štev. 289
TRST, v torek 17. oktobra 191!

IZHAJA VSAK DAN teti t* Mfefjah ic (»razHikU: «b 5., ob ponedeljkih ob 9. zjvtraj.
Titrsajalžase SteT. so prodajajo po 3 nv&. (6 stot.) v mnogih ViHakarnah v Trstu In okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, i4,oMojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovci*!, Dornbergu itd. Zastarele $tei. po 5 nvč. (10 .stot.) a«LA8l 8E RAČUNAJO NA MILIM£TRE v širokosti 1 Seloae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ^fjnrtsice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vi-akt oodaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-fctai^ pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Jedinosti-. — Plačuje izključne le upravi „Edinosti".
Pfa?ljioo In tof!jivo v Trstu.
—~~~~T1	TTT II I] inBlMliMIMII I M^MMI MMHMlii.WII> I MM—^jjjiMIMM
tilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
„V edinosti je moit"
NAROČNINA ZNAŠA
■» e«lo Uto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;nau-
ročoe brei dopcslaae naročnine, se uprava ne osira. VutislB« u n«4«IJil« IzAanJ« „EDINOSTI" tua*: s*
—im UU Kron 5 20, » pol lota ttron 300. Tri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma M ne »prejemaj« in rokopisi se oe vraćaj«. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo LisUc
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni rfea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA., Lastnih konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Pottno-hraiiHnKnl račun Štev. 841-652. TELFFOM 5t 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 16. Današnja deželnozbor-ska seja je bila brezvspešna. Do zaželjenega kompromisa glede kandidatov v odseke ni prišlo. Ni še določeno, kedaj se bo vršila prihodnja seja.
Predsedstvo državne zbornice pri cesarju.
DUNAJ 16. Cesar je danes na splošnih avdijencah kolektivno vsorejel predsedstvo poslanske zbornice z dr. Sylvestrom na čelu. Socijalno-demokratični podpredsednik ni prišel na avdijenco.
Gorki obolel.
BEROLIN 16. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Petrograda, da je Maksim Gorki težko obolel na otoku Capri.
Velika tatvina na francozki pošti.
PARIZ 16. Na glavni poŠti v Toulouse sta bili ukradeni dve denarni vreči, od katerih je bilo v eni vrednostnih pošiljatev za 100.000 frankov, deloma v papirjih.
Iz Perzije.
TEHERAN 15. Tri sto perzijskih koza-kov pod vodstvom dveh častnikov je zavzelo Kašan. Naib Husejn je pobegnil.
Potres na Siciliji.
GIARRE 16. (Sicilija). V krajih, prizadetih po potresu so doslej našli pod razvalinami 14 mrtvih in mnogo ranjenih.
Ustaja v Kitajski.
LONDON 16. — Neki tukajšnji list javlja iz Pekinga od 15. t. m.: Do torka bo 35 vlakov s skupno 24 000 mož nastopilo vožnjo v Hankav.
PEKING 16. (Reuterjev biro). — Vsled stroge cenzure je javnost brez vsake vesti o položaju. Toda neprestana pošiljanja čet pro-vzročajo veliko razburjenost. Vsa gledališča so zaprta. Občinstvo jemlje denar iz kitajskih bank in ga nosi v inozemske banke. — Ena divizija cesarske garde se je vrnila semkaj. Čete v Honanu so se pridružile upornikom.
LONDON 16. Reuterjev biro je zvedel, da je Wesleyanska misijonska družba prejela kabelsko brzojavko, da je angleški konzul naznanil, da imajo vsi angleški podaniki zapustiti Vučang, Hanjang, Hankav in Kvangsi.
Petrograd 16. Glasom vesti iz Teodo-zije razsaja v Črnem morju hud vihar.
italijansko - turška vojna.
Komedija, ki jo imenujejo italijansko-turŠka „vojna", nadaljuje. Časopisi celega sveta brijejo še dalje norce iz Italijanov in njih „junaštva" ; resno časopisje jih zafrkuje, a humoristični listi že dolgo niso imeli tako hvaležnega predmeta, kakor je ta operetna vojna. Da ne zmanjka materijala za zbijanje šal na račun italijanskega „junaštva", zato že skrbe Italijani sami. Italijanski časopisi namreč zatrjujejo povsem resno, da je italijanska vojna mornarica najboljša mornarica in da so italijanski vojaki najboljši vojaki na svetu 1 To, kar sta dosedaj doprinesla italijanska vojna mornarica in italijanska armada, bi ne bila doprinesla nobena druga mornarica in armada na svetu!
To pa to! Res, priznati treba, da so se Italijani dosedaj držali hrabro. Popolnoma po slavnem zgodovinskem izgledu svojih
PODLISTEK.
Jug.
H Mtoričen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V
Angora.
Spravila je spet ročaj kinžala v omot; in zataknivši ga v nedra je z usmevom v licu in z milostnim pogledom pristopila k Bajazetu, ter položila obe roki na njegovi rami: „Storila sem po tvoji volji, gosudare moj 1" je govorila ljubeznivo, „da, storim Še več, toda čujl" se je vstavila na enkrat prisluškujoč v daljavo. Topot mnogih konj, v diru podečih se, se je bližal k šotoru.
„Kdo bo to?" je vprašal Bajazet samega sebe, ne da bi kazal kako presenečenje ; ko ni več govoril samo s krasno Milevo, je bil naenkrat zopet sultan, vojskovodja, ki ga ne more presenetiti nobena stvar.
Konjski topot je utihnil še-Ie v neposredni bližini šotora; po zvoku ljudskih glasov, ki so prodirali notri v šotor, sta Bajazet in Mileva spoznala prihajajoče.
furlanskih bratcev, si mislijo Italijani: „Se no i vien i Turcs, battim dur, se i vien i diaus — scampim. (Če Turki ne pridejo, bomo trdo tolkli, če pa vragi pridejo, — zbežimo !"
Koncesije, ki jih hoče Turčija podeliti Italiji.
CARIGRAD 16. „Ikdam" poroča, da je Turčija pripravljena privoliti Italiji sledeče koncesije, da se reši tripolitansko vprašanje: predpravico za gradnje železnic, pristanišč in cest, predpravico rudniškega obrata, vrhu tega odstopi Turčija zemljišče za zalogo premoga.
Bojkot proti Italijanom.
SOLUN 16. Tudi tukaj se je osnoval privatni odbor za organizacijo gospodarskega boja proti Italiji.
Boji med Turki in Italijani v Tripolisu.
CARIGRAD 16. Govori se, da se je dne 15. t. m. zjutraj vršil nov boj med 500 turškimi vojaki in Italijani blizu studenca Bumeliana. Na strani Italijanov je padlo 23 mož, 14 jih je bilo ranjenih. Turki so imeli tri mrtve in 12 ranjenih.
RIM 16. „Ag. Štefani" poroča iz Tri-polisa : Včeraj okolu 11-30 po noči so Turki priredili demonstracijski napad iz daljave v smeri proti studencu v Bumeliani in zapadni smeri, kjer so uporabili topništvo. Napad je bil brezvspeŠen. Na italijanski strani je bil ranjen en vojak. Okolu polnoči so se Turki umaknili.
Železničarsko gibanje.
Posl. dr. Stolzel je bil tudi pri baronu Gautschu, ki je izjavil, da bo zavzel napram predlogom poslancev svoje stališče v odsekih in da hoče, kolikor le možno, pospešiti parlamentarno razpravo vladne predloge, poudarja! pa je, da je treba najti za vsak višji izdatek tudi primerno pokritje.
Ta izjava ni mogla zadovoljiti „Koalicije" in vse je že bilo prepričano, da izbruhne s 15. oktobrom pasivna resistenca. (Burno pritrjevanje in odobravanje!) Seveda pa je umevno, da se tak sklep ne sme napraviti tjavendan, in poslanci so svetovali „Koaliciji" še zadnji korak, da stori vse, kar bi dalo odvrniti tak nevaren boj.
Sklenilo se je naprositi vse nacionalne klube, da gredo k baronu Gautschu in ga opozore na nevarni položaj, ako ne da zadovoljive izjave. In res so šli zastopniki klubov, med njimi tudi posl. dr. R y b a r, k ministrskemu predsedniku, kjer so se mudili poldrugo uro. Baron Gautsch jim je izjavil sicer isto, kakor prej poslancu Stčlzlu, a dobili so vtis, da ima ministrski predsednik najresnejšo voljo pomcgatit da se v vladni predlogi za železničarje določena svota 14 milijonov kolikor možno zviša.
To je bil torej odgovor, ki ga je dobila „Koalicija" na svoje zahteve. (Ogorčeni klici : „To ni nič! To ni prav niči")
Kaj je torej storiti ?
Pri južni železnici, ki je privatna, je stvar lahka. Uprava lahko da svojim uslužbencem, kar hoče, samo če ima denarja, drugače pa je pri državni železnici. Vlada je določila za vse državne uslužbence 33 milijonov, a tudi te mora šele dovoliti državni zbor. (Velikanski hrup: „Za kanone pa ima! denar I Zakaj pa podržavljajo železnice, če; nimajo denarja !") Za vse izdatke je treba j pokritja. Če je parlament proti železničarjem,
„To je Štefan srbski," je rekel sultan.
„Moj brati" je plesknila Mileva radostno v roki.
In ne dolgo potem je Štefan sam, kakor je to vedno storil pri sultanu, svojem svaku, vstopil brez kakega posebnega dovoljenja v Šotor; Mileva si je zagrnila lice s pajčola-nom; in samo tedaj, ko je pozdravljala brata, je na pol odgrnila pajčolan.
„Jutri torej se hočeš spopasti z ordin-cem, padišah ?" je vprašal Štefan brez vseh ovinkov.
„Jutri ob prvi jutranji zori/ je rekel Bajazet, „morda nisi tega pozabil v teh urah?," je vprašal ostro.
Štefan je zmajeval glavo.
„Kaj za to I" je dejal črez trenotek, „meni bi bilo vse eno, ako se spopademo Še danes, ali pa jutri; moji junaki so vsikdar pripravljeni na boj, če bi —"
„Mashallah !" je vskliknil sultan nestrpno, „govori brate djevere, čemu si prišel ? Da nisi prišel radi tega vprašanja, to vem, kaj ko bi ...?"
„Jaz pravim, ne bojuj se jutri, ampak umakni se ponoči proti Tokatu," je odgovoril Štefan odločno.
„Naj vas vse gehena pogoltne," se je
če železničarji izgube simpatije državnega zbora, je izgubljeno vse. Pomisliti je treba, da je med poslanci, ki so sedaj za železni-čarske zahteve, tudi veliko zastopnikov trgovine, industrijalcev, agrarcev, ki bi bili takoj proti železničarjem, ako bi izbruhnila pasivna resistenca, ker bi bili oškodovani po njej. Baron Gautsch ... (Dalje ni bilo čuti, ker je bil hrup prevelik. Žvižg in klici: „Doli ž njim 1") Za sedaj se mora še počakati! (Velikansko razburjenje, klici: „Do kedaj? Mi smo lačni 1")
Vladna predloga pride v torek, dne 17. t. m. v razpravo v državnem zboru. Tekom prihodnjega tedna se bo torej že natančno vedelo, kaj namerava vlada dati.
Je pa še drug vzrok, da je treba ravnati zelo previdno. Naravnost čudno se mora namreč zdeti vsakomur, da se drže socialni demokrati v tej zadevi tako v ozadju. — V ospredje se ne upajo, ker so izgubili vse simpatije, zato pa mislijo sedaj, da pcŠljejo narodne železničarje v boj in bi nastopili šele potem, ako bi morda stvar ne kazala dobrega uspeha, ter bi potem dokazovali, da se brez njih ne more doseči nič, da je vse le njihov uspeh.
Vse to je privedlo „Koalicijo" do sklepa, da naj se še počaka, da se vidi, kako se razvije parlamentarna razprava o železničar- | skih zahtevah. Enak sklep je bil sprejet tudi! na velikem železničarskem shodu, ki se je vršil v petek zvečer na Dunaju.
Ko je poročevalec ponovil svoje poro-; čilo v nemškem jeziku, se je oglasil k besedi živahno pozdravljen
državni poslanec dr. Ryb&r ki je predvsem izjavil, da hoče povedati, kak vtis je napravil na poslance odgovor ministrskega predsednika in kaki koraki naj bi se zavzeli v bodočnosti.
„Naloga, ki sem jo sprejel", je dejal g. poslanec, „ni hvaležna. Za-me bi b»lo bolj hvalež »o, če bi vas hujskal na boj, kajti (vsaj k* kor je soditi po vaših mejklicih) je razpoložen e tako in jih je veliko med vami, ki bi radi udarili; če bi mi bilo iorej na tem, da si pridobim več ploskanja, popularnost pri vas, bi vas hujskal; saj to je lahko in malo hujskati bi tudi znal. Bolj nehvaležna naloga pa je, če vam hočem popolnoma hladnokrvno in trezno razložiti, kaj je privedlo poslance na Dunaju in predsedstvo „Koalicije" do prepričanja, da je najbolje, da se Še počaka. Menda je mnogim izmed vas ta misel nesimpatična, toda včasih, ako že ne vedno, je boljše, da govori pamet, razum, ne pa srce in občutki, posebno pa je potrebno, v tako resnem momentu, kakor je današnji, da ne sklenete nekaj, kar bi v par dneh obžalovali.
Mi vsi vemo, da posebno mi južni ljudje vskipevamo zelo hitro, da se hitro vnemamo za kako idejo, za kako stvar, toda če je ta ideja izvršljiva šele Čez nekaj časa, pa začenja pojemati naše navdušenje, začenja nastopati reakcija in končno prihaja kes, češ, zakaj smo se prenaglili, zakaj nismo rajši še počakali ?!
Zato pa je posebno sedaj, v tako resnem momentu, tako potrebno, da resno pre-udarite, kaj je za in kaj je proti".
V nadaljnem je gospod poslanec izvajal, da se konferenca „Koalicije" ni zadovoljila: 1. z vladno predlogo, ker ponuja ta premalo, 2. pa tudi ne z izjavo ministrskega predsednika, ki jo je podal poslancu dr.u Stolzlu. „Koaliciji" se je zdela ta izjava pre-suha, „Koalicija" ni našla v njej pripravlje-
■— ■	—I IM1H
raztogotil Bajazet, „mari vam je vsem šaj-tan nasejal grozo v strahopetna srca ?"
„Oho, stoj l" ga je zavrnil Lazarevič užaljeno, „ti si sicer sultan, in te tudi, seveda imenujejo llderimom, toda strahopet-nosti radi tega Še ne smeš očitati niti meni niti enemu iz-med mojih junakov."
„In zakaj hočeš torej mojo sramoto, zakaj mi svetuješ k begu pred kruljevim pastirjem ?"
„Precf Timurom, ali pa pred njegovimi ordlnci?" je vprašal Štefan povsem začudeno. „Beži, beži! Kdo je mislil kaj takega? Ah, k vragu 1 In sveti Sava naj mi bo priča, da bi ti jaz sam pljunil v obraz, in čeprav bi bil stokrat padišah in moj gospod pokrovitelj, če bi pred temi bežal —"
„A pred kom torej?" je vprašal Bajazet z rastočim začudenjem.
„Pred izdajstvom 1" je rekel Lazarevič odločno.
.Allah!" je zavpil sultan, prijemši Štefana za ramo.
„Mari ti niso povedali tega?" se je sedaj čudil Štefan, „seveda, bali so se sultanove jeze, če bi mu resnico povedali; te robske duše rajše njega in sebe tirajo v pogubo, nego da bi mu sneli mreno z očes. | In če bi jaz tega ne bil slučajno izvedel, i
nosti ministrskega predsednika, da bi zbolj-šal vladno predlogo. Vsled tega so Šli poslanci k ministerskemu predsedniku, da bi dobili od njega ugodnejšo izjavo.
„Sedeli smo", je rekel g. poslanec, „poldrugo uro pri baronu Gautschu. Ne bom ponavljal vsega, kar se je govorilo, marsikaj pa tudi ni za javnost. Bodite pa prepričani, da smo z vsemi možnimi argumenti vplivali na ministrskega predsednika, da zadovolji vašim upravičenim zahtevam, in lahko potrjujem, da je dvakratni odgovor ministrskega predsednika — obakrat je govoril precej dolgo — napravil na vse nas vtis, da ministrski predsednik umeva resnost položaja in da ima radi tega trdno voljo, po možnosti ugoditi vašim željam in zahtevam I S tem pa, seveda, ni rečeno, da bodo ugodno rešene vse vaše zahteve, kar tudi takoj povem, zakaj.
Pomisliti morate, da ministrski predsednik ne odločuje sam, da on ne daja zakonov, da mora imeti za vse privoljenje parlamenta. Vendar pa je imelo dosedanje železničarsko gibanje že uspeh. Porečete, da ne vidite še nič pozitivnega, da še ne vidite denarja na mizi, in res je to; toda uspeh imate in sicer tak, kakoršnega dozidaj še ni doseglo nobeno tako giban'Zahtevali ste, da ministrski predsednik odgovori do konca septembra, kako stališče zavzema napram spomenici „Koalicije" in ministrski predsednik vam je odgovoril, da v prvi polovici meseca oktobra predloži državnemu zboru vladno predlogo za zboljšanje vašega položaja. Ministrski predsednik je torej takrat držal svojo besedo, kar se drugikrat o naših ministrskih predsednikih, žal, ne more reči!
Dne 6. oktobra je bil predložen vlidni predlog, toda vi ste rekli in rekle so tudi organizacije: „Res, držal je svojo besedo, toda mi nismo zadovoljni!" — Toda to pa s Dopolnijo poslanci, ki so na vaši stran®, kar pa seveda niso vsi, kar je umevno.
Tu je sedaj tista točka, okrog katere se vrti vse. Ministrski predsednik je namreč izjavil : „Vi zahtevate, da nai se zavežem, da zvišam to, kar sem predlagal v vladni predlogi. Kako morete zahtevati od mene, da naj danes zvišam to, o čemer sem rekel včeraj, da ne zadostuje, in to le zato, ker železničarji niso zadovoljni s tem ? S tem se vendar blamiram, ako rečem dane?, da je slabo, kar sem predložil včeraj. Jaz vendar ne morem reči, da je to slabo! Vi poslanci povejte. ali ste zadovoljni s tem, kar je vlada predložila, vi predlagajte, in vladu bo blagohotno pretresovala vaše predloge /"
In to pomenja veliko, da vlada ni principijelno proti izpreminjevalnim predlogom v zbornici, da je pripravljena sodelovati s poslanci, da se zboljša zvišanje vašrh prejemkov.
Je pa tudi še drug razlog zato, da se lahko verjame vladi, da resno misli storiti kaj, namreč, da ni predložila samo predloga za zvišanje vaših prejemkov, temveč da je tudi obenem poskrbela za pokritje s tem, da je predložila reformo davkov, s čemer naj bi se pokrili višji izdatki. Je pač tu tako, kakor v navadnem življenju: če človek namerava to in ono, pa nima denarja za to, poreče vsakdo, da zida gradove v oblake; če pa prej premisli, kje dobi denar, pa tudi izvede, kar namerava.
To so bili torej momenti, ki so v nas poslancih izzvali prepričanje, da vlada misli resno. Morda, in skoraj se bojim, da tudi s tem zvišanjem ne boste zadovoljni, toda to
tedaj — no, še ni ničesar zgubljenega: jaz pravim, ne bojuj se jutri, kajti ne smeš se zanašati na svoje azijske vojske."
„Te torej?!" je pripomnil sultan z razjasnjenim licem.
„Da te," je govoril Štefan dalje, ne meneč se za spremembo v Bajazetovem obrazu, „in ali se pa tudi more pričakovati zvestobe od sužnjev ? Jaz vem za gotovo, da so se njih nekdanji emiri, ki si jih prepodil iz njih dežel, prilastivši si njih države, in ki so pri Timuru našli zavetišče, sporazumeli z njimi in ne bodo bojevali za-te, sultan!"
„Tako, torej tako!" je kimal Bajazet z glavo, „mari sem jih premalo kaznoval na pohodu in na lovu, mari je še premalo teh psov poginilo, Bismillah ?"
„To ravno je bila napaka," je rekel Štefan nevstrašeno, odkritosrčno, „rajše bi jim bil vrgel kos zlata, saj ga imaš it; k odveč. Sužnja prikujuje na gospodarja samo zlato, ti pa si si cenil kos leskeče kovine višje, nego svoj prospeh ; radi tega pa se umikaj sedaj nazaj proti Tokatu, kjer bomo v dobri poziciji, kjer pobijemo Timurove horde tudi brez pomoči emirov."
(Pride še.)
Stran H.
EJINOST Si. 2*9
V Trstu. dne 17 oktobra
stanovanjski kaso prišli — po radikalno idejo Ali danes to ne
je vedno tako, da se več zahteva, nego pa dobiva. Naenkrat vsega doseči ni možno, kajti treba je računati tudi z drugimi faktorji 1 Hočem omeniti tu nekaj, kar mislim, da prepriča tudi vas.
Vi zahtevate 60 milijonov in lahko bi bilo, ko bi šlo samo za teh 60 milijonov. Toda vi niste sami, in če vi zahtevate 60 milijonov, jih drugi državni uslužbenci zahtevajo 100; a 160 milijonov naenkrat, in to vsako leto, pa še vedno več, to ni lahko. Plača se sicer res lahko, toda odkod pokritje ? I
Treba je novih davkov!!
(Zvršetek pride).
Proti stanovanjski draginji.
O ustanovnem občnem zboru te nove zadruge, „Naš dom", ki pomenja zopet lep napredek v stremljenju za organizacijo tržaških Slovencev na narodno-gospodarskem in socijalnem polju, smo sporočili že v včerajšnji številki. Tu podajamo še glavne misli iz govora g. dr. Rybara, ki je v imenu pripravljalnega odbora vodil zborovanje:
Zbrali smo se danes na resno posvetovanje o vprašanju, ki ni v direktni zvezi s politiko, in je v prvi vrsti gospodarsko vprašanje. Naš namen ne bo koristen samo za prebivalstvo, ki trpe pod stanovanjsko draginjo, ampak tudi za poštene hišne gospodarje, ki jim stanovanjsko oderuštvo tudi škoduje na ugledu. Zato sem uverjen, da naša ideja najde ugodna tla. In stanovanjska draginja je celo hujša, nego ona živil, ker ta je prehodna, dočim stanovanjska draginja konstantno raste.
Vzroki stanovanjske draginje so dvojni: naravni in umetni. Naravni vzrok je, ker se prebivalstvo nerazmerno bolj množi, nego pa število hiš, oziroma stanovanj. Sosebno pa podražujejo stavbišča, stavbeni materijal in delavne moči. Ali usodno je po-draževanje stavbišČ.
Umeten vzrok pa je v spekulaciji, ki se razvija posebno ob komunikacijskih sredstvih. Še eo važen faktor je dejstvo, da tu Ji gospodarji starih hiš, ki nimajo toliko naloženega kapitala v njih in ki morda tudi nič ne trosijo za poprave, izkoriščajo draginjo in tudi višajo najemnine. Da često so lokali za prodajalne v novih hišah ceneji, nego v starih, ker so te navadno bolj na ugodnih pozicijah.
Kako torej odpomoči lamiteti ? Soc.-demokratje svoji navadi — z jako eksproprijacije, razlastitve, gre v civiliziranih državah, kjer velja stališče lastnine. Morda pretečejo še stoletja, predno pride — če sploh pride — ideja eksproprijacije do veljave. Pustimo socijaliste, naj le sanjarijo, mi pa bodimo ljudje ki računajo z realnostjo. Skušajmo torej na drugi način priti stanovanjski bedi do živega. Če že taka radikalna sprememba, kakor jo propovedujejo soc.-dem. ni možna, pa upotrebimo sredstva ki so možna tudi ob sedanjem gospodarskem zistemu: sredstva, s katerimi prisilimo hišne gospodarje, da odjenjajo od sedanjih visokih najemnin ter da bodo zidali nova, primerna, moderna stanovanja.
Tako sredstvo, ki nas more dovesti do tega cilja je — samopomoč. Nikar ne pričakujmo vsega od druzih in tudi ne od vlade ali države. Saj si lahko tudi sami pomagamo tako, da združimo svoje male kapitale. In to pot hočemo res nastopiti ter va-n pripravljalni odbor po tehtnem razmišljanju predlaga ustanovitev stavbene in stanovanjske zadruge.
Jaz sem sicer tudi že v zbornici poslancev stavil predlog, oziroma predložil zakonski načrt proti stanovanjski draginji, oziroma stanovanjskemu oderuštvu, ki je izlasti trgovcem in obrtnikom povišalo najemnino za lokale za 100 in celo 120%. To zaslužuje celo hujšo kazen, nego pa oderuške obresti od posojil.
Ali glavno je samopomoč, ki je nam v Trstu že mnogo pomagala, tako, da imamo danes vrsto denarnih zavodov in nismo več tako navezani na tujo pomoč. Tej denarni organizaciji se imamo zahvaliti, da so minuli tisti časi, ko so — še pred dobrimi 20 leti — po naši okolici plačevali celo 20-odstotne obresti. Celo v zemljiških knjigah je bilo vknjiženih tacih obresti. Sedaj pa ne le da smo se postavili na lastne noge, marveč smo na tem polju celo prekosili Italijane, ker so naši denarni zavodi stokrat boljši, nego italijanski.
Istotako je proti stanovanjski draginji to sredstvo, da se osamosvojimo: zadrugi, ki jo utanavljamo bo namen zidati male hišice, lastne dome, potem več hiš s stanovanji, ki se bodo dajala v najem in dome za samce.
Takih zadrug je bilo sicer tudi že do sedaj. Ali imela so različna pravila. Od lani, oziroma letos se zanima za to vprašanje tudi država, ki je ustanovila fond za pre-skrbljevanje stanovanj. Po tozadevnem zakonu daja država zadrugi ali občini na razpolago posojila proti hipoteki. Ker pa je določena svota le mala, je v zakonu Še druga določba, po kateri more država vsprejemati garancijo za posojila, ki jih je zadruga ali občina drugje najela. Ta posojila oziroma garancija države znaša lahko do 90% skupne vrednosti. To je zelo važno, ker le tako bodo mogle dosezati svoj namen.
Ideja je torej lepa, ali ni lahko izvedljiva. Tudi če bi k naši zadrugi pristopilo že sedaj 1000 zadružnikov, bi znašaloto komaj 200.000 kron. S to svoto bi mogli zidati komaj nekoliko malih hišic, nikakor pa ne niti ene velike hiše.
Ker pa je svota, ki jo daja država na razpolago tudi premala — zo prvo leto 1,5000 000 K ki ima v desetih letih narasti do svote 25 milijonov — je stavil poljski poslanec Gros, ki se je jako uglobil v to vprašanje, nov pameten predlog, ki pride v debati v razpravo in po katerem naj bi bila veča sredstva na razpolago.
Ker se je vlada začela bolj zanimati za to vprašanje, posveča pažnjo tudi takim zadrugam. Izdala je posebna knjižico z navodili, kako je postopati zadrugam, da dobe posojila. Vlada je izdelala tudi uzorna pravila in mi smo prišli do uverjenja, da je najprimerneje, ako vsprejmemo kar ta pravila, ker tako nam bo še najbolj zagotovljena vladna pomoč. Tem pravilom tudi ne bo mogla prigovarjati nobena oblast. Saj ve vsakdo, ki ima posla s trgovskim sodiščem, kake sitnosti se navadno delajo ob protokoliranju pravil. Vsprejmimo torej vladna uzorna pravila. Eventuelne, lokalnim razmeram potrebne spremembe bomo mogli še vedno pozneje izvršiti.
Rekonstrukcija kabineta Gautsch ?
Princ Hohenlohe minister notranjih zadev.
„Češko slovo" poroča z Dunaja, da se govori v dobro informiranih krogih, da odstopi minister notranjih zadev grof Wicken-burg. V zadnjem času da je v svojem uradu opetovano padel v omedlevico. To da bi bil razlog njegovega odstopa. Drugi dobro informirani krogi pa pravijo, da mora grof zapustiti svoje mesto, ker ne vživa nikake avtoritete. Njegov naslednik da bi bil sedanji naučni minister Stiirgkh. O tej priliki da se izvrše bržkone tudi druge pre-raembe v kabinetu.
Neki dunajski list pa pravi, da je do-znal iz vira, ki je navadno dobro informira*, da postane minister notranjih zadev sedanji tržaški namestnik princ Hohenlohe. Tržaški namestnik da bi v tem slučaju postal neki znan sekcijski načelnik v ministerstvu notranjih zadev. Po našem mnenju vsa ta poročila in ugibanja niso mnogo več vredna — kakor prazna ugibanja in „čakole".
Maksimilijan Harden o trozvezi.
Vojna med Nemčijo in Francijo neizogibna ?
Znani nemški publicist in izdajatelj revije „Zukunft" Maksimilijan Harden, znan posebno iz znane afere kneza Eulenburga, je minulo soboto imel na Dunaju predavanje o mednarodnem položaju. Rekel je, da je vojna med Francijo in Nemčijo neizogibna. Italija ne bo več mogla ostali dalje v trozvezi. Avstrija in Nemčija sta navezani ena na drugo. Za pomoč, ki jo je Nemčija nudila Avstriji za časa aneksije, nismo dolžni nikake hvaležnosti, ker je Nemčija nam pomagala le v njenem lastnem interesu, vidoč, da hoče Anglija Avstrijo izvabiti iz trozveze.
Dnevne vesti.
Aehrenthal pojde? Prinesli smo pred par dnevi članek o nezadovoljnosti krogov, ki se zbirajo okoli prestolonaslednika, radi Aehrenthalove politike. Berolinska „Deutsche Tageszeitung" in „Post" poročata z Dunaja, da je stališče grofa Aehrenthala zelo omajano. Aehrenthal da ni od afere glede Sandžaka in Friedjungovega procesa sem ničesar napravil. Prestolonaslednikov! krogi mu očitajo, da se vse preveč zavzemlje za prijateljstvo z Italijo, a napram Nemčiji ne kaže takega prijateljstva.
Tudi se je prekasno zavzel za skupno
ni „Slovensko hrvatski klub" v tem vprašanju še nič sklepal, da pa stojijo klerikalni poslanci na stališču, da naj se plače povišajo onim, ki res delajo, ne pa tjavendan. „Slovenec" je v svojom „naklonjenju* do drž. uradnikov šel torej tako daleč, da jih smatra za navadne lenuhe!
Kongres avstrijskih mest se otvori 20. oktobra. Na programu je tudi vprašanje glede draginje in konkretni predlogi, kako jo ublažiti.
Nemška socialna demokracija v Avstriji. „Arbeiter Zeitung" prinaša sledeče podatke o avstrijsko-nemški socialni demokraciji : Politične organizacije so štele leta 1910. 114.316 članov. Leta 1911. je to število poskočilo na 146.123 članov. Ženska organizacija, ki je štela pred d verni leti 6412 članic, združuje danes 16 535 žensk. Stranka izdaja šest dnevnikov. „Zveza kon-sumnih društev" obsega 512 društev s 300.000 člani. — Nazadovalo pa je število strokovnih organizirancev in to vsled odpadanja čeških članov, ki prestopajo k avtonomnim češkim organizacijam.
„Narodno Čitalnica" v Ljubljani
obhaja letos 50-letnico svojega formelnega obstoja. Kot oblasti priglašeno društvo je ona tretja na vsem Slovenskem. V resnici pa je ljubljanska čitalnica najstarejša Izmed vseh, ker je obstojala kot klub že več let pred ustanovitvijo društva.
Neoporečno je, da so bile čitalnice in slična društva nekdaj po vsej Sloveniji in so ponekod ob meji še danes studenec narodnega dela, vir narodnega navdušenja, da so se v njih zbirali in medsebojno spodbujali vsi naši narodni prebuditelji in delavci.
V čitalnicah leži začetek našega narodnega življenja, v njih in iz njih se je vršilo naše narodno probujenje in vstajenje.
Danes vrše narodno delo predvsem druga društva in organizacije, ki so po večini izšla iz čitalnic, nekdanji čitalniŠki odseki: pevski, glasbeni in telovadni zbori, narodno-obrambni in igralni odseki, ki so vsi postali samostojna društva. Premnogo društev zopet so ustanovili čitalničarji.
Zato danes čitalnice nimajo več tistega velikega narodnega pomena, kot so ga
imele nekdaj.
Toda pozabiti ne smemo, da je nase čitalnlštvo zibelka narodne zavednosti
Zato čitalništvo zasluži, da mu je ves narod hvaležen, da ga visoko ceni, in da svečanostno proslavi njegov veliki pomen.
To naj se zgodi sedaj ob 50-Ietnem jubileju naših najstarejših čitalnic.
Narodna Čitalnica v Ljubljani bi morala letos slovesno praznovati svojo petdesetletnico.
Odbor je preložil to slavlje na januvar 1912 in sklenil, da bodi ta jubilej pravzaprav proslava vsega našega čltalnišlva.
Vse čitalnice in narodna bralna društva, vsa društva — otroci čitalnic, ves narod se naj udeleži te proslave.
Slavnost se vrši 6. januvarja po sporedu, ki ga podajemo v sledečem v glavnih obrisih.
Dopoludne slavnostno zborovanje v „Narodnem domu".
Popoldne: slavnostna predstava dramatičnega društva v Ljubljani, s sodelovanjem drugih društev v deželnem gledališču v Ljubljani, ki naj poda sliko kulturnega napredka od prvih let čitalništva do danes.
Zvečer: narodni ples v veliki dvorani in vseh gorenjih prostorih „Narod, doma" s sodelovanjem slav. slov. filharmonije v Ljubljani.
Gledališka predstava se vrši po potrebi že 5. januvarja zvečer.
Podrobnosti bodo pravočasno naznanjene.
Kakor nekdaj v čitalnicah in bralnih društvih ni manjkalo nobenega narodnjaka, tako naj ne zamudi proslave čitalništva no-
1 UU.I O C IC L/ICftaauu	tu	onuuuu ----- ---J ------*	,	J
postopanje z Nemčijo v maroški aferi. Ne beden zaveden Slovenec,, nobena zavedna - ■ • * ' ' - ------ * Slovenka r
Domače vesti.
vemo, koliko je resnice na informacijah be-rollnskih listov in koliko fantazije. Očitanje pa, da Aehrenthal premalo goji prijateljstvo z Nemčijo, je gotovo krivično. — Saj gre Poročil se je v Trsta gospod An ton večkrat to prijateljstvo tako daleč, da se B e k a r, posestnik in gestilničar v Sežani nikakor ne strinja več z dostojanstvom z gospico Marijo Milostni k. Bilo naše države. Nemčija je danes v Evropisrečno!
splendidno izolirana. Edina prijateljica ji je Iz sodne službe. Sodni prakiikan i Avstrija in vendar mora čuti ubogi Arigo M a r i z z a, Senen Mogorovič in Aehrenthal z Dunaja črez Berolin očitanje, dr. Lucij L e 11 i c h so imenovani za da zanemarja nemško prijateljstvo. To je j avskultante, sodni praktikant Atilij G e-precej hudo očitanje, posebno| če prihaja iz; r o s a je pa imenovan avskultantom „extra prestoloslednikovih krogov in zato se sodi sj statum*.
precejšno gotovostjo, da dobi tudi Aehren- Iz računskega oddelka c. kr. višega thal morda že v kratkem času — modro deželnega sodišča. Andrej Zega je ime-
novan računskim praktikantom pri tem oddelku.
Skandalozne poStne razmere. Ne-
polo.
S. L. S. In državno uredništvo. —
Slovenski klerikalni poslanci igrajo v oči-. ----------- ------
gled vprašanju povišanja aktivitetnih doklad davno temu je v Trstu bila oddana na drž. uradnikom zelo čudno ulogo. Da se to pošto vožno-poštna pošiljatev z razločnim, vprašanja prej reši, je hotela vlada izročiti lepo, skoro kaligrafično pisanim na-zbornici tozadevno predloga brez prvega slovom: Litija na Kranjskem. Ta Čitanja odseku. — Za to se je izrekla vsa pošiljatev pa je romala baje okoli po Ga-zbornica, izvzemši slovenskih klerikalcev. I liciji in je konečno dospela nazaj v Vsled tega se bo moralo vršiti tudi prvo či- i T r s t, v roke odpošiljatelja. Najlepše pri tanje in se s tem rešitev tega vprašanja precej vsej tej lepi stvari je to, da je šla poši-zavleče.	i Ijatev tja in nazaj mimo Litije. — Ce niso
To dejstvo stavlja v zelo čudno luč! to škandalozne poštne razmere, potem res S. L. S. Z ene strani se je vedno hlinila pri- i ne vemo, kaj naj bi še tako imenovali 1 jateljico državnim uradnikom. — Z druge! Popoludanske predstave t našem strani pa nje glasilo „Slovenec" piše na- gledališču. Prejeli smo t Zadnjo nedeljo ravnost žaljivo za drž. uradnike. V sobotni sem obiskal popoludanska. predstavo „Čast". Številki očita uradnikom lenobo. Pravi, dat Da je repriza predstave popolnoma vspela
in da so bili obiskovalci gledališta zadovoljni s tako lepo igro, kazal je najboljše večkratni neprisiljeni aplavz. Saj je tudi razveseljivo videti, kako lepo napredujejo razni igralci po vsakem nastopu, in kako je v dobrih rokah vsaka še najmanjša vloga. Na odru vlada sigurnost in poleg te ona fuzija, ki vpliva tako dobrodelno na poslušalce.
Ni ml namen, da bi peval slavo enemu ali drugemu igralcu, ali rad bi pa pribil, da je režija v dobrih rokah in da moramo biti ponosni na takem splošnem napredku na polju gledališča. Take popoludanske predstave bi nam celć drugorodcl lahko zavidali.
Dotakniti pa se moram druge neprijetne točke.
Ko sem šel v gledališče, upal sem za tako lepo, svetovno igro, da najdem gnečo. Žalibog je bil obisk le skromen in žal mi je bilo, ker taki igralci zaslužujejo v vsakem obziru večje priznanje od strani našega ljudstva. Je-li morda kriva premala reklama? Ali čemu posebna reklama, ko se dobra stvar sama priporoča ? ! V tem oziru bi nasvetovali naj se naše ljudstvo dobro pouči, da so nedeljske pjedstave vredne obiska in da so naši igralci že danes enakovredni tujerodnim in da jih je v takem številu, da zamorejo nastopiti v najtežavnejših vlogah.
Ker so pa popoludanske predstave silne važnosti za ljudstvo (saj je gledališče šola v najeminentnejšem smislu te besede) in namenjene onim, večinoma manje imovitim slojem, ki ne morejo zahajati k večernim predstavam, bi bilo nujno svetovati, da se vstopnina za te predstave nekoliko zniža.
Obiskovalec popol. predstav,
ki bi rad videl vsikdar polno gledališče.
Slovanska mladina priredi seveda tudi letos svoj tradicionalen narodni Ciril-Metodov ples. Čas je že zelo zbežal mimo nas in skrajna doba je, da se sestanemo in pričnemo s predpripravami. Vsa mladina, ki hoče pri plesu sodelovati, je naprošena, da se v ta namen udeleži sestanka, ki se bo vršil jutri, dne 18. t. m. ob 9. uri zvečer v restavraciji „Balkan". Naj se ne odlaša na poznejši čas, kajti sicer nas delo prehiti, da je ne bo več možno začasno obvladati. Pozvana je vsa slovanska tržaška mladina. Na delo za narod!	Dr. M.
Obisk bolnikov v Magdalenski bolnišnici. — Mestni magistrat javlja, da je obisk bolnikov v Magdalenski bolnišnici razun ponedeljkov, sred in petkov od 3. do 4. ure popoludne, dovoljen tudi ob ne-ueljah in praznikih od 10.30 do 11.30pred-poludne.	v
„Društveni Glasnik-. Slovanska Čitalnica je pričela pod tem imenom izdajati svoje lastno glasilo, ki ima namen vzdrževati stalne stike društvenih članov z društvenim življenjem. „Glasnik" bo izhajal najmanj 10 ,krat na leto in bo prinašal vse, kar mora Čitalničarje zanimati. Priobčeval bo članke, notice, naznanila, poročila o društvenih prireditvah, sploh vse, kar je v zvezi s Čitalnico. Odbor upa, da s tem svojim korakom ustreže vsem svojim članom, ki bodo tako stalno informovani o društvenem stanju in delovanju. Upa tudi, da se bo na ta način zanimanje med člani za društvo še večalo in da tudi oni inteli-genti, ki so še izven društva, stopijo v krog čitalničarje v. Prva številka je izšla 11. okt. s zelo zanimivo vsebino, zlasti uvodnikom, ki govori o pomenu čitalnic. Prinaša tudi Informacije glede otvoritve zimske sezone, o knjižnici itd. List bodo dobivali člani brezplačno po pošti.
Pozdravljamo „Glasnik- tudi mi kakor nov dokaz napredka Čitalnica in mu želimo dolgo življenje.
Ruski kružok. Danes, torek, naj pridejo vsi oni, ki so se vpisali v češki kurz po T. uri zvečer na Acquedottu št. 20, III. nadstr. Pridejo naj tudi vsi oni, ki se mislijo učiti, pa se Še niso vpisali, zato, da začne pouk o pravem času in za vse skupaj.
jutri, sredo, se pa zberejo v CM šoli na Acquedottu vsi oni, ki so se vpisali za hrvaščino ! Jutri naj pridejo ob 7. uri zvečer, če pa komu ura ne bo prav, se lahko pogovori z drugimi, da se potem odloči stalna ura.
„Klub amater-fotografov" bo imel v četrtek zvečer ob 8. uri svoj ustanovni občni zbor v prostorih „Slovanske Čitalnice"-. Tam ima klub tudi svojo kamoro, katere se člani lahko poslužujejo. Vsak Čian dobi svoj predalček in se sme služiti skupnih priprav. Ker nudi torej klub mnogo ugodnosti, je nade, da se priglasi mnogo članov. Član kluba lahko postane vsak član „Slov. Čitalnice" in .Češke Besede*.
V četrtek zvečer volimo torej predsednika tej novi, plemeniti organizaciji. Na svidenje fotografi!
Za III. narodno zbirko slav. fer. dr. „Balkan" v Trstu so nabrali in doposlali dosedaj: Tov. Milan Kolar v Nabrežlni nabranih K 40 20, tov. Ludvik Muha iz Lokve K 14, tov. Joahim Ražem iz Bazovice K 30, gosp. Ferdo Stare iz Barkovelj K 40, g. ijoško Nageljček iz Trsta K 72 in neimenovano društvo K
Prosimo tem potom najuljudneje cenj. gospode in gospice, ki smo jim odpo-I slali, oziroma izročili nabiralne pole, naj : nam te pole z eventuelno nabranimi zneski 1 dopošjejo čim prei> da zaključimo račune v kratkem.
♦ EDINOST« as, 28».
Btrau I
Izgubil je nekdo minole nedelje zvečer od južnega kolodvora do gledališke dvorane ,Nar. doma" listnico z večo svoto denarja, raznimi pismi, fotografijo in vizitkami. Pošteni najditelj naj izroči najdeno v našem uredništvu, kjer dobi primerno nagrado.	_
Tržaška mala kronika.
Samomor radi smrti zaročenke. —
Neusmiljena smrt je pred tremi meseci učitelju godbe Tulliju Polli ugrabila zaročenko gospico Ferjančič. Mladeniča se je vsled te nesreče polotil tak obup in dosadnost življenja, da se je v nedeljo, ravno tri mesece po smrti svoje zaročenke, ustrelil na njenem grobu na pokopališču Sv. Ane. i r; UzmoviČi. Ernest Jakobin, 38-Ietni delavec iz Pule, je bil predsinočnjem aretiran, ker je nekemu Franu Dobrila, ko je ta spal, ukradel listnico, v kateri je bilo K 11.45; iz enakega vzroka je bil aretiran tudi 45-letni Karol Bežek.
Insolventen Oger. Ivan Veth, star 37 let, iz Arada na Ogrskem je predvčerajšnjem veselo iedel in popival v neki gostilni v ulici Belvedere. Ko je prišel trenotek plačila, pa se je mož proglasil insolventnim. Redar ga je odvedel v zapor.
Znaten plen. Neznan tat je težaku Josipu Babiču, stanujočemu v ul. Pozzo 2, ukradel listnico, v kateri je bilo 200 K v bankovcih.
Smola ulomilcev. Neznani zlikovci so hoteli vdreti v stanovanje Ivana Samara v ul. Concordia štev. 6. Čim so pa ulomili vrata, so jih preplašili ljudje, ki so se nahajali tam v bližini. Da ni bilo te smole, bi bili tatovi našli v stanovanju 3000 K, ki jih je g. Samara imel doma pripravljene za poravnavo nekega računa.
Ulom. V skladišče premoga Josipa Prelc v ul. Tesa št. 5 so vdrli neznani tatovi, ki so vkradli za 45 K mila in 3 K v gotovini.
Kolera v Istri. Kakor smo včeraj poročali, se je pojavila kolera v Taru pri Poreču. Tozadevno je ministrstvo notranjih stvari izdalo sledeči komunikć :
Dne 13. t. m. zjutraj je v Taru (občina Poreč) umrl 50-letni kmetovalec Matej Munda ob simptomih, ki so vzbujali sum kolere. Bakteriologična preiskava, ki je bila izvedena dne 15. t. m., je vgotovila azijatsko kolero.
Istočasno je v Taiu zbolel 51-letni kmetovalec Ivan Radoš, ki je bil s pokojnikom vsak dan v dotiki. Bakteriologična preiskava tega slučaja še ni dovršena. Poizvedbe glede izvora infekcije kažejo, da je bila kolera zanešena iz Italije potom pomorskega prometa.
Naknadno k temu je sanitetni oddelek tukajšnjega namestništva izdal včeraj sledeči komunike:
Bakteriologična preiskava, Izvedena dne 16. t. m. je dognala, da v slučaju kmeta Ivana Radoš v Taru ne gre za kolero. Mesto tega je bila konstatirana kolera pri 12-letnem kmetijskem fantu Peharcu, ki je v Bertokih zbolel ob lahkih sumljivih simptomih.
Bolnik in vse osebe, ki so ž njim občevale, so bile izolirane.
Zlomil si tri prste. 14-Ietni šolar Viktor Šablić stanujoč v ulici Sette Fontane Štev. 52 je včeraj ob 2 15 pop. manevriral z bicikljem tako nesrečno, da si je pri tem zlomil tri prste na desni roki. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, ki ga je dala Dotern odvesti v bolnišnico.
Drzna tatvina. Včeraj ob 10* 15 dop. je prišel v žganjarno vdove Perine Dagnolo na Belvederju št. 45 neki človek in je zahteval kozarček tropinovca. Med tem ko je vdova Dagnolo nalivala pijačo, je neznanec segnil v predal in ugrabil denar, kar ga je bilo notri. Dagnolo je zavpila na pomoč in slučajno je bil blizo redar, ki je prihitfl na vpitje in aretiral drznega tatu. Vdovi je pa vsled prestanega strahu postalo slabo tako da so morali poklicati zdravnika z rešilne postaje.
Padel v kanal. Peter Esglar (?), star 33 let, težak, doma iz Obrova blizu Pod-grada je včeraj ob 4-15 zjutraj po nesreči padel v kanal. Na vpitje so ga potegnili iz vede in zdravniška postaja ga je spravila v mestno bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Hed-
viga, kraljica. — Jutri: Luka ev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 20 + Cels. — Vreme včeraj: lepo, pop. veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, semtertje megleno, nekoliko hladno vztočni vetrovi. _
Društvene vesti.
Pevska vaja podružnice „Glasbene Matice". Danes ob 8. uri zvečer se vrši pevska vaja za moške v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva" v ulic! S. Francesco štev. 2. Prosi se točne udeležbe
Želeti bi bilo, da bi se vaj ne udeleževali samo dosedanji pevci, temveč da se — glede na važnost tega zbora — starim pridruži tudi večje Število novih
moči.
Trž. kolesarsko dr. „Balkan«. Odbornikom se naznanja, da se vrši danes zvečer točno ob 8. uri odborova seja.
Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer se vrši pevska vaja v sokolski telovadnici. Ker se bliža prvi nastop in da ne bo pouk oviran, se poživlja brate pevce na točno in polnoštevllno udeležbo.
Na zdarl	Veselični odsek.
Kar. deL organizacija.
— „Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč", vabi novoizvoljene odbornike, da se vdeleže 1. odborove seje jutri dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecc'.ia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - BPBEJEMAJO SE TUDI POPRAVE. —
Naše gledališče.
Bisonova burka „Kontrolor spalnih vozov je v nedeljo zvečer dosegla svoj namen v polni meri. Napolnila je gledališko blagajno in je izborno zabavala občinstvo. Tako prisrčno se že davno ni smejalo naše gledališko občinstvo. Literarne vrednosti taki proizvodi nimajo in tudi ne smemo iskati logike v njih. Namen je zabavati občinstvo in je vzdrževati v veselem razpoloženju. Ravno zato pa zahtevajo igre take vrste hitrega tempa in ležernega igranja. Naši igralci so dokazali vsposobljenost tudi za lahki francozki žaner. Igralo se je živahno, v hitrem tempu in s povdarjanimi pointami. Tekmovali so v prvi vrsti: gospa Dragutinovičeva in gospice, Mekindova, Ja-nova in Železnikova, ter gg. Dragutinovič, Ljubič, Požar, Bratina, Boleslavski in Ilič. Epizodne vloge so bile poverjene gospicam : Lepušl, Bernetičevi in Gregoričevi, ki so
tudi primerno rešile svojo nalogo.
♦
* *
Prihodnjo nedeljo zvečer uprizori naše gledališče moderno, fino veseloigo
„Minister na dopustu".
To fino delo je spisal Rudolf Lothar, avtor „Kralja Harlekina", ki je v lanski sezoni dosegel na našem odru popoln vspeh, samo da je v „Ministru" še bolj fina. Igra se vrši v Italijanskih aristokratskih krogih in je ravno sedaj aktuvelna, ker se bavi mnogo z italijansko politiko in
—	politiki.
Pri nedeljski predstavi bo sodelovala tudi vojaška godba, ki bo svirala med dejanji igre in v odmorih. Med igro bo proizvajala Offenbachove skladbe.
TRŽAŠKA. GLEDALIŠČA.
EDEN. Včeraj je bil prvi večer z novim programom. Nekatere točke so zelo ugajale, tako nastop 40 psov Lipinskega, gimnastov Barhards in ekscentričnih dueti-stov Dantes.
FENICE. Z današnjim dnem prične operetna družba Mauro svoje predstave.
—	Prva predstava, nocoj, Sidney - eva „Geisha".
POLITEAMA ROŠSETTI. — Sinočnja predstava „Suzane" je imela zopet velikanski vspeh. Vprizori so jo sednjič in zadnjič.
—	Danes zvečer prvič Straussov „Oganski baron".	_
Vesti iz Goriške.
x Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici je razposlala vsem zavednim Slovenkam in Slovencem v mestu vabilo za prispevke za narodno Šolo na Blančl. Vabilu so priložene poštno-hranilne položnice. Priporočamo nujno, naj nihče ne zavrže položnic; če sam ne zmore niti najmanjšega prispevka, naj jo odda znancu, ki utegne kaj žrtvovati za naše sveto narodno stvar v Gorici.
Mladina v Sežani priredi plesno vajo v sredo, dne 18. t. m. v prostorih wNa vagi". Začetek točno ob 8. uri zvečer.
x O novi vojašnici v Št. Andrežu krožijo razne vesti in brez izjeme kritikujejo županstvo, ki je oddalo gradbena dela zagrizeni nemški tvrdki Janesch & Schnell iz Gradra, da-si je imelo na razpolago izvrstne domače slovenske tvrdke in sicer : Mozetič, Žnidarčič, Tuzel in Vižintin. Povprašali smo in po tozadevnih informacijah je bila baje stvar taka: Pri oddaji dela se ni postopalo pravilno, kajti ponudbe slovenskih tvrd so bile nižje od one nemške. Županstvo pa da je potem, ko je ponudbe pregledalo, nemško tvrdko pozvalo, da-li bi bila pripravljena prevzeti delo po cenah, ki so jih stavili Slovenci. Nemška tvrdka da je seveda takoj vsprejela dotične cene in dobila delo. Če te naše informacije odgovarjajo resnici, potem je županstvo postopalo naravnost protizakonito. Izgovarja da se sedaj, da ni zaupalo tako velikega dela omenjenim slovenskim tvrdkam. Ta izgovor je ničev. Vsakdo v Gorici ve, da bi naši podjetniki lahko prevzeli desetkrat večje delo in bi je izvršili morda bolje, nego Nemci. Izvedeli smo, da ravno omenjena nemška tvrdka je gradila v Beljaku neko šolsko poslopje; med gradnjo pa se je stavba nakrat posula in je ponesrečilo več zidarjev. Ali se je županstvo informiralo o tem ? Kje je tista večja varnost, ki jo baje nudi nemška tvrdka ? I Na vsak način bi bilo pametno, da županstvo samo poda potrebna pojasnila.
x Repo so sejali po vipavski dolini v drugi polovici meseca septembra, kar ne pametijo naši ljudje. Prej je pač niso mogli sejati vsled suše, ker bi ne bila mogla kaliti
Mnenje gosp. dr.a J. Matouška
primarija - Kromeriž
G. J. SERRAVALLU
Trst.
V
Predpisal sem ŽELEZNA! O KINA-V IN A SERRAVALLO v prvi vrsti nevrastenlčnim bolnikom, ki so se pritoževali o motenju želodca. V relativno kratkem času se je pojavil apetit, boljše prebavljanje In hitra vspostava telesa, tako da jaz lahko priporočam Vaše zdravilo, ki se je dobro izkazalo v sličnih slučajih.
KROMERIŽ; 23. marca 1910.	Dr. J. MATOUŠEK.
jr

POHBT
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v i ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) | polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20.
S0UDN0: in : ELEGANTNO |
gBf^ PO ZMERNIH CENAH	j*
RAFAELE ITAUA
TRST - VIA MALCANTON - TB8T J
OiliKouana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; i-*ta ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna o vratna igla s Sitrili - brilautom. 1 pozla&n prstan s pon. kamnom za goapode ali gospe, 1 Krasen collier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši n&kit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih mbcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 ftocuad dišečega toaletnega miia, 1 fr. vezana beiežuiea 72 angleških peres. 20 razliČaih komadov za korespondenco in §e 396 drugih predmetov ki so koristni ia neubhodno potrebni. Vse Bkupaj z zlat j uro vred. ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K -t-20. Odpošilja po povzetju ekspertna tvrdka
H. SPiNGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paleta dobi še zastonj zraven 'ep no-ž č z dvemi iezili Pri več nego 2 paueth, za vsak paket po 1 rožič. Za to kar ne ugaja, se vn.e denar. Torej je izključen vsak riziso.
- '
i -t r \ * i" V/
slovenska trgovina
izsotovUenih obleli m»
MARTIN SKSPIN
TRST — ulica Areat* štev. li> — TEST
- VELIKA IZBERA -
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, »osebno za ' in bo:uton<>r. S.rejena naroČila vsatons'' ; tort, Rr"iciit in v-«e predmete za peči. Na,fin • s i moka iz na boljših mlin jv po najniži ceni. F.nt inozemna vma in li seri v steklenicah. Be<:plačua
po*tiež a na dom. Kruh in alaičloo as izdelujo iglenlčklrn električkim strojem

oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
Poskusite FI- Co1««+in*< ki ie naJ" GOVO KAVO ff^dlllllll finejSi in
najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah. oooo
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brt?z = vsake bolečine =
Dr. J. Čer mak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
N^bTZfeTT JAKOB DUBINSKY Na obroke IS
TRST — allca deli' Olmo itev. I, O. nadstropje — Trst
Vela izbira motoM oblet za rafle in laifaRHa bta
|gr ter moške In £en*ke suknje, "^ggj	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKB.	Cene brez konkurence. %

75
: CESKA BANKA :.
V&člavskć ndmčsti 82. PRAGA II. Vžiclavskč nžimčsti 32. j
mar
Delniška glavnica K 8,000.000. Uložna glavnica X 18,000.000.

Izvrševanje vseh bančnih transakcij. Prodaja srečk proti mesečnim obrokom. Izdaja lista, ki prinaša rezultate vseh žrebanj. Na vsako
vprašanje se odgovori obratno.
Pridni zastopniki za prodajo srečk proti delnim plačilom -- se zmiraj najemajo. -
£ Ml IV.
„EDINOST" St. 28».
V Tretn 17. oktobra 1911.
Odlikovan Župnik. Iz Sežane: Cesar je najvišjim odlokom od 17. t. m. podelil tukajšnjemu župniku g. Josipu Omersu zlati križec za zasluge s krono.
x V Sebreljah je izvoljen županom posestnik Anton Rejec.
Na Livku otvorijo v ponedeljek 16. t. m. novo brzojavno postajo. Tu bo tudi telefonska javna govorilnica, kakor tudi v Kobaridu.
x Trgatev je pri kraju. Iz vseh krajev čujemo tožbe, da je vsakdo, sodeč po grozdju, pričakoval še enkrat toliko mošta, nego ga je dobil. Malo ga je, pa dobro bo. Kupci naj se le hitro požurijo, tako dobre vinske kaplje kakor letos ne dobijo zlepa.
x Govejo živino so začeli kmetje vsevprek prodajati, ker se bojijo, da je ne bodo mogli prehraniti čez zimo vsled pomanjkanja sena oziroma otave. Zlasti prodajajo mlada teleta. Zadnji trg za živino v Gorici je izkazoval nepričakovano število govedi, ki je bila na prodaj. Tudi preŠičev je bilo mnogo. Cene živini so znatno padle.
Vesti iz Istre.
Iz šolske službe. Okr. šolski nadzornik v Puli dr. Josip Vidossich je imenovan ravnateljem c. kr. više gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Kopru.
Sestanek občinskih uradnikov istr-i skih. Iz Voloske, dne 8. oktobra 1911. —i Danes smo imeli tu sestanek istrski občinski j uradniki. Ozirom na slabe komunikacije in; na naš slabi financijelni položaj je bila vde-ležba naravnost nepričakovana, ker udeležilo se je sestanka 19 občinskih uradnikov iz raznih občin Istre, a 14 jih je posialo pooblastila. Nalašč je došel iz Zagreba tudi kralj, računarski svetnik g. Franjo Braun, da s svojimi izkustvi nudi pomoč bratom Istranom.
Sklenilo se je ustanoviti „Organizacijo občinskih uradnikov in uslužbencev" za Hrvate in Slovence v Istri in pripravljalni odbor 5 članov, ki ima do 15. decembra 1.1. sestaviti pravila. Po en izvod sestavljenih pravil pošlje se vsaki občini Istre, da jih obč. organi pregledajo in stavijo morebitne spreminjevalne predloge. Pregledana in z morebitnimi spreminjevdnimi predlogi opremljena pravila ]e do 30. decembra t. 1. vrniti občinskemu uradu na Voloskem. Do 6. janu-varja pregleda pripravljalni odbor predlagane popravke in jih v pravilih — kolikor je vredno — upošteva. Dne 6. in 7. januvarja 1912 bo prvi ustanovni občni zbor v Št. Petru na Kranjskem, pri katerem se vsprejmejo pravila, se izvoli redni odbor in se ukrene drugo v pravilih predvidjeno in potrebno.
Vsprejeta je bila resolucija, sestavljena po petorici udeležencev in naslovljena na deželni odbor, za zboljšanje našega bednega položaja.
Sklenilo se je pozvati tudi kolege drugih jugoslovanskih dežela naše monarhije — kjer niso še, da ustanovijo organizacije in da se potem te združijo v „Jugoslovansko zvezo organizacij občinskih uradnikov in uslužbencev".
Sklenilo se je sestaviti zakonski načrt za preosnovo zakona od 12. avgusta 1907 dež. zak. št. 41 (Primorsko). V ta namen naj občinski nameščenci posameznih občin vzamejo v roke gori omenjeni zakon in napišejo potrebne spremembe k posameznim §§ ter svoje nasvete predložijo do 15. novembra t. I. pripravljalnemu odboru (obč;nski urad Volosko-Opatlja).
V razprave posameznih točk tega zborovanja so posegli vsi udeleženci z velikim zanimanjem in s stvarnimi predlogi, kar dokazuje neobhodno potrebo organizacije. Pričakujemo, da se sestanka v Št. Petru na Krasu udeleže tudi kolegi iz Kranjske, ker bomo na Kranjskem zborovali, kakor tudi iz Goriške, ker bomo v njih bližini. Kolegi, ki žele o predmetu poučil, naj naslovljajo pisma na pripravljalni odbor v Voloskem-Opatiji (Občinski urad, g. Ivo Mogorovič). S tem je položen temelj našemu udruženju in ni ostal brezvspešen moj poziv v 11. št. lista „Občinske uprave* od 25. junija t. I. Upoštevalo se je tudi nasvete v kasnejih Številkah istega lista. A. P. Sancin,
dolinski občinski tajnik.
dar ovl
—	Za CMD se je nabralo v veseli družbi v gostilni pri „Francu" povodom krščenja krasnega dečka K 4. Denar hrani uprava.
—	K dopolnitvi dopisa v „Edinosti" z dne 12. t. m. daruje jetičino društvo v Sežani v prid ženski podružnici sv. Cirila in Metoda z motom „Kvišku Ančka", kron 12 03. — Denar hrani uprava.
—	Popravek. V „Edinosti" od 14. t. m. je pogrešeno objavljen dar gosp. Matejčiča 28 K, mesto prav 8 K.
Gospodarstvo.
Srbsko zadružništvo v dalmatinskem Primorju. Na IV. občnem zboru zveze srbskih pridobitnih in gospodarskih zadrug ▼ Dubrovniku se je poročalo, da je imela evesa 1
dne 30. junila 1011 — 45 zadrug (33 raz-ftjznovk, 5 posojilnic, 2 zadrugi za izdelovanje olja in eno ribiško zadrugo). Tekom zadnjega poslovnega leta jih je priraslo 5. Poslovna poročila je 'poslalo 36 zadrug, ki so imele koncem 1910 — 4627 členov z 8328 deželi. Hranilnih vlog imajo 2,905.693-16 K, posojil so dale 700.318 37 K. Rezervni fondi znašajo K 119 553-13, čisti dobiček K 71.489'49, 10 raj fajzno v k izkazuje koncem leta 1910 izgubo K 1147 90.
Vina iz let 11 so bila vedno na posebno dobrem glasu. Tako se še danes mnogokrat piše o izbornem vinu 1. 1711. O vinu iz leta 1811 pišejo stare knjige: Leto 1911 je bilo posebno vinsko leto. Takega vina kakor to leto že ni blo 20 let. Zima je bila mila, ni bilo snegd ne mraza. Spomlad se je začela že februvarja, v majniku je trta že cvela, grozdje je rano zorilo in o Sr. Mihaelu je bila trgatev že končana. Tega leta se je pojavila tudi repatica. Tudi k-tos bo izvrstno vino.
S	Ar.
r-V-\
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo od 9—12.
Krediti za 22.000 kron. — Chiffoniers, popolne postelje, nočne omarice, umivalniki, regul. ura, obešalo za zavese, oljnate slike, ogledala, mize, glasovir „Schnabe", kanape, fotelji, kredenčna omara, omara 4 s predalčki, stolice.
Od 3-6 pop.
Tehtnice na mostiček, kontroluk blagajna, vaze, buteljke, parfemi, kitačiče, štirka, žveplenke, soliter, vosek za pod, milo glicerina in drugi drožijski predmeti.
P- ■■■ B &*H»Ba	HALI	If	!8	LJ	n ii	!!	EbobS
I ^ !	MALI OGLASI u računajo po 4 stot. bnedo. Mastno tiskane be-Mde s« računajo enkrat več. Naj< muji pnstojbloa znaš« 40 stot Plač« m takoj laser, cdddku.						im
							
EV«lrif*ncl/i tečaji pri diplomovani učiteljici S FdllLUolVl Živic, Commercinle 15 I. Kron 5 mes:čnih.	1830
Be eamostojna knjigovodkinja popolnoma tolsts sposobna trgovske slovenske in nemške korespondence. Nastop takoj. Pismene ponudbe pod „Knjigovodkinja".	1S29
H H rio Be tskoj moblovana suba, ulica Miramar UUlid. št 11, pritličja
1828
gkrfrfn »e v najem postelja za delavca, ulica U U Ud, Conti 24. vrata 7.	1824
OH H O Be	meblovana, svetla, zračna sobica
UUUd ulica Faineto 44, mezzamn, vrata 20. 182t>
pfj(Jer bočijaž, 26 let star, zmožen vsakega
Ecinosti.
dela se ponuja. Ni slov pove ins. odd,
1825
NiTiU"". gostilna v Bazovrci ee odpre v soboto Nil V ti 21. t. m. nasproti šo'e. Podpirani jamči za dobro in ceno pos Qžbo, iše priporoča za obilen obiBk Mihael Kržmančić.	1823
Mor In Merili 8oba na Acquedottu za enega IvlGLfIUVcHsa ali dva gospoda z hrano ali brez, te takoj odda, cena primerna. Acquedotto št. 33, vrata 16.	1822
Slovanske igralne karte
prodajajo v Trstu:
knjigama J. Gorenjec^ uL Caseima 16., Gregor Zidar & C., Kocol 263, tobakarna Čegoiin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stulfa, trgovec. 1472
mi foiosrd le Anton Jerkič, Trst,
VLa delle Poste 10. — G JKICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k litemu.	_
Tovarna sodovke	-j
izvrstni izdelek šifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Pcdgori in okolici Postrežba na dom. Josip Nemec.	1757
Hnloniclf ! krompir izvrstne kakovosti, prodaja UUIcIljoRI v vsaki množini in po zmerni ceni. C. Sicherle & Co, Gorica, Gledališka ulica 20. 1800
T**nntfclfi jomočnlk, že Štiri leta v trgovini * - gUVSKI jentvin govori slovensko, ital. in dovolj nemSko. ižče službe. Ponudbe pod „Mladenič" pri ins. odddelku Edinosti.	1802
Ic^Om sobo priprosto opravljeno, a Čisio in fiOUOlTl svetlo, če mogoč-j s hrano za 1. november. Ponudbe pod „S. Poljak" na inseratui oddelek Edinosti.	1604
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
nasproti ccrtre sy. mtoia novega
Bogat izbor ur
vtake vrste, kakor tudi uhanoT, prstanov z dijamanti in b*ea dljaman-tov, žeaake »erižiee, zlate In srebrne za moSke, vse po konkurenčnih cenah.
ZDRAVNIK
Dr. Đ. SARAMAN
specijalist za notranje bolezni ii za bolezni na dihali (grlo In nos)
se je povrnil ter ordinuje na svojem stanovanju
sagr v Trstu, Corso št 12
od ll1, do 1l/, in od 41/, do 5V„ ure popoludne. TELEFON 177/IV.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vscchia ii 25
Cene ilo&ovorne. Plačilo la obrate j
Sprejme sa popravljanje šivalnih strojev v tfckeja zitter? a. Prodaja igel, olja in aparatov j
Kupuje in prodaja že rabijene šivalne stroje. 601
C/PIPO PIVU
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni i
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa j v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala o ul. del Toro 4.
^isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. TELEFON 20—56.
4>9i4i|«4 TRVDKA ifiifiifif
fidolf Kostoris
skladišče oblek za moške In dečke
Trst, Via S. G ovanni 16, 1.
1ELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperatlva*4 ex Ilackerb
J?rwfcja na mesečae ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd. po dogovornih cenah POZOR! Skladišče nI v pritličju, ampak v I. nad.
Zaloga obuvala
Boe« in l&iitna delalnio^ ■■■■
PAVEL ViSINfiNI
Trst, ul. Glosue Corauctl 31.
Velika izbera mužkih in ženskih čevljev. - Po-piu\e oe izvršujejo točno bi s t lidno
po smernih cenah
&0i&s* tr«bt ft&s£a>lifttl na tas«r*tsl rtifetsk „Etiineatt"
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtVi vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za H/ŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Davl/ofn "S	opremljena z najnov.
Jr dLlKUll ICl L VOl IllUct stroji nudi parketne deščice iz hrast, in oukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
StraprsH oddelek aafli ne t strngarsto strolo spadajoče izdelke. • JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjak« - interesentom brezplačen --329
—.........m™«—

TOVARNA GLASOVIRJEV
Pečar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. S.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi-janine, harmonije, orkestrijone itd. ~ Uglaše-i/anje izvrstno in točno po nizkih eenah.
Kdor
toče pokušati pristnega Prosekarja, n9j obišče gostilno Dolenc na Prošeka. 1817
Qlnupnclfa družina brez otrok oddaja v na-OlUVClIolUl jem meblovano sobo. Naslov: via Francesco Denza št. 6. mez. desno.	1820
QC lat f"tar, trgovsko izobražen, zdrav penzio-uv " ICl nifat, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, hrvatsko in italijansko v govoru z lepo in hitro pisavo si želi primerne slažbe. Even-tuelno se tudi priženi v boljšo trgovino. Tozadevne ponudbe se prosijo na inseratni oddelek Edinosti pod „lepa jesen 1805".	1805
Specialiteta gumijskih predmetov
+ Irigatorji, klisteriji, suspen- j zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi hKi za vino, plin, podložki z ovate ■
HIGIJENSKI - PREDMETI
Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. —
federico Steindler, /lcquedotto 12.
Tržaška posojil, in hranilnica
y lastni hlfii.	reglstrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: j		Telefou št. 9	52. |
Trst, PlBzzfl Caserma Z, l n- - (uhod po siaunlh stopnicah)				
Hranilne vloge sprejema o-i vsakega, če tudi ni ud in J& ll Ol jih obrestuje «E |4 jO Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono Posojila daj a il& vknjižbo po dogovoru 5"/0—6*/0, na menjice po 6°/0, na zastave		po 5l/,°/» in na amortlss,olJo aa dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradce uro: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. IzplaSoJe >• vsaki dan ob uradnih ur&h. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. ^Poštno - hranilničnl račun 816 004.		
'■a ■ajmoderneje irejene varnostno oolioo zs shramU« vrednost, paoirjev. listin Itd. kakor tudi hranilne pušloe, s katerih se najuspešneja navajaštediti svojo deco.
Irevliarnica „AHa Sartorella", Trst;
I	**	— mm— —m- T mnr— vr*""T wm—	:
77
izbera
e, 2«wkeki otroke. — Blago in	cene