MODERNO SLIKARSTVO LAJNO Ji f^AVMBUO. ZAKAJ fa Ni opmfE s niMiu OADinunM M Esi Wm. mm.. ZELO. . DA SO POSTALE VELIKE LADJE SPRIČO NJEGA NARAVNOST SMBSNE. toRUGA SVETOVNA VOJNA J* DODELILA LETALONOSILKAM GLAVNO VLOGO V POMORSKIH DRAMAH. TO JE PREPRIČLJIVO DOKAZAL ZADNJI DAN JAPONSKEGA VELIKANA »YAMATO«. ZDAJ JE PO VSEM VIDEZU ODKLENKALO TUDI »FORRESTALOM* IN »ARK ROYALOM«. POGLAVITNO NAČELO POMORSKEGA VOJSKOVANJA JE PAC: MAJHNA TARČA, VELIKA HITROST. ZATON POMORSKIH VEUKAHOV P, rva ladja te vrste je nastala v začetku našega stoletja v britanskih ladjedelnicah in 6e je imenovala »Dreadnought« ali po naše »Neustrašni«. Svoj višek so dosegle te ladje Vojne mornarice vseh svetovnih velesil preživljajo že dve leti pravo revolucijo. Spremembe, ki jim menjajo zunanjost, z njo vred pa tudi taktiko, strategijo in notranji ustroj, bi lahko primerjali s tistimi, ki jih je povzročila uvedba eksplozivne granate v pomorsko vojskovanje. Pred tem so na morjih prevladovale velike linijske ladje, ki so nosile na dveh, treh ali celo štirih palubah tudi do stopetdeset topov. To so bili časi Nelsonov in kapitanov Kiddov, časi, ko je postal Union Jack, angleška zastava, simbol za vse, kar je nekaj pomenilo na mokrih bojiščih. Potem pa so razmeroma majhne, okretne ladje z enim ali dvema topovoma velikega kalibra počistile morje velikih, nerodnih strašil. Pri tem jim Je pomagal parni stroj. In tedaj se je začel sloviti boj med granato in oklepom, ki bi zavaroval življenjsko pomembne dele ladje pred rušilno močjo granate. Zunanje znamenje te dobe, ki sovpada z dobo kapitalističnega razcveta, so velike bojne ladje s šestimi ali osmimi topovi največjega kalibra ter kopico manjših topov za »postranske namene«. : •-* : v: v -• ;;*s nekako med prvo svetovno vojno; v bitki pri Jillandu se je opazovalcem zdelo, da gledajo spopad apokaliptičnih velikanov, ki se razbijajo na daljavo desetih in več kilometrov. V drugi svetovni vojni so Japonci oprli vso svojo pomorsko moč na nekaj takšnih ladij. Največja je bila »Yamato« s 66.000 tonami prostornine. Američani pa so nekega dne sredi Pacifika zalotili to velikanko. Letala z bližnje letalonosilke so se štirikrat dvignila v napad; od ponosne oklepnice so ostale samo še raztreskane ruševine, ki sta jih ovijala ogenj in dim. © To je bila zelo učinkovita napoved no-© ve dobe, ki nastopa na morju. Letalom se | ! ! velika, razmeroma okorna bojna ladja ne more učinkovito ubraniti. Izstrelki na raketni pogon pa so naredili te gmote plavajočega jekla naravnost smešne. Hitremu krmarjenemu ali balističnemu izstrelku se ne more izogniti nobena še tako urna ladja. Edini Izhod Je torej v čim manjših ladjah, ki jih je teže zadeti in ki jih tudi tedaj, če hi bile zadete, ni kdove kako škoda. Komaj kakih petnajst let Je bila letalonosilka, lahko ranljiva velika vzletna ploščad, središče mornarice, ki so se okrog nje zbirale križarke, rušilci, torpedni čolni in podmornice. Krmarjeni izstrelek Je tudi njej zazvonil v slovo. En Dojenček bo vendarle PRVI CELOTEDENSKI PROGRAM SLOVENSKE TELEVIZIJE — OD 7. DO 15. DECEMBRU 1975 BO NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU IV. MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA, TELEKOMUNIKACIJ IN ELEKTRONIKE — PRVI DOMAČI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI Tokrat bo šlo menda prav zares. Gre namreč za našo televizijo, ki je pravzaprav že nekaj let kričeči dojenček, kateremu pa kmalu, kot pravijo, ne bodo več potrebne plenice. 2e spomladi bo začela slovenska televizija z lastnimi, rednimi oddajami. Direktor slovenske televizije Rado Pahor pravi; »Smelo je to dejanje! Brez izkušenj in tehnične opreme ustvariti celotedenski program. — Toda vsakega, ki ne zna plavati, je najbolje vreči v globoko vodo ...« Pogumno, kajne. VSE, KAR JE MED DVEMA TELEFONOMA Razstava radia, telekpmunljcacij in elektronike, ki 'bo od 7. do 15. decembra, bo pokazala vrsto instrumentov in aparatov, ki jih Izdelujejo fuja In naša podjetja. Tedaj bomo videli, da kadar naše izdelke merimo s tujimi, nas ni treba biti prav nič sram. Inštitut »Jožef Stefan« iz Ljubljane, podjetje »Vlado Barat« iz Zadra ter »Preduzeče za automa-tizaciju i elektroniku« iz Beograda bodo razstavili celo take instrumente s področja nuklearne elektroriike, ki so že vrhunski dosežki na tem področju in s katerimi se lahke kosamo že s komerkoli. Elektronika pa ni najbolj uporabng samo v zvezah, marveč jo lahko s pridom uvajamo v vsa področja našega gospodarskega in družbenega dogajanja. Zlasti v gospodarstvu je pomembna, kjer lahko v veliki meri razbremenimo človeka fizičnega in tudi umskega dela. — Pri nas smo seveda šele na začetku. Doslej tudi nismo dajali dovolj denarja za razvoj telekomunikacij in elektronike. (V ZDA, denimo, vlagajo največ denarja prav v te panoge.) Gospodarsko razstavišče bo v dneh razstavo najprimernejše mesto, kjer se bo lahko širša Javnost seznanila s tem, do kod smo že prišli v tel smeri Hkrati pa bodo podietia Pokazala, da je naša industrija telekomunikacij — še prdv posebno telefonija — »po- ATOMSKA PODMORNICA JE GLAVNI ADUT V SODOBNEM POMORSKEM VOJSKOVANJU. DVE ZE PLOVETA POD AMERIŠKO ZASTAVO. SOVJETSKA ZVEZA JIH IMA »NEKAJ«; KOLIKO, SE SE NE VE. GRADITI PA JIH ZAČENJATA TUDI BIUTANIJA IN FRANCIJA. TO PA JE GOSPODAit MOKRIH BOJISC, RAKETNI IZSTRELEK Z ATOMSKIM RAZSTRELIVOM. START IZSTRELKA JE VIDETI SILA UČINKOVIT; VERJEMITE. DA JE PRIHOD NA rtiLT ev nnsn ant 7 dramatičen tako sobna izdelati vse, kar Je potrebno za zvezo med dvema telefonoma. SLOVENSKA TELEVIZIJA V NAŠIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKIH Toda povrnimo, se raje k televiziji. Ta bo najbrž tudi na razstavišču v središču pozornosti, ker bo za vrsto obiskovalcev, tistih, ki si s tehniko r.iso krepkeje stisnili roke, na razstavi marsikaj nerazumljivega. Razen tega bo vsak z zanimanjem spremijal prvi resnejši in obsežnejši program naše domače televizije. Ob tem se bodo prav gotovo mnogim porodila taka ali podobna vprašanja: Ali ima pri nas televizija sploh bodočnost? Kdo bo lahko kupil televizijski sprejemnik in koliko bo stal? Naša industrija telekomunikacij se bo tudi to pot odrezala. »Telekomunikacije« iz Ljubljane bodo razstavile nove televizijske sprejemnike domače proizvodnje (slišati je, da jih bodo v teh dneh posodili tudi nekaterim lokalom v Ljubljani). V izdelavi je prva serija petdesetih sprejemnikov, sestavljenih iz samo ene tretjine uvoženih delov. Dobri bodo, trdijo. In cena? — 140 do 150 tisoč dinarjev. Bo ta cena sprejemljiva za potrošnika? Proizvajalci odgovarjajo: (Nadaljevanjen na 4. strani) umaknili še zadnjo med njimi, »Wisconsln«, v pokoj. Britanci so prav tako pred kratkim spustfli zastavo z glavnega jambora bojne ladje »King George V.« Združene države pa po vsem videzu še niso docela prebolele prehodne faze med bojnimi ladjami in majhnimi »projektilskimi enotami«. Zgradile so namreč o-gromno letalonosilko »Forrestal«, ki je zdaj središče znamenitega Šestega ladjevja, strašila Sredozemlja. Hkrati pa pripisujejo čedalje večji pomen graditvi podmornic na atomski pogon. Amerika je doslej splavila dve: »Nautilus« in »Sea Wolf«. Prva je prav v zadnjih tednih prebila šestnajst dni pod površino; plula je pod arktičnim ledom. Te podmornice lahko vzdržijo pod vodo neomejeno dolgo; to ni več odvisno od njihovega tehničnega ustroja, pač pa samo od vzdržljivosti posadke. Kaže, da tudi Sovjetska zveza ne zaostaja. Njene ladjedelnice so, kot je videti, »fazo letalonosilk« kar preskočile. Jedro sodobne sovje-feke mornarice je nekaj križark tipa »Kirov« in »Ordžonikidze«, ki so oborožene s topovi in raketnimi izstrelki. Koliko je teh križark, v resnici pravzaprav nihče ne ve. Znano pa je, da si je Sovjetska zveza v zadnjih nekaj letih zgradila podmorniško ladjevje, ki presega vse, kar je svet doslej videl. Menijo, da ima zdaj vsega skupaj kakih pet sto podmornic. Vsako leto zgradijo približno sto novih. Največ jih je po vsej verjetnosti v Vladivostoku na Daljnem vzhodu. Območje okrog Vladivostoka so namreč‘pred kakim mesecem dni razglasili za zaprto cono in več kot verjetno je, da tamkaj preizkušajo nove tipe podmornic in nove tipe pomorskih orožij. »Veliki sivi diplomati« Ameriška mornarica pa se je znašla pred neprijetno izbiro. Njene ladje je spričo zahtev časa kajpak treba oborožiti z atomskimi © sam Izstrelek, ki nosi atomsko razstrelivo, fp lahko pošlje na dno še tako veliko letalo-© nosilko. To spoznanje narekuje velesilam, da usmerjajo graditelje svojih vojnih mornaric na nova pota. j Bojne ladje v pokoj V Združenih državah, ki imajo po drugi svetovni vojni priznano najmočnejše vojno ladjevje na svetu, so zgodaj spoznali to dejstvo. Takoj po vojni Je plulo pod ameriško zastavo petinštirideset velikih bojnih ladij. Pred tednom dni pa so krmarj enimi izstrelki, vendar se spričo svojih posebnih nalog ne more ločiti od klasičnega orožja. To velja posebno za Šesto ladjevje, ki križari po Sredozemlju in se sem pa tja pojavi kje ob levantskih obalah, kadar se Ameriki zdi, da je na Srednjen, vzhodu »kaj narobe«. Američani sami zatrjujejo, da je poglavitna naloga večjega dela njihove mornarice preprečitev lokalnih vojn. In ker »nad komarja ni mogoče iti s kanonom«, bi se atomsko orožje v takšnem primeru najbrž slabo izkazalo. Kot je rekel neki častnik Šestega ladjevja: »Za majhnega sovražnika jih ni bolj prepričljivih argumentov, kot so šestpalčni topovi.* Raketni izstrelek — gospodar mokrih bojišč — Letalo pošilja v muzej velikanske bojne ladje — Raketa in atom preganjata tudi letalonosilke — Atomska podmornica je vojna ladja prihodnosti — »Diplomatska vloga« vojnih mornaric in »šestpaiini top« je najboljši argument — Atomski izstrelki na poti skozi dva elementa: vodo in zrak ter na cilju: zemlja — Koliko je zdaj na svetu vojnih ladij in kje se zadržujejo * To seveda ne pomeni, da bo ostalo vse tako, kot je zdaj. Niklta Hruščev je namreč pred dnevi v nekem Intervjuju povedal, da Ima njegova država tudi podmornice na atomski pogon. Oborožene so z daljnostrel-nimt krmarjenimi in balističnimi Izstrelki, ki jih Je mogoče iansiratl kar pod vodo. Potem se dvignejo v zrak in pridrvijo na cilj, tam pa atomsko razstrelivo opravi svojo nalogo. Ameriški vojaški strokovnjaki terjajo, naj bi tudi Šesto ladjevje dobilo takšna orožja, ki bi z njim lahko neposredno bombardirali sovjetsko ozemlje kar iz Sredozemlja. Pravzaprav nihč« ne ve Oba bloka sta torej na morju približno enako močna. Premoč na enem področju se Izravna s slabostmi na drugem. Sedaj so svetovna vojna ladjevja razporejena približno takole. £ Atlantik; V atlantskih vodah precej stalno križari ladjevje NATO, ki se v celoti zbere le tedaj, kadar ima manevre, šteje 225 enot, med katerimi so križarke, fregate, korvete, rušilci, druge manjše ladje, torpedni čolni in pomožne ladje. Imajo tudi nekaj letalonosilk. Vanj je vključena večina britanskega ladjevja, del. ameriškega in vse norveško. £ Sredozemlje: šesta flota ZDA, ki razpolaga z vsemi 'modernimi mornariškimi orožji in pomožnimi enotami. Poleg tega del francoske mornarice in ladjevja sredozemskih držav. Menijo, da je tu tudi kakih trideset sovjetskih vojnih ladij in neznano število podmornic. £ Severno ledeno morje: Okrog Novaje zemlje in Murmanska se zadržuje veliko sovjetsko arktično ladjevje, ki ima kakih sto ali več podmornic in okrog petdeset površinskih ladij. Tam preizkušajo tudi nova orožja. £ Pacifik: Na Tihem oceanu nihče ne ve, koliko je v resnici pomorskega orožja na tem področju. Težišče ameriškega pomorskega arsenala je prav gotovo tu. Poleg tega je tu tudi precej britanskega vojnega ladjevja. Glavna ameriška oporišča so: Havaji, Okinava in venec Aleutskih otokov. Britanska: Singapur in Aden v Indijskem morju ter nekaj avstralskih pristanišč. Osrednje sovjetsko oporišče pa je Vladivostok. 1* vsega tega je jasno razvidno, da pravih številk in pravih podatkov v resnici najbrž nihče ne pozna. In tako je tudi na morju kot vsepovsod drugod: oba tabora sta podobna dvobojevalcema, ki sta se vsak s svojo pištolo v roki zaprla v popolnoma temno zaprto sobo. Vsak prisluškuje razburjenemu dihanju nasprotnika ln z grozo čaka, od kod bo zagrmel njegov prvi strel. Ker strela ni — še vedno čaka. Svetlobi pa se nobeden od njiju še ne upa odpreti poti. »VELIKI SIVI DIPLOMATI« JE IMENOVAL TO LADJEVJE NEKI DOPISNIK »NEW YORK TIMESA«. TO JE SESTA FLOTA, KI KRIŽARI PO SREDOZEMLJU ZARADI VARNOSTI IN ZARADI STRAHU BOŽJEGA. GLAVNA NALOGA: PREPREČEVATI LOKALNE VOJNE. GLAVNI PROBLEM: ODPRAVITI VELIKE TOPOVE DOCELA ALI SAMO DELOMA. 14 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI UMETNOSTI IN RAZVEDRILA Ljubljana, 5. decembra 1957 TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Dva predsed Predsednik Eisenhotver se je vrnil v Belo hiio po krajii bolezni, ki se ga je lotila ob sprejemu maroškega kralja Mohameda V. Tako se je že nekajkrat vrnil in kaže, da vsako pot teže, kljub optimističnim poročilom zdravnikov in diplomatskega predstavnika za tisk Hager-tyja. Prišel je čas, ko se ljudje sprašujejo, kaj ne bo že čas. da Eisenhotver izpolni svojo obljubo, ki jo je bil dal leta 1955, da bo odstopil, •če bo telesno nesposoben služiti kdt predsednik«. Očitno tisti čas še ni prišel, čeprav marsikateri politik stavi, da bo to pred letom 1960, ko bi moral Ike tako ali tako izpreči. Toda kljub pogumnim poskusom, prenašati dalje pezo predsednikovanja, vsaka nova bolezen zmanjšuje zaupanje javnosti v njegovo — zdravje. To pa ima lahko resne posledice. Zahod si je mnogo obetal od sestanka poglavarjev oziroma predsednikov vlad držav NATO sredi decembra v Parizu. Ceprau ni nihče menil, da bi že Eisenhotver samo s svojo navzočnostjo pomiril razburjene duhove in izgladil vse spore, pa so atlantski državniki le pričakovali največ pomoči od njega. Baje je Eisenhotver izredno sposoben posrednik in izglajevalec nasprotij in nekateri trdijo, da je to bil predvsem tudi takrat, ko je nosil vojaško suknjo. Ce Eisenhotver ne bo osebno navzoč na pariškem sestanku, je sestanek brez pomena in bi ga bilo najbolje odgoditi. T.o mnenje je slišati redno bolj pogosto. Težav in nesoglasij je namreč toliko, da vseh celo Eisenhotver najbrž ne bi mogel zgladiti. Hamburški »Die Welt« predvsem navaja tri: francosko jezo zaradi dobav orožja Tuniziji, odpor skandinavskih držav do vzpostavitve raketnih oporišč na svojem ozemlju ter nasprotja med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo glede plačila stroškov za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Poleg teh težav pa je še kup drugih in Eisenhotverjeva bolezen je zelo neprijetno odjeknila med vsemi prizadetimi. Nadomestoval naj bi ga Nixon. Toda kdo je Nixon? Medtem ko se predsednik najstarejše republike novejšega časa Eisenhotver bori proti bolezni, da bi lahko naprej opravljal državniške posle, pa se na drugem koncu sveta predsednik najmlajše republike Indonezije spoprijema z drugačnimi težavami. Predvsem je treba povedati, da je Sukamo pravkar ušel ročnim bombam atentatorjev, ki so ubile deset oseb, kakih 137 pa ranile. Med njimi so bili tudi otroci. Baje se je Sukamo rešil zato, ker ga je telesna straža v hipu vrgla na zemljo, da ga niso zadeli drobci ročnih bomb. Ko da ne bi imel drugih težav! Ze del) časa preživlja Indonezija težave, ki so precej podobne težavam mlade republike Združenih držav Amerike. V obeh. primerih gre za ogromno ozemlje, na katerem se je izoblikovalo mnogo pokrajin z različno tradicijo, navadami in interesi. ZDA so te težave rešile z državljansko vojno, toda, kakor priča Little Rock, segajo korenine še sto let nazaj. Indonezija se trudi, da bi svojo enotnost okrepila brez državljanske vojne, zakaj skoraj nihče si ne želi odcepitve. Pač pa pomanjkljive prometne zveze, struktura, ki jo je zapustila nizozemska kolonialna uprava, in večkrat nasprotujoči si interesi posameznih otokov — vse to postavlja na hudo preizkušnjo življenjsko sposobnost mlade republike Indonezije. Morda so vse te težave, ki so v veliki meri posledica kolonialne preteklosti, strnile čustva in misli Indonezijcev v sovraštvo do vsega nizozemskega, posebno po razpravi r Generalni skupščini, ki ni podprla indonezijske zahteve do Zahodnega Irijana oziroma Nizozemske Gvineje. Nizozemski jezik so tako rekoč izobčili, bojkot nizozemskih podjetij je popoln. Letala nizozemske letalske družbe KLM ne smejo več pristajati na letališču v Djakarti itd. Svet skuša razumeti indonezijska čustva. Vendar svobodnjak pozna večkrat težave, ki jih suženj ni poznal. Toda pot v zgodovini lahko drži samo naprej. Večkrat se sicer zavijuga, a to ne more ustaviti napredka, če je cilj znan. Božidar Pahor Prijatelji v orožju Ko je bil britanski maršal Monigomery star sedemdeset let, de odstopil s položaja po* reljnika suhozemskih čet Atlantske »veze. Petinštirideset generalov, admiralov in drugih vojaških poveljnikov, ki poveljujejo atlantskim četam, mu je ob tej priložnost) priredilo poslovilno večerjo. Bill so to vojaki i* šestnajstih držav. Monty pa je tudi tokrat opravičil svoj sloves človeka, ki govori s silno suhim, včasih tud) prav ostrim jezikom poklicnega vojaka. Tova- riši generali so tistega večera izpili nič koliko zdravic, kjer je bilo slišati kup besedi o »prijateljstvu v orožju« ln podobnem. Potem Je Monty vstal, da bi se zahvalil za prisrčne želje. In je to tudi storil — takole: »Britanska vojska se Je borila z vsemi armadami, kj lih vi tukaj zastopate.« Te besede, ki jih je feldmar-šal naslovil na svoje »prijatelje v orožju«, so povzročile najprej mučen molk. Potem pa je Monty za nekaj trenutkov zapičil oči v zahodnonemškega generala Speidla in pristavil »Z nekaterimi od njih pa tudi večkrat...« »To je moj fant..« Taiko je pred dnevi vzkliknila neka priča dvomljivega slovesa pred sodiščem v Seattlu v ZDA. Bil je to Dave Beck starejši. Obtdžen pa je bil njegov sin. Dave Berk mlajši je moral poslušati hude obtožbe. Prod?’ Seulske skrbi V Seulu so južnokoredski vladni ljudje čedalje bolj zaskrbljeni. Združene držaive nočejo z njdimi skleniti sporazuma o položaju ameriških čet na Bužnoloorejskem ozemlju. Pred dnevi je zunanji minister Južne Koretje Co Cung Van izjavil, da ZDA »omalovažujejo« korejsko republiko. »Zdaj,« ie rekel mi-nister, »to omalovaževanje še ni povzročilo kakih hudih posledici, vendar bi v prihodmoisti lahko prišlo do resne krize«. Gre namreč za tole: ob začetku korejske vojne je bilo sklenjeno. da smejo vršiti aodno oblast nad pripadniki ameriških Oboroženih stl samo ameriška v-..,/; • > v- ;. ! ■/ ••• v G£ radia in TeleHom »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« LJUBLJANA 15% POPUST NA 2ELEZMCI! ! IV. MEDNARODNI SEJEM RADIA !N TELEKOMUNIKACIJ v LJUBLJANI od 7. do 15. decembra 1957 Sodelujejo: ZDA, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija. Vsak dan televizijski program štirih držav, nagradna žrebanja. KAZ8TAVNI PKOSTORI OGRF.VANI! Za obisk Izkoristile 25% popust no železnici! Sir Hugh Foot Najbrž ni slučaj, da je Ciper prav ob začetku ciprske debate v Generalni skupščini dobil novega guvernerja sira Hugha Foota. Sicer je Footovo imenovanje staro že dober mesec — in to morda še toliko bolj priča, da si je britanska vlada hotela s tem nekako pripraviti boljši položaj za debato v Generalni skupščini, kajti navajanje Hardingovih krutosti proti domačemu grškemu prebivalstvu bi ji bilo vse prej kot v prid. Zamenjava guvernerja na Cipru namreč ni samo navaden upravni akt, kajti med Footom in Hardingom je bistvena razlika. Harding je bil vojak in je poleg guvernerskih dolžnosti opravljal tudi dolžnost vrhovnega komandanta britanskih sil na Cipru, Foot pa je diplomat, in sicer diplomat, ki se je izkazal kot pomirljiv in razumevajoč človek že na raznih položajih tako v Palestini, kjer je bil od leta 1929 do 1937, kakor v Nigeriji (od leta 1947 do 1950), posebno pa še za svojega drugega službovanja na Jamajki (prvič je bil tam kot kolonialni sekretar od leta 1945 do 1947). Tam je bil guverner do zdaj in je baje mnogo storil za neodvisnost Jamajke v okviru Karibske,federacije. Pa tudi na Cipru ga že poznajo, saj je bil tu od leta 1943 do 1945 kolonialni sekretar in so ga domačini ohranili »v dobrem spominu«. V Londonu menijo, če bo kdo razvozlal »ciprski vozel«, da ga bo samo Hugh Foot. Neki njegov dober prijatelj pa je dejal, da bi Foot prav gotovo ne sprejel tega težavnega položaja, če ne bi imel zadostnih pooblastil za rešitev spora. Sir Hugh Foot, ki je bil rojen leta 1907 in se je izšolal v St. John’s collegeu v Cambridgeu, izhaja iz tradicionalne britanske liberalne družine. Njegov oče je bil znani liberalni minister Isaac Foot, dva njegova brata pa sta na vidnih položajih v laburistični stranki; eden kot glavni urednik Bevanovega glasila »Tribune«, drugi pa kot funkcionar stranke v lpswichu. Pa tudi sam sir Hugh Foot je dober osebni prijatelj laburističnega voditelja Hugha Gaitskella. Njegove sorodniške in prijateljske vezi z laburisti, ki so vlado često ostro napadli zaradi Hardingove politike na Cipru, so bržkone enako kot njegov pomirljiv značaj in diplomatske sposobnosti osnova za upanje, da bo njegov prihod v Nikozijo naredil konec terorju nad grškim prebivalstvom otoka. Grki precej upajo v to spremembo, Turki pa, katerim je bil Harding naklonjen, te zamenjave niso nič kaj veseli. vojaška sodišča. Po vojni pa Je prišlo ie do večjega števila izpadov, kjer »o a meniški vojak! posnemali primer znanega Gi-rarda, ki Je na nekem tokijskem letališču skorajda »zgolj jz dolgega časa« ustrelil neko žensko. ZDA so se v zvezi s tem postavile na stališče, da korejska sodišča v nezadostni merj zagotavljajo zaščito pravic posameznika. V Glrardovem primeru je prišlo do podobnega spora. Končal ge Je tako, da Je vojaku vendarle sodilo japonsko sodišče. AL; se bo tudi v Južni Koreji našel kak Girard? V zadnjih dneh je središče političnih dogodkov ,pet Severna Afrika Orožje ki sta ga Tuniziji P° Mali Velika Britanija in ZDA. je vzbudilo v Par zu precej hude krvi. Mladi triade OaU lard pa mora kot njegovi stari predhodniki zaradi parlamentarne aritmetike troMti rog starih rešitev. To priložnost je Izkoristil dinamični voditelj okorne radikalno — socialistične vlade Mendes France, da je povedal nekaj grenkih, a presneto resničnih besed o Alžiru. (Zgoraj: Beseda teče^o T“nWJI, Maroku, Ifnilu In Alžiru — tunizijski ministrski predsednik Burgiba in maroški sultan Mohamed V. se posvetujeta. Spodaj levo: Fellx Galllard. francoski ministrski predsednik, v govorniškem ognju. Spodaj desno: Mendes France je že nekajkrat povedal svoje mnenje. Tudi tokrat so ga sprejela — gluha ušesa) v src« segajoči vzklUki sodnikov niso prepričali. Pred sodiščem se bo namreč čez k&k teden ali kaj pojavil tudi ljubi očka sam. Pričel se bo obračun zaradi velikih finančnih malverzacij v času, ko je bil on predsednik prevozniškega sindikata. Ni pomoči, drevo in jabolko... Lastna pobuda Neki ameriški poslovni človek, ki sl Je v petindvajsetih letih prislužil lepo število dolarskih milijonov, Je priredil ob svojem srebrnem Jubileju veliko proslavo. Nanjo Je povabil tudi uslužbence družbe, kjer Je bil nalvečjl delničar. Med drugim Jim je povedal tudi take nauk: »Tisto, kar Je najvažnejše za uspeh v poslovnem svetu, je lastna pobuda. Kar poglejte moj primer. Ali veste, kako sem postal to, kar sem zdaj? Začel sem 7. enim centom v žepu. Za ta cent sem kupil Jabolko, ga lepo umil in zgladil, da se Je bleščalo, potem pa sem ga prodal za dva centa. Za ta dva centa sem kupil dve jabolki... m tako naprej, dokler ml ni umrl stric In ml zapustil dediščino trideset milijonov dolarjev. v Hitlerjevih vojskah, si ,1e priboril ugledno mesto v novo nastajajoči zahodnonemški armadi. Nobeden Izmed njjh pa še ni doživel tega, kar Je pred kratkim doživel eden »najboljših« med njimi. , Bil je to feldmaršal Fritz Ench von Mansteln. Med vojno se Je feldmaršal odlikoval v mnogih bitkah, kjer je vodil najrazličnejše tankovske enote. 24. novembra letos pa je maršal prejel brzojav. ko, ki so jo zahodnonemški časopisi objavili na prvih straneh, kjer navadno objavljajo uradna sporočila. V tej brzojavki se mu kancler Konrad Adenauer zahvaljuje za usluge pri graditvi nove zahodnonemške armade, hkrati Pa mu pošilja najboljše želje ob sedemdesetletnem rojstnem dnevu. 70-letnl vojak Jo po vojni preživel lepo število let v Ječi, Iker Je bil obsojen kot eden najhujših vojnih zločincev. Nenavadno zborovanje V Lucknotvu, glavnem mestu indijske države Utar Prade-ž, je ministrski predsednik »klical zborovanje posebne vrste. Prisostvovalo mu Je 33 kaznjencev ln 32 bivših kaznjencev, hkrati pa tudi predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s socialnim skrbstvom. Razpravljali so o socialnih službah, pa tudi o sodstvu. o redu v jetmdSnicah in podobnem. Med kaznjenci je bilo nekaj takih, ki so bili obsojeni zg hud« zločine. Ne■ - © ZAJAMČENO BREZ VSAKE PRIMESI KLORA! Spet smo torej priče spopada med starimi kolonialnimi silami in mladim, porajajočim se nacionalizmom prej tlačenih narodov. Španska letala sicer lahko bombardirajo vasi, policija lahko zapira domačine in vlada v Madridu se lahko sklicuje na svojo »večno koncesijo«, toda naposled bo osvobodilni val le preplavil španske posadke v Ifniju in okolici. Tak je pač nauk zgodovine ... D. S. oGčutCjivi POZOR! POZOR! POZOR! Ker je morda marsikdo od bralcev, ki bi tudi rad sodeloval v našem nagradnem natečaju, prezrl razpis natečaja v eni zadnjih številk TT, ga danes ponovno objavljamo. V našem STALNEM NAGRADNEM »»NATEČAJU ZANIMIVOSTI lahko sodeluje vsakdo, ki nam pošlje .opis dogodka ali zanimivosti iz katerega od naših krajev. V natečaju pa lahko sodelujejo tudi vsi tisti, ki bi nas na zanimivost le opozorili (tudi po telefonu), tako da bi mogli sami pisati o njej. Poslani napisani prispevki naj bodo kratki, največ do 300 besed, in pa seveda resnični. Za natečaj pridejo v poštev vse mogoče zanimivosti: navadne lovske dogodivščine, posebnosti o ljudeh iz kakega kraja, nevsakdanji doživljaji, redke igre narave itd. V doslej poslanih prispevkih smo prejeli mnogo turističnih opisov domačega kraja; le-teh nam ne pošiljajte, ker taki opisi ne sodijo v naš natečaj zanimivosti. Uredništvo bo vsak teden nagradilo tri dobre prispevke ali obvestila: najboljšega s 1000 din, druga dva pa s 500 din nagrade. Napisane prispevke, ki bodo objavljeni, bo uredništvo tudi honoriralo. — Prispevke ali obvestila pošiljajte na naslov uredništva TT (telefon 23-523) z oznako »Natečaj zanimivosti.« Ne pozabite navesti svojega naslova, ko pa opisujete dogodek, imenujte vedno tudi polna imena oseb in krajev. J * UREDNIŠTVO »KORIDORJA« NI VEČ — POLJŠČINA NA DESNEM BREGU ODRE IN NIŽAVE — GDANSK DIHA S POLNIMI PLJUČI — KAJ VSE PRINAŠA PRESELITEV MILIJONOV LJUDI Zemljevid Poljske se je po drugi svetovni vojni močno spremenil. Leta 1939 je imela Poljska okoli 35 milijonov prebivalcev. Od tega je bilo nekaj nad 10 milijonov narodnih manjšin: približno 4 milijone Ukrajincev, 1,5 milijona Belorusov, 3,5 milijona Zidov itd. Sedaj ima Poljska 27 milijonov prebivalcev, njene teritorialne meje pe so se pomaknile precej na zahod. Na vzhodu je odstopila precejšnja ozemlja Sovjetski zvezi, na zahodu pa je dobila ozemlja, ki so pred 1939 spadala k Nemčiji. Prav tako so spremenjene meje na severu, kjer je z zemljevida pa tudi praktično izginila nekdanja vzhodna Prusija in kjer ni več — v preteklih desetletjih tako znanega — Gdanskega koridorja. • V programu popotovanja po Poljski je bilo za 2. november zapisano: Poznanj, In-stytut Spraw Zacbodpich. Po naše bi se temu reklo: Inštirtif ža vprašanja zahodnih ozemelj. To so prav tista ozemlja, ki so jih Poljaki na novo pridobili po koncu vojne. Povprečnemu opazovalcu poljskih razmer je težko razumeti, kakšne težave in vprašanja nastanejo, če je treba v 20. stoletju opraviti ogromno preseljevanje ljudi. Morda zadostuje samo nekaj suhih podatkov. V zadnjih dneh vojne se je skupno s hitlerjevsko armado umaknilo iz teh krajev okoli 4 milijone Nemcev. To je bila glavnina, nekaj pa se ih je izselilo tudi v povojnih letih. In ta opuščena, v vojni strahovito porušena mesta in vasi je bilo treba ponovno oživeti. Na zemljevidu Poljske so mi v Inštituta narisali številne puščice, ki označujejo smeri naseljevanja v ponovno pridobljenih krajih. Skupno se je na Poljskem po vojni preselilo iz enega konca na drugi konec države, z vzhoda na zahod, z juga na sever, okoli 7 milijonov ljudi. Pretežen del ljudi se je naselil na zahodnih ozemljih. Kaj pomeni preselitev tolikih milijonov ljudi, si pri nas skoraj nihče ne more prav predstavljati, saj je včasih pri nas preselitev ene same vasi zaradi gradnje hidrocentrale veliko vprašanje. Kakšni so bili ti kraji, ki sestavljajo zahodna ozemlja, po koncu vojne, lahko še danes vidi obiskovalec v Vroclavu. Mesto z okoli 400.000 prebivalci je eno samo pogorišče. Ob asfaltnih cestah je okrasno grmičevje., za njim pa kupi s travo poraslih LADJEDELNIŠTVO V GDANSKU IN GDINJI POSTAJA ENA NAJPOMEMBNEJŠIH PANOG POLJSKE INDUSTRIJE. V ZADNJIH LETIH GRADIJO ČEDALJE VEC LADIJ. POSNETEK JE IZ LADJEDELNICE V GDANSKU. (FOTO: STANE LENARDIČ.) ruševin. Najboljšemu hotelu v mestu še vedno manjka dobra četrtina, ki je bila v borbah razrušena. Toda v Vroclavu so že skoraj v celoti obnovili stari del mesta in številne skupine blokov okoli njega. Novi Vroclav ima že spet 380.000 prebivalcev. Spremembe pa so še veliko večje. Danes je Vroclav za Varšavo in Krakovom tretje največje kulturno središče Poljske. Tu so številne znanstvene, kulturne in prosvetne ustanove, univerza itd. Prav tako je v Gdansku in Stetinu. V Gdansku so Poljaki, prav s svojo ljubeznijo do domovine in neverjetno odločnostjo, v celoti obnovili porušeno staro mesto. Središče starega mesta je kot podoba iz pravljice, saj je vsaka hiša prava umetniška dragocenost z izdelki iz umetnega kovaštva, kipi, podobami in okraski na stenah, s pozlatenimi pročelji, mozaiki, portali in preddvorji. začelo...® da ne smemo z nikomer - niti s svojimi tovariši ,' lupini govoriti o orožjih V. Prekršku je sledila smrtna kazen. Spominjam se, da je bilo takrat ustreljenih nekaj članov ene od sosednjih skupin, ker so se pogovarjali o nekaj no- vostih pri V-l. Toda najhujša nevarnost nam Je pretila od V-l sumih. Orodjar se ni smel odstraniti z odstrel.šta in ^rsikatera V-l ni po programu hotela v zrak, nekatere pa so se po nekaj metrih zrušile na odstrelišče. Vsak pritisk na vzvod je pomenil igro s smrtjo!« Nadalje pripoveduje Hanns W611«, kako so razne dele V-l Izdelovali na vseh mogočih koncih Nemčije in jih nato Dannebergu sestavljali in jih pošiljali s kamioni v odstrelne baze Tam Jih je ležalo po sto kar na prostem, zavarovane edino z drevjem. Vsa okolica odstrelnih baz je bila seveda najstroze , , i_: c« tudi med bombnimi napadi niso zavarovana s stražami, ki se iuai n w en smele smele ganiti: edino v ozke luknje, skopane v zemljo so smele siesti in se pokriti s kosom pločevine. .Vsi volaki teh V-l skupin so smeli sicer prejemati pošto z doma - sami pa niso smeli nikamor pisati « pripoved u^e da Le Hans W61!e. .Kdor pa je fotografiral okrog teh^ baz J. tal takoj ustreljen, četudi so to bile samo skupinske slike volkov. O pripravah za od •‘"‘^hTnceT-TSKrtS' 1» odstrelom smo najprej dobili s treh koncev . Biskajskega zaliva in Nemčije - na^očnejš. meteorolotea f« MSit. „ .meri In lačini vetra, zračnem pritisku in osiaiem. Tako je bilo mogoče izračunati let V-l do 100 metrov natančno - in dobro uro po izstrelitvi snoo dobili poročilo: Madrid sporoča rdeče* - kar je pomenilo detonacijo v Angliji...« 31 v-2 dnevno... l. ».i,, .tu« i. »ji« »gszSA'** Je bilo okrog v bila uničevalno orožje IM Su n 2« •2« Udi p'™« a™.«. Braun, zanesenjak teorije o medplanetarnih poletih, je konstruiral osnovo za V-2. Ta raketa naj bi ogrozila tudi ZDA — tiste ZDA, ki so Wernerju von Braunu pred nedavnim podelil« odlikovanje za delo pri umetnem satelitu. Inženir Hans Weber, danes uslužben pri nekem gradbenem podjetju v majhnem severnonemškem mestu, je bil med vojno radiotelegrafist v centrali V-2. Skozi njegove roke so šla vsa poročila, prav tako je registriral tudi vsak odstrel. Po vojni je zelo nerad pripovedoval o svojih spominih: »Ko se je 8. oktobra iz nekega gozda blizu Eindhovena dvignila prva raketa V-2 in usmerila svoj kljun proti Londonu, je bilo v vsej vojski okrog 7000 mož, ki so hili zaposleni pri novem orožju. Uradna oznaka zanj ni bilo V-2, temveč »A 4« — kar je pomenilo »Agregat, 4. izvedba«. Oktobra smo imeli vsega osem baterij za odstrel V-2. Ker Je vsaka teh baterij imela samo tri odstrelne mize, je bilo torej vsega 24 teoretičnih startnih možnosti in glede na čas za priprave, ki so zahtevale 6 ur, vsega maksimalne kapacitete dnevno 96 odstrelov. To seveda samo teoretično — kajti praktično smo dnevno izstrelili največ 31 raket — in le ena sama baterija je enkrat dosegla 24 raket na dan. Najmočneje smo s V-2 obstreljevali Antvverpen — ker so tam imeli Angleži In Američani najvažnejše pristanišče za oskrbo invazijskih čet. Na Antwerpen smo izstrelili skoraj 1000 V-2, na London okrog 900, Bruselj in Liittich po 400«itd. Vendar Je čez 5 odstotkov vseh V-2 že pri odstrelu kazalo takšne napake, da verjetno niso dospele do cilja — kaj več nismo zvedeli, ker so bili zavezniki premočni v zraku. Sistem obveščanja pred vsako izstrelitvijo je bil zelo kompliciran in je šel pred izstrelitvijo in po njej čez tri radijske postaje. Kot pogonsko sredstvo za V-2 smo uporabljali mešanico hidrozilhidrata, alkohola in tekočega zraka, ki je morala imeti temperaturo 274 stopinj. Pri poldnevnem transportu Je šlo zaradi izparevanja v izgubo okrog 40 odstotkov tega goriva, ker so morali biti ventili ves čas odprti zaradi nevarnosti eksplozije. Večkrat se je zgodilo, da se je V-2 s svojimi 280 centi teže zopet zrušila na odstrelno mizo. Normalno je vzletela navpično, dokler ni v višini 25 do 30 kilometrov zavila v svojo smer. Njen lasten pogon je trajal točno 57 sekund, pozneje pa Je sledila raketa zakonom balistike Im se v dolgem loku z okrog 60 stopinjami naklona vrgla proti cilju, ki Je bil lahko oddaljen okrog 500 kilometrov. Pri poskusih pa smo dosegli s posebnimi tipi V-2 že tudi izredne daljine.« Toda obnovili niso samo mest. Tudi industrija, ki je čez noč ostala brez strokovnjakov, se danes razvija normalno. Dovolj je že primer ladjedelenice v Gdansku, ki lahko na leto izdela 14 desettisočtonskih ladij. Tu je delovni staž zaposlenih izredno kratek. Učiti so se morali ob delu in vendar jim danes tudi tujci s svojimi naročili priznavajo uspešno prestano učno dobo. To, kar velja za Gdansk, velja tudi za Stetin. Mesto je bilo tako razbito, da upravičeno govore o naselitvi mesta, ki ga ni bilo. Vse je bilo treba začeta znova, graditi tunele, da so lahko uvedli minimalni mestni promet, postaviti stanovanjske hiše, zagotoviti oskrbo z vodo, elektriko itd. Prej pa je bilo treba še odstranjevati ruševine.. Na jugu Slezije pa je bilo drugače. Premogovniki okoli Katovic so bili prav roparsko izkoriščani in preteto trdega dela je bilo treba, da so jih spet uredili. Najtežje vprašanje na zahodnih ozemljih pa je bilo kmetijstvo. Zemlje dovolj, zanimanja zanjo pa ne preveč. Deloma zaradi tega, ker je kmeta težko pripraviti do tega, da bi zapustil svoj stari dom, deloma zato, ker prva leta ni imel preveč zaupanja v trdnost meje ma Odri in Nižavi, in še zato, ker mu prejšnje obdobje administrativne kolektivizacije ni dajalo kaj prida perspektiv. Kljub temu pa so se ljudje naseljevali. Tu so se porajale v zadnjih letih vse tiste stvari, ki so značilne za družbeni razvoj. V začetku meje med posestvi sploh niso bile važne, pozneje pa čedalje bolj. In ko je po Oktobru nastala temeljita sprememba v poljski politiki na vasi in se je večina kolhozov razšla, je nenadoma nastal lastniški problem. V manj kot letu dni so postavili trdne meje med posestvi in zahteve po novih kreditih so se močno povečale. Vsak nov naseljenec namreč dobi zemljo, država pa mu da dolgoročno posojilo za nabavo orodja in drugih sredstev za proizvodnjo. V zadnjem času je tudi vas na zahodnih ozemljih močno oživela in letos prvič po vojni na Poljskem ni bilo neobdelane zemlje. To je prav gotovo velik Uspeh. Več kot desetletno delo na oživitvi zahodnih ozemelj se bliža, koncu. Se milijon ljudi bo šlo v nova bivališča. Morda je zanimiv še odnos med novimi naseljenci in starim avtohtonim prebivalstvom. Pred Oktobrom je bilo tu več težav. Poljaki, ki so prej bivali na tem ozemlju so govorili večinoma samo nemško, čeprav so bili po narodnosti Poljaki. Novi naseljenci pa jih mnogokrat niso prav razumeli in včasih niso upoštevali dejstva, da so desetletja živeli pod NemcL Zaradi tega so se nekateri pošteni Poljaki izselili iz teh krajev skupno z Nemci. Po Oktobru se je to temeljito spremenilo. Sedaj takih težav ni več in prav stari prebivalci so najbolj aktivni pri oživljanju gospodarstva, kulturnega in družabnega življenja. Nad vsemi temi problemi pa bdi vsa Poljska in prav posebno še Inštitut zahodnih ozemelj. Znanstveno že leta in leta proučuje probleme novo pridobljenih krajev in z izredno natančnostjo zasleduje odnose med Nemčijo in Poljsko. Imajo sedem posebnih komisij, od ekonomske, mednarod-no-pravne, do komisije, ki proučuje hitlerjevske zločine. Tu lahko dobiš v arhivu vsako najmanjšo vest o povojnem razvoju. Imajo knjižinco z nad 30.000 knjigami, vzdržujejo stike z nad 50 inštituti po svetu, izdajajo publikacije itd. Vprašanja zahodnih ozemelj so izredno zanimiva in priznati je treba, da je bilo tu po vojni opravljeno ogromno delo. Kdor hoče razumeti sedanja vprašanja nove Poljske, ne more mimo tega največjega preseljevanja v povojni Evropi. M. M. UPORABL1ATT1 KLOROFILOM HYG1EA galenika e«oc«*o iimun »TT«* c P O G O V O B OB TEONO D Boljše razmere Kakšna izboljšanja in spremembe napoveduje osnutek novega zakona o delovnem razmerju Toliko razprav, predlogov in seveda tudi ugibanj, kolikor jih je o novih osnutkih zakonov, o katerih zadnje dni veliko razpravljajo tudi v skupščinskih odborih, menda še ni bilo doslej. Upokojenci računajo in premlevajo nove pokojnine, javni uslužbenci govore o prednostih novega zakona, delavci v tovarnah pa razpravljajo o delovnih razmerjih. Pa poglejmo prav na kratko, kaj sodita o novem osnutku zakona o delovnih razmerjih načelnik oddelka za organizacijo dela in za plače v gospodarstvu tovariš Rado Miklič in načelnik oddelka za strokovne kadre v gospodarstvu tovariš Franc Bricelj v sekretariatu za delo Izvršnega sveta. Po kratkem uvodu, o namenu obiska, smo sedli za okroglo mizo. 0 Kako bi lahko opredelili razloge za nov osnutek?, smo najprej vprašali. — Ti so načelni in praktični. — Pri načelnih razlogih mislite najbrž no delavsko samoupravljanje? — Vsekakor je to eden najvažnejših razlogov, saj dosedanji predpisi tega niso mogli upoštevati. Upoštevati pa moramo tudi praktične razloge, namreč, da so bili dosedanji predpisi razmetani po Uradnih listih iz različnih let O SPREJEMU IN ODPUSTU BO ODLOČALA KOMISIJA V čem se odraža delavsko samoupravljanje v pripravljajoči se ureditvi delovnih razmerij v gospodarstvu? — Predvsem bi bilo tu omeniti sprejemanje delavcev in nastanek delovnega razmerja. Pozna pa se tudi pri prenehanju delovnega razmerja. Delavec bo sprejet na delo z odobritvijo komisije za nastanek in prenehanje delovnega razmerja. Direktor ne bo mogel mimo te komisije nikogar sprejeti ha delo. Komisija za nastanek in prenehanje delovnega razmerja bo organ delavskega sveta, torej nov organ kolektiva. DOHODKI PO DEJANSKEM ZNANJU IN DELU 0 Kako pa načrt ureja osebne dohodke? — S svojim delom dobi delavec pravico sodelovati pri dohodku, ki ga delovni kolektiv doseže z gospodarjenjem. V bodoče bodo imele gospodarske organizacije mnogo več svobode in samostojposti pri uvajanju najrazličnejših oblik plačevanja, in sicer takih oblik, ki bi bile najprimernejše glede na potrebe in pogoje gospodarskih organizacij in gospodarjenja. To bo vplivalo tudi na način pridobivanja izobrazbe. Namreč, odpadla bo dosedanja hajka po formalni izobrazbi, ker bodo lahko gospodarske organizacije nagrajevale delavce po tem, kakšno je njihovo strokovno znanje na delovnem mestu kjer so zaposleni, kar bo nedvomno prispevalo k večji proizvodnosti dela. OSNUTEK ZAJEMA VSE ZAPOSLENE OSEBE 9 To so posebnosti novega zakona. Kakšen pa je novi zakon v celoti?. Za koga bo še veljal? — V bistvu novi zakonski osnutek zajema vse zaposlene osebe. Delovno razmerje postaja s tem zakonom tisto, kar pri nas je — eden pogojev, da je lahko nekdo deležen pravice do upravljanja v gospodarski organizaciji, v samostojnih zavodih pa do udeležbe pri družbenem upravljanju. KAKO SE BODO MERILI DOPUSTI 0 Kaj pa, kako je z dopusti? — Doslej so se dopusti določali po koledarskih dneh. Nov osnutek pa predvideva, da se bodo dopusti opuštevali tudi po uslužbenskih letih, kar doslej ni bilo urejeno. Trajanje dopusta pa se bo štelo po delovnih dneh in ne več po koledarskih kot doslej. ODMOR BO DALJŠI 0 Slišal sem tudi o spremembi odmora v tovarnah. — Doslej je trajal odmor le 15 minut, po novem zakonu pa je predvidenih 30 minut, kar je izredno važno za obnovo delovne sile. Posebej pa ureja zakon tudi dnevni počitek. Le-ta mora trajati najmanj 12 Ur dnevno. Tedenski (nedeljski) počitek pa bo moral trajati najmanj 32 ur nepretrgoma. NAJPREJ V PRIPRAVNIŠKI STA2 0 Doslej so opravljali izpite delavci, tisti pa, ki so prišli iz srednjih ali visokih šol, pa pravzaprav niso opravljali strokovnih izpitov. — Tudi tu se nam obeta sprememba. Taki novi delavci bodo najprej po prihodu lz Šole pripravniki in bodo morali po pripravniški dobi položiti posebne strokovne izpite. Sele potem bodo lahko prevzemali samostojnejša in odgovornejša delovna mesta. SEZONSKA — 80 REDNA DELA 0 Zakon predvideva tudi tako imenovano občasno ali začasno delovno razmerje. Ali so pri tem mišljeni tudi sezonski delarct? — Ne! Sezonska dela v gradbeništvu, gostinstvu, prometu in gozdarstvu so redna dela, kjer morajo biti delavci zaposleni s polnim ietnim delovnim časom. Začasno zaposleni pa bodo imeli le nekatere pravice — pravico do plače in nekatere pravice iz socialnega zavarovanja, zlasti za primei nesreče. VEČJA ZAŠČITA *ENA 0 Zene-delavke so dale mnogo koristnih predlogov, zlasti o zaščiti žena v delovnem razmerju. — Osnutek zakona posveča temu vprašanju veliko pozornost. Tako nosečih delavk ne bi mogli premeščati na druga delovna mesta, če bi to škodilo njihovemu stanju in podjetja ne smejo zaposlovati žena v nočnem času. Tudi delo žena na zdravju in življenju škodljivih mestih je prepovedano. Razen tega pa je predvideno povečanje dopusta za porodnice od 90 na 105 dni. Razgovor je bil tako pri kraju. Govorili smo sicer še o kopici drugih vprašanj s tem v zvezi, toda cr tem je bilo že veliko povedanega in napisanega, zato ne bi ponavljali. Silvo Matelič Zdravljenje naše zdravstvene človek v mladih letih, pa tudi pozneje, ne ceni dovoli zdravja. Šele potem, ob posledicah kakšne nepremišljenost; se zave. Tedaj bij pač znal dirugače ravnati. Toda — dostikrat je že prepozno. Zdravje je v resnici bogastvo, s katerim človek sam razpolaga. To ni zgolj obrabljena fraza. Ko si zdrav nit j ne pomisliš na to, da bi bil lahko tudi bolan, zelo bolan... Takole mi je ondan pravil znanec, ki je po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici zdaj na okrevanju na Gorenjskem: »Vsi zdravniki — ln prijel sem za premnoge kljuke njihovih ordinacij — so mi rekli, da ne bo druge pomoči kot zdravljenje v bolnišnici. Težko mi je bilo pri srcu in po tihem sem vedno upal, da mi ne bo treba prestopiti praga hiše, kjer hite po hodnikih ljudje v belih plaščih. Toda — oprijel sem se upanja, kot utopljenec slamice in ubogal. Ubogal! Vsak nasvet zdravnika in sester. Vse sem delal točno kot so ml velevali. Ne veš, kaj pomeni bolnemu želja za zdravjem! — Se več bj bil pripravljen storiti, samo da bi čiznprej ozdravel!' In rečem tl: čeprav so bili prijazni z menoj, Iskreno povedano, ne bi se rad več vrnil tja. Razen tega pa sem imel siploh srečo, da so me sprejeli, ke,r so v bolnišnicami zelo na tesnem.. „« Takole je pripovedoval človek, ki po daljšem bolehanju že dobro ve. kaj je penicilin, kaj narkoza, operacija, dieta... Tisoč ljudi na nekaj več kot sedem postelj Vsakdo, ki se mora i? kakršnegakoli razloga že zateči v bolnišnico ve, da tam danes re® ni tako lahko dobiti »prostor pod soncem«. Mnogi bolniki, ki imajo take bolezni, da lahko počakaijo, morajo počakati, da pridejo na vrsto, čakajo v Ljubljani za specialistične klinike, čakajo na Jesenicah, v Mariboru, Trbovljah in drugod. Pridobitev pravic do socialnega zavarovanja po vojni in mnogo razdejanih, poškodovanih ter Izropanih bolnišnic, s podedovano nerazvitostjo zdravstvene službe, sta sl vsa zadnja leta ves ča®C v nasprotju. 1946. let,a je bilo v Sloveniji na tisoč prebivalcev le 4,03 bolniških postelj, letos v začetku leta pa se je stanje že tako izboljšalo, da pride na tisoč krebivailcev 7.62 postelje. Torej, skoraj še enkratno povečanje, ki kaže veliko skrb družbe za razvoj zdravstva. Toda tudi to število postelj ne zadošča, saj je obremenjenost še vse prevelika. Samo število bolniških postelj pa nam ne bi dalo prave slike stanja našega zdravstva. Vsakdo, ki zboli, mu ni potrebna nega in zdravljenje samo v bolnišnicah. Vsak dan iščejo prebivalci zdravstveno pomoč tudi v zdravstvenih domovih, ki jih je trenutno 94, v 107 zdravstvenih postajah. 51 obratnih ambulantah, ter v priložnostnih zdravstvenih postajah v še tako zakotnih občinah Slovenije, V vseh teh zdravstvenih ustanovah Pomaga bolnikom 326 zdravnikov splošne prakse, se pravi, da ima vsak zdravnik »na vesti« ?a TRPEŽNE OBLEKE KUPU|TE 4737 prebivalcev, seveda ne smemo prezreti še vseh tistih, ki so v pomoč zdravnikom: bolničarjev in ostalega zdravstvenega osebja, ki se trudi, da gre vse tako od rok, kot je treba. Preveč prebivalcev na enega zdravnika Razvitost zdravstvene službe je brez dvoma odsev življenjske ravni prebivalstva. Ce to trditev merimo z našimi razmerami, lahko rečemo, da kljub temu, ko smo dosegli v tej smeri že zavidanja vredne uspehe, še ne dosegamo razvitejših držav. Izdatki za zdravstvo pri nas še vedno ne dosegajo takega odstotka narodnega dohodka, kot je to primer v razvitejših državah, kjer se to povprečje giblje okoli 5 odstotkov. Potrebe pri nas rastejo iz dneva v dan. Zaito ne bi bilo prav pozabiti na stari izrek: bolje‘preprečevati kot zdraviti I Toda v vseh povojnih letih smo, razumljivo., vse premalo skrbeli ravno za preprečevanje najrazličnejših bolezni. Sedaj se zdi. da je le prišel čas, ko bomo lahko kaj več odmerili tudi za to. Po petih letih 3000 prebivalcev na zdravnika Bržkone bodo za marsikoga prav zanimive številke iz načrta razvoja zdravstva v letih 1957—1951. Številke, čeprav suhoparne, bodo morebiti le prepričljivejše kot besede. V petih letih torej, upoštevaje povečanje števila prebivalstva in širjenja zdravstvene službe, bo potrebno zgraditi prostor za 1794 bolniških postelj, da bj lahko v prihodnje zadostili vsem potrebam. Sedaj išče zdravstvene pomoč; povprečno okoli 9000 prebivalcev v ©nem zdravstvenem zavodu. Če prištejemo k temu še vse obratne ambulante po podjetjih, se to število sicer zniža na 6950. V teh petih letih bomo stremeli za tem, da bi bili zdravstveni zavodi razporejen; tako, da bi nanje odpadlo 5000 prebivalcev in potemtakem tudi 3000 prebivalcev na enega zdravnika. Seveda bo treba povečati število zdravstvenih domov za 20, število zdravstvenih postal za 45, ter obratnih ambulant za 27. V petih letih naij b; dobili tudi novih 194 zdravnikov splošne prakse, kar bi ustrezalo predvidenim potrebam. Plača tako ali tako socialno zavarovanje Na neki veselici so se vročekrvni fantje stepli. Zabliskali so se nožj in kri je stekla. Drugi dan trije niso prišli na delo. In niso si belili glave; »Plača tako ali tako — socialno zavarovanje... « Taikih primerov, ko posamezniki izgubljajo delovne dneve ne da bi pri tem pomislili, da gre denar za njihovo zdravljenje tud; iz njihovega lastnega žepa, je še mar-sikod precej. Nekako samo po sebi umevno se nam zdi, da gremo k zdravniku, če na® kai boli (včasih tudi če na® ne boli), zahte- vamo najdražja zdravila in recepte, specialne preglede in podobno, češ: »Saj bo že plačala bolniška...!« Izdatki za zdravstveno zavarovanje so iz leta v leto večji. To nam kažejo predračuni dohodkov in izdatkov okrajnih zavodov za socialno zavarovanje v vsej naši republiki.. Medtem ko so ti izdatki na eni strani prav dokaz širjenja zdravstvene službe pri nas, kažejo hkrati, da bi se z boljšim odnosom zavarovancev do tega denarja dalo marsikaj prihraniti. Zato je že slišati predloge, da bi posamez-rovanje že nekaj let nazaj prisiljeni sprejemati posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, kg jih plačujejo vsa tista podjetja in ustanove, kjer presežejo povprečni odstotek obolelih. Vendar, čeipratj so ti stroški del ustvarjenega denarja vsakega posameznika, še vse premalo čutimo, da je to res tako. Zato je že slišati predloge, dahi posamezne bolnike bolj neposredno vezali na zdravstveno službo. Tudj bolniki sami naj bi prispevali del stroškov k posameznim receptom, dražjim zdravilom, posebnim pregledom na zahtevo bolnikov itd Za ta predlog se marsikje močno ogrevajo. Toda kako to urediti? Al; v obliki denarnega prispevka bolnika za posamezno zdravstveno storitev, ali v obliki še posebne dodatne stopnje za zdravstveno zavarovanje, ali kako drugače — pa je seveda še vprašanje. ienčeSi bo vendsrie shodil (Nadaljevanje s 1. strani) »Pred leti je bil avtomobil nedosegljiv za marsikoga, mnogim je še tudi danes, vendar ljudje s Fiatom 600 na cestah niso več bele Precej glasne so že želje, da bi televizijo začeli uporabljati tudi v industriji. In na to bo treba misliti! Uporaba televizije v industriji (njen pomen za vzgojo kadrov) je se- skladisče za ir slovenido LJUBLJANA. MESTNI TRG 21/b - -- d« TO JE REPORTERSKI TELEVIZIJSKI AVTOMOBIL ZA TERENSKO SNEMANJE. ZAGREBŠKI KOLEGI SO PRISKOČILI LJUBLJANSKIM NA POMOČ POSODILI SO JIM AVTOMOBIL, DA BI LAHKO KAR NAJBOLJE PRIPRAVILI PROGRAM, KI GA BO ODDAJALA LJUBLJANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 15. DECEMBRA. NA SLIKI JE TUDI DEL DVORANE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU, KJER BO TELEVIZIJSKI STUDIO. vrane. Prav tako bo s televizijo. Danes so tisti, ki imajo televizijske sprejemnik" sicer še redki (v Sloveniji jih je menda 400, točnega števila še nihče ne ve), čez čas pa ne bodo več.« Vendar, tudi pri nas ne bomo, mogli preskočiti razvoja. V tujini so opremili s televizorji najprej javne lokale in šele potem so postali »blago široke potrošnje«. Torej — prvi korak bodo morali narediti prav naši gostinci, bržkone pa jim bodo hitro sledili razni klubi in množične organizacije. Hoteli bi veliko in če bi bilo mogoče, najraje vse hkrati. Ml ■ a mani ■ ■ Skoraj n! dneva, ko ne bi šel skozi naše roke denar. Vendar se le redko vprašamo — če se sploh kdaj — kje ga kujejo in tiskajo... Prijaznost tovarišev iz Zavoda za izdelovanje denarja, ki je na poti od Beograda proti Topčideru — nam je pomagala, da lahko danes tudi naše bralke ln bralce povabimo v to »tovarno« denarja poslušat zanimivosti, ki jih mnogi še nismo slišali... I ■ Po pravici povedano — ko človek prestopi prag Zavoda za izdelovanje denarja, oličuti nekakšno prijetno tremo. NI težko uganiti zakaj: predvsem zato, ker v tako »tovarno« človek zlepa ne pride. Tisto, kar vidite po hodniku, Je pravzaprav poučna Ilustracija za vse, kar vam potem prijazni tovariši razkazujejo in pripovedujejo. V vitrinah Je prikazana razvojna pot zavoda od. Izdelave papirnatega do kovanega denarja, način izdelave znamk, odlikovanj in najrazličnejših plaket. Tako Je veliko laže prisluhniti ln razumeti tovariše, ki pripovedujejo: NAS DENAR SO TISKALI NA TUJEM »Vse do leta 18*4 je na ozemlju naše države krotil najrazličnejši denar od avstroogrskega do turškega, Ta denarna zmeda je povzročila mnogo težav v gospodarstvu tedanje Srbije pa tudi drugih delov naše države. Ko je bila ustanovljena 1884 v Srbiji Narodna banka in so prišli v obtok prvi bankovci, stvar še ni bila urejena, saj so denar kovale in tiskale vse do 1930. leta tuje firme, zlasti še francoske. To Je povzročalo nadaljnje težave, saj je bilo tiskanje večjih količin, da ne bi denarja primanjkovalo, zelo drago. Razen tega so bili roki za dostavo poseben problem, kar Je nedvomno pomenilo večjo ali manjšo odvisnost takratne Srbije pa tudi poznejše Jugoslavije od tujih podjetij. Tako stanje je trajalo nad 45 let. Sele 1927. leta Je bil sprejet sklep, da bodo v Beogradu ustanovili Zavod za Izdelavo denarja. Sklep je bil uresničen čez dve leti In pol. Od tistega časa pa do danes Je minilo trideset let ln zdaj v zavodu vsak dan dve lzntenl ljudi v belih plaščih tiskata ln kujeta denar. Sprva so naši grafiki sicer delali po inštrukefjah francoskih tehnikov. Toda kaJ kmalu so obvladali svoj posel in francoski strokovnjaki so lahko odšli še pred dogovorjenim rokom. Vzlic temu pa so v zavodu še tri leta pozneje tiskali denar po risbah ln klišejih francoskih grafikov ln umetnikov. Prvi bankovec, ki je bil ves izdelan doma, je bil bankovec za deset dinarjev, ki je prišel v obtok okrog leta 1934. ODKOD »JUR«? Na te prve začetke Je povezano tudi nekaj zgodbic, ki se slišijo kot anekdote. Kar preberite: Med prvimi bankovci, ki so jih v zavodu tiskali, so bili tisočaki. Tedanji guverner Narodne banke je bil lndustrljalec Jurij Wejffert. Le-ta Je nekega dne poklical k sebi srbskega slikarja Pajo Jovanoviča in mu naročil načrt za nov tisočak, ki naj bo na njem lik svetega Jurija — patrona njegove družine (njegove »krstne slave«). Slikar Je izpolnil željo. Risbe so bile takoj poslane v Francijo za Izdelavo klišeja. NI bilo dolgo potem, ko so nove tisočake na debelo ti sik alj In Jih še tisto leto dali v obtok. Tako se le tisočakov od tistega časa prijel vzdevek »Jur«. Se preden pa so se tisti tisočaki dobro umazali in pomečkali, so jih potegnili iz obtoka. Zakaj? Razlog Je bil preprost. Razen našega tisočaka so se pojavili vešče falslflciranl »Jiirji«, ki so Jih Izdelali na Madžarskem. To je bil eden najuspelejšlh falsiflkatov, kar Jih pomnijo v zgodovini denarništva. Banki ni preostalo drugega, kot da' vzame tisočake iz obtoka. Kdo je pa to plačal, ni treba posebej pripovedovati. BOSKOVIC JIH JE KOVAL TUDI ZASE Prav tako Je zanimiva zgodba o kovanju denarja. Medtem ko so papirnati denar tiskali v zavodu, so kovanega še naprej kovali v tujini. Sele leta 1938 Je v Bcogra-du začela delovati »Boškovtčeva kovnica«, lastnina kapitalista Bo-škoviča. V njej so kovali srebrne kovance po dvajset ln petdeset dinarjev. Posel Je dobro tekel In Boškoviču je uspelo, da Je tudi sebi nakoval precej srebrnikov. Zaradi tega so pri zavodu — ko je afera močno vznemirila Javnost — ustanovili nov oddelek za kovanje kovanega denarja. Toda zamenjati Je bilo treba ves dotlej nakovanl denar, kar je trajalo vse do začetka vojne. OD SKICE DO TISOČAKA Med tem pripovedovanjem smo obiskali vse oddelke. Naj povemo nekaj še o tem: Pot od Idejne skice do bankovca ali kovanca ni preprosta. Pri tem sodelujejo akademski slikarji, ki so zaposleni v zavodu ali pa razpišejo natečaj za izdelavo Idejne skice. Ko je to opravljeno, risbo fotografirajo, da bi dobil bankovec ali kovanec predvideno velikost. Potem sliko prenašajo na baker, nakar se začne postopek v ks"°kra,1h> kjer original risbe prenašajo na posebej za ta namen preparirane plošče iz pušpana. Po dolgem in preciznem delu začno izdelovati kliše, ki ga Je treba, kajpak, napraviti za vsako barvo posebej. Vse to traja neredko po več mesecev, preden je gotovo. V posebnem oddelku pa izdeluje specialni stroj, edini v državi — vijugaste tpne, kj preprečujejo falsificlranje. Ko Je vse nared, Izdelava bankovcev ni več problem. Delo poteka kot pri vsakem večbarvnem tiskanju. Natiskane pole bankovcev nadaljuje svojo pot do knjigoveznice. Tam Jih pregledajo na obeh straneh, razrežejo in štejejo, zavijajo in pošiljajo Narodni banki. »NABOGATEJSA« JUGOSLOVANKA Na dolgih mizah so povsod razpostavljeni tisočaki. Med tistimi mizami ste res dobesedno obkroženi z milijoni. Morda se motim, toda mislim, da bi bil vsakdo ob prvem obisku med tistimi milijoni nekoliko zmeden, kot se Je to meni zgodilo. Roke so štele hitro kakor ura. Nič čudnega, saj gre »kozi vsake roke okrog tisoč bankovcev. Nov-ka Dragovič. ki Je zaposlena v zavodu že trideset let, pa Jih Je preštela doslej nič manj kot 540 milijonov. V resnici Je »najbo-gatejša« žena v naši državi. KOT BI BILI OB KATEREM KOLI BLAGU Ali se kdaj zmotijo? Morda se. Toda napaka je hitro odkrita ln odpravljena, saj mora vsak šop bankovcev prešteti 3« ljudi. Zato se nikar ne čudite, Ce vam blagajniki Narodnih bank izročajo nepreštete snope denarja s tako sigurnostjo. Tistega vprašanja, kj se gotovo tudi vam vriva, seveda, nismo mogli zamolčati: »Kako pa gledajo vsi tl ljudje na denar okrog sebe?« smo formulirali vprašanje. Upravnik nas. je razumel in takole odgovoril: »Čeprav imajo vsi nizke plače, ljudje opravljajo svoje delo, kot da Imajo opravka s katerimkoli drugim blagom. Doslej se še ni. nikoli zgodilo, da bi se kakšen bankovec koga prijel. KAKO KUJEJO DENAR V kovačnici kovinskega denarja pa je proizvodni proces nekoliko drugačen: Uk prav tako vrezujejo v pušpan. Ko pa je to opravljeno, napravijo v mavcu kalup. Posušeno matrico spustijo v raztopino galice ln žveplene kisline. Na ta način dobijo naslednji dan pozitiv. Le-ta je kakšnih petdesetkrat večilj od kovanca, ki pride pozneje v obtok. Na stroju za pomanjševanje potem napravijo pečat, nato pa matrico lz specialnega Jekla. To matrico postavijo v stiskalnico, ki potem Izdeluje denar. Numerator zabeleži vsak kovanec posebej. »TODA JAZ IMAM ZENO IN MAJHNE OTROKE...« Ko »mo se poslavljali, so nam povedali še eno zgodbico: Ni dolgo tega, odkar so sprejeli na delo nekega delavca lz beograjske okolice. Dodelili so ga h komisiji za uničevanje bankovcev, ln tako so mu neko Jutro naložili dve vreči In mu veleli naj Jih odnese do veliko peči. Ko Jo Je prinesel do tja. so mu rekli: »odprt!«. Fant Je storil, kar mu Je Mio naročeno. Ko pa Je Iztresel denar Iz vreče In zagledal po tleh raztresene bankovce, Jih Je začel naglo tlačit nazaj v vrečo, misleč, da so se zmotili. »Kaj pa počneš,« so ga vprašali. •Toda ljudje, saj to Jo vendar denar.« Je vzkliknil. Komisija se Je seveda smejala. Toda preden so ga prepričali, da naj poineče denar v peč, Je menda minila dobra ura. Fant Jim je dokazoval, da se denarja ne meče v peč, da ga bodo zaprli In da ima ženo In majhne otroke ... Rodoljub Stojkovič veda mnogostranska. Kako hitro bi se recimo Izplačale televizijske naprave v podjetju, ki dviguje potopljene ladje! 7. enega mesta bi lahko v veliko krajšem časti in s precej manjšim tveganjem dvignili ladjo z morskega dna... To je le eden od številnih primerov. * Razstava bo torej poučna za marsikoga, saj mu bo odgrnila zaveso pred marsičem neznanim. Služila bi pa lahko za koristen dogovor predstavnikov te vrste naše industrije za proizvodnjo v prihodnjih letih, zlasti sedaj, ko je perspektivni petletni gospodarski načrt upošteval v razvoju tudi elektroniko In telekomunikacije. Mimo tega se bomo lahko seznanili tudi s tem, do kod so prišli v tujini, saj sodeluj -i >a razstavi razen Jugoslavije še Avstr.ja, Zah. Nemčija, Italija, Švica, ZDA, Belgija, CSR, Francija in Danska. Skupno bo razstavljalo 58 tujih in 23 domačih podjetij, največ iz Slovenije (12) in Srbije (8). I. A. CELJE TOVARNA jffienu ■Cgronsu^lttoSnjema No« bffpyep),g nagrajencu ga ževnost, oporekajo nagrado ... VIHAR OKOLI NOBELOVE NAGRADE Kdo je Albert Camus? Letošnji Nobelov Dagrajenec za književnost, Albert Camus, je prav gotovo nenavaden človek. Doma je iz Alžira in svojo mladost je preživel pod sredozemskim soncem, ki je že pred davnimi časi botroval grški omiki. Njegovi literarni prvenci so sočni sadovi sredozemskega okolja in še danes Camusov jasni, zračni in čisti slog pripisujejo vplivu sončne šole v Severni , Afriki. Med vojno je Albert Camus zaslovel s svojo nenavadno novelo »Tujec«, svet pa je postal nanj pozoren, ko je izšla »Kuga«, bajč najkvalitetnejši roman povojne Francije. Njegova zadnja prozna dela »Padec« in oo-velistična zbirka »Pregnanstvo in kraljestvo« so vsekakor pomembna znamenja novega razvoja v evropski prozi. Napisal je tudi vrsto dram. Najbolj zanimiva je »Nesporazum«; največ pa igrajo po svetu »Kaligulo«, »Pravične ljudi« in »Obsedno stanje«. Camus pa zbuja po svetu pozornost predvsem kot filozofski pisec in esejist. Kdor bi ga hotel spoznati kot filozofa, bi moral vzeti v roko dve njegovi knjigi: »Sizifov mit« in »Uporni človek«. Camusov klasični slog je v strogem na-aprofju z modernim barokom, ki vlada v zahodni književnosti že od simboličnih časov in mu je v romanu priboril domovinsko pravico Marcel Proust, v poeziji pa nadrealistično gibanje. In v tem tiči vzrok, da je Camus zelo samoten, saj je nekakšen predhodnik in utemeljitelj klasike XX. stoletja, klasike, ki se na vseh koncih in krajih pripravlja. Tudi filozofsko je Camus popolnoma osamljen. Sam se bori, da bi Francozi prišli do svoje podobe, do podobe, ki bi jo našli skozi ognjevito moralno preobnovo. Camu-sova filozofska načela so v bistvu ponovitev in obnova načel, ki so jih v nekdanjih stoletjih izražali francoski moralisti, a jih je Camus prilagodil zahtevam XX. stoletja NENAVADNA ODLOČITEV Švedskih akademikov Švedski akademiki, ki podelujejo Nobelovo nagrado, kronajo s svojimi milijoni in vencem svetovne slave navadno le tiste pisatelje, ki so si zagotovili trdno mesto v literarni zgodovini. Zato je večina Nobelovih nagrajencev že na koncu svoje literarne poti in na začetku tiste, ki vodi na pokopališče. Ta metoda tudi zagotavlja, da se ob Nobelovo nagrado nihče ne more spotakniti: zakaj neki bi ubogim literarnim starčkom odrekali pred slavno smrtjo Nobelovo veselje?' A letos so švedski akademiki podelili nagrado človeku, ki ima za Nobelovega nagrajenca tri negativne lastnosti: prvič, ker je mlad, drugič, ker je razmeroiha še malo napisal in tretjič, ker uživa spoštovanje neke čudne elite, ki je ni mogoče določiti z merili, ki so dandanes v navadi. Vihar v Parizu. 2e iz vsega tega, kar smo doslej povedali, ni težko uganiti, da je podelitev Nobelove nagrade Albertu Camusu zbudila v Parizu pravi pravcati vihar. Nikdar ne bom pozabil teh vročih prepirov, ki so potis- nili ob stran vladno krizo, hude finančne probleme, pod katerimi se krivi Francija, in drugih sto življenjsko važnih vprašanj. Po vseh literarnih koktajlih in po vseh literarnih salonih je bil Camus na dnevnem redu. In po pravici je treba povedati, da je bila večina Francozov odločno zoper nagrado, ki jo je Camus dobil. »Nagrado njemu?« »Nemogoče!« »Škandal!« »Pa saj ni rtič napisal!« »In zakaj je niso dali Andreju Malrauxu?« »Malraux je že drugič odletel.« »Malrauxu je niso dali, ker je pač Malraux, avanturist v politiki in estetiki«... »Letošnja Nobelova nagrada je nagrada absurdnosti.« Itd. Itd. Očitki desnice. Desnica očita Camusu predvsem to, da je njegovo mesto v svetu francoske omike bolj moralnega kot pa umetniškega značaja. Camus sam je na sprejemu, ki ga je ob podelitvi nagrade njemu na čast priredil njegov založnik Gallimard, izjavil, da bi Andre Malraux nagrado bolj zaslužil, ker je pač Malrauxovo delo bolj dognano kot njegovo. In direktor pariškega tednika ARTS, je prijel za pero ter napisal hudoben uvodnik, v katerem se neusmiljeno norčuje iz Camusa in švedskih akademikov, ki po njegovem mnenju zmeraj pozabijo na ljudi z resničnimi literarnimi talenti in kronajo zmeraj samo »dobričine plemenitih nravi...« Desnica očita Camusu, da je kot umetnik nerevolucionaren, da oznanja nekakšen panteizem, ki ga je nekoč oznanjal Romain Rolland, da oznanja nekakšno ljubezen do narave, ki jo je opeval davni Rousseau in jo opeva Giono, da se bori HUMU' a p/l ■ Ufel ■mM N J , o»o 0 Tudi na Slovenskem so nagrade „NOBEL‘% PO STO TISOČAKOV JE PODELILO DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV FILIPU KUMBATOVICU ZA KNJIGO ESEJEV »VESELI VETER«, MlSKU KRANJCU ZA ROMAN »ZEMLJA SE Z NAMI PREMIKA« IN KAJETANU KOVIČU ZA PESNIŠKO ZBIRKO »PREZGODNJI DAN«. \ S pesmi: AqT>» Francoski karikaturist BEN Je upodobil letošnjega Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa kot junaka njegovih poglavitnih del: najprej nastopi kot »Tujec«, potem predstavlja »Sizifov mit«, ko vali skalo po hribu navzgor, vidimo ga kot junaka romana »Kuga« in kot novinarja časopisa »Combat« (»Boj«), dalje v naslovni vlogi drame »Caligula« kot ruskega terorista v drami »Pravičniki« in kot junaka zadnjega njegovega romana »Padec«, ko mu padajo z neba cekini Nobelove nagrade. za Tolstojev in Duhamelov humanizem in Renanov in Franceov relativizem. Očitajo mu goethejanstvo, ki se kot nekakšna blagodejna sopara dviga iz lonca njegove literature ter čara pred očmi evropskega človeka ideal umirjenega in moralno čistega človeka... Očitki sredine. Sredinci priznavajo literarno vrednost Alberta Camusa, ne strinjajo pa se z njegovo moralno pozicijo. Po njihovem mnenju je bil Camusov razvoj tak: ko se je iz sončnega Sredozemlja preselil v Evropo, kjer je takrat divjala vojna, se mu je svet zazdel absurden. Iz nihilizma se je končno pretolkel v svet, kakršnega ustvarjajo revolucionarji, in ker je videl, da se tudi revolucije ne morejo odvijati z vso moralno čistostjo, ki bi jo Camus na svetu želel, se je umaknil v slonokoščeni stolp samote. A v slonokoščenem stolpu ni mogoče grešiti, se ni mogoče umazati, francoska literatura pa je literatura boja, življenja in škandalov... in je zato večkrat umazana. Francozi od pisa- Pol stoletja v gledališču Te dni se bo v dramskem foyerju zbrala vsa hiša. Vse bo veselo in mlade igralke bodo ponujale slivovko in sendviče. Slavili bodo Pečkovo 50-letnico. Slavljenec je sicer rojen že 16. oktobra 1890 — star je tedaj 67 let — In jubilejna številka se nanaša na njegovo »službeno« dobo. Bilo je torej pred 50 leti: »Ves v strahu sem obstal pred durmi v prvem nadstropju Narodnega doma na tedanji Francjožefovi cesti. Zaslišal sem glas tragedkinje Avguste Danilove. Obrnil sem se in zdirjal po stopnicah navzdol. Kaj zdaj? Vrnil sem se in roka se mi je tresla, ki sem odprl. Rdeč ko kuhan rak sem dihnil svoje Ime. Danilova je takoj uvidela, da bi me z operete ne moremo niti misliti«. Se prej pa je ustvaril vrsto imenitnih dramskih figur in leta 1922 prvič »Konkordata«, figuro, ki bo v Drami za zmeraj ostala zvezana z njegovim imenom, kakor je Hvastja z Lipahovim, Lear z Levarjevim, baron Naletel s Severjem. Peček je dozorel. Kot umetnik In kot človek. Njegovi človeški atributi so skromnost, ljubeznivost, kolegialnost. Postaja zmeraj bolj tih. Najbrž zato, ker hrani moči, da vzvihari občinstvo. Kot umetnik, kot dramski igralec ima, kakor je zapisal o njem Lipah: »Vse vrline in kar nič napak stare gledališke šole, saj je komedijant v najboljšem pomenu besede, stoodstotna gledališka kri, poln vdanosti v svojem poklicu.« Vse to je natančno tako, a hkrati je le res, da se Peček ni uvrstil med tako imenovane gledališke prvake. Ali se je torej Nučič pred 50 leti zmotil? Ne, Nučič se ni zmotil. Peček je resnično prvi, saj je opravljal svoje delo ne zgolj artistično, ampak tudi človeško in globoko iskreno. Do kraja je razdal svoje najplemenitejše darove. Kot je napisal modri Lipah: OSTATI VESEL ZASE IN SE BOLJ ZA DRUGE, KI JIM JE VESELJE ZDRAVILO, TO JE NAJVECJI DAR GLEDALIŠKEGA KOMIKA — KOT JE NAS BOJAN PEČEK. <1 Utrinek iz uspele Skvarkinove komedije »Tuje dete«, ki jo je v režiji Vladimirja Skrbinška postavilo na oder Mariborsko gledališče. Na sliki: Senečka - Dušan Mevlja, Karau-lov - Jože Mlakar in Olga Pavlovna - Pavla Brunčkova. — Takih tujih detet bi si želeli še več, nič pa ne bi bilo napak, če bi še kdaj pa kdaj zavekalo na naših odrih kako naše, domače dete. * * K t\l J I G E L J U D J E namenito Pečkovo ustvaritev Konkordata v »nkarjevem »Pohujšanju« Je upodobil tudi Niko Pirnat sakim vprašanjem samo še bolj zmedla. Iar sedite in danes samo poslušajte!’ je ikla prijazno.« Njegovi gledališki vzgojitelji so bili: Da-llova, Borštnikova, Dragutinovič in Etbin rlstan. »V začetku mi je šla zelo trda, smejali so s ml in govorili: ,Saj ti nisi za gledališče! e Nučič me je spodbujal k vztrajnosti: ,Vas ika še prvo mesto v našem gledališču! « Od 1907 do 1915 je delal v Ljubljani. Gle-ališkl poklic je bil takrat še vsega zaniče-anja vredno opravilo. Sest mesecev na leto > dobivali Igralci le po pol plače... Njegovi tovariši na deskah so bili tedaj: 5 živi — Rakarjeva, Wintrova, Thalerjeva, ojze Drenovec, Milan Skrbinšek, Hinko učlč, Osip Sest, Zvonimir Rogoz: Že mrtvi - Buškova, Setrilova, Bohuslav, Povhe, Irom, Molek, Razbergar, Bratina, Plut, Da-Ho. Peček Je živa kronika slovenskega gle-allšča pred prvo svetovno vojno. Igral pa s vse po vrsti, a večinoma »pse« (kot se v ledališkem jeziku pravi manjšim vlogam). Leta so šla In Peček se Je poslovil od jubljane. In v Osijeku se je začelo: »Pečka adi vidimo, hočemo ga videti v opereti!« NI B mogel umakniti. Ze tu se je začela burna arler« »mojstra operete«. Vrnil se je v LJui »-lano, po lastni želji v dramsko gledališče i za deset let je moral spet v opereto, saj JI toeartal*oa4 dragi Peček, bre* katerega el Španska balada Bon Alfonzo se je vzravnal na konju v svojem bleščečem se oklepu, iztegnil roko in vzkliknil. »Deiis vult!« in že so se premakni li pešci, že so prhnili konji v galop, zabliskale so se sulice in meči padali so v prah neverniki in začela se Je ena izmed bitk v znamenitih križarskih vojskah kastiljskih kraljev proti vzhodnim nevernikom. Španski križarji so bili v toliko na boljšem, ker jim ni bilo treba opravljati neudobne vožnje čez morje, če so se hoteli oprati svojih grehov v boguvšeč-nem klanju; svojo dobro sveto vojsko so lahko izvojevali kar doma. Pred nosom Kastilije in Aragona se Je šopirila mogočna mohamedanska država visoko civilizirana, bogata, sijajna: toda prerazkošni blišč in prezrela kultura sta že otopila nekdanjo bojevitost Alahovih sinov. Kako naivne se nam zazde nenadoma šolske knjige, '.2 katerih smo črpali svojo modrost o divjaških Mavrih in o pogumnih Rolandih. Id so obranili pred njimi evropsko civilizacijo! V te-dantl Evropi komaj umerjenega presellevanja narodov, pogorišč 1 ruševin, Je bilo kaj malo obraniti. Mohamedanoi so prinesli v Španijo dragocene ostanke grške kulture, ohranjene v Aleksandriji in razvito civilizacijo vzhodne-gi sveta — poljedelstvo, rudarstvo trgovino, obrt. Dali so matematike, pesnike filozofe. Iz njihove zakladnice Je črpal ves tedanji svet. Potem so se v stoletjih vladanja utrudili in v stoletjih blaginje omečili: nasprotno pa so se njihovi še zmerom divji sosedte še marsikaj naučili. Vsaj glede umetnosti rojevanja. Zakaj konflikt. k< nam ga Linn Feucht-tvanger »lika v svojem obsežnem 7KfMlovhi«kem romanu »spanska bala« (prev. Davorin RavlJen, 1/-Slo pri Cankarjevi založbi v Ljubljani) Je samo nova InaPioa roparskih in osvajalskih napadov, kakršnih Je bogata zgodovina civilizacij«. Pa i* vendar vojni plen tako raaUlve fcosastvol Nekaj zemlje, nekaj dragotin menja gospodarja, toda. koliko Je pri tem uničenega, kolako pregaženega, koliko je treba na novo zgraditi, koildko njltl povezati, koliko ust nahraniti. In vse to pade nazadnje v breme tistemu, ki ga Je mogoče s tem obremeniti: zmagovalcu. Vojna ni samo surova in :: • ■■■■:■*. L" LION •FEUCHTVVANGER okrutna, pravi pisatelj, vojna Je predvsem nesmiselna. To pa, kar Je proti razumu. Je hkrati do kraja nečloveško, zakaj človek se ponaša s tem. da ie razumno bitje. Uničevalnega genija vojne J« Feuhctwanger naslikal v španskem kralju Alfonzu, »vitezu brez strahu |n graje,« čigar zaletavost In divjo trmo pokriva plašč viteškega sijaja. »Veliki pesnik Cervantes Je ljubeznivo skrbno prikazal, kar Je n* vitezu amoS-neSM pfcatoU bridk« W sklepnj besedi,« svet se Je smejai, prepričati pa se ni dal... Se vedno velja za največjo glorijo slava junaka vojščaka.« Tak bleščeč se junak Je kralj Alfonz: enako pogumen pri vite- škem turnirju kot pred razbesnelim bikom v areni ali pred krvoločnim sovražnikom na bojišču. Vojna Je cilj in namen vsega njegovega življenja. Tudi sredstvo, za povečanje moči in ugleda je: toda predvsem hrepeni viteški kralj po divji omami boja. po tistem skrajnem dražljaju, ki Je dan človeku, ko zastavlja svoje življenje za to, da Jemlje tuje. Za ta užitek je kralj pripravljen upro-pasit| rod in državo, svoje ljudstvo jn vse, ki so mu dragi. Nasproti temu uničevalcu stoji mož miru: kraljevi finančnik, don Jehud.a. Prišei je bil iz mohamedanske Seville, kjer Je živel v miru in blaginji, v na pol divji krščanski Toledo, ki Zidom še malo °i bil naklonjen. Vabila ga Je oblast, ki mu jo Je obljubljal kralj Alfonz, če mu uredi zamotane finance; vabilo ga je bogastvo. A veliko močneje kot oboje ga Je klicailo poslanstvo. Don JehudaJe sin izvoljenega ljudstva, ki Je pretrpelo stoletja in tisočletja preganjanja, pa jih Je preživelo »n se v njih še izčistilo in okre-pilo — ker ga Je vodila Ideja. Temu ljudstvu Je dolžan vsak 12-nied njegovih otrok služiti, v skladu z močjo in možnostmi, ki Jih ima. In možnosti ki Jih je videl pred seboj Jehuda. če se odzove vabilu kastiljskega kralja, so premagale njegov strah. Z modrim gospodarstvom Je obogatil deželo, na široko lahko pomagal preganjanim bratom, toda nehote je dal kralju v roke tudi sredstva za novo sveto vojno. V teku te vojne je Jehuda padel — «|am in izdan. Žrtev ljudske hudobije In zavisti. In šele iz niegove smrti Je zrasel resničen blagoslov. Jehu-dova žrtev Je za dolga stoletja odrešila prekanjene brate. To m poglavitni Španske balad«. na te) ravni »e njeno dogajanje plete in razvija. Zakaj balada še nikoli ni bila ljubezenska pesem in tudi Feuchttvangerja španska balada ni, čeprav je vnesel vanjo tenko zlato tkivo stare romance o lepi Židinji, ki jo je ljubil španski kralj, in še starejšo zgodbo o Esteri. Raquel je Jehudova hči; kralj Alfonz jo vidi in jo poželi. Nekaj iz resničnega nagnjenja in nekaj, da bi pomagala rojakom, postane kraljeva ljubica in mu rodi sina. Tudj ona pade v času svete vojne — ne more pobegniti maščevalnosti kraljice, done Leonor. Toda Raquel je le senca, ki bega skozi strani te knjige, simbol lepe In čutne ženske, ki stopi na pot viteškega kralja kot nova, dolgotrajna ovira njegovi sveti vojni. Resnična protigralca sta don Jehuda in kralj, človek razuma in človek nasilja, prvi prepričan o učinkovitosti misli, drugi obseden od pošastne vizije križarskega boga. ki terja z grozljivo doslednostjo zmerom tisto, kar bt radi kralj in njegovi paladini. Okoli teh dveh junakov pa struja življenje srednjeveške Španije, krščanske, mohamedanske ln vrste se tiha srečanja in bučne zabave. Na kraljevem dvoru se pletejo zamotane niti politike s čudovito milino in spretnostjo opravlja diplomatske posle dona Leonor. Tuja kovarstva križajo njene spletke; skoraj se človeku dozdeva, kot bi se tukaj pletla zgodovina človeštva. Toda hkrati se v Jehudovem dvorcu sestajajo filozofi: modri mohamedanec Musa. kraljevi spovednik Don Hodrlgue. mladi židovski učenik Benjamin. Nobede od njih nima moči, ne orožja — in vendar se bralcu zazdi, da v njihovih strpnih besedah, v njihovih ostrih mislih zasluti tisto, kar bo jz razbrazdanega obraza sedanjosti ustvarilo gladko, otroško Uco prihodnjih dni. telja zahtevajo, da je sredi življenja in mu zato zlahka odpustijo ostudni voz napak, ki jih vozi za seboj... Očitki levice. Levica očita Camusu nekaj podobnega kot sredina, le da njene puščice letijo z drugačnih lokov. Očitki francoske levice so politični. Pierre Daix piše v »Lettres Frangasises«: »Tisti, ki je v hvalo uporov zapisal, da dajejo brez premisleka moč ljubezni in brez odloga uničujejo krivico, da upori pripravljajo pot prihodnosti, pot prihodnosti pa utiramo tako, da se v celoti dajemo sedanjosti, je popustil... ter se zavil v intelektualni komfort.« Očitajo mu, da ne mara dovolj jasno dvigniti svojega glasu v bitki današnjih svetov. Kaj pa Camus? Kadarkoli sem ga te dni viSel, me je presenetil njegov izredni mir, ki ga razširja okoli sebe. Iz razgovorov, ki sem si jih zapisoval te dni, ko je okoli njega divjal vihar Nobelove nagrade, se mi zdi premišljevanja vredna tale njegova misel: »Smisel umetnosti in smisel življenja je v tem, da stopnjuje svobodnost in odgovornost človeka in sveta. Nobene resnične umetnine ni, ki ne bi na koncu koncev večala notranjo svobodnost vseh tistih, ki so svobodnost spoznali in vzljubili. Umetnik lahko v svojem dela uspe ali pa propade. Njegovo življenje je lahko sijajno ali pa klavrno. A če si lahko prizna, da je na koncu svojega dolgotrajnega truda olajšal ali pa zmanjšal suženjske vezi, ki oklepajo ljudi, je svojo umetnost in svoje življenje upravičil. Lahko si da odvezo.« Pariz, v novembru 1957 JOŽE JAVORŠEK Domača anekdota VELIKI IN MALI NARODI Nedavno se je mudila v Ljubljani delegacija kitajskih filmskih delavcev, ki se je udeležila otvoritve kitajskega filmskega tedna. Ob tej priložnosti jim je okrajni ljudski odbor priredil v hotelu Turist svečan sprejem, kamor so prišli mnogi slovenski filmski delavci, predstavniki Sveta za kulturo in prosveto, novinarji itd. Veselo razpoloženje je trajalo do pozne noči in kdo bi zadržal Slovence, da ne bi tudi nekaj svojih zapeli? Kitajci so z zanimanjem poslušali slovenske narodne pesmi in — molčali. V kratkem odmoru se je oglasil Stane Sever: »AH ni čudno — slišati je samo Slovence, kakor da bi nas bilo 600 miljonov, Kitajci so pa tako tiho, ko da bi jih bilo samo milijon in pol...« L SVET TiEHNIKE V SLIKAH Siaršii Razveselite svoje najmlajše a »ROBOT« nagradno Adrijo, v kateri vaš otrok lahko prejme mimo lepih barvanih slik iz »Sveta tehnike« tudi nagradno sliko. Srečnemu dobitniku nagradne slike poklanja TOVARNA KEKSOV IN DVOPEKA K0EST1N iz Bjelovarja dragocen otroški romobU. J to preizkusov. Na njej je krmarjenje še bolj preprosto. Pilot se enostavno nagne v tisto smer, kamor hoče poleteti. Toda to nagibanje je vendarle združeno z veliko nevarnostjo. V mraku, megli ali noči izgubi pilot občutek za navpični položaj. Lahko se nagne malo preveč in se nenadoma postavi na glavo. Vijak, ki je sedaj nad njim, mu še pomaga, da drvi hitreje proti zemlji. S štirimi motorji je manevriranje močno izboljšano. Na levo in desno se obrača leteča limuzina zelo preprosto: zmanjšuje ali povečava hitrost vrtenja zadnjih ali sprednjih vijakov. Leti pa prav tako kot helikopter, namreč: v smeri nagiba! Ameriški avtomobilski kralj Crisler, ki uvaja namesto vijakov za to vozilo plinske turbine, zagotavlja, da je vožnja z njim povsem vama. V primeru, da odpove ena ali celo dve turbini, je s preostalima dvema še vedno mogoče vzdržati ravnotežje in kjerkoli varno pristati. PREDNOSTI PRED HELIKOPTERJEM »Leteči pihalnik« ima mnogo prednosti pred svojim starejšim bratom — običajnim helikopterjem. Predvsem lahko varno pristaja ali vzleta tik ob navpičnih zidovih, visokih drevesih ali drugih visokih zaprekah, ki so za navaden helikopter usodne. Kajti le-ta povzroči ob njih nevarne zračne vrtince, ki ga lahko prevrnejo. Helikopter je nevaren tudi za ljudi, ki stoje v bližini, ker jim z vijakom oddrobi glavo. To se pri letečih limuzinah ne more zgoditi, ker nihče ne more priti v bližino vijakov. Inženirji tovarne Hiller upajo, da bo prav kmalu moč izdelati celo vrsto podobnih strojev. Največji med njimi se bo imenoval »leteči žerjav« in bo lahko vzdigoval in prenašal velike tovore na manjše razdalje. Tudi za to delo bo s svojimi štirimi vijaki bolj prikladen kot helikopter, ki se je sicer že mnogokrat izkazal. Vsak izmed njegovih vijakov bo zelo velik in se bo vrtel v jašku s premerom štiri in pol metra. Vsi vijaki bodo montirani na pravokotno ogrodje, sredi katerega bo nameščen pogonski motor. Vijaki bodo postavljeni na nekaj metrov visoke noge, mednje pa se bo lahkotno pritrdil tovor — bodisi traktor, tovorni avto ali težak vojaški tank. Naprava, obložena s takim tovorom, seveda ne bo dosegla velike hitrosti — največ sto kilometrov na uro, vendar upajo strokovnjaki, da jo bo mogoče prav kmalu podvojiti. , • / ZRAČNE PATRULJE Prvi »leteči pihalnik« bo najbrž zračni jeep. Za ta model izdaja velike vsote ameriška armada, kajti zračni jeep bi res lahko zmogel vse tiste naloge, katerim ni bil kos njegov »pozemski« predhodnik. Zaradi posebnih zahtev bo to vozilo lahko pristajalo kjerkoli, prevažalo pa ne bo samo ljudi ali ranjence, temveč tudi strelivo, orodje, ali pa radarske naprave. »Leteči pihalnik« je seveda samo ena izmed neštetih možnih oblik današnjih letal, ki se lahko dvigajo navpično v zrak. J. M. Leteči pihalnik za vojsko ne plošče je zaganjač. Tiho brnenje pove, da stroj že teče. Tu sta sedaj dve ročici. Leva je namenjena krmarjenju v višino. Potegnemo jo nazaj in Do izredno zanimivih in za znanost nedvomno zelo pomembnih izsledkov je prišel dr. Marte, ki je preizkušal najnovejšo iznajdbo dveh mladih znanstvenikov dr. Eris-manna in dr. Kohlerja, ki sta na Inštitutu za eksperimentalno psihologijo univerze v Innsbrucku, napravila več vrst očal, .skozi katera se vidi svet popolnoma drugačen, kot ga vidimo običajno. Nekatera teh očal imajo to lastnost, da prestavijo predmete, ki stoje na desni strani, na levo, da predmete podaljšujejo ali krajšajo, da jih narede bolj debele ali bolj suhe, da vbočene izbočijo in obratno, itd. Doktor Marte se je najbolj zanimal za očala, ki prikazujejo svet obrnjen na glavo. Najprej zato, ker ga je izredno zabavalo, ko je gledal ljudi, ki hodijo z glavo navzdol po stropu ali pa vise z njega kakor kapniki. Potem pa je pričel razmišljati in je sklenil, da bo znanstveno proučil ta pojav. Kmalu je ugotovil, da ta, na videz nepomembna iznajdba, vendarle dobro pojasnjuje zapleteni problem psihologije človekovega gledanja. Vsi vemo, da riše fotografski objektiv na ploščo ali film obrnjeno sliko predmeta. Očesna leča opravlja isto delo kot fotografski objektiv in deluje na isti način: na mrežnico projicira obrnjeno sliko. Iz tega, da vidimo svet postavljen tako, kakor v resnici je, lahko zaključimo, da v svoji zavesti obrnemo projicirano sliko v pravi položaj. Da bi se tembolj navadil na »obrnjeni svet«, je dr. Marte sklenil, da bo dalj časa nosil neobičajna očala. (Ta seveda niso tako enostavna, majhna in iahka, kakršne poznamo, temveč precej težka, velika in nerodna, saj imajo namesto rahlo konkavnih ali konveksnih stekelc debele prizme, oziro- Ker je bilo do druge oddaje iz vesolja še precej časa, so začeli gledalci zapuščati dvorano medplanetarne postaje. Nehote jim je pogled uhajal navzgor, tja, kjer so se tisoče kilometrov od njih štirje raziskovalci borili z vesoljem. Njihova ladja je bila zdaj le še drobna, komaj vidna točka, ki je hitela po prej določeni poti. Po 50 urah bo Luna že spremenila svojo lego, da mora raketa leteti ne po ravni črti, marveč po paraboli. Vse skupaj je še najbolj podobno nekakšni fantastični balinarski igri v neskončni vsemirski dvorani. Vendar se bo »čudež« pripetil... Matematika in astronomski proračuni, ki so določili smer rakete, bodo uredili stvari tako, da bo raketa zadela svoj cilj v točno določenem času v točno določenem kraju. Za pristanek na Luno so izbrali »Deževno morje«. To je velika površina na Luni, morje brez vode ogromna kamnita ravnica, ki se nad njo dviga venec gora, z imeni z naše Zemlje: Alpe, Apenini, Karpati... »Deževno morje« je na srednji Lunini širini, približno na pol pota med ekvatorjem in tečajem. Temperatura je tam nižja kot na ekvatorju, kjer je običajno 100 stopinj. Vsemirski potniki bodo preživeli na Luni 10 dni. Da se razumemo: 10 zemeljskih dni, kar ni niti cel Lunin dan (ta: traja dan namreč 14 naših dni). Potniki bodo krenili z Lune tik pred nočjo (ki traja tam 14 zemeljskih noči), ker ne bi mogli prenesti nočne temperature, ki pade tudi na 150 stopinj pod ničlo. Ce bi jo hoteli prenesti, bi morali popeljati s seboj potrebno opremo, ki bi preveč obremenila vsernirsko ladjo. V primeri s temi temperaturami je kavkaška zima pravo poletje. MEDPLANETARNA BOLEZEN En zemeljski dan je že skoraj minil. Ze 22 ur pošilja posadka »Lune štev. 1« redna poročila »svojim dragim poslušalcem na Zemlji«. Zadnje je poslala 26. novembra ob 8.30. V tem trenutku je bila vse-mirska ladja natanko na pol pota med Zemljo in Luno. Potniki so videli tedaj Luno večjo kot Sonce, vendar še manjšo od Zemlje. »Pokrajina postaja enolična,« je dejal dr. Akopijan. Zvezde, zvezde in zvezde, povsod naokoli, onstran milijonov kilometrov praznega prostora. Zdaj se še najbolj zanimivi prizori vrstijo v notranjosti medplanetarne ladje. Naravnost smešno je. Toda pustimo, naj spregovori spet dr. Akopijan ...« »Dolgo že letimo v popolni tišini in sploh ne čutimo, da bi se gibali. Zdi se nam, da smo obešeni sredi nekakšne ogromne votle krogle. Medtem ko smo med izstrelitvijo skorajda ležali v svojih naslanjačih, smo se pozneje odvezali in dvignili naslone, brž ko je motor prenehal delati. V tem položaju bi kaj radi ostali čimdlje. Ali veste zakaj? Zato, ker je v času, ko lastne teže ne čutimo več, še najbolje sedeti. Čudno je s to našo težol Na Zemlji tehta 20 ton petroleja toliko kot 20 ton slame — naj bo to v Bakuju ali kjerkoli na Zemlji, ker ima Zemljina teža Isto privlačno silo na vsej površini planeta. Vendar nekatere sile ta zakon teže spreminjajo. Kadar vlak pospeši svoje gibanje, nas po zakonu vztrajnosti zanese nazaj. Vozač na ostrem ovinku — posebno še, lo Je neizkušen — dobro čuti, da ga neka sila tišči na zunanjo stran krivine. To je sredobežna sila. V raketni ladji nas Je vztrajnost prikovala na naslon sedeža — tako dolgo, dokler je motor delal. Ko pa je motor prenehal, je teža v trenutku Izginila. Vsi, ki so se že kdaj vozili s hitrim dvigalom, pojav poznajo in vedo kako neprijeten je ta občutek. Razlika je le ta, da je pri nas trajal cela dva dni. Pred našim vzletom so se strokovnjaki spraševali, kako bomo preboleli »medplanetarno bolezen«, ki je do neke mere podobna zračni, gorski in morski bolezni. Premišljal sem že, da bi v kabini ustvarili umetno težnost, nekakšno težišče, bi nam ohranilo pojem teže. To bi lahko dosegli na primer, če bi se raketna ladja pri svojem gibanju naprej vrtela še okoli svoje osi. Tako bi nas sredobežna sila prilepila za zidove. Pa so se premislili, bilo bi preveč zapleteno in čisto prav, da niso tega napravili. Preveč nas ne muči. Vendar se moramo le naučiti premikati roke in noge drugače, kot smo jih na Zemlji. Ze v samem začetku smo se prepričali o tem! Komaj smo dvignili nogo, da bi stopili naprej, že smo se znašli pod stropom in treščili vanj z glavo. Zakaj, če v tej višini res ne obstaja pojem težine, pojem udarca z glavo ob trdo steno obstaja in to žal natanko tako kot na Zemlji. Zato pa so stene kabine obložene s posebno, debelo in mehko tkanino. Ali pa, če bi na primer v pogovoru dvignili roko, bi vse telo sledilo temu gibu in bi naredili pravcati salto. Se najbolje je, če ostaneš popolnoma miren na svojem stolu in trdno privezan z jermeni. Tako vsaj ne letiš po zraku v kabini, ki je nabito polna aparatov, hrane in raznih instrumentov. Ce se že moraš gibati, pa je najbolje, da se držiš kljuk in ročic, ki so razmeščene povsod po kabini. Ugotovil sem, da bi lahko spal leže v zraku. Poskusil sem, pa mi ni preveč ugajalo. Imel sem neprijeten občutek, da bom zdaj zdaj padel na tla. luna — Čudodelni samovar Izguba teže pa je povezana tudi z drugimi problemi. Na ta naš štirinajst-' dnevni izlet smo vzeli s seboj dovolj hrane za pet tednov, pa tudi vode nam ne bo primanjkovalo. Le nekaj je: kaiko piti vodo, ko je vendar brez teže in noče te steklenice? Ce bi hoteli mailo toplega čaja, bo voda sicer zavrela, ostala pa bo vseeno hladna! Ker'ni teže, se segreta voda ne bo dvignila proti površini in tudi hladna se ne bo spuščala proti dnu Skratka; voda se med seboj ne meša! Posodo, ki bi v njej kuhali, bomo lahko obrnili narobe brez strahu, da bomo polili eno samo kapljo — ker je voda brez teže in ne pada. Vendar nikar ne skrbite za nas, drag) poslušalci. Popili smo čisto dober čaj, bil je vroč in dišeč — zasluga za to pa gre našemu — čarodejnemu loncu. — ki Si vrti in Pn tem ustvarja umetno centrifugalno silo za nadomestek teži in vsemu ostalemu. Iz običajnih skodelic seveda ne moremo piti. Imamo pa posebne steklenice s cevkami, ki skozi nje srkamo tekočino. Tekočino lahko celo pretakamo iz ene posode v drugo, ker imamo poseben uparjevalec. Tudi za higienske potrebe so v naši kabini posebne naprave. Pa pustimo zdaj te težavice, saj življenje v naši kabini ni tako neugodno, kot bi po tem mislili. Temperatura je takšna, kot v sobj kjerkoli n® zemlji, zrak je svež ln celo dišeč — zdi se nam, ko da bi bili v borovem gozdu po nevihti. Ta vonj ustvarja ozon, ki ga posebni aparati razpršujejo hkrati s kisikom « »V medplanetarnem prostoru,« je nadaljeval dr. Akopijan svojo reportažo, »pojma — vročina — sploh ni. Vendar so stene našega letečega bivališča izpostavljene dvema različnima temperaturama: na strani, ki je obrnjena prott soncu, je temperatura 100 stopinj nad ničlo, na nasprotni strani pa 100 stopinj pod ničlo. Da bi bila v notranjosti stalna temperatura, smo morali ustvariti poseben sistem, ki hladi steno, izpostavljeno soncu, z Izkoriščanjem nizke temperature na nasprotni strani in obratno. To niti ne bi bilo potrebno, ker ima kabina še posebno termično izolacijo, za temperaturo v notranjosti Pa skrbi klimatska napravs z električnim gretjem in hlajenjem. Res, živimo kot da *mo doma, Le to Je razlika, da na sebi nimamo domačih halj. marveč nekakšne hermetične skafandre in pr j roki čelade, da bi jih v primeru nevarnosti brž poveznili na glavo. Gotovo »e boste vprašali, kakšna Je ta nevarnost? Praznina I JO ^ troj, o kakršnem bo v tem tpisu beseda, bi lahko imenovali leteča ploščad, toda nedvomno bo najtočneje, če mu rečemo »leteči pihalnik«, kajti v zraku se drži tako, da potiska oziroma piha zrak navzdol skozi štiri navpične valje. Po zunanji obliki je močno podoben modernim avtomobilom. Od njih se loči le po tem, da stoji namesto na kolesih, na štirih operesenih ceveh. Tvrdka Hiller, ki je konstruirala vozilo, pa obljublja, da ne bo ostala samo pri tem modelu. Graditi namerava lahke na levo? Obrniti moramo samo ročico na levo. Potem je tu še druga. Potisnemo jo naprej in nos vozila se hipoma povesi. Zdaj letimo naravnost naprej. Instrument kaže hitrost 80 kilometrov na uro. Komaj verjamete, da je vse tako preprosto, kajne? Toda konstruktorji so že vedeli, kaj delajo, da so naredili tako in nič drugače. Vozilo ima samo najboljše lastnosti helikopterja — da, še izboljšane in — narejeno je mnogo bolj preprosto. Zato predvidevajo, da bo v primeri s helikopterjem občutno cenejše. Morda bo čez nekaj let njegova cena enaka ceni sodobnega luksuznega avtomobila. Če si natančno ogledamo navpične valje, v katerih se vrte močni vijaki, opazimo, da so odprtine na zgornji strani precej širše kot spodaj. To povzroča, da je zračni pritisk na spodnji strani še veliko večji kakor pri enako velikem, prosto rotirajočem vijaku. Načrti za »leteči pihalnik« so bili izdelani šele potem, ko je prva »leteča preproga« (majhen helikopter, ki imA samo motor in vijak, nad katerim stoji na majhni ploščadi pilot) uspešno prestala nešte- ma posebno brušena stekla.) Njegovo vedenje je bilo v začetku izredno smešno. Hodil je zelo nerodno in neprestano se je bal, da ne bi kam zadel ali padel. Ko je skušal, na primer prižgati svečo, se je zmeraj opekel, ker je prijel za plamenček namesto za podstavek. Ce je hotel natočiti vode v kozarec, si jo je polil po obleki, saj je videl, kako teče navzgor. Dogajale so se mu še druge nezgode, dokler ni prišlo do nenadne spremembe. Pravkar je opazoval steklenico, ki je visela z narobe obrnjene mize in je poskušal vtakniti vanjo paličico, ko se je nenadoma postavila v pravilni položaj. Ce je sedaj poskusil prižgati obrnjeno svečo, se je v trenutku, ko ji je približal vžigalico, postavila pokonci. Pri tem je opazil, da so se tisti trenutek, ko se je obrnila steklenica ali sveča, stavljati v pravi položaj. Zdaj je spet videl povsem normalno. Nenavadni eksperiment doktorja Marteja je lahko pojasniti. Iz tega, kar se mu je pripetilo, lahko sklepamo, da položaj predmetov na naši očesni mrežnici ni važen. Glavno je sodelovanje vseh naših čutil in njihov skupni vtis, ki ga zapuste v naši zavesti. Tako je na primer, ko je hotel prižgati na videz obrnjeno svečo, njegova zavest nasilno obrnila napačno projicirano sliko, ker se je zavedal, da more sveča goreti le, če stoji pokonci in kadar gori plamenček »navzgor«. Logično mišljenje in pa predstava, ki jo je imel v spominu o pravilno postavljeni sveči, sta mu popravila napačno zaznavo. Tem zaključkom pa je treba dodati še tiste, ki jih prispevajo psihologi, namreč: ]ENAVADNI POSKUS DOKTORJA M0RTEJA obrnili tudi vsi ostali predmeti v sobi. Tedaj Jih je videl skozi očala tako, kakor jih običajno vidi človeško oko. To se mu je pripetilo po petih dneh, odkar človek zaznava vse stvari v nekem smiselnem redu, in sicer zato, ker človekova zdrava zavest sama po sebi združuje čutne vtise s tistimi, ki so se mu že od prej ohranili v spominu. je nosil nova očala. Zdaj je spet videl okolico takšno, kakršno je videl prej brez njih. Da bi se v to še bolj prepričal, je vzel kolo in se vozil z njim po najbolj prometnih ulicah. To mu je povsem uspelo, zato je poskusil še z vožnjo na motornem kolesu, prav tako v največjem prometu. Očala ga niso prav nič motila ln prepričal se je, da vidi sedaj skoznje popolnoma normalno. Po desetih dneh je, zadovoljen s svojim uspehom, snel očala. Sedel je na visokem stolu, zatisnil oči in si jih pokril z robčkom ter ostal tako nekaj časa, da bi se pripravil na novo svetlobo, ki jo bodo morale sedaj sprejeti njegove oči. Potem jih je previdno odprl — in ni bil prav nič razočaran. Brez očal je sedaj videl spet — obrnjen svet! V prvih trenutkih si ni upal g stola in v glavi se mu je vrtelo, kakor da bi bil pijan. Zazdelo se mu je, kakor da ga je popadla norost. Zapiral in odpiral je oči — in končno so se predmeti okrog njega spet pričeli po- Ruski ln ameriški kirurgi so objavili svetu prve uspešne poizkuse o presaditvi pasjega srca. Samo srce Je seveda tetko presaditi zaradi številnih žil, kt vežejo srce s pljuči. Zato so poizkušali najprej presaditi srce in obe pljučni polovici hkrati, nato pa srce le z eno pljučno polovico. 2ival, ki so Ji nameravali vzeti srce ln pljuča, so najprej omrtvili in Ji stisnili glavne žile, organe pa napolnili z raztopino, ki skrbi, da se kri pozneje ne bi strjevala. Nato so srce in pljuča Izrezali In pri 4 stopinjah Celz. spravili v varovalno raztopino, medtem pa so pripravljali drugega psa na operacijo. To žival so priključili na stroj, kt med operacijo nadomešča srCe In pljuča, nato pa so mu izrezali organe natanko tako kot prvemu psu. Zdaj so kirurgi vzeli srce in pljuča 1» hladilnika In Jih presadili v živega psa. posebno težavno In dolgotrajno Je bilo šivanje aorte, vene pa so prišiti kar z običajnimi kirurškimi metodami. Poročajo, da Je srce po operaciji bilo še ZS ur, nakar so po- skus prekinili. Vendar žival ni mogla dihati sama, marveč le s strojem, ki nadomešča pljuča, ker presajena pljuča niso imela živčnih kontaktov. Ce so presadili samo levo stran pljuč, Je desna stran normalno delala med operacijo ln tudi po njej. Brez stroja je ostal tak pes pri življenju še 18 ur po operaciji. Ali bo mogoče to storiti pri človeku? Kje bomo dobili potrebno srce? Zdravniki menijo, da Je vedno dovolj slučajnih žrtev cestnega prometa — precej huda. toda resnična obtožba — srce pa po osmih urah v hladilniku ne kaže nobenih posebnih sprememb In ga je mogoče Se po tem času presaditi. To pa ni edini problem. Premagati bodo morali Se upiranje organizma, ki se ne more privaditi na presajene dele s tujih organizmov. Resno računajo, da bodo tudi to vprašanje rešili v petih letih in do tedaj se lahko kirurgi pripravijo, da bodo takšne operacije kot so Jih delali doslej na psih, poskusili tudi na človeku. Ko Je dr. Marte po nekaj dnevih spet poskušal gledati brez očal, je opazil, da se jih je toliko privadil, da je videl sedaj brez njih narobe. Toda po nekaj minutah je staro, trajnejše in močnejše izkustvo spet stopilo v ospredje in mu omogočilo normalno zaznavati stvari okrog sebe. Zato je tudi razumljivo, zakaj je potreboval pet dni, da te je očal »navadil« in zakaj je potreboval samo nekaj trenutkov, da je na to navado spet pozabil. Vtisi o predmetih, ki Jih je gledal vsa leta so bili tako močni, da so se spet pojavili v njegovi zavesti v mnogo krajšem času, kot pa je bilo potrebno, da so izginili. Nova očala so preizkusili tudi na živalih. Znanstveniki so napravili posebna očala za kokoši, ribe in žabe. Toda pri živalih se ni pojavilo to, kar pri človeku, kajti živali nimajo razvite zavesti. Kokoš na primer, ki so ji nataknili nova očala, nikoli ni mogla hoditi pokonci, čeprav jih je zelo dolgo nosila. Seveda pa so bili tudi ti poskusi važni za dokončni sklep, ki potrjuje, da so samo človeški možgani in njegova zavest sposobni, da ustva-red celo tam, kjer je le-ta nasilno rijo porušen. J. M. Pomni ! Niti ena bela Ičava bre.7. nrave cia GRADITELJI SOVJETSKIH UMETNIH SATELITOV OPISUJEJO BODOČA POTOVANJA V VESOLJE športne in težje tovorne avtomobile« te vrste. Pa stopimo v »leteči pihalnik« in sedimo za krmilo. Ta mali gumb pri strani armatur- pustimo v tem položaju. Tako! — zdaj se že dvigamo! Preprosto, ali ne? Tu ni nobenega vijaka, ki bi nam vžigal in rohnel nad glavo. Dvi- Leteča limuzina gamo se prav tiho in brez posebnega naprezanja. Zdaj smo že visoko nad mestnimi strehami. Prehajamo v vodoravni let. Ali bi zavili Tistega Jesenskega dne pa je dobila pismo iz Argentine. Oddano je bilo v Buenos Airesu c letalsko pošto in na ovitku je bil naslov: Senora Inez Lopez de Molinali 2563 0’Higgins Street Buenos Aires, Argentina Le kako je to pismo prišlo v njen pisemski nabiralnik? Zaman je ugibala, potem pa je obrnila kuverto in zagledala ime poši-ljalca: Mary Wallace 1808 E High Street Springfield, Ohio Naslov je bil natipkan, datum na pečatu star skoraj mesec. Opanka: Glavni kolodvor, New York. Uganka je bila težja in težja. Miss Wallace Je bila prepričana, da tega pisma ni odposlala sama. Slednjič se Je odločila. Raztrgala je ovitek in prebrala skrivnostno pismo. Res je bilo pisano v njenem imenu, vendar si vsebine ni znala razlagati. Podpisana je bila »Mary Wallace« in papir je bil podoben pisemskemu papirju, ki ga je sama uporabljala. Kaj je bilo vendar s tem pismom? Se enkrat je pregledala ovitek in opazila pripombo argentinske pošte: »Odpotovala brez naslova. Vrniti pošiljalcu.« S« nekaj je bilo čudno. V pismu je bilo toliko pravopisnih napak, da je Miss Wallace pri branju kar zardevala. Vsebina pa je bila takšna: Draga prijateljica! Gotovo se že sprašuješ, kaj je z menoj, ko Ti nisem že tako dolgo pisala. Preživeli smo strašen mesec. Moj dragi nečak ima tumor na možganih in zdravniki menijo, da ne bo preživel. Lahko verjameš, da smo vsi nesrečni in ne vemo, kaj bi storili. Zdravniki so poskušali rentgenizirati glavo in govorili so celo že o operaciji, vendar nam niso dali niti najmanjšega upanja, da bi se stvar srečno končala. Popolnoma sem strta. Prosili ste me že pred enim mesecem, naj Vam pišem o moji zbirki. V klubu umetnikov sem predavala o mojih lutkah in kipcih — doživela sem uspeh. V zadnjem času sem v svojo zbirko uvrstila še tri čudovite irske lutke: starega ribiča z mrežo, starko z butaro na hrbtu in malega fantka. Vsi so me z zanimanjem poslušali, toda če sem odkrita — mislila sem le na ubogega bolnika. Sporočate mi, da ste bili poslali pismo gospodu Shamu. Vaše pismo je raztrgal, saj veste, da je bil bolan. Njegov voz je nekoliko udrt, pa ga mehaniki zdaj popravljaj o. Videla sem nekaj članov njegove družine. Vsi mi pravijo, da mu posel kar dobro uspeva. Zdaj sem bila na krajšem službenem potovanju za mamo, ker se moram jaz ukvarjati z njenimi davki. Zato te tudi učim tipkati. Te dni so videti ljudje kaj vznemirjeni in ulice so čisto polne. Kupila bova »RIO« in »PERIL« tokrat, bo mamica brez truda nam perilo prala, bo prostih uric Se več nama žrtvovala; zato le brž k trgovcu zdaj skočiva, veselje mamici preljubi prirediva! Čeprav so vojački strokovnjak! pred voj-®o menili, da Je doba žensk-vohunk minila, Japonci tega mnenja niso vzeli tako resno. V ZDA so vohunile za Japonce tudi ženske. Naša zgodba se pričenja nekega jesenskega jutra leta 1943 v Springfieldu v Ohiu. V tem mestecu, ki je oddaljeno trinajst ur vožnje z vlakom od New Yorka, je živela stara in častitljiv« družina Wallace. Mary Wallace ae je zanimala bolj za umetnost kot za politiko, nikdar pa ji ni rojilo po glavi vohunovo. SKRIVNOSTNO PISMO njeni poskusi, da bi našla koga od svojih ljudi, so bili padli v vodo. Agenti FBI so medtem prestregli še tri pisma, ki so govorila o trgovini z lutkami, pa jih ni podpisala niti gospa Dickinsonova niti Mary Wallace, marveč trije drugi trgovci * lutkami. MREŽA SE JE PRETRGALA Obveščevalna služba se je zdaj lotila ana« lize papirja in iskala stroje, s katerimi so bi« la ta pisma napisana. Ugotovili so, da so Velemesto brez trušča Ropota, ki ubija žlvoe, ne bo- ete slišali v Memphisu (država Tenneessee), edinem, »tihem mestu« na ameriški celini. Ko neobveščeni tujec na cestnem križišču nestrpno zatrobi, pristopi k njemu prometnik in po. zdravi: »Dobrodošli v Memphisu I Toda pri nas je razen v primeru hude nevarnosti prepovedano trobiti. Sedaj pa izvolite prebrati te napotke.« In prometnik pomoli začudenemu tujcu brošuro, ki se začenja takole: »Ste v Memphisu in upoštevajte ta pravil«, da bi bilo Ce NAVALIJO ČEBELE Pristaniške oblasti v Haiti so s« te dni znašle pred problemom, ki mu niso bile ko«. V pristanišču se Je zasidrala velika brazilska trgovska ladja, ki Je pripeljala 1.50« ton sladkorja. Ko so prvi delavci z vrečami sladkorja stopili z ladje, so se z vseh strani usuli orjaški roji čebel in pognal v beg vso vojsko težakov, kt Je čakala na fctovarjanje. Zlvalice so bile tako vsiljive In tako razdražene, da so morali prenehati razkladati. Možje v pristaniškem poveljstvu so staknili glave, vendar nihče ni vedel, kako pomagati. Vsa sredstva, ki so Jih preizkusili, so bila zaman. Odpovedal Je DDT, odpovedale pa so tudi plinske in dimne bombe, ker Je sladkor postal neuporaben. Tudi debata, ali gre za domače čebele, ali pa Jih Je ladja pripeljala s seboj že iz Brazilije, ni pripeljala do rešitve. Poklicali so na pomoč biologe, ki pa so dali le nekaj nesmiselnih nasvetov. Bilo Je videti, ko da bodo čebele zmagale In da Je položaj brezupen. Tedaj pa se Je našel možakar, k! je dejal: »Cisto vseeno Je, Uje so se te presnete čebele rodile, nekaj Imajo gotovo vse čebele na svetu skupnega: ponoči spijo.« In res. Komaj Je sonce zašlo, so nezaželeni gostje odletelt, delavci pa so lahko ob luči žarometov raztovorili ladjo. mesto še vnaprej obvarovano trušča!« V brošuri je kajpak poudarjeno, da so meščani ponosni, ker živijo v Memphisu — najbolj mirnem ameriškem mestu. (V Ameriki namreč sitrašno ljubijo ta naj ...) Za ta pridevek se Ima Memphiis zahvaliti nenavadni in uspešni kampanji proti trušču, ki se je začela že pred dvajsetimi leti. Takrat so zaradi splošne zahteve objavili zakon, ki prepoveduje povzročanje ropota, hrupa, razbijanja Itd. Boj je začel sedaj že pokojni časnikar Ralph Miillet, ki je imel smolo, da je v stanovanju poleg njegovega prebivala sicer mirna družin«. Toda ta družina je imela odraslo hčer, ta pa zaročenca, ki je spet imel avto. Zaročenec je prišel vsak dan večkrat ponjo in je trobil tako dolgo. dokler se ni »darling« pojavila. Ker pa se je deklič kar predolgo ukvarjal z lepotičenjem in je zaročenec ves čas trobil, je ubogi novinar ves živčen segel po peresu in napisal vrsto žolčnih člankov (nič čudnega!) proti nepotrebnemu trobljenju. V istem slogu najbrž, kakor nekoč grmeči Mojzes: »Ne uporabljaj po nemarnem ... « Kmalu je imel vrsto somišljenikov. Zaradi tovarniških siren, ropotanja motorjev, trušča gradbenih drobilk, zvočnikov itd. so začeli negodovati tudi drugi meščani. Bralci so kasneje sestavili odbor, ki naj bi javnost poučil o škodi, ki jo trušč povzroča človeškemu zdravju. Odboru so pomagale šole, prometna polletja in tudil tovarne in tako je mestna občina strogo prepovedala vsako povzročanje nepotrebnega ropota v mostu. Po dveh letih, ko so se meščani že prepričali o ugodnih posledicah tega zakona, je policija začela kaznovati vsakogar, ki je povzročal hrup. Ze v prvih treh mesecih je kaznovala pet ato šo- Te dni se ves ameriški tisk na dolgo in široko ukvarja z novim množičnim morilcem, ki po svoji grozovitosti prekaša vse dosedanje podobne primere. V mestecu Plainfield Je prejšnjo soboto izginila trgovka Bernice IVorten. Zaman je bilo povpraševanje pri njenih sorodnikih in znancih. Slednjič se Je policiji posrečilo ugotoviti, da Je bil zadnji kupec v njeni trgovini tisto soboto neki Edtvard Gein, farmar iz bližnje okolice. Ko so policaji prišli na njegovo posestvo, se je 51-letni Gein tako zmedeno obnašal, da so pri priči preiskali njegovo hišo. Na prvo odkritje so naleteli povsem po naključju, policaj, ki je stopil v kuhinjo, je pogledal v lonec na peči in se zgrozil. Zagledal Je človeško srce ... Posvetilo se jim Je, da gre za pri- mer kanibalizma. Ko so stikali še naprej, so našli izginujo Bernice razkosano in obešeno na mesarski kavelj. Gein Je tedaj priznal. Po aretaciji, ko so še dalje preiskovali njegovo posestvo, so našli glavo trgovke in ostanke še sedmih odraslih oseb, naslednjega dne pa so med kopanjem po vrtu odkrili še dve lobanji in ostanke otroških oblačil. Gein Je po 3« nrah zasliševanja Izjavil, da Je imel živčni napad, kar se mu Je pogosto primerilo, In da Je v tem napadu ubil trgovko. Trdil Je, da le sicer ob takih napadih divlal po pokapali-ščlh in zbiral človeške lobanje. Takoj nato je priznal, d« Je »mor- ferjev samo zaradi nepotrebnega trobljenja. Seveda je bilo to šoferjem kaj malo po volji, vendar so se počasi privadili in so zdaj tudi siami zelo aktivni borci v tej trdovratni bitki za tišino. Danes je Memphds zgledno mesto tišine. Ponoči je prepovedano voziti po stanovanjskih četrtih, pa tudi plesi smejo trajati le do 23. ure. Kako pa opravijo s psi, kadar je luna, in z mačkami, kadar je njihov čas — pa ne vem. Z. T. da« ubil še več oseb, na koncu pa vse skupaj preklical in dejal, da Je že dve ali tri leta zbiral lobanje in kosti na pokopališčih. Policija le vedno preiskuje ta nenavadni primer. I/esna '"Mojca IN 2*7 OBLEKO MOV A I2RE2AMKA Strahotno odkritje v državi Wisconsin Naš sestavek je povzet iz knjige »Velike vohunke«, ki jo je napisal pisec dokumentarnih del Kurt Singler cirja, ki se je skrival v Portlandu. Ta ji bo vedel pomagati. V najslabšem primeru pa bo krenila v Mehiko in se od tam prebila do kakšnega kotička, od koder jo bo izvlekla japonska podmornica. Nekega dne je poslala Almo v banko, di bi dvignila zadostno vsoto za upravljanje trgovine. Za nekaj tednov. Na tiho se je poslovila in se odpeljala s taksijem. Ko se je slučajno ozrla, je opazila, da jo zasleduje avto. Ali so jo odkrili? Le kako jim je uspelo? Takoj se je zbrala. Prosila je šoferja, naj ustavi pri Saksu, na 34. ulici. Ta velika trgovska hiša ima nešteto poti, stopnišč in hodnikov in je zvezana še z drugo trgovsko hišo Gimbel. Potopila se je v množico, stopila h Gimblu in krenila od tam naravnost na postajo podzemeljske železnice. Kmalu je bila na železniški postaji Pennsyl-vania. Dickinsonova se je vendarle zmotila. Agentom se v veliki trgovski hiši ni izmuznila. Sledili so ji korak za korakom,— neopazno, da bi dobili dokaz o njeni krivdi. Zasledovali so jo tudi po mestih, kjer je napisala ostala tri sumljiva pisma. Sumničenja agenta B. so se pokazala pravilna. Irske lutke v prvem pismu so res pomenile vojne ladje. Trgovina z lutkami je bila najbolj nevarna japonska vohunska mreža v ZDA! Dickinsonovo so aretirali v neki banki v New Yorku in pri tem zaplenili njen kovček z 18.000 dolarji v gotovini, ki jih je nosila stalno s seboj, za primer, če bi bilo treba hitro zbežati. Ob aretaciji je Dickinsonova povsem zgubila glavo. V obupu se je pognala na agente in jih obdelovala s pestmi. Preiskava je pokazala, da je Dickinsonovi vohunstvo prineslo precej več kot trgovina z Spet se ji je za hip zazdelo, da je za njo sumljiv človek. Toda tistega dne so se ji zdeli vsi sumljivi in nevarni. Brez listka je stopila naravnost v vlak. Tako je prišla do Philadelphije, od tam v Chicago in slednjič v Portland, v Oregonu. V Portlandu je brž poiskala kitajsko restavracijo, kjer je bil uslužben njen pomagač. Brce se ji je skrčilo. V oknu je zagledala veliko tablo z napisom »Zaprto«. To je pomenilo katastrofo. Imela je sicer še možnost, da bi prišla v Kalifornijo,, toda pot do tja je bila dolga in tvegana. Nekaj tednov pozneje se je vrnila v New York v upanju, da se FBI ne bo ukvarjal z njo. Vsi lutkami. Zračunali so, da so ji Japonci izplačali skoraj 60.000 dolarjev. Julija 1944 so jo postavili pred sodišče. Bleda in izčrpana je sedla na zatožno klop ... Priznala je vse, poskušala je le prepričati sodnike, da je vse delala zato, ker je zaradi bolezni svojega moža živela v hudih razmerah. Prepričana je bila, da je ne bodo nikoli odkrili. Zmotila se je. Da je padla v zanko, ni bila kriva sama. Japonski agent v Argentini je odpotoval, ne da bi jo prej obvestil. Tako je dobila Mary Wallaee v roke pismo, ki ji ni bilo namenjeno... Dickinsonovo so obsodili na deset let stroge ječe. Lep pozdrav Vaši družini in ne zamerite mi, da Vam nisem odpisala prej. Iskreno Vas pozdravlja Vaša Mary Wallace. P. S. — Mama je hotela odpotovati v Louville, vendar je za zdaj zaradi naših skrbi svojo zamisel opustila, Miss Wallace je bila zdaj še bolj zmedena. V pismu je bilo nekaj stavkov, ki so ji dali misliti. Res je bilo, da je bil njen nečak hudo bolan na možganih, in tudi to, da je predavala v nekem klubu v Springfieldu. Vendar ni imela v svoji zbirki nobene irske lutke; ko je bilo pismo oddano, ni bila v New Yorku, in nikoli ni uporabljala pisalnega stroja, ampšk je vsa svoja pisma pisala z roko. Začela je razmišljati, kdo bi si dovolil to neduhovito potegavščino in se ponorčeval iz njenega navdušenja za luitke. Vendar je pismo le oddala v sprejemni oddelek pošte v Springfieldu. Tako je prišlo pismo v roke F. B. I (Protiobveščevalna služba ZDA). 4Šk AGENT B. SUMI... V Washingtonu so pismo skrbno proučili. _ Bilo je tako čudno m hkrati tako nedolžno, da so vsi verjeli v šalo. Le eden ne. Ta je trdil, da ima to pismo poseben pomen. Agentu B. se je namreč zazdelo, da bi utegnile pomeniti »nove lutke« ladje, ki plujejo po Pacifiku. »Irski ribič« bi utegnil biti letalonosilka posebno še zato, ker so bile te ladje kamuflirane z mrežo, ki je pokrivala poveljniški mostiček. »Starka« bi bila bojna ladja z lesenim krovom, »mali fantek« pa nov rušilec. Tudi-gospod Shaw naj bi bil ladja, in sicer ameriški rušilec »Shaw«, ki je bil v Pearl Harbourju hudo poškodovan, pa so ga v honolulski ladjedelnici že popravili. Agent B. je bil tudi prepričan, da gre v pripisu za novo križarko »Louisville«, ki so jp zgradili in splavili v največji tajnosti. Vrstice so očitno pomenile, da odpošilja-telj ni vedel natanko, kaj je s to ladjo. Čeprav bi utegnila biti teorija agenta B. zmotna, se je FBI vendar le lotil posla. Takoj so poklicali Mary \Vallace in jo zaslišali. Pripovedovala jim je o svoji zbirki lutk in o tem, da je bila pred nedavnim v New Yorku, kjer je kupila nekaj novih v trgovinici na Aveniji Madison. Precej dolgo se je bila pogovarjala z lastnico, z neko prav prijetno žensko. »Ali ste ji pripovedovali o družinskih zadevah?« jo je vprašal agent B. »Pač. Nekaj sem ji pripovedovala in gospa Diokinson je bila silno prijazna in mi Je prodala lutke celo po nižji ceni, kot sem pričakovala. Čudovito zbirko ima.« »Ali ste ji omenili bolezen vašega nečaka?« »Sem. Gospa Dickinson mi je pripovedovala o smrti svojega moža, kar je seveda sprožilo pogovor o bolezni mojega nečaka.« Ti dokazi niso bili zadostni. Agent B. se je .zaradi tega odločil, da bo gospo Dickinson skrbno nadzoroval, čutil je, da morajo biti glavne zveze nenavadnega pisma nekje v trgovinah z lutkami in zato se je pozanimal najprej za vse znanke Mary Wallace. Ker je bil prepričan, da to pismo ni edino, je prosil poštno cenzuro, (naj zapleni vsa pisma, ki kakorkoli omenjajo lutke, nato pa se je odpravil v New York v Avenijo Madison. Lastnica Velvalae Dickinson je bila 50-let-na vdova kaj prijetne zunanjosti. Vendar je bilo v njenem obrazu nekaj podobnega posmehu. An KDO JE BILA C0SPA DICKINSON Agenti FBI so postopali po trgovini, ne da bi priznali pravi namen svojega obiska. Izdajali so se za kupce, si ogledovali lutke, spraševali za cene, vendar niso ničesar kupili. To se je ponavljalo nekaj dni, medtem pa so se drugi ukvarjali s preteklostjo Velvalae Niokinson. Z zahodne obale so dobili nekaj podatkov, saj je tam živela do smrti svojega moža, do leta 1937. » Rodila se je v Sacramentu in študirala na univerzi v Stanfordu. Njena sodna kartoteka je bila neomadeževana, toda pred letom 1937, ko je zapustila Zahodno obalo, je bila članica ameriško-japonskega društva. Pisarna njenega moža v San Franciscu je bila v neposredni bližini nemškega in japonskega konzulata. Seveda bi to lahko bil le slučaj. Skratka — bilo je dosti premalo, da bi uvedli proti gospe Dickinson kazenski postopek. Zakonca Diokinson pa sta nekaj časa prebivala tudi v srcu japonske kolonije v Cesarski dolini. Kot podjetna ženska se je gospa Dickinsonova ukvarjala s posredniško službo in med njenimi strankami je bilo' tudi več oficirjev japonske mornarice. Vse to se je bilo zgodilo še davno pred Pearl Harbourjem in tudi to ni moglo vplivati na kazenski postopek. Ko je njen mož zbolel, so jo bolnišnice in zdravniki spravili ob vse prihranke, toda Dickinsonova se je očitno kar znašla. Vdova se je naselila v New Yorku, kjer je proti koncu leta 1938 odprla lastno trgovino v Aveniji Madison. Posli so cveteli, saj je znala pritegniti kupce. Bila je v zvezi z vsemi zbiralci lutk v ZDA, pogosto je potovala, včasih tudi na Zahodno obalo, kjer je imela nekaj znancev v Ho11ywoodu. FBI je nekaj tednov na skrivaj zasledoval, kaj ženska počne. Tedaj pa so se niti nekega dne zgostile. V škatlah z lutkami, ki jih je pošiljala na vse strani Amerike, so našli listke, napisane s čudno otroško pisavo. Mogoče so imele besede res pome« le v zvezi z lutkami, toda prav tako bi lahko bila tudi tajna poročila sovražnikovim agentom. Kdo bi vedel? Medtem se je pričela gospa Dickinson malce sumljivo ozirati po okolici. Čudni obiskovalci, ki se niso prav nič spoznali na lutke, so neprestano hodili v njeno trgovino. Max je bila to policija? Ze nekaj mesecev ni dobila nobenega sporočila od svojih šefov, niti enega samega pisma iz Argentine. Mogoče so jih že aretirali? In kaj je s pismom, ki ga je poslala gospe Molinali — ali ni padlo v roke nepoklicanim? BEG Najbolje bo, da se umakne. Trgovino lahko zaupa vajenki Almi. Sporočila ji bo, da se ne bo vrnila v New York. Za vsak primer ji bo dala napačen naslov na Floridi ali v Kanadi in odpotovala na Zahodno obalo — če bi policija le kaj spraševala. Vedela je za nekega starega japonskega mornariškega ofi- SBBGt KOVIA 'Ana j« taiko iznenada stopila v moje življenje, kakor 3e nepričakovano odprla vrata moje pisarne in me z iz-muičeimtn izrazom pozdravila. Bil sem tako presenečen, da sem jo gledal. Za trenutek je zaživela v meni lepota nekega svežega juibra v gozdu, spomnil sem se nečesa davnega in lepega v meni, kar pa je preplavil čas, kakor preglas; nežno melodijo iz tike izbe ropot in šum iz ceste Kljub temu sem jo zbran vprašal: »Kaj te je prineslo tako daleč?« »Ušla sem.« _*k?šla? Od kod?« »Od moža.« »A tako!« Pogledal sem po mizi, da bi se zbral. Zdelo se mi je, da tega ne bi smela praviti meni. Sam svojih srčnih zadev nisem nikomur razkladal. Take stvari so vedno kočljive. »Morda se čudiš, da sem prišla ravno k tebi. Tudi jaz ne vem. Mogoče zato, ker . si zdravnik in moraš po službeni dolžnosti imetj še nekaj človeškega v sebi.« »Kaj pa je bilo tako hudega?« sem jo skoraj zadirčno vprašal. »Vse je bilo hudo, od začetka do kraja. Imel je vedno nekake komplekse manjvrednosti in te je tešil z razuzdanostjo, pijačo dn žalitvami. Zanje se je vedno maščeval meni.« Pripovedovala ml je zavzeto In mi razlagala, zakaj ga je zapustila, svoja razmišljanja in kolebanja. Zares je trpela. Najbrž je čakala, da bom obsodil njenega moža tudi jaz in j,i dal prav. Toda tega nisem storil. »Saj vse razumeš. Ali ni to že pot k rešitvi?« »Eno je razumeti, drugo pa prenašati«, mi je odgovorila. Na mizi Je zacingljal telefon. Ko sem nehal govoriti, sem se obrnil k njej: »Na sejo moram, še# me kliče,« sem ji rekel. »Na sejo?« je ponovila odsotno. Zgrabila je kovček in stopila ,k vratom. Ničesar več n; rekla. Šla sva skupaj po stopnicah. Pomagal sem ji nesti. Od strani sem gledal njen profiil. Lok obrvi se ji je od zamišljenosti znižal. Še vedno je imela mile poteze v obrazu, celo izrazitejše kot pred leti. Plašč iz balonske svile je imela zavihan do ušes, ki so jih razkrivali lasje. Gledala je predse in se ni ozrla name. Videti je bila vsa strta. »O vsem se pogovoriva. Čakal te bom ob treh. Saj boš utegnila?« »Da,« je odgovorila, toda videl sem, da so bile njene misli daleč. Na seji nisem bil zbran. Njena potrtost in podoba' sta mi seglj do srca. Premišljeval sem, ali sem moral res na sejo ali ne bi mogli brez mene. Predmet, ki so ga obravnavali, me ni Prav nič zanimal. Pogajali ®o se menda, alj bodo mimo klinike napeljali kanal ali ne. Največkrat se. je oglašala poštama ženska s kratko koketno frizuro in konjsko znaščenimi zobmi. Večkrait me je na nasmejano pogledala, kot bi me izpodbujala, naj tudi jaz kaj rečem. Iz hudobije sem začel buljiti v njene zobe, da je odvrnila pogled od mene k mojemu sosedu, ki je risal trikotnike in kvadrate, dokler ni narisal nekake fantastične stavbe. Za oknom sejne sobe pa je rasla velikanska vrba ža-liujika z vejami do tal. Nad njenim vrhom so se srdito podili oblaki in zdaj zakrivali zdaj odkrivali milo modrino neba. Le zakaj sem se jezil na Anko? Kaj mi je naredila? Spomin me je zanesel daleč nazaj. Slišal sem vršenje stoletnih smrek in vonj polnega, gozdnega jutra. »Samo da je tu, živ, naš človek! Ne hodite stran, da me ne bodo mine . . . « Takrat so me poklicali v brigado zaradi skorbuta. Ves dan sem hodil. Zvečer bi bil pod smreko rad zaspal, a me je dramilo petje partizanov. V moj sluh je prodiral mehak ženski alt- Zleknil sem se na komolce in pogledal proti ognju Med fanti je sedela, nova partizanka. Še nikdar je nisem videl. Pod smučarskim suknjičem ni imela bluze, temveč samo svetlomodro majico, zadrgnjeno pod vratom s svileno vrvico. Skrbno počesane lase je imela spldtene v kratki kiti, zavezani tik za ušesi z metuljčkaisto pentljo, kot je bila tisti čas moda v partizanih. Toliko čustva je vlagala v petje, toliko hrepenenja, toliko domotožja in odločnosti. Ta čustvenost ji je obarvala tudi oži. Ko je vstala, je bila v smučarski obleki videti kot lepo raščena smreka. JOŽE RUPNIK BliiiiillJ assKSjjfli isrjsp ■■■■i ■ mag /tmmr' "■■■■■■■■■a ■■■■■<■ ■■■■■■■■i »■■■■■■ ■ Ulj Emi ■ ■■I iteiiceasii ■ S * Bil1 tl iBBagStugasH uiiSiTiiil ■aiiiiil I nsnimaml lini ■■■!] ■ ml., jiaal (■•lailijKjl lillM« !l i»nr^ »■SBI »■Ml **" »Dosti je bilo za danes.« Lenka je sedla na vrhnjo Stopnico- Utrujeno je kadila. Sedel sem poleg nje. Peter je sedel nekaj stopnic niže in preklinjal. Bili smo utrujeni. Kadili smo-»Križ me boli.« »Mene še roka zraven. Od pincete-« »Kako utrudi seciranje, pa še ta smrad zraven.« Po stopnicah je prišel stari sluga anatomskega Inštituta. Tonček, smo ga vsi klicali. Nosil je vedro in metlo. Peter mu je ponudil cigareto. Sedel je k nam. »V menzo moram,« je rekla Lenka »sicer bom jedla game ostanke.« Ni se premaknila. »Kako smo se navadili na mrliče!« »Meni ni Mo nič.« ' »Ste se jih vi kdaj bali?« »Neee.« Tonček je začudeno gledal. Njegovi široki goli obraz je postal pozoren. »Ce bi se še on bal, potem lahko zapremo trgovino in gremo.« »Samo enkrat bi se skoraj ustrašil.« »Mrliča?« »Ja. Pravzaprav ne mrliča.« Hladne brezbarvne oči se postale nemirne. Drobna kapa na njegovi veliki goli bu-tici je bila videti kakor vrabec, ki vali gosje jajce. »Koga pa?« »Stric me je hotel preplašiti. Takrat sem bil še mlad-yaših let sem bil-« »Pojdimo!« je rekla Lenka. »Počakaj, da pokadim!« »Moj stric je bil grobar v -.. pozabil sem- Bil sem tam ■ kolesom. Ni daleč od Ljubljane.* Peter se je naslonil nazaj- Ozrl se je navzgor- Od ■podaj je videl dolga mršava Lenkina stegna-»Pripoveduj!« Lenka je opazila njegov pogled. Brez zadrege si je popravila krilo. »Umni je bU neki bogata«. Zena naju Je prosila, naj bediva poleg irjega v mrtvašnici- Spravila sva ga v fcrsto in igrala karte.« »Poker?« »Ne. Tablič-« Pljunil Je v vediro. »Pokra ne igram.« »Celo noč ste igrali tablič?« »Ne- Prav kmalu sva se naveličala- Slovencu je vsaka noč predolga brez pijače. Četudi bi imel taiko brhko dekle »raven sebe .. •« »Tafloo kot Lenka?« Hudobno sem se režal. Lenka mi jii bila všeč. »Stric me je poslal po pol litra . •.« »Vina? Pol litra vina?« »Kaj šel Slivovke- Ko sem se vrnil, je bila petrolejka v kotu še bolj privita- Komaj sem razločil strica za mizo- Mislil sem, da spi. Pokličem ga- Ne gane se. Stric, prinesel sem slivovko, pravim.« »Bil je m rte ve »Molči!« »Ne boste slivovke, pravim, in se ga dotaknem.« »Moj stric bi od mrtvih vstal, če bj ga s slivovko klical.* »Bil j« trd-« »Saj sem vedel.« »Takrat pa vidim, kako se pokrov krste dvigne- Debel glas mi reče: Ce on ne mara, pa daj meni- In iz krste ■topi postava,« »Skrajni čas je, da gremo-« Lenka je vstala in od-Ba po stopnicah navzdol. »Je bi) stric mrtev?« »Ne.« »Kaj mrtvec ni bil mrtev?« »Sltric j« posadil mrliča za mizo ln siam legel v fcrsto.* Vrgel »em ogorek v vedro in šel za Lenko. Peter naju Je dohitel. »Kavelj je ta stari! Nikoli ne veš, kdaj laže, kdaj govori resnico.« »Glej, tramvaj! Tecimo!« Lenka je stekla, midva zanjo- Cez četrt ure smo že mlatili vsak svoj krožnik fižolovke. Ilustriral Stanislav Mikee Niisem mogel zasipati, čeprav so partizani že nehali peti. Misli! sem na vojno, na dekle, ki je prišlo med nas, in spet na skorbut, ki sem ga zdravil brez zdravil, in spet na njeno majico, ki je morala dišati še po parfumu iz mesta, dn spet na rane. Komati sem se odtrgal od preskakujočih misli v mehke valove spanja> ko m« je zbudilo treskanje, ko bi se svet podiral. Mine so s truščem padale okrog nas, metale v zrak zemljo in kamenje. Bližnja smreka se je preklala, da so dveri letele po meni in je od smreke ostal samo štrcelj. V megli to diimu\so partizani skakali sem to tja, komandir je dajal povelja bolj z rokami kot z glasom. Mimo so skakali partizani, v medlem jutranjem svitu podobni sencam. Tudi njo sem zagledal, tekla je in se kot posekana prevrnila na obraz. Skočil sem k njej. Bila je še živa. Odvlekel sem jo za skale to jo razpel. Vsa je bila prepotena od bolečine to groze. Na gozdnem parob-ku se je zaslišalo pokanje pušk. Ambulanto smo uredili za skalami. Kljub presenečenju in zmedi ni bilo dosti ranjenih. Ana je bila še vedno nezavestna. Ranili so jo drobci min v roge in eksplozija jo je omamila. Naposled je odprla oči in nemirno pogledala okrog sebe. Ko me je zagledala, se je srčevito prijela za moj suknjič in zahlipala: »Samo da je tu živ, naš človek. Ne smete od mene, da me ne bodo mine.« - Se dolgo je hlipala in naposled od izčrpanosti zaspala, držeč me še vedno krčevito za suknjič, s katerim si je zakrivala obraz. »Kaj mislite, tovariš dob Jor, o novem kanalu?« me je vprašala ženska s bonijsteimi zobmi, da sem se spet »našel na seji, kot bi padel z drevesa. »Nič ne mislim,« ®e mi je zaletelo. »To se pravi, zdi se mi, da je prav, če ga napeljejo,« sem hitro popravil. Zenska s konjskimi zobmi se mi je odpuščajoče in koketno nasmehnila. Saj me je zalotila bo šolarčka . . . Na srečo je bila seja končana Ntestnpno sem čakal, da se bom sestal z Ano. Tod,a ni prišla ne ob treh ne ob štirih. Sedel sem v gostilni in pil, da bi tako opravičil svoje posedanje. Iz gostilne sem odšel in zavil na teraso hotela Palače, zahotelo Se mj je pohajkovanja. Popoldanski seji sem se izognil. Na terasi so bile že prižgane luči. Zleknil sem se v pleten naslonjač to gledal ljudi okrog sebe, da bi se raztresel. Poleg mene je sedel star gospod. Ko so odigrali arijo dz Madame Butterfly, je vzhičeno vzkliknil: »Kakšna milina, kakšna lepota!« Nasmehnil sem se mu v znak soglasja. Dobro je, če so ljudje še tako dovzetni za lepoto. Na terasi so tudi zaplesali, nekaj neokusno oblečenih tujcev in mladi pari. Nekateri So med plesom brezbrižno 'klepetali, nekateri pa so pazili na finese ta plesal; tako, kot bi biU stopljeni z glasbo. Opazil sem mlado žensko r svetlomodri olbleki, krojeni tako, da je kazala polne, ogorele roke. Plesala je občuteno, le njen obraz je bil nekam zastrt. Bila je Ana. Takoj ko se je po plesu vrnila k mizi, sem šel k njej. Zamišljena je sedela, ne da bi se dosti menila za sople-saloa. Ne vem zakaj, a zdelo se mi je, da mora biti trgovski potnik. Predstavil sem se in prisedel. »Zelo ml Je bilo žal, da sem moral na sejo,« sem ji rekel. »Nič hiudega! Tudi od sej živimo, in če J« moj S06ed laičen, sem vsaj jaz sit«, Trgovski potnik je čuti!, da je odveč 'ln se presedi! k nekim znancem. »Zakaj nisi prišla?« »Ndisl m« niti vprašal, zakaj sem prišla. Poiskati sl moram službo in se postaviti na lastne noge. Biti ■HM#' pes čisto dirug človek kot pired leti« Bila je videti mnogo bolj odločna in starejša. Se ne? kaj se je razbilo v njej. Gledala je predse v čašo in bil® vsa mrka. Poznal sem njene poglede na svet in njene razbite iluzije, ki jih je preživela oib možu, kakršnega ml je opisala. Zakaj nisem grajal njenega moža, ji nisem razlagal. »Al.i s; vame Imela posebno zaupanje?« »Da. Spoštoval si me med vojno kot tovarišico. Se it# spominjaš najinih razgovorov, kako sva obvezovala par” tizane in najinega sočustvovanja s smreko, od katere je po boju ostal samo še štrcelj?« »Očj so ji zalile solze. »O, vsega se spominjam, še preveč! Spominjam s® tudi deklice, k; je prišla v partizane in je imela na sebi svetlomodro majico, zadrgnjeno pod vratom s svileno vrvico to kako se mi je stiskala pod suknjič, ker 6e je bala. min.« Začudeno me je pogledala, ko da bi hotela presoditi* kaj hočem. »Morala bom na vlak. Pozno je že,« j« rekla to oble« kla plačš. Prijel šeni njen kovček to šla sva skupaj proti posta« Ji »Vendar te spremim.« »Vidiiš, kako sj še zgodnja-!« sem Ji rekel, ko sva pr* gledala na postajno uro. 0 n w Sedla sva v park pred postajo. Okleval sem, alj naj ji rečem ali ne. Zavila se je v plašč to gledala v kolodvorske luči. »Pa si me vedno občudovala le kot tovariša?« »Ne, tud; kot moškega, mirnega, zravnanega, modrega, 'ki je v življenju veliko prestal to vedno delal za druge.« »Ali «1 me ljubila?« »Do odhoda imaš še natanko dVe uti. Lahko še ostaneš.« »N\e.« ( »Spremim te.« »N,i potrebno!« Osupnila je. Začudeno me je pogledala. , »Tega si ne bi upala. Preneumna sem bila ob tebi.4 »Preneumen sem bil jaz in zato si me prehitela.« Pogleda! sem jo in čakal, kaj bo rekla. Cez očj se ji je razlil blesk, kot se mirna večerna zarja potopi v blesi* ribnika. Pomišljala je to naposled s tihim nasmeškom rekla: »Človek, ki ni bil nikdar deležen ljubezni, mu ljubezen pomeni še več kot drugim. Vsaka ljubezen, ki ti jo podari sočlovek, je košček tvojega bogastva, je lahko tvoj zaklad. Kar si mi rekel, je zame veliko ln nepričakovano darilo.« Stegnil sem roko okoli njenega pasu in jo stisnil k sebi. Dvignila je stranico mojega suknjiča in zahlipala. Avtomobili, ki so vozili mimo, so metali luč nanjo. Božal sem jo Po laseh. Tedaj je ropotajo pripeljal vlak. Ana je skočila pokonci, Obrisala s; je oči kar z rokavom in stekla, jaz pa za njo. Skočila je na vlak in tedaj je že potegnil. Stala je še na stopnicah to mahala. p Vlak Se je premikal naprej leno, nato vedno hitreje in hitreje to je izginil v noč. Obrnil sem spet list v knjigi svojega življenja. Z vrta pri kolodvoru je priletel kresniček. Z utripajočo lučk* je iskal svojo drago. Ilustriral Aco Mavec S »TT« 2U Si »Zakaj m) tega nisi že prej povedal?« »Včeraj sem se trikrat pripravljal, da bi spregovoril« pa me je vsakokrat bilo Strah začeti. Ce pa dobro premislim, mi res ne preostane drugega, kakor da te dam ▼ najem.« »Je to že sklenjeno?« je vprašala žena ln šklepetala * zobmi. »Samo pogodbo moramo še podpisati.« »Oh, kakšna reva sem! Kaj res ni druge pomoči?« »Vem, strašno je. Toda uboga sva ln nočeva umreti. Kaj naj storiva?« »Zdi se mi, da me letos še za okopavanje ne bodo najeli.« »Sl pomislil na Sun Paa? Komaj tri leta je »tar. Kaj bo 7. njim?, če ne bo imel mene?« »Bom že jaz skrbel zanj. Dojiš ga ne več...« Vedno bolj se je srdil nase, zato je odšel. »Oh, kakšno nesrečno Življenje!« je tiho vzdihovala, ne da bi potočila eno samo solzo. Sun Pao je strmel vanjo in se omeril; »Mama, mama!« Večer pred svojim odhodom Je sedela v najtemnejšem kotu hiše. Pred pečjo je postavila oljenko. Njen plamen je pobrleval kot luč kresničke. Sun Pao se je stiskal k njenim prsim, ona pa je naslonila svojo glavo na njegove laske. Ko je bila vsa izgubljena v svojem premišljevanju, s® je zdelo, kot da sploh ne zaznava resničnosti okoli sebe. Potem pa se je počasi zbrala, da bi se zagledala v svoj položaj in v svojega otroka. Cisto tiho je poklicala: »Sun Pao, Sun Pao!« »Ja, mama,« je odgovoril malček. Jutri te bom zapustila...« »Kaj?« Čeprav ni prav dojel, kaj mu je hotela povedati, se J« otrok nagonsko prižel k njej. »Ne bo me več sem, tri leta.« Obrisala si je solze. Fantič Je začel spraševati: « »Mama, kam greš? V tempelj?« »Ne, stanovala bom pri družini Sijevih, skoraj trideset lijev od tod.« »S teboj grem.« »Ne, dragi, ne moreš.« »Zakaj?« . »Tu boš ostal, pri očku, dobro bo skrbel z*te. Spal bo s teboj in se Igral, tlbogatij moraš.Cez, tri leta—« A strah ji ni dal, da bi nadaljevala. Žalostno je namreč rekel: »Očka me bo tepel!« »Očka te ne bo nikoli več tepel.« Z levico Je božala brazgotino na desni stran} otrokovega čela? znamenje, ki ga je udaril oče z ročajem motik®. Mož se ji je približal, mešal z roko po žepu in rekel: »Sedemdeset tolarjev sem dobil. Trideset Jih *e d<*W deset dni Po tvojem prihodu.« Za hip je premolknil, nato pa pristavtl: »Obljubili so, da te bodo odnesli v nosilnic!.« Ko sta spet molčala, Se MATI V NAJEMU, ki jo je napisal Zu Si, je izšla v obdobju nafmračnejše reakcije, v času pred japonskim napadom na Kitajsko. Zgodba opisuje bedo kitajskega ljudstva, ki ga je zatiral fevdalni režim zemljiških gospodov. Tožba sužnje matere izraža protest neizmerne množice nedolžnih žrtev te družbene ureditve. Trgoval je z živalskimi kožami, ki jih je kupoval pri okoliških lovcih in jih preprodajal v mestu. Včasih je delal tudi na polju. V začetku poletja je postal poljski delavec in okopaval riž za druge. Ker je znal presajati bilke v nenavadno ravne vrste, so ga kmetje vedno najemali, da jim je prišel pomagat. Toda nikoli ni zaslužil toliko, da bi lahko preživljal svojo družino in dolgovi so se iz leta v leto bolj množili. Ker je tako bedno živel in ker je bilo njegovo življenje brezupno, je začel popivati In kockati. Postal je prepirljiv in hitre jeze. Njegova beda Je rasla in ljudje mu niso posojali več niti majhnih zneskov. Uboštvu se Je pridružila še bolezen. Njegova polt je potemnela, obraz Je dobil bolestno barvo usnjenega bo-benčka in celo njegove beločnice so porumenele. Ljudje so govoriti, da Ima zlatenico, pobčkl pa so ga začeli klicati za Rumenca. Nekega dne je dejal svojd ženi: »Iz tega se ne bova izvlekla. Kaže, da bova kmalu morala prodati vse tja do zadnjega lonca. Na žalost se bova morala ločiti. Zakaj bi oba stradala?« »Ločila, da bi se?« je jecljala žena, ki Je sedela za pečjo In pestovala na kolenih njunega triletnega fantička. »Da, morala se bova,« je dejal z onemoglim glasom. »Neki človek bi bil voljan, da te najame za nekaj časa za ženo ...« »Kaj?« Kazalo je, da se bo onesvestila. Po kratkem premolku Je mož obotavljajoče nadaljeval: »Pred tremi dnevi je prišel sem Vong Lang in me dolgo pestil, naj mu plačam dolg. Potem sem odšel od doma. Sedel sem pod drevo na bregu Sllmujskega jezera ln sem mislil na samomor. Splezati sem hotel na drevo in se pognati v vodo, da bi se utopil. In ko sem tako premišljeval, sem se zbal. Sovji krik rpe je prestrašil' ln odšel sem. Na povratku sem srečal gospo Sen, potovke. Vprašala me je, kaj počenjam ponoči zunaj. Pripovedoval sem ji, kaj so Je zgodilo, in jo poprosil, ali bi mi ne mogla posoditi nekaj denarja ali pa vsaj nekaj obleke ali ženskega nakita, da bi ga prodal in poplačal Vong Langa, da bi že vsaj nehal poplesavati okrog mene kot kakšen volk. Gospa Sen pa se je samo nasmehnila in dejala: Zakaj pa imaš ženo doma, ko si vendar bolan in ves rumen? Povesil sem glavo in nisem nič rekei, ona pa Je nadaljevala: »Vem, da b| se težko odločil od sina edinca, žena pa...« Mislil sem, da ml hoče svetovati, naj te prodam, ona Pa je pristavila: Res je tvoja soproga po zakonu, toda iti si reven, in zato ne moreš nič. Cernu bi jo imel doma? Da tl od gladu umre?« Potem pa Je razložila kar naravnost: »Poznam gospoda, petdeset let mu je, ln ta bi rad pri-ležnico, da bi mu rodila sina, ker je njegova žena jalov-ka. Ta Pa noče privoliti in bi mu dovolila samo, da sl najame za nekaj let ženo kakšnega drugega moža. Prosila sta me, naj jima kakšno poiščem. Tako okoli trideset bi jih morala imeti in morala bj biti mati enega ali dveh otrok. Poštena mora biti, delavna, in gospodovo ženo bi morala ubogati. Zena mi Je rekla, da bi odštela osemdeset do sto tolarjev, če bi JI ženska bila všeč. In zdaj Jo že več dni zaman iščem. Tvoja žena bi mi bila ravno pravšnja.« « Vprašala me Je, kaj o tem menim. Zajokal sem, ko sem začel razmišljati o predlogu. Ona pa me Je potolažila in ml zagotovila, da »e bo vse kar najbolje uredilo. Zdajci mu je zmanjkalo glasu, sklonil j« glavo In utihnil. Njegova žena je onemela in topo zrla predse, vplpkaj časa je bilo vse tiho, potem po Je spet začeli »Včeraj se je gospa Sen oglasila pri gospodu. Ko se je vrnila, mi je povedala, da sta on In gospa srečna ob misli, da bi te dobila, in obljubila sta, da mi plačata »1° tolarjev. Ce Jima rodiš otroka, te bosta obdržala tri leta. če ne, boš pri njih pet let. Gospa Sen Je določila, kdaj boš prišla k njima: osemnajstega tega mesoea, se pravi čez pet dni. Pogodbo bo pripravila danes.« Zona Se je tresla po celem telesu ln izdavila: Erlch KHstner Ko sta prispela stražnika s policijske postaj«, so ju obkrožili kopališki gostje v raztrganih oblekah- Kriče so zahtevali povračilo škode-»To nama nič mar« sta izjavila varnostna organa- »Javite gostilničarju.* t Gostje so se pognal; ali od štorkljah k bifeju, kakor Ho pač mogli. Za točilno mizo je stal direktor in zvračal vase kozarec za kozarcem. Živci so mu popustili in hlastno le praznil steklenico, ki je ostala še cela- Oba stražnika sta bredla po morju raabdtin in se odpravila k stari garderoberki. O njenih doživljajih sta slišala že prej po telefonu. Sedela je zunaj na hodniku in držala v trepetajočih pokah svojo pleteno nogavica »Ali ste videli lopove?« je vprašal stražmojster. »Seveda*, je vneto zatrdila- »Dva sta bila. Prišla sta tamle skozi zadnja vrata in odprla električno omarico. Vprašala sem, kaj to pomeni. Pa sploh nista odgovorila-Hotela sem torej steči v kuhinjo, da bi koga poklicala. Tedaj me je prvi prijel. Drugi mi je vzel nogavico. Od strahu sem odprla usta- In nenadoma sem Imela nogavico v ustih- Posadila sta me na stol in ga obrnila tako, da nisem mogla gledati, kaj sta počela. No, ja, in precej nato je bilo temno ko v rogu * »In ko se je spet posvetilo?« »Tedaj obeh lopovov seveda ni bilo več«, je povedala ■tara žena. »In jaz sem sedela tu z bolečinami v vratu.« »Več ne veste?« »To le vse. In pri požiranju me zbada-« »Požirajte kolikor mogoče malo!« j« svetoval eden izmed sbražmojstrov. Drug; je vprašal: »Pavel, ali raizumeš? Jaz ne!« »Jaz tudi ne,« je odvrnil Pavel. »Prideta dva možakarja, napravita temo in spet izgineta! In zatem je lokal podoben starinarnici-« »Nemara jih te poslala konkurenca?« je menila garderoberka- Stražmojstra sta se zarežala- Sioer tudi nista vedela nič, vendar vseeno več! Zdaj se je pojavil med podboji visok star mož. Vodil je zailo mlado damo, ki se ni počutila preveč dobro, kot se je zdelo- Mož je rekel: »Nuino morava govoriti g vami. Dovolite, Kiilz!« »Povrnitev škode je zahtevati od lastnika lokala,« ja odgovoril eden od sbražmojstrov. Gospod Kiilz se je grenko nasmehnil- »Ce ima krčmar šestkrat po sto tisoč danskih kron odveč, pa lahko poskusimo!« »KaJko šest sto tisoč kron?« je vprašal stražnik z imenom Pavel. »Ali je kaj ukradeno?« »Vj ste pa dobri,« le rekel KUlz. Mislite, da so samo ta zabavo ugasnili luč? Dami Je nekdo ukradel miniaturo. No...« »Holbein!« je pristavila Irena Triibner. »Ime?« je vprašal stražmojster-»Hans,« je menila mlada žena. »Aha!« je zaklical drugi stražmojster. »To Je vsaj ne-kaJ 1 Hans Holbein se piše!« »O kom pa govorite?« je vprašal Kiilz. »Mo, o tatu, o Hansu Holbeinu!« »Človek-božji!« je-zaklical Kulz. »Holbein j« vendar slikar-« Ponosno se je zravnal- Znanje Je moč. »Tat je nekdo drug- In Sicer približno dva ducata tatov! 2e od Kjdbenhavna so za nami- Na trajektu so mi ukradli kopijo miniature. To je bila sijajna ideja gospodične Triibner. Prejle pa so mi kopijo spet vrnili- Nenadoma je ležala na mizi. S priloženim pismom. In potem se Je stemnila Ko se je spet posvetilo, je iz torbice go-spodične Triibner izginila pristna miniatura! Izginila je miniatura. Izginili so tatovi- In najin dobre prijatelj je tudi izginil- Najbrž so ga odvlekli s seboj- Skoda. Bil je zelo čeden mlad mož- Iz Berlina. Rudi Struve se je pisali. Gospodična Triibner Je rekla: »Upajmo, da se mu ni kaj hudega pripetilo!« Pomolčala je. Potem se je zbrala. »Takoj moram telefonirati v Eruselj. Moj šef je v Bruslju Javiti moramo tatvino.« Oba stražmojstra sta bila dolgo brez besed-»Ne govorite toliko,« Je prosil KUlz- »Zmeraj lepše, vs® lepo po vrsti!« »Ali bi šli z nami na stražnico?« je vprašal policist »Daleč tolpa ne more biiti- Takoj moramo obvestiti okoliške postaje. In rostošteo predsedstvo.« Drugi stražmojster je odprl vrata. »Smem prositi?« »Samo še trenutek!« je prosil Oskar Kiilz. »Zavoljo reda vam moram javiti, da sem plačilnega dn nekega prevoznika z imenom Ehmer v temi malce trdo zagrabil-Mislil sem, da sta tata.« Bil je pobit- »Jaz pa res vse narobe napravim!« »To trenutno ni tako važno,« le zatrdil stražmojster-Njegov kolega pri vratih je ponovil: »Smem prositi?« Tedaj se je iz dvorane opotekel natakar. Ne revne v svoje dobro. Na nizkem čelu je imel več bušk. In otekli nos mu je sedel poševno na licu. Nepoučeni bi mislil, da ga je zgrabila stružnica. »Jutri si moraš vsekakor kupiti nov klobuk,« je rekel mali gospod Storm, »tvoja glava se je povečala najmanj za dve številki.« »Bedarija, krasti v temi,« je zagodrnjal izmaličeni boksar. »Tako niti ne vem, komu se imam zahvaliti za okraske. Rad bi se mu oddolžil.« »Ne smeš biti tako malenkosten,« je ugotovil goepod Filip Achtel. »Jaz pa sem zelo vesel, da je bil napad v temi.« »Zakaj?« »Ah, nenadoma mi 3e visela okoli vratu neka babnica, ki Je s kostmi vred tehtala vsaj dva centa. Oklenila se me je, kričala na pomoč in prosila, naj jo rešim. Ravno jaz! Se sreča, da bomo kmalu pri očetu Lieblichu! Potreben sem groga..« Boksar je postal radoveden. »Kako pa sl v temi opaeil, da je bila ženska?« »Po imenu,« je pojasnil Achtel etnično. G ospodlčno Triibner in mesarskega mojstra Kiil-za so na policijski postaji v Wamemundeju easlišali. Predložila sta svoja potna lista in povedala ime mladega moža, ki je brez sledu izginil s plesišča. Da stanuje v Charlottenburgu v Holtzendorffstrasse, je dodala gospodična. Gospoda Struveja je tolpa najbrž odvlekla s seboj,« je ugotovil Inšpektor. »Gotova se je branil. Tekel je za njimi, da bi jih ustavil in tedaj so ga premagali.« »Aha,« je zamrmral Kiilz- »Plačali še nismo.« Irena Triibner je vzela bankovec iz torbice in dala natakarju. »Ze prav,« Je .pristavila. Natakar se Je globoko priklonil- »Ni bilo zaradi tega,* je rekel. »Gospoda so nekaj pustili na mizi-« V roki j« diržal ovoj ček in pismo. Kiilz je hlastno pograbil. »Ponarejena miniatura!« Je kriknil. »In pismo, v katerem so me faloti tako ozmerjali. DaJte sem!« Vtaknil je oboje v žep in menil: »Drugič bom še betico pozabil!«« Obrnil se je k obema stražnikoma: »To je od poapnenja, gospoda moja!« Irena Triibner je šepnila: »Prosim, pridite, očka Kiilz! Mudi »e nam!« Dvanajsto poglavje PIVNICA OČETA LTEBLICHA Sest taksijev je spet ropotalo po temni cesti. Vračali so se v Rostock. V zadnjem vozu je sedel belobradi gospod. Očala je snel. Črna stekla po daljši rabi oslabijo vid. Posebno vid popolnoma zdravih oči. Profesor Hom je napeto pogledoval skozi okence v zadnji steni avtomobila. Točneje, ni gledal skozi okence, marveč skozi luknjo, zakaj okence je izrezal, človek, ki drži v roki revolver in računa s tem, da se utegnejo približati motoma vozila 8 policisti, lahko sicer strelja v tarčo — toda ne skozi okensko šipo pred njo. Profesor Hom je sklenil preluknjati gume vseh avtomobilov, ki mu ne bi ugajali. To je razmeroma humana in kljub temu zelo učinkovita metoda, namreč zadržati ljudi, ki se jim mudi. V prvem od šestih taksijev so sedeli gospodje Storm, Achtel iin Karaten. In mož, ki je bil na vožnji v Warne-miinde podoben boksarju. Medtem se je močno spremenil. »Strašno!« je vzkliknil KUlz. »Ubogi fant! Kdo ve, kje ga to kako ga bomo spet našli. Upajmo, da nima svojcev.« Irena Triibner je zapadla v melanholijo in poskušala zviti vrv iz svojih rokavic. To bi se ji skoraj posrečilo. Pri njenem delu pa so jo zmotili. Javil se je Bruselj. Mlada žena je odhitela v sosednjo sobo. K telefonu .Sef bo strmel,’ je mislila .Upam, da ml bo odpovedal šele 1. januarja.’ Medtem se Je Oskar Kulz razgovoril o gospodu Stormu in ostalih potnikih v kupeju III. razreda, ki so se bili vozili z njim. Namignil je, da ga je ravno Rudi Struve s pravljico opozoril na sila nevarne sopotnike. Potem je Kulz poročal o svojih nenavadnih dogodivščinah v Kjobenhavnu, o »Štiriperesni podkvi«, o gostišču Curtius in o belobradem gospodu s temnimi očali. Spomnil se je srečanja s Stormom v hotelu d’Angleterre in pred starinarnico v Bredgade. In slednjič je poskusil nazorno orisati fiziognomije Storma, Achtla, Horna in vseh ostalih. Toda to se ni posrečilo že čisto drugačnim ljudem, kaj šele Oskarju Kulzu. Inšpektor je zastavljal kratka vmesna vprašanja. Neki policaj je beležil izjave priče Oskarja Kulza. Ko se priča ni mogla ničesar več spomniti, je inšpektor vstal. »Protokol bom poslal takoj v Rostock,« je rekel. »Tam bodo ukrenili vse potrebno. Sam bom obvestil tukajšnjo carinarnico in železniško policijo. Tolpa jo bo mogoče mahnila še nazaj v Kjobenhaven. Oprostite!« »Prosim, prosim!« je odgovorila priča. »Zdaj pa le pokažite, kaj znate! Vsaj enkrat bi rad vedel, čemu plačujem toliko davkov.« Na vratih je Inšpektor srečal gospodično Triibner. Rekla je: »Gospod Stenhdvel je pripravljen dati deset tl- »Nosači pridejo Pote jutri zarana, takoj po zajtrku.« In je odšel. Tistj večer ni bilo ne njemu ne njej do večerje. Drugo jutro je rosil drobni pomladanski pršec. Nosači so prišli ob zori. Mlada žena ni celo noč zatisnila očesa. Ca« je prebila s krpanjem Sun Paovih obleke. Čeprav je bilo že globoko v pomladi In je bilo poletje Pred durmi, je poiskala staro, z vato podloženo suknjico, ki jo je otrok nosil pozimi, in jo hotela dati možu, da bi Jo spravil. A on je spal. Tedaj je sedla k njemu, kajti »nočno »I je želela, da bi se z njim nekoliko pogovorila. On pa je kar naprej spal. Sedela je ob njem vsa tiha in Čakala, kdaj bo konec noči. Nato Pa se je opogumila in »nu zašepetala nekaj besedic v uho. Tudi tako se ji ni Posrečilo, da bi ga prebudila, zato je tudi sama legla. Ko jo je že skorajda objel spanec, se Je Sun Pao prebudil. Hotel je vstati in zato je dregnil ob mater. Ko ga Je oblačila, mu je rekla: . »Dragi, ne smeš jokati, ko bom zdoma. Ce boš jokal, t« bo oče tepel. Bonbonov tl bom kupila. Ampak Jokati, dragi moj, zares ne smeš nikoli več.« Fantiček Je bil še vse premlad, da bi razumel žalost, zato je kmalu začel popevati Poljubila ga je na lice in dejala: »Nehaj že peti, očka boš zbudil.« Nosači so sedeli Po klopeh ob privoznlh vratih, kadili tz pip in klepetali. Kmalu Je prišla gospa Sen iz sosedne vasi, kjer je bila doma. Bila Je stara, Izkušena potovka. Komaj je prestopila prag, »1 otrla dežne kaplje a oblačil, že Je razlagala: »Dežuje, dežuje! To napoveduje nekaj dobrega: od zdaj napre se vam bo dobro godilo.« Potovka je hodila po hiši gor in dol, šepetala in namigovala na nagrado, ki bi Jo zaslužila, ker se je prodaja tako posrečila. »Ce sem odkrita, bi »1 stari za petdeset tolarjev več lahko kupil pravo prllešnico,« je rekla. Nato se Je obrnila k mladi ženi, ki Je tiho sedela * otrokom v naročju, in Ji rekla s pridušenim glasom: »Nosači morajo za obed biti že spodaj. Dobro bi bilo, če bi se podvizala.« Mlada žena je pogledala, kakor bi hotela reči: »Nič mi ni, da bi odšla. Raje bi tu od gladu umrla.« Potovka je razumela. Približala se Je ženi in ji emeh-ljaje se rekla: »Kako sl prismojena! Kaj pa tl Rumenec še lahko nudi? Gospod tam doli pa ima vsega na pretek. Več kot dve sto nujev zemlje ima, hiše, živino. Njegova žena je zelo prisrčna. Z njo se da živeti. Človeka nikoli ne odpravi od hiše, ne da bi mu poprej dala Česa za pod zob. In gospod ni, da bi mu rekli starec. Svetel je v obraz in ne nos| brade, nodi nekoliko sključeno, kakor vsi boljši ljudje; zares Imeniten gospod je. Več ml menda ni treba praviti. Rama bo* videla, takoj ko bo* izstopila iz nosilnice. Veš, jaz sem potovka in nikoli ne lažem.« Mlada žena sl Je obrisala solze in nežno rekla: »Sun Pao, kako bi te mogla zapustiti?« »Sun Pao bo zelo, dobro,« je odvrnila potovka In trepljala mlado ženo po ramenih ter se sklanjala nad njo ln otrokom. »Tr| leta Je že star in pregovor pravi: Trileten otrok lahko že sam teka naokoli. Lahko ga pustiš doma. Vse zavlsi od tebe. Ce bo* tam doli rodila enega ali dva otroka, bo vse dobro.« Nosači pri vhodu so začeli godrnjati in priganjati mlado ženo k odhodu. »Saj nisi prava nevesta. TeM bač ni treba Jokati.« Potovka je iztrgala otroka materi iz rok in dejala: »Bom že jaz poskrbela za Sun Paa!« Mali se je drl in otepava! okrog »ehe. Odpeljala ga le ven. Ko se je mlada žena namestila v nosilnici, Je rekla: »Naj gre raje noter, dežuje!« Ta čas Je Otrokov oče v hiši naslanjal glavo na dlan, sedel nepremično In nemo. Med vasema je približno trideset lijev razdalje, toda nosači so prišli na mesto, ne da bi se bili enkrat samkrat ustavili. Kaplje spomladanskega dežja, ki jih Je veter noail proti zaslonom v nosilnici Je premočila oblačila mla- soč mark nagrade tistemu, ki bi prinesel miniaturo. IS jutri popoldne pride sam v Berlin.« Inšpektor se je silno razburil. 10.000 mark nagrade? Se tega nam je manjkalo. Ze jutri bodo začeli drveti semkaj vsi ljudje, ki imajo preveč časa in premalo denarja. Zasuli nas bodo z važnimi odkritji!« Jezen se ja oddaljil. »No, punčka?« je rekel Kiilz.. »Vas je šef zapodil?« »Ne. Toda miniaturo hoče imeti! Ni mu za denar. HoJ-beinova mdnitura je zavarovana za pet sto tisoč mark.« »Cesa ne poveste!« 3e vzkliknil gospod Kiilz. »Ce bi bil vaš šef, bi se v palce ugriznil od veselja, da je Holbein ukraden, in pobral tistih pet sto tisoč mark! Tolpi bi pisal celo pismo, naj mi miniature nikar ne vrne!« »Moj šef ljubi umetnost, ne denarja.« »To je bolestno,« je ugotovil mesarski mojster. »Vsekakor bolestno. Upajmo, da ne bo hujše.« Četrt ure kasneje je policijski inšpektor odpeljal obe priči nazaj v hotel Beringer in ju zaprosil, naj bosta naslednje jutro okoli šestih pripravljena. Prišel da bo a svojim vo®om ponju in ju spremil v Rostock. Na tamkajšnjem uradu bi jima radi zastavili še nekaj vprašanj. Poslovil se je. »Zdaj lahko torej mimo zaspiva,« je menil Kiilz, ko sta stopala po hotelskih stopnicah. »Kar je mrtvo, ne godrnja več.« Stisnil ji 'je roko. »Lahko noč, otrok moj. Jutri zarana se bova prvič peljala v zeleni Marici. Upam, da ne bom sanjal o tem.« »Lahko noč, očka Kiilz,« je rekla utrujeno. »Dobro spite.« Potem je odprla vrata svoje sobe. »Stojte!« je zaklical tedaj in segel v žep. »Ne marate svojega ponarejenega Holbeina?« Pomolil 'ji Je zavojček. »Ne,« je rekla. »Ce pristnega ni več, tudi ponarejenega ne potrebujem. Vreden tako ni dosti. Ali ga ne bi hoteli obdržati za spomin na svojo dansko pustolovščino? Mojemu šefu bo gotovo po volji. Ne zbira kopij.« »Kakor hočete,« je menil Kiilz. »Pa lepa hvala. Stvarco bom obesil v naši prodajalni nad zofo. Tam je še nekaj malega prostora.« Zazehal 'je in ji pokimal. »To je bil dan! Gospoda moja! Le kje neki je zdaj naš Rudi? Zelo ga pogrešam.« »Lahko noč, očka Kiilz,« je šepnila in naglo stopila v svojo sobo. de žene. Zenska kakšnih petdesetih let, odbijajočega obraza in pretkanih oči se je prikazala, da bi jo pozdravila. Mlada žena je takoj uganila, da je gospodova žena. Plačno Jo Je gledala in m rekla nobene. Ko jo je gospa vodila z vso prijaznostjo proti vhodu, je Iz hiše stopil prileten mož, velik in suhljat, okroglega, gladkega obraza. Potem ko jo Je bil premeril s pogledom, se je nasmehnil in rekel: »Hitro sl prišla. Te je dež kaj zmočil?« Gospa se za moževe besede ni kar nič zmenila. Vprašala je: Nisi v nosilnici pičesar pozabila?« »Ne ničesar.« Vstopili so v hišo. N,a vhodnih vratih so se zbrali sosedje in poskušali videti, kaj se notri dogaja. Mlada žena si ni mogla kaj, da ne bi mislila na svoj dom in Sun Paa, ki ju Je bila zapustila. Sicer pa bi lahko bila kar zadovoljna že ob sami misli, da bo tu preživela naslednja tri leta, kajti novi dom in začasni soprog sta napravila nanjo dober vtis. Gospod je bil zares ljubezniv in se Je izražal zelo Izbrano. Njegova žena, se je zdelo. Je bila prijazna in zgovorna. Pripovedovala je o tridesetih srečnih letih svojega zakonskega življenja z gospodom. Pred petnajstimi leti Je povila fantka — lepega in krepkega, je dejala, toda čez nekaj mesecev je umrl za kozami. Od takrat ni imela več otroka. Razlagala Je, da je že dalj čaaa nagovarjala moža, naj si vzame priležnico, da pa Je to vedno zavračal, bodisi da Je bil srčno navezan na l svojo zakonito ženo, bodisi da ni našel ženske, ki bi mu bila po volji. Med tem klepetom se je mlada žena počutila zdaj žalostno, zdaj zadovoljno, zdaj brez poguma. Potem Ji Je razložila, kaj od nje pričakujeta. Zardela Je, ko je gospodova žena nazadnje dejala: »Ti, ki si imela že tri ali štiri otroke, H bo* že vedela, kako se tej reči streže. Na to se ti bolje spozna* kot Jaz.« In je odšla. Zvečer Je gospod na dolgo pripovedoval o svoji dru-žnil, da bi zrasel v očeh mlade žene. Ta Je sedela pri po-loščeni omar) lz rdečega lesa, kakršne doma nikoli ni videla. Strmela je vanjo otožno, ko se Ji je gospod približal, se usedel pred omaro in Jo vprašal: »Kako t| Je Ime?« N| spregovorila ln ni se nasmehnila. Nato Je vstala In se napotila proti postelji. Žarel Je v obraz, ko Ji Je sledil. »Pojdi, pojdi, kaj še vedno misliš na svojega moža? Oa, ha! Zdaj sem jaz tvoj mož,« Je rekel s sladkim glasom In Jo prijel za roko- »Nič ne skrbi- Reci, na svojega moža misliš? Eh. kaj b| —« Zasmejal se je in slekel svojo dolgo haljo. Mlada žena je tedaj zasliSala gospodovo ženo, ki Je v drugi sobi nekoga oštevala. NI «1 mogla razjasni«, ali se lezi na knharico ali mogoče celo nanjo. Toda gospod, ki le bil *e legel v posteljo. Ji Je glasno rekel: »Ne vznemirjaj'se! Vedno tako godrnja. Našega hlapca Ima zelo rada In dosHkrat ošteva kuharico, ki se preveč Pogovarja z njim.« (Dalje prihodnjič) Uporabljajte „Bis“ Uporabljajte „Bis^ ... če so mu vaš kavč, fotelj ali preproga »hribi in prerija« — boste sledi njegove igre lahko odstranili: Uporabite »B1S«! »BIS« — univerzalni tekoči detergent — pere razen finega perila, steklenine, kovinskih in lesnih predmetov še tapete, ne da b! bilo treba sneti zavese, preproge in slično. Držite se navodil! »BIS« proizvodi SAP0N1B, Osijek , 'Os" S SAMO ZA LAS JE MANJKALO IN AVTOBUS BI ZDRSNIL Z VISOKEGA VIADUKTA NA MESTNE STREHE V SMIRNI V TURČIJI. V ZADNJEM TRENUTKU JE OBVISEL NA OGRAJI. IN VENDAR JE NESREČA ZAHTEVALA DVE ŽRTVI. NEKA MATI Z OTROKOM SE JE TAKO PRESTRAŠILA, DA JE SKOČILA SKOZI VRATA NARAVNOST V GLOBINO. DO NESREČE JE PRIŠLO TAKO, DA STA DVA AVTOBUSA TRČILA iN JE PRI TEM ENEGA DVIGNILO CEZ ROB OGRAJE NAD SEVERNO AMERIKO SO DIVJALI V PRETEKLIH TEDNIH STRAHOTNI VIHARJI. NA ONTARIJSKEM JEZERU JE VELIKA LADJA ZA PREVOZ PREMOGA »ALEXANDER LESLIE« NAsE-DLA NA SIPINO. VISOKI VALOVI SO OTEZKOClLI REŠEVANJE. DA JO NE BI BUTANJE VALOV Se bolj poškodovalo, so jo ZARADI STABILNOSTI NAPOLNILI Z VODO. VLAČILEC NA NASI SLIKI SE ZAMAN TRUDI, DA BI PREMAKNIL PONESRE-’ CENKO S SIPINE Sf m E?:** WM$ŠL:.£ mm I JESENSKO ZARADI LEPE INDIJSKE FILMSKE IGRALKE SONALI DAS GUPTA JE ZNANI ITALIJANSKI REŽISER ROBERTO ROSSELLI-NI POZABIL NA SVOJO PRETEKLOST. TO SE MU JE SICER ZE NEKAJKRAT PRIPETILO. — NAJPREJ JE POZABIL NA SVOJO PRVO ZENO ZARADI FILMSKE IGRALKE AN NE MAGNA-NI, NATO NA ANNO ZARADI INGRID BERGMAN IN SLEDNJIČ TUDI NA INGRID ZARADI SONALI. PO LOČITVI JE IZJAVIL: »MOJE NOVO ŽIVLJENJE SE ZAČENJA V INDIJI.« POMETANJE •••*......................... .... « • < a.*** ■ % • f v », mm V PETEK JE PIHAL PO NAŠIH KRAJIH HUD VETER, PRAVA BURJA, KI JE TU IN TAM ZMETALA S STREH NEKAJ OPEKE IN RAZBILA i NEKAJ Sil*... HUJSE ŠKODE NI BILO ... INDUSTRIJSKI PRODAJALNI — »ISKRA« V LJUBLJANI SE JE VETER UPRL V VELIKA IZLOŽBENA OKNA IN ZE SO SE SLABO vložene Sipe razletele V DROBCE. ŠKODO SO OCENILI NA TRI MILIJONE DEVIZNIH DINARJEV, BILA BI PA SE VEČJA, CE NE BI MILIČNIKI TAKOJ PO PftVEM SUNKU VETRA ZAVAROVALI SE PREOSTALIH SIP. SKORAJ 20 LET JE ANTONIO BUONCORE POŠILJAL SVOJI DRU-ZlNl'TEŽKO PRISLUZENI DENAR IZ NEMČIJE. TODA POHLEPNI SVAKINJI STA MESEC ZA MESECEM OPREZOVALI, KAKO BI UKRADLI SVOJI SESTRI CARMELI LIRE. KI JE Z NJIMI KOMAJ VZDRŽEVALA 6-CLANSKO DRUŽINO. SLEDNJIČ STA STOPILI K NAJBOLJ ZNANI IN MOGOČNI »ČAROVNICI« V PROVINCI NAPOLI — V ITALIJI MED LAHKOVERNIM PREBIVALSTVOM TA POSEL NAMREČ IZREDNO CVETE. ZA 300 LIR JIMA je »Čarovnica« obljubila, da bo poslala hudiča k CARMELI, KI BO ZBOLELA ZA NEOZDRAVLJIVO BOLEZNIJO. LEPEGA DNE PA JE CARMELA ZVEDELA ZA ZAROTO IN OD- HITELA k Čarovnici, vsa v STRAHU JO JE PROSILA, NAJ JO OBVARUJE PRED HUDIČEM. pa se je Čarovnici posvetilo- »Sest sto lir mi daj VSAK MESEC PA BOS OSTALA ZlVA!« CARMELA JE PLAČALA. PRVIC, DRUGIČ, OB KONCU Vsakega meseca, leta ms PA JE VREDNOST LIRE PADLA in Čarovnica se je pritožila, DA HUDIČ Z DENARJEM NI ZADOVOLJEN. »MORALA BOS SE KAJ DODATI!« IN CARMELA JE DAJALA — PO 10.(100 LIR NA MESEC. PRED NEKAJ TEDNI PA SE JE JE LOTILA GRIPA. KO JE TAKO LEŽALA V POSTELJI IN PREMIŠLJALA O SEBI IN SVOJIH OTROCIH, SE JI JE NENADOMA ZAZDELO, DA JE HUDIČEVO RENTO NESMISELNO PLAČEVATI SE NAPREJ. OTROCI SO RES ZE DORASLI; NJEJ SAMI PA SE JE ZAZDELO, DA’ TUDI NE BO VEC DOLGO ŽIVELA. OB MESECU NI NESLA DENARJA »ČAROVNICI«, PA SE JE TA NEKEGA DNE SAMA POJAVILA V NJENI KUHINJI POSTAVILA JE LONEC NA OGNJIŠČE, IZVLEKLA STEKLENICO S HUDIČEVO VODO, KI NI BILA NIC DRUGEGA KOT GORILNI ŠPIRIT, IN ZAŽGALA TEDAJ SE JE CARMELA USTRAŠILA ZA SVOJE ŽIVLJENJE, ZAGRABILA GOREČI LONEC IN TREŠČILA Z NJIM »ČAROVNICO« PO GLAVI — TA SE JE ZRUŠILA IN CEZ POL URE PREMINILA. ZDAJ JE CARMELA V ZAPORU, TODA VSI NJENI SOSEDJE ZAHTEVAJO OPROSTITEV. — NA SLIKI CARMELA OB ARETACIJI. Čarovniški proces KRAVA, KI PIJE LASTNO MLEKO Povsem naravno je, da tele sesa kravo in pije njeno mleko; da bi pa krava sesala samo sebe in pila lastno mleko, je ne le nenavadno, ampak tudi neverjetno. V vasi Kuno-vec v Liki pa živi taka krava in vsi vaščani se čudijo njenemu početju. Krava je last kmetice Mike Brkič. Kadar ni nikogar blizu in krava meni, da je nihče ne opazuje, stegne glavo do lastnega vimena in si posesa vse mleko do zadnje kaplje. Ker je stara Mika precej vraževerna, pravi, da se je njena krava gotovo naučila tega nenaravnega početja »od kake čarovnice«. SLEPI DRVAR V rasi Odžak pri Nevesinju živi Maksim Prodanovič - Bi-bo, ki velja med sovaščani za najboljšega drvarja. To sicer samo po sebi ne bi bilo kdove kako zanimivo, če Prodanovič ne bi bil — povsem slep. Kljub slepoti odhaja mož povsem sam s konjem v bližnji gozd Bukrico in tam vsak dan naseka tovor drv, ki jih potem natovori na voz in se vrne domov. Pri povratku se prime za konjev rep in še nikoli se ni zgodilo, da bi pametna žival zgrešila pot do vasi. V VISOKI STAROSTI SE JE NAUČIL IGRATI KLAVIR V Smederevu živi kmet Vlada Ilič, ki se je naučil igrati klavir v — 75. letu starosti! Ded Vlada, kot ga vsi imenujejo, je živahen in priljubljen starček, težavnih poljskih del pa ne opravlja več, ker je že tako star. Ded Vlada sam pravi, da se je naučil igrati klavir zato, da ne bi ves dan le sedel in lenaril. Iličev vnuk je deda prej večkrat ošteval, naj ne »razbija« po klavirju in naj ga ne kvari. Ded Vlada pa je trmasto vztrajal. Všeč mu je bilo, ko je slišal igrati vnuka, in to ga je pri njegovem učenju še bolj podžgalo. Najprej je udarjal po vseh tipkah in »preizkušal« njih zvoke, potem pa se je sčasoma naučil igrati krajše skladbice. Vnuk mu je pri učenju pomagal, ko je ri- so bile raznih barv ter vrednosti. Pošta pa je čez te francoske znamke udarjala svoj, srbski žig. To je menda edini primer v zgodovini filatelije, da je neka država uporabljala poštne znamke druge države v svojem notranjem in zunanjem poštnem prometu in to brez posebnega pretiska. Da so te znamke danes izredna filatelistična redkost, seveda ni treba še posebej pripominjati! LISICA MU JE UŠLA S HRBTA V Todorovcu blizu Beograda vsi poznajo lovca Dobrivoja kot dobrega strelca in pa kot lovca, ki mu je sreča vedno naklonjena. Letos pa se je Do-brivoju pripetil dogodek, zaradi katerega potem dolgo ni upal med ljudi, ki so se mu na vse grlo smejali. Takole je bilo: V zgodnji pomladi je Dobri-roje odšel lepega dne na lov in ni dolgo hodil po gozdu, kar je pred njim skočila iz grmovja lisica. Lovca to ni zmedlo, marveč je brž dvignil puško in ustrelil. Lisica je padla in lovec je zadovoljen stekel k njej, si jo vrgel čez ramo in se veselo odpravil proti domu. Po poti — bilo je že povsem blizu vasi — pa se je lovcu zazdelo, da se je ustreljena U- KO JE PANDIT NEHRU PRAZNOVAL SVOJ 68. ROJSTNI DAN, SE JE NA VELIKEM STADIONU ZBRALO 100.000 SOLARJEV, MED SVOJIM GOVOROM JE NEHRU SPUSTIL V ZRAK BELEGA GOLOBA. PA PTICA NI IN NI HOTELA PROČ . . . VEDNO ZNOVA SE JE VRNILA IN MU SEDLA NA GLAVO. del, da ima ded veselje z glasbo, vendar se je ded Vlada igranja večidel sam naučil. Sedaj presedi ded skoraj vse dni za klavirjem in pravi, da se bo na zimo začel učiti še note, da bo mogel igrati tudi »pravo« glasbo. Rad posluša radio in je posebno navdušen, kadar sliši Beethovnove skladbe. Pravi, da mu je žal le tega, da se ni začel učiti že v mladih letih, ampak si je pred glasbo vedno mašil ušesa, češ da je samo za gospodo in da človek od nje ogluši. FRANCOSKE ZNAMKE NA SRBSKI POŠTI Malo pred koncem prve svetovne vojne so v osvobojenem Bitolju odprli srbsko pošto, s katere so mogli Bitoljčani pisati in brzojavljati v skoraj vse zavezniške države (v Ameriko, Anglijo, Francijo in v Italijo). Pošta je dobila svoj pečat z napisom »Bitolj« v latinici in cirilici. Ker pa je bilo takrat v Bitolju zelo mnogo ljudi, ki so želeli zvedeti, kako je z njihovimi znanci ali sorodniki r inozemstvu, je tamkajšnji pošti kmalu začelo primanjkovati srbskih pisemskih znamk. Zato je uprava pošte s privoljenjem srbskega vojnega poveljstva mesta in pa seveda s privoljenjem francoske pošte začela prodajati Bitoljčanom — francoske pisemske znamke! Meščani so torej svoja pisma in pa druge poštne pošiljke frankirali z običajnimi francoskimi znamkami, ki so imele naslikan lik sejalke In sica nekam čudno streslo na njegovi rami. Še preden se je dobro zavedel, je že začutil hudo bolečino v levi roki. Urno je spustil žival na tla, ta pa smuk! v goščavo. Dobri-voje je mogel samo še debelo pogledati za lisico, ki jo je malo prej le obstrelil, pa mu je med potjo spet oživela. V ENEM DNEVU NASTOPIL NA OSMIH TEKMOVANJIH Mladinec Dobrivoje Protič iz Varaždina je nedavno tega dosegel res svojevrsten rekord: v enem dnevu je po vrsti nastopil kar na osmih športnih tekmovanjih! Najprej je zjutraj nastopil na šahovskem turnirju in odigral dve partiji šaha. Ob 10.30 uri se je udeležil tekmovanja namiznoteniškega kluba, katerega član je, in je igral dve igri s tekmovalci iz vasi Batine. Nato je tekmoval v atletiki in je tekel na 100, 200 in 3.000 metrov. Opoldne je odšel na kosilo, že ob 13. uri pa se je udeležil strelskega tekmovanja in dosegel drugo mesto. Ob 14.15 uri je mladi Pro-tič nastopil z odbojkarskim moštvom, ob 16.30 uri pa se je pojavil na nogometnem igrišču, kjer je njegovo moštvo odigralo tekmo s klubom iz Dolnjega Katuna. Dobrivoje Protič je bil pri tej tekmi najboljši igralec na igrišču! NESREČNO PREKINJENA NOGOMETNA TEKMA V vasi Tovrljane v prokup-Ijanskem okraju sta mtnuli mesec igrala nogometno tekmo kluba iz domače in sosednje vasi; tekma sama po sebi najbrž ne bi bila kdo ve kako pomembna, če se ne bi pripetil na njej nevsakdanji dogodek, kakršnega zlepa ne pozna kronika nogometa. V začetku drugega polčasa tekme se je sodni k Vuličevič, ki je sodil tekmo, nenadoma zgrudil sredi igrišča. Ko o igralci in gledalci priskočili na pomoč, so preplašeni ugotovili, da leži sodnik mrteu na tleh, držeč med zobmi košček sladkorja. Pozneje so izvedeli, da je bil Vuličevič hudo bolan na srcu. Nogometna tekma je bila po tem nesrečnem dogodku seveda prekinjena. Prostor, kjer je sodnik Vuličevič izdihnil, P° so njegovi starši ogradili, tako da sedaj na igrišču ni več moč igrati. ap e® ■ - pisanje in Študij, podobno kot pisalna miza. Svetlemu, lakiranemu lesu se pogosto prav posebno prilega ob rJ3 sp- letnega kot! f lc a n! primerno zgolj originalno starinsko pohištvo. Zadostuje proizvod sodobnega rez-barskega mojstra. Potrebno pa Je, da je urejen ves kotiček v istem stilu ali pa, da se predmeti v njem vsaj skladajo. Predstavljamo vam Se sodobno spalnico, ki je na videz vsa izdelana iz enega samega kosa pohištva. Ta vtis ustvarjata lesena plošča, ki se razširja kar preko dveh sten spalnice, vključno postelje in izredno obsežna polica za toaletne potrebščine. Ne, ne gre za spalnico filmske zvezde in Toaletna mizica Je pohištvo, ki ga žena le težko pogreša. Tudi pri ureditvi moderne spalnice bomo morali misliti nanjo in ji oddeliti del prostora, čeprav čisto majhnega. Seveda se tudi pri toaletni mizici skušamo podrediti načelom, ki oblikujejo sodobno pohištvo. Starinske komode z ogromnim zrcalom nimamo več. Navadno smo Jo zamenjali s prav skromnim nadomestkom v obliki police privite na steno in z majhnim zrcalom nad njo. Zrcalo Je pri tem pogosto urejeno tako, da ga lahko zložimo in skrijemo, kadar i»a ne potrebujemo. Za toaletne potrebščine služi manjši predalček pod polico. Tako nekako so videti moderne toaletne mizice. Ni pa potrebno, da so vse toaletne mizice takšne, kot smo jo zgoraj opisali. Pogosto da posamezen starinsko prikrojen kos pohištva sicer preveč enostranski moderni ureditvi prostora posebno toplino in domačnost. Mislimo, da bo prav, če bo to prišlo do Izraza ravno pri toaletni mizici. Ta že sama po sebi daje sobi izraz ženskosti in domačnosti, ter se Ji bodo tudi baročne in bolj bogate linije prav podale. Manjši ,kosi pohištva antičnih oblik, kot star stol, predalnik ali v našem primeru mizica, so kar dobrodošli. Kako se lahko vključi nekoliko po starem oblikovana toaletna mizica v sicer popolnoma po sodobnih načelih urejen prostor, pa vam bodo poleg ostalega najbolje posredovale naše skice. Sami se boste lahko prepričali, da Je po starem oblikovano pohištvo na pogled sodobno, če ga znamo prav uporabiti. Da vam bo torej izbira lažja, vam predstavljamo tri moderno In tri starinsko oblikovane toaletne mizice, ki so vse vzete iz sodobno urejena prostora. V vsak prostor ne sodi »čisto moderna« toaletna mizica. Za dekliško spalnico je pogosto dosti primernejša nekoliko romantično oblikovana mizica z večjim zrcalom in obdana na široko z naborki iz pikčastega blaga Ce bo stala v primernem, sicer nezasedenem kotu sobe, kljub bogatim in valovitim oblikam ne bo nikomur v napoto, obenem pa ho moč-vila ■"---------- no poživil •'■»ten prostor. naj se vam ne zdi škoda prostora, ki ga zavzame toaletna polica, saj ta ni sama sebi namen. Predstavlja namreč le zgornjo ploščo dolgega predalnika za perilo in podobne potrebščine, ki je v vsaki spalnici tudi sicer neizogiben. Zrcalo nad polico pa bo zaradi svoje obsežnosti poživilo celoten prostor. Kot vidite, vam izbira primerne toaletne mizice ne sme biti pretežka. Ureditev stanovanja v tej smeri vam ne zastavlja velikih zahtev, saj imate možnost izbirati med starimi in novimi oblikami, med takimi, ki zavzemajo malo prostora in tistimi, ki ga ne zavzemajo skoraj nič. lika mizice, ki smo Jo na naši skici postavili v tako imenovano kmečko sobo. Priznati moramo, da zavzame nekaj več prostora. Kot vedno prt svetlem pohištvu tudi tu ustvarjajo Izredne učinke posamezni deli iz črnega lesa. V našem primeru sta to okvir zrcala in širok stol. Naborki okrog mize to še bogatejši, saj so Iz dveh plasti, Zgornja vrsta naborkov je iz enobarvnega blaga, spodnja pa iz ustrezne rožaste tkanine spodnjem delu urejen manjši predalček za shranjevanje najnujnejših potrebščin. Posebnost je zrcalo, sestavljeno iz treh delov, ki ga lahko zložimo podobno kakor knjigo in pritisnemo ob steno, kadar ga ne potrebujemo. Polica bo nenadomestljiva v vseh tistih sodobnih spalnicah, ki so pretesne za »resnično toaletno mizico«. Ob pomanjkanju prostora se nam seveda ni treba odpovedati starinskim oblikam. Polica ni le Pravo nasprotje našega prvega primera Je povsem po modernih načelih urejena toaletna mizica, ki vam Jo predstavljamo kot drugo. Gotovo so prostori, v katere bi le težko dali kak starinsko oblikovan kos pohištva. Naša mizica Je s svojimi ravnimi linijami za tak prostor kot ustvarjen,-Posebno žena, ki veliko študira in piše, ne bo mogla prehvaliti njene vsestranske uporabljivosti, saj je mogoče leseno ploščo, na katero Je pritrjeno zrcalo, spustiti navzdol, tako da služi tudi za domena gladkih linij. Ponekod se bo lepo podala nekoliko izumetničena polica, ki vam jo predstavlja ena izmed naših skic. Seveda za ureditev starinskega toa- •Jela sol« — kot dodatek kopeli dela ču‘deže. Popolnoma prerojen st po kopeli. Se sl JI dodal — »Jela sol« — osvežuje in krepi živce — zato ne štedi denarja — skrbi za evoje zdravje In kupi sd takoj »Jela sol«. Nadvse moderno bi lahko imenovali naslednjo polico za toaletne potrebščine. Plošča ima na Bliža se čas galoš V deževnih poznojesenskih dneh tožimo o mrzlih nogah. To je začetek zla, ki se nadaljuje z nahodom, vročino in s prehladi te ali one vrste. No, iz omare je treba vzeti močnejše, trdnejše čevlje ali pa gumijaste škornje ali galoše. Ali pa so noge v gumijasti obutvi tudi v resnici suhe? In lepo na toplem? Ali se vam ne zdi, da se bombažaste nogavice tesno oklepajo stopal, kakor da so mokre? Ali ne dobijo vaše noge, ki so ves dan tičale v nogavicah iz umetnih vlaken in v gumijasti obutvi, na večer izredno oster vionj, ki ga odpravite z milom in s toplo vodo ter se šele potem počutite udobno? Noge pa postanejo tudi v debelejših volnenih nogavicah tako vlažne in rdeče, da kar naprej mislite na to, kako boste ob prvi priložnosti smuknili iz neprodušno zaprte gumijaste ječe. Res je že, da z gumijasto obutvijo varujemo noge pred cestno vlago, ne moremo pa jih hkrati zaščititi tudi pred vlago, ki povsem naravno kar naprej prihaja skozi pore v naši koži. Ce so noge več ur v gumijasti obutvi, postanejo vlažne. Zato preostane samo eno: galoše je treba sezuti takoj po prihodu na delovno mesto ali domov. In še tole: umivajte si noge vsak večer v mlačni vodi in brez mila. Bolj ko uporabljate milo, bolj alkalična bo postajala koža na nogah, to pa je kaj ugodno gojišče kožnih glivic in bakterij. Zato Je dobro oplakniti noge, če ste jih umili z milom, z vodo, ki ste ji prilili kisa. Ta odstrani neprijetni vonj, hkrati pa uničuje bakterije in glivice. Nosite dovolj velike, raztegljive nogavice iz bombažne in volnene mešane prejice. Doma imejte na nogah druge nogavice in čevlje kot na cesti. Priporočljivo bi bilo, če bi zjutraj po prihodu na delovno mesto obuli druge čevlje. Doma nosite copate, včasih pa hodite nekaj časa kar bosi. Pomislite na Japonce, ki hodijo po stanovanju v samih nogavicah. Ce dežuje ali je na cestah brozga — upajmo, da je še ne bo tako kmalu — pa le obujte galoše, smežke, škornje in podobno gumijasto obutev, nosite jo le toliko časa, kot je nujno potrebno. W ] IZOLA Ll NIKOLI NI POMISLIL NA TO Tisti večer sem vso pot premišljeval, če se bo oglasil ali ne. Ugibal sem, kakšen le more biti in kakšna so njegova čustva do nje. Nisem bil prepričan, da je v resnici tako ravnodušen do nje, kot mi ga je opisala. So moški, ki težko pokažejo svoja čustva in se prav zaradi tega po malem boje zakona in jim postaja težaven. Ko sem vstopil, ga še ni bilo in tudi nikogar drugega. Toda ni preteklo pet ali deset minut, ko je vstopil. Ne bi mogel reči, da bi bil na pogled neprijeten. Bil je visoke postave, vsekakor nekaj starejši od nje, tudi ne tako lep, toda prijetnih potez. Nekoliko v zadregi mi je poskušal pojasniti, da mu je žena sporočila moje povabilo. Zahvalil sem se mu, da se je odzval. Ko sva sedela in si prižigala vsak svojo cigareto, sem premišljal, kakšno vprašanje naj mu zastavim najprej, da bi ga ne odbil. Pogledal sem ga skozi dim najinih cigaret: — Zena vas je gotovo obvestila, o čem sva zadnjič govorila? — — Da, rekla mi je, da se ji zdi fant že dalj časa nekam čuden in se je zaradi njega hotela posvetovati z vami. Vi pa ste želeli govoriti tudi z menoj. — Nisem mogel ugotoviti, če mu je v resnici povedala le to in moral sem biti previden. — Da, prišla je zaradi sina. Se zdi tudi vam pretirano samotarski in pogreznjen vase? — — Morda nekoliko. Mogoče pa moja žena tudi prečrno vidi. Veste, ona je vesela, živahne narave, (ant pa je bolj po meni. Moja žena težko razume ljudi, ki so radi sami in jim družba ni potrebna... — Popravil se Je: — No, ni potrebna, tega ne smem reči. Toda ne pogrešajo je tako zelo in so radi včasih tudi sami. Sicer pa morda (anta preslabo poznam. Ne vem, če vam je žena povedala, da sem večino tedna službeno odsoten. Tako se zares le malo vidimo. — — Je to za vas zelo mučno? — — No, zdaj sem se že privadil — Je odgovoril in zmignil z rameni. — Zavlada v hiši veliko veselje, kadar se ob sobotah vrnete? — sem se poskušal približati stvari, o kateri sem hotel govoriti z njim. — Ne bi rekel — se je nasmehnil. — Od dela sem utrujen in dovolj mi je pogovorov z ljudmi. — — Tudi z ženo in otrokom? — sem kot vojščak na fronti prodiral naprej. Menda je začutil nevarnost, zakaj hitro se je začel popravljati: — To ne, pač pa sem v tem času rad doma in imam svoj mir. — — Je žena zadovoljna s tem? Oprostite, če vas vprašam naravnost, ali je vaša žena srečna z vami? — — Mislim, da je — se je izogibal ali pa v resnici ni niti mislil, da bi bilo lahko drugače. — Poročena sva že deset let in nikoli mi ni ničesar omenila. — Zdaj me je pogledal že skoraj nekoliko zbegano, ko da je zaslutil, da mu hočem povedati nekaj posebnega, nekaj, kar ga bo presenetilo. Nisem ga hotel zadeti. Zato sem se ponovno umaknil: — Ali preživi vaša žena ves teden le doma? Ali imate vsaj ob sobotah in nedeljah kakšna skupna pota? — — No, tisti edini dan v tednu, ko sem pri družini, prebijem najraje doma — mi je odgovoril najprej na zadnji del mojega vprašanja.'— Sicer pa gre žena kdaj pa kdaj v kavarno. Menda ima svojo družbo. — — Poznate to družbo? — — Ne — je odgovoril skoraj presenečen. Nisem smel popustiti, moral sem mu nekako povedati, da Je njegov zakon v precejšnji nevarnosti. — Ali vas to prav nič ne moti? Mislim, da niti ne veste, kod in s kom hodi vaša žena, da ne poznate njenih želja, njenega veselja ... Ali ste jo že kdaj vprašali, česa si želi, kam bi morda rada šla... Ali ste že kdaj razmišljali, s čim bi jo lahko razveselili, ste jo kdaj vprašali, če je srečna ob vaz, če bi lahko kaj naredili zanjo... — Gledal me Je z zlo slutnjo, ko sem mu našteval vprašanje za vprašanjem. Ko sem umolknil. Je nekaj časa molčal tudi on. Potem je počasi, s trudom rekel besedo za besedo: — Oprostite, vidva pravzaprav zadnjič nista govorila o najinem sinu. Govorila sta o naju dveh. Ona ni več zadovoljna z menoj... — Postal je in me dolgo in skoraj prodlrljivo gledal naravnost v oči. Moral sem ga pomiriti. — Ne, govorila sva o sinu. Morala pa sva govoriti tudi o vaju. Verjemite mi, vaša žena ni hotela, jaz sem jo izzval, kot sem pravzaprav danes tudi vas. Oprostite mi to netaktnost. Toda nikoli ne moremo govoriti o otroku, ne da bi govorili tudi o njegovih starših. Prepričan sem, da to razumete. Vsak otrok odseva zadovoljstvo pa tudi nezadovoljstvo svojih staršev... — Umaknil Je pogled in sklonil glavo, potem pa jo spet sunkovito dvignil: — Kaj je rekla, povejte ml, kaj jo moti med nama? — Obrazložil sem mu njena čustva, njene potrebe, želje. Ko sva se poslavljala, mi je prisrčno stisnil roko: — Hvala vam. Poskušal se bom zares potruditi, kajti nikakor nisem ravnodušen do nje. Nikdar pa mi še na misel ni prišlo, da njej te stvari toliko pomenijo. Zmeraj sem mislil, da so to malenkosti. Hvala vam. — Vrata za njim so se tiho zaprla in bil sem presrečen, ko sem odhajal. Nekaj v meni je govorilo, da se bosta prav gotovo rešila, čeprav sta bila že v resni nevarnosti. In z njima se bo rešil tudi vase zaprti in čudno samotarski fant. Otroci so bili lačni, večkrat sem jih poskusila povabiti na teraso, da bi jih pogostila * mlekom, toda to mi Je prepovedala ne le Lizaveta I ven ovna, marveč tudi mama. Tudi kuharice niso hotele dajati kmečkim otrokom sladkih štručk in celo stare skorja so metale proč- Tedaj sem sklenila, da bom sama zbirala štručke in druge okusne jedi, da jih bom delila med svoje prijatelje. Otroci eo radi spre. jemali iz mojih rok štručke ln kristalni sladkor. Ce 6em le mogla, sem Jih pogostila s kuhanimi rakj 1® koščki mrzlega meaa, ki Jih prj kosilu nisem pojedla, ampak »pravila v žep. Ker se ml ni zmerom posrečilo razdeliti svotje zalog« mednje takoj tisti dan, sem sklenila spravljati jih na podstrešje: koščka kruha, pečenih p:9k, rdeče kuhane rake, koščke sladkorja, štrukeljčke, vse to sem spravljala v skrit kotiček. Vsak večer pa so se zbrali otroci na vrtu. Nestrpno »o ijie pričakovali ln se mi že od daleč smejali- Sladkor in bonbone so pri priči pojedli, vse drugo pa so spravljali' v rutice ln čepice ter *« po prašni cesti urno vračali v vas- Spočetka so otroci spremljali vse brez pripomb, sčasoma pa so jeli izražati svoje želje- »Tega nikar ne nosi.« so govorili. »Tega ne potrebujemo. Glavno je — kruh, tudi če j» trd. Kruh Je okusnejši od rakov.« Kmalu go nastale težave v zbiranju zalog. Ve«t o tem, da zalagam otroke s kruhom, 6e J? razširila tudi po drugih vaseh. Prihajalo je toliko otrok, da ml Je Jelo primanjkovati hrane- Treba je bilo najti nove vire. Obrnila sem se na staro kurjo deklo Jeleno, na pol slepo' starko. k| je bila zmerom oblečena v lepo finsko narodno nošo. Krmila Je piščance in race in dajali so JI vse ostanke kruha m krompirja- Po dolgih diplomatskih ovinkih sem se domenila z njo, da mi bo dajala iz plče ‘-kor J e črnega kruha in mrzel krompir. Sama ne vem, zakaj se n| čudila moj prošnji. Ohljubila mi je celo, da ml bo da- OHM Jala nekaj svoje hrane. Pa tudi te pomoči Je bilo premalo. Ceato sem jo morala prositi ln ji prigovarjati, naj mi daje več. Morala eem nehati jesti štručke z marmelado, ki »o mi šle posebno v »last, toda tudi teh štrukeJJčkov je bilo premalo, otrok pa Je prihajalo čedalje več. Nekoč Je prišla z otroki odrasla kmetica jn prinesla s seboj veliko košaro- Rekla j«, da bi tudi rada dobila svoj delež hrane. »Kaj ai tako lačna?« Jo vprašala- Kmetica me je ošinila z nejevoljnim pogledom. Ne, sama ni laična, pač pa je njen« hči Ana-Stina odšla na polje pomagat očetu, in zato je morala sama priti po porcijo kruha, ki pripada njeni hčeri. Saj je bilo treba poskrbeti za svinjsko krmo. »Za »vinjsko krmo? Za kakšne svinje?« Kmetica mi je zadevo takoj pojasnila. Pokazalo se je, da «o s koščki kruha in krompirjem, pa tudt a sladkimi štručkami tn marmelado, s katerimi sem zalagala otroke finskih torparov, krmili prašiče. Za kmeta je bH prašič glavno. Toda to spoznanje me je pretreslo. Prašičem na ljubo sem se torej odpovedovala sladkim štručkam! In šele pozneje sem razumela vso globino revščine, takšne bede, ko so se na pol la*ni ^rod odpovedovali jedi ali poslasticam, da bi le imeli doma nekaj svinjske krme. Prašič je bil glavno. Spoznala sem tudi, da skorje kruha niso mogle rešiti kmečkih otrok. TREBA JE SANJARITI Bila sem sanjarka. Kuuza je bila se ve raj za malo deklico, jaz pa sem sanjarila o življenju, ki ni podobno srečnim dnevom v Kuuzi z obilnimi obedi in zajtrki, veselimi pikniki v gozdu, kriketom ob večerih, spletkami starih tetk in solzami mlade pomočnice naše hišne, ki so jo po krivem ozmerjali. »Nekje na svetu,« sem premišljala, »Je še drugo življenje, ki ni podobno našemu.« Zahotelo se mi je več nepričakovanih dogodkov: kakor je bilo v Bolgariji. Povrh pa sem bila še osamljena — prijateljica Zoja je bila odpotovala v Turkestan ln se vrne šele na zimo. In izmišljala sem si neverjetne dogodke: z nekim posebnim junaštvom rešujem uboge Bolgare pred Turki ali pa rešim belca pred zamorskim plemenom Ašantl, ki kani skuhati v kotlu neznanega raziskovalca Afrike. V Kuuzi jd nekoč izbruhnil požar. Gasilci so mi bili všeč. Mislila sem, da so to najboljši ljudje na svetu, ker zmerom tvegajo svoje življenje za druge. V svoji domišljiji sem si rada slikala gorečo hišo, v kateri je mnogo otrok. Plezam po rešilni požarni lestvi prav do vrha, odnašam iz plamenov otroke in jih izročam materam v naročje. Včasih sem reševala naš dvorec v Kuuzi pred razbojniki. Ogovorila sem jih in jim prigovarjala, naj nikogar v hiši ne ubijejo in tudi denarja ali draguljev naj ne iščejo. »V Kuuzi nihče nima draguljev, samo »rebrne žlice imamo, te pa vam lahko dam tudi sama.« In s svojo prepričljivo besedo pripravim razbojnike do tega, da se zadovolje. Seveda, tl razbojniki so bolj podobni Dubrovskemu iz Puškinove povesti. Bogatinov ne marajo, toda bogatinov tudi jaz ne maram. Zato se zelo dobro razumemo. Razbojnikom podarim svoj koralni nakit in potem odhajajo na lepih konjih... ' Ta otroška sposobnost sanjarjenja mi je pomagala vse življenje: videla nisem samo tistega, kar je res bilo, marveč sem si lahko mislila, kako bi bilo, če bi se življenje spremenilo. Ta sposobnost mi je pomagala, da sem gledala v prihodnost, ko smo komaj začeli graditi našo sovjetsko državo. O sebi lahko rečem, da sem živela napeto, da sem bula po svoji naravi dn nazorih zelo dejavna, da sem Jemala življenje široko in željno, s svojo domišljijo pa sem delala to življenje še bolj zanimivo. Bilo je v januarju 1918, tri mesece po oktobrski revoluciji, potem, ko so sovjeti prevzeli oblast. Lenin je načeloval naši državi ln naši partiji. Casi so bili težavni, mlada sovjetska republika je bila ogrožena od vseh strani Bili so nemirni ln odločilni meseci naše revolucije. Do zmage je bila še dolga pot. Bili smo lačni, malo je bilo noči, ko se je človek lahko naspal, toliko je bilo težav in nevarnosti. Toda delali smo z veliko vnemo, na vso moč smo hiteli graditi naše sovjetsko življenje. Čutili smo, da je vse, kar delamo danes, nujno treba storiti danes — čeprav samo v osnutku — ker bo jutri že prepozno, jutri nas čakajo že druge naloge. In gradili smo temelje novih gospodarskih odnosov in novi aparati državne oblasti so .morali na nov način zajeti življenje milijonskih množic ogromne dežele. Takšnih domov pa takrat še nismo imeli. Lotili smo se bili šele njihove organizacije. Treba je bilo pohiteti. Sklenili smo preurediti veliko staro poslopje Doma najdenčkov v pravi dvorec materinstva in detlnstva in se nemudoma lotili organizacije enakih domov na podeželju. Staro jekaterln*ko poslopje smo hitro prezidali. Pomagal nam je sindikat gradbenih delavcev. Toda tu smo naleteli na kontrarevolucijo ... Komisariat državnega skrbstva je imel bolj kakor druge ustanove v deželi opraviti s perečimi potrebami ljudstva. Ze zjutraj je pritiskala k meni deputacija negovalk iz Doma najdenčkov. »Večkrat za otroke ni mleka! Kje pa je kondenzirano mleko, ki smo ga ondan spravili v skladišče doma?« Izginilo je. Določila sem komisijo, da bi zadevo preiskala. Pokazalo se je, da so zalogo mleka izročili upravnici doma, stari grofici, pa ga je skrila, da bi ga sama porabila. Pride deputacija starčkov iz hiralnice. Kuriti so nehali. Drva so izginila. Starci umirajo za pljučnico. Pohitimo s preiskavo. Pokaže se, da Je stari upravnik hiralnice drva pokradel. Krivce smo kaznovali, toda nove zaloge drv v času državljanske vojne in sabotaže ni tako lahko najti. Iz otroških zavetišč je izginila obutev, na trgu pa se je pojavila velika količina otroških čevljev. S to poplavo malih in velikih tatov, saboterjev, v bistvu pa kontrarevolucionarjev smo se morali boriti iz dneva v dan, od ure do ure. Včasih je bil položaj tak, da bi ČI07 vek obupal, da ni bilo vere v državo delavcev ln kmetov, da ni bilo, boljševiške preka-ljenosti in odločnosti. Naši ljudje so kljubovali tolpi podležev. Spominjam se, kako so nekoč od nekod z juga, iz zavetišča za slepe otroke, nujno zahtevali o. nas, naj jim pošljemo denar. Pošta ni poslovala, banke so bile zaprte, državljanska vojna je bila zavrla In omrtvičila promet. Toda denar je bil potreben. Nismo smeli dopustiti, da bi zavetišče za slepe otroke razpadlo. Priglasilo se je mlado dekle, češ da je pripravljeno odpeljati se na Jug. V navadno vrečo za moko smo ji natlačili za dva milijona bankovcev ln dali Klavdiji stražo — mornarja z revolverjem. In delegacija je odpotovala. PORAZ! PREVIDNOST V PLANINAH SE NI BOJAZLJIVOST! širitve SKUPNA AKCIJA Prihodnjo soboto (7. t. m.) se bo v Ljubljani začela izredna skupščina Zveze >>Partizan« Slovenije, ki bo nakazala nadaljnjo pot partizanski organizaciji pri nas. Bližnja skupščina »Partizana* pa bo nedvomno mnogo več kot običajna skupščina katerekoli organizacije. Ze sami dejstvi, da bo skupščina trajala 2 dni in da bo delala v treh komisijah, kažeta nevsakdanjost tega zasedanja. In še več: predsednik »Partizana« Slovenije Mitja Ribičič je pozval vse zastopnike sorodnih in ostalih organizacij, da se kot aktivni sodelavci vključijo v ‘ delo skupščine in naj s svojimi pripombami pomagajo graditi in usmerjati kažipote za prihodnost. To torej pomeni, da predstavniki ostalih organizacij ne bodo več pasivni delegati, ki formalno izrečejo nekaj pozdravnih fraz, marveč aktivni soustvarjalci programa in načelnih tez. Skratka, skupščina bo nekakšen kongres slovenske telesne kulture. Skupščina »Partizana* bo nedvomno razpravljala o dosedanjem delu in še zlasti o vrsti slabosti v izvršnem odboru, ki so povzročile, da je prišlo do znane zaostritve in do izredne skupščine. Vendar v teh razpravah ne bo težišče skupščine, kajti te stvari so danes že povsem jasne in jih je dovolj osvetlilo že zasedanje upravnega odbora. Težišče dela skupščine bo na čimbolj konkretni izdelavi smernic za bodočnost. Največjo pozornost bodo morali udeleženci skupščine posvetiti vprašanju šolske telesne vzgoje, kar je naše ključno vprašanje. Tu nas čaka še veliko dela, skupnih akcij in tesnega sodelovanja. Predvsem mora »Partizan* šoli nuditi vso oporo (in seveda tudi obratno) tako glede prostorov kakor kadrov. »Partizan* mora tudi razgibati javno mnenje, da se bo opredelilo za napredno stališče glede šolske telesne vzgoje. Tudi o Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in o Univerzi bo morala skupščina spregovoriti. Partizanska organizacija se mora tesneje nasloniti na to šolsko institucijo in ji obenem vsestransko pomagati. Glede univerze pa veljajo že neštetokrat ponovljene trditve: treba je razviti množično telesno kulturo med študentsko mladino, kajti samo na ta način bomo med bodočo inteligenco dobili podpornike, somišljenike in organizatorje. Še dolga je vrsta problemov, o katerih bomo nedvomno govorili na skup-geini — o sodelovanju z JLA in vsemi telesno-vzgojnimi organizacijami, o sekcijah in statutu, o orodni telovadbi in še marsičem. Zato vse organizacije in javnost od te skupščine upravičeno pričakujejo odločne in jasne besede, ki nam bodo nakazale pot naprej. I. P. Si Planinski mir, veličina in edinstvena lepota našega gorskega sveta privabljajočedalje več rednih obiskovalcev. Po grobj cenitvi je bilo letos v slovenskih gorah 450.000 planincev in alpinistov, torej relativno mnogo več kot v tujini. V dobro naši krovni organizaciji Planinski zvezi Slovenije in Gorski reševalni službi, ki letos slavi petdesetletnico, lahko tudi zapišemo, da je nesreč v gorah bilo sicer precej, toda še vedno mnogo manj kot v tujih gorah. V Memčiji je bilo n. pr. v zadnjih treh letih skupno 178 smrtnih nesreč, v Švici v sezoni 1955-56 kar 73 nezgod z najbolj tragičnim epilogom, nekoliko manj (57) pa v tem času v Italiji, še zgovornejši je podatek francoske alpinistične zveze, ki Pravi, da se je letos v Alpah smrtno ponesrečilo 385 alpinistov in planincev. Pri nas je bilo leta 1957 16 smrtnih nesreč, požrtvovalni gorski reševalci pa so posredovali v 49 nezgodah. Seštevek vseli podatkov torej kaže, da planinstvo pni nas že hiti v množičnost, alpinizem pa v vrhunstvo. Planinska zveza Slovenije z nad 90 društvi to 20 20 alpinističnimi odseki pravilno kaže pot mladim planincem in ailpinistom. Za vse je pri nas zdaj že 150 gorskih postojank, skromnih bivakov, koč in planinskih domov. V naših gorah pa še vedno mj vse tako, kot bi bilo treba. Na planinskih poteh že zmerom s-rečuijemo ljudi, ki s planinsko idejo nimajo nič skup" nega, precej pa je tudii takih, ki se ne zavedajo dovolj, da je v planinah moč le malo opraviti satmo s pogumom, srčnostjo in podjetnostjo ter neizmernim navdušenjem. V planinah namreč samo premišljena in trezna dejanja grade mostove k uspehom in zmagam! Planine ne priznavajo lova za rekordi, od človeka terjaijo mnogo več, pravo ljube- O Severna stena Ojstrice je bila usodna za dvojico. Alpinist Marko Dular, ki je zmagoval tudi najtežje prepadne in previsne stene v Dolomitih, osrednjih Alpah In drugod (pa tudi doma m bila pred njim vama nobena stena), se je smrtno ponesrečil v Herletovl smeri v severni steni Ojstrice. S Francem Zupanom sta v ugodnih razmerah hotela izvesti prvi zimski vzpon. Nenadni snežni metež in smer sama pa sta bila močnejša kot mladostno hrepenenje. Reševalci so ju našli mrtva tn zasnežena pod steno. • Junija so gorski reševalci našli tudi Alberta Stuparja in Ignaza Zupana, ki sta se že lani smrtno ponesrečila pod Brano. • 18. junija se je na Cmi prsti smrtno ponesrečila 13-Ietna dijakinja šempeterske gimnazije Nevenka Mabrič iz Vrtojbe pri Novi Gorici. • Stalni vremenski preobrati, snežne padavine sredi poletja so letos terjale še nove smrtne žrtve v planinah. Ob koncu julija je na rokah požrtvovalnih reševalcev. « Oslabelost srca, prekomerna utrujenost ln snežni meteži so terjali dan pozneje na Planjavi pod Sukalnikom novo žrtev: na poti s Korošice na Kanjiško sedlo in Jermanova vrata je podlegla Hedvika Vasle iz Zabukovlce pri Celju. 9 Strela sredi poletja (28. avg.) je na vrhu Skute (2532 m) ubila Franca Kavčiča in njegovega sina Božlidarja tiz Domžal ter Vlinka Podviza iz Zbilj pri Medvodah. S temi poctolki pa še nismo izčrpali spiska vseh smrtnih nesreč: taka usoda je namreč doletela še pet domačih planincev. Čeprav je bilo toreij vreme krivo večine nesreč, pa naij bodo ti podatkj vendar svarilo vsem tistim, ki hodlijo v gore. Nepremišljenost, neprevidnost in neznanje namreč kaj radi botrujejo nesrečam. PRVI, DRUGI, TRETJI TA TEDEN Spet Važič! Kopica prireditev na čast dnevu republike je spravila na tekmovališča spet mnoge slovenske športnike. Izbrali smo naslednjo petorko najboljših: 1. SIMO VA2IC (Kladivar) — atletika 2. Milena PIRC (Gradis) — kegljanje 3. Jože BERGINC (Odred) — nogomet 4. Brane ELZNER (Branik) — nogomet 5. Lojze TRATNIK (Odred) — atletika Obrazložitev: Tekača Važič in Tratnik sta zmagala v članskih disciplinah letošnjega jubilejnega teka republike v Ljubljani. Medtem ko je moral Važič na daljši progi obračunat) tudi z odličnimi zagrebškimi in beograjskimi tekmovalca, je Tratnik na krajši progi pustil za seboj »samo« vso slovensko elito. Med kegljači je bila tokrat najuspešnejša članica republiške reprezentance Pirčeva, kj je v zagrebškem dvoboju s Hrvatsko. podrla 425 kegljev in bila najboljša tekmovalka dvoboja sploh. Nogometaša Berginc in Elzner sta bila med najzaslužnejšima za novj točki slovenskih conskih ligašev Odreda in Branika v nedeljskem predzadnjem kolu te lige. Po prvi decembrski etapi 3e torej vrstni red po točkah tak: Važič 5, Pirčeva 4, Berginc S, Elzner 2 in Tratnik 1 točko Planinska lepota včasih pre mam: ljubitelje gora iti Jih sili v nepremšljena dejanja. zen, premišljena dejanja in znanje. Na vse tiste, ka zanemarjajo te odlike, preži na vsakem koraku velika nevarnost. Zaradj teh se planinske nesreče pri nas množe, zato pride do smrtnih ' nezgod. Letos je planinska katastrofa v kamniških gorah — pod Brano terjala mlado življenje. Študent biologije Mitja Pehani Je postal žrtev bele smrti. strela ubila na vrhu Kočne (2539 metrov) dva planinca; žensko truplo (A. K.) so reševalci že spravili v dolino, moškega pa še niso našli. • 27. julija so planinske rože zapeljale na nevarno pot nad Vodnikovo kočo pa Velem polju mladega tabornika Ivana Rebela. Pri padcu s travnate police v Verner-ju se je tako hudo poškodoval, da Je pozneje med prenosom izdihnil Prizadevanja Planinske zveze in Gorske reševalne službe za varnost gornikov ne pomenijo, da so gore igrišče, na katerem sq je moč dajpti duška na kakršen koli način. Uvodni misli sta torej res vsega upoštevanja vredni. • 0 0 • « i 0 it 5 G 6 « « Sr S © © 0 e « c-« Nekaj za »upokojene« nogometne vratarje... Nekdanji francoski reprezentančni vratar, 4l-letni Darui nastopa zdaj v nekem cirkusu, kjer polovi pri vsak! predstavi kakih 25 enajstmetrovk, ki jih streljajo slučajno za to razpoloženi cirkuški gledalci. Kakor pravijo, mora tako mesečno sredi arene po 700-krat skočiti za nogometno žogo. To Jo preklicano veliko ... Toda Daru! si zna pomagati. Večin* strelcev udarja z desno nogo in pošilja usnje v levi kot zaboja. Zato si je dal ta veteran posebej oblaziniti desno roko in desno ramo, da se lahko kar moč učinkovito poganja za žogo proti levi strani. Levičarjev zahaja namreč — vsaj v ta cirkus — komaj 10 odstotkov, • Mednarodni olimpijski odbor je že spet tarča nekaterih kritikov, predvsem iz nordijskih držav, ki Jim nikakor ni pogodu. da so tam določili prihodnje zimske olimpijske igre na dneve od 11. do 22. februarja 1960. Američani so hoteli tako vključiti v olimpijske dneve tudi spominske proslave za dva svoja prezidenta, in sicer ob rojstnih dnevih Lincolna in Washingtona. Zato so olimpijski velmožje kratko in malo obšli predlog strokovne federacije. Nezadovoljni severnjaki pravijo, da zaradi Squaw Valleyja ne morejo v 1. 1960 prevreči vseh domačih in evropskih sporedov. Mednarodni olimpijski odbor zadeva zdaj tod zdaj tam na vse večje negodovanje in ga bo treba prej ali slej pripraviti do bolj demokratičnega poslovanja. Posebno v zimskih športih so eminence s športnega 01ympa silno težko dostopne za kaj novega. Madžarski emigrant Laszlo Tabori, znanj srednjeprogaš, ki se je hotel zaposliti nekje v Ameriki, je začel misliti na povratek v domovino. Ne samo zato, ker se mu toži po domačem kraju, temveč nič manj zategadelj, ker ravnajo onstran luže z njim vse prej »kakor spodobno«. Tabori je bil zaposlen v neki popravljalni« čevljev v San Franciscu, a je delo obesil na klin, odpotoval v Los Angeles, kjer je za nekaj denarja prodal svoj avto, zdaj pa ugiba, kje bo iztaknil drugega. Zadnji čas ga namreč sploh ne vabijo več na nastope in bo moral slej ali prej kar pobrati šila in kopita. Bržčas bo šel z njim tudi znani trener Igloii — ta je vzgojil celo vrsto madžarskih rekorderjev in tudi Taborila — ki se je potegoval za mesto pomožnega trenerja na kalifornijski univerzi, pa so ga odgovorni ljudje pri ustanovi odklonili. SLOVENSKE GORE V BILANCI ZADNJIH LET Leto obiskovalci Posredovanja GRS smrti 1949 286.467 36 , 16 1950 319.946 33 10 1951 264.648 55 14 1952 338.411 29 10 1953 416.886 31 2 1954 460.803 41 8 1555 421.913 48 8 1956 411.806 37 11 1957 450.000 49 16 ® Na Švedskem so nedavno A častili dva »športnika leta«. T Zlato kolajno lista »Svenska ® Dagbladet« Je prejel tekač Dan 0 Waern, ki je štirikrat v se- * zoni postavil odlične čase na Z miljo in-izboljšal še nekaj dr-J žavnih rekordov na srednjih * progah. Zlato nogometno žogo, ki Jo vsako leto poklanjajo naj- « bolj popularnemu igralcu, so 5 dali tokrat Aku Johanssonu, 0 srednjemu krilcu pri Norr-kopingu. *n enemu izmed ste- fbrov državne reprezentance. Značilno zanj le, da Je izjavil 5 po izročitvi kolajne nekako $ takole: »Pravzaprav sem pre- * senečen, Konec koncev sem . samo eden izmed 11 igralcev ® državnega prvaka.« Da so Sve-fi dl vzorni športniki, so lahko g. videli tisti, ki so gledali po- vratno tekmo za evropski po-© kal v Beogradu, ki Jo je prav {£ ta Norrkooing dobesedno »go-, sposko« izgubil proti Crvenl zvezdi. Dvakrat aktualno: Tratnik (drugi) in Važič (tretji) sta zmagala na letošnjem jubilejnem »Teku republike« v Ljubljani. Posnetek pa je t, barvnega dokumentarnega filma o prvem slovenskem festivalu telesne kulture, ki je sinoči v ljubljanskem »Unionu« doživel svečano premiero. Film si Je zelo dobro zamislil in zrežiral Dušan Povh, izdelalo pa ga Je ljubljansko podjetje V.ba film Snemalci so bili Ivan Marinček. Mjle de Gleria. France Cerar m Simon Rackovič, glasbo pa je skomponiral Borut Lesjak. BOKSARSKE PESTI V MLZE.JIT Pristaši boksarskega športa v Ameriikj imajo zdaj redko priložnost, da si lahko ogledujejo zbirko ... boksarskih pesti. Iz samega navdušenja za 'boks se je tega samosvojega dela lotil neki ameriški zobozdravnik, ki je tako priskrbel športnemu svetu nenavaden arhiv. Walter Jacoba — tako mu je ime ln je po vsej priliki nemškega porekla — je že nekaij deset let za svojo zabavo delaj odtise d« zbiral odtise pest; vseh znanih svetovnih boksarjev. Pri tem je uporabljal mavec in delal s pripravami, ki jih ima kot zobni zdravnik vsak dan pri roki v poklicni praksi — prj odlivanju odtisov za zobne proteze. Po tej pot# se mu je v letih nabrala zbirka pestnrh odtisov, ki je nič kako zanimtva za športnike in znanstvenike. Več muzejev se je že obrnilo nanj, da bi jim oddal to kolekcijo v razstavne namene. Kaj b( tud) ne — med njimi so odtisnjene pesti nepozabnih svetovnih mojstrov Dempsejrja in Tunneyja, velikana Prlma Camere, šape črnega bomtoar-derja Loa Louisa in tud) že pest* zadnjega svetovnega prvaka Floyda Pettersona. Jacobs je o svoj) izvirni zbir-kj povedal radovednežem še nekaj podrobnosti. Mnogi mislijo — tako je naglasil — da boksar udarja tem trše, čim večji je. To pa ni vselej tako. Prav to nedvoumno kažejo odtisi njihovih pesti. Posebno zgovorna je primerjava pesti nekdanjega svetovnega prvaka v mušji teži Canzonerija in bivšega prvaka težke kategorije Prtma Carnere. Canzonerdjeve ročice 60 najmanjše, kar jih je kdaj videl prj boksarju. S tema rokama pa je delil udarce, kj niso bilii nič milejšs kakor konjske brce. Car-nrra pa s svojmi silnimi tacami ni nikoli zadeval pretresujoče. Boksarske pestj so sploh zelo raznolike. Medtem ko n. pr. Tunneyjeve pesti ne kažejo nobenih sledov trdega dela, so sd'lnii udiarcl. ki jih Je zadajal Dempsey, puščali na njegovih rokah grde nakaze in pripeljali celo do raznih kostnih premikov Zobozdravnik, ki je zbiral boksarske pesti, bo prav gotovo omenjen tud) nekje v zgodovini tega trdega športa. ŠPORTN/ TEOFN V prodaji Je druga Izdaja VOŠČILNIC), primernih za čestitke ob priliki osebnih, družinskih In državnih praznikov ter NOVEGA LETA. Na voščilnicah so upodobljena dela, priznanih slikarjev In grafikov Franceta Miheliča, Doreta Klemenčiča, Iva Šubica in Franceta Slane — Voščilnice se dobijo v vseh knjigarnah, trafikah in v založbi »BOREC«, Ljubljana, Erjavčeva c. 18 In pri občinskih odborih Zveze borcev. V počastitev 29. novembra je bilo v zadnjem tednu precej iport-nih tekmovanj. Privrženci Skoraj vseh panog jn iger so namreč mn na planem, zato je bil spored zanimiv ln pester vse do danes. Ta teden so stopili pred Rip*JaU ce: koSarkar.1i 105 (7). noRO,lTl^*'af' 594 (27) atleti 250 (2). hokejisti 60 (2). keglJaCi 198 (28). Igralci malega rokometa 110 (7). telovadci 80 (1). obvezniki predvojaSke vzgoje, ki so tekmovali v orientacijskem patrulnem teku 140 (1). strelci 124 (4). odbojkar)! 30 (4) rokoborci h (0). namiznoteniški Igralci 66 (-). judoisti 24 (1). dvigalci ute*! 8 <<>)» boksarji 6 (0). lahlfti 620 (12). motoristi 35 (l) In celjski dijaki (1100) za svoj skupni Športni dan. V tn 1 in 1 so ta tpden tekmovali samo hokejski Igralci državnega prvaka Jesenic, pri nas pa so gostoval) madžarski umetniki na drsalkah. hokejski igralci KAC |z Celovca ter odbojkarji I* Poljske ln Madarske. Na vseh prireditvah (100) Je tekmovalo 3.558 slovenskih športnic In športnikov. Vsa tekmovanja 1c gledalo 24.300 ljudi. Najbolj obiskana prireditev Je bila lubilcjnl X. »tek republike« po Ituhljansklh ulicah Iti nogometni derbv prvo cone Odred - Ljubljana (4000). BOŠTJAN VSEZNAL GLASNO PREMIŠLJUJE: Le kakšna bo nova košarka? Ne bom, pa ne boem izdTŽal te muke. Podnevi si belim glavo, ponoči skačem v sanjah kot nor okoli košev — okoli meue pa brenčijo ure. Majhne, velike, navadne in štoparice ter me preganjajo s svojimi sekundami. Jaz pa štejem in štejem tiste sekunde in se znojim. Vedno, kadar hočem vreči žogo v koš, sodnik zapiska in ko se zbudim, sem zbit kot vprežni konj in ves nesrečen. Tole z novimi pravili mj ne gre in ne gre v glavo. Pišejo in pišejo — eni tako, drugi drugače. Enkrat berem, da bo v novj košarki malo košev, drugič, da jih bo še več kot do sedal). Enkrat, da bo igra zanimivejša in hitrejša, drugič, da bo vsak trenutek sekana zaradi vseh mogočih in nemogočih sekund. In zopet, da bo kratka, da bodo cel kup osebnih napak samo zapisovali itd. Kako bom dočakal pomladi, ne vem. ker sem že zdaj ves živčen. Takole tehtam in premišljujem: »Kakšen dolgčas bo, če bo res malo košev! Spomnite se samo, kako so grmele tribune, kadar je šlo proti stotlei! Kako smo tulili iz polnih pljuč, da je odmevalo po Ljubljani. Vprašam vas. ali se bo še kdo drl pri — recimo dvajsetih ali tridesetih piškavih koših? Jaz že ne — nato že danes pri sežem. No. in če bo več košev kot doslej? Kdo jih bo pa še štet, če bodo padali kot toča! Sicer pa tega ne verjamem, ker so brihtni reformatorji razširili tabu-prostor pod košem in še določili nekakšne tri sekunde, v katerih moraš zadeti a;li zgrešiti — če ne pa takoj ven iz raja! Ubogi velikani z našim Horsom in Millerjem vred, ki so se tako udobno zasidrali pod košem, pa samo potiskali žogo skozi obroč. Pravijo, da jim Je odklenkalo, kar me neizmerno žalosti. Kajti, bili so nepozabno za- da bo vrgel žogo v koš. Sodniiic pa odplaka trideseto. Pa recimo, da se je zmotil za pol sekunde. Ogoljufal Je Zupco za pol sekunde in koš. In mu ne morete tega dokazati, ker Je on sodntk — ne vi. ce Pa je piskal sodnik pol sekunde prepozno, bo takol krik ln vik na nasprotni strani. In posledice? Ravs, prekinjena igra. zapora igrišča in ne vem kaj še vse. Vse to zaradi pol sekunde! Toda to še zdavnaj ni vse. Na kupe je novotarij. ki jih 1az kot strokovnjaški lolble odklanjam, N. pr.: sodnik naj sam presoja, ali je napaka namerna ali ne. »ševe« ne bo več. No, res velika pridobitev. Ce pa zopet pomislimo na našega Krista, kako je vozil ln spravljal ob živce svoje nasprotnike prav s »ševo,« kako je nlzai točko za točko s svojimi vragolijami in osebnimi meti, potem mi zmanjka dobrih besed za te reformatorske butjee. Ce bi bil Jaz. Kristo, bi dal ostavko. Ah je človek zato garal, ne vem koliko let. kot najbolj črna živina, da se Je naučil vseh mogočih trikov, ki se Jih bo moral sedaj od-ppvedati in na »stara leta« učiti nove. Pravijo, da bo nova košarka bolj dinamična ln lepša. Mogoče. To bomo šele videli — spomladi. Eno pa je že danes gotovo. Bolj dinamično bo piskanje sodnikov — če ga bodo zmoglil. Svetovali bi jim, da se takoj vpišejo med težke atlete in veslače — zaradi raz-plljuč! In da bodo tekme precej krajše! Takole trlčetrt ure. Cene vstopnic na seveda iste ali P® ha viti trenutki, ko so nasprotniki kot onemogli risi skakali okoli takega velikana. Ta pa je samo stegnili roko in cop — le je bila žoga v košu. Tribune Pa so se tresle! Sedaj »e ne bodo več. Za velikane. mislim! Kaj pa trideset sekund? Tudi s temi bo leip clrikus. Sicer so menda iztuhtali neko napravo, ki bo tiste sekunde kazala v raznih barvicah Samo Jaz sem rad neverni Tomaž ln v tako napravo malo ver. iamem. Prepričan sem. da tu ne bo šlo brez zmešnlave (n prepira. Zamislite m na primer Zupco. ki se pripravlja O. uboge Jere! Kakor, da se ne da napraviti nameren foul nenamerno? To bo zopet pristranosti, škandalov tn protestov. Vse bo prepuščeno na milost ln nemilost sodniku. Kot pri nogometu. Ze sedaj so uganjali nekateri sodniki' v nebo vpijoče packarije. Kaj bo šele v bodoče? Za njegove ljubljence bodo vse napake namerne, za nasprotnika pa nenamer-nel Zmagal bo seveda tleti ki mu bo bolj pri srcu, On — sodnik Pac. ka — pa bo moral bežati pred razkačenimi navila«, kamenjem m po. lem če bo hotel oetati cel 1n Sivi Tolažijo na* s tem da še nekaj višje kot doslej. Ce se vse podra-žuje, zakaj »e ne bi Se košarka! Samo Jaz ni" šem iiz satelita padel. Ce mi vsa ta novotarija ne bo všeč, bom šel za ta denar raj® dvakrat, v kino. Ce drugega ne, bom štiri ure lepo udobno sedel in še mimogrede občudoval kakšno Sofijo al Mar11yno. V) pa — kakor hočete. Boštjan Vseznal VSSBlJLOTffi>BQ ČB V®TE... 1. Katera vrsta živali do-»eže najvišjo starost? 2. Koliko časa potrebuje Sončna svetloba ra pot do Zemlje? 3. Pod katerim spomenikom leži v Parizu grob Neznanega junaka? 4. Kdo je napisal opero *Wilhclm Tell«? 5. Koliko znaša morska In koliko navadna milja? 6. Kakšne barve je pepel, ki ostane, ko zgori diamant? 7- «al 'e »triptik«? Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke 1. Najvišje ležeča prestolnica v Evropi je Andorra glavno mesto istoimenske republike v Pirenejih. 2. Rim leži na sedmih gričih in ti so: PalatinUs, Capi-tolinus, Quirinalis, Caelius. Aventinus, Vimiaalis in Es-qui Limus. 3. Največ mest v ZDA se imenuje po Banjaminu Franklinu, izumitelju strelovoda. Njegovo ime nosi kar 33 mest. 4. V eni minuti utripne srce pri zdravem, odraslem človeku 70—80-krat, pri otrocih in starih ljudeh pa manjkrat. 5 Thein je alkaloid, ki je v pravem čaju, kofein pa je v pravi kavi; v-resnici je to isti alkaloid, le da ima dve različni imeni. Med the-inom in kofeinom ni torej nobene razlike. 6. Edini dve tekoči kemični prvini, kar jih poznamo sta brom in živo srebro. 7. Hemoglobin je rdeča snov. ki je v naši krvi in ki veže nase kisik, da ga kri lahko potem raznaša po vsem telesu in oddaja živim celicam, ki ga potrebujejo. 8 Pemikan je pogača, narejena iz zmletega posušenega mesa, rib, maščobe, sladkorja in rozin. Pemikan je znano hranivo polarnih raziskovalcev. 9. Razljka med agitacijo. prrn?-inHn In reklame le v tem, da agitiramo za nekoga. Propagiramo ideje, z reklamo pa priporočamo neko blago. 10. Dardanele so se v starem veku imenovale Leles- pont. 11 .Burni« je zaornie nh- lačikj pri severnoafriških Mohamedancih in ie običajno bele barve. 12 Pingvini živijo v polarnih predelih okrog Južnega tečaia m KRIŽANK« 1 2 3 4 5 6 r-š k J 7 8 9 10 11 12 13 r 1 k 4 14 k 4 15 16 le k .1 '1 18 19 20 V 4 k.d 21 22 s 23 24 f n k—4 25 r-4 Zb 27 r-i k 4 28 * 1 k J 29 30 k 4 31 32 H k 4 33 V 3 k-d 34 P ^ k. 4 35 r^ 1 , 3fc 37 3 S 39 f rs L -d 40 41 k J 42 43 44 r -n s. 4 45 k. j U 47 4g r 1 X 1 49 rs L „ 50 51 u- „„ Vodoravno; l lepilo ki ga uporabljajo Dri maskiranju gledaliških igralcev. 7. hujskam, ščuvam. 13. otočje ob Srednji Ameriki. 14. medmet, ki z njim poženemo konja 15. tekstilna surovina. 16 že rabljeno 17. zelo topel, 19 srbsko moško ime. 20 gorjače. 21 staroegipčansko božanstvo. 23. veznik 24. grobo orientalsko suk-no, 25 organi v trebušni votlini. 26 mestece v severni Dalmaciji, 28 kemični simbol zelo razširjene prvine 29 vrsta začimbe 31. ostanek. 33 predlog. 34. nagel umik. 35. polotok na severu Evrope, ki zapira Belo morje. 36. desni prdtoSc Drine, 38. vrtna hišica. 39. me-soieda rastlina. 42. steze, 43 ujemanje zlogov na koncu verzov (množ.). 45. streha nad odprtim ognjiščem, 46. starorimski pesnik. 47. sozvočje. 49. grška črka. 50. narava. 51. krepka samostojna nikalnica. 52 eksotična ptica. Navpično: 1. krinka. 2. zelo uspešna vrsta zdravil, ki pre- prečuje razvoj mikroorganizmov (mnoiž.), 3. razžaljen, 4. železniške proge. 5. vrsta zemlje, 6. oziralni zaimek, 7. nedavno umrli znani modni kreator, 8. začetnici imena im priimka izumitelja galvanskega člena, 9. poziv na oomoč. 10. pritisk, 11. umeščanje na visoka upravna mesta. 12. polinezijsko ljudstvo na Novi Zelandiji, 14. grič. 17. zgled. 18. glasbeni instrument v godbi na pihala. 21. država v ZDA. 22. vzroke sprememb! gibalnega stanja, * ?5. vrata. 27. nikalna oblika pomožnega glagola, 30. avtomobilska oznaka evropske države. 31. del telesa, 32. vrsta pokrivala. 33. domača žival (perutnina). 35. sohe, 37. moško ime, 39. stopnja skrajne razdraženosti pri malajskih narodih. 41. predal v bančni zakladnici. 42. uživati tekočino. 44. obdobje. 46. kopen, 48. kratica za akademski naslov. 50. nikalnica. as m, m g2 2. Da3+ Kb6, 3Db2+ I m končno na 1. ... Dhl 2. Da3+ Kb6, 3. Db2+ Kc7l. 4. Dh2+ 1 se ponovi ista zamisel po diagonali. Sah UBOGI ČLOVEK... Tone bere pri zajtrku časopis, njegova žena Pa daje pripombe k prebranim novicam. — Pomisli, Meta, v New Torku vsako uro povozijo enega pešca! — Vsako uro? Ti ubogi človek. kako neki to preneše ... Saj vendar ne pojete prav . . . ! Za kratkovidne lokostrelce Med gala predstavo m <9 o se pripeti samo... ...V ANGLIJI: Lincolnovo društvo je sporočilo, da bodo vse tiste prosilce za stanovanja, ki tlahko-miselnot odklonijo dodeljeno hišo, črtali s seznama prosilcev. Povod za ta ukrep je dala neka prosilka, ki se ni hotela vseliti v nakazano hišo, češ da je vrt okoli nje premajhen za njene mačke. Mogoče bo pa tako manj pokazala! Ko nenadoma zazvoni budilka, človek še ni odgovoren za vse gibel Alf bi preiskali mojega moža! Meni, da je dirkalni konj... ... V KANADI: celotno devetčlansko policijsko osebje nekega montrealskega predmestja so morali kaznovati, ker so policaji z zanimanjem opazovali neko žensko, ki se je na ulici slekla do golega, namesto da bi ji to preprečili. MA a ...NA JAPONSKEM: po oceni novozelandske strokovne komisije aaje japonsko govedo najbolj okusno meso na svetu. Japonski živinorejci to dosežejo tako, da krmijo svoje krave s pivom in rižem ter jim J večkratno masažo enakomerno razporedijo maščobo pod kožo. Brez besed Na pošti.,, P l S E IN RISE URH JEZERNIK SAH V. Ilalberstadt L nagradni Retijev spominski turnir 1950 •Od Barja bova potovala ločeno.« ,1e povedal Stefan ter si obesil platneno torbo z odejo in nekaj hrane preko rame. »Tako bo manj sumljivo če bi naju slučajno zasledovali!« Sele zunaj Ljubljane, ko so obljudene ulice ostale daleč za njima, sta se čutila dovolj varna. Stefan je zalučal svojo torbo visoko v zrak ter razposajeno zategnil indijanski bojni krik. Toda naj sta fanta še tako hitela do večera nista prišla dlje kakor do Krima; od Krima do morja pa 1e še daleč, zato se je Stefan ustavil in razgrnil odeto. »Tukaj bova prenočila.« je povedal brez posebnega navdušenja in zanetil ogenj. Tomaž se je. plaho ozrl po temnih obrisih gozdov, ki so Ju obkrožali: samo tam zadaj na severu so se v daljavi bleščale mestne luči. Počenila sta k ognju, kalt! zemlja le postajala vlažna. »Kako bo šele v Afriikj?« je pomislil Tomaž in kakor bi uganil njegove misli je Stefan dodal: »V Afrikj bo .gotovo topleje!« potem sta umolknila. Popolnoma se le znočilo, zdaj se Je pričelo od vseh stran,- oglašati tisto skrivnostno škrebljante in šelestenje, kot bi se vsi gozdni prebivalci odpravljali na nekaj prav posebno zahrbtnega I Dolgo sta prisluškovala tej svojevrstni nočni tišini, potem Ju Je premagala utrujenost. Afrika, sloni, strah — vse je utonilo kdo ve kam. Samo mrhz je še ostal ln trdovratno vrtal skozi tanko odejo. Kmalu po polnoči so prve kaplje dežja pogasile tlečo žerjavico in ko sta se dečka zjutraj prebudila, sta bila premočena še kar naprej. Nekaj megle ln mokrote pravzaprav ne bi smelo preplašiti izkušenih lovcev, ki sta se namenila v daljno Afriko, kajti vedeti Je treba, da tudi - Afriki dežuje, da o vseh ostalih nevšečnostih takega potovanja sploh ne govorimo. Stefan je ožel mokro odejo in Jo stlačil v torbo, potem sta kislih obrazov krenila preko razmočenega travnika proti cesti. Na cesti je Stefan dregnil Tomaža: »Poglej!« Pred gostilno Je stal pokrit tovornjak, nikogar ni bilo v bližini. Stefan je tiho zažvižgal in pomignil Tomažu. Splazila sta se okrog avtomobila ln se povzpela preko lesenih oplatnlc. Negibno sta občepela pod platneno streho sredi zabojev ln škatel, dokler ni zaropotal motor in se je avtomobil premaknil. OTI.« Izdaja ln tiska Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani, direktor Rudi Janhuba. Glavni In odgovorni urednik Ivo Tavfiar. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica Stev. 3 (pritličje), poStni predal: 150 — Telefoni 23-522 do 23-526 (Interna Stev. 33). — Naročniški oddelek: Ljubljana, Titova cesta 5. telefon 21-832. — Naročnina: celoletna 950 din. polletna 480 din. četrtletna 240 din, mesečna 80 din. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon 11-896. številka 2!ro računa 60-KB-5-2-367 Rokopisov ne vračamol V H01LYW00DI] Viharno pozdravljen teže najnovejSl Hemlngwayev film »Sonce bo spet sijalo« po zahodnoevropskih kinematografih. Kritika sodi, da Je »mojstrovina, ki pušča v senci celo filmsko verzijo Komu zvoni...« Hemlngway pa ima, nasprotno, docela drugačno mnenje in z mešanimi obžotki pričakuje premieri obeh ostalih »H-filmov«, ki sta še v delu: »Starec in morje« ter »V drugi deželi«. Da je 39-letni Hemingway od samih filmov že malce utrujen, praveaiprav ni čudno. Skoraj ni leta, ko ne bi nastal kakšen njegov film, toda največ sitnosti je imel gotovo s »Starcem in morjem«. Zato najprej še Nekaj o starcu Zadeva s »Starcem in morjem« je znana. Tudi mi smo o njej pisali. To je sila zapletena zgodba o filmu, pri katerem je šlo vse narobe, ki je veljal težkih šest milijonov dolarjev, obikoborbami in spet bistroji pa traja celi dve uri in deset minut! »Lepo razočaranje,« je vzklikal, »in to je zelo mil izraz za taiko potvorbo! Roman se večinoma dogaja v Španiji — torej so film posneli v Mehiki. Gledalci naj bi verjeli, da gledajo Spance, toda kar vidijo tekati na platnu, so s kožo in lasmi Mehikanci. Tudi biki so presneto majhni. Taki so, kot bi jim za praenik nataknili prevelike rogove. Najboljši v vsem filmu je nedvomno Errol Flynn!« Flynn, tudi v privatnem življenju pravi Hemingwayev tip, igra Cambella, zapitega in lahkoživega bankroterja. »Ča — Flynn je res najboljše, kar je dal ta film,« ugotavlja avtor. »in oba druga filma? Se nisem videl, ampak najbrž si ju bom že moral ogledati, ko bosta nared. Tudi to! Ko imam že tako malo časa. V moji starosti ne kaže zapravljati časa še s filmi. Zdaj pišem svojo največjo knjigo — ah, nekaj o morju, deželi in zraku! — pa me kar naprej motijo... Zmeraj ti nemogoči filmarji!« Hemingwayevo mnenje je torej, da so vsega krivi — filmarji. Ko pa so ga novinarji vprašali, kako je bilo s »Starcem«, ni hotel dati- nobenega pojasnila. S pisanim pogledom se je umaknil v svoje sobe. Filmati tudi ni lahko ... »VIBA« PREDSTAVLJA:- Vam je všeč? To je KALA, »glavna igralka« prvega celovečernega umetniškega filma mlade, toda obetajoče slovenske produkcije »Viba«. Scenarij je izdelan po istoimenski povesti IVANA RIBICA. Film bo režiral ANDREJ HIENG, umetniški direktor pa je KREŠO GOLIK. j rlegujk : k&zxy ti ir ’ * V «4»* Z , < ' »Slovenci so se od nekdaj zanimali za vino, to je stara resnica,« nam je z nasmehom povedal režiser ERNEST ADAMIČ, ko smo ga prosili za nekaj besed o njegovem novem barvastem filmu »Sok naše zemlje«. Film namreč prikazuje značilnosti slovenskega kletarstva in vinogradništva, obenem pa vse kraje, kjer se žlahtna kapljica prideluje: od Slovenskih goric, Haloz, Bizeljskega in Dolenjske pa do Vipavskega in Slovenske Istre. Prav zaradi teh prekrasnih jesenskih posnetkov vinorodnih predelov Slovenije ima film tudi znatno turistično vrednost. Za zdaj je preveden v angleščino, pripravljajo pa še nemško iti francosko kopijo. Film je proizvedlo podjetje »Viba«, glasbo je napisal BOJAN ADAMIČ, snemal pa je MILE DE GLERIA. Pa še tehnični podatki: »Sok naše zemlje« je dolg 520 metrov, posnet je v Afga coloru, izdelali pa so ga državni češki laboratoriji v Gotvval-dovem.