—   266   —
Ogled po svetu.
Cigani in njih jezik.
Od ciganov se veliko govori in tudi od njih jezika; pa dosti jih je, ki si pod ljudmi, ki se cigani imenujejo, nič druziga ne mislijo, kot tatvinsko derhal, in pod ciganskim jezikam nič druziga kot nek poseben ta-tinsk jezik.
Ali oboje je napčno. So scer cigani, ki se sedaj po svetu klatijo, tatinsk rod, in tudi njih jezik je zlo popačen, — ali tak ni nekdaj bil.
Mikavno je tedaj vsacimu, kterimu je za zgodovino človečanstva kaj mar, nekoliko zvediti od tega čud-niga ljudstva in njegoviga jezika, ki nam je živa priča, kako se zna sleherni jezik pogubiti in popačiti, ako ga ptujstvo razdera in s ptujimi besedami meša.
Med mnogimi druzimi učenimi možmi si je poslednji čas posebno dr. A. F. Pot t pridno prizadeval po ciganskim jeziku in po njegovi slovnici slediti, in kar je o tem zasledil, je v mnogo čislanih nemških bukvah pod naslo-vam wDie Zigeuner in Europa und Asien" ^Cigani v Europi in Azii) na svitlo dal.
Meni so biie te bukvice tako všeč, da se ne morem zderžati, iz njih nekoliko radovednim bravcem povedati. Pravi jezik ciganov — piše učeni dr. Pott — je kajmičen, lepoglasen in za petje kakor vstvarjen; je po svojim izviru in notranji sostavi pravi sin imenit-niga sanskritskiga jezika, — ali osoda časov gaje spreminila v berača in tata; sila veliko je namreč svoje lepote zgubil po različni ptuji mešanci, tako da ni več pervimu pravimu podoben; bogat jezik nekdaj je sedaj reven na izvirnih besedah svojiga naroda , ki zgubljene nadomestuje s ptujimi, ktere krade, kakor pride, kmalo iz španjskiga, kmalo iz nemškiga, kmalo iz oger-skiga ali kakiga druziga jezika, ki ga govori tisto ljudstvo, med kterim se cigani sedanji čas klatijo".
Tako pripoveduje dr. Pott.
Preden pa več od ciganskiga jezika po Pott o vini spisu povem, bom nekoliko govoril od ciganskiga naroda.
Cigani so ostali to, kar so iz začetka perve ljudstva vse bile: kočovniki (Nomaden}, dokler niso imele stanovitnih seliš, ampak se klatile od kraja do kraja. V Azii je njih pervotna domovina, od kodar so se razkropili po širocim svetu. Na iztoku lndus-a po potopisu Pottinger-ja še dandanašnji stanuje narod, ki so Cingani imenuje in ki je vsim Europejskim c i ga nam zlo podoben.
Cigan sam sebe rom imenuje ali pa v primeri k Ijudstvam zahodnih dežela calo, kar po našim čem (zamorc) pomeni, ciganka se imenuje rom ni, cigansk jezik romanv čib. Scer pa so cigani v mnogoverstnih deželah m nogo verstne imena dobili.
Cigani so razkropljeni po celi Europi; gotovo jih je bez 700.000; nar več jih je na južnim Š p a n j s k i m, kjer jih Gitanos kličejo. Na Angleškim, kjer so za nje posebni misionarji, jih spreoberniti h kristjanski veri, jih je okoli 18.000, ki imajo celo svojiga kralja. Izverstno jih je popisal slavni WalterScott v svoji kujigi „Der Astrolog". Na Nemškim in Francoskim jih je manj, več pa jih je na Ogerskim, Er-deljskim in v M o 1 d a v i, kjer se jih šteje čez 200.000, še več pa vBesarabii, vKrimu, okoli Carigrada in v Tarči i sploh. Ko so pervi cigani na Francosko prišli, so Francozi mislili, da so romarji iz obljubljene dežele, zato se je prijazno ž njimi ravnalo in celo pisma jim je vlada dajala, jih varovati in braniti v njih potovanji.          C^aUe sledi).
—   270   —
Ogled po svetu.
Cigani in njih jezik.
(Dalje.)
Cigani so rujaviga obličja, imajo kot oglje černe lase, kot mleko bele zobe, bo lepe postave; zato slove, zlasti po Španjskim, nektere ciganke kot nar zaljši dekleta; moški niso tako lepi. Cigani nimajo stanovitnih seliš; kjer podnebje pripusti, se klatijo v celih trumah po pušavah in gojzdih; šotorov večidel nimajo, pozimi išejo zavetja v berlogih in jamah, ali pa si napravijo podzemeljske koče. Na Španjskim, pa tudi na Oger-skim in Erdeljskim, se najdejo tudi cigani, ki so kerč-marji, kovači, živinomazači, popravljajo ponve in kotle, delajo žeblje in drugo železnino, nekteri izdelujejo lesene žlice, vretena, korita, drugi se vdinjujejo za delavce na polji.
Za godbo so posebno pripravni, za to so naOger-sl$;im, posebno na plesiših, cigani zlo obrajtani. Ženske so, dokler so mlade, posebno na Španjskim, izverstne plesavke. Ko pa se postarajo, so vračarice, to je, prerokujejo ljudem iz ogledovanja žil na rokah, njih prihodnost.
Otroci so do 10. leta čisto nagi; odrašeni cigan ima le srajco in hlače, ciganka srajco in predpert ali kikljo, rudečo ali modro; scer so bosi in gologlavi. Cigani in ciganke, ki imajo stanovitno stanovanje, se radi lišpajo.
Njih hrana je zlo gnjusna. Vsako meso, tudi mer h a jim je všeč; zato so cigani veseli, kadar krog njih ka-košna živinska kuga razsaja, da vživajo meso zakopane merhe, scer sta jim, kakor vsim ljudstva in jutrovih dežel , čebulja in česinj nar ljubši. Konec pretekliga stoletja so jih na Ogerskim celo dolžili, da so ljudi klali in jedli. Žganje jim je nar ljubši pijača; tobak kaj radi puhajo. Mož in žena tako rada tobak žvečita in puhata, da vse dasta, kar imata, za pipo tobaka.
Svoje vere nimajo cigani. Med Turki so maho-medanske vere;   na Španjskim,  kakor na Erdeljskim se
ravnajo po kristianskih šegah, brez da bi jim pa za pod-učenje in zapopadek kristianske vere mar bilo. Na Erdeljskim in Ogerskim dajo svoje otroke večkrat kerstiti, da tako več kumšine (botrine) prejmejo.
Od redniga zakona ni pri njih ne duha ne sluha. Brez da bi mladi cigan po tem prašal: ali je dekle, s ktero se oženiti hoče, njegova sestra ali scer v žlahti, se oženi ž njo večidel v 14. ali 15. letu. Na Ogerskim se scer poročajo, pa poroča jih cigan namesto duhovnika. Noben cigan ne vzame druge za ženo kot pravo ciganko.    Se je naveliča, jo spodi.
Od otročje izreje nimajo celo nobeniga zapopadka. Cigan ljubi svojiga otroka, kot živina mlade, za to jih nikdar ne kaznuje, in jih vadi postopati, krasti in goljufati.
Cigan nikdar s silo pohištev ne ropa, ampak zlo boječ in plašljiv krade le natihoma. Zavolj plašnjivosti jih na Španjskim ne jemljejo v vojaški stan; na Ogerskim in Erdeljskim jih scer jemljejo , tode cigan ni nikdar pogumen vojak. Scer so cigani prekanjeno in skozi in skozi malopridno ljudstvo.
Že v 16. stoletji so si vlade prizadevale, cigane iz Europe pregnati in jih spoditi v svojo domovino nazaj; pa ni bilo mogoče. V južne bo!j gorke kraje so se kmalo spet vkradli. Ker jih je v austrianskim cesarstvu toliko, da imajo tako rekoč svoje vojvode, je že cesarica Maria Terezia si prizadevala, jih v poštene ljudi in deržavljane spreobemiti; v letu 1768 je dala ukaz, da si imajo stanovitne seliša izvoliti, se rokodelstev lotiti, gnjusne šege opustiti, otroke oblačiti in v šolo pošiljati; prepovedala jim je c!6, da se ne smejo več cigani imenovati, ampak novi kmetje. Ker vse to ni nič pomagalo, so se jim po ukazu od leta 1773 jeli otroci s silo jemati in po kristiansko izrejevati. Pa tudi to ojstro ravnanje je ravno tako malo zdalo, kakor milostne zapovedi Ruske vlade. Vunder so modri ukazi rajnciga cesarja Jožefa II. v letu 1782 nekoliko počlovečili ciganstvo na Ogerskim, Erdeljskim in v Banatu.
(Dalje sledi.)
—   295    —
Ogled po svetu.
Cigani in njih jezik.
(Dalje in konec.)
Vsim jezikam, ki jih cigani po mnogoverstnih deželah govore , čeravno so zlo zmešani z besedami ptu-jih jezikov, se vendar pozna, da so sinovi ene matere. Korenina ciganskima jezika teči v jezika narodov severne sprednje Indie, in čeravno popačen in zaničevan, je vunder po roda pravi čeravno mlajši sin imenitnima sanskrita, kterimu se je veliko ptujih besed v različnih deželah vrinilo.
Zgubili so cigani sila veliko besed, sosebno tacih, kterih rabiti v svojim revnim življenji v ptujih deželah niso prilike imeli. Cigan ni vidil na ptujim papige, slona, oroslana, risa itd., tedaj je zgubil tudi imena za te stvari; sladkor pa imenuje še po svojim gulo, svilo pahr, grojzd drakh, vino m oh L Pa tudi za druge reči, ktere vsak dan vidijo, so zgubili cigani svoje perve indiške imena; tako, na priliko, ne vejo več po svojim tičev, rib in rastljin imenovati; imena za ne-ktere veči in manjši živali pa so vendar še ohranili,— uš imenujejo džu.
Cigani so znani tatje, in kakor kradejo radi blago in kar jim pod roko pride, so si nakradli tudi v svoj jezik ptujih besed in ga zavili po jeziku tiste dežele, po kteri se klatijo; zato je njih jezik na Spanjskim drugačen od jezika, ki ga govore na Ogerskim, in jezik Angleških ciganov drugačen od jezika na Francoskim itd. Kakor vsacimu jeziku, ki se po ptujim pogubuje, se je godilo tudi ciganskimu. Pervo je, da se začnejo ptuje besede mešati v domači jezik; potem se začnejo tudi besede tako staviti, kakor jih ptujic v svojim jeziku stavi, ker se ljudstvo navadi, v duhu p tuj ca misliti in govoriti; še dalje se pogubi jeziku lastno sklanjanje imen in pregibanje glagolov, ker narodski duh jezika vedno bolj pojema, in to je nar huji znamnje, da se jezika konec bliža. Poslednjič se stare lastne besede ne razumejo več — in jezik naroda je konec storil! Ciganski jezik je povsod že na 1. in 2. stopnji razrušenja, na Spanjskim je celo že na 3.
Tesko je sedanji ciganski jezik, ali kakor ga cigani imenujejo 55romani čib" natanjko popisati, ker iz-rekovanje ciganskih besed je tako različno, da ni lahko glasov ciganskiga z našimi pismenkami zaznamovati, sosebno zato, ker njih jezik ni po pisanji vredjen in izobražen. Le skerbno se sme izrekovanje ciganskiga pisanja jezika po enakoličnosti indiških jezikov, s kterimi je v žlahti, poskušati.
Glas ciganskiga jezika je še zlo po indiško; glasnice se izgovarjajo tako čudno izvirno, da ptujic mar-siktero celo teško izgovori. Scer je, kakor smo že rekli, ciganski jezik lep oglasen.
Spol imen v ciganskim jeziku je le dvojni: moški   in   ženski;  srednjiga  (neutrum) nimajo več.
Scer pa dobro razločijo med imeni, ki pomenijo živo ali neživo stvar, in sklanjajo imena živih stvari tako, da je 4. sklon v edinobroji drugač kakor 1. sklon,— pri neživih stvareh pa sta sil. in 4. sklon enaka; na priliko pravi cigan: „me dava totte čiri ki e s" (jez ti dam ptiča), — „jez ti dam kotel" — pa pravi: „Rie dava tottei kakevvi".
Imena sklanjajo včasih s prilogam, ki razloči spol, pa prilog stavijo kakor se jim ravno zdi.
Kakor v več indiških jezicih tudi v ciganskim nimajo 2. sklona (rodivnika, genitiva), namesto njega sklanjajo ime s prilogam; zato cigan nikdar ne pravi ^beseda boga", ampak božja beseda. Sicer pa imajo dva 3. sklona (prisvojivnika) in ablativ, lokal in instrumental.
Priloge sklanjajo scer, pa silno neredno; drugo primerjajočo stopnjo (comparativ) imajo, tretje (super-lativa) pa ne. Iz 1. stopnje napravijo drugo tako, da pristavijo — ter.
Mestimena (pronomina) so znaminite pri tem ljudstvu. Pri osebnih in prisvojinih so se ohranile starodavne lepe oblike; me (jez), man (mene), mir o (moj), miri (moja). Ozeravne mestimena, ki so zlo potrebne v govoru omikanih ljudstev, so se pri ciganih zlo pogubile. Kazavnih mestimen in tu sem spadajo-čih narečij pa imajo veliko, ker ljudstvo, ki živi pod milim nebam in je v vedni dotiki s takimi rečmi, ki jih eden druzimu kaže, da se jih prilasti, potrebuje vsaki hip tacih besed; cigani zaznamvajo bližnjiši reči, ki jih očitniši vidijo, z visokoglasnimi, daljne pa s široko-glasnimi glasnicami, na priliko: a daj (tukaj), od o j (tam) itd.
Številne imena so v jeziku europejskih ciganov večidel gerške,  ki  se zlo razločijo od starih indiških.
Pregibavnih oblik je glagol ciganskiga jezika reven; nedoločivniga naklona (infinitiva) nimajo; mesto njega obračajo stavke drugači in rabijo vez te (da), na priliko: namest „jez sim si jesti vzel" rektf: 35jez sim si vzel, da jem", po cigansko: „lijum man te hali". Tudi prihodnjiga časa nimajo, namesto njega rabijo nazoči čas naznanivniga naklona. Scer pa imajo troje terpivnih deležij (participia passivi), kterim se tudi v razglasu očitno sliši, da izvirajo iz starih Sanskritskih oblik.
Kar predloge vtiče, jih ima ciganski jezik veliko, ker življenje tega ljudstva nanaša, da si razmere prostora natanjko naznanuje.
Tudi slovniška stava ciganskiga jezika je vsa spa-čena in pokažena, kakor vse življenje ciganov.
V   vsem tem si jegosp. Pott veliko prizadeval slediti po ostanjkih ciganskiga jezika, ne zato, da bi m morebiti soznanil z narečjem, ki ga tatinska derhal ciganov zdaj govori, ampak iz vsiga druziga namena, namreč da bi v tem jeziku pot in stopnje naj del, kako razpada in se pogubuje jezik, kterega tarejo ptuji jeziki, da poslednjič zadušen poptujstvu, zgine iz sveta, in z jezikam mine tudi narod.
V  tem obziru ima sled ciganskiga jezika veliko veči važnost, kakor marsikteri misli, kterimu ni zgodovina to, kar bi mu imela biti — učen i ca zdaj-nosti!