CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 99
KRANJ, petek, 27.12.1985
(mm
ESUGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V.
ŠKOFJA LOKA — V škofjeloški športni dvorani Poden so v ponedeljek na skupni prireditvi ZTKO Škofja Loka, SK Alpetour in Društva športnih novinarjev Slovenije razglasili najboljše slovenske športnike za leto 1985. Slovenski športni novinarji so za športnika leta izbrali alpskega smučarja Roka Petroviča, za najboljšo športnico smučarko Matejo Svet, najboljša vrsta je ženska odbojkarska ekipa Palome Branika iz Maribora, najboljše tiskovno središče pa je bilo v Planici '85. (-dh) — Foto: F. Perdan
DANES V GORENJSKEM GLASU:
Novoletna izplačila vznemirjajo Vlečnice iz zasebne delavnice Oče umne sadjereje na Kranjskem
stran 2: stran 3:
stran 5: strani 10 in 11:
Če ne bo kje jesti, puške ne bodo pokale
Crne ovčke so med nami
Pobude delovnih ljudi
Ljubljana — Na programskovolil-j?1 seji republiške konference SZDL ?, sprejeli poročilo o delu organiza-*]e v minulem letu in opozorili na ekatere pomembne prihodnje nalo-jp V razpravi so predvsem poudari-1 da lahko le s široko mobilizacijo , stvarjalnih ljudi, njihovih pobud in j.j)tike ter boljših rešitev vodimo po-.^ko opiranja na lastne moči, ki so S sprožili komunisti in drugi organi
. Na Seji so zaradi zahtevnih na-S)Š v prihodnje, predvsem zaradi *uPščinskih    volitev, podaljšali 4ndat precsedniku Francu Šetin-^ k* podpreosedniku Jožetu Knezu,
Boženo Ostrovršnik so ponovno izvolili za podpredsednico RK SZDL, medtem ko je Geza Bačič postal sekretar republiške konference SZDL. Na seji so podprli predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu in evidentirali Dušana Šinigoja kot možnega kandidata za mandatarja za predsednika slovenskega izvršnega sveta. S tem predlogom se je strinjalo tudi predsedstvo CK ZKS, saj je upoštevalo opravljeno delo, sposobnosti in kvalitete Dušana Šinigoja, ki je dolžnost predsednika republiškega izvršnega sveta prevzel ob koncu maja lansko leto.
Solidarnost s priokusom
V zadnjem času v razpravah o solidarnosti pri financiranju zdravstvenih potreb letijo kopja na vse strani. Pa ne zaradi solidarnosti sa-fne, ta je bila v zdravstvenem varstvu kot tudi v drugih družbenih dejavnostih že doslej. Pač pa je v občinah, ki naj bi za solidarnost zbirale več denarja kot doslej, temperaturo dvignil novozamišljeni sistem, po katerem bi solidarnostna sredstva v naslednjih letih zajemali res z veliko žlico. S tako veliko, da bi, kot planirajo, že v dveh letih naslednjega srednjeročnega obdobja izenačili zdravstveno porabo na prebivalca v razvitih in nerazvitih področjih Slovenije.
Brez dvoma velik zalogaj, ki pa ga ne bo mogoče pogoltniti. Treba bo ali zmanjšati sredstva za zdravstveno varstvo v občinah, ki za solidarnost zbirajo, ali pa dodatno (izven limita) obremeniti gospodarstvo. Ne ene ne druge možnosti niso pozdravili ne v gorenjskih zdravstvenih skupnostih,ne v tistih, kjer so že zdaj za solidarnost zbrali največ. Okoli 200 milijard starih dinarjev naj bi se v petih letih od zbranega zdravstvenega dinarja iz gorenjskih občin odlilo v nerazvite občine. Na Gorenjskem so hitro izračunali, da bi to pomenilo zmanjševanje Pravic v zdravstvu, za nerazvite občine pa bi tako obilno povečana solidarnost ne mogla pomeniti drugega kot neracionalno trošenje denarja. Kajti stališča, koliko je potreb po zdravstvenem varstvu v nerazvitih področjih, so kaj različna, metri, s katerimi jih merimo, pa očitno Prav tako. Solidarnost, s katero pravzaprav načenjamo zdravstveno raven — ali bolje rečeno raven socialne varnosti pri enih na račun drugih — ne more biti več solidarnost: je le prelivanje denarja od bolj k 'flani razvitim.
L. M.
Oropali so pošto v Šenčurju
Šenčur — Včeraj zjutraj, okoli 5.30, so neznanci oropali pošto v Šenčurju in odnesli nekaj milijonov dinarjev. Natančen znesek ni ugotovljen. Po neuradnih podatkih so trije oboroženi in zamaskirani moški prišli v poštno poslopje takoj za poštarjema, ki sta od-klepala vrata. Napadli so ju, enega od njiju so tudi ranili, nato pa iz poštne vreče vzeli denar in odšli neznano kam. Storilci so na begu. Za njimi še vedno poizveduje Uprava za notranje zadeve v Kranju.
Rop v Šenčurju je že tretji, ki se je letos dogodil na Gorenjskem. Natanko pred dvema tednoma je neznanec oropal pošto v Kropi, pred nekaj meseci pa so v Hrastju napadli poštarja, ki je raznašal pokojnine.
Bled še lepše okrašen
Bled — Venci lučk čez cesto, smrekov gozd z dedkom Mrazom in osvetljeno podobo Triglava pred jezerom, velika smreka z napisom Srečno 86 na blejskem gradu, ob dostopni cesti k jezeru pa velike črke, ki ob jezeru izpišejo srečno. Bled je letos še lepše okrašen, turistično društvo pa je poskrbelo tudi za pisan prednovoletni vrvež. Začeli so minuli torek s pro-menadnim koncertom, v četrtek so v športni dvorani pripravili slovensko drsalno revijo, danes bodo odprli zimsko otroško igrišče, kjer se bodo otroci lahko sankali, tudi na gumijastih obročih, in oblikovali snežene figure. Ker na Bledu snega ni veliko, so ga na igrišče pripeljali. V nedeljo, 29. decembra, se bo po Bledu vozil dedek Mraz, na silvestrovo dopoldne pa bo napravil tradicionalni obhod po hotelih, kjer bo gostom zaželel srečo v novem letu. Silvestrovanja bodo seveda pripravili po vseh hotelih, zadnja noč v letu bo na Bledu bučna in vesela. Silvestrovali bodo tudi v prenovljeni Kazini, ki je zdaj izredno lepa. Sedaj je na Bledu največ tujih gostov, okoli 1500, zadnje dni v letu pa se jim bodo pridružili še domači. Sobe blejskih hotelov so razprodane, dobiti je moč le še nekaj sedežev v restavracijah, če želite rajati v rano novoletno jutro.
MV
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Hitro ukinjanje tozdov?
Samoupravne reorganizacije na Gorenjskem so zelo odmevne, ljudje celo kujejo šale, češ da so Gorenjci tako varčni, da bi najraje vsevprek ukinili tozde. Resda gre tudi za prihranke, ki jih povzroča sformalizirana papirnata tozdovska vojna. Toda ti prihranki nobene tovarne ne bodo rešili. Lahko so le predvolilni golaž.
Reorganizacije narekuje potreba po prožnejši organiziranosti. Tam, kjer se za ukinjanje tozdov odločajo ali so se že (že pred leti, ne le zdaj), poudarjajo potrebe po večji tržni moči delovne organizacije, po hitrem sprejemanju odločite^, po organiziranosti, ki bo omogočila hitrejše uvajanje nove tehnologije.
Torej gre za hitrejši korak z razvojem v svetu, ne pa za prihranke, kakor je moč slišati celo na sestankih. Tudi se ni moč norčevati in govoriti, da delavci ne vedo, za kaj glasujejo. Kajti če kdo, potem delavci občutijo težke čase in si žele spremembe na bolje. Če kdo, potem delavci vedo, koliko lahko samoupravljajo in koliko si lahko pomagajo s tozdi.
Zakon o združenem delu ni polno zaživel, saj ga je dohitela in prehitela gospodarska kriza; najemanje tujih posojil, tudi brez tehtnega premisleka, kako in kdaj bodo vrnjeni. Zategadelj so razumljivi posegi države, zoževanje prostora za samoupravno odločanje. Kakor je dejala Milka Planine, razmere narekujejo tudi takšne odločitve, ki na dolgi rok niso pametne, toda drugače ne gre. Teža zunanjih dolgov je slej ko prej prvenstvena, druge stvari se ji morajo prilagajati. V tej luči so tudi razumljive težnje po spremembah Zakona o združenem delu, ki jih gospodarstvo že težko pričakuje.
Seveda pa bi bilo zelo narobe, če bi zdaj na hitro in vsevprek ukinjali tozde, brez dobre presoje, kakor so jih kje tudi ustanavljali. Nevarna je evforija, saj je, kot je nedavno dejal Bojan Štih, tako značilna za mali slovenski narod. Kot da bi hoteli z njo dokazati, kako veliko smo.
M. Volčjak
Iz Slovenske skupščine
Novi davki za zvezni proračun
j
Ljubljana — Slovenska skupščina je sprejela predlog družbenega plana Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990, predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Slovenije v letu 1986 ter več drugih pomembnih dokumentov.
Ko so delegati sprejemali štiri zakone o davčni politiki, so največ razpravljali o davku na osebni dohodek delavcev, s pomočjo katerega bo Slovenija zbrala 22 milijonov dinarjev, ki še manjkajo pri 76,5 milijarde prispevka republike za proračun federacije. Za prispevek bodo tozdi plačevali poseben davek na svoj dohodek po prispevni stopnji 1 odstotek, delavci po prispevni stopnji 0,6 odstotka od svojega osebnega dohodka, posebni prometni davek pa se bo Z 11,5 odstotka povečal na 13,5 odstotka.
Delegati so po živahni in burni razpravi sprejeli predlog zakona, da gospodarstvo pokrije del izgub elektrogospodarstva in premogovništva. S spremenjeno prispevno stopnjo se
Dedek Mraz razveseljuje otroke — Zadnji teden je bil za dedka Mraza kaj naporen. Potrudil se je in našel prav vse otroke, da jim je zabrundal kaj vzpodbudnega, dal vsaj bonbon in si docela izpraznil žepe. — Foto F. Perdan
bo do 10. januarja zbralo na posebnem računu 7.149 milijarde dinarjev.
Gospodarstvo, ki je lani namenilo za pokrivanje obveznosti 27,3 odstotka od doseženega dohodka, bo moralo letos za vse obveznosti nameniti 30,3 odstotka, kar pomeni, da se je za 3 odstotne točke zmanjšal delež čistega dohodka v doseženem dohodku. Delegati so menili, da je treba temeljito pretehtati vse zakonske in druge obveznosti, ki bremenijo ustvarjeni dohodek, in zmanjšati obremenitev. Sredstva je treba usmerjati predvsem v izpolnjevanje ključnih nalog, ki so za prihodnje leto na področju raziskovalnega dela, usmerjenega izobraževanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in otroškega varstva. V prihodnje bo treba razumno gospodariti z ustvarjenim dohodkom ter oblikovati zadovoljivo akumulacijo za nadaljnja vlaganja v razvoj.
Največji izvoznik je Sava
Kranj — Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je na Gorenjskem največji izvoznik kranjska Sava. Celotni izvoz je bil v Savi v enajstih mesecih letošnjega leta 6,5 milijarde dinarjev in predstavlja 12,5 odstotka celotnega gorenjskega izvoza.
Največje število zaposlenih ima jeseniška Železarna, saj v njej dela 6.213 delavcev.
Po ustvarjenem dohodku je na prvem mestu Železarna Jesenice s 7,9 milijarde dinarjev.
Najmanj zaposlenih, le tri delavce, ima na Gorenjskem Čevljarsko podjetje Triglav Bohinjska Bistrica, ki je tudi po ustvarjenem dohodku na zadnjem mestu z 1,6 milijona dinarjev.
D. S.
OB VSTOPU V JUBILEJNO LETO VAM ČNO ŽELI
MERKUR kranj
......  ^   -r~ -
■i m
m
mmmmMCiLAs 2. stran
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
Evidentirani možni kandidati za vodilne funkcije v gorenjskih občinah
V vseh gorenjskih občinah so pri občinskih konferencah SZDL te dni že izšli, ali pa bodo kmalu pripravljeni, bilteni, v katerih so tudi seznami vseh doslej evidentiranih možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščinah občin, izvršnih svetih ter skupščinah občinskih interesnih skupnosti, seznami evidentiranih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščin občin ter seznami evidentiranih možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v republiki in federaciji, kot so jih evidentirali v posamezni občini. Objavljeni seznami evidentiranih možnih kandidatov zdaj predstavljajo osnovno gradivo za vodstva občinskih družbenopolitičnih' organizacij, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih za razpravo in dopolnitev. Tokrat objavljamo le evidentirane možne kandidate za profesionalne funkcije v gorenjskih občinskih skupščinah, celotno informacijo o vseh doslej evidentiranih še za druge vodilne in druge družbene funkcije v občinskih skupščinah in skupščinah interesnih skupnosti pa bomo objavili v začetku januarja. Morda še to: iz nekaterih občinskih konferenc SZDL so opozorili, kot, na primer iz Tržiča, da so v sezname zajeti vsi — od pobud za
evidentiranje in tudi že evidentirani možni kandidati.
Pregled evidentiranih možnih kandidatov za predsednika skupščine občine:
Kranj
Milan Bajželj, Stanislav Božič, Ivan Cvar, Mato Gostiša, Janez Gra-šič, Edvard Jurjevec, Jože Kavčič, Štefan Kadoič, Kristina Kobal, Peter Kobal, Ignac Pavlin, Martin Košir, Marjan Markovič, Henrik Peternelj, Janez Osojnik, Janez Ponebšek, Simon Primožič, Jakob Piskernik, Jožica Puhar, Ferdinand Rauter, Aleksander Ravnikar, Jože Zaletel, Franc Šifkovič, Viljem Tomat, Ivan Torkar.
Škofja Loka
Jože Albreht, Stane Čadež, Ivan FrankoTztok, Ivan Kepic, Milica Mi-tič, Miloš Mitič, Tone Polajnar, Viktor Potočnik, Tone Rakovec, Branko Selak, Roman Teržan, Marko Vrani-čar, Viktor Žakelj. Jesenice
Božidar Bartelj, Albina Tušar, Janez Poljšak, Bogdan Ravnik, Štefan Nemec, Sašo Piber, Vitomir Pretnar, Edo Kavčič, Jernej Markež, Ivo Borštnik, Marjan Jemec (sem so všteti tudi evidentirani možni kandidati za podpredsednika skupščine občine)
Tržič
Janez Bedina, Marjan Dežman, Josip Eržen, Pavel Jerman, Janez Ka-
lišnik, Ivan Kapel, Jože Klofutar, Pavel Koder, Karel Pečnik.
Radovljica
Marko Bezjak, Stanko Habjan, Janez Smole Jože Vidic, Bernard Tonejc, Pavel Žerovnik
Pregled evidentiranih možnih kandidatov za predsednika izvršnega sveta občine:
Kranj
Milan Bajželj, Štefan Kadoič, Henrik Peternelj, Jože Zaletel
Škofja Loka
Ida Filipič-Pečelin, Jože Haupt-man, Jurij Kumer.
Jesenice
Sandi Bertoncelj, Maruša Drolc, Branko Iskra, Janez Jamar, Anton Kelvišar, Vanjo Pleš, Jože Resman, Janko Svetina
Tržič
Janez Bedina, Josip Eržen, Franc Homan, Jože Klofutar, Franc Kopač, Dušan Koren, Jurij Korošec, Edo Košnjek, Marija Leintinger, Božidar Meglic, Janko Mladič, Nika Perko, Ladislav Srečnik, Marko Valjavec, Ivan Zaplotnik
Radovljica
Franc Cuznar, Zlato Kavčič, Janez Zupan, Pavel Žerovnik
NAŠ SOGOVORNIK
Varstvo okolja v radovljiški občini
Črne točke
Radovljica — Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Radovljica, ki ga vodi Franc Jere, se prizadevno vključuje v oblikovanje in sprejemanje novih družbenih planov razvoja občine. Pri tem ugotavljajo, da zavest o varstvu okolja vsepovsod še ni dozorela, da se strokovne službe in občinski upravni organi še vedno slabo odzivajo na njihove predloge.
Tako je bilo pri odločitvi za južno blejsko obvoznico zagotovljeno, da na Jaršah ne bodo več pozidavah kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Svet sodi, da bi morali takšna zemljišča obvarovati pred pozidavo, saj jih v občini nimajo veliko. Sploh pa glede
stanovanjske zidave sodijo, da bi morali stanovanjski dinar razporejati v večjo korist organizacij združenega dela, saj je bilo v preteklosti v občini zgrajenih veliko solidarnostnih stanovanj, združeno delo pa bi lažje reševalo stanovanjska vprašanja delavcev, ki jih potrebujejo za nemoteno proizvodnjo.
Svet je opozoril na več problemov. Odlagališče odpadkov na Mežaklji ni primerno locirano, odpadke tja vozijo iz jeseniške občine. Ostaja namreč bojazen, da bi to kvarno vplivalo na zajetja pitne vode v Radovni.
S kopanjem krede v Radovni so že prenehali, je v stečajnem postopku. Površine pa bi bilo treba usposobiti za kmetijsko obdelavo, odstraniti tudi Kredine objekte na Bledu.
Novoletna izplačila vznemirjajo
Delavci Iskre v Železnikih in livarne v LTH na Trati so zahtevali vsaj minimalna izplačila osebnih dohodkov ob koncu leta
Škofja Loka — Pred iztekom leta je tudi v nekaterih škofjeloških delovnih kolektivih prišlo do vznemirjanj, ki so jih povzročili glasovi o delitvi trinajstih plač, novoletnih nagrad, poračunov oziroma kakorkoli že temu kje pravijo. Zaradi nenameravanih izplačil so se morali pogovoriti delavci z vodstvom v Alplesu v Železnikih, medtem ko so sestanek izsilili delavci Iskre v Železnikih in livarne v LTH na Trati.
Oceno teh dogodkov je pripravil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bartol, ki je povedal, da je v kolektivih trajala prekinitev dela približno dve uri. V obeh je vzrok želja po izplačilu deset do dvajset tisoč dinarjev pred novim letom. Delavci so opozorili, da so podobna izplačila drugod delili.
V Iskri zrelo presodili
Kako so problem rešili v Iskri Železniki, je povedal Vladimir Polajnar, vodja splošnega sektorja.
Na izsiljenem sestanku 20. decembra so se delavci dogovorili, da se o možnosti enkratne novoletne nagrade pogovorijo na zborih delavcev v torek, 24. decembra, ko naj bi bili znani najnovejši poslovni rezultati. Takrat so ugotovili, da možnosti za izplačilo novoletne nagrade v enkratnem znesku ni, ker so skladi zaradi izgube prazni. Glede na to, da imajo res nizke osebne dohodke, pa so sklenili, da bodo vrednost točke za december popravili za 20 odstotkov. Večji zaslužek bodo dobili januarja.
Delavci so na zborih dejansko pokazali veliko zrelost. Niso trmasto vztrajali pri svojih zahtevah, ko so spoznali finančni položaj svojega kolektiva. Opozorili so celo na napake, tudi lastne, v poslovanju.
Konec leta bo Iskra v Železnikih predvidoma sklenila brez izgube.
Za podoben ukrep kot v Iskri so se odločili tudi v LTH.
»Glede na devetmesečne podatke o prekoračiteljih dovoljene mase za osebne dohodke smo si v sindikatu prizadevali, da bi preprečili tista izplačila osebnih dohodkov ob koncu leta, ki niso pokrita z dohodkom,« je dejal Sandi Bartol. »Tako v LTH kot Iskri so bili v devetim mesecih prekoračitelji. S predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov in poslovodnimi delavci večjih organizacij smo se v Železnikih pogovorili 17. decembra, v LTH dan kasneje. Dogovorili smo se, da ne bodo izplačevali osebnih dohodkov pred zaključnimi računi. Kljub jasnim stališčem sindikata so delavci livarne in Iskre 20. decembra s protestom zahtevali vsaj minimalne zneske izplačil ob zaključku leta. Da bi se ognili nadaljnjim konfliktnim situacijam, smo prepustili delavcem, da se o tem dogovorijo v svojih kolektivih.«
Povprečni osebni dohodek škofjeloškega delavca je bil v devetih mesecih na predzadnjem mestu na Gorenjskem. Obseg industrijske proizvodnje se je v zadnjih treh mesecih leta popravil in je nad gorenjskim povprečjem. Zato v občini ocenjujejo, da konec leta ne bo nedovoljenih razkorakov med rastjo dohodka in osebnih dohodkov.
. H. Jelovčan
Glede preselitve Izolirke z Jesenic v Dvorsko vas bo treba pozorno preveriti, da ne bi prišlo do zapletov pri varstvu okolja.
Svet odklanja razširitev kampa v Ukancu, zaradi zaščite tega območja pa predlaga, da bi s samoupravnim sporazumom dogovorili čiščenje in odvajanje odplak ob Bohinjskem jezeru. Občinski izvršni svet pa naj zadolži Komunalno gospodarstvo za izdelavo študije o ureditvi tamkajšnje kanalizacije, in čistilnih naprav. Da bi se izognili podqbnim primerom kot je bilo izlitje amonijaka na Bledu, svet predlaga, da odgovorne službe zagotovijo vse potrebne varnostne ukrepe.
Pobude
Hiše so
manj
vredne
Kdor zida v stanovanjski zadrugi, ima pri cenah kar precejšnje ugodnosti. Po zveznem predpisu mu namreč ni treba plačevati prometnega davka na material.
Mastno pa mora plačevati šu-šmarje vseh vrst in vseh poklicev, tistih, ki po zadružnih naseljih kar krožijo, a jim zato, ker jih je malo, nihče ne stopi na prste. Sem in tja se pritoži kakšen opeharjen posameznik, ki šušmarja prijavi. A kaj, ko si bo ta za denarno kazen prislužil denar že v nekaj urah naslednjega dne — pri drugem graditelju.
Zadruge so imenitna oblika nekoliko cenejše gradnje in racionalnosti, čeprav bi se dalo še marsikaj spremeniti. Zanimiva je pobuda z delegatskih klopi, da bi tudi delo plačevali na zadružni žiro račun, seveda pa bi morala stanovajijska zadruga za obrtnike tudi preskrbeti. Ti obrtniki naj bi bili deležni občutnih olajšav in tudi zato ne tako zelo dragi — sicer pa jim zdaj šušmar-ji po cenah kar temeljito in dosledno sledijo.
Pričakujemo namreč vsejugo-slovanski nesmisel: republiški predpisi pravijo, da se bodo lastniške pravice zadruge — vse stanovanjske hiše so za zdaj last zadruge — prenašale po petih letih na lastnike. Tedaj, ko bodo zadružniki, občani, sprejemali lastne hiše, se bodo pisali zemlji-ško-knjižni izpiski. Vse hiše bodo ocenjene le po vrednosti materiala, nikakor pa ne po vrednosti dela: hiše bodo občutno manj vredne. Vsem pa je znano, da ni graditelja, da bi vsa dela zmogel sam.
Če bi delo lahko plačevali s posojili, pravi zagovornik pobude, bi bilo graditeljem neprimerno lažje, največje koristi pa bi imela družba, saj bi imela bogatejši stanovanjski fond in bi pobirala višje davke. jj Sedej
Dr. Drago Petrič
Solidarnostni daj-dam
KRANJ — Težko bi se bilo sprijazniti s tem, da bi v gorenjskih občinah za zdravstveno varstvo — merjeno po porabi na prebivalca — v prihodnjih petih letih porabili še manj. Že zdaj so namreč vse gorenjske občine po porabi zdravstvenega dinarja na prebivalca za okoli 10 odstotkov pod republiškim povprečjem, kar pa tudi pomeni, da so nekatere, na primer Škofja Loka, še nižje.
To ni zniževanje prispevnih stopenj za zdravstveno varstvo. Pač pa bi to utegnil povzročiti novi sistem solidarnosti, če bi ga v gorenjskih zdravstvenih skupnostih potrdili v obliki, kot je v republiki predlagan. O tem smo se pogovarjali z dr. Dragom Petričem, vodjo strokovne službe Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj.
Pred kratkim so v republiški zdravstveni skupnosti delegati na skupščini sprejemali samoupravni sporazum, v katerem je bila tudi predlagana menda že devetnajsta različica združevanja solidarnostnih sredstev za zdravstvo. Zakaj toliko problemov ob dogovarjanju o solidarnosti v zdravstvu?
»Morda najprej o tem, da bo republiški samoupravni sporazum 0 usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje veljaven, ko ga bosta podpisali dve tretjini občinskih zdravstvenih skupnosti. Ker pa se na Gorenjskem ne strinjamo s predlaganim načinom solidarnosti, tako kot tudi nekaj drugih regij ne* ga ne bomo podpisali.«
Kaj je tako sporno v predlagani solidarnosti?
»Doslej je bil solidarnostni dinar za izenačevanje zdravstvenega varstva v republiki zajet že s prispevno stopnjo, po novem pa se predlaga posebna prispevna stopnja v višini 0,27 odstotka, ki menda niti ne bi bila zajeta v okvir skupne porabe. Višini stopnje za zbiranje solidarnostnih sredstev ne ugovarjamo, saj se je doslej zbiralo premalo denarja, a tudi ta po sistemu, ki ni bil pravičen ne do zbiralk ne do pre' jemnikov solidarnostnih sredstev. Nismo pa za povečanje te solidarnostne prispevne stopnje kar na 0,70 odstotka od BOD že v letu 1988. To bi pomenilo, da bi morali v dveh letih zbrati kar dvainpolkrat več denarja kot pa leta 1986.«
Zakaj tolikšna solidarnost in kakšne posledice bi lahko prinesla gorenjskemu zdravstvu?
»Leta 1988 naj bi se izenačila poraba v zdravstvu na prebivalca v vseh slovenskih občinah. Mogoče jo je doseči le s tako visokim skokom združevanja solidarnosti v občinah, ki lahko ta denar zberejo. To pa pomeni, da bodo gorenjske zdravstvene skupnosti, kjer je poraba nižja od republiške, omogočile nerazvitim občinam, da bodo imele nadpovprečno razvito — ne zdravstveno varstvo, temveč porabo zdravstvenega dinarja. Medtem ko se v Radovljici pripravljajo, da bodo ukinili pravico do zobne protetike in črtali zdraviliško zdravljenje, v nerazvitih tega denarja iz solidarnosti ne bodo mogli porabiti: že zdaj Pa so v nekaterih nerazvitih občinah zdravstveni delavci manj obremenjeni kot v gorenjskih, a imajo višje osebne dohodke, uporabniki Pa več pravic«
Ali imajo gorenjske zdravstvene skupnosti drug predlog?
»Imajo. Očitno ni nihče izračunal, kaj pomeni tolikšen solidarnostno zbrani zdravstveni dinar v nerazvitih občinah — čeprav niti kriterija nerazvitosti še nismo določili. To je tako, kot bi polno posodo po1' nil čez rob — mora odtekati drugam: odteka v razbremenjevanje g°/ spodarstva. To pa konec koncev pomeni, da bi morali v razvitih obči' nah na račun zmanjševanja porabe v zdravstvu razbremenjevati n^ razvite občine. Ta način ljudem zagotovo ne zagotavlja enakega zdray stvenega varstva. Dodatno zbiranje solidarnosti s prispevno stopnj0 0,27 ne bi smelo biti problem, če bi ta stopnja veljala do leta 1990: s tem bi si Slovenci zagotavljali zdravstveno varstvo tudi s solidarnost' jo; predlagani način solidarnosti pa je le voda na mlin neracionalne rabe zdravstvenega dinarja.« • ^
Sindikat naj bo bližji delavcem
Ko so na skupščini občinskega sindikalnega sveta iz Radovi)^ v ponedeljek presojali delo minulega mandata, so se deliji osredotočili zlasti na vprašanje, kako naj v bodoče deluje s& kalna organizacija, da bo bližja delavcu in učinkovitejša.
Radovljica — Te dni v sindikalnih organizacijah delajo bilanco minulega dela, z razpravami se že pripravljajo na sindikalne kongrese, ki bo do spomladi. Vsakokrat je veliko besed tudi o delu sindikata v prihodnje, kar je bilo tudi v ospredju razprav na ponedeljkovi skupščini radovljiškega sindikata.
Razpravljalci so ocenili, da bi v prihodnje kazalo strokovno bolj okrepiti občinsko sindikalno organizacijo, da bi laže delale s sindikati v tovarnah. Ta vez je zdaj še šibka, saj delavec sindikata še ni docela sprejel za svojo organizacijo. Pomisleke pa so imeli delegati glede profesionalnega aparata v republiških sindikatih. Zdi se jim preobsežen. Občinskim in osnovnim organizacijam nenehno nalaga obilico nalog, ki jim v občini in v tovariti niso kos. Profesionalni aparat v republiških sindikatih se ne bi smel več krepiti, v prihodnje naj bi resneje mislili na močnejšo občinsko organizacijo. Seveda strokovnejši občinski sindikat ne bi smel delovati forumsko, temveč bi moral biti sindikatu v tozdu v stalno pomoč.
Znano je, da je sindikat preobremenjen z delom. Skorajda ni odločitve, pri kateri ne bi sodeloval tudi sindikat. Po eni plati ga zato bremenijo preobsežne naložene dolžnosti, po drugi pa (in to še bolj)
nezadostna strokovna usposo^ nost. Čemur so morda kos v rep ; ških sindikatih, kjer je zapos'e vrsta strokovnjakov, niso nuj11^ občinskih, še manj pa v tovar^ kjer delo sloni pretežno na izvršuj odboru osnovne organizacije, $e \ gosteje pa le na njegovem pred niku. i Poleg sindikalne organizira*1 j in najučinkovitejših metod del*j se je ponedeljkova razprava d<> nila še delitve dohodka, odločanj zboru združenega dela, družbe^ j litičnega usposabljanja sindik^jj aktivistov in podobnega. Na skw) ni so izvolili tudi nov občinski j ZSS Radovljica in njegovo vodS*J
V-
Novo vodstvo
V ponedeljek so na skup^ radoVljiške občinske sindik9J organizacije izvolili nov obč^j, sindikalni svet. Ta je na svoj1 V vi seji za novega predsednik^) volil Cirila Ažmana, za P°^i sednika Ignaca Blaznika in *. Kapusa, sekretar pa bo š«£ Mirko Rimahazi.
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
GOSPODARSTVO
3. STRAN (g@gM5SoJ©ISSGLAS
Jože Bizjak iz Kranjske gore načrtuje in izdeluje žičnice
Vlečnice iz zasebne delavnice
Na jugoslovanskih smučiščih se vrti že 24 Bi z Jakovih vlečnic, okoli štiri tisoč bobnov, razen tega še precej druge opreme. Prihodnje leto, ko se bo preselil v novo delavnico, bo sprejel tudi izziv kupcev iz tujine.
Kranjska gora — Odkar se je Jože še kot osemletni fantič preselil s Hrušice v Kranjsko goro, je njegovo življenje tesno povezano s smu-čarijo in žičničarstvom. V mladostnih letih je treniral alpsko smučanje, nastopal na tekmovanjih in hkrati spoznaval naprave, ki smučarja potegnejo od cilja na start. Po zaposlitvi v jeseniški Železarni, kjer se je izpolnil v projektiranju, se je vrnil v Kranjsko goro in prevzel mesto tehničnega vodje žičnic ~7 delo, pri katerem je človek zaradi velike odgovornosti za varnost smučarjev vedno z eno nogo v zaporu. Dvajset let je prebil pri žični-carjih v domačem kraju, v tem času je dobro spoznal skrivnosti se-dežnic in vlečnic. Ker so bile naprave zastarele in je bila skromna Poijudba nadomestnih delov, so Jo-Ze in njegovi sodelavci imeli kar Precej težav, da so sproti »krpali« zičniški sistem.
Pred šestimi leti je Jože zapustil kranjskogorske žičničarje in odprl ?Drt, načrtovanje in izdelovanje ži-cniških naprav, trdno odločen, da si s takšno dejavnostjo tudi služi vsakdanji kruh. Dejstva dokazujejo, da je uspel: zaposluje pet delav-Cev, prihodnje leto se bo iz utesnje-ne delavnice preselil v prostornej-
šo v Logu, na smučiščih v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja se že vrti štiriindvajset njegovih vlečnic — v Kranjski gori, Kamni gorici, Radencih, Logatcu, Zagorju, Sevnici, na Livku, Reki. .., v Jugoslaviji skorajda ni večjega žičniškega sistema, v katerem ne bi bilo tudi nekaj opreme iz Bizjakove delavnice. Naročil mu ne manjka. Letos izdeluje predvsem bobne za Lesno iz Slovenj Gradca, za Unior Zreče, za proizvajalca žičnic iz srbskega Bora ter tudi za kupce iz Makedonije in s Hrvatske. Pri Jožetu so se oglasili tudi predstavniki tujega
podjetja, vendar je njihovo sicer ugodno ponudbo zavrnil prav zaradi premajhne in še ne zadosti opremljene delavnice. Naslednje leto, ko se bo preselil v nove prostore v Logu, bo njihov izziv sprejel, če bodo le še pokazali zanimanje.
Jože je z opremo in z žičnicami, za katere naredi načrt, jih izdela in na željo kupcev tudi postavi, skoraj za tretjino cenejši od domačih družbenih proizvajalcev, ker nima pošastne režije — je direktor, vodja nabave in prodaje, vodja razvoja, marljivi delavec za strojem ... Prenosna vlečnica za 180 metrov dolgo smučišče s 25 metri višinske razlike in z zmogljivostjo 300 smučarjev na uro stane okoli 350 tisoč dinarjev, vlečnica za 380-metrsko smučišče in za premagovanje sto metrov višinske razlike z zmogljivostjo 500 smučarjev na uro 1,6 milijona, večja in stalno nameščena vlečnica sedem milijonov in najmočnejša (za 800 metrov dolgo smučišče z višinsko razliko 200 metrov) približno 16 milijonov dinarjev.
»Smučarija je pri nas zaradi dragih smučarskih kart in drage opreme že dosegla vrhunec. Razvoj Kranjske gore in še številnih drugih smučišč bo v prihodnosti bolj kot od domačih smučarjev odvisen od tujcev. Vse več bo manjših smučišč v bližini naselij in zato bo tudi čedalje večje povpraševanje po malih vlečnicah, za katere bodo lahko zbrali denar že v krajevnih skupnostih, turističnih in športnih društvih, v delovnih orgnaizacijah,« je dejal Jože Bizjak, ki za zdaj krize v svoji dejavnosti ne občuti, a da ga morebiti le ne bi presenetila, razmišlja tudi o izdelovanju malih vodnih elektrarn in o dejavnosti, za katero pravi le to, da je povezana z lesnim plinom.
C. Zaplotnik
Slabša poslovna uspešnost
Kako je gospodaril  SOZD Iskra leta 1985 in kaj načrtuje 1986
>
35 let Gorenjskega sejma
Iz skromnih začetkov pomembna poslovna dejavnost
V 35 letih je bilo v Kranju približno 150 sejemskih prireditev, ki si jih je ogledalo blizu 100 milijonov obiskovalcev
Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, ki je pod tem imenom pred petimi leti opredelil svojo novo oziroma nadaljnjo dejavnost dotedanjega Gorenjskega sejma, letos beleži 35-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Sicer pa je tradicija sejmarstva v Kranju še veliko starejša. Obnova nekdanje sejemske tradicije je od takratnih odgovornih ljudi v občini pred 35 leti terjala veliko zavzetosti in dobre volje. Temu primerna je bila takrat tudi zagnanost celotnega kranjskega gospodarstva, od manjših delavnic do večjih delovnih organizacij. Čeprav v težkih razmerah zaradi raztresenih lokacij,so takratne prve povojne sejemske prireditve lepo obeleževale kranjski občinski praznik.
Začetni zagnanosti je čez čas sledilo krizno obdobje, ki bi bilo zaradi organizacijskih in kasneje nerešenih lokacijskih osnov za delo skoraj pripeljalo do ukinitve sejma. Vendar je takratni majhni kolektiv uspel začeti gradnjo v Savskem logu. Po letu 1977 pa se je začel Pospešeno uresničevati že pred leti začrtani razvojni program na tem Področju. Od takrat naprej se je sejem kot pomemben poslovni partner gospodarstva nenehno razvijal in rasel. Prireditveni prostor v Savskem logu je danes urejen in se lahko primerja tudi z velikimi mesti, ki imajo tovrstne prireditve.
Kranjske sejemske prireditve so znane po vsej državi, daleč po Evropi in tudi na drugih kontinentih. Poslovno prireditveni center je, na primer, že nekaj časa prireditelj edine tovrstne specializirane in ze-*o uspešne prireditve pri nas — sejma civilne zaščite, ki jo tudi prek jneja zelo dobro poznajo in se zanjo zanimajo. Na prireditvah se je v ^5 letih zvrstilo na tisoče razstavi j alce v. Približno 150 prireditev si je v tem času ogledalo blizu 100 milijonov obiskovalcev. Gorenjski sejem Je torej nekdanjo sejmarsko tradicijo Kranja s sedanjimi prireditvami *n poslovnostjo ponesel v svet.
Danes bi sejem lahko primerjali z večjimi trgovskimi in poslovniki giganti. Na tisoče milijard poslov je bilo že sklenjenih na teh prireditvah. Prenekatero, danes znano poslovno ime si je začetne poti utira-'° prav na Gorenjskem sejmu. Sodelovanje na sejmu danes zato ne poceni več zgolj pripadnosti kraju in tradiciji, marveč resen in trezen Poslovni nastop. Težko bi v državi našli večje gospodarsko ime, ki ni Poznalo kranjske sejemske prireditve. Res pa se še vedno dogaja, da c'elo na Gorenjskem nekateri podcenjujejo tovrstno poslovnost. Ne Slede na to pa že dosedanji rezultati potrjujejo pravilno začrtano dosedanjo in prihodnjo poslovno razvojno pot na tem področju.
Njegov širši družbeni pomen pa je še toliko večji, ker ne gre zgolj 2a ozke sejemske prireditve. Savski log je po dograditvi večnamenske hale oziroma drsališča in nekaterih drugih objektov in naprav postal Ze kar rekreacijsko prireditveni prostor. Lahko bi ga uvrstili med tiste r^dke podobne prostore, kjer v zelo strnjenem, vendar prometno zelo dobro povezanem delu mesta in okolice lahko najde prostor veliko 'Judi.
Za delo in uspehe na svojem področju je 17-članski kolektiv Poslovno prireditvenega centra do danes prejel že več pomembnih priznanj. 9° 35-letnici naj zato še enkrat velja čestitka za dosežene rezultate z *sljo za uspešen nadaljnji razvoj.
A. Žalar
Obubožani gostilničarji
Nekateri zasebni gostilničarji po napovedih za letni promet očitno ne zaslužijo niti za sol in kruh — Ob utaji davka se lahko odvzame tudi obrtno dovoljenje
Jesenice — Vse obrtnike ob koncu leta čakajo davčne napovedi in davčna uprava, ki se bo temeljito zazrla v številke in s primerjanjem ugotavljala, kako pošteno je prikazan letni promet.
V jeseniški občini že zdaj ugotavljajo, da zasebni gostinci različno prikazujejo svoj prihodek. Nekateri so poslali zelo nizke številke, pa se zdi, da ne zaslužijo niti minimalnega osebnega dohodka in da bodo morali zdaj zdaj prositi. Davčni uslužbenci jim kajpak niti malo ne verjamejo, še posebej, če njihov promet primerjajo z družbenimi gostilnami.
Nihče ne more verjeti, da ima družbeno gostišče, denimo, devet milijonov dinarjev letnega prometa, zasebna gostilna, ki stoji nasproti in prodaja še kaj več kot sendviče, pa bori milijon dinarjev. Spet v drugem kraju sta družbeno gostišče in zasebna gostilna tik ob cesti. Promet v družbenem sektorju je 14 milijonov dinarjev, v lepše opremljeni in bolje obiskani vaški gostilni pa naj bi pili le radensko; gostilničar se je odločil, da nima prometa za več kot 3 milijone.
Nekateri so do skrajnosti pretiravali. Prikazali so celo manj kot milijon dinarjev in če bi jim polovica ostala, bi zaslužili komaj za sol in kruh. Če bi kar vse obdržali, ne bi bili zavezanci za osebni dohodek. Vsem pa je jasno, da imajo boljšo gostinsko ponudbo, da imajo odprto ob sobotah, nedeljah in ob vseh praznikih in da se nedvomno bolj trudijo.
Utaja davka je marsikje tako očitna, da je že smešna. A letos vsa izmikanja in vse goljufije ne bodo nič pomagale, saj se delavci uprave za družbene prihodke pripravljajo na temeljite preglede. Do zdaj zasebnikov niso tako ostro kaznovali — spodbujali so pač zasebno obrt — da bi jim odvzeli obrtna dovoljenja, letos pa se je zakonodaja spremenila. Letos je treba plačati davek od brezalkoholnih in alkoholnih pijač od prodajne cene, prej nabavne, in v vsakem primeru, ko se bo pokazala huda utaja davka, bodo predlagali tudi odvzem obrtnega dovoljenja.
D. Sedej
Ljubljana — Sestavljena organizacija združenega dela Iskra je planirala letošnjo gospodarsko rast na izhodiščih, da inflacija ne bo presegla 50 odstotkov, da bo denarna politika selektivne j ša in da bo gospodarska politika države pospeševala predvsem konvertibilni izvoz.
Med letom se je večino tega obrnilo na glavo. Inflacija je dosegla 80 odstotkov. Drseči tečaj dinarja ni bil zadosten. Bil je »sramežljiv«, pravijo v Iskri. Gospodarska politika je bila bolj naklonjena klirinškemu izvozu kot konvertibilnemu, ki je postajal vedno manj dohodkovno zanimiv. Izvoznikov na konvertibilno področje pa je v Iskri kar precej in so se vedno bolj bali, da ne bodo zaradi tega izvoza zabredli v izgube. Domače surovine, h katerim se je zaradi zmanjševanja uvoza treba usmerjati, so dražje od uvoženih, pozna pa se tudi padec kupne moči doma, precejšen del Iskrine proizvodnje pa ima prav širokopotrošni značaj. Izgube v Iskri so sicer za polovico manjše kot lani (okrog milijarda jih je), vendar se pojavljajo prav pri izvozno naravnanih temeljnih in delovnih organizacijah. Kranjska Telematika bo letos poslovala brez rdečih številk, na splošno veliko boljše, kot so načrtovali v sanacijskem programu. Telematika se loteva reorganizacije, ki je del programa sanacije. Prihodnje leto za Telematiko ne bi smelo biti slabše od letošnjega, čeprav vsi posli še niso dobljeni.
Na splošno v sozdu Iskra ocenjujejo letošnje poslovno leto takole: sozd se realno gospodarsko ni okrepil, likvidnostni položaj se ne bi smel več slabšati, pičlih 13 milijard dinarjev za naložbe je premalo in manj od planiranega, poslovna uspešnost pa se ne sme še bolj zamajati. V prihodnjem letu je treba negativna gibanja zaustaviti.
Še nekaj glavnih številk o letošnjem poslovanju Iskre in načrtih za prihodnje leto.
Sozd Iskra bo letos ustvaril 252 milijard celotnega prihodka ali za 85 odstotkov več kot lani. Delež obresti v celotnem prihodku se je povečal z 8,5 odstotka lani na skoraj 10 odstotkov letos. Za osebne dohodke so letos namenili 27,6 milijarde dinarjev ali 85 odstotkov več kot lani, vendar so sredstva za osebne dohodke na ravni sredstev za obresti. Akumulacija bo znašala dobrih 16 milijard dinarjev ali za 75,5 odstotka več kot lani. Izvozili bodo za 245 milijonov dolarjev, od tega za 154 milijonov, na konvertibilno področje. Uvoz bo dosegel 138 milijonov dolarjev, od tega konvertibilni 121 milijonov dolarjev. Neto zunanjetrgovinski učinek bo torej blizu 108 milijonov dolarjev. Primerjano z letom 1984 se je izvoz povečal za dobrih 15 odstotkov, vendar je bil kljub temu izvozni plan dosežen le 90-odstotno. Konvertibilni izvoz se je povečal za skromna 2,5 odstotka (86 odstotkov letošnjega plana), klirinški pa za 48 odstotkov, tako da je delež klirinškega izvoza v skupnem izvozu dobrih 36 odstotkov. Uvoz se je povečal za dobrih 10 od-
stotkov, pri čemer je večji delež uvoza opreme. Proizvodnja je porasla za 15 odstotkov, gledano z očmi statistike pa med 4 in 5 odstotki, kar je v primerjavi s slovenskim podatkom (od 1 do 1,5 odstotka) zadovoljivo.
Za leto 1986 za zdaj še težko natančno planiramo, pravijo v Iskri. Računajo na 70 do 80«odstotno inflacijo, na 280 milijonov dolarjev izvoza, od tega na 180 milijonov konvertibilnega, na 442 milijard dinarjev celotnega prihodka, 94 milijard dohodka, 71 milijard čistega dohodka in 18 milijard dinarjev akumulacije.
Doseganje teh ciljev bo nujno, če želi Iskra zadržati vsaj sedanji gospodarski položaj.
J. Košnjek
Mar res ni
dobrih
delavcev
Kranj —16. decembra' se je iztekel rok za prijavo kandidatov za prvomajsko nagrado dela. Pri kranjskem občinskem svetu zveze sindikatov, ki zbira prijave, je doslej ena sama tovarna vložila prijavo.
Naj spomnimo: kot kandidata za prvomajsko nagrado dela (podeljena bo ob prazniku dela prihodnje leto) je moč prijaviti vsakega, ki ob izjemnih delovnih uspehih sodeluje tudi v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju.
Vse kaže, da v kranjskih tovarnah ni človeka, ki bi bil posebno zaslužen za povečanje storilnosti, ki bi izjemno dobro delal in se odlikoval s kakovostnimi izdelki, ki bi s predlogi svoji delovni organizaciji prihranil proizvodne stroške, ki bi se odlikoval z ino-vatorskimi predlogi ali izboljšavami ali bi kaj dosegel na delovnih in proizvodnih tekmovanjih. Ali pa se zdijo ljudem v delavskih svetih in družbenopolitičnih organizacijah, ki naj bi bili pobudniki za take predloge, delavnost, izjemna kakovost, inovativnost, prihranki nekaj samo po sebi umevnega, za kar ljudi ne gre nagraditi in jim izrekati posebnih priznanj.
Tistim, ki se bodo zadnji trenutek vendarle odločili, da predlagajo svojega kandidata, naj povemo, da je letošnjo prvomajsko nagrado dela prejela tudi Kranj-čanka Viktorija Jauh, tekstilna delavka v tovarni IBI. Predlog je bil nesporen. V tej uspešni tekstilni tovarni so izračunali, kdo je zadnje leto najbolj presegal normo in zbral največ točk glede kakovosti izdelkov. Se pravi, da so merila dovolj konkretna in jasna, da se v tovarnah lahko odlo-
čijo.
D. Ž.
Gorenjka in zagrebška INA do udobnih postelj
Turisti INE v Gorenjkinem hotelu
Apartmaji za hotelom Razor v Kranjski gori bodo zanesljivo zgrajeni do prihodnje poletne sezone — Gorenjka in INA sta podpisali dogovor o poslovnem sodelovanju
Kranjska gora — Že bodeča neža je vesoljno Slovenijo obvestila, da je turistično gospodarstvo Kranjske gore neiznajdljivo, vase zaprto in trmasto samozadovoljno s tem, kar pač ima. Zaradi izjemno nizkih cen je bila na tujem tržišču, predvsem anleškem, vedno nadvse konkurenčna, zato ji gostov poleti in pozimi ni manjkalo. Prinašali so devize, kar je bilo in je še vedno pač najpomembnejše.
A so turistični delavci počasi vendarle spoznavali, da bo treba korak naprej, če se hoče Kranjska gora obdržati na vedno bolj zahtevnem turističnem vrtiljaku. Največja turistična delovna orgnaizacija z največ turističnimi posteljami, Gorenjka, ima danes tudi najbolj staromodne in domala že nezanimive hotele, v katere kljub nizki ceni tuji turisti ne marajo več. Razmišljati je bilo treba o kvalitetnejši turistični ponudbi, o apartmajih, ki so v tujini vedno bolj zasedeni in iskani.
Zato so se za hotelom Razor lotili naložbe, gradnje 58 apartmajev s 300 ležišči, čeprav so že na začetku vedeli, da jih bodo hudo »stisnile« višje
cene materialov in dela. Graditelji, Gradbinec Jesenice, so bili pač pripravljeni delati le s takim elanom, kakršnega bo dopuščalo sprotno plačilo Gorenjkinih hotelov. Le-ti so sprva načrtovali, da bodo apartmaji veljali 360 milijonov dinarjev, že letošnja predračunska cena pa se je povzpela na 600 milijonov dinarjev.
Že prej so predvideli, da brez združevanja denarja na dohodkovnih osnovah nikakor ne bo šlo in že prej so se tudi pogovarjali z INO-to-ursom iz Zagreba, da bi apartmaje zgradili skupaj: turistična agencija INE, ki je ena izmed 18 temeljnih organizacij tega velikega delovnega kolektiva, bo namreč za deset let združevala 180 milijonov dinarjev za gradnjo apartmajev, sredstva pa se ji vračajo po 25-odstotni obrestni meri. To je torej predvsem agencijsko sodelovanje, saj bo INA-tours, ki ima svoje agencije po vsem svetu, vodila v kranjskogorske apartmaje goste z vsega sveta. Pri gradnji komercialnega objekta poslovno sodeluje še Globtour Emona s 50 milijoni dinarjev.
D. Sedej
©®m®S»SSGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
Pstotnekova mami
Komaj teden dni je, kar je prišla iz bolnice. Na očeh je bila operirana, siva mrena ji je rasla čeznje. Pa se je pri petinosemdesetih skorajžila in se zaupala zdravnikom. Pstotnekovi imajo v Parizu hišnega prijatelja, princa Victorja de Polignaca, sina nekdanjih lastnikov Podvina, z malo Elizabeto sta se igrala, ko sta bila njena starša oskrbnika gradu. Leto dni je starejši od mami, pa ji je pisal — še vedno lepo slovensko — o svojih težavah z očmi pa o operaciji,<*i jo je preživel, in da zdaj s pravimi očali spet bolje vidi, pa se je odločila še ona. Če si je princ upal, zakaj bi se ne ona, kmečka žena, ki je vajena marsikaj hudega potrpeti v življe-. nju. Pa je šla. Zdaj oči še niso zdrave, še ne vidi dobro. Hči Betka skrbi za njeno nego, za kapljice, za tabletke, Lenčka pa ji kuha vse najboljše. Kakšne dobre otroke ima! Šele zdaj vidi. Da bi tudi oni imeli koga ob sebi, kadar bodo bolni in betežni!
Pa se mami Elizabeta še ne da. Do tistega dne, ko je šla v bolnico, je še vso živino »obvardevala« v hlevu, prašiče hranila. Po dvajset jih ima, redi jih za prodajo: od vseh strani' hodijo ponje za rejo.
Pstotnekova mami iz Mošenj je prava ljudska pesnica, vsi jo poznajo. Ona je tista, ki je napisala pesem o Nastranovem Franceljnu, ki se mu je Ferjanova Minka iz Grabna prav na hitro omožila. Tako na hitro, da so farani v cerkvi, ko sta bila na oklicih, kar strmeli... Prvi v pesmi zabeležen vaški dogodek, dvainpetde-set let je tega. Potem pa jih je bilo še in še. Ko je plela na polju, jih je skladala, pa v hlevu pri molži. Zvečer je komaj čakala, da je skuhala večerjo in pospravila, potem je sedla in zapisala tisto, kar je čez dan v glavi skupaj spravila. In ko je zakinka-la nad mizo, je zapisala pesmico tudi o tem:
»Škrat dremavček nagajivi,
vtihotapi se v pero,
besede v besede —
kracke mi nariše
in zašepeta mi na uho:
Poglej koliko že ura bo ...«
Tako so se navadili na njene pesmice, da jih je morala pisati celo po naročilu: za rojstne dneve, zlate poroke, za vse vrste slovesnosti. In koliko je napisala hudomušnih! Vse ji je prav prišlo; tudi hongkonška gripa pa raketa za na luno pa Lajka. O vsem je razmišljala, o vsem pisala. O lipi, ki diši tamle pred njihovim dvoriščem, za cerkvijo, o njeni vasi Mošnje, ki je bila 4. aprila 1944 po-žgana, o dolgi poti vaščanov v taborišče, o padlih partizanih. Napisala je tudi o sinovih, o Janezu in Mihu, ki sta padla, eden v Slavonskem
Brodu, drugi v Mostu na Soči. Obeležila je vse dogodke v vasi, odkritje spomenika, odprtje vodovoda, asfalta. Tudi igrice je pisala, da so jih otroci igrali ob novem letu, ob 8. marcu, na proslavah. Celo kostume je šivala za igrice. Če ni bilo drugega blaga, je kar vrečevino pobarvala.
Neverjetna žena. Kako ji je vse to uspevalo ob vsem delu na kmetiji, ob dvanajstih glavah živine, ob dvajsetih prašičih, ob petnajstih otrocih? Mama se je šalila, da je pri njih toliko otrok, da bi v pratiki skoraj zmanjkalo imen za vse. A je imela vse tako srčno rada. Ni jim imela veliko dati, ni bilo tort ob rojstnih dnevih, le »taveliko« jajce jim je ocvrla, da je čez krožnik gledalo. Dala pa jim je toliko ljubezni in toliko veselja, dala jim je mladost, kakršno ima malokateri otrok.
Otrok je bila vedno polna hiša. Ne le domačih, tudi drugih iz vasi. Vse je kar vleklo k Pstotnek, ker so tu imeli radi otroke, ker so jih razumeli. Ob nedeljah je ata zapregel voz, drobiž je odpeljal vsaj do Begunj. Včasih se je tudi razjezil, da bo kar prodal, ker nobeden noče delati. Samo za »fizkulturo« pa za smuči se vedno čas dobi. In mami je takoj napisala pesmico, kako Pstotnekov ata grunt prodaja ...
Še bo pisala pesmi, Pstotnekova mami. Počakajte, da le dobi prava očala, kot jih je dobil podvinski princ v Parizu, pa bo spet živahna kot prej.
D. Dolenc
19. januarja prihodnje leto bodo v Dupljah že 11. množični smučarski teki Po poteh Ko-krškega odreda
Korajžno v drugo desetletje
Zaradi nove avtomobilske ceste bodo proge dupljanskega maratona nekoliko spremenjene, vendar nič manj privlačne in primerne za vse ljubitelje teka na smučeh — Sitonen korak ne bo dovoljen — Prireditelj poziva: prijavite se do 15. januarja! — Rezervni termin 2. in 16. februar
Duplje — Dupljanski množični smučarski teki Po poteh Kokrškega odreda so zakoračili v drugo desetletje. V nedeljo, 19. januarja prihodnje leto ob pol desetih dopoldne bo namreč start 11. tekov. Ko je častni odbor prireditve, ki mu predseduje republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, ocenjeval dosedanje, predvsem pa letošnjo jubilejno prireditev, ni mogel drugega, kot izreči pozitivno mnenje. Prireditve uspevajo v organizacijskem, družbenopolitičnem, športnem in finančnem pogledu. Organizacijski odbor, ki ga vodi Stane Božič, deluje kot namazan stroj. Pri organizaciji vsake prireditve prostovoljno pomaga skoraj 500 ljudi iz Dupelj in okolice, ki opravijo na tisoče delovnih ur brez posebnega novačenja in prošenj. Teki negujejo izročila našega boja in ga prenašajo na mlade. Otroci rišejo in pišejo na temo tekov, Kokrškega odreda in partizanskega Udin boršta. Nad 2000 tekačev redno sodeluje na dupljanskih tekih, vprašljiva pa tudi ni finančna plat prireditve. Pomaga pokrovitelj Slovenija-les pa združeno delo kranjske občine, zasebniki iz Dupelj in drugje. Vsako leto nekaj ostane in del tega se nameni razvoju športa v Dupljah. Visoka priznanja krasijo dupljanske teke: plaketa JLA republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, velika plaketa skupščine občine Kranj, priznanje medobčinskega odbora Zveze borcev za Gorenjsko itd.
Priprave na 11. dupljanske smučarske teke Po poteh Kokrškega odreda so se že začele. Prireditev bo 19. januarja prihodnje leto, začela pa se bo ob pol desetih dopoldne. Proge bodo dolge 30, 15, in 7 kilometrov. Osrednja disciplina bo tek na 30 kilometrov, sicer pa bo trim tek dolg 15 kilometrov, vojaški tek tudi 15 kilometrov, pionirski teT 7
kilometrov in trim tek 7 kilometrov. Na prihodnjem teku bodo tekmovalci na 30 kilometrov razdeljeni v starostne skupine: moški do 30 let, moški od 30 do 45 let in moški nad 45 let, ženske pa v dve skupini: do 35 let in nad 35 let.
Zaradi nove avtomobilske ceste je bilo nujno nekatere proge spremeniti. Največ sprememb bo doživela najdaljša proga, ki bo posegla globje v gozd. Bo prav tako mikavna in^ zanimiva za vsakega tekača.
Organizacijski odbor pričakuje letos okrog 2300 tekačev. Vsem udeležencem lanskega teka je odbor poslal novoletno čestitko, ki je obenem tudi prijavnica. Ob tem posebna prošnja organizacijskega odbora: prijaviti se je treba do 15. januarja. Tako bo mogoče normalno speljati prireditev.Čeprav bo pomagal računalnik, je težko normalno speljati prireditev, če se na primer na dan prireditve prijavi 1000 tekačev. Startnina za odrasle je do 15. januarja 400 dinarjev, za pionirje pa startnine ni, po 15. januarju pa bo startnina za odrasle 500 in za pionirje 100 dinarjev! Posamezniki se prijavijo na naslov TVD Partizan Duplje, 64203, Duplje, prav tako tudi ekipe, startnino pa je treba nakazati ob prijavi na isti naslov, sindikalne ali druge organizacije pa na žiro račun 51500-679-70076 TVD partizan Duplje. Vsak udeleženec teka bo prejel bilten, značko in čepico, prav tako pa tradicionalni topli obrok. Rezultate bo dobil vsak udeleženec na dom in sicer za skupino, v kateri je tekel. Kategorizirani tekmovalci bodo uvrščeni v posebno skupino, če bo seveda Smučarska zveza Slovenije posredovala spisek teh tekmovalcev. Sitonen korak ne bo dovoljen. Kdor ga bo uporabil, bo izločen iz tekmovanja.
J. Košnjek
Novi prospekt Koroške
Medobčinska gospodarska zbornica za Koroško iz Dravograda je s sodelovanjem Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije izdala novi prospekt Koroške. Oblikoval ga je sektor za marketing pri Kompasu, besedilo je napisal Janez Mrdavšič, natisnili so ga v Kočevskem tisku v Kočevju. Prospekt v velikosti 21 krat 21 centimetrov je opremljen s karto Slovenije, ki jo je izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane. Na karti so označene vse glavne ceste, vse važnejše turistične ceste, večji in manjši zimski centri, hoteli, muzeji, galerije, planinske postojanke, kmečki turizem, slovenska planinska transverzala in evropska pešpot E6-YU ter mednarodni mejni prehod. Na notranjih straneh je natisnjeno besedilo, opremljeno z barvnimi fotografijami, ki predstavljajo zgodovino teh krajev, turistične prireditve in vse ostale možnosti športa in rekreacije, ki so namenjene turistu. K prospektu je priložen poseben vložek, ki turista podrobneje seznani z mogljivostmi in turistično ponudbo Koroške. Prospekt so natisnili v sto tisoč izvodih, v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in angleškem jeziku.
Snežni vlak na zamrznjenem Blejskem jezeru
Radovljica — Turistično društvo in krajevna skupnost Bled sta
dala pobudo za spremembo odloka o plovnem redu na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Za popestritev zimske turistične sezone na Bledu bi radi turiste s snežnim vlakom vozili po zamrznjenem Blejskem jezeru. O spremembi odloka bodo na letošnji zadnji seji odločali delegati radovljiške občinske skupščine, ki naj bi spremembo sprejeli po hitrem postopku, saj bo sicer zimska sezona zamujena. Občinski upravni organi pa so seveda pripisali pogoj, da bo prevoznik moral zagotoviti varnost potnikov. Odprto je le vprašanje o ugotavljanju trdnosti ledu, saj drugi ukrepi ustrezajo. Vlakovna kompozicija bi bila nepotopljiva, dodatne poliuretanske obloge bi zadušile hrup, motorje pa bi z gorivom polnili zunaj jezera, tudi trasa bo označena, potniki pa bodo z obale na led vstopali in izstopali po leseni brvi. Kako naj bi ugotavljali trdnost in nosilnost ledu, še ni znano, saj na Bledu ni strokovnjaka, ki bi lahko delal takšne analize. Pri nas je za to usposobljen Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane. Stroške ugotavljanja trdnosti ledu bo nosil prevoznik, seveda Da ugotavljanje tednosti ledu ni tako smešna stvar, kot se morda komu dozdeva. Za varnost bo vsekakor moralo biti poskrbljeno, saj bi prevelik pogum lahko hitro privedel do nesreče. Zimsko kopanje v Blejskem jezeru pa vsekakor ni prijetna stvar.
Vabilo na taborniško tekmovanje
Škofja Loka — Odred svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke pripravlja v prvi polovici januarja tradicionalno tekmovanje Glas svobodne Jelovice. Ta zimska orientacijska prireditev je namenjena merjenju moči in sposobnosti med moškimi in ženskimi petčlanskimi ekipami v skupinah do 16 let starosti in starejših.
Na tekmovanju bodo lahko nastopile tudi mešane ekipe, vendar se bodo njihovi rezultati merili po kriterijih za moške. Ocenjevali bodo znanje iz orientacije, prve pomoči in praktičnih taborniških veščin. V orientacijo bodo uvedli zanimivo novost, lažne kontrolne točke, kjer bodo morali tekmovalci izbirati pravo med več možnostmi.
Člani ekip morajo poskrbeti za zahtevano taborniško opremo in primerno obleko ter obutev, imeti pa morajo tudi veljavne taborniške in zdravstvene izkaznice. Organizatorji sporočajo, da startnine ne bo, zato vabijo k udeležbi čim več tabornikov. Za tekmovanje, ki bo 12. januarja 1986, se lahko prijavijo do 6. januarja. Prijave zbira Andrej Novak, Puštal 42, Škofja Loka. (S)
Razvoj kmetijstva je odvisen tudi od reševanja socialnih problemov na podeželju
Zemlja daje občutek varnosti
Propadajoče, nekdaj mogočno gospodarsko poslopje v Zgornjih Bitnjah opozarja, da razvoj kmetijstva ni odvisen le od večje porabe umetnih gnojil, izboljšanja kakovosti domače krme, ustreznejšega izbora semen in pasem ..., temveč tudi od reševanja socialnih problemov na podeželju. Čeprav se nekateri na glas hvalijo, kako napredno kmetijsko zakonodajo imamo v naši republiki, je samo pri nas mogoče, da ostareli ali (in) za delo nesposobni ljudje s tem, ko držijo roko nad zemljo, zavirajo razvoj kmetij in kmetijstva.
V kmetijstvu sta se ugnezdili birokratska miselnost in praksa. V zatohlih pisarnah, daleč proč od hlevov in polj, kjer se sicer bije vsakodnevni boj za živež, kujejo »zelene načrte«, seštevajo hektare njiv in travnikov, litre mleka, kilograme mesa, stote pšenice, tone krompirja, izračunavajo hektarske pridelke. Načrtujejo večjo pridelavo hrane na podlagi izdatnejšega gnojena, izboljšanja kakovosti domače krme, ustreznejše zaščite pred boleznimi in škodljivci, smotrnejšega izbora semen in pasem, popolnejšega krmljenja ... Odgovornim se v glavah vrti od številk, odstotkov, povprečkov. Poudarjajo gospodarsko, zanemarjajo pa drugo in nič manj pomembno družbeno plat kmetijstva. Na podeželju kar mrgoli socialnih problemov. Nič koliko kmečkih fantov in deklet išče neveste in ženine prek Žive — svetovalnice za življenje v dvoje, prek časopisnih oglasov. Besede, zapisane v ženitni ponudbi — »morda že kje živi kakšno dekle, ki bi bilo pripravljeno priti k meni na dobro urejeno in mehanizirano kmetijo ... star sem 42 let« — opozarjajo na žgoč problem. Če k temu dodamo še številne kmete — bolnike in invalide, v alkohol zavarovane gospodarje in ostarele ljudi brez naslednikov, dobimo popolnejšo podobo našega kmetijstva.
Odgovorni, podajte se iz pisarn. Ni vem treba daleč, prek občinskih meja. Sprehodite se do vasi pod Krvavcem, Ratitovcem, do Bohinja ... Kjer so borne hiše, podrti seniki, temačni hlevi,tam so bržčas tudi socialni problemi, tam je dovolj dela za kmetijske pospeševalce in za socialne delavce.
Propadajoča kmetija sredi bogatih Bitenj
»Ko sem pred nedavnim v časopisu brala zapis o propadanju Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, sem si mislila: ja, tudi pri nas se bodo nekega dne oglasili novinarji in bodo hoteli zvedeti, zakaj se nekdaj mogočno gospodarsko poslopje podira. No, vidite, zdaj so se slutnje uresničile,« je povedala Ivana Eržen, 81-letna lastnica kmetije, potem ko smo ji razložili, kaj nas je pravzaprav prineslo k hiši. »Pri tri-inštiridesetih letih sem se omožila na sosedovo kmetijo. Pred petnajstimi leti mi je mož umrl in ostala sem
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK
Kranj, Jezerska c. 108 c
Vsem bralcem Glasa in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto '86.
sama s sestro Katarino. Delali sva. kolikor sva zmogli. Pomagali so na* ma sorodniki, sosedje in tuji ljudje* slednji so bolj kot za delom gledali za malico,« je pripovedovala žena-»V hlevu je bilo nekdaj tudi petnajst krav in bikov, razen teh še dva k°" nja in prašiči. Zdaj je poslopje pr*" zno, lani sem prodala še zadnje tn krave, ker jih sama nisem več mogla molsti.«
Mogočno gospodarsko poslopje m ob njem ne dosti manjša stanovanjska hiša samevata. Hišo je razmaja1 potres, za popravilo ni bilo denarja« tako da je bivanje v njej postalo nevarno. Ivana se je letos februarja preselila domov, kjer ji je ponudil8 zavetje žena pokojnega brata Franca. Streha na gospodarskem poslop* ju je že dlje časa puščala, tramove Je načela trohnoba in med domačini ze ni bilo več nikogar, ki bi se upal w# sti na streho. Ob letošnjem prve* snegu se je del ostrešja sesedel in se zrušil na dvorišče. Razvaline niso v okras kraju, niti ne bližnjim, lep0 urejenim stanovanjskim hišam.
Res je, da kaže gospodarsko P0' slopje žalostno podobo, toda zemlJa je — in to je ob vsem tem najp0' membneje — dobro obdelana. Ivan* jo je že prej, ko jo je še sama zmog»a obdelovati, nekaj dala v najem krnf/ tu iz Srednjih Bitenj; odkar nima « vine, jo obdelujeta kmeta iz Straži^ ča. Zemlje je veliko, skupaj z %°v dom več kot petnajst hektarov. Vča' sih je je bilo že več, vendar jo je lvfl' na že nekaj odstopila za gradnjo sta' novanjskih hiš, za postavitev tel** fonske centrale, samopostrežne govine, otroškega vrtca, čistilne n*' prave. ..
Verjetno se gospodarsko poslopj* ne bi podiralo in tudi teh vrst** najbrž ne bi bilo treba pisati, čc bj Ivana imela naslednika — sina a}' hčer. Kmetijo bi sicer že lahko zap1' sala komu od sorodnikov, a se za ■J ni odločila, četudi bi bili nekatefj pripravljeni poprijeti za delo. ZakaJ ne, povprašamo. Odgovora ne zV' mo, zato lahko le ugibamo, upošte/ vajoč pri tem izkušnje kmetijski11 strokovnjakov.
Lastnina daje gospodarju, četu**1 ni več sposoben zemlje obdelovat'' občutek varnosti. Preživninsko va*" stvo, ki se ob tem ponuja kot rešiti' se večini zdi kot dobro nastavljen0 past, da zemlja preide v družbe^ lastnino. In nenazadnje: ostareli 1JU dje so pogosto le »figure« v igri, ki ji pravi — boj za dediščino.
Naj bo tako ali drugače: na bitefli' skem primeru, ki ni edini — še v** jih je v hribih — želimo opozoriti Ji to, kar so v razpravi o sprememb^ in dopolnitvah kmetijskih zakon? rekli že kmetje, zadružni delavci *j delegati slovenske skupščine: tudi * zakonodajo bo treba zagotoviti, °\ bodo kmetje po upokojitvi (ali 8 prej) prepustili kmetije nasledi^ kom, tistim, ki so pripravljeni delaj — svojim sinovom ali hčeram, sorov nikom, drugim ...
C. Zaplotnik
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
KULTURA
5. STRAN ©©mSSSoJ^ISSGLAS
200 let rojstva Kamničana Franca Pirca
Oče umne sadjereje na Kranjskem
V Kamniku so ob 200-letnici rojstva rojakaFranca Pirca, sadjarja in prosvetitelja ameriških Indijancev, pripravili razstavo o njegovem delu -— Pisec Kranjskega vrtnarja je bil začetnik sodobnega sadjarstva na Slovenskem
Kulturni center in knjižnica iz Kamnika sta skupaj z Narodno in uveniverzitetno knjižnico iz Ljubljane ter s pomočjo Semeniške knjižnice in biotehniške fakultete jz Ljubljane pripravila v Kamniku knjižno razstavo ob 200-letnici roj-f^or Kamničana Franca Pirca (1785-1880), duhovnika, ki se je v zgodovino zapisal kot »oče umne sadjereje na Kranjskem« in kot Prizadevni misijonar med ameriškimi Indijanci. Razstava je že mimo, prav pa jG) ^a povemo nekaj o njegovem delu.
Franc Pire je bil v svojem času najbolj temeljit poznavalec sadjarstva na Slovenskem, napisal je dva dela knjige Kranjski vrtnar (1830—1834). Pod vtisom hudega Pomanjkanja in lakote v začetku Prejšnjega stoletja, posebej v letih 1816—1817, ko je služboval v Gor-njesavski in Kanalski dolini, je spoznal, da prav sadje, predvsem suho, lahko rešuje ljudi v stiskah. To spoznanje ga je navedlo, da je začel navduševati ljudi. Ko je leta 1820 prišel v Moravsko dolino, je osnoval prvo drevesnico in zbirko sort. V pičlih šestih letih je precepil ln ljudem razdal več kot 120 tisoč sadik sadnega drevja. Postal je to-rej^ naš prvi drevesničar in hkrati najboljši poznavalec sort, saj je vzdrževal in širil okoli 700 sort jabolk in hrušk. Po desetih letih je Prišel službovat v Podbrezje, kjer Je z enako vnemo nadaljeval sadjarsko   delo.   Gorenjska je sredi
preteklega stoletja prav po njegovi zaslugi postala najbolj napredna sadjarska pokrajina na slovenskem ozemlju. Šele pred nekaj desetletji so posekali zadnja drevesa, ki so bila zasajena v tistih časih. V Podbrezjah je napisal tudi drugi del Kranjskega vrtnarja, ki je kasneje, ko je že odšel v Ameriko, doživel več ponatisov.
Prvi del temeljne slovenske sadjarske knjige je bil namenjen predvsem kmetom. Opisal je podlage, požlahtnjevanje, sajenje pa tudi sadne bolezni in škodljivce ter njihovo zatiranje. Svetoval je tudi izbiro sadnih vrst in sort za razne okoliše, s čimer je naredil tudi prvo rajonizacijo v sadjarstvu na Slovenskem.
Drugi del knjige je naslovil Od reje nizkega sadnega drevja ali pertlikavcev in posodovcev in jo namenil naprednim sadjarjem. Ze pred 150 leti je torej spoznal prednosti pritličnega drevja, načine njegove vzgoje in oskrbe, s čimer je postal resnični predhodnik sodobnega sadjarstva.
Zal pa se teh naprednih pogledov njegovi nasledniki niso držali, on sam pa jih, zaradi odhoda v Ameriko, v praksi ni utegnil dovolj uveljaviti, pravi Tine Benedičič, ki je ob razstavi v Kamniku podal pregled Pirčevega dela na področju sadjarstva.
Konec evropskega leta glasbe
* osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju posvetili [Manifestaciji kar štiri glasbene prireditve, izšel je tudi decembrski bilten z naslovnico zaščitnega znaka letošnjega, evropskega leta glasbe
v iztekajočem se evropskem letu ^asbe, hkrati svetovnem letu mladi-ve> so se v Kranju izkazali osnovno-
°lci in njihovi učitelji ter mentorji
tevilmh glasbenih in plesnih internih dejavnosti iz Stražišča pri ^"anju. Izšel je decembrski Bilten
snovne šole Lucijana Seljaka z na-
lovnico-zaščitnim znakom letošnje-j& evropskega leta glasbe, ki je v četo posvečen glasbi. Bilten najprej ,.avaja letošnje glasbenike-skladate-
le-slavljence (Bacha, Handla in • Scarlattija), nato učitelje in šol-
*e mentorje, ki so v okviru interesom glasbenih in plesnih dejavnosti v soli pripravili kar štiri glasbene prireditve za učence. Na teh priredit-vah konec decembra bodo sodelovali °troški in dva mladinska pevska *t>ora, Orffov zbor, dve ritmični sku-Pmi, kitarski in tamburaški ansambl, foklorna skupina, pevski no-l**' Plesna skupina plesa break in Učenci kranjske glasbene šole. Gle-2? n& napovedane nastopajoče torej j*1 na omenjenih nastopih moč priča-£°vati zgolj glasbe slavljenih sklada-™jev ob iztekajočem se evropskem
Letni koncert APZ France Prešeren
letu glasbe, zato pa je Bachu, Hand-lu in D. Scarlattiju namenjena v šolski knjižnici napovedana razstava (23.-26. decembra), ki je iz glasbenih eksponatov razširjena še na celotno dobo baroka v glasbeni, likovni, literarni in stavbni umetnosti. Razstavo so omogočili šolska knjižnica, ljudska in študijska knjižnica v Kranju, postavila pa jo je knjižničarka OS Lucijana Seljaka Breda Fab-jan.
Bilten OŠ Lucijana Seljaka o evropskem letu glasbe je poln zapisov učencev o glasbi, portretov slavljenih skladateljev z njihovimi biografijami, faksimili rokopisov in slovarčkom manj znanih besedi, ilustracijah glasbenih instrumentov, v njem je nekaj splošnih glasbenih izrekov in glasbena križanka. Učitelji-mentorji, ki so pripravili učence na nastope, pa so: Nada Ankele, Milica Bašar, Metka Rančigaj, Marjan Vla-hovič, Doroteja Hude, Marija Gra-šič, učenec-mentor Samo Selan, Nedka Petkova-Kovačič in Darko Repovž.
FK
Je
j Preteklo je leto od lanskega jubi-Jnega letnega koncerta in Aka-^ mslu pevski zbor France Prešeren dirigentom Tomažem Faganelom Pripravil nov koncertni program. Kar tridesetkrat so pevci v tem ča-V »^topili pred občinstvo; največkrat klanju, pa tudi v Škof j i Loki, Lju->^am. Zagrebu, Beogradu, Ulmu v /pezni republiki Nemčiji in Huminu }^emono) v Italiji. Za radio Ljublja-Je zbor v tem času posnel devet jSmi, v Kranju pa je gostil kar ne-j£ J domačih in tujih zborov: Obalo iz jOpra, Akademski pevski zbor Boris £ aigher iz Maribora, zbor. France Q,,eseren iz Celja, Primus-Truber-Qj0r iz Tubingena, Studio-Chor iz
tenbacha in zbor Rosa iz Prage. K !?0r Je v tem letu prejel gorenjsko ^sernovo nagrado.
re ri nam bo APZ France Preseli z dirigentom Tomažem Fagane-g ^ Predstavil nov koncertni pro-^tu*1, P^°d svojega dela v letošnjem
^vi del koncerta bo segal v čas
poznega šestnajstega stoletja. Razen ene bodo vse skladbe iz treh različnih tradicij posvetne glasbe pozne renesanse: Gallusovega ma-drigalnega opusa, izredno pestre ustvarjalnosti italijanskega madrigala in elizabetinske glasbene tradicije z angleškega otoka. Skladatelji prvega dela koncerta bodo: Iacobus Gallus, Claudio Monteverdi, Adriano Banchieri, Giovanni Gastoldi, John Wilbye in Thomas Morlev. Drugi del nam bo predstavil ljudske napeve štirih evropskih narodov. Zbor bo pel nemške in madžarsko ljudsko, ciklus štirih slovaških napevov s klavirsko spremljavo, za sklep pa bo zbor predstavil še tri švedske pesmi. V drugem delu bodo predstavljeni naslednji skladatelji: Hugo Her-mann, Zoltan Kodalv, Bela Bartok, Hugo Alfven in David Wikander.
Zbor bo na klavirju spremljala Maja Faganel.
Koncert bo v soboto, 28. decembra 1985, ob 20. uri v dvorani kranjske gimnazije. Mija Mravlja
Franc Pire se je namreč v petdesetih letih svojega življenja podal v Ameriko, razočaran, ker je bila zavrnjena njegova prošnja, da bi bil imenovan na izpraznjeno mesto profesorja naravoslovja na ljubljanskem liceju. V Ameriki je bil zaščitnik zatiranih in zapostavljenih Indijancev, ki so bili, navezani izključno na lov in prodajo kož, izročeni na milost in nemilost brezvestnim prekupčevalcem, ki so jih neusmiljeno izkoriščali. Šele tista plemena, ki jih je Franc Pire naučil gojiti poljščine in sadje ter varovati se pred na kruto maščevanje obsojenih uporov, so se reševala gladu in odvisnosti. Tudi z opismenjevanjem je dal Indijancem v roke orožje, ki jih je vsaj do neke mere branilo pred prevarami prekupčevalcev.
Sadjarsko društvo Slovenije se je doslej že oddolžilo spominu Dra-gotina Ferdinanda Ripšla (1820—1887), župnika in sadjarja iz Zasavja, bratom Alojzu, Antonu in Josipu Streklju, ki so širili znanje sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva na prelomu stoletja med primorskimi rojaki in Urbanu Jar-niku s Koroške (1784—1844), velikemu rodoljubu, jezikoslovcu in pesniku ter piscu prve slovenske sadjarske knjige Sadje-Reja (1817), katerega 200-letnico rojstva so praznovali lani. Letos je bil torej pozornosti deležen Franc Pire. Že ob 100-letnici njegove smrti so mu v rodnem Kamniku odkrili spominsko ploščo ter izdali spominsko knjižico s faksimiliranim ponatisom drugega dela Kranjskega vrtnarja. V knjižici pa so natisnili še razpravo dr. Franceta Adamiča o deležu Franca Pirca pri razvoju slovenskega sadjarstva in prispevek dr. Janeta Stanonika o Francu Pircu v Amariki.
MV
Novoletna razstava v Sivcevi nisi
Lucijan Bratuš razstavlja grafično upodobitev ženskih figur v zanj značilni, emocionalno in erotično obarvani liniji, ter fotografike istrskih in vipavskih motivov v sivih, vijoličnih in rjavih tonih.
Boni Čeh je v akrilnih platnih iz lanskega leta kompozicijsko pretehtan in ubran na prosojne svetle barvne tone. Veliko platno iz leta 1983 kaže poleg oblikovne ubranosti močno ekspresivnost, ki jo posebej poudarja osrednja skeletna figura v črni barvi. Akvareli so lahkot-nejši, čeprav so barvno kontrastnejši. V keramični tehniki pa izstopajo na razstavi primerki, ki črpajo iz ljudske oblikovalne tradicije.
Andreja Čufar z uporabno in okrasno keramiko izpričuje likovni talent in dober občutek za material in njegove možnosti oblikovanja in krašenja.
Črtomir Frelih z novoletno vizitko in peskanimi steklenimi vazami z glasbenimi in figuralnimi motivi s svojo značilno ostro in ekspresivno risbo skuša biti dostopen širšemu krogu ljubiteljev umetnosti. V akrilih na papir je njegova poteza ostra in vehementna, prevlada bela barva v kombinaciji z rumeno, kar napetost in brezizhodnost v sliki še stopnjuje. Njegov kolaž Človek in ptica je po izrazu eno najmočnejših del na razstavi.
Ana Marija Kovač se s svojimi oblikovno izglajenimi kolaži giblje v dekorativnih okvirih.
Metka Vovk-Mauser se ponovno predstavlja s keramičnimi reliefi v modrem emajlu, ki jim čas ni odvzel privlačnosti. V posrečenem razmerju med realizmom in abstrakcijo je ustvarila izredno žive vegeta-bilne kompozicije, skoraj surrealistični značaj pa jim daje intenzivna modra glazura. Novost na razstavi so glazirane ogrlice iz gline.
Zvone Papler s sitotiski v kombinirani tehniki kolaža in vrvice izpričuje samosvoj pristop k delu in smisel za tehnično eksperimentiranje.
Alenka Kham-Pičman se predstavlja s koloriranimi risbami Pariza. S kultivirano risbo prepričljivo niza na papir razgibane arhitekturne ambiente in vključuje vanje živopisane figure ter z lahkotnostjo potez ustvarja značilne zračne in razpoloženjske podobe.
Anton Plemelj se predstavlja z miniaturnimi slikami na platno in risbami na steklo. Mednje sodijo originalni in barviti motivi sadežev ter dekorirane risbe figur, cvetja, sadežev itd, naslikane s tušem na steklo.
Albin Polajnar se predstavlja s starejšimi akvareli iz bohinjske okolice, ki nosijo v sebi vse značilnosti njegovega rokopisa, vendar je ta v akvarelni tehniki lahkotnejši.
Dušan Premrl s tremi litografijami konjev izpričuje svoje veliko slikarsko znanje in zapisanost renesančni umetnosti in tradiciji.
Janez Ravnik je z risbami s črnim tušem na rumenem papirju ustvaril po vsebini agresivne, vendar likovno dorečene kompozicije, ki zbujajo vtis razkroja in uničevanja sveta in življenja.
Miha Dalla Valle, z gradacijo geometričnih oblik in belih tonov ter s skopo rabo rdečih barvnih akcentov znotraj geometričnih oblik in proporcev prepričljivo izraža zaprtost in nekomunikativnost velemestnega človeka.
Melita Vovk se predstavlja z akvareli, če jo poznamo in cenimo zaradi njene ostre, satirične in komične risbe, pa se tokrat zavestno predstavlja z »neobremenjenim« slikarstvom.
Franc Vozel se predstavlja z olji na platnu in risbo. Tako risba skeleta kot olja z istim motivom so prej rezultat slikarjevih raziskovanj barvnih, oblikovnih in kompozicijskih odnosov v sliki kot notranje pogojena nujnost predstavitve izbranega motiva. Na to misel navajajo njegova tihožitja.
Lojze Zorman je na razstavi zastopan z vrsto razglednic in novoletnih voščilnic v širokem motivnem razponu med neoromantiko in družbeno kritiko.
Maruša Avguštin
Tričetrt stoletja kranjskega fotokluba
V svetovni fotografski literaturi je Kranj znan kot rojstni kraj izumitelja fotografije na steklo, Janeza Pu-harja (1814 - 1864), manj znano — celo pri nas — pa je, da je v Kranju že leta 1910 deloval fotoklub. Ker so se nekateri posamezniki že prej poskušali v fotografski umetnosti, lahko govorimo o domala sklenjeni tradiciji od Puharjevih časov do današnjih dni. Čeprav so slovenski amaterji ustanovili svoj klub v Ljubljani že leta 1889, komaj dve leti za dunajskim in tri leta pred zagrebškim, ki je do nedavno veljal za prvega na slovanskem jugu, ustanovitev kluba v Kranju pred tričetrt stoletja ni le krajevno pomemben kulturnozgodi-vinski dogodek. Pomen kranjskega fotokluba, imenovanega Prvi slovenski klub fotografov-amaterjev, je v njegovi jasni narodnostni opredelitvi, ki se kaže že v njegovem imenu, poudarjen pa je tudi v klubovih pravilih, saj pravi 2. člen, da je namen kluba »združiti slovenske, kjerkoli bivajoče fotografe-amaterje«. Nadaljnji pomen se odraža v resnem odnosu in naprednem pogledu na fotografijo, ki jo tedanji člani pojmujejo kot umetnost: klub naj bi jim bil
»v medsebojno podporo njih umetniškega stremljenja«.
Ustanovni občni zbor je bil 7. decembra leta 1910 v gostilni pri Mayr-ju (danes Stari Mayr). V ohranjenem zapisniku beremo: »Sklicatelj ustanovnega občnega zbora otvori zborovanje ob 9. uri zvečer, pozdravi došle gospe in gospode ter predlaga za predsednika zbora Franca Ivanca, učitelja v Kranju. Predlog se sprejme z vzklikom.« Pobudo za ustanovitev je dal menda Franc Holchaker, znani kranjski zoboteh-nik, ki se je bil leto poprej priselil iz moravskega Brna. V klubsko knjigo se je vpisalo šestnajst ustanovnih članov — »izvršuj očih fotografov in prijateljev fotografske umetnosti«. Od ustanovnih članov edina še živi Jelca Holchakerjeva.
Žal so politični dogodki prekmalu usodno posegli v klubsko življenje. V kroniki je zabeleženo: »Radi okupacije Bosne je bila večina članov leta 1912 poklicana pod orožje in vsled kasneje izbruhle svetovne vojne je klub prenehal s svojim delovanjem.« Tako se je končala ta kratka, a zanimiva epizoda v zgodovini slovenske fotografije, čeprav klub formalno ni-
DRŽAVNI LOPOV ZA IZVEN — Prešernovo gledališče bo 6. in 7. januarja 1986, vsakič ob 19.30, zaradi izjemnega zanimanja uprizorilo komedijo Fadila Hadžiča DRŽAVNI LOPOV, kije premiero doživela oktobra letos. V dveh mesecih je imela predstava 34 ponovitev, kar priča o izjemnem zanimanju publike za najnovejšo komedijo Prešernovega gledališča. Predstavo je zrežiral Iztok Tory, v naslovni vlogi igra Janez Sfco/ ob njem pa še Tine Oman in Miran Kenda. Vse gledalce, ki so ob dosedanjih ponovitvah ostali brez vstopinc, vabi kranjsko gledališče na prve predstave v novem letu. jyj ^
koli ni bil razpuščen. Posamezniki so gojili amatersko fotografijo še naprej.
Po osvoboditvi ponovno ustanovljeni klub v Kranju je le organizirano in ob novih možnostih mnogo širše nadaljeval staro tradicijo, zato upravičeno šteje za letnico svojega nastanka leto 1910. Tako kranjski fotografi (in filmarji, ki so se jim pridružili) kot člani Foto kino kluba Ja-_nez Puhar Kranj, znanega po uspehih tudi zunaj meja širše domovine, te dni praznujejo pomemben jubilej. Tričetrt stoletja v klubskem življenju ni malo.
V počastitev te obletnice bodo nocoj ob 18. uri v galeriji v Mestni hiši v Kranju odprli pregledno klubsko razstavo, na kateri bodo predstavili izbor pomembnejših fotografskih del. V krajšem kulturnem programu bo o začetkih klubskega življenja v Kranju spregovoril umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, znani raziskovalec in odlični poznavalec starejšega obdobja fotografije na Slovenskem. Predsednik kluba inž. Marko Šmuc bo ob tej priložnosti v priznanje dolgoletnega sodelovanja in vsestranske podpore klubu izročil diplome Zvezi kulturnih organizacij občine Kranj, Gorenjskemu muzeju, dr. Cenetu Avguštinu in Gorenjskemu glasu. Marko Aljančič
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE — V Kosovi graščini bo v petek, 27. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave ilustracij akademskega slikarja Matjaža Schmidta.
ŠKOFJA LOKA - V Muzeju v Škof j i Loki je odprta razstava foto kluba Gorenjske, razstava fotografij. Ogled je možen samo ob delovnikih, ob sobotah- in nedeljah je zaprto.
Tudi ob izteku letošnjega leta ostaja Komorni pevski zbor LOKA zvest sebi pa tudi svojemu občinstvu. Škofjeloška pevska skupina, ki jo vodi Janez Jocif, bo drevi ob 19.30 v galeriji na Loškem gradu priredila tradicionalni NOVOLETNI KONCERT.
I*
6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
Pravijo sicer, da so vsi lokali, ki bodo letos prirejali silvestrovanje, razprodani, tudi tisti, kjer odšteješ za sedež in večerjo prek starega pol milijona. Toda večina nas bo novo leto pričakala doma. Prijetno toplo si bomo zakurili, na mizo postavili dobrote, malo pogledali televizijo, morda poslušali radio, popili kozarček ali dva, nazdravili tudi s sosedi, zapeli, se poveselili, morda tudi zaplesali, pa bo jutro tu. Jutro pa novo leto in spet dan, ko bo treba kuhati, razen če nam ne bo še kaj ostalo od bogate silvestrske mize. Običaj je tak, da mora biti ta večer miza polna. Tudi kaj boljšega mora biti na njej, da bo potem vse leto tako. Zato se gospodinje še posebej potrudijo. No, če ne bomo šle na silvestrovanje, bi pa morda tudi me lahko pripravile ravno tako večerjo, kot kje v hotelu ali v gostilni, za veliko manj denarja, seveda.
Poprosili smo v eni od znanih gorenjskih gostiln, gostilni ALEŠ na Bregu ob Savi pri Kranju, naj nam zaupajo, kako bodo na Silvestra postregli goste. Nobena skrivnost ni, silve-strski jedilnik pa pester in bogat. Pogovarjali srno se s kuharico Heleno MOHAP.
Takole nam je povedala:
»Za predjed bo ruska solata, zatem bomo postregli kremno gobovo juho, ne iz vrečk, temveč pravo domačo, saj so gob-je jedi pri nas posebnost. Kot glavno jed bomo postregli viso-ško pečenko in telečji medaljon po havajsko s prilogo. Priloga bodo ajdovi krapi pa krompirjevi ocvrtki in zelenjava. Solate bodo različne, po želji. Za sladico bo pohorska potica, po vrhu pa še kava. Proti jutru pa bomo postregli s kislo štajersko juho. Pravijo, da ta mora biti, da pomaga preganjati mačka.«
Poskusimo še me. Vse, čeprav se še tako imenitno sliši, lahko napravimo doma.
Za rusko solato rabimo razne ostanke mesa, pečenko, perutnino, rostbif, šunko in podobno, ki jih zrežemo na tanke rezance, enako tudi kumarice in dva kuhana krompirja. Primešamo majonezo iz dveh rumenjakov (lahko je tudi iz vrečke), začinjeno z gorčico, kaprami, sesekljanimi sardelnimi fileji, belim vinom, kisom, soljo in poprom. Zmešamo. Serviramo ohlajeno in okrasimo z zeleno solato, gobicami in podobnim. Lahko je naredimo tudi več, ker se v hladilniku odlično obdrži tudi več dni.
Če se nam ne ljubi mučiti se s kremno gobovo juho, jo kupimo v vrečki. Odlična je. Če pa imamo gobe v skrinji, jih odmrznimo in zmeljimo v mesoreznici. Na maslu gobe opraži-mo, posujemo z jedilnim škrobom ter premešamo. Zalijemo jih z vodo, ki smo ji dodale jušno kocko (lahko pa tudi z juho). Ko se juha zgosti, vlijemo vanjo stepeno jajce. Juha naj zavre, dodamo sol, poper in peteršilj. S tem prelijemo popečene kruhove rezine, ki smo jih položile na dno krožnika. Po želji juho lahko potresemo tudi z nastrganim parmezanom.
BOJTE TUDI VI SILVEffROVALI DOMA?
Kako se pripravlja visoška pečenka, je podrobno opisal Pavle Hafner v svoji knjigi Ta dobra stara kuha. Naj povzamem na kratko. Zanjo potrebujemo svinjske zarebrnice v kosu. Meso ločimo od kosti, ga položimo s hrbtno stranjo navzdol. Na notranji strani (ki se je držala kosti) zarežemo po sredini in po vsej dolžini 1 cm globoko. Meso posolimo, popo-pramo, potresemo s numino. V zarezo vložimo korenje, ki smo ga razrezali na tretjino debeline in prekuhali v slani vodi. V meso zataknemo nageljnove žbice, notranjo stran mesa obložimo s tankimi, razpolovljenimi rezinami limone z olupkom, s tankimi rezinami česna, s peteršiljem in koščki lovorja. Rola-do previ jemo z močno vrvico, tako kot povežemo zvito šunko. Rolado počasi pečemo na pekaču v pečici. Za vsak kilogram uro in četrt. Peči moramo počasi, da bo površina rjavo hrusta-vo zapečena. Pečenko lahko ponudimo tudi mrzlo.
Telečji medaljoni po havajsko so pravzaprav mali telečji zrezki, pripravljeni naravno, z malo omake, nanje pa položimo košček ananasa ali kakšnega drugega južnega sadja.
Zanimiva je priloga, ajdovi krapki. Hitro so narejeni, potrebna pa je priročnost. Zanje vzamemo liter ajdove moke in liter kropa. Še vroče zmešamo v testo, razvaljamo na pol cm debelo, lahko si pomagamo z belo moko, potem pa oblikujemo kroge, ki jih napolnimo z mešanico drobtin, skute, smetane in surovega jajca za vezavo. S to maso napolnimožepke, stisnemo in kuhamo v slanem kropu. Krapki naj na majhni vročini vrejo 10 minut.
Krompirjeve ocvrtke pripravimo iz krompirjevega testa, kot za češpljeve cmoke, le da naredimo s valjke, ki jih ocvre-mo v vročem olju.
Pohorska potica tudi ni nič posebnega. Pripravite vzhajano testo kot za orehovo potico, nadenite ga s skuto, jabolki in rozinami ter nadev prelijte z maslom in smetano.
Štajersko kislo juho pa pripravimo tako, da damo v lonec kuhati krompir v koščkih, ki ga odišavimo z lovorjem, timijanom, začinimo s poprom, dodamo narezan korenček, sesekljan peteršilj in osolimo. Dodamo na koščke narezano meso, telečje ali goveje. Kuhamo do mehkega. Nazadnje dodamo še podmet iz moke in drobtin, prilijemo malce vina in kisle smetane. Takoj postrežemo.
Ni treba, da bi vse to pripravljali samo za ta večer. Morda le kaj od naštetega, ostalo pa boste morda skuhali drugič. Saj bomo menda kar ves teden doma.
LIČEH1E ZAHA)DAL]fc> HOČ
Že nekaj časa v modi in kozmetiki ni nobenega diktata, temveč so vsi slogi in vse smeri samo nasvet; vsaka ženska ima možnost, da svoj tip najbolje poudari in s tem napravi izgled moderen in privlačen.
Za dobro ličenje ni pomembna najmodernejša barva za veke ali ličilo za ustnice, važno je, da je make-up strokovno nanesen. Za tiste, ki se vsak dan ličijo, to ni težko. Toda mnoge se naličijo le ob posebnih priložnostih.
Kožo najprej očistimo in nanjo nanesemo vlažno kremo. Šele ko koža kremo dobro vpije, nanesemo tekoči puder ter ga enakomerno, brez prehodov, razmažemo do nastavka vratu. Tekoči puder mnogo lepše nanesemo z gobico. Nato nanesemo puder v prahu, za odtenek
temnejšega od kože. S tem kožo matiramo in fiksiramo podlago. Obrvi oblikujemo z mehko krtačko v smeri rasti.
Za senčenje vek izberemo harmonične svetle in temne
odtenke. Svetlejšo nanesemo od notranjega očesnega kota do gube na veki, temnejšo pa od gube proti zunanjemu očesnemu kotu. Paziti moramo, da se barvi prelivata. Nato senčimo še spodnjo veko z ustreznim kajalom in poudarimo trepalnice s temno maškaro. S tem dosežemo glo-b ji pogled.
Senčenje ličnic je navadno problematično. Zato se držimo enostavnega pravila visa-gistov: rouge nanesemo na lično kost in ga razmažemo enakomerno proti nosnicam in sencam.
Ustnice najprej »potegnemo« s konturnim svinčnikom, nato jih naličimo z ličilom, katerega barva se mora ujemati z ostalimi barvami na obrazu.
Tudi na nohte ne smemo pozabiti; zato jih nalakiramo v barvi, enaki ličilu. Ne bomo pa se zmotile, če jih bomo na-lakirale v barvi biserne matice.
Mnogo uspeha pri ličenju in sreče v letu 1986
vam želi Barbara
KA] BOPREGHALO MAČKA
Toliko receptov natresejo ljudje za preganjanje mačka, ko pa jih hočeš nanizati skupaj, nikakor ne zbereš več kot dva ali tri.
Poglejmo, kaj svetujejo! Eni pravijo, da je najbolje, če ga piješ še naprej, drugi svetujejo jogurt, pomešan z mareličnim sokom, tretji ribe v marinadi, četrti grenko pravo kavo z limono, peti dobro, močno govejo juho, šesti priporočajo kislo štajersko juho ... Najbolje pa je seveda, da ne mešamo preveč pijač hkrati. Glava najraje boli od slabega šampanjca, od močnih buteljčnih vin. Sicer pa ima vsak svoje izkušnje. Če se le more, naj se ubrani tistih skušnjav, ki mu škodijo, če pa vseeno tvega, ima v domači lekarni zagotovo kakšen aspirin ...
Na željo naše bralke Anice sem narisala model hlač. Pas je podaljšan v manjše sedlo, ki se končuje koničasto spredaj in na zadnjem delu. Hlače se zapenjajo s petimi gumbi, saj je pas krojen malo višje. Na vsaki strani sta dve gubici. Gumb pa se ponovi tudi na žepu. Na zadnjem delu sta dva manjša všitka.
Svetujem vam, da si za tak model izberete enobarvno blago, ker pride kroj hlač samo tako do izraza. Ker zgoraj hlače niso preveč široke, so primerne tudi za malo močnejše postave. Bidovec
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA
Pokrajina je bila oblečena v belo odejo, naletaval je sneg in ledene sveče so krasile praznični večer. V vsaki hiši je gorela luč in ljudje so praznovali silvestrsko noč. Ob pogledu na to pokrajino si misliš, da so vsi ljudje srečni in v družinskem krogu praznujejo najdaljšo noč v letu. A ni tako.
V veliki hiši živi družina, ki ne občuti novoletnega veselja. Niso revni in tudi lačni ne. A vendar žalostni in brez poti v prihajajoče leto. Dekletce mojih let je proti večeru začelo pisati pismo bratu v poboljševalnico, tedaj pa je pozvonil oče in pijan, z rdečimi očmi stopil pred dekle. Hitro ga je sezula in legel je kar oblečen, v plašču in klobuku, in kmalu zasmrčal v svoj odrešilni sen. Bilo ji je tesno pri srcu in potožila bi mamici, če bi bilo tako kot nekoč. A mati je pred dobro uro popila uspavalo zaradi hudih bolečin in sedaj spi. Dekletce pa ve, da je tako bolje, kot če bi bila zbujena. Vsaj očeta ni videla, kako vsak dan propada. Starša sta ločena, pa kaj, ko oče noče živeti sam.
Deklica se je zdrznila, ko se je urin kazalec pomaknil na polnoč. Novo leto je. Poljubila je mater na lice, očeta je pobožala po roki, v tistem hipu jima je želela srečo, nato je odšla v svojo sobo in dokončala pismo bratu. Kako je že nekoč rekel njen očka? »Da bo njihova hiša jokala od sreče in ljubezni.«
Vesna Car, 6. d r.
OŠ Bratstvo in enotnost Kranj
LEVČEK
Ko mi je bilo dve leti, mi je dedek Mraz prinesel levčka. Bila sam ga zelo vesela. Je velik, da sem ga takrat komaj nosila. Vedno sem mu žokala v oči, zato so mu kmalu padle ven. Potem jih je mami zopet prisila. Oči ima rjave. Je kosmat in svetlo rjav. Ima dolg kosmat rep. V ušesih in pod brado ima bele lise. Imam ga že sedem let. Čez dan leži na moji postelji, zvečer pa ga stisnem k sebi pod odejo. Levčka imam tako rada, da ga bom imela še veliko let na postelji in zvečer v njej.
Kristina Mohorič, 3. r. OŠ Bukovica
OTROCI SE
LOVE
VEJA VIJA KOMPANIJA, VELIKA JE KOLONIJA,
V VSAKI VRSTI SEDEM HIŠ,
V VSAKI HIŠI VELIK KRIŽ, OČE, MATI, PET OTROK, SKUPAJ SEDEM JE NADLOG, DA SE OSME VSAJ ZNEBIŠ, GLEJ, DA KOGA BRŽ ULOVIŠ! Žiga Kovač,
OS Simona Jenka Kranj
SREČNO V NOVEM LETU VSEM DOPISNIKOM, MENTORJEM IN BRALCEM.
Uredništvo
V ZVONIKU-
JE OD 10 POLNOČ
Tisoč in tisoč lučic je danes prižganih na vsem svetu. Veselo se lesketajo v nočni svetlobi in zdi se, da tudi one vedo, da bo danes nastopil nov dan, ki bo drugačen od drugih. To bo dan pričakovanja, korak v novo leto in upanje v lepšo prihodnost.
Ljudje so razigrani, prepevajo, si nazdravljajo. In vendar je nekje nekdo, ki je sam in pretaka solze za vse hudo, kar se mu je zgodilo. Drugje spet je vojna. Ta trepet, ki je vedno in povsod, pa čeprav si človek želi, da bi bil svet miren in bi v njem vladala svoboda. Tudi tisti ljudje vedo, da bo danes odbila ura polnoč in bo nastopilo novo leto. Toda zanje to ni razigran večer v siju in veselju, to je le še ena neprespana noč v strahu in trepetu. Preveč je tega v svetu, 2;ato nima smisla, da bi še mi, ki smo veseli, danes razmišljali o vojni.
Urini kazalci so pokazali enajst. Še eno uro, eno samo uro, in že bo tu novo leto. Toda danes je kot nalašč večer tako dolg. Pogledam skozi okno. V noči se svetijo bliski raket in sliši se pokanje. Da, prav zares, danes smo vsi veseli. Daj, dajmo, pozabimo, kjij se nam je hudega zgodilo v starem letu. Zaživimo z novimi upanji v lepši jutri... Prav v tem trenutku je v zvoniku odbila ura polnoč.
Kozarci so trčili in na dan so privrele želje in poljubi. Veliko je teh želja in težko, da se nam bodo uresničile. Vendar lepo je živeti za nekaj lepšega, boljšega. Kaj bo od tega ostalo, se ne ve. Bo vse ali nič?
Anita Potočnik, 8. b r.
OŠ heroja Bračiča Tržič
KAKO SEM DOSLEJ PREŽIVEL
NAJDALJŠO NOČ V LETU?
Dobil sem veliko daril, ponoči pa sem se lahko kepal. — Tadej Lombar, 3. b
Dobil sem sladkarije in me nihče ni podil od televizorja v posteljo. — David Šenk, 1. a
Mamica je vsako leto pripravila zelo dobro večerjo. — Karmen Šenk, 1. a
Lahko sem prižigala kresnice in se do polnoči igrala z lego kockami. — Aksinija Alič, 1. a
Lahko sem skakal po stanovanju. Očka mi je dovolil, da sem se igral z računalnikom. — Miha Miklavčič, 1. a
Vsako leto mamica speče torto. — Mojca Urbane, i. a
Vsako leto sem opolnoči gledala svetleče in raznobarvne rakete. — Marjeta Sne-dec, 3. a
Vesel sem, ker smo vselej vsi skupaj. Ati igra na harmoniko, drugi pojemo in plešemo. — Matiček Žumer, 1. a
Tako so pripovedovali učenci pri pravljičnem krožku v OŠ Matija Valjavec Preddvor
UGANKE^
V kotu stoji,
z odpadki
ga obmetavajo vsi.
Nataša Gregorin
Po nebu se podijo, sonce nam zakrijejo in dežja nasu jejo.
Tadeja Janežič
Vsak dan k vam prihajam, novice z vsega* sveta vam dajem.
Andrej Kosec,
OŠ Davorina Jenka
Cerklje
Rešitve:  sidosu? 'life^o 'so>i
SREČEN SEM-
ko pride dedek Mraz ko se sankam in smučam ko imam rojstni dan ko grem na morje ko delam in se igram ko pomagam staršem ko pomagam sošolcu ko je lepo vreme ko ni potresa
če se doma in v šoli pridno učim
če se starši ne kregajo ko grem v kolonijo ko se v miru in brez prepira s sošolci igram ko se vozim z ladjo ko zbrano poslušam in se veliko naučim ko se peljem z letalom ko potujem z vlakom če sem pohvaljen če dobim dobro oceno Učenci 1. a r. OŠ Josipa Plenil ja Bled
TONKA IN TINKA
Razlikujeta se v petih podrobnostih. Poišči jih! — Narisala Alenka Brun, 6. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor
OBVESTILO KUPCEM KNJIGE
Vsem naročnikom priročnika ABC pletenja, ki knjige še niso prejeli, se založba Mladinska knjiga opravičuje. Svoje obveznosti do kupcev bomo poravnali takoj po izidu ponatisa januarja 1986. Kupcem jamčimo, da bodo knjigo prejeli pod pogoji, pod katerimi so jo naročili.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN (^IMiS^rSnGLAS
TV SPORED
SOBOTA
28. decembra
8.00 Poročila
8.05 Prgišče priljubljenih
pravljic: Cesarjev slavček ' 8.20 Pesmi in zgodbe za vas -B. Čopič: Ježeva hišica.oddaja TV Zagreb 8.40 čarodej potepuh 8.55 Vsak petek nov začetek, 5.
del nanizanke TV Sarajevo 9-20 Miti in legende - Biblijski miti: Babilonsko suženjstvo in preroki, nanizanka TV Beograd 9-35 L. Suhadolčan: Naočnik in
očalnik - Skozigled 2010, m    ^' de' nac,aljevanke 10.10 Sporočilo iz rdečega avijona, reportaža iz Krašnje 10-45 Zapisi za mlade: Ubald
Vrabec '1.15 Ščepec širnega sveta:
Gorčica, ponovitev 3. dela angleškega izobraževalnega niza 1140 Nastanek človeške vrste-Preživetje človeške vrste, ponovitev 7/- zadnjega dela angleške dokumentarne serije 12.30 Spoznano-neznano: Znanstvene tovarne, ponovitev 16.40 Pessi in iluzija, finski
mladinski film '7.55 Poleti v nedogled, dokumentarni film ■8.25 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Mestni muzej Ljubljana 20.00 Nocoj iz Cankarjevega doma: Letni koncert Big Band orkestra RTV Ljubljana, prenos 1. dela *|05 Zrcalo tedna 21-30 Zabava, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
13.45 Test H.00 Poledica, poljski film 15.30 Mali šlager, posnetek
otroškega festivala 16.30 Skrivnost jeklenega mesta, češkoslovaški mladinski film 18.00 Retrospektiva dram A. Popoviča: Razvojna pot bora Šnajderja '9.00 Mešam 85 . . . folk top, 3.
oddaja 19.30 TV dnevnik *0-00 Mini show portret,
zabavnoglasbena oddaja
20- 30 Dokumenti našega časa 2115 Poročila
21- 20 Športna sobota
«•00 Šest žena Henrika VIII: Catherine Parr, 6.-zadnji del angleške nanizanke
23.30 Poezija (do 00.00)
—  TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli: TV Koledar, Poštni nabiralnik, Ljubka živalica. Živimo z glasbo. Kaj je film. Poročila (do 1C 10.35) 5 45 7TVdni J6.15 Narodna glasba 6.45 Poročila 6.50 TV koledar
17- 00 PJ v vaterpolu - Jadran
(Split) : Jadran .      (Hercegnovi), prenos
18- 00 Izbrani trenutek
'8-10 To je to, dokumentarna
oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Rusi prihajajo, ameriški
film
22.05 TV dnevnik 22.20 Za konec tedna
NEDELJA
29. decembra
8.45 Poročila
8.50 Živ žav: Risanke, Smrkci II 9.45 Sokoli, ponovitev 9. dela
angleške nadaljevanke 10.10 M. de Cervantes:
Cervantes, 8. del španske
nadaljevanke 11.00 16. festival narodne
glasbe - Ptuj '85, 6. oddaja 11.30 625, pregled silvestrskega
in novoletnih RTV
programov 12.00 Kmetijska oddaja 13.55 Prisluhnimo tišini, oddaja
za slušno prizadete 14.45 J. Knittel: Via mala,
ponovitev 1. dela nemške
nadaljevanke 16.25 Srečala se bova zvečer,
jugoslovanski film 17.45 TV kviz - 7. oddaja 18.45 Prišel v goste zimski čas-
kaj nam nosi dedek Mraz? 20.00 D. Ugrešić: Štefica Cvek v
žrelu življenja, 3. - zadnji
del nadaljevanke TV
Beograd 21.05 Športni pregled 21.35 FolkartKuban
Oddajniki II. TV mreže:
12.00 Test
12.15 Arthur Rubinstein v Parizu, 4-zadnji del nanizanke
13.05 Aktualni trenutek
Jugoslavije - mozaično informativna oddaja
14.30 Glasbeno popoldne
16.00 Boks za jekleno rokavico, posnetek finala iz Zenice
17.00 Banja Luka: PJ v
rokometu (m) Borac :CZ, prenos
18.25 Udeleženec in priča: Slobodan Glumac, dokumentarna serija
19.10 Prometni krog
19.30 TV dnevnik
20.00 Spomini, jugoslovanska dokumentarna serija
20.45 Včeraj, danes, jutri
21.05 Festove uspešnice: 20. stoletje, 1. del italijanskega filma
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 In tudi letos,
izobraževalna oddaja 14.00 TV plošča: Marjan Smode 14.15 Grizlv Adams, ameriška
mladinska nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Tujca v vlaku, ameriški
film 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Mah na asfaltu,
jugoslovanski film -1. del 21.05 Športni pregled 21.35 Reportaža 22.05 TV dnevnik
PONEDELJEK
30. decembra
9.45 Republiška revija -
Zagorje 84-narodne 10.15 Zgodba o bobenčku 10.35 3 skladbe za kitaro 10.40 Hanča, Janko in Lucija-
otroška folklora ČSSR 11.10 Mali lord Fauntlerov,
ameriški film (ČB) 12.55 Oberstdorf: Svetovni
pokal v smučarskih
skokih, prenos 16.25 Poročila 16.35 Svetovni pokal v
smučarskih skokih,
posnetek iz Oberstdorfa 17.35 Šalica ali mala šala,
zabavna oddaja 17.50 Vsak petek nov začetek, 6.
- zadnji del nanizanke TV
Sarajevo 18.25 Podravski obzornik 18 45 Prišel v goste zimski čas-
kaj nam nosi dedek Mraz? 20.05 J. C. Grumberg: Tereza
Humbert 21.05 Aktualno 21.45 Formula I,
zabavnoglasbena oddaja
TV Beograd
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test 17.30 Beograjski TV prog/am 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu
19.30 TV dnevnik
20.00 Znanost
20.50 Včeraj, danes, jutri
21.05 Propagandna oddaja
21.10 Dinastija, 79. del ameriške
nadaljevanke 22.05 Dobre vibracije (do 23.05)
TV Zagreb I. program:
16.15 Videostrani 16.25 Smučarski skoki,
posnetek iz Oberstdorfa 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Ko se strehe pobelijo,
otroška oddaja 18.15 Posvetovalnica za starše 18.45 Jazz na ekranu: Ansambel
Ouatebriga 19.30 TV dnevnik 20.00 Mah na asfaltu, 2. del
jugoslovanskega filma 21.05 Svet v letu 1985 22.05 Izbrani trenutek - C.
Debussv: Mesečina, balet 22.10 TV dnevnik
TOREK
31. decembra
10.00 Iz Andersenovih pravljic
10.20 Hodil sem
10.40 Naše igrače
10.55 Prepir med udi, plesna
oddaja 11.15 Dogodivščine Toma
Sawyerja, ameriški film 14.05 Poročila 14.10 2 + 2 = 4
14.20 Videospot: Pepelka na obisku
14.25 R. Gobec: Kresniček,
glasbena oddaja 14.55 Otroški spored vseh TV
studiev
16.25 Le po kom se je vrgel ta otrok, musical v izvedbi DPD Svoboda Griže
17.10 Divje živali na cestah, ameriški mladinski film
18.48 TV nocoj
18.50 Prišel v goste zimski čas, kaj nam nosi dedek Mraz? 20.05 Periskop 20.30 Gostilna Košnik
22.00 Pop(ek) moje dežele 22.30 »Lojtr'ca domačih« 23.20 V plesnem ritmu - Big
band RTV Ljubljana 23.55 Z Avseniki v novo leto 00.50 Ubijalske ribe,
italijansko-brazilski film 02.25 Novo leto skoraj za ...
»Witz«, silvestrski spored
TV Koper (do 03.40)
Oddajniki II. TV mreže:
14.15 Test
14.30 J. Strauss: Netopir,
opereta 17.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 19.55 TV nocoj 20.00 Žrebanje lota 20.05 Agropop's show 20.50 Princ in igralka, angleški
film
22.45 Na gori Dajdam, kabaret 23.40 Peter's pop show 01.10 Iz Silvestrskega sporeda JRT 2: Skupna glasbena oddaja - Dobre vibracije. Hit meseca, Stereovizija (do 04.00)
TV Zagreb I. program:
12.35 Poročila 12.40 TV koledar 12.50 Radost Evrope 13.45 Piniocchio, sovjetski
Otroški film 14.55 Skupni program za otroke 16.25 TV dnevnik 16.40 Zanosna neumnica,
francoski film 18.25 Zabava vas Bajaga 19.00 Žrebanje lota 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Videospoti - novoletni
spored 20.30 Otroška čestitka,
»Dočekijada«, 20.45 Otroške čestitke, Skrita
kamera TG, Sedem
mladih 21.08 Operne arije - Ruža
Pospiš-Baldani 21.17 Starogradske pesmi,
narodna glasba, skrita
kamera NS 21.42 Novo-konponirane pesmi,
šlagerji, Marica Hrdalo 22.13 Narodna glasba, moj
klobuk - starogradske
pesmi
22.48 Sedem mladih, Plavi
orkestar, Prljavo kazalište, Vatreni poljubac, znane melodije, skrita kamera -ZG
23.17 Glasba za ples, narodna kola, starogradske pesmi
23.48 Skrita kamera - ZG,
popularne uspešnice,
Sedem mladih 00.00 Novoletna čestitka 00.04 Narodni plesi, skrita
kamera - SA, Biljana
Ristić
00.26 Starogradske pesmi, Jova i Buca, novokomponirane pesmi
00.59 Pop-rock, humoristična vinjeta, narodna kola
01.18 Skrita kamera-BG, šlagerji, glasba za ples
01.37 Znane melodije,
starogradske pesmi
01.58 Niko, Niko, Meandžiko -vinske pesmi
02.45 Risanka
02.55 Viktor-Viktorija, angleški film
SREDA
1. januarja
8.20 Poročila
8.25 Novoletni živ žav
9.20 10.10
11.05
12.05 12.15
13.30 /45
15.50 /45
16.00 16.25 17.15
20.00 22.55 23.05
čarobna piščal, avstrijska glasbena risanka Boris A. Novak: Velika in mala luna, priredba gledališke predstave SNG Drama
Samson in Sallv, danski
risani film
Poročila
Dunaj: Novoletni koncert, prenos (stereo RA 3) Propagandna oddaja
Garmisch-Partenkirchen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, vključitev v prenos
Iz silvestrskih sporedov JRT: Iz silvestrskih sporedov TV Ljubljana Pop(ek) moje dežele Z Avseniki v Novo leto Ansambel
»Heartbreakers«, nemški glasbeni film
Eni in drugi, francoski film Poročila
Peter s pop show
Oddajniki II. TV mreže:
9.40 Test 9.45 Viktor Viktorija, angleški film
11.55 TV dnevnik
12.20 Niko, Niko Meandžiko
(vinske pesmi) - samo za
IJ2
13.05 Silvestrski spored JRT 1 -
ponovitev 18.35 Krčma Jamajka, 1 del
angleške nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubitelji narave, 1. del
dokumentarne serije 20.30 Velika pustolovščina
filma, oddaja iz kulture 22.00 Poročila 22.05 20 let »Lindža« 22.45 »Lojtr'ca domačih« 23.35 Pot na zahod, ameriški
film
TV Zagreb I. program:
21.00 Iz domačih in tujih novoletnih sporedov
Oddajniki II. TV mreže:
11.35 Test 11.50 Smučajmo vsi 12.50 Poročila 12.55 Maverling, igrani film 14.15 Silvestrski spored JRT 2 -
ponovitev 18.35 Krčma Jamajka, 2. del
angleške nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubitelji narave, 2. del
dokumentarne serije 20.30 Dvanjst ožigosanih,
ameriški film 23.00 Poročila 23.05 Show expres, nemška
zabavnoglasbena oddaja 23.20 Izseljenikov/a izpoved -
poezija
23.50 Show expres - 2. del (do 00.15) "
TV Zagreb I. program:
9.40 Poročila 9.45 Viktor, Viktorija, ponovitev
angleškega filma 11.55 TV dnevnik 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos
13.30 Garmisch-Partenkirchen: Smučarski skoki, prenos
15.45 Klovni, mladinski film
17.25 Mladinski mirodrom
18.15 Zagreb naše mladosti
19.30 TV dnevnik
20.00 Folk-parada
21.05 Velika dirka, ameriški film
23.35 Podmorje peklenskih otokov, potopis
00.05 Narodna glasba
00.40 Poročila
ČETRTEK
2. januarja
8.15 Poročila
8.20 Živ žav: Smrkci II, Risanke 9.15 D. Dolamič: Oskar in
morska deklica, priredba gledališke predstave SLG Celje
10.00 Nora čajanka, kratki igrani
film Tomaža Kralja 10.15 Ta čudovita bitja, ameriški
dokumentarni film 11.55 Iz silvestrskih sporedov
JRT 1 - 1. del: 15.30 Upor na ladji Bountv,
ameriški film 18.25 Pod lipo 85 20.00 C. P. Snovv: Tujci in bratje,
10. del angleške
nadaljevanke
10.00 Poročila
10.10 Superman, ameriški film 12.30 Dejan vesoljec, otroška
oddaja 13.00 Daj mi krila, otroška
oddaja
13.30 Dunja, otroška oddaja 14.00 »Fore i fazoni«, otroška
oddaja 14.30 Klovni na severnem
rečaju, 2. del
sovjetsko-romunskega
filma
16.10 Z Avseniki v Novo leto,
glasbena oddaja 17.00 Naj te vprašam, zabavna
oddaja
17.20 Mili, dragi, ljubljeni —
sovjetski film 18.30 Vojvoda Sinjske alke:
Bruno Vuletić,
dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.50 Kvizkoteka 21.55 Rad imam Ouincvja,
zabavna oddaja 23.40 Narodna glasba 00.10 Poročila
PETEK
3. januarja
10.00 Glasba za cicibane: Pojmo
s ptički 10.15 Utrinek s koncerta
glasbene mladine
Slovenije 10.30 Ringaraja 10.45 Stribor - vokalno
instrumentalna skupina iz
Nove Gorice 11.15 Sreča na vrvici, slovenski
film 14.20 Poročila 14.25 Oživele strani, 1. del
nanizanke TV Skopje 14.40 Petelin na drsalkah,
sovjetski film 15.30 Sokoli, 10. del angleške
nadaljevanke 16.35 Iz silvestrskega sporeda
TV Ljubljana: Gostilna
Košnik 18.15 Šport v letu 1985 20.10 J. P. Knittel: Via mala, 3. -
zadnji del nemške
nadaljevanke 21.45 Poročila 21.50 Peter's pop shovv 22.50 Uspavanec, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
11.45 Test
12.00 Iz silvestrskega sporeda TV Priština:
Iz silvestrskega sporeda TV Ljubljana:
14.00 Novo leto skoraj za ...
»VVitz +, oddaja TV Koper 15.15 Agropop's shovv 16.05 Iz silvestrskega sporeda
TV Skopje: 18.00 Dolga pot do resnice,
dokumentarno
informativna oddaja 18.35 Krčma Jamajka, 3. - zadnji
del angleške nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubitelji narave, 3. del
dokumentarne serije 20.30 Jaz Francois, resna glasba 21.15 Vidiki, dokumentarna
oddaja
22.05 Velika avantura, francoski film
TV Zagreb I. program:
8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vroče-hladno, otroška serija
9.00 Novoletni tobogan 10.00 Vera Cruz, ameriški film 11.30 Zabava vas Riblja čorba 12.00 TVvšoli 16.00 Poročila 16.05 TV koledar 16.15 Jaz sem tvoj fant, otroška oddaja
16.45 Daj mi krila, otroška serija 17.15 Livar zvonov,
dokumentarna oddaja 17.45 Želeli ste - poglejte 18.05 Risanka 18.15 šport v letu 1985 19.30 TV dnevnik 20.00 Vdove, 5. del angleške
nanizanke 20.55 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 V petek ob 22.00 kulturni
magazin
Ta teden na TV
SOBOTA
21.30 Zabava
Nasmihanje izziva veliki igralec Peter Sellers, ki je s svojo igro, premišljeno dikcijo indijske angleščine in izraznostjo obraza vdihnil liku neverjetno simpati-čnost in človeško toplino. Predstavlja nespretnega in ne posebno uspešnega indijskega igralca, ki ga pomotoma povabijo na zabavo k producentu
NEDELJA
16.25 Srečala se bova zvečer
Zaplet je preprost: zamenjava uspeha željnega mladega glasbenika z že uveljavljenim. V filmu so najbolj komični trenutki mladeničeve preobrazbe. Igra ga Janez čuk, reden gost v Ca-povih komedijah.
PONEDELJEK
11.10 Mali lord Fauntlerov
Deček, katerega oče se je proti volji svojega očeta (deda) poročil z navadnim ameriškim dekletom, po očetovi smrti podeduje lordski naslov. Potuje v Anglijo k dedu, znanemu lordu in bogatašu. Tod ga ne sprejmejo prav navdušeno, toda dečkovo poštenje in prisrčnost delata čudeže. Film je privlačen kljub veliki meri sladkobnosti.
ČETRTEK
15.30 Upor na ladji Bountv
Druga verzija upora na ladji Bounty je predvsem film velikih igralskih dosežkov. Prvi častnik Flatscher Cristian (Marlon Bran-do) ni samo »bel« lik, kot tudi ni samo »črn« kapitan VVilliam Bligh (Trevor Hovvard.).
RADIO
.SOBOTA, 28. decembra program
^■30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Dopoldne Ob lahki glasbi - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama ■16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični Magazin - 18.00 škatlica z godbo - 20.00-23.00 Slovencem po sve-S> - 23.05 Od tod do polnoči -0005-5.00 Nočni program
NEDELJA, 29. decembra Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program
PONEDELJEK, 30. decembra
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba   8.05 Aktualni problemi
marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami -21.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 "Nočni program
TOREK, 31. decembra
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja
- 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 12.10 Danes smo izbrali - 13.45 Mehurčki -14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -15.10-15.25 Popoldanski mozaik
- 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.02 Otroško mladinsko silvestrsko popoldne - 19.35 Po domače na Silvestrovo - 20.00 Silvestrovo na I. programu - 23.55 Novoletna čestitka - 00.00-8.00 Nočni program
SREDA. 1. januarja
Prvi program
8.05 Radijska igra za otroke -8.40 S pesmico v novo leto - 9.05 Sproščena godala - 9.15 Veseli otroški tobogan - 10.05 Praznična matineja - 11.05 Z lahko glasbo v Novo leto - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 14.05 Beseda o letu 1986 -15.00 Z roko v roki v Novo leto -15.45 Domači pevci in ansambli za novo leto - 17.00 V svetu mu-zicala - 18.00 Poslanica iz našega zamejstva -18.45 Zvoki ob kaminu 20.00 Novoletni koncert Slovenske filharmonije iz Cankarjevega doma v Ljubljani -dirigent Uroš Lajovic - 22.15 Uspešnice YU-ESTRADE - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Parada hitov ... - 00.05-5.00 Nočni program
ČETRTEK, 2. januarja
Prvi program
5.00-8.00  Jutranji program glasba - 8.05 Radio radost - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Zunanjepolitični pregled 1985 - 11.05
Novoletna sonatina - 11.35 Fie-sta Brasiliana - 14.05 Novoletna športna oddaja - 15.00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -18.00 Geoffrey Chaucer: Trgovčeva povest - 18.00 Nord ring rendez vous v Londonu, magnet, zapis koncerta iz dvorane Gol-ders Green Hippodrome v Londonu. Veliki revijski orkester BBC pod. vodstvom Barrv For-gie-ja s solisti: Suzanne Rhati-gan, iz Irske Markku Johansson, iz Finske, in Ditko Haberl iz Jugoslavije - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 21.45 Umirjena godala - 22.15 Zimzelene melodije - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program - glasba
PETEK, 3. januarja
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 14.05 Amaterski zbori tekmujejo
- 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik
- 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nordring rendez vous 00.05-4.30 Nočni program
■ Super dekle je Kara, ki s svo-^0° planeta Argo potuje na y~*ftjio, da bi našla diamant, iz-Zf *'v|ienia Polastila se ga je 2* Se|ena Super dekle živi na
Shu!! ^ot L'n(*aJs pomočjo svo-črednih sposobnosti seveda Pesno opravi nalogo, j^.r filmu Brazgotinec so zapi-n 1 »Eden najprovokativnejših, ^rnara tudi najostrejših filmov film6™0 ameriškega podzemlja, izn 0°vor' o skupini kubanskih *8nancev  v ZDA,  ki sledijo
o« ur'^emu snu ^den oo" ni'h H bL° na$el. To je Tony Monta-• ki ga vsi poznajo pod ime-fjjrm Scarface, Brazgotinec. Ta p "j mnogi vzporejajo z Botrom F>a^°PPole, ki je tudi proslavil Al
1943. Nemške podmornice napadajo zavezniške konvoje. Podatke o njihovem gibanju dobijo s skritega oddajnika. Britanska oficirja ga odkrijeta na trgovski ladji, zasidrani v nevtralni portugalski Goji. Akcija se začne ... V filmu Morski volkovi igrajo: Gregorv Peck, Roger Moor, David Niven, Trevor Hovvard in drugi
Kaj odločujoče vpliva na značaj in obnašanje čoveka: pode dovane lastnosti ali okolje. To je predmet spora dveh bogatih poslovnežev v filmu Kolo sreče, ki se odločita za stavo. Najuspeš nejšega finančnega strokovnjaka iz njune firme vržeta na ce sto. na njegovo mesto pa vzameta propadlega črnca. Prvi vse bolj tone, drugi pa je izredno uspešen. Nekega dne pa spozna, da sta oba samo del posku sa.
Zgodba filma Morilec brez
obraza se dogaja v sončnih Atenah. Prikazuje blazneža, ki s skalpelom mori mlade in lepe ženske. Pot mu prekriža mladi Američan, ki ga po čudnih zaple tih vendarle razkrinka.
KRANJ CENTER
27. decembra: amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 16. in 18. uri, ob 20.15 NOVOLETNI KONCERT Pihalne godbe iz Kranja, 28. decembra: amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 16.,
18. in 20. uri, premiera amer. srh-Ijivke MORILEC BREZ OBRAZA ob 22. uri, 29. decembra: amer. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 10. uri, amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 15., 17. in
19. uri, premiera amer. vojnega filma MORILSKI VOLKOVI ob 21. uri, 30. in 31. decembra: amer. srhljivka MORILEC BREZ OBRAZAob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
27. decembra: ital. pust film LJUDOŽERCI Z AMAZONKE ob 16., 18. in 20. uri, 28. decembra: hongk. pust. film MEČ ob 16., 18. in 20. uri, 29. decembra: ital. akcij film BOMBARDER ob 14. in 18. uri, ital. erot. film ZAVETIŠČE ZABLODELIH ob 16. uri, hongk. karate film MEČ RUMENEGA TIGRA ob 20. uri, 30. decembra:
ital. akcij, film BOMBARDER ob 16., 18. in 20. uri, 31. decembra: amer. akcij, film GENERACIJA 84 ob 16. in 18. uri
TRŽIČ — 27. decembra: franc. pust. film SPRIJENEC ob 17. in 19. uri, 28. decembra: amer. glasb, film BREAKDANCE 2 ob 16., 18. in 20. uri, premiera erot. filma 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 22. uri, 29. decembra: amer. glasb, film BREAKDANCE 2 ob 15. in 17. uri, Šved. erot. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 19. uri, premiera amer. srhljivke MORILEC BREZ OBRAZA ob 21. uri, 30. decembra: amer. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 17. in 19. uri, 31. decembra: ital. akcij, film
BOMBARDER ob 17. uri
KAMNIK DOM - 27. decem bra: premiera krim. filma UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 18. in 20. uri,
DUPLICA - 28. decembra, amer. vojni film MORILSKI VOLKOVI ob 20. uri, 29. decembra: amer. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15 uri, angl. krim film NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 17 in 19. uri
JESENICE ŽELEZAR - 27. decembra: amer. thriller NEW YORK - MESTO STRAHU ob
17. in 19. uri, premiera amer. vojnega filma MORSKI VOLKOVI ob 21. uri, 28. decembra: premiera amer. filma POT V VESOLJE ob 17. in 20. uri, 29. decembra: amer. risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 10. uri, amer. film POT V VESOLJE ob 16. in 19. uri, 30. decembra: franc. pust. film SPRIJENEC ob 17. in 19. uri, 31. decembra: amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 17. uri
JESENICE PLAVŽ - 27. december: ital. erot. film ZAVETIŠČE ZABLODELIH ob 18. in 20. uri, 28. decembra: amer. komedija POROČNA ZVEZA ob 18. in 20. uri, 29. decembra: hongk. film NEPREMAGLJIVI JUNAK ob 16. uri, amer. komedija POROČNA ZVEZA ob 18. in 20. uri,
30. decembra: amer. akcij, film GENERACIJA 84 ob 18. in 20. uri,
31. decembra: hongk. film NEPREMAGLJIVI JUNAK ob 18 uri KRANJSKA GORA - 27. decembra: ital. akcij, film BOMBARDER ob 18. uri, 28. decembra: angl. krim. film NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 20. uri,
RADOVLJICA - 27. decembra: amer. film LJUBEZEN V RIU ob 20. uri, 28. decembra: ital. zgod. film HERKUL ob 18. in 20. uri, 29. decembra: amer. film
R0CHY III ob 18. uri, amer. film LJUBEZEN V RIU ob 20. uri, 30. decembra: amer. film POSLEDNJA GROZLJIVKA ob 18. uri, amer. film ROCKY III ob 20. uri, 1. januarja: amer. film HUNDRA ob 18. uri, franc. film VELIČASTNI ob 20. uri, 2. januarja: franc. film VELIČASTNI ob 18. uri, amer. film HUNDRA ob 20. uri
BLED — 27. decembra: amer. film POSLEDNJA GROZLJIVKA ob 20. uri, 28. decembra: jug film MALI ROP VLAKA ob 18. uri, amer. film LJUBEZEN V RIU ob 20. uri, 29. decembra: amer. film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 18. uri, amer. film POSLEDNJA GROZLJIVKA ob 20. uri, 30. decembra: ital. film HERKUL ob 20. uri, 1. januarja: amer. film ROCKY III ob 18. uri, amer. film LJUBEZEN V RIU ob 20. uri, 2. januarja: ital. film HERKUL ob 18. uri, amer. film ROCKY III ob 20. uri
BOHINJ  — 28. decembra:
amer. pust. film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 18. uri, franc. film VELIČASTNI ob 20. uri, 29. decembra: jugosl. film MALI ROP VLAKA ob 18. uri, amer. film HUNDRA ob 20. uri, 1. januarja: ital. film HERKUL ob 20. uri,   2.  januarja:   amer. film
BRODVVAJ DANNY ROSE ob 20. uri
POLJANE — 27. decembra: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 19. uri, 29. decembra: amer. fant. film POŠAST Z MOČVIRJA ob 17. uri 31. decembra: nem. erot. film DIVJE NOČI GOSPE O ob 19. uri
ŠKOi-JA LOKA - 25. decembra: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 26. in 27. decembra: angl. avant. film BAGDADSKI TATIC ob 18. in 20. uri, 28. in 29. decembra: amer. akcij, film NEONSKA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri, 31. decembra: franc. krim. film SOKOL NAPADA ob 20. uri
ŽELEZNIKI - 27. decembra: amer. film NEONSKA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri, 28. decembra: nem. komedija TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 29. decembra: angl. film BAGDADSKI TATIC ob 18. in 20. uri, 1. in 3. januarja: amer fant. film POŠAST Z MOČVIRJA ob 18. in 20. uri
.(KHBnUBOOLM.
@@®ISSSS©IESGLAS 8. STRAN
NOVOLETNE ČESTITKE
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
i
— POHIŠTVO KRANJ — PRIMSKOVO
Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554, Kranj, Titov trg: 21-485,
Jesenice: 81-179
Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5 se ob novem letu zahvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje. V letu 1986 pa se priporoča in želi občanom Gorenjske veliko sreče in uspeha.
Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste!
Zaupajte
Lesnini
in zadovoljni
boste!
Kjjicnjuu
KRANJ
KOKRA,
trgovska DO KRANJ
s temeljnimi organizacijami:
ENGRO, prodaja na debelo
GLOBUS veleblagovnica, prodaja na drobno
DETAJL, prodaja na drobno
in
delovno skupnostjo skupnih služb
se tudi v letu 1986 priporoča za obisk v svojih poslovalnicah in želi vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam veliko delovnih uspehov.
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkova pot 5, 61240 KAMNIK
I
INŠTALACIJE, MONTAŽA ELEKTRONIKA, KONSTRUKCIJE, STORITVE
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1986
TITAN KAMNIK
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. KAMNIK
Proizvaja:
• fitinge črne in pocinkane
• ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
• mesoreznice in kavne mline
• ulitke iz temper litin
• ključavnice in obešanke — navadne in cilindrične
• smučarske vezi tvrolia in druge proizvode za široko potrošnjo
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke.
Vsem delovnim ljudem, občanom in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1986
J-i/iduMju dom&ainik i&ddkou-~2{/ianj
želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem
srečno novo leto 1986.
Mercator
MERCATOR TOZD PRESKRBA TRŽIČ
Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1986.
Priporočamo se za obisk v naših bogato založenih prodajalnah in blagovnicah v Tržiču ter v prodajnem centru in trgovini v Kranju.
UL1AI
w
Komunalno podjetje Trzic
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1986
rr
TO KOS TRŽIČ
tržiška tovarna kos in srpov tržič
Cankarjeva 9 Telefon: 50-451, 50-462 Telex:34653
Tekoči račun: 51520-601-11277
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1986
OBIŠČITE NAŠO TOVARNIŠKO PRODAJALNO V TRŽIČU!
TEKSTILNA TOVARNA
ZVEZDA
KRANJ, Savska cesta 46
želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986
pETEK, 27. DECEMBRA 1985
NOVOLETNE ČESTITKE
,9. STRAN @®JS®BSS©ISIIGLAS
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in Poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1986.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:
občinska konferenca ZKS občinska konferenca SZDL občinski sindikalni svet občinska konferenca ZSMS občinski odbor ZZB NOV
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1986.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka '*deluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, °premlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever
želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno
in uspeha polno novo leto 1986
KRANJ
Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije
Občinska konferenca SZDL
Občinska konferenca ZKS
Občinski sindikalni svet
Občinska konferenca ZSMS
Zveza združenj borcev NOV
Zveza rezervnih vojaških starešin
Mnogo delovnih uspehov uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1986
Frizerski salon
CILKA SATLER
Ekspresna kemična čistilnica, pralnica in šivalnica
DRAGO SATLER
Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu)
Cenjenim strankam in občanom želimo srečno novo leto 1986
Okrepčevalnica
ČEBELICA
Linhartov trg, Radovljica
Vsem našim gostom in ostalim občanom želimo srečno novo leto 1986.
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME iN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1986
97
GLAS 10. STRAN
REPORTAŽA
PETEK, 27. DECEMBRAJ9?
VELIKA PLAKETA OBOROŽENIH SIL OBČIN/ ŠKOFJA LOKA
Ce ne bo kje jesti, puške ne bodo pokale
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je občini dodelil plaketo za prispevek k celotni obrambni pripravljenosti v Sloveniji — Utrjevanje vseh sestavin obrambe in zaščite — Pomen skupnih prizadevanj so prebivalci spoznavali med delom
Škofja Loka — Sobo predsednika škofjeloške občinske skupščine krasijo v vrsti priznanj tudi nekatera odličja za dosežke v obrambnih pripravah, ki so jih izročili občini pripadniki partizanskih enot in enot armade ter organi za ljudsko obrambo v preteklosti. Od letošnjega 22. decembra se je tem priznanjem pridružilo še najdragocenejše odličje, velika plaketa oboroženih sil, ki jo je zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral flote Branko Mamula, dodelil občini Škofja Loka za prispevek k celotni obrambni pripravljenosti v Sloveniji.
»Področje občine Škofja Loka predstavlja glede na geografsko lego, naravne danosti in druge značilnosti posebni pomen za splošno ljudsko obrambo,« piše med drugim v obrazložitvi za skoraj podeljeno nagrado. »Občina prenaša in potrjuje bogate izkušnje in tradicije NOB ter revolucije skozi ves povojni razvoj in delo. Zelo pomembne uspehe so dosegli pri ohranjanju in oživljanju hribovitih območij.
Načrtno in organizirano delo pri obrambnih pripravah zadnja leta uvršča občino med uspešnejše tudi z vidika razvoja in pripravljenosti posameznih obrambnih sil. Skladno s tem poteka usklajevanje medsebojnih interesov med oboroženimi silami, zlasti JLA, pa pristojnimi organi občine, kar velja tudi za sodelovanje pri najpomembnejših nalogah v urejanju prostora za obrambo in zaščito.
Nenehno spodbujanje in razvijanje ter sočasno utrjevanje vseh sestavin SLO in DS ter različnih priprav, učinko-
vito zagotavljanje materialnih, kadrovskih in drugih možnosti za potrebe oboroženih sil in vseh drugih elementov obrambno-zaščitnega sistema so nekatere od najpomembnejših značilnosti raz-
voja SLO in DS v občini Škofja Loka.«
PRAVILNO IZBRANA POT
Tako visokega priznanja se v občini še niso nadejali, priznava predsednik občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo Matjaž Cepin, ki meni, da morajo tudi pri njih v obrambnih pripravah še marsikaj postoriti. Pa vendarle plaketa dokazuje, da so izbrali pravo pot in se jim storjenih korakov ni treba sramovati. Vredna je toliko več, ker so si jo prislužili s skupnim delom. Torej pomeni priznanje vsemu prebivalstvu, ki si je prizadevalo, da bi izpolnitev posameznih nalog koristila močnemu obrambno-zaščitnemu sistemu in splošnemu napredku.
»Sprejeli smo namreč koncept,« naglasa sogovornik, »po katerem ni pomemben le razvoj oboroženih sil, ampak utrjevanje vseh nosilcev obrambe in zaščite. Tako smo sistematično vlagali denar v vrsto dejavnosti širšega pomena; razvijali smo, na primer, konjerejo, izkoriščanje vodnih virov z malimi centralami, telefonijo, .občinske blagovne rezerve, usposobljenost in opremljenost civilne zaščite in podobno.«
»Smo ena redkih slovenskih občin,« dodaja načelnik škofjeloškega oddelka za ljudsko-obrambo Ferdinand Buh, »ki
ji je prav s takimi posegi in nekaterimi drugimi ukrepi uspelo zadržati kmečki živelj v hribovitih predelih ter ohraniti življenje v zaledju. Obrambne priprave gotovo terjajo tudi v mirnem času poglobljeno partizansko bazo, saj če ne bo kje jesti in spati, številne puške ne bodo nič koristile.«
V SLOGI JE MOC
Koliko je moč doseči s skupnimi silami, potrjuje več primerov sodelovanja nosilcev obrambnih priprav. Izjemen primer je skupna skrb za razširjanje črede konj; za vsako
V obrambnem pouku je doslej sodelovala dobra polovica prebivalcev v škofjeloški občini, še višji pa je odstotek usposobljenosti med pripadniki enot civilne zaščite. Na sliki: vaja gasilskih enot CZ
novo glayo v njej prispevajo po eno tretjino sredstev sklad za SLO, sklad za intervencije v kmetijstvu in kupec oziroma rejec. Pri urejanju prostora za obrambo in zaščito je bila odločilna povezanost organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, prenekatero nalogo pa so uresničili tudi s sodelovanjem med družbenopolitično skupnostjo in armado. Tako je nastala cestna povezava med Davčo in Novaki, zgrajeno je bilo telefonsko omrežje na Žirovskem vrhu in še kaj za skupno korist.
»Mnoge naloge, ki so pomembne za obrambo in zaščito, so postale sestavni del vsakdanjega življenja,« ocenjuje Matjaž Cepin. »Zato so jih ljudje sprejeli za svoje in prizadevno uresničevali, med delom pa so tudi spoznavali pomen skupnih prizadevanj.«
»Velik napredek smo dosegli pri podružbljanju obrambe in zaščite,« ugotavlja Ferdinand Buh. »Kar so včasih poznali le posamezniki, je danes dostopno vsakomur. V mislih imam obrambno-varnostne načrte, ki jih je letošnja inšpekcija visoko ocenila. Množična je udeležba v raznih aktivnostih; v obrambno usposabljanje smo zajeli prek polovico prebivalstva; v civilni zaščiti, kjer je vključenih blizu 13 odstotkov občanov, je usposobljen in opremljen še
večji del njenih pripadnikov. Razen tega podpiramo številne družbene organizacije, katerih dejavnost je pomembna za obrambno pripravljenost.«
Opisovanju njihovih uspehov, posebno pri prenašanju revolucionarnih in borčevskih tradicij iz roda v rod, bi morali odmeriti poseben prostor, vendar te stvari na Gorenjskem niso neznane. Zato se za sklep usmerimo v prihodnost, kateri so tudi v škofjeloški občini namenili vso pozornost. V pripravah dokumentov o razvoju v prihodnjem srednjeročnem obdobju so namreč upoštevali vse tiste naloge, ki bodo prispevale k nadaljnjemu utrjevanju obrambne pripravljenosti. Jasno začrtana usmeritev in hotenje po doseganju boljšega sta gotovo dovolj trdna osnova, da bodo tudi te naloge uspešno uresničili.
Stojan Saje
wmmm anmi mi
POGO VOR Z DEDKOM MRAZOM
I Tudi dedek Mraz želi
I Dedka Mraza se prav gotovo najbolj razveselijo otroci. I Trdno je zasidran v njihovem svetu domišljije. Vanj ga je - naša družba zavestno postavila. Zato je dedek Mraz več kot i samo domišljija. Dedek Mraz je v otroških očeh dobrotnik in vzgojitelj.
Ni se pripeljal na saneh, v katere sta vprežena jelena. Kraguljčki ne pozvanjajo, ne obletavajo ga drobcene snežinke in ne delajo mu druščine zajčki, medvedi, srne, veverice ...
Prišel je čisto sam. Tu je.
Dedek Mraz, ne hiti vendar tako, povej, razkrij nam, kaj nosiš s seboj!
»Ne vem. In če povem po pravici, sem kar vesel, da ne vem. Majhni otroci res še ne vedo, da so smuči dražje od žoge, opazijo pa, če eden dobi to, drugi ono. Zato sem najbolj vesel, če so darila enaka. Podpiram poenotenje. Žal pa se spet vse bolj pojavljajo različna darila, ker so tovarne različno bogate. Potem moram prepričevati otroke, naj nikar ne tožijo, saj bodo dobili darila še doma.«
Torej daril ne izbiraš sam?
»Ne. Željam iz otroških pisem ne morem ustreči. Obljubo lahko izpolnim le z besedami. Izgovarjam se, da pač niso bili vse leto dovolj pridni.«
Ti otroci verjamejo?
»Zelo mi verjamejo. Bolj kot svojim staršem. Prepričan sem, da bi marsikateri otrok tisti trenutek tudi svoje starše zatajil. Ne zato, ker bi bili starši slabi; nekako odveč so na našem srečanju. Zato otroke najraje obisku-
jem v vrtcih. Ce so starši zraven,- so potuha ali ovira • če jih ni, se otroci prepustijo mojemu svetu, domišljiji.«
Kaj bi prinesel otrokom, če bi darila vendarle izbiral sam?
»Kar si najbolj želijo. Otroci imajo zelo različne želje.«
Kako pa te sprejemajo odrasli?
»Nekateri so zelo disciplinirani, prepuščajo otrokom svoboden stik z menoj, nekateri pa so tudi provokatorji, žaljivi in nesramni, hočejo biti bolj papeški od papeža.
S temi opravim tako, da jim je nerodno. Odrasli na meni iščejo predvsem napake, me ocenjujejo kot pojavo.«
Jim kaj prineseš?
»Prinesem jim lepo besedo, želje. Z njimi naj si nato sami strežejo čez vse leto.«
Si vendarle lahko obetamo tudi kaj otipljivega?
»Ta paket naj bo presenečenje za takrat, ko bo prišel. Ne morem vam izdati, kaj bo v njem.«
Tvoja skrivnost ne obeta nič dobrega. Pa nam vendarle nekaj zaželi!
»Vsem .tastarim' in tudi sebi želim, da bi se težavne razmere ustalile in bi lahko spet bolj vedro gledali v prihodnost. Gospodarstvenikom želim, da bi bolje vodili gospodarstvo, politikom, da bi doumeli, da ekonomije z njenimi zakonitosti, ki veljajo že sto let, s politiko ne morejo postaviti na glavo; delavcem želim dobre plače, da ne bi štrajkali, želim pa jim tudi več delovne discipline. Predvsem pa vsem želim zdravja, zadovoljstva, uspehov, da bi si lahko vsak,.seveda v normalnih mejah, privoščil, kar želi.«
Morda imaš za koga kakšne posebne želje?
»Da, rad bi zaželel upokojencem, da bi svoja leta do konca preživeli zdravi in ne preveč odtujeni od svojih najbližjih. Srčno rad bi jim prinesel paket boljših pokojnin, da bi se laže prebijali skozi vsakodnevno draginjo. Žal jim tega paketa ne morem obljubiti.«
Zakaj si tako nemočen?
»Zato, ker me nihče ne podpira. Hočejo me samo kot osebo, dejanja pa so njihova. Čeprav za marsikaj vem, da ne bo nikoli uresničeno, lažem, da zbistrim misli in poglede na svetlejšo prihodnost.«
Te ni sram, da lažeš?
»Ni me sram. To, da lažem, je posledica okolja in okoliščin, v katerih živim. Moram lagati. Danes sploh zelo veliko lažemo drug drugemu. Posebno odrasli.«
Kaj bi rad zase?
»Želim enotnost kostumov dedka Mraza. Otroci me gledajo od blizu, opazijo, če sem bil včeraj bolj umazan ali bolj majhen kot danes. Zbegani so, njihov svet domišljije je prizadet. Organizatorji bi morali paziti, da komurkoli ne dajejo kakršnegakoli kostuma.«
Kaj pa meniš o prednovo-letnem vzdušju v Kranju?
»V Kranju dajejo delavci še vedno veliko denarja za enotnega dedka Mraza, vendar ga organizatorji ne znajo prav izkoristiti. Na par metrih stoji par smrečic in pred njimi par štantov z najrazličnejšo kramo. In to par dni
pred novim letom, šele po 25. decembru. Ne vem, kaj naj bi imel cerkveni praznik opraviti z dedkom Mrazom? Novoletno razpoloženje bi moralo trajati ves mesec in zajeti vse mesto. Kranjski trg je idealen prostor, žal, neizkoriščen. Če bi imeli ljudje kaj videti, bi radi prihajali in tudi kakšen dinar več pustili trgovcem. Dedka Mraza in novega leta se ne veselijo samo otroci. Odrasli so tako obremenjeni, da se želijo sprostiti ob otroški domišljiji, tudi ob kiču, želijo podoživeti svojo mladost. Kranjčanom, ne le organizatorjem, zamerim, da tega nočejo spodbuditi in izkoristiti.«
Boš drugo leto spet prišel?
»Seveda bom, saj me ne morejo kar tako ukiniti. Imam pa kar slab občutek, da bi me najraje, ker jim prinesem samo delo.«
H. Jelovčan
ŽE 20 LET JE CESTA V PLANIH
Nevarno izzivanje nesreče
Vsak dan hodi prek 20 otrok v vrtec in prek 40 v štirirazši Trbojah. V strahu, da se po izgradnji elektrarne v Mavcio | nekaj metrov pod cesto seglo jezero, ne bi zgodilo najelii novembra pet mamic obiskalo predsednika kranjske občini in zahtevalo ureditev najnevarnejšega odseka. _
TRBOJE — Ureditev ceste Kranj—Čirče—Hrast je—Prebace vo—Trbo je do meje z občino Ljubljana—Šiška je bila že nekajkrat v srednjeročnih planih. V Trbojah v kranjski občini vedo povedati, da je bila prvič v planu menda že pred 20 leti. Vsekakor pa tudi pred 12 leti, ko je bila zunaj vasi zgrajena nova šola z vrtcem. Ze takrat so krajani opozarjali na nevarno pot v šolo in vrtec. Najbolj nevaren je odsek od križišča sredi vasi do šole, dolg približno 300 metrov.
Tudi strokovnjaki danes ne zanikajo resnične potrebe po ureditvi celotnega odseka od Čirč oziroma Prebačevega do občinske meje. Na nekaterih odsekih v Prebačevem je bila cesta doslej že rekonstruirana. Tudi do leta 1990 so na celotnem odseku predvidena nekatera ureditvena dela. Po planu pa naj bi začeli delati v Cir-čah oziroma v Prebačevem in nato postopoma proti Trbojam in občinski meji. Denarja za celoten odsek v prihodnjem
srednjeročnem   obdobju «
nedvomno ne bo dovolj-   . '
Ko so v Trbojah po
razpravah o osnutkih sre<P>
ročnih razvojnih dokumefl**
v kranjski občini do leta J »J
ocenili, da zaradi pom«« J*
nja denarja in načrtovanj
plana del najbrž tudi do 1J
1990 najnevarnejši odse» 0
križišča do šole ne bo
so se počutili ogoljufane; (
še toliko bolj, ker bo ze
dva, tri mesece na temo0/ «
le nekaj metrov pod cesto uc
glo jezero, ki bo nastaloz**'
vo vodno elektrarno Ma^1** »o
Se
tr,
er
tej l*o vrtec«.
urej Si lm
Nevarna pot za 60 otrok
po
v
»Vsak dan gre več kot 20 otrok v prek 40 v šolo in dofljjJV" najbolj nevarnem ^j^jM zu transformatorja, se J ^ petilo že nekaj nesreč- N ^ čo je ni skupil še n««1 ^ otrok. Tresemo pa &
dan, da se ne bi zgo hujše. Pred letošnjim
dilo*T dne^v
- ------•    • v VyJ
mrtvih, ko so šli otroci i* ..^ do spomenika sredi vas»>"
Črne ovčke med nđ
Ni ga. ki ne bi v mladosti zagrešil kakšne neumnosti, a )0* spodrsne — V Kranju se v zadnjih desetih letih mladinski jeseni se skupina študentov prostovoljcev ukvarja s stisk^
Kranj — Navadno jim pravimo mladostni prestopniki, predvsem pa to velja za takšne, ki zagreše kakšno kaznivo dejanje. Morda bi pričakovali, da se je v kranjski občini, ki se je v desetih letih vsaj po številu prebivalstva razvila v veliko urbano naselje, povečal tudi delež mladinske delikven-ce. Vendar pa iz analize, ki so jo pripravili v Centru za soci-. alno delo Kranj, kljub nekoliko večjemu številu mladinskih prestopnikov v zadnjih dveh letih, ne veje zaradi tega posebno velika zaskrbljenost.
»Res so mladi v primerjavi z obdobjem izpred desetih let zagrešili več kaznivih dejanj, najpogostejše med njimi so tatvine. A vendarle ugotavljamo, da zaradi tega še ne kaže pretirano biti plati zvona, »meni Liviana Lesar.« Spremenile pa so se nekatere značilnosti mladih, ki skrenejo. Bolj kot število odkritih dejanj bi nas morala skrbeti starost prestopnikov, ki se je zelo znižala. Prestopništvo se očitno seli med otroke do 14. leta starosti, čeprav še vedno največ dejanj zagreše mladostniki med 18. in 21. letom. Druga značilnost pa je, da se je zmanjšalo število mladostnikov povratnikov, kot pravimo takim, ki ne ostanejo le pri prvem kaznivem dejanju.«
Zakaj mlad človek, navadno tudi vedenjsko moten, iz take ali drugačne stiske stopi na pot prestopništva? Vzrokov ni lahko natančno določiti. Od mladostne neumnosti, ki jo najbrž ušpičimo prav vsi iz igrivosti ali pa iz stiske, pa do resnejših kaznivih dejanj, kot so poškodovanje tuje stvari, večje tatvine, odvzemi avtomobilov, nasilno obnašanje in podobno, je verjetno toliko poti, kot je mladostnikov.
»Mislili bi, da urejena družina, kjer prevladujejo normalni odnosi med člani, obvaruje mladega človeka pred stranpotmi — pa ni vedno tako,« ugotavlja Rado Pavlin, direktor Centra za socialno delo Kranj. »Tri četrtine prestopnikov zad-
videz,v povsem urejene^.
njih dveh let so živele, ^
lju. Morda je tudi res*, d*
čen   odstotek mladosti stopi na kriva pota, to ne moremo najti n°D ^ vzroka ne v družini ne ne na delu ali v družbi, v.3 ro se vključuje. Res p*«> čutek mladostnika, da urejeni, povprečni včasih varljiv.
Starši
m
v kit ibljaj*
otroci potrebujejo vec -c in toplo P0^
potrebujejo
ko se tudi popoldne per ^ zaslužkom, pozabljaj0^
poln krožnik in toplo P".,,
tudi _r«g^ starši, razumevanje, vsc \ * mur pravimo topel do**1"^! sih je, žal, že prepozno^t{ starši le zavedo, da v nj^i.s domu rastejo tudi njihov J ci — vsi skupaj pa m^^l so povsem normalna r ^ čna družina.« .d«
V Kranju ugotavljaj0; treba za preprečevanj V* stopništva v najnižji s^k( skupini poseči po no^1^ ventivnih ukrepih. čePjjj?J manjka sodelovanja n^i*
l------l.-ii---:    0$V . 4C
z neprilagojeno y^
;oci*
dela 7 npnrilacfnipno
lo, pa v akcijskem p
prav tej skupini otroK(1^ njajo posebno pozorno*.^, tovitev, da je treba uve^j kovne svetovalne služb^
za
dosti spremenilo.
Sprememba pa; vo pri možnostih za i^l nje prostega časa. Prej! so v anketi odgovarja'1'^, imajo veliko, očitno P* i^j. sicer velik del mladi11 ^ bljajo nekoristno. Pray i . ko  koristno  porabi*1 ^v čas, je bil povod za tev Centra  za orgaJji^ preživljanje prostega % občinski   konferenci L
Kranj, ki se že lahko Fjo,
nekaterimi, uspešno ranimi oblikami.
Toda kaj storiti z ki so ali naključno aXJ naključno za*,; na kr1 \L Kako jim pomagati-} »ujamejo«? Je vedno ^
8?gEK, 27. DECEMBRA 1985
REPORTAŽA
11. STRAN ©®IMgKMJ©IEII«
1* odseku blizu transformatorja je cesta najbolj ozka. Kmalu * bo tik pod rob ceste seglo tudi jezero nove vodne elektrarne.
i" Predsednik občinske ^skupščine Ivan Cvar pravi: l'»Ta cesta je v naši občini oj'ffcsnično med najslabšimi. jtfZato je tudi skrb mater za 11 varno pot otrok v šolo in v k vrtec zares upravičena, ej Storiti moramo vse, da si Iflnejričez čas očitali.«
iskalo manjkalo, da ni prišlo do t°iude nesreče. Po tej cesti je aamreč precejšen promet z Čisebnimi in tovornimi avtomobili ter avtobusi. Vzgojite-m učiteljice si ne upajo z froki v vas, čeprav bi morale, er to sodi v učni in vzgojni i '*0gi*am. Vse to in ker, kot ka-e6*' krajevni skupnosti in na-v-j* delegatom ustreznih or-*'^0v ni uspelo prepričati, za ePtko nevaren problem gre, »*jf Je prisililo, da smo se čeJ»°čile za obisk pri predsed-•Jg* občinske skupščine.« o* lako je pred nedavnim pri-lCVedoval° Pet mamic iz Tr-ki vsak dan vodijo otroke i, l^tec in v šolo. Razgovor vse-
kakor ni bil prijeten, kaže pa, da je bil potreben. Takoj v začetku decembra so se namreč sestali predstavniki krajevnih skupnosti s tega območja, občinske skupnosti za ceste, Cestnega podjetja Kranj in Savskih elektrarn.
Ugotovili so, da bos projekt rekonstrukcije celotnega odseka od Čirč do občinske meje gotov konec januarja oziroma v začetku februarja prihodnje leto. Projekt izdelujejo v Cestnem podjetju Kranj. Za najnevarnejši odsek v Trbojah pa je že zdaj znanih toliko tehničnih podatkov, da bi se lahko lotili del: treba bi bilo zgraditi oporni zid, varovalno ograjo in hkrati rekonstruirati cestišče.
Kaže, da je treba le začeti
V Savskih elektrarnah ocenjujejo, da bi pri gradnji opornega zidu lahko tudi sodelova-
li. Vendar pa bi morali z deli pohiteti, dokler elektrarna v Mavčičah še ne obratuje. Razen tega so se predstavniki krajevnih skupnosti Čirče, Vo-glje in Trboje na skupnem sestanku sporazumeli, da se morajo na celotnem odseku te ceste najprej rešiti bolj nevarni odsek v Trbojah, nato pa bo treba rekonstrukcijo nadaljevati tako, kot je začrtano v osnutkih planov.
V začetku minulega tedna so bile znane tudi že nekatere cene. Oporni zid in varovalna ograja bi veljala okrog 10 milijonov dinarjev, rekonstrukcija ceste na tem odseku pa 9 milijonov dinarjev, skupaj torej 19 milijonov dinarjev. Odbor za plan in finance občinske skupnosti za ceste je sredi minulega tedna sklenil, naj "Cestno podjetje Kranj takoj oziroma do naslednje seje pripravi operativni plan in vanj vključi ta odsek. Ocenili so, da ni razlogov, da z deli ne bi začeli takoj in da je za začetek del tudi denar že na voljo. Predstavnik Cestnega podjetja Kranj pa nam je v ponedeljek, 23. decembra, povedal, da bodo začeli delati takoj, ko bo zagotovljen denar in bodo na tem odseku urejeni tudi lastniški odnosi. Vsi pa se pospešeno pripravljajo tudi na začetek del.
Način, za kakršnega so se odločile mamice v Trbojah, bi nekateri morda ocenili za neke vrste izsiljevanje. Vendar bi težko pritrdili takšni ugotovitvi; to je bolj skrb za varno pot v vrtec in v šolo, želja, da se otrokom ne bi kaj zgodilo, in nenazadnje seveda tudi rešitev problema, ki mu lahko rečemo kar nevarno izzivanje nesreče. A. Žalar
Mpterim, žal, pošteno ^T'stvo ni razbohotilo ^prestopnikov
Od
/S^r?tr°žji nadzor družine ali ^ stvenega organa, kakor-tjČfi že glasi »kazen«? V Slo-X? ušotavljajo, da so tudi hC^h h nažini za vodenje mla-
V ^ana lažJe Premagajo stiske, katerih imajo take ali
i«tn-kCne težave. Po teh nekaj-
Ž>*ko- sl°venskih izkušnjah s jrt)Wmenovanim nepoklicnim
ftir■ olJnim delom se zdaj
h$ sfJ°tudi v Kranju- Pred leti ila!f.er imeli skupinsko delo z *' vedenjsko motenimi : ^0a°stniki, zdaj temu stroko-3 a ,y°denemu delu postavljali rnativo. Marjan Podbe-'e \1' pedagog v Centru, ki j s psihologinjo Sonjo °.ur^ta uvaja novo obliko de-3J^.sicer pravi, da je še prezgo-°#b Ovoriti 0 rezultatih, saj se oVIna trinaJstih študentov s f H^delom ukvarja šele dobre
Prosti čas za suunutu — r «««-keti so mladi odgovorili^ da imajo ogromno prostega časa, ki ga porabljajo tudi v gostinskih lokalih.
PETKOV PORTRET
Tovarišica Breda
Še danes mi je žal, da je nisem fotografirala pred leti, na pusta, ko je bila oblečena v kuharja. Na čelu sprevoda, ki se je vil skozi Orehek, je v roki obračala ponev in vneto metala v zrak omleto? za njo pa male maškare. Enkratna je bila, neponovljiva. Drugič je bila ciganka pa sneženi mož pa zidar in za novo leto obvezno dedek Mraz. Nič čudnega, da jo imajo otroci radi. Zna navdušiti, zna pritegniti. Letos so za novo leto spet naštudirali igrico. Režira, šiva obleke, skrbi za rekvizite. Na osmih krajih bodo nastopili, vsak dan so razprodani.
Od kod v njej toliko vedri-, ne, toliko volje, toliko živah-i nosti, toliko širine? Morda je to v rodu, mama je Belo-kranjka, tam so doma sami dobri ljudje, in oče je vesel, dobrodušen Štajerc! Morda tudi zato, ker je bila njihova hiša vedno odprta mladim ljudem, da so imeli bližje do šol. Vso to širino so ji zagotovo dali tudi ljudje in kraji, kjer je učitelje vala. V Prek-murju, v Bogojini, na Ke-blju, na Pohorju, v Studeni-cah, v domačih Poljčanah in potem v Tržiču. Zdaj že trinajsto leto uči na Orehku pri Kranju.
Stroga tovarišica, pravijo o njej otroci, a poštena in pravična. Nikoli še nisem slišala, da bi je kdo od otrok ne maral, da bi se je bal. Saj zavpije, zna biti stroga, a otroci vedno vedo, kdaj gre zares, kdaj je pa vse skupaj le šala.
Sedem let je učila prve razrede, zdaj že šesto leto uči četrte. Morda je bila takrat, v začetku, ko je bila še bolj vajena višjih razredov, prestroga za prvčke, morda je preveč zahtevala od njih. Ko pa je v drugem polletju videla, koliko so se naučili, je bilo vse poplačano. Morda so prvi razredi res najbolj hvaležni; če jih znaš pridobiti, ni nobena    tovarišica toliko vredna kot »naša tovarišica«. Četrti razredi pa imajo druge prednosti. Z njimi lahko delaš veliko več po obveznem pouku. Najstarejši so v šoli, čutijo se pomembne, odgovorne, od njih lahko več zahtevaš. Res je šolska snov natrpana, da jim ostaja malo časa za druge dejavnosti, toda, manj imajo časa, bolj ra-
jo.
ce.
n&ffadi najlažje najdejo stik
WSmi-Za to del°smo štu"
»v1 .k.16, večinoma so dekleta,
sn>etJS°bili v Centru za kontno   del° z mladostniki od
3P
osJ,^vnošolcev naprej Jtev je težko prihajati na po
lic
iO^?na, na'delu, o najrazli
cionalno ga znajo izkoristiti. Največ pa je vredno to, da se ti prav tu otrok odpre, tu mu lahko pogledaš v dušo, tu dobita učenec in učitelj pravi stik, tu se tkejo prave vezi.
Otroci zelo radi nastopajo. K igranju pripravi tudi otroke, ki so v razredu zaprti vase, s katerim tam nikakor ne dobi stika. V igri pa se spro-ste, tam jih spoznava. Koliko lažje potem dela z njimi v razredu.
Orehovški otroci so zlati, pravi, kar se tiče poslušnosti, odkritosti, poštenosti, dobri so, tovariški. Pozna se, da so še vedno doma na vasi, kjer se vsi med seboj poznajo, kjer je vse še tako domače. In ogromnega pomena je za njihovo vzgojo tudi to, da je učiteljski kolektiv na Orehku tako povezan, tako prijateljski, tako enoten. Kjer tega ni, otroci hitro čutijo razliko.
Vse predmete rada uči, brez izjeme. No, morda katerega le predava, z večjim žarom, kot na primer družbo. V četrtem razredu se uče o Sloveniji. Doživeto jim pripoveduje o naših krajih, o ljudeh, o običajih, o borovem gostiivanju, o kurentih, o pi-cekih. Saj je sama doživela tako Slovenijo, ko jo je učiteljski poklic metal sem in tja. No, mogoče bi kot posebno ljubezen le izločila likovni pouk. Izbezati iz otrok vso ustvarjalnost, kar je premorejo, navdušiti jih za delo, to je največ vredno. «  Zamisli pa se nad domačo vzgojo otrok. Saj je skorajda ni! Otroci in starši se sploh ne pogovarjajo vec. Pridobi-tniška leta so mnogo vzela: otrokom so vzela družino. Je
mar to še družina, če se zvečer, ko naj bi družina prijateljsko sedla k mizi in se pogovorila o dnevu, o tem in onem, samo še pulijo vsak za svoj televizijski program.
Šola bi morala več učiti kot vzgajati, vzgoji naj bi bila le v pomoč. Danes pa je na ramenih vsa vzgoja, od higiene naprej.
Tudi pri učiteljih je potrošništvo naredilo svoje. Hudo napak je, da je družba sploh dovolila, da se danes učitelji tako bore za osebne
dohodke. Včasih je bilo drugače. Dekret si dobil, pa si bil poslan kamorkoli. Stanovanje si imel zagotovljeno in dva metra drv. Pa ni bilo važno, kakšno je bilo to stanovanje, drva so bila ali pa ne. Pa so učili. Ni bilo važno, za kakšen denar. Danes pa s takim odnosom družbe do učitelja pada učiteljeva avtoriteta. Pouk pa mora teči naprej. Noben mule te ne bo cenil, če ne boš delal, zahteval od njega vsega, kar moraš.
Sicer pa, pustimo denar, toliko grdega je že naredil. Breda ima rada ta poklic in če bi se še enkrat odločala, bi bila spet učiteljica. Ne profesorica, učiteljica. Med otroki se počutiš mlad, pri njih pozabiš svoje težave, ker zahtevajo celega človeka. Tega ne pravi zato, ker je te dni dobila priznanje izobraževalne skupnosti za njeno delo z otroki. Ne. Bila bi učiteljica, ker je rada učiteljica, ker pri svojem delu uživa, ker ima to v življenju neki smisel.
D. Dolenc
Jrti'ttil * strokovnemu delavcu, im svetovalcem pa se I d ^menijo o težavah v šo-
m
^ stiskah. Ob občutku j°sti, tovarištva in prija-
;" iP in mlad človek l&žje naj-^X^sprejme pomoč pri uče-, o% 1 ključevanju v društva ali je tudi zelo važno — ^(Na kal svoiega mladega i^jh yalca v kriznem trenut-rr*thal Je nemogoče ustreči ja'^*; hladim, ki bi potrebova-?V*iv alca; veseli pa smo bili li ^Vj?kmed študenti družbo-r*? li smeri, ki so se odločili '»t'JbVni .Vplačano(povsem pro-u^o ]n° delo. Prve korake ttf^ naredili, uspehi so tudi
' hFU ■t Miaill> uspem so iuui a n ^verjamem, da bo sčaso-c» k ^kšen način dela postal ^PJOhj0!] zanimiv za mlade,
W0lj
° K>ih k°mo lahko imeli še no več. Izkušnje drugih 1 1 m?dbudne - mladi hitro > av)^ti l^kupni jezik, kjer na-sr
11 kij*-
Is
f^v sev in drugih sveto-iti- i nalete na gluha ušesa.« i° i L. M.
V Domu slepih v Skofji Loki je že nekaj mesecev. Ne zato, da bi bila doma komu napoti, to ne, bolj zato, da ima zdravnika pri roki, če ga potrebuje, da ima vso potrebno oskrbo, da se ne obremenjuje z domačimi deli in ne nazadnje da ima tudi družbo. Kajti redko najdeš bolj družabnega človeka, kot je Micka. Polj anci jo dobro poznajo. Remco-va Micka ie bila Drava vaška posebnost. Živahna, zgovorna, duhovita, odrezava. Glavni organizator za plese, za domače veselice ...
Kako veselo je bilo tista leta pred vojno pri Remcovih v Delnicah! Skoraj vsako nedeljo so imeli ples. Micka je v Poljanah pri maši samo omenila, da bo ples, pa so že pridrli mladi v Delnice od vsepovsod, z Breznice, iz Zminca, Škofje Loke, Gorenje vasi, Javorij, z Žetine, Luše, iz Loma. Saj niso kaj posebnega ponudili na teh plesih: par hlebov kruha so pojedli, par litrov žganja popili in bilo je veselja in vriskanja. Še zaradi nečesa so imeli Remcove ljudje radi: nikoli niso ločevali hlapcev in dekel od kmečkih otrok. Vsi so bili enakovredni,   z   vsemi prijatelji,
vsem so bila vrata odprta.
Sedem otrok je bilo doma, štirje fantje, tri dekleta. Vsi fantje so bili v partizanih, Micka je bila kurirka za Selško in Poljansko četo.
Prvi je padel Jože-Mitja. V hajki na Blegošu 1942. leta je bil ranjen v nogo. Zvlekel se je med smrekice, jih še nekaj napulil in se obdal z njimi v tisti strmini. Dve skupini Nemcev sta šli mimo, tretja ga je odkrila. Enemu od hitlerjugendovcev, ki je lezel v breg, se je izpulila ena od pota-knjenih smrečic. Jože je spustil v Nemce še zadnji rafal in si aktiviral bombo pod glavo ...
Janez, nekdanji jugoslovanski kolesarski prvak — kralj Aleksander ga je osebno odlikoval — je padel na Dolenjskem, pri Grosuplju. Spomenik ima v Mali Žalni.
Tretji, France, najstaiejši od otrok, ki naj bi bil gospodar, je umrl najbolj mučeniške smrti. Padel je v zasedo pri Žabji vasi, skočil čez most v vodo, se skušal rešiti na drugi breg, a so ga ujeli. Pretepali so ga v Poljanah, potem pa vlekli v Žunhov grič nad Poljane. Tu si je moral sam skopati grob.
Marija Kalan-Urška
Od fantov je preživel le Tone Peternel-Igor, znani organizator OF v dolini.
Micka je bila ob začetku vojne že  poročena pri  Šinkovcu v
Zmincu. Toda vedno je bila na kolesu. Zdaj domov v Delnice, zdaj v Javorje in v Žetino na zvezo; tja grede je nesla pošto in živež, v vaseh je nakupila domače maslo in ga nesla v Medvode k teti, da je od prekupčevalcev nakupila cigarete za partizane. Vedno je imela s seboj stekleničko žganja, da ga je, če so jo ustavili Nemci, ponudila vsakemu požirek. Tri majhne otroke je. imela doma, a je zmogla vse.
Nekajkrat je preživljala hude trenutke. Skoraj najhuje je bilo tisti dan leta 1942, ko je videla vso strahoto izdaje. Navsezgodaj zjutraj je prišla v Delnice. Mama ji je povedala, da je prejšnji večer za Podprevalom pokalo, da mora biti nekaj hudega. Morala je tja; da bi le ne šla! Takoj se je znašla med Nemci. Nazaj ni bilo več poti. Videla je mrtvega partizana Janeza Pohlevna ležati na Tonetovi njivi, drugi je bil pod Torkovo hišo in slišala je, kako so pretepali Torka in Podprevovca, da je bila hiša krvava. Ponoči so prišli k Torku štirje partizani. Tork jim je ravno dal kruh in žganje, ko je okrog hiše zaropotalo. Dva sta ušla, enega so ubili, enega ujeli. Strašno je bilo. FJri Podprevovče-vih se je naredila kot da je domača in si dala opraviti po hiši. Napetost in vsa strahota okrog nje, to je bilo prehudo. Zlomilo jo je, živci so ji povsem popustili. Otrokom je obljubila, da bo že ob devetih doma, a so jo popold ne peljali s konjem. Ves teden j« ležala.
18. marca 1944 so vzeli njo. Z Delnic je prišla z zveze. Še eno pismo je imela pri sebi, ko so jo prijeli Nemci in beli, doma pri
Šinkovcu v Zmincu. Odpeljali so njo, moževi sestri Minko in Ano, očeta Šinkovca in Aninega moža, Podprevovcovga Frenceta.
Sedem tednov je bila zaprta v Škofji Loki, devet pa v Begunjah. Zadnjih štirinajst dni so jo zasliševali. Da vedo, da je glavna kurirka za Poljansko dolino, so vpili vanjo in kazali, kje bo visela. Pa ni priznala. Neumno se je naredila, kot da prvič sliši besedo kurirka. Doma da ima tri otroke, da je morala zaradi otrok po dolini v tabrh, pa do kmetov po živež, drugega pa nič ne ve. Ni jokala, ni prosila, priznala nič. Nič ji niso mogli dokazati.
Preživela je trinajst mesecev Rawensbrucka. Delnice so bile zavedne, trideset žrtev so dale, četrtino prebivalcev v vasi. Požgali niso nikjer, a so pričakovali. Najbolj pri Remcu, saj tako partizanske hiše ni bilo daleč naokoli. To so vedeli vsi. Včasih ko so se o tem menili, je Frence dejal, naj kar požgo; saj gre dobro na fronti, bodo že novo hišo postavili..
Zdaj se je v Delnicah vse spremenilo. Ni več tako, kot je bilo včasih. Vse se ,znuca', pravi Micka, še vas. Kako je včasih garala, pa ni bilo zaslužka. Kmečka je bila pa je šla k drugim kmetom v tabrh, da je zaslužila za nov predpasnik. Pri koliko hišah je žela! Gospodinje so jo rade vzele, ker so vedele, da gara in še dobro voljo prinese v hišo. Kako bi še delala! Še danes bi šla žet. Ampak, »špice« bo pa še delala. Naslednji teden bo šla v Zminec k Šinkovčevi Minki na-sukat ,cvirn'...
D. Dolenc
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
Razglasili smo najboljše slovenske športnike za leto 1985
Praznično razpoloženje v Podnu
Škofja Loka — Res pravo praznično vzdušje je bilo v ponedeljek zvečer v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Pred tisoč petsto gledalci so športni novinarji Slovenije ob organizaciji TKS Škofja Loka in domačega smučarskega kluba Alpetour razglasili najboljše slovenske športnike za leto 1985. Za najboljšo športnico smo izbrali smučarko Matejo Svet, za najboljšega športnika smučarja Roka Petroviča, za najboljše moštvo je bilo razglašeno odbojkarsko žensko moštvo Polome-Branika iz Maribora, najboljše tiskovno središče pa je bilo organizirano za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Planica '85.
Že uvodne besede predsednika skupščine občine Škofja Loka, Matjaža Cepina, so dale slutiti, da bo razglasitev res praznična. V zdravici je poudaril, da je Loka športno mesto, in hkrati čestital vsem slovenskim športnikom za uspehe leta 1985. Med gledalci, ki so z zanimanjem spremljali dogodke na odru, so bili tudi predsednik ZTKO Slovenije in podpredsednik SZS Ljubo Jasnič, Zdrav-ko Krvina, Stane Krapež in drugi. Za popestritev sta poskrbela Andrej Ši-frer in ansambel Ultimat. Za dobro razpoloženje pa gostilna Homan, medtem ko je Alpina iz Žirov s posebnimi grafikami nagradila najboljše športnike Slovenije. Razen Alpine so nagrade dale tudi druge delovne organizacije občine.
Na odru so na vprašanja, ki so jih postavljali slovenski športni novinarji, odgovarjali najboljši slovenski športniki in športnice. Tako smo lahko sledili zanimivim pogovorom z odboj karico Zvezdano Peljušič in roko-metašico Sonjo Čotar. O svojih vtisih
Na odru Poden so na vprašanja slovenskih športnih novinarjev odgovarjali skoraj vsi naši najboljši športniki. Športni novinar Dela Henrik Vbe-leisje v precep vzel tudi plavalca kranjskega Triglava Darjana Petriča.
sta pripovedovala plavalec Darjan Petrič in strelec Rajmond Debevc. O avtomobilizmu smo poslušali Braneta Kiizmiča in avtomobilistko Romano Zrnec in njeno sovoznico Suzano Bagarijevo. Od kolesarjev sta svoje vtise*š tekmovanj pripovedovala Jure Pavlic in Novomeščan Sandi Papež.
Posebno priznanje slovenskih športnih novinarjev je prejel kanuist Srečko Masle, ki se je poslovil od tekmovalnega kajakaškega športa in bo postal trener. Treniral bo Franca Kukca in Andreja Jelenca. O smučar-
Delovna organizacija Alpina iz Žirov je najboljšim slovenskim športnikom podelila grafike. Vodja propagande Alpine Marija Košir izroča grafiko Roku Petroviču.
Vrstni red — ženske — 1. Mateja Svet (alpsko smučanje) 500,2. Polona Dormk (košarka) 304, 3. Romana Zrnec (avtomobilizem) 171;
moški — 1. Rok Petrovič (alpsko smučanje) 316, 2. Bojan Križaj (alpsko smučanje) 292, 3. Srečko Masle (kanuizem) 253;
moštveno — 1. odbojkarice Palo-me-Branika 33, 2. Iskra-Delta Jezica 20, 3. posadka Elanove jadrnice E 31 R in jugoslovanska reprezentanca 3 XC-1 po 17;
tiskovne službe — 1. Planica '85 52, 2. Pokal Vitranc 11, 3. Zlata Lisica 3.
skih skokih sta se razgovorila trener Danilo Pudgar in Miran Tepeš. Od naših alpskih smučarjev Bojan Križaj in Rok Petrovič in oba trenerja, Filip in Aleš Gartner. Od smučark so se »naklepetale« Mateja Svet in Katra Zaje ter Katja Les jak in Nuša Tome. Jože Kuralt je povedal, da bo boljše uspehe v slalomu dosegel, ko se bo navadil na novo čelado, Boris Strel pa je dejal, da ga navdušuje jadranje na morju. Športni dopisnik Peter Pokom pa je predstavil še druge loške športnike. Tu smo videli tekača Iva Čarmana, dvigalca uteži Darka Polanka ter smučarska skakalca Matjaža Žagarja in Boruta Mura.
D. Humer Foto: F. Perdan
Šola sredi Himalaje (2)
Dnevi v šoli
Predtekmovanje ekipnega prvenstva PZJ in četrti Špelin memorial
V memorialni disciplini Kalanova in Petrič
KRANJ — Zimski bazen v Kranju je gostil štiri moštva Slovenije, ki so se borila na kvalifikacijah za moštveno finale za državno prvenstvo, ki bo v Celju. Na sporedu je bil tudi že četrti zaporedni memorial Špele Rebolj v dveh disciplinah. Ženske so plavale 800 metrov kravi, moški pa 1500. V teh disciplinah sta zmagala plavalca Triglava. V najdaljši ženski disciplini je bila najboljša Zala Kalan, medtem ko je pri moških slavil Darjan Petrič.
V posameznih disciplinah sta bila dosežena dva državna rekorda. Trigla-vanka Zala Kalan je na 400 m mešano postavila nov jugoslovanski rekord za starejše pionirke. V moštvenem delu so bili v skupnem seštevku najboljši plavalci in plavalke Triglava, ki so bili prvi tudi v konkurenci moških in žensk.
iviostveni vrstni red — . Triglav I 39.751, 2. Ljubljana I 37.688, 3.
Drugi memorial Maje Prelovšek
Kranj — Namiznoteniški klub Triglav je v spomin na nekdanjo članico kluba, na pionirko Majo Prelovšek, ki ie tragično preminula za posledicami prometne nesreče, pripravil spominski namiznoteniški turnir. Nastopile so ekipe Semedele, Vrtojbe, Polikem-Olimpije, Jesenic, Save in Triglava. Pri starejših pionirkah je zmagala Barbara Markež z Jesenic, ki je v finalu premagala domačinko Nino Teran. Med mlajšimi pionirkami je bila med šestnajstimi igralkami najuspešnejša Polona Čehovin iz Semedele pred klubsko tekmico Majo Bratuš.
Koper 25.580, 4. Biser (Piran) 15.146, zunaj konkurence: Triglav II 30.144, moški - 1. Triglav I 21.848, 2. Ljubljana I 20.750, 3. Biser 12.240, 4. Koper 12.149, zunaj konkurence — Triglav II 15.869, ženske - 1. Triglav 17.903, 2. Ljubljana I 16.938, 3. Koper 13.431, 4. Biser 2.906, zunaj konkurence — Tri-glav II 14.245. D. Humer
V Selcih športno društvo
Selca — V Selcih je pred leti že obstajalo športno društvo Partizan, ki pa se je kasneje vključilo v športno društvo Alples Železniki. Po tem je športno življenje v krajevni skupnosti zamrlo, ker se društvo ni uspelo prilagoditi potrebam krajanov, ki so bolj kot za vrhunskim športom stremeli za rekreacijo. Razmere so se v zadnjih nekaj letih izboljšale predvsem po zaslugi mladinske organizacije in skupine občanov, vrzeli na tem področju pa bo dokončno zapolnilo novoustanovljeno športno društvo Selca, pod okriljem katerega bodo#lelovale štiri sekcije — za nogomet, košarko, tenis in namizni tenis ter za zimske športe. Na ustanovnem zboru so izvolili tudi vodstvo društva: izvršni odbor bo vodil Franc Rant, člani so Brane Bertoncelj, Štefan Lotrič, Tomo Vrhunc in Bojan Berce, v nadzornem odboru so Rudi Markelj, Primož Bernik in Lojze Jelene. Nogometno sekcijo bo vodil Brane Lavtar, košarkarsko France Potočnik, teniško in namiznoteniško Vinko Prevc ter sekcijo zimskih športov Vilko Berce.
B. Bertoncelj
Mednarodne FIS tekme v Kranjski gori in na Soriški planini
Kranj — Naši najboljši smučarji in smučarke redno vsak dan trenirajo slalom in veleslalom na smučišču v Podkorenu. Priznano mednarodno smučišče Vitranc pa je že od včeraj naprej prizorišče mednarodnega FIS tekmovanja. Na slovenski smučarski turneji nastopa kar dvanajst reprezentanc, od naših pa ne tekmujeta le Bojan Križaj in Rok Petrovič.
Včeraj je bila na sporedu že prva moška tekma v veleslalomu, danes in jutri pa bosta na Soriški planini slaloma, nato pa se vsi smučarji preselijo spet v Kranjsko goro, kjer bo veleslalom. Ženski del turneje bo v nedeljo in ponedeljek v Podkorenu. Tu bosta na sporedu dva veleslaloma, če pa bodo snežne razmere dopuščale, bodo skušali organizirati še superveleslalom.
-dh
Na Planini močan ženski odbojkarski turnir
Kranj — Odbojkarski klub Triglav iz Kranja bo jutri v dvorani na Planini organiziral že tradicionalni novoletni ženski odbojkarski turnir. To bo doslej najmočnejši, saj je odbojkarjem Triglava uspelo, da bodo ob svoji petin-dvajsetletnici gostili izvrstna ženska odbojkarska moštva iz Slovenije.
V dvorani na Planini bodo igrale odbojkarice Bleda in ravenskega Fuži-narja, ki sta drugo- in tretjeuvrščeno moštvo v drugi zvezni ligi, in Koper-Ci-mos, ki že vrsto let uspešno nastopa v drugi ligi. Nastopile bodo tudi odbojkarice Paloma-Branika II, ki igra v prvi republiški ženski ligi, in slovenski Par-tizan-Vič.
Turnir na Planini se bo začel jutri ob 10. uri, tekmovanja bodo potekala na treh igriščih. Turnir bo s podelitvijo pokala in priznanj končan ob 17.30. Na dosedanjih kranjskih turnirjih so enkrat zmagale odbojkarice Bleda, drugič pa igralke Triglava. -dh
Najbolj naju je prizadela ugotovitev, da o popolni alpinistični opremi za trideset ljudi, ki so nama jo obljubili v Katmanduju, ni bilo ne duha ne sluha. Maila je takoj poslal sporočilo z zahtevami po dodatni opremi, ki pa je prišla šele potem, ko smo tečaj že končali. Treba se bo pač znajti, sva si mislila, in začela z delom.
Prva dneva so bila predavanja, sledilo je štiridnevno praktično delo v gorah, tri dni predavanj, teden dni v gorah, dva dneva predavanj, potem pa še čas za ponavljanje in na koncu izpiti.
Najnapornejši so bili dnevi, ko so bila na sporedu predavanja, tako za naju kot za tečajnike. Predavanja so v angleščini. Midva sva se morala temeljito pripravljati nanje, približno polovica tečajnikov pa ni znala angleško in zato so imeli težave z razumevanjem snovi. K sreči sta nam pomagala tečajnika Rinzi in Maila, ki sta najpomembnejše teme prevedla v nepalščino. Zgodilo se je, da sva se s Petrom ob takih dnevih videla le za zajtrk, kosilo in večerjo.
V šoli smo poskrbeli tudi za sprostitev.. Zjutraj, pred zajtrkom, smo imeli gimnastiko, ob odmorih pred kosilom in večerjo pa smo igrali odbojko. NMA je na mojo željo kupila mrežo in dve žogi, igrišče pa so uredili tečajniki pred šolo. Odbojka je najbolj popularen šport z žogo po gorskih vaseh Nepala, saj je v teh hribovitih predelih to edina možna igra z žogo.
Teoretična predavanja v šoli sva pogosto nadomestila s praktičnimi vajami iz prve pomoči, improvizacij, reše-" valne tehnike in tehnike plezanja. Plezali smo v plezalnem vrtcu, ki smo ga v bližnjih skalah uredili leta 1982. To je bila za večino tečajnikov najzanimivejša tema.
Skale z zavrtanimi klini so blizu poti, ki povezuje z dolino nekaj hiš ob Sabje Kholi, kjer je tudi gradbišče nove elektrarne. Za mimoidoče smo bili vedno prava atrakcija. Včasih se je pod
HOKEJ
TRIGLAV:BLED
Ljubiteljem hokeja v Kranju sporočamo, da bo prvenstvena tekma v SHML — derbi kola - med H K Bled in HK Triglav v soboto, 28. 12. ob 17.30 v dvorani PPC Gorenjskega sejma v Kranju.
Vodita Preddvor in Peko
Kranj — V drugi slovenski rokometni ligi so po jesenskem delu prvenstva v vodstvu gorenjske ekipe — pri moških tržiški Peko in pri ženskah igralke Preddvora. Rokometaši Peka so od enajstih srečanj izgubili le eno in imajo dve točki prednosti pred najnevarnejšim tekmecem — Donitom iz Medvod — in pet točk pred tretjeuvrščenim moštvom Preddvora, ki je sedem tekem zmagalo, tri izgubilo in eno igralo neodločeno. Na sedmem mestu je z dvanajstimi točkami lanski republiški prvoligaš, Termopol iz Škofje Loke. Deseti je s štirimi točkami (z eno zmago in dvema neodločenima izidoma) novinec v ligi, moštvo Kamnika.
V enakem ženskem tekmovanju so jesenske prvakinje igralke Preddvora. Premagale so vseh šest nasprotnic, med drugim tudi ekipo iz Dupelj, ki je z dvema točkama zaostanka na drugem mestu. J. Kuhar
skalami nabrala cela gruča radovednih domačinov, ki so nas zvedavo opazovali.
Nekatere tehnične manevre smo izvajali kar na vejah visokih borovcev v okolici šole: S tem so tečajniki dobili potrebno osnovo za razna opravila v gorah, da kasneje na turah nismo izgubljali dragocenega časa.
Za prvo turo smo izbrali Naur Peak in Nitje Peak, vrhova, visoka nekaj manj kot šest tisoč metrov. Bazni tabor leži na pobočju pod Naur Lajem. Razgled na greben Anapurn je v lepem vremenu nekaj nepozabnega. Žal pa smo imeli le en lep dan, prvega, ko smo na majhnem ledeniku pod vrhovoma predelovali tehniko hoje in plezanja v ledu in snegu.
Naslednjega dne smo zaradi dežja odšli le v bližnje skale in se tam, prvič na tečaju, spuščali po vrvi. Večina tečajnikov je bila trda od strahu. Vsi so delali iste napake, tako da smo bili s Petrom in Marjanom zvečer zaradi številnih glasnih razlag kar precej hripa-vi.
Vreme se ni hotelo popraviti. Zaradi stiske s časom smo morali naslednji dan zapustiti gorske trate baznega tabora in se preseliti nazaj v šolo.
(se nadaljuje)
Andrej Štremfelj
Britof jesenski prvak
Kranj — Po jesenskem delu tekmovanja v občinski rokometni ligi je v kakovostnejši skupini v vodstvu moštvo Britofa, ki je premagalo vseh šest nasprotnikov in ima štiri točke prednosti pred Gumarjem in Krvavcem. Besnica in Storžič sta odigrala po pet tekem, od tega sta vsak dve zmagala in tri izgubila in sta s po štirimi točkami na četrtem in petem mestu. Šesta je Sava, ki je iz štirih srečanj iztržila le par točk; dveh tekem, proti Besnici in Storžiču pa ni odigrala. Zadnji je škofjeloški Termopol, ki v šestih tekmah ni okusil zmage. Največ zadetkov, kar 52, je dosegel Čimžar (Britof), M. Pire (Krva- | vec) 45, Fabjan (Besnica) 39, Sedlar (Britof) 35, Kastelic (Termopol) 31 itd. Najmanj so na klopi za izključene igralce sedeli rokometaši Save, vsega osem minut, največ, kar 38 minut, igralci Gumarja.
V B skupini je po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu ekipa Dupelj z 12 točkami. Dve manj ima na drugem mestu tržiški Peko. Tretja je Žabnica z osmimi točkami in četrti Preddvor s šestimi. Sledijo veterani Save z dvema zmagama iz šestih tekem, na zadnjih mestih pa so Veterani in moštvo Letališče, ki so osvojili le po en par prvenstvenih točk. Najučinkovitejši je bil Ribnikar (Duplje) z 71 zadetki. S. Rozman (Duplje) je dal 48 golov, Soteljšek (Sava) 43, Calič (Veterani) 39, Bašar (Sava) 38 itd. j_ Kuhar
Pokličite nas!
Če rabite informacije, ki vas zanimajo zaradi časopisa, zavrtite številko ČP GLAS
21-860 — novinarji 21-835 - tehnično urejanje
28-463 — uprava, propaganda
27-960 — mali oglasi
VARČEVALCI!
Znova je leto naokoli in tudi pomemben dogodek tako za banko kot za vas,varčevalce, to je obračun obresti.
Z načinom obrestovanja deviznih hranilnih vlog smo vas že seznanili. Zato samo še obvestilo, da bomo varčevalcem, ki ste oddali zahtevek za prenos dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog na hranilno knjižico ali tekoči račun, lete pripisali s 1. januarjem 1986. Vsi ostali pa jih lahko dvignete v enoti banke, kjer vodijo vašo devizno hranilno vlogo.
Predlagamo vam tudi, da samo zaradi pripisa obresti ne hodite v banko v prvih dneh novega leta, kajti računalniški obračun obresti bo omogočil pripis obresti od dinarskih hranilnih vlog po 6. januarju. Banka vam jih bo obrestovala tako, kot da bi jih vpisali že prvi dan v novem letu. Izognili pa se boste gneči, ki nastane v banki po praznikih,in si prihranili čas.
V torek, 31. decembra,bodo vse enote Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske poslovale za stranke od 7. do 14. ure, osrednje enote na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ter enoti na Bledu in v Kranjski gori pa od 7. do 16. ure.
AO   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Metalka — prva blagovnica v Kamniku
Sodobna ponudba — razlog več, da kupčija cvete
Takoj ko se iz kranjske aH ljubljanske strani pripelješ v Kamnik, te pozdravi Metaikina prodajalna tehničnega blaga, ki jo že več let obiskujejo kupci od blizu in daleč — Te decembrske dni je doživela temeljito prenovo, prostore so razširili in preuredili, na prodajnih pultih pa ponudili tudi več blaga — Metaikina prodajalna v Kamniku je postala blagovnica — Na policah vse od kozmetike in kristala do talnih oblog in orodja
Kamnik — V ponedeljek, 16. decembra, so v Kamniku odprli prenovljeno Metalkino prodajalno, zdaj blagovnico, ki s široko ponudbo tehničnega blaga poleg Kamnika oskrbuje tudi dobršen del Gorenjske, Domžale, Ljubljano, seže pa tudi na Štajersko. Naložba v prenovo je Metalko veljala okoli 30 milijonov dinarjev. Nekdanjo nekam tesno prodajalno so s temi sredstvi povečali za približno 500 kvadratnih metrov (zdaj obsega 1220 kvadratnih metrov), notranjost so obnovili in polepšali, na policah pa ponudili širši izbor tehničnega blaga in široke potrošnje.
Od kristala
do elektromotorjev
Kaj vse je naprodaj v kamniški Metalki? V pritličju, ki so ga uredili bolj kot butik, prodajajo barve, lake, čistila, pribor, tam razstavljajo tudi kuhinje, televizorje, akustiko, na policah je elektromaterial, na novo so v Kamniku ponudili kristal, gospodinjske potrebščine, šolske potrebščine, keramiko in porcelan, osrednje mesto v pritličju zavzemajo izdelki bele tehnike. V kleti je pester izbor orodja, prodajajo okovje, vijake, pa kmetijsko orodje. Tu je mogoče dobiti kopalnico z vso pripadajočo kopalniško opremo, keramične ploščice, vodoinstalacije, centralne kurjave, izolacije, armature, elektromotorje, tapete, preproge, tople pode, lepila, stenske obloge.
V dveh sodobno urejenih prostorih se zdaj kupec lahko znajde. Napisi nad posameznimi prodajnimi mesti mu povedo, kam naj se obrne po blago, ki ga želi kupiti. Blago je razporejeno, nič več razmetano po vsej prodajalni. Tudi z urejenostjo prodajalne in privlačno ponujenimi prodajnimi artikli bodo v prihodnje privabljali kupce. Metalka ima tako res vse možnosti, da ji kupčija zacvete, je ob otvoritvi naglasil Anton Ipavic, predsednik kamniške občinske skupščine. Direktor tozda Trgovine pri Metalki Jože Požar pa je poudaril, da se je ime Metalka sicer že močno uveljavilo, vendar bosta poslej k dobremu imenu te velike trgovske firme pripomogla tudi
Direktor Metalkine blagovnice v Kamniku VINKO MAROLT: »V prenovljeni blagovnici bo nam, zaposlenim, laže delati, kupci pa se bodo laže znašli. Upajmo, da bo kupčija cvetela.*
Metalkin hišni arhitekt Milan Pogačnik je oblikoval notranjščino kamniške blagovnice: domiselna ponudba v drugačni notranji urejenosti.
zunanji stil prodajaln in način dela. Dejal je, da so v minulem srednjeročnem obdobju pri Metalki veliko vlagali v obnovo, kamniška blagovnica je zadnja v verigi naložb v prenovo. Za to so žrtvovali tudi akumulacijo, zaradi česar osebni dohodki zaposlenih niso bili ravno visoki. To se bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ko nameravajo tudi več zaposlovati in strokovno usposabljati, popravilo.
Tržnica v prodajalni
Tudi zunanji videz prodajalne naj govori, da je to Metalka, je vodilo »hišnega« arhitekta Milana Pogačnika, ko je izdelal načrt obnove notranjščine blagovnice v Kamniku. Kamniška Metalka ni prva, ki je tako urejena, je le člen v verigi Metalkinih prodajaln, ki bodo bolj kot blagovnice vrsta buti-kov.
Medtem ko je klet s širokim izborom tehničnega blaga klasično, strogo tehnično urejena, si je arhitekt pri notranji opremi pritličja blagovnice dovolil nekaj umetniške svobode. Rezultat tega je nekakšna tržnica v prodajalni. Medtem ko klasične blagovnice delujejo pusto, uniformirano, je tržnica v prostoru veliko bolj razgibana. Na posamezne stojnice, ki so v pritličju nanizane druga za drugo, so razpostavili različne artikle: na eni je porcelan, na drugi kuhinjska posoda, na tretji šolske potrebščine, na četrti barve in laki, na peti elektromaterial... V teh malih butikih ima prodajalec humanejši prostor, hkrati pa boljši, bolj neposreden stik s kupcem. Poskus Milana Pogačnika je poskus, kakršnega ne vjdiš na vsakem koraku, je oblika notranje urejenosti, ki ne bi bila v sramoto nobeni trgovini v inozemstvu. Hkrati je ta urejenost model za vse druge Metalkine prodajalne, ki jih ka-nijo v prihodnje obnoviti. Kot rečeno, Metalka se hoče predstaviti ne le z bogatim izborom blaga, temveč tudi z bolj domiselno ponudbo v drugačni, privlačnejši notranji urejenosti. Tudi v Kamnik naj bi nova podoba blagovnice Metalka privedla več kupcev in ni razloga, da kupčija ne bi še naprej cvetela.
Ljuba Peternelj, blagajničarka v Metalki:
»V tej trgovini delam že 16 let. Z novim videzom blagovnice sem popolnoma zadovoljna, saj s prejšnjim takorekoč ni primerjave. V službi le preživiš pol življenja, zato je pomembno, da se dobro počutiš. V novem ambientu sem kot prerojena. Ker smo razširili ponudbo, bo seveda več dela, za zdaj je tudi premalo zaposlenih, tako da bomo nekaj časa močno obremenjeni. Sicer pa je Kamnik, in ne samo Kamnik, potreboval takole trgovino. Tudi zaradi strank sem vesela obnove. Ponudba blaga je preglednejša, zato upam, da bo prihajalo še več kupcev.«
Obnova je bila res potrebna
Marija Mesner, prodajalka:
»Blagovnica je zdaj resnično lepa, oprema enkratna, in to bomo skušali v Metalki čimbolje
izrabiti. Blago kupcu pregledneje ponujamo. Prodajni program smo razširili, v njem je zajeta vsa široka potrošnja. Prej nismo prodajali šolskih potrebščin, stekla, kristala, tudi ne tolikšnega izbora gospodinjskih potrebščin, po novem letu bo naprodaj še kozmetika. Prenova je trajala dober mesec in pol, vendar smo imeli v tem času non-stop odprto. Stranke smo morali zadovoljiti, pa naj smo zaposleni delali še v takih slabih razmerah. Če bi za časa obnove zaprli, bi izgubili precej prometa. Slednjič nas obiskujejo razen Kamničanov tudi kupci iz Kranja, Ljubljane, Domžal, Celja ...«
Ivanka Vrhovnik, vodja oddelka:
»Metalka res daleč seže. zlasti na Gorenjsko, proti Ljubljani, tudi na Štajersko, proti Celju in Gornjemu gradu. Zlasti na Gorenjskem koncu je čutiti kar dobro kupno moč. Zato je prenovljena Metalka res velika pridobitev. Že prej smo imeli veliko strank, zdaj jih z večjo ponudbo in širšim programom pričakujemo še več. 7u v kleti nudimo pestro izbiro tehnike za stanovanja, vse od inštalacij do orodja, talnih in stenskih oblog, kopalniške opreme in podobnega. Naša prodajalna je zdaj blagovnica, in sicer je to prva blagovnica v Kamniku in daleč naokrog edina s tolikšno ponudbo tehničnega blaga.«
Obsežna izbira orodja zadovolji še tako zahtevnega kupca.
Razstavili so tudi kuhinje.
Tukaj dobim vse
JANEZ GRILC, KUPEC IZ ŠENČURJA: »Obnovljena Metaikina trgovina mi je všeč. Tu kupujem že več let in ves čas sem zadovoljen z njihovo ponudbo in odnosom do kupca. Sem stavbeni klepar in tu običajno kupujem robo, ki jo potrebujem pri delu. Naročeno blago hitro dobim, s prodajalci se da dogovoriti o nakupu in dobavi. Zdaj, ko je trgovina dobila novo podobo, je ponudba blaga veliko preglednejša. Napisi ti povedo, kam moraš po blago, ki ga nameravaš kupiti. Na novo, lepšo podobo se ne bo težko navaditi. Tudi na obsežnejšo ponudbo ne. Kar potrebujem, najdem v kletnem delu blagovnice.«
MILAN DEISINGER, KUPEC IZ KAMNIKA:
»Kaj naj rečem? Prvi vtis je zelo ugoden. Doma sem v Kamniku, natančneje v bloku tik nad Metalko, zato sem imel priložnost opazovati, kako so jo obnavljali. Presentljivo hitro je doživela obnovo. Stranke in prodajalci, oboji smo komaj čakali, da bo odprta. Tudi prej je bila dobro založena, vendar pa je bilo v tesnem prostoru vse blago na kupu, postavljeno nesistematično, razmetano, saj drugače tudi ni moglo biti. Tako prodajalna ni imela kaj pokazati. Pa poglejte zdaj! Vse je pregledno, posamezne vrste blaga so razporejene po več pultih, skratka ni primerjave. Trenutno sem tu zato, ker bi se rad malo razgledal po novi blagovnici. Kupujem pa tudi kuhinjo, in tu je kar nekaj izbire.«
GLAS 14. STRAN.
NOVOLETNE ČESTITKE
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
r
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. LJUBLJANA TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n. suo. o.
^SCE R02NA DOLINA 8
TOZD PEKARNA KRANJ
Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto 1986!
r~filruzEiiii lesno, industrija Tržit—*
Bralcem Glasa in poslovnim sodelavcem želimo v prihodnjem letu veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov.
umoiifpikci)
52
f.
VSEM OBČANOM IN KUPCEM ŽELIMO SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 TER SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH, KI BODO ODPRTE JUTRI, V SOBOTO, VES DAN.
ŽAGAN LES
LESENA EMBALAŽA
STENSKE IN TALNE OBLOGE
MASIVNO SMREKOVO IN BOROVO POHIŠTVO
OBLAZINJENO POHIŠTVO
SALON POHIŠTVA »DETELJICA TRŽIČ«
Pili H UH I Ji
■M
Vsem poslovnim prijateljem in obiskovalcem naše trgovine želimo srečno in uspehov polno leto 1986
Priporočamo se za obisk v trgovini, ki je odprta vsak delavnik od 8.—14. ure ob sobotah pa od 9. —12. ure.
Kemična čistilnica in pralnica
JESENICE
s svojimi poslovalnicami: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah
želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986
sozd
združena gradbena podjetja giposs Ijubljana.o.soLo.
SGP
GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
GRADBINEC
Kranj s TOZD v občinah Jesenice, Tržič, Kranj, Kamnik in Ljubljana Šiška
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto.
i
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o.
TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub. o.
želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1986
»KNOKB4NJ
KINO KRANJ
Stritarjeva 1
S svojimi enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duplici in na Jesenicah želi svojim kinoobiskovalcem in drugim občanom SREČNO NOVO LETO!
J
veletrgovina
bled
Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kupcem in obiskovalcem srečno novo leto 1986
r
J K
Obrtno podjetje Tržič
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo SREČNO NOVO LETO 1986.
PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI STORITVAMI!
J
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
NOVOLETNE ČESTITKE
.15. STRAN (^MiSioiMSS1
H E M I C N A TOVARNA  P 0 D N A R T
nudimo vam
~~ preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene
— preparate za obdelavo tiskanih vezij ~~ preparate za fostatiranje kovin
— preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin
— razne laboratorijske kemikalije
— pomožno galvansko opremo
— servisne usluge
Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov!
Srečno in uspehov polno novo leto 1986
IMOS
(ROIIESBJC
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11
VELIKO SREČE IN USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 1986
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:
Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV
Vsem delovnim ljudem j n občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1986
9
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ
in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ
Zeli vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1986.
PETROL
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30
N
2 trgovinah z na območju
a 32 bencinskih servisih, v v   skladišču   Medvode vam naftnih derivatov nudimo tudi: fer- avtodele, avtokozmetiko, orodje, St blago za osebno porabo h" in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu ^a obisk se priporočamo!
avtomaterialom in Gorenjske poleg
ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO v'LETU 1986
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ
IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1986
©©IMgSSoiJglSIGLAS 16. STRAN
NOVOLETNE ČESTITKE
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA L.OKA IN OBČINSKE
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
ŽELIJO VSEM DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM
SREČNO NOVO LETO 1986
Če bi se v pričakovanju novega leta radi dobro zabavali, vas jI vabimo v gostilno LECTAR v Radovljici.
]! Informacije osebno ali po tel.: 75-642.
i!
Vsem našim gostom želimo srečno 1986.
Vsem našim odjemalcem in ostalim občanom želimo srečno novo leto 1986 in se priporočamo.
Predelava mesa
Alojz Konc
Podreber 24 Naklo
tel. (064) 47-618
gostilna Črnivec
TURK MIRA-MARTIN *uprw obratovalnic* CRNIVK-BREZJE      tel 064 79-9)0
VSEM NAŠIM GOSTOM IN OSTALIM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1986 IN SE PRIPOROČAMO
SPAR-MARKT SPAROVEC
STRUGA - Strau 66
tel. 9943-4227-23-49
• ZELO UGODEN NAKUP
• VELIKA IZBIRA
• ZELO UGODNA MENJAVA
ZATO SE PRI NAS SPLAČA
KUPOVATI!
TO VEDO ŽE MNOGI
GORENJCI, MORDA TUDI VI!
ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
kZ3
šPBcenna
VELIKA IZBIRA RIB V NOVI TRGOVINI V RADOVLJICI
SITOTISK
ŠERCERJEVA 12 64 240 RADOVLJICA
Vsem svojim poslovnim partnerjem, posebno pa
- ISKRI 0T0ČE
- ISKRI UPNICA
- KOKRI - TOZD ENGRO
- VERIGI - TOZD TI0
- PREVOZNIKU GORENJSKE,
želim srečno in uspešno leto '86.
Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravila kavnih
mlinčkov
in mesoreznic
KRANJ, Benedikova 1      Tel.: 21-534
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1986
DIMNIKARSKO
PODJETJE
KRANJ
s svojimi enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču
želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1986.
Nudimo vam naslednje usluge:
— mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav,
— kemično ali mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov,
— meritve dimne emisije
^ 3JC 3|C 9JC SfC j|C j|C 2JC 3jC 5JC
ZLATARNA
Goldie
NOVI DESIGN
poročnih prstanov z
diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA
* Cenjenim strankam* želim srečno In #
•X- uspešno novo leto
* 1986. *
5JC 5JC 5JC ^jojc 5JC 5JC 5JC
o
BIFE
pri
FRANJOTU
Kutnar Viki
Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo)
želi cenjenim gostom In ostalim delovnim ljudem srečno novo leto 1986 In se priporoča.
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ
Vsem svojim članom in poslovnim partnerjem želimo srečno in varno vožnjo v letu 1986
£$0
nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje
Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem z Gorenjske srečno novo leto 1986
HOTEL CREINA VABI:
vsak dan, razen nedelje, od 10. do 24. ure
glasba od 17. do 24. ure
petek in sobota PLES od 19. do 1. ure
PROIZVODNO PODJETJE
Semesadike
MENGEŠ
petek in sobota od
21. do 2. ure nedelja od 17. do
22. ure
vsak delavnik od 13. do 20. ure sobota od 7. do 14. ure
PETEK. 27. DECEMBRA 1985
OBVESTILA, OGLASI
.17. STRAN ©©3EHSMEEGLAS
NOVOLETNA LOTERIJA
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 25 PREMIJ IN 221.310 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 180,000.000 DIN.
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 7. JANUARJA 1986
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU
od 15. novembra do 15. januarja 1986 10 % NOVOLETNI POPUST
ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA
Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost
nakupa.
VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
Poslovalnice:
Škofja Loka Kidričeva 58 tel. (064) 61-185.61-361
Zagreb-Sesvete Zagrebačka 164 tel. (041)253-259
Nova Gradiška Krajačićeva 31 tel. (055) 62-428
Pula
Fižela 7 a (na Stoji) tel. (052) 48-877, 23-976
Crikvenica Vinodolska 31 tel. (051)78-115
Zadar
Biogradska b. b. tel.(057)23-815
Šibenik
Ul. Bratstva i jedinstva 98 tel. (059) 23-876
Sarajevo-Rajlovac
Ul. 21. maja 147
tel. (071)542-200,542-391
Stara Pazova
Kamenjarova 29
tel. (022)311-530, 311-561
Osijek
Ćepinska b. b.
tel. (054) 31-922, 31-456
Split
Kavanjinova 1 tel. (058) 48-780
Bar
Biotehn. obraz, centar D. Vlah. ekonomsko dvorište centra tel. (085) 22-189
Niš Skopje-Madjari
Ul. Nikodije Stojanovića (Tatka)  Ul. 821 br. 3 tel.(018)65-930 tel.(091)515-214
Kragujevac
Naselje lličevo
tel. (034) 64-324, 66-235
Valjevo
Kolubarska b. b.
tel. (014) 24-222, 22-225
Peč
Ul. Pavijane b. b. i skladište Dečani tel. (039) 21-861,61-350
Delovni čas, neprekinjeno od 7.—17. ure. SOBOTA 7.-13. ure
Dobitniki Mednarodnega priznanja
za tehnologijo za leto 1985
INFRA
Celovec
Seiebenhugelstrasse 15 tel.: 9943-4222-23350, 23483
STROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI, MOTORNI IN SPLOŠNI AVT0MATERIAL
Pokličite nas - prihranite, čas in denar.
EILIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
objavlja prosta dela in naloge v Upravi za notranje zadeve Kranj
SNAŽILKE
Pogoji: — osnovnošolska izobrazba, — poskusno delo.
Poleg splošnih pogojev iz zakona o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov).
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh Upravi za notranje zadeve Kranj, Cesta JLA 7, Kranj. O izidu objave bodo kandidati obveščeni 15 dneh po izbiri kandidata.
pisno v
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in opravila
VODENJE STROJNO VZDRŽEVALNIH OPRAVIL
Pogoji: — strojni tehnik,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— čas uvajanja 2 meseca.
Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dajo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni V 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS.
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽlC
Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji: — ekonomski tehnik, administrativni tehnik,
— 6 mesecev delovnih izkušenj,
— čas uvajanja tri mesece.
Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dajo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS.
Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ
Svet šole ponovno razpisuje dela in naloge RAVNATELJA SOLE
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in 511. členom Zakona o združenem delu.
Kandidat mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu.
Poleg tega mora imeti tudi ustrezne organizacijske sposobnosti ter strokovne in moralno-etične lastnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisni komisiji za imenovanje ravnatelja osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj, Tončke Dežmanove 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa.
iKOG P
I
K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18
GRADITELJI!
Pravočasno si nabavite gradbeni material za naslednjo gradbeno sezono.
Nudimo najugodnejši nakup:
• modularnega bloka M 15 in 7,5 (III. vrsta)
• apno in cement po izvensezonski ceni ter ostali gradbeni material.
Informacije in prodaja: Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140, 21-195.
SE PRIPOROČAMO!
ALPETOUR in
ALPET0UR
TOZD Potniški promet KRANJ
OBVEŠČATA
INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA
cenjene potnike, da 30. in 31. decembra ter 3. januarja OBRATUJEJO na Gorenjskem vse medkrajevne, primestne in mestne linije po SOBOTNEM VOZNEM REDU.
Linije mestnega prometa v Kranju pričnejo  z  obratovanjem 1.1.1986 ob 13.00 uri.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ OBVEŠČAMO občane, da bodo v torek, 31. decembra 1985, uradne ure za stranke do 12. ure.
V petek, 3. januarja 1986, upravni organi in strokovne službe ne delajo, namesto tega dne bodo delali v soboto, 11. januarja 1986.
Prosimo, da spremembno delovnega koledarja oziroma uradnih ur z razumevanjem upoštevate.
EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja DO Embalažno grafično podjetje Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodje proizvodno tehničnega sektorja
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo izobrazbo grafične smeri,
— da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Mandatna doba za imenovanje je 4 leta.
2. vodje razvojno organizacijskega sektorja
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo izobrazbo organizacijske ali grafične smeri,
— da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Mandatna doba za imenovanje je 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Komisija za delovna razmerja, Kidričeva 82, 64220 Škofja Loka.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo delavski svet opravil izbiro.
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodje proizvodne enote (izdelava komercialne embalaže)
Pogoji:
— višja šola grafične ah organizacijske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
2. tiskarja za tisk s ploskve (offset tiskarja) Pogoji:
— grafična šola — smer offset tiskar (IV. stopnja),
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo,
— dvoizmensko delo.
3. hišnika — gospodarja (vzdrževanje tovarniških prostorov in okolice, počitniških objektov in upravljanje s toplotno postajo)
Pogoji:
— poklicna šola (IV. stopnja),
— 1 leto delovnih izkušenj,
— tečaj za kurjača in urejevalca toplovodnih naprav,
— trimesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
GLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 27. DECEMBRA 1985
MALI OGLASI qyadbeng mai
tel.: 27 960
ceiia JlAiC aparaiMlroll
Poceni prodam TELEFONSKI APARAT iskra, cena 8.000 din. Maštrap, Gosposvetska 15, Kranj, tel.: 24-007 _16271
Prodam FOTOAPARAT Zenit - TL Žbogar, Kranj, Cesta 1. maja 65, tel.: 28 345_[_16312
Poljski KOMBAJN za krompir in več brejih, črno-belih TELIC po izbiri, A-kontrola, prodam. Voglje 88       1 6313
Prodam traktorsko 18-vrstno SE-JALNICO gama z diskami in 10 kub. metrov suhih, trdih DRV. Srednja vas 50 Šenčur_16314
Ugodno prodam AVTORADIO-kase-tofon (japonski, nov), telefon: 42-035 _16315
Prodam TRAKTOR stever, 18 KM. Sire Franc, Hotemaže 9, Preddvor _16316
Prodam mali »KNAKER«, pritisne 300 kg, in STROJ za »šlicanje« utorov. Tominčeva 26, Stražišče — Kranj _16317
Prodam črno-beli TELEVIZOR, ekran 62 cm, star 1 leto, za 52.000 din Stara cesta 14 Kranj_16318
ŠIVALNI STROJ mirna, dobro ohra-njen, prodam za 2 SM. Britof 206, Kranj_16319
Ugodno prodam dva črno-bela TELEVIZORJA po ugodni ceni eden potreben manjšega popravila. Kranj, Gubčeva 7/11, st. 10_16320
FOTOAPARAT praktika -2 prodam za 20.000 din. Štular, Šuceva 13, Kranj, tel.: 23-188_16321
Prodam SKOBELNI STROJ za les, širina 300 mm, tel.: 45-276 popoldne _16322
Prodam črno-bel TELEVIZOR gore-nje. Informacije po tel.: 38-437 16323
Prodam brezhibno motorno KOSILNICO moto-benas. Franc Kejžar, Šem-petrska 50, Stražišče, Kranj_16419
Ugodno prodam črno-bel TV gorenje na senzor, še v garanciji, cena 6 SM. Gričar, Blaževa 10, Škofja Loka _16420
Prodam 4-taktni samohodni OBRAČALNIK v dobrem stanju. Jurij Stano-nik, Smoldno 3, Poljane_16421
Prodam snežni PLUG, tel.: 65-091 _16422
Ugodno prodam 60-litrski KOMPRESOR. Igor Krivec, Zg. Bitnje 136 — Pri Puškami_16423
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, star dve leti. Fabjan, Zg. Bitnje 147 _16424
Prodam črno-bel TV blaupunkt elec-tronic. Cena po dogovoru. A. Kalan, Planina 42, Kranj — od 16. ure dalje _16425
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje, — star 6 let, tel : 51 -832 16426
AVTORADIO-KASETOFON ter JVC 80 W ZVOČNIKE s carinsko deklaraci-jo ugodno prodam, tel: 28-436 16427
Nov FIAT 126 E in nov barvni TELE-VIZOR iskra prodam, tel.: 62-708 16428
Ugodno prodam črno-bel TV, tel.: 33 909_16429
Prodam črno-bel. TELEVIZOR iskra, tel.: 28-070_16430
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ »Rade Končar«. Informacije v soboto dopoldne po tel: 26-201 16431
Prodam 900 kosov STREŠNIKOV trajanka — Dravograd, 30% ceneje. Kranjc, J. Puharja 2/1 Kranj — zvečer _16445
Prodam 200 kv. metrov 5-centime-terskega LENDAPORA. Informacije po tel.:21-164 16444
Prodam stare in nove SALONIT-PLOŠČE 100/125. Tel: 26-211 16283
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese)
Vam nudi hitro in
kvalitetno izdelavo
vseh vrst očal
z navadnimi
in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega.
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1986.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev in razpisne komisije prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za dobo 4 let
Kandidati morajo poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo visoko izobrazbo,
— 5 let delovnih izkušenj,
— izpolnjevati morajo druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku prijav.
ALPETOUR
ŠKOFJA LOKA DO RTC KRVAVEC
Vsem imetnikom kuponov in vozovnic
Po sklepu delavskega sveta DO RTC Krvavec vas obveščamo, da podaljšujemo veljavnost kuponov in vozovnic od 1. januarja 1986 do 31. januarja 1986:
1. kuponi za dnevno in popoldansko vozovnico z veljavnostjo do 31. decembra 1985 veljajo do 31. januarja 1986 z doplačilom 1000 din. za popoldansko pa 700 din.
2. enako velja tudi za dnevne, popoldanske in otroške vozovnice z žigom 1985.
Cenjeni kupci!
PEKARNA ŠENČUR, NIKO UMNIK,
vam želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO in vas obvešča, da od 1. do 5. januarja '86 ne bo poslovala.
Prodam rezervoar za 80 litrski bojler, 19 kosov samotne, 50 kosov navadne OPEKE, 50 kosov STREŠNIKOV — bobrovcev. Tel.: (064) 62-532 16362
Prodam 4 kub. metre GRADBENIH PLOHOV. Golob, Gubčeva 4, Kranj
16443
razno prodam
Prodam nove ZIMSKE GUME ban-dag, 165x13, cena 5 000 din za kos. Tel.: 62-204_ 1R395
Prodam KANARČKE. Skubic, Kidri-čeva 10, Kranj_16302
Prodam 3 tone drobnega KROMPIR-JA. Sebenje 38, Tržič_16303
Prodam SMUČI RC 05 z vezmi tyro-lia, blizzard, PANCERJE caber št. 42. Zabret, Tomšičeva 18, Kranj 16304
Prodam štiri nove GUME 550x5 za VW. Prebačevo 53, Kranj, tel.: 49-174 _16305
Prodam suha DRVA za centralno kurjavo. Luže 11, tel.: 43-045, Šenčur ___16306
OTROŠKI VOZIČEK liberta, globok, ohranjen, ugodno prodam. Kranj, Vo-dopivčeva 3, tel.: 25-238_16307
Prodam ELEKTRIČNI KABEL PPR 2x2.5 in 3x1.5, vsakega 100 metrov. Voklo 12, Šenčur_16308
Prodam 10 kW MOTOR. Grašič, Ko krica, Dolžanova 2_16309
Prodam pet aluminijastih PLATIŠČ za opel golf, z novimi GUMAMI. Tel.: 22 668_16310-
Poceni prodam krmilni KROMPIR, škrjanc, Dorfarje 31, Žabnica, tel.: 1 44-558 16311
Prodam železno OGRAJO 6x2.5 in nerjavečo POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in levim odcejalnikom 160 cm. Virmaše 29, Škofja Loka — popoldne_16396
Prodam suha mešana DRVA in semenski KROMPIR igor. Porenta, Crn-grob, Žabnica_16397
Prodam bukova DRVA, Poženik 17, Cerklje_16398
Prodam droben KROMPIR za krmo. Vasca 8, Cerklje_16399
Prodam KAVČ za 24 000 din, Štedil-nik za 21 000 din in PRALNI STROJ za 20 000 din. Telefon: 50-183, popoldan _16400
Prodam jedilni KROMPIR dessire. Luže 6, Šenčur _16401
Prodam »HOBELBANK« ulmia. Mizarstvo Kovačič, Predoslje 138/A _16402
Prodam 14 kub. metrov DRV in 2 toni SENA. Janko Klemenčič, Predmost 27, Poljane nad Škof jo Loko       16403
Prodam SENO. Bistrica 13 pri Na-klem_16404
Poceni prodam TELEVIZOR, 4 GUME 135 x 13, in 2 zimski 155 x 13. Sobota od 9. do 12. ure — garaža za PE-KARNO KRANJ_16405
Prodam 15 kub. metrov razžaganih DRV — skupaj. Vukašin Ščekič, Stara c. 27, Kranj_16406
Zelo ugodno prodam črno, semiš JAKNO št. 36 in rdečo BUNDO št. 38, skupna cena 25.000. Ogled v nedeljo od 13. do 14. ure. Jadranka Senčar, Šorlijeva 37, Kranj_16407
Prodam REPO za kisanje in krmo, tel : 74-368 16408
DISCOBAR KOBRA
VABI NA
SILVESTROVANJE
REZERVACIJE
SPREJEMAMO VSAK
DAN OD 21. DALJE
V DISCOTEKI. Tel.: 22-188
VABLJENI!
Prodam GORILNIK CTC in PEČ. In-formacije po telefonu: 47-244 16409
Prodam hišni RAČUNALNIK sinclair ZXSpectrum48K,tel.:42-151 16410
Prodam CITROEN GS pallass, letnik 1977, in tovarniško novo HARMONIKO vveltmeister, 96 basov, 10 registrov. Tilka Zupan, Jezerska cesta 17, Kranj, tel.:22-141_16411
Prodam rabljen POLNILEC AKUMU LATORJEV POKO 8 in 6-V AKUMULATOR za traktor 60 Ah, tel.: (064) 42-396 _16412
Prodam večjo količino DESK za oblogo ali napušč in 600 litrski kovinski gnojnični SOD. Jože Kogovšek, Retnje 46, Vodice_16413
Ugodno prodam 56-litrski AKVARIJ z raznovrstnimi ribami ter pripomočki. Oglasite se popoldne. Nikolič, Gubče-va I.Kranj, tel: 33 228_16414
Prodam TRAKTORSKE GIJME 11-28, 10-28. 750 20 in 750 1 8. Kunšič, Zg. Gorje 26/B_16415
Imam več kompletov BAJALICE, NIHALA in navodila za uporabo. Cena 2 000 din. RADIESTEZIJA_16416
Prodam RC 04 — nove SMUČI, 210 cm dolge, in rabljene smuči CR kristal 200 cm, tel.: 77-678_16417
Prodam novo TUŠ KABINO in me-šalno baterijo schmiedel. Informacije po tel.: 45-405, popoldne_16418
KOBILO, staro 9 let, sposobno za vsa kmečka dela, prodam. Jaka Šmid, Hrušica 112, Jesenice, tel.: (064) 82-457 _16453
Prodam TELICO - frizijko, brejo 9 mesecev'. Urevc, Radovljica, Kranjska c 17__16454
Prodam črno-belo TELIČKO, staro 3 mesece, A-kontrola. Marija Mesec Rovt 7, Selca - tel.: 65-065 16455
Prodam težko KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Podbrezje 82, Peter Mihelič _16456
Prodam 3-letnega temnega LIPI-CANSKEGA ŽREBCA, težkega 400 kg. Gregor Sodja, Blejska Dobrava 87 __16457
Prodam TELE, staro 10 dni. Zg. Brnik 6___ 16458
ilan.oprema
Prodam bel TROSED in belo MIZI CO — novo, KAVČ in dva FOTELJA — zelo dobro ohranjeno. Telefon: 28-463 _16432
Prodam 3 kW — termoakumulacij-sko PEČ., tel. (061) 627-086, Zor, Dra gočajna 21, Smlednik_16433
Prodam trajnožarečo PEČ. Reteče 72, Škofja Loka_ 16434
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Stane Vreček, 30.000 ccal. Franc Plešec, Sora 17, Medvode_16435
Prodam novo MIZO in KLOPI, primerno za kmečko sobo ali vikend. Košir, Krajevna pot 9, Stražišče, tel.: 21-823_16436
Prodam GARDEROBNO OMARO za predsobo, velikost 210 x 200 x 40, za 30 000 din, telefon: 39-016 16437
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ, 2 FOTELJA, MIZO, trodelno OMARO in PREPROGO 2x3 m. Rihard Markič, Cesta 4. julija 53, Tržič, tel.: 50-050 ______ 16438
Prodam belo OTROŠKO POSTELJI-CO z jogijem, tel.: 38-692 16439
Poceni prodam OTROŠKO POSTE LJICO z jogijem in blazino, dobro ohranjeno, tel.. 24-204_16440
Poceni prodam okroglo raztegljivo MIZO in 6 STOLOV v temno rjavi bar vi, tel.: 60-978 dopoldne, 62 223 popoldne^_16441
Prodam rabljen kombiniran ŠTEDIL-NIK (3 plin, 1 elektrika in pečica) tel.: 77 887_16442
Poceni prodam star KAVČ, dva FOTELJA in 4 kvV-termoakumulacijsko PEČ, cena 10.000 din. Ivo Marjanovič, Šmidova 2, Kranj_16324
Prodam BOJLER za talno gretje. Te-lefon: 69-628_16275
Ugodno prodam centralno PEČ STADLER, rabljeno, še v dobrem sta-nju. Bitenc, Huje 33, Kranj_16325
Prodam 2 leti staro kotno SEDEŽNO GARNITURO za 60.000 din, Tekstilna 7, Kranj 16326
HLADILNIK obodin, dobro ohranjen, prodam. Šorlijeva 31, Kranj — stan 14, tel: (064) 25-312 po 15. uri 16327
Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart_13767
Prodam rjave JARKICE hisex. Sta-nonik. Log 9, Škofja Loka 16210
Prodam črno belo TELIČKO, staro 10 dni. Podbrezje 61_16328
Prodam TELIČKO — simentalko, staro 5 tednov. Pegam, Zg. Besnica 16 _16329
Prodam PRAŠIČA. Prebačevo 34, Kranj_16330
Prodam 7 mesecev brejo TELICO ali 8 mesecev brejo KRAVO. Praše 2, Mavčiče_ _16331
Prodam dva PRAŠIČA, 110 kg. Stru-ževo 3/A, Kranj 16332
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 16446
Prodam mlado KRAVO, brejo 6 mesecev, tel.. 60-500 Dolenc, Gabrovo 5 __16447
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA-MESNATEGA. Stanonik, Log 9, škofja Loka_ 16448
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, teža 110—120 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka_16449
Prodam TELICO, brejo 8 mesecev, ali menjam za bikca. Švegelj, Letence 18, Golnik_ _16450
Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg Lahovče 14, Cerklje, tel.: 42 607 16451
Prodam 10 dni starega BIKCA. Gori ca 10, Radovljica_16452,
vozila
Prodam FIAT 126, registriran leta 1977, motor poškodovan. Hrastje 90
_ 16333
Prodam zelo ohranjen MOPED — tri brzine. Pšata 15, tel.: 064) 42-820 __16334
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Informacije na tel.: 22-728, Kranj, 27. in 28. decembra 1985 in po 4. januarju _16335
KOMBI Zastava 750 - 20 SM, R 4 TL 1976 — december. Cigale, Tomši-čeva 18, Kranj_16336
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 3 SM, in DIANO 6, letnik 1977, za 5 SM. Kožar, Zalog 76, Cerklje 16337
Prodam GOLF JGL, star pet let. Dor-farje 26, tel.: 44-529_16338
Po delih prodam ZASTAVO 101. Mi-lenko Jovič, Cesta Lmaja 67, tel.: 26-115 _16339
Prodam VW 1200, letnik november
1973, registriran do novembra 1986 Drago Goričan Ul. Pavle Mede 19, Na klo__16340
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 Lux. Voklo 47, Šenčur__16341
Prodam MOTOR 14 TL. Visoko 5, Šenčur_16342
Prodam obnovljeni FIAT 132, letnik
1974, kovinske barve, tel.: (064) 21-888 v večernih urah_16343
Za 17 SM prodam delno karamboli-rano LADO 1500 SL, letnik 1977, in za 5 SM ZASTAVO 125 PZ, letnik 1972. Uroš Hafner, Huje 33/A, Kranj 16344
VISO - Club, letnik 1982, prodam. Britof 142 — pri »Johanci« — desno _16345
Prodam GOLF — diesel, letnik 1978, za 75 SM, tel: 79-646 16346
DEŽURNI VETERINARJI
od 27. 12.-3. 1. 86
za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski   zavod Kranj, tel. 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994
/a občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Ziri, Polje 1, tel.: 69-280 MIHO KRIZNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stegne 24, tel.: 77-639
L-U škofija loka L-ZJ v prihodnjem tednu:
Če še niste nakupili novoletnih daril, lahko v prihodnjem tednu izbirate aranžirana darila na posebnem pultu v I. nadstropju veleblagovnice Nama Škofja Loka.
SREČNO '86!
MISA DOBREGA NAKUPA
J
GS SPECI AL 1980 letnik, prevoženih 45 km, garažiran, kot nov, pozimi nevozen, z dodatno opremo, prodam za 95 SM. Tel. 064/39-311____
ilaniowaw|a
Ugodno prodam PRAGE in zadnje-OBROBE za Z-101, AKUMULATOR -33 amperov, stojali za avtoradio za Zastavo 750 in R-4 in avtomobilsko AVTOMATSKO ANTENO. Zupanova 7, Šenčur_16347
MOPED APN 6, star 3 leta, friziran, prodam. Tel. (064) 65-126 16348
Prodam BMW 1802. Zminec 4, Škofja Loka 16349
STANOVANJE — lastniško v bloku v Kranju — dvosobno — zamenjam za večje v Kranju, po možnosti brez centralne kurjave. Šifra: DOPLAČILO V DEVIZAH 16368
Oddam SOBO mlajši ženski za vodenje gospodinjstva. Šifra: OKOLICA KRANJA 16369
Prodam   ENOSOBNO STANOVANJE. Kos, Podlubnik 154, Škofja Loka _16370
Samska ženska išče SOBO v Kranju ali okolici. Plačilo po dogovoru. Šifra' REDNI PLAČNIK__1637]
DVOSOBNO STANOVANJE v zasebni hiši v Ljubljani prodam. Ponud-be pod: UGODNA LOKACIJA 16372
Iščem ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo, po možnosti s posebnim vhodom in uporabo kopalnice — oče srednjih let, miren, pošten, s sinom — srednješolcem. Kranj—Radovljica^ Jesenice. Šifra: DOGOVOR IN PLAČILO_16373
Iščem SOBO, po možnosti s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, Kranj—Jesenice, za dva. Šifra: ŠOFER
_16374
Nujno najamem enosoDno stanovanje ali garsonjero v Kranju. Ponudbe pod šifro: »Nujno«. __
Geringer Emil — Kranj, Jenkova 4
Popravljam tudi vse starinske, stare in
Unove stenske in kamin ure z izdelovanjem delov. Reguliram in popravljam tudi kvalitetne QUARTZ ure. Informacije po tel.: 127-241 po 16. uri.
Delovni čas od 6. do 15. ure, petek do 12. ure.
R Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želim srečno novo leto 1986.
Prodam ZASTAVO 750, starejši le-tnik. Partizanska 75, Žiri_16350
Prodam MOTOR mercedes-benz 200 diesel, letnik 1977, in PRALNI STROJ naonis, tel.: 77-623 16351
Prodam DIANO 1978, letnik. Parti zanska 15, Bled — popoldne 16352
Prodam 8 let starega FIČOTA v odli čnem stanju. Ponudbe po tel.: 77-092 __16353
Prodam FIAT 750 po delih. Zg. Lipni ca 16, p. Kamna gorica_16354
ZASTAVO 128 prodam, star 9 mesecev, prevoženih 7 000 km, cena 98 SM. tel.: 83-301_16355
Prodam OPEL - ASCONO 12. Per-nuš, Zgoša 56, Begunje_16356
Prodam GOLF J, letnik 1977. Zapoge 33, Vodice_16357
Ugodno prodam dve leti star 126 K. Tel.: 62-366_;_16358
GOLF JGL, letnik 1982. 26.000 km, dodatno opremljen, prodam za 126 SM, tel: (064) 75-618_16359
Prodam osebni avto FORD 15 M, le-, tnik 1967  — dobro ohranjen, tel.: 35 737_ 16360
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, tel.:70-191_16361
Prodam SIMCO 1000 LS, letnik, 1976, neregistrirano. Pogačnik, Alpska 19, Bled, tel 78 089
potešil
Zamenjam GOZD v Selški dolini za starejšo HIŠO, tudi v Selški dolini. PgJ nudbe pod žifro: GOZD 1637°
V OKOLICI Cerkelj ali Šenčurja vz«" mem ZEMLJO V NAJEM, plačah 6 SM za hektar Ponudbe pod Šifro. NAJEMNIK_ 1637g
Na lepem kraju prodam HIŠO. Plači-lo možno v dveh obrokih. Vselitev p° dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku _16377
GARAŽO oddam v najem pri Vode-' vodnem stolpu. Ponudbe pod: ^'^^g
PRIREDITVE
MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju so vsak PETEK in SOBO' TO ob 20. uri. Glasba za vse. VAB' VAS PLESNI KLUB!_15878
GD in KUD Visoko prirejata 31. de; cembra 1985 s pričetkom ob 20. ur" SILVESTROVANJE v Zadružnem domu na Visokem. Zabavali se boste oD domači glasbi, gasilci in kulturniki P8 vas bodo solidno postregli. Vstopni*1? 500 din za osebo, rezervacij _ VLJUDNO VABLJENI! 163»$
NESREČE
VOZNIK AVTOBUSA JE PREZGODAJ SPELJAL
Hotavlje — V sredo, 25. decembra, je avtobus pripeljal potnike na avtobusno postajo na Hotavlje. Voznik je odprl vsa troja vrata, da so potniki izstopili. Zadnji je pri zadnjih vratih izstopil 17-letni Janko Mezek, doma z Debeni. Voznik avtobusa, 26-letni Bojan Rupar z Lučin, se ni prepričal, ali so vsi potniki varno izstopili, pognal je avtobus, tedaj pa je Mezek padel na rob ceste in od tam v kanal. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center.
TRIJE RANJENI IN VELIKA ŠKODA
Naklo — Voznik osebnega avtomobila, 46-letni Vlado Za-dravec iz Zagreba, začasno zaposlen v ZRN, je v torek, 24. decembra, peljal od Podta-bora proti Ljubljani. Med Polico in Naklom je na odstavnem pasu opazil luči ustavljenega avtomobila, zato je začel zavirati. Na spolzki cesti ga je začelo zanašati, avto je odneslo čez nasprotna vozni in odstavni pas na ilovnato zemljišče, kjer se je prevrnil na streho. V nesreči so bili laže ranjeni sopotniki Josip Hogić, star 52 let, 55-letni Miljenko Rogić in
46-letna Ana Zadravec, vsi iz Zagreba. Škode na razbitinah avtomobila pa je za dva milijona.
SOPOTNIK HUJE RANJEN
Nomenj — Hitrost je bil8 kriva za nesrečo, ki se je v src do, 25. decembra, pripetila n& cesti med Bledom in Bohi' njem. Osebni avto 35-letnega Antona Fištra iz Vikrč je v NO' menju zaneslo in vrglo s ceste-V nesreči je bil hudo ranjefl sopotnik Josip Thalič, star 23 let, doma z Vrhnike. Odpelj al» so ga v jeseniško bolnišnico; nato pa v ljubljanski Kliničn1 center. _ D. Ž.
Neprevidni delavec ob dlan in prsta
Škofja Loka — 21-letni Anton Volčjak z Grenca pri Škofji Loki se je v sredo, 25. decembra, ponesrečil pri delu v škofjeloškem EGP. Delal je pri izsekoval-nem stroju, med delom je nenadoma z roko segel ob ohišje statične izsekovalne plošče. Stroj mu je odsekal dlan in štiri prste. Ranjencu so zdravniško pomoč nudili v zdravstvenem domu v Škofji Loki.
MALI OGLASI — OSMRTNICE
19. stran mmsmm^mLAS
V DOMU krajevne skupnosti Stražišče bo 3. januarja 1986 MLADINSKI DISKO PLES. Pričetek ob 19. uri. VABLJENI 16389
NOVOLETNI MLADINSKI PLESI
v Delavskem domu Kranj
- SREDA, 1. januar -ČETRTEK, 2. januar
- PETEK. 3. januar
- SOBOTA, 4. januar plesi so od 18. do
24. ure.
GLASBA ZA VSAKOGAR. VABI VAS PLESNI KLUB KRANJ
CEITITKE
Dragemu atu TONETU MARČUNU
ctm? Dupe,j čestitam° za 81. ROJSTNI DAN in mu želimo še veliko zdravja. Vnuki in pravnuki. 16390 . VSEM STRANKAM IN OBČANOM ŽELIM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1986. AVTOMEHANIKA JORDAN TOMOVSKI - AMD POD-NART 13, tel.: 70-135. SE PRIPOROČAMO?_16391
Erbežnikovi mami s Trnja pri Škofji Loki želimo vse najboljše ob njenem §0^rojstnem dnevu. Bogatajevi_
kupim
Za gotovino kupim zazidljivo PARCELO na območju Kranj. Šifra: TAKOJ .___16363
Kupim 1500 kosov nove STRESNE OPEKE in 10 kosov SNEŽNIH DRŽAJEV, tel.: 24-485_16364
V okolici Kranja ali Cerkelj kupim STAREJŠO HIŠO ali zazidljivo PARCELO. Ponudbe na šifro: DOMAČIN
16365
Kupim rabljen BETONSKI MEŠA-LEC, tel. (064) 62-389_ 16366
Po ugodni ceni kupim SMUČI z vez-mi od 100—120 cm. Ponudbe dopoi-dne in popoldne po tel.: 21-050 16367
Na relaciji Bela—Preddvor—Visoko—Predoslje—Brdo—Kranj sem izgubil zadnjo polico juga 45. Poštenemu najditelju dam nagrado. Stane Langerholc, Zg. Bitnje 239, 64209 Žabnica 16380
19. decembra 1985 sem na relaciji Podbrezje—Žeje izgubil pol KARDANA od trosilca za gnoj. Poštenega najditelja prosim če ga vrne. Franc Mar-kovič, Žeje 15 ali tel.: 70-311 16381
22. decembra sem ob cesti na Krvavec — križišče Stiska vas pustila OČALA. Prosim, vrnite jih! Sladic, Trojarje-va 17/A, Stražišče ali tel.: (064) 23-262 — Usluga _16382
V nedeljo se je v okolici Cerkelj izgubila rjava JAZBEČARKA. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči po tel.: (064) 42-267 __16383
zaposlitve
Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA. Janez Bohinc, Radovljica, šercerjeva 1, tel.: (064) 75-814_16384
Mlajšemu upokojencu, ki je vajen dela z lesom, nudim začasno DELO na ŽAGI, tel.: 70-019_16385
Iščem kakršnokoli HONORARNO DELO v Tržiču ali bližnji okolici, po možnosti delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku_ 16386
lokali
V najem oddam od 200 do 500 kv. metrov PROSTORA, primernega za skladišče ali obrt. Telefon: 42-332
16292
OBVEMIEA
IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov - AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, tel.: 74-972
-_14796
Cenjene stranke obveščam, da bo Frizerski salon LILI v Šenčurju odprt
30. decembra od 13. do 19. ure in
31. decembra od 8. do 14. ure. Liljana Bergant_16387
umi
Vodim KNJIGOVODSTVO, instru-iram nemški jezik za predšolske in šolske otroke do 15. leta, tel.: 37-120
. _16392
Za silvestrovo je prost HARMONIKAR. Kličite tel.: 28-244 popoldne _16393
ZAHVALA! Zahvaljujemo se vašča-nom z Luž in Visokega, ter gasilcem Luž ter poklicnim gasilcem iz Kranja za vso pomoč pri gašenju požara. Sta-retovi, Luže pri Šenčurju_16394
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
IVANKE REKAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, KZ Goriška Brda, sodelavcem Gradbinca Kranj, delavcem GOZ Kranj za podarjeno prelepo cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju bolnice Jesenice, pevcem in g. župniku
iz Hrastja za spremstvo.
Žalujoči: sinova Slavko in Edo z družino
Hrastje, 21. decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA GOLOBA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govornikoma za poslovilne besede, dr. Bajže-lju, Ukčevim in Jokovim ter Rihtaršičevim za nesebično pomoč v času njegovega zdravljenja ter kolektivom TZO Sloga, IBI in Iskra — Kibernetika RTC.
Žalujoči vsi njegovi
t
Stražišče, 18. decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, tete in sestrične
TILKE KMET
iskrena hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, tovarni Oljarica ter delavcem iz rafinerije Oljarice, DO Živila, PC Britof, govorniku KS Britof in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena
hvala.
Žalujoči vsi njeni
Britof, 17. decembra 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz GTI-PV
ALOJZ JENKO
roj. 1933
Od njega se bomo poslovili v petek, 27. decembra 1985, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Trbojah 14, kjer bo ležal do dneva pogreba.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Sporočamo žalostno vest, da je v 87. letu starosti umrla naša teta
DANICA JEZERŠEK
Pokopali smo jo v družinskem krogu. Nečakinje in nečaki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
ROZALIJE DEBELJAK
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč, sočustvovanje in podarjeno cvetje. Najlepša hvala tudi zdravnikoma, mg. dr. Bahunu in dr. Djurdjarju, za nuđenje zdravniške pomoči v času njene bolezni. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku za pomoč in obisk na domu. Žalujoča hčerka Zalka Boninf, 19. decembra 1985
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi mojega moža, očeta in sina
STANKA SOKLIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem GTZ, Merkur — Globus ter Živila — TOZD Delikatesa za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
VSI NJEGOVI
Kranj, 25. decembra 1985
ZAHVALA
Samo s svojimi solzami goji zemlja smeh, ki je v cvetju. Tagore
Poslovili smo se od naše ljube mame
MARIJE LAVRINEC
iskrena in topla hvala vsem, ki ste ji poskušali olajšati trpljenje zadnjih mesecev: dr. Zamanovi, osebju bolnišnice na Golniku, zlasti pa sestri Meti za njeno globoko človečnost. Hvala vsem, ki ste ji podarili cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in z nami delili bolečino. Hvala g. župniku Grojzdku za opravljene molitve, cerkvenim pevcem in oktetu Jelovica pa za njihove, mami tako ljube pesmi. Hvala vsem, ki se jo boste spominjali. Z nami bo živela še naprej.
Njena hčerka Marija Lebar z družino Škofja Loka, 24. decembra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in strica
FRANCA ERZINA
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in darovano cvetje in vsem, ki so ga mribžično spremili na zadnji poti. Hvala sosedom in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala delovnim kolektivom KŽK, tozd Mesoizdelki, Varnost Kranj in Gorenjskemu tisku Kranj. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Šenčur, g. župniku iz Šenčurja za opravljen pogrebni obred in šenčurskim pevcem za lepo petje žalostink.
ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti dobre in drage mame, sestre, tete in svakinje
ANICE TIROKE
£**   .   roj. KRMELJ se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi ob težkih trenutkih stali ob strani ter mi pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Korošcu — Travmatološka klinika Ljubljana, medicinski sestri Pavli za vso skrb in pomoč, dr. Rajku Koselju in medicinski sestri Mariji iz ZD Kranj za pozornost in dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu in strežnemu osebju KC Golnik, oddelek 600, za trud in lajšanje bolečin. Zahvala tudi pevcem DU Kranj za žalostinke in KOGP — Pogrebni službi Kranj za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča hčerka Olga v imenu vsega sorodstva Kranj, 19. decembra 1985 Kranj, Forbach, Novo mesto, Tenetiše, Rupa, Zemun, Beograd
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec
MIRKO JALEN
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Delavci DO MURKA LESCE
•frt/
V SPOMIN
FILIPU JELENCU
Že tri leta v grobu spiš, al* v našem domu še živiš.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: žena Pavla, Metka, Marko, Filip, Mira, Polonca in Jožica z družicami.
Golica, 29. decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prapabice, tašče, sestre in tete
JERE
ŽEROVNIK
Vesove mame iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žaluj
oci vsi njeni
NAGRADNA KRIŽANKA
Vihar v kozarcu vode
Nekateri novinarji so jugoslovansko javnost obvestili, da so našli v karti prospekta za Pokal Vitranc očitne napake — Videli, kar so videti hoteli
Kranjska gora — Na jubilejnem, petindvajsetem tekmovanju za Pokal Vitranc v Kranjski gori je organizatorje in .športne novinarje presenetila vest, da je novosadska televizija objavila tudi drugačno poročilo s te športne prireditve. Neka-
teri so namreč propagandni prospekt prireditve hoteli videti tudi drugače. V jugoslovansko javnost so vrgli novico, da je karta v prospektu narisana povsem zgrešeno, se pravi, da je Slovenija označena kot dežela, ki je del Srednje Evrope in meji na Jugoslavijo.
Kajpak se je takoj dvignil prah, vznemirljivo novico so povzeli vsi, ki jim, kaj veš zakaj, ustreza, da se na tem občutljivem in v zadnjem času zelo modnem področju išče dlaka v jajcu. Javnost, naklonjena senzacionalizmu te vrste, nekritično povzema pač vse, kar ji položijo na krožnik. Škoda, saj so v tem primeru očitno mahnili mimo — stvar je več kot nepomembna.
Karta, na kateri je v okviru Jugoslavije rdeče obarvana Slovenija kot republika, kjer naj bi potekalo svetovno prvenstvo, je izrazito športno in turistično propagandnega značaja in po najboljši volji in premisleku vsi športni novinarji v Kranjski gori, ki so si jo potem za- I čeli ogledovati, niso našli nič spor- ! nega. Komurkoli jo pokažeš, zmi- J guje z rameni in z vso dobro voljo sodelovanja ne zna povedati, kaj na tej karti naj bi motilo. Takšnih kart je pri naših jugoslovanskih agencijah na kupe, saj ne gre za zemljevid, ampak za turistični oris področja, kjer naj bi bila prireditev.
V lepem prospektu je na naslov- j niči uradni znak prireditve, na ka- j terem nedvoumno piše, da gre za | Pokal Vitranc v Kranjski gori in v I Jugoslaviji. Ko pa obrneš list, so na I drugi strani tri majhne karte, orisi, I ki prikazujejo, v katerem delu Ju- I goslavije je Kranjska gora. Kdor misli, da se Slovenija sili v srednje-evropski prostor in da se to ned-vomno vidi iz karte, to pač hoče na J vsak način videti. Navsezadnje mi \ ni treba brskati po športnem pro-spektu Pokala Vitranc, takšni vi- 5 harčki v kozarcih vode se lahko ; razburkajo pri sleherni geografski \ kartici, če si le to želiš in hočeš.
D. Sedej
_✓
Za 52 milijard izvoza
Kranj — V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila na Gorenjskem v enajstih mesecih industrijska proizvodnja večja za 0,9 odstotkov. Gorenjsko gospodarstvo je v tem obdobju izvozilo za 52 milijard dinarjev blaga, od tega na konvertibilno področje za 33 milijard dinarjev.
Gorenjsko gospodarstvo je uvozilo za 42 milijard dinarjev, od tega največ s konvertibilnega področja. Od celotnega uvoza odpade na uvoz reprodukcijskega materiala 37 milijard dinarjev, za opremo so plačali 3 milijarde dinarjev, ostalo je široka potrošnja.
Po posameznih občinah je največ izvozilo kranjsko gospodarstvo, sledi mu Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice. Največ je uvozilo kranjsko gospodarstvo, sledijo mu jeseniško
in škofjeloško, radovljiško in trži-ško. V primerjavi z lani so celotni uvoz najbolj povečali na Jesenicah in v Škofji Loki. Pokritje uvoza z izvozom je bilo najbolj ugodno v Tržiču, Radovljici, Škofji Loki in Kranju, najslabše pa na Jesenicah.
Industrijska proizvodnja je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla najbolj v Tržiču, Kranju in Radovljici. Med posameznimi dejavnostmi pa kaže največji porast proizvodnja električnih strojev in aparatov, tekstilna proizvodnja, obutvena industrija in proizvodnja živilskih proizvodov. V jeseniški občini je v vseh dejavnostih industrijska proizvodnja manjša, v kranjski občini je največ porasla v živilstvu, v Radovljici v proizvodnji električnih strojev in aparatov, v Škofji Loki v obutveni industriji in v Tržiču v tekstilni industriji.
Tri in pol tisoč planincev v kranjskem društvu
KRANJ — Člani Planinskega društva Kranj so se pred nedavnim sestali na občnem zboru, kjer so ocenili delo v minulem letu. Delovno srečanje so izkoristili tudi za ogled diapozitivov o uspešni dejavnosti kranjskih alpinistov v tujih gorah.
Društvo, ki povezuje devet odsekov in ima 32 sekcij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, je med večjimi v občini. Združuje kar 3500 planincev, razen njih pa zahaja v gore brez članske izkaznice vsaj štirikrat toliko ljubiteljev planinskega sveta.
V društvu so ponosni na razvejeno pohodništvo in razvito vodništvo, še večji- sloves pa mu dajejo vrhunski dosežki njegovih alpinistov. Medtem ko pohvalijo delo pionirjev, povezavo z Gorsko reševalno službo, stike z delovnimi organizacijami in sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo, so kritični do zastoja v delu mladinskega odseka, odseka za planinska pota ter odseka za varstvo narave. Prav tem dejavnostim bodo morali nameniti ob skrbi za planinske objekte v prihodnosti več pozornosti, so ugotovili poročevalci na občnem zboru.
Razprava je opozorila zlasti na nekatere neljube pojave v planinstvu. Planinci so se pritožili nad neredom
ca.
(S)
Med prazniki reden odvoz smeti
Čeprav bo med prazniki kolektiv Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj precej okrnjen, bodo vse »nujne« službe normalno delale *
Kranj — Za novoletne praznike so se tudi v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj odločili za podoben delovni koledar kot v drugih delovnih organizacijah. Večina delavcev bo prosta ves teden. Zagotovili pa so nemoteno delo rednih oziroma »nujnih« služb. Smeti bodo tudi ob prazničnih dneh pobirali in odvažali po normalnem rednem koledarju z izjemo 1. januarja. To praznično sredo bodo pri odvozu smeti nadomestili s soboto, 4. januarja. Predvideni koledar lahko zmotijo le nenadne večje snežne padavine, ko bi morale okrnjene ekipe najprej očistiti ceste. Emil Prešeren iz tozda Komunala nam je tudi povedal, da se bodo ojačane ekipe še posebej potrudile, da mesto novega leta ne bo pričakalo onesnaženo. j± £
1	2	3		5	6		7	8	9	10	11
12							13				
M*					■	15					
16				■	17					1 Sestavil: ■ 1        R. Noe	
18			m	19				■	20	21	22
I		23					■	25			
26	27					■	28				
29						30					
31						32					
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 28. decembra, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA *
SP pri Petrčku, SP pri Nebotičniku, SP Oskrba, SP Prehrana, PC Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Planina, PC Planina, SP Planina-center, SP Stor-žič, Kokrica, PC Britof, Bonboniera, PC Globus, SP Jelka Tržič, SP Labore, PC Klanec, SP Preddvor, PC Bitnje, SP Jesenice od 7. do 18. ure, Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Kle-menček Duplje od 7. do 16. ure.
ŠKOFJA LOKA
Market Novi svet
JESENICE
Špecerija Bled, supermarket Union, Jesenice in Rožca, samopostrežna trgovina, Bokalova 5/a, Jesenice
TRŽIČ
Mercator, Bistrica, Živila Jelka, Tržič in Mercator, Križe
V nedeljo, 29. decembra^bodo dežurne naslednje prodajalne:
od 8. do 11. ure: Gorenjka Cerklje, od 7. do 11. ure: Naklo v Naklem in Delikatesa Kranj
Vodoravno: 1. ime pisateljice Lindgrenove, avtorice Pike Nogavičke, 7. pripadnik turškega ljudstva v SZ, 12. žica na kitari, 13. enocelična pražival, menjači-ca, 14. mehko vita preja, 15. gorovje v Burmi, 16. lunina faza, 17. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija, 18. danski otok v Malem Beltu, 19. opis, očrt, 20. lahkoatletska disciplina; tudi apetit, 23. pasji rod, 25. ime tenisačice Jaušo-vec, 26. rudarski podpornik, 28. zidarski mojster, 29. čarovnica v Homerjevi Odiseji, z otoka Ajaja, 30. dežnik pri narodni noši, 31. simfonična pesnitev Rimski Korsakova, 32. roman avstrijskega pisatelja Kafke.
Navpično: 1. naduha, 2. naš alpski smučar, specialist za veleslalom (Boris), 3. prevoz oseb in blaga, 4. mesto v Sremu, ob vznožju Fruške gore, 5. največje jugoslovansko podjetje za predelavo nafte, 6. pritrdilnica, 7. ime Gogoljevega junaka Buljbe, 8. glavno mesto Jordanije, 9. delavec v tekstilni industriji, 10. grobo orientalsko sukno, 11. nordijska boginja morja, 15. operni spev, 17. svojeglavost, neposlušnost, 19. ime dirigenta Danona, 21. ime pisatelja Zolaja, 22. hrvaški slikar, znan po bidermajerskih portretih (Vjekoslav), 24. novo madžarsko mesto v Bakonjskem gozdu, 25. ubit italijanski politik (Aldo), 26. moderen ples, 27. ime pesnika Ujeviča, 28. dvojica, 30. kratica za »Militarv police«.
Rešitev nagradne križanke z dne 20. decembra: Stropnik, Edda, traviata, Bern, oktant, parket, ilo, Ariosto, art, sla, tan, Reostat, dor, savana, komora, eden, ljubezen, Neca, Ekbatana.
Prejeli smo 108 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Jana Len-ček, Moste 45/a, Komenda, 2. nagrado 300 din prejme Andrej Kodele, Kranj, Luznarjeva 22, 3. Janez Zaje, Kranj,Gradnikova 7.Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 8. januarja do 9. ure. na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 - z oznako NAGRADNA KRIŽANKA. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. n igrada 200 din.
Kegljišče Rikli bodo porušili
Na Bledu nameravajo porušiti kegljišče Rikli. Lastnik poslopja je Kompas, zemljišče je družbena lastnina. Ni znano, kdo naj bi ga porušil, oziroma kdo naj bi nosil stroške, zato je krajevna skupnost Bled zastavila delegatsko vprašanje. Občinski izvršni svet je odgovoril, da bi bila najlažja sporazumna rešitev, torej dogovor Kompasa in upravljalca parka —  Komunalnega gospodar-
v nekaterih planinskih postojankah, ponekod slabo vzdrževanimi potmi, neodgovornim onesnaževanjem gorske narave in še čem, kar ni v ponos planinski organizaciji. Posebej so obsodili, da so na Jakobu nad Preddvorom še vedno le ostanki nekdanje koče Slovenijalesovega tozda Žičnice kljub obljubam po spremembi. Med drugim so izrazili nezadovoljstvo, ker članstva še vedno niso seznanili z obračunom za prenovo Triglavskega doma.
Pregled dela so na zboru dopolnili z volitvami vodstva društva. Za predsednika so ponovno imenovali Franca Ekarja, za podpredsednika pa Cirila Hudovernika in Franca Rakov-
stva radovljiške občine. Če tega ne bo, bi morali uvesti razlastitveni postopek, v katerem bi kot razlastitveni upravičenec nastopal upravljalec parka. Sredstva pa bi bilo moč zagotoviti v okviru finančnega ogrodja za celovito ureditev parkov na Bledu. Krajevni skupnosti Bled je izvršni svet predlagal, naj sredstva zagotovi v okviru programa komunalnega urejanja.
Cesta med Trebijo in Žirmi je tako slaba, da je vožnja po njej pravo tveganje. Oporni zidovi so namreč razmajani, zato je smrtno nevarno pri srečevanju zapeljati na spodnji cestni rob.
... da morate klicati telefonsko številko, ki je objavljena v telefonskem imeniku za leto 1983/84, če želite nekoga v pisarni krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini! Za krajevno skupnost in nekatere druge naročnike bodo v sedanjem telefonskem imeniku objavljene številke veljale nekoč v prihodnosti.
Iz virov, ki imajo menda zveze pri telefoniji, smo izvedeli, da bomo že ob izdaji novega telefonskega imenika tudi pri nas med najrazvitejšimi evropskimi državami na področju telefonije. V novem imeniku bodo menda objavljene celo številke, ki bodo veljale šele leta 2000.
C
Poštni rop v Kropi razjasnjen
Srečno vožnjo v novem letu vam želi vaše cestno podjetje.
Iz (novoletne čestitke
Delo življenje)
j Obvezno plačani V—Silvester -
V Selški dolini smo neuradno zvedeli, da je poštni rop v Kropi razjasnjen. Čez Jelovico so stegnili roko Alplesov-ci, da bi dobili denar za trinajsto plačo.
Vse naše agencije prodajajo novoletne aranžmaje Z OBVEZNIM PLAČILOM za silvestrovanje.
Tako moraš hočeš nočeš v hotelski avli čakati polnoč, četudi ti je kaj malo mar za protokolarni Silvester hotelskega tipa. Ni, da bi za staro leto šel spat, lahko pa bi si želel poiskati prijetnejši kotiček domače gostilne v turističnem kraju. Da o obveznem plačilu, ki ga moraš uporabiti, četudi ga nočeš, niti ne govorimo.
Si_.
IKGLAS
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
davni urednik' Milan Baiželi Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj *j
vila v m ui cui     . j     j Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak-
Odgovorni urednik: Jože Kosnjek      Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Samostojn«
oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Bon» Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefo' ni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletj* 1.250 din.