Učiteljski Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
--Of>iti-«0---
Štev. 37.	V Ljubljani, 14. kimavca 1906.	XLVI. leto.
„Učiteljski Tovariš" izhaja vsak pet ek. Ako je na ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Oglasi in poslanice stanejo za stran 30 K, pol strani 16 K, '/s strani 10 K, */« strani 8 K, '/a strani 4 K; manjši inserati po 30 h petit-vrsta. Večkratno objavljanje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.
Vsebina: Kršenje zakonov v Istri. — Naš denarni zavod. — Novi šolski zakon na Angleškem. — Na delo! — Pouk o zdravju. — Pisarna.
— Risanje v ljudski šoli po sedanjih zahtevah. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Razgled po šolskem svetu. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
Kršenje zakonov v Istri.
V 32. številki letošnjega letnika smo povedali, kako krši okrajni šolski svet v Kopru zakonita določila glede volitev učiteljskih zastopnikov in glede sklicevanja okrajnih učiteljskih skupščin. Povedali smo, daje okrajni šolski svet v Kopru sklical okrajno učiteljsko skupščino na 29. dan septembra t. 1. v Milje in pristavili, da se iz dnevnega reda pozna, da je ta skupščina le izsiljena, a da bo bolj jasno javnosti, kako malo se drži okrajni šolski svet zakonitih določil, naj povemo še sledeče:
§ 4. ministrske naredbe z dne 8. maja 1872. določuje, da so dolžni udeležiti se okrajne učiteljske skupščine vsi ravnatelji, nadučitelji, učitelji, učiteljice, vsi oni podučitelji in podučiteljice javnih ljudskih ali meščanskih šol. ki so preskrbljeni z izpriče-valom učiteljske sposobnosti, definitivni kateheti, ravnatelji, glavni učitelji in vadniški učitelji učiteljišč, nahajajočih se v okraju. Vsi ti imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Dalje se morajo udeležiti okrajne učiteljske skupščine vsi podučitelji in podučiteljice, ki so preskrbljeni le z izpričevalom učiteljske zrelosti, a imajo le posvetovalni glas. Nedefinitivnim katehetom, pomočnim učiteljem in učiteljicam ljudskih šol in učiteljišč, učiteljicam ženskih ročnih del, učiteljem in učiteljicam privatnih šol je prosto, udeležiti se okrajne učiteljske skupščine s posvetovalnim glasom.
Mislimo in smo prepričanja, da je dolžan okrajni šolski svet vsem tem naznaniti dnevni red skupščine, a vendar vemo, da je v koprskem okraju službojočih nekaj delinitivnih učiteljev, t. j. učiteljev, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico, a vendar niso do danes še dobili od okrajnega šolskega sveta dnevnega reda. Vpoštevajrno še § 6. iste ministrske naredbe, ki določuje, da se mora dnevni red naznaniti vsem članom okrajne skupščine vsaj 4 tedne pred shodom, pa vidimo zopet nezakonitost, ki se sme goditi v koprskem okraju.
Kdo je temu kriv? — Marsikdo bi rekel, da predsednik okrajnega šolskega sveta. Ne bomo trdili, da ne zadene tudi njega nekoliko krivde, ker preveč zaupa okrajnima šolskima nadzornikoma in se jima pusti voditi kakor hočeta, a glavna krivda zadene slovanskega okrajnega šolskega nadzornika, ki vodi referat
s slovanskim uČiteljstvom. V tem mnenju nas podpira posebno to, ker niso dobili dnevnega reda ravno oni učitelji, ki se upajo pokazati nadzorniku, kje se krši zakon.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
= registrovana zadruga z omejenim jamstvom. =
Promet do konca vel. srpana 1906 K 189.496-30.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Novi šolski zakon na Angleškem.
Dnevniki so prinesli dne 31. julija t. 1. poročilo iz Londona, da je državna zbornica sprejela dne 30. julija novi šolski zakon v tretjem branju s 369 glasovi proti 177 glasovom.
Taki veseli dogodki ,se čimdalje bolj pojavljajo. Zakaj tudi nemški državni zbor je sprejel pred kratkim predlog katoliškega centra, glaseč se: „Es werde gesetzlich angeordnet, daß kein Kind zur Teilnahme an einem Religionsunterricht oder Gottesdienst angehalten werden kann, welches der religiösen Ueber-zeugung der Erziehungsberechtigten nicht entspricht". Nad vse zanimiv je bil pač govor, s katerim je utemeljeval glavni govornik centra, poslanec pl. Hertling, ta predlog Jedro njegovega
govora je pač to-le: „---Wir stellen uns jetzt,
was das Zusammenleben der Bürger im Staat betrifft, auf den Boden der religiösen Freiheit, und wir verlangen für einen jeden, daß er sein religiöses Bekenntnis in der Weise betätigen kann, wie es seiner Ueberzengung entspricht. Wir verlangen das nicht für uns, sondern sprechen dies ganz allgemein aus".
Obče znano je tudi, da imamo sličen zakon že tudi v Avstriji, in sieer je ta zakon temeljni zakon avstrijskega zakono-dajstva, namreč člen 14. A ta člen je pravipravcati trn v peti našim ultramontancem, in ti izkušajo vsakega onega, ki se hoče poslužiti tega člena, ugonobiti moralično ali pa tudi fizično. Gorje, trikrat gorje onemu, ki se ga hoče faktično poslužiti. Tolerantnosti avstrijski ultramontanci ne poznajo, temveč njim je pač vrhovno povelje: Vdaj se — ali te mi končamo! — Pekel in nebo kličejo takrat ti prijatelji „svobode" na pomoč, ako se hoče kdo poslužiti te zajamčene svoje pravice. Opozarjamo tu le na krik, ki ga je provzročil sklep mestnega šolskega sveta ljubljanskega zaradi tedenskih šolarskih maš. — Kakor hitro se pa čuti ultramontanstvo v manjšini, zahteva zase najvišji višek tolerantnosti, kakor priča ravnokar objavljeni zagovor pl. Hertlinga.--
Oglejmo si nekoliko novi šolski zakon na Angleškem. Šolski zakon iz 1. 1902. je izkušal takozvani šolski dualizem nekako zediniti. Ta dualizem je obstojal v tem, da sta se na Angleškem nahajali dve vrsti ljudskih šol, namreč takozvane občinske in verske šole. In zakon iz 1. 1902. določa, da dobe verske šole podporo od posameznih občin, oziroma države, a zato se morajo podvreči državnemu nadzorstvu. Ta zakon je naletel na velik odpor med prebivalstvom, zakaj razne sekte so se odločno uprle plačevati davke v namen, da se s tem denarjem podpira njim neljube verske šole. Odločno so se temu uprli v prvi vrsti takozvani „nonkonformisti". Mnogi niso hoteli plačevati predpisanih davkov, pustili so se rajši rubiti in zapreti. — Ta upor je kaj dobro došel liberalni stranki pri državnozborskih volitvah. Le-ta stranka je prišla jako ojačena v parlament. — In celo sam na-učni minister Birrell je sin nonkonformistovskega pastorja.
Novi zakon je nekako popolnilo šolskega zakona iz 1. 1902. Takratni zakon, ki je razveljavil šolski zakon iz 1. 1870., je namreč vse ljudsko šolstvo podredil le deloma javni, t. j. državni, oziroma mestni in deželni kontroli, se je s sedanjim, t. j. ravnokar sprejetim šolskim zakonom, imenovanim Birrellovim Billom, izpopolnil. Sedanji zakon podreja vse verske šole pod državno kontrolo, t. j. izroča jih državi.
Vsa šolska poslopja, ki jih posedujejo posamezne verske občine, pripadejo v last državi pod sledečimi pogoji. (Država jih ali odkupi ali najame; katera občina se temu protivi, se jo prisili.) Pet dni v tednu poučuje v teh šolah država od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne svetue predmete, poleg tega se razlaga tudi sv. pismo s potrebnimi molitvami in pojo se razne cerkvene pesmi. A zadnji predmeti so neobligatni. Le šesti in sedmi dan v tednu, kakor tudi po sklepu vsakdanjega pouka smejo pričeti s svojim poukom dotične verske sekte, a ta pouk zopet ni obligaten. — Obligatorični pouk ima torej pravico izvrševati edino-le država, in državnim učite 1 jem se ni treba izkazati, kateri verski sekti pripadajo, lahko so brezverci v pravem pomenu besede. Bavnotako se tudi otrok ne more siliti h kakim verskim vajam.
Le nekaj izjem ima novi šolski zakon. Obligaten pouk v verstvu je le v onih krajih, kjer to zahtevajo štiri petine prebivalstva. Ravnotako določa novi zakon posebno učno upravo za grofij o Wales.
Zakon stopi takoj v veljavo, kakor hitro ga sprejme še gosposka zbornica ali zbornica peerov. Sicer mislijo nekateri politiki, da peerska zbornica zavrne ta zakon, a ker bi ta odklonitev bila posledica razpustitve te zbornice, se bodo gospodje pač dobro premislili, preden store tak korak.
Na delo!
(S Štajerskega.)
Pred dvema letoma smo si ustanovili novo, prepotrebno organizacijo: „Zvezo slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic". Ustvarili smo ji vzorna pravila, in tovariš Strmšek nam je očrtal v obširnem govoru: „Kaj hočemo?" krasen smoter, ki ga naj doseže ta naša organizacija. Navdušeni smo se takrat razšli v nadi, da bo novo društvo res zaneslo stanovsko zavest tudi v najoddaljenejšo hribovsko šolo. — „Zvezo" pa imamo samo na papirju. Ker so nekateri mislili, da bo „Zveza" začela krepko napredovati, ko se razide stari „Lehrerbund" in se ustanovi novi, ki mu je „Zveza" bistven del, smo mirno čakali, a zaman. O Veliki noči je izvolil „Lehrer-Verband" svoje odbornike za novi „Lehrerbund" in zahteval, naj tudi „Zveza* to stori, a ta se ni ganila. Pred meseci je bilo čitati v „Pädagogische Zeitschrift" tožbo, da „Zveza" še vedno ni naznanila svojih odbornikov.
Sedaj zahteva „Lehrerbund" članarino od svojih članov, a „Zveza" je ne more plačati, ker ničesar ne dobi, in njeno vodstvo je pozvalo po časopisih posamezna društva naj pošljejo zahtevano članarino direktno „Lehrerbundu". A to ne gre. Posamezna okrajna društva niso kot taka člani „Lehrerbu nda", torej nimajo z njim nobene direktne zveze, ona so le član „Zveze", ta pa del „Lehrerbunda", torej mora „Zveza" tu posredovati. Ona mora članarino pobrati in jo oddati „Lehrerbundu". Naravno je torej, če se društva temu pozivu ne odzovejo iu ne plačajo zahtevane članarine.
Kaj pa bo posledica temu? V prvi vrsti bo zrastel greben tistim nemškim tovarišem, ki so nas že od nekdaj čez ramo gledali in nas cenili kot „minderwertig" ter se branili tesnejše zveze z nami. Njihovi pristaši se bodo množili in se nas sramovali. Nastane lahko celo nova kriza v „Lehrerbundu". Ali naj mirno prenašamo zaničevanje nemških tovarišev? Skličite potrebne shode in zborovanja! Ugled vsega slovenskega učiteljstva ne sme trpeti!
Koliko škode je pa med nami samimi, da tako krasna organizacija ne deluje? Voda, ki stoji, zasmrdi, in učitelj, ki nima prilike obiskati naših zborovanj, je za našo organizacijo izgubljen.
Kličemo torej ob dvanajsti uri: Voditelji naši, zdramite se, ukrenite takoj, kar treba, da nemudoma poravnamo, kar seje zakesnilo! Mnogi.
Pouk o zdravju.
Nikomur se bolj nego učiteljstvu ne ponuja prilika, da pouči ljudstvo o zdravju. Posebno je treba govoriti med ljudstvom o dednosti tuberkuloze, te grozne morilke človeštva. Zato hočemo tudi mi danes nekoliko povedati o tem velevažnem vprašanju, ki ga priporočamo učiteljstvu v uvaževanje.
Na kongresu proti tuberkulozi v Parizu so govorili, da tuberkuloza sama obsebi ni dedna, pač pa, da se je otrok šele po rojstvu tekom časa naleze od staršev. Treba je otroka jetičnih staršev le pravočasno oddati v oskrbo zdravim kmetom, in zlo je odstranjeno.
Otrok podeduje od bolnih staršev kvečjemu razpoloženost do bolezni, t j. njegov organizem je manj sposoben braniti se tuberkulozi. Otrok pride zdrav na svet. Lep dokaz temu je letno poročilo deške sirotiščnice v St. Martinu na Francoskem. Omenjena sirotiščnica oskrbuje posestvo 54 hektarov in sprejema
dečke-sirote od 6. do 10. leta, kjer ostanejo do 18. leta. Tekom 33 let so sprejeli v zavod 127 dečkov, vse od staršev iz nižjih slojev. Od 91 družin, izmed katerih so vsprejeli teh 127 dečkov, je bilo 79, torej 86'8%, okuženih po tuberkulozi. 22 očetov in mater'je umrlo pred sprejemom dečka v zavod, 31 krat oče, 26 krat mati po sprejemu. V zavodu so se strogo držali pravila, da so imeli gojenci dovolj prostornih stanovanj in čistega zraku ter da so dobivali zadostno tečne in zdrave hrane. Privsemtem niso presegali troški dnevno za vsakega gojenca 1-25 frankov. Druga, ničmanj važna odredba tega zavoda je bila, da se je vso otroke tuberkuloznih staršev posvetilo kmetiškemu stanu. Ko se je gojence s 13im letom odpustilo iz zavodove šole, so se morali izučiti po svojih zmožnostih za vrtnarje, vinogradnike, poljedelce i. t. d. Racijonelnost takega postopanja dokazuje to, da je zavodov lazaret že več let zaporedoma prazen. Tekom 33 let je umrlo v zavodu komaj 5 otrok, med temi 3 na tuberkulozi, pri katerih je bilo pa dokazano, da so bili okuženi že pred sprejemom. Gojence so opazovali tudi pozneje, po izstopu iz zavoda. Dva sta umrla jetična. Ako teh 5 odštejemo od skupnega števila, vidimo, da pri 95 % otrok bolnih staršev ni imela tuberkuloza nikakega škodljivega vpliva, dočim je od 20 otrok omenjenih staršev izven zavoda umrlo 10 na tuberkulozi. Jasno je torej, kolikega pomena bi bili podobni zavodi, v katerih bi se rešilo toliko posameznih ljudi, ki bi bili drugače prepuščeni gotovi zgodnji smrti. Na drugo stran bi se pa tudi pešajočemu kmetijstvu pridobilo novih moči, ki bi že iz lastne koristi, sebi v prid, posvetili svoje zmožnosti kmetijstvu.
Na zgoraj imenovanem kongresu so tudi razpravljali, bi li bilo mogoče tuberkuloznim ljudem zabraniti zakon. Nemožnost uresničenja te zahteve uvideva vsak. Previdnost v tem oziru je treba prepustiti posameznikom, kar pa zopet obtežuje dejstvo, da so ravno tuberkulozni ljudje najbolj nagnjeni k spolni ljubezni. Pač težavno je, ako ljudi ne svarijo tisoči in tisoči slučajev, v katerih je ravno zakon povod nalezenja tuberkuloze. Domači zdravniki in drugi za to postavljeni faktorji, n. pr. uči-teljstvo, morajo skrbeti, da se otroci bolnih staršev oddajo v oskrbo zdravim ljudem, ker so ravno otroci najbolj občutljivi in najbolj v nevarnosti, da se nalezejo tuberkuloze. Le na ta način se je mogoče uspešno braniti te morilke in se je sčasoma tudi ubraniti.
Pisarna.
XXXVIII.
Vprašanje: Službujem v okraju od 1. kimavca 1899. 1. prosinca 1901 je bila sprejeta v ta okraj po službenih letih sicer starejša učiteljica A. Tovarišica A je bila pred menoj pomaknjena v II. plačilno vrsto.
1.	Kako pride koleginja A pred menoj v II. plačilno vrsto ?
Dalje:
Tovarišica A je pozneje zamenjala službo s tovarišico B iz druge dežele. Sedaj je tudi tovarišica B ušteta pred menoj v II. plačno vrsto.
2.	Katera ima prvenstvo; ali jaz starejša v okraju ali tovarišica B, starejša po službenih letih izven okraja?	0.
Odgovor: Ker vlada reciprociteta (vzajemnost) med vsemi deželami, ker ste tovarišici A in B v deželah, kjer sta prej službovali, plačali vse, kar se je od njiju terjalo (t. j. imenovansko takso, donesek v pokojninski zaklad) in ker sta gctovo nepretrgano službovali; zato ni vzroka, da bi se jima ne štela vsa leta, ki sta jih službovali v obeh deželah in katera pridejo v poštev,
ko se ima premakniti učiteljska oseba iz nižjega plačilnega razreda v višjo plačilno vrsto. Ker ste pa zaradi teh okoliščin Vi prikrajšani, Vam svetujemo, da vložite prošnjo za pomaknjenje v višji plačilni razred, v kateri razložite vse te okolščine in r kateri navedite še druge razloge, ki bi za Vas govorili.
Risanje v ljudski šoli po sedanjih zahtevah.
Spisal Pr. Suher.
(Konec.)
Opombe k učnemu načrtu.
Ta učni načrt je zasnovan na podlagi zasebnih nazorov in torej nima trohice oficijalnega znaka. Do oficijalnih učnih načrtov še ne pride kmalu. Treba je še več izkušenj. C. kr. naučno ministrstvo sedaj niti risarskih učnih knjig ne aprobira; če so za kaj, jih samo priporoča.
Učni načrt je namenjen za vsa šol. leta osemrazrednic. Razmere morajo biti ugodne, vsaj nenormalne. Snov je navedena v najširjem okviru. Dokler gre za poizkuse sploh, ne more biti drugače; izločevali se bodo morda deli snovi šele, kadar se je že z njimi poizkušalo. Da je pa učni načrt v tej obliki izvedljiv, temu je dokaz 1. lastna izkušnja, 2. izkušnja znanih učnih oseb, 3. uspehi v risanju na raznih šolah, 4. podatki v raznih meto-diških knjigah za risanje. Pogoji pa, ki so v ta namen potrebni, se lahko posnamejo iz celega spisa in zgoraj navedenih stavkov.
Tudi v drugih strokah se podajajo učni načrti z maksimalno snovjo za normalne razmere. Nenormalnim razmeram se morajo prilagoditi — izvajati se morajo individualno. Opravičeno je to tembolj v risanju, ki mora po svojih novodobnih zahtevah i n-dividualnost v najširjem pomenu besede bolj upoštevati kakor vsak drugi predmet ljudske šole.
Iz vsega bi bilo torej posneti, da ne sodi načrt v javnost, vkljub temu naj bo objavljen ker je to mnogo učiteljev zahtevalo.
Naše stališče je, da si mora vsak učitelj, poznajoč metodo in tehniko risanja, sam zasnovati svoj podrobni učni načrt.
Končno naj bode navedeno še nekoliko risarskih del, ki so izšla v najnovejšem času. Bodi pa kar povedano: Kdor risati ne zna, po knjigah se ne bo naučil; in kdor nima samostojnega pogleda, se tudi metode ne bo iz knjig naučil. Mislečemu učitelju ne bo ne eno delo ugajalo popolnoma; a zopet je gotovo, da se bo iz vsakega dela vsaj nekoliko naučil, marsikatero pa mu bo mnogo pomagalo.
Najboljše do sedaj izdano risarsko metodiško delo je brez dvombe Prang, najnovejša izdaja. Obširna ocena se nahaja v letopisu Šolske Matice. Cena je 11 Mk., a člani avstrijskega društva ris. učiteljev dobe knjigo za 8 Mk. Cita se jako prijetno, da marsikateri migljaj; a baš ta knjiga nam je priča, da še lepe besede ne zadostujejo v dosego dobrega uspeha pri risanju.
Lukas Ulimann „Elementares Zeichnen nach modernen Grundsätzen" v 3 delih. Müller—Fröbelhaus—Draždane, I. del 3 K, II. del 4 K (?), III. del 4 50 K. Drugi in tretji del se odlikujeta po lepih risbah. Delo priporoča c. kr. ministrstvo.
Grube—Stadler sta izdala v Lincu v zalogi gorenje-avstrijskega učit. društva risarsko (ali prav slikarsko) delo na podlagi prostih vaj s čopičem. To je najradikalnejše moderno delo, kar jih je do zdaj izšlo. Ne govori o drugi tehniki nego o slikanju, kar je pač nekoliko pretirano. Zgledne slike so lepe. Cena 18 K. Kdor se za proste vaje s čopičem zanima, temu bo gotovo to delo najbolj ugajalo.
Pred kratkim je izšlo delo: Kerres, Der moderne Zeichenunterricht in der Praxis der Volksschule. 4-80 K.
Zanimivo je, ker kaže na risbah slabih, srednje dobrih in prav dobrih učencev uspehe metode. Pisatelj deluje proti premnogemu govorjenju pri risanju, razlaga malo in hoče, da se več riše, čemer se more le pritrditi. Ne ugaja nam, da so risbe male in da očrtava z ogljem prej, ko slika.
0. u. A. Schneider, Der Zeichenunterricht in seiner Neugestaltung, Schwann, Düsseldorf, 3'20 Mk., je prav dobro delo, ki ima jako porabne učne poizkuse.
K. Huberich, Elementarer Lehrgang für den modernen Zeichen-Unterricht, Effenberger, Stuttgart, 2'50 Mk., bi bilo eno najboljših del; a po Huberichu je prvo leto, ko začno učenci risati, šele 3. šol. leto, kar seveda ni prav. Delo je že par let v javnosti.
P. Wagner, Praxis der neuen Zeichenmethode für die Volksschule, Blankenstein, Waldenburg, Schlesien. I del 1. šol. leto, 1-20 Mk., II. del 3, 4. in 5. šol. leto, 2 Mk.(?), je moderno delo, osnovano na realni podlagi in daje dobre migljaje.
Verein Würtenb. Zeichenlehrer, Beitrag zur Zeichen-Unterrichtsreform (3 Ausgaben). Izšla je šele 1. izdaja, cena 1 Mk. Jako poučno delo, prav vredno, da ga v poštev jemljemo.
Schminke & Comp., Der Zeichenunterricht nach dem neuesten Lehrplane für die Volksschulen. Den Herren u. Damen des Lehramtes gewidmet von Schminke & Comp., Düsseldorf. Spisal in risbe je sestavil Jost, ris. profesor v Düsseldorfu. Kdor kupuje Schminkove barve, se lahko oglasi in dobi knjižico brezplačno. Zato bodi navedena, pa tudi, ker se s pridom čita in prinaša snov za vsa šol. leta.
Skoraj bi smeli reči, da se vrednost teh knjig strinja s ceno. Kdor hoče katero delo res kupiti, naj si naroči vsaj dve različni knjigi na ogled, vzame pa potem tisto, ki mu bolj ugaja. Pri Bambergu bo gotovo še katero teh del na ogled. Naroči pa se nanje v vsaki knjigarni.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kamniški okraj zboruje dne 20. septembra v Domžalah. Začetek o '/,11. dopoldne. Poročata tovariša Cenčič in Letnar o novem šolskem in učnem redu. Za kosilo se naj vsak udeleženec zglasi pri tovarišu cadučitelju Engelmanu vsaj do 19. t. m.
Z ozirom na dnevni red in na štiridesetletnico tovariša Engelmana, je dolžnost vsakega tovariša in vsake tovarišice, da se udeleži društvenega zborovanja. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!"
Shod učiteljev ljubljanske okolice 11. t. m. pri D. M. v Polju je bil, če se vpošteva skrajno neugodno vreme, jako dobro obiskan; še celo iz Bakitne in Horjula sta prišla tovariša Cepon in Pokoren. Poročal je tovariš nadučitelj Ž i r o v n i k iz Št. Vida o „Naši organizaciji" in o „Naši politiki". Poročili so navzoči s pohvalo sprejeli. Pri priliki jih priobčimo v „Učit. Tovarišu". Shod je bil jako živahen in res kolegijalen. Skupni obed je bil pri g. županu nasproti šoli. Tu se je izrekla marsiktera primerna beseda o učiteljskem življenju in delu. Popoldne so si nekateri udeleležniki shoda ogledali papirnico v Vevčah, kjer so jih gg. uradniki prav prijazno sprejeli in jim razkazovali ob posameznih strojih izdelovanje papirja.
Književnost in umetnost.
Zvonček prijavlja v 9. številki to-le izbrano vsebino : 1. Solnce na potovanju. E. Gangl. Pesem. — 2. Na planjavi. Borisov. Pesem. — 3. Babičina poslednja ljubezen. Ivan Stukelj. Povest. — 4. Uresničene sanje. E. Gangl. Povest s podobo — 5. To je sadje! Podoba. — 6. Prvi korak. E. Gangl. Pesem s podobo. — 7. Turki na Podreči. Andrej Bapè. Povest. — 8. Tat. Podoba. — 9. Izgubljeni sin. Juraj Pangrac. Povest. — 10. Pouk in zabava. — Zastavica v podobah. Pr. Boječ. — Tat, — Pogoj za dobro spanje. — Najbolj zdrava dežela — Koliko časa traja prebava. — Iz izkušnje. — Največja kuhinja na svetu. — Koliko je vreden človek. — O zgodovini mlinov. — Plohe. — Cena raznim kovinam. — Bešit.->v.
Eine neue Hybride Centaurea Haynaldii Borb. X. pinmosa Lam.-Centaurea Yossii Justin. Von Oberlehrer B. Justin (Vreme). — Bazpravica je nov dokaz temeljitega strokovnega znanja odličnega botanika tovariša Justina. Imenovanje te nove rastline je posvečeno spominu prvega Justinovega bota-niškega učitelja, prof. Viljema Vossa, ki ima za kranjsko floro mnogo zaslug.
Obrtno računstvo. Sestavil H. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. Cena vezani knjigi 1 K 20 h Kot učna knjiga za delovodijske šole, za obrtne strokovne šole, za obrtne nadaljevalne šole in za stavbne in umetne obrtnike pripuščena z odlokom visokega c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 25. aprila 1.1906, štev. 12.548. Na Dunaju. Založili Karel Graeser in drugovi. 1906. O tej knjigi priobčimo oceno pozneje. — Do-tiskana je tudi istega pisatelja knjiga „Bačunske naloge za obrtne šole". Bavnokar se tiska tudi Podkrajškovo „Obrtno zakono-znanstvo", v zalogi šolskih knjig pa izide njegovo „Obrtno knjigovodstvo", ki ga tudi že stavijo.
Fizika u osnovnoj škoii. Metodički priredio Adam Pejic, školski upravitelj u Sarajevu. (Vlastita naklada). Cijena 1 K 60 h. Sarajevo. Islamska dionička štamparija. 1906. Str. 162.
Naznanilo. V „Učiteljski tiskarni" se zdaj tiska knjižica „Domovinska dežela Štajerska". Knjižica je namenjena učencem spodnještajerskih ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domo-vinoslovja. Po svoji večletni praksi sem zbral zemljepisno snov o Štajerski in jo v 1. delu knjižice razvrstil na 18 krajevnih slik. V II. delu je nekoliko statističnih podatkov o prebivalcih, pridelkih, občilih, šolstvu, deželni upravi i. dr. III. del obsega 10 pravljic (posnetih največ po „Popotniku"), ki naj spremljajo in oživljajo zemljepisje, ter 5 zgodovinskih pripovedk o celjskih grofih, turških navalih, kmetiških uporih, Krucih na Štajerskem in nadvojvodi Ivanu. Upam, da s tem skromnim delcem ustreženi c. tovarišem in tovarišicam, ki imajo poučevati domovi-noslovje, še bolj pa učencem, katerim bo s porabo knjižice ponavljanje obravnavane zemljepisno-zgodovinske snovi gotovo jako olajšano Ker bo knjižici tudi cena prav nizka (trdo vezana po mogočnosti ne bo stala nad 40 vin.), priporočam to delce cenj. tovarišem in tovarišicam v nakup in razširjanje med učečo se mladino. V Sevnici, 11. septembra 1906.
Josip Mešiček, nadučitelj.
Vestnik.
f Ivan Lepnšid, hrvaški učitelj in pisatelj, je umrl dne 24. avgusta 1.1. v Apatovcu. S pokojnikom je legel v grolj) krasen mož, ki je poklonil hrvaškemu narodu več lepih del, pa bi jih še več, da je pokojnik živel v ugodnejših razmerah. V mlajših letih je mnogo pisal v hrvaške leposlovne liste, in njegove spise, zlasti povesti iz bosanskega življenja, so jako radi čitali. Pokojnik je bil rojen 1. 1855. ter je, dovršivši pripravnico, služboval v Virju, Apatovcu in Glogovnici. Potem je odšel v Bosno, kjer je učiteljeval v Brčki, Travniku in Sarajevem. V Bosni je prebil 10 let in se je potem vrnil v Apatovec, kjer ga je zalotila smrt. Slava vrlemu učitelju, ki ga so dičile vrline plemenite in poštene duše!
Naročnikom šolskih tiskovin v „Učiteljski tiskarni". Kolikor je prišlo doslej od šolskih vodstev, oziroma od ^rajnih
šolskih svetov na našo tiskarno naročil za šolske tiskovine, so vsa že rešena. Upamo, da so naročniki zadovoljni tako z izvršitvijo kakor s papirjem. Vendar pa je mogoče, da je tuintam kak nedostatek. Dela je bilo ogromno, ker ni tiskarna še pred enim mesecem vedela, ali ostanejo stare šolske tiskovine, ali bodo že s tem šolskim letom uvedene nove. Ves tiskarniški aparat je delal dan in noč, da je bilo mogoče ustreči vsem naročilom. Ako ni torej kdo s čim popolnoma zadovoljen, naj oprosti, ker je bilo v danih razmerah absolutno nemogoče storiti več, nego je tiskarna storila. Ako ni komu kaj všeč, naj to sporoči tiskarni, ki bo hvaležna za opozoritev in se bo nanjo ozirala, da bo mogla vbodoče ustrezati željam in naročilom v popolno zadovoljnost. To bo odslej lažje tudi zategadelj, ker bo mogoče zalogo polagoma izpolnjevati in množiti, da bo lahko ustrezati naročnikom v vsakem oziru in v vsakem primeru. Vtem navalu naročil se je naša tiskarna izkazala, da vzmore vsako, še tako ogromno delo. To nas navdaja z naj-veselejšimi nadami, in prepričani smo, da je naši tiskarni zagotovljena najlepša bodočnost. Letos je bilo mogoče založiti tiskovine samo za Kranjsko. Dasi jih niso naročile vse šole, jih je naročila v naši tiskarni vsaj lepa večina. Upamo, da se prepričajo tudi nezaupneži, da ni več mogoče „Učiteljske tiskarne" pognati v zrak! Tekom tega šolskega leta se bomo založili tudi s šolskimi tiskovinami za Štajersko in Primorsko, ker nas tovariši od tamkaj k temu nagovarjajo. Zavedno učiteljstvo prosimo, naj nas podpira in naj se ravna po geslu „Svoji k svojim!"
Pristopajte k „Učiteljskemu tiskovnemu društvu"!
Plačevanje deležev je tako ugodno, da ga lahko vsakdo zmaga. Posebno učiteljska društva bi se morala mnogo-številnejše oglašati k pristopu. Največ pogrešamo pristopnih izjav s Štajerskega in Primorskega. Od nas samih je odvisno, da se „Učiteljska tiskarna", ki je last „Učiteljskega tiskovnega društva", v najkrajšem času razvije do znamenitega zavoda! Opozarjamo na tozadevni inserat.
Osebne vesti na Kranjskem. Absolvirana učiteljska kandidatinja Pavla Šušteršičeva v Ljubljani pride kot su-plentka v Toplice - Zagorje, absolvirana otroška vrtnarica Marija Poglajenova v Beli cerkvi pa kot suplentka k Sv. Križu pri Moravčah. Nadučitelj Ludovik Fettich-Frankheim v Mokronogu je dobil zaradi bolezni dopust do novega leta. Nadomeščal ga bo učitelj Jožef Trat ar. Za suplentko na isti šoli je imenovana Ana Bakovčeva iz Ljubljane. Začasni vadniški učitelj na ljubljanskem učiteljišču, Josip Kostanjevec, je imenovan stalnim na svojem mestu. Dosedanji suplent na tem zavodu, učitelj V. Jaklič pa je postal začasni vadniški učitelj. Definitivna učiteljica Marija Novakova v Polhovem gradcu je prevzela začasno vodstvo ondotne šole, kjer je nastavljen kot provizorični učitelj absolvirani učiteljski kandidat Ernst B a-dovič. Učiteljica Albina Kocjančičeva v Bušeči vasi pri Kostanjevici je dobila zaradi bolezni dvamesečni dopust. Za njeno suplentinjo je imenovana učiteljica ročnih del Angela Mandelj iz Šmartnega pri Litiji. Ker je učiteljica Evgenija T e k a v č i-č e v a na svoje mesto v Mokronogu resignirala, je imenovana na njeno mesto začasno učiteljica Frančiška O e r o v. Provizo-rična učiteljica Adela Golobova v Planini je imenovana za provizorično učiteljico v Begunjah pri Cerknici.
Novi šolski in učni red z dne 29. septembra 1905, štev. 13.200, drž. zak. štev. 159, stopi v veljavo dne 15. septembra t. 1. na tistih šolah, ki začno ta dan pouk. Na drugih šolah pa dobi veljavo dne 1. novembra 1906.
V poboj je šla učiteljica na c. kr. vadnici v Gorici Em. Holzinger pl. Weidich.
Slovesno odkritje spomenika Jurija Vege se vrši v nedeljo, dne 16. t. m., v Moravčah.
Krška meščanska šola pričenja dne 17. septembra devetindvajseto šolsko leto. V dolgi dobi svojega obstauka si je pridobil ta zavod navzlic nemškemu učnemu jeziku splošnih sim-pafiij, saj delujejo na njem zavedni slovenski učitelji, in učenci se korenito privadijo nemščini, ne da bi ob tem izgubili svojo narodnost. Šola ima četrti, nadaljevalni razred in nadomešča i rej spodnjo realko V jezikovnem pogledu je izborno preskrbljena; poleg nemščine in slovenščine se poučuje v tretjem in četrtem razredu tudi francoščina. Pri računstvu se seznanijo
učenci z enostavnim in dvojnim knjigovodstvom ter z meničnim pravom. Prestop v umetnoobrtne šole podpira moderno risanje in modeliranje, poleg tega pa še pouk v fotografiji. Velike važnosti je tudi stenografija, kateri se učenci lahko temeljito privadijo. Šola ima velike zbirke učil in lahko vsestransko ustreza modernim pedagoškim zahtevam. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, lahko prestopajo na učiteljišča, na višje razrede realke, na štirirazredne državne obrtne šole, na tehnološki muzej, na gra-fiški zavod na Dunaju (fotografija itd.), na umetnoobrtno šolo avstr. muzeja umetnosti in industrije, na umetnoobrtno šolo v Pragi, na trirazredne in štirirazredne trgovske akademije in na razne trirazredne kmetijske šole (Mödling, Klosterneuburg, Neutitschein, Oberhermsdorf). Absolventi četrtega razreda imajo pristop v kadetne šole, kadar te ne zahtevajo popolne srednje šole, dalje lahko prakticirajo na poštnih, brzojavnih, telefonskih in železniških uradih. — Pogoji za sprejem so: V prvi razred se sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šelskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katerekoli javne ljudske šole ali zasebne šole s pravico javnosti. Učenci, ki se ne morejo izkazati s takim šolskim naznanilom, ki so pa dopolnili 11. leto starosti ali ga dopolnejo najkasneje v šestih mesecih po koncu prejšnjega šolskega leta, morajo za sprejem v prvi razred na tej šoli opraviti sprejemno preizkušnjo. Za sprejem v kak višji razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobrazbe. To je dokazati z izpričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s pravico javnosti ali s sprejemno preiskušnjo, opravljeno na tej šoli. V enoletni učni tečaj se sprejemajo učenci, ki so odrasli šolski obveznosti, ki se izkažejo z odpustnico meščanske šole in dokažejo v jezikovnem pouku toliko predizobrazbo, kolikor se zahteva za slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli v Krškem.
Tiskovino za izkaz šologodnih gluhonemih otrok založi „Učiteljska tiskarna" in jo razpošlje svojim naročnikom s šolskimi naznanili.
Duhovnik nam piše: „Navzoč sem bil na III. katoliškem shodu v „Alojzijevišču" in poslušal Šušteršičev „slavnostni" govor. Ljudje, ki so naročili Šušteršičev slavnostni govor, morajo imeti popolnoma pokvarjen okus. Šušteršič ne govori namreč nikoli „slavnostno", vsi njegovi govori so sirovi, in če bi po njih merili inteligenco poslušalcev, bi bila ta mera zanj9 jako slaba. To mora biti znano tudi aranžerjem katoliškega shoda. Zato so si lahko mislili, da bo Šušteršičev govor za tako prireditev kom-promitujoč in nečasten. In sedaj gredo in še tiskajo ta „slavnostni" govor v „Slovencu" in „Domoljubu", da si še oni pokvarijo okus, ki niso bili na shodu! To je slaba, kriva vzgoja našega ljudstva, in kar nas je treznih duhovnikov, se ne strinjamo z njo, ampak jo odločno obsojamo! če mogoče, je nas nepolitikujoče duhovnike še bolj neprijetno zadel tisti pridigujoči ton Šušteršičevega govora. Ne vem, kako vest mora imeti človek, ki tako po nepotrebnem spravlja v svoj polemiški govor Boga in devico Marijo. In kako je moglo biti pri srcu škofom, ki so morali poslušati tak govor, ki je bil vse prej nego odkritosrčen. Naši cerkveni knezi bi pač ne smeli dovolili, da se Najsvetejše naše vere s tako drznostjo vlači v valove politiških strasti! Mirnim duhovnikom je težko ob teh žalostnih dejstvih 1 Vse se sme, da se le ustreže politiški in osebni strasti — lajikov! Odkritosrčno izjavljam, da se dviga med nami odločen odpor proti takemu početju. Ko bi ne bilo med nami takega terorizma, bi ta odpor kmalu z vso silo bruhnil na dan. Mi duhovniki se znamo že braniti sami, nam ni treba takih mož, kakršen je Šušteršič in njegovi prijatelji okrog „Slovenca", ki veri in nam več škodujejo nego koristijo. Treba bo vsekako kaj storiti, da zamorimo gade na svojih prsih! Sicer je tudi „Slovenec" in „Domol|ub" čul dovolj lekcije, a najbrž brez uspeha, ker jih vodijo ljudje, ki jim je samo do osebnih koristi Kaj bi bil dr. Šušteršič. da ni voditelj takozvane klerikalne stranke? Kak ubog advokat, a danes vodi ljubljansko škofijo, in njegovi nesrečni politiki moramo služiti kakor hlapci, sicer nas začno preganjati. A to mora biti drugače! Kakor je le ena Besnica, tako mora zmagati pravica in poraziti iskoriščevalce, licemerce in — teroriste. Kadar se to zgodi, se začne boljša doba našemu narodu!" — Tako govori duhovnik. Tem besedam nimamo dostaviti ničesar. Bado-vedni smo samo, ako jih ponatisneta „Slovenec" in „Domoljub".
To bi bilo koristno, da bi čuli v klerikalnem taboru tudi drugi zvon!
Državni zbor je sklican na 20. t. m. Eadovedni smo, kdaj vstane v državnem zboru poslanec, ki se bo lotil ureditve gmotnih in pravnih razmer avstrijskega učiteljstva.
Odlikovana učitelja čebelarja. Na čebelarski razstavi v Ljubnem sta bila odlikovana še dva učitelja-čebelai ja, in sicer : g. Jurančič, čebelar in potovalni učitelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah in g. Kurbus, nadučitelj na Slivnici. G. Jurančič je dobil za paviljon državno ogrsko kolajno, za stiskalnico voska 20 K, za umetno satovje srebrno kolajuo. — G. Kurbus je dobil za med in vosek veliko srebrno kolajno, za liker iz medu 10 K. čestitamo !
Proti novi nunski šoli v Pulju. V Pulju otvorijo nune dominikanke 15. t. m. nemško šolo. Društvo laških visokošolcev je izdalo oklic na meščanstvo, naj nikar ne pošilja svojih hčera v nemško šolo k tem nunam.
Shod slovanskih novinarjev je bil 8. t. m. v Ogrskem Gradišču na Moravskem. Prokop Grégr od „Narodnih Listov" je predlagal, naj se osnuje slovanska tiskovna pisarna. Sklenilo se je naložiti predsedništvu, da stori potrebne korake, da se to izvede. Dr. Vergun je predlagal, naj se naučno ministrstvo zaprosi, da ustanovi na prihodnji slovanski univerzi, ki bo kje osnovana, ali pa če mogoče v Pragi posebno stolico za novinarstvo. Dr. Baxa je poročal o novem tiskovnem zakonu in predlagal resolucijo, naj državni zbor še v jesenskem zasedanju reši ta zakonski načrt.
Naučni minister dr. Marchet je brzojavno pozdravil zadnji občni zbor „Siidmarke", kjer obžaluje, da se ga ni mogel osebno udeležiti in kjer mu želi najboljšega uspeha. To diuštvo je imelo v preteklem poslovnem letu 28.000 članov in 43.310 K 29 h dohodkov (za 20.927 K 30 h več nego leto prej).
Jugoslovanski dijaški kongres se vrši prihodnjo pomlad v Zagrebu.
Prostovoljni risarski tečaj. Na c. kr. učiteljišči v Ljubljani se je vršil po ministrski naredbi prostovoljni tečaj za risanje za učitelje meščanskih in ljudskih šol po novi svobodnejši metodi. Vodil in jako dobro predaval je gosp c. kr. profesor na učiteljišču Pr. Suher. Tečaj je bil vrlo poučen in zanimiv. Vsa čast in hvala gosp. profesorju. Obiskovali so tečaj ti-le gosp. učitelji in gospdč. učiteljice: nadučitelji Ant. L i kožar, Ant. Levstik, Prane Jordan, mestni učitelj Ivan Leveč, učitelji Iv. Petrič, Pr. Čuk, Ant. Drašček, Maks Baje, Albin Stritar, Bud. Poljane in Vinko Zaletel, mestna učiteljica Mar. Meh le ter učiteljice gospa Mar. Levstik, gdč. Jerica Z e m 1 j a n , Ana Petrovčič, Ang. Trošt, Mara Bitenc, Mar. Štraus in šolski sestri Marija Alfonza F r a n k o in Marija Benedikta Z e g a. — Tečaj je nadzoroval gosp. šolski svetnik Lukas, c kr. strokovni nadzornik za risanje. Izrazil se je jako laskavo o načinu in uspehu tečaja. Rekel je, da ga jako veseli, da bo mogel tako ugodno poročati na ministrstvo ter je obenem izrazil željo, da bi vsi še drugo leto obiskovali nadaljevalni tečaj, ki se bo skoraj gotovo vršil na njegovo priporočilo. Ako bo drugo leto tudi začetni tečaj, vsakomur, kdor ima priliko, jako svetujemo, da se ga udeleži Izobrazba in delo bodi naš smoter, akoravno nas nekateri imenujejo lenuhe.
Hrvaška in Slavonija sta ob zadnjem ljudskem štetju imeli 2,416.304 duše. Po iz ves tj u hrvaškega statističnega urada za mesec maj 1906. je pa bilo 2,537.349 duš, to je za 121.045 več nego leta 1900. Zagreb je imel koncem maja t 1. 69.045 prebivalcev.
Knjižnico za slepce, ki šteje že nad 8.000 zvezkov, imajo v Londonu. Vsebina teh knjig je raznovrstna ter dobi vsak svojemu okusu primerno berilo: pripovedke, pesmi, zgodovinske, prirodoslovne in druge znanstvene spise in muzikalije. Na razpolaganje so tudi razni časopisi za slepce.
zapustil v ta namen 200.000 K. Sezidali bodo 2 kuhinji, vsako s 6 ogujišči, dve veliki obednici za otroke, a poleg tega še ljudsko kuhinjo z obednico za 140 oseb.
—	Učiteljska stanovanja na Bavarskem morajo biti urejena po zakonitem predpisu z dne 25 marca 1906. Stanovanje šolskega voditelja v kraju, kjer je manj nego 2500 prebivalcev, mora imeti štiri sobe, ki se dado kuriti, celotna površina pa mora znašati 75 do 85 m2. V kuhinji, ki irnaj 12 do 16 m2, bodi kamin za odvajanje pare. Soba za sluškinjo mora imeti 8 do 10 m2, predsoba pa 5 do 7 m*. Končno mora imeti stanovanje jedilno shrambo, klet, stranišče, drvarnico in pralnico v površini 20 do 25 m2.
—	„Savez hrvatskih učiteljskih društava" ima dne 22. t. m. v Zagrebu svojo XXI. glavno skupščino. Prejšnji dan je izredna skupščina, na katere dnevnem redu je tudi vprašanje o ureditvi učiteljskih plač.
—	Na Nemškem dobč novo ministrstvo, in sicer razdele naučno ministrstvo v naučno ministrstvo in v ministrstvo za znanost in umetnost. Zadnji resort dobi baje prof. H a r n a c k.
—	Madjarski jezik v praških občinskih šolah. Kakor poročajo iz Prage, sprejmo s prihodnjim šolskim letom v naučui načrt praških občinskih šol madjarski jezik.
—	Nov poklic za ženstvo. „Gostilničarska zadruga na Dunaju" otvori s privoljenjem c. kr. ministrstva za uk in bogo-častje na svoji strokovni šoli poseben kurz za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske šole. Ta kurz traja od dne 17. septembra 1906 do 15. januarja 1907 in se konča z izpiti pred posebno, od ministrstva imenovano komisijo, ki ima pravico izdajati državna izpričevala. Absolventinje, ki napravijo izpit z odličnim ali pohvalnim uspehom, bodo smele v svojem materinskem jeziku imeti in voditi kurze za učiteljice na kuharskih in gospodinjskih šolah. Za one gojenke, ki jih sprejme izpra-ševalna komisija in ki so ubožne, podeljuje c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje ustanove 2-30 K za pokritje stroškov pouka od strani posebnih strokovnih učiteljev. Vsi drugi stroški za ves kurz bodo poleg učnine znašali 1100 K, pri čemer se opozarja, da se v dotičnem razglasu od strani merodajnih činiteljev že pozivlje deželne odbore, občine itd , da naj kandidatinjam s po-deljitvijo ustanov od 550 do 1100 K omogoče obiskovanje tega kurza. Podrobni pogoji za sprejem, učni načrt, kakor sploh vsa druga potrebna pojasnila se pozvedo vsak čas pri odboru „Gospodinjske šole" v Ljubljani ali pa če se obrne vsaka, ki se zanima za ta kurz, naravnost na imenovano zadrugo na Dunaju. Želeti bi bilo, da bi se ena ali druga slovenskih deklet ali žena, poslužila te ugodne, prilike, da si pridobi od države pripoznano usposobljenost za vodstvo kuharskih in gospodinjskih šol. Na ta način se najuspešnejše zapre na tem polju tujcu pot k nam, ako nam bodo tudi v ti stroki kakor v drugih strokah na razpolago primerno usposobljeni domači ljudje, katerih nam ravno na gospodarskem polju — žal — tako manjka. Ne glede na ta narodni in narodno-gospodarski moment se pa tem potom nudi slovenskemu ženstvn tudi prilika, ustanoviti si udobno samostojno eksistenco.
—	Za enajst Čehov — desetrazredna šola! Kakor se pri nas na Slovenskem oškoduje celokupen narod za več tisoč duš pri krivičnem ljudskem štetju v prilog Nemcem in Lahom, tako se kažejo tudi drugod v naši Avstriji kruta protislovja, ki se porajajo zaradi napačne metode pri ljudskem štetju, če bi se upošteval materini jezik, a ne občevalni, bi nikdar ne bil mogoč gorostoten slučaj, kakor o njem poroča praška „Politika". V občini Reichwa!dau pri Oderburgu so našteli pri ljudskem štetju 1880. leta 29 Čehov, 2426 Poljakov, 33 Nemcev; 1890. leta 6 Čehov, 3018 Poljakov, 4 Nemce; 1900. leta 11 Čehov, 4458 Poljakov, 23 Nemcev. Za deco teh 11 Cehov vzdržuje šolska družba „Ustredni Matice" privatno šolo z 9 razredi; zaradi nezadostnih prostorov se bo otvoril začetkom prih šolskega leta deseti razred; obenem se bo ustanovil češki otroški šolski vrtec.
Razgled po šolskem svetu.
— Največjo šolsko kuhinjo bodo ustanovili v Kungs-holnu na Švedskem iz legata pokojnega konzula Smitta, ki je
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2091.	Kranjsko.
V krškem okraju se razpisuje s tem nadučiteljska služba na dvo-razredni ljudski šoli v Velikem trnu v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 4. oktobra 190 6.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
0. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 4. septembra 1906.
St. 1995
V okraju ljubljanske okolice je stalno oddati naslednja učna mesta s postavnimi prejemki:
1 Nadueiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Polhovem gradcu
2.	Učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno goro.
3.	Mesto učitelja voditelja na enorazredni ljudski šoli v Iški vasi.
4.	Mesto učitelja voditelja na enorazredni ljudski šoli na Grosupljem. Pravilno opremljene prošnje je poslati službenim potom tukajšnjemu
uradu do 4. oktobra 190 6.
Prosilci, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, se imajo izkazati z izpričevalom državnega zdravnika, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 31. avgusta 1906.
Učiteljsko tiskovno društvo že posluje. Zato vljudno vabimo slovensko učiteljstvo in vsa učiteljska društva, da naj se blagovolijo prav marljivo v mnogobrojnem številu zglašati za deleže. Deleži so po 100 K in se plačujejo takoj ali pa v 10 nepretrganih mesečnih obrokih po 10 K.
Učiteljsko tiskovno društvo je pristopilo k „Zadružni Zvezi" v Celju in njeni organi bodo pregledovali in revidirali delo našega društva.
Denar je pošiljati samo na naslov „Učiteljsko tiskovno društvo" v Ljubljani.
Za upravni svet:
Karel Wider,
predsednikov namestnik.
Ii. Jelene,
predsednik.
ESSH3SHSS
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je oglasiti pri načelniku (zdaj nadučitelj Franc Ks. Trošt na Igu pod Ljubljano).
V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso nad 45 let stari.
Pristopnina se ravna po starostnih letih, in sicer od 20 do 25 let 2 K 50 v, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj in 1 K vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 K.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po dve kroni, kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika
{>lačajo drugi društveniki po dve kroni za nadaljni slučaj smrti. Konec eta 1905 je bilo pri društvu 200 članov.
Naročajte samo pri tvrdkah, ki o javljajo oglase v našem listu! Pri naročilih se sklicujte na ogla; našega lista! .
z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Spodnje Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva
za šolsko leto 1906/7.
XIII. letnik.
Sestavil L. Jelene.
CENA: Za 75 učencev K 1-40, za 100učencev K 1-50, za 125 učencev K r6o, za 150 učencev K170.
Ročni zapisnik založi »Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«.
Naroča se obenem s šolskimi tiskovinami v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani ali pa pri vodstvu Zaveze.
Učiteljska tiskarna"
priporoča raznovrstne
--vizitke--
in
„Zvonček", „Zvonček", „Zvonček", „Zvonček", „Zvonček", „Zvonček",
III.	letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
IV.	letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
V.	letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 60 h, elegantno vezau 6 K 40 h.
VI.	letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 8 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
I.	letnik, je pošel. Dobite samo še posame številke za skupno ceno 3 K.
II.	letnik, je pošel. Dobite samo še posame številke za skupno ceno 3 K.
Upravništvo „Zvončki
v Ljubljani, Rimska cesta '


Upravništvo „Zvončka
proda več lepih
«t
klišejev
po nizki ceni.
Upravništvo „ZVONČKA"
Ljubljana, Rimska cesta št. 7.
iT
fértil Mm /BW Art, Jfegv-rnz
Ne zabite
„Učiteljskega konvikta!"
„Učiteljska tiskarna"
priporoča
uradne kuverte.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/s7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena
vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog1 po 4-32°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo.
Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B	„ 18
G	„ 24
D	38
E	„ 46
F	„ 60
G	„ 70
H	„ 85
17
23 37 45 59 69 84
50
50
75 50
18.
24. 38. 46. 60. 70. 85.
56
81 70 42 26
0
6)
p
fS
¡/I
p potrebščine ^
Šolske
3—1


<3M
zvezke, papir, torbice, svinčnike, peresa, črtala itd. itd.
na debelo in na drobno
se dobi ceno in dobro pri
Iv. Bonaču
v Ljubljani,
Šelenburgove ulice, nasproti c. kr. glavni pošti
i
Si,


vr
<5"
L
IMHM ^a^ mmmmm
Tiff
G>
Meščanska šola
v Krškem.
Na deški mesé, šoli v Krškem in z njo združenem enoletnem tečaju se začne šolsko leto
dne 17. septembra.
Učenci se sprejemajo
dne 15. in 16. septem.
Sprejemni pogoji so dobiti pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo mešč. šole v Krškem,
dne 5. septembra 1906.

G)
Jt,
90)

II Začetkom šolskega leta II
priporoča
si. krajnim šolskim svetom in šolskim
vodstvom
vse šolske potrebščine, zvezke
in
le za
ljudske
Jernej Bahovec
v Ljubljani, poleg Prešernovega spom.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokal, kamor zahaja učiteljstvo!
O
/L
Veronika Kenda
LJUBLJANA, Dunajska cesta 20.
= Glavna	=
zaloga Jos. Petričevih zvezkov.
Priporoča svojo veliko zalogo papirja, pisalnih, risalnih in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Zaloga Jos. Petričevih zvezkov na drobno in debelo.
Najnižje cene. — Postrežba točna.	4


= ________ __


«
340
UČITELJSKI TOVABIŠ.
Last učiteljskega tiskovnega društva
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča slavnim krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima naša tiskarna po prejšnji
ceni v zalogi.
Naša tiskarna sprejema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
S kakšnimi težavami sem se moral boriti.
Spisal Ivan Lapajne.
(Dalje.)
Težko je bilo dobiti dovolj učencev za meščansko šolo v Krškem, težko pa tudi učiteljev. Za nemške učitelje, ki jih je bilo obilo izprašanih za meščanske ueilniee po svetu, nas ni bilo strah. Prvotno niso okrajni šolski nadzorniki, ki v dobi od 1. 1880.—1890. niso bili Nemci ali nemškutarji, hrepeneli po nemškem osebju, in nastavljeni so bili kot definitivni učitelji ali kot suplentje Slovenci Bezlaj, Seidl, Romih Od leta 1890. dalje so se sploh branili, dati šoli 4. učno osebo, ki jo je zahteval zakon; od 1. 1895. so pa oürali, da bi dobili slovenskega učitelja. Jaz in okrajni šolski svet sva odločno bila za slovenskega učitelja, nadzornik pa za nemškega. Prvi smo rekli: Ker so otroci in njih starši Slovenci, ker mora učitelj to in ono otrokom tudi slovensko tolmačiti, zato mora biti učitelj vešč slovenščini Nemški nadzornik (n pr. Proft) je pa slovesno trdil: „An einer Schule mit deutscher Unterrichtssprache kann auch ein deutscher Lehrer ohne Kenntnis der slowenischen Sprache mit Erfolg unterrichten".
V tem prepiru nismo mogli od leta 1890.—1897. dobiti četrte učne osebe, čeravno so se oglasili trije slovenski učitelji, dva s Štajerskega, tretji s Primorskega. Vsi so si nemškim glavarjem dozdevali prehudi Slovenci; zato ni bil noben imenovan, in šola je morala od 1. 1882. pa do 1897. biti brez 4. učitelja, ki je sicer po zakonu predpisan.
Šele 1 1897. so nam dali neizprašanega učitelja za meščanske šole, niti ne z izpitom za ljudske šole, ampak učiteljskega kandidata, o katerem so mislili, da ta, četudi ni Nemec, vsaj politično ne bo nevaren, ker je še mlad. K sreči je pa bil ta učiteljski kandidat, bivši učenec meščanske šole, izvrsten učitelj.
Kadar je bilo še od 1. 1897. dalje kakšno mesto razpisano, vselej so se trudili nemški nadzorniki, da bi privabili nemških kompetentov; zato so izpraznjena mesta razpisovali po mnogih nemških listih in znanja slovenščine niso zahtevali.
Zoper tako postopanje so se člani okrajnega šolskega sveta vedno pritoževali ; predsedniku pa je bilo tako pritoževanje vselej zoprno in nadležno in je hotel zlasti nasproti učiteljskima zastopnikoma prav barbarično postopati ter ju poditi od seje, kadar je bila njuna nenavzočnost v zakonu utemeljena ali ne. Nemški nadzorniki so ostali od leta 1895. do 1. 1905. kon-sekventni v iskanju neslovenskih učiteljev; še v tun poslednjem letu, ko so bili moje mesto vprvič razpisali, niso zahtevali od bodočega ravnatelja, da bi
moral biti zmožen slovenščine. Seveda so znali vrli narodnjaki, ki so udeleženi v šolskih zastopih, to preprečiti.
V teku 28 let, kolikor časa sem v Krškem služboval, sem branil tudi slovenščino v šoli, kolikor je bilo po zakonu mogoče. V letih 1883—1890. se je n. pr. pri okrajnem šolskem svetu, ko je bil okrajni glavar Weiglein, pravičen mož, in okrajni šolski nadzornik Gabršek, Slovenec, veliko slovensko uradovalo. Šolska vodstva in tudi ravnateljstvo meščanske šole so dobivala od te korporacije slovenske dopise. Zato je tudi ravnateljstvo z veseljem delalo slovenske vloge. Okolo 1. 1895. pa smo dobili nemškega glavarja Schön-bergerja in meščanska šola nemškutarskega nadzornika Knapitscha. Prišel je meni poziv od okrajnega šolskega sveta še iz Gabrškovega peresa; ta je bil slovenski. Moj slovenski odgovor nanj pa je že prišel Knapitschu v roke. Ta je z njim takoj tekel k predsedniku baronu Heinu, pri katerem me je zatožil, rekši: „Šola je nemška, a ta grdi Lapajne piše tu slovenski!4 Nasledek je bil, da je Schönberger ukazal: „Die Dienstsprache der Bürgerschule, des Lehrkörpers und der Direktion ist und bleibt die deutsche Sprache". Od takrat naprej se piše nemško.
Ker je pa bilo zoper moje prepričanje, da bi se slovenščina povsod v šoli zatrla, zato sem v šoli vedno slovensko molil; to pa tudi zato, ker niti jaz, niti otroci nismo znali nemškega očenaša. Moji tovariši so pa glede molitve različno postopali.
Katehetje so tudi v 1. razredu (v 2. in 3. razredu ne) slovensko učili, ker ni šlo z nemščino; zato sem tudi sam delil otrokom slovenske katekizme. To je bilo seveda zoper tisto naredbo, po kateri je učni jezik za vse predmete, torej tudi za slovenščino nemški. (Pa ni bil nikoli za slovenščino, ki sem jo kot predmet na lastno odgovornost uvedel po 2 uri na teden.)
Zoper člen 19. osnovnih zakonov in zoper zdrava človeška in pedagoška načela pa to ni bilo; zato mene zaraditega ni nikoli vest pekla, pa tudi nemških nadzornikov ne, ker niso za to znali. Šele nemškutarski Belar je to izvohal in se pred 3 leti zoper to pritoževal pri neki seji okrajnega šolskega sveta, pri kateri mu pa ni razen mene nihče ugovarjal, še celo dekan Schweiger — ne — Vsi nemški nadzorniki (Knapitsch, Benda, Proft, Btflar) so se pa vedno jezili, ker je bilo petje na naši nemški šoli slovensko Tega nisem bil jaz kriv, t. j. ukazal nisem, prepovedal pa tudi ne. Učitelji petja so sami tako postopali — z ozirom na učni načrt, po katerem se je moralo gojiti narodno in cerkveno petje. Narodna in cerkvena pesem pa je pri nas slovenska; zato je bilo tudi šolsko petje slovensko.
(Dalje.)