Dopisi. Rnše pri Mariboru. (Veteranska s 1 a v n o s t.) Slovenski javnosti smo še ostali dolžni poročati o lepo vspeli slavnosti, katero so priredili dne 25. avgusta ruški veteranci, ki si nameravajo v bližnji bodočnosti ustanoviti lastno veteransko druStvo. Predpoldan so se udeležili naši dosluženi vojaki, a Se vedno močni slovenski korenjaki, skupnega sv. opravila v župnijski eerkvi. Kot stotnik je bil vrli narodnjak, veleposestnik g. Alojzij G1 a s e r, kot poveljnik pa gosp. M u 1 e. Godba veterancev iz Maribora jih je spremljala. V cerkvi je imel č. gosp. Bračič slavnosti primeren nagovor. Spominjal se je prisege, ki jo stori vsaki vojak. Zvestobo priseže cesarju in domovini. Rojaki naše slovenske domovine so bili vedno vdani avstrijskemu cesarju. Na neštevilnih bojnih poljih je tekla kri slovenskih junakov za Avstrijo in niene cesarje. Po sv. opravilu so skupno korakali h g. Muleju na obed. Pri obedu je krasno napitnico izgovoril svojim tovariSem g. Glaser. Slavil ie zvestobo slovenskih veterancev do cesarja in Avstriie. Končal je z besedami cesarske pesmi: Bog ohrani . . . Godba je zaigrala cesarsko pesem, veteranci so vstali, navdušenie je prikipelo do vrhunca. Bil je veličasten prizor. Napilo se je tudi Se gospodu Glaserju in Muleju, ki sta uprav prava moža za to, da se ustanovi v RuSah veteransko društvo, ki bo s svoiim nastopom navdalo vsakega s spoStovanjem. Potem se je začela prosta zabava, na katero so prihiteli mili gostje iz vseh bližnjih krajev. Bilo je tudi lepo Stevilo mariborskih Slovencev navzočih. Vrt gosp. Muleja, kjer }e bila prosta zabava, je bil lepo okraSen. Pred vrtom je ponosno vihrala slovenska zastava. Zabava je bila izvanredno živa. S srečolovom smo bili vsi zadovoljni, vsaki je vjel vsaj majhno srečieo. Ruški veteranci so se lahko uverili ta dan, da so ob njihovi strani srca vseh Slovencev iz dravske doline. Sv. Urban pr*i Ptnju. (N a s i m 1 ad e n i č i.) Sam sem se že prepričal, da se precej budijo in odlikujejo v navduševanju za narod naSi mladi bojevniki — slovenski urbanski mladeniči. Zivijo! Pa žalibog, vendar še manjka vseobčnega navduševanja; precej mladeničev kaže, da imajo res srce za domovino in voljo, svoje stanje poboljsati, vendar jim manjka spodbuje in poguma. Mnogo tega zakrivi preredko čitanje dobrih časopisov. Taki mladeniči si teh ali ne morejo ali pa iz malomarnosti nočejo naročiti. Dandanes pa, dragi urbanski mladeniči, ne morete brez čitanja dobrih knjig in časopisov izvrstno gospodariti in pošteno živeti. Razmere so danes drugačne kakor so bile pred 50 leti. Nekaj mladeničev kaže, kakor sem se že sam prepričal, veliko zanimanja za čitanje. Toda ker dobrih, poStenih in krščanskih časopisov nima, seže hlastno po drugih časopisih, ki blatijo in zmerjajo slovenskega kmeta, državne in deželne poslance ter dobre in poštene duhovnike. Kdo še ni slišal, da imenuje »giftna krota« tistega kmeta, ki je hodil k shodu v Maribor »bolanega«. Da bi se to odstranilo, najprvo vas, predragi urbanski mladeniči, pozivljam, da delujete povsodi in tudi očitno, da se bodo razširjevali dobri časniki pri nas, kakor so: >Slovenski Gospodar«, »NaS domc, katere sem vam že zadnjič nasvetoval. S tem se bo gojila udanost in ljubezen do domovine ter pogum, da vse moči zastavljate proti usiljevanju nesramnih in nemčurskih časopisov v rešitev našega milega naroda slovenskega. Premisli naj vsak urbanski mladenič, koliko so že odstopili naši stariSi in njihovi pradedje in kako zdaj oni vzdihuiejo, »oj, pred 50. leti je bilo vse boljše.« VpraSam vas: ali naj tudi mi našim potomcem tožimo enkrat v takšnem smislu ? Nikakor ne! Cas je 8e, da stopimo vsi kot junaki pod eno zastavo in da se držimo vsi enega gesla in to je »složnost«, zakaj v složnosti je moč in tudi gotova zmaga. Bodite torej složni in zjedinjeni. Kot tretje vodilo vam bodi sledeče: Združujte se zavedni urbanski mladeniči v večja društva, kakor v bralno društvo in ob enem tudi v pevsko, z namenom, buditi med svojimi narodni čut ter delovati na prospevanje versko-nravnega življenja, kar ie neobhodno potrebno pri nas, ki smo najbližji sosedi »giltne krote«. — Širile »Naš dom« z vsemi močmi. Vsak naročnik >Slovenskega Gospodarja« in >Našega doma« naj pridobi vsaj enega naročnika, da bomo tako vsi Urbaničani čitali le poštene, resnične in v krSčanskem duhu pisane časopise. Ti časopisi so nam v korist, ne samo za dušni ampak tudi za gmotni napredek. Če se boste ravnali po teh vodilih, potem bomo prav lahko za nekaj časa zadnjo »giftno kroto« štrbunknili v Rogoznico in v Pesnico, kakor se je »Štajerc« v zadnji številki izrazil. Zatorej vas, predragi urbanski mladeniči, pozivljam, da se organizujete! V složnosti bo moč, pred katero bo trepetal tudi sovražnik naSega rodu. Pokažite, da ste vrli sinovi slovenske matere, da greste naprej, naprej za vero, dom, cesarja! Bog z vami in sreča junaška! Urbanski rojak. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pol. narod gosp. druStvo slavilo je 25. avg. in 1. sept. 301etnico obstanka Program bil je tako obsežen, da se je dvakrat vršil. Prvokrat bila je veselica s petjem in tamburanjem. Petje so prečastno oskrbeli velec. gg. domači in sosedni učitelji ter njih blage gospice z učit. pripravniki, a tamburaške mile giasove so nam privoščili vrli dijaki. Vsem prisrčna hvala! V nedeljo 1. septembra je bilo javno zborovanje, na katerem je bilo nepričakovano obilno možev in iantov od vseh krajev: od Sv. Mariete, Sv. Urbana, Sv. Bolfanka, Sv. Andraža itd. G. predsednik Petek pozdravi zbrane, ter da besedo podpredsedniku g. ž. S., kateri omeni zgodovino društva, kako je delovalo 30 let na politično-narodnem in gospodarskem polju. Obširno sta poročala blag. gg. dr. Ploj, državni poslanec in dr. Jurtela deželni poslanec. Dvorni svetovalec dr. Ploj razumliivo razklada delovanje drž. zbora, zlasti kako se res povsod naš poslanec za kmečki stan poteguje. Ljudstvo je z veseljem to odobravalo. Isto tako je temeljito razlagal naš dr. Jurtela prežalostne razmere naših poslancev v Gradcu — ovrgel je ugovore «Štajerca» in njegovih pristašev. Potrdili smo spet ravnanje vseh naSih poslancev, kar pričajo naslednji sklepi: I. Pol. nar. gosp. druStvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. izreka drž. poslancu g. dr. Ploju zaupanje, ker se poteguje za nas po starem geslu: vse za vero, dom, cesarja v drž. zboru v blagor katoliškega slov. kmeta; in želja je, da se vsi slov. drž. poslanci v eden klub zjedinijo na korist katoliškega slovenskega ljudstva. II. Izreka se popolno zaupanje dež. poslancu g. dr. Jurteli in vsem slov. deželnim poslancem, ter odobrava izstop iz dež. zbora vsled znanih uzrokov. III. Dalje protestirajo zoper tiste sklepe deželnega zbora, s katerimi se na deželne stroške pospeSuje samo nemštvo in ponem- čevanje Slovencev, protestirajo zoper prenaredbo volilnega reda za okrajne zastope na ta način, da se vsa moč izroči meSčanom in tržanom. IV. Zbrani zborovalci zahtevajo ločitev slovenskega Štajerja v upravnih in šolskih zadevah ter želijo, da se jim nstanovi potrebno število meščanskih, kmetijskih in drugih strokovnih šol. V. Zahteva se od vlade, da vsaj ona podpira slovenske kmetovalce, njihove zadruge in osobito, da daje za Slovence posebno podporo, za prenaredbo goric ter da skrbi, da se bode ustanovil za Spod. Štajer poseben oddelek kmetijske družbe: c. kr. kulturni svet. VI. Narodna jednakopravnost, naj se djanski izvrSi s tem, da se nastavljajo na Spodnjem Štajerskem le uradniki zmožni slovenskega jezika, da se lzdajajo dopisi in reSitve od političnih^ sodnijskih in davčnih uradov slovenskim strankam v slovenskem jeziku, da se napravijo na vseh javnih poslopjih vsaj dvojezični napisi, da se končno napravijo dvojezični napisi na postajah ter se izklicujejo imena postaj tudi v slovenskem jeziku. VII. Zbrani zborovalci zahtevajo naj se ustanovi za Spodnjo Štajersko poljedelska šola s slov. učnim jezikom, in naj se napravijo Stipendiie za revne, pa pridne in nadarjene kmečke sinove, da bode tudi tem mogoče obiskovati tako šolo. Predsednik se je vsem govornikom in vsem zborovalcem prisrčno zahvalil, kateri so nas počastili, ter s «Živijo»-klici na presv. cesarja Franc Jožeia in Njegovega naslednika sklenol zborovanje. Na svidenje! lz Haloz. (Delavske plače.) V predzadnji St «Slov. Gospodarja* sem razložil cenjenim bralcem haloSke razmere tičoče se delavskih plač. Ker je pa ptujski nemčurček «Štaierc» zacvilil kakor pes, kadar mu stopi na rep, zatorej hočem danes dokazati, kako nesramno se zna «Štajerc» potuhniti, kako hinavsko zagovarjati mestjane, ubogo ljudstvo pa za norce imeti. V dopisu «Slov. Gospodarja* sem omenil resnico, kateri ne bode mogel nobeden ugovarjati, ki ljubi pravico. Le «Štajerc», zagovornik mestjanov, si pa upa reči, da istega ni pisal Haložan, temveč en gospod okoli «Slov. Gospodarja*. Ali misliš, ti ptujski klopotec, da ga ni v Halozah človeka, ki bi znal resnično opisati naše težave? Nadalje, ali sem jaz omenil kako plača dežela? Kaj plača dežela, tega pride malo skupaj, in če piača 1 gld., no saj je to naš krvavo zasluženi denar, ki smo ga skupaj žnosili in še ga bomo morali, ako nas slabe letine ne preženejo s posestev. Drugič je laž, da plača štajerska Sparkasa 60—70 kr., resnica je, hvala Bogu, da res plača bolje nego mestjani, botri «Štajerčevi», in ta plača je za navadno delo 60—70 vinarjev, ne pa krajcarjev. «Štajercu» ni zameriti, da se je zopet zmotil, ker je hudo razburjen. 0 mestjanih pa nič prav ne pove, ker si ne upa. Pravi samo, da za 20 kr. na dan ne bi dobili mestjani ljudi za delo. Si zvit, tebi bi bilo bolje, ako bi te namesto «Štajerc» imenovali «Lisjak». Pa vsejedno, to kar imaS ti v svojih možganih, imamo mi v malem prstu. Ti si hotel s lem reči: kedaj je sila za delo, kakor n. pr. spomladi, tačas ne gre seveda z 20 kr., tačas je že treba do 25 in 30 kr., pa za navadno delo je po starem po 20 kr. in kvečjem 25 kr. brez hrane. Pa ako bi tudi bilo 30 kr, |e to brez hrane premalo. Torej ptujski , ti si Se zmerom domišljujeS, da bi se mi morali vklanjati mestjanom ter za 20 kr. celi dan težko delati. Ne, tudi nam se začnejo oči odpirati, in ne bo Slo več tako naprej. Sklicali bomo v kratkem shod in bomo tudi to vpraSanje spravili na dnevni red. Nazadnje pa Se naj bode omenjena ena laž; on pravi, da bi mestjani bili veseli, če ne bi imeli goric. Zakaj pa jih Se zmerom kupujete, kdo vas pa sili??? H a 1 o ž a n. Iz Vidma, (Nagrobni spomenik pokojnemu župniku gosp. Dragotinu Ripšl.) Dne 8. novembra 1887 je umrl na Vidmu ob Savi tukajSnji župnik, slovenski pesnik in pisatelj Dragotin Ferdinand RipSl. Na njegovem grobu je stal lesen križec. Na jednem ročaju križa so se pred nekim časom še brale besede zapisane z svinčnikom, katere so pa zdaj že sprane «Župnik Ripšl». Na vabilo zdajSnjega župnika na Vidmu so zbrali duhovniki iz Videmske dekanije in nekateri drugi prijatelji in znanci blagega pokojnika blizu 60 kron, da se je postavil na Ripšlnov grob kamenit spominek z sledečim napisom: «V molitev se priporoča Dragotin Ripšl, «župmk na Vidmu in slovenski pesnik, rojen «v št. Jurju pri Celju, umrl 8. novembra «1887 v starosti 67 let. Postavili prijatelji «in znanci.» Spomenik je napravil Janez Štajner, kamnosek na Pijavškem poleg Krškega. Pokojni Ripšl je zložil več pesmi, izmed katerih ste dve ponatisnjeni v »Slovenski Pesmarici* II. zvezek 1. 1900 in sicer «Kda| moramo piti ?» in pa napitnico: «Kaj v nogradu tamkaj se bliska?» Spisal je tudi pred kakšnimi 30 leti poduk o sadjereji, s katero se je tudi v Loki, kakor na Vidmu vspešno pečal. Ker je Dragotin Ripšl umrl brez lastnega premoženja, se mu iz njegove zapuščine tudi ni mogel preskrbeti spominek. Zato bodi izrečena izkrena zahvala vsem, ki so z svojimi doneski pripomogli, da se je za slovenski narod tako navdušenemu iu zaslužnemu možu mogel postaviti nagrobni kamen.