Pofitnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 14. Ljubljana, torek 18. januarja 1938 Cena t Din Lipi avmSlvo, Lju di jana, Knaf 1 je va ulica & — Telefon št. 8122, 3123, 3124. 312S, 3126. fnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 6 — Tel 3392, 3492. Telefon Št. 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Podružnica Celje: Kocenova ul. St, 2 TelefOD St_ 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842, Praga Cislo 78.180, Wten St 105 241. Vladna kriza v Franciji V petek zjutraj je druga vlada ljudske fronte pod vodstvom radikala Chau-tempsa odstopila v podobnih okoliščinah kakor pred sedmimi meseci prva pod vodstvom socialista Bluma Kakor tedaj, tako je tudi sedaj posegla v politični razvoj borza dasi so vzroki spremembe prav za prav drugje Kakor kriza Blumove, tako se je tudi kriza Chau-tempsove vlade odigrala na parlamentarnih tleh: Blumu je odklonil zaupanje senat, in to prav v trenutku, ko je predsednik prve vlade ljudske fronte zahteval pomembna pooblastila za izvedbo vladnega programa na socialnem in finančnem področju. Chautempsu pa so odklonili zaupanje najprej komunisti in nato še socialisti, prav tako v trenutku, ko je predsednik druge vlade ljudske fronte obrazložil pred parlamentom program vlade na socialnem in finančnem področju in priporočil njegovo oJ britev. Že sam razplet dogodkov kaže, da je v Franciji nastopila v vladnih vrstah kriza zaupanja, ki je bila sicer bolj ali manj latentna že vse od Blumovega padca, ki pa je končno našla svoj zunanji izraz v javnem besednem spopadu med radikali in komunisti na poslednji seji francoskega parlamenta, ko je ministrski predsednik Chautemps v besednem dvoboju s komunističnim poslancem Ramettom ironično prepustil komunistični parlamentarni skupini, ki je seveda del ljudske fronte, popolno svobodo akcij. Tega nenadnega preloma predvsem niso pričakovali komunisti sami, ki so kritiko Chautempsovih finančnih in socialnih načrtov vzeli bolj demagoško kakor resno, še manj pa socialisti, ki so se nekaj trenutkov pred besednim dvobojem med Chautempsom in Ramettom izrekli za finančno politiko vlade, torej tudi proti uvedbi devizne kontrole, ki so jo doslej sicer zagovarjali. Chau-tempsove ostre besede na naslov komunistov se dajo razložiti prav s tem socialističnim pristankom na vladni program o zaščiti franka na osnovi liberalnih načel, katerih zagovornik je bil od vsega početka finančni minister Bonnet. Chautempsov besedni dvoboj s komunisti pa je položaj na mah spremenil: zaradi njega je grozil ne le prelom med radikali in komunisti, kar bi imelo za posledico prelom med komunisti in Chautempsovo vlado, temveč tudi prelom v dosedanji politični kombinaciji ljudske fronte sploh. Tega pa socialisti n:.so želeli in zato so socialistični ministri s svojim izstopom iz vlade izzvali raje vladno krizo, ki se jim je zdela manj nevarna od krize ljudske fronte. Tako so socialisti prevzeli končno sami odgovornost za spor, ki je bil v vladi latenten že od preje zaradi različnih stališč radikalov in socialistov v vprašanju ukrepov za zavarovanje franka, ki pa je na zunaj izbruhnil v sporu med radikali in komunisti, dasi je bila opozicija poslednjih proti Chautempsovi vladi bolj zunanjepolitičnega kakor notranjepolitičnega značaja, četudi so ji tu in tam skušali nadeti tudi videz notranjepolitičnih nasprotij v pogledu izvedbe socialnega programa ljudske fronte. Ta razplet dogodkov so v zadnjem času seveda močno pospešili novi socialni konflikti, ki so v zvezi z govoricami o novih omejitvenih ukrepih vlade na finančnem področju povzročili novo psihozo nezaupanja, kar je imelo za posledico nov beg franka v inozemstvo in zbeganost na borzi Vlada je skušala zaust .-iti nastajajočo anarhijo z odstranitvijo vzrokov nezaupanja, ki je zajelo francoske državljane. Zato sta Chautemps in Bonnet priporočila našle 'nje ukrepe: obnovitev reda in miru v državi z zagotovitvijo socialnega miru (Chautemps je napovedal poseben »zakon socialnega miru«), z dvigom proizvodnje in z obnovitvijo njene donosnosti Z vrnitvijo zaupanja bi se začel poleg ma tudi frank spet vračati v domovino. ne da bi bilo za to potrebno poseči po skrainih merah devizne kontrole kakor so jo v svojem interesu za-g /arjali socialisti, ki se jim je zdel tak ukrep edini izhod za zagotovitev prevladujočega položaja v Franciji, ker bi samo z niegovo oomočio lahko izvedli svoj socialni program do zadnje točke. Sev da bi tn pomenilo sigurno pot v go-sp darsko diktaturo in avtarkijo, ki je iz zunanienolitičnih razlogov trenutno niso želeli niti socialisti Zato so pristali na Bonnetova liberalna načela, vendar pa se ž njimi niso hoteli povsem istovetiti Njih sodelovanje v Chautempsovi vladi je bilo ves čas nekoliko rezervirano Konflikt med radikali in komunisti je izbi! sodu dno. Spričo tega ozadja sedanje vladne krize v Franciji je seveda povsem razumljivo. ako so se pojavili glasovi o krizi francoske ljudske fronte Da so se pp^ vila nasnrntia v nekaterih vprašanji med tremi sestavnimi skupinami ljudske fronte — socialisti, radikali in komunisti — o tem ni nobenega dvoma Ali pa pomeni to že konec ljudske fronte, nam bo pokazal šele razplet DR. STOJADINOVIČ PRI HITLERJU Izjava voditelja rajha jugoslovenskim novinarjem: Nemčija ieli Jugoslavijo močno in svobodno Berlin, 17. januarja a. Ministrski predsednik in zunanji minister jugoslovenske vlade dr. Milan Siojadinovič je danes ob 11.30 obiskal vodjo nemške države in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja. Jugoslo-venskega gosta je pri prihodu prisrčno pozdravila velika množica ljudstva Takoi za njim so prispeli tudi predsednik pruske vlade general Herman Goring, nemški poslanik v Beogradu Heeren ter zunanji minister Neurath. Dr. Stojadinovičevi politični razgovori s kancelarjem Hitlerjem, ki so jim prisostvovali tudi predsednik pruske vlade general Goring, zunanji minister Neurath in iugoslovenski poslanik v Berlinu Cincar Markovlč, so trajali nad eno uro. Opoldne je bilo v lugoslovenskem poslaništvu v Berlinu kosilo no katerem je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič spreiel zastopnike nemškega in mednarodnega časopisja ter jim prečital naslednji komunike o svojih razgovorih z nemškimi državniki: »Med svojim bivanjem v Berlinu je imel predsednik .jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič več razgovorov z nemškim zunan jim ministrom baronom Neurathom o vseh vprašanuh, ki so obema državama skupna In o vprašanju splošne politike. Razen tega so se vršili Izčrpni razgovori z ministrskim predsednikom generalom fiorirgom ter z drugimi vodilnimi osebnostmi nemške države in stranke, Id so se končali z današnjim sprejemom pri voditelju m državnem kan-celarju, kjer se je ponudila prilika za Izčrpno izmenjavo misli v smislu medsebojnega zaupanja. Vsi razgovori, Id so potekli v ozračju Iskrenega prijateljstva in polnega razumevanja za obojestranska politična pojmovanja, so vnovič potrdili, da obstoje med obema deželama poeoji trajnega prijateljstva ln tesnega sodelovanja na vseh področjih v službi evropskega miru. Na obeh straneh so Izrazili krepko vol jo, na.j ne sedanji srečni razvoi nemfiko-.jngoslovansldh odnoSa lev tudi v prihodnje v vsakem ozi-ru pospeši. SfMreies*! novinarjev pri državnem kancelarju Berlin, 17 janua-ja- AA Jugoslovenske novinarje je danes spreiel voditelj nemške države in državni kancelar Adolf Hitler v palači državnega predstavništva. Hitler je bil v rjavem kroju nacionalno socialistične stranke poleg njega sta pa bila ministrski predsednik general CJoring in zunanji minister baron Neurath Jugoslovanske novinarje je predstavil Hitleriu predsednik vlade dr Stojadinovič Državni voditelj je Ijuntznho pozdravil vsakega izmed njih ter se ljubeznivo raz-govarjal z njim' o njihovem delu in vtisih Chautemps Francoska vladna kriza še vedno ni rešena — Za Bonne-tom je tudi Bitim vrnil mandat Pariz, 17. jan. br Francoska vladna kriza še vedno ni rešena. Ko je prvi mandatar Bonnet vrnil mandat, je predsednik republike včeraj poveril mandat za sestavo vlade predsedniku socialno-demokratske stranke Leonu Blumu. ki je skušal najprej obnoviti vlado ljudske fronte. Temu so se uprli radikali ki so zahtevali, naj se vlada ljudske fronte nasloni tudi na zmerno desnico. Blum je skušal ugoditi tej zahtevi in je nameraval sestaviti vlado narodne koncentracije, toda njegov načrt je propade! zaradi odpora komunistov, ki so postavili docela nesprejemljive zahteve Hoteli so imeti v Blumovi vladi mornariško . ministrstvo. ministrstvo za delo m državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Taki kontroli komunistov so se uprli ne sanm radikali. marveč tudi socialni demok-ati, a zastopniki zmernega centruma so sploh odrekli vsako sodelovanje s komunisti. Spričo takega položaja Blumu ni preostalo drugega, kakor da je vrnil mandat. Zakaj Blum ni uspel Odhajajoč v avdienco k predsedniku republike, je Blum novinarjem izjavil: Ko sem dobil mandat sem smatral za najbolj potrebno, da se zagotovi sodelovanje skupin, ki so najbolj potrebne. Ponudil sem sodelovanjt radikalom pod istimi pogoji kakor v svoji prvi vladi 1 1936. Sodelovanje komunistov je naletelo pri radikalih na opozicijo Poleg tega sem skušal pritegniti v vlado Reyn3udi;vo skupino in skupino Marina, da bi se ljudska fronta razširila v narodno koncentracijo. Do tega ni prišlo in preostalo bi samo socialistično-komunistična večina, ki pa nima potrebne zaslombe v parlamentu Kakor vidite, sem imel veledrzno kombinaciio Lahko pa rečem, da ie javnost moje napore sprejela s simpatijo Sedaj ie ostala torej kombinacija z ljudsko fronto V takšnih okoliščinah sem moral vrniti mandat, ker smatram, da ne smem tratiti časa v škodo domovine in le v svoje lastno zadovoljstvo. krize Zdi se, da vsaj za sedaj še ne gre v to smer. Jeziček na tehtnici obdržanja ljudske fronte imajo vsekakor v rokah socialisti, od katerih je sedaj predvsem odvisno. ali režim ljudske fronte ostane, četudi za ceno žrtev na skrajni levici in kompromisov s centrumom. pa tudi z radikalno desnico Preuranjeno je še izreči v tem pogledu sodbo. Ljudska fronta je nastala iz reakcije na znane dogodke na Plače de la Concorde v Parizu 6 februarja 1934. ko so se stranke levice združile proti prekucuškim nameram fašistično usmerjenih elementov in šle skupno tudi v volilno borbo maja 1936 Praksa je politično povezanost v ljudski fronti zbranih strank precej zrahljala, ker je vsaka izmed priključenih skupin skušala novi položaj izkoristiti predvsem v svoje strankarske namene. Od zavesti skupne odgovornosti bo sedaj predvsem odvisno, ali se stara osnova lahko še vedno obdrži. To je seveda stvar, ki se nas ne tiče. Prepričani pa smo. da si bo napredna in demokratična Francija znala izbrati vlado. ki bo tolmačila razpoloženje francoskega naroda, pa naj nastopi ta ali ona vlada Zato ne delimo mnenja onih ki mislijo, da utegne sedanja vladna kriza francoskemu ugledu v inozemstvu škodovati Francija ie iz svojih kritičnih položajev vedno našla izhod, ki je bil za domovino najbolj primeren. To ji žele tudi sedaj vsi njeni iskreni prijatelji! Mandat je dobil sedaj zopet Chautemps Predsednik republike je nato poveril mandat za sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Kamilu Chautempsu Zapuščajoč Elizcjsko palačo, je Chautemps novinarjem izjavil. Kakor vidite, sem se zopet vrnil na mesto, s katerega sem odšel. Predsednik Lebrun me je počastil z zahtevo, naj ponovno sprejmem nalogo za sestavo vlade. Prošnja poglavarja države in dolgotrajnost krize sta mi narekovali, dolžnost, da v načelu pristanem na to Prizadeval si bom. da uspem. Pri svojem poskusu je moj prijatelj Leon Blum sprožil idejo razširjenja ljudske fronte na nacionalni osnovi. Tega ni mogel izvesti v obliki, v kateri si je stvar predstavljal. Po mojem se je treba držati zamisli, ki je vodila tudi sestavo moje prejšnje vlade, da je treba zbrati maksimum Francozov dobre volje okoli bistvenih načel, ki so jih zakonodajne volitve odobrile. Tej nalogi hočem posvetiti svoj trud. Sestavil sem pred nekaj dnevi statut socialnega miru. Poskusil bom predložiti parlamentu statut političnega miru. Uvidevam potrebo, da se čim prej konča kriza, ki že predolgo traja; ker pa ostanem medtem še sam na oblasti s svojimi tovariši, o katerih imajo nekater upanje, da bodo ostali v moji vladi, ni potrebno preveč hiteti. No:em zbujati vtisa vrtoglave naglice na cesti z nevarnimi ovinki. Zgraditi je treba nekaj trdnega, kar bo kos vsem mogočim viharjem. Kakor sodijo dobro poučeni krogi, tudi Chautempsu misija ne bo uspela, ker nima nič boljših izgledov, kakor jih je imel Blum. V popoldanskih urah se je Chautemps sestal z velikim številom politikov, do večera pa ni mogel dati nikake konkretnejše izjave o razvoju svojih pogajanj. Herriot zadnje upanje Zaradi tega sodijo, da bo mandat poverjen bržkone Herriotu ali pa Sarrautu. Bržkone je res Herriot edini mož, ki mu bo mogoče ohraniti ljudsko fronto in hkiatu izvršiti nacionalno koncentracijo. Socialisti za koncentracijo Socialisti z Blumoir na čeiu poudarjajo, da je ohranitev ljudske fronte njih glavni pogoj za sodelovanje in podpiranje nove vlade. Socialisti so za kakršnokoli nacionalno koncentracijo, toda jedro te koncentracije mora ostati dosedanja ljudska fronta. Manifestacije pristašev ljudske fronte Pariš, 17. jan. o. Pristaši ljudske fronte so priredili snoči po pariških ulicah ogromne manifestacije za režim ljudske fronte. Na tisoče ljudi je vzklikalo »Biuma na oblast! Kapucarje na veša-la!« Ko je neka skupina ljudi pričela vzklikati »Francijo Francozom!«, nastal pretep. Policija j® le b težavo obnovila red. Manifestacije bc se potem nemoteno nadaljevale. Možnost manjšinske vlade Pariz, 17. jan. o. Vladna kriza v Franciji ae je sedaj že toliko razvila, da sta po sodibi političnih krogov možna le de dva izhoda, ali tretja vlada ljudske fronte ali vlada manjšine, ki bi eventualno dobila volilni mandat Vlada manjšine, katero bi podpirale tudi desničarske stranke in ki naj bi uneia nalogo likvidirati sedanji režim v Franciji, bi v vsakem primeru izzvala strašne poeledioe z« Francijo. Zaradi tega ni pričakovati, da se bo Lebrun odločil za tako rešitev sedanje vladne kri-nfc v Berlinu. Med razgovorom je poudarjal, da je bilo zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo neprestana skrb njegove vlade, nakar je odločno izjavil: Jugoslavija mora biti velika, močna in svobodna Hitler se ie nato v spremstvu Goringa in Neuratha ljubeznivo poslovil od novinarjev. Iz palače državnega kancelarstva so se novinarji odpeljali na kosilo, ki ga je njim na čast priredilo v domu nemškega tiska društvo nemšikih novinarjev. Iz doma nemškega tiska so se jugosloven-ski novinarji odpeljali na jugoslovensko poslaništvo, kjer je bil slavnostni sprejem. »Narodni Listy" o stremljenju malih narodov Praga, 17 jan. AA. »Narodni Listy« pišejo v svojem pregledu mednarodne politike, da je namen obiskov rumunskega zunanjega ministra Micesca v Pragi in Beograiu in dr. Stojadinovičevega potovanji v Berlin stremljenje malih narodov srednje Evrope da si zagotove čim večjo svobodo in varn r.; iev v Londonu London, 17. jan. AA. Vsi današnji londonski jutranjiki prinašajo od svojih berlinskih dopisnikov obširna poročila o obisku predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča v Berlinu ter v glavnem na-glašajo, da je njegov obisk dal priložnost za nove manifestacije nemško-jugosloven-skega prijateljstva. V zvezi s tem navajajo najvažnejše odstavke iz dr. Stojadi-novičevega in Neurathovega govora. >Ti-mesov« dopisnik prihaja do naslednjega sklepa: Neurathov govor napoveduje, da Jugoslavija nima namena opustiti svoje prijateljske zveze z drugimi državami. Nemški poslovni krogi so obisk dr. Stojadinoviča kar najbolje sprejeli in naglašajo, da za^ vzema Nemčija že sedaj prvo mesto pri uvozu in izvozu Jugoslavije. Ko so se lani odstranile vse težkoče. je Nemčija pristala, da bo takoj plačala jugoslovensko blago, ko ga dobi. Zato pričakujejo, da se bo trgovinsko razmerje med obema državama še bolj razvilo. »Daily Herald« piše: Pričakovati ni ničesar konkretnega glede sklenitve kakšnega končnega dogovora, obstoji pa upanje. da se bo končno utrdilo razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo. Tudi dopisniki listov »Manchester Guardian«. »Observer« in »Daily Telegraph« vidijo v obisku dr. Stojadinoviča v Berlinu v prvi vrsti utrditev gospodarskih in trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo ter izključujejo kak nov politični dogovor med Berlinom in Beogradom. Japonska bo pospešila svojo vojaško akcijo Japcnska bo skušala doseči priznanje pekinške vlade kot edino legalne na Kitajskem Tokio, 17. jan. Prekinitev vseh odnošajev s kitajsko vlado, ki je ttila sklenjena na cesarski konferenci, je izzvala v tukajšnjih krogih veliko pozornost in jo splošno tolmačijo ket nekako prikrito vojno napoved vladi maršala Cangkajška. Tu kajšnji krogi so mnenja, da bo sedaj japonska vlada skušala na vse načine pridobiti potrebni ugled vladi, ki se je pod njeno zaščito ustanovila v Pekingu, ki Jo smatrajo Japonci za legalno kitajsko vlado in bi jo morale po njihovem mnenju priznati sedaj tudi druge države. Vojaške operacije na bojiščih se bodo pospešeno nadaljevale do popolne kapitulacije Čangkajška. Japonska vlada si bo prizadevala obnoviti Kitajsko in ustvariti iz nje trden jez proti širjenju komunizma na, Daljni vzhod. Prekinitev diplomatskih odnošajev s Kitajsko Tokio, 17. jan. AA. Zastopnik zunanjega ministra Gajmuso je popoldne izjavil novinarjem, da pomeni deklaracija japonske vlade ta trenutek popolno prekinitev vseh diplomatskih zvez med japonsko in Cangkajškovo vlado, kar pa še ne pomeni, da bi bila Japonska priznala začasno vlado kitajske republike. Japonska vlada danes niltakor nima namena napovedati Kitajski vojno, nikakor pa noče imeti opravka s Cangkajškovo vlado glede na bodoča vprašanja, ki jih bo proučila neposredno s kitajskimi krajevnimi oblastvL Zato pomeni prekinitev diplomatskega razmerja med Japonsko in Caagkai&kavo vlado tudi prekinitev mirovnih pogajanj, čeprav se lahko zopet začno, če pokaže maršal iskre no voljo za mir. Cangkajšek sicer ni kategorično odklonil nedavnih japonskih predlogov, izjadl pa je. da so za Kitajsko nesprejemljivi. Potrjuje se, da je nemški poslanik v Tokiju skupaj z nemškim poslanikom -a Kitajskem pri pogaianjih posredoval Na koncu svoie izjave je zastopnik zunanjega ministra dodal, da se nahaja Japonska v posebnem položaju, ki jo sili k reviziji mednarodnih pravnih pojmovanj Sicer dejansko še vedno priznava kitajsko republiko, prekinila pa je zvezo z nankinško vlado in še ni priznala pekinške vlade. Odhod Kitajcev iz Japonske Tokio, 17. jan. AA. Kitajci, ki stanujejo v Tokiju in Jokohami, so od svojih konzulatov prejefli poziv, naj še pred 20. januarjem odpotujejo iz Japonske. Kitajska ne odklanja pogajanj Hankov, 17. jan AA. V tiikajišnjlh urad nih krogih izjavljajo, da je kitajska vlada kljub sklepu japonske vlade, da pretrga diplomatske odnose s Kitajsko, vsak trenutek pripravljena razpravljati o sprejemljivih mirovnih pogojih, ki pa morajo upoštevati nedotakljivost kitajskega ozemlja in kitajsko suverenost. Kitajski poslanik v Tokiju Hautoihujing je pripravljen odpotovati iz Tokija, kakor hitro bo odpoklican lz Kitajske japonski poslanik Havagoa. čangkajšek organizira novo vojsko Šanghaj, 17. jan. o. Maršal Cangkajšek, ki je pred dnevi odklonil japonske zahteve, se je sedaj z vso vnemo lotil nove organizacije kitajske obrambe. Maršal upa, da bo Kitajska do pomladi razpolagala z zadostnimi množinami vojnih potrebščin. Dotlej bodo na Kitajskem mobilizirali vojsko, ki bo štela najmanj milijon dobro oboroženih vojakov Mobilizacija se je v južnih in za-padnih kitajskih pokrajinah že pričela. Poleg tega ti mazial CantfnjSik aostient da bi čim bolje organiziral ogromne čet-niške vojske, ki bi naj v japonskem zaledju uničevale vse prometne zveze in druge naprave, ki kakorkoli lahko koristijo japonskim vojskam. Četniški pokreti so se v posameznih zasedenih pokrajinah že pričeli. Tako prodira velika četniška vojska južno od Sanghaja proti Putungu. Kitajci so predrli japonsko fronto med Sanghajem in Hangčovom in so se že pojavili v vaseh, ki leže le še 16 milj južno od Šanghaja. Druga intemacionaia za sankcije preti Japonski Bruselj, 17. jan. o. Izvršni odbor II. in-ternacionale je imel včeraj sejo, na kateri so v glavnem razpravljali o protijapon&ki propagandi, predvsem pa o načrtu, bi se v 30 državah hkratu proglasile splošne protestne stavk«. Ta načrt je bil opuščen in je bilo nazadnje sklenjeno, da bo H. Interna ciomala skušala vplivati na vse evropske države, da bi hvedle ssnkcije proti Japonski, predvsem na finančnem in oboroževalnem polju. Združitev |3«M>nske vojske iz Cinana in Cingtava Šanghaj, 17. jan. o. Kakor kaže. Je na iposcmeznlh bojiščih nastal mir. Le lz severnega ftantunga poročajo, da je jaronska vojska, ki je h Cinana prodirala vzfolS železniške proire proti Cingfevu, m t'one dovršila svojo nalogo. Njeni prednjS oddelki so vzdolž pro?e dospeli že do prvih straž japonskih mornarjev, ki so se izkrcali t vojnih !adij„ zavzeli Cingtav in pričeli prodirati proti zapadu. Potemtakem je sedaj že vsa železniška proga Cinan—Cingtav ▼ japonski pojesti. Iz Hongkonga poroča-jo o borbi m^d pre-hiva'sfvom otoka Hajnina in oddelkom ja-porskih mornarjev. Otok Hainan leži na važni prrro-ski progi S:n?arore—Hongkorg. Tam se je skušalo z ianonskiih vojnih ladij izkrcati več sto mornarjev, velike eku*ine prebivalstva ki je bilo očitno ^obro oboroženo. m so jamomske mornarje kmalu po n.iihvem izkrcanju n.npa^e in iilh prisile, da so se v nasrliei umaknili zope+ na ladio. V bor h? i« padlo zelo mnogo Kitajcev hi tudi večje število Japoncev. Hud japonski poraz v južnem šantungu Šanehaj, 17. jan. o. Za železniški vozel nri Sučanu so se danes razvile silne borte. Ze na vse zgodaj je japonskih topov raznih kalibrov pričelo obstreljevati prve tamka:šnie kita;ske postojanke. Kitajci so vzdržali obstreljevanje, čeprav je neprenehoma trajalo 6 ur. Čim pa je japonsko topništvo umolkn;'o. se je pognala profti kitajskim postojankam brigada japonskih tankov. Brigada je št?la tisoč malih tankov s posadlkami po dva moža Kitajci so se tedaj iracrlo umakne na svojo drugo obrambno črto. Ko se je vseh tisoč japonskih tankov, ki so naglo prodirali proti prvim k i tankim postoianikam v dol Kandidati KDK za senatske volitve Vodstvo Kmetsko demokratske koalicije je končno sestavilo in odobrilo kandidatsko listo za senatske volitve v savski banovini. Nosilec liste je podpredednik HSS inž. Avgust Košutič. Ostali kandidati so dr. Juraj Krnjevič (HSS), dr. Milan Kostič (SDS), dr. Ivan Pernar (HSS), tajnik dr. Mačkove politične pisarne, profesor Jakov Jelašič, (HSS). Nikoia Srdo-vič (HSS) in kmet Djura španovič (HSS). Namestniki so sami kmetje. Sest od njih je pristašev HSS, eden pa je pristaš SDS. Vodstvo KDK veruje, da bo dobilo pri se-natskih volitvah v savski banovini 5 mandatov. Na njegovi Usti izvoljeni senatorji zaenkrat ne bodo sodelovali v senatu. V krogih KDK tolmačijo nastop pri senatskih volitvah s potrebo, da se prepreči raznim nepoklicanim predstavljati Hrvate v senatu proti volji hrvatskega naroda. Minister Cvrkič o hrvatskem vprašanju V Užicah je govoril na konferenci JRZ minister za pošte Vojko Cvrkič, ki je uvodoma naglasil, da je JRZ samo naslednica radikalne stranke in da bo vneto gojila vse politične tradicije te s slavo ovenčane srbijanske stranke. Ostro je napadel politiko beograjske združene opozicije in njen sporazum z dr. Mačkom. »Dovolj je bilo političnega brezverstva. JRZ je vrnila vero v avtoritete. Cenimo državnike po njihovih delih in ne verujemo klevet-nikom. Združena opozicija širi sistematično med narodom nezaupanje ter gradi vse svoje delo med narodom samo na lažeh, klevetah in zlobnih pamfletih. Mi zadnjič resno opominjamo združeno opozicijo, naj preneha s svojim zlohotnim rovarjenjem, ki lahko resno škoduje državi ln narodu. Združena opozicija se moti, če misli, da bo mogla s klevetami in lažmi utrditi svoj položaj med narodom. Zmagati je mogoče samo z resnico, ne pa z lažmi, s katerimi se rušijo vse pozitivne vrednote. Naj pove združena opozicija narodu resnico o sporazumu, ki ga Je sklenila z dr. Mačkom. JRZ ni proti sporazumu s Hrvati. Biti pa mora zasnovan na realnih osnovah. Mi mislimo, da daje dovolj garancij za pravilno ureditev hrvatskih zahtev uvedba širokih samouprav, ki računajo z življenjskimi interesi države. Ljudstvo naj bo gospodar v občini in banovini, država pa mora biti absolutni gospodar nad vsemi polji splošne državne politike.« Zlobna notica »Samouprave" Nedeljska »Samouprava« objavlja v soboto zlobno notico, da bi se pred desetimi dnevi imelo vršiti predavanje predsednika JNS, gospoda Petra Živkoviča v beograjski Delavski zbornici, predavanje pa je bilo odpovedano zaradi nezanimanja javnosti. »Glavni organ JRZ je s to notico ve-doma lagal, ker je 'e predobro poučen, zakaj je morala biti za preteklo nedeljo napovedana konferenca JNS za Beograd odpovedana. Vzrok je bil vse drugi, kakor pa premajhno zanimanje javnosti. Baš nasprotno! Gotovim gospodom je bilo zelo neljubo, da ee je za to konferenco prijavilo nepričakovano veliko število udeležencev iz vrst najbolj odličnih Beograjčanov. To je tudi potrdil potek konference, ki se je vršPa v nedeljo 16. t. m. v dvorani Češkega doma v Beogradu. Na konferenci sta govorila predsednik Petar Živkovič in podpredsednik Jovan Banjanin. Konferenca je potekla v najlepšem redu in miru ter so se je med drugimi udeležili tudi člani beograjskega osrednjega odbora JNS. narodni poslanci dr. Sveti-slav Popovič, dr. Kosta Kumanudi, Jevrem Protlč in Branko Paunovič. »Matica Hrvatska" in hrvatski narodni pokret Letos bo slavila »Matica Hrvatska« stoletnico svojega obstoja. Če se nahajajo v kakem hrvatskem drušitvu sami pravoverni ln stoodstotni Hrvati, potem se nahajajo v odboru »Matice Hrvatske«. Kljub temu »Hrvatski dnevnika, katerega pisanje nadzoruje in dirigira sam pred*ednik dr. Maček. ni zadovoljen z njenim delom Zamerila se mu je zaradi knjige profesorja dr. Kriškoviča, ki hoče razdvajati srednji stan od hrvatskih seljakov. «Matico Hrvatsko« so ustanovili, pravi organ dr. Mačka, najboljši hrvatski književniki kot vsenarodno ustanovo, ne pa kot ustanovo, ki naj bi podpirala borbo enega stanu proti drugemu, najmanj pa še srednjega stanu proti seljaškemu. »Biti bi morala braniteljica hrvatskega narodnega eposa, narodne misli in idealov. Ne more pa biti hrvatski narodni ideal v nasprotstvu z vssm, za čemer stremi ogromna večina hrvatskega naroda, a hrvatski kmetski narod še posebej kot ena sama celota. Dovolj žalostno je bilo, da je hrvatski pisatelj izdal pod okriljem »Matice Hrvatske« svoje delo, v kaferem pravi, da je ideologija hrvatskega kmetskega po-kreta nejasna. M; pa opozarjamo vso to gospodo, naj piše, kar hoče. Zaveda naj se samo. da s takim pisanjem ne bo prav nič vplivala na smernice politike hrvatskega naroda. Politično, socialno in gospodarsko življenje hrvatskega naroda se bo izoblikovalo tako. kakor bo želel narod in v prvi vsti hrvatski kmetski narod. »Hrvatska Matica« je najmanj poklicana podpirati akcije, ki streme za tein, da bi hrvatsko se-ljaštvo opustilo svoj socialni program. Njena naloga je biti splošna narodna ustanova Ako bo nastopala prot; ideologiji hrvatskega seljaškega pokreta potem bo postala protinarodna organizacija. To pa se ne sme zgoditi.« Modrovanje Kurenčkove Neške O najvišji slovenski znanstveni instituciji »Akademiji znanosti in umetnosti« je sedaj spregovorila na 14. strani najbolj slovenskega in pobožnega lista tudi odlična slovenska delavka Kurenčkuva Neška. Kakor običajno, razmišlja to pot v svojem žargonu, ki je prava sramota slovenščine in se samo čudimo, kako morejo sloveno-borci v Kopiterjevi ulici take mirne duše gledati vso to strahovito in povrh že sramotno mrcvarjenje našega matemega jezika. Morda pa bi »Doip in Svet« tudi bo.lje yozil, še bi imel med svojimi co trudulki Volitve v Bolgariji Sofija, 17. jan. g. Pričakujejo, da bodo bivši ministrski predsedniki MHano v, Can-kov. Mu.%nor in Georgijev ter več n:inis>rov prejšnjih demokratskih vlad io veČina slancev razpušč*mib strank prijavili svoje kandidature za bližnje volitve v eobrcunja Pulmann-ov ča) ublainje kašelj ln razkraja sta* Dobiva se v vseh lekarnalk Originalni paket od 128 gr. Dtn 87.—, 0(L »t w. moc/nsa Resnica bode v oči V Budimpešti so imeli preteklo leto celo vrsto literarno-političnih procesov, pri katerih so bili obsojeni madžarski književniki, ki so imeli pogum povedati nekaj bridkih resnic o težavnem položaju madžarskega ljudstva. V prvih mesecih preteklega leta je izdal mladi madžarski pisatelj Geza Feja knjigo »Kot burje«. V njej je opisoval življenje poljedelskih delavcev v severnih madžarskih župani j ah. Knjiga je dosegla največji uspeh. V teku nekaj tednov je bilo prodanih nad 10.000 izvodov. Ko pa je opozoril na njo tudi ru-munski tisk ter jo navedel kot najboljši dokument proti madžarskemu revizioniz-mu, je bila preko noči zaplenjena. Pisatelja je obtožilo državno pravdništvo zaradi razširjanja razredne mržnje, češ da je očital vladajočim slojem, da zatirajo nižje ljudstvo ln da niso izpolnili danih obljub Obsojen ie bil na pet mesecev zapora. Slična usoda je doletela mladega pisatelja Imre Kovaesa. ki je napisal knjigo »Ni revolucije«. V njej je slikal živlie-nje delovnega ljudstva na veleposestvih grofa PaHavicinlja. Dokazuje, da so mere, v katerih žive ti sloji, tako težke, da predstavljajo resno nevarnost za bodočnost Madžarske. Po njegovem prepričanju žive madžarski kmetje Se danes slabše, kakor so živeli ruski kmetje tlačani ▼ carski Rusiji. Nič ni pomagalo Kovacsu, da se Je zagovarjal a tem, da Je napisal knjigo na željo pokojnega GCmbttsa. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora in knjiga Je bila zaplenjena. Tretji na spisku Je zgodovinar Malnasy, ki je napisal »Iskreno zgodovino madžarskega naroda«. V njej je analiziral madžarsko zgodovino z nacionalističnega ln rasističnega stališča. Obtožen Je bil, da Je z njo precenjeval vpliv visoke duhovščine in plemstva ter židovstva na razvoj madžarske politične zgodovine. Malvasy se je branil, da je eden izmed ideologov madžarskega nacionalizma. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na dva meseca zapora. Ministrstvo prosvete ga Je odpustilo iz profesorske službe, čeS da Je napisal knjigo, ki sramoti madžarski narod. Zavod« ki m Slovenci še nimamo Skrb za pohabljence je pri nas še premajhna Poleg raznih ustanov, ki Jih Slovencem še manjka v socialni službi, je zavod za pohabljene To je predvsem zavod za pohabljeno deco, pa tudi za odrasle pohabljence. Rodi se pohabljeno dete. Takoj ob rojstvu je sprejeto z žalostjo: kako se bo revše prebilo skozi življenje posebno še danes, ko večkrat primanjkuje kruha tudi za popolnoma normalno razvite ljudi. Nehote je zato tako dete potisnjeno že takoj Ob rojstvu ob stran. Staršem se smili, zato ga doma običajno bolj negujejo kakor ostale otroke. To izjemno stanje pa otroku večkrat bolj škoduje kakor koristi. Ostalim normalnim otrokom se zdi, da takle pohabljenec uživa doma boljše stanje kakor ostali, čeprav jim pri igri ne more enakopravno slediti. Po mišljenju ostale dece se tako dete prav zaradi svoje telesne napake vede večkrat smešno. Nerazsodna otroška družba te okol-nosti prav rada Izkorišča. Tako jim postane ubogi mali pohabljenec v zabavo, dražijo ga, smešijo ali celo psuiejo. Se hujše pa se godi sirotiku tam, kjer se še nerazsodni starši pridružijo otrokom ter tudi ti počno z detetom kot z manjvrednim bitjem. Tako se prične križev pot ubogega malega pohabljenca in se vleče od zibeli do groba. Pride Otrok v osnovno šolo. Kar se je prej dogajalo v otroškem krogu pri igri, se zdaj godi v krogu součencev. Otrok je zapostavljen in večkrat tudi zasmehovan. Le budno oko vzgojitelja lahko deloma uiblaži nezdravo stanje normalnih otrok do pohabljenca. Zapostavljenost, ki jo čuti pohabljen učenec v krogu součencev, zelo vpliva na otrokov duševni razvoj ter na oblikovanje njegovega značaja. »Hudoben je, ker je zaznamovan«, se večkrat sliši. Težka je krivica, ki je v tem pregovoru storjena pohabljencem. Nič ni Čudnega, da se je pohabi jenčev značaj moral v okornostih, v katerih je rasel in se vzgajal, razviti drugače, kakor bi mu ga dalo normalno nezapostav-ljeno stanje. Vedno izrivan iz družbe ter zapostavljen je moral postati tej nepravični družbi opozickmalen, sam v sebe zaprt ter večkrat tudi trmoglav in maščevalen. V taksnem težkem okolju mora trpeti tudi pohabljenčev duhovni razvoj. Zato nI prav nič čudnega, če zaostaja tudi v Šolskem napredku za vrstniki. Le izredno nadarjeni pohabljenci si utirajo pot v življenje z izredno energijo, ki si jo v borbi pridobijo, vendar pa nosijo s seboj vse življenje trpkost zapostavljenega, četudi so v družbi končno zavzeli pripadajoče jim mesto. Kadar razpravi iamo o pohabljencih, je treba, da jih razdelimo v dve skupini; v težko' pohabljene in lažje pohabljene- Obe te skupini Je treba lečitl kirurško ortopedsko. Prva skupina potrebule brezpogojno zdravljen .la v ta tematsko urerje-nih zavodih za pohabljene, dočim druga skupina lahko hodi v zavod samo na le-čenje ter se drugače izobrazuje med normalno razvitimi otroki, to pa le takrat kadar je hiba težje opazljiva. če je pa hiba močno opazljiva, se morajo tudi ti drugi zdraviti v in tematsko urejenih zavodih. Da otroci v zavoctfh ne zaostanejo v šoli. so tam ustanovljene narodne šole, v katerih poučujeta za to stroko posebno usposobljeni učitelji. V letnih mesecih se pouk vrši na svežem zraku. Pouk je tako organiziran, da učenci lahko prisostvujejo tudi leže ter tako ni t-eba prekinjati zdravljenja. Te šole posebno ugod- namesto KoMarjev m Kocbekov kakega Frtaučkovega Gustlna ali pa Kurenčkuvo Neško, ki »se ji zdi čudno, da so šele sedaj ustanovili slovensko Akademijo znano-nosti, ko vendar že ni Slovencev nikjer več pod božjim soncem. Ako bi ustanovili ju-goslovensko Akademijo, bi nič ne rekla. Jugoslovenarska akademiia bi bila res potrebna, ko sedaj prav za prav jugoslove-narji po Ljubljani travo tlačijo in blato mešajo. Slovenci so pa Bog ve kje. Ma-slim, da bi bilo pametnejše ustanoviti kak komite narodnih dam. da bi nabirale po nekdanji Sloveniji prispevke za postavitev spomenika rajnkim Slovencem. Ako postavljamo spomenike neznanim junakom, ki jih ni nihče poznal, zakaj bi potem ne postavili spomenika Slovencem, ki so še nedavno hodili po svetu živi in zdravi. Slovenci so zginili, kakor bi se vdrli v zemljo. Z njimi je prav tako, kakor svoje dni z raki. ki jih je pomorila račja kuga. Slovenci so dobili za nadomestek vsaj jugo-s'oveoarje, raki pa prav nič. Morda bodo prišli Slovenci še kdaj pogledat na svet, kako ga jugo^ovenarji komandirajo. Lazar je tri dni ležal v grobu in Slovencem še mdi ni treba obupati. Mogoče bo §e prišla tudi za jugoslovenarje taka kvga, kakor ie sa tfke, pt bode luč*y no vplivajo na pohabljenca. Tu »o vel enaki, tu pohabljenec ne čuti ntkakega zapostavljanja, saj Je svoj med svojima. Se celo igra otrok v takih zavodih Je posebno urejena. Igrače so prirejene tako, da si otrok tudi pri igranju leči hibo ter je vse v otrokovem življenju urejeno tako, da se mu sistematično odpravlja pohabi j enost. Pri toeh zavodih so ustanovljene tudi posebne posvetovalnice aa starše, kjer dobijo pouk, kako je treba ravnati z otroki, da jim ne postanejo pohabljemčki; to se zlasti tiče dece s premehkimi kostmi (rahitis). Sploh so te ustanove urejene tako, da tudi propagandno z navodili zatirajo med narodom slabe razvade in ne-dostatke M širijo pohabijenoet posebno med otroki. Moderno urejen zavod za pohabljeno« Je v Brnu. Zavod je dal izdelati v propagandne svrhe posebne filme. V zavodu imajo tudi kino, kjer vrtijo propagandne filme o zdravljenju pohabljenih. Tečejo pa tudi za paciente zavoda poučni in zabavni filmi, da je preskrbljeno za njihovo izobrazbo ta zabavo. Zavod Je prirejen za otroke ta odrasle. So pa ločeni po posebnih stavbah. V zavodu Je tudi narodna šola. Ko razpravljamo o mo-dtem-fi «avodlti za pohabljence, ne smemo prezreti skromnih, a zato čim bolj požrtvovalnih začetkov skrbi za pohabljence med Slovenci. Tu je gotovo doslej največ napravil orto-pedični zavod TKD Atene, ki Je ena najstarejših ustanov te vrste med Slovenci. Žal pa Slovenci mrnamo tatemajtsko urejenega zavoda z vsemi kirurgičnimi pripomočki ter s šolo za pohabljene šoloobvezne otroke, ki Je pri takem zavodu neobhodno potrebna. _ Treba je, da se tud! tn zgane za«etona iniciativa ta se združijo vsi. ki dedujejo že danes na tem poprišču z namenom, 4» se tudi Slovencem uredi moderen zavod za pohabljeno deco ta odrasle. Na vsak način moramo zmanjšati število pohabljencev ter zvečati gospodarsko moč naSega naroda. Jefo Janefio. Obsodba pred sodiščem za zaščito države Beograd. 17. jan. AA Državno sodile za zaščito države je 12. januarja obsodilo zaradi članstva in propagande komunizma Gjorga Popovida, pekarskega poslovodjo ia Doljana (podgoriški okraj), na dve leti Ječe in tri leta izgube častnih pravic; Martina Peklarja, brodarskega pomočnika ia Zagreba, na poldrugo leto ječe in dve leti izgube častnih pravic, in Adolfa &rajbe»» ja, trgovca i i Zagreba, na leto dni ječ« ln dve leti izgube častnih pravic. Madžarska pogajanja z generalom Francom Budimpešta, 17. Jan. AA. V gospodar- skih krogih izjavljajo, da »o se začela po* gajanja s Francovo vlado za sklenitev trgovinske pogodbe. Madžarska bi izvažala v nacionalistično Španijo vagone, lokomotive, poljske stroje in elektrotehnične izdelke, iz Španije pa bi dobivala oija» marinirane ribe in železo. Velik vlom na Dunaju Dunaj, 17. jan. br. V pretekli noči je bfl izvršen vlom v Kreditni zavod sudet-kih Nemcev na Dunaju. Vlomilci eo na vrt ali veliko železno blagajno in odnesli 26.000 šilingov. Vremenska napoved ZemunSko vremensKo poročilo; Islandski ciklon leži nad severnozahodno Evropo ta ustvarja gibanje toplih ta vlažnih zračnih gmot -lačno. Deževalo je na skrajnem severozahodu in vzhodu- Toplota brez posebnih sprememb. Najnižja Plevlje —6, najvišja Horcegnovi 14 C. Zemunska vremenska napoved; Prevladovala bo oblačnost na severu ta dež na Jujpu in Jugovzhodu. Ponekod v severni polovici države bodo megle. Toplota brez po« sebnih sprememb. Zagrebška: V severnih ln zapadnth krar jih nekaj padavin, v ostalem stalno vzorne. Dunajska: Najprej po večini otolatoo, ponekod deževno, milo. V torek osvežujoči eeveroaapecfed vetrovi, prehod k severnemu vremenu. Podnevi temjpeua&tBe 1 tfrBm nad "" ■ M JL ■ ' Ii i- T « rW Naši kraji In Ifudfe Dr. Alfred šerko in poskusi z meskalinom Prvi v Evropi je preizkusil skrivnostni strup Ljubljana. 17. januarja. Samonikli ljudje, kakršen je bil prof. dr. Alfred Šerko, delajo med nami vtis trajnosti. Ko občudujemo njihovo duševno silo in vedrino, ne pomislimo, da so tudi oni zapisani propadanju starosti in smrti. Nepričakovano pa izginejo, ugasnejo ... Dr. Šerkovo delovanje ni imelo za izhodišč« samo razumske analize, za cilj pa znanstveno opredelitev, zakaj v vsem, kar je počenjal, je bilo iskanje resnice in hrepenenje po zadostitvi. Kakor njegov veliki drug po duši in poklicu Axel Munthe, je bil dr. Šerko velik prijatelj živali. To pa ni bil samo izraz njegovega dobrega srca in ljubezni do prirode, marveč tudi nekaj takega, kar naj bi služilo tudi drugim. Zna.no jc. kako vneto je pobijal bajke in vraže, ki jih je ljudsko praznoverje vezalo s kačami in drugimi živalmi Da bi drugim razkril poglede v skrivnostni svet, se je dr. Šerko podvrgel tudi tveganemu poizkusu s strupom meskalinom. Profesorju dr. Knauerju je v začetku tega stoletja prinesel popotnik iz Mehike v Miinchen ta strup, ki je sok kakteje An-halonium Levvinii. V starodavni Mehiki so se tega rastlinskega sirupa posluževali vrači in umetniki. Popotnik je nemškemu profesor j u priporočil, naj strup preizkusi na sebi in na drugih, če hoče pogledati v neznan, skrivnosten svet Nemški profesor sc je precej časa obotavljal, ker še ni bilo znano, kakšne nevarnosti vsebuje rastlinski strup iz Mehike. Takrat je bil v Alunchenu prof. Šerko, ki se je v svoji smelosti javil prvi da bo poizkusil strup na samem sebi. Ta poizkus je napravil trikrat, šele potem so meskalinov opoj poizkusili nekateri drugi. O teh poizkusih pa prof. Knauer ni dosti pisal in je vsa stvar ostala širokemu znanstvenemu svetu še vedno nepoznana. O doživetjih z meskalinom V sebi je prof. dr. Šerko leta 1913, predaval v zboru za psihiatrijo in nevrologijo na Dunaju in potem je v letopisu društva za psihiatrijo m nevrologijo na Dunaju to predavanje tudi objavil. Vzbudil je zanimanje in pozornost v širokem znanstvenem svetu in od tedaj so se jeli tudi drugi zdravniki resno baviti z meskalinom. V reviji »Modri ptici« (št 7., leto 1937.) je dr. Bogomir Magajna zanimivo opisal, kako je nanj učinkoval meskalinov opoj, ki si ga je dal ravno tako kakor prof. dr. Šerko vbrizgati v hrbet Poizkusu je prisostvovali tudi prof. dr. Šerko. Prof. dr. Šerko je v svojem predavanju navedel, da se je me skal in pri enem poizkusu igral kakor vrag s posameznimi deli njegovega telesa, jih maličil in razkladal na vse mogoče načine. Pri dr. Magajni tega ni bilo. Pač pa je videl na najrazličnejše načine izpre-menjene obraze ljudi, ki so bili z njim v sobi. Prikazovali so se mu čudni geometrični liki in najpestrejši ornamentL Vsak slikar bi ostrmel nad lepoto, ki se jc kazala v množici ornamemtov, ki so se izpremi-njali in kombinirali na vse mogoče načine in to od najnežnejših, kakor pa j če vin a tankih. do ogromnih in masivnih; ostrmel bi nad čudovito tkanimi preprogami in pestro Janja Miklavčičeva Gospa Janja Miklavčičeva, ena izmed naj marljive jših naših žena, je nedavno pra-zno\'ala v prijaznem domu v Kranju 75. rojstni dan. Po rodu je Ljubljančanka, hči gostilničarke. kateri je zvesto pomagala, ponoči pa se učila. Dovršila je učiteljišče in prosila za službo, čeprav bi jo bila mati rada obdržala doma. Podjetna Janja je prišla v Lipaljo ves v Kanalski dolini, kjer jo je toplo sprejel zavedni šolski upravitelj Josip Kovač z vsemi domačim. V teku barvanimi pregrinjali, ki so vihrala po prostoru. Ako bi si jih le nekaj ohranil v spominu in če bi jih bilo mogoče potem realizirati v umetniškem produktu, bi postal najslavnejši omamentik sveta. Opoj je pričaral čudovite pokrajine, a tudi stavbe, naselja in meita Tako je videl čudovito skupino planin. Snežne piramide so bile obrobljene z ognjeno zlato barvo, a posebej je bilo videti vsako skalo. vsako smreko Prikazalo se je velikansko svetišče z ogromnimi čebulastimi stol- pi. En tak stolp se je je< bliskovito vrteti in podaljšal se je v ogromno, kakih 100 m dolgo kačo. Čudovite pisane ptice so se iz-preminjale v rastline in cvetke, cvetke pa v ptice. Svoj opis je dr. Magajna zaključil takole: »Nočem zajadrati v kako mistiko ali spekulativnost. menim pa, da bi bilo dobro, če bi tudi filozofi in eksperimentalni psihologi sami poizkusili meskalinov opoj, ki skriva v sebi morda velike možnosti dognanj.« Velike možnosti dognanj je pokojni dr. Šerko iskal na raznih potih in, kakor ima pri meskalinu posnemovalce, jih ima gotovo tudi drugod. Mladenka je šla pod vlak 16 letna Lojzka Fridlova razmesarjena pri Teznem Maribor, 17. januarja Ko se je neki delavec, uslužben pri tezen-ski tvornici »Splošna stavbna družba« vračal kakor vsak dan ob progi, da menja službo, je opazil med Bohovo in Teznom pri kilometru 989 popolnoma razmesarjeno in zmrcvarjeno truplo, katerega deli so ležali po železniškem tiru. Ves osupel nad grozno najdbo je pospešil korake do bližnje čuvajnice in obvestil čuvaja Visočnika, ta pa orožnike. Ko je prišla orožniška patrulja na kraj nesreče, je bila priča groznega prizora: na tiru je ležalo truplo neznane ženske, daleč od njega je bila glava z zmršenimi lasmi. Mlada ženska je bila res strašno razmesarjena, zlasti na hrbtu. Lokomotiva je ne-srečnico vlekla kakih 60 metrov po progi, nato pa je truplo vrgla na sosednji tir. Orožniki so obvestili občino Hoče. Razmesarjene ostanke so naložili v krsto ter jo prepeljali v mrtvašnico. Vest o tem dogodku se je seveda naglo raznesla po okolici in kmalu so ugotovili, da je nesrečnica 16-1etna Alojzija Fridlova. zaposlena pri gostilničarju Francu Rotu v Radvanju. Pogrešali so jo že od snoči. Lojzka je bila živahno, marljivo dekle Sodijo. da je šla sama pod vlak. Kaj jo je gnalo v obup ni znano. Potujoča razstava upodabljajočih umetnic Male ženske antante Ljubljana. 17. januarja Na pobudo voditeljice češkoslovaškega ženstva. senatorke Frante Plaminkove, predsednice čel. ženske zveze in M2A. bo v devetih mestih Jugoslavije Rumunije m Češkoslovaške razstava upodabljajoč'!! umetnic teh treh držav. Visoko pokroviteljstvo razstave sta prevzeli kraljici Jugoslavije in Rumunije in soproga čsl. predse ini-ka. ga. Hana Beneševa. Častno pre sedstvo tvorijo gg. ministri prosvete in ministri zunanjih zadev vseh treh držav ter najvišji predstojniki onih banovin, kjer &e bo razstava vršila: za Ljubljano torej ban dravske banovne. Častni odbor pa sestavljajo: poslanik L opolnomočenj ministri v Pragi. Beogradu in Bukarešti ter predsedniki o>*>-čin vseh mest, kjer bo razstava. Predsednik mestne občine ljubljanske je sprejel člen etvo v častnem odboru na prošnjo prima-torja Prage, ki ©e živo zanima za razstavo. Ža Jugoslavijo vrši vs« pripravljalna dela izvršni odbor JustopI o venske ženske zveze in še posebej za Beograd; za Zagreb savska. za Ljubljano pa dravska 6ekc.ijra Ju-goslovenske ženske zveze. Razstavo otvori g. minister prosvete dne 20. t. m. ob pol 12. v Beogradu, kjer ho trajala tri tedne. Nato se preseli v Zagreb. V Ljubljani bo razstava upodabljajočih umetnic MŽA v Jakopičevem paviljonu od 6. do 20. marca, nakar prepeljejo vse umetnine v Rumunijo. in naposled — bržča« proti jeseni — v Čekcelovaško. Zbirka vsake države šteje po 40 slik. 10 kiparskih del in 10 arhitektonskih načrtov, skupaj torej 120 slik. 30 kitov in 30 načrtov h arhitekture. Katalog je bil natisnjen v Pragi v francoščini. Izmed Slovenk razstavljajo: Avgusta Šant-lova fl). Henrika Šantlova (2). Anica Sod-nikova-Zupančeva (2). Elda Piščančeva (21, Mira Pregljeva (2). Mara Kraljeva (2). Bara Remčeva (1). Dana Pajničeva (2). Orsttnizirane žene Češkoslovaške. Jugoslavije in Rumunije 6e čutijo dolžne, da budi one delujejo na ojačenju prijateljskih odnošajev mol članicami Male antante. Zato prireja MŽA to potujočo razstavo kot viden izTaz skupnih interesov in teženj treh držav, in pa e°ve tu!3i zato, da pokaže inozemstvu umetniško stopnjo naših umetnic, naši državi pa umetnost češkoslovaške in rumunske žene. Leto dni fotoklubskega dela V novem poslovnem letu — nove važne naloge službe je zbirala krajevna imena Kanalske doline, poslala jih je Slovenski Matici v Ljubljano, kjer že 30 let mirno počivajo. Sestavila je Abecednik za utrakvistične šole na Koroškem. Zbirala je šoli odrasla dekleta, da jih je poučevala v ženskih ročnih delih. Naposled je bila premeščena v Bohinjsko Bistrico. Preložila je znamenito Amici-sovo knjigo »Srce«, ki je pred leti doživela drugo izdajo. Da bi bila bližje Ljubljani, je prišla v Št. Vid, kjer je ustanovila žensko podružnico CMD. Jeseni 1894, je prišla v Kranj na štirirazrednico. Po prevratu je postala šolska upraviteljica in se je potrudila, da je Kranj dobil 8-razrednico in da je bila ustanovljena meščanska šola. Njena ustanova je tudi Društvo učiteljic, ki se bori za enakopravnost v učiteljskem stanu; v društvu še zdaj vneto deluje. Ko je gospa Znidaršičeva ustanavljala Kolo J S. je bila gospa Janja prva poleg in je ostala na enem ali drugem vodilnem mestu. Naše južne kraje je že pogosto obiskala kot zastopnica ženskega pokreta Romala je lani na Oplenac. potem s svojo zvesto tovarišico Reziko Pinanovo na Kumannv-sko polje, kamor je ponesla zemljo z grobov slovenskih dobrovoljcev »Jutro« je o tej lepi misiji podrobneje poročalo. Kot vzorna prosvetna delavka in kot članica bivšega višjega šolskega sveta v Ljubljani je prejela gospa Janja tudi vidno priznanje red Sv Save V čast ji je hvaležnost njenih bivših učenk in spoštovanje vseh ki so kdaj z njo delovali. Mladostno čvrsta naj nam ostane še vrsto leti Ljubljana, 17. januarja O letu zelo intenzivnega dela so mogli poročati funkcionarji Fotokluba Ljubljana, ki je imel pravkar svoj sedmi redni občni zbor. V teku leta smo imeli pogosto priliko. da omenimo to ali ono uspešno zaključeno akcijo, ki so jo bili zapoceli organizirani ljubljanski fotoamaterji, toda tako, kakor so se vse te akcije in še druge, o katerih javnost ničesar ne ve, predstavile v zaključenih poročilih predsednika, tajnika, načelnikov poedinih odsekov in blagajnika, morajo zbuditi še posebno pozornost Naj navedemo samo nekatere številke in dejstva: Fotoklub se je lansko leto udeležil po svojih članih nič manj nego 34 razstav po vsem svetu z več nego 1000 silikami (predlansko poslovno leto 37 razstav z nekaj manj nego 1000 slikami); priredil je okrog 30 predavalnih in drugih večerov doma in po deželi, priredil je prvi, zelo dobro obiskani tečaj za začetnike, ki se pokažejo (kar je za nas zanimiva novost) v kratkem tudi na posebni razstavi; priredil je nadalje dve lastni razstavi; organiziral je 21 skupnih izletov; povečal svojo strokovno, danes tudi nečlanom dostopno knjižico, ki prejema stalno nad 13 fotografskih in kinematografskih revij; uredil si je temnico, ki so jo člani uporabili okrog 140-krat; opravil je ogromno korespondenco, ki izpričuje njegove zveze z vsemi, tudi najbolj oddaljenimi predeli zemlje, itd., itd. To je komaj majhen izvleček iz celotnega dela, ki je potem nujno moralo roditi takšne sadove, kakršni so bili priznanje posebne nagrade v lanskem natečaju uprave Kraljevega fonda, zmaga v mednarodnem natečaju revije «Camera Crafr« v San Franci-scu. kjer si jc klub osvojil prvo nagrado, srebrn pokal, in prva nagrada v mednarodnem natečaju »Ideje in oblike«, ki ga je priredila revija »Galerija« Klub pa se je po veliki požrtvovalnosti svojih članov v tem letu skoraj popolnoma rešil dolgov, ki so ga težili od začetka njegovega delovanja in zvišal je število svojega članstva za 50 odstotkov. Ni čudno, da jc prejel odbor, ki se more ponašati s takšnimi uspehi, soglasno raz resnico. V novem odboru ima predsedniško funkcijo dr. R. del Cott, podpredsednik je C. Bohm, tajnik R. Merhar, blagajnik K. Pečenko. Odbor jc začel takoj z delom, kajti ljudje v ljubljanskem fotoklubu ne poznajo odmora. Posebno letos bo tega malo. ko bo treba poleg vsega ostalega organizirati največjo dosedanjo klubsko mednarodno razstavo, razstavo amaterskih slik, fotografske industrije in filma na ljubljanskem velesejmu. Razen tega se prične v kratkem interni tečaj, ki bo rabil za sestavo bodočih klubskih žirij in ob koncu katerega bodo tečajniki polagali prave izpite o vsem področju fotografije in umetniške kritike. Klutb pa namerava, 'kakor jc razvidno iz sprememb pravil, ki so jih spre- jeti na občnem zboru, povečati erofo dE- tivno&t tudi ▼ podeželju, kjer bo ustanavljaj podružnice. Prvi redni večer kluba bo še ta petek s pregledom io kritiko norega zbornika italijanske fotografije. Amaterje, zlasti pa tiste, ki se de vedno niso odločili za vstop ▼ klub, opozarjamo na takšne večere kluba, ki nudijo vsakomur mnogo poučnega in zanimivega. Kaj nam pripravljajo visokosolke? V soboto 22. t. m. prirejajo visokošolke svojo iv. AKADEMIJO a koncertom, baletom in plesom v veliki dvorani v »Zvezdi«. Lani je bilo zelo prijetno. Akademije ne prirejajo v lastno zabavo, da se povesele in naplešejo. Zabavale bodo svoje goste in to je že delo. Poleg študija so žrtvovale mnogo truda in svojega prostega časa za priprave — za umetniški, zabavni in gurmanski užitek svojih gostov. Kajti akademija, Jd naj nape, Jm je potreba: Nad 300 je visokošolk na (jubljanski univerzi, nad polovica jih je iz province in v »Domu visokošolk« je komaj 24 postelj! Visokošolcu danes povečini ni dobro — prezebuje in strada. Visokošolki je še težje. Ker jo javne ustanove komaj da podpro. je segla po samopomoči. »Dom visokošolk«, v katerem se zdaj stiska peščica najrevnejših, je izdelal načrt za lasten dom. Pod njegovo streho naj najde zatočišče sleherna revna, nadarjena intelektualka. Za dom pa je treba denarja. Organizirane na zgolj stanovsko interesni podlagi brez strankarske pobarvanosti, visokosolke še vedno samo upajo na javno pomoč. Obeti še niso izpolnjeni, a lačne in prezeble ne morejo čakati. Sredstva je treba iskati drugje. Cisti donos prireditve bo podpora revni visoko-šolki. Ce taka sredstva uspevajo drugje, naj spomnimo le na Beograd, zakaj ne bi pri nas' Vsaj v manjši meri! Akademija je torej študentkam nuj- I NIBOL i Revmatične bolečine odstranimo z »Nibol« tabletami, Id so se obnesle tudi pri išijasu tn gihtu. »Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganjn ndov proti zobo- in glavobolu pri hripi pri boleznih prehlajenja *t NIBOL «« 1 stekL z 20 tablet Din 20.— 1 stekl. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite v vseh lekarnah. APOTEKA MR.BAHOVEC, Ljubljana a kr. 17816/35. nost, preostane še nujnost čim lepše udeležbe, da tudi ta skrajna apel na podporo javnosti ne bo naletel na gluha ušesa. Visokošolke Vas pričakujejo. Upravičeno pa čakajo predvsem odziva; našega ženstva, ki je prvo med prvimi poklicano in dolžno dejansko in neposredno podpreti intelektualni naraščaj lastnega spola. In kije ga podpro s taiko lahkoto kakor tu, ko majhen obolus številnih udeležencev res nekaj nanese? —■ Le polovica organiziranega ženstva naj si ta večer poišče prijetne zabave v krogu visokošolk — in te se bodo oddahnile od težkega bremena, ki ga nalaga skrb za revne tovarišice. Narodno in prosvetno delo na Muti živahno dramatsko gibanje - Obdarovanje siromašnih Četudi ni bilo delovanje Ciril-Metodove podružnice na Muti v minulem letu hrupno, moramo vendar ob zaključku letne bilance zabeležiti uspeh Veliko zaslugo pri tem ima sedanji ravnatelj železarne. g. M. Breme, ki je morda najbolj uvi-del potrebo po gojitvi kulturnega življenja v našem obmejnem kraju. S tem, da je dal podružnici brezplačno na razpolago dvorano ter k lični opremi tudi sam gmotno prispeval, si je brez dvoma pridobil med tukaj živečim slovenskim življem nepozabne zasluge. V čast našim marljivim diletantom moramo priznati, da uporabljajo prav pridno oder pod sedanjim predsedstvom agilne-ga g. Kogelnika, zlasti pa naše požrtvovalne predsednice gdč. M Roikove. ki se ne straši truda ter žrtvuje večino svojega prostega časa kulturnim prireditvam. Tako so nas že večkrat presenetili s prav dobro uspelimi dramatskimi prireditvami. Med temi naj omenimo otvoritveno predstavo »Desetega brata«, dalje »Turške kumare«. »Veseli lahkoživec«, »Divji lovec«, dobro uspelo tombolo, Silvestrovo ter še mnoge druge prireditve, ki so v moralnem in gmotnem pogledu uspele v splošno zadovoljstvo. Dobršni del uspeha k temu je brez dvoma doprinesel domači orkester, ki je pod veščo taktirko predsednika g. Kogelnika skrbel za čim boljše razpoloženje. Trška publika ne poseča naših prireditev, kakor bi bilo želeti. Zato pa imamo hvaležne obiskovalce iz okolice, kar je gotovo priznanje sposobnosti naših požrtvovalnih igralcev, ki seznanjajo obmejno prebivalstvo z deli slovenskega dramatskega slovstva — Tudi sokolska ideja dobiva pri nas vedno trdnejše temelje. V kratkem bo pričela naša napredna mladina z orodno in redovno telovadbo. Če upoštevamo dejstvo, da živimo v obmejnem kraju, kjer zaradi dobrih 85°/« do 90°/j nemško govorečega prebivalstva za kulturno delovanje tla niso tako ugodna kakor drugod, moramo spričo sedanjih uspehov biti povsem zadovoljni. Naša šola je priredila na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije božičnico z obdaritvijo obleke, perila, obuvala in raznih šolskih potrebščin, revni šolski deci. Zbrala se jc šolska mladina poleg nekaterih odraslih v šoli. Upravitelj šole g. Kogelnik je pozdravil navzoče, omenjajoč pri tem tudi dobrotnike, ki so z darili pripomogli k tako lopi dobrodelni proslavi. Z znatnimi prispevki je priskočila na pomoč CMD v Ljubljani, kr. banska uprava, razne ma- riborske tvrdke (kakor Hutter. Doctor io drug), domača podružnica CMD ravnateljstvo železarne, ki je tudi letos bogato obdarilo svoje vajence, neimenovana do-brotnica, ki je nabrala po svojih znancih za obmejno prezebajočo mladino znaten znesek, in prostovoljni prispevki, nabrani po učiteljstvu v domačem kraju. Sledile so razne deklamacije učencev ter petje. Ganljive so bile zahvale mladine in staršev nad to nepričakovano bogato obdaritvijo. Lepa proslava, ki bo ostala gotovo vsem navzočim v trajnem spominu, je bila zaključena s petjem državne himne ter z navdušenimi vzkliki našemu mlademu vladarju in naši dragi Jugoslaviji, naposled so bili otroci pogoščeni s čajem in pecivom Smrt matere junaka Srečka Puncerja V Slovenjgradcu je umrla pri svojem sinu gospa Helena Puncerjeva. Izgubili smo vzorno slovensko mater, ki je z največjo požrtvovalnostjo vzgojila vrsto otrok. Vse njeno življenje je bil en sam boj za blaginjo lastne družine. Svojega moža, znanega savinjskega narodnjaka, gostilničarja in Sokola, je izgubila že pred leti. Strahovit je bil za njo udarec, ko ji je na koroški fronti 1. 1921. pri Vovbrah, pobit od divjaške avstrijske tolpe, izdihnil sin Srečko, v katerem je zorel izradno velik talent političnega literarnega in gospodarskega delavca. Toda junaška mati je prebolela tudi izgubo te najdragocenejše žrtve, ki jo je darovala na oltar komaj porojene uedinjene Jugoslavije. Kakor bo spomin na Srečka Puncerja ostal nepozaben v zgodovini naših osvobodilnih bojev, tako bo z njim vred zapisano v našo po-vestnico tudi ime vzorne matere gospe Helene Puncerjeve. Ugledno pokojnico, ki je bila deležna najiskrenejše ljubezni svojih otrok, bodo prepeljali v njen dragi rodni kraj, v Braslovče, kjer bo jutri 19. t. m. ob 15. položena k večnemu počitku. — V Slovenskih Konjicah je umrl zaslužni dolgoletni predsednik ondotne Posojilnice g. Blaž Režabek, upokojeni nadgozdar kneza Windischgratza in posestnik. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes ob 9. — V Novem mestu je umrl v lepi starosti 82 let g. Jože Dular, hišni posestnik, bivši poštar in upokojeni jetniški paznik. Na zadnji poti ga bodo spremili danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Sv. Jurij pri Celju 500 let trg Potujočemu iz Celja proti Mariboru se kmalu za štorami odpre pogled na ravnino, ki se po potoku imenuje Voglajnska kotlina. Dolino obroblja hribovje, med katerim sta proti jugu ležeča Rifnik (573) in Resevna (648) najvišja. Vzdolž kotline se vije Voglajna, ki izvira pri Mariji Dobje (657), teče najprej proti severu, 2 km vzhodno od Sv. Jurja pa zavije proti zapadu Njen tek do izliva v Savinjo je dolg 29 km. Med potjo sprejme Voglajna več pritokov, za časa poplav se iz njene struge valijo ogromne množine vode proti Savinji in strahujejo obrežno ljudstvo. V zemljepisnem pogledu je kotlina pomembna, ker meji na gozdnate kraje, ki so bili nekdaj znani pod domačim imenom »Urvvald« — pragozd. Ta pokrajina se razprostira med Voglajno in Sotlo in jo obkroža črta Podčetrtek—št. Peter—Pod-sreda—Planina—Dobje—Slivnica pri Celju—žusem—Podčetrtek. Eden izmed desnih pritokov je Pešnica, ki izvira v bližini razvalin 2ičkega samostana, teče po ozki dolini mimo Dramelj in se južno od št. Jurja izliva v Voglajno. Na južnem koncu doline Pešnicp se na strmem griču (248 m) razprostira gornji, stari de! trga Sv. Jurij, dočim leži v vznožju spodnji del trga. V predzgodovinski dobi je imel tukajšnji svet čisto drugačno lice. Globoka voda je pokrivala sedanjo Voglajnsko kotlino. Ko so proti koncu šestega stoletja po Kr. prišli Slovenci v te kraje, še ni bilo jezero odteklo. Jezero, ki je v zgod- njem srednjem veku uplahnilo v močvirje, je bilo prebivalcem deloma v obrambo, z druge strani pa se jim je nudilo obilo rib za hrano, še do najnovejšega časa je bilo v okolici št. Jurja mnogo ribnikov. Kakor drugod so tudi tukaj stanovali pred-zgodovinski ljudje v jamah, pečinah in duplinah. Pod Resevno je v veliki skali skoro nepristopna luknja, tako zvana Ajdovska jama. Kamenita kladiva in sekire so našli pod Resevno. Nekoč so živeli tod Iliri. Na Rifniški gori so imeli svoja sta-novališča. o čemer pričajo ostanki starega tabora: Ajdovska zidanica. Kraj je prav prikladen za obrambo, proti severu je nepristopen. Okrog zidovja Ajdovske zidanice so našli vse polno kosti, ostankov živali, ki so bile tedanjim ljudem živež. Pod Rifnikom, nc osojnem obronku, so nekoč pokopavali mrliče. Raziskovalci so že pred leti našli v grobiščih razne starine, ki krasijo zdaj cele oddelke graškega in mariborskega muzeja. Staro naselišče je dalje v Podgradu, kjer je severno od nekdanjega gradu An-derburga stara, še nepreiskana »groblja«. Nasipana sta dva velikanska groba, tretjega (manjšega) je pred leti kmet raz-kopal in našel v obzidanem grobu ostanke trhlih kosti. Tudi za Resevno je bilo na dveh enako visokih hribčkih gradišče, o čemer nam priča zidovje na obeh hribih. Okoli leta 30 po Kr. so prišli v te kraje Rimljani, osvojili so Celejo in se razkropili po prostrani okolici. Trebili so gozdove in prekopali v rodovitna polja. Delali so ceste in stavili selišča. Rimska naselbina je bila v Zdenici pod Rifnikom. Iz te dobe imamo otročjo rakev, v kateri je bil denar rimskega cesarja Hadrijana (117— 138) in pa otročji prstan iz čistega zlata. Pri tej vasi izorjejo vsak čas ostanke zidu in opeke. Iz Celja je vodila rimska cesta čez Teharje. Proseniško, Sv. Primož (prilično 2 km severno od št. Jurja) čez potok Slom, Jelše in Podplat v Ptuj. Za takimi cestami so Rimljani zidali svoje hiše; tako je domnevno nastala naselbina Proseniško pri Blagovni. Tudi pri Sv. Primožu najdejo kmetje pri oranju sulice in drugo orožje. Stara rimska cesta je bila osem korakov široka, dočim meri sedanja, ki ima za podlogo rimsko cesto, le štiri korake. Po trditvi prof. Franja Ferka v brošuri »Das romisehe Strassenwesen in Untersteiermark«, Graz 1893) je bila ta cesta državna, a ne ona, ki je vodila čez Vojnik in Konjice v Ptuj. Rimljanom je bilo le malo časa sojeno bivati po teh krajih. Za njimi so bivali tod razni narodi. Leta 570. so se Slovenci stalno naselili po štajerskem. Nad 300 let so se veselili svobode. S krščanstvom pa so prišli 1. 787. naši kraji pod frankovsko oblast. Pod eesarjem Karlom Velikim so začeli Franki utrjevati naše kraje kot mejne krajine frankovske države proti Obrom. Tedaj so prišli k nam nemški grajščaki, ki so stavili na dobro utrjenih holmih svoje trdne gradove. Pomenljivo je. da stoji v šentjurski okolici v majhni razdalji kar pet gradov: ju£no od kolodvora je Rifnik, katerega razvaline vidiS z železnice, nekoliko proti zapadu na str- mi, od treh strani nepristopni pečini je gradišče nekdanjega gradu šibenika, zahodno od šentjurskega trga je na stoža-stem griču stal gradič Anderburg. Uro hoda proti severozahodu je grad Blagovna. Južno se na strmem hribu dviga cerkvica št. Janža, ki spada danes v področje sosednje župnije Teharje. To cerkev so zgradili na ruševinah nekdanjega gradu Prežin, odkoder so najbolj prežali na sovražnika. O postanku trga Sv. Jurja nimamo pisanih virov. Po prihodu Slovencev je ta kraj večkrat menjal svoje ime. Zgodovinski viri nam poročajo, da je cesar Konrad H. leta 1016. podaril ves kraj blaženi He-mi Pilštajnski. ki je leta 1043 med drugimi podarila krški cerkvi vse, kar je premogla v Savinjski dolinL Izvzete so bile le vasi Kameno, Dramlje, Hotunje in Ponikva. Nekaj više nad vasjo Kameno je v starih časih stala kapela, zvana Sv. Ivan na Kamnu. Cim so v vasi Kameno postavili cerkvico in jo posvetili Sv. Jurju, se je ime cerkve preneslo na južni del vasi z uradnim nazivom: Sv. Jurij pod Ander-burgom. Pregrajeno kapelico Sv. Ivana so prekrstili v cerkev Marije sedmih žalosti na Botričnici, dočim je ime Kameno obdržal oni del vasi, ki leži severno od Bo-tričnice. Ko je bil grad Anderburg leta 1439. porušen, so kraj preimenovali v Sv. Jurij pod Rifnikom. Po zgradbi železnice so ga prekrstili v Sv. Jurij ob južni železnici. Danes nosi uradni naziv Sv. Jurij pri Celju. V neposredni bližini oblastvenih gospo-JKin > sftaagm postal S*. Jurij .važno tr- Ifomače Testi • Slovo priljubljenega šolskega upravitelja. Iz Pooikve ob južni železnici nam poročajo: Te dni je odšel v zasluženi pokoj dolgoletni šolski upravitelj na Ponikvi g. Franc B0I6. Rodil se je v Istri, dovršil koprsko učiteljišče, nato pa je šel med narod, podkovan, prevdaren vseskozi naklonjen poštenemu človeku, ki mu je ob vsaki priliki rad priskočil na pomoč. Blaginja prepiostega človeka mu je glavni smoter življenja. Pred 11 leti je prišel čez mejo. F-odovi iz njegovih razredov ga bodo ohranili v trajnem spominu. Svojim učencem je bil pravi oče, znal si je pridobiti simpatije otrok, upošteval je vse težkoče današnje mladine in je dajal dobro podlago za življenje. V njegovem razredu je vladalo pravo družinsko življenje, ki veže učitelja z učenci, šolska mladina je zrla s polnim zaupanjem v svojega vzgojitelja. Poznal je do podrobnosti slovenskega kmeta in njegove težave, nastopal je proti -vsakemu pošteno in odkrito. Je član Sokola in Društva kmečkih fajitov in deklet, kjer je stal vedno z modrim nasvetom in pametno besedo ob strani. Ob zamotanih društvenih zadevah je svetoval pametno in preudarno, kakor je 'maj samo on. življenje mu je dalo klen značaj, dobrohotno dušo ln še danes, ko bo Imel kmalu že šest kri-žev, smo se čutih po njegovih bodrilnih besedah močni, polni življenjske volje. Sokolsko društvo je priredilo njemu in družini prisrčno odhodnico. Zavednega šolskega upravitelja bomo ohranili v trajnem spominu. V Mariboru naj uživa še mnogo srečnih let! Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ofl reg 8. br. 13. 485/35 ♦ Tenorist |z Jugoslavije poje v Egiptu. V Aleksandri ji je nedavno gostoval b 10-rist Dušan Gjorgjevič, o katerem poročajo listi, da je žel v operi »Andrč Che-nier« izredno lep uspeh. Njegov glas je lahkoten in prijeten. Občinstvo mu je prirejalo takoj v prvem dejanju burne ova-cije, da bi izsililo ponavljanje arije. Sijajen uspeh je imel nato še z arijo v ITL dejanju. Naslednji večer je Dušan Gjorgjevič nastopil v »Traviati« in je bil še zmagovitejši. Občinstvo je bilo navdušeno od začetka do kraja. Dušan Gjorgjevič je po rodu iz Jugoslavije in je nekaj let študiral v Italiji. DUH po izpuhtevanju telesa takoj m trajno odpravi SANOPED. Varuje obutev in perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfume-rijah m siičnih trgovinah. Drogerija Jančigaj Ljubljana, Krekov trg. £teg. min. nar. zdr. 31316 * Tako nas poznajo. Stuttgartski radio Je v soboto 15. t. m. imel od 20. do 21. s veselo smučarsko uro«. Med petjem in muziko sta tudi dva v dialogu obujala epomine na otroško dobo smučanja, omenjala sta najdaljši skok 5 m 1. 1905, takoj nato pa zadnji najdaljši skok 101 m, ki je padel.... auf der Mainutsprungschanze ln Planička in der čehoslovakaj (dobesedno!) Nepoznan je zemljepisja ali namerno potvarjanje resnice? Kdo bi uganil! • 0 karatnbolih v Poljanski dolini se je v zadnjem času pisalo v nekaterih listih in navedeno je bilo. da so bile neprilike tudi z avtobusi podjetnika g. Poljanska iz rov. Vsa poročila pa so pretirana. Pri vsej previdnosti ee zdaj pri hudi poledici pač lahko pripeti, da s? vozila na klancih in ovinkih s težavo ogibajo drug drugemu, o kaki pravi nezgodi pa sploh ni govora pri prej omenjenem podjetjtu, ki je znano kot solidno, previdno pri vožnji ter vljudno in postrežljivo do potnikov. • Kako fllrtajo hčere bankirjev, o tem Mrael n« piše, pravi kritik M. Z. ▼»Slovenskem narodu« o knjigi »Bog v Trbovljah« (založba »Trbovlje«, Ljubljana, Ga-jeva 9 — kartoniran izvod 60. — vezan 70, bibliofilska izdaja ki izide prihodnje dni, 150 din). Od mladega so mu bili pred očmi in pri srcu revirji tn Človek — delavec, ki je usodno zapleten ne samo v gospodarsko, temveč tudi v duhovno dogajanje svoje zajedniee. Mrzelovo umetniško oko je zagledalo dvome, obup in spremembe delavskega duha. Samo umet-mk-filozof more priti do spoznanj v tem subtilnem svetu. Mrzel je tak filozof. Ni potrebno, da človek — delavec kopije ravno črne dijamante v Trbovljah, lahko robota tudi v pisarni, za katedrom, v laboratoriju ali za operacijsko mizo. Njegovo nasprotje nI človek — izobraženec, njegovo nasprotje je samo človek — parazit • Zahvala. Brezposelni rudar Pavel Lus--trek iz Stare cerkve pri Kočevju nas je naprosil, da objavimo: sjutro« je 8. t. m. objavilo članek »Trnjeva pot slovenskega rudarja«, v katerem je opisalo težavni položaj brezposelnega rudarja po prihodu iz Sibirije. Plemenita srca so se odzvala in so mi poklala: Kolo jugoslov. sester v Kočevju 150 din, Melanija Sittig iz Radovljice 50 din Anka Novakova iz Ljubljane 50 din, neznan gosi>od iz Mozirja 50 din. Vsem darovalcem se v svojem in v imenu mojih ubogih otrok kar naj topleje zahvaljujem, enako topla zahvala »Jutru«, ki je s člankom o moji težki usodi priklicalo meni na pomoč zgoraj imenovane plemenite darovalce. • Močne potresne sunke so občutili v soboto med 20. im 21. uro v Dubrovniku ln Boki. Sunki so bili močni, povzročili pa liso nobene škode. V Dubrovniku je potresni sunek povzročil precejšnjo paniko. Tam so namreč od rodu do rodu ohranjeni spomini na strašen potres v letu 1657. • žalostne slike siromaštva se nudijo popotniku na našem Dolenjskem Krasu. Tako nam iz škocijana poročajo, da živi tam neki 78-letni starček s 40-!etno hčerjo v taki siromaščini, da jo je težko opisati. Možiček je bil lani operiran na črevesju in odtlej stalno boleha. Letos ga je zadela še kap, da ne more govoriti in desnica mu je popolnoma ohromljena. Stalno prebiva v postelji in nima postrežbe. Njegova 40-letna hčerka je namreč pohabljena sirota, nezmožna za delo in takisto vedno bolna. Oba prebivata v bajtici, kakor puščavnika, brez sredstev za življenje, navezana zgolj na dobra srca. • Pogreb, ženitev in porod v enem dnevu. V Lukaču pri Virovitici so imeli v hiši kmeta Sandnerja v enem dnevu pogreb, poroko in porod Stari Sandner. ki je bil star že 80 let. je gospodaril skupaj s svojima vnukoma. Veselilo ga je. da je imel tudi že mlajši vnuk vse pripravljeno za svojo poroko. Pred dnevi je še govoril, kako zelo ga to veseli in ker pričakuje vsak čas svojo zadnjo uro, naj se njegovi zaradi tega ne dajo motiti pri pripravah za poroko. Kar je starec slutil, se je tudi zgodilo. Ko je zaspal za večno, je bilo v cerkvi za poiroko že vse pripravljeno in tudi ©vati 90 bili že jovabljenl V nedeljo dopoldne eo starca pokopali in ker je bila takrat lapovedana tudi poroka, so jo po želji starega očeta odložili le za nekaj ur. Komaj so se svati vrnili domov, je pa žena starejšega Sandner-jevega vnuka rodila siia. • Kilogram sira dinar in pol. Čeprav je treba za kilogram sira 2 ia pol do 3 litre mleka in prodajajo mleko liter za dinar in pol, prodajajo kmetice iz oddaljenejših krajev v Karlovcu na trgu snr po neverjetno nizki ceni. Kilogram dinar in pol. To je zaradi tega. ker doma v svojih vaseh mleka ne morejo prodati in ker lažje nosijo na trg v Karlovac sir kakor pa mleko. Sir izdelujejo na primitiven način iz nekuhanega skisanega mleka. Ker ga prodajo večje količine. so kmetice tudii 6 tako malim izkupičkom zadovoljne. RIBJE OLJE sveže v drogeriji IVAN KANC-Nebotičnik. * Sredajeiolve )e abfl rrajega tovariš*. Na neki ulici sredi Beograda e« je pozno zvečer petašolec Radovan Janjič, ki je sprem ljal svojo sestro srednješolko, srečal e tremi drugimi srednješolci, ki jih niti ni poznal. Baje je eden izmed trojice nekaj za-ničljivega izrekel o njegovi sestri in Radovan se je z njim zapletel v prepir. Po kratkem prepiru se je Radovaa zgrudil na tla in zaklical: »Sestra- ubil me je!« Napadalec je s tovarišema pobegnil. Ko je policija še po mestu iskala ubijalca, je prijel pozno ponoči v policijski arad etarejSi gospod, ki je pripeljal s seboj svojega sina, lTletnega srednješolca. Povedal Je uradniku, da je privatnik Naum Naiumiovič ia da je njegov edini sin oni ubijalec, katerega iščejo po mestu. Mladi ubijalec je izpovedal, da ni imel namena Radovana ubiti, a da je med prepirom v razburjenosti potegnil iz žepa nož, katerega fe vedno nosil s seboj. Izjavil je, da ubitega Radovana in njegove sestre sploh ni poznal. Ubijalcev oče je strašno potrt in na policiji je uradnikom pripovedoval fantastično zgodbo, kako je njegov sin urooen ali olseden od neke žene, ki se je zarekla, da bo iztrebila vso Naumovifevo rodbino. Ta žena se ie staremu Natimovieu nekdaj pred dolgimi leti vsiljevala, a ker je ai maral. se strašno maSčuje. Prej «0 Naumovičevi živeli v Strugi in kar po vrsti Je umrlo šest otrok. Oče je prepričan, da je to delo maščevanja in da bi rešil vsaj zadnjega otroka- je zapustil Strugo ln se preselil v Beograd. * Dražba kožnhovine r Ljubljani bo nepreklicno v ponedeljek 24. t. m.. Kdor še ni oddal kožuhovine, naj jo takoj pošlje na naslov: »Divja koža«. Ljubljana-Veleseiem. * V Rim in Neapelj. izbran spored za ceneno 12 dnevno potovanje v zanimive kraje Italije poilje »Družisvet«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. * Redni avtobnsnl promet Ljnblfana-Kam-nik-Gornji grad-Ljubno se zaradi ledene ceste do preklica ne more vršiti. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. L Eno srce — ena RADENSKA. Pesem aa pesmijo tvori divni glasbeni prikaz »BELI JORGOVAN« DANES IN JUTRI NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Predstave ob 16,19. In 21.15 uri u— Odpiranj© in zapiranj® trgovin. Po nem pa tudi dokaz, da zna kupujoč« oN"h>. naredbi bansike uprave z dne 15. t m. VIII | stvo ločiti lepo ln duhovito od smešnega No 116/1 velja ▼ Ljubljani naslednji čas ln banalnega. V tem pogledu se odlikuje odpiranja in zapiranja trgovin: Od V.'t do 12*-a in od 1414 do 18V*. Trgovine z mešanim in kolonijalnim blasom. trgovine z de-likatesami in ostale trgovine z živil? pa od 7. do 12.14 ter od 14 do 19.'/s ure. Članstvo f>e opozarja na točno izvajanje navedenega delovnega časa. Združenje trgovcev. Vsakovrstno pohištvo In LESTVE Vam Izdela po najnižjih cenah tvrdka J. BEP8E, LJubljana, Igriška ul. S. n— Spored 'mlinskega Koncerta, ki ga bo izvajal dunaiski vrtuoz Kari v. Daltz. bodo izpolnile same privlačne umetnine iz različnih časov in krajev. Italijanski zgodnji barok bo zapop«vJen v Verncinij«ri iSo-natic- visoki nemški barok v Bachovi »Cha-conni<. klasika v Mozartovem Koncertu, če-.-ka pozna romantika v Strkovi »Burleski« in >Un oooo tri!»te?. nemška zgodnja romantika pa v Schuberlovem >Ronde«uju<. Tedaj bo?at in pisan spor«*d za večstranski užitek! n— Zabavni večer dniitra ljubljanskih kon«er?atori$tov bo 12. februarja v dvorani Kazine. Prosimo ostala društva, da ne prirejajo na ta dan večjih prireditev. u— JNAK Edinstvo ima jutri 19. t m. izredno važen članski sestanek. Ponovni vpis. Odbor zlasti tvrdka Suttner na Aleksandrovi ceeti^ trgovina z radijskimi aparati. Z« predpust-no razpoloženje, ki se polagoma drami ▼ našem mestu, je v svoji izložbi improvizirala živo sliko plesne rab a ve z vrtečimi eo pari, da se ljudje z zamimanjem u«tav!jajo pred šipo in občudujejo duhovito zamišljeno. z okusom ponazorjeno sceno. Brez godbe kajpak ni plesa in godba, to je danea radio. Domislek spretnega aranžerja najbrž tudi v praktičnem pogledu ne bo ostal zaman. Razprodane nedeljske predstave dokazujejo, da je v največjem kinu Ljubljane Poročnik Indijske brigade res prvovrstna filmska umetnina Opozarjamo občinstvo, da predvajanje filma ne bo podaljšano, zato si ga pravočasno oglejte. KINO UNION, Telefon št. 22-21 !i Cella Žrebanje državne razredne loterije dne 13* in 14* januarja 193® Din 1.000.— št.: 10.884, 10.888, 10.900, 15.774, 17.419, 24.861, 33.016, 53.041, 62.041, 62.045, ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 6 Iz Lmbljane u— Razpored bogoslužja za Bogojavljenje r pravoslavni cerkvi. Jutri, 18. t. m. na Kri-stov dan bo služba božja Vasiljeva ob 8,-ia ob 10„ potem litija (sprevod) okrog cerkve Ln posvetitev vode v cerkvi. Istega d.ie poleni pa bo obred posvečanja vode. V sredo 19. t m. za Bogojavljenje bo služba bož-ob 18.30 bo »bdenje sv. Jovana<. V četrtek 20. t. m. na dan sv. Jovana bo služba božja ob 10. u— Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani pripravlja tudi letos proslavo Sv. Save dne 27. januarja. Dijaška proslava bo dopoldne v prostorih Narodnega doma z običajnim slavnostnim sporedom. Večerna proslava z izbranim sporedom bo letos v prostorih »Kazine«. Kakor vsako leto, je bil pravkar izvoljen poseben dam-ski odbor, ki bo poskrbel, da bo proslava čim lepša In čim učinkovitejša u— V dvorani evangeljske cerkvene občine bo v sredo 19. t. m. ob 20. predavanje o konferenci vseh cerkva sveta v Oxforau leta 1937. Predaval to g. župnik dr. Gerhard May iz Celja, ki je bil udeleženec te konference. K predavanju vabljeni vsi, ki se za 6nov zanimajo. u— Ljudska univerza. V sredo 19. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Evgen Spektor-ski: Kaj je sociologija. Predavanje bo v mali dvorani FilharmoniČnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20 Vstop prost u— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 24. t. m. ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje »Beograjska poskusna šola in njen pomen«. Predaval bo g. Kobilica Rudolf, pedagoški vodja ljubljanske poskusne šole. Vse, ki 6e zanimajo za poskusno in reformno šolstvo vljudno vabimo. Vstop prost. —u Društvo »Tabor« bo priredilo v četrtek 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice II. literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev. Odlomke iz svojih del bodo recitirali gg: dr. Alojzij Gradnik, dr. Ivo Šorli, Pahor Jože, Cerkvenik Angelo, Kocjančič Karlo, Širok Albert, Kosmač Ciril in Brnčič Ivo. Imena sodelujočih bodo privabila prav gotovo številne primorske rojake in prijatelje. u— J.N.A.K. »Edinstvo« ima danes 6vojo redno sejo ob 11. Vsi točno! Tajnica. Predstave oh 16. 19.15 in 21.15 u— Deput.aci.ja brez uspeha. Brezposelni delavci, ki so imeli toliko sreče, da so s skupnimi intervencijami pri banu in ra mestnem magistratu dobili vsaj malo začasne zaposlitve pri mestni vrtnariji, kanalizaciji in drugih občinskih delih, so v soboto vnovič poslali deputacijo na mestni socialni urad s prošnjo, naj +im kakorkoli pomaga. Delavci zaslužijo po 3 Din na uro, kar pri neugodnem vremenu letošnje zime nikakor ne znese do-volj za preživljanje, zlasti če ima človek številno družino, ln prav takšnih je največ, ki jim je bilo naklonjeno delo. Na banski upravi so delavcem zagotovili, da bodo dobili delo in podpore, zdaj pa se je izkazalo, da bo subvencija, ki jo je banska upra va nakazala mestni občini, ne zaleže niti toliiko, da bi mogli delavci nemoteno izvrševati delo, do katerega so se priborili. Mnogo jih je med njimi, ki nimajo niti grošg niti za ščepec moke pri hiši, pa se razume, da lačni ne morejo delati, mnogo pa jih je tudi, ki nimajo obutve, da bi mogli v blato in kanale Na mestnem socialnem uradu so deputaciji povedali ,da bo znesek, ki ga je nakazala banska uprava, komaj kril začasne mezde, a če bi nakazovali še kakšne posebne podpore, bi bil kredit še mnogo prezgodaj izčrpan. Potolažili pa so jih, da bo terenska sekcija kmalu obnovila regulacijo Malega grabna v Mestnem logu. Strugo Malega grabna bo treba regulirati še v dolžini 4 km. u_ Dela italijanskih mojstrov v Ljubljani. V središču slovenske kulture ee človeku v resnici redkokdaj nudi prilika, seznaniti se s polnovrednimi umetninami tujih moj-etov- pa moramo isikreno pozdraviti intimno raztavo izbranih del večje skupine italijanskih slikarjev, ki jo je priredil g Cal-lieairis na svojem stanovanju v Knafljevi ulici 4 in je dostopna tudi občinstvu. Na razstavi so zastopani predvsem moistri beneške, ferarske, tolonjske, bergams.ke in Veronike šole. Razstava, ki je prva te vrste v Ljuhijani. je vredna pozornosti naše kulturne javnosti. u— Pn=tno razpoloženje v Izložbi Suttner-jeve tvrdke. Aranžmani izložbenih oken v Ljubljani od sezone do sezone vidno napredujejo — dokaz, da &ta okus trgovcev in spretnost aranžerjev v dobrih rokah, obe- e— Združitev hmeljarskih organizacij. Po celjski »Novi Dobi« posnemamo: »Slovenski hmeljar«, ki ga urejuje «reski kmetijski referent g. Janko Dolinar, prinaša pod gornjim naslovom poročilo, da »ta sa po sklepu svojih občnih zborov z novim letom združila Hmeljarsko društvo za, Slovenijo in Hmeljarska zadruga v enotno hmeljarsko organizacijo na zadružni podlagi. Savinjski hmeljarji, ki so tmell v pretekli hmeljski sezoni bridke Izkušnje z najnovejšimi hmeljarskimi preroki, se upravičeno vorašujelo, kaj je z usodo njihove stanovske organizacije HmeHs^ skega društva za dravsko banovino, ki -te skozi pol stoletla tako uspešno zastopala interese savinjskega hmeljarja. Znano j« po vsej Savinjski dolini, da je Državrrf svet s svojo razsodbo zopet vzpostavit staro Hmeljarsko društvo, da pa upravna oblast kljub temu ne domišča, da bi društvo zopet začelo delovati. Savinje ki hmeljarji ne bodo nikdar dopustili, da se njih m? a stanovska organizacija na tak način izbriše iz življenja, ker se predobro zavedajo, kakega pomena je za naš hmelj tn naše gospodarstvo Hmeljarsko društvo. Hmeljskih eksperimentov in naukov raznih prerokov in strokovnjakov Savinjska dolina že sita, pa si >1 ntih ne bo dala vzeti svoje stare in zaslužne stanovske hmeljarske organizacije. KINO METROPOL predvaja danes ob 16.15 in 20.30 uri film »PARIŠ«. — V glavni vlogi Harry Baur, Renee Saint-Cvr. e— Delali b! radi. Celjslca t-Nova Doba« objavlja: V dnevnikih čitamo, da so se depu taci le nezaposlenih delavcev v Ljubljani zgiasile pri g. županu ln pri g. banu. Obljrib>:ena jim le bila hitra pomoč. G ban je nakazal mestni občini lz zadevnih fondov takoj 20.000 din za prvo pomoč. Znano je. da Je v Ljubi J. in na vsem področju nekdanle ljubljanske oblasti za javna dela še dobro poskrbljeno, ako gledamo na prilike pri nas na Šta^ jerskem. Naši brezposelni, ki ne dobijo dela in zaslužka, ne morejo lahko do g. bana da bi mu predočili obupne prilike ki vladajo pri nas po mestih i.n na našem revnem podeželju. Vsi pa vemo, da se iz območja naših Industrij stekajo re^no veliki zneski v banovinski bednostnl fond, zato tudi uipravič-eno pričakujemo, da bo tudi Celje ln celisko okrožje deležno odgovarjajočih nakazil lz tes-a fonda banovine. Pri nas v Celtu število brezposelnih stalno raste. Potrebna je nutaa pomoč v obliki Javnih del. Zavolfo brezposelnosti se pri nas vedno bolj š;ri prostačsnje <"o kolonijah. Bila jim je za krstno in za birmansko botro, a ko so se dekleta možila. jim je skrbela za balo. In njena hiša je bila zmerom hiša vseh. kar je bilo tedaj v Trbovljah narodno zavednih ljudi. A kakor je bila zmerom dobra malim in siromašnim, so jo zmerom visioko spoštovali veliki Kuhinja v restavraciji, ki ie bila v njenih rokah, je bila zmerom odlična in upravni svetniki TPD, ki od časa do ča«a prihajajo v Trbovlje po svojih opravkih, so še dolgo po njenem odhod'! zatrjevali, da se v rudniški restavraciji nikoli ni tako dobro jedlo, kakor za njenih dni Po prevratu sta s soprogom odšla v Pra-gersko in v Maribor, kjer sta nekaj let skupno vodila kolodvorske restavracije. Ko je leta 1925. ob moževi smrti ostala sama, je bilo pri hiši še sedem nepreskrbljenih otrok, ki jih je s skrbnim, trdim delom spravila na noge in do kruha. A čeprav je imela čez glavo lastnih skrbi, je zmerom našla dovolj trud" in dobrote, da se je pri nieni mizi hranila ie družbica siromašnih študentov To dediščino pomagati bednim, je pozneje zapustila svojemu sinu Maksu, pri katerem je zadnja leta živela na tihem oddihu. Gospe Ivani Dolničarjevi bomo do konca ohranili najlepši spomin. Id jih dolgujejo fizične ln pravne osebe; za provizije in povračilo stroškov, ki jih dolgujejo jugoslovenske cementne tvornice svojim prodajnim organizacijam v Italiji, za stroške jugoslovenskih dijakov, ki študirajo v Italiji, kakor tudi za stroške Jugo-slovenov, ki se zdravijo v Italiji. Vplačila v Italiji se preračunajo v dinarje in se porabijo za plačilo uvoženega jugoslovenskega blaga po 1. oktobru 1936, kakor tudi za transfer zneskov, ki se bodo vplačali pri Nacionalnem instituta ▼ Rima od 12. t. m. naprej za jugoslovensko blago, ki je bilo uvoženo v Italijo pred 1. oktobrom 1936. Dolžniki se opraščajo svojih obveznosti šele tedaj, kadar upnik prejme znesek svoje terjatve. Eventuelna naknadna vplačila se bodo vršila prav tako preko zbiralnih računov. Plačevanje dolžnih zneskov za italijansko blago, ki je bilo uvoženo že pred 1. oktobrom 1936. se vrši na dosedanji način. Sanacija Sipada V »Službenih Novinah« od 15. t m. sta objavljeni dve uredbi o sanaciji in reorganizaciji Šumsko industrijske delniške družbe Dobrljin-Drvar d.d. (>Sipadt). To največje lesno industrijsko podjetje v naši dr-žavi je že pred vojno prešlo v last bosensko hercegovinske vlade (prej aa je firma glasila Bosanska »umska industrija d.d. Octo Stetnbeie) po zediajenju pa so vse delnice prešle v last naše države. V portfalju Sipada pa so vse delnice lesne industrije »Dur-mitor« d.Durmitor« in >Drvar< so torej državna podjetja, ki bodo 6edaj s tožijo pretvorjena v eno samo podjetje. Sipa-du pa se bodo priključila kot sestavni deli pod jetja še obrati bivše »Krivaje« d.d. Te obrate je Sipad kupil v konkurznem postopanju >Krivaje<. Tako bo nastalo pod dosedanjo firmo »Šipad« eno največjih podjetij lesne stroke v Evropi. Prva uredba pooblašča finančnega ministra, da na breme ^obratnega kapitala glavne državne blagajne stavi minist-u za šume in rudnike na razpolago 196 milijona din. Ta vsota se porabi za likvidacijo izgube, ki jo je imel Sipad zaradi vzdrževanja prometa na družbeni železniški progi Jajce—Mlinisite do konca leta 1935 (po bilancah Sipada zna-ša izguba pri vzdrževanju te proge na leto okrog 1.3 milijona din). Znesek 19.6 milijona din se po uredbi obračuna tako, da se v enaki višini zmanjšajo terjatve dirckcije šum v Banjaluki in ministrstva za šume in rudnika za dolžno šumsko takso do konca leta 1935. Izgube Sipada zaradi vzdrževanja prometa na tej progi po 1. januarju 1936 in v bodoče, ki bodo ranunsko in strokovno ugotovljene. 6e bodo vsako leto odpisale na isti način s preknjiženjem na račun dolžne Samske takse za dotično leto. Druga uredba o sanaciji Sipada pooblašča ministra za šume in rudnike, da odkupi od nove emisije delnic Sipada 30.000 delnic po 1000 din v skupni nominalni vrednosti 30 milijonov din. Tudi izplačilo teh delnic se izvrši z obračunom na breme dolžna gozdne takse ia ostalih pristojbin in obresti. ki jih dolguje Sipad za čas do konca L 1935 šum s ki direkciji v Banjaluki, odnosno na treme glavne državne blagajne v korist obratne aktive uprave državnih šum. Sipad ia v bilanci za leto 1936 izkazal Izgubo v višini 1.4 milijona din; skupaj z izgubo v prejinjih letih pa znaša celotna izguba nekaj nad 15 milijonov din pri glavnici v višini 20 milijonov din. Dolgovi družbe so se zadnja lata znatno dvignili in so znašali v letu 1933. 56 ucilijonov. naslednje leto so narasli na 88 milijonov, leta 1936 pa na 108 milijonov. To povečanje družbinih dolgov ja deloma v zvezi z novimi investicijami, deloma z naraslimi obvezmostmi za gozdne takse. S transakcijami na podlagi gornjih dveh uredb ee bodo dolgovi podjetja zmanjšali za skoro 50 milijonov din. Z zneskom 19.6 milijona din, ki ga Šipad dobi kot povračilo izgube pri vzdrževanju prometa na progi Jajce—Mlinisite do konca leta 1935 in se bo po obračunanju izgube pri tej železnici v letih 1936 in 1937 povečal še za nadaljnjih 2.6 milijona din, bo mogoče odpisati vso v prejšnjih letih nastalo bilančno izgubo (15 milijonov) in bo ostalo ša preko 6 milijonov din za druge odpise ali za okrepitev rezerve. Z emisijo novih delnic v višini 30 milijo-nov diin (v zvezi z odpisom gozdne takse v istm znesku) se bo glavnica družbe dvignila na 50 milijonov. V zvezi e priključitvijo »Durmitorja« in Tvornice celuloze v Drvarju pa se bo. kakor je nedavno izjavil minister za šume in rudnike glavnica dražbe ie nadalje povečala na 65 milijonov. Borze 17. januarja Na ljubljanski borzi so se danes aivstrij ski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.5950. za angleške funte pa ja bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu 6o se avstrijski šilingi trgovali po 8.58 ( v Beogradu po 8.58), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani- Beogradu in Zagrebu 14.00, za konec februarja pa v Zagrebu 14.01 in za 15. marec 14.0450. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v skladu z beograjskim trž^čem nadalje čvrsta Vojna škoda se ja nadalje okrepila in je notirala 433 do 435 (v Beogradu je bil promet 434 — 435). Zaključek pa je bil zabeležen v 7% BLairovem posojilu po 86.50 — 87 EFEKTI Ljubljana. Amsterdam 2402.66 — 2417.26, Berlin 1736.27 — 1750.15, Bruselj 729.45 — 734.51, Curih 996.45 — 1003.52. London 215.31 — 217.87. New York 428350 — 4319 82, Pariz 143.52 - 144 96- Praga 151.43 — 152.54, Trst 226.24 - 229.33. Curih. Beograd 10. Pariz 14.20, London 21.6325. New York 433.125. Bn selj 73.2270. Milan 22.78, Amsterdam 241.10. Berlin 174.3250, Dunaj 80.85. StockboLm 111.50, Oslo 108.70. KBbenMvn 96.58. Praga 15.20. DEVIZE Zagreb. Državne vredne: Vflfaa Skoda 433 — 435. 4% agrarne 55 50 — 66 50. 4V« severne agrarne 55 — 57. 6% beglušfce 80 den.. 6% dalm aerame 79 den., 7*/« stabi-liz. 90 den., 7% invest. 98 den., 7% Drl hip. banka 100 den., 7*/» Blair 95 dan.; delnice: Narodm banka 7800 den, PAB 216 do i 220> Trboveljska 206 decu, Narodna ftumska 25 bi., Sečerana Osijek 160 dea, Dubrov&5-ka 405 den., Ocean ia 620 den. Beograd. Vojna Skoda 434 — 436 (494 — 435), za februar 434 - 435 (434.50), 4*/« agrarne 55.50 den., 4% severne agrarne 56 dan., 6% begluike 82 den (82), 6®/» dalm. agrarne 81 — 81.50 (81). 7% stabiliz. 98 den. (92), 7% Drž hip. barika 100 den., 7% Blair 86.75 — 87.50, 8»/. Blair 94-96 {94.50), Narodna banka 7726 den (7786). 2ITO + Chicago, 17. januarja. Začetni tafiajl: pšenica: za maj 97.50, za julij 91.875, korala: m maj 60.825. Pravilno gnojenje — pogoj za dobro setev in obilno žetev Rastline so živa bitja ln rabijo hrano. Rastlinska hrana pa so: zemlja, zrak in voda. Iz zraka vsrkava rastlina ogljikov dvokis in kisik in iz zemlje dušik, fosforno kislino, kalij, apno, železo, magnezij, mangan, jod, kremen itd. Iz vseh teh hranivih snovi izdela rastlina s pomočjo solnčnih žarkov in toplote sadeže, ki služijo ljudem in živalim za hrano ter druge potrebe, kakor obleko in drugo. Od navedenih hranilnih snovi, ki jih črpa rastlina s svojimi koreninami iz zemlje, je dušik, prvenstvene važnosti. V zemlji ga je razmeroma malo. V zraku ga je sicer %; vendar ga večji del rastlin, iz-vzemši stročnic (detelje, lucerna, fižol itd.), ne more izkoriščati iz zraka, temveč samo Iz gnoja ozir. humusa, ki je v zemlji. Dušik je bistvena sestavina beljakovin, ki so za hrano ljudi in živali neobhodno potrebne. Brez dušika nI rasti in ne beljakovin! V zemlji se nahajajo hranilne snovi, ki so za rast potrebne, ponekod v večji, drugje zopet v manjši količini. Rastline razkrajajo zemljo in kamenje s svojimi koreninami. iz katerih izločajo razne kisline. V kamenju so vse rudninske snovi, ki jih rastline potrebujejo, samo dušika ni v kamenju. Dušik se nahaja samo v prstenini ozir. v hlevskem gnoju, s katerim gnojimo zemljo in jo na ta način založimo z dušikom Ce pa ni dovolj hlevskega gnoja, moramo uporabiti umetni gnoj. Lahko in izčrpano zemljo pa moramo gnojiti tudi z aj>-nom, fosfomo kislino in kalijem zato, ker z vsakoletno žetvijo odpeljemo z njive, travnika, vinograda ozir. sadonosnika. v obliki sadežev, večje količine mineralnih snovi. Ce želi kmetovalec ohraniti svoio zemllo rodovitno, ji mora vrniti v obliki gnoja ono moč, ki jo je pridelek odvzel. To so vsa glavna hraniva: dušik, fosfor, kalij ln apno. Zato ne smemo zemlje gnojiti sarno z enostranskim umetnim gnojem, ki vsebuje samo eno hrano, temveč moramo gnojiti s »popolnim gnojilom«, ki vsebuje vsa štiri hranila: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Takšno gnojilo je nitrofoskal! Za pomladansko gnojenje pride v poštev: Za ozimine, na težjih tleh, ki so slaba, nitrofoskal, kot naglavno gnojenje, 100 kg na k. jutro. Za ozimine na lažllh tleh, ki so slaba nitrofoskal - III, 100 kg na k. jutro. Za jarine, na lažjih tleh, nitrofoskal - III na surovo brazdo, 150 kg na k. jutro. Za krompir pred saditvijo, nitrofoskal-II na surovo brazdo, 250 kg na k. jutro. Za oves, obenem proti plevelu, apnenl dušik, 4.—5. teden po setvi, 100 kg na k. jutro. Za vinograd, zakopati pri prvi kopi, nitrofoskal -1, 250—400 kg na k. jutro. Za sadno drevje, zakopati v kolobar aH v brazde, nitrofoskal - I, 5—8 kg po deblu. Za lan, na surovo brazdo, pred setvijo, nitrofoskal - II. 150—200 kg na k. jutro. Za proso, na surovo brazdo, pred setvijo, nitrofoskal - III, 100—150 kg na k. jutro. Za travnike, preden ruša zazeleni, nitrofoskal - I, 150 kg na k. jutro, ozir. ap-neni dušik (proti mahu itd.), če gnojimo še s fosfatno žlindro. Gnojenje z navedenimi gnojili prinaša poljedelcu dobro in obilno žetev, zadovoljstvo ln veselje v hišo ter gmotna sredstva, s katerimi lahko krije razne kulturne potrebe in šolanle svojih otrok. Ti oziri zahtevajo od našega kmetovalca, da se poprime naprednega in vnosnega načina kmetovanja s pomočjo umetnih gnojil, ki donašajo novi vir dohodkov vsem onim, ki jih razumno in pravilno ujx>rab!jajo. Vsem, ki se zanimajo za vprašanja uporabe umetnih gnojil, daje Tvornica za dušik v Rušah brezplačna strokovna navodila. RADIO Sreda 19. jannarja LJubljana 12: Glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Havajski naipevl (plošče).—14.20: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: >Rondo« (dr. Anton Dolinar). — 18.40: Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije (Inž. Rado Kre-gar). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Teoretični ln praMiftnl pomen jugoslov. drame. — 19.50: Uvod ▼ praruoe. — 20: Prenos iz oroernega gledališča v Ljubljani. V odimorih — Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi to poročila. Beograd 16.45: Narodna glasba ln plošče. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Humor. — 21.30: Orkestralni koncert — Zagreto 17.15: Klavirske skladtoe. — 20: Prenos opere iz Ljulbljane.—Praga 19.25: Orkestralni in ziborovski koncert.—19.55: Uverture Verdijevih oper.—20.50: Skladbe Prokofjeva. — 22.35: Lahka tn plesna muzika s plošč. — VarSava 19.20: Otroške pesmi. — 20: Lahka glasba. — 21: Cfciopdnove klaviirslke isfeladbe.—21.45: Recitacije. — 22: Orkestralni koncert.— Dunaj 12: Lahka godba orkestra.—16.05: Plošče. — 17.20: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Prenos Puccinijeve opere »Dekle z zaipada«. — 22.20: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa.—Berlin 19.10: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra, zbora in solistov. — 22.30: Zabaven spored. — Mttnehen 19.10: Vojaški večer. — 21: Prenos Bizetove opere »Car-men« iz milanske Scale. — Stnttgart 19.45 lohka glasbe* Mt Sgpmg po željah.- 5 »JUTRO« st 14. 6 — Torek, 18. L 193S. (13 prica/eevanfu štorklje Princ ali princesa ? — Dežela, M f o nad petdeset let modro vladajo ženske Eolandska prestolonaslednlca princesa Julijana Amsterdam, sredi januarja Še nekaj dni — mogoče celo samo nekaj tir! — loči Holandsko od radostnega oznanila. da je prestolonaslednica princesa Julijana položila v zibel dete, ki bo nekoč vladalo holandski deželi in njenim donosnim kolonijam. Na gradu Soeetdijku je vse pripravljeno. V bližini svoje hčere in zeta, ki si še ni opomogel od nedavne avtomobilske nesreče, bii kraljica-mati Viljemina, čakajo pa tudi sorodniki princa Lippe-Biesterfeida. Kot zdravnika-vešeaka sta princesi dodeljena dr. de Jongh in dr. de Groot. Kolikokrat bodo zalajali topovi iz šestih baterij pred Amsterdamom? Petnajst krat ali sto in en krat? O tem u-riba.;o danes v vseh družinah, pri vseh omizjih, o tem pišejo vsi časopisi. Čemu pa takšno zanima, nje? se boste mogoče vprašali. Le malo po-trpite! Kdor hoče doumeti dinastičii čut ho- matere, ki je vladala do hčerine polnoletnosti zelo mo»i r o in uspešno. Kraljica-regentka je vzgajala svojo edinko skrbno in strogo. Pripovedujejo, da je mlada Viljemina tedaj nekoč potrkala na materina vrata. Kraljica je na trkanje vprašala: »Kdo je zunaj?« — Otroški glas ie odvrnil: »Kraljica Holandske!« — »Kraljica Holandske?« se je zavzela mati. »Nisem je klicala!« — Kratek odmor. Nato vnovič otroški glas: »Mama jaz sem. Ali smem k tebi?« Ko je Viljemina postala polnoletna, se je 1. 1899. odpeljala v Berlin na dvorni pleB. Tam je srečala gardnega častnika, ki ji je bil povšeči. Pribočnik vladarice je dobil nalog, naj poišče tega oficirja. Iskal je in odkril, da je oficir, ki ugaja njegovi kraljici, vojvoia Mecklenburško - Schvverinški, princ Henrik. Med mlado vladarico Holandske iu med nemškim princem se je začelo dopisovanje, ki se je končalo šel« 5. februarja 1901., ko sta si princesa in princ podala roki v zakonsko zvezo. Princesa Julijana in njen soprog ste ei uredila za bivanje grad Soes&iijk pri Baar-nu. Ta graščina je že davne last holanske kraljevske rodbine. Do svoje smrti je živela v njem kraljica Etna, po poroki princese Julijane pa so ga obnovili s hvaležnimi darovi holandske mladine. Uredili so v njem lepo knjižnico, kino. tenišče in tudi plavalni bazen. Pred nekaj tedni eo prenesli v Soestdijk zibelko za novorojenca, katere imajo no ho-Landskern dvoru tri. Prva mei njimi je tista, v kateri je ležala že princesa Julijana. To je prav za prav državna zibelka ki so jo na željo kraljice-matere Viljemine bogato okrasili z bruseljskimi čipkami. Drugo zibelka je dar bolniških strežnic iz Bronovr pri Haagu. Opremile so jo priine roke 1 landskih žena in deklet. Pri tem delu ie pomagala celo neka 1021 etna starka iz VVeespa Tretjo zibelko so prinesli na Holandsko ma džarski kmetje, in sicer v dokaz hvaležnosti, ki jo ie holandska dežela izkarala madžarskim otrokom v letih pomanjkanja in lakote. Ob poroda ne holandskem dvoru so v veljavi posebni pretpisi. Omenili smo že. da bo pri rojstvu otroka navzoča kraljica-mati Viljemina in sorodniki otrokovega očeta V uri, ko bo prišel novi naslednk prestola ne svet pa bo6ta v graščini navzoča tudi zastopnika holandskega parlamenta ia vlade. Vlada je določila za svojega zastopnika pra vosodnege minisra dr. L Goselinga ki bo potrdil rojstvo otroka t uradnim pečatom, dočim bo novorojenca vpisal v matično knjigo občine Baarn sam ministrski pred-seinik dr. Colijn. Tudi ime bodočega naslednika holandskega prestola je že določeno. Če bo princ, ga bodo krstili za Viljema, &e bo princesa, dobi ime Viljemina. Dan rojstva bo za \60 Holandsko svečan praznik. V šolah ne bo pouka. vsi zvonovi v cerkvah bodo zvonili pol ure, posebni odposlanci pa bodo radostni dogodek oznanjali s trobentami po ulicah. V Haagu se bo dvignilo v zrak letalo, ki bo trosilo letake po vsej deželi. Učence vseh šol bodo pogostili s sladkim pecivom. Samo v Haagu so ga pripravili v ta namen 70 ti soč kosov. Sijajno kupčijo je napravil neki tvornifcai lutk. ki si je izmislil in vrgel na trg lu»ko e krilcem, če ji o straniš krilce, se pokaže fantič... Teh lutk zdaj mrgoli na Holand skern in so mladim in starim v veliko zabavo. Kako tudi ne? Saj je tvorničar e svo jim izdelkom pravo uganil, ker si je izmislil deklico in dečka v eni podobi. Državi je izkazal patriot ično uslugo, sebi pa bo z dobro idejo do vrha napolnil žepe... Zibelka, ki so jo poklonile holandske bolničarke dvoru za otroka princese Julijane landskega državljana, se mora ozreti nekoliko v njeno zgo vino zadnjih desetletij. Odkril bo, da je Holandske edina država v Evropi, kjer vladajo skozi petdeset let same ženske... Konec septembra 1878. so natisnili holand ski listi z debelimi črkami oa prvi strani poročilo, da sta se ce gra«iu Aroisenu zaročila kralj Viljem HI. in princesa Adeiajda Ema Viljemina Tereza, hči kneza Waldegga Piermonta. Kmalu .je sledila poroka. Miada kraljica si je namah osvojila ljudska srca. In ko so topovi oznanili rojstvo potomca, so se ustavili pri petnajstem strelu. Vladarski hiši Nassausko-Oranjski se Je narodila hči, ki je dobila pri krstu ime Viljemina. Ta otrok je bil komaj devet let star. ko i< kralj umrl v maju 1888. Viljemina je bila takoj izklicana za kraljico, toda zaradi mlati oletnosti je dobila regentko v osebi svoje Zopet je dolgo trajalo, preden se je naroda naslednik prestola. Šele v osmem letiu zakonske skupnosti se je na dvoru oglasila štorklja, ki je prinesla zopet hčer — princeso Julijano, današnjo prestolonaslednico Holandske. Doraščajoča Julijana je bila deležna stroge vzgoje- Posebno go so navajali k preprostosti. Šolala se je z dekleti iz meščanskih družin in je absolvirala univerzo v Leydenu pod imenom Lockie van Buren. Stanovala je v isti visokošolski četrti kakor njene šolske tovarišice in kakor one je morala redno pohajati predavanja, dokler jih ni ziklju čila z doktorsko diplomo. Ob deževnem vremenu se je vozila na univerzo s tramvajem. Navzlic študiju ji je vedno ostalo nekaj časa za šport in zabavo, kajti princesa Julijana je prijateljica plesa in tenisa. Osebe, ki so bile večkrat v njeni bližini, jo slikajo kot zelo okretno in duhovito damo. Nekoč je na nekem plesu napravil mo*1 opazko, da ima princesa noge kakor dva stebna. »Slišite gospod!« ga je prijela princesa za besedo, »ali veste, da sloni na teh stebrih usoda Holandske?« S svojim soprogom, princem Bernhardom Lippe-Biesterfeldom se je prestolonaslednica seznanila na smučarskih tekmah v Nemčiji in Švici. Po poroki so pohvali na holamdski dvor ameriško specialistko za shuiševalne kure, miss Glorijo Bristolovo. Prejela je nalog, naj da princesi nekoliko bolj holly-woodsko lini,jo, kakor jo ima od narave... Tri mesece je ostala Američanka na Holand-skem in dajala princesi navodila kako naj ravna, da se bo zmanjšala njena teža. Stvar s« je obnesla. Prestolonaslednica je tehtala pri odkodu specialistke za shujševanje celih dvajset kilogramov manj kakor v začetku kure... Tega uspeha so bili vse veseli, oi kraljice matere preko soproga do princese, ki je na koncu pač tudi ženska in ji kot takšni laska lepa postava po ho!ly-woodskem vzorcu. »Kvangpln« Imenujejo Kitajci kruh, kakr* Snega dobivajo njih vojaki v sedanji vojni. Dnevno prejme vsak vojak po en hlebec ANEKDOTA L. 1918. je Zedinjene države ameriške zastopal v Moskvi veleposlanik Franais. Mož je bil bančni strokovnjak in odličen igralec pokerja, o ostalih panogah živijo, nja pa ni imel mnogo pojma. Nekoč mo je tajnik unije priporočal, naj gre v op©« ro, kjer se mu bo nudil prvovrsten užitek. »žal, ne morem, sem zmenjen za poker.« »Pustite poker, danes pojejo Evgenija Onjegina.« »Evgenija? Kako še?« »No, Puškin, sa/j vendar veste. Puškin bi Cajikovski.« »Res? Puškin bo pel? Vsekakor zanimivo.« VSAK DAN ENA Devet in pol litra v eni ari Bankovci na cesti V Solunu se je primeril dogodek, ki Je povzročil veliko senzacijo in tudi hrupne prizore. Neki mlad moški se je postavil nenadno ob vogal neke ceste in zaklical: »Denar delim! Kdor ga hoče, naj si ga vzame!« Istočasno je začel med presenečene mimoidoče metati šope bankovcev. Ljudje so sprva mislili, da deli reklamne listke, ko so pa videli, da gre za resnične bankovce po 100 drahem, ki so frčali po zraku, se je na mah nabralo nekoliko sto glav. Za bankovce se je začelo prerivanje in pretepanje. Končno je nastopila policija in napravila red. Darežljivega mladeniča so spravili na stražnico .kjer so ugotovili, da je zblaznel. Nekoliko ur preje je bil dvignil vse svoje prihranke v znesku kakšnih 25 000 drahem in s tem denarjem ni vedel nič drugega početi, nego da ga je na ta način razdelil med ljudi. Leon Blum Drzna tatvina v Towerju Tik poleg oklopnega prostora v Toweriu, v katerem branijo angleške kronske dragulje, se je primerila drzna tatvina kafer» žrtev je postal poveljnik straže, k: mora t edragulje čuvati. Dva možakarja 6ta prišla oblečena kakor monterja v stnnovanie poveljnika, sira Georgea Younghuebonda, češ da morata popraviti njegov radijski aparat. Skozi vse towfcrske straže sta nato odnesla aparat iz gradu in izginila. Tej. za towersko stražo zelo neprijetno tatvino se smeje ves London. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! Največje nebesno telo Dvojna zvezda, 30 tisoč krat večja od našega sonca »Samoan Clipper" — žrtev katastrofe Letalo z enim najbolj izkušenih ameriških pilotov se je pogubilo Štirimotorno letalo »Samoa Iz San Francisca poročajo, da se je na poletu s Samoanskega otočja proti Aukla/n-du na Novi Zelandiji pogubilo eno največjih ameriških prekooceanskih letal, »Samo-an-Clipper«. Sredi poleta je letalo brezžično sporočilo, da se mora zavoljo grozečega tajfuna vrniti. Potom ni bilo nobenega nadaljnega sporočila. Takoj so zaslutili, da je letalo padlo ▼ morje ali pe da se je Po zasilnem pristanku sredi oceana tako poškodovalo, da njegova brezžična postaja ne deluje več. Letalo bi moralo na Novo Zelandijo prinesti prvo brzo pošto iz Zedinjenih drru\ Iz njegovega zadnjega sporočila je bilo razvidno, da se mu je dovod olja poškodoval in de se že vrača. Domačini pripovedujejo, da so ga videli 118 milj zapadno od Apie na Samoi v oblaku dima. To je bilo 38 minut po njegovem zadnjem brezžičnem sporočilu. »Samoan-Clipper«, ki je imel posadko sed- Clipper«, ki se je ponesrečilo mih mog, je bi! pod vodstvom enega najbolj izkušenih ameriških pilotov, kapitana Musicka, in šele na 6vojem drugem potovanju med Novo Fundlandsko in otoki Južnega morja. To zračno zvezo eo otvorili šele pretekli mesec, potem ko je letalo opravilo z uspehom 8900 milj dolg poskusni polet, Zdi se. da je njegov bencinski tank pri pristajanju na morje eksplodiral, le tako si je mogoče razložiti, da ni letalo poslalo ncn^e-neea nadaljnjega sporočila, ko je imela na krovu vendar dve brezžični oddajni postaji. Čim je postalo razvidno, da se mu je zgodila nesreča, so odplule razne vojne ladje m letala, da pogledalo, kaj je. Iskanje je bilo prvotno brezuspešno, potem 60 naje.o srce, ko so legle nanj megle vsakdanjih tegob. Pesnikov presrčni odnos do Vrbe je bil eden izmed skritih vrelcev njegove poezije: v njem je živela v vsej svoji toploti tista skrivnostna vez med človekom in njegovo domačo zemljo, ki je navdihnila toliko pomenljivih pesnitev v vseh literaturah in ki je bila tudi Prešernu j)odtalni vir njegovih pesniških prividov in doživetij. Prešeren in njegov dom. Prešeren in Vrba — ta tiha ljubezen ie blagoslovila njegove pesmi in morda dolgujemo njeni blaženi skrivnosti hvalo za to, da je ta genialni stvaritelj ostal zvest preprosti. umetniško še neolikani domači besedi, čeprav so mu tekli verzi tudi v jeziku tedanjih naših gospodarjev. Zato ima odkup Prešernove rojstne hiše več kakor krajevni jx>men: zato je vsena-rodna zadeva in kulturni pojav par ezcellen-ee Če se razgledamo po svetu, vidimo, koliko si drugi narodi prizadevajo, da bi ohranili osebne sledove svojih vodilnih mož. S kakšno ljubeznijo zaznamujejo njihove rojstne hiše, koliko pozornosti izkazujejo domo-or. • ; <-•- - -•*«•;--!a njihova dela in koliko 6i prizadevajo, da bi dom njihove smrti ohranili v nedotaknjeni obliki potomcem! Videl sem vrsto takih ganljivih spomenikov na Češkem- mudil sem se nedavno cele ure v zadnjem pariškem bivališču nesmrtnega francoskega Orfeja Viktorja Hugo-ja aa krasnem. starodavnem Plače des Vosges. Povsod srečuješ dokaze nežne pie-tete in neprestane jx>zornosti nasproti možem. ki so na mrzlih poteh minljivega življenja zažigali plamenice duha in genija, ki so s svojim etvarjalnim delom proslavili narod ali mu olajšali boj za obstoj ia napredek. Slovenci n;mamo takega doma in če ga dobimo že kmalu v Prešernovi Vrbi, v toplem gnezdu starega rodu »Ribičev«, ki ie dal iz svojega zdravega kmečkega jedra našemu narodu toliko inteligentnih mož in naposled največjega genija njegove pre-porodne dole, — tedaj bo to vsaj delno povračilo velikega moralnega dolga. Pokazali bomo. da se zavedamo pomena in vrednosti Prešernovega dela. Ustvarjamo si kulturno božjo pot tam, kjer se ie njegovo srce tolikokrat pogovarjalo z dobrim varuhom žitnih polj sv. Markom, z mogočnim Stolom, s kipečim masivom Julijskih Alp, z jadrnicami belih oblakov, ki so plavale nad Triglavom in vodile Prešernovo domišljijo v brezbrežni svet življenja in lepote. Zato ne moremo 6toriti v tem hipu nič lepšega nego podpirati to novo silnico Prešernovega kulta. —e. Ittioo aktivnosti, pogumu, putatruvitooitlb tveganemu delu, ki so vedno krčili pota napredku. Saj Je ta salzburSld pisatelj, ki pa pošilja svoja »Srečanja« v svet la Londona, eden iz množice Evropeev, ki niti pod trdimi pestmi dejstev, pred očitnimi pojavi današnjega nazadovanja ne rataj« svoje vere ▼ človeka ln v napredek. —o. Zapiski ČAJKOVSKI KOT JUNAK SLOVENSKE DRAME Pred nekaj dnevi je čital I. Mrak v krogu ožjih prijateljev svojo novo himnično dramo, katere snov je zaiel iz življenja velikega ruskega komponista Čajkovskega Obdeluje snov, ki bi bila lahko škandalozna ali vsj spodtakljiva, a se je v tej in taki obdelavi pokazala sama ob sebi umevna. Drama obsega šest slik. V prvi sliki nam pisec kaže Čajkovskega, ki se vrača s koncertne turneje po Ameriki, riše krog njegovih prijateljev, skicira tragedijo in jo v bistvenem tudi že poda. V teh poslednjih dneh velikega komponista se sprožijo vsa vprašanja tega in takega življenja in življenja vobče. V šesti sliki nam Mrak predstavlja umiranje im smrt Čajkovskega. Čajkovski ne umira pod težo razmer, temveč resismira na vse v spoznanju »življenja kot takega«- evojo oseb no srečo žrtvuje principu življema, ki je v poslednji sliki prikazan v simfonično zmagoslavnih akordih. Ob umirajočem Čajkovskem je na dramatični način ož;vil nosečo »božjo deklo« Dunjuško. ki z istim hrepenenjem pričakuje novega življenja, kakor si Čajkovski želi smrti. Saj to življenje v svoji neizprosni logiki zahteva umik človeka, kakršen je Čajkovski. Mrak je že v ?vojib prej šnjih delih nakazal problem istospolne ljubezni — ta je pa na dramatičen način pokazal vso neizmerno tragiko človeka s katerim se je usoda tako kruto ponorčevala. Pokazal je, da je žena edina zmožna dati možu tisto prijateljstvo, ki nikdar ne premine. Dasi ie pisec mnogo črpal iz K. Man- Nove knjige SteSana Zweiga Štefan Zweig je pri nas že znano ime: prevodi njegovih življenjepisov Foucheja, Marije Aniomette in Marije Stuart so mu ustvarili široko občino slovensKih čitate-Ijev. Njegov elegantni siog razodeva drugo duhovno pounebje nego spisi premnogih nemških pisateljev; uporno kakor Niet-coche, vendar v lažjih in jasnejših oblikah se Zvveig sproščuje teže nemškega mišljenja in izražanja ter daje svojemu jeziku lahkoto, prožnost in vedrino romanskih ježkov, predvsem francoščine. Štefan Zweig je eden poslednjih iz plejade tistih plemenitih Avstrijcev, ki so kakor Hoffmanns-thal. Schmtzier, Bahr in še nekateri zastopali v nemški duhovni tvorbi svetovljanskega duha in staro nadnarodno tradicijo literarnega Dunaja. Spisi Štefana Zvveiga izhajajo sedaj v dunajsko-zuriški založbi H. Reichnerja, ki je izdala med drugim v enem samem zvezku vse njegove povesti, strnila njegove krajše biografske eseje v dve zajetni knjigi »Baumeister der Welt« in »Die Heilung durch den Geist« ter prijetno presenetila častilce Zveigovega dela z obsežno zbirko 2-Begegnungen mit Menschen, Buchern, Stadten«. Trideset let esejističnega zorenja in dozorevanja. zve3te službe besedi tn duhu leži v tej knjigi, ki prinaša na domala 500 straneh obilno žetev nevsakdanje žlahtne kakovosti. Srečanja z ljudmi, srečanja s časom, srečanja z mesti in krajinami — srečanja s knjigami, tako se glase naslovi štirih sestavnih delov zbirke, ki je vredna naše kronistične pozornosti. »Sem dolgo upal in se bal. . .«, bi bil lahko rekel Zv.-eig s Prešernom, ko pripoveduje v uvodi-. koliko pomislekov je imel, preden se je odločil zbrati ta svoja manjša in bolj priložnostna membra disjeeta. Kajti: »Po mojem nazoru bodi sleherna knjiga vestnega pisca organska enota«. Menim, da je ta smoter dosegel, čeprav je strnil v knjigo duhovne sadeže mnogih l®t in na videz kaj raznovrstne snovi. Enoto daje že Zvva-gov humanitarni ideal s katerim je bolj ali manj podplut slehern njegov sestavek, ideal, ki ga ta častilec in življenjepisec Romaina Rollanda označuje čudi za današnjo pojmovno zmedo dovolj jasno in čisto: služiti humanemu sporazumu med ljudmi, mišljenji kulturami in narodi. Iz prvega dela te Zweigove zbirke bodi posebej omenjen daljši esej »Erinnerungen an Emile Verhaeren«, ki mu daje notranjo ceno intimnost človeškega odnosa med med velikim belgijskim pesnikom in njegovim nemškim prevajalcem, vnanji pomen pa dejstvo, da so bili ti topli spomini na strastnega glasnika belgijske boli spisani v vojnem času. neposredno po Verhaereno- vi smrti, ko bi smela o spiritualnem pred-stavitelju sovražne fronte govoriti samo mržnja. Tako ima ta spis dvojno dokumentarnost. Nadalie bodi omenjen Zweigov fini posmrtni govor Rilkeju njegova pesem o Rodinu. govor o Maksimu Gnrkem in opis obiska pri Albertu Sehweitzerju, enem naj-plemenitejših mož naše malo plemenite dobe. V drugem delu kaže Zvveig prave vzore reporterstva. kakor na pr. v podrobnem opisu podzemnih tresorjev francoske Narodne banke ali na vzore oriložnostn"n jubilejnih in osmrtnih člankov: Le-ti so poslastica za vse ki se ukvarjamo s peresom in ki jim Zvveig postavlja vzor kulturnega žurnalizma. V Srečsiniih z mesti in krajinami na3 zl9«ti zavzemajo niepovi oniei loerna B®Tter9«a Yorka in brazilskih krajin a- pa tisti drobni biser s »>otovania po Rusiji: opis obiska na Tolstojevem grobu, ki rnu je »najlepši grob na sj-etu6tafboDl» psAetfijaet, H korak naprej, zato je p* moral ustvariti nekaj ca dramo odločilnih osebnosti, ki se f zgodovino ne kri) s jo. Iskrenost neposrednost in enostavnost so odlike Mrakove drame. K. S. Dve novi knjigi. Akademska taloSbe je pravkar izdala v monumam talni obliki najstarejši slovenski tekst — briiinske spomenike — « uvodom vseuč. prof. Frana Ramovša ln Milka Kosa, • paleograf-skim in fonetičnim prepisom, • prevodom v knjižno slovenščino in s faksimilom fragmentov. V založbi Modre ptice je izšel (v prevodu Petra Donata) Irvinga Štonea biografski roman o slikarju Vincentu van Gog-hu »Sla po življenju«. 0 obeh knjigah še priobčimo podrobnejša poročila >Mi i Vi« se imenuje nova »revija za scensko kulturo«, ki je pričela izhajati v Beogradu kot mesečno glasilo Združenja igralcev kralj Jugoslavije. V redakciji tega časopisa je tudi naš rojak, režiser Rade P reg are. V prvem zvezku je izšel med drugim članek Borivoja S. Stojkoviča »Paradoksi n pozorištu, kritici i publici«, dalje Ivana Jermana prispevek »Slovenska premiera u Pragu« (vprizorit^v Kreftovih »Ma-lomeščanov«), Angela Cerkvenika slovenski članek »Ferdo Delak in njegovo ljudsko gledališče«, članki o romunskem in bolgarskem gledališču Ln razno drugo gradivo o domačih odrskih pojavih in vprašanjih. Izmed slovenic v tem zvezku je omeniti le referat o najnovejši knjigi režiserja prof. 0sir>a Šesta »Enaintrideset in eden« in Vilka Ivanuše »Dramska kronika iz g. 1573« (Kreftova »Velika puntarija«. Ilustrativen in informativen material je obilen. Časopis obeta, da bo res postal dostojen organ naših igralcev in da bo — kakor pravi naslov — združeval igralce in občinstvo. Še več: zbliževal bo tudi igralce in gledališča med seboj. kar je v naših razdrapanih razmerah nemalo važna naloga. Novenri časopisu želimo tudi mi obilo uspeha I I P O R Nas prvi uspeh v Villarsu Cveto Močnik na 4* mestu v teku na 14 km« (Pismo našega posebnega poročevalca) Villare. 14. januarja Tekmovanja eo s« pričela! Zaradi slabih snežnih razmer je bilo treba spored spremeniti in tako je bil že danes dojx>ldne tek na 14 km, ki je prinesel prvi uspeh jugoslovenski ekipi. V zelo močni konkurenci se je Cveto Močnik plasiral na 4. mesto in tako na izredno težki progi prekosil vsa naša pričakovanja. Proga, ki je bila trasi rana brez vsakih tehničnih zaprek, je zahtevala oi tekmovalcev ogromen napor, saj je znašala nieca višinska razlika do 500 m. Da pa je tekmovalce pri tem (proga je bila tudi krajša kakor običajno) oviralo slabo vreme z dežjem, se dobro vidi iz tega, da le med tekmo odstopilo kar 14 tekmovalcev. Švicarji so v tej tekmi slavili evojo veliko zmago. Na start so postavili svojesra najboljšega tekača, znanega trenerja domačih Kaeeha, ki si ie tudi priboril prvo mesto. Na drugo mesto se j« plasiral najboljši švicarski kratkoprogaš Schriber, tretje mesto pa je pripadlo tudi členu švicarskega FIS moštva Pobi j ju. Prvi Avstrijec Miller je šele na 9. mestu, prvi Nemec na 10, Američan Wyes, ki ie tudi startal za Švicarje, pa daleč zadaj. Tehnični rezultati so bili naslednji: t Kaech Arnoid 45:24 4/5, 2. Schriber Hans 45:40 2/5, 3. Polili Jurgen (vsi trije Švica 47:47 4/5, 4. Močnik Cveto (Jugoslavija) 49:04, 5. Schneiter Kari 49:40 1'5, 6 Steinegger Hans 49:55 1/5, 7. Bebie Rudolf 50:12 4/5, 8. Marcuard Sigismund (vsi Švica) 50:13 3/5, 9. Miller Heinz (Avstrija) 51:51 3/5, 10. Comes Hans (Nemčija) 52:33 1/5. Močnikov uspeh je brez dvoma zelo lep. Sami Švicarji priznavajo, da so letošnje tekme za aka-emsko prvenstvo vseh držav najmočnejše in so v teku pričakovali prvega tujca pre<"ei bolj za do j. Toda vrednrst naših smučarjev se ie medtem pomaknila na lestvici še malo višje Čeprav n« tej tekmi niti nismo imeli trohico sreče, kajti vredna romana, in življenjepiščevo pripo- Močnik je na slabo markirani proTi zašel vedovanje dejstev, že zdavnaj pozabljenih i jn izgubil tukaj skoraj 2 minuti, dogodkov in pojavov, zapletljajev in kata- i strof je pravi roman. - Roman in še več * In ka' Pravi Mo*nik saif ko to. Tako Je St. Zweig s svojim življe- j Proga ie bila zelo težka, posebno za rae-njepisom velikih pisateljev in reformator- j ne, ki sem vajen tehničnih prog^ treniranih jev, nesrečnih kraljic in žlahtnih vzorni- po Kuismovi metodu Ravnega jc bilo na kov, kakor je bil Erazem Rotterdamski, tej progi komaj 1 km. tako da eo me 6ko-pridružil še življenjepis enega najmanj zna- raj vso pot ovirali vzponi, še bolj pa strmi nih »mož dejanja«. Z njim je zapel hval- smuki, kjer pa se nisem mogel odpočiti, Moderna Ljubljana v očeh starega sveta Kramljanj« o problemu, je-tt tehnika brez romantike Ljubljana, 17. januarja. najtežje predmete ln jih prenašala v vse Ko je moderna LjubUana rasla iz tal, 1 kote rastočega, modernega Slona, se je okrog novih stavb zbiralo zmerom j — Stari, lepi časi so minili! Z nami bo več radovednih meščanov. Starejši so ki- 1 gel pod zemljo tudi spomin nanje! Svet se ker je bilo treba zaradi slabega enega zelo, zelo paziti. Smučine ie bila globoka in 1 izhojena markacije pa je bilo na nepotrebnih mestih preveč, na važnih pa premalo. S svojim uspehom nisem zadovoljen, predvsem zato ne, ker bi ob večji evežosti lahko dosegel lepše mesto. Toda, ker sem zvedel za spremembo sporeda šele zadnji dan zvečer, eem bil ou preostrega treninga že preutrujen. Zastavil sem vse svoje sile in odkrito prizmam, da sem bil na cilju poj>ol-noma izčrpan. Teko pravi Cveto, mi pa. ki vemo, kaj pomeni v mednarodni konkurenci in na tujem d06eči četrto najfboljse mesto, emo z njegovim piasmanom zadovoljni. Pri nas v hotelu vlaiia zato odliGuo razpoloženje in gostje nas skorajda razvajajo z veemi mogočimi dobrotami. Sicer pa eo nas v kratkem času bivanja med njimi vzljubili tudi švicarski kolegi in kolegice. V eredo smo bili gostje smučar, ske šole na zabavi, ki je bila združena s preivejanjem dveh smučaiskih filmov. Prijetno nas je presenetilo, ko smo zagledali na platnu našega Smoleja, kako se je lani s severnjaki boril v Chamonixu v smučarskem maratonu. V četrtek zvečer smo bili na oficielnem banketu, kjer nas je pozdravil predsednik mednarodne akademske smučarske federacije, odgovoril pa mu je volja našega moštva Delegata eo tudi povabili, da je govoril v radiu o razmerah v našem akademskem smučarskem sji>ortu. Tekmovalci eo skalno v družbi švicarskih tovarišev in tudi skupno trenirajo z uj mi. Jutri bo smuk. Naša dva tekmovalca sta sicer v a i lični formi, toda Švicarji s> pač tukaj doma in jim bo težko priti do živega. veliko večje rzgle le Pa imamo v slalomu. Bevc se je jKJiatroma le privid i 1 teh slabih švicanskih skakalnic tn upamo, da bo v nedeljo vse dobro. Fante ie Močnikov uspeh navdušil in se na ta dva starta pripravljajo z veliko vnemo in velikim navdušenjem. —CKC VZROK »Ko sem mu rekla, da je moja teta milijonarka. je postal takoj hladnejši z menoj. Kaj naj bo temu vzrok?* Ne vem, toda svojo teto lahko vprašal. Davi sem Ju namreč videla skupaj na iz-prehodu.< mali zmajevali z glavami, primerjali nov način gradnje z nekdanjim in zatrjevali, da je bil opravek z malto včasih vse bolj preprost, da ne rečemo — romantičen. — Za eno ali dvonadstropno »palačo« starega mesta so na vagone težkega, opornega tramovja horukali na zidovje, vzida-vali surovo obdelano kamenje in ga zalivali z apnom. Ko je pa prišel na stavbe prvi izdelek v davnih dneh odloženih vodnih naplavin — glinasta opeka — kako lepo je bilo gledati zidarje, ko je pred njimi vrsto za vrsto rasla stena iz tal. Deset in deset nosačev malte je še po vojni sopi-halo s škafi na glavi po vegastih stopnicah. Ves dan so donašali delavci s krošnjami na hrbtih opeko z voza na odre ali so jih pa premetavali z rok v roke. Počasi in previdno je ob sicer skromnem zaslužku velik vrvež delavstva le učakal dan, ko je vrh strehe pribita smrečica napovedala vesel likof. Takšne in podobne misli na staro romantiko so se selile s starčki k vsem gradnjam velikih palač v novi Ljubljani. Ko je slovenska gradbena tehnika slavila s postavitvijo nebotičnika svoj triumf. je seveda tudi radoznalost našla več ko preveč prilik za udejstvovanje. Mogočni vzpon nebotičnika je ostal v spominu dobrodušnih naših meščanov še dolgo potem, dokler se ni lani postavil pred starega Slona nov spak prekl;cane tehnike, dolgoroki ljubljanski Eifelov tum. To je bilo firbca tedaj pred Emono! Kaj takega! železna ročica je igraje pobirala je postavil na glavo, povsod grabi železno srce tehnike in rine staro romantiko v kot, kakor da bi hotelo vsemu svetu v posmeh triumfirati nad pridnimi rokami in pribiti: človeka nikar! Tako se poslavlja stari svet s sicer neprikritim občudovanjem od dobrin naglo rastoče povojne tehnike. Zakon narave je pač tak, da starejši že od vekomaj nakljub mlajšim zmerom radi posegajo v zlate ne-» kdanje čase, ki so še bili v vsakem pogledu polni lepe, nepokvarjene romantike... Vprašamo se, kaj je prav za prav romantično? Nič drugega kakor doživljanje, ki je kakor koli že izredno, pravljično, na vsak način ne vsakdanje, kar draži naš lepotni čut in sproži v nas občutek sreče. občudovanja in zadovoljstva. Ce je torej tako, če ni kar je romantično istovetno z lažno sentimentalnostjo, potem tudi romantika in tehnika nista nikakršni nasprotnici. ki bi druga drugo izključevali. Iz romantike se lahko izcimi tehnični podvig in tehnika sama je spet lahko skoz in skoz romantična. Krivično bi bilo tedaj trditi da dandanes romantika v tehnično preustrojenem svetu umira. Kolo n. pr. je posebno pri Ljubljančanih splošno priljubljeno prometno občilo. In koliko romantike lahko skriva v sebi nedeljska vožnja med hribi? Poln meh romantičnih doživljajev nabere kolesar, ki bi jih iz vlaka n. pr. ne mogel dojeti. Ali če sedimo dp-ma pri zvočniku, obrnemo gumb in že slišimo pariško Opero ali milansko Scale — kaj to nI romantika? In pred leti, ko je zgodnja zima planila v srednjo Evropo ln so dobri ljudje tisoče in tisoče sestradanih lastovic prepeljali z letali v deželo oranž, preko Alp na sončni Jug — ali to nI romantika? Takšne lepe pravljice se lahko dogajajo samo v dobi visoko razvite, tolikanj razvpite, mrzle in hladne — a stvarne tehnike! Ponoči ste se gotovo že vozili skozi Jesenice ali postaje naših rudniških revirjev. Iz visokih dimnikov in tisoče razsvetljenih oken mežika utrip tehnika In ste morda že bili v globokih, obokanih rovih, nad katerimi leže skladi zemeljskega bogastva? žerjavi, ki dvigajo težke lokomotive na ladje kakor drobne Igračke, Američani ki so kratko malo na valjarjih prestavili palačo drugam, ne da bi se prekinilo delo v uradih — kaj ne zveni to kakor romantika? Tehnika, naj bo kakršna koli, gotovo ne ubija prefinjenih čustev, temveč jim pomaga k dojemanju nove, preobražene romantike. Samo današnji rod tega Se ne občuti. Cas prenaglo hiti in tehnika se tako hitro razvija, da je ne moremo povsem razumeti, zato radi zabavljamo čez njo. Samo naše duševno nerazpoloženje na-pravlja mehanizem strojev neromantičen. Stara poštna kočija na razdrapani cesti — da, to nam je še v detinski dobi bilo romantično. Toda takrat, ko so se prikazali prvi postiljoni, nI nihče v tem videl romantike, kakor so nam danes pojavi težkih avtomobilov, ki drve po ulicah, kaj daleč od romantične prispodobe. Za nami bo pa gotovo prišlo pokolenje, ki bo ob pogledu na stare, zarjavele tanke po vojnih muzejih sanjalo o romantiki nekdanje dobe. Romantika je vselej tu, le žal nam postane resnična, globoko občutena Sele tedaj, ko so predmeti občudovanja ie davno staro železo. Druga, razumljiva ln kočljiva stvar, ki Teflonu T mibiIii an Pohoffu Maribor, 17. januarja A*Oni 9tndenfifci športni ktab je priredil včeraj dopoldne tekmo ▼ smuku, In sicer na progi Sv. Bolfienk—Radvanje. Tekmovalna proga le bila dolg« 5 km ter je imela. 700 m višinske razlike. Snežne razmere eo bile xek> slabe, vendar so ee tekmovanja udeležili Številni mojstri ▼ tej disciplicu. Tekmovali »o eeniorjl in juniorfi. Rezultati eo bili naslednji: Senlorji: L Ladislav LefcSk (8S 9t*»iencf) 10:10, 2. Leopold Krajnčič (SK Železničar) 12:08.4, 8. Anton Berfek (2eL) 12:15, 4. Josip Herič (Zed.) 14:07.2, 6. Skorianc (SSK) 16:08.2. 6. Franc Rajh (ZeL) 1«:38. 7. Her-bert Heber (SSK) 22:11.4. Juniorjl: 1. Jože Košir (2el.) 12:80, 2. Er-nest Perše (SSK) 17:43.4. 8. Jože KrasnUc (2eL) 18.24, 4. Pavel Fišinger (ZeL) 18.84. 5. Milan Čeroftič (ZeL) 24.25.2. Po končanem tekmovanju so se ribraJi tekmovalci in funkcionarji v Krasnikovi oeti-lnl v Studencih, kjer je bila razdelitev epih nagrad. f, Da bo vse točno! V poročilu poned. »Jutra« o sobotni tekmi hokejskega moStva ljubljanske Ilirije v Beljaku, ki ee )e končala neodločeno 1:1. le bilo tz besedila razbrati, kakor da bi bil edini pol za Ilirijo neregularen In padel po zaslugi sodnika pri go hi, kar pa velja v resnici za edini belja^ §ki gol, ki Je spravil ilirijansko moStvo ob imaea JZSS (upravni odbor). Irre^Tia pei& uprav-neca odbora bo drevj ob pol 21. v zvezinih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda naj se je gg. odborniki udeležijo polnoAte- VŠltJO. SK Ilirija (plavalna sekcija). Plenarni sestanek plavalne sekelie bo drevj ob 18.30 v klubovem lokalu 1 dnevnim redom: poročilo, volitve in slučajnosti. Dolžnost v*eh članov plavalne sekcije je, da se zaradi važnosti brezpogojno udeleže teea sestanka. Seja smučarske seMje SK Ilirije bo dre-▼I ob 19. v kavarni Evropa. Sluibena vremenska poročila po stanja ■ dn« 17. t. m. Po dvigu temperature v soboto popoldne, Je ▼ noči na nedeljo temperatura zopet padla. Rahel severni veter je očistil nebo. tako da je bilo že v nedeljo v območju planinskih predelov lepo. solnčno vreme. Gorenjska, posebno tudi Bled. je imela krasen dan. smučarji v višinah nad 700 m pa še lep pršič, tako da so vsi izletniki imeli najlepši nedeljski užitek Imamo j>onoven dokaz, da se izletniki ne smejo ravnati po vremenu v dolinah. posebno ne po onem v Ljubljani, ki Je Lmela megleno ia deževno nedeljo. Blejsko jezero je deloma uporabno za drsanje. Najboljše |e od Zdraviliškega parka do vile Praprotnik. Ploskev vsega jezera je pokvarjena od pešcev, voznikov in kolesarjev, deloma tudi od dežja v soboto zvečer. Iz Ptufa J— Pe rgledn meniha Bertolda Schwarza. Pred sodnikom poedincem je bila razprava zoper 4 posestnike iz Sv. Bartare v Halozah- ki so bili obtoženi, da so uporabljali za razstrelivo smodnik, ki so si g« sam-i izdelovali iz solitra, žvepla in oglja kakor nekoč menih Bertold Schwarz. Ker pa so izvedenci uprave smodnišnice izjavili, da »smodnik«, ki so fca analizirali, ni sposoben za razstrelivo. 60 bili vsi 4 obtoženci oproščeni. Za razpravo j? bilo precejšnje zanimanje. j_ Rojstvo ln smrt. Lani se Je pomoSilo v mestni proštijeki cerkvi 18 parov. Luč sveta je zagledalo skupno 84 otrok, izmed teh dečkov 83. deklic 38. Smrtnih primerov je bik) skupno 143, moških 65, žensk 65. mrtvorojenih 13. V okraju župnije Sv. Petra in Pavla je bilo lani rojenih 139 oseb, umrlo jih je 04 oseb, poročenih pa je bilo 64 parov. ŠMARTNO OB DRETI. Naša vas je središče Zadrečke doline, kjer prebivajo pogumni splavarjL Vsakemu tujcu se ponosno predstavi z lepim novim gasilskim domom, ki se je izkazal kot prikupno kulturno žarišče. Na novoletni večer je priredilo pevsko društvo »Dreta«, odsek gasilske čete, v novi, obsežni dvorani koncert. Vrli pevci so zapeli 15 skladb naših starejših in mlajših skladateljev. Udeleženci, ki se jih je zbralo častno število, so bili zadivljeni nad lepoto naše pesmi. Trije kralji so potem na svoj praznik obdarovali ubožne, pridne šolske otroke, v nedeljo 9. t. m pa so se setali koroški borci, katerim Je poročal dr. Mejak iz Gornjega grada. zmerom bolj kliče po rešitvi, je socialna stran vprašanja v zvezi z motorizacijo dela Zato je naravno, da Je dandanes precejšen odstotek ljudi napram strojem sovražno razpoložen. Tožijo, da je stroj ugrabil življenju dušo. To so po večini starejši mladina je nasprotno strojem na-klonjenejša Že iz otročjih iger ginevajo prejšnje trompete. sablje in svinčeni vojaki, zamenjajo jih železnice, avtomobili, letala in gradbene kocke. Današnji rod tedaj stroje ljubi in se jih veseli. Treba bi bilo le urediti gospodarstvo in mednarodno trgovino tako, da bi bilo ob brnenju motorja dovolj zaslužka za vse brezposelne roke. To seveda nI novo. Kdor je imel s kakim strojem dolgo opravka, se je razumel z njim in ga vzljubil. Le vprašajte starega strojevodjo, s kakšno ljubeznijo je poznal svoj stroj, ga ravnal in vodil do največje zmogljivosti. Ce se tedaj izprehajamo po moderni LJubljani in sledimo napredku zunanjega lica lepega mesta pod Gradom, lahko s količkaj pazljivim očesom odkrijemo v njej zakovano novo romantiko. V cementne opornike regulirane Ljubljanice je prav kakor na vogale visokih palač legel lep kos zemeljske zgodovine naše neposredne okolice, prelistane v knjigi slojev podpe-škega kamenja Rudeča opeka, trdi cement ali železje armiranega betona skriva v sebi prav tako davno preteklost, kakor je bila burna zibel nastanka svetlega, marmornega kamenja v trdem boju med morjem ln kopnom. In Ce je nekdanji, ne rodni tlak mestnih ulic, obrušeno prodno kamenje naših rek nadomestil široko razliti, v mehki in prožni asfalt predelani drobir hribin, je vse okrog nas zgovoren dokaz skrite lepota, vložene v delo moderne tehnika Lep dar: Zgodbe brez groze »JUTRO« St. 1«. a Torek, 13. L 1933. MALI OGLASI ujzm Bm*4» 1 Oln, davek 8 Din m Mfro al) dajanje n**i« f* 5 Dtn. Najmanjši «n«eek 17 Din. Postrežnico »preimem takoj. Naslor t vseh poslovalnicah Jutra. 1094-1 Postrežnico pridno n pošteno, snem a dopoldne, černetova 31-1., 2. »prei-SiSlca, 1113-1 Solidno kuharico aaartjrvo. od 50—41 let staro. i večletnimi >n dobrimi 3>riievali, i**— "'--fa po o fro vonj. Javiti se na na-alov: A. Gombač, mesna industrija, Karlovac. 1104-1 Krajevnega agenta dobro uvedenega pri ldo-bas čariih in tovrnih s su-homesnatim blagom, iščemo Samo dobro uvedeni agenti naj se izvolijo javiti * referencami pod 48564 na Publicitas, Ilica 9. 1108-1 12222EE! V »aRa oeeeda 30 par da vek 3 Din za Stfro ali dajanje naslova S Oln. naj man 191 znesek 13 Din Postrežnica pridna, poštena, skromna, išče sluibe. Nastopi lahko tako). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1095-2 Pekovski mojster s obrtom. šče mesto poslovodje ali družabnika. Vešč vseh jezikov, i rnmjem pri peči. Prvovrstna moŽ Kavcija ali garancija zajamčena. Slufbo nastopi taVnj. Ponudb' na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in zmožen poslovodja«. 1096-2 Mlad trgovski pomočnik $e!i premeniti mesto. Vešč vseh strok železnine, stekla, porcelana, špecerije ter ms-nu/akture. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod iifro »Mlad in agilen«. 1101-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlad, želi premeniti službo Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar 1938«. 1092-2 Kot servirka Bč»m službo. Grem kamorkoli. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Servirka«. 1111-2 Prodam Beseda 1 Din daves 3 Dtn u Miro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši anesek 17 Oin. Otroško posteljico belo, pn-dam. — Krakovski nasip 4-1. 1089-6 Dražbe tfeoeaa i Din, daven i Oln, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Razglas Dne 19. januarja 1938 ob U. uri se bo vršila v tovornem skladišču postaje Ljubljana gl. Kol. prodaja šest sodov vina 5121 kg. 1129-32 Lokali Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Sobo s štedilnikom oddam. Aljaževa c. 31, — Ljubljana VII. 1121-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1118-23 Beseda 1 Din. davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši vraca ' znesek 17 Din. Dobro mlekarno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. m rf-19 Mlekarno na prometni točki, vpeljano, prodam ugodno vsled odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1097-19 Sobo v centru, iščemo za društveni lokal. Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Lokal v centru«. 1119-19 športni otroški voziček temne barve, soliden, prodam Dejak, Riharjeva 2, Mirje. 11X7-6 Seseda 1 Oln davek 3 Diu ^a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto akumulatorji »E>' de« 90 Amper Din 750 pr M. BAHAR, Ljubljana, Celovški cista 38. 871-10 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišji!) cenah tEUNfc juvelir Llnhljana. fVolfova al i Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« Beseda 1 Oln davek 3 Din za šifro aH dajanje naslovi S Oln. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parce! Kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in stano vaniskih oii tet ril ima oaprodai gradben, strokov no izobražen posredovalec KllNAVER LUDVIK Cesta 29 oktobra 6, Tele ton 37 33 Pooblaščen gra diteli in «odni ceniteh za nasvete brezplačno oa raz polago. 69-: 0 Veleposestvo najraje blizu mesta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V gotovini«. 1116-20 Stanovanja Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. 6-sobno stanovanje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 1093-21a V*'.1 k . •* i •Jits Sobico oddam gospodu. Gajeva 9-II 1112-23 Veliko prazno sobo oddamo takoj v Metelkovi ulici 13. 1115-23 Sob&ištfr Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje rws!ora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinja išče sobo, blizu trgovske šole, 2 vso oskrbo in kla virjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dtiak nja«. 1107-23a V vika C>rww~le t 0U); 1av«» 3 Din: U tajanje oa»l«»v» 5 Din: najmanjša tnemk 0T Din. Mesarski mojster ločenec, želi dobiti družabnico, katera ima veselje do mesarije, z nekaj gotovine Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesarija«. 929-25 Razno Beseda 1 Din daven i lila za šUro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega oiserja na poskušnjo Ospefi po prvi uporabi Mozolji ogrel, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam kah. Kemikalija. Novi Sad 144 V apotekao.. dro gerljab originalni kar ton 30 din. Krajevni agent. Mlad trgovski pomočnik se išče kot krajevni agent (Platz-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji Pismene ponudbe z referencami to fotografijo pod br. 48515 na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. JULJtJLJUU juuumc 100 uspehov na en oglas „JUTRUM lOLOJUUUUDI £3 Tisoče zahval prejema »MORANA« i LAME PRESTANEJO TAM7IZPMT1 \INZRASTE70NAPIBASTEM MESTU, ^OMTUNIPftHUSTiMJfo IN HRANI! \ USNE KORENINE. P0JI17AMO PO POVZETA* STEKimtoMtfc? MORANA' tlOKVIA KOZMETIKA- SPLI f Umrl nam Je v 82. letu svoje starosti naS najboljši mož ln oče, stari oče, brat, stric ln tast, gospod JOŽE DULAR hišni posestnik, bivši poštar in jetniški paznik v p. Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti v Pugljevi ulici na mestno pokopališče v Novem mestu, dne 18. januarja 1938. ob 16. uri. Maša zaduSnica se bo brala 19. januarja 1938. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. V NOVEM MESTU, dne 17. januarja 1938. ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI in ostalo sorodstvo. V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje nrlpe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova Iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. Domača zavarovalnica, v Sloveniji zelo uvedena, sprejme v stalno službo zastopnika ki pozna pred vsem jamstveno, nezgodno, vlomsko in avtomobilska zavarovanja. Ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo na oglasni oddelek lista pod štev. 5555 do 24. t. m. MIMlillM POTNIKA v Sloveniji vpeljanega I S C E M za veletrgovino žganja in sadnih sokov. Ponudbe pod »Fiksum in provizija 29« na oglasni oddelek »Jutra«. Priredite dom a tekmo pudra Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh S Katerokoli barvo pudra uporabljate, vedno se lahko zgodi, da sežete po napačni barvi Nekatere plavolaske bi bile lepše, če bi uporabljale temnejši puder in prav tako bi nekaterim črnkam bolje služil svetel puder. Ni drugega sigurnega načina pri izberi prave barve, kakor je ta, da se ena barva preizkusi na eni strani lica, druga barva pa na drugi strani. Naj Vam pošljemo štiri vrečice pudrov raznih tarv, da ji't preizkusite sami ali pa s svojimi tovarišicami in da vidite, kakšne bodo razlike. Puder Tokalon b smetanovo peno se zdaj proizvaja v novih prekrasnih barvah, ki odgovarjajo vsaki polti. Ta puder je na zraku prevetren, neviden ln nepremočljiv. Časopisi so poročali, da sta na olimpijskih plavalnih tekmah dve Američanki, ki sta bili nepremočljivo »olepšani« celo po plavanju pod vodo Imeli nedotaknjeno polt. Pošljite 5 dinarjev za poštnino, ovitke ln druge stroške, pa Vam bomo franko poslali štiri vrečice pudrov raznih barv, kakor tudi dve tubi kreme Tokalon, eno za dan in drugo za noč. Navedite barvo pudra, ki jo navadno uporabljate N^i0v: Hinko Mayer in drug, odelenje 9—P • Zagreb. Praška ulica 6. Drugega n0.-iova ni treba. Puder Tokalon se dobiva povsod po Din 12, 20 in 30. Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nam je umrla naša zlata mamica, stara mamica, gospa HELENA PUNCER VDOVA Drago pokojnico prepeljemo lz Slovenjgradca v Braslovče. Pogreb bo v sredo, dne 19. januarja ob 3. uri popoldne na farno pokopališče v Braslovčah. Slovenjgradec, Beograd, Buljkes, dne 17. januarja 1938. Žalujoče rodbine: PUNCER, ROZMAN, VELJKOVIČ SOKOL ZAHVALA Vsem, ki so ob bridki nenadni izgubi mojega srčno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, gospoda IVANA KRANJEC orožniškega narednika v pok. in zasebnega uradnika z nami sočustvovali, počastili njegov spomin, mu poklonili cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti v tako lepem številu, izrekamo našo Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. župniku Juriju Mikolič, Gasilski četi, pevskemu društvu v Lučah za lepe žalostinke ter občanom v Lučah, sorodnikom, družinam Svenšek, Drolc, Purač in Bukovšek, in darovalcem vencev. — Vsem Bog plačaj! MURSKA SOBOTA, dne 18. Januarja 1938. Žalujoča soproga ANA in ostalo sorodstvo. ..'..v. V- ■•■■ti, iAVtiMfe / ■ ' .i i. Tt "S: Sokol v Medvodah. Pridno vezbamo i« pripravljamo oddelke ta naš javni nastop, katerega bomo izvršili skupno z razvitjem prapora že v zgodnjem poletju- §3 preden se odpeljemo v Prago. Zbrali smo denar pri dobrih ljudeh, manjika nam samo še kaikšen tisočak Ln prapor to plačan. V mesecu maju priredimo veliko tombolo. Obe prireditvi nam bosta prinesli nekaj dobička, katerega bomo porabili za končno dograditev našega doma. Zavezali smo ee, da za Petrovo petletko izgotovimo dom, uredimo telovadila in razvijemo v letu 1938. prapor. To je biil naš načrt, katerega tomo izvršili. Dne 6. t. m. smo imeli občni zbor, ki je bil nad vse lepo obiskan. Pozdravil nas je tudi župni delegat br. Kocjan in nas bodril še nadalje k tako uspešnemu d^lu. Iz poročil funkcionarjev smo slišali, da je društvo v preteklem letu delalo z vso vnemo. Po poročilih so bile volitve nove uprave. Za starosto je bil ponovno izvoljen br. Sesek za namestnika br. Šubic, za načelnika br. Brajkovič, za tajnika br. Bohinc Andrej, za prosvetarja br. Možina, za blagajnika br. Fortin, za načelnico sestra Me-denova, za gospodarja br. Jelen in še nekaj odbornikov. 30. januarja ob 16. umi vprizo-rimo v našem domu Špicarjevo pripovedko Pater Anzslm«. na kar že danes opozarjamo. Za prihodnji mesec imamo v pripravi še d-vfc dramatski predstavi in p red pustno zabavo. Pred dvema letoma smo zgradili v Zlebah pod Sv. Katarino skalkalnico. ki pa še do danes ni prišla do svoje veljave. Vsako leto pričakujemo snega, pa ee to ne uresniči. Skakalnica je zgrajena v neposredni bližini Drnovškov; gostilne in pripravna tudi za daljše skoke. Se upamo, da pade to ziimo sneg in da bomo na svoji skakalnici vežbali naš naraščaj in članstvo. Kupujte domače blago Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov 8 Na svojih pohodih po otoku sta bila Ivo in Pavle odkrila star čoln, ki je tičal na pol zakopan v pesku. Zdaj je Ivo uganil, da so bili ta čoln shranili morski rszboiniki do ugodne prilike. Lotil se je ^eln, odkopal čoln in ga spustil v vodo. Resnično — čoln je plaval! Vesla so bila tudi v čolnu, in Ivo je zdaj povedal Metki, v kakšno stisko je bil zašel Pavle na parniku. Metka je vztrajala pr; tem, da se popelje z Ivom do ladje, cfX da mu bo gotovo lahko kaj pomagala. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torsk, 18.: Zaprta Sreda. 19.: Pesem s ceste. Red Sreda Četrtek. 20.: Firma. Red Četrtek. Petek 21. januarja. Zaprto. Premiera Župančičeve tragedije »Veronika Degeniška« bo v soboto kot predstava izven abonma. V glavnih vlogah bodo sodelovali: Veronika Mira Danilova, Jelisava Maria Vera, Herman Levar, Friderik Gregorju, Bonaventura SkrbinŠek, Jošt j. Režija: Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 18.: Tosca. Rsd B. Sreda. 19.: Zaprto. Četrtek, 20.: Heltea. Kretna predstava operete. Premienski abonma. Petek 21. januarja ob 15. Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Debut gdčne Vali Hejbalove. Zniž. cene od 15 din navzdol. »Heliea« ali »Smaragdno srce« je naslov najnoveiše izvirne operete, dela dveb domačih avtorjev Petra Golovma. ki je napisal libreto in muzikalne osnutke, te pa js izdelal in inetrumentiral Bogomir Leskovic. Dejanje se vrši v Mehiki in N -w Yorku, in se plete okrog polovice izgubljenega smaragdnega srca in ugrabljene miliionar-ieve hčerke V glavnih vlogah nastopijo: gg. Nollijeva Smerkolova. Japljeva Gorski, Janko, Peček, Zupan. Simončič. Dirigent: dr. ^vara. režiser' [>rof Sest. koreograf: avtor, g. Golovin sam. Premiera bo v četrtek. Plesni večer, ki ga priredi ga. Katja De-lakova 8 svojo plesno skupino dne 24. t. m. v opernem gledališč^, bo prinesel jako zanimiv spored. Ga. Delakova kaže živahno prizadevanje, da bi pokazala v novem sporedu mnogostranost plesnega izražanja, ter je razdelila spored na tri glavne dele: 1.: Človek, II.: Beseda, III.: Barva Večer nosi tale človeški matfo: Ne jaz, ne ti, ampak mi. MARIBORSKO GLEDAIJSCE Torek, 18. »Cvrček za p *čjo