
New York, 3. marca. Tednik Washington, 3. marca. Sena-"Literary Digest" prinaša da-; tor Bulkley iz države Ohio je danes tretji izkaz "ljudskega glaso-1 nes izjavil, da bo vložil v senatu vanja o prohibiciji. V tretjem resolucijo, v kateri bo zahteval, izkazu je vsega skupaj označenih j da upelje justični odsek senata 1,323,284 glasovnic. Izmed teh takojšno preiskavo, ki naj dože-jih je bilo oddanih za prohibici- ne, zakaj je zvezni justični od-jo 299,207, proti prohibiciji pa delek vlade potlačil obtožbo pro- j 1,024,077, torej imajo mokri ve-:ti Chester Grobaughu, predsed-j čino štiri proti eni. Na razpola- niku bankrotirane Union Mort-| go so glasovnice iz 24 raznih dr- gage Co. v Clevelandu, ki je bil žav, in dočim je večina v vsaki obtožen, da je zlorabil v slepar-državi pretežno za odpravo pro- j ske namene pošto, da je prodajal hibicije, pa so državljani v eni delnice omenjene kompanije, do-državi glasovali z večino za pro-!čim je vedel ,da je podjetje ban-hibicijo, in ta država je Kansas. |krotno. Pri tej kompaniji so tu-V Kansasu je bilo oddanih 8,590 jdi Slovenci zgubili tisoče dolar-glasov za prohibicijo in 8,167 i jev svojega denarja. Crobaugh proti. Država, kjer imajo suhi i je bil obtožen od zveznega prav-
tudi precejšno besedo, je Arkansas, kjer je bilo oddanih za prohibicijo 2,134 glasov in proti 2,377. V državi Ohio je bilo do-
dnika v Clevelandu in bi moral priti pred sodni jo, toda justični oddelek republikanske vlade v Washingtonu je potlačil obtožbo
slej 43,284 glasov za suhe in in naročil zveznemu pravdniku v
112,026 glasov proti prohibiciji. Država New York je naštela 40,-139 glasov za prohibicijo in 265,676 za odpravo prohibicije, država Pennsylvania pa 58,777 za prohibicijo in 190,379 proti. Država Illinois ima 10,649 suhih
Clevelandu, Mahonu, da preneha s postopanjem proti Grobaughu, dasi je zvezni pravdnik silovito protestiral. Crobaugh je bil izpuščen, toda ne za dolgo. Prava sreča je bila, da smo imeli tedaj v Clevelandu državnega
glasovnic in 39,377 proti prohi- pravdnika demokrata Millerja, biciji. Najmanj glasov je prišlo današnjega župana, ki je prijel iz države South Carolina, kjer | Crobaugha za vrat in ga pritiral je glasovalo 941 državljanov za 1 pred državno poroto, ki ga je tu-prohibicijo in 1,671 proti. di v kratkem času spoznala kri-
_o__; vim, nakar je bil Crobaugh ob-
VeS SVet Žaluje! sojen na deset let ječe. Nastal je
Mexico City, 3. marca. Predsednik mehikanske republike, senat, sodniki in ministri so danes javno izrazili Lindberghu svoje obžalovanje nad zgubo prvoro-jenega sina. Lindbergh ima tisoče prijateljev v Mehiki.
šangaj, 3. marca. Kitajski župan tega mesta, general Wu Te Šen je danes po kablju izjavil svojo žalost Mr. in Mrs. Lindberghu. Oba sta se šele pred | kratkim mudila v tem meštu na svojem poletu okoli sveta.
London, 3. marca. Strašna ne-volja in nepopisno sočutje se izraža v vseh angleških krogih nad zločinom, ki se je pripetil družini Lindbergh, časopisi priobču-jejo posebne izdaje in pišejo na dolgo,in široko o banditstvu.
Paris, 3. marca. Lindbergh, junak francoskega naroda, je da
seveda raditega velikanski škandal, ker je bila obtožba na zvezni sodniji potlačena. Crobaugh je vpliven v republikanskih krogih. Senator Bulkley, demokrat, se je izjavil: "Ravno taki slučaji so, ki vplivajo na priprostega državljana, da zgubi vero v vlado. Velike tatove izpuščajo, male obešajo. Zato zahtevam ostro preiskavo, zakaj je zvezna vlada ustavila preiskavo proti Cro-baughu, dočim je bil slednji na državni sodniji zlahka obsojen." Senat bo sprejel resolucijo Bulk-leya.
Al Capone ponudil $10.-000 za prijem banditov
Chicago, 3. marca, Notorični gangež Al Capone je danes ponudil $10,000 nagrade onemu,
ki pride na sled banditom, ki so nes splošen predmet govorice odpeljali otroka Lindbergha. vseh Francozov, časopisje prosi Ameriko,\ da gre do skrajnosti, da pripelje slavnemu očetu sina zopet v naro"čje.
Capone je izjavil, da je to najbolj strašni zločin modernega časa.
Trije vtonili
Na Main Ave. in W. 11th St. je hotel zaviti z avtomobilom Leonard Pegg na levo, toda noga mu je spodrsnila na zavori in mu smuknila na pogon, tako da je i slavnost. K tej slavnosti so zla-avto drsel navzdol proti Cuyaho- isti prijazno vabljene vse članice
Vabilo k proslavi
V nedeljo obhaja društvo Car niola Tent št. 1288 T. M. dvaj setletnico svojega obstanka v Slov. Narodnem Domu. 'Društvo priredi ob tej priliki veliko
ga reki, kamor je končno planil. V avtomobilu je bil Pegg, žena in dva otroka, stara 10 in 8 let. Žena in otroci so vtonili v 18 čevljev globoki vodi, ker niso mogli iz zaprtega avtomobila, dočim je Pegg razbil okno pri avtu in se rešil.
Lično delo
"Ameriška Domovina" je dala svojo pisarno pretekli teden na novo prebarvati in prepapirati. Delo je izvršil domač rojak Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave. v splošno zadovoljnost in zelo poceni tako da ga lahko priporočamo vsem onim, ki kaj enakega Potrebujejo. V resnici čedno, Pošteno delo po najbolj zmerni ceni.
* V Xanti, Grška, je zgorelo SO.000 kil tobaka v skladiščih.
sestrskegfc, društv/i, Carniola Tent št. 493 T.M., da pridejo v največjem številu. Društvena seja prijazno pozivlje vse članice, da pridejo v nedeljo k redki slavnosti bratskega društva.
Mojster čevljev
Te dni se je vršila v New Yorku razstava čevljarjev, onih, ki prodajajo in onih, ki popravljajo čevlje. In prijetno je poročati, da je na tej razstavi dobil naš brat Rudolph Kozan, 6530 St. Clair Ave. štiri odlikovanja za fino popravljanje čevljev in bil proglašen za čempijona čevljarske stroke v državi Ohio. Iskrene čestitke, Rudolph! Kadar nas bo čevelj žulil, se obrnemo do vas!
* Prve taščice ali "kosi" so se pojavili v Clevelandu.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
r "AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
_Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 53, Fri., March 4th, 1932
Nove vlade in dela
Nikdar ni noben župan v mestu Clevelandu ali v kakem drugem ameriškem mestu prevzel županskega urada v težjih, bolj odgovornih, kritičnih in resnih časih, kot je to storil župan Ray T. Miller v Clevelandu.
Ko se je v volivni kampanji delovalo za njega, hodilo od hiše do hiše, govorilo na shodih, pogovarjalo se o njem med prijatelji, na cesti ali pri delu, je seveda vsakdo z največjim veseljem deloval za Millerja, ker je pač hotel imeti spremembe pri vladi.
In v vsej volivni kampanji je seveda tudi vsakdo pričakoval, da bo na ta ali oni način obdarjen, da ni treba nič drugega, kot da pride Miller v urad, da postane župan, in iz črne noči se bo naredil krasen pomladanski dan.
Dva kandidata smo imeli za župana dne 16. februarja, republikanca Morgana in demokrata Millerja. Sleherni državljan je bil za enega ali za drugega, tretje poti ni bilo. Večina Clevelandčanov se je odločila za demokrata Millerja.
In temu se ni nič čuditi, kajti ne samo Clevelandčani, pač pa narod po širnih ameriških državah, V vsakem mestu, v vsaki posamezni državi, obrača hrbet republikancem, ki so dokaj odgovorni za strašno gospodarsko depresijo, in narod voli demokrate.
V mnogih ameriških državah, kjer še nikdar ni bilo slišati o demokratskih javnih uradnikih, ali pa kjer so od naroda izvoljeni demokrati redki, kot bele vrane, danes volijo demokrate v županske, sodnijske, kongresne in governerske urade.
Logično in umljivo je, da ameriški narod, ki je bil tako silno udarjen od republikanske vlade, ki je bil tako zapeljan od Hooverjevih obljub, češ, volite mene, republikanca Hoo-verja in ohranili boste prosperiteto, logično je, da išče od' pomoč pri demokratski stranki.
Kar se je godilo pri volitvah lanskega leta in letos po posameznih državah in mestih, da so ljudje namreč zavrgli republikance, to se bo zgodilo v največji meri tudi letos v jeseni, ko se vrše predsedniške volitve. Predsednik Hoover bo poražen, kot pred njim ni bil še zlepa kak republikanec.
Hoover v svoji zadnji predsedniški kampanji, nikakor ne bi smel trditi: volite mene, pa vam ohranim in obdržim prosperiteto. On bi lahko drugače povdarjal svoje stališče in zastopal principe republikanske stranke, ne pa da bi se očitno norčeval z delavcev, češ, volite mene, jaz imam polne lonce. Ameriški narod ni imel še nikdar tako praznih skled kot pod republikancem Hooverjem.
Ako bi Hoover drugače vodil svojo kampanjo, bi danes ne bil postavljen na laž. Obljubiti in narediti", sta dve stvari. Obljubi se kaj takega, kar se lahko izpolniwvse drugo se pa mora prepustiti sreči in trdnemu delu in prizadevanju, da se vodi vladne posle tako, kot je najbolj pošteno in vestno za voditelja.
Ni čuda, da danes padajo republikanski governerji, kongresmani, senatorji, sodniki, župani in drugi uradniki Tako se je zgodilo tudi v Clevelandu, kjer smo imeli od 1. januarja, 1916, vlado republikancev, deloma pod župani, deloma pod mestnimi managerji, ki so bili slepo orodje v rokah brezvestnih politikantov.
Narod v Clevelandu je volil Millerja, ker je bil demokrat, torej druge politične stranke, kot njegovi predniki na vladi, volil je Millerja, ker je mlad in menda bolje razume današnji svet, ki se je popolnoma predrugačil, volil je Millerja, ker ima vtisnjen znak poštenja, katerega v politiki v Clevelandu tako hrepeneče potrebujemo, potem, ko smo videli, kako je Miller kot državni pravdnik pošiljal enega republikanskega sleparja za drugim v dolgotrajne zapore.
In da Miller ni mlad in energičen, tedaj bi gotovo pustil delo, katerega je dobil, ko je stopil v City Hall. Miller prihaja k vladi mesta Cleveland, kot prihaja pravi gospodar na pvoje posestvo, na katerem je nepošteni najemnik gospodaril in izkoriščal leta in leta. Kdor je mislil ali še danes misli, da bo župan Miller v nekaj tednih spravil v red skrajno zavoženo gospodarstvo, ta se temeljito moti. Vzelo bo dolge mesece, predno se očisti nesnaga, kije spravila mesto Cleveland na rob propada.
Miller ne prihaja v županski urad samo kot demokrat, pač pa prihaja tudi kot prvi župan po desetih letih takozva-nega manager sistema vlade, ko nihče ni bil nikomur odgovoren in se je sleparilo po ljubi volji. Miller ni enostavno prevzel vlade'od druge politične stranke, Miller je prevzel popolnoma novo vlado, o kateri pojasnimo podrobneje v prihodnjem Članku.
I Ameriški Domovini o vašem iz-i gubljenem dekletu. Videti je bi-j lo, da je prav nerada šla s tistim človekom; skoro bi rekel, da jo | je moral vleči seboj. Postal sem ' in opazoval ta dva in dekle se je obrnilo ter me tako milo in pro-j seče pogledalo, da se mi je takoj I zasmililo v srce. Sklenil sem pomagati ji, ako je v zadregi, že sem hotel stopiti k nji in jo vprašati, če je vse O. K., ko se mi le za trenotek pozornost obrne v kraj, kjer je nastal nekak vrišč. hi ko zopet pogledam nazaj, da bi videl dekle in njenega spremljevalca, ju že ni bilo več tam. Kakor kafra sta izginila. Namenil sem se vam takoj pisati. Storil pa bom vse mogoče, da zopet zasledim dekleta. Do tedaj pa
ostajam vaš
prijatelj iz Cohimbus, O.
Res, škoda je, da ste jo izpustili izpred oči, ker kakor vse kaže, je to ona, katero iščemo. Prosimo Vas nujno ,ako jo izsledite, da nam brzojavno sporočite in pridemo takoj tje, da jo rešimo vsake nezgode, ki ji morda preti.
Tudi ostale rojake prosimo in se jih opozarja, da če vidijo moškega bolj male debelkaste postave, z nekakim divjim pogledom, ki ima seboj mlado, vitko, ljubeznivo dekle in ki se sumljivo obnaša, naznanite takoj na: Prijateljice izgubljenega dekleta, c/o. Ameriška Domovina. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
PRIREDITEV DRUŠTVA SV. VINCENCA PAVLANSKEGA
Cleveland (Collinwood), O.—
Bližajo se velikonočni prazniki in žnjimi se bliža pomlad, ki nam prinese veselja in mnogo upanja na boljše čase. Toda letošnja pomlad ne obeta nič dobrega. Dela ni od nikoder in tisoče in tisoče družin živi v pomanjkanju. Naša dolžnost je, da se pobrigamo v prvi vrsti za slovenske družine, ki žive v bedi in revščini v naši naselbini. To nalogo si je zavzelo društvo sv. Vincenca Pavlanskega, ki ura-duje v Collinwoodu že od meseca septembra lanskega leta in ki skuša po svojih skromnih močeh blažiti in militi trdovratno krizo.
Do sedaj se je društvu kolikor toliko še nekako posrečilo vsled požrtvovalnosti raznih dobrotnikov, da je od časa do časa nudilo pomoč v živilih ali obleki potrebnim družinam. A kaj sedaj, ko je vse upanje splavalo po vodi, ko so vsa sredstva pošla ter nobenega izhoda iz tega zagonetnega problema, kako priti do sredstev, s katerimi bi se nabavilo potrebna živila za bližajoče se praznike.
Zadnje upanje, zadnja rešilna ideja ter zadnja sredstev, s katerim se upa in pričakuje pridobiti vsaj toliko, da bi se obdarovalo za velikonočne praznike potrebne družine z dostojnim darilom, je žrebanje "Apex" pralnega stroja, ki nam ga je darovala The Stearns Furniture Co. To žrebanje se vrši definitivno in nepreklicno v nedeljo 13. marca ob sedmih zvečer v spodnji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Vsi tisti, ki imate še tikete, naj jih skušajo prodati te dni po svojih močeh ter preostale vrniti društvu v pondeljek 7. marca zvečer, ko se bodo pobirale vse prodane in nepi'odane srečke.
To žrebanje se vrši skupno s I kazanjem slik, katere bo kazali Mr. A. Grdina. Vstopnina je1
zelo nizka: 25c za odrasle in 10c za mladino. Otroci pod šestim letom so vstopnine prosti. Ves čisti preostanek gre seveda in edinole v pomoč bednim ter revnim družinam. Zategadelj ni potrebno še posebej naglašati velikega pomena te prireditve, kajti dolžnost že narekuje, da se vsak Slovenec, ki ima sočutje do svojega bližnjega, nekaj žrtvuje in pobriga za svojega sorojaka, ki se nahaja v stiski in potrebi.
Vsa čast slovenskim trgovcem, ki so se odzvali našemu klicu na pomoč. V teh slabih časih se sicer ne pričakuje mnogo od njih, ker tudi oni občutijo krizo, ki vlada med nami. Vendar pa so pokazali s svojim dobrim zgledom, da imajo tudi v teh težkih časih odprto srce in odprte roke. število dobrotnikov, ki so prispevali za naše društvo, bodisi v denarju, ali v obleki, ali v živilih, je sicer zelo majhno, toda tem bolj plemenita, tem bolj velikodušna je njih požrtvovalnost. Tej mali, a plemeniti četi se je sedaj pridružil Mr. Frank Marzlikar, ki ima svojo trgovino s čevlji in obuvalom na 16209 St. Clair Ave., kateri je pripravil našemu društvu s svojim velikodušnim darom veliko presenečenje. Kakor nebeška rosa, tako se je za-bliščalo na zadnj društveni seji precejšne število čisto novih otroških čevljev.
S svojim velikodušnim dejanjem je pokazal, kako važnega pomena je, ako podpiramo slovenske trgovce, ki se spomnijo v sili in potrebi svojega trpečega sorojaka. To se ne piše v svrho reklame, temveč društvo sv. Vincenca Pavlanskega si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se Mr. Marzlikarju. To ni mala reč, ako se slovenski trgovec sedaj v teh časih toliko žrtvuje. Kar je pokazal Mr. Marzlikar. presega vse pričakovanje.
George Panchur, predsednik.
tudi omenjeno, da je s slovenskim poukom pričela šola fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kakor je poročal Rev. Sla-je na sestanku staršev. Povdarjal je, da je to živa potreba ter bomo imeli vsi koristi, žal, da ni časa in ne prostora opisati
pomembne besede, ki smo jih slišali na tem sestanku.
Delo je pričeto, šola rabi moralne in nekoliko tudi finančne pomoči. In ker je to plemenita narodna ustanova, se pričakuje najlepšega uspeha.
Član odbora.
Ce verjamete al' pa ne.
M*	EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.	SE*
	J. D.	
no o ukradenem Lindberghovem otroku, ni bilo prostora, da bi se poročalo o našem nedeljskem pikniku, zato moram jaz šele danes poročati par besed o tem. Piknik je imenitno izpadel. Pa ne samo piknik je izpadel, padali so tudi nekateri udeleženci, kakor se sliši in namiguje. Tajnik Dolenc John je poročal, da je bilo čiste izgube $1.33 in da pri tem še kruh ni vštet. Iz katere blagajne se bo plačalo kruh, še ni bilo nobenega predloga; naj-brže se bodo vršile v to svrho primarne volitve.
Na pikniku nas je bilo precej, toda ne vsi. Prišli so tisti, ki so se zmazali z doma takoj po maši. Oni pa, ki so se obotavljali doma. so tudi ostali doma in preživeli nedeljo popoldan v prekinjenih diplomatičnih odnošajih s svojo boljšo polovico. Se jim sika!
Ker je bilo precej mrzlo, smo udaril po punču, to je "špaga," ki se meša s kropom, limono in sladkorjem. Ta punč se ravna po tistem, ki' ga servira. Dokler ga je serviral Maks, je dobival veliko večino krop. Vzdignili so oe pa tajni protesti, kar je napotilo Močilnikarja, da je on stopil za baro. On je pa delal tak punč, da je vlil v kozarec špago, pridejal sladkorja in limone, na vrh je pa vlil par kapljic kropa, j Vsa čast in priznanje Močilni-j kar ju in njegovemu punču. Uči-| nek in uspeh tega punča se je | najbolj pokazal na rožniškem klancu, kjfer so. peli "žlajfi" na mašinah naših fantov, ko so se peljali domov ,da se je Prijatlo-va rezidenca kar majala. Eden I naših fantov je bilo celo tako
navdušen, da se je hotel sredi klanca vrniti nazaj na farme, pa ga ni hotel avtomobilček ubogat, ki je bil svojeglaven in je hotel po vsej sili odnesti pol hriba in ga prestaviti doli na Euclid. Pisec teh vrstic je tudi dobil svoj delež punča, kar je bilo menda vzrok, da je šel domov po bližni-ci čez Collinwood in po Waterloo Rd. nazaj na Rožnik.
Zadnji torek se je vršil protestni shod naših ženic, ki so si osvojile jako koristen predlog, da jih mi dedci lahko pišemo v uho ali kamor hočemo, ker jih nismo pustili priti na piknik. Se vzame na znanje z dopadaje-njem.
Piknik se je končal zadnji torek po strelskih vajah, kjer se je predihalo še tisto, kar je bilo ostalo. Vršila se je tudi seja, ki je sklenila, da se povabi na strelsko tekmo Rainbow Hunting klub in sicer za torek 15. marca v Slovenski dom na Holmes Ave.
Zadnji torek smo tako streljali:
Gole ........................ 85
Jerič ........................ 59
Bavetz .................... 86
Satkovič ...>.'............. 59
Dolenc S............... 91
Hoffart .................. 82
Podpadec ................ 66
Janževič .................. 69
Leoniardi ................ 76
Bruss ...................... 51
Mandel .................... 81
Sepic........................ 86
Baraga .....................72
Mlakar .................... 95
Klaus ...................... 73
Maren .................... 59
Dolenc J................. 78
Tomažič .................. 44
Vesti iz domovine
SLOVENSKA ŠOLA
Euclid, ().—• Glede našega dekleta, ki je pred par tedni kar tako, meni nič tebi nič izginilo bog ve kam, smo še vedno na delu in'vse, kar je v naši moči, storimo, da bi jo poiskali in to čim prej. Tudi zunanji svet se zanima, ker smo prejeli nebroj pisem iz raznih krajev, v katerih rojaki opisujejo razna dekleta,

za katere mislijo, da je morebi-s ti ona iz Euclida. Vsem se iskre-I no zahvaljujemo. Iz Columbusa .smo dobili sledeče pismo:
Cenjene! Danes zjutraj ob desetih, ko sem šel po opravkih, zapazim na cesti nekega moškega, ki se mi je zdel jdko sumljiv.
njim je bilo dekle, ki odgovarja opisu, katerega ste imele v
Težko je najti med Slovenci i človeka ali rojaka, ki bi ne nosil v svojem spominu prijazne doživljaje iz svoje otročje dobe, ko je obiskoval v domovini ljud-jsko šolo. Po desetih in tudi tridesetih letih se nam čestokrat vrivajo v spomin taki doživljaji. Zdi se, da čim bolj nas dobe čas oddaljuje od onih srečnih dni, tem lepši se nam zdijo.
Amerika, dežela kole« in motorjev, nas je upregla v naglo obratujočo industrijo. I)nev,i, meseci in leta minevajo. Mladina raste in se po svoje razvija, mi se pa staramo. Velikokrat sem bral razprave o mladini, kako pridobiti jo, da ostane naša, da bo vodila naše organizacije, Domove in druge ustanove. Storilo se je to in ono, a uspeh ni bil popolen. Splošno mnenje danes obstoji, da ako hočemo uspeti s tem vprašanjem moramo mladino seznaniti najprej z našim jezikom, po možnosti z našo zgodovino in literaturo, odnosno vliti moramo v srca naših otrok vse, kar je lepega in plemenitega za življenje. Seznaniti jih moramo z našimi pisatelji in duševnimi vodniki našega naroda.
Le tako bomo imeli uspeli zagotovljen, ter imeli in obdržali mladino sebi.
V Clevelandu, v Slovenskem Narodnem Domu, imamo tako šolo več let, ki je odločno pokazala uspeh. Preveč je vzrokov, ki nas dregajo v oči vsak dan o tem vprašanju, zato je tem bolj vesela novica za nas to, da se je pred par tedni začela šola v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Da pa južni del Collinwooda ne izostane, se je pripravilo vse potrebno, da se prične s poukom tudi v Slovenskem domu lja Holmes Ave. Pet direktorjev, ki so bili izvoljeni v prosvetni odbor, si je na sestanku v ta namen imenovalo na-daljnih pet članov, kar se imenuje šolski odbor. Ta odbor se je konstruiral takoj v posloval-ne odbore, ki so si začrtali delo. Prva skrb je bila učitelj, ki je zelo nerad, a na ponovne prošnje prevzel posel, in to je Mr. Ur-bančič.
Seja 1. marca je sklenila, da se začne z vpisovanjem v soboto 5. marca in sicer popoldne ob treh. Na. 12. marca pa se prične pouk ob ravno istem času. Naj bo
| —Petrolejka ji je padla iz rok in ves skedenj je bil v plamenu, j To se je zgodilo na posestvu Amalije Pangeršič v Benetku v Slov. goricah. Hlev in skedenj j sta pogorela do tal.
—Do smrti je povozil avto tr-jgovca Franja Podlipnika iz Te-zna pri Mariboru.
I
—Deklica v plamenih. V Zlatarju na Hrvatskem je postala ! žrtev strašne nesreče 4 letna deklica. V hiši Ivana Pozaiča, ki je uslužben v zagrebški železniški delavnici, se je zbralo več vaških otrok. Otroci so bili brez vsakega nadzorstva, ker je Po-j zaičeva žena v zagrebški bolnišnici, drugi odrasli so pa delali i izven hiše. Otroci so zakurili peč in se pri tem igrali z zažganim papirjem. Naenkrat je bila vsa v plamenih sosedova hčerka Bla-1 ženka. Na strahovito vpitje otrok so prihiteli sosedje in pogasili ogenj na deklici, ki je kakor živa baklja priletela na dvorišče. Takoj so poklicali zdravnika, ki pa ubogemu otročičku ; ni mogel več pomagati. Dekletce je čez par ur umrlo v strašnih bolečinah.
—V Vojniku je umrla 19-letna Kristina Zdolšek. Rajna je sodelovala pri društvenih gledaliških predstavah.
-o-
DVA IN POL METRA DOLGA CIGARA
Cigaro, ki bi jo moral kaditi človek dobri dve leti, je izdelal te dni Španec Francesco Fonsc-ca. To je največja cigara na svetu, kajti dolga je dva in pol metra, tehta pa nad 60 kg. V obsegu meri 45 cm. Iz tobaka, ki ga je porabil Fonseca za to orjaško cigaro, bi bil lahko izdelal 12,000 navadnih cigar. Fonseca noče povedati, kako se mu je posrečilo izdelati tako veliko cigaro. Znano je samo, da jo je delal štiri mesece. Za svoj trud je dobil veliko nagrado se-viHske razstave, ki mu jo pa niso mogli izročiti, ker je že poprej umrl.
LASTNEGA OTROKA POVOZILA
Soproga londonskega zdravnika dr. Annerawa se je pred par dnevi odpeljala iz vile, v kateri V Ljubljani je umrla gospa stanujeta, proti mestu. Par ko-
rakov od vile je pritekel, nasproti otročiček in padel pod avto. žena je otroka takoj naložila na svoj avto in ga odpeljala v bliž-—Na Primskovem pri Kranju |»j° bolnišnico. Zdravniki so je umrla Uršula Jemec.	| u£otovili smrt mladega bitja. |
Ko je po končanih opravkih pri-; —V šmartnem pod šmarno !šla domov, je zvedela, da se je
Julijana Valenta roj. Herodež, soproga šolskega ravnatelja v pokoju.
goro je umrl g. Jeras Matija, po sestnik.
njen sinček zgubil. Zbudil se ji je sum, odpeljala se je v bolniš-jnico. Ob pogledu na mrtvega —Na Jesenicah je umrl gosp. j otroka, v katerem je šele sedaj Ivan Magerl, ravnatelj meščan -j spoznala svojega sinčka, se ji jpj ske šole.	omračil um.
I. Bočkov France, ki je bil najboljši čevljar na Menišiji, je napravil tudi Trantarjevi Marjeti nove čižme. Lepo po meri jih je urezal in pa tako, da so lepo peli, kadar je šla v nedeljo k maši. Fantje, ki so stali pod lipo in pi-esojali dekleta, so se kar ozirali za njo. Marjeta je bila vesela novih čižmov in je prvo nedeljo celo en očenaš izmolila za Bočkovega Franceta ,ki ji je napravil tako lepo obuvalo. Ampak iz cerkve grede so jo pa začeli tiščati in je komaj pristopicala domov in tudi spotoma vzela tisti očenaš nazaj, ki je bil poslan v nebo za Bočkovega šuštarja. Takoj, ko pride domov, sezuje čevlje in jo mahne žnjimi k Boč-kovim. Vrže jih Francetu pod noge in mu reče:
"Sam nosi take čižme, jaz jih ne morem. Na vseh koncih in krajih me tišče, da sem komaj prišla domov od maše. Druge mi boš napravil, ali pa daj denar nazaj."
France je bil pa jako golant človek in ga take besede niso spravile iz ravnotežja. Prime čižme v roke, si jih ogleda, potem pa pogleda Marjeto pod noge, ker je bila bosa prišla, pa jo prijazno vpraša:
"Da so preveliki, praviš? Nemogoče ! Pa si si umila noge, : predno si jih obula?"
"Kaj si jih bom umivala, saj ni Velika noč," odvrne Marjeta.
"Saj sem vedel, da bo tako. Marjeta, domov pojdi, pa si lepo noge umi j. Potem pa čižme obuj, pa boš videla, da ti bodo še preveliki."
In res so bili Marjeti čižmi po-item skoro preveliki.
A
In še eno vem o Bočkovem Francetu. Nekoč je napravil lepe škornje čopčevemu Janezu, s trdimi botami in lepo nabranimi v gležnjih. Janez se je postavil kar se da in je Francetu plačal takoj prihodnjo nedeljo za en liter vina pri Bonaču. čez kakih šest mesecev pa pride Janez s škornji k Francetu in mu pravi:
"France, kakšno robo si pa vzel za škornje! Poglej, podplati so še kot novi, urbasi se pa že okrog in okrog trgajo."
"Pa res," pravi France. "Bom moral drugič deti slabše podplate!"
A
Čevljarski učenec je dobil za malico kos kruha. Sede v kot, I natepa kruh, pa nekaj na prste šteje in se sam s seboj pogovarja. Mojster ga opazuje, pa so : mu čudno zdi, kaj neki učenček j šteje na prste, pa ga vpraša:
.'Kaj pa računaš na prste, Tinček?"
"Štejem, koliko hudih bab je v naši hiši."
"No, koliko si jih pa naštel?"
"Z mojstrovko jih je ravno sedem."
"Ti potepuh ti!", zavpije nad njim mojster in mu prisoli krepko zaušnico.
"Ne, ne!" zavpije'prestrašeni učenček, "brez mojstrovke jih je samo šest."
A
(Ongava Špela je šla mimo hiše sosede, s katero sta si bili nekaj navzkriž, ker je baje Špela obirala sosedo. Soseda je ravno skozi okno gledala in ko zagleda Špelo, jo začne oštevati z vsemi imeni, ki so ji v naglici prišli na um. Špela si je te besede dobro zapomnila in ko je prišla domov, je takoj napisala tožbo in jo poslala na sodnijo. V tožbi je napisala tole:
"Jera Kozjerep je mene, ko sem šla mimo njene hiše, psova-la, da sem prismoda, lajdra, krava in da imam najdaljši jezik v devetih farah, in da je vse to res, potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom."
^.iiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiL^ j «Na)-
Pozor Slovenci in Hrvati!
Sledeči smo slovenski mesarji na St. Clair Ave. in okolici, ki smo vsi že mnogo vrsto let med vami trgovali z najboljšim in poštenim blagom, z svežim in suhim mesom. Meso je vse kupljeno in zaklano v Clevelandu in od nadzornikov pregledano. Tudi odslej naprej vam hočemo postreči samo s prvo vrstnim mesom in po zelo znižanih cenah in to velja za vse cenjene odjemalce.
SLEDEČE CENE VELJAJO ZA VES TEDEN:
Funt
Sveža plečeta_______8c
Sveža gnjat________13c
Svinjska pečenka____lic
Sveža rebra________9c
Svinjske ledice______8c
Sveže butts_________10c
Špeh in salo_________6c
Suha rebra_________12c
Govedina za juho____10c
Pot roast__________14c
Round steak________18c
Sirloin steak________20c
Vinarice _______12c-l 7c
Suhe klobase_______18c
FRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave. Tel. EN. 4365
FRANK CEBUL 1147 Addison Rd Tel. HE. 9555
FRANK F A HI AN 1385 E. 53d St. Tel. EN. 3716
JOS. KALCIC 1054 E. 61st St. Tel. FL. 1732-J
JERNEJ KRAMAR 1101 Norwood Rd. Tel. FL. 3268-M
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. Tel. HE. 7733 -
ANTON MALENŠEK 1217 Norwood Rd. Tel. EN. 1037
ANTON OGRINC 6114 St. Clair Ave. Tel. EN. 3716
FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave. Tel. HE. 4968
PINTAR BROS. 6305 Glass Ave. Tel. HE. 6995 6706 St. Clair Ave. Tel. EN. 0871 19807 Cherokee Ave. Tel. KE. 1021
=	Imamo v zalogi lepo in veliko zalogo vsakovrstnega, doma soljenega in prekajenega E
E mesa. Vsi skupaj se toplo priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom, blizu in daleč.	E
^ 1111111111111111111111111 e 1111111 i 11111111111 i 1111111111111111111111111 i 1111111111......1 i 11 il 1111111111111111111111 i I ^ 111 > 1111U111111111111 i 1 i 11 i 1U t (IE111 iTt
FRANC JAKLIČ:
SIN
Pokusijo vsi, kolikor jih je bilo pri hiši, najprej seveda stari, ker so bili najbolj izkušeni. No-sečka se je še potem oblizovala, ko ga je bila poln kozarec zvr-
nila "za poskušnjo."
"Oh, kako mi diši vino! Kako bi ga pila!" vzdihne Uršika, ko ji udari vinski duh v nos.
"Oh, potrpite, potrpite!" tolaži Nosečka. "Ni škodljivejše reči kakor je vino za vas sedaj
v teh dnevih! Potrpite! Potrpite!"
In Uršika je morala trpeti, ker ji vina niso dali, ampak samo pokazali.
Trpela je, dokler ni prišla mati iz Zlatega repa. Za žejo je pila kameličen čaj, za lakot so ji pa silili neslano kurjo juho, a ona bi bila vendar tako rada jedla kaj takega, kar bi bila strla med zobmi. . Menda je bilo šesti dan, odkar so prinesli' k hiši sina. Nosečka je prišla ravno nekaj pogledat k materi — bila je že zopet nekje drugje v službi — ko se pripelje nekdo po vasi in zavije h Košičkovim.
"So že tukaj! S pogačo so tukaj !" zleti Nosečka v kuhinjo povedati stari materi. "Kaj ste napravili?"
"Malo opečenih rezljajev pa cvrtja, da bodo lože pili."
To je navadno jedilni list ob takih prilikah, in temu staremu običaju se starka ni hotela izneveriti, ali se pa ni mogla, kar je pa za našo povest ravno sedaj lj°l.t ^rne moke, brez pomena.	j Največjo in najboljšo, na sa-
Res, iz Zlatega repa sta se j mem mleku vmeseno in iz ple-pripeljala oče in mati.	i tenih kit zloženo, postavi na
Peter ju brž teče sprejet in j klop konci postelje tako, da ji; konja izpreč.	i na štuli stala ob zidu in pravi:
Tast je bil dobre volje, ko mu j "Nata, to imata vidva! Da
lico masla.
"Jej! jej! — Pa še to! — Tri krave molzemo in imamo masla toliko, da ga ne porabimo, ko bi nič drugega ne jedli."
"O, saj vemo, da imate; pa kar se spodobi ,to se mora dati," govorita Zlatorepca.
Nato pograbi tašča jerbas, iz katerega so štrleli pokriti konci mogočnih štruc, tast pa odkrije postlano zibel in jo nese v hišo.
Zibel so občudovali vsi, celo tam od sosedovih, so se culi vzkliki občudovanja.
In zibel je bila res lepa. For-tunatek z Vragovega Brda se je bil izkazal. Vsa je bila iz najboljšega črešnjevega lesa, končnice so bile preprežene s pisanimi okraski, in na stranicah se je bliščalo znamenje more, z nekoliko svetlejšo barvo vdelano, kakor je bila barvana stranica. Pregrnjena je bila zibel s pisano odejo, ki je bila narejena iz različno barvanih zaplat, seveda čisto novih.
Vsi gredo v hišo. Hišna mati pograbi keblico, Nosečka pa kurnik.
Uršika se ju neizrečeno razveseli. Vedela ni, kaj bi dejala. Molče stisne očetu in materi roko.
"Kjt\ imaš sina?" vpraša oče.
Uršika mu ga pokaže.
Zlatorepška mati skliče vse v hišo; tudi hlapca in deklo. Potem razgrne jerbas in jemlje, štruco za štruco.
Prvo da hišni materi:
"Nate, pa pokusite!"
"Oh, pa tako lepo ste.spekli!"
Drugo da očetu:
"Da boste tudi vi nekaj imeli!"
Potem da še hlapcu in dekli, vsakemu po eno, ki sta pa bili iz
naj prvo pod nos, potem si malo omoči ustnice, drugič ga popije več in cmokne z jezikom.
"Bo že! Ne bo škodilo! Kje si kupil?"
Začeli so se razgovarjati o vinu, kakšno sme in kakšno ne sme biti. Mati je na'šla dovolj prilike, da je po tihem kaj izpre-govorila s hčerjo. Oh, toliko jo je imela vprašati, toliko ji še povedati in svetovati. Med tem sta bili mati in Nosečka dovolj racvrli ter prinesli v hišo. Prijeten duh se razlije po hiši.
Peter Yn"'stara' dva silijo Zlatorepca prigrizniti. Nosečka dovoli tudi Uršiki nekoliko jesti, kar je z velikim veseljem vzela na znanje. Nosečka sama izbere nekaj na mizi in ji nese k postelji.
Ker jo je zelo žejalo, ji nato-tijo vina. Hišna mati ji da.
"Oh, kako lepo mi diši!—Kako bi pila, če bi smela!"
"O, le pij nekoliko! Sedaj ga že smeš."
In Uršika ga pokusi.
Kako dobro se ji zdi, kar ne more se premagovati in zvrne vso kupico.
Oče iz Zlatega repa napije s polnim kozarcem:
bi še večkrat pili v ta namen! Sreča in blagoslov božji naj spremlja otroka vajinega in našega v njegovem življenju! Naj bi vse življenje, kolikor mu ga je odmeril Bog, delal za božjo čast in zveličan je svoje duše! Naj bi bil nam vsem v ponos in veselje!"
"Bog vas usliši!"
Kozarci zazvene in vsi jih izpraznijo do dna. Uršiki so se iskrile Oči materinskega veselja in sreče.
Hitro je potekal čas pri vinu in jedi. Rekla se je premnoga važna beseda, premnog koristen nauk so dali stari ml'adima, ki sta pa že vedela, komu bosta tudi sama dajala nauke, in sta bila zaradi tega prav srečna.
V mraku se odpravijo. Izpraznijo kozarce; oče in mati se poslovita od hčere in si še ogleda-ta sinka.
"Varuj se! Pazite nanjo in otroka!"
S temi besedami gredo narazen.
Konjič je naglo šinil izpred hiše po vasi.
Tako so dobili Košičkovi prvo pogačo.
VI.
"Otrok se prti" Precej drugi dan poskusijo zibel. Mati povije "kraljiča" — tako pravijo v mnogih hišah prvorojencu — in ga dene v zibel. Vsi pridejo pogledat, kako se ziblje, in hvalijo zibel in njenega mojstra. Pridejo tudi sosede. Sleherna prime kralj iča za nos in pravi:
"Da bi jokal samo takrat, kadar te jaz držim za nos!"
Izpraševale so jo o otroku. Vsaka je vedela kaj povedati, kako naj ravna s sinkom, da bo lep. Seveda, vse niso enako vedele. Tako je rekla prva soseda:
"Pokrij ga, pokrij s črno ruto, da ne bo tako belo gledal!"
Ko pa pride druga, ni ji bilo prav, in reče:
"Z belo ruto ga pokrij, da ne	T"	I"
, , , y ,fa, /,„ •" j klikne Uršika obupno in se ste-bo tako črno gledal	. , , , , • , ,
te	gne po otroku, kakor bi se bala,
če je pa bil zakrit, je dejala j tla bi'ne umrl,' in bi ji ga ne vze-tretja:	!jj
"Prikrij ga, prikrij, da bo lep- j "Kaj mu čemo dati?" vpraša še gledal!"	stara mati.
Uršika ni vedela kateri bi "Nič! —Kaj mu moremo da-verjela. Mnoge sosede so seve- ti, ker ne moremo ničesar spra-da prišle tudi zato, da bi dobile viti vanj? Kumina bi bila do-košček pogača Ker se je Urši- j iJra jn še kaj drugega, če bi mu ki nekaj takega zdelo, ponudij mogli deti v želodec. — Nič se sosedi Krkotovki kos pogače. ne bojte, že vem, kaj mu bo po-Kokotovka je pa bila previdna j magalo!"
ženska, zato ji reče:	Po teh besedah gre iz hiše.
"veš, Uršika, na klop mi polo- Ne preteče deset minut, ko se
kruh, iz rok ti ga ne vzamem! vrne z majhnim vozičkom in ga
ži na klop ali na mizo, ali pa daj kakemu domačemu človeku, naj on da. Tudi rokave, moraš imeti zavihane, kadar komu kaj daruješ. Veš, mleko varuj; z drugim ne boš redila sina. Ako oddaš mleko, oddaš tudi otroka — seveda črni zemlji, kar pa Bog obvaruj! Ubogaj me!"
Uršika stori tako in položi kos na klop.
"Prav lepo vas zahvalim, ker ste me tako naučili!"
Kokotovka ji je povedala nekaj resničnih dogodb, kako so bile matere neprevidno oddale hrano za otroka.
Ker mlade matere rado straši, zato je bil vedno kateri domačih pri njej. Največkrat je bila mati, ki ji je stregla skrbno in pazljivo. Nosečka jo je prišla v začetku obiskat vsak dan, pozneje pa le bolj poredko-ma.
Kraljiček je bil prav živahen; vse se ga je veselilo, ženske so ga jemale iz; roke v roko, previjale in zibale, stara mati mu je postil j ala posteljico, grela plenice in odejo, ded ga je božal po licih, oče pa ga je hodil gledat.
Koncem tretjega tedna pa Pe-terček nenadno zboli. Stokal je v zibeli, pena se mu je delala v ustih, jokati se ni mogel glasno, in tudi hrane ne uživati, kakor po navadi. Vsi so bili prestrašeni. Kaj bo, če umrje? Oče se je bal, mati je jokala, ded in babica (stara mati) sta pa le ogledovala bolnika in pazila, kaj bo. Babica ga obljubi na božjo pot k Materi Božji na železnico (blizu škocijana), ako ozdravi. Pošlje pa tudi po Nosečko.
Nosečka brž priteče, kakor ji je velevala dolžnost. Vsi se je razvesele. Brž pregleda Peter-čka, potem pa reče:
"Otrok se prti!"
"Ali je nevarno?" vprašajo vsi kmalu.
"Nevarno ne, pa včasih bolezen dolgo traja in otrok oslabi."
vz-
in imej dete pri sebi; gotovo mu od leže."
Uršika pogleda nezaupljivo mater.
"I, kje si ga pa dobila? čigav je voziček?" vpraša mati.
"Botrov! Veste, otroku, če se prti, ne pomaga nobena reč tako gotovo, kakor če mati ž njim sede na ojesce in ga nasiti."
"In ti si šla ponj ?"
"Kajpak, ker Uršika še ne more izpod strehe. — Le brž, le brž!"
"če bo fes kaj pomagalo?"
"Gotovo! — Marsikatera je že s tem ozdravila otroka."
In ker le ni bilo drugače, Uršika vstane, se ogrne, vzame otroka in gre sest na ojesce.
Kraljiček je bil res nekoliko živahnejši, in Urška je že mislila, da je zdravenje res pomagalo. Ko je pa malo nato le še je-čal, ga položi mati v zibel, in pravi prevarjena:
"Pa ste rekli, da gotovo odle-že."
"(Jakaj! To ni tako hitro! Saj veš, bolezen gre po vrvi go-|ri, po niti doli! — Videla boš, da mu odleže," jo potolaži Nosečka, pograbi voziček in ga odpelje nazaj.
Domov prinese Nosečka materi zaželjeno novico:
"Botrovi prineso sredi prihodnjega tedna pogačo, botrini ' pa dva dni prej."
Toliko je bila ovedela pri Sta-: rojčevih od matere, ko je ravno , belo moko presejala.
"Dobro, da vemo!" pravi ma-j ti. "Prideš dan prej, — le ove-di še bolj natanko, da kaj pripraviva za gostijo."
(Dalje prihodnjič)
Ely mešetari
župan mesta Euclid, Charles Ely, je vzel popisne pole v voli-vnem uradu in nabira podpise za urad county komisarja. See you, Charlie, soon!
MALI OGLASI
Perilo
se sprejme na dom. na 1026 E. 61st St.
Vprašajte (54)
DNEVNE VESTI
"Oh, ozdravite mi ga!"
Veš, to bi ne bilo dobro zate. Dokler ne greš v cerkev, ne daj nikomur vbogajme in nobenemu tujemu človeku ne daj iz rok nobene reči. Ako kaj daš, polo-
zapelje v vežo. Vežna vrata za-pahne in gre v hišo. Vsi se ji čudijo.
"Sedaj pa le! Vzemi otroka v naročje, sedi vozičku na ojesce
THE OLD HOME TOWN
Registered U S. Tnlcnt OOlcf
Stanley
je zet stiskal roko in mu pomagal z voza, tudi hišnega očeta in mater je bila prignala dolžnost in radovednost; celo Nosečka ni mogla ostati v hiši. Sosedje in sosede so pa kukali iz-
bi vama tudi sin rastel tako po-koncu kakor stoji sedaj ta pogača!"
"Bog vas usliši!" pritrdijo vsi.
Hišna mati pregrne mizo, oče namigne Petru, očeta in mater
WELLJF YOU D STUCK^ TO OLD MAN PRUIMTYS WEATHER FOfee CASTS LAST FALL/YOL) , WOULD NT" RAVE BROUGH THAT SLEIG,H DOWN OUT OP TKE HAY MOW!
rTHATS THE WAV WITH ) T
I FOLKS, THEY HEVEE /\GIVE A Horv\E FELl-ER / NO CREDIT— WHEN YOU KNOW DAN<5 VS/ELLj A FELLER LIVING HERE OOSHTELR KNOW
TH'KIND OV NA/EATHER OU^hter HAVE
za hišnih voglov, da bi videli,! iz Zlatega repa pa posadi za mikaj je mati pripeljala hčeri. ; zo. Hišna mati in Peter gresta Ko je bil konj v hlevu, začne j ven. Treba je bilo pogostiti, tašča razkladati. Najprvo dene Mati ubije brž nekaj jajec, nana tla kurnik, v katerem je bil i reže kruha in razbeli mašla. Pe-pitan kopun, tri kokoši in dve iter se izgubi v klet, od koder
mladi jarčici.
"Jej! jej! jej! — Kaj pa ste prinesli? — Saj imamo sami zadosti," zajavka hišna mati vesela in nevoljna hkratu.
Potem postavi tast na tla keb-
i kmalu prinese liter vina.
"Takega vina sem ji kupil! Pokusite, če bo zdravo!"
Stari vzame liter in ga ogleduje proti oknu, potem ga-na-toči svoji stari. Ona ga nesč
Vandali poškodovali predsednikov grob
Fremont, Ohio, 3. marca. Vo-i jaške oblasti so se pritožile pri tukajšni policiji, da so neznani {vandali onesnažili in poškodova-j li grob bivšega predsednika Zed. držav, Rutherford Ilayesa. Grobnica je razbita in železna ograja poškodovana. Odslej bo policija stražila grob.
Mož, ki je sam odpeljal
otroka, pomaga
Scranton, Penna., 3. marca. Pat Crowe, ki je pred mnogimi | leti sam odpeljal otroka milijonarja Cudahy, kateri slučaj je tedaj izzval svetovno pozornost, je danes ponudil Lindberghu svojo pomoč pri iskanju ugrabljenega otroka. Crowe je brzojavno svetoval Lindberghu, da naj ne ponudi nobene nagrade, pač pa naj plača odškodnino, ako jo more.
Morilec svoje žene je šel
mirno v smrt
Bellefonte, Penna., 3. marca. Joseph Roman, ki je lansko leto ustrelil svojo ženo, je bil danes ; umorjen na električnem stolu. Pri jetniških uradnikih se je pred smrtjo zahvalil za dobro postrežbo. Izjavil je, da je umoril svojo ženo, ker je bil prepričan, da mu je bila nezvesta. V smrt je šel popolnoma mirno.
V najem
se da dvojno stanovanje po 3 so-|be, zgorej ali spodaj, jako pripravno za malo družino. Tudi garaž se dobi. Vprašajte na 6124 ;Glass Ave. v ppkariji. (54)
Tri sobe
s kopališčem se dajo v najem. Prosta gor k a voda. Rent $16.00 na mesec. 1106 E. 64th St.
(Mar. 4. 7. 10.)
Slovenska šivilja
izdeluje obleke po vaši želji in jako zmernih cenah. Najboljše delo. Vprašajte na 6026 St. Clair Ave., suite No. 2. (54)
Soba
se da v najem, za enega fanta, brez hrane. Kopališče, in vse ugodnosti. 1139 Addison Rd. spodaj.	(54)
Naznanilo
Prošene so vse članice društva sv. Katarine št. 29 Z.S.Z., da se udeležijo skupnega sv. obhajila v nedeljo, 6. marca, v cerkvi sv. Vida pri 8. sv. maši zjutraj. Prosim članice, da se v polnem številu udeležite. Zbiramo! se pred staro šolo točno ob 7:30 zjutraj. Prosim, da pridete.—Tajnica.
VSAK DAN
funt
Sveža jajca, ducat, _15c Fino olje, galona, _ _ 75c
-7-8c
10c _5c _8c 12c 17c
r\
Pork shoulder, Pork chops, mali
komadi_____
Sveže noge,
Sveža rebra, ___
Mleto meso,___
Goveji steak, __
Pet roast steak,____15c
Sveže klobase,____15c
Okusni želodci,____20c
Vinarice,_______12%c
Suha rebra in butts, _ 12c Imamo suhe prešičje noge, ušesa, rivce, repe in kosti za živco, kakor tudi vsakovrstno suho meso, zelo okusno. Pri nas dobite vsak dan najboljše meso po najnižji ceni z dobro postrežbo.
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Pošiljamo klobase in suho meso po vseh krajih.
Naprodaj je
upright piano, zelo poceni. Cena samo $15.00. • Vprašajte na 6230 Carl Ave.	(53)
WM1TTAKER,THE LIVERYMAN, >S SORRY
he Followed the' weather advic^I
OP SOME BCITY WEAWEI?
qoesse-r, instead of one of thp home Boys
■torn*
Mrs. Mconey pride
Mrs. Mooney, mati znanega jetnika v Californiji, pride v Cleveland 16. marca, in bo v posebnem govoru prosila za oprostitev svojega sina iz ječe. Kje bo govorila, se bo pozneje naznanilo.
Prodaja hiš
Da se je tudi trgovina v zem-i ljišču nekoliko oživela, kaže statistika, ki pripoveduje, da se je ta teden v Clevelandu prodalo Hiš v vrednosti za $202,000. Poleg tega je bilo vzeto dovoljenje ;:a gradnjo 17 novih hiš.
Težka kazen
Emanuel Weatherspoon, 32 let star, mestni uslužbenec, je dobil dve leti zapora, ker je vabil v svojo hišo mlade žene in dekleta, ki so se shajale s fanti.
Odda se
lepa soba za fanta ali dekle, s hrano ali brez. Vse udobnosti. Prost vhod, jako poceni. 1356 E. 53 r d St. zadaj.	(53)
Pozor! Znižane cene!
Naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, da so se obleke zelo znižale v ceni. Sedaj dobite po najnižji mogoči ceni i doma narejeno obleko. Moje delo je garantirano.
Louis Srpan
slovenski krojač 17822 Marcella Rd.
(Mar.2.4.9.11.16.18)
M

KUPON
crf,-r,Yn®At.. .pip C-;
* V Albaniji in na Grškem ne shaja noben nemški časopis.
Anglija je plačala $150,000,-1000 dolga 5 mesecev naprej,
t: ♦ ♦
I!
Ta kupon in 15 centov dn danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in J,a Salle Theatre
3-4 -.'32

MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
Vrnimo se sedaj k Edvardu Templemmm in njegovi "En-terprir.i," na kateri smo ga pustili ob južnoameriškem obrežju, zasledujočega "Avengerja," ki je ušel tako čudno. Edvard je preiskal vse obrežje, plul skozi preliv in okoli otoka Trinidad ter nato napotil proti Antilskim otokom. Nagovoril je vsako ladjo, ki. jo je srečal pa ni dobil nobenega poročila. Naposled je dospel do Porto Rica.
Sedaj ni bilo časa misliti na Klaro. Toda ker sedaj otok ni bil izven njegove poti, in ker je bilo ravno pred večerom, ko je prišel do onega dela obrežja, kjer je prebival guverner, se je za nekoliko časa ustavil ter opazoval okna. Nobenega znamenja ni bilo videti in potem, ko je Čakal do noči, je dal malo nejevoljen razviti jadra. Eal se je niamreč, da se je vse zvedelo. Vzrok vsemu temu pa je bil ta, da je prišel samo dva dni potem, ko so bili Klaro ugrabili. Zaraditega je obračal zopet vso svojo pozornost na to, da najde razbojniško ladjo. Ko je potem še štirinajst dni brez uspeha preiskoval vse vhode in zalive otoka St. Domingo in se je zaloga živeža hi vode nagibala h koncu, se je nejevoljen vrnil v port Royal.
V tem je skrivnostni odhod Klarin razburil ves Porto Rico. Izpraševali so njeno služabnico, ki je naposled povedala vse, kar je vedela o ljubezni svoje gospo
je pozornosti, posebno ker ni bilo mogoče pozvati zato Tlawk-hursta. Tudi otoki sami — bilo jih je precej — 'so bili ;,sestav-: ljeni iz koralnih skal; tuintam je dvigalo nekoliko kokosovih palm svoje krone kvišku, kjer j j so imele dovolj zemlje; mec} skalovjem pa je rastlo nizko grmi-1 ! če v je. Glavifa, posebnost teh| otokov, zaradi katere so jih mor-" Počakaj te za trenutek. Ali ski razbojniki obiskovali poseb-ste že-pogledali zapisnik njego- j no radi, pa so bile podzemeljske' ve ladje?"	jame, izmed katerih so bile ne- i
"Pogledal. Iz njega je. raz- i katere visoko nad najvišjo mor- j vidno, da je bil na višini Porta sko površino. Večinoma so le-1 Rica dne 10. t.m., pismo špan- žale tako, da se je mogla, voda
fekega guvernerja pa pravi, da je bil tam 1'7. in zopet prišel 19. Jaz sem mu to omenil, on pa se roti na svojo čast, da je bil tam samo 19., kakor stoji v ladjinem zapisniku."
"Dobro, naj pride sem in govori sam."
Edvard je vstopil zelo razburjen.
"No, Mr. Templemore, lepe reči uganjate! Kaj naj pomeni vse to? Kje je dekle — guvernerjeva hči?"
"Kje je, ne vem povedati, toda prepričan sem, da so jo odgnali morski razbojniki."
"Razbojniki! Ubogo dekle! Zelo se mi smili! — In vi tudi, Edvard! Pridite in sedite ter mi povejte, kako se je zgodilo vse to."
Edvard je jako dobro poznal značaj admiralov; zaraditega mu je takoj povedal vse, kar se je bilo zgodilo med njim in Klaro. Izporočil je, kako mu je utekel "Avenger" s tem, da je prekanil fregato, ter mu omenil tudi dogovor, da ga bo v bodoče Klara čakala na obrežju. Ob taki priliki jo je morala odpeljati razbojniška ladja, ki je po zunanjosti popolnoma podobna "Enterprisi" ki je plula nekoliko dni pred njim mimo Porto
din je. Ker se je onega večera Rico.
"Avenger" prikazal blizu obrežja, jih je to potrdilo v mnenju, da je kak angleški poročnik zate! dono Klaro. Don D'Alvarez je nemudoma odposlal ladjo v Jamajko, da se pritoži radi raz-bojstVa in zahteva svojo hčer nazaj.
Ta ladja je dospela v Port Royal nekoliko dni pred ,'EnteV-priso" in admiral se je zelo začudil. Poslal je donu d'Alvarezu jako vljuden odgovor ter mu obljubil, da ukaže stvar nemudoma preiskati, kakor hitro se vrne "Enterprise" ter da takoj odpošlje ladjo, ki ga obvesti o uspehu preiskave. , "Lepa stvar to," je dejal admiral svojemu tajniku. "Ta mladi norec! Poslal sem ga, da poišče razbojnika, on pa gre lovit guvernerjevo hčer. Na lorda Harryja, Mr. Templemore, precej bova, imela obračunati!"
"Skoraj ne verujem tega," je odgovoril tajnik, "najsi se mi zdi stvar zelo sumljiva. Toda tako kratko znanje
pretakati vanje in zopet iz njih. Nekatere je voda zalivala do roba ter jih napolnila ob plimi. Ko pa je pri oseki zopet odtekala, so se naredila tam majhna jezera. V nekaterih pa je tudi voda stala tako globoko, da se1 je bilo mogoče z velikimi čolni | voziti po njej. Skoro nam ril treba omenjati, kako zelo so bile pripravne više ležeče in suhe jame kot zaloga za stvari, ki jih je hotel kdo skriti, dokler se ne ponudi prilika, da more drugače razpolagati z njimi.
V zadnjem poglavju smo povedali, da sta se "Enterprise" in "Comus" prikazala na obzorju, ravno ko je "Avenger" zavozil v ozki prehod med klečevjem, ter ga opazila. Treba pa je, da nekoliko natančneje opišemo položaj ladij. "Avenger" je vstopil v južni preliv, je imel južni veter in je na svoji poti skrbno meril globino votle skoro štiri milje daleč, jadra pa je imel razvita le malo ali skoro nič.
"Enterprise" in "Comus" sta preiskala otok Turk vzhodno od otokov Kaikos ter plula mimo tega otoka v smeri proti severu z vetrom, ki je pihal proti njiju levi strani, tako da sta bila sedaj na severnem delu kleči, ki so se razprostirale ob velikem j otoku Kaikos. Obedve ladji sta
Zgoraj levo je hiša, iz katere je bil ugrabljen Lindberg hov sinček, spodaj levo izprašujejo časnikarski poročevalci služinčad, zgorej desno je državni policist, ki sprašuje avto mobilista ako kaj ve o pobeglih zločincih, spodaj desno lestva, katero so rabili roparji otroka pri svojem zločinu.
je
Akoravno bi bil smel admiral pluli tako, da bi bili lahko za-
pozvati Edvarda na resen odgo-
stopili pot "Avengerju," preden
vor, se mu je vendar smilil ter bi prišel do prostora, kjer se je mu ni dejal ničesar radi Portoj navadno zasidraval, da ni bilo
Rica. Po zajtrku je ukazal dati znamenje, naj se pripravi še ena ladja za odhod, "Enterprise" pa na novo preskrbi z živežem in vodo.
"No, Edvard, vi in pa ladja 'Comus' pojdita sedaj skupno za tem lopovskim razbojnikom in zanašam se na vaju, da prinese-ta dobro poročilo o njem kakor tudi o guvernerjevi hčeri. Pogum, dečko! Zanesi se na to, da bodo poizkušali d ob it t odškodnino zanjo, preden ji stbre kaj zalega."
In zvečer sta krenila "Enterprise" in "Comus" na svojo pot. Doteknila sta se Porto Rico in
klečevje, ki jima je zapiralo pot. Edini načrt, po katerem sta se mogli ladji sedaj ravnati, je bil, da plujeta okoli klečevja proti jugu ter prideta do vhoda v preliv, kjer bi mogla "Enterprise" dobiti dovolj globoko vodo, da bi uspešno zasledovala "Avengerja." Ker je bil namreč preliv preozek, da bi se bilo mogoče prebiti skozi njega in ker je veter prihajal od juga, "Avenger" ni migel uiti. Ujel se je v past in vse, česar se je utegnil nadejati, je bilo, da se je mogel braniti v svoji trdnjavi nasproti moči, kolikor se je dala rabiti za napad. Veter je pihal od ju-
izročila guvernerju pismo ad-lga jn vse je kazalo, da hoče po-miralovo, nato pa sta se obrni- : stati še močnejši, la proti severu in dospela pri-; Na krovu "Avengerja" so na-hodnjega jutra do otokov Kai- tanko opazovali nasprotnika in kos, ravno ko je "Avenger" plul!njiju gibanje. Kajn je spoznal, skozi neki ozki preliv.	da je v zelo neprijetnem položa-
"Tamle je!" je vzkliknil Ed- ju. Da ga napadejo, o tem ni
"Kdo ve, Mr. Hadley? Pri-.vard, "tam je, za Boga!" In dal dvomil. Akoravno pa bi bil v
' " je znamenje o sovražniku "Co- vsakem drugem primeru zaukal
nesite njegove ladjine zapisnike. Morebiti se plete to znanje že dalje časa."
Pregledovala sta z a p i s n i k e "Enterprisine" in videla usodno ime Porto Rico, povsod kamor sta le pogledala, kadarkoli se je ladja le spustila na križarjenje in celo takrat, kadar je imela prenašati pisma.
"Sedaj je stvar dovolj jasna," je rekel admiral. "Preklicani mladi potepin, da me je'tako vodil za nos! Ni sicer moja stvar ako se hoče poročiti z deklico, toda vendar ga hočem občutno kaznovati, ker ni bil pokoren poveljem. Pred vojno sodišče ga postavim!"
Tajnik ni odgovoril ničesar, saj je dobro vedel, da admiral ne bo uresničil svojih besedi.
"Enterprise" se je zasidrala ravno danes zjutraj," je izporočil tajnik admiralu, ko je sedel k zajtrku.
"In kje je Templemore?"
"Zunaj na verandi. Spodaj so mu povedali, česa ga dolže, in prisegel je, da ni res. Verujem mu, zakaj videti je bilo, kakor bi bil zblaznel pri tem poročilu."
musu," ki je takoj odgovoril.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Pri otokih Kaikos
Takozvani otoki Kaikos ali Gayques so nekako dve stopinji severno od St. Dominga in so skoro najbolj južni del one vrste otokov, ki se raztezajo tja gor do Bahamskih otokov. Večina teh otokov je neobljudena. V prejšnjih časih pa so bili skrivališče razbojniških ladij, zakaj skalovje in klečevje, ki je okoli njih, jim je dajalo zavetja pred večj imi zasledovalci, prehodi skozi te nevarne kraje pa so bili večinoma znani le morskim razbojnikom, ki so večkrat zahajali semkaj. Največji teh otokov Kaikos ima na južni strani tako zaokroženo obrežje, da je bilo podobno veliki podkvi in je dajalo varna in dobra tla za sidro. Preden pa pride ladja do tega prostora, jo je treba peljati kakih štirideset milj na daljavo. Prehod skozi te kleči je bil zelo težaven in je bil dobro poznan Hawkhurstu, ki je bil sedaj vedno vodnik na tem kraju. Kajn ga ni poznal tako dobro in zaraditega je bilo treba največ-
od veselja zaradi tako ugodne prilike, je sedaj sodil vse drugače ter je bil pripravljen žrtvovati skoro vse, samo da bi se izognil boju in se mirno ločil od pristašev, ne da bi mu bilo treba prelivati kri. Ravno tako neprijeten je bil ta nesrečni sestanek Franeiscu. Vendar pa ni izpregovoril z razbojniškim kapitanom niti besedice ves čas, ko sta bila na krovu.
Bila je nekako deveta ura, ko so prepluli skoro pol preliva brez nezgode in je Kajn ukazal, da vržejo malo sidro; potem je poslal ljudi k zajtrku. Francisco je krenil v kabino in je ravno razlagal Klari ves položaj, ko je vstopil Kajn. Vrgel se je na zaboj in se uglobil v globoke in užalostne misli.
"Kaj namer jate storiti?" je vprašal Francisco.
"Sam ne vem, kaj. Sam nečem odločiti, Francisco," je odgovoril Kajn. "Ako bi hotel ravnati po svojem mnenju, bi pustil ladjo tukaj, kakor je zdaj. Oni nas morejo napasti le v čolnih, in tega se ne bojim. Ako pa plovemo naravnost skozi in
dovolimo drugi ladji, da gre zai nami, ne da bi ji branili prehod, j nas utegne napasti v globoki vodi in premagati, ako združi moštvo obeh ladij proti nam. Na drugi strani pa moremo mi braniti svojo ladjo bodisi z obrežja, bodisi z njenega krova samega, toda zelo smo oslabljeni. Na vsak način skličem vse moštvo in to naj potem odloči. Bog ve, da se ne bi bojeval na noben način, ako bi se zgodlo po moji volji."
"Ali ni mogoče v tem priine-ru uteči?" se je zopet oglasil Francisco.
"Da, ako zapustimo svojo ladjo in utečemo ponoči ,ko bi se oni najmanj nadejali, in to v čolnih skozi preliv med velikim in severnim otokom. Vendar ne smem nasvetovati kaj takega, ker bi me možje tudi ne poslušali. Vrhutega dvomim zelo malo, ali nam da sovražnik dovolj časa. že danes zjutraj, dolgo preden smo ugledali te ladji, sem vedel, da bo "moja usoda odločena, preden zaide solnce."
"Kaj hočete reči s tem?"
"Povem ti, Francisco," je dejal Kajn, "tvoja mati, ki me je vedno obiskovala v sanjah, kadar se je imelo zgoditi kaj posebnega, česar se strahoma spominjam sedaj, se mi je prikazala tudi zadnjo noč. Njen ljubeznivi obraz pa je bil videti žalosten in sočuten, ko mi je otožno namigavala z rokami, kakor bi me vabila, naj grem z njo. Da, hvala Bogu! Ni me več gledala tako kakor prejšnje čase."
Francisco ni odgovoril ničesar in Kajn je začel zopet premišljati.
čez nekoliko časa je Kajn vstal, vzel iz omare majhen zavoj in ga izročil Franciscu.
"Obdrži tole," je dejal razbojniški kapitan, "ako se mi kaj pripeti. Tu notri je pisano, kdo je bila tvoja mati. Vrhutega so notri imena in popisi krajev, kjer sem skril svoje zaklade. Vse prepuščam tebi, Francisco. Pridobil sem si jih nepošteno. Toda ti nisi ničesar zakrivil in nikogar ni, ki bi jih zahteval nazaj. Ne odgovarjaj mi sedaj. Najdeš prijatelje, ko mene več ne bo, in porečejo ti isto kar jaz. še enkrat te opominjam, pazi na ta zavoj."
"Malo upanja imam, da bi mi utegnil koristiti," je odgovoril Francisco. "Ako ostanem živ, ali ne bodo tudi mene imeli za morskega razbojnika?"
"Ne, ne, lahko jim dokažeš, da nisi."
"Zelo dvomim; toda zgodi se
božja volja!"
"Da, zgodi se božja volja!" je rekel Kajn žalosten. "Pred mesecem dni se ne bi bil drznil reči kaj takega." In razbojniški kapitan je odšel na krov, Francisco pa za njim.
(Dalje prihodnjič)
Mi smo žfc dolgo let pošiljali po pošli elastične nogavice, trebušne pasove in pasove za lcilo. Pišite nam.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo ltd.
CLEVELAND, O.
Pozor! Mi vam lahko preskrbimo z importi-ranimi pijavkami. Se jili razpošilja povsod.
V JUGOSLAVIJO
preko Havre
na hitrem ekspresnem parniku
ILE DE FRANCE
MARCH 22, 6 P. M.
April 8, 30.
I Michael Casserman
b 18700 Shawnee Ave. | PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
LAFAYETTE
March 15, April 16
DE GRASSE
April 5
3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
7.a pojasnila in potne liste vprašajte naše poooblaščene agente ,
Smiek
26 PUBLIC SQUARE, CLEVELAND, O.
Papiranje in barvanje sob
Posebne cene za spomladansko sezono. Imamo posebni, nove vrste stroj, s katerim sčiftimo vaš star papir da zgleda kakor nov. Delo garantirano. Se priporočam.
JOS. PERPAR
PAPERHANGER and PAINTER
5805 Prosser Ave.
IIEtiderson 2573
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOtlAR
6521 ST. CLAIU AVE.
Če hočete delo poceni ln pošteno, pokličite mene. IMfo
RAndolph 5188

LED IN PREMOG
TOČNA rOSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVA4AI.KO LEDU IN PltlSMOCA
1191 E. I (iT Hi St.
Pokllčitei KEnmore 43S1
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdina & Sons)
Edina slovenska Izdelovalnica nagrobnih spomenikov	(D
Kako Ohraniti Vašo Službo!
Vaše telo naj bo močno in zdravo. Bodite točni. Bodite delavni. Bodite zvesti. Mislite pri delu.
_ PAIN-EXPELLER
Res- U. S. Pat. Off.
Uporabljan redno za gradnjo utrujenih mišic—za odpravo unetje iz okorelih, bolečih sklepov—za zaustavljenje zgodnih prehladov.
PAIN-EXPELLER* rabljen pravočasno je ohranil marsikatero službo.	,
35c in 70c ...... Naprodaj vsepovsod
* Pristni ima SIDRO varstveno znamko. .

Znamka
Debeli prešiči naravnost iz dežele
Vseh velikosti, živi all osnit-žent, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
H. F. HEINZ
Vine St., Stop 150 Willoughby, O.
Tel. Wickliffe 110-J-2
VABILO
na
PLESNO VESELICO
katero priredi MOŠKO DRUŠTVO
Carniola Tent 1288 (The Maccabees)
OB PRILIKI 20-LETNICE OBSTANKA
V NEDELJO 6. MARCA T. L.
v obeh dvoranah Slov. Najr. Doma na St. Clair Ave. PRIČETEK OB SEDMIH ZVEČER Igrala bo fina godba: Vic Svete orkester in Sadarjev orkester DOBILI SE BODO KRASNI DOBITKI!
Na programu bo tudi pevski zbor in druge prav prijetne zabave. Pripravljenega bo vsega dovolj, da se bo posetnikom lahko kar najboljše postreglo.
Vabi se cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolicda nas poseti ob naši 20-letnici. Vstopnina bo samo 35 centov.
Vljudno vabi	ODBOR
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čer dan) 1259 Union Trust Bldg. E. 0th in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 8:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244