Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ izdaja CZP -Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din. polletna 400 din ln jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dalarie. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto Vlil. - $t. 35 KOČEVJE, 23. ovgusto 1963 Cena 20 din Iz STATISTIKE službe družbenega knjigovodstva Analiza gospodarskega poslovanja čunih^*330'*3 sredstev na žiro ra-koristnikov družbenega pre-K„, "enja na področju Kočevja nattai ■ ■ami° v mesecu juliju še elem Jn^ porast P° skoraj vseh z i.p ki in to talko v primerjavi kot razdobicm preteklega leta leta z mesecem junijem tekočega «avlt» Pokazatelji, ki pred-v kumulativo januar-julij 1963/iqfi9nmerjalnih obdobjih, tj. unri,,. ’ 1)3 80 86 gibali takole: nem ZnZ>a „realizacija v skup-nov je rinrn 7 milijard 12 milijo-r.arni izdatkih? 8 skupni de" datiki opa7imr> n Za 5 *• Mcd iz" izplačilih 7-, ■ najVcčii porast pri W Pr spcv^hJ7eS.licije ^ 49%, za 24 r it < h drukbeni skupnosti trebe ° J Še pri sredstvih za po e gospodarskih „n. organizacij Zaciindustriji je vnovčena reali-čsJa Porasla skupaj za 1 %, pri Za so padli materialni stroški hod,!,, k61" porasli neto osebni do-dohodiT3 19 Da so neto osebni Vnovr. v višjem porastu kot Vzrokp03 readzacija, je iskati Proiv,,,,,Predvsem v povečanju fakturir in slabi vnovči tvi nejše iane, realizacije. Najugod-torej skladnost Razstava Gospodarno kočevske občine 011 leta 1953-1963 $ke ktmVa "’Gospodarstvo kočev-b° odntlUne od leta 1953—1963« 2o'ietni(vd v dneh Pred proslavo 'skovaifJf K°čevskega zbora. Ob-Sl"znarii| razstave pa se ne bo ^ProdiWSamo z gospodarskim Janjem t>m *n morda tudi zaosta-t^vanisiV? druKih področjih (sta-, a gradnja, zdravstvo, šol-va raSaKjSke skuPn^i itd-). ^ečirin h , >0 sodelovala velika komf °Vn'k organizacij iz ?2iroma f,Kne; pa tudi naših en ' 7 drugm -Lx.OV’ katerih centri prostorih ^mah. Razstava bo kul,ture ^ bo ’ ~-,v riP1OVega Doma telesu- v!lrT>. 6r£nt,ma P« tudi pret ^r. v,- . ^>anizira in nncnKon vtp Koštrttav0 n.j rokovno bo obdelr PH^kt gfcmr Milan Miheli, ^k9rav0 r!1at^lni sodelavec z 31 razstau«jfv na Gospodar tavrsču v Ljubljani. indeksov, v grafični, tekstilni in elektro industriji. V kovinski industriji in proizvodnji premoga pa materialni stroški prehitevajo vnovčeno realizacijo. V kmetijstvu je vnovčena realizacija porasla skupaj za 3 %, v nekoliko višjem porastu pa so materialni stroški in neto osebni dohodki. Tu opazimo izpad realizacije pri kmetijskih zadrugah za 20 %, po drugi strani pa ugoden porast le-te pri Vodni skupnosti, ali za 36 %. Tudi v prometu je vnovčena realizacija dosegla le 88 % lanskoletnega nivoja, kar pa je posledica zmanjšanja prevoznih kapacitet za ca. 34 %. V gradbeništvu se je stanje odlično uredilo in je vnovčena realizacija porasla za 38 %. . V ostalih gospodarskih oblasteh zaznamujemo porast realizacije tudi v trgovini za 15 %, gostin- (Konec na 2. strani) Program III. Ribniškega festivala (od 25. 8. do 14. 9.) 25. avgusta ob 10. uri: Otvoritev slikarske razstave (razstavlja Janez Kališnik) ob 19.30 uri: Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO (Narodno gledališče Ivan Zajc z Reke) 31. avgusta ob 19.30 uri: Ribniški kulturni večer (od Gallusa do danes) 2. septembra ob 19.30 uri: Ponedeljkov večer v ritmu popevk (sodelujejo Six blues + 1 in mladi pevci) 4. septembra ob 19.30 uri: Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane — Drama uprizori Bclianovo komedijo TALEC 8. septembra ob 16. uri: Slovensko narodno gledališče — Opera uprizori Smetanovo PRODANO NEVESTO 11. septembra ob 19.30 uri: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizori Shakespearovo komedijo KAR HOČETE 14. septembra ob 19.30 uri: Večer ribniškega humorja z zabavo in plesom Vse festivalske prireditve bodo v letnem gledališču v gradu. V primeru slabega vremena bodo nekatere predstave v domu Partizana Za delovno mesto se je treba izobraževati ! V prejšnjem sestavku pod tem ' naslovom smo poudarili, da se bo j moral vsak, ki za delovno mesto | nima potrebnih šol, izobraževati, j Od mnogih je bilo slišati: »Saj bi ! hodil v večerno šolo, pa kaj po-J maga, ko sem prestar za učenje.« j V zadnjih desetletjih je izobra-; zevanje odraslih v vseh razvitih državah postalo množičen pojav in med prvimi problemi se je postavilo tudi vprašanje: ali ni učenje privilegij mladih ljudi, ali je izobraževanje odraslih sploh smotrno in v sorazmerju z vloženimi napori. Po daljših raziskavanjih in proučevanjih ameriških psihologov so lc-ti ugotovili: — Med 25. in 45. letom ima človek prav take sposobnosti za učenje, kot jih je imel med 20. in I 25. letom, ima pa boljše sposob-I nosti, kot jih je imel med 15. in ; 20. letom in mnogo večje sposob-; nosti, kot jih je imel meil 5. in 15. ; letom starosti. ! Tudi vsa kasnejša raziskovanja j v drugih državah so dala iste po-j datke. Res doseže človek vrh in-! teligenčnega razvoja pri 20. letih, J teda ostane na isti višini do 30. ! leta in nato do 55. leta pada za ! približno vsako leto po 1 %. Sele ! po 55. letu je upadanje umskih j sposobnosti veliko hitrejše. Z leti starosti hitreje upada me-I hanično kot pa smiselno pomnje-1: nje. Marsikaj novega sc torej starejši naučijo bolj počasi kot otroci, zato pa mnogo bolj smiselno in razumsko, zlasti če je povezano z njegovim prejšnjim znanjem. Zagotovljena je tako tudi trajnost znanja. Z leti upadajo umske funkcije, med tem pa se v človeškem življenju neprestano kopičijo izkušnje in znanja. Na te se odrasli vedno naslanjajo pri učenju novega in pri reševanju problemov. Cim bližje je to novo njihovim izkušnjam, lažje napredujejo. Pri odraslih je razvita kritičnost, ki ima zelo pomembno vlogo pri učenju. Eden najmočnejših čini-tcljcv uspešnosti pri izobraževanju odraslih je njihova volja in vztrajnost pri učenju. Z močno in vztrajno voljo lahko starejši u-spešno premagujejo tudi težave, ki so povezane z upadanjem umskih sposobnosti. Vse to nam potrjujejo tudi primeri izobraževanja pri kočevski delavski univerzi. Kljub temu, da še vsi ,ki se tu izobražujejo, tudi proizvajalci in upravljavci v delovnih organizacijah, je njihovo znanje enako ali celo bolje kot pri dijakih v rednih šolah, ki jim je učenje edina skrb. Bojazen, da se ne bomo mogli učiti, je torej povsem odveč! . Skopju še vedno nudijo pomoč Nesreča, ki je prizadela Skopje, je prizadela ves svet. Za pomoč Skopju pošiljajo krajevne organizacije UK v kočevski občini še vedno lepe prispevke na občinsiu od Dor UK. Tako je organizacija UK Banja loka zbrala 50.850 din, organizacija UK Struge 22.000 din, Polom 12.000 din, Kostel 9300 din, Livold 19.250 din in krajevna organ jzaciia Spodnji log 9300 din. Lirustvo upokojencev je zbraio med svojimi člani v občini 130.000 Omarjev, poleg tega pa so mnogi upokojenci že prej darovali prispevke pri svojih organizacijah UK. Sindikalna podružnica UU Mozelj je zbrala med svojimi člani 140.000 din. Mestni odbor UK Kočevje je zbral do sedaj 109.000 din, krajevne organizacije UK, upokojenci in zasebniki izven Kočevja pa so darovali 404 tisoč din. Na občinskem odboru RK se je zglasil tudi tovariš jože Kvaternik iz Osilnice, ki je dal za ponesrečene Skopljane 5000 din, Trgopromet pa je prispeval obla- čil v vrednosti 203.989 din. Lep odziv v pomoči nudijo tudi tuji državljani, ki so na letovanju v naši državi. Nesreča je marsikaterega med njimi zelo ganila. Tudi v kočevski občini so bili v tem času, ko je bil katastrofalen potres v Makedoniji, tuji turisti. Tako je n. pr. dal nemški državljan Gunter Wulff iz Berlina za ponesrečence prispevek 40.000 din, kar je vredno vse pohvale. Na uredništvo našega lista pa smo prejeli od Janeza Dol-šine iz Bergneustadta prispevek 126.188 din. Znesek smo že preko banke nakazali na žiro račun za pomoč Skopju. Občinski odbor RK Kočevje se zahvaljuje vsem, ki so s prispevki priskočili na pomoč pri tako človekoljubni akciji, še prav posebno pa se zahvaljuje gospodu Wulffu in Janezu Dolšini. 1 Jutri bodo mladi obvezniki prcdvojaške vzgoje iz kočevske občin® zaključili 14-dncvne vaje, na katerih so se učili skoro vse, kar mora vedeti danes vojak (atomska bomba, obramba, napad, civilna zaščita, orientacija, orožje itd.). Približno dvesto novih stanovanj ANALIZA GOSPODARSKEGA POSLOVANJA (Nadaljevanje « 1. strani) ma 79 %!), komunalni dejavnosti 81 % (Komunala) in še v kulturno socialni dejavnosti za 3 %. Se bolj ugodna kot s preteklim letom je primerjava pokazateljev med mesecema julij in junij tekočega leta. Skupni denarni prejemki so porasli za 23%, od tega vnovčena realizacija za 16%. Skupni denarni izdatki so porasli za 13 %, pri tem pa materialni stroški celo padli za 10%. Med izdatki opazimo naj več ji porast pri prispevkih družbeni skupnosti ali za 91%, na kar so vplivala vplačila obveznosti po periodičnih obračunih za I. polletje. Porast je zabeležen tudi pri investicijskih izplačilih za 64 %, povečanje pa se nanaša na investicije v obratna sredstva. Porabljena sredstva za potrebe gospodarskih organizacij so ostala na istem nivoju kot v preteklem mesecu s tem, da so se neto osebni dohodki znižali za 7 odstotkov. V mesecu juliju so gospodarske organizacije prejele na novo 34 milijonov kreditov za 'kritje zalog sezonskega blaga, v investicije osnovnih sredstev pa so vložile 85 milijonov dinarjev. Iz pokazateljev je razvidno, da je bilo poslovanje gospodarstva v mesecu juliju uspešno, odnosno najboljše v povprečju sedmih mesecev letošnjega leta. G. Čarman Gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja bo letos dokončno uredilo 201 stanovanje. Letos so dogradili že dve 32-stanovanjski stolpnici, ki sta že vseljeni, prav tako pa je ena še v gradnji. Dokončno bodo uredili tudi stolpič Rudnika (20 stanovanj) med Tomšičevo in Seškovo cesto, kakor tudi svojega ob Seškovi cesti. Tu gradijo tudi 33 cenenih stanovanj. Vsa ta dela bodo končana do začetka Festival: velika pričakovanja Dva dni še in zastave o-krog ribniškega gradu, prizorišča vsakoletnega festivala (letos že tretjega), bodo veselo zaplapolale v vetru. Značilnost letošnjega festivala je v tem, da se pričenja bolj zgodaj in bo trajal tri tedne, vsak teden pa bosta največ dve predstavi. Festivalni odbor se je namreč zavedal, da so prireditve v enem tednu preveč natrpane, za gledalce kar utrujajoče... Od letošnjega festivala pričakujemo veliko, saj nam bo (tako mislimo) potrdil kvalitativno rast te najbolj množične kulturne manifestacije zahodnega dela Dolenjske, druga plat, namreč izredno zanimanje prebivalcev za tovrstne prireditve, pa je že zdavnaj izpričana. Po programu sodeč bo tretji festival napravil korak naprej tudi v pe- strosti predvajanih dtel, saj bomo kar dvakrat videli in poslušali umetnike osrednjega slovenskega glcdali-šča-Opere in Drame, dalje ribniški publiki že znane gledališčnike iz Reke in Celja, nekaj novega pa je tudi ribniški kulturni večer, ki nam bo prikazal slavne Ribničane od Gallusa dalje. In ne nazadnje, prepričani smo, da bo tudi ribniški humoristični večer letos kvalitetnejši od lanskega in da nam bo prikazal pravi, pristni ribniški humor, po katerem Ribničani že stoletja slovijo daleč naokrog. Vsekakor lepi obeti za publiko, željno kvalitetnih kulturnih stvaritev, vprašanje je le, če bo tudi tokrat uspelo Ribničanom »organizirati« lepo vreme. Kaj pa bo pravzaprav novega na ribniškem letnem odru, bomo videli v naslednjih treh tednih ... septembra. Poleg tega bodo v novem domu telesne kulture štiri stanovanja, enako tudi v novi P°" šti. Celotna vrednost gradbenih del v Kočevju znaša 650 mihjo" nov dinarjev. Zidar adaptira tudi Seškov dom, zgradili so tudi en rezervoar za 500 m3 vode, podobnega pa imajo še v gradnji. Podjetje bo tudi naslednje let? nadaljevalo gradnjo stanovati' Tako bodo letos in naslednje let0 gradili ob Rinži še eno 32-stan8' vanjsko stolpnico, zgradili bodo tudi 60 novih stanovanj v Podgorski ulici. Začeli bodo tudi z grad' njo novega zdravstvenega doma in skladišča Trgoprometa. Verjetno bodo prevzeli tudi gradnjo P‘a' valnega bazena, če ga bodo z8' čeli graditi že drugo leto. Zidar ima svoja gradbišča tu_, 31. 8. — Sovjetske čete v^3 . kale v Bukarešto. Bolgarska da razglasila, da bodo začd” jjj oroževati nemške čete v Bol- ‘ ^ 1. 9. — Nemške čete zat**1 južno Grčijo. Proslava, priprave in še kaj Bliskovito se bližajo slavnostni dnevi. Vse od Stare cerkve do Kočevja, po mestu in proti Livoldu in Rudniku vse hiti in se mrzlično pripravlja in čisti okolico hiš, hiše dobivajo sveža lica, nov omet in nov belež. Pot do Šeškovega doma je še vedno razpokana, bo pa na čas urejena. Okolica in notranjost Šeškovega doma pa ne kaže, da bo čez mesec in pol središče slavnosti, kjer se bodo zbrali vsi preživeli poslanci slovenskega naroda in na tisoče gostov iz vseh krajev ob 20-letnici. Grobe oblike nakazujejo. da bo preurejen Šeškov dom in dvorana mnogo bolj simpatična kot je bila do sedaj in da se bodo obiskovalci Šeškovega doma počutili mnogo bolj prijetno in domače, posebno v gledališki dvorani. Muzejski prostori bodo vendarle našli premiren ambient poleg simpatične dvoranice. Med množico delavcev sem opazil znanega dramatkarja. Hitro sem ga pobaral, kako je kaj z začetkom gledališke sezone, če so priprave že v teku? Rekel je, da še ne in verjetno bo ves program uvožen, ker med ljudmi baje ni interesa za delo v prosvetnih organizacijah, predvsem v dramatiki. .. itd.« Pa sem mu vpadel v besedo... »da to poslušamo že leta in leta, da med prosvetnimi delavci ni zanimanja za delo.. .« itd., itd. V resnici pa je stanje malo drugačno, kot ga tretirajo večletni mandatorji naše P'^cini' Spomnimo se samo močne ruve£' ške Svobode, ki je sedaj Trditev, da so samo prosvet ^ lavci krivi, če ne gre. ne ^ prej pač nekateri od bo m' gj-funkcionarji Svobode. Voz- s nje Talije je zavozil ds ceste in obtičal. Res je ju ’pega samo prosvetni delavci ce-do rešili in zapeljali na tr~ ^testo, da bo treba poiskati vs ^e-ki bodo imeli dovolj trdna na, voljo in ljubezen za Sprejemati pa ne onih 2 ,-0 p° ambicijami in s skrito 2- ter primadonstvu in zvezdni- y-odstraniti vir, ki deklara ' je povedujejo leto za lctoITv0t>od in napovedal prvi kongres s pa prosvetnih društev, dej a '_„t in "'togost mrtvilo! Tudi ne drži, da ,1w, jn dopuščajo društveno 1Kaži, da v - dramah*6 čevju ni ljubiteljev prave ljudske umetnosti • ^ ^ STATUT TRGOVCE' Tudi ribniški trgovci P^-goV' delujejo statut svojeg j-zd 'ega podjetja. KomisU3 a „e vo statuta je že PrlP ge do}?.j ak osnutek, potrebne ^ v me korekture kfptem^ravn >ravljeno do 15. sep raZp''ctUt ■m roku ga bodo dan sta anom kolektiva, dokonf6 dcCe^ j bodo sprejeli do srCU Številka 35 Uporna kri Dozah-v601 3lm 3e PriPovedoval anekdote, da so vsaj za nekaj časa del r>i1u?a neSotovo usodo. Smejali so se in nihče, ki bi jih vi-’ ne bl mogel verjeti, da nad njimi visi grožnja smrti vnra^0n^no, se ie va8°n premaknil. Jetnike je zopet vznemirilo Jih hnriJe’ kam jih vodijo. V Nemčijo? Ne. Premalo jih je bilo. vili H ° .pobib’ Lahko, toda v medsebojnem pogovoru so ugoto-’ a ni bil nihče določen za talca. Morda pa vseeno. Kdo ve!? Poeo^°leSea iS° enakomerno pela svojo pesem. Vlak se ni ustavljal Setev0; bele v Borovnici so iz pogovorov na postaji ugotovili, da Peljejo po progi proti Postojni. Jetn!b.a ^akeku se je vlak ustavil in vrata vagona so se odprla. Kl so zagledali »špalir« agentov s Šmajserji v rokah. "iki * g0SP°da. gremo!« se je zadrl eden izmed njih nad jet-Vrsto d S*° se tiho sPuščali iz vagona in se ob njem postavljali v ZeWni-° .™.so jih obstopili agenti in jih odvedli v klet poslopja, čeno -!;ar!‘ in Sef Postaje, ki so stali zunaj, so opazovali izmu-rnajai![ y.or^° ». 1 stopala proti kleti. Pretepene postave so se doSe‘, ’ da se je zdelo, kot da bodo popadale in ne bodo nikoli gle poslopja. saj g, 80 Posedli po mrzlem betonu. Bili so lačni in žejni, Post-, ■_ namesto, da bi jim dali kosilo ob dveh, odpel jali na hiohrnn . . e ni vzel s seboj niti osebnih stvari. Prihajali so do-°mnci m agenti. ste la^ni’ ne jezite se,« je dejal eden izmed njifi, »saj bo- ui zato pa dvojno večerjo.« reto, kot3 ^e.sec*cla poleg učitelja. Tako poželjivo je gledal ciga-ga je ‘ ®r.° ,Je kadil domobranec, da je to opazil tudi ta. Mogoče Polno (in,1! nenaden navdih človečnosti, da je potegnil iz žepa sedaj 7av'°_, Clgaret in ponudil cigareto učitelju. Učitelj se je šele stalo ga : ae1, da je domobranec opazil, kako rad bi kadil in po->.iiL „ sram- Dostojanstveno je zavrnil ponudbo. Domnh’ ne kadim!« ko je domnh060 zmignil z rameni in spravil dozo. Sonja je, ko. Tudi on i^tvi0 od*ek objela učitelja in mu krepko stisnila ro-zlomiti in ni h t i den izmed ^upornikov, ki jih sovražnik ni mogel niti cigarete °tel °d sovražnikov, še manj pa od FzcTaj'alcev, vzeti »Gremo u °b P6tik je Priš^ v klet agent. štel. §e v Je zakričal. Postavil se je ob vratih in jih zopet pre-Pred no tV11? je bil° devetnajst. ?a Seno Tetm-v3!0«36 čakaIa na jetnike volovska vprega in velik voz Žm^rjiJtoH^rPotePgriiliPeli M ^ nat° pa $e aRenti 8 mojimi skrbni bl se do,govoril' sedaj, ni bilo mogoče, saj so jih M ne via„i= ° opazovali. Nihče se ni mogel niti premakniti, da bi jih • P ul epfln,rt . * " uiv Ul IX VI jv: rxciz.cliw UV~ Jetniki °’ 36 agent vstal, za njimi pa tudi ostali stražarji ‘C prideti dri.^j1*00 gFeste<< j‘m je dejal, »toda pazite, da nam ti Jetnik- U®10 v r°ke. Takrat ne boste imeli te sreče.« jeti'-,80 se'da f h začudeno gledali. Niso vedeli, kaj naj to pomeni, listka nagnali31 a . ejo Prevariti. Mnogokrat se je zgodilo, da so bp„eliti v hrti* * ,e st°P'! nekaj korakov vstran, potem pa so ga Stali c., 3 . da je hotel pobegniti in je bil ustreljen ra ^ hočejo strnJeni v gručo in niso verjeli, da lahko gredo, ■I na ka- ČmjSentj c,, • ■, a> stisni .J'3 Posmehljivo gledali. Jetniki so se jim zdeli kot hb- . "teni v gomila. zakričal agent. 6 Tnislitf,U3<'a- 106 razumete, da lahko greste«, je zal kgj. letniki , ° go čakati, vas bomo odpeljali nazaj«. Zom k°rak za sP°”'edali in se prijeli za roke. Začeli so se odmi-^ajo^^Prestann rak°m, aprva počasi, potem pa vse hitreje, z obra-vhtir,nazaj nmi/n r!3 parski »Plamen« sedaj daje že nad 400 delavcem! Primitn^j starinski obrati, »vigenjce« »vice«, ki jih je poganjala vod9' delo pa je bilo le ročno in naporno, so osameli; v njihv ugasnil kovaški ogenj, vodni miruje in iz njih se v^Č ne Vpn lega veseli žvenket kladiv. spada v preteklost, postalo le bogatega k roparskega muzeja. ^ Namesto tega pa je ohranilo predvsem v zadnjih letih P1 ,.|.0 razvilo nekaj drugeea. obrtni.^ izdelovanje umetelnih k°v£1^va-i zdel kov, okovij za okna in 0 ta, za svetilke, mreže in P0< rVro-To so novi izdelki modeme pe, kar lahko imenujemo obi • dustrija in spominkarstvo ^ enem. Kropa je s temi izdelk v bolj zaslovela daleč naokro • tem pa je našla tudi svoj P1 ^ rod, morda prav tako kako* niška suha roba v spomink • Kropa, čeprav ni mesto, ^ vas ni; je nekaj, vmesnega, n je •'.a kar bi šele morali najti ,rTnj{or pa v bistvu še prav taka. pred sto leti: naselje stnr,.„l0 oh nar jev. Na to se spomnim ^ vsakerh koraku: ob P°e.v:v: in velike hiše z debelimi zu majhnimi okni, polnimi ulT>e' nageljnov in zamreženimi ' et>-tolno izdelanimi mrežam1' ^ni no pa na pokopališču ob L j ;n cerkvici, kjer so posebno d&tV' nagrobne plošče starejsm mov iz železa. Vsa zgodovin. ^y0, pol mosta, pol vasi ob bis. Vfie^ parici pa je strjena v kr<. muzeju ... F Gri',cC PRI VEDEŽEVAlK1 — Pri srcu me zadnji enkrat zbada, kaj to pomen1 vas. — Neobrit moški mišk Ljudje ob Kolpi.. V globokem kanjonu, irczancm v divjino narave, s strmimi Večinami nad sabo se vije Kolpa. Globoko nad njo sc sklanjajo 'rbe in se kopljejo v njeni lepoti. Ponekod je mirna in tiha ter zaradi tega morda še bolj skrivnostna, drugje pa s'e nagajivo poigrava v brzicah in še bolj poživlja divjost pokrajine. Je kot človeško življenje: tiho, mirno, a drugič zopet polno viharjev in brzic. Polno razočarnj in lepih trenutkov, Tu in tam zaide v svet ob njej njivica, posajena s koruzo, v strmi breg uprt majhen vinograd ali sadovnjak. Soteska je prav tolikšna, da si je po njej vrezala svojo strugo Kolpa in da bi bilo prostora še za cesto. In vendar živijo tu '.'.udje, tihi, skromni in dobri kot Kolpa, ki sc vije mimo njihovih domov in nosi njihove pozdrave v kraje, ki jih mogoče nikoli ne bodo videli. KO BI BILA CESTA... Od Vrta pa ves čas do Kostela bi ^azprostira čudovita soteska, ki lahko s svojo naravno lepoto 1„, Vohljala mnoge turiste, ki bi bi u^vali to lepoto narave, če že g stekla cesta. Pred leti so jo toda nenadoma je delo te J/°- Vendar pa za dograditev ririA 1-0 n‘ti ne bi bilo potrebno Že' Ro’ saj je cestišče v grobem Um,r;;pravIieno (ponekod prav Pa j no vklesano v skale). Tako sote!malokateri turist zaide v to še nxi' k' nuyniakov. a to še ni vse: slovit tudi sode za vino, ki doline in VSfh krajih Poljanske tnaci ii nekateri celo po Dal-in sJahn Tay Je kraj odmaknjen s°dar n° do®topan z vozili, ima i-niL nauh s svojim sinom in še Pod ^Ibarjem vedno dovolj dela. gljj.. njihovimi rokami dobivajo do.J^ljene desike, novo podobo, U, Cr iz. njih ne nastane sod, v k(u,?'0fia je treba le natočiti slad-37 a-Vin?’ Kter takega soda stane nanr^aflev; sod's tisoč litri pa tih ri'Vlv0 vsi trije v približno pe-ttaiihne"' "Vse bi bilo,« pravi oče lesa ”samo, ko bi bilo dovolj a 5adar Bilpa nima samo sodar-jirp »n,Z? tudi kovača, ki s svo- set ient°r^ kuje že štiriintride-va<5 tv, ' Petinsedemdesetletni ko-kako i?. la K' dolgo premišljeval, teč.e .. 1 ‘^koristil potok Bilpo, ki le našpi njelovo hišo. Končno je Pico, n rešitev, napravil je zapor-RoPSka fl6'l>rQsl0 skonstruiral po-žak kn- x esa’ Pritrdil nanje te-bakovni, .1eza’ ki mu udarja po Veda nu m kuje nove oblike. Sesanj n'' mu vocla ne poganja Posna vleSovega »norca«, na pre-brnSr.j olosa ima montirano tudi a Zelo ,karncn in meh. Preprosti, ^učmkoviti patenti. ’’kcn./1 kovačeva roka udarja po ^’VjervT1 ^e,ezu- nekoliko je že n £ ’ vendar vseeno še močna vitij n.a- ■vonr in tja se mu ob d-i v pavice zaiskrijo oči. Mor-?ti, Tnova°dsvit iz8ubljene mladost m-, a sb°min na dni, ko je a'i kot' ren PPStirček pasel krave ((f., ant zankal, da se je od-^jzguhiiM od strmega brega in P°fe je Yal v valovih Kolpe. Mo-a°vai , ° sPomin na dni, ko je „°Vai _ lepšo bodočnost, ko je ajdovih ^akte. ki so se borili po g ?b Kolpi. Morda, mor-iaPša , žerjavice polagoma ^ ter'rikovačeve oči še vedno Jp za žaro v spominih. T4tvt, K, , n K JE HUDIČ SKOČIL S PEČIN "Saj atija, skotil«, pravi kovač outem pa nam razkazuje strme pečine in pripoveduje zgodbo, ki izvira iz starih časov. Nedaleč od Matijine kovačnice se dvigajo strme pečine, v katerih sta dve veliki luknji. Hudiču je Rauhovima dvema gre delo dobro izpod rok Jože je ujel taaaaako ribo ... verjetano ta kraj bil zelo včeš, pa se je tu naselil. Od tu je hotel zavajati preproste ljudi ob Kolpi ter jim pogubiti njihove duše. Toda zmotil se je. V tiste kraje je prišel tudi mlad dijak, ki je študiral za duhovnika. Zvedel je za vraga in ga hotel za vedno spraviti iz teh krajev. Nad strmimi pečinami je bral molitve in metal nanj kamenje. To je hudiča tako razjezilo, da je skočil s strmih pečin v prepad pod seboj in pustil na 'kamnu ob BiLpi odtis človeške in konjske noge, katerih sledovi so še danes vidni. »Od tedaj.« kot prt vi Matija, »se ni vrag več vrnil v kraje ob Kolpi.« OBARVANA RINŽA Pod temi strmimi pečinami je majhno jezerce, kjer izvira potok Bilpa, ki se že po nekaj stotih metrih izliva v Kolpo. Dolgo so ugibali, od kod prihaja voda, ki tu izvira. Posebna ekipa je obarvala mnogo rek in med njimi tudi kočevsko Rinžo. Po osemindvajsetih dneh je obarvana voda prišla na dan v Bilpi. Vendar domnevajo, da v Bilpi ne pride na dan samo Rinža, temveč tudi pritok kakšne druge reke. Kadar so nalivi zelo močni, zalije Bilpa kovačnico prav do oken. V KOSTELSKI KOCI Po nekoliko naporni hoji v hrib proti kostelskemu gradu se popotniku odpre lep razgled po Kostelski dolini. Hribčki, doline in bleščeči del Kolpe..., vse to vidi z gradu. Ustavimo se v turistični koči pod gradom. Upravnica koče nam rada odgovarja na vprašanja. Koča je lepo urejena, vendar kljub temu, da ima 8 postelj, ni stalnih turistov. Večkrat jo obiščejo razni kolektivi, kakor tudi ostali, predvsem iz Kočevja in Delnic. Proti koncu šole jo obišče tudi mnogo šolarjev. Dostop do koče je zelo dober, saj se pride do nje z avtomobilom. Iz leta v leto pa je slabša cesta, ker je KGP Kočevje cestarja, ki je delal tu, prestavilo na novo delovno mesto. In kaj lahko turistu nudijo ti kraji? Poleg izletov v bližnjo okolico in čudovite Kolpe lahko lovi ribe, pa tudi divjačino, ki je je največ v Struženskem hribu. KOLPO BI BILO POTREBNO BOLJ IZKORISTITI Zapuščamo prijazno sotesko. Za nami ostajajo majhne vasice in zopet smo v Dolu. Jože, ki je ostal tu, je medtem ujel tako ribo, da smo jo komaj stlačili v ficka. Bila je taaaaaa... ka, da smo morali ustavita fička in se prijeti za roke, da smo le delno lahko prikazali velikost Jožetove trofeje. Naš ribič je bil nanjo zelo ponosen, saj je ves čas do Kočevja zatrjeval, da je za prvikrat (na Kolpi lovil sedaj prvič to res velik uspeh . V Dolu smo se ustavili v gostilni Pri Janketu, ki so jo odprli pred dobrim mesecem. Prijazna gostilnica je vedno dobro obiskana, zlasti ob nedeljah pa je tu še posebno živahno. Tedaj jo obiščejo mnogi turisti, pa tudi kolektivi radi napravijo skupinske izlete v ta kraj. Imamo Kolpo. Čudovita je. To pravi vsak, ki jo obišče. To je re_ veliko, toda še vseeno premalo. Dve weekend hišici in ... Ob tem bi se lahko globoko zamislili. Vsak ne more iti na morje, toda če bi bila urejena prenočišča v krajih ob Kolpi, bi se marsikdo odločil, da tu preživi svoj dopust. Prav tako pa bi se lahko kakšno podjetje odločilo, da tu zgradi dom, v katerem bi našli prijeten oddih njihovi člani. Premislimo in izkoristimo lepote Kolpe, koristno se nam lahko obrestujejo. M. Mate ^rym A } I " i ■ 4. js-t > y.v »Tule je skočil vrag,« pravi mala Francka VEEKEND HIŠICI V DOLU Kratko - zanimivo NAJBOLJ RAZŠIRJENA KRVNA SKUPINA Med Jugoslovani je najbolj razširjena krvna skupina A, saj jo ima kar 42 odstotkov vseh prebivalcev naše države. Na drugem mestu je z 38 odstotki skupina »0«. NAJVECJA NADMORSKA VIŠINA Največja nadmorska višina, v kateri žive in delajo ljudje, je 6000 metrov. Na tej višini živijo Indijanci v Andih — planinah Južne Amerike. VODA Vsakih devet kilogramov vode vsebuje en kilogram vodika. Vodik se lahko dobi z razstavljanjem vode s pomočjo električnega toka. * v i: V V. i! : i |! i: i: V V i' i' Odrivajoč nestrpnega Vorobjeninova, je Ostap skrbno razdrl stol, trudeč se, da ne bi poškodoval rožastega angleškega katuna. »Takšnega blaga zdaj ne najdeš, treba je paziti nanj. Pomanjkanje blaga, >i hočeš.-« Vse to je spravilo Hipolita Matve-jeviča v skrajno razdraženost. "Tako,« je končal Ostap. Privzdignil je zgornje blago in z obema rokama začel šariti med vzmetmi. Na čelu so se mu zarisale žile. »No?« je ponavljal Hipolit Matveje-vič na razne načine. "No? No?« "No pa no,« je razdraženo odgovarjal Ostap, »ena možnost proti enajstim. In ta možnost....« Dobro, je pobrskal po stolu in zaključil: "Pa še ta možnost je šla po vodi.« Briljantov ni bilo. Hipolitu Matveje-viču so se roke povesile, Ostap pa je bil veder ko popred. "Zdaj so najine šanse narasle.« Sprehodil se je po sobi. "Kaj bi neki! Ta stol je stal vdovo več cen ko naju.« Ostap je vzel iz stranskega žepa zlato brošo s kamni, zlato zapestnico, pol ducata pozlačenih žličk in čajno ce-dilce. Hipolit Matvejevič se v bolečini še zavedal ni, da je postal soudeleženec čisto navadne kraje. "Nečedna stvar,« je pojasnil Ostap, toda priznajte, da nisem mogel zapu- ILF IN PETROV DRUGI DEL V MOSKVI Šestnajsto poglavje DOM, IMENOVAN PO MENIHU BERTOLDU SCHVARZU Hipolit Matvejevič in Ostaip sta, naslanjajoč se drug na drugega, stala pri odprtem oknu vagona tretjega razreda in z zanimanjnam gledala na krave, ki so počasi lezle po nasipu navzdol, na igličje dreves, na lesene ploščadi pred vilami. Vse popotoie šale sta že iztresla. Torkova »stargorodska pravda« je -bila prebrana do malih oglasov in popackana z mastnimi madeži. Vsa pdščeta, jajca in olive sta že pospravila. Preostaja! je najlbolj mučni del poti, zadnja ura pred Moskvo. Tisti čas, ko so potniki z videzom poznavalcev pregledovali obzorje in, izkrivljajoč spomine na bitko pri Kalki, ki so še tičali v možganih, pripovedovali drug drugemu o preteklosti in sedanjosti Moskve, si je Hipolit na moč prizadeval. da bi si predočdl muzej za pohištvo. Predstavljal si ga je kot neznansko dolg hodnik, ki mu na stenah v vrsti vise stoli. Videl je samega sebe, kako hitro stopa med njimi. »Kako bo z muzejem za pohištvo, se še ne ve. Ali bo šlo vse po sreči?« je vznemirjen spraševal. Dvanajst stolov [saj stiti ljubljene žene, da ne bi vzel kaj za spomin. Vendar časa ne kaže izgub-liati. saj se je šele začelo. Konec bo v Moskvi. Muzej za pohištvo — tam ne bo kot z vdovo. Tam bo teže.« Družabnika sta porinila razvaline stola pod posteljo, preštela denar — skupno z darili za otroke ga je bilo petsto-petintrideset rubljev — in odšla na železniško postajo na moskovčana. Morala sta s kočijažem skozi vse mesto. Na Zadružni ulici sta zagledala Pole-sova, kako dirja po hodniku kot plačljiva antilona. Za njim se je gnal hišnik stanovanjske stavbe 5 v Perelešinski ulici. Ko sta zavijala za vogal, sta družabnika še lahko videla, da je hišnik Viktorja Mihajloviča ujel in ga začel mlatiti. Polesov se je drl »straža« in »svojat«. Po odhodu vlaka sta iz strahu pred srečanjem z ljubljeno ženo tičala v stranišču. Vlak je prijatelja odpeljal v šumni svet. Stisnila sta se se k oknu. Vagoni so drdrali nad Gosiščem. Iznenada je Ostap zgrabil Vorobjani-nova za roko: "Poglejte, poglejte!« je kriknil. "Brž! Aljhen, pasji sin ...« Hipolit Matvejevič je pogledal dol. Pod nasipom je krepak brkat fant ven vlekel samotežnik, naložen s harmonijem in petimi okenskimi okviri. Voz je potiskal državljan sramežljive vna-njosti v mišjesivi srajci. Sonce se je prebilo skozi oblake. Križi cerkva so se bleščali. Ostap se je s krohotom sklonil skozi okno in zarjovel: »Paška! Ali pelješ v starinarno?« Paša Emiljevič je vzdignil glavo, a zagledal je samo odbijače zadnjega vagona. Tedaj je še hitreje stopii. "Ste videli? «je veselo vprašal Ostap. "Čudovito! Česa vse ne počenjajo ljudje!« Ostap je potrepljal žalostnega Voro-bjaninova po hrbtu. "Nič ne marajte, očka! Glavo pokonci! Seja se nadaljuje! Jutri zarana bova v Moskvi. "Že ste tam, prvak plemstva, da vas bodo morali zdraviti z elektriko. Ne povzročajte prezgodnje histerije! Ce že ne morete ostati mirni, potem vsaj doživljajte stvari v sebi molče.« Vlak je skakal po kretnicah. Tiri so se cepili. Od močnega zaviranja so zapokali vlakovni sklepi. Vse je zaškrtalo in Hi-politu Matvejeviču se je zazdelo, da bo zašel v carstvo zobnih bolečin. Vlak se je ustavil ob asfaltiranem peronu. To je bila Moskva, Rjazanska postaja, namoveiša od moskovskih. Družabnika sta se trudoma prebijala k izhodu in se znašla na Kalančevskem trgu. Na desnici sta lahko videla heraldične kokoške Jaroslavske postaje. Na nasprotni strani se je motno bleščala Oktobrska postaja, dvobarvno prenle-skana z oljnato barvo. Ura na njej je kazala pet minut čez deset. Ura .Taro-slavske postaje je bila natanko dei-ri. Ko pa sta pogledala na temnomodro številčnico Rjazanske postaje, sta opazila. da kaže pet minut pred deseto. "Kaj prikladno za sestanke!« je ugotovil Ostap. "Vedno imaš deset minut v dobrem« Kočijaž je zacmokal z ustnicami. Peljali so se pod mostom in pred potnikoma se je odprl veličasten razgled na glavno mesto »Kam na se vendar peljeva?« je vra-šal Hipolit. »K dobrim ljudem,« je odvrnil Ostan. »v Modkvi se jih ne manjka. In vsi so mi znanci.« »Se bova ustavila pri njih?« "To je kot en dom. Ce ne pri enem, bova pri drugem našla prostor.« V lovski ulici je bilo nekaj narobe. Prodajalci brez dovoljenj so s košarami "a glavah bežali ko gosi na vse strani. Za njimi jo je leno ubiral miličnik. Brezdomci so sedeli poleg soda z asfaltom m z nadlado vdihavali duh po ki-n"či smoli. Prispeli so na Arhatovski trg, sp pe-Tiali po Snežnem bulvarju, zavili na t-lno in se ustavili na Sivčevem vraž-ku. "Kakšna hiša je to?« je poizvedoval Hipolit. BRANKO COPIC: Oslovska leta Napetost je rasla s sleherno sekundo, Pcst‘ so se krčile, mišice napenjale. . — Tri! — je zagrmel Baja in začul se je sun praspek papirja, ki gre v kose. Vsi smo z močjo mečkali iztrgane liste, samo Hamid Ru.s in De-De-Ha sta se mučila s trdimi platnicam" Vlekla sta vsak na svojo stran, toda platnice m-so popustile. Naposled je razjarjeni Dule pote«" (I nil z vso močjo, iztrgal platnice Hamidu iz r0 (I in telebnil vznak. (i — Au, za boga! — se prestraši Hamid (i in priskoči, da bi mu pomagal na noge. — Si 5 > ubil, bratec sladki? — (i — De-De-Ha se samo potipa po glavi in mh' (i no odgovori: l — Nič, nič, samo dodatek sem dobil. — — Kakšen dodatek si dobil? — — No ja... doslej še nisem imel bunke n ) glavi, zdaj jo pa imam. Kar potipajte! — > — Tole je poslednja hudobija črne knjige- « (l — Ce bi le bila! — vzdihne Dule. — ko bodo zvedeli, da je ni več, mi ne uide sedem dni brez zajrtka. Poznam svojega angela varu-} ha. — ,1 Stlačili smo ostanke knjige v peč in RanK (I Mandič je hitro odšel: <> — En-du-li, knji-go ža-žgeš ti! — ki ga je organiziral ob-r‘"skl komite ZMS. Na njem so »spravljali o pomoči mladine f »OP,ru in o bližnjih letnih kon-oncah mladinskih aktivov. 5 *Z Kočevja je odpotovalo že 5 mia*?« i?cev’ ki bodo delali v oh Ulnskih delovnih brigadah, ki odn,Vljai<> Skopje. V kratkem bo upotova1 v skopi" še en mladi-d ’ čeprav jc bilo predvideno, mi-,!l?d<> v teh brigadah l'e štirje oh „ ,c* *z kočevske občinne. Pri nih v' Skopja pa jc pripravije-Mi.,Sf,del°vati še več mladincev. se je tudi že v delovnih _________________________ rv^<'kt''il' obvezala, da bo za po-dnc °. Skopje prispevala 1 do 2-bo kl zaslužek. Razen tega pa ip0v iadina še posebej zbirala po-Ejpn.za Skopje. Mladinski aktiv harTi.r° ^ žc "akazal 10.000 di-fivii, ' ■O’eiltem ko v ostalih ak-'oni akcVa,šc traja. Na razgo-'iolovnT*. tVd,‘ .Predvideli, naj bi štipeni- kolektivi in drugi organi ailadi lra.1’ 8 skopskih mladincev, til n zastopniki nekaterih nodje-■fetK „?>,Pr'cdlaHr,ali. da bi pod-Vajence Cla m,adc Skopjance za da bodo'ietn”1? 80 tudi sklenili, skih aktiv«11* konference m'ndin-»II v sepJJT P°d iet.fih zvklju-^zpravliai- brU' Na "tih bodo ♦'vne^ a1! Povsem o nroduk- *"rmih ji stanovanjskih n-e- stahnv Graditev samskih nJ), statutih in oddihu ter NOVI LOKAU ,r"ov«!ar' v Ribnici vein Tg , JP Podjetje Jelkn nov lokal, steno'v ‘'o zasteklili pr-dnin lila m. ta lokal naj bi se rrosno ured?efak,ura' ker Pa ip nui-Sadje 'n popraviti p-rodaialnn časno nisva, bodo preselili zatirali r>i-^Vino v ta lokfil in ndao-,eniavo f>cla'alno s sadjem in ze-*x>do h , t^Pkal za manufakturo leto, v a™nfmi uredili prihodnje trJetno spomladi. rekreaciji mladih. Letne konference vaških aktivov pa bodo končane do 20. oktobri!. Sklenili so tudi, da bodo imeli v prvi polovici oktobra (ko ne bo samo 20-letnica Kočevskega zbora, ampak tudi 20-letnica I. kongresa Ljudske mladine Slovenije — bil je od 10.—12. oktobra 1943 v Kočevski Keki) slavnostno sejo občinskega komiteja ZMS, na kateri bodo nagradili tudi najbolj« še mladinske aktive in posameznike ter imeli oddajo »Kočevska v pesmi in zgodovini«. Predlagali bodo tudi CK ZM Slovenije, da bi imel v teh dneh slavnostno zasedanje v Kočevju. Tudi ta del Kočevja bo v kratkem še lepši Ureditev prometa za proslavo Med proslavo Kočevskega zbora bodo mnogi kolektivi kot tudi ostali obiskali Kočevje z avtomobili. Zato je vprašanje, kako tedaj usmeriti promet, da ne bi prišlo do nesreč. V ta namen je bil v torek posvet komisije za ureditev prometa pri občinski skupščini Kočevje. Glavna cesta, to je Ljubljanska, bo v dneh proslave zaprta za ves promet. Dostop nanjo bodo imeli samo avtomobili, ki bodo oskrbovali mesto s hrano. Glavna obvozna cesta bo Tomšičeva, ob kateri bodo tudi parkirni prostori. Po njej bo obvezen enosmerni promet. Ob tej cesti bodo parkirni prostori za avtomobile iz ljubljan- Vahid Kovačevič je že približno 4 leta zaposlen kot strojnik pri kmetijski upravi Cvišlerji. Pred nekaj več kot štirimi leti je še doma, nekje Bosni, pasel živino, zdaj pa uspešno upravlja traktor, kosilnico in druge kmetijske stroje. Z delom in osebnimi dohodki je kar zadovoljen, pa tudi s kvaliteto ske smeri. S hrvaške in belokranjske smeri bodo parkirni prostori v bližini podjetja Inkop, s črnomaljske smeri pa ob Črnomaljski cesti. Rezervni parkirni prostor za avtomobile, ki bodo prišli iz Ljubljane, bo že na cesti proti Stari cerkvi v bližini od- cepa proti Novemu mestu. Komisija se je tudi domenila o postavitvi prometnih znakov, katere že dela podjetje Dekor iz Zagreba. Na parkirnih prostorih bodo tečajniki Avto šole iz Kočevja, na križiščih pa bodo usmerjali promet prometni miličniki. Kolpa, ribe in turizem- Najboljše koipske ribe so vsekakor sulci, postrvi in lipani, ribiči pa radi love še mrene, platnice, podusti in klen'e, ki jih je v Kolpi tudi precej. Obkolpski ribiči, pa tudi domači in tuji tu-risti-ribiči, so z lovom v Kolpi kmetijskih strojev. (Na sliki: mladi Vahid upravlja kosilnico) kar zadovoljni, čeprav je reka od Vrta navzdol do Dola precej izpraznjena. Nemalo so, po pripovedovanju ljudi ob Kolpi, k nizkemu ribjemu staležu pripomogli hrvatski ribiči, ki odnesejo vse, kar ujamejo (še več pa prav gotovo krivolove! z obeh strani Kolpe). Ribe morajo namreč imeti predpisano mero, da jo lahko uloviš. Cc uloviš ribo pod predpisano mero, jo moraš spustiti. Ilrvatski ribiči pa odnesejo domov baje tudi podmorske ribe. zato pravijo ljudje ob Kolpi, če kdo ujame podmersko ribo, da je riba imela »hrvaško mero«. Nad Vrtom je rezervat, kjer lahko loviš le. če imaš posebno dovolilnico. Od Vrta do Dola je revir Ribiške družine iz Kočevja, pod Dolom pa revir RD Stari trg. V teh dveh revirjih lahko loviš le z dovolilnico družine, v katere revirju loviš. Danila „ P° 16' totih prip Dd Dq v invalidskem voj Melosu' nn n.avzdo1 je hrom, fk>rov vr3 ,Je Posledica vojni] Sa je' a invalidskem vozi čl V PričawnVal brat- .ip sede zarij ®Van-i.u srečanja, ki : \!>Variši • ’’ofJ’Z'rali njegovi Hc £ m11’ Novak Tone-1 Ca2i7-aciio 70^, s°delovanje o ^ naJ n f.Vvl.Kočevje. S?U Ita n v šalko vas k ^'ha in J-HJatelje dohitela nEtu PrišH3«6' cKasncie sta k D,Vec n b‘ šf; Silni in tov. \ K Nedli cSedn,k ZVVI Koč i°kSj^ T mizo in ob p, n^,ine‘ k Črnmi začeli °b J1- DUi5*™ z njirr|i in jih oj srečm Srecni in veseli, sr^b Po tolikem času i^ilova u J,a je kalil Solze so stZje vojn0 dož° ,so PriPoved nn D bo,...1, doživljaje, saj ve Mn°Vnega ’ pomeni r; tov0gi so 8p?^anja v svo; Va«Si ^hh, da .so nj< vi, da so padli Srečanje letih, ki neutrudno bežijo naprej, pa se srečajo ali zvedo eden za drugega. Žal pa so vsa ta srečanja zvezana s stroški, ki jih nekateri posamezniki ne zmorejo, zapreka pa je tudi daljava. »Se spominjaš, Miha, Leskove doline«, je vprašal Danilo. »Leta 1944 so nas Nemci in domobranci hajkali cel dan. S težkim mitraljezom sem bil na levi strani naše bojne vrste in kosil po švabobran-cih, da se je kadilo. Bili smo utrujeni in lačni, sovražnik pa je bil v premoči. Komandant Jakec je ukazal navidezen juriš, da bi se lahko umaknili na nove položaje. Misleč, da gre za resničen juriš in ker nisem prejel povelja 1 za umik, sem ob kriku »hura!« tudi sam skočil naprej. Medtem ko iso se ostali umikali, som jaz jurišal sam. Sam sem se znašel med zelenimi hudiči in kar stoje streljal, da je bila cev mitraljeza rdeča. Komaj sem se nekako izmotal in se umaknil. Švabobran-ci so šli za menoj in skriti sem se moral v gozdu pod kup vejevja. Pod vejami sem stiskal mitraljez in klel, ker me niso pravočasno obvestili o umiku. Hodili ,so vse-okoli, pa me niso našli, brigado pa sem dobil šele na Milanovem vrhu«, je končal. »Vem za to«, se je oglasil Silni med Mihovim pritrjevanjem in nadaljeval: »Malo prej sem bil tudi sam ranjen v trebuh. Moj bataljon ni mogel več vzdržati in prav takarat, ko sem dobil povelje, da se bataljon umakne, sem jo fasal. Bolničarji so me odvlekli v neko dolino. Bil sem nezavesten, na ustih pa so se mi nabrale krvave pene. Zdravnik je mislil, da z menoj ne bo nič in ml je že hotel dati injekcijo, da bi ne trpel. Ravno takrat pa se mi je vrnila zavest in slišal som, kaj se pogovarjajo. Dvignil sem se na nosilih in jih nadrl kot vrage. Rano sem kasneje prebolel brez bolnice ...« Pogovor je tekel brez prestan-ka. Saj so si imeli toliko povedati! Tov. Vodopivec je izročil Danilu kot spomin na kočevsko organizacijo ZVVI statuo borca na konju. Popoldne je minilo, da se niso niti zavedeli. Danilo je bil namenjen v Staro cerkev, zato je bilo treba misliti na odhod. Le težko so se ločili. Spremili so ga do železniške postaje, Miha pa ga je s svojim avtomobilom odpeljal v Staro cerkev Težko je z besedami popisati, kaj so čutili stari borci, ko so se po toliko letih ponovno sestali. Bili so veseli, da so še živi, da so se lahko zopet srečali, obenem pa žalostni zaradi Danilove usode. Ko so se poslovili, so imeli solze v očeh in razšli so se s trdno obljubo, da se ne bodo pozabili in da se za obletnico Kočevskega zbora zopet dob'jo. -tar- S GOSTOLJUBEN SPREJEM PRI KAJFEŽEVIH Že prvi stik z ljudmi nas je ohrabril, gostoljuben sprejem pri Kajfeževih pa je presegel vsa pričakovanja. Bodite kakor doma, nas je nagovoril gospodar in odprl vrata hiše, kjer smo preživeli lepe ure. Ogledali smo si še čudovito dolino Kostela, kjer se peni zelena Kolpa; v sredini raste samoten grad kakor prikazen. Vidijo se še razvaline, obrasle z grmičevjem. Dolgo v noč smo se pogovarjali, potem pa zaspali v senu, polni misli na jutrišnji dan JUTRI PA SE BOMO SPUSTILI V JAMO Ze navsezgodaj smo si oprtali nahrbtnike in pripravili opremo. Takrat pa se izza hišnih vrat prikaže oče; hudomušno mežika in nas vabi na zajtrk. »Fantje, tako pa ne gre, saj nismo na fronti«. Na mizi se kadi zvrhana Skleda žgancev; mama pa nosi kavo, mleko, marmelado, maslo in razne dobrote. »Trmasti« se obotavlja: vsi vemo za njegove muhe, zato na pustimo na miru. Med zajtrkom pripravi oče voz in naloži opremo. Že smo na vozu ... Z nami gresta tudi domači hčeri Marjanca in Lilijana. Tovariš »Živinorejec« pozna bližnjico. Tudi »Trmasti« gre z njim. Konj teče po mašni cesti, mi pa gledamo pokrajino in mislimo na jamo, ki 1 <=-ži za hribom. Med potjo se še slikamo. »Skoro bomo tam« nravi oče in požene na stransko pot. Na visoki skladovnici leži »Živinorejec« (prijateljski naziv za vodijo ekioe). Tudi »Trmasti« je prišel. Lilijana prosi očeta, da bi šla v jamo. oče pa noče o tem nič slišati. Zdaj smo vsi okoli voza. Peter nas bo še enkrat slikal. BREZNO VABI 7H aj smo tiho. Stojimo nri breznu, ki zlovešče vabi. Priprov- RE 59 OTROK V KOLONIJO 16 avgusta te odpotovalo v koto" i io na morie 59 šolskih otrok iz kočevsko občine. 47 jih je v Pacuvu nri Strunjanu. 12 na v Savudriji. V kolonijo so šli le otroci, ki jim je zdravnik priporočil letovanje ob morju. Vrnili se bodo 5. septembra. VINJEN MOPEDIST V ponedeljek. 19. VIII. ob 14. uri se je prinetila na cesti TV. reda na križišču Sajavec—Bukovica huiša prometna nesreča. Do nesreče to oriši n zaradi vinjenosti mopedista Jožeta Hrena in sopotnika Naceta Petka. Na križišču Hren ni moCTel zvoziti ovinka in ie nadel po cesti. Mopedist je dobil hude telesne poškodbe ter =o Pa odpeljali v ljubljansko bolnišnico. POPRAVEK V vesti o prometni nesreči, ko sta trčila avto in konj (v 32 št.) smo zapisali, da je bil konj. last V. Nuzdorferja, zavarovan za RO.000 din. kasneje pa smo zvedeli, da ni bil zavarovan. REALIST — Jaka, vedno si govoril, da so ti všeč ženske z bujnim oprsjem, zdaj si pa izbral za ženo popolno nasprot je... Si mar spremenil okus? — Ne, toda računaj: ženska z bujnim oprsjem potrebuje za o-bleko najmanj pol metra več blaga! Pozdrav iz podzemlja Pred nekaj tedni je skupina novomeških jamarjev priredila dvodnevni ogled »PREPADNE jam'e« pri Novih selih v bližini Kostela. Objavljamo obljubljeno reportažo s te zaninmivc odprave. Prepadna jama pri vasi Suhor v bližini Novih sel slovi kot ena najnevarnejših jam v teh krajih. Lijakast pristop se širi v petdesetmetrsko brezno prostega pada, potem pa sc odpirajo nova brezna, ki vodijo v ogromne dvorane z labirintastimi hodniki in jezeri. Čeprav so jamo raziskovali že člani jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane, jte bil to trd preizkusen oreh za vse člane odprave. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je akcija odlično uspela. Vsi člani odprave se bodo še dolgo spominjali nenavadnega srečanja z jamo in njenimi lepotami. ljamo lestvice za spust in drugo opremo; varovalno vrv, karbidovke, varovalne pasove itd.... »Prvi bo šel Lado«, odloči vodja ekipe. Lado si molče pripenja vadno je za nas, ki smo prvikrat na jeklenih lestvicah. A pozabimo na strah ... Lepo je... Visiš na nitki, pod tabo pa je globina, temna, mračna, vabljiva. Podzem- EKIPE PRED SPUSTOM V JAMO karabin in dela na varovalni vrvi mrtvi vozel. Čez nekaj trenutkov izgine v brezno. Za njim se spustimo še ostali. Malo nena- ni svet nas je prevzel. Prižigamo karbidke in iščemo v temo za novimi brezni. Odpirajo se ogromne dvorane. Najdemo tudi zasigano jelnje rogovje in kosti raza ^ vali. Čas se je ustavil. Bod"? podzemlju, kakor čudne Prl _ in se čudimo nenavadnim . tam, 'ki nam jih nudi. Prek,jlT1 zera se prepeljemo z gurrui . čolnom. Hodimo po kristalni s dolini kapnikov, v zgornjih^ žah mračnih dvoran in se P* ,a. po čudnih labirintih, ki sp°m jo na piramide. Nekaj {f.2, tneni presahnilo. Hodimo po b dnu, željni novih odkriti). Utrujeni smo od naporne __ in spuščanja po jeklenih jU. c ah. Posteljem« si na ka“ p Hladno je, v jami je samo -r Zvečer pride še dr. Uroš , znani slovenski jamar in a*P i 1 i VRAČAMO SE nva Nedelja je. Zunaj je sonc • ^ dni smo preživeli v hadu, ^ pa se vračamo. Spet je prise ^ s konjem in vaščani, da ve. pomagali iz jame. Vzpon P ,r0v liko težji. Ko visim n<*a;lJ!y)ve.i(l nad robom, ml skoraj „odI)jice moči. Vidim sonce in slisira ^ ljudi. Objame me silen. zaa<"”L;in ve moči zaslutim v sebi. "" po je potrebno«, si dopoveduj e čeladi in preko hrbta m' «£jo kamenje, prijatelji pa me kakor s toki Iško vrečo. ZA KONEC SE SLOVO Zdaj se poslavljamo. vs$< težko. V nekaj dneh smo v” je veliki prijatelji — jama ‘ združila. O slovesu raje ° pisal. To so najlepši in n, trenutki, poleg tistih v ja,rn • , jn Hvaležni smo vam prijaj tebi, jama pa silna doživet) ■ Slavko L®** PCI W iEKIWitoWW §WE¥ »Rajši bi bil toliko pod zemljo kot sem nad njo!«. Tako večkrat slišimo ljudi, ki se ne morejo znebiti težav in slabe volje. Jaz pa sem se hotel sam prepričati, kako bi bilo, če bi se res ugreznil v zemljo. Bil sem namreč preveč radoveden, kaj je v še nedotaknjeni Marinovški jami. Radovednost sem zaupal ribniškemu jamarju Janezu in smo se ono nedeljo napotili kakih dvajset minut od Travne gore proti jugovzhodu. Pridružili so se še Toni, Pavel in Ciril, ki jih jc kljub temu, da so rekli, da narr gredo na pomoč, gnala gola radovednost. Zasopljeni smo prinesli k žrelu globokega brezna vrvi, lestve, karbidovke in še ostalo potrebno orodje. Odprtino, veliko morda kak kvadratni meter, smo morali odkriti, ker je bila zakrita s trh limi trni in kamenjem. Ko smo pripravljali odprtino, sta Janez ir Toni — tudi on ie tamar, že privezovala lestev ob bližnio bukev. Dnevna svetloba se je lovila na zgornji del jame na gladko in poševno skalo, dalje pa le bila mrtva in pusta tema. Pri srcu me ie stisnilo. Da ie jama globoka, v to nisem dvomil, ker ml je nekdo pripovedoval, da ko je vrgel kamen vanjo, je dolgo, bobnelo in mu ie šele no dveh urah brizgnila voda v obraz. Saj vsega mu nisem verjel, vendar na. kdo ve, če ni v tistem pripovedovanju res kai resnice. »Fantje, tako se zaveže vrv. tako se prime za lestev« nam je dajal navodila Janez in se prvi korak za korakom pogrezal v jamo Za njim ie šel še Toni »Eden za drugim se privežite to pojdite pazljivo za menoj!« je odmevalo nekje iz globine. S pravim »jamarskim vozlom« smo navezali Cirila, ki je s smehom krotil strah in ga pridrževali, če bi slučajno zgrešil klin na Vrveni lestvi. Nekaj časa nama je odgovarjal, ko sva ga od zunaj spraševala, potem pa je zmanjkalo glasu in v jami je bilo spet tiho. Sedaj je bila vrsta na meni. Z negotovostjo sem stopil na lestvico. Noge so mi že po prvih metrih ušle iz nadzorstva in niso hotele več stopati na lestev. Lovil sem se samo z rokami, z nogami pa sem drsal po umazani skali. Zdaj se je jama naenkrat zožila. »Preklemansko«, sem pomislil, »kot v kitovem žrelu«. Za trenutek sem se ustavil, da bi nabral novih moči in poguma. Od zgorai sem slišal: »Kako se imaš?« Kdo bi vraga odgovarjal na taka prismojena vprašanja zdaj. ko nimam niti toliko moči, da bi še pošteno zadek al. Zadenjsko sem nadaljeval pot. Občutil sem, da lestev prosto visi. Bil je previs. Nekje snortai sem oparil sij luči in pa čudne sikajoče glasove. Spreletavala me je zona in misli so se mi zavile v gost pajčolan dvomov in negotovosti. Otipal sem drugi klin na lestvi. Od' spodaj' sem zaslišal: »Kaj čakaš. mar ne misliš naprej?« Bil je Janez, ki je držal zvezo med zunanjim svetom in ostalima dvema, ki sta bila nekie soodai. Odleglo mi ie. Spuščal sem se dalje in svetloba karbidovke, s katero mi je svetil Janez, se, je odbijala od vlažnih sten. Povsod sama skala. »Kako neprijetno bi bilo« sem pomislil »če bi bil tu teden prej, ko je bil potres. Zblaznel bi«. Zdaj sem bil na dnu. n 7 sem vrv in z žepno sve\i ]oma£!jLx. njemu in mu s te2aV v rova. Zasvetil sem .-ju je kjer je bil izhod in d’ je ije n'/i ’ ,S7n šu domu, pa naj še pa VTejlu, še use je blu mrzlu. (obi- d njab’ bZu toka,, samu ^e. biu ku b’ us’ kmjetje nini, Prkliičene suje električne bia pa ib uajso imajl’ k je biu jdajla pa še svjet’ Rok je s’ mii^ z’ stu zludju je tu, s’m n’ zUv’ ,pa Pržgau unga tamalga tooari<’n’ b’ Poslušou Se pumnte, 27njpr;.‘ k’ je toku lajpa d’ se t« v? spumn’m Vp'h zlat’h caj-Pa ta ?1,1 biu še lajd’k in fraj. saniu kruota naj n’č povajdala, b’ on kZu m’zikala je uame, d’ krornpZaP ob tZa nrgu. 2tipa in kiihaia,, lta Se P“ toku počas’ čez dv’a tižna zrihtana glih i’/t, 3f Prišla Johana, pa u kuhanj S. dail0u d’ naj še n'č nii n’zai ČPieLkej P™- Jest pa jnateH03’ kaj!. bluoš, saj najs’ z k’ imaš dn%ana’, kaj huod'S ke’ p°tZaj s’m 2’ driino. 'hjatlo rm ik» doblu P° brbt’ z Se Use’ je bZu n’č Pomagalu, y dajlila LZZlU’ ¥ šporhet ¥a rinka, tavjZk’ ZZ tamala syu spudna 3plošča 1 Č’ U luor’ ?c, duob’r /ni, zpuma pa Karj- 3 Ltok K biu tud’ u šte- *»ejt šuoh i0l3Z2’ P r radii' Pa f se r^h; tok d’ s’m žje mislu,, stara sam1B zmajšalu, pa s’m u stara je U dva šnopsa spiu. Ta-čarje> p, r°bnajla, špotala eletri-skiihat - u n’dajlo ne muore daj n>» zne, pa s’m i rjeku, d' n' Pesebr. skrbi, d buova šla pa dzčun bnn Prašičjo pečjenko, *°čjeuio Va Poslala na elektro p0i oL,Pa bU0 •' !adija 2>x, ,P°i °n’Zt se je pa z’ ¥er asfalt™ k?d’č ku n’ Postaj’, 3e je hmnuVsaj°’ pa cvrčat d’ Kitiču Z kap. Hitru s’m ga Dn tra’ns/orlbZu Ž3'e Prekasnu, je f° Zajela i , tor Pregoru, liič je Par- S’m J *?u eor’t d’ bug nas «a*a do Z pS U’ d' buo kar žarnca ,v°h tok i, r,ec P°t je biu spjet f biu D’a os m Pa štekou šporhet, ytu. p? JP3et močan, an’h 380 %5’ eZektr771- s'/jeku, koku so ti /C1'iku Ziič štZZ Pe bribin’, d s?hatnifca Št®ka5. kar p’ knoj’ od Bopb svetlcZ ie Pjfi£ različn’h PrZeu 2 e“obe je bZu. Kokr s’ pa u 9 u n’zai ,sco’, te je strjeslu in čivaš'h štarv [krat ku t’ povajo toi?' potZai •3ab, al štaciinah ra-v' d’ je JjJe električar pogriin-Uam^aik' °”a napaka u glaun’ z' ^,Pa, kdu j® Papravu, ne P’r>arjean b“°, nosu struoške kar Sporhpt- radijo in an grele ete, je biu elektro je krit; je hirike, je n opoudne premalu zghbhla dvuLpa P0/ n'doknadu, k’ jkalu }na npjetost,, pa se je Pol naj blu n’č pa *tna 2 iižuo Prehodni pokal v Osilnico $e/,^ bZu n’č pa Z%°. k\tt°kano n’ kovinsko ve- *e >t naLblU Žje tUlku’ d’ ^ čistu°l^a r°™uopl’ ^ so bla bret »o prodana. Blu je pa kaiu P Poskrbi •!'ar’; z’ Pijačo in Pl’ sn°bene orf s°j naj mantiso ?ajso dosv rvZ le tja-Prej u,?eajnaj, • Tnd kravala ’,e«eii^1«tu, samuCSa ■ kuk’r s’m CeU daZ kovinarj’ k n' m cajlo nuč naj- Lovska zveza Kočevje je organizirala preteklo nedeljo v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora na kočevskem strelišču področno strelsko tekmovanje lovskih družin in posameznikov. Udeležilo se ga je 10 tričlanskih ekip (Banja loka, Dobrepolje, Kočevje, Mala gora, Osilnica, Predgrad, Ribnica, Sodražica, Struge in Velike Lašče) ter po dva ali eden lovec iz družin Draga, Rob, Turjak, Velike Poljane in gojitvenega lovišča Rog. Na tekmovanju nista bili zastopani le družini Loški potok in Dolenja vas. Lovci-tekmovalci, ki so imeli puške' z daljnogledi, so streljali na daljavo 150 m, s puškami brez daljnogledov pa na 80 m. Potek tekmovanja je oviralo slabo vreme, ki pa se je proti koncu izboljšalo. Med ekipami je zasedla prvo mesto in si priborila prehodni pokal, katerega je predlanskim osvojila ekipa Banja loke (lani pa ni bilo tekmovanja), ekipa lovske družine Osilnica z 72 krogi od 90 možnih, 2. LD Sodražica 61 krogov in 3. LD Banja loka 57 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Ferbežar — 28 krogov od 30 možnih, 2. Selič — 24 krogov, 3. Zakrajšek — 23, 4. Pečnik — 23, 5. Lovrenčič — 22, 6. Plestenjak — 22, 7. Ožbolt — 22, 8. Marinč — 22, 9. Mikec — 22 in 10. Adamič — 21 krogov. Najboljše t 3 lovske družine in najboljših 0 posameznikov je prejelo diploir , prvih 5 posameznikov pa še denarne nagrade. Ferbežar je bil od vseh lovcev najboljši — 28 krogov od 30 možnih Srečanje z rojaki (Nadaljevanje s 3 .strani) prišli do objektivne sodbe o gostinstvu, smo se posvod predstavljali kot Jugoslovani. Slovenija in Cma gora sta pravzaprav prirodni nacionalni park in prikladni za oddih ljudi vse Evrope in tudi Amerike. Pri- Kaj je s Partizanom na Velikih Poljanah? Pred približno enim letom smo v Novicah brali o majhni slovesnosti na Velikih Poljanah, ko je bilo dograjeno igrišče TVD Partizan. Tedaj je bilo društvo šele na začetku poti in vsi smo pričakovali nadaljnjih uspehov. Ob izvolitvi prvega predsednika in njegovi vsestranski pomoči in dejavnosti je TVD izredno zaživel in dosegel lepe uspehe, kar je bilo toliko bolj razveseljivo za te kraje, ki so brez vsake zabave. Mladina in nekateri odrasli so dosegli to, na kar smo že dolgo čakali. Nastanek in razvoj društva je tudi pri občinski zvezi za telesno kulturo naletel na zadovoljstvo. Predsednik društva pa je moral zaradi nujnih razlogov prepustiti drugemu. Upali smo, da bo novo vodstvo prav tako uspešno, toda nastalo je mrtvilo. Čeprav je bila tedaj zima, bi lahko napravili več, saj so pri nas zelo lepi tereni za smučanje in sankanje. Letos februarja je bil izvoljen nov upravni odbor s prejšnjim predsednikom. Napravili so veliko obetajočih načrtov, pri tem pa je tudi ostalo. Od tedaj o TVD Partizanu ni slišati ničesar; igrišče sameva, poraščeno z visoko travo. Ne moremo dobiti niti ene žoge, da mladina niti igrati ne more. Morda je krivda tudi v premajhnem zanimanju mladine, toda to popolnoma ne drži. Čakajo samo na primerno vodstvo, 'ki bi se bolj zavzelo za uspešno delo društva. Vsi primerni športni objekti na Poljanah in Ortneku čakajo lepših dni... piš j V Z Dragi stric urednik! Moj mlajši blateč je po sili razmer postal nudist, to pa namreč zato, ker mu naša mama ne more kupiti oblekce, ki bi mu bila prav. V Kočevju je za tako majhne potrošnike zelo slabo poskrbljeno. Imamo samo eno trgovino z otročjo konfekcijo in še ta je slabo založena. Enkrat ni srajčk, drugič ni hlačk, tretjič ni ničesar, se jezi naša mama. Se en vzrok, ki sili mojega blat- so smajV p’t, so zgubljanu n’do-majstl’ u pondajVk, ku so z’ ta-zadnje dinarje popil’ po štarijah tazadno pijačo. Useanu pa je bla tu p'rreditu, kakršne žje dougu naj blu u Ribnc’, le zame tu naj bla taprava veselica, k’ s’m muo-gu ceu cajt s’d’t p’r litr’ vina in an’ kokt’ (ku s’m imu tastaro sabo!). K me u n’dajlo naj elektrika ubila in se ga n’ veselic’ najs’m n’žjehtou pa prou use Ribnčane vab’m n’ naš festival, tam se buomo pa še kaj vidi’. Urban ca, da bo nagec, so pa otroške nlačke-žabe, ki jih izdeluje Ple-tiljstvo. Tista, ki te žabe šiva, jih verjetno ne kupuje, ker ve, da že pri prvem oblačenju popuste vsi šivi, luknje za knofe so pa tako velike, da jih sploh ni mogoče zapeti. Te luknje so obšite na stroj in so tolikšne, da moj bratec lahko zleze skoznje, samo če se mu zljubi! Problem zase je obutev. Copatki št. 19 so za oko izdelani še kar lično, da bi pa ostali na nogah obuti, pa sploh ni govora, ker se zvijejo in skrivenčijo, da jih ne moreš z ničemer privezati na nogo vsaj za tisti čas, ko bratec pri miru sedi ... Zato pa, dragi stric urednik, če misliš kupiti majhnega otroka, je najbolje, da ga kupiš kar oblečenega, ker drugače bo moral biti nudist. S tem dobrim nasvetom te pozdravlja Tvoj Jožek. P. S.: Dragi stric urednik, če tokrat ne boš nič popravljal in obračal, ti bom ob priliki podaril moj stari cucelj (če ga bom našel še kje!). Jožek 1. r. rodne in druge lepote bi morali prikazati svetu. Kanadski novinarji so Jugoslavijo delno že predstavili, pa tudi vi morate napraviti več za reklamo, za razvoj turizma. S SE NEKAJ IMATE, ZA KAR SE Ml SE VEDNO BORIMO Za mene je obisk v Jugoslaviji dogodek življenja in to bo tudi za tisoče izseljencev. Ko se bomo vrnili, ne bomo rekli, da tečeta tu le med in mleko. Potrebno je delati tudi tu. Reči pa moram, da je tu popolna svoboda, lu so otroci preskrbljeni za brezplačno šolanje, odrasli za delo, ostareli za pokojnino, vsi pa za zdravstveno zavarovanje. Preskrbljeni ste torej za take stvari, za katere se mi, v Kanadi še vedno borimo, čeprav je Kanada med tistimi državami, v katerih je življenjski standard zelo visok. • SOLZE ZARADI IZDELKOV IZ DOMOVINE V kanadskih trgovinah je vedno več jugoslovanski h izdelkov, predvsem pohištva. Ko gledamo domače izdelke, smo ponosni na domovino. Ljubkujemo jih, božamo in marsikdo ne more zadržati solz, ki mu silijo v oči. Pregledamo jih natančno, kako kvalitetno so izdelani. Naši izseljenci se čudijo, kako je to mogoče, da njihovi rojaki v domovini delajo take kvalitne izdelke za tujino, ko jih še pred leti ni bilo niti v domačih trgovinah. Se bolj bomo ponosni na domovino, če bomo videli v kanadskih izložbah še več kvalitetnih jugoslovanskih proizvodov. I$i SODELOVANJE SE POVEČATI Kanada in Jugoslavija bi lahko sodelovali še tesneje na več področjih, predvsem pa še turističnem in kulturno prosvetnem. Naši izseljenci si žele domačih knjig, razstav, narodne glasbe, folklornih prireditev in dobrih filmov; tu nam vi lahko mnogo pomagate. * Se o marsičem smo se pogovorili z rojaki na tem prijateljskem srečanju. Rojaki so pripovedovali o veličastnem sprejemu Koče Popoviča v Ottawi, o majorju Jonesu, o tem, kako so rojaki branili naš konzulat, da ni prišlo do podobnega ustaškega izgreda kot v Zahodni Nemčiji, ko je izgubil življlenje Momčilo Popovič, o veliki ljubezni rojakov do domovine, ki je zanje nekaj najlčpšega, o delu mladih izseljencev in drugem. J. Primc ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Farazin Emerik, uslužbenec iz Ribnice 122, star 25 let in Cikeš Zlata, delavka iz Ribnice 78, stara 18 let; Suhadolnik Gabrijel, delavec iz Mahovnika 29, star 26 let in Pavlič Mira, delavka iz Brega pri Kočevju 26, stara 34 let. V Ljubljani sta se poročila: Stošič Matija, rudar iz Želj n 44, star 28 let in Papež Olga, kmečka delavka iz Ratjega 5 — Hinje, stara 3 41et. Rodila je: Debevc Jelena iz Kočevja, Roška cesta 3 — dečka. V Ljubljani je rodila: Petrič Danijela iz Kočevja — Trata 6/a — dečka. V Novem mestu sta rodili: Šabič Nevenka iz Trnovca — Rog — Kočevje — deklico; Šaibič Jelka iz Kočevja, Reška cesta 13/a — deklico. Čestitka Francetu in Karli Vidervol iz Mrtvic pri Stari cerkvi čestitava za 32- letnico skupnega življenja ter jima kličeva še na mnoga zdrava leta — Nežka in Karol SLUŽBA Izobraževalna ustanova v Kočevju sprejme v delovno razmerje mlajšo uslužbenko, ki ima administrativno šolo in bi se priučila tudi računovodskega dela. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod »Dober zaslužek«. SLUŽBO DOBI Dekle, ki bi z veseljem vodilo gospodinjstvo za 3-člansko družino, naj ,se javi na naslov: Bojc Janez, dipl. ek., Ribnica 120. — Hrana, stanovanje (svoja soba), plača in socialno zavarovanje zagotovljeno. PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko opremo in štedilnik v dobrem stanju. Informacije: Mesarija št. 2 — Kočevje. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubljenega moža in brata TONETA LAKNERJA iz Kočevske Reke se najlepše zahvaljujemo kolektivu Snežnika iz Kočevske Reke, množičnim organizacijam in darovalcem vencev. Pasebna zahvala tudi upravi Snežnika ter Viliju Tauzlu. Za poslovilne besede ob grobu sc toplo zahvaljujemo Jaki Lavrišu in Jakobu Pojctu ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena s hčerko Magdiče, mama, brat Jože in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo. KOČEVJE: od 23. do 25. avgusta francoski film »Moderate Can-tabille«, 26. in 27. avgusta sovjetski film »Dobri ljudje«, 28. in 29. avgusta italijanski barvni CS film »Beatrice Cenci«, od 30. avgusta do 1. septembra ameriški barvni CS film »Človek z zlatim Filmi, hi jih bomo gledali CIOCIARA (COCARA) Italijanski film »Ciociara«, posnet po romanu Alberta Moravie, bi ne bil nič več kot eden dobrih filmov, ki govore o tragičnih dogodkih minule vojne, ko bi ne bilo enkratne igre igralke Sophie Loren, ki je za vlogo pra v tem filmu dobila najvišje priznanje, Oskarja, ki ga vsako leto podelijo v Ameriki najboljšim filmskim umetnikom. Film pripoveduje o ljudeh, ki nimajo nobenega, niti moralnega niti dobičkarskega odnosa do vojne, o preprostih civilistih, ki sc zaman sprašujejo, čemu je vse to potrebno, čemu je potrebno pobijanje nedolžnih ljudi, pripoved o ljudeh, ki jih vojna, ne da bi si mogli kakorkoli pomagati, v bistvu huje prizadene kot oborožene vojake. Pripoved o teh najbolj nezaščitenih ljudeh je v svojem bistvu tako vsesplošno humana, da je film eden najhujših protestov zoper nesmiselno morijo, ki jo prinaša vojna. Film bo na sporedu na Rudniku 24. in 25. avgusta. pasom« RUDNIK: 24. in 25. avgusta italijanski film »Cočara«, 29. do 31. avgusta ameriški barvni film »Rio Bravo«. RIBNICA: 24. in 25. avgusta Italijan siki film »Velika vojna«, 31. avgusta in 1. septembra zali odnonemški film »Med časom in večnostjo.« SODRAŽICA: 24. in 25. avgusta nemški film »Primer inšpektorja Schirdinga«, 31. avgusta in 1. septembra sovjetski film »Iskal sem Aurika«. VELIKE LAŠČE: 24. in 25. avgusta ameriški barvni CS film »Tonka«, 31. avgusta in 1. septembra jugoslovanski barvni film »Štirinajst dni«. STARA CERKEV: 24. in 25. avgusta sovjetski film »Tihi don« II. del, 31. avgusta in 1. septembra sovjetski film »Tihi don« III. del. DOBREPOLJE: 24. in 25. avg. egiptovski film »Dežela sanj«, 28. avgusta francoski film »Igre ljubezni«, 31. avg. in 1. septembra italijansko-japonski film »Kdo ste vi, mr. Sorge?« PONIKVE: 28. avgusta francoski film »Igre ljubezni«. BROD NA KOLPI: 24. in 25. avgusta ameriški film Moby Dick«, 31. avgusta in 1. sepetm-bra ameriški film »Vremenar«. PREDGRAD: 24. in 25. avgusta sovjetski film »Iskal sem Aurika«, 31. avgusta in 1. septembra ameriški film »Polkovnik in jaz.« OSILNICA: 25. avgusta ameriški film »Ljubezen Marjori Mor-ningstar«. VII. republiški festival kmetijskega in gozdarskega strojništva v Kočevju PROGRAM PETEK, 23- avausta 1963: ob 19.30 uri zbor udeležencev, otvoritev tekmovanja, žrebanje tekmovalnih številk, tekmovanje v teoriji — testiranje, v dvorani množičnih organizacij Kočevje SOBOTA, 24. avgusta 1963: ob 7.00 uri začetek tekmovanja v oranju (ob cesti pro- ti Bregu), ob 12.00 uri konec tekmovanja v oranju, na obratu Mlaka „ .. ob 14.00 uri začetek tekmovanja v spretnostni vožnji, (pri Bračičevi šoli), ob 16.00 uri demonstracije s kmetijskimi in gozdai - skimi stroji (pri Bračičevi šoli), ob 18.00 uri konec tekmovanja v spretnostni vožnji in konec demonstracij, v Kočevju (pri Bračičevi šoli), NEDELJA, 25. avgusta 1963: ob 9.30 uri povorka kmetijskih in gozdarskih strojev skozi Kočevje, razglasitev rezultatov tekmovanja in podelitev nagrad (pri avtobusni postaji). Festival prireja LJUDSKA TEHNIKA SLOVENIJE Kmetijsko tehniška komisija s sodelovanjem GOSPODARSKE ZBORNICE SRS in KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE Obvestilo Vodstvo GLASBENE SOLE RIBNICA obvešča, da bo naknadno vpisovanje in sprejemni izpiti 2. in 3. septembra 1963 v pisarni ravnateljstva osnovne šole. K vpisu vabimo predvsem interesente za pihala in trobila. KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE sprejme v uk 2 VAJENCA ZA AVTOMEHANIKA Prijave s priloženim spričevalom o uspešno končani osemletki pošljite na upravo KGP Kočevje najpozneje do 31. 8. 1963- Seznam izžrebanih srečk 35229’ sčečolova, ki ga je priredila sindikalna podružnica Kovinskega podjetja Ribnica dne 18. 8. 1963, katerih lastniki še niso dvignili dobitkov: 30025, 10102, 30205, 30215, 30283, 30301, 30337, 30361, 30381, 30385, 30402, 30411, 30466, 30496, 30457, 30620, 30640, 30697, 30731, 30842, 30844, 30861, 30921, 30942, 30941, 31033, 31099, 31124, 31125, 31161, 31226, 31343, 31405, 31407, 31427, 31464, 31488, 31514, 31592, 31705, 31724, 31769, 31780, 31817, 31893, 31902, 31983, 32014, 32028, 32111, 32125, 32198, 32205, 32214, 32236, 32247, 32259, 32322, 32333, 32342, 32347, 32358, 32445, 32479, 32521, 32546, 32577, 32589, 32612, 32673, 32683, 32696, 32724, 32730, 32736, 32762, 32771, 32829, 32878, 32887, 32937, 32956, 33055, 33061, 33067, 33087, 33126, 33166, 33171, 33268, 33310, 33311, 33318, 33383, 33396, 33465, 33474, :«602, 33568, 33574, 33616, 33691, 33794, 33807, 33823, 33835, 33866, 33867, 33908, 33913, 33924, 33947, 33961, 33965, 33970, 33973, 33197, 34039, 34061, 34079, 34095, 34096, 34226, 34231, 34236, 34256, 34201, 34420, 34425, 34430, 34493, 34494, 34500, 34551, 34601, 34623, 34637, 34639, 34681, 34735, 34744, 34833, 35029, 35053, 35090, 35099, 35133, 35166, 35208. 7f 35242, 35250, 35253, 35272, ■> -35,362, 35363, 35378, 35421. 35436, 35465, 35468, 35580, 35642, 35687, 35715, 31751, 35766, 35774, 35788, 3585b, 36013, 36045, 36073, 36088, 36321, 36351, 36355, 36395, 36509, 36534, 36559, 36587, 35295, 36674. V Ncprevzeti dobitki zap j ‘K>3* korist prireditelja po 1S' L Sindikalna podruz" „,„^3 Kovinskega podjetja v 35434, 35609. 35753- 359'*' 36102. 36412- v ponedeljek, i». " r priš'0 zgodnjih jutranjih urahi/0vinske' na veseličnem prostoru K .etepa’ ga podjetja Ribnica do F Franc 'katerega povzročitelj J® Koiklič, zidar iz Ljubija” • isi)tia lič je bil poškodovan m • pomoči v zdravstvene jjilo Ribnica. Vendar mu to .»kih 6”' dovolj. Odšel je po 1 . p.‘j Rib0*' stilnah in se v gostilni ^ndTeje”‘ čanu ponovno stepel z Vidmarjem. Ob tem pretepu bi. 'izgrea omenili, da do podobm" karane bi prišlo, če ne bi aiicoh”in točile vinjenim gostom pijače.