PRIMORSKI dnevnik <• »M Izhajati v Trltu '3. maja 194B, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen ciklostil. Od B. do 17. ••ptembra 1944 ee Je tlaka! v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18. septembra 1W4 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. "taja 1946 pa v osvoboje-2*** Tr»tu, kjer je Izšla za-** Itevllka. Bil je edini "•kan' partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 500 lir - Leto XL št. 101 (11.824) Trst, sobota, 28. aprila 1984 V Pekingu ameriški predsednik naletel na hujše ovire Reaganovi pogovori s kitajskimi voditelji pokazali na razhajanja v zunanji politiki Kitajci se nočejo vezati na Reaganov protisovjetizem PEKING — Kljub »obojestranskemu spoštovanju v obojestransko ko-rjm*' Je ameriški predsednik Ronald f^Rgan na včerajšnjih pogovorih s ^tajskimi voditelji spoznal, da si im rn|0rc ebetati lahkih zmag in da t a, s°g°vomike, ki si upajo odkri-“Mitizirati ameriško politiko. Največja razhajanja so seveda ob tajvanskem vprašanju. Tako premier hao Ziyang kot sekretar KP Kitaj-Re Hu Yaobang sta poudarjala, da ? vprašanje pogojuje vse ameriško -'tajske odnose. Reagan je seveda skusa l obiti to kočljivo temo, sogo-Dmikoma je zagotovil, da ZDA pritavajo samo eno Kitajsko, ni pa e hotel spuščati v podrobnosti glede Preferenčnega odnosa s Tajvanom. Reagan pa je moral slišati tudi JfRjke glede ameriške politike v rednji Ameriki in na Bližnjem vzho-i hr.i - ao- ^tyatg Je tudi vztrajal na Izboljšanju odnosov med obema bioma in gg zavzel za razarožitvena Pogajanja. Kitajski premier je tudi dokončno pojasnil, da Peking ne gmda z odobravanjem nameščanje a-tvpfških jedrskih raket v Zahodni vropi- Seveda je navedel, da tudi SZ z nameščanjem svojih raket ne pomaga pri izboljšanju medblokov-skih odnosov. Sovjetska zveza mora po njegovem omejiti vso svojo jedrsko oborožitev vključno s tisto, ki je nameščena v Aziji. Zhao Ziyang je tudi seznanil predsednika Reagana z dosedanjimi kitajsko - sovjetskimi pogovori, ki niso bili po njegovih besedah uspešni. Vsekakor pa je izrazil željo, da bi prišlo do normalizacije tudi s Sovjetsko zvezo. Ameriški predsednik je torej naletel na oviro tudi tam, kjer se je je še najmanj nadejal. Peking skrbno pazi, da ga ne bi. Washington priključil v voz antisovjetizma. Dobro se zaveda, da ima Reagan svojo računico, ki se le delno krije s kitajsko. Soglasni so kot kaže bili samo ob vprašanjih Kampučije in Afganistana, kar pa je povsem razumljivo, saj je na to Sovjetska zveza navajena tudi iz drugih forumov. Po vsem tem lahko ugotavljamo, da se ameriško - kitajske zunanjepolitične ocene precej razhajajo, kljub temu pa skuša Reaganova administracija dajati vtis, da vse poteka v najlepšem redu. Nekoliko bolje gre kot kaže v gospodarskih pogovorih. Vsak čas bi morali podpisati sporazum o jedrskem sodelovanju, a tudi na gospodarskem področju prihaja do nerazumevanj. Kitajci očitajo Ameriki, da ne uresničuje kar svečano navaja, saj postavlja pregrade za izvoz najsodobnejše tehnologije na Kitajsko, obenem pa zavira prodor kitajskega blaga na ameriško tržišče. Nedvomno bo Reagan v pogovoru s kitajskimi voditelji dosegel marsikaj otipljivega, a nič eklatantnega, da bi v očeh ameriških volivcev vzbudil občutek uspešnosti svoje zunanje politike, Navsezadnje je kitajska previdnost upravičena, saj ne vedo, ali bodo po novembru imeli istega sogovornika. Kritike CGIL o odloku za zajezitev inflacije RIM — Na ločenih srečanjih je včeraj komisija za proračun, delo in industrijo poslanske zbornice poslušala mnenja Benvenuta (UIL), Lame (CGIL) in Marinija (CISL) o vladnem dekretu za zajezitev inflacije. Povsem razumljivo je bil do vladne politike kritičen le generalni tajnik CGIL Luciano Lama. V svojem posegu pred komisijo je poudaril politični pomen morebitnega ukrepa, ki bi delavcefti zagotovil kritje, ki ga je do 14. februarja jamčila premična lestvica. Lama je podrobno navedal predloge CGIL za zajezitev inflacije. Kljub nekaterim pozitivnim postavkam je kritično ocenil tudi stališče vladnega odloka do družinskih doklad. Obstajajo namreč pasovi, ki bodo spremembe negativno občutili. Prav zato je treba po njegovem mnenju ponovno preveriti račune. Še bolj kritičen je bil do vladne tarifne politike, saj so vse podražitve preko 10 odstotkov, kar pomeni, da vlada ne spoštuje obvez o 10-odstotni stopnji inflacije. Ob koncu je Lama zavrgel trditve, da je sedanji odlok le nadaljevanje Scottijevega sporazuma o ceni dela in je obenem poudaril, da je krivično zahtevati žrtve le od odvisnih delavcev, ne da bi Ukrepali tudi pri drugih dohodkih. Zaključki zasedanja centralnega komiteja KPI Komunisti negativno ocenjujejo tudi drugi protiinflacijski odlok Manjšinska problematika na zasedanju centralnega komiteja KPI — No včerajšnjem, zaseda-seoe ’?tr^Zne6,a komiteja KPI je po-Ben ‘-iludi' ^,an nadzorne komisije, je v Slovenec Pavel Petričič, ki m- dal svojega posega namenil izhn-, ki Pr°blematiki. Petričič je y lai iz mednarodne politike, ki jo Pan?ln^em vodi komunistična za 30 il-n P°2d'vno ocenil pobude KPI zorni ?ljavlianje politike miru in ra-ril p 'e\ Pr°v manjšine, je pouda 2 veliko pozornostjo zarV^-0 pobude, ker so tudi vani ^Prijateljstva in nerazume-asiJri P^ale velik davek: načrtna šin -C1i.a *n izkoreninjenje manj-sta ^^Pbovega naravnega prostora m-načeli politike, grajene na mednarodni zaprtosti. sni??eda jg treba sedaj, v okviru di l"6, zavzet°sti za prijateljstvo, tu-zitin . otneje načeti vprašanje šoki ; ln dialoga, je poudaril Petričič, Proor Pfedkiflol, naj KPI vključi v *blpm V? za evr°pske volitve to pro-je ‘ listino o manjšinah, ki jo trehn-B3e* evropski parlament, je rei,. J?'Popolniti, saj stališča ne mo-Se blU več tako splošna, ampak ciu^a evropski parlament tudi spe Pri t .Vari°ci in Zanigradu. Gašenja se je ionio več kot sto poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Kopra, Črnega kala, Babičev, Hrvatinov, Cobegov in slovenskega Grači-sča ter domačinov. Ognjene zub-'Je so uspeli ukrotiti šele po 15. ari. vendar v večernih urah, ko m poročamo, so še vsi na požari-tiU’. kajti ogenj še vedno tli na številnih mestih in obstaja precejšnja bojazen, da se razširi. » Okoli 11.30 je zagorelo v bližini železniške proge pri Divači. O-8enj se je širil proti klancu Če-jmlovec. Zaradi burje, ki je pihala tudi do 80 kilometrov na uro, Je ogenj zajel tudi borov gozd na drugi strani magistralne ceste Ljubljana - Koper. Po doslej . aMh podatkih je požar zajel Približno 20 hektarov površine, faradi ognja se je na magistralno cesto spustila temna dimna zave-^a> zato so ob 13.30 ustavili pro-“jet med Senožečami bi Divačo. •Jo približno 15. ure, ko je več kot gasilcev, domačinov in pripadnikov JLA uspelo lokalizirati J*°zar, je bil promet preusmerjen a Divačo - Sežano in Senožeče ter obratno. Vzrok obeh požarov je še ved-0 heznanka. Verjetno pa dom heva, da gre za malomarno rav-"h“Je z ognjem, ni daleč od res-nlce- IZTOK UMER Stališče »zelenih« o osamljenih GRADEŽ — Tukajšnja lista »zelenih« je objavila gradivo o osamljenosti občanov in je pri tem izhajala iz okoliščin, v katerih so 10. aprila umorili upokojenca Silvana Boema, dogodek, ki je v tem mestu v laguni povzročil silno razburjenje in zgražanje. »Silvano Boema je bil človek, ki je zaradi eksistenčnih pogojev živel na robu družbe. Takšnih kot je bil on, je v Gradežu še veliko,« je zapisano v dokumentu. Njihovo število narašča, vprašanje pa je vse prej kot osebno ali psihološko; njegov značaj je izrazito družbeni. Gibanje nadalje navaja, da sta za socialno pomoč določeni dve milijardi lir, ki jih je potrebno smotrno potrošiti. Jubilej prve slovenske vlade AJDOVŠČINA — Tu se pripravljajo na slovesnosti v počastitev 5. maja. Tega dne leta 1945 je bila v središču gornje Vipavske doline ustanovljena prva slovenska narodna vlada pod predsedstvom Borisa Kidriča. V soboto, 5. maja, bo v dvorani prve vlade slavnostna seja Občinske skupščine, Izvršnega stketa občine in vodilnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Ajdovščina. Seja se bo začela ob 11. uri, o zgodovinskih razsežnostih 5. maja in o razvoju občine pa bo poročal predsednik Občinske skupščine Grozdan Šinigoj. Na slovesnosti bodo podelili tudi tradicionalna priznanja in nagrade zaslužnim delavcem, organizacijam in društvom na območju občine Ajdovščina. 8. sejem stolice v Vidmu VIDEM — Na letošnjem 8. sejmu stolice v Vidmu, ki je hkrati drugi mednarodnega značaja, bo na 7 tisoč kvadratnih metrih površine razstavljalo 140 trgovskih in industrijskih podjetij. V glavnem so to italijanski razstavljale!, iz videmske pokrajine jih je kar 81. Tem so se pridružili letos tudi nekateri razstavljale! iz ZDA, Filipinov, Belgije in Švice. Sejem stolice bo trajal 5 dni, od 4. do 9. maja in bo namenjen predvsem trgovskim operaterjem. širši publiki bo sejem odprt le v nedeljo, 6. maja. Na včerajšnji tiskovni konferenci je tajnik videmske trgovinske zbornice Bravo povedal, kakšne cilje hoče doseči s tem sejmom, že ob prvem sejmu so domači izdelovalci stolic hoteli dati v ogledalo svojo proizvodnjo. Uspeli so na domačem tržišču, dolgo let pa niso pogledali čez mejo. Morala je priti kriza, ki je zajela tudi ta sektor, da so se industrije! in obrtniki — teh je v trikotniku Butrio - Manzano, S. Giovanni al Natisene približno 600 — pričeli zanimati za nova tržišča. 60 tisoč stolic izdelajo dnevno na tem območju, tri četrtine gredo v izvoz. Doslej so izvažali v Nemčijo in v Anglijo. Lani so sejmu dali mednarodno obeležje in že prvo leto našli nekaj odziva v ZDA. Ameriško tržišče uvozi letno za nad 200 milijonov dolarjev pohištva. Italija je leta 1982 prodala tja le za 9 milijonov, lani pa že za 12 milijonov. Videm-čani so pogledali tudi na južnoafriški trg in na konferenci v Johannesbourgu ugotovili, da obstajajo velike možnosti za izvoz na to tržišče, kajti v Južni Afriki je država naročila izdelati 2 milijona stanovanj za črne državljane, ki jih bo treba opremiti s pohištvom, ki ga pa sami ne izdelujejo. Na bližnjem videmskem sejmu stolice pričakujejo obisk večjega števila ameriških in južnoafriških trgovcev. Prihodnje leto pa bodo pogledali tudi na avstralsko in še na nekatera druga tržišča. Trgovinska zbornica v Vidmu je skupno s številnimi industrijci in obrtniki ustanovila družbo Promosedia, ki ima nalogo skrbeti za raziskovanje tržišč. V okviru sejma bodo priredili tudi nekaj specializiranih posvetov. MARKO WALTRITSCH Goriški motiv • Obrambni stolp na obzidju, ki je nekdaj (ln še danes) obdajal prostor, kjer stoji srednjeveški grad v Gorici. Skozi ta stolp vodi edina vozna pot na grad, ki postaja v teh spomladanskih dneh prijetna izletniška in razgledna točka, od koder je lep razgled na Goriška brda Kaj pomeni 25. april za Slovence v Bardu BARDO — Ne samo v velikih centrih, ampak tudi v Bardu, majhni vasi v Beneški Sloveniji, so v sredo primemo proslavili 39. obletnico osvoboditve. Slovesnost, ki jo je priredil Center za kulturne raziskave iz Barda, je potekala pod geslom »Ne pozabite na nas / Non dimenticateci« in je privabila lepo število domačinov. Prisotne je najprej pozdravil Giuseppe Cher, ki je v uvodnih besedah poudaril pomen svobode, ki jo lahko danes uživamo in za katero so tisti, ki jih ne smemo pozabiti, darovali svoja življenja. Sledil je nastop harmonikarjev Glasbene matice iz Trsta, in sicer ansambla Synthesis 4, ki ga vodi Claudio Furlan, ter duetov Aleks Mahnič - Aleksi j Jercog in Maurizio Marchesich - Corrado Rojac. Pred občinstvo je nato stopil slavnostni govornik monsignor Marino Quotizza, ki je začel z mislimi o časih, ko pri nas ni bilo svobode in je postopoma prišel do današnjih dni in današnje svobode, ki za Slovence iz Benečije gotovo ni tista, ki jo vsem svojim državljanom zagotavlja italijanska ustava. Poudaril pa je tudi, da se morajo oni sami zavedati svoje istovetnosti, da ne smejo pozabiti na to kar so: italijanski državljani, o Slovenci in kristjani, torej na to, kar hočejo biti. Šele takrat, ko se bo to izpolnilo, bo svoboda, ki jo uživamo, dozorela in postala to, kar svoboda pomeni. S to mislijo je msgr. Quotizza zaključil svoj govor, s katerim je pritegnil pozornost prisotnih in dosegel njihovo odobravanje. Po teh učinkovitih besedah je harmonikarski ansambel Synthesis 4 nadaljeval še s tremi skladbami in zaključil svoj koncert z Darbenkovo Rusko miniaturo, s katero je posebno navdušil občinstvo. Prisotne je nato pozdravil še dr. Viljem Čemo, ki se je zahvalil vsem prisotnim, še enkrat podčrtal pomen 25. aprila in izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju in živem kulturnem življenju v Beneški Sloveniji. Coop GLAVNA — ZASTEKLITVE SCHOCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — zložljive verande MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061 NORDMENDE _7V_____________VIDEO________________HIFI_____ PRODAJA IN POPRAVILA ELEKTR0G06P0DINJSKIH STROJEV, RADIO - TV. BRESCIANI BRUNO Ulica Nazionale 39 — Telefon: 211711 — OPČINE AVTORADIO ZNANIH PROIZVAJALCEV Kmalu voda v Javorjah Z| Brkinski vodovod iz Ilirske Bistrice mimo vasi na bistriškem delu Brkinov 1 /ater dovaja dovolj pitne vode tem krajem. Vendar je njegova zmoglji-j večja in zato so lani s pomočjo vojakov zgradili vodovod od Pregarij 1 Davorja. Ta vas bo tako še ta mesec, ko bo zgrajen rezervoar v Prega-51; dobila vodo. Boljši časi pa se kmalu obetajo tudi Obrovu, saj bodo ,alu začeli graditi tudi cevovod od Javorja do Obrova. Tako bodo lahko 1 vaščani Obrova dobivali vodo iz rezervoarja v Pregarjah Naložba vodovoda od Javorja do Obrova bo stala investitorja Kraški vo->vod 16 milijonov dinarje •. Od tega bodo vojaki spet naredili za nekaj več .. ’4 milijona dinarjev vrednosti. Preostalih 12,6 milijona pa naj bi zbrala Jjfetja kozinskega območja, občinske službe za vodno oskrbo, Kraški vodo-** m ilirskobistriški tozd Vodovod Komunalnega gradbenega podjetja. , Novi rezervoar na Pregarjah in cevovod do Obrova pa ne bosta rešila •Se samo v Obrovu, temveč bosta pomanjkanje vode vsaj delno omilila tudi 1 Kazinskem. Tu zdaj namreč dobivajo vodo iz Ilirske Bistrice, od koder »napajajo tudi Opatijo. Zato kraji od Obrova dalje ne dobivajo več kot 9 •kundnih litrov, kar seveda še zdaleč ne zadostuje za vse potrebe, še pose-?J v poletnih mesecih, ko se potrošnja vode poveča. Vodovod Ilirska Bistri-». Tatre pa ima po drugi strani zmogljivost 20 sekundnih litrov, kar je *-• kot so trenutne potrebe v teh krajih. Zato bodo lahko vodo iz tega vodo-*»a preko rezervoarja v Pregarjah odvajali še mimo Javorja in Obrova rot» Kozini. Računajo, da bodo s temi novimi vodovodnimi objekti na to »n»očje »pripeljali« 4 do 5 sekundnih litrov in tako zapolnili zmogljivost tega -vovoda, preko katerega lahko steče v sekundi 13 litrov vode. (cgs) Pomlad v Trstu 21. april 6. maj 1984 Koliko prazničnih dni! Koliko lepih priložnosti, da gremo v Trst na edinstveni sestanek s cvetlicami in glasbo, baleti in koncerti, folkloro in prireditvami! Izredna tržaška pomlad : povsem nova prireditev s sijajnimi cvetličnimi vrtovi, ki so jih na najlepše tržaške trge prinesli iz dežel Alpe-Jadran: Bavarske, Štajerske. Koroške, Slovenije, Hrvatske, Tridentinskega-Gornjega Poadižja, Veneta, Furlanije-Julijske krajine. Informacije: Azienda Autonoma dl Soggiorno e Turiamo dl Trieste e della sua Riviera Piazza della Cattedrale 3, 34121 Trst - tel. (040) 750.002 - telex 460444 TSTUR I Ente Autonomo Fiera di Trieste Piazzale De Gasperl 1 - 34139 Trst - tel. (040) 733.201 - telex 460440 FAIRTS I CVETJE ALPE JADRAN Predstavila jo je včeraj pokrajinska uprava na Proseku ■v Študija o alternativnem namakalnem načrtu važen doprinos za razvoj kmetijstva na Krasu Potem ko je pred leti priredila prvo pokrajinsko konferenco o kmetijstvu, ki je podala sliko naše kmetijske stvarnosti in nakazala rešitve, da bi ta panoga ne postala pozabljena družica ostalih produktivnih panog, je tržaška pokrajinska uprava v okviru promocijskih pobud za razvoj tega sektorja včeraj predstavila študijo o izvedljivosti namakalnega načrta za kmetijske predele. Predstavila jo je na sedežu področnega centra deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — na Proseku ob prisotnosti številnih gostov, krajevnih upraviteljev, predstavnikov stanovskih organizacij obdelovalcev zemlje Kmečke zveze in Coltivatori diretti, Trgovinske zbornice, KGS ter zastopnikov pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo in političnih sil. Predstavitve se je udeležil tudi predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Emilio Del Gobbo, ki je v svojem posegu orisal glavne smernice delovanja te ustanove, podrobneje pa se je zaustavil o vlogi kmetijskega sektorja v sedanjem kriznem gospodarskem položaju. Glede študije same pa je Del Gobbo zagotovil pomoč ustanove, ki ji predseduje, da bi bila v kratkem tudi uresničena. stopili k reševanju vseh teh vprašanj, ki so bistvenega pomena isa ohranitev tega teritorija. Govor je bil o urbanističnih izbirah, ki imajo odločilno vlogo pri urejanju teritorija in torej za razvoj tega produktivnega sektorja. Podčrtana je bila tudi važnost obmejnega sodelovanja, ki v duhu osimskih sporazumov lahko pomaga pri reševanju vprašanj skupnega interesa na obeh straneh meje. Predvsem pu je bi'o na srečanju ponovno postavljeno vprašanje conskega načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. In tudi problem vode, oziroma alternativnih namakalnih načrtov je treba rešiti v skopu conskega načrta, ki mora predvideti še vrsto drugih posegov, da bo kmetijstvo lahko zaživelo. Ni moč namreč pričakovati, tla bodo vsi problemi rešeni, če bo deželna uprava uresničila le kakšno pobudo, ker je vse med seboj povezano. Potrebne so tudi strokovne službe, ravno tako pa je važno, da se na pokrajini ustanovi urad za na črtovanje, ki je sicer že predviden po deželnem zakonu. Prav za globalno reševanje vseh teh problemov je bila ponovno podčrtana važnost pokrajinske konference o teritoriju, ki bi jo morala deželna uprava prirediti že v teku tega leta. Študija o izvedljivosti namakalnega načrta za kmetijske potrebe predstavlja gotovo važen doprinos za reševanje vseh teh odprtih problemov; sedaj pa je potrebno, da jo osvojijo vse politične sile in podprejo v raznih organizmih kjer so zastopane, da jo bo mogoče konkretizirati v najkrajšem času. Danes in jutri kongres PSDI Na strankinem sedežu pri Sv. Ani bo danes in jutri pokrajinski kongres PSDI". Zborovanje se bo pričelo ob 16. uri s poročilom pokrajinskega tajnika Maria Bercela in se bo zaključilo z izvolitvijo delegatov za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 2. do 6. maja. Napoveduje, da se bo kongresa tržaških socialdemokratov udeležil tudi minister za javna dela Nico-lazzi, čigar struja je v našem mestu premagala strujo, ki se sklicuje na vsedržavnega sekretarja Longa. Za okrepitev ženskega zaposlovanja Koordinacijski odbor žensk, izvoljenih v upravne organe tržaške občine, pokrajine, Krajevne zdravstvene enote in rajonskih svetov, sklicuje 3. maja ob 18. uri v sejni dvorani tržaške občine srečanje na temo: »Pobude za okrepitev ženskih delovnih mest v podjetjih za čiščenje in na področju s unifikacije«. Koordinacijski odbor je že zahteval srečanja s predsednikom Sklada za Trst in vladnim komisarjem, da bi preveril možnosti za ugodno rešitev tega vprašanja. • V PALAČI COSTANZI je do ponedeljka, 30. aprila odprta dokumentarna razstava o tržaški obali. Občinstvo si jo lahko ogleda med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. Predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Del Gobbo govori na včerajšnji predstavitvi Sicer pa je bila včerajšnja predstavitev, kateri je predsedoval pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok, ki je v svojem posegu podrobneje spregovoril o tej pobudi, prava priložnost za proučitev trenutnega stanja tržaškega kmetijstva. Tako predstavitelji (inž. Babos, predstavnik družbe Risorse, ki je študijo pripravila, prof. Prestamburgo in prof. Giorgetti s tržaške univerze) kot številni predstavniki družbenih in političnih sil, ki so posegli v res zanimivo in bogato razpravo, so razgrnili celo vrsto vprašanj, o katerih se je treba zamisliti. Soglasno je bila poudarjena važnost problema dobave vode za kmetijske namene; soglasno je bilo ugotovljeno, da je med glavnimi razlogi za propadanje kmetijske dejavnosti tudi pomanjkanje vode, oziroma njena zelo visoka cena. V zadnjih desetih letih so se kmetijske površine skrčile za več kot petdeset od sto; mladina zapušča delo na zemlji in išče druge zaposlitve. Ugotovljeno je bilo, da bi v drugačnih, ugodnejših pogojih morda le ostala na svoji zemlji in jo obdelovala. Potrebne so strukture, med katerimi poljske poti in seveda vodovodi. In prav ta študija dokazuje, da je v tržaški pokrajini mogoče konkretizirati alternativni namakalni sistem, ki bi rešil veliko problemov. Z včerajšnjega srečanja je šel tudi poziv vsem pristojnim političnim silam in deželnim organizmom, da bi se odločneje zavzeli in aktivneje pri- Vrsla pobud in prireditev v sklopu »Cvetje Alpe-Jadran« Na razstavišču razpravljajo o zelenju in odprtih prostorih Na tržaškem razstavišču se je včeraj zjutraj pričel dvodnevni posvet, na katerem upravitelji in strokovnjaki delovne skupnosti Alpe-Jadran razpravljajo o mestnih zoenicah in odprtih površinah. Srečanje, ki se uvršča v sklop izredno uspele pobude »Cvetje Alpe Jadran, pomlad v Trstu«, je včeraj s pozdravnim nagovorom odprl predsednik deželnega odbora Comelli. Spomnil je, da ta skupna pobuda izraža željo po ovrednotenju naravnih lepot dežel Alpe-Jadran, za katere je že da'j časa značilna aktivna skrb za čuvanje in zaščito okolja. O težavah na birokratskem, organizacijskem in ne nazadnje tudi na finančnem področju, s katerimi se je morala pri prirejanju manifestacije spopadati občinska uprava, pa je spregovoril tržaški župan Richetti. »Vendar dejstvo ,da smo jih z vsestranskim sodelovanjem uspešno rešili, daje misliti,« je še dejal Richetti, »da smo med prijatelji in da bo vzdušje sodelovanja in medsebojne pomoči trajalo dalj kot cvetje, s katerim smo ga utrdili.« Včeraj so udeleženci posveta razpravljali o zelenih površinah v Padovi, Celovcu, Ljubljani, Zagrebu, Boemi, Gradcu in Miinchnu, danes pa bodo v ospredju zelenice in odprti prostori V Trstu ter v nekaterih drugih mestih skupnosti Alpe-Jadran. Medtem pa se na sejmišču nadaljuje razstava spomladanskih cvetic, drevja, gredic in zimskih vrtov. Veliko obiskovalcev je pritegnil paviljon E, kjer je več kot 1500 tržaških osnovnošolcev in nižješolcev uredilo prijetne grede, s katerimi bodo po manifestaciji olepšali svoje šole. V Palači narodov je razstava zagrebškega slikarja Dragutina Kisa, ljubitelje ikebane pa bodo pritegnile kompozicije prof. Masumy Shimooka Stiglič, ki je p>o rodu Japonka, poročena pa je v Zagreb, kjer tudi živi. Med tolikimi zanimivostmi naj omenimo še kulinarično: sredi cvetja in osvežujočega zelenja vabita na priboljšek restavracije iz Emilie Ro magne in slaščičarna, ki ponuja odlično sicilsko sladko. Poglejmo še glasbeno-foldome prireditve. Danes bo ob 18.00 v Avditoriju splet folklornih plesov in pesmi, ki jih bodo predstavile skupine iz Koroške in s Tridentinskega. Korošci se bodo predstavili Tržačanom že zjutraj, ko bodo ob 11. uri nastopili na Trgu sv. Antona. Zvečer bo ob 20. uri na vrsti godba »G. Verdi«, ki bo zaigrala znane koračnice na Trgu Unità. Kipar Celiberti razstavlja v treh ločenih krajih v Trstu Trst, ki se je doslej srečaval z deli likovnika Giorgia Celibertija le na raznih večjih slikarskih manifestacijah, na katerih je mojster občasno sodeloval, se bo od ponedeljka, 30. t.m. dalje pobliže spoznal s Celib0rtijem — kiparj/em na treh ločenih manifestacijah, ki pa sestavljajo skupno, enotno razstavo, ki nosi naslov »Giorgio Celiberti v Trstu«. Gre za zares veliko likovno manifestacijo, kakršne verjetno v Trstu še nismo imeli, saj je Celiberti pripravil zanjo kar 20 v glavnem velikih bronov, ki jih še postavljajo in razporejajo po severovzhodnem delu Gradu sv. Justa. Gre v glavnem za Celibertijeva upodabljanja konja in človeka, moškega in ženske, pa tudi konjenika, torej konja in viteza ali bojevnika na njem. V" središču mesta in sicer na Trgu Unità, na Borznem trgu in drugod so postavili sedem povsem drugačnih plastik in sicer tridimenzionalnih struktur v nekakšni mešani tehniki, namreč v kovini in plastiki. Tretji oddelek enotne ali bolje skupne razstave pa je nameščen v miramarskem parku kamor je Celiberti lociral šest ali sedem svojih skulptur iz kamna, pač v skladu z belim kamnom Miramarske-ga gradu. Likovna manifestacija, o kateri je govor, sicer ne spada v trenutno zelo aktualno meddeielno prireditev »Pomlad v Trstu - Cvetje od Alp do Jadrana«, a se vanjo zelo dobro vključuje, saj se z razstavljenimi deli ponekod srečujemo že nekaj dni, ko obiskujemo začasne cvetlične nasade po nekaterih mestnih trgih in tudi na Gradu sv. Justa. Likovna manifestacija, o kateri govorimo, pa bo »preživela« cvetlično manifestacijo, saj bo trajala skozi pomlad in skozi vse poletje, tako, da predstavlja zelo pomemben element za vzpodbujanje domačega in tujega turizma v vsej vrhunski turistični sezoni. Celiberti je mojster srednjih let, študiral je v Benetkah, nato je živel v Parizu, od koder se je za nekaj let preselil v London, od tod se je odpravil »na pot v svet«, obiskal ZDA, Mehiko, Kubo in druge dežele, nato se je vrnil v domovino, se začasno ustavil v Rimu in se končno zasidral v svoji ožji domovini, v Vidmu. Razstavljal je po vsem svetu, zelo rade volje pa se je odzval vabilu tržaške turistične ustanove za sedanjo razstavo in se na včerajšnjem srečanju s predstavniki tiska in javnih občil z navdušenjem izrazil o gostoljubju, ki ga je doživel v našem mestu. (Fre) Pred desetimi leti so fašistični skrajneži izvedli bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu Smo v času raznih pomembnih obletnic. Pred nekaj tedni smo se poklonili spominu 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili na kraški gmajni pri Opčinah, kot maščevanje za atentat na opensko kinodvorano, prav te dni je bila pomembna spominska svečanost v UMci Gnega, kjer se je tržaško napredno prebivalstvo oddolžilo spominu tamkaj obešenih žrtev, slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti, v četrtek je Italija proslavljala 39. obletnico vstaje prebivalstva severne Italije in osvoboditve izpod na-cifa.šizma, prebivalstvo Slovenije je praznovalo 27. april, dan ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in ko se je začel tudi oboroženi upor slovenskega naroda proti okupatorju. Vse te obletnice so bile povezane z našim spominom na vse tiste, ki so dali svoja življenja za svobodo in mir, z našim spominom, pa tudi z našo pripravljenostjo, da nadaljujemo po poti, ki so nam jo oni začrtali, da damo tudi danes svoj prispevek za mir, utrditev demokracije in vrednot odporništva, na katerih sloni tudi italijanska ustava. Včeraj je poteklo 10 let od druge važne obletnice, katere priče so še žive in jim je torej sam dogodek prav gotovo še dobro v spominu. Z našim tokratnim zapisom bi ga hoteli obnoviti za vse tiste naše šolarje, dijake in mladince, ki tega dogodka niso doživeli, vendar je prav, da ga spoznajo in da se ob njem zavejo, v kakšnem času živimo in kaj terja ta čas od mladih, od slovenske šole, staršev pa tudi od vse slovenske, kot tudi italijanske napredne javnosti. Bilo je 27. aprila 1974, ko je bil napravljen atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Do tega bombnega atentata je prišlo tedaj komaj devet dni po tem, ko je takratni in tudi sedanji sekretar neofašistične stranke Abiurante pozval na nekem zborovanju v Trstu svoje somišljenike k fizičnemu obračunu s Slovenci. Njegovi mladi somišljeniki, člani skrajno desničarskih organizacij v Trstu, so ta njegov poziv prav dobro razumeli in ga taki uresničili z napadom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki le po golem naključju ni terjal človeških žrtev. Primorski dnevnik je v nedeljo, 28. aprila 1974, izšel z 8-kolonskim naslovom na prvi strani »Fašistična bomba na slovensko šolo« kjer je bil opisan dogodek takole: »To, kar ni fašističnim teroristom na srečo uspelo v letu 1969, ko so na slovensko šolo v Ulici Caravaggio pri Sv. Ivanu postavili tempirano bombo, ki le po golem naključju ni eksplodirala, se jim je posrečilo sinoči. Pred vhodom v telovadnico, ki jo uporablja več slovenskih in italijanskih šol, je namreč sinoči okrog 21.45 eksplodirala bomba. Na srečo ni bilo ob tisti uri, razen šolskega sluge in njegove družine, nikogar v šolskem poslopju. Je pa eksplozija povzročila ogromno materialno škodo. Nobenega dvoma ni, da se to podlo dejanje uokvirja v taktiko ustrahovanja, s katero bi hotele mračnjaške prevratniške sile skaliti sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. In torej ni naključje, da so si za svoj zločinski podvig izbrale slovensko šolo, s čimer so ponovno dokazale svojo mržnjo do Slovencev.« Eksploziv, nastavljen pred šolo, je obsegal okrog 2 kg trotila ali plastika, ki so ga fašisti postavili med dva podporna stebra na zunanji strani veže in sicer na tisti strani, ki vodi v Ulico Brandesia. Na eksploziv je bila priključena skoraj 3 metre dolga zažigalna vrvica, ki je dala možnost atentatorjem, da so se lahko pravočasno umaknili. Takoj po eksploziji je nastal v tem delu predmestja seveda splošen preplah. Policija je vse ceste in poti, ki vodijo iz mesta zastražila in začela z zasliševanjem raznih prič. Ogorčenje javnega mnenja je bilo vsesplošno. Tako so si v tistih dneh sledile protestne izjave vseh naprednih strank in organizacij, v katerih so pozivali odgovorne oblasti, da opravijo svojo dolžnost, da najdejo in zasledijo krivce in da izvedejo učinkovito obrambo prebivalstva in demokratičnih ustanov ter prepovejo delovanje skrajno desničarskih organizacij. Prve dni junija 1974 je policija aretirala dva fašista pod obtožbo zločinskega združevanja. Šlo je za 22-letnega Claudia Luina ter prav tako 22-letnega Rema Viezzolija, oba doma iz Trsta, ki sta bila obdolžena, »združevanja v zločinske namene« in to prav v zvezi z bombnim napadom na slovensko šolo v Trstu. Prav tako je bil sodišču prijavljen tudi 40-letni Romano Ambroso, ki je bil prijavljen zaradi metanja molotovk v kamnolomu pri Šempolaju. Že tedaj je bilo jasno, da so bili to le nekateri od tistih, ki so atentat napravili, ki pa niso bili niti mandatarji in niti tisti, ki bi imeli vsaj dovolj finančnih sredstev za takšno teroristično dejavnost. Takoj po atentatu na slovensko šolo so slovenski dijaki in njihovi profesorji organizirali stavko in s transparenti ter napisi pred šolskim poslopjem opozarjali javnost na še vedno # pričujočo fašistično nevarnost in poudarili zahtevo, da oblasti takšno dejavnost dokončno preprečijo. Deset let je torej od tega dogodka minilo, časi se na žalost niso veliko spremenili. Spomnimo se samo številnih vandalskih napadov na razna društva, sedeže in tudi stanovanja naprednih ljudi v Trstu in okolici. Spomnimo se samo, koliko naših spomenikov so fašisti v tem času oskrunili, spomnimo se mazaških akcij s psovkami na razne naše, pa tudi italijanske napredne ustanove, spomnimo se fašističnih napadov na demonstrante ob raznih antifašističnih manifestacijah v Trstu itd. Zato menimo, da je prav, da se tega dogodka, oziroma te obletnice spomnimo vsi, predvsem mia; di, ki morajo očuvati to, kar so jim njihovi starši s trdim bojem priborili, da znajo braniti in ceniti slovensko šolo, da ostajajo pošteni in zavedni sinovi svojega naroda. N. L. V znak protesta proti togemu stališču podjetja Šoferji ACT proglasili 24-urno stavko za 1. maj Šoferji Konzorcialnega podjetja za Prevoze (ACT) bodo v torek, 1. maja, stavkali in tako izničili odlok vodstva podjetja, ki je pod pritiskom določenega javnega mnenja sklenilo spet uvesti avtobusne proge na delavski praznik. Tako so soglasno skle-šoferji enotne sindikalne zveze Ha k - CISL - UIL in avtonomne sin-l. Ine organizacije na včerajšnjih skupščinah, na katerih so vzeli na ®janje toga in brezkompromisna sta-:,sca prevoznega podjetja, ki je s svo-» odločitvijo dejansko kršilo že uve-1 Javljeni sporazum z osebjem te usta-Na skupščinah je bilo tudi sli-. * kritične pripombe na račun pisa-PJa tukajšnjega italijanskega dnevni-ki je po mnenju mnogih brez vsa-arsnega razloga »napihnil« celotno za-Uevo in s tem vzbudil v javnem mne-Ju emotivne in v marsičem tudi neupravičene reakcije. Šoferji KPP -"”T so vsekakor poudarili, da sc-Pnpravljeni na pogajanja, ne mara-J0 Pa kloniti nobenemu izsiljevanju. Kaj se bo sedaj zgodilo? Delavci so dno odločeni uresničiti protestno akti® za 1. maj in tako preprečiti vož-Jo avtobusov, vprašanje pa je, kako sedaj ukrepala prefektura. Govo- ri se, da misli prefekt v tem primeru strogo spoštovati zakon o prekinitvi javnih uslug in ukazati stavkajočim delavcem, da pridejo v službo. Tako zadržanje bi nedvomno zaostrilo celotno zadevo ter tako povzročilo nova trenja v odnosih med osebjem in med vodstvom prevoznega podjetja, ki so že itak precej skaljeni. Kot znano je vso to afero povzročila skupina upokojencev, ki se je obrnila na sodišče in zahtevala, naj pristojne oblasti spet uvedejo avtobusne linije za 1. maj. Delavski praznik brez avtobusov je postal v Trstu skoraj že tradicija in v tem trenutku res ni bilo razlogov za tako kampanjo, ki je po našem mnenju samo skalila sindikalne odnose znotraj KPP - ACT, upoštevajoč tudi, da se taki problemi lahko rešijo na drugih ravneh in ne po sodnih dvoran/xh. • AVSTRIJSKA TELEVIZIJA snema v teh dneh v Trstu film »Trst je skoraj kot Dublin«, ki govori o prijateljstvu med Italom Svevom in Jamesom Joycem. Režiser dela je Georges Ma-deja, v glavni vlogi pa nastopa Peter Mucka. Zgoniški otroci danes po 1. televizijski mreži Danes, s pričetkom ob 17. uri bo prva televizijska mreža predvajala oddajo »II sabato dello Zecchino«, med katero bodo njeni uredniki podelili predstavnikom 4. razreda zgoniške Soče »1. maj 1945« nagrado za strip, ki so ga poslali januarja letos na natečaj RAL V 18 slikah so učenci razreda, pod vodstvom učiteljice Leonide Gruden in suplentke Ksenije Kante orisali zgodbo o vrabcu ki se je ujel v napravo za zračenje, a so ga po razburljivih dogodivščinah rešili in izpustili na svobodo. Srečanje sindikalistov z obeh strani meje V Trstu sta se sestali delegaciji Zveze sindikatov Obalno - kraške regije in tržaške NCCdL/CGIL. Slovensko delegacijo sta sestavljala sekretar Bezek in odgovoren za mednarodne odnose Ventin, CGEL pa so zastopali tajnik Treu, Macaiuso in A/brizio ter Ivana Piacer, ki odgovarja za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Na srečanju so govorili o hudih gospodarskih problemih na obeh območjih ter o razvoju medsebojnih odnosov, govor pa je bil tudi o problemih miru in sožitja, o gospodarskem sodelovanju in o pravicah manjšin. Podelitev spominskih značk OF danes v Trstu Danes podeljuje Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje spominske značke OF. Slovesnost bo ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu s sodelovanjem pevskega zbora »Vesna« iz Križa, otrok osnovne šole Grppada - Padriče in igralca Jožka Lukeša. Vsi aktivisti, ki prejmejo spominske značke, so prejeli vabilo. Jutri v Repnu občinska proslava osvoboditve Jutri dopoldne, ob 11.30 bo pred spomenikom padlim v NOB v Repnu občinska proslava osvoboditve. Ves program in tudi priložnostni govor bodo pripravili predstavniki repen! abrskega kulturnega društva Kraški dom. Zbirališče bo ob 11.15 pred Domom Albina Bubniča v Repnu, pred tem pa bo občinska uprava položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu in na grob kamandanta bazoviške brigade Franca Nemgarja. -bs- Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Vesna prireja v ponedeljek, 30. t.m., v Domu A. Sirk v Križu ob 20.30 kulturno prireditev na predvečer delavskega praznika. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Sirk in domača godba na pihala, sledil bo kres. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. aprila ŽIVAN Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.08 — Dolžina dneva 14.11 — Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 17.21. Jutri, NEDELJA, 29. aprila MARINA Vreme včeraj: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1011,4 mb raste, veter 42 km na uro - burja s sunki 74 km na uro, vlaga 36-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Filippo Fanelli, Paolo Ravalico, Alex Baruga, Cecilia Eva Nordio, Lucio Stibelli, Silvia Nider, Giovanna Virone, Marco Dodich, Viviana Gabassi. UMRLI SO: 84-letna Maria Depangher vd. Mazzeni, 85-letna Apolonia Maver vd. Kette, 80-letna Giuliana Pal por. Croci, 79-letni Umberto Giacomini, 75-letni Aldo Ded . naro, 84-letni Teodoro Flego, 74-letna Nubia Battaglini vd. Pallini, 75-letni Bruno Portosi, 85-letni Giovanni Cesari, 72-letni Antonio Santoro, 69-letna Lucia Pettirosso vd. Ota. Krajevno zdravstvo pred mnogimi problemi KZE pred glasovanjem o proračunu ■ J^a četrtkovi glavni skupščini Kra-niu ^ zdravstvene enote je predsed-Giuseppe Pangher, ki je že na-vVh i svoi odstop, predstavil svo-^ dolgo poročilo pred glasovanjem o Poračunu, ki je napovedano za po-?®deljek. Pangher se je v svojem rpnem izvajanju dotaknil vseh proteinov krajevnega zdravstva, svojo Pozornost pa je seveda najbolj osredotočil na problema nove bolnišnice a Ratinati ter možnega zaprtja kar-dktrurškega oddelka tržaške sploš-06 bolnišnice. zadeva Ratinare, je predsed-izrazil, svoje zadovoljstvo ob od-p JU, kar pa zadeva kardiokirurgijo, J® Pangher jasno poudaril, da je ni u ; g0Cft . ločiti od ostalih oddelkov. Pač zdravijo srčne bolezni, si-„7 P0 je tržaška KZE že leta 1980 TVsta°toVala 5611 tvi tega Oddera 12 okviru je treba dodati, da ni X, zd Pred dvema dnevoma dežel-. odbornik za zdravstvo Renzulli sreči Pradsednikom Združenja »Ami-m .V Cuore« De Riu jem ter s pri-Prof*Jnn tristi tuta za kardiologijo Pra ", Camerini jem, s katerima je razzai- o perečem problemu organi iim 6- ^ardiokirurške službe. Renzulli kem -Je tuc^ zagotovil, da bo v krat-mi? .“Psoval tehnično-znanstveno koki j~J°. X* b° proučila problem kardio-bIbhu^6 v Paši deželi v vseh po-se lui *tar P3 v bistvu pomeni,’ da ahko glede zaprtja tega oddelka, bo^-f01 orSani še premislijo, če nit, ocena te komisije proti uki-delu1 . aškega kardiokirurškega od-jp ,a ln za ohranitev kardiokirurgija odrasle v Vidmu. je var zadeva proračun tržaške KZE, Fa,, ,lm®nu komunističnih svetovalcev Doruti , Monfalcon izjavil, da bodo v turi; e , ^ komunisti volili proti, pa dloč']V°d-Stvo Liste za Trst se je o-Pa X°’ ^ bo volilo proti proračunu, iz rvft)rav to ni bilo jasno razvidno Pa L?Sega bstarske predstavnice. To ^• Pomeni, da bodo v ponedeljek proli^? .verjetno zavrnili, kar pa po-jnienovanje komisarja, di ivi četrtkovi glavni skupščini so tu-Pela govaria8 na vprašanja in interni ki so jih postavili posamez- no rX'°va^ta- Med temi naj omeni-So« .. g°v°r člana upravnega sveta druiri a na interpelacijo, ki so jo med valnl P°stavili komunistična svetost?* n E Visi oli in Monfalcon ter valka Slovenske skupnosti Lau- ra Abrami o dogodkih iz dne 19. decembra lanskega leta v družinski posvetovalnici v Rojanu, ko so pripadniki Fronte della Gioventù s podporo Liste dejansko preprečili reden potek del zaradi dvojezičnega lepaka v posvetovalnici. S sicer zelo poznim odgovorom (štirje meseci so le preveč...), sta bila tako Monfalcon kot Abrami jeva delno zadovoljna. Monfalcon je namreč izjavil, da je taka zamuda smešna in da je samo po sebi umevno, da so dvojezični lepaki o delovanju posvetovalnice dovoljeni in v skladu z demokratično ureditvijo krajevnih struktur, medtem ko je Abrami jeva med drugim dejala »da so ti dogodki imeli že dovolj odmevnosti v tisku in da je v tem oziru stališče slovenske manjšine dovolj jasno, in da se prav zato ne bom spuščala v dogodek kot tak, temveč hočem le potrditi, da obsojamo dogodke, katerim smo bili priča in prosimo upravni svet, naj ščiti pravice manjšine v vseh organih KZE, da se v bodoče kaj takega ne ponovi več. To kar želimo in hočemo pa je, da lahko slovenska manjšina toliko let po osvoboditvi uživa svoje pravice kot skupnost, ki živi na tej zemlji že dolga stoletja kot avtohtono prebivalstvo«. (dj) Urnik trgovin za prvomajske praznike Ponedeljek, 30. aprila: trgovine z oblačili, pohištvom in drugim blagom bodo lahko odprte po normalnem urniku; mesnice in trgovine z zelenjavo bodo odprte tudi popoldne. Torek, 1. maja: vse trgovine bodo zaprte. Javni lokali pa bodo lahko odprti tudi če je njihov turnus tedenskega počitka. Sreda, 2. maja: trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte tudi v popoldanskih urah. • V Ljudskem domu v Ul. Peco 7 (Naselje sv. Sergija) se danes in jutri nadaljuje ljudski praznik ob obletnici vstaje. Visoko priznanje slovenskemu šolniku Zaslužni tržaški šolnik, prof. Ivan Baša, je pred kratkim prejel visoko odlikovanje, ki ni pomembno le za njega osebno, temveč za vse slovensko šolstvo v Italiji. Ministrstvo za javno šolstvo mu je namreč podelilo zlato kolajno za šolske zasluge, ki je najivtišje tovrstno odlikovanje za dosežke na šolskem, kulturnem in u-metniškem področju. Pred njim je zlato odličje tega ministrstva prejel deželni šolski nadzornik Angioletti, lani pa ravnatelj italijanskega liceja Oberdan. Profesor Baša je tudi ugleden kmetijski strokovnjak, kar potrjuje še eno priznanje: novembra lani mu je namreč Deželna zveza agronomov in gozdarjev podelila zlato kolajno ob priliki praznovanj tisočletnice mesta Videm. Priznanja so prejeli vsi a-gronomi, ki so diplomirali pred več kot petdesetimi leti. Naj dodamo, da bo profesor Baša prihodnje leto slavil še en lep jubilej, 40-letnico radijskega udejstvovanja, saj že od julija 1945 vsako nedeljo pripravlja in vodi kmetijsko oddajo na Radiu Trst A. V Trstu so vlaki redno vozili Včerajšnja stavka strojevodij, ki jo je oklical avtonomni sindikat železničarjev, ni prizadela rednega železniškega prometa v našem mestu. Vodstvo državnih železnic je moralo zaradi protestnega gibanja le ukiniti nočni vlak Trst - Benetke, vsi ostali vlaki pa so odpeljali po običajnem rednem umiku. Avtonomni sindikat železničarjev napoveduje novo stavko strojevodij v nedeljo, 6. maja. Polaganje vencev v Zgoniku Zgoniška občinska uprava bo v ponedeljek, na predvečer 1. maja, položila vence na spomenike in obeležja padlim v narodnoosvobodilni borbi. Proslava 39-letndce osvoboditve pa bo prihodnjo nedeljo, 6. maja. -bs- Po odločitvi sarajevskega sodišča Devet let zapora za morilca Babičeve » ."a BabdčeverrTdomu do hudega prepira, ki se je končal v krvi. Ma-n-. Je z bronastim kipcem do smrti pobil Karmelo in ranil njenega moža, pot? Pf z njunim avtom zbežal v Jugoslavijo. Šele čez nekaj mesecev, man •!“ J6 tržaška policija izdala mednarodni zaporni nalog, se je Vukoma0''16 zglasil na sarajevski postaji milice in priznal svoj zločin. Med skZeSor? k obtoženec stalno ponavljal, da je bil povod njegovemu zločin-dejanju prepir, ki je nastal, potem ko ga je hotel Babič prisiliti, da Za«j pretihotapil čez mejo nekaj zabojev orožja. Občina se pripravlja na prihod alpincev Občinski odbor je na svoji zadnji seji po nujnostnem postopku sprejel sklep o nakupu desetih premičnih stranišč, ki jih bo občina namestila ob priložnosti vsedržavnega shoda alpincev 12. in 13. maja v Trstu. Medtem že namešča tribune in ureja prometne predpise, ki bodo v tistih dneh v veljavi na raznih ulicah in trgih. 0-benem obvešča prebivalstvo, da je od četrtka dalje prepovedano parkirati na Trgu Stare mitnice in v Drevoredu D’Annunzio Kje bomo lahko nabavili bencin Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC sporoča, da bo danes popoldne in jutri, 29. aprila, obratovalo na Tržaškem sledečih 22 servisnih postaj (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na razpolago tudi dizel) : AGIP — Trg padlih za svobodo (Milje); Trg Piave; Trg Stare mitnice 18/B; Trg Verdi; Drevored Elizejskih poljan 59 in na državni cesti 14 pri Sesljanu. TOTAL —• Rotonda pri Bošketu, Ul. Baiamanti 4; Nabrežje N. Sauro 6/1; Miramarski drevored 233/1; Istrska ulica 212. ESSO — Trg Rojan 3/5; Opčine (križišče državne ceste 202) in Ul. Giulia 2 (ljudski park). IP — Nabrežje Ottaviano Augusto 2 in Trg Libertà 2. CHEVRON — Ul. F. Severo 2/7. API — Ul. Baiamonti 48 in Ul. Lecchi 1/A. FINA — Ul. F. Severo 2/3. NEODVISNI — CO.BE.CRT.IM. Trg Sansovino 6 in VEČAL, Ul. Piccar-di 46. Na Lošinju štirje Tržačani ranjeni Včeraj se je na Lošinju pripetila prometna nesreča, ki je terjala štiri ranjene, od katerih dva huje. Vsi štirje so Tržačani. Avto, ki ga je vozil David Cavagna, je po vsej verjetnosti zaradi prevelike hitrosti na nekem ovinku zletel s ceste. Šofer in Andrea Sedmach sta bila lažje ranjena, Renzo Erman in Giovanni Reggio pa težje. Nesreča se je zgodila na cestnem odseku med Malim Lošinjem in Nerezinami. razna obvestila Državno učiteljišče A. M. Slomšek prireja v četrtek, 3. maja, ob 18. uri v dvorani liceja Dante Alighieri, Ul. Giustiniano 3, predavanje pedagoga prof. Alda Visalberghija na temo: »Trst in Evropa - vzgojni problemi in perspektive«. V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 30. t.m., svečana podelitev nagrade VSTAJENJE goriški pesnici Ljubki ŠORLI - BRATUŽEV!. Pri prireditvi bodo sodelovali mačkoljanski otroci, o pesnici pa bo spregovorila prof. Bruna Pertot. Začetek ob 20.30. Sekcija KPI J. Verginella prireja praznovanje 1. maja v Ljudskem domu v Križu. Jutri, 29. aprila, ob 18. uri koncert skupine »Dixieland«; v torek, 1. maja, ob 6. uri budnica z godbo na pihala, ob 17. uri kulturni program z ansamblom »Synthesis« in z moškim zborom Vesna in shod, na katerem bosta govorila posl. Cuffaro in deželni svetovalec I. Bratina. razstave V Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 28. aprila, med 17. in 19. uro ter jutri, 29. t.m., med 11. in 13. ter med 16. in 18. uro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giuba 14, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. Fernetiči. Milje (Lungomare. Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Seslian: tel. 209-197. T Zapustila nas je naša dra-1 ga mama in nona Lucija Petaros vd. Ota Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Vladimir in hči Neva z družinama, sestre in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Krmenka, 28. aprila 1984 Uprava občine Dolina izreka iskreno sožalje uslužbencema Vladiju Oti in Malvini Coloni in sorodnikom ob smrti drage mame in none. Uslužbenci občine Dolina sočustvujejo z Vladi jem in Malvino ob nenadni izgubi drage mame in none. Ob izgubi drage Lucije Ote izreka svojcem globoko sožalje KD F. Venturini. T Prerano nas je zapustil * naš dragi Pino Starez Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 11.30 s pokopališča v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo žena Luisa, hči Tiziana, brat Sergio, sestra Giorgina z družinama ter drugo sorodstvo. Trst, 28. aprila 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Predavanja Jožeta Korena v Skednju O nastanku in razvoju OF ■; 1 Kulturno društvo »Ivan Grbec« iz Skednja je imelo v četrtek v gosteh novinarja Jožeta Korena, ki je imel predavanje o nastanku Osvobodilne fronte in o njenem razmahu na Primorskem in povezal to svoje izvajanje z dvema, kot je dejal, pomembnima obletnicama, ki smo jih v teh dneh praznovali - 25. april, dan vstaje, oziroma osvoboditve Severne Italije, in pa 27. april, dan ustanovitve OF slovenskega naroda in z njo začetek oboroženega boja proti okupatorju. Ko je podrobno orisal takratne razmere v Jugoslaviji, ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, nato ustanovitev Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je sprejel temeljne točke OF, kar je predstavljalo že dejanski začetek o-boroženega gibanja, ki se je z bliskovito naglico razvijalo v potrditev, je dejal Koren, da je bil program OF dejansko program vsega svobodoljubnega slovenskega naroda, ko se je podrobno zaustavil tudi pri začetkih narodnoosvobodilnega giba- KD V. VODNIK - Dolina priredi danes, 28. t.m., ob 21. uri v gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU — predstavitev plošče moškega pevskega zbora V. Vodnik z naslovom VINSKE PESMI V BREGU — razstavo starega kletarskega orodja — pokušnjo nad 100 vzorcev belih vin Pokrovitelji osmičarji in vinogradniki iz Brega. Vabljeni! nja tudi na Primorskem, kjer mu je bila najbolj trdna in neomajna opora prav narodna zavest primorskih ljudi in njihov odločen in v trpljenju preizkušeni antifašizem, se je predavatelj vprašal, kaj pomenijo ti ideali danes mlademu rodu. So mogoče naloge, v Petek, 4. maja, ob 22.10. m ,Ychaffner je tipičen »obrtnik« a-^bna, skoro neznani reži-^^...•mjubljene so mu fantastično -,n,? " socialne tematike (The best stil ’• ki pa jih je kmalu opu- m ,Se posvetil bolj ali manj ko-‘pvialnim a vedno dobro izdelanim (-■ °m kot je »The planet of apes«. ra_: ?a fantastično zgodbo vesoljskih ulit; °Valcev: njihova ladja strmo-omV n,a. neznal,i planet, kjer vladajo Pošt6’ kl 80 zasužnile človeka, če u-no levamo morebitno politično vsebino’. gre tu za življenjski, »socialni« mu iiavnega . junaka proti tiran ske-nia reŽimu °Pm‘- Avtor pa nas oporni-dalm^ ,™ožem razvoj človeštva v fant f^mndinosti. Fantasociološka in scert^,.tična tema sta priljubljeni briritriStu Pienreju Boulletu (The seveda KW3i’ 1957) ^ diritto di cronaca »Krivična obsodba« »Absence of malice«, 1981 ”*MJa: Sydney Pollack. R,\ajn ,Paul Newman, SaUy Field, Balaban i„ drugi. 1 L v četrtek, 3. maja, ob 20.30. Obveščanje je v današnji družbi večkrat izkrivljeno in neobjektivno, to je sad manipulacij ene ali druge oblasti. Je lahko v rokah nesposobnih ljudi, ki mnogokrat ne ugotovijo verodostojnosti virov in resničnosti njihovih informacij. Tako postane človek brez vsakršne krivde grešni kozel neosnovanih obtožb. V filmu se to zgodi trgovcu Gallogherju (P. New-man), ki se znajde v hudi zagati zaradi krivičnih obtožb novinarke miamijskega dnevnika. Pollackov film podre ameriški mit »borbenega« novinarja, ki razkriva gnilobo ameriške oblasti (»Ali thè presidente men«, Pa-kula), čeprav se je že majal ob aferah »Washington Posta« in »New York Daily Newsa«. Pakula ne daje odgovora na vprašanja, ki iih postavlja v tej »psihološki« melodrami — odgovornosti javnih občil, resnica za vsako ceno, verodostojnost virov informacije itd. — odgovor je prepuščen gledalcu in njegovi osebni etiki in morali. v kinodvoranah LA TERZA GENERAZIONE «Tretja generacija« »Die dritte Generation«, 1979 Režija: Reincr Werner Fassbinder. Igrajo: Hanna Schygulla, Udo Kier, Margit Carstensen in drugi. V Cappelli Underground, v soboto in nedeljo, 28. - 29. aprila. Znano je, da je bil Fassbinder najproduktivnejši avtor nemškega filma. Pričujoči film je moral sam finansirati, kajti ni dobil producenta, ki bi bil zmožen tvegati ficka v letih 1978-79 za film, ki obravnava kakorkoli terorizem (v Nemčiji in Italiji se je takrat vršila prava protiteroristična ofenziva). Zato je moral poleg režiserja opraviti tudi delo scenarista, in fotografa. V istem obdobju je snemal tudi »In einem Jahr mit 13 Monden«. Dva bliskovita dokumenta tistih vročih let, a medtem ko je prvi sarkastična in groteskna bilanca — anarhičen Fassbinderjev pogled — terorističnega diletantizma in cinizma je drugi bolj radikalna in jedrnata pripoved o zadnjih petih dneh samomorilca. Dve viziji in refleksiji tako razburkanega obdobja, ki imata skupen končni cilj — smrt. Tudi življenje, bodisi samomorilca bodisi terorista teži zavestno in nezavestno k smrti. Nuj omenimo še, da se iste tematike oprijema tudi omnibus nemških režiserjev »Deutschland in Herbst« in nekaj let pozneje, s popolnoma drugačnim odnosom do problematike, »Die bleieme ZeiU Margarethe von Trotto-ve. V italijanski kinematografiji sta podobne a ne tako uspešne podvige poskusila Massimo Pirri z »Italia, ultimo atto?« (1978) (Italija, zadnje dejanje?) in Pier Giuseppe Murgia z »La festa perduta«. (Izgubljen praznik). Fotografska razstava na temo miru Fotoklub Rekreativnega združenja študentskih domov v Trstu in ARCI prirejata fotografsko razstavo na temo miru fotografov Roberta Caval-linija in Angela Pepeja. Razstavo bodo odprli 1. maja v študentskem domu v Ul. Fabio Severo 150. Razstava bo odprta do 10. maja vsak dan od 18. do 21. ure. »Planet opic« režiserja Franklina J. Schaffnerja. V filmu nastopajo iharlton Heston, Roddy McDowall, Kirn Hunter in James Whitmore radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Vado a vedere il mondo, capisco tutto e tomo - 8. in zadnja epizoda 11.00 Dokumentarna oddaja 11.10 Nato per il mare - 2. del 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Trije nečaki in majordom TV film 12.30 Check-up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Prisma tedenska oddaja Dnevnika 1 14.30 Sobotne športne vesti Marina Franca: kolesarstvo Rimini: telovadba 16.30 Današnji umetniki : Giulio Turcato 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato dello Zecchino otroška oddaja 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Programi naslednjega tedna 18.40 Forte fortissimo TV top oddaja za mlade 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Al Paradise 22.00 Dnevnik 1 22.10 Tam Tam 23.00 Kosilo na TV 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Dokumentarna oddaja 10.30 Programi naslednjega tedna 10.45 Sobota Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice 8.25 Ciciban, dober dan: Črepinje in metla 8.40 Jole, Jole - otroška serija 9.10 Odprava zelenega zmaja 9.40 Diamanti na nebu - dok. serija 10.30 Včeraj za jutri 11.00 Poročila 15.45 Poročila 15.50 Ribiči iz Moorhovda - nadalj. 16.40 PJ v nogometu : Priština - Crvena zvezda prenos 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka 19.00 Risanka 19.20 Cik-Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Naše 32. srečanje 21.35 Zrcalo tedna 21.55 Zasledovalci - ameriški film CANALE 5 8.30 L’albero delle mele - TV film 9.00 I Jefferson - TV film 9.25 L’albero delle mele - TV film 10.00 Katherine - film 12.00 Simon Templar - TV film 13.00 II pranzo è servito nagradnos tekmovanje 13.30 La maia desnuda - film 15.30 Arabesque - TV film 16.30 T.J. Hooker - TV film 17.30 Record - športna rubrika 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tek. 20.25 Risatissima 23.25 II covo dei contrabbandieri RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanka 9.00 Storie buffe in TV - risanka 9.30 L’uomo ragno - risanka 10.00 Masters, i dominatori dello spazio - risanka 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 A Team - TV film 12.30 Superamici - risanka 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Šport 15.15 Šport 16.20 Šport 16.50 Šport 17.20 Space star - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 Risanka 20.25 A-Team - TV film 21.30 Stupidissima antologija komičnih filmov 1.30 Šport ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 La banda dei tre stati - film 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška odd. Chobdn - risanka Marco Polo - risanka 14.00 Šport 16.00 Bim Bum Barn - otroška odd. Lalabel - risanka Lady Oscar - risanka Vita da strega - TV film 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Lepa Italija Mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi 14.00 Šolska vzgoja 14.30 Dnevnik 2'- Kratke vesti 14.35 L’ultimo aereo per Venezia kriminalka 16.00 Sereno variabile - tedenska odd. o turizmu in prostem času 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 18.30 Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 John e Mary - film 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 San Giuseppe Vesuviano: boks 23.10 Registriran polčas košarkarske tekme za »play-off« 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.25 Šolska vzgoja 15.25 San Piero in Bagno: kolesarstvo 16.25 Nini Tirabusciò, la donna che inventò la mossa - film 18.25 Programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 17.35 Geo - dogodivščina in odkritje vodita Folco Quilici in Mita Medici 20.15 Programi naslednjega tedna 20.30 Indagine sui sentimenti kriminalka 21.30 Dnevnik 3 22.05 II lebbroso po povesti Milovana Djilasa 23.05 Di Gei musica - glasbena odd. Koper 15.00 Sutjeska - film 16.35 TV poročila 16.40 Nogomet: Priština - Crvena zvezda 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik - Stičišče 19.50 Ameriške komike 20.00 Pesmi in plesi Venezuele 20.30 Lucy in njeni - TV film 21.00 Dolgo iskanje - dok. oddaja 22.00 TV dnevnik Vse danes 22.10 Nočni film Zagreb 15.10 Vojaki - španski film 17.10 Žogica iz vesolja - otroški film 18.00 Sedem sekretarjev SKOJ 19.00 Noša valpovske okolice 19.30 Dnevnik 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo 20.30 Feljton 21.15 Poročila 21.20 Športna sobota 21.45 Ana Pavlova - nadaljevanka 17.30 Musica è - glasbena oddaja 18.30 Be Bop a Lula - glasbena odd. 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum P.I. - TV film 22.25 Drive in - variete 00.15 Dee Jay Television glasbena oddaja TELEPADOVA 13.00 Šport: Catch 14.00 Falcon Crest - TV nadaljevanka 15.00 Movin’on - TV film 16.00 Risanka 16.30 Lupin III - risanka 17.00 Shogun - risanka 17.30 Risanka 18.00 Lupin III - risanka 18.30 Tigerman - risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Rosalino Paterno soldato - film 22.00 Šport 23.00 Športna rubrika 24.00 Diario di una casalinga inquieta film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanka 8.30 TV film 9.30 Una coppia quasi normale 10.30 Film 12.00 Medusa - TV film 12.30 Q.P. Coupons 15.30 TV film 16.30 Dražba 20.30 Agente 3S3 passaporto per l’inferno - film 22.00 TV film 22.30 Dražba 1.30 Horoskop 1.40 Programi non stop TELEFRIULI 14.30 Šport 16.30 L’ora di Hitchcock - TV film 18.00 Otroška oddaja 18.30 Regione verde - rubrika 19.30 Cuore e salute 20.00 TV film 20.25 Pierino medico della SAUB 22.15 L'ora di Hitchcock - TV film 23.15 TV dnevnik 23.30 II meglio di Ciao Èva RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni pot-puri; 10.10 Javni koncert Simfonikov RTV Ljubljana; 11.40 Beležka; 11.50 Glasbeni polputi; 12.00 »Bom narodu sfzdice, čjer so včas’ b’le« -glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni polputi ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela sovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Boris Mihalič: »Življenje in smrt Vladimira Gortana«. RADIO OPČINE Do 15.00 Najlepše melodije sveta; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo. Tel. 212658; 18.00 Listajmo po časopisih — v studiu Vinko; 20.00 Športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika — gostje v študiju bodo jadralci kluba Čupa; 20.30 Iz športne palače v Trstu neposredni prenos košarkarske tekme Jadran -Monkey’s Milano. Do 24.00 športna sobota, dalje non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev: Kruh in sol radia Koper. Med glasbo: Objave, EP; 13.40 Zamejska reportaža - Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP, pesem tedna; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijskni dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan dan; 9.15 Casaded Sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 La girandola; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 15.50 Glasbeni weekend; rock, plošče, koncert, popevka tedna; 16.55 Pismo iz... ; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 A-genda; 6.02 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 9.00 Week-end; 10.15 Black-out; 10.55 Glasbeni trenutek; 11.10 Glasbeno srečanje z Or-nello Vanoni; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Giuseppe Giusti; 13.25 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.05 Summet-tine; 14.40 Master; 15.03 Varietejski spored; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Plošče, radovednosti in odbojka; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Glasbeni trenutek; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 20.00 Black-out, ponovitev; 20.40 Ci siamo anche noi; 21.00 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v Veroli; 22.28 Enrico Caruso, radijska drama; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami - (Poje zbor cicibanov RTV Lj, pod vodstvom Janeza Kuharja in Matevža Fabijana; 9.20 Matinejski koncert; 10.00 Po republikah in pokrajinah; 16.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu - Mladi mostovi -Naši kraji in ljudje; 22.00 - 22.00 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno - Dragutin Tadijanovič: Pesmi; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Dopoldne slovesno odprtje 14. mednarodnega sejma Espomego Danes ob 11. uri bodo slovesno odprli 14. mednarodni blagovni sejem Espomego. Na otvoritveni slovesnosti bo poleg predstavnikov političnega in družbenega življenja in gospodarstvenikov, prisoten tudi poslanec Marino Corder, podtajnik pri ministrstvu za notranje zadeve. Pričenja se manifestacija, ki se bo sklenila v nedeljo, 6. maja in od katere si prireditelji mnogo obetajo. Predvsem naj bi bil letošnji sejem, kakor smo že pred nekaj dnevi zapisali, nekaj novega, tako po kakovosti in pomenu, kakor v usmeritvi. Skratka sejem obnove gospodarstva in gospodarskih izmenjav v teh krajih, zlasti izmenjav z italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, na področju takoimenovanega drobnega gospodarstva, kjer so možnosti in oblike sodelovanja zelo velike in različne. Prvi konkretni rezultati sodelovanja so bili že doseženi, čeprav v bolj skromni obliki. In prav ob analizi teh primerov, ob analizi splošnih gospodarskih pogojev, zakonskih predpisov v Italiji in Jugoslaviji, naj bi poiskali poti za razširitev sodelovanja. Pripravljenost in volja preiti od golega razpravljanja o možnosti k stvarnemu gospodarskemu sodelovanju sta prisotni tokrat, bolj kakor kdajkoli prej, na obeh straneh. Rezultati, čeprav na daljši rok, ne bi smeli izostati. Interpelacija KPI v senatni zbornici O okrožnici goriške prefekture, ki vabi župane naj omejijo sodelovanje z občinami in krajevnimi skupnostmi v drugih državah bo govor tudi v parlamentu. Senatorji Battello, Maf-fioletti in Mascagni so namreč v senatni zbornici vložili pismeno vprašanje naslovljeno ministru za notranje in za zunanje zadeve. Senatorji vprašujejo, če nameravata ministra, upoštevajoč razmere v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer so stiki na različnih ravneh zelo živahni in razvejani prav zaradi geopolitične lege dežele same, zaradi prisotnosti različnih narodnih in jezikovnih skupnosti, omenjeno okrožnico preklicati ali poskrbeti za izdajo nove, z drugačno, dejanskim razmeram primernejšo vsebino. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ulica Terenzia-na 26, tel. 44-387. VČERAJ V TRŽIČU Deželno zborovanje KPI o prevozništvu O preureditvi prevozov v smislu boljše in bolj gospodarne organizacije, zlasti kar zadeva cestni in železniški promet, je tekla beseda na včerajšnjem zborovanju deželnega značaja, ki ga je pripravilo deželno vodstvo KPI v dvorani Palaveneto v Tržiču. Med udeleženci vsekakor zanimive in koristne razprave je bil, poleg številnih predstavnikov prevozniških podjetij in fukcionarjev, ki delajo v raznih službah s področja prevozniških storitev, tudi deželni odbornik Giovanni Dibenedetto. Uvodni poročili sta imela Silvano Tarando in Luigi Vidal, medtem ko je razpravo zaključil Cesare Baccarini, deželni odbornik v Emilii Romagni. V naši deželi smo, kar zadeva pripravo globalnega načrta uskladitve in ureditve prevozov v veliki zamudi, so ugotovili med včerajšnjo razpravo. Tako je treba zato pričeti vsaj z usklajevanjem cestnega in prevoza po železnici, treba je konzorciju za prometna območja dati večjo pristojnost. Med predlogi, ki so jih postavili diskutanti, je zelo pomemben tisti o rednih posvetovanjih med deželo, sindikati in podjetji na področju avto prevozništva. Naša dežela pa naj bi se še tesneje vključila v sistem prometnih zvez v severni Italiji. SIP na letošnjem Espomegu Telematika odpira nove razsežnosti posredovanju podatkov za vsako rabo KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ V ŠTEVERJANU vabi na Prvomajsko slavje DANES, 28. aprila, ob 19.00: otvoritev razstave briških vin; 20.00: ples z ansamblom »Anna e gli allegri folk«. JUTRI, 29. aprila, ob 20.00: ples z ansamblom »Taims«. PONEDELJEK, 30. aprila, ob 20.00: ples z ansamblom »Souvenir«. TOREK, 1. maja, ob 9.30: orientacijski pohod — turnir v namiznem tenisu; 16.00: zborovanje na Trgu svobode (koncert godbe na pihala iz Nove Gorice — priložnostni govor dr. MIRKO PRIMOŽIČ, predsednik TO SKGZ za Goriško; 17.00: nastop folklorne skupine iz Škofje Loke in pantomimika Andresa Valdesa; 18.00: ples z ansamblom »Dobri znanci«. SOBOTA, 5. maja, ob 20.00: ples z ansamblom »Novi Laposi«. NEDELJA, 6. maja, ob 9.30: 5. spominski pohod Števerjan - Gonjače -Števerjan; 16.30: kulturni spored (plesna skupina aerobike iz Ljubljane, folklorna skupina in tamburaški orkester iz Medvod) ; 18.00: ples z ansamblom »Modrina« iz Kranja Po ulicah Gorice in Nove Gorice Jutri devetič mednarodni pohod prijateljstva mladih Telefonska družba bo na letošnjem Espomegu predstavila številne novosti na področju telefonskih zvez in telematike. Poleg tega bo v sredo, 2. maja, s pričetkom ob 17. uri v konferenčni dvorani razstavišča strokovni posvet o možnostih in uslugah, ki jih telefonske zveze nudijo danes in v bodoči perspektivi. Velik poudarek na razvojnih možnostih, ki jih nenehni razvoj elektronike omogoča tudi glede telefonskih zvez, izhaja že iz naslova posveta, ki se pomenljivo glasi »II futuro è in linea«. O teh vprašanjih je bila včeraj na sedežu SIP tiskovna konferenca, na kateri je ravnatelj goriške podružnice inž. Giuseppe Piovesana pred stavil novinarjem vsebino posveta in nasploh sodelovanja SIP na letošnjem goriškem sejmu. Na posvetu bo prisoten deželni ravnatelj SIP inž. Giorgio Bosio, poleg njega pa bodo spregovorili sam inž. Piovesana, inž. Giorgio Politti in inž. Angelo Seno. Predstavili bodo nove usluge, ki jih že danes nudi SIP, sisteme na področju telematike in perspektive razvoja v prihodnjih letih. Z uporabo novega sistema telekonference bo na posvetu neposredno iz Bologne sodeloval tamkajšnji deželni ravnatelj družbe inž. Vincenzo Chientaroli. Poleg prenašanja glasu omogoča sistem videokonference tudi vizualno prisotnost sogovornika. Na razliko od televizijskega prenašanja deluje ta sistem preko rednih telefonskih zvez, kar omogoča zamenjavo podobe na ekranu vsakih 8 do 20 sekimd. Poleg tega pa bo telefonska družba predstavila na konferenci in v svojem razstavnem prostoru v okviru Espomega tudi druge novosti, ki pričajo o neštetih možnostih upora- be telefonskih zvez pri posredovanju vsakovrstnih podatkov in dostopu do uskladiščenih informacij. Za zasebne uporabnike bodo verjetno zanimivi predvsem večnamenski telefoni »Primula« in »Margherita«, ki omogočajo memorizacijo določenih telefonskih številk, avtomatične pozive s tem, da se pritisne samo na en gumb, evidentiranje časa telefonskega pogovora in druge zanimive usluge. Številne in zelo pomembne so novosti pri aparatih za poklicno uporabo. Naj omenimo nekatere med najzanimivejšimi. Videotel je najnovejša aparatura, ki omogoča takojšnji dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo računalniki. Omogoča na primer povezavo s kasacijskim sodiščem in takojšnje razpolaganje z informacijami o vsakem obstoječem zakonu in razsodbah sodišča. Telemedicina nudi razne usluge, ki gredo od prve pomoči do srčnega in celo krvnega pregleda kar po telefonu. Fac-simile je ime aparata, ki posreduje kopije vsakovrstnih dokumentov tudi na velike razdalje. Vse te aparate bodo predstavili s praktičnimi preizkusi, ki bodo od četrtka, 3., do sobote, 5. maja, ob 18. uri na razstavišču. Prvi dan bodo prikazali usluge za industrijo, banke in hotele, drugi dan bo zanimiv za trgovce, odvetnike in druge proste poklice, tretji pa bo namenjen tele-medicini. Prvomajsko zborovanje v Doberdobu Tradicionalno prvomajsko zborovanje bo v torek tudi v Doberdobu, pred gostilno Peric, s pričetkom ob 9. uri. Igrala bo godba na pihala, predviden je tudi priložnostni govor. Lani se je pohoda prijateljstva udeležilo okrog 6 tisoč mladih in njihovih spremljevalcev. Jih bo na jutrišnji, 9. manifestaciji še več? Če bo vreme ugodno prav gotovo, pravijo prireditelji, skupina za posoški mladinski in socialni turizem in občinska zveza telesnokultumih organizacij iz Nove Gorice. Start večtisočglave množice mladih (starostna meja je 17 let, razen za spremljevalce) bo ob 10. uri s Travnika, cilj pa bo v Zavodu S. Luigi v Don Boscovi ulici. 12 km dolgo progo po ulicah Gorice in Nove Gorice bodo morali udeleženci prehoditi v največ treh urah. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno, nagradili pa bodo najbolj številne skupine in posameznike. Pohod se bo tudi tokrat odvijal v glavnem po stari trasi. Udeleženci bodo prvič prestopili mejo na prehodu v Škabrijelovi ulici, drugič pa v Solkanu. Do množične mednarodne prireditve je samo še nekaj časa, vendar dovolj, da se za udeležbo prijavijo tudi ne-odločneži in zamudniki. Na svoj račun bodo ob jutrišnji prireditvi prišli tudi filatelisti, saj bo poštna uprava poskrbela za priložnostni poštni žig. Goriški mladinci na TV Ljubljana V okviru oddaj, ki jih ljubljanska televizija redno predvaja o zamej- GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP danes, 28. t.m., ob 20.30 — v občinskem gledališču v KR-MINU jutri, 29. t.m., ob 17. imi — v telovadnici na LJESAH v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Domu A. Gregorčič v ŠTANDREŽU. Trije mladeniči obsojeni zaradi neuspelih tatvin GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO 14. sejem za vzhod MEDNARODNI VZORČNI GORICA 28. april — 6. maj 1984 Urnik obiskov: ob delavnikih od 10. do 20. ure ob nedeljah in praznikih od 10. do 21. ure Prireditelj: GEGO — Gestioni Gorizia S.r.l. Po hitrem postopku je goriško sodišče včeraj obsodilo tri tatiče, ki jih je policija v prejšnjih dneh zasačila takorekoč pri delu. Najprej sta stopila pred sodnike mladeniča iz Rima, ki služita vojaški rok v Gorici. 20-letni Domenico Cattanasio in 21-letni Paolo Valentini sta v torek proti večeru skušala izmakniti avtoradio iz avtomobila Vedroma. Avto je bil ustavljen v Ulici Dante V Gorici, torej v samem središču mesta in mladeniča sta imela smolo, saj ju je med obhodom zapazila patrulja letečega oddelka kvesture. Takoj so ju aretirali in obtožili poskusa tatvine z obtežilnimi okoliščinami. Javni tožilec Mancuso je včeraj zanju zahteval obsodbo na 4 mesece zapora in na denarno globo. Sodniki so ju obsodili na sicer nekoliko nižjo zaporno kazen (3 mesece), na plačilo 100 tisoč lir globe ter na plačilo odškodnine in sodnih stroškov civilni stranki v višini 750 tisoč lir. Kazen je pogojna. V drugi obravnavi, prav tako po hitrem postopku, so obsodili na 6 mesecev zapora pogojno in 150 tisoč lir globe 19-letnega Marka Bazzea iz Tržiča, Ulica Gramsci 8. Mladeniča so aretirali te dni, ker je skupaj z mladoletnim pajdašem (temu bo sodil sodnik za mladoletne v Trstu) skušal odnesti računalnik iz servisa Citroen v Ulici Grado v Tržiču. Njuno prisotnost je opazil nočni čuvaj, ki je poklical policijo, tako da so ju prijeli še preden sta utegnila zbežati s kraja tatvine. e ZAVOD ZA SOCIALNO SKRBSTVO INPS obvešča, da zapade 30. aprila rok za plačilo prispevkov v sklad za nolminirv» in holničlm zavarovan ie za obrtnike in trgovce. Do tega roka je treba vplačati prispevke za prvo letošnje trimesečje. Danes občni zbor članov Kmečke banke V mali dvorani Kulturnega doma bo danes ob 18. uri (in ne ob 20. uri, kakor smo javili včeraj) redni letni občni zbor Kmečke banke. Jutri ob 10.45 pa se bodo na rednem občnem zboru v Sovodnjah zbrali člani tamkajšnje posojilnice. Občni zbor bo v Kulturnem domu. Drevi nastopa Gino Pipia Po daljšem zatišju se bo drevi spet predstavil občinstvu znani goriški kantavtor Gino Pipia. Nastopil bo v okviru sejma Espomego na razstavišču v Ulici Della barca s pričetkom ob 17. uri. Spremljali ga bodo štirje pevci in sicer Gian Paola Ceglie, Susie Marusig in bivša kitarista skupine Trovieri Ignazio Romeo ter Mauro Pesolin. Glasbeno spremljavo bo vodil Massimo Stacchi. Pipia in njegov ansambel, ki si je izbral novo ime »II dolce stil novo«, bo na Espomegu imel še dva koncerta in sicer v soboto, 5. in nedeljo 6. maja, s pričetkom ob isti uri. skih Slovencih, bo v sredo, 2. maja, na sporedu oddaja o mladinski kulturni dejavnosti na Goriškem. Ljubljanski televizijci so za to priložnost posneli vadbeno uro pri goriški Glasbeni šoli, mladinski zbor KD O. Župančič iz Štandreža ter mladinsko pevsko skupino iz Gorice, ki je letos prvič pričela z vajami v Kulturnem domu. Oddaja, ki nosi naslov »Slovenski venček«, bo na sporedu ob 20.50 na prvem sporedu ljubljanske televizije. razstave Kulturno društvo Skala iz Gabrij obvešča, da bo razstava ob 75-let-nici ustanovitve društva odprta do 1. maja in sicer ob delovnikih samo v večernih urah, ob praznikih tudi v jutranjem času. razna obvestila VZPI - ANPI in odbor za postavitev spomenika padlim borcem na Peči sklicujeta v četrtek, 3. maja, ob 20. uri, sestanek v prostorih v Ronku. Podali bodo zaključno poročilo o gradnji spomenika ter obravnavali nekatera druga vprašanja. Gospodarska zadruga »Vrh« vabi člane na občni zbor, ki bo v petek, 4. maja, ob 20.30 v gostilni Devetak. gledališča DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. Slovensko stalno gledališče v Trstu -J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA -V ponedeljek, 30. 4. ob 9. uri v osnovni šoli v Ul. Veneto, ob 11. uri v o-snovni šoli v Štandrežu, ob 13. uri v otroškem vrtcu v Ul. Brollo; v sredo, 2. 5. ob 9.' uri v osnovni šoli v Ul. Brollo, ob 11. uri v osnovni šoli v Pevmi in ob 14. uri v osnovni šoli v Števerjanu. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo copie n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Bad boys«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Lucida follia«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Cenerentola 80«. PRINCIPE 18.00—22.00 »All’ultimo respiro«. COMUNALE 21.00 Koncert ansambla »Clemencic consort«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Seks na motorju« in ob 22.30 »Ljubezenska pisma nune«. DESKLE 20.00 »Modra strela«. POGREBI Ob 8. uri Giuseppe Abrami iz kapele glavnega pokopališča v cerkev na pokopališče v Štandrežu. prispevki Namesto cvetja na grob Jožefe Planinšček darujeta Danica in Df" lica Mikuž iz Revme 50 tisoč l*r za društvo Naš prapor. Profesorju Sergiju Dilici iz Trsta izrekajo ob smrti mame Olge iskreno sožalje bivši dijaki trgovske šole Ivan Cankar. Beg iz kmetijstva v industrijo in druge gospodarske dejavnosti V zadnjih tridesetih letih v treh slovenskih občinah V tridesetih letih in sicer od leta 1951 do leta 1981 se je število zaposlenih v kmetijstvu na Goriškem skrčilo za več kot 70 odstotkov. Ob zad-njem popisu prebivalstva je Osrednji statistični inštitut (ISTAT.Ì naštel v Soriški pokrajini samo 2.837 oseb, ki 80 izjavile, da so zaposlene v primarnem sektorju. Poleg kmetov so tu všteti še ribiči in gozdarji .njihov delež pa je glede na kmete zelo maj-tlen. S kmetijstvom se po teh zadnjih Podatkih ukvarja le vsak dvajseti zaposleni prebivalec, leta 1951 pa je to peljalo skoraj za vsakega petega. Kl-rib tem podatkom, ki kažejo, v ko-hksni meri se je po drugi svetovni vojni na Goriškem zmanjšala zaposlenost v kmetijstvu, lahko trdimo, da se je v sedemdesetih letih posto-P0*na umirilo uhajanje delovne sile iz Kmetijstva. Od leta 1971 do leta 1981 se je namreč število zaposlenih v primarnem sektorju zmanjšalo za 667 not, ali približno za 20 odstotkov, °^ej manj kot v prejšnjih desetletjih, eie primerjamo podatke iz tabele . ugotovimo, da je bil proces deagrari-J*c‘je na ravni goriške pokrajine najmočnejši v petdesetih in šestdesetih etah. Podobno velja tudi za sovodenj-ko in doberdobsko občino, le da je d v teh občinah beg iz kmetijstva občutno močnejši. V Doberdobu se je uelež v kmetijstvu zaposlenega prebi-aistva v tridesetih letih zmanjšal za Kim 91 odstotkov. Te pomembne razlike med sovodenj-Ko in doberdobsko občino ter pokra- jino so nastale predvsem zaradi visokega deleža kmetov, ki sta ga ti dve občini imeli po drugi svetovni vojni. Zanimivo je namreč, da je bil takrat tako v Sovodnjah kot v Doberdobu delež kmečkega prebivalstva glede na zaposlene kar enkrat večji od pokrajinskega povprečja. Proces opuščanja kmetij se je torej v teh dveh občinah začel relativno kasneje in je bil zato tudi toliko močnejši. Kmetije so na tem območju relativno gledano premajhne, preskromne, da bd nudile gospodarjem potreben dohodek in tudi socialno varnost. Poleg tega se je prav v petdesetih in šestdesetih letih tudi na Goriškem močno povečalo povpraševanje po nekvalificirani delovni sili, tako da so bili vsi pogoji za pospešen proces deagrarizacije. To še posebej velja za občino Doberdob, kjer je bil odliv močnejši, v obeh primerih pa je delež kmečkega prebivalstva ob zadnjem popisu padel pod pokrajinsko povprečje. Drugačen je bil položaj v občini Š te ver jan, kjer so leta 1951 našteli kar 71 odstotkov vseh zaposlenih v kmetijstvu. Tudi v tej občini je sicer ISTAT ob vsakem popisu prebivalstva beležil manj kmetov. To velja tudi za zadnji popis, ko se je njihovo število zmanjšalo za nadaljnjih 30 odstotkov. Kljub temu pa je njihov de-'ež glede na vse zaposlene ostal relativno zelo visok. V kmetijstvu je namreč še vedno zaposlena približno ena četrtina oseb. S pomočjo podatkov iz zadnjega popisa prebivalstva si lahko še natančneje ogledamo težo kmetijstva v omenjenih treh občinah. V Doberdobu je bilo od 14 zaposlenih v primarnem sektorju kar 10 žensk, nihče pa ni bil mlajši od 30 let. V občini Sovodnje je bilo razmerje med moškimi in ženskami precej boljše na 29 je bilo 22 moških. Starostna struktura je bila prav tako boljša, saj so imeli tudi 3, ki še niso dopolnili 30 let, skoraj polovica pa jih leta 1981 še ni dopolnila 55 let. Za najbolj trdno se je seveda izkazalo števerjansko kmetijstvo. Delež žensk je namreč minimalen in sicer 14 na 95, 14 pa je mlajših od 30 let, precej večji pa je tudi delež tistih, ki so mlajši od 55 let. K. DEVETAK Zaposleni v primarnem sektorju in njihov delež glede na zaposleno prebivalstvo ob popisih po drugi svetovni vojni 1951 Sovodnje 328 39,5 Doberdob 229 35,3 Števerjan 297 71,1 Goriška pokrajina 9.781 17,6 1961 1971 1981 181 21,7 68 9.1 29 4,0 88 13,9 29 5,5 14 2,4 208 50,9 136 35,8 95 24,2 6.577 11,6 3.504 6,7 2.837 5,1 Za prvomajske praznike v Dvoru Vinska razstava v Števerjanu odraz uspeha kmetijstva v Brdih V Dvoru v Števerjanu bodo danes zvečer odprli razstavo vin z Osla-vja in iz Števerjanu. ki jo že dve desetletji prireja odbor vinogradni kov iz teh dveh briških krajev. Raz stava bo odprta nekaj dni in se vrši v okviru prvomajskih praznovanj, ki jih prireja kulturno društvo Briški grič. Seveda bc moč ob tej priliki pokusiti dobra briška vina, ki jih mojstrsko pridelajo naši briški vinogradniki, ob tej priliki pa bo moč dobiti tudi kaj za pod zob v bližnjem bifeju, vse dni pa bo v Šte verjanu tudi precej drugih prhe ditev. Pred približno dvajsetimi leti so števerjanski in oslovski kmetje pričeli tudi ob priliki domačega praznika ponujati svoja vina. Niso se omejevali samo na prodajni pult, marveč so takrat ustanovili odbor ter prierdili lep prostor v kleti Dvora, tako da je to bila res prava razstava. Takrat ni bilo lahko prodati žlahtne briške kapljice. Svoje vino so Brici ponujali gostilničarjem širom pokrajine, nekateri so ga ponujali na razstavi na Andrejevem sejmu. Marsikdo, ki je bil pogum-nejši od drugih, se je lotil sodelovanja na kaki bolj zahtevni razstavi. Imeti vino v steklenicah je bil ta krat pravi luksus, le malokdo si je že takrat omislil etiketo. S podobnimi križi in težavami so se ubadali tudi vinogradniki v drugih nižinskih oziroma gričevnatih krajih. Briška vina oziroma vina na še dežele niso še bila cenjena. V trgovinah in boljših restavracijah so ti natakarji ponujali vina iz Toska ne, Piemonta, Veneta. Nikomur ni niti padlo na misel, da bi ti ponudil briško vino. Izjema so bila vina nekaterih veleposestnikov, ki so si že takrat omislili vabljive etikete in prodajali najboljša vina naših krajev, tako tista pridelana na njihovih kmetijah kot kupljena od sosednih kmetov. A to so bile le izjeme. Močna propaganda s strani konzorcija za zaščito tipičnih briških vin na eni strani, ugodne ocene specializiranih časnikarjev in uglednih literatov, na drugi, pa še izboljšana kupna moč prebivalcev Italije, so pripomogli, da so postala briška vina cenjena in da so danes med najbolj čislanimi v državi ter tudi najbolj draga. Vsaka restavracija, ki nekaj da na svoje ime in svoj sloves, ti bo danes ponudila steklenico briškega vina. V najboljših restavracijah in vinotekah Italije ti danes ponudijo steklenico z etiketo »Col-lio« in med temi je kar precej etiket naših vinogradnikov, slovenskih vinogradnikov iz Števerjana, z Osla-vja, s Plešivega ali drugih krajev v Brdih. Steklenice s takimi vabljivimi etiketami nam bodo ponujali tudi v teh dneh na vinski razstavi v Števerjanu. Kakšna razlika z razstavami pred dvajsetimi leti. Še večjo razliko pa opazimo ko se vozimo po briških cestah. Povsod novi vinogradi, povsod nova udobne domačije in velika gospodarska poslopja. Blagostanje je prišlo v naša Brda. Večstoletni trud Bricev je bil poplačan. MARKO WALTRITSCH Na pobudo ZSŠD1 v mesecu maju Razvitje prapora Sokola in vrsta drugih prireditev Številne prvenstvene tekme se b ‘njo koncu in v teh mesecih je pozo ®8(- P°svečena bolj rekreacijski Ponudam, oziroma takim športni Progam, ki se usklajajo z ugodnii y^henskimi pogoji. Letošnji maj i j 8 ^ga vidika nadvse uspešen, s J goriški odbor Združenja slovensk Portnih društev v Italiji poskrbel n zanimivih pobud, ki se bo se k?,,? prav *■ maja v števerjanu bodo nadaljevale do konca mese raznih krajih Goriške. Oglejmo 23 kaj gre. .i6 že tradicija, bo 1. maja urah orientacijski pohod *Oske in mladinske skupine, ki PHČel ob 9.30 na Bukovju. V ista y ®JU (v Domu) pa bo letos tudi turi namiznem tenisu za posameznike Posameznice do 15. leta. J^bo10 V števerjanu, tokrat 6. ma. sn.v •>“** '-»viijace - ste ver jan, k Peijan na dveh progah (10 in 20 : n se bo pričel ob 9.30. v Štandrežu in Gorici bo 12. n finalni del moške odbojkarske inter-lige. Goriški nogometaši pa se bodo pomerili z beneškimi vrstniki 19. maja v Sovodnjah. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. Balinarstvu bodo posvetili posebno pozornost v nedeljo, 20. maja, ko bodo v Gorici (gostišče Primožič) in Doberdobu (gostišče Peric) pripravili turnir za članska moštva. Povsem slovesno bo 25. maja v telovadnici goriškega Kulturnega doma ob priložnosti telovadne akademije ob ponovnem razvitju prapora goriškega Sakeja. Proslava se bo pričela ob 20. uri. Naslednji dan pa bo v jutranjih u-rah v telovadnici Kulturnega doma ter na šolskem stadionu na Rojcah tekmovanje učencev osnovnih šol v poligonu, igri med dvema ognjema in a-tletskem troboju. Zaključek bogatega majskega teles-nokultumega sporeda bo 27. maja v Pevmi, kjer bo kelesarska prireditev za otroke in odrasle. Očka, kupi mi... personal kompjuter Nekateri so ga proglasili za simbol osemdesetih let. Drugi so celo ocenili, da gre za najpomembnejšo iznajdbo našega stoletja. Do pred nedavnim smo bili vajeni misliti nanj kot na nekaj oddaljenega, večini od nas nedoumljivega, vrednega občudovanja, vendar obenefn strahotnega (kdo ni imel teh občutkov ob spopadu med njim in človekom v znanem filmu 2001: odiseja v vesolju?). Gotovo je že vsakdo razumel, da je govor o kompjuterju. Vendar na tem mestu ne želimo govoriti o vsega zmožnih računalniških pošastih, ki so za nas navadne ljudi še vedno oddaljene in nedosegljive, čeprav danes pogojujejo življenje vseh nas (kaj, če nam jo »kompjuterček« v Washingtonu ali v Moskvi zagodi s tem, da po pomoti sproži jedrsko vojno?). V mislih imamo predvsem revnejše sorodnike teh velikanov, po videzu in zmožnostih dosti bolj preproste personal kompjuterje, ki pa že obetajo, da bodo v nekaj letih spremenili naše življenjske navade Dovolj je, da se sprehodimo po go-riških ulicah, pa bomo videli skozi izložbe trgovin z elektronskimi napravami, da so nam te igračke mnogo manj oddaljene, kot bi si nakdo mislil. Nalašč pravimo igračke, kajti pri večini kupcev je osnovni nagib v sli po video-igri. Kot so nam povedali v neki specializirani trgovini so največji uporabniki personal kompjuterjev mladi. Nakup take naprave je največkrat namenjen študiju, toda pogosto je to le pretveza, kot dokazuje izredno veliko povpraševanje po kasetah, ki so programirane z video-igrami. »Očka, kupi mi kompujter, da se bom bolje učil,« pravijo navidezno marljivi sinovi, ki pa se potem radi predajajo skušnjavi vesoljskih bitk in podobnih igric pred ekranom. To velja zlasti za preprostejše modele, medtem ko je prodaja zahtevnejših kompjuterjev namenjena predvsem poklicni uporabi s strani podjetij in zasebnikov. Nakup aparata pogojujeta vsaj dva elementa: razpolaganje s primerno vsoto in poznavanje programiranja oz. načina uporabe kompjuterja. Prvi pogoj ne predstavlja velike zapreke, saj je mini-kompjuter moč kupiti že za 180 tisočakov. Z dodatno opremo cena popolne aparature ne presega 4 ali 500 tisoč lir, kar je približno polovica cene povprečnega barvnega televizo- rja. Zanimivo je, da se proizvodna tehnika še izpopolnjuje in da se cene zato še nižajo. Drugače je s poznavanjem aparatur. Večina kupcev ima o tem že precej jasne pojme, nekaj pa je tudi takih, ki so ob nakupu prepričani, da je dovolj, da se pritisne na vklopili gumb in bo potem kompjuter vse sam opravil. Sicer pa lahko pričakujemo, da bo val naraščajočega zanimanja za računalništvo kmalu odpravil sedanjo neinformiranost. O tem zanimanju pričajo tudi police knjigam, ki so založene z ducati knjig o programiranju, o jeziku basic in o drugih zahtevnejših argumentih s tega področja. Prodaja teh knjig je zadnje čase izredno poskočila, kupci so tudi v tem primeru v veliki večini mladi in — kot nas je opozorila prodajalka v neki knjigami — skoraj izključno moškega spola. Lahko torej pričakujemo, da bo čez nekaj let kompjuter prišel tako rekoč v vsako družino, še zlasti ko bodo dorasle generacije današnjih otrok, ki že od malega prebavljajo razne Goldrake in Mazinge. Kako bo to učinkovalo na naše življenjske navade pa bomo še videli... (M. M.) TONE SVETINA Med nebom in peklom 128. ; “Zdaj je vseeno,« je rekel. »Jaz vem, kdo je izdajal va_ Vendar nočem, da bi padlo prekletstvo na • Sam vas bom pravočasno odpeljal iz tega preklela kraja! To je moja dolžnost! « , Potem se je slekla in legla. Poročnik je privil stenj, 3 le bil v sobi mrak, in brez besede legel k njej. č nakovala je, da se je bo polastil kot prvikrat. Začet °bmiroval pri njej kot plah, nedozorel de- i Dal je roko pod glavo in se nepremično zastr-: . v strop. Njegov obraz je bil kot izklesan, zamišljen tli: osten- Zdel se ji je tujec, človek, ki ga ni še ni-k°b videla. Ugasila je luč. V temni sobi je zavladala tišina kot Zapuščeni cerkvi. Zunaj pa je v drevju hukala lca smrti v jasnino zvezdne noči... XXV. n , Rodilo se je zveže jutri. Jutro s sivim, oblačnim ? Hite krez vetra. Na veliki petek so pri Bečanu vstali Sodaj. Pripravili so se na praznovanje velike noči. omenila jim je praznik pomladi, ko se s svežo rastjo a c ve ten jem sadnega drevja začenja obdobje njihove-a \raščanja z zemljo. . . Mati je delala v kuhinji, France pa v hlevu pn i ko so na vrata potrkali karabinjerji. Čeprav bila družina vajena preiskav, jim je šla mati odpret Robnim občutkom. Stopili so v hišo in povpraše-1 Po gospodarju Bečanu. Pavle ga je šel klicat v hlev. Bečana je stisnilo v prsih. Vedel je, kaj se je zgodilo prejšnji dan v sosednjem zaselku, vedel je, kje je izginil davkar. Deček je zaslutil očetovo stisko in rekel: »Ata, ne hodite! Skrijte se v bunker!« Vhod vanj je bil v kotu, treba je bilo samo odmetati nekaj gnoja. Pavle bi ga zametal, potem naj ga pa iščejo. Ko je deček, ki mu je bilo komaj štirinajst let, videl, da se oče obotavlja — sporočilo ga je povsem omrtvičilo — je zaihtel. »Ata, bežite! Zadaj na vrtu ni nikogar!« »Pavle, ne morem! če pobegnem jaz, bodo vzeli mamo! Že tako bo sumljivo, ko ni nobenega od starejših otrok doma!« Pavle je utihnil in s silo zatrl solze. Obšla ga je nemoč. Zavedal se je, da prihaja nad hišo tisto, česar so se najbolj bali. Oče jg zasadil vile v gnoj in rekel: »Pojdiva, Pavle! Kaj bo, je zapisano zgoraj ! Če me bodo vzeli boš ti doma gospodaril! Pazi na konje in živino... Posejte toliko, kolikor boste potrebovali za dom! Pa mamo ubogaj! Boš, Pavle?« »Bom, oče! Vse bom naredil, kar ste naročili!« V sobi so ga obstopili štirje karabinjerji. Spoznal je poročnika in komandirja občinske postaje. Prišla sta še dva, ki sta preiskovala hišo. Poročniak Zanni,se je ustopil predenj. Bečan se je brez strahu zazrl v njegove oči. Vedel je, da je prišla ura obračuna in da jim ne sme pokazati, kako se jih boji. »Francesco Maslo, svaril sem vas, pa ni nič pomagalo. Prepričali smo se, da vaša hiša pomaga upornikom. Povejte nam, kje so vaši otroci! Iščemo Edvina, Lojzeta, Kristino in Marijo...« »Ni jih! Odšli so vsak po svojih poslih. Dovolj so stari, da odgovarjajo vsak zase.« «So tudi ti odšli k upornikom?« »Ne vem!« »Torej priznavate, da sodelujete z uporniki?!« Ker je Bečan molčal, je poročnik nadaljeval v ostrem tonu: »Prišel je čas, ko bomo napravili konec! Z vami in tudi s to vasjo!« Bečan je še vedno molčal in si mislil: »Kdor molči, odgovarja devetim...« »Če nočete govoriti, vam bom povedal jaz: Karlo in Frane vodita upornike! Tudi to vemo, da so zajeli našega človeka, davkarja Chiuca! Če ga ne bomo dobili nazaj živega in zdravega, boste viseli vi in vaši pomagači!« Bečan je stekleno strmel vanj in niti z mišico na o-brazu ni pokazal, da se ga obtožbe kaj tičejo. Poročnik je izgubil živce. Oči so se mu meglile, stisnil je zobe in zarjovel: »Vam bomo že pokazali, kako razumemo vaš molk! Iz nas se ni še nihče norčeval!« Z desnico je sunil moža v želodec, in ko ga je zvilo, ga je z levico udaril po obrazu, da ga je v hipu oblila kri. Stemnilo se mu je pred očmi, padel je vznak na tla, vsa moč ga je zapustila. Preplavljala ga je globoka žalost, ki se je spreminjala v bes. Poročnik, ki ga je možev mir vrgel iz ravnotežja, pa je histerično kriknil: »Premlatite to slovensko svinjo!« Trije karabinjerji so planili nanj. Suvali so ga s čevlji in ga tolkli s puškinimi kopiti, dokler ni poročnik ukazal, da je dovolj,"ker bo še govoril z njim. Dvignili so moža na noge. »Kje je naš davkar?! Govori, ali pa te tako premikastimo, da ti noben zdravnik ne bo več pomagal!« V Bečanu je zavrela uporniška kri. Neznanska moč mu je prežarila ude. S krvavim pogledom se je zazrl v poročnika in z glasom, kot bi brusil nože, govoril: »Vaš davkar me ne zanima! Dovolj star je, da bi bil lahko sam pazil nase!« »Boš videl, kako te bo še zanimal!« je zavpil Zanni. Poskusne vožnje za VN Belgije Warwick najhitrejši šport na primorskem Začetek atletske sezone ZOLDER (Belgija) — Po včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Belgije v formuli ena kaže, da so pri Renaultu le odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so jim delale težave na prvih dveh dirkah letošnje sezone. Derek Warwick je namreč dosegel najboljši čas, takoj za njim pa je bil Prost na mclaren TAG porscheju. Pri McLarenu pa včeraj ni šip vse po olju. Precej težav je namreč imel Lauda, kateremu se je celo zažgal avtomobil. Tudi Elio De Angelis, ki je bil v jutranjih neuradnih poskusnih vožnjah najhitrejši, se je moral popoldne zadovoljiti s petim najboljšim časom. Zadovoljni niso niti pri Ferra-riju, saj imajo še vedno težave z gumami. Albereto je sicer zatrjeval, da se nad vozilom ne more posebno pritoževati, le nekoliko počasno je na mešanih delih proge. Kljub vsemu pa je Amoux le dosegel šesti čas, kar daje upati, da bodo krizo počasi le prebrodili. Vrstni red: Warwick (VB) renault elf 1’16”311: Prost (Fr.) marlboro mclaren TAG porsche 1’16”587 ; Piquet (Braz.) brabham BWV 1T6”04; Mansell (VB) lot us renault 1’17”433; De Angelis (It.) lotus renault 1T7"705; Amoux (Fr.) ferrali 1T8”017; Winkelhock (ZRN) ATS BWV 1T8”048; Patrese (It.) alfa romeo 1T8”052; De Cesaris (It.) ligier renault 1T8”239; Albereto (It.) ferrali 1T8”369; Cheever (Z DA) alfa romeo 1’18”401; Rosberg (Fin.) Williams honda 1’18”617; Tam-bay (Fr.) renault elf 1’18”753; Lauda (Av.) marlboro mclaren TAG porsche 1’18”381; Senna (Braz.) to-leman hart 1’18”914. • PRVA ETAPA AVTOMOBILSKEGA RALLY J A po Smaragdni obali je hudo razredčila vrste tekmovalcev : od 72 vozil, ki so se predstavile na startu, jih je namreč do cilja prispelo le 38. Med žrtvami so bili tudi Attilio Bettega, ki je bil med favoriti za končno zmago, Michele Cinotto, Šveda Stromberg in Steffanson, Finec Saarinen, »Tony«, in vrsta drugih. Po prvi etapi vodi dvojica Vu-dafieri - Pirollo (lancia rally) pred Fincema Toivonen - Piironen (porsche 911). DIRKA PO ŠPANIJI Masciarelli presenetil MADRID — Italijani so včeraj prišli do svoje druge zaporedne zmage na kolesarski dirki po Španiji. Na cilj je namreč prvi prišel Paimiro Masciarelli, ki je 148 km od Sorie do Burgosa prevozil v 3.13’09 s poprečno hitrostjo kar 45,974 knr na uro. Masciarelli je srečo poskusil že po 40 kilometrih in je sam nadaljeval do cilja, kamor je prišel skoraj tri minute pred glavnino, v kateri se je v zaključnem sprintu uveljavil Giuseppe Martinelli. Pred današnjo 11. etapo na skupni lestvici še vedno vodi Španec Delgadq, pred rojakom Corredorom (po 3") in Francozom Caritouxom (po 11”). Masciarelli je 12. (po 3’24”), Moser 15. (4'33”), Saronni pa 64. (22’07”). • NA DRUGI ETAPI KOLESARSKE DIRKE po deželah je zmagal Sovjet Voronin, ki je v sprintu prehitel Italijana Pico in Danca Pedersena. Na skupni lestvici se je na prvo mesto prebil ravno Pedersen, vendar Voronin zaostaja le za 2 sekundi. Tretji je Watters (Avstralija) po 26”, četrti Škoda (ČSSR) po 1’06” in peti Kie-pel (ZDA) po 1’28”. Danes čaka kolesarje izredno težka etapa od San Giovannija Valdama do San Piera in Bagni. Kljub praznikom bodo ljubitelji športa v prihodnjih dneh resnično prišli na svoj račun. Resda je bila večina prvenstvenih srečanj že med tednom, toda najpomembnejše prireditve se bodo zvrstile prav od danes naprej. V Novi Gorici bodo domači atletski delavci pripravili tradicionalni otvoritveni atletski miting, ki bo tudi tokrat imel mednarodno udeležbo. Tekmovanje, ki se bo pričelo danes ob 16. uri, obeta zanimive boje v desetih moških in šestih ženskih disciplinah. Čeprav dokončen seznam nastopajočih še ni znan, lahko zapišemo, da bodo nastopili atleti iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, morda pa se bodo na stezi pojavili tudi nekateri nordijski atleti, ki trenutno vadijo v Novi Gorici. Na portoroških teniških igriščih ob marini pa se bo zbralo 32 finalistov letošnjega turnirja Istrske riviere. Izrazitih favoritov tokrat ni, saj je konkurenca izredno izenačena, tako da lahko pričakujemo ogorčene dvoboje že od prvega kola, ki bo jutri ob 14. uri. Istega dne se bodo pri- čela tudi srečanja prvomojskega nogometnega turnirja pionirskih reprezentanc vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki bo tri dni potekal v Izoli in Kopru. MIRAN KLJUN • V OKVIRU 29. KOLA PRVE LIGE JUGOSLOVANSKEGA nogometnega prvenstva bodo danes odigrali anti-cipirano srečanje med Prištino in Cr-veno zvezdo. Tekma bo tudi po televiziji. Jutrišnji spored: Dinamo (V) -Vojvodina, Olimpija - Sarajevo, Dinamo (Z) - Čelik, Rijeka - Osijek, Partizan - Vardar, Budučnost - Velež, Že-ljezničar - Radnički in Sloboda - Hajduk. • TRETJA ETAPA KOLESARSKE DIRKE po Apuliji se je končala S sprintom, v katerem je bil najhitrejši Guido Bontempi pred Rosolo in Belgijcem Bruggmannom. Na skupni lestvici še vedno vodi Mantovani pred Torelli jem (po 5”), Baranchellijem (8”), Continijem (10”) in Švicarjem Schmutzom (12”). Drevi v regularnem delu prvenstva Jadran zadnjič pred domačim občinstvom naše ekipe v košarkarskih prvenstvih Drevi bodo košarkarji Jadrana odigrali svoje zadnje domače srečanje v regularnem delu prvenstva. Pomerili se bodo z moštvom Monkey’s iz Milana, ki je že predčasno izpadlo iz tretje košarkarske lige. V prvem srečanju v Milanu so jadranovci zanesljivo odpravili domatine, Boris Vitez pa je v tisti tekmi dosegel 50 košev, kar je v letošnjem prvenstvu pravcati rekord. Vsem je znano, da je bilo po zmagovitem gostovanju v Budriu nekaj igralcev v Jadranovih vrstah poškodovanih. Velikonočna prekinitev je torej prišla kot naročena, da so se pozdravili, tako da bodo jutri lahko na igrišču. Igrali bodo Ivo Starc, Peter Žerjal in Štefan Gulič, medtem ko bo Robert Daneu še odsoten. »Cita* se je namreč poškodoval oziroma je dobil udarec v zunanjo stransko vez kolena in bo zato bržkone »pav- Atletska sekcija Bor Infondata je že pred tremi leti navezala stike z društvom Polisportiva S pil ambente se iz S pilam berta, majhnega mesteca nedaleč od Mod ene. Domenili so se, da bosta društvi izmenoma vsako leto gostili mlade atlete iz drugega društva. Letos je bila vrsta zopet na društvu iz Spilamberta in tako se je skupina slovenskih atletov, trenerjev in spremljevalcev podala na dvodnevni izlet k svojim italijanskim prijateljem. Odpotovali so v torek zjutraj. Zaradi raznih težav in zelo gostega prometa na avtocesti so v Spilamberto prišli z dokajšnjo zamudo, tako da je sprejem pri županu tega mesta odpadel. Po kosilu so domačini pospremili goste po bližnji dolini, kjer so si ogledali nasade češenj. Obiskali so tudi dva grada v bližnjih mestih, tako da so se seznanili tudi z zgodovino teh krajev. Proti večeru so se naši atleti porazdelili po domovih svojih mladih prijateljev, kjer so tudi prespali. V sredo je bilo na sporedu deželno atletsko tekmovanje, ki ga je o-dlično organiziralo domače društvo Polisportiva Spilambertese. Za najboljše uvrstitve se je borilo veliko število atletov iz 25 društev iz vse Emilije - Romagne. Naši tekmovalci so se izkazali, saj so dosegli nekaj odličnih uvrstitev in so n se skupni lestvici zasedli odlično peto mesto, kljub temu da jih je bilo le štirinajst. Po tekmovanju je bilo skupno kosilo v jedilnici celodnevne osnovne šole, kjer so postregli z domatimi jedmi. Kmalu pa se je bilo treba posloviti in zopet odpotovati v Trst z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečajo, tokrat v Trstu. REZULTATI Dečki 80 m: 19. Aljoša Tavčar 13”1 Višina: 3. Dean Oberdan 1,20 m, 9. Igor Stopar 1,15 m Kadeti Daljina: 3. Marjan Gustinčič 5,16 m 1200 m: 8. Jaro Kozlovič 3’53”3, 16. France Beorchia 4’26”8 ziral« tudi v naslednji tekmi zato, da bi bil popolnoma nared za play-off. V prihodnjem zadnjem kolu bo Jadran gostoval v Pistoii in se spoprijel s prvouvrščendm Maltintijem. Vsekakor poudarjamo, da se bodo naši fantje stoodstotno uvrstili v play off že v primeru zmage na dre-višnji tekmi. Zato je tudi danes pomembno, da se Jadranovi navijači udeležijo srečanja v največjem številu in da vseskozi spodbudno bodrijo naše moštvo. Milančani so sicer že izpadli, vsako podcenjevanje pa bd jadramovce lahko drago stalo, tudi glede na dejstvo, da je Monkey’s v zadnjih nastopih pokazal napredek v igri. Žagarjevi varovanci so torej ponovno pred zahtevno nalogo, ki jo bodo izpolnili samo, če bodo na igrišču še enkrat zbrani in odločni. Srečanje med Jadranom in mo Krogla: 6. Igor Sedmak 8,83 m Kadetinje 600 m: 1. Martina Gherlani 1’48”8, 5. Varka Kozlovič 1’56”8 Daljina: 2. Vera Kermec 4,37 m, 17. Maša Pilat 3,50 m Disk: 1. Analiza Bavčar 18,62 m Štafeta 4x100 m: 2. Bor Inf ordata (Kermec, Gherlani, Bavčar, Pilat) 58”5 Naraščajniki 100 m: 3. Marko Tence 12”5, 5. A-lan Oberdan 12”6 Društvena lestvica: 5. Bor Inf orda ta 56 točk. (C. D.) • FINALE ZA ITALIJANSKI KOŠARKARSKI pokal bo 9. junija v Bologni. Kot znano, se bo v polfinalu Simac pomeril z Inde.sitom, Granaro-lo pa z Benettonom. Na deželnem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v sredo v Trstu, je Kras izbojeval vrsto prodornih in nepričakovanih uspehov,'s katerimi je tudi zasedel končno prvo mesto na lestvici po društvih. Krasove igralke in igralci so osvojili kar tri prva, pet drugih in šest tretjih mest. V absolutni ženski kategoriji je bi la Nataša Škrk na pragu senzacionalne zmage. Z odlično igro se je prebila do finala, kjer je naletela na eno najboljših dnigokategornic Musi-novo iz Gorice, ki je pred mesecem dni premagala celo Doljakovo in Sedmakovo. škrkova je suvereno odločila prvi set v svojo korist, v drugem je tesno klonila, v odločilnem nizu pa je že vodila kar z 19:16, v končnici pa se je ustrašila zmage in klonila z 20:22, s čimer si je zagotovila prav tako odlično drugo mesto. Na dober dan je naletela tudi Nevenka štvom Monkey’s bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30. (Cancia) • V OKVIRU ČETRTFINALA KONČNICE italijanskega košarkarskega prvenstva se bosta Bertom in Star pomerila že drevi. Srečanje bo ob 23.15, prenašala pa ga bo tudi televizija. Jutri bodo na sporedu ostala srečanja, in sicer Granaroto - Febal, Simac - Indesit ter Jolly - Peroni. • ŠVED ERIK FREDRIKSSON bo sodil finalno tekmo pokala prvakov med Romo in Liverpoolom, finale pokala pokalnih prvakov med Juventu-som in Portarti so poverili Vzhodnemu Nemcu Adolfu Prokopu, prvo finalno tekmo pokala UEFA med An-derlechtom in Tottenhamom bo sodil Švicar Bruno Galler, povratno pa Zahodni Nemec Volker Roth. V organizaciji TPK Sirena Mednarodna regata jadralnih deskarjev v teku so zadnje priprave za jutrišnje mednarodno srečanje jadralnih deskarjev DIV n IYRU v organizaciji TPK Sirena. Na sporedu bo prva selekcijska regata za consko prvenstvo DIV U IYRU. Regatno polje bo v Tržaškem zalivu oddaljeno približno eno miljo od sedeža Sireninega kluba. Regata bo obsegala dva piova; prvi bo ob 11. un, drugi pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca prve preizkušnje. Regate se lahko udeležujejo le tisti tekmovalci, ki imajo veljavno izkaz-nico FIV za letošnje leto. Vpisovanje bo še danes do 20. ure na sedežu Sirene v Barkovljah. Nagrajeni bodo prvi trije tekmovalci vsake kategorije: lahki, težki, ženske. Regatna navodila bodo na razpolago tekmovalcem na sedežu Kluba od 8. ure zjutraj v nedeljo, 29. aprila. (A. D.) Marušič, ki se je prebila nič manj kot na tretje mesto, Tanja Ukmar je bila peta, Anica Žigon sedma in Ksenija Marušič deveta. V moški konkurenci je v absolutni kategoriji nastopil le Bole, ki se je uvrstil med prvih 16 in po enakovredni igri klonil Cecchiniju z 1:2. V tretji kategoriji beležimo veliko slavje Krasovih prestavnikov. Začnimo kar s športnim podvigom Edija Boleta, ki je premagoval nasprotnike kot za stavo in je na koncu tudi nepričakovano, vendar povsem zasluženo zasedel prvo mesto, kar je res prvovrsten dosežek za tega pri zadevnega veterana. Solidno je zaigral tudi Igor Colja, ki se je uvrstil med šestnajsterico. V ženski konkurenci so krasovke dosegle lep skupinski uspeh, saj je bila Darma Furiti odlična druga, tretje mesto pa 1. DIVIZIJA Bor — Inter 1904 55:79 (28:32) BOR: Raserò 12 (2:2), Ferluga 10, Štavar 2, Jančar 10, Perko 8 (0:1), Sestan 8 (2:4), Baitz 2 (2:3), Oblak 3 (1:3). Borovci so proti prvouvrščenemu Interju sicer zadovoljili, ni 'pa jim uspelo premagati kotiranega nasprotnika. Tudi v tej tekmi je prišla na dan šibka plat Borove ekipe, ki nikakor ne zmore odigrati na visokem nivoju cele tekme. Tokrat je Perkova ekipa začela zelo dobro in v 15. minuti celo vodila z 28:20 nato pa je povsem popustila in dopustila nasprotniku, da je polčas končal v vodstvu. Približno enaka slika je bila v drugem polčasu, ko je bil Bor vse do 8. minute za petami nasprotniku nato pa naenkrat popustil. Med posamezniki gre omeniti dober nastop Ferluge v prvem polčasu. (Marko) Sokol — Basket team 81 67:66 (30:31) SOKOL: Pertot 4 (2:2), Ušaj 18 (4:9), Bogateč, Klanjšček, Gruden 2, Devetak 12 (2:5), Žbogar (0:3), Pahor 24 (10:17), Terčon 4, Sedmak 3 (1:3). V četrtek zvečer je Sokol dosegel svojo tretjo prvenstveno zmago, ki je bila doslej vsekakor najnapornejša, zato pa tudi najdragocenejša. Vzdušje na igrišču je bito silno napeto že od samega začetka, tako da je bila igra moška, če že ne groba. Sodnik pa je ni znal preprečiti. Rezultat je bil vedno izenačen in v vodstvu sta bili zdaj ena zdaj druga ekipa. Gostje so si sredi drugega polčasa priigrali maksimalno prednost osmih točk in jo nekaj minut tudi obdržali. Nabrežinci pa se niso predali in so z veliko požrtvovalnostjo nadoknadili zaostanek. Z dvema metoma Devetaka iz precejšnje razdalje so v zadnji minuti povedli za tri točke, kar jim je zadostovalo za prestižno zmago. Mitja KADETI Bor — Santos 82:73 (39:31) BOR: Pregare 14 (2:4), Semen 5 (1:4), Jogan 8 (0:3), Pieri 10, Smot- delita Anica Žigon in Ksenija Marušič. V ženskih dvojicah so si prva tri mesta porazdelili pari Žigon - Ksenija Marušič, Škrk - Pmiti in Guštin -Obad. Moški par Štoka - Colja pa se je prebil do četrtfinala. V mladinski konkurenci je Tanja Ukmar podlegla le v finalu Calinovi in zasedla drugo mesto, Ksenija Marušič pa je bila tretja. Med mladinci je Igor Colja v četrtfinalu podlegel Torbi anelli ju. In končno še tekmovanje »under 15«. Med deklicami beležimo pravi monopol Krasa, saj je bila Tanja Ukmar prva, druga Ksenija Marušič, tretja Alenka Obad, peta Tanja Rau-bar, sesta Katja Čok, sedma Damjana Guštin, osma Martina Raubar in deveta Elena Colja. Med dečki pa se je le Franko Fabec prebil v drugo koto. (B. S.) lak 8, Parisi 9 (5:6), Kovačič 8, Pu-pulin, Korošec 20, Žerjal. Potem ko so Borovci premagali močno ekipo Ferroviaria, so v sredo poskrbeli za nov podvig, saj so gladko premagali tudi ekipo Santosa, kj sodi med favorite v tem prvenstvu. Tekma ni bila lahka, sam začetek pa ni napovedoval nič dobrega za pia ve, saj so v 8. minuti iz' gubljali 9:15. Nato so plavi z dobro obrambo in s hitrimi protinapa; di najprej izenačili nato pa povedi* z 39:31 ob koncu prvega polčasa. V drugem delu je bila tekma zelo izenačena. Gostje so počasi nižali razliko ter dohiteli Borovce v 11. minuti (57:57). Plavi so hitro reagirali in v sedmih minutah pokopali vse upe nasprotnikov z delnim izidom 17:2 in s tem je bito tekme praktično konec, čeprav so nasprotniki v kadnjih minutah ublažili poraz z zagrizenim pressingom. Borovai so se tako maščevali za nezaslužen poraz, ki so ga utrpeli X prvi tekmi, ki so jo izgubili tudi zaradi izredno slabega sojenja. P° tej zmagi zasluži pohvalo celotna e-kipa s trenerjem vred in s tako igro borovci lahko računajo na zelo viroko uvrstitev v letošnjem prvenstvu. (Vanja) NARAŠČAJNIKI Kontovel — Don Bosco 46:102 (30:50) KONTOVEL: Stanissa (0:2), Luksa 8 (2:4), Rupelj 5 (1:3), Vender l7 (1:1), Ban 4 (0:3), Cingerla 2 (0:1)> Štoka 10 (2:4). V okrnjeni postavi so Kontovelc* visoko izgubili proti drugouvrščenemu Don Boscu. Kontovelci so se v ^ vem polčasu še kar dobro upiral* nasprotniku, v drugem pa so gost' je povsem zagospodarili na igrišču in si s protinapadi priigrali visokP prednost. Eden od vzrokov za visok poraz je tudi v tem, da so nasproti niki razpolagali z višjimi igralci, k* so z lahkoto polovili večino odbitih žog. (M.V.) DEČKI Inter IVI uggia — Bor 100:53 (46:33) BOR: Grahonja (0:2), Tagliap*6" tra 2 (2:4), Panjek 6 (0:2), Blaže-vič 2, Turk (0:4), Cecco 2 (0:6). Birsa 33 (9:10), Carli 8 (2:4), Pertot- Borova ekipa dečkov je ponovno poražena zapustila igrišče. Plavi ®9 igrali dobro le prvih 15 minut (f® proti 25) nato pa so popustili *n Miljčani so si tako zagotovili zmag0 že ob koncu prvega polčasa. Borovci so tekmo izgubili predvsem zaradi slabega meta na koš (19:487 in zaradi velikega števila izgubljf' nih žog (45). Pri borovcih se J0 tokrat razigral Andrej Birsa, ki J? odigral res izredno tekmo (12:18 Pf* metu z igre, 21 odbitih žog in 9:*u pri prostih metih), pohvaliti je treba tudi Periata, medtem ko so vSl ostali zaigrali slabše kot znajo. • PATRIZIO OLIVA, EVROPSEj PRVAK v superlahki kategoriji, se bo drevi pomeril s Špancem Ramonort* Gomezom Fouzom. • ITALIJANSKA ŽENSKA NOG» METNA reprezentanca bo danes odigrala povratno polfinalno tekmo 5 Švedsko v okviru prvega evropskeg3 prvenstva. V prvi tekmi v Rimu J° zmagala Švedska s 3:2. Borovci na obisku v Spilambertu Lep uspeh naših atletov Na deželnem namiznoteniškem turnirju Krasovi predstavniki znova v ospredju V zadnjem kolu moške odbojkarske D lige Borovci morajo v Gorici iztržiti niz Naše moške odbojkarske ekipe — val iz štandreža, Olympia Terpin iz Gorice, ki nastopata v C-2 ligi ter Bor JIK Banka, Kras in Jami je SOBEMA iz D lige bodo drevi opravili še zadnjo prvenstveno obveznost v sezoni 1983-1984. Enkratno priložnost pa imajo zastopniki Bora JIK Banke, da osvojijo drugo mesto na končni lestvici in si Priborijo pravico do dveh dodatnih tekem za napredovanje v višjo ligo. Tako bo prav tekma v Štandrežu nied goriškim Liberta som in Borom “K Banka najbolj važna ob regularnem koncu boja za točke. V skupini za napredovanje moške B lige je prvo mesto oddano šesterki vIS, ki je z 18 točkami še nepremagana in na vrhu lestvice. Slovenski odbojkarji Bora JIK Banke pa so doslej zbrali 12 točk in imajo 2 točki prednosti pred Intrepido. Tržačani »najo razmerje v setih 22:14, Intre- pida pa 19:17. V primeru, da Intrepida zmaga s 3:0, kar bo izredno težko, saj bo imela na drugi strani mreže v Marianu vodeči VIS, je varovancem trenerja Neubauerja dovolj, da Libertasu »odvzamejo« niz, s čimer bi imeli na lestvici boljši količnik v setih. Kolikor je nam paznana moč posameznih ekip imajo borovci veliko lažjo nalogo, da osvojijo potrebni niz, kot da Intrepida spravi na kolena VIS, čeprav slednji nima več prav nobenih prvenstvenih ambicij, ker ima vizitko za napredovanje v C-2 ligo že zdavnaj v žepu. V prvem delu prvenstva je Bor JIK Banka doma odpravil goriško še-sterko s 3:2, VIS pa Intrepido veliko bolj prepričljivo s 3:0. Glede na to, da naši fantje igrajo danes popoldan, Intrepida pa jutri dopoldan odpade vsakršno taktiziranje, ker bo potrebno se nanesti na lastne moči in sposobnosti. Za ostala naša dva zastopnika v D ligi — Kras in Jami je SOBEMA — bo drevišnji nastop dvakrat poslovilen. Žal se bosta morali naši šesterki posloviti od te konkurence, ker se Kras tudi s pričakovano prepričljivo zmago z Nuovo Pallavolo iz Trsta ne more premakniti ta dosedanjega 4. mesta na lestvici. Jameljci bodo gostovali v Remanzaccu pri vodečemu Pav Bordignonu in imajo malo možnosti, da dosedanji izkupiček štirih točk še povečajo Ne glede na razplete v zadnjem kolu, tako Val kot tudi Olympia Ter-pi ne moreta prav nič izboljšati položaja na lestvici. Štandrežci ostajajo peti, Goričani pa mesto nižje v skupini za napredovanje. Nocoj bo Olympia Terpin gostila solidni Friuli iz Povoletta (doma je zmagal s 3:0), Val pa bo gostoval pri tržaškem CUS, s katerim so Plesničar in tovariši izgubili prvo srečanje s 3:1. (G. F.) V ŽENSKI C-2 LIGI Kontovelke za 5. mesto na končni lestvici Zadnje kolo v ženski D ligi bo nekoliko okrnjeno, ker sta se Sloga in Friulexport že srečala in kot je znano je slavila Sloga s 3:2. V tej konkurenci bo jutri goriška Olympia Bertolini gostila vodeči Ri vignano. Letošnje prvenstvo za goriško šester-pin ne fnoreta prav nič izboljšati porazi so se vrstili kot na tekočem traku, tako v prvem delu prvenstva kot tudi v drugem. Veliko bolj izenačen pa bo neposredni obračun med Zuglianom in Kontovelom Electronic Shop v C-2 ligi. Oba tekmeca imata po dve točki, a gostiteljice imajo boljšo razliko v setih. Zmagovalec bo na koncu peti. Omeniti velja, da bodo Kontovelke nastopile brez Majde Čer-njave (zaradi službenih obveznosti). Na Proseku so naše igralke zmagale s 3:1. V nadaljevanju prve in druge amaterske nogometne lige Z zmago bi si Vesna in Kras zagotovila obstanek Po dvotedenskem počitku se bodo v nedeljo vsa amaterska nogometna prvenstva nadaljevala. Upati je, da je ta oddih dobro zalegel nogometašem, katere čaka sedaj še zaključni sprint. T in 2. AL bodo namreč igrali pare 13. povratnega kola, v 3. AL skupine »L« (tržaška) pare 11. kola, v skupini »I« (tržaška - goriška) pa 13. oziroma -zadnje kolo. Omenili bi še, Qa 86 bodo tekme v nedeljo začele Pol ure kasneje in sicer ob 16. uri. 1 AMATERSKA LIGA VESNA - COSTALUNGA Križani bodo gostili Costalungo, ki povratnem delu prvenstva igra ze-o zanesljivo. Tržačani so namreč v . nastopih doživeli en sam poraz in sicer z 2:1 proti Sangiorgini, medtem ko jim je drugi poraz zadala di--crphnska komisija, ker je nogometaš /Ostalunge Persi napadel sodnika v ekmi s S. Ganzi anom po rezultatu da Costalungo. Če upoštevamo, je Costalunga v gosteh celo pre-W • a Po,nziano in Pieris, ki se pone.™za napredovanje in sta obera nodoča nasprotnika Vesne, je la? . da bomo na tem srečanju : . tedi preverili kakšne možnosti r.|,ajn Križani v zadnjih dveh nasto-trif . nda mnogo bo odvisno od ju-kaTua rezulteta. Vesni bi tudi toč-»nia - ro za*egla, z zmago pa bi si 0bstanekVCr"ÌjtnO pre<^asno za Kotovi li 2. amaterska liga PRIMORJE — RADIO SOUND ia tornio, si navijači t'rì kii,Pr°5l Pndio Soundu ne delajo m , tevar. Kot znano, je Prir yj.itematiòno že obsojeno na izp; ti na 1®ra e*tipa nemotivirano. 1 njea Pf treba upoštevati, da Tr sivaPa- 0 med močnejše ekipe p dela COprav 50 si v začetku dra čim X, zaostajajo pet točk za ' Vermeglianom in štiri za Z krxìrxM e^', reznltat na proseškem p: tokrat le posredne važi Kornet ’ ^a bomo videli dobei Za V 1X11,13 sto Ino* Je eklpa povzpela na 14. me-m ^tvice, vendar še ni na varnem in ,, 1 . 1 vendar še m na vameu katimf8^3^3 za točko za Libertasom Trvaz a tokrat čaka težka naloga teorió^m gostij° Opicino, ki ima še Vermr,°v možnosti, da dohiti dvojia neDora^8110 ‘ datile. Kras mora jutr lahko aU ,Z -igrišča’ kar pa ne >* v na j fteok igra po medlem začetki : ‘“Mljevaijo prvenstva kot prem v i9 aJ 5e ni doživel poraza, ter je (Dpt nastopih odnesel kar 17 točk PriiatfvkM^-i-sedem remijev). V serij: jeicraJSklh tekem med prekinitvi je PuščLf Pokazal, da ne namerava po lig, uT' saJ kar se tiče obstanka v v PodednS^,!^10^ Padla Pra' ZAIUa — FORTITUDO Ven=t)ani’. ^ v povratnem delu pr so ; k .niso izpolnili pričakovanj, sa. Carnevali eno samo zmago (2:1 : slon P'retisi) imajo možnost, da v po 7rr)xv - treh tekmah pokažejo česa se ril 7-- ^es pa J6, da morala v tabo CStrw.frje P° treh zaporednih porazil ni ™ , Gp. Supere affé, Giarizzole] da lsoka- kljub vsemu temu pa via .za jutrišnji nastop optimizem. \ uiw p^e Eortitudo, ki nima proble nw z lestvico, vrh tega pa ne sme ya Pohabiti, da je tega nasprotnike Ja 26 premagala v Miljah. 3. AMATERSKA LIGA PRIMOREC — ITALCANTIERI Primorec bo zaključil letošnje prvenstvo, v katerem morda ni izpolnil vsa pričakovanja, pred domačo publiko. Gostil bo solidnega Italcantieri-ja, ki je v začetku prvenstva praktične gospodaril, nato pa zašel v krizo. Če bo Primorcu jutri uspelo zmagati ima možnost, da še nekoliko izboljša svoj položaj na končni lestvici. SAGRADO - GAJA Gajevci, ki imajo še eno tekmo v zaostanku (Union 6. maja) igrajo v Zagraju. Neodločen izid bi že pomenil uspeh. BREG — S. NAZARIO Brežani, ki gostijo zadnjevrščeni S. Nazario, ne bi smeli imeti velikih problemov, da pridejo do pete prvenstvene zmage, saj je nasprotnik res skromen in to dokazuje tudi lestvica, saj je S. Nazario na repu z 8 točkami (19 danih in kar 52 prejetih golov). (B. R.) PRIJATELJSKA TEKMA San Giovanni - Kras 3:2 (1:1) STRELCA ZA KRAS: Lo Faro v p.p. in Peter Terčon v d.p. KRAS: Covi (v d.p. Skupek), M. Milič, Gnesda, Villalta, Covi, Škabar, L. Milič (v d.p. Blažina), Lo Faro, P. Terčon, M. Terčon (v d.p. Purič), Samec. Predvčerajšnjim (v četrtek) so kra-ševci zaključili niz prijateljskih trening tekem pred odločilnim nedeljskim prvenstvenim spoapdom s Sto-ckom. Tokrat so igralci Krasa vrnili enajsterici San Giovanni ja obisk, ki so ga Tržačani opravili prejšnjo soboto v Repnu. (Z.S.) Odličen uspeh Boletovih kotalkaric Na občinskem tekmovanju mladinskih iger je E. Gregori osvojila prvo mesto V organizaciji Pattinaggio triestino je bil v soboto občinski del mladinskih iger. V hudi konkurenci so Poletove kotalkarice zabeležile odličen uspeh. V kategoriji srednješolk, v kateri je .nastopalo kar 30 kotalkaric, je Elisabetta Gregori (Polet) zmagala. Poleg nje pa so se v nadaljnjo fazo uvrstile še Antonella Pavat in Monica Danieli. Izpadla pa je žal Federica Coslovich, ki je bila 22. Zelo dober je bil uspeh tudi med osnovnošolkami, skupno jih je nastopilo 27. Od štirih poletovk so se kar tri uvrstile v pokrajinski del: tretje mesto je zasedla Jana Kosmač, šesto Sara Micalessi, trinajsto pa Michela Pro. Paola Babos se je uvrstila na 19. mesto. Med osnovnošolci se je po-letovec Tomaž Guerra uvrstila na 5. mesto. Pokrajinska faza bo na vrsti v torek, 1. maja, ob 14.30 v organizaciji društva Jolly — (Ul. Giarizzole). LESTVICE Srednja šola — dekleta 1. Elisabetta Gregori (Rolet) 14,9; 2. Cinzia Sossini (Jolly) 14,8; 3. Luisa Schiemer (DLF) 14,4; 9. Antonella Pavat (Polet) 12,7; 13. Monica Danieli (Polet) 12,5; 22. Federica Coslovich (Polet) 11,8. Osnovna šola — dekleta (kat. B) 1. Romilda Giovanmini (Jolly) 10,8; 2. Erika Grappeggia (Giani) 9,5; 3. Jana Kosmač (Polet) 8,9; 6. Sara Micalessi (Polet) 8,6; 13. Michela Pro (Polet) 7,6; 19. Paola Babos (Polet) 7,0. Fantje 1. Luca Vidali (Jolly) 9,1; 2. David Vitta (Jolly) 8,1; 3. Marco Ludovini (Jolly) 6,8; 5. Tomaž Guerra (Polet) 6,3. Danes popoldne se bo pričelo pokrajinsko prvenstvo za kategorije mladincev, senjorjev in članov. Tekmovanje priredi ŠD Polet na Opčinah, Repen taborska ulica. Na sporedu bodo tudi kotalkarski pari vseh kategorij. (S. K.) Na tekmovanju v Mestrah Rolkarji SK Devin solidni obvestila Jadralni klub Čupa priredi od 5. do 12. avgusta in od 12. do 19. avgusta dve križarjenji ob dalmatinski obali na 12-metrski jadrnici. Križarjenji se bosta vršili v obliki jadralnega tečaja. Cena 200.000 lir poleg stroškov za hrano. Vpisovanja se sprejemajo do srede, 2. maja. Za prijave telefonirati na štev. 225-587. ŠD Mladina organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni! V sredo so se rolkarji SK Devin udeležili promocionalnega tekmovanja v Mestrah. Tekmovanje je organiziral Sky roli Rollo iz Mestar, udeležilo pa se ga je malo atletov in sicer približno 30. To tekmovanje je bilo posebno, ker je bilo skupaj združenih skupaj več kategorij. Imenuje se »Američana«. Posebnost ni samo v tem, da nastopijo kategorije skupaj, ampak, da se pri vsakem krogu izloči zadnja dva oz. tri tekmovalce. Naši rolkarji so se kljub vsemu dobro odrezali. Andrej Antonič se je u-\rstil na peto mesto, treba je reči, da so se pred Andrejem uvrstili sami tekači višje kategorije, šesti je bil Ervin lori, osmi Rajko Zečevič, deveti Miloš Šušteršič. V B kategoriji pa sta se naša tekača Aleksander Sosič in Elio lori uvrstila na četrto in peto mesto, (ei) ODBOJKA UNDER 15 - MOŠKI Bor — Inter 1904 1:2 (16:14, 3:15, 4:15) BOR: Starc, Sedmak, Clemente, Gombač, Kozman, Švab, Blati, Jer-cog, Marega in Hmeljak. V zaostali tekmi 8. kola so mladi odbojkarji Bora izgubili z Interjem 1904. Potem ko so zmagali v prvem nizu z minimalno razliko so v preostalih dveh setih veliko grešili in poraz je bil neizbežen. (G. F.) - NAJBOLJ PRODANE V EVROPI NAJBOLJ UGODNE CENE OD 3.800.000 LIR DALJE Nauticaravan MILJE - Rio Ospo Telefon: 271256 domači šport Danes KOŠARKA Moška C-l liga 20.30 v tržaški športni palači: Jadran - Monkey's Mladinci 17.30 v Nabrežini: Sokol - Alabarda; 19.15 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Boi1. Kadeti 16.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor-Libertas B. NOGOMET Cicibani 16.00 v Dolini: Breg - Ponziana; 16.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Super-caffè - Primorje. ODBOJKA Moška C-2 liga 20.30 v Štandrežu: Olympia Terpin -Povoletto. 18.00 v Trstu, telovadnica Morite Cengio: CUS Trst - Val. Ženska C-2 liga 20.30 v Pozzuolu: Zugliano - Konto-vel Electronic Shop. Moška D liga 18.00 v Štandrežu : Libertas Gorica -Bor JIK Banka. 20.30 v Trstu, telovadnica Mcrpurgo: NPT - Kras. 18.00 v Remanzaccu: Pav Bordignon - Jam-1 jo SOBEMA. 1. moška divizija 20.30 v Trstu, telovadnica Visintini: Ferroviario Opicina - Bor. Under 15 moški 37.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Sloga. Under 15 ženske 15.00 na Opčinah, telovadnica šole De Tommasini: Sloga B - Bor. Jutri NOGOMET 1. amaterska liga 16.00 v Križu: Vesna - Costalunga. 2. amaterska liga 16.00 na Proseku : Primorje Radio Sound; 16.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Kras; 16.00 v Bazovici; Zarja - Fortitudo. 3. amaterska liga 16.00 v Trebčah: Primorec - Italcan-tieri; 16.00 v Zagraju: Sagrado - Gaja; 16.00 v Doberdobu: Mladost - U-nion; 16.00 v Dolini: Breg - San Nazario. Naraščajniki 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Zarja ; 9.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Breg. Začetniki 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS B - Breg; 9.45 na Proseku: Primorje -S. Andrea A. KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 10.00 v Repnu: Polet - Bor Radenska; 11.00 v Trstu, Ul. Scoglio: Sco-glietto - Kontovel. 1. moška divizija 10.30 v Dolini: Breg - Autogamma; 12.00 v tržaški športni palači: Santos -Sokol. 1. ženska divizija 11.30 na Opčinah : Polet - Ente porto. Kadeti 11.00 na Kontovelu : Kontovel - Breg. ODBOJKA Ženska D liga 9.30 v Štandrežu : Olympjg Bertolini - Ri vignano. 1. ženska divizija 9.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Gcld Fasti - Sokol; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi. Pojutrišnjem PONEDELJEK, 30. aprila 1984 ODBOJKA 1. ženska divizija 20.15 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje - Carridoni. UNDER 15 ŽENSKE 18.00 v Marianu : Intrepida - Sovodnje Butkovič. NOGOMET Cicibani 16.00 v Trstu, igrišče Sancini: Sancini - Breg; 16.00 na Proseku: Primorje - Portuale. V NOGOMETNI TEKMI Naraščajniki Brega spet praznih rok Breg — S. Sergio 0:1 (0:0) BREG: Toffoli, Debori.oli, Senica, Zgur, Cassarli, Ciacchi, Sancin, Silvano Olenik, Barut, Godina, Argenti. Proti tretjeuvrščenemu S. Sergiu so Brežani doživeli ponoven poraz. Tokrat pa je bil ta poraz nepričakovan. Res je, da so Tržačani ves čas napadali, vendar so se plavi dobro upirali. Brežani so se zaprli v svojo polovico igrišča in se povsem odpovedali napadu, tudi zaradi tega, ker so hoteli izvleči vsaj točko. Deset minut pred koncem pa so nasprotniki povedli z lepim strelom svojega najboljšega igralca, ki se tokrat lahko zahvali »zaspani« obrambi Brežanov. (M.T.) Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. V SFRJ številka 15.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180.00, letno 1800.00 din. za organizacij in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja A ZTT ^len i,al'i,nske in tiska Trst nllllJ 'veze časopisnih založnikov FIEG 28. aprila 1984 SZ prepričuje Belgijce in Nizozemce naj ne nameščajo doma ameriških raket BRUSELJ — Sovjetska zveza je bržkone izgubila tekmo v poskusu, da bi v Zahodni Evropi preprečila namestitev ameriških pershingov in manevrirnih raket. Vsekakor pa kaže, da ni obupala pred možnostjo, da bi predvideno število 172 ameriških raket znižala za 90. Tak vtis je v Bruslju pustil član CK KP SZ Vadim Zagladin, ki je kot gost KP Belgije izrabil priliko, da »zagrozi in ohrabri« Belgijo in Nizozemsko, ki nista še rekli, nič dokončnega o nameščanju ameriških raket na svojem ozemlju. Številke navsezadnje pri tem igrajo le malenkostno vlogo, saj bi tudi z manjkajočimi 88 raketami Belgije in Nizozemske zagotovili vsej Evropi totalno smrt. Odpoved Belgije in Nizozemske pa bi imela popolnoma drugačne politične posledice. Tega se Moskva dobro zaveda, zato je Zagladin v Bruslju poudaril, da bi pred stavljal primer Belgije in Nizozemske pomemben korak. V zameno je celo ponudil, da bi ponovno proučili sklep o nameščanju raket SS-5 v NDR in Č5SR. Seveda pa ni niti z besedico omenil raket SS-20, ki so sprožile dvojni sklep NATO o modernizaciji jedrskega raketnega sistema. Povsem razumljivo pa Washington napoveduje, da bi negativna odločitev Belgije in Nizozemske le ohra brila SZ, da ji ni treba v Ženevo. Zagladin je v Bruslju priznal, da nima več smisla potovati v Ženevo, ker je prihod pershingov uničil njen namen. Vsekakor pa je potrdil vesti, da je SZ premestila svoje podmornice bližje obalam ZDA, da bi bila tudi ameriška mesta pod nekajminutnim udarom sovjetskih jedrskih raket kot so sedaj sovjetska zaradi ameriških raket v Evropi. Bitka za Belgijo in Nizozemsko se bo torej nadaljevala. V obeh državah so praktično že končali dela v oporiščih, ki naj bi sprejela ameriške rakete, vladi obeh držav pa se nista še izjasnili, ali jih bodo tudi res namestili. »Intimna politična propaganda« bi lahko rekli tej sliki; v Parizu so namreč predstavili najnovejšo modo moškega perila s karikaturami najvidnejših francoskih politikov (Telefoto AP) Po nesreči le kup železja rorocali smo že o hudi nesreči na Portugalskem; danes priobčujemo sliko o tem, kaj je ostalo od avtobusa po trčenju z vlakom (Telefoto AP) Šimpanz v živalskem vrtu odgriznil deklici štiri prste COMO — Med vrsto nesreč, največ seveda cestnih, ki na žalost že običajno spremljajo velikonočne počitnice, so tudi take, ki bi se jim zares z malo več pozornosti in trezne presoje mogli izogniti. Tako bo brez vsake potrebe nosilo malo, komaj štiriletno dekletce iz Milana, celo življenje hude posledice zaradi starševe nepremišljenosti. Znano je, da je po vsem svetu v živalskih vrtovih strogo prepovedano dajati sploh vsem živalim hrano, še bolj pa jih dražiti ali se jim približati na nevarno razdaljo, še posebej v primerih, ko gre za divje živali. Na to po navadi tudi opozarjajo ustrezni napisi že pri samem vhodu, potem pa še v bližini kletk ali ograjenih prostorov, kjer so živali na ogled. Žal, vsega tega ni upoštevala milanska družinica, ki je odšla v sredo popoldne bržkone na izlet h Comske-mu jezeru in si spotoma zaželela pogledati še tamkajšnji živalski vrt. Dekletce se je razveselilo šimpanza, oče jo je pa navzlic vsem opominom (v bližini je bilo kar 6 takih napisov) vzdignil k vrhu kletke, da je ponudila veliki opici hruško. Toda šimpanz je skupaj s sadjem ugriznil tudi dekletce v roko. Kljub temu, da so pohiteli takoj v bolnišnico, bo, žal, ostala punčka brez štirih prstov na de sni roki. Potres ni zrušil hiš NEW YORK — Potres, ki je pretekli torek prizadel Kalifornijo, ni povzročil večje škode. Zemlja se je tresla z jakostjo do 6,2 stopnje Richterjeve lestvice z epicentrom kakih 13 kilometrov vzhodno od mesteca San Jose, ki leži približno 70 kilometrov južno ud San Francisca. , Kljub temu pa po prvih obračunih celotna gmotna škoda znaša približno le 10 milijonov dolarjev (1,6 milijarde lir), medtem ko je bilo lažje ranjenih le kakih 30 ljudi. Strokovnjaki vidijo v tem predvsem potrdilo za učinkovitost anti-seizmičnih kriterijev, ki jih v Kaliforniji spoštujejo pri gradnjah. Kalifornija je namreč izrazito potresno območje. V hudem potresu leta 1906 je bil San Francisco do tal porušen. Pretekli torek pa je metropola ob Pacifiku utrpela le neznatno škodo. Pomembno odkritje NEW YORK - Krvavičniki ali hemofiliti bodo verjetno v kratkem razpolagali z novim u-činkovitejšem zdravilom. Skupini ameriških raziskovalcev družbe Genetech iz San Francisca je namreč uspelo odkriti sistem, s katerim lahko umetno proizvajajo beljakovino, ki je znana pod imenom »faktor 3«. Gre za zelo kompleksno organsko spojino, ki omogoča strditev krvi in Id je organizem krvavič-nikov ni sposoben proizvajati, ali pa jo proizvaja v nezadostni količini. Doslej so krvavičnike zdravili le s pomočjo krvodajalcev. Vse pa kaže, da bodo v kratkem, lahko proizvajali beljakovino »F3« v poljubnih količinah s posebno genetsko tehniko, ki so jo že u-spešno preiskusili na živalih. Podpredsednik družbe Genetech prof. D. Martin je ob objavi odkritja izrazil prepričanje, da bodo omenjeno tehniko lahko prenesli na človeški organizem že naslednje leto ali na začetku 1986. »Zbiralec spominčkov« z mumijo KAIRO — Egiptovska policija je zasačila italijanskega turista, ko je skušal pretihotapiti iz Egipta starodavno faraonsko mumijo, ki jo 'je v hitrici zavil v cunje. Italijan se je skušal opravičiti, češ, da je mumijo našel v goratem predelu pri Al Deir Al Bahari in si jo je hotel odnesti domov kot spominček. O dogodku poročajo egiptovski časopisi, ki pa ne obljavljajo istovetnosti turista; egiptovska policija pa tudi še ni sporočila italijanskim oblastem imena podjetnega Italijana. »Zbiralec spominčkov« tvega zgledno kazen, saj so mumije arheološke najdbe in kot take zaščitene, izvažati jih je pa strogo prepovedarfo. Goringov zaklad je morda v Turčiji kjer naj bi postal last države ANKARA — Turški dnevnik »Gumhurjey« piše, da bi del Goringovega zaklada (predvsem nekaj umetniških slik, ki jih je nacistični veljak pokradel židovskim družinam) utegnil biti skrit v neki turški banki. Po mnenju novinarja Ugurja Mumcuja, ki slovi po svojih člankih o turški mafiji in po zadevi Ali Agca, je ustanovitelj gestapa poveril svoji nečakinji Lori, ki je poročila turškega poslovneža, nekaj umetnin, predvsem slik. Slednje so bile najprej v »Otomanski banki«. Ker pa se po desetih letih ni nihče zglasil in zahteval omenjene umetnine, jih je banka poverila osrednjemu turškemu denarnemu zavodu, ki se nagiba k temu, da proglasi umetnine za državno last. Vse kaže, piše turški dnevnik, da bodo kaj kmalu odprli železne zaboje, v katerih je zaklad shranjen. Handikapirani obtožujejo RIM — Italijanska sindikalna zveza pohabljencev in invalidov CISMI je naslovila na glavnega tajnika Organizacije združenih narodov ter na Center za družbeni razvoj pri OZN obtožnico zoper italijansko vlado, ker ne spoštuje deklaracije o pravicah handikapiranih z dne 9. decembra 1975. Po CISMI je do hujših kršitev prišlo v Italiji predvsem po letu 1982. Italijanska vlada je sicer tedaj veliko obljubljala, a ni ničesar storila. Obratno: s proračunskim klestenjem je ukinila tudi mnoge že pridobljene pravice handikapiranih. Trgovina na drobno še cvete RIM — V nasprotju s težnjami na razvitejših področjih sveta, v italijanskem distribucijskem sistemu še ved- no raste število trgovin na drobno. Podatek izhaja iz raziskave o lanskih premikih v italijanskem trgovinskem sektorju, ki jo je opravila Zveza potrošnikov. Celotna razdeljevalna mreža se je lani v Italiji povečala 3-odstotno, kot rečeno, predvsem zaradi večjega števila prodajaln na drobno. Pomnožile so se vsekakor tudi trgovine na debelo, katerih število je v istem razdobju naraslo od 135.000 na 144.000 enot, njihov skupni promet pa se je dvignil kar 21-odstotno. število potujočih trgovcev je lani naraslo za 4,1 odstotka. Zaposlenih v trgovini na drobno je bilo za plus 3 odstotke, v trgovini na debelo pa za plus 2,6 odstotka. U BEJRUT — Na avtocesti, ki vodi od severa do juga Libanona, bo vse prometne znake, uničene v vojni, obnovilo neko italijansko podjetje. Strošek bo znašal šest milijonov dolarjev. Polarni podvig dveh mladih Italijanov REGGIO EMILIA — Mlada Italijana iz Reggio Emilie, Carlo Bonda-valli (23) in Paolo Grisendi (27), sta kot prva človeka uspela priti peš na severni magnetni tečaj. Iz izhodišča v Zalivu Resolute sta odšla 10. aprila in sta vsak dan prehodila približno po 20 km. V trinajstih dneh sta prehodila približno 250 km dolgo pot do svojega cilja. Vse kar sta potrebovala na poti, sta vlekla s seboj na saneh. Nekaj ur po prihodu na severni magnetni tečaj ju je prišlo iskat manjše letalo, s katerim sta se v treh urah vrnila v svojo izhodiščno bazo. Zdaj čakata na mesto v kakem letalu, da bi se vrnila v Italijo, saj sta si rezervirala sedeža za povratek za 1. maj, dejansko pa sta svojo nalogo opravila že nekaj dni prej. Tako hitro opravljen podvig jima je omogočilo zelo lepo vreme, saj je bilo med potjo »le« 40 stopinj pod ničlo. it ur ne ' privlačen predlog, Nudimo široko izbiro pohištva in predmetov vseh vrst in stilov za opremo stanovanja po izredno dostopnih cenah. Nikakor ne smeš zamuditi priložnosti, ki jih nudijo prodaje na dražbi. Za tvoj dom, tvoj kletni prostor, tvoj domači kotiček, številne ugodne priložnosti IstitutoVendite Giudiziarie TRST - Trg Goldoni 1 - Ul. V. da Feltro 2 GORICA - Korzo Verdi 84 Predlagamo ti ugodno priložnost