ji 15. maree 1963 i| Š*. 3 Leto 111
ZELEZAR
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA FEBRUAR 1963
1.	Aglomeracija. .	.	.	.	.	.	.	. 15.9 %
2.	Elektroplavž	•	•	.	.	.	.	;	12.7	%
3.	Jeklarna .	.	.	.	.	. ... .	.	.	15.1 %
4.	Valjarna........................... .	.	17.4 %
5.	Siva livarna .	.	.	.	.	.	. •.	.	15.6 %
6.	Livarna valjev	.	.	...	.	...	16.7	%
7.	Obdelo-valnica valjev .	...	.	16.2 %
8.	Šamotiia .	.	.	.	.	.	.	...	16.5	%
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	.	~~15.2 %
ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik:
Stane Ocvirk ■—■ Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk; Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek, Henrik Žgeč in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
Z letne konference ZK
ifc	mm
I Kolektiv je v gospodarskem I pogledu uspešno zaključil poslmv-fno leto 1962, analiziral vzroke jza uspehe in neuspehe, ugotovil Ipogoje za nadaljnje delo, pripra-|vil družbeni plan' za leto 1963 in J dosegel lepe rezultate . v prvih ifdveh mesecih.
I Organizacija ZK je na letni par-ftijski konferenci dne 17. febr. 1963 fpri polnoštevilni udeležbi članov j in gostov dala prerez dela članov j ZK in drugih organizacij v letu 1962 na ; gospodarskem, predvsem f pa političnem področju, i Iz vsebinsko bogatega poročila {tovarniškega komiteja ZK, ki ga f je podal sekretar tov. Avgust JBoršič in pa razprave članov ZK ter gostov, povzemamo nekaj bistvenih ugotovitev iz dosedanjega ! dela in predlogov za bodoče delo. f Organizacija ZK je v našem i kolektivu gradila svoje delo v j leta 1962 na ugotovitvah in pri-I poročilih III. plenuma, pisma I Izvršnega komiteja, govorih mar-
■	šala lita, ter ugotovljene slabosti I organizacije postopoma odpravljala. Osnovna naloga organiza-tejeje bila "v tem, da se člani fzK temeljito vključijo poleg po-i .'Siene dejavnosti v proizvodni I proces, vplivajo z vzgledom in I strokovnim znanjem ter pravil-fnim tolmačenjem naše družbene ' ureditve na člane kolektiva. Ta [dolžnost članov ZK ni predstav-! bala lahkega dela, saj danes ak-
■	tivno vključevanje v delovni pro-Ices in pravilno usmerjanje gos-I podarstva pri proizvajalcih in • organih upravljanja zahteva zelo široko obzorje razgledanosti. Člani [ZK so v pretežni večini svojo [vlogo dobro izpolnili, kar se je ! tadi pozitivno odrazilo na proizvodnih uspehih, ki so rezultat pravilnega pojmovanja večine
' proizvajalcev. Člani ZK so na svojih delovnih mestih ali skozi vodenje, tečaje, seminarje, pos-
■	vetòvanja in individualnega kon-1 takta mobilizirali, vzgajali in
usmerjali člane kolektiva pri [izvrševanju nalog in doseganju 'ciljev. Resnično poglabljanje in ; s tem ustvarjanje pogojev za utrditev socialistične demokracije ju delavskega samoupravljanj^, je odgovorna, težka naloga političnih organizacij, ki Bahtéva tneprekinjeno - vztrajno delo v ' daljšem obdobju. Uspehi na tem Področju so kot vsako leto tudi [ v preteklem letu zabeleženi, ven-'ia,r ostane ta še naprej v progra-mu dela organizacije ZK kot temeljna naloga. Ta proces dejansko ni nikoli končan, saj vsako Wo v kolektivu zaposlimo veliko število mladine, ki želi in išče Pomoči, nasvetov in vodenja pri starejših članih kolektiva.
; Miselnost nas vseh, predvsem Pa članov ZK se bo ponovno od-radia v vsebini statuta podjetja, analitični oceni delovnih mest, razširitvi pravic in dolžnosti or-r ganov upravljanja, izvrševanja j- Planskih nalog, vzgojil, skratka J urejanju našega notranjega > avlienja in v odnosu do družbe. ? Delavski svet je na zadnjem ^Sfedanju obravnaval zaključni i račun podjetja in potrdil pravil-' Post politike kolektiva v pretekom obdobju, saj je kljub objek-I
livnim težavam le dosežen zavidljiv rezultat, čeravno se ta ne odraža v samem dohodku podjetja in osebnih dohodkih. Ugotovljenih oziroma ustvarjenih je vrsta vplivnih faktorjev za povečanje proizvodnih uspehov in poslovanje podjetja, ki pa v preteklem letu še niso bili izraženi v absolutnih rezultatih oziroma vrednostno.
Osvojitev novih proizvodov, izboljšanje kvalitete), znižanje proizvodnih stroškov, močno znižanje obratnih nezgod, zahteva daljše obdobje in ne more že na samem začetku izkazati visokih številk. Tako kot zahteva proces usmerjanja miselnosti ljudi z določeno dobo, tako tudi proizvodnja - gospodarjenje rabi Svoj čas in je v odvisnosti najvažnejšega faktorja to je človeka. Ta pozitivna miselnost širokega kroga ljudi lahko vpliva na velike uspehe, zato bi bilo zgrešeno mišljenje, ki je svojina zelo redkih, da samo z novimi investicijami lahko delamo uspešno.
V	kolektivu smo v povojrfih letih vložili izredno veliko truda in sredstev za preobrazbo delovnega človeka utrjevali demokratična načela in pritegnili večino v dobi organov upravljanja, da so kot člani organov aktivno razpravljali in odločali. Poleg tega se prav tako dobro zavedamo, da samo pozitivna miselnost tudi ne zadostuje in še ne garantira uspehov pri delu, če za to niso istočasno dani prepotrebni pogoji, zato je nujno, da pričnemo takoj z rekonstrukcijo podjetja, obstoječe naprave - osnovna sredstva, katerih življenjska doba je v veliki meri pri kraju, pa obdržimo še nekaj časa v uporabnem stanju.
Tako kót v poročilu in razpravi o produktivnosti, kvaliteti in končno dohodku ni manjkalo jasnega povdarka, da brez investicij vložen trud kolektiva ne bo imel enakopravnega plačila.
Zahvaljujoč razumevanju in pravilni presoji gospodarskih, Upravnih in političnih forumov in ugotovitvi lastnih potreb, se tako kot člani ZK tudi ves kolektiv pripravlja na aktivno vključitev pri postavitvi in obnovi obstoječih objektov, kajti zavedamo se, da driižba lahko nudi le tistim gospodarskim enotam, ki tudi same dajo lasten prispevek.
Ugotovljeno je, da se kolektiv na tako spremembo v pogledu obnove in razširitve pripravlja že več let tako v politični in strokovni vzgoji kot ustvarjanju potrebnih finančnih sredstev.
V	poročilu sekretarja je temeljito obdelano tudi vprašanje izobraževanja, ki je doživelo velik razmah tako v pogledu družbenopolitičnega kot strokovnega značaja, vprašanje sprejemanja v organizacijo ZK, kaznovalna politika, delo osnovnih organizacij
■ tovarniškega komiteja in delo Članov ZK v družbeno-političnih in. ostalih organizacijah.
V	razpravi so dali svoj prispevek sledeči:
Tov. Voga, gl. direktor, Spole-nak Franc, gl. delovodja livarne
sive litine, tov. Maganja, obrato-vodja livarne sive litine, mladinci tov. Kragelj, tov. Medved, tov. Lazar, dalje tov. Ocvirk Fr. iz valjarne, ing Jelerčič, obratovod-ja jeklarne, tov. Mahne, olbrato-vodja mehanične, tov. Kljakovič, vodja obračunske službe in tov. Završnik iz metalurške šole. Po-
leg teh so posegli v razpravo tov. Suhač in Oštir iz politične šole Celje, tov. Jošt Jože preds. ObLO in tov. Lubej Franjo predsednik okrajne gospodar, zbornice Celje.
Vsebina prispevkov posameznih * diskutante v je bila zelo vezana na vsebino poročila, ki je kot rečeno, (Nadaljevanje na 2. strani)

PRIPRAVLJAMO STATUT
V ospredju naše interne gospodarske zakonodaje je vprašanje statuta. O tem pa je bilo govora že ob priliki tolmačenja osnutka zvezne in republiške ustave ter statuta občine, vendar tedaj je bolj okvirno. Danes pa naj bi priprave za statut pomenile živo zanimanje slehernega člana kolektiva, ki naj bi na postavljene teze dajal ustrezne pripombe, s čimer bo vsebina statuta lahko bogatejša.
Odločili smo se za tisto pot, ki je tudi na republiškem posvetovanju sindikata bila priporočena kot najprimernejša in sicer, da sami pristopimo k izdelavi statuta, da izdelamo teze in da jih damo v razpravo kolektivu. S tem bomo dosegli, da bo statut v resnici stvarni prikaz stanja v podjetju, da bo pravilno postavil odnose tako med člani kolektiva, kot do enot, skratka, da bo dejansko ustava podjetja. V statutu bodo zajeta pravila podjetja le z okvirnimi načeli vse naše ostale zakonodaje podjetja, ker menimo, da naj pravilniki podrobneje razčlenjujejo določeno pravno materijo. S tem dosežemo, da statut ne bo preobširen, na drugi strani pa ustvarimo večjo jasnost v naši in-
terni zakonodaji.
Statut naj bi imel sledeče ogrodje odn. vseboval naj bi naslednja poglavja:
I. poglavje bo vsebovalo uvodne določbe, kjer bi bile poleg opisa podjetja prikazane tudi njegova vloga in naloga v naši družbeni skupnosti s posebnim ozirom na določila nove ustave. V samem uvodu v statut pa naj bi bila prikazana vloga in napori družbenih organizacij ter njihova prizadevanja v borbi za uveljavitev družbenega upravljanja in pravic ter dolžnosti proizvajalca. To poglavje bo vsebovalo tudi specifični položaj našega kolektiva v odnosu na komuno, urejevanje gospodarskih problemov v okviru družbe-
nega plana občine, obveze podjetja do komune in sodelovanje članov kolektiva z organi občine, kakor tudi odvijanje najrazličnejših društvenih dejavnosti v podjetju na kulturno-prosvetnem, telèsno-vzgojnem in ostalih področjih.
II.	poglavje: Organizacija podjetja in enot: To poglavje bo obravnavalo organizacijo podjetja v ekonomskem smislu in z vidika družbenega upravljanja. Obravnavanje podjetja v ekonomskem smislu predstavlja razmejitev kompetenc v strogo tehničnem smislu, pri čemer bodo opisane naloge in pristojnosti posameznih sektorjev s tehnološkega vidika ter njihovi medsebojni odnosi. Podobno razmejitev teh kompetenc imamo . že v obstoječih pravilih podjetja. V tem poglavju mora biti tudi razčiščeno vprašanje obrat — ekonomska enota in pristojnost strokovnih služb. Postavlja se vprašanje, kakp velika naj bo ekonomska enota, ali naj zajema samo en obrat ali več, ali se naj izvede tudi decentralizacija skladov, katerih in kako daleč.
S Stališča družbenega upravljanja pa bo podjetje Organizacijsko razdeljeno na enote (ekonomske, predračunske, obračunske). V tem delu bo prikazana decentralizacija delavskega samoupravljanja, odnosi med ekonomskimi enotami, delitev dela, delitev dohodka in materialna odgovornost enot.
III.	poglavje: Organizacija upravljanja: To poglavje bo obravnavalo organe delavskega samoupravljanja, njihove pravice, dolžnosti in pristojnosti ter način sodelovanja s člani kolektiva. Razmejiti bo treba zlasti pristojnosti med delavskim svetom podjetja in delavskimi sveti enot ter postavitvi oblike skupnega sodelovanja in neposrednega odločanja članov kolektiva o vprašanjih svojega dela in ekonomskega položaja, odločanje z referendumom in po drugih organih upravljanja kot so komisije, odbori in podobno.
V tem poglavju bomo obdelali le splošna načela o volitvah organov upravljanja in njihovi mandatni dobi, dočim bo poseben poslovnik o poslovanju organov upravljanja pa predpisoval formalno pravne postopke o delu teh organov. Naj velja pripomba, da bo morala držati ta odločitev, ker bi sicer, v kolikor bi še te podrobnosti vnašale v sam statut, le-ta bil preobširen in morda, manj pregleden. Zlasti v tem poglavju bo potrebna izdatna pomoč vseh upravljavcev, da bodo s svojimi prispevki pomagali postaviti na podlagi izkušenj iz prakse jasna načela. Ni potrebno skoraj nič več kot to, da registriramo obstoječe stanje in vpišemo pristojnosti enot ter preciziramo njihovo delo.
K temu poglavju spada tudi referendum kot oblika neposrednega odločanja o vseh tistih načelno važnih vprašanjih podjetja, kjer hoče najvišji organ upravljanja zvedeti za mnenje upravljavcev. Ker verjetno tudi sam zakon o gospodarjenju z gospodarskimi podjetji ne bo prinesel podrobnejših določb na tem področju, v katerih primerih se bo lahko razpisal referendum, menim, da je specialna naloga bodočega statuta, da bo to poglavje podrobno obdelal.
IV.	poglavje: Medsebojne pravice in dolžnosti upravljavcev in podjetja:
Pravice in dolžnosti članov kolektiva, kakor tudi podjetja bodo (Nadaljevanje na 2. strani)
STRAN 2
Storski ŽELEZAR'
Z letne konference ZK
(Nadaljevanje s 1. strani) bilo vsebinsko zelo bogato. Osnovne misli in ugotovitve iz razprave po poročilu zajemajo sledeče:
—	političnim organizacijam v kolektivu je uspelo doseči vsestranski napredek
—	dosežena je povezanost strokovnih in družbeno političnih sil
—	vse nastopajoče konflikte, ki so posledica nejasno postavljenih ciljev in nerazčiščenih stališč, moramo nujno odpraviti s spoštovanjem skupnih dogovorov, ki jih zajemajo družbeni plan podjetja, akcijski programi in program političnih organizacij.
—	kritično ocenjevanje strokovnih in administrativnih služb je sicer na mestu, vendar bomo z združeno obliko dela, različna pojmovanja lahko odpravili.
—	reševanje številnih problemov s socialnega vidika je pri nas zelo pogost pojav, ima pa kratko trajnost in se največkrat pokaže bolj škodljiv kot koristen.
—	Zavest proizvajalcev zavisi v veliki meri od pogojev, zato moramo pri gospodarjenju računati s počasnejšim napredkom prevzgoje delovnih ljudi.
—	Nekatere ekonomske enote v katerih sta politična razgledanost in zavest na višini, dosegajo zavidljive rezultate v pogledu kvalitete, produktivnosti, discipline, sistema delitve itd. •
—	Družbeni standard zavisi od stopnje razvoja produktivnosti, akumulativnosti podjetja, zato je angažiranost sredstev za rekonstrukcijo nujna.
—	Izluščiti moramo vse vplivne činitelje za utrjevanje gospodarske politike in demokratičnih principov.
—	Pogoji dela zelo kvarno vplivajo na produktivnost in zdravje zaposlenih, število oslabelih, za težko fizično delo nesposobnih se veča ob istočasni zahtevi, da se poveča tudi produktivnost.
—	Vprašanje kvalitete in kvantitete še ni do kraja obdelano, odnos do osnovnih obratnih in tudi zaščitnih sredstev bo potreb-
no v marsičem spremeniti.
. —; O vlogi komunistov je povedano zelo veliko, predvsem pa, da prizadevnost članov ZK ni vedno dovolj cenjena, kar se odraža pri razmeščanju kadra. Kadrovska služba bo morala v tem pogledu spremeniti politiko kadrovanja in razporejanja delovne sile. Prioriteto za vodilna mesta naj imajo politično zreli in strokovno sposobni ljudje.
—	Organizacija dela v podjetju doživlja spremembe, ki jih narekujeta trg in pogoji dela. Spremembe so koristne, izvajanje teh pa težavno če so zastarele oblike dela močno zakoreninjene.
—	Mladina je po številu in prispevku k rezultatom dela močno zastopana. Želi si več sodelovanja, več izobraževanja in pravilnega usmerjanja, predvsem pa je poleg navedenega zaželena močna vključitev v organe del. samoupravljanja, kar je v zadnjih letih že storjeno.
—	Komunisti v EE kjer je večina proizvajalcev vezana na prevozna sredstva in na lastno zemljo imajo precej težav, zato se temu vprašanju predvideva v bodoče več angažiranosti političnega vodstva podjetja.
—	Razjasnjeno je pogosto omenjeno vprašanje odnosa do članov ZB. Kolektiv je vsa leta bil posebno pozoren do članov ZB, organizacija ZB pa bo tudi v bodoče tesno sodelovala pri reševanju še nerešenih vprašanj.
—	Gostje so dali na koncu priznanje za uspešno delo političnim organizacijam, istočasno pa dali napotke, da bi to delo bilo še uspešnejše, predvsem pa da bi bili tudi v bodoče po doseženih uspehih za vzor vsem ostalim kolektivom.
Povzetek iz poročila in razprave zajema le bistvene ugotovitve Kritična ocenitev dejanskega stanja v poročilu in razpravi je odraz zrelosti članov ZK in pravilne politike organizacije ZK. S sklepi konference in izvajanju teh, bodo preko članov ZK seznanjeni vsi člani kolektiva.
PRIPRAVLJAMO STATUT
(Nadaljevanje s 1. strani) obravnavane ločeno. Iz prakse vemo, da je to poglavje dopolnjevala notranja zakonodaja, ki večkrat ni bila v določenih primerih jasna. Ker pa so na tem področju pridobljene v teku let že gotove izkušnje, bo toliko lažje precizirati pravice in dolžnosti in predpisati postopek pri njihovem uveljavljanju. Tako bodo izmed pravic obravnavane pravice do upravljanja, ki jih pridobi delavec z zaposlitvijo v našem podjetju in pravico do odločanja, volilne pravice, pravica do dela in izobraževanja ter usposabljanja na delovnem mestu in v tej zvezi vse ostale pravice, ki jih delavec še uživa iz delovnega razmerja. Kot že uvodoma povedano bo kazalo poglavje »-delovna razmerja« obdelati v posebnem pravilniku,’ da ne bi š tem bil sam statut preširok. Dolžnosti delavca pa naj bi bile načelno tudi zajete v statutu kot na primer osebno delo, dobro gospodarjenje in aktivno sodelovanje v organih upravljanja s poudarkom, da izstopa družbeni interes pred osebnim, čuvanje družbene lastnine odnosno sredstev za proizvodnjo in podobno.
Če že ne na tem mestu, pa morda kje drugje bo obdelano tudi poglavje o poslovni tajnosti podjetja s posebnim ozirom na določila Kazenskega zakona in Zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu.
V. poglavje: Materialno in finančno poslovanje podjetja, družbeni plan in zaključni račun:
Materialno podlago poslovanja tvorijo vsa imovina podjetja, ki sestoji iz osnovnih sredstev, obratnih sredstev in sredstev skupne porabe ter razni skladi, ki se lahko ustanovijo na podlagi zakon-
skih predlogov. Obstoječa pravila podjetja vsebujejo določbe o načinu gospodarjenja s temi sredstvi, o nakupu, prodaji in zakupu teh sredstev, skratka promet s temi sredstvi. Statut bo moral ta določila z eventualnimi spremembami sprejeti, ker tvorijo temelj ekonomskemu poslovanju podjetja.
Enaka načela bodo veljala za finančno poslovanje podjetja, ki je prav tako urejeno s pozitivnimi predpisi. Že ustavna določila dajejo delovnim organizacijam precejšnjo samostojnost, iz česar izhaja, da tudi naše podjetje samostojno postavlja in po DS kot najvišjem organu upravljanja sprejema družbeni plan podjetja ter po posameznih časovnih obdobjih spremlja in ugotavlja realizacijo. Na podlagi potrjenega zaključnega računa pa bo podjetje oblikovalo sredstva, ki so potrebna pri poslovanju in bo v okviru obstoječih predpisov delilo ta sredstva na sklade in osebne dohodke. Kot doslej bosta tudi v bodoče posebna pravilinika o delitvi čistega dohodka in o oblikovanju sredstev za osebne dohodke predpisovala namensko uporabo teh sredstev in skladov. V samem statutu pa bodo postavljena le načela, kako se ugotavljajo sredstva za osebne dohodke in po kakšnem sistemu odnosno osnovah se bodo ista delila med člane kolektiva.
Ker bo statut ustava podjetja in pravni akt, na katerem bo temeljila vsa ostala interna zakonodaja podjetja, bomo morali pri postavljanju temeljnih načel vsi sodelovati in gledati na to, da se bo uzakonilo dejansko stanje odnosno stanje, ki bo najbolj odgovarjalo prilikam našega podjetja.
L. Cmer

Št 3 — 15. --------
GOSPODARJENJE ¥ LETU 1962
(Zaključni račun)
Za predložitev zaključnega računa za leto 1962 je bil določen zelo kratek rok. O tem je razpravljal delavski svet naše delovne organizacije in predlagal pristojnim zveznim organom podaljšanje roka za 20 dni, kar je tudi odobreno s tem, da se zaključni račun predloži najkasneje 5. marca 1963. Tehnični del zaključnega računa je bil izdelan skoraj v predpisanem roku 20. februarja, (predpisani rok 15. 2.). Podaljšanje roka pa je omogočilo natančnost izdelave ter seznanjenje članov kolektiva in razpravo po organih samoupravljanja. Poročilo o poslovanju, ki se je še dopolnilo z razpravami na sestankih obratnih delavskih svetòv, upravnega odbora, po komisijah in centralnem delavskem svetu je dalo vsestransko analizo medsebojnega vpliva in vzrokov posledic, ki so prišle v prejšnjem letu do izraza pri gospodarjenju in poslovanju.
Po tako dragocenih izkustvih se je lahko razpravljalo o najboljših načinih v prihodnjem gospodarjenju v naši delovni organizaciji. Prednje je tudi opravičilo za podaljšanje roka, ker iz temeljitih razprav bodo zastavljene pravilne smernice.
Poleg tega, da so člani kolektiva na uobičajeni način seznanjeni s karakterističnimi podatki iz poslovanja, rezultatov in gospodarjenja, tako ob razpravi o zaključnem računu kakor tudi ob zaključku mesecev oziroma tromesečja tekom leta, objavljamo v tem članku spremembe, ki so nastale v letu 1962.
V	registru gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju se je poleg že obstoječega stanja v registru izvršil še vpis na področju naše zunanjetrgovinske dejavnosti.
Po sklepu delavskega sveta, sprejetem na X. zasedanju je prišla Delavsko uslužbenska restavracija Železarne Štore s 15. 10. 1962 v redno likvidacijo. Po sklepu istega sodišča z dne 18. 2. t. 1. je omenjeni obrat izbrisan iz registra gospodarskih organizacij, a vpisana je stranska dejavnost podjetja: »Nudenje toplih in mrzlih jedil ter točenje brezalkoholnih pijač za člane kolektiva podjetja«.
Delo organov samoupravljanja se je z že začeto decentralizacijo kljub nekaterim slabostim in hibam povsem utrdilo, o čemur so zgovorni dokazi aktivnega obravnavanja in kritična presoja pri reševanju vseh nalog, s katerimi so se organi delavskega upravljanja morali ukvarjati.
Družbene politične organizacije so v preteklem letu aktivno sodelovale skupno z organi upravljanja, kakor tudi z vodstvom podjetja, pri vseh tekočih nalogah tekom leta.
V	tem letu je glede na leto 1961 manj plačanih ur približno 58.000 a poleg tega je število v letu izvršenih ur po delavcu povečano za 20 ur, od 2.132 ur na 2.152 ur.
Tekom leta je zapustilo naše podjetje 215 oseb, a novo sprejetih je bilo 232 oseb.
Od števila zaposlenih je bilo povprečno 83.4 % oseb na delu, a izpadlo je povprečno 16,6 % delovnih ur od tega:
in pravilnejšega odnosa do rednih dolžnosti od strani članov kolektiva.
Usposabljanje in izobraževanje članov kolektiva se je odvijalo v glavnem v našem izobraževalnem centru, deloma pa tudi izven podjetja. Člani našega kolektiva so obiskovali tečaje in seminarje pri Delavski univerzi v Celju in pri drugih izobraževalnih ustanovah.
Da bi se oskrbeli s potrebnim tehničnim, ekonomsko-komercial-nim in administrativnim kadrom, je štipendirano 49 študentov visokih in višjih šol (19) in dijakov srednjih strokovnih šol (30).
Od teh je dokončalo šolanje 17 oseb.
Ni bilo večjih kadrovskih sprememb na vodilnih delovnih mestih, razen da je po smrti Jožeta Mrevljeta postavljen za vodjo splošnega sektorja tov. Stane Sotlar.
Vsi zaposleni so zavarovani za nezgode v službi in izven nje po enotnem zavarovalnem razredu. Osnovna in obratna sredstva so zavarovana za kasko jamstvo, požar, strojelom, rop,
manjkanja naročil.	W:
Skupna proizvodnja je dosiria ha približno z 98 %, a proizvif plan je občutno povečan gfti ha izvršenje v prejšnjih letüT se vzame za 1957 leto indeksi
so v naslednjih letih pove
1958
1959
1960
1961
1962
Blagovna proizvodnja je «pr žena glede na plan s 102,96®ai primerjavi s proizvodnjo v lazi letu pa je dosežena s 103%. Vibro nost celotne proizvodnje obrlofc nane po povprečnih prodal cenah je višja za 12 % ,od m nosti proizvodnje 1961. leta. F Planirani dohodek sta dos* samo dva obrata: jeklarna i| p varna sive litine.	|0/;
Glede na predračun strofe remontov so isti prekoračena/ 12 %. Posebno prekoračenje^ , pri jeklarni, a nižji stroški sola/ remontu elektroplavža.	p
Vzdrževalni obrati in ostaEpy
možni obrati
Dinamika povečanja produktivnosti deta
so pnspevaEfene
teto
ulji mn
n
G ra/ikon itili
Legenda:
A/skupna proizvodnja (po L C) B/skupno število debvne sile A /povečanje produktivnosti
A Skupna proizvodnjo (vrednost po L C obr.kdi
ita lan a 1
yroi poi poi t si
m
proi
P<
■fi Skupno število deicrnt À lai
njih iio i
vlomno tatvino in podobno. Sredstva skupne porabe pa so zavarovana od požara, strojeloma in vlomske tatvine. Obstoja tudi nezgodno zavarovanje gasilcev.
ostvaritvi redne proizvodnje. l C -- -
Proizvodnja
Izkoriščanje koledarskega fonda je bilo v posameznih osnovnih obratih normalno, bilo pa je še večje izkoriščanje, ker sta valjarna in livarna sive litine imeli več produkcijskih ur. V splošnem lahko trdimo, da je napravljen lep korak naprej, predvsem pri proizvodnji v livarni sive litine. Večja sredstva glede na prejšnja leta so porabljena za osvajanje nove proizvodnje, posebno za osvajanje izdelkov livarne.
V organizacijskem pogledu se je stanje popravilo s tem, da, se je centralizirala vzdrževalna dejavnost in je v vseh obratih uvedena preventivna služba vzdrževanja.
Vsi obrati so dosegli tehnično kapaciteto, razen obrata valjarne in livarne sive litine. Vzrqk temu je pripisati v valjarni predvsem stagnaciji tržišča z valjano robo v prvem polletju in neugod-
lavniče sò ’s svojo dejaraasjt, skrbele, da so, bila vsa poprafp( ’ pravočasni) in v redu opravlja^ energetski oddelek je oskrbog^, proizvodne obrate z energijfc promet je vršil dostavo mp.O riala in odvoz gotovih izdelf P V kolikor niso bile delavniceječ Sedene z rednimi in izrednfca popravili, so vršile še.razne ul1051 ge, tudi za zunanje naročal1?0 Od izvršenih ur v delavnical* . pohabljeno:	p™
za vzdrževanje obratov i
«
'Salo
— za investicijska dela	23,fisi
IH
za naročnike
Iredi
Stroški upravno pridaj ne a je so bili glede na predračun||ana ji za 4 % v prvi vrsti pri po%0st telegrafsko-telefonskih s trosi že (uveden protnetni davek) in sij ans ških denarnega in plačMnaf prometa (provizija za korišžegiazi namenskega kredita za obrapi. sredstva). Poleg tega so bilivpdde stroški pri vzdrževanju uprapvn zgradb in inventarja, a na tfa °
no stanje so vplivale tudi dejleÖ
sko povečane nabavne cene tdvim vrstam materiala-
m
Beds pO : 4
	1962	1961	1960
	%	%	% '
— vsled bolezni, porod. dop. nege otrok in skraj. del. č.	7,10	6,56	6,25
— opravič. in neopr. izost.	0,70	0,44	0,71
— rednih in izred. plač. dop. ter držav, prazniki	8,80	9,0	9,14
V primerjavi z letom 1961 je bilo povečanje izostankov zaradi plačanih izrednih izostankov, bolezni do 7 in nad 7 dni, narasli so pa tudi izostanki pri izvrševanju vojaških in dražavljanskih dolžnosti. Znižanje števila izpadlih delovnih ur zaradi neopravičenih izostankov (za 38%) je odraz povečane delovne discipline
nemu asortimanu (valjalo sé je več drobnih in finih profilov, kot je predvideno za tehnične kapacitete tovarne).
Će se pa upošteva obračunske tone, je tudi ta obrat dosegel 100 % izkoriščenje tehnične kapacitete. Za neizkoriščenje kapacitete livarne valjev so objektivni razlogi v prvi vrsti radi po-
Nasprotno pa so bili za 11% nižji stroški pri celotni obraftey ni režiji v primerjavi s prafa)a čunom v samostojnem diwr®d nem planu za 1962. V predra|,0di postavljena režija je nižja vvl j» obratih, razen pri agli?mera| fini progi valjarne in livarni litine. Na grobi progi Valjarni^., približno isti prihranek, k°t|e' presežek stroškov, pri prvi p|0ie„ pa se postavlja vprašanje, k^osol so stroški pravilno evidentu|roje kar naj bi se ugotovilo z natofe re no analizo.	piče-
Jg t
Analiza gibanja stroškov vj izvodnji 1961. in 1962. leta pje-jj zuje, da so se stroški povelj Pojleg že omenjenih razlogo'Jtaj; povečanje stroškov upravno |lnv dajne režije, so nastala powtsi), (Nadaljevanje na 3. strani) p iv
2fisspodarjenje » letu 1962
Nadaljevanje z 2. strani) dosila tudi pri obrestih od kreditov izvil obratna sredstva, ker so se v t elftu 1961 obračunala samo za de-2tih|fflber, ko je bil kredit dode-ìksfeu, a v letu 1962 pa za celo leto. ečajfibližn0 isti ?lu£aj je tudi pri jstalih vplivih na povečanje prohodnih stroškov, ker so gotove „dražitve nastale šele tekom Ita 1961, pa so zaradi tega v tem ttu samo delno povečani stro-hj a v letu 1962 v celoti kot
96wansportni stroški, cene rudi, v fazlike pri uvozu surovin in re-). Vfcudukcijskega materiala in po-rbrlobno.
>da* _ ,
tal Realizacija
los*	*
a ill Plan realizacije je izvršen po količini s 104,1 %, a pò vrednosti roSfamo s 98,8 %. Na nižjo vrednost ;eaMlizacije je vplivala spremem-njeL asortimana, kakor tudi nižja ■ solealizacija pri valjarniških izdelkih in obdelanih valjih. talifv glavnem so ostale prodajne vaülene na nivoju leta 1961 razen pri lekaterih izdelkih valjarne in kijih, za katere izdelke je že v \lanu postavljena nižja cena. f M apr am vrednosti realizacije \ta 1962 pa so bile priznane re-\amacije na proizvódnjo iz iste-ja leta 0,7 %, in sicer:
I
ijo	■
‘'■'"Proizvodnja elektroplavža 0,5 % poizvodnja valjarne	0,6%
Iroizvodnja livarne f sive litine	0,8 %
iroizvodnja livarne valjev 1,1 % mhvodnja Samotne	0,2 %
t Poleg tega so se priznale re-i^^lamacije iz proizvodnje iz. prejšnjih let in vse niso bile še rešene 'do kraja leta 1962.
-OSNOVNA
»SREDSTVA
pipi Po revalorizaciji (ponovni oce-vjl^itvi). se je nalbavna vrednost os-„nOTnih sredstev povečala za BW5,5°/o. a sedanja vrednost za «Bi
ielif Pii osnovnih sredstvih ni bilo iapefijil sprememb, ki bi vplivale ;dnpa povečanje kapacitete. Vred-e appst osnovnih sredstev izven DGDp'Puroibe se je glede na stanje v rall961. letu povečala po nabavni feni za 57,5 %.
e Osnovna sredstva v celoti so ...knjigovodstveno odpisana po re-M,;raloiizaciji 34,9 %. Če sé pa iz-23,frši bolj detajlna analiza po ob-, „Jratih, se' ugotovi, da so osnovna ^ledstva v vseh obratih razen, feglpmerioracije, elektroplavža, uivame valjev in kisikarne odpihana čez 40 %, tehnična sposob->°%ost pa je vsekakor izpod 50 %, rosj Že knjižni odpisi, ki se od de-msttjanske tehnične izrabljenosti ;ib|nafno razlikujejo, so pri posa-sWeznih obratih zèlo visoki, kot brffipi. samotna 71,03 %,' energetski liflöddelek 67,59 %, mehanična de-raiPavnica 63,95 %, elektro delavni-1 tSpa 60,52 %, valjarna 55,48 % in déj eklaina 46.89 %.
(Razmerje vrednosti osnovnih tadstev do obratnih sredstev je .60:40.'
1 'I'Tudi vrednost osnovnih sred-jraftev skupne porabe se je pove-irefala po revalorizaciji po nabavni liw^dnosti za 34,5 %, a sedanji làPednoisti 30,5%. . v vi ' investicijski dejavnosti so se ;ra| Slavnem nadaljevala dela zače-ni|a,T prejšnjih letih pri gradnji ^/•»oratorija, ter vršile nabave kott0^ osnovnih sredstev za nuj-p|e!P°treibe že Obstoječih obratov, imi* tega ,so se vršile priprave, tj*0®, no hbde'lavà elaborata in 1, jektir.au je za predvidene več-aKIf.rekonstrukcije, a v prvi vrsti picetek prve faze rekonstimkci-vf. Tir peči s. tem, da je bil piljen 110 KW daljnovod Sel-* '-«tore in se pričela dela na
3®delilni transformatorski po-f v Štorah.
10 i hvesticijsko vzdrževanje se je 'O f Wo po posebnem od delavske-u) «veta odobrenem programu in
ne
Nabavna cena staremu železu pa se je povečala v 1962. letu.
Stroški v mejah planirane lastne cene so' ostvarjeni samo pri proizvodnji obratov livarne sive litine, obdelovalnice valjev in Samotne, pri 'proizvodnji ostalih obratov šo pa višji kqt so bili postavljeni v planskih kalkulacijah, če se posmatra celoten rezultat dotičnega obrata. Prekoračenja so nastala iz objektivnih razlogov, kateri so omenjeni v poslovnem poročilu kot problematika proizvodnje posameznih obratov-
kalkulativna stopnja je bila 4,7%.
Za nabavo in izgradnjo osnovnih sredstev so koriščena samo lastna sredstva (čisti dohodek in amortizacija), za izgradnjo stanovanj pa je bilo odobreno posojilo iz stanovanjskega sklada ObLO Celje.
Obratna sredstva
Koriščenje obratnih sredstev je bilo ugodnejše kot v prejšnjih letih, a posebno v drugem polletju je dosežena stalna likvidnost na žiro računu.
Žiro račun je bil blokiran v glavnem v I. polletju 85 dni, a v letu 1961' je bil blokiran celo 251 dni. Na takšno stanje so vplivale tudi nižje vrednosti raznih vrst zalog in boljše plačevanje zapad-
lih faktur od strani kupcev ter namenski kredit za obratna sredstva, ki je odobren v decembru 1961;-leta od strani Glavne centrale Narodne banke. Znižanje vrednosti zalog je bilo posebno občutno pri materialu za reprodukcijo in polizdelkih. Vsekakor je povečalo likvidnost tu-

di rigorozno izterjevanje kupcev potom tožb in izvršb.
Plačilo družbenih obveznosti je bilo tudi bolj redno kot v prejšnjih letih, pa so plačane zamudne obresti za nepravočasno plačane družbene obveznosti 3,2 milijonov din, a v letu 1961 10,2 milijonov din.
Dobaviteljem -so plačane zamudne obresti v višini 34,8 milijonov din (v 1961. letu — 78,5 milijonov din) a od kupcev So na-plačane obresti od 100,2 milijona din (v 1961. letu — 96,3 milijone din).
Da bi se zmanjšalo angažiranje obratnih sredstev, so se zaključevale pogodbe za oskrbo z reprodukcijskim materialom na kraj-
še obdobje in celo s klavzulo »na odpoklic«.
Dobave so tekle v dani dinamiki z izjemo nekaterih vrst materiala, pri katerih so se pojavili občasni zastoji. Cene, ki se prosto formirajo, pa so bile v stalnem porastu zlasti v II. polletju.
V	pravem pomenu 'besede ni nekurantnega materiala na zalogah, katero bi vezalo obratna sredstva.
Nasprotno uvozu se je izvoz v letu 1962 ponovno znatno zvišal že glede na 1961. leto po vrednosti za 86,24%, a na 1959. leto za 400 %. Primerjajoč volumen uvoza z volumnom izvoza se dobi zelo aktivno razmerje 1,00 : 1,69.
Skladi
SredslDa skladov so koriščena po sklepih delavskega sveta bilo iz poslovnega sklada, bilo iz sklada skupne porabe. Sredstva neobveznega rezervnega sklada so prenesena v omenjena dva sklada v leto 1962 sukcesivno, kakor So se pokazale razne potrebe, katere so bile razpraoljane po organih upravljanja in zatem tudi odobreno finansiranje.
Za nabavo osnovnih sredstev in poslovnega inventarja kakor tudi projektiranje je koriščeno iz poslovnega sklada 163,3 milijonov din, in iz amortizacije (na posebnem računu) 37,7 milijonov din, skupaj 221,0 milijdnov din. Poleg prednjega so plačane anuitete za osnovna in obratna sredstva
74,5	milijonov din.
V, omenjenih porabljenih sredstvih so deloma zajeta tudi plačila raznih priprav in naročil za predvidene rekonstrukcije, poleg tega pa so v te namene še izločena oziroma položena sredstva pri Jugoslovanski investicijski banki.
Sredstva čistega dohodka in amortizacije na poslovnem skladu v višini 414 milijonov din so začasno uporabljena za obratna sredstva.
Iz sklada skupne porabe je koriščeno 217 milijonov, din v razne namene v korist članov kolektiva, od tega: 118 milijonov za lastno Udeležbo pri gradnji stanovanj in 8 milijonov za nakup stanovanj, 32 milijonov din za šofi-nansiranje šolstva v Občini Celje, za delo potom prostovoljne delovne akcije 25 milijonov din, za gradnjo telovadnice 6 milijonov din, kakor tudi za dotacije društvom in organizacijam, komunalno ureditev ha Lipii štipendije, regrese, adaptacijo zdravstvenega doma in podobno. Plačane so tudi anuitete na posojila za stanovanjsko izgradnjo skoraj 6 milijonov lin.
Saldo na obveznem rezervnem skladu podjetja je 31. 12. 1962 177,3 milijonov din, a na izločenih sredstvih obvezne rezerve 223,4 milijonov din.
Osebni dohodki
V	prvih devetih mesecih 1962 je veljal še »Pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov« iz 1961. leta (stopil v veljavo 1. VIL 1962), od 1. oktobra 1962 se je uporabljal nov pravilnik. Pravilnik o razdelitvi čistega dohodka je veljal za celo leto, čeprav je sprejet na delavskem svetu dne 30. julija istega leta. Od strani delavskega sveta je tudi osvojen predlog, da se v 1963. letu izvrši ponovna analitična ocena vseh delovnih mest, a do takrat se uporablja že obstoječa analitična ocena. Sistem delitve osebnih dohodkov je povezan s sistemom delitve čistega dohodka, kvota za izplačilo akontacij na osebne dohodke je v merah določenega odstotka po pravilniku in se lahko menja samo z odobritvijo delavskega sveta. V pravilniku o oblikovanju in delitvi čistega dohodka je postavljeno razmerje pri doseganju planskih rezultatov: za osebne dohodke 72,8 %, a za sklade 27,2 %. Razmerje med ndjnižjim in najvišjim številom točk znaša 1 :6,4. V zadnjem pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov se je spremenila analitična ocena
delovnih mest tistim, ki so imeli najnižje osebne dohodke' s tem, da se je dodalo 5 točk vsem, ki so imeli delovna mesta ocenjena od 120 do 200 točk. Zaradi pravilnega razmerja do naslednjih delovnih mest, ki niso imela dodatnih točk, se je pri ocenitvah od 200 do 208 točk dodajalo še od 5 do 1 točke. Z novim pravilnikom so dane možnosti, da člani kolektiva v posameznih ekonomskih in ostalih enotah dosegajo višje osebne dohodke, če so doseženi ugodnejši rezultati na področju produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja.
Za leto 1962 je bilo izplačano iz sredstev za osebne dohodke 1.236 milijonov din (a v 1961. letu 1.229 milijonov din) ter je porast minimalen za 0,4 %.
Glede na neindividualizirane osebne dohodke v 1961. letu se je za 10 % povečal prispevek za topli obrok (od 25,7 milijonov na 28,3 milijone) a znižale dnevnice nad predpisano višino za 22,5% in kolektivno zavarovanje za 2 %. Skupno povečanje teh vrst izplačil iz sredstev za osebne do-, hodke je 7,2 %.
Povprečna vrednost točke v 1962. letu je 149,52 din. Nadurno delo se je v primerjavi z letom 1961 znižalo za 60 % (od 43.201 na 17.075 nadur).
benem planu za leto 1962, ki so bistveno vplivale na celotni dohodek. V planu oziroma kalkulacijah za 1962. leto so znižane prodajne cene približno za 500 milijonov din pri obdelanih valjih, valjarniških izdelkih in izdelkih sive litine. Tako je glede na ostvarenje v 1961 že v planu za 1962 predviden nižji celotni dohodek za 3,3 % in čisti dohodek za 14,6 %.
Z ozirom, da je primerjava s prejšnjimi leti in planom mogoča samo po fakturirani realizaciji se ugotavlja, da je na takšni osnovi obračunana realizacija v 1962. letu glede na ostvarjenje v
1961.	letu 98,7 %, a v primerjavi s planom 99,0 % (brez izrednih dohodkov in izdatkov), a celotni dohodek je dosežen v odnosu na ostvarenje v 1961. letu z 98,4% (v celotnem dohodku so zajeti tudi izredni dohodki).
Občutno se pa odstotek zniža pri obračunu po vnovčeni realizaciji in sicer:
—	realizacija v odnosu na leto 1961 — 83 %, v odnosu na plan
930/0.
—	celotni dohodek v odnosu na leto 1961 — 83 %, v odnosu na plan 86%.
Analogno nižjemu dohodku obračunanem pp vnovčeni realizaciji se znižajo tudi družbeni pri-
Norme in akordi so se obračunavali od 1. VII. 1961. leta dalje samo v tistih enotah, katere so takšen obračun predvidele v svojih internih pravilnikih, glede na možnost in efikasnost individualnih norm oziroma akordov. Povprečno je bilo vključenih v tako delo 162 delavcev v štirih proizvodnih obratih in ekspeditu, ki so povprečno dosegli za 11,5% prekoračenje norme.
Mesečni povpreček vseh izplačanih osebnih dohodkov v 1962. letu ugotovljen iz izvršenih in plačanih ur znaša za celotno podjetje 32.802 din. V primerjavi z 1961. letom se je povpreček dvignil za 2,5 % (31.950 din) predvsem zato, ker je v letu 1962 manj izvršenih ur, a masa izplačanih osebnih dohodkov je v letu 1962 nekaj višja.
Pregled osebnih dohodkov zaposlenih po razponih kaže, da se je glede na 1961. leto zmanjšalo število zaposlenih z osebnimi dohodki 10.000 do 15.000 (samo ena oseba — praktikant), kakor tudi od 15.000 do 20.000 (od 54 na 14 oseb). Podrobnejši pregled osebnih dohodkov po razponih pa pokaže, da je bilo v letu 1962 — 1.850 ali 87,74 % . zaposlenih z osebnimi dohodki od 20.000 do
40.000	— od tega 65,68 % z osebnimi dohodki od 25.000 do 40.000. Z mesečnimi osebnimi dohodki iznad 100.000 so bili samo trije zaposleni (ali 0,14 %) s tem, da je Ml najvišji povprečji mesečni redni osebni dohodek 121.000.
Financ«!
rezultat
Presežek primanjkljajev nad presežki ni bistveno vplival na dohodek podjetja; pomembno pa je, da se sklepi organov upravljanja iz razprave o letnem popisu v celoti uveljavijo v letu 1963.
Pred ugotovitvijo in razdelitvijo celotnega dohodka se mora vzeti v obzir karakteristične spremembe v samostojnem druž-
spevki v primerjavi s prispevki za 1961, leto kot npr.:
—	15 % prispevek iz dohodka za 35 % in
—	prispevek iz izrednega dohodka 79 %.
Iz istega razloga je v glavnem tudi čisti dohodek v 1962. letu nižji kot v letu 1961 za 28 %, a ostanek čistega dohodka za sklade za 45 %.
Po sklepu delavskega sveta je
79,5	% čistega dohodka izplačano za osebne dohodke, a 20,5 % namenjeno za sklade. Istočasno je delavski svet sklenil, da se osta-
Oinamiko àvolo 11959. I960,1961,1962 I
Legendat
d izvoz t. 1959 ( bazo i B izvoz /., I960
nek čistega dohodka za sklade razdeli:
—	11,5 % v obvezni rezervni sklad podjetja
. — 24,3 % v neobvezni rezervni sklad.
Po predpisih za zaključni račun 1962. leta se krije iz čistega dohodka samo 84,2 % od zneska izplačanih osebnih dohodkov, a razlika ostane na zalogi.
—	27,8 % v poslovni sklad,
—	36,3 % v sklad skupne porabe.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Gospodarjenje v letu 1962
Iz ekonomskih enot
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pri razdelitvi čistega dohodka so organi samoupravljanja imeli v vidu načela dobrega gospodarjenja ter izvršili razdelitev na osebne dohodke z ozirom na doseženi fizični obseg proizvodnje in doseženi dohodek, a za sklade po potrebah za perspektivni razvoj podjetja, za družbeni standard, tekočo proizvodnjo in obratna sredstva.
Sredstva skladov se bodo koristila po odobrenem programu od
strani delavskega sveta v samostojnem družbenem planu za leto 1963 glede na naknadno postavljeno prioriteto od strani odgovornih služb in razpoložljiva likvidna sredstva. Sredstva neobveznega rezervnega sklada pä se bodo po sklepih delavskega sveta prenašala po potrebi v prvi vrsti v poslovni sklad.
Delitev čistega dohodka je vsklajena tudi z družbenimi merili.
Rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost
Po že ugotovljenem znižanem dohodku in večji vrednosti vloženih sredstev je rentabilnost nekoliko padla v primerjavi s prejšnjim letom.
Po fakturirani realizaciji se pokaže ugodna stran ekonomičnosti v primerjavi celotnega dohodka z lastno ceno proizvodnje, neugodnejši pa je rezultat ekonomičnosti v primerjavi celotnega dohodka z lastno ceno reali-
zacije.
Produktivnost po količini je porastla v primerjavi s prejšnjim letom v povprečju za podjetje za 2 %, po vrednosti pa je nižja za 3 %.
Na prednje pokazatelje je vplivala tudi vrsta proizvodnje, oziroma nedosežena planirana proizvodnja v valjarni in ohdeloval-nici valjev oziroma livarni valjev.
Počitniški domovi
Obračuni počitniških domov na Rabu in Svetini so priloženi zaključnemu računu železarne. Poslovanje v počitniškem domu na Rabu je zaključeno s pozitivnim saldom od 50.79? din, a na Svetini s presežkom izdatkov nad dohodki za 425.686 din.
Po izvršeni analizi je ugotovljeno, da je na povečanje stroškov vplivala obračunana amortizacija, katera je ostala za potrebe doma,
a na znižanje dohodkov v prvi vrsti skrčeni promet za 20 % pri alkoholnih pijačah, ukinjena po-strežnina in več priložnostnih zaposlitev kot je bilo v prejšnjem letu. V primerjavi s poslovanjem in obračunom za 1961. leto se opravičuje nastala izguba, v kolikor še ne postavi vprašanje razloga za padec prometa, ali je nastala iz objektivnih ali subjektivnih razlogov.
Zaključek
Pri razpravah o zaključnem računu na sejah organov upravljanja a posebno še na centralnem delavskem svetu so se iz ugotovitev in izkustev iz prejšnjega leta postavljali zaključki in smernice za izvršenje postavljenih nalog. Pri tem se je vodilo računa o tem, da se pred člane kolektiva železarne, organe upravljanja in vodstvo delovne organizacije, kakor tudi pred politične organizacije postavljata dve zelo obsežni nalogi, ki se morata izvrševati istočasno in sicer:
a)	napredek v proizvodnji obstoječih obratov, s povečanjem kvalitetne proizvodnje in zniževanjem vseh vrst stroškov in
b)	rekonstrukcija železarne.
V duhu teh nalog naj bi se odvijalo gospodarjenje tudi v letu 1963. v skladu z načrti za razvoj podjetja, potreb izgradnje in dviga družbenega standarda, a
da se pri tem skrbi tudi za še večje uspehe v tekoči proizvodnji. in poslovanju.
Obsežno in odgovorno delo v letu 1962 je ocenjeno kot zelo pozitivno v proizvodnji, na pripravah za rekonstrukcijo, pravilnejšega odnosa do strojev in naprav, boljše izrabe delovnega časa in kapacitet, tesnem sodelovanju strokovnih služb z ekonomskimi in ostalimi enotami itd.
Člani kolektiva so bili še bolj zainteresirani na sprovedbi odgovarjajoče organizacije, točnosti in pravočasnosti informiranja v celotnem poslovanju in rezultatih, da bi lahko pravočasno odstranjevali eventualne negativne pojave in celotno poslovanje usmerjali kot zahtevajo pravila dobrega gospodarjenja, a v korist družbene skupnosti in kolektiva železarne.
M.	Bele
Sklepi DS
— Na zasedanju 28. 2. 1963 je DS obravnaval zaključni račun za leto 1962. Na podlagi izdelane analize vzrokov za dosežene uspehe in pomanjkljivosti v poslovanju, je DS vzel na znanje uspešen zaključek poslovnega leta. Skrbno pripravljeni pregledi so omogočili članom DS, da so zaključni račun z odobravanjem potrdili ter sprejeli ustrezne predloge oz. sklepe, ki bodo upoštevani pri izpolnjevanju družbenega plana za leto 1963.
—	Na predlog TJO je DS sklenil dati pomoč poplavljencem v Ćupriji v obliki materiala, ki predstavlja vrednost 1,4 milj. din.
—	Zdravstveni postaji Šentjur je dodelil kot enkratno pomoč
250.000	din za nabavo potrebnih instrumentov.
—	Tov. Strnad Jakobu, ki je invalidsko upokojen je dodelil finančno pomoč v visim 40.000 din.
ReizMkfe
Delavski svet je 28. 2. 1963 obravnaval zaključni račun za leto 1962. Za skrbno pripravljeno dokumentacijo in nazoren prikaz poslovanja je dal priznanje finančnemu direktorju tov. Miroslavu Beletu in vsem, ki so pri sestavi zaključnega računa aktivno sodelovali. Gl. direktor tov. Tugomer Voga je prav tako v imenu uprave podjetja izrekel pohvalo in priznanje tov. Beletu in njegovim sodelavcem za izkazano prizadevnost.
Dopisujte
v svoje glasilo!
V vseh ekonomskih enotah sedaj razpravljajo Obratni delavski svèti skupno s sindikalnimi podružnicami enot o zaključnem računu podjetja za leto 1962.
Uvod v to razpravo je bil posvet predsednikov ODS in njihovih namestnikov dne 22. februarja, kjer so. tovariši iz uprave podjetja udeležencem posveta pojasnili značilnosti, ki so prikazane v zaključnem računu. Člani posveta so v razpravi zahtevali dodatna pojasnila, da bi lahko tolmačili ZaMjučmii račun na zasedanjih ODS in da bi lažje razbrali in obravnavali tiste momente, ki so pozitivno ali, negativno vplivali na uspeh poedinlh ekonomskih enot. Tak način seznanjanja predsednikov ODS in njihovih namestnikov je več kot potreben, saj se
na takih posvetih pride vedno do enotnega tolmačenja po edinih- zelo važnih zadev.
V prihodnji številki «-Štorskega železarja« homo objavili potek razprav o zaključnem računu ODS in pa DS podjetja, da bi se sleherni bralec z njimi seznanil.
Jeklarna
7. 2. 1963 je bil v obratu jeklarna sestanek ODS tega obrata,' kjer so člani ODS obravnavali izvršenje plana za mesec januar. Ugotovili so, da jim je največ težav pri izvrševan ju mesečne naloge delalo pomanjkanje tekočega vložka (motnje v obratovanju elektro-plavža radi neredne dobave elek-troenergije), nedovoljna dobava komprimiranoga zraka in motnje prometa. Vkljub izredno hudi'zimi, ki je poleg že navedenih težav otežkočala proizvodnjo v jeklarni, je ta obrat dosege] v januarju dober rezultat v proizvodnji.
Nadalje so obravnavah akcijski program za 1963. leto in ga sprejeli z zavestjo, da bo potrebno angažirati vse sile za njegovo uspešno izvršenje. Težave, ki jih bodo
imeli pri delu pa bodo morali reševati sproti, da ne bo zastojev v proizvodnji.
je. razpravljala o akcijskem programu za leto 1963 ih Sprejela več važnih sklepov, kako pomagati
osnovnim obratom pri njiho’ delu in pa zadostiti tornerei usluge.
Zato so sprejeli te-le sklepe
1.	Poostrili bodo štednjo z terialom in orodjem.
2.	Kvaliteto popravil (ren tov) bodo še izboljšali, da bi s pozitivno vplivali na proizvoc osnovnih obratov/
3.	Storili'bodo vse, da se k danski fond p,ravnino koristi.. j
4.	Držali se bodo dobavnih kov in rokov remontov.
5.	Analizirah -bodo obratno žijio, da ibi ugotovili rezerve. ,j
6.	Nezgode bodo sproti ana rali in podvzemali ukrepe, v ;
Tak naj bi bil prispevek me nične delavnice k splošnim u< bom podjetja v letu 1963. i
Valjarna
Tu so člani ODS obravnavali vršenje proizvodnega programa mesec januar 1963 in ugotovili, so mesečni proizvodni plan za nuar presegli za 1 odstotek, s I so ki pa že ustvarili določeno p nosit pri izvrševanju letnega ,ph Velik del januarske proizvod je namenjen izvozu, zato so I z izplend malo pod normativi, posebno so Obravnavah zastoje progah in jih temeljito anatrai da bi lahko zastoje v bodočih : secih kar se da znižali. V mes februarju bodo valjali blumé Železarne Zenice zaradi česar d'o morali posvetiti v pripr vložka' vso skrb, da bodo spi odkrivali eventuelne notranje pake v bliumih.
Razprava na seji ODS je tt v smeri čim večje in čim kvalit nejše proizvodnje, zato so amai rali vse momente, ki kakori vplivajo na potek proizvodnje.’ zave dihajo z .napravami,. M močno . zastarele in jih s. ‘rii vzdržujejo.
Mimo tega so razpravljali sprejeli interni pravilnik, o %» čenju7 ih trajanju zaščitni]},$r sfev' ‘ nIT,d efövhäm m e&trhtfcSšTj -tem dosegli red in disciplina na tem področju zavedajoč sèi tudi s., tern znižujejo stroške i izvodnje.
Mehanična delavnica
Financiranje socialnega zavarovanja temelji na ekonomskem mehanizmu
Ljudska skupščina ljudske republike Slovenije je na svojem zasedanju dne 20. februarja t. I. razpravljala o financiranju socialnega zavarovanja.
Vse predloge predpisov so obravnavali predhodni skupščinski odbori. Pri obravnavanju predloženih predlogov predpisov so odbori izhajali tudi s stališča, da pomenijo v nekem smislu organsko nadaljevanje prizadevanj za čim bolj smotrno in našim zmogljivostim prilagojeno gospodarjenje in trošenje sredstev socialnega zavarovanja, ki se je na podlagi posebnega priporočila Ljudske skupščine LRS posebno okrepilo že v preteklem letu. Prav v tem pogledu so odbori ugotovili, da so dosedanja prizadevanja rodila že lepe uspehe in da je z delom v tej smeri treba še nadaljevati. Predloženi predlogi predpisov dajejo za to tudi močno formalno pravno osnovo.-
Nujno pa je po mnenju odborov potrebno, da se za tako financiranje in gospodarjenje v okviru socialnega zavarovanja bore vsi činitelji. Tune gre samo za izdajo, ustreznih predpi-.sov, ampak za odločno angažiranje tako organov družbenega upravljanja v zavodih za socialno zavarovanje, svetov novih komunalni zavodov za socialno zavarovanje, kot tudi pristojnih organov ljudske republike in ljudskih odborov.
Poleg tega pa na gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja, zlasti tistih, ki so namenjena za zdravstveno zavarovanje, v veliki meri vpliva tudi or-
ganizacija dela in način poslovanja v samih zdravstvenih zavodih. Pri tem se je ugotovilo, da način poslovanja in grganizacija v zdravstvenih zavodih še vèdng v Celoti ne ustreza sedanjim potrebam. Še vedno niso povsem razčiščena vprašanja, vsaj v praksi, od česa naj bo odvisen dohodek zdravstvene organizacije, kako naj se oblikujejo cene za njihove storitve, zlasti pa so te organizacije v veliki meri preobremenjene z različnim administrativnim delom, tako da visoko kvalificirani zdravstveni kader izgublja nesorazmerno velik del svojega časa z različnim administrativnim delom- To pa vsekakor podražaje storitve teh zavodov, kar se v končni posledici prenaša na sklade socialnega zavarovanja.
Ko se je razpravljala o možnostih za zmanjšanje stroškov v okviru socialnega zavarovanja, in sicer brez škode za pravice zavarovancev se je ugotovilo, da je tudi upravno in administrativno delo samih zavodov za socialno zavarovanje pogosto zastarelo in neustrezno sedanjim potrebam in da je tudi na tem področju potrebno izvesti korenite spremembe tako v sami notranji organizaciji in načinu poslovanja kakor tudi v ustrezni mehanizaciji dela v teh zavodih.
Posebno pozornost pa so odbori posvetili vprašanju Ugotavljanja delovne sposobnosti, kar je seveda za trošenje skladov socialnega zavarovanja izrednega pomena. Ugotovilo se je, da to vprašanje na splošno ni zado-
voljivo rešeno, da velik deli mlajšega zdravstvenega kadi reševanje teh vprašanj ni «| no strokovno usposobljenJin je na drugi strani treba zA viti zdravnikom, ki odločal teh vprašanjih, večjo samoj Host in neodvisnost tudi nasj ti samim gospodarskim ort zabijam. Niso bili povsem os Ijeni primeri, da je gospodi organizacija breme treš stagnacije v svojem gospokl nju skušala prevreči na slij socialnega zavarovanja na Ml čin, da je za svojo trenutniI višno delovno silo skušala I toviti zdravniško ugotovljeni lovno nesposobnost.
Na podlagi poročil odborij razprav ljudskih poslanem Ljudska skupščina LRS sp4 priporočilo o nalogdl področju socialnega zavaroit ob prehodu na ' novi sisteiI nanciranja, ki med drugim f( vi:	I
»K uveljavljanju poztj I smotrov novega sistema fui ranja socialnega zavafojl lahko bistveno pripomore gani delavskega samoum nja in organi samoupravljaj ostalih organizacijah s tern, I interesu lastnega razvoja m kovanja pravilnih notranm nosov skrbijo za to, da sel pri njih zaposleni delavci v I meri zainteresirali za sm trošenje sredstev socialnejf varovanja;
preprečijo poskuse, da J reševal problem odvečne \ ne sile v breme sredstev socialnega zavarovanja; J (Nadaljevanje ma 5. strami
»ŠTORSKI 2ELEZAR«
STRAN 5
it-3
_15. marca 1963
la vrsti je kompleksna analitična
ocenitev delovnih mest
\ dosedanji razvoj in nove prohodne naloge, deloma spreme-iiena organizacija dela in po-feba po nadaljnji reorganizaciji '\ekaterih služb in dejstvo, da je meteklo 7 let po prvi analitični \ceni delovnih mest ter drugi mktprji so narekovali, da je tIpravni odbor Železarne Store 1Močil, da se čimprej izvede !nmoleksna analitična ocena de-
0	mest.
1	Prva analitična ocenitev delov-\ih mest je bila v Železarni Stole leta 1956. V letu 1959 je bila hpolnilna ocenitev. Ne smemo 'Limo dejstva, da je Železarna Itore bila prva med jugosl. železarnami, ki je šla v to pionirsko k hkrati v tako odgovorno in tomembno delo. Pridobljene iz-iušnje bodo tedaj v tem letu zelo dragocen pripomoček fpifiisijam, ki so jih imenovali Samoupravni organi podjetja.
% Za uvod k tej akciji, ki bó ča-%vno raztegnjena pa več mese-lev intenzivnega dela, je prav, & si osvežimo nekatere pojme.
|t/ JE ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST?
nih izračunov, ki jih obdelajo posebne in centralna komisija bo upravni odbor izbral najprimernejšo, katero, bo kolektiv pregledal in predlagal korekture. Šele tako prečiščen predlog bo nato obravnavan pri delavskem svetu. Procedura tega dela je vsekakor dolga, pri tem pa ne gre pozabitina spremembe, ki jih v organizaciji dela predvidevamo v bližnji prihodnosti-Komisija se je za orijentacijo pri svojem delu poslužila enotnega jugoslovanskega sistema za analitično ocenitev delovnih mest, s tem da je prilagodila definicije pri določanju kriterijev in stopenj razmeram in specifičnim pogojem v Železarni Štore.
KAJ HOČEMO DOSEČI Z ANALITIČNO OCENO DELOVNIH MEST?
V razmeroma kratki dobi 50 let, znatneje v zadnjih 30 letih, se je analitična ocena delovnih mest močno uveljavila kot eden izmed mnogih načinov — pripomočkov — za izboljšanje proizvodnih in organizacijskih uspehov v industriji. S pravilnim ovrednotenjem delovnih mest
I Je metoda ocene mest po melili, ki so' osvojena za celotno fodjetje.
1Kratka toda jedrnata definicija nas uči, da moramo za sletom delovno mesto proučiti in meriti, v kolikšnem obsegu je mžadeto glede različnih pogo* |v kot n. pr, šolske in strokovne kobrazbe, odgovornosti, dušev-\e in fizične obremenitve ter jplivov okolice na delovnem testu.
\To so grobo naštete karakte-!stike, ki predstavljajo okvir za melavo kriterijev. Ni dovolj, da vi tem upoštevamo približno
dosežemo predvsem:
— pogoje za racionalnejšo organizacijsko shemo in sistemizacijo delovnih mest.
S spremembami, ki nastajajo v proizvodnih nalogah, zlasti v tehnološkem procesu, se vloga posameznih delovnih mest menjuje. Ob spremenjenem obsegu in kvalitete proizvodnje nastajajo drugačne potrebe po' šolski in strokovni -izobrazbi, drugačni delitvi odgovornosti, morda spremenjenih vplivov okolice delovnega mesta itd. itd. Registriranje takih sprememb z analitično oceno delovnih mest je

■
nosti pri delu. Tako kot vsaka druga, mora tudi ta služba programsko reševati najaktualnejše probleme. Analitična ocena delovnih mest bo po vsej verjetnosti odkrila slučaje, za katere je treba najti rešitev v izboljšanju pogojev dela, četudi je na tem področju bilo doslej storjenega že mnogo.
—	pogoje za konkretizacij o v samoupravljanju, zlasti s prenosom odgovornosti in pravic v najširšem smislu decentralizacije. Obratne enote sicer uveljavljajo svoje težnje za doseganje proizvodnih nalog, zgodi pa se, da pozabijo na nekatere' odgovornosti, ki jih nosijo kot celota, ker se pojavljajo na enem izmed delovnih mest. Pregled teh odgovornosti po analitični oceni je vsekakor neposredna ugotovitev nalog, ki pripadajo enoti hkrati s pravicami, da odgovornost prenesejo na osebe z najprimernejšo izobrazbo.
—	o snov e za delit ev OD po ustvarjenem d oh o d-k u.
Pravilno ovrednotenje delovnih mest bo vsekakor osnova za delitev OD. Analitična ocena delovnih mest naj bi glede na raz-, ne spremembe, ki so v teku let nastajale, ponovno kompleksno prikazala odnose, ki naj v pogledu delitve OD veljajo, Naloga komisije je, da zlasti točno obdela odnose med obrati na ta način, da izvrši primerjavo ocenitev posameznih delovnih mest. Če komisija zasleduje cilj, da odpravi nekatere napake, ki sd s časom zaradi spremenjenih pogojev dela ali drugih vzrokov nastale, potem moramo v isti sapi povedati, da je delitev OD vezana izključno na uspeh gospodarjenja v ekonomski ali drugi enoti, odnosno podjetja kot celote. Zato popravimo mnenje nekaterih, da je analitična ocena delovnih mest korektura plač
K zaključku povejmo še to, da je v delo analitične ocenitve delovnih mest vključenih v raznih komisijah 125 članov kolektiva, katerih naloga je, da o načinu dela temeljito seznanijo ostale člane kolektiva, pri tem pa se pričakuje močna podpora sindikalnih odborov po enotah. S tem, da bomo vsi resno obravnavali vso nastalo problematiko, pravilno ocenili delovna mesta, lahko računamo na nove uspehe v naši gospodarski organizaciji.
Bogdan Mirnik
t kr iteri jev, pač pa je nujno, da P te razporedimo v stopnje in pm najdemo najprimernejšo fno za določeno delovno mesto, feprosto povedano, izbiramo iz-'ea 160 različnih možnosti mor-? deset ali največ dvajset ocen, fdado v seštevku skupno oceno I eno delovno mesto
Pa bi se to komplicirano in !° odgovorno delo vsaj do ne-' me/e poenostavilo, je predvi-'■nih več faz dela. Tako bodo Jotne komisije najprej ocenile {kriterijih in stopnjah za do-,eno enoto, dočim bodo po-one komisije izdelale primer-
im
analize glede na odnose
Kt obrati. Tako prvi kot drugi wpdo poslužili definicij za kri-jje. Definicije bi lahko imeno-! tudi opis pogojev, težavnost ki so uvrščeni sistematično j določeno karakteristiko • Pr. šolska izobrazba od niž-do najvišjih, odgovornost za 0Vna sredstva — minimalna .telo velika — itd). Kot na-finja faza bo ovrednotenje 0erilev in vsekakor analizira-odnosov. Izmed alternativ-
mmmm
©
vsekakor važen pripo'moček pri študiju novih organizacijskih oblik, pa bodisi da gre za eno samo enoto ali, da gre za celotno podjetje.
—	osnovo zaugotav-l j an j e programa strokovnega i z o b r a ž e v a-n j a.
Pri programiranju izobraževanja kadrov je bistveno, da poznamo zahteve znanja in spretnosti za določeno delovno mesto. Idealno je, če imamo za delovna mesta tkzvi profile (to je zelo natančen popis vseh zahtev za del. mesto). Ker teh nimamo, lahko s pridom uporabimo analitično oceno delovnih mest vsaj za čas, dokler ne bo študijsko obdelan profil za vsako delovno mesto.
—	pogoje za nadaljnji razvoj v ar no s t i pri de-l u-
Z opisom in oceno obremenitve in vplivov okolice za delovno mesto, dobimo konkretne podatke za ukrepanje v smeri var-
Financiranje
socialnega
zavarovanja
(Nadaljevanje s 4. strani)
določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih kategorizacijo delovnih mest, na način, ki ustreza potrebam sodobne organizirane proizvodnje, ne pa zgolj težnjam po povečanju pokojninskih osnov;
preprečijo, da bi se zaradi povečanja pokojninske oSnove neosnovano popečali osebni dohodki v zadnjem letu pred upokojitvijo ter zavodom za socialno zavarovanje prikazovali večji osebni dohodki, kot so dejansko bili izplačani.
povečajo napore za zboljšanje zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu;
z organiziranjem učinkovite kontrole preprečijo izkoriščanje zdravstvenega zavarovanja tistim, ki z neupravičenim izostajanjem z dela ali z neresničnimi navedbami glede poškodb, ki so jih pridobili pri nezgodi izven dela, neutemeljeno obremenjujejo sklade socialnega zavarovanja;
ŠIFRIRANJE
Človek stremi že od nekdaj za tem,' da si uredi svoje delo čim bolj smotrno, razumno (racionalno) in gospodarno (ekonomično). Odkar pozna številke in jih zna pisati, jih uporablja tudi za označevanje t. j. za šifriranje raznih predmetov, predvsem če je teh več. Tako je nekdanja imena hiš nadomestil s številkami, označil s številkami nadstropja in stanovanja, ceste, avtobusne linije, vozila, telefone in še mnogo drugega. Trgovec je začel označevati s ' številkami blago, kupce, dobavitelje, dokumente itd.
Vzrok je razumljiv. Številko izpišemo mnogo hitreje, kot besedilo, s katerim opišemo nek predmet. Številke je lahko pisati in čitati, za pisanje rabimo malo prostora, obenem pa ima številka tudi zelo veliko območje izražanja. N. pr. za označitev 100.000 predmetov, ki jih označimo s številkami od 0 do 99.999, rabimo samo petmestno številko. Bistvena 'je .tudi [nedvoumnost številke, kajti ena številka ima lahko samo en pomen in ne more predstavljati dveh različnih stvari. Mnogo je stvari, ki imajo enak naziv, mnogo ljudi z enakim (imenom. Točna ločitev in določitev je možna le s številko.
Številke omogočajo tudi sistematičnost, t. j. načrtnost pri označevanju in s tem zbiranje označenih predmetov v glavne grupe, grupe in podgrupe. Posebno prednost za tako grupiranje nam daje naš dekadni (de-setinskij način oštevilčenja. Teh prednosti so se poslužili tudi graditelji strojev za obdelavo podatkov, Običajni knjigovodski stroji, statistični stroji, predvsem pa stroji za obdelavo podatkov s pomočjo luknjanih kart, so grajeni tako, da s pridom uporabljajo vse prednosti dekadne-ga sestava številk. Zato je dobra sestava označb ali kakor pravimo, šifer, ki ni dovolj premišljena in praktično preizkušena, lahko vzrok za nezadovoljive uspehe dela ali celo za neuspeh celotnega načina obdelave podatkov. Take napake povzročijo podražitev dela, počasnost in nesigurnost, kar pa je najhujše, onemogočijo izrabo avtomatskih •naprav strojev, ki delajo in tudi odločajo samostojno na podlagi številk. Dobro premišljen ključ za šifriranje mora omogočiti dobro izrabo prostora, enostavnost izražanja in gospodarnosti pri obdelavi podatkov.
Preden začnemo z označevanjem, moramo:
—	določiti predmet šifriranja;
—	določiti, ikaj naj šifra »pove« ;
—	ugotoviti, kako se bo šifra uporabljala;
—	ugotoviti, kakšno grupacijo predmeta 'iin pripadajočih podatkov naj omogoči;
ali z drugimi besedami: poznati moramo cilj dela s podatki, ki so vezani na predmet, ki ga šifriramo. Tako ugotovimo cilj šifriranja in s tem način oz. ključ za določanje šifer.
Sestav šifre, ki določa pomen posameznih mest šifre oz. njih način in sposobnost izražanja, imenujemo »ključ« šifre.
Ključev za šifriranje 'je zelo veliko, izmed vseh sta najbolj poznana in za naše namerne najbolj uporabna:
■- — ključ dekadnih (desetinskih) skupin,
—	telefonski ključ ali ključ tekočih številk.
Telefonski ključ ali ključ te, kočih številk je najenostavnejši način šifriranja. Predmete, ki jih šifriramo, označimo enostavno s tekočo številko, začenši z 1. in nadaljujemo z 2, 3 itd.
Telefonski ključ 'uporabljamo tudi v kombinaciji z drugimi ključi. Pogosto se poslužimo tudi načina, po katerem šifriramo najprej po dekadnem ali tudi po govorečem ključu (v katerem številka »govori« t .j. ima v svo-
jem sestavu n. pr. dejanske dimenzije in sl.), nato pa dodamo tekočo številko kot samostojno telefonsko šifro.
S tem smo šifrirani predmet najprej točno označili, poleg tega še tekoče oštevilčili.
V nadaljnji uporabi se poslužujemo samo tekoče številke, ki' je krajša. Prvi del šifre,'ki je analitična «(ker smo pri šifriranju označili posamezne lastnosti n. pr. velikost,- barvo itd.), uporabljamo, za prvo označitev in za razne^statistične obdelave.
Ključ dekadnih skupin omogoča avtomatično tvorjenje skupin ali grup. Vsako dekadno mesto v šifri predstavlja samostojno grupo pojmov. Tako dobimo v eni -dekadi 10 označb v eni grupi t. j. od 0 do 9. Ako presega grupa pojmov 10 posameznih označb, združimo 2 dekadni mesti v eno grupo in dobimo tako možnost za 100 označb, od 00 do 99. Gradnja šifer po zaključku dekadnih skupin mora biti načrtna in logična. Pri gradnji uporabljamo dekadno delitev našega številčnega sistema. Dekada je zaporedje številk od 0 do 9. Dekadno številčno območje pa je sestavljeno iz 1, 10 in 100 dekad.
0 — 9	1 dekada
00-— 99	10 dekad
000 — 999	100 dekad itd.
Vsako dekadno območje višje stopnje lahko razdelimo v de-ka-dna območja -nižje stopnje. Tako delimo območje številk 000 rr- 999 na območje številk
000 — 099
100 — 199
200 — 299
itd.
900 — 999
Gibčnost je torej precejšnja. Pomanjkljivost je v tem, da porabimo pri tem načinu šifriranja veliko dekadnih mest, ki pa niso izkoriščena. N. pr. ako je treba označiti 20 pojmov, rabimo dve dekadni mesti in 20 številk od 100 možnih, izraba kapacitete šifre je tako samo 20 odstotna.
Kot primer navajamo šifriranje veljavnih izdelkov:
		cd
CÖ		
P cd O CV Pl P	cd M	N d o !
tn m	XÌ	
O.bD	o	,_o
1	0	080
X	X	XXX
N. p.r 10 — 080 — fini profil — železo okroglo 0 8 mm.
Pri opisu predmeta pazimo na to, da najprej navedemo besedo, ki je najvažnejša za označitev predmetov. Besedilo razvijemo običajno v istem vrstnem redu pojmov, kakor so ti razvrščeni v ključu šifer.
Z deset dekadnimi mesti šifre bi lahko teoretično ' označili 1,000.000.000 (eno milijardo) izdelkov. Praktično pa jih imamo le nekaj tisoč. Kapaciteta šifre je izrabljena le s stotisočim delom. Zakaj? Zato ker šifre v svoji odvisnosti od višjih grup niso izrabljene. N. pr. za kvaliteto je predvideno eno dèkadno mesto, t. j. 10 možnosti.
Imamo pa 3 kvalitete:
1	= prima
2	= sekunda t. j. 30 % možnosti
3	= terca
Tako je tudi pri ostalih pojmih. S pet mestno šifro po telefonskem ključu označimo lahko vse izdelke in vse materiale r podjetju, pisanja, čitanja itd. pa je polovico manj.
H. B.
STRAN 6
Storski železar-
Organizacijski principi in pomen ekonomske analize v proizvodnem podjetju
Ekonomska analiza, kot posebna veja ekonomskih znanosti, je sicer v zadnjem času postala pomembna disciplina v gospodarjenju proizvodnih celic. Praksa razvitih ekonomik je podajala, da napredek ni mogoč ibrez ekonomskih analiz.
Lahko postavimo konkretno tezo (za Železarno), da mikroeko-nomskä 'in makroekonomski aspekt proizvodnje zahtevata, da dobi ekonomska analiza svoje mesto; tu je seveda treba upoštevati razvoj svetovnega gospodarstva s katerim bo podjetje v vedno bolj intenzivnejših stikih.
Če bo hotelo ta cilj podjetje doseči, (konkurenčnost doma in v tujini), bo moralo baiti gospodarsko zdravo. No, prav tu. mora posredovati ekonomska analiza. Podjetje je organizem, ki lahko »zboli-« in tu mora ugotoviti vzrok slabosti in dati diagnozo ekonomska analiza.
Seveda je danes pri nas malo takih podjetij, ki imajo organizirano analizo na tisti višini, ki zadovolji principom te vrste ekonomske znanosti. Analize še vedno gledamo ob določenih časovnih razdobjih, ko to zahteva družba s predpisi.
Če vemo, da mora biti analiza osnova za poslovne dispozicije in poslovno politiko podjetja in to v času poslovanja, ne pa samo pogled na preteklost, potem moramo ugotoviti, da je taka organizacija analize nezadovoljiva.
Podjetja- potrošijo velika sredstva za organizacijo in modernizacijo evidence. Vse te investicije ostanejo sterilne, če ne izkoriščamo rezultate statistično — operativne in računovodske evidence s pomočjo analize.
Pri organizaciji kiontrolno-aea-litičnega oddelka si je treba v prvi vrsti zagotoviti erigane, ki jim bo kontrola in analiza primarna funkcija. Koliko bo . teh organov, -je .odvisno od velikosti ih narave poslovanja gospodarske organizacije. Dejstvo je, da morajo ti organi imeti veliko strokovno znanje, dar opazovanja, objektivnost in logičnost ocenjevanja, kot tudi didaktično sposobnost pri dajanju nasvetov.
UPRAVI
I VODENJE ~\
I EVIDENCA'
A ORGANIZACIJA I —j PLANIRANJE I FINANCIRANJE I
I PRODAJA
KONTROLA
INTERNA - EXTERNA
I SKLADIŠČE 11 t-
I proizvodnja)? I SKLADIŠČE TY'
ANALIZA
NABAVA
Kontrolni odsek (interna kontrola) bi torej vršil kontrolo poslovnega procesa in to paralelno, kakor se odvija v podjetju. Tako bi kontrolni organ že v osnovi pri tekočem delu podjetja lahko ugotovil slabosti in nepravilnosti in jih tudi odstranil. Delo kontrolnega odseka naj bi bilo neposredno, ker bi uporabljali podatke o delu na samem mestu, proizvodnje. Analitični odsek bi potem analiziral .ta material z metodami analitičnega proučevanja podatkov. Te podatke naj bi dobili od kon-tronlega odseka oziroma njegovih organov in to direktno iz obratov. Delo analitičnega odseka bi se omejilo na interno analizo, ki bi morala biti vsestranska in intenzivnejša od eksterne analize, ki jo vršijo revizorji izven podjetja in temelji na podatkih, ki jim jih nudi zaključni račun podjetja. .
V nekaterih ekonomsko bolj naprednih državah imajo v velikih podjetjih odseke za interno revizijo, M vršijo nadzor poslovanja pretekle dobe in sicer na temelju računovodstvenih podatkov.
Že v osnovi se postavi j a. vprašanje, kakšne rezultate naj hudi analiza v podjetju. To je seveda odvisno od narave podjetja (trgovsko podjetje, banka — industrijsko, kmetijska zadruga, transportno podjetje). Rezultati analitične dejavnosti so pokazatelji. Po času bi jih lahko delili' na dnevne, tedenske, mesečne, trimesečne in letne pokazatelje. Med seboj bi . se razlikovali ne samo po obsežnosti analiziranega gradiva, ampak tudi ipo specifičnosti materije. Pri sistemu'analitičnih po-
kazateljev je treba upoštevati čas in področje; -tako na primer: dnevni pokazatelji delovnega mesta št. 1, v delavnici I, v obratu . A (delovne ure, strojne ure, čakanje, predelani material), ali pa mesečni pokazatelji Obrata B (fluktuacija delavcev, produktivnost dela, količina proizvodnje, indeks porabljenega materiala ipd.).
Podjetje mora razpolagati tudi s splošnimi pokazatelji, iki so zopet različni po času, obravnavajo pa celotno podjetje.
Vzemimo primer dnevnih pokazateljev likvidnosti,. realizacije, nabave kupcev, dobaviteljev ipd.; mesečni pokazatelji hitrosti obračanja zalog, materiala, gotovih proizvodov in kupcev, produktivnost v obratih in za celo podjetje; letni pokazatelji 'hitrosti obračanja sredstev za celo podjetje, starost osnovnih sredstev po obratih in za celo podjetje, ekonomičnost in rentabilnost za celo podjetje.
Možnost korelacijških zvez med pdkazaiteli je .velika in s tem tudi zaključki. Ta aspekt (komparacije, uporaba analitičnih metod in izvajanje zaključkov) zahteva kvalificirane analitike. V nasprotnem primeru bi lahko rekli, da ima tako delo značaj «-Sizifovega dela-«.
Ob tej priliki je tudi treba pripomniti to, da se strokovnjaki s tega področja prineipielno ne strinjajo s tem, da .bi v kontrolno .analitični oddelek spadal tudi oddelek za. organizacijo. Namen organizacije je vzdrževati organski red v podjetju, katerega so postavili organizatorji in voditelji podjetja. Če kontrolni organi ugotovijo napake v organizaciji, je potem dolžnost izvršnih organov, da te napake odstranijo (iniciativa kontrolnih organov).
Se enkrat naj se poudari, da morajo biti kontrolno analitični organi za svoje delo odgovorni direktorju podjetja in vertikalno gledano upravnemu odboru in delavskemu, svetu. V skrajnem primeru morajo imeti tudi možnost obveščanja o nepravilnosti . pri družbenih organih, katerih je poverjena kontrola nad določenim podjetjem — delom družbenega premoženja.
Henrik Rejc
________ |____ Št. 3 — 15. marca lj
Ureditev prometa v naši občini
Občinski ljudski odibor Celje je pripravil osnutek odloka o .ureditvi prometa na območju mesta Celje. S tem odlokom maj hi sé uredile prometne razmere, ki sicer še niso urejene s splošnimi- predpisi ali pa jih le-ti samo nakazujejo.
Omenjeni odlok oziroma osnutek najprej določa meje območja mesta Celja; v grobem so meje ha glavnih vpadnih cestah na naslednjih mestih: na césti iz Laškega pri. kamnolomu v Polulah, na cesti iz Savinjske doline na prelazu savinjske železnice, na cesti iz Maribora severno od nove hudinj-ske šole in na cesti iz Štor na Pb-cajtovem mostu na Teharjih.
Osnutek predvideva tudi zaporo nekaterih glavnih cest in' ulic v centru mesta z vprežnimi vozili, tovornimi ročnimi vozički in gojenje živine. Dovoljuje pa prečkanje nekaterih takšnih cest za navedene kategorije uporabnikov cest. Te ceste bodo seveda posebno označene.
Za parkiranje osebnih avtomobilov in motornih koles so določeni naslednji parkirni, prostori: parkirni prostor ob. Gubčevi ulici, Titov trg, Razlagova ulica, Trg V. Kongresa, parkirni prostor ob Ljubljanski cesti poleg gostilne »Ojstrica«, Trg Svobode in prostor med zgradbo Občinskega ljudskega odbora Celje in zgradbo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje.
Parkirni prostor za tovorne avtomobile je na Mariborski cesti poleg »Avtomate servisa«.
Parkirni prostor vza avtobuse je v ulici XIV. divizije poleg avtobusnega obračališča.
Osnutek urejuje tudi vprašanje ustavljanja vozil na tistih cestah, na katerih je ustavljanje posebej urejeno.
Vrata določil je namienjjömä delu na ‘ cestišču oziroma pločnikih ter zavarovanju v takem primeru.
Nadalje se z odlokom prepoveduje , učenje vožnje z motornimi vozili po mestu Celje, razen tastih kandidatov, M imajo, že več, kot osem ur praktične vožnje. Odlok5 določa, da mioirajo biti vozila, ki.se uporabi j ajd. za učenje opremljena z znaki, ki pa jih predpiše Avto moto zveza Slovenije.
Posebno zanimiv je. tisti člen,
ki govori o vožnji s kolesom. Qi kom, starim do 10 let se -nam prepoveduje vožnja "s kolesi Otrokom od 10. do 14. leta je3 nja dovoljena, če imajo vozači gitimacije in značko o opra» nem kolesarskem izpitu. Dolo, so nekoliko skopo opisana, ker dopušča niti možnosti, da hi otrok lahko vozil s kolesom spremlsltvu s starši, precizneje določeno, kje se otrodi j smejo vozita, dasi vemo glede naše prilike, da je mnogo v« čev — otrok — Id uporabljajo] lo dudi za šolo. ali druge opral ker so njihova stanovanja odd* na. Smatramo, da ibo glede i treba 'nekoliko predilznieije fon) lirati odlok. Glede mopedistov! nam zdi umestno, da se v odl| ponovi prepoved vožnje breza tov in seveda tudi prepoved M rabe mopeda po otrofcih.
Določila odloka glede prečkaj ceislt se nam ždijo 'zalo umesi
Odlok pred videva tudi kazni j razne prometne.prekrške, meli mi ja tudi 'kazen 500 din, če l prisloni dvokolo ob pločniki zgradbo na cesti, ulici ali trgi; so v odloku posebej paštete. Iz janje teh kazni pa bo možno če bo predhodno zagotovlj parkiranje takih vozil v za tol pravljenih prostorih. Glede osti sankcij, ki se nanašajo na pri ške iz 'Odloka, se narti zdijo pl videnji ukrepi .ppiimarnlL
K zaključku naj ocenimo, šel da ibo z izvajanjem odloka c «j ditvd' prometa na območju ma Celje nujno pomisliti na uredil cestišč dn hodnikov, ki bodo v il ji meri frefcventìrani, da bo I nost pešcev in voznikov temni menno zavarovana. Ureditvi deta v ta namen pa se napis tudi na področja izven sami mesta pri čemer pa bo vložrt-jj cejšnja sredstva.. Pri tem'riiisli zlasti na nekatere obhodne cej ki so že sedaj, ko odlok še m veljavi, miotčnlo lolbremenjenej premalo vzdrževano. .
V splošnem moramo ugotovi da je 'sprejetje odloka zelo ip| tivnp delo, v - urejan-pi prem hkrati pa mislimo, da bo oboli ljudski odibor preštudiral vs|| v ona stale . -momente, kot ' pofflj ukrepov.
Postavlja se vprašanje, kdo je v podjetju poklican vršiti to funkcijo. Zaenkrat ne moremo zahtevati, da so to .ekonomisti, čeprav so za ito s svojimi strokovnimi kvalifikacijami najbolj primerni. Dejstvo je namreč, da je na tem področju, zelo malo ekonomistov z dolgoletnim izkustvom. Verjetno bi bilo potrebno to funkcijo začasno prenesti na uslužbence z dolgoletnim izkustvom, 'ki so ga dosegli ha ustreznih področjih. Za bodoče kontrolorje in analitike bi bilo potrebno organizirati posebne strokovne tečaje.
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je treba povezati analitično, funkcijo s kontrolo, Ta zveza se argumentira z dejstvom, da je naloga kontrole -ugotavljati pravilnost dela v podjetju v smislu obstoječih predpisov; osnovna naloga analize je ugotavljanje bonitete poslovanja. Razlog za .povezanost analize in kontrole je tudi v tem, da sta analiza ini sinteza nični, če nismo sigurni, da so podatki ža analizo pravilni. Pravilnost morajo predhodno ugotoviti kontrolni origani na samem mestu, v obratih in delavnicah. V nasprotnem primeru je bolje, da ne delamo nobenih analiz. Vidimo torej, da sta analiza in kontrola medsebojno pogojeni in povezani.
Za kontrolno analitični oddelek je važno, da je samostojen in neodvisen organ in direktno podrejen direktorju podjetja. Predstavnik oddelka mora sodelovati na zasedanjih upravnega odbora in delavskega sveta.
Če postavimo, da ima kontrolno analitični organ v organizaciji podjetij status oddelka, potem se nadaljnja organizacija sestoji iz dveh odsekov: kontrolnega in analitičnega. To lahko prikažemo z grafikonom, kjer se vidi kontrola in analiza poslovanja po funkcijah;
PV a !	■ \f I
ocitniska praksa
V skrbi Iza dober strokovni kader moramo posebno pozornost posvetiti. mladini, ki se šola na raznih šolah, in spremljati njen razvoj. Važen sestavni del strokovnega šolanja in študija na strokovnih šolah je obvezna počitniška praksa dijakov in študentov v podjetjih. Namen te prakse je, povezati dijaka oz. študenta z operativo njegove stroke in mu omogočiti, da utrdi v šoli pridobljeno znanje, kar je za oblikovanje dobrega strokovnega delavca zelo važno.
Z naše strani pa moramo stremeti, da naše štipendiste čimbolj navežemo na podjetje, jih spoznamo z življenjem in delom v podjetju, jim zato omogočimo spoznavanje obratov, oddelkov, delovnih mest, delovnih pogojev in sploh življenja v kolektivu, katerega strokovni sodelavci bodo postali po dokončanem šolanju.
S počitniško prakso se združujejo napori šole in operative' pri vzgoji dijaka oz. študenta. Člani kolektiva naj mu pokažejo kako proizvajajo in upravljajo, kaj pričakujejo od bodočih strokovnih sodelavcev ko bodo stopili v naše vrste. Ni treba posebej poudarjati, da so zato izredno važni naši odnosi do praktikantov, ki jih pošiljajo šole na -počitniško prakso. Vsak naš štipendist je že po pogodbi o štipendiranju veizan vsaj enkrat opraviti počitniško prakso v na-
šem podjetju. Razen naših, štipendistov pa vzamemo vsako leto na počitniško prakso še nekaj dijakov in študentov, ki jih morajo poslati na prakso šole, ker je počitniška praksa sestavni del učnega programa.
Vsak praktikant se danes zaveda, da mu šola ne more dati dovolj praktičnega znanja in izkustva, zato je naloga praktikanta, da s pravilnim razumevanjem in spoštovanjem pristopa k vsem delavcem v obratih in administrativno tehniških - službah. Mi pa jim moramo tolmačiti, koliko truda smo v povojnih leiiih vložili za raizvoj našega gospodarstva in družbenega upravljanja. Tako smo ostvarili temelje, da lahko sedanja generacija že študira v popolnoma drugačnih pogojih, kakor pred vojno. V šolah pojasnjujejo dijakom in študentom, da je poleg teoretičnega študija potrebna še praksa na samih delovnih mestih v podjetjih. Od nas v podjetjih pa je odvisno, kako bomo naše bodoče strokovnè, sodelavce zainteresirali in pridobili za resno delo in kakšno razumevanje bodo pokazali ti mladi ljudje za delo in način dela v obratih, oddelkih in v administrativno tehničnem poslovanju podjetja, kako jim bomo omogočili (samostojne objektivne ocene dela in poslovanja podjetja, ko bodo vključeni v delo v naši sredini na praksi in pozneje kot pri-
pravniki in kot samostojni, odgovorni strokovni sodelavci.,
Praktikante moramo torej skrbno in sistematično uvajati v delo -in privajati delovnim pogojem in delovnemu redu. Pri tem se: moramo zavedati, da smo tudi sami 'bili nekoč začetniki. Le tako bomo imeli pravilno razumevanje in pravilne prijeme za delo s temi mladimi ljudmi, za njih pravilno usmerjanje in razvijanje sposobnosti.
Praviloma organiziramo za počitniške praktikante dvodnevni uvajalni seminar kjer jih seznanimo 'Z nastankom in razvojem podjetja, z organizacijo.podjetja, z internimi predpisi, z ukrepi za higiensko tehnično varno.st, z delom naših organizacij, z našimi prizadevanji za 'rekreacijo, za dvig standarda in ostalimi prizadevanji za boljše delovne pogoje in dobro počutje delavca na •delu in izven podjetja.
Vsak praktikant vodi dnevnik ■dela, kateremu prilaga tudi skice, 'načrte, sheme in podobno. Dnevniku dela je treba posvetiti posebno pozornost, tedensko ga' pregleda instruktor izobraževalnega centra železarne; Vsaj vsak drugi dan naj ibi dnevnik dela pregledala oseba, ki je v obratu oz. oddelku zadolžena za delo s praktikanti, ki jih vodi in .nadzoruje. Na koncu počitniške prakse pregleda in overi dnevnik pbratovodja ozi šef oddelka ter direktor, kadrovskega sek-
. študent prei ledniega šoki
tor ja. Dijak oz ob začetku naslednjega leta dnevnik dela med počit« prakso v oceno svojemu rai nikii. Počitniška praksa se ocenjuje — reduje.
V času prakse se morajo}] tikanti ravnati po predpi veljavnih v podjetju. Na'] morajo prihajati redno in j ter ga brez dovoljenja nad nega organa ne smejo zap® Za vsak prekršek je praktil odgovoren podjetju in šoli]* rejenega mesta počitniške pi| praktikant ne sme menjati. | kinitev ali opustitev opravljl počitniške, prakse je možnf na podlagi predbod voljenja uprave pod uprave in na podlag ga spričevala.
Delikatno delo je ocenjen]; počitniške prakse. Tu post»! po navadi preveč pavšalno I tem grešimo. Ocenjevanje if grajevanje naj bo skibnOil tančno in objektivno, ker* le tako dosegli tudi vzgojni men ocenjevanja dn nagi'a| nja praktikantov.
Preglejmo in izpolnimo !j počitniške prakse, zlasti Pa grame, ki jih imajo vodstvaj tov in oddelkov in prispet* vsak po svoji moči ter z “] voljo, dà bomo dosegli en namen počitniške prakse
Kontinuirano vlivanje jekla
j j)anes se d svetu ne gradi no-. a n°oa jeklarna, ne da bi se ^diskutiralo o možnosti uporabe Lavrsoe za kontinuirano plivanje tekls. Skokovit dvig proizvodnje fontinuirno vlitega jekla, v zadnjih dveh, treh letih in uspehi, ki [o bili doseženi na tem področju |er nesporno velika ekonomska hrednost pred klasičnim načinom Mivanja jekla zahtevajo, da tudi L „as'i državi začnemo resneje razmišljati o uporabnosti tega po-stopica. To še posebno zato, ker verna, da so vse naše jeklarne ipred rekonstrukcijami in bi s tem {načinom, vlivanja občutno znižali broizoodne stroške surovega jekla (n valjanih proizvodov.
Glavna razlika med kontinuiranim in klasičnim postopkom vlivanja jekla je v tem, da pri pr-Tjem’. odlijemo surovo jeklo iz hektarske peči direktno o gredice iz lito strukturo in da odpadejo Iklasične kokile, livne plošče in hamotni material. S tem se proizvodni stroški surovega jekla pbčutno znižajo, še bolj pa stroški brevaljanja, ker odpade valjanje na grobi progi in enkratno ogrevanje pred to progo. Izplen iz tekočega jekla do gredic se, poveča za okrog 10.%, kar vpliva bia dvig proizvodnje. f .0a: bi laže razumeli bistvo in jprednosti tehnološkega procesa 'kontinuiranega vlivanja jekla, ibomo na kratko opisali napravo tin sam proces.
L 1. OPIS TEHNOLOŠKEGA PROCESA
.Sl, 1. Shematični prikaz naprave za. kontinuirano vlivanje jekla 1 — ponove a, 2 — medponovca {livni žleb), 5 — kokila. 4 — sekundarna hladilna cona, 5 — pogonski valjčki, 6 - - rezilna naprava, m naprava za upogibanje; 3, —vpfevlačnik gredic, J) —; rao-pialhrsčrtz/ in valjčnica.
Iz. običajne jeklarske ponovce pe tekoče jeklo izliva skozi odprimo. na dnu oz. še bolje preko roba negibne pokrite ponovce v obliki sifona v tako imenovano medponovco ali žleb izzidan iz ognjestalnega gradiva. Pokrita, prevozna medponovca kapacitete 2.... ?t je ogrevana s plinom, mazutom ali električno, tako da držimo tekoče jeklo na potrebni olivni ,temperaturi in vlivamo z enakomernim curkom. Na dnu medponovce se nahaja različno
šteoilo olivnih odprtin 0 27... Bmm odvisno od števila žil, ki jih, ima določena naprava kontinuiranega vlivanja. Vlivne odprtine so izzidane s spec. opeko, najbolje s Zr-Si oksidom in zaprte s specialnimi čepi, da s tem preprečimo prisotnost ognjestalnih j|'ključkov v kristalizatorju (ko-
... Kokila je 'bakrena, izdelana iz valjanega ali kovanega bakra ali 9 sestavljena iz štirih jeklenih Plošč, obloženih znotraj z bakre-Pjm plaščem (zlitina Cu ž 1 % §9* Tišina kokile variira normalno od 600 do 800 mm, pa tudi do itOOmm. V stenah kokile je izvađen hladilni sistem t. zv. pri-
marnega hlajenja, Uporablja se visokotlačna voda pritiska 4 ... 6 atm. s hitrostmi 5... 10 m/s. Nivo v kokili se nahaja med vlivanjem približno 200 mm od Zgornjega roba kokile. Regulacija nivoja je izvedena na več načinov,, najugodnejši je z merjenjem temperature sten kokile, ki jo pokažejo na registrirnem instrumentu v stenah vgrajeni termo-elementi. Druga zelo uspešna metoda merjenja nivoja je uporaba izotopov, predvsem Co 60, kjer S sevanjem iz izvora skozi stene merimo jakost sevanja. Z impulzom preko tranzistorskega ojačevalca se avtomatsko zapira oz. odpira olivne čepe v medponovci, o mnogih primerih pa kar ročno.
Da preprečimo zlepljenje jekla s steno kokile, kokila oscilira o točno določenem ritmu, sinhronizirano s hitrostjo vlivanja, tako da je hitrost dviga kokile trikrat večja od hoda navzdol. Višina oscilacije, ki je odvisna od hitrosti vlivanja, variira od 15 ... 40 mm. Ker je potrebna zelo fina regulacija se pogon oscilacij vrši z istosmernim tokom.
Pred pričetkom vlivanja se v kokilo od spodaj potisne vložek s specialno izdelano glavo s tes-hjenjem na stene kokile, ki se ob pričetku vlivanja začne pomikati navzdol s hitrostjo, ki je odvisna ocbpreseka žile in kvalitete jekla, sé pa normalno giblje v mejah med 0,5 ... 2,0 ihtmin. (Za kvadratni presek 150 mm, — 1,2 m/min.)
Med samim vlivanjem se stene kokile avtomatsko mažejo z različnimi mazalnimi sredstvi — grafitom, največ pa z vegetabil-nimi olji. Olje zgoreva, saje mažejo steno kokile, istočasno pa zgoreli plini napravijo zaščitno plnisko blazinico med steno kokile in skorjo palice.
F kokili se jeklo strdi samo na površini in imamo oh izstopu žile iz. kokile samo trdno skorjo, medtem ko je jédro še tekoče in sé popolnoma strdi šele v sekundarni hladilni coni, t. j. v 4 .. .6 m visoki zavrti komori, ki ima na notranjih stenah nameščene o različnih višinah šobe za razprševanje hladilne vode, v notranjosti pa točno centrirane vodilne valjčke. Izvedba hladilnega sistema v tej komori oz. šob samih in pravilno doziranje hladilne vode 1 je najvažnejši del celotne kontinuirane naprave, ker nepravilno hlajenje močno vpliva na slabo‘kvaliteto odlitega jekla (površinske napake). Na dnu komore vodo lovimo, medtem ko paro v zgornjem delu izsesavamo.
Jeklene žile; ki izhajajo iz sekundarne hladilne cone', morajo biti strjene po osem prerezu, ker jih takoj po izstopu iz komore primejo pogonski valjčki, ki vle-čeio žilo navzdol. Hitrost vrtenja teh valjčkov je sinhronizirana s hitrostjo vlivanja.
Sl. 2. Enožilha ali dvožilna kontinuirana naprava za kvadratne preseke z nagibno ponovco in upogibnim sistemom.
Za pogonskimi valjčki se proces razdvoji o dva različna možna postopka (glej sliko 1). Pri prvem upogibamo žilo s posebno napravo in jo vodimo o horizontalni ravnini v rabnalni stroj, za tem pa jo razrežemo š kisikovim ali propanovim gorilcem na zaželjene dolžine. Pri drugem, pa žilo razrežemo o vertikalnem položaju, tako da gorilec potuje navzdol s hitrostjo pomika palice in se nato vrne v prvotni položaj. Razrezane gredice se transportirajo vertikalno ati poševno navzgor in jih zvračalna naprava prevrne na horizontalne transportne oaljčnice.
Sodobna naprava za kontinuirao vlivanje jekla je skoraj popolnoma avtomatizirana s potrebnimi instrumenti — merilci, avtomatskimi regulatorji in signali-, zatorji, tako da je potrebna minimalna delovna sila, ki pa mora biti visoko strokovno izobražena in usposobljena. .
2.	KVALITETE IN NAPAKE KONTINUIRNO VLITEGA JEKLA
Tako kot pri sami proizvodnji jekel, je potrebno tudi pri kon-tinuirnem vlivanju doseči potrebne izkušnje za posamezne kvalitete, potrebno je osvojiti sistem vlivanja teh kvalitet. Proizvodni rezultati industrijskih obratov kontinuirnih naprav so pokazali, da so industrijsko osvojene že naslednje kvalitete, ki se tudi največ odlivajo:
-— ogljikova konstrukcijska jekla s C do 1,5 %; vzmetna Si, Mn, Cr in V jekla;
— nerjaveča in kemično obstojna jekla, predvsem avste-nitska Cr-Ni jekla, feritna nerjaveča Cr jekla, pa tudi visokolegirana Cr-Ni-Mo, Cr-Ni-Ti, Cr-Ni Si jekla itd.
Imamo pa še vedno precej kvalitet, ki še niso industrijsko osvojene; čeprav so že bile v poskusni fazi vlivanja. Teh kvalitet imamo več pri gredicah kot pri bra-mah.
Zelo omejene možnosti konti-nuirnega vlivanja so pri legiranih orodnih jeklih in jeklih za ležaje, medtem ko se industrijski postopek kontinurnega vlivanja avtomatskih jekel (predvsem z S nad 0,5 % j ni obnesel.
Poudariti je treba na tem mestu, i da so dosedanje izkušnje pokazale, da se osvojene kvalitete vlivajo brez posebnih težav ne glede na to koliko jih je v proizvodnem programu in kako hitro se menjajo. Potrebno je samo poznati
posamezne parametre tehnološkega procesa (predvsem temperaturo in hitrost vlivanja ter doziranje hladilne vode v primarni in sekundarni hladilni coni za določeno kvaliteto), pa se z lahkoto regulira in vodi samo vlivanje.
Napake, ki se pri kontinuirnem vlivanju pojavljajo, so predvsem vzdolžni in prečni risi na površini in notranje napake.
Vzdolžni risi. nastanejo že v sami kokili zaradi neenakomerne kristalizacije in so bolj občutni pri bramali na daljših ploskvah kot pa pri gredicah kvadratnih presekov. Toplotne napetosti, ki nastanejo v skorji zaradi neenakomernega ohlajevanja povzročajo te napake. Najbolj občutljiva za vzdolžne rise so ogljikova jekla z 0,18 ... 0,40 % C. Povišana vsebnost žvepla v jeklu tudi precej vpliva na vzdolžne rise. S točno centriranim curkom v kokilo se dajo te napake odpraviti, zato se normalno kontrolira »tehnološka os« naprave pred vlivanjem.
Prečni risi so z vzdolžnimi povezani zaradi notranjih napetosti, lahko pa nastanejo tudi zaradi nečiste notranje stene kokile ali zaradi nepravilnega mazanja. ,
Risi na površini nastanejo še posebno v sekundarni hladilni coni pri nepravilnem dovodu hladilne vode v posameznih conah in skozi posamezne šobe. Hitrost rasti kristalov v tej coni je iz-redno važna.
■■ N a površini najdemo včasih tudi žlindrine vključke, ki lahko izvirajo iz ognjestalnega gradiva medponovce ali pa so to produkti reakcij v kokili (na vrhu taline se nabira žlindra med vlivanjem). Žlindrini vključki še dajo odpraviti; če pravilno vzdržujemo po-novčo in medponovco, kontroliramo višino nivoja taline v kokili in' pravočasno odstranjujemo žlindro iz kokile. S
Znano je, da so na kontinu irni napravi odlite brame ali gre- . dice izredno homogene po kemični sestavi tako po prečnem preseku kot po vsej dolžini odlite žile. Pri nepomirjenih kvalitetah | se sicer pojavljajo izceje žvepla in ostalih elementov (posebno pri bramah večjih širin) so pa še vedno mnogo manjše kot pri kla- ■-sično odlitih bramah.
Pomirjene kvalitete imajo zelo homogeno jedro. Pri raznih zastojih kot so pretrganje olivnega curka ali sprememba hitrosti po- 't mika palice, pa lahko nastopa poroznost v jedru, ki pa ne vpliva na gotove valjane proizvode, ker se mehurčki pri vročem valjanju že pri majhni redukciji zavarijo.
Karakteristična kristalna struktura (brez vzdolžnih dentritskih kristalov.) kontinuirno odlitega ' bloka se uniči po redukciji preseka od 4... 6 na 1, odvisno od določene kvalitete. Končna mikro- :.{? struktura bloka in mehanske lastnosti so popolnoma enake ali celo boljše kot pri klasično odlitem jeklu.
- ing. D. B. (Se nadaljuje)
Splošna o tehničnih plinih
VARNOSTNI UKREPI PRI MANIPULACIJI S TH PLINOM
Pri normalnem obratovanju peči se plin. kot stranski produkt vodi preko cevovoda, priključenega na potopov peči, v čistilec .plina. Regulator pritiska regulira preko lopute odvzema plina iz peči, tako da je pritisk v peči v dovoljenih mejah. V fazi čiščenja se pritisk plina poveča, tako da ga je'možno .transponirati ' do potrošnih meist.
j Piri različnih defektih, kot so na-primer okvara plinskega čistilca, okvara regulatorja, otežtoočena oskrba z vodo .za čiščenje plina, nemirni hod peči, okvara hladilnega sistema peči, prodor železa itd., je potrebno najprej signalizirala. vsakemu potrošniku plina ter nato .spustiti plin preko klbbuča-ste zapore na prosto in ga takoj zažgati.
Če je izpad električne energije predhodno javljen od ddspečerske službe zaradi redukcije ali slično, se obvestijo porabniki plina o času, kdaj se . prekine z oskrbovanjem, plina.
V slučaju nenadnega izpada
električne energije pa ne pride do trenutne prekinitve dobave plina, tako da je možno signalizirati potrošnikom o prekinjeni dobavi.
Manipulacija s plinom ob izpadu električne energije je ista kot v primeru defekta na peči.
VARNOSTNI UKREPI PRI MANIPULACIJI :S PLINOM NA TH PEČI
Za preventivno zaščito posadke na peči ter za preprečevanje eksplozij so nastavljeni posebni nadzorni organi — ’ pazniki plina. Njihova naloga je, da stalno nadzorujejo pritisk plina v cevovodu, tlak v peči, nadzorujejo čistilce plina, ' zaporne organe za plin, redno merijo koncentracijo CO in opozarjajo delavce na nevarna mesta, da se okoli njih ne zadržujejo. V slučaju raznih popravil na plinskih napravah, je njihova naloga, da vršijo kontrolo nad delavci, ki popravilo vršijo, ugotavljajo koncentracijo CO in vršijo razpored zamenjavanja delavcev,
da preprečijo zastrupitev oz. nesrečo. Znati morajo uporabljati -Dragarjev dihalni aparat in poz- w naiti prvo pomoč pri zastrupitvi. -V slučaju, da zapazijo kakršnokoli nenormalno obnašanje plin- .. skaga sistema, je njihova dolžnost, .5: da to takoj javijo v komandno ka- 1 bino ali delovodji.
Pri začetku obratovanja TH.pe-či je potrebno nečisti , plin spusti- '. ti na prosto, vse dotlej, dokler ni • peč v polnem .normalnem obrato- ji: vanju in umorjena.
Bred spuščanjem plina v čistilec; je potrebno čistilec izpihali s paro, zato da se izžene zrak,,ki se F nahaja. v čistilcu, da ne nastane ' eksplloizìiijiska mešanica, ki lahko povzroči eksplozijo.
Dokler peč in čistilec nista	m
vsklajena, . se spušča že Očiščeni plin preko bakle za čisti plin na ... prosto.
V slučaju manjših defektov na	I
plinskem, sistemu peči (čistilec plana, itd.) se mora spustiti plin na-" prosto pred čistilcem (nečist), sam :.§Jj (Nadaljevanje na 8. stradi)
O tehničnih plinih
(Nadaljevanje s 7. starani)
baiti s paro. Sele nato lahko pričnemo s popravilom oziroma odstranjevanjem napake. ■ Predpogoj za varno delo na TH peči pa je, da je celotna posadka seznanjena s fizikalno-kemičnimi lastnostmi plina, dalje s tehnično-vamostnimi ukrepi pri manipulaciji s plinom in s prvo pomočjo v primeru zastrupitve.
VARNOSTNI UKREPI PRI SPUŠČANJU PLINA DO POTROŠNIH MEST
Kot smo že omenili, morajo biti plinovodi opremljeni s parnimi ’""'iključki in oddušndiki, da pred vsaikim spuščanjem plina v plinovode le-te temeljito izpihamo.
VARNOSTNI UKREPI PRI
SPUŠČANJU PLINA V PECI
Da se izognemo nevšečnostim pri spuščanju plina preko goril-cev v peči, moramo brezpogojno upoštevati sledeče:
—	Pred uporabo plina Se maramo prepričati o tesnosti plinskih instalacij, instalacij za zrak in za izpihovanje.
—	Izpihamo plinski odcep do peči tako, da odpremo parni ventil na začetku odcepa od glavnega plinovoda (vodne zapore) do go-rilcev. Oddušniki morajo biti odprti.
—	V zgorevrnem prostoru peči pripravimo glede na vrsto in tip peči pogoje za vžig plina: pred ustji gorilcev kurimo s trdnimi go-
CfeiSilec je treba -takoj fepoihalti. Z izpihovanjem začnemo pri čistilcu tako, da odpremo dovod pare, v smeri potrošnika pa odpremo prvi oddušnik in 'izpihavamo tako dolgo, dokler ni plinovod pri oddušniku topel. To je znak, da je para potisnila ves. zrak iz prvega dela plinovoda. Nato odpremo parili priključek pri prvem od-dušniku, prvi oddušnik zapremo in odpremo drugi oddušnik v smeri potrošnika. Oba parna priključka ostaneta odprta in s tem načinom nadaljujemo tako,- da izpihamo ves plinovod do potrošnika. Ko je plinovod izpihan, spustimo plin in šele nato zapremo parne priključke in to pò vrstnem redu, kakor, smo jih odpirali,, to je v smeri proizvajalec — potrošnik..
Vsi pristopi, do parnih priključkov in oddušnikov morajo biti lahko pristopim. in zaščiteni pred padci oziroma izvedeni po osnovnih HTV predpisih.
S to operacijo je TH plin v plinovodu do posameznih odcepov ■oziroma vodnih zapor, ki ločujejo, plinske odcepe,od glavnega plinovoda.
Pri spuščanju TH plina v .posamezne odcepe, pričnemo, z izpihovanjem na vodni zapori, M ima v ta namen parni priključek v ' smeri potrošnika, sam vrstni red pa je isti, kot pri prej omenjenem izpihovanju..
rivi, pri manjših pečeh pripravimo z nafto prepojeno ibaklo za vžig plina pred ustjem gornica. Za hiter in takojšen vžig plina in s .tem varno spuščanje je nujno, da lokalno dosežemo vžigmio temperaturo plina.
—	Ko je iz dovodnega plinskega odcepa stisnjen zrak (cevovod topel) odpremo vodno zaporo in spu sidrno piin v cevovod oz. preko gorilcev v peč, kjer se plin vžge ob previdnem dodajanju zraka.
Pri manjših pečeh s prej .pripravljeno baklo vžgemo pred ustjem gorilca .
—	Sedaj zapremo parne priključke in oddušndke ter dodajamo zrak, potreben, za zgorevanje v razmerju, ki ustreza bodisi ok-sddacijski, nevtralni ali redukcijski atmosferi.
—	Posadka, zaposlena s spuščanjem' TH plina, mora zgaraj omenjeni vrstni red .brezpogojno, upoštevati, da ne pride do eksplozij na cevovodu in -peči. Seznanjena mora biti z osnovnimi varnostnimi ukrepi in postopki v .slučaju nesreče (eksplozije).
—	Spuščanje TH plina morajo opravljati vedno eni in isti. ljudje pod vodstvom odgovorne osebe, ki sprati daje ukaze za pravilni in pravočasni vrstni red pri spuščanju pitna.
(Nadaljevanje sledi) •Ing. N. Zakonjšek.
1.	Sestavni deli aparata na prah:
1.	posoda, 2. jeklenka za plin, 3. razpršilec, 4. ročka razpršilca.
aparata in se končuje v neposred,-ni bližini izstopne odprtine. Na jeklenki je ventil, s pomočjo katerega se spusti plin, ki v aparatu skozi luknjice na cevkah meša prah in ga potiska iz aparata na mesto požara. Aparat napolnimo s 6 kg gasilnega praška, ki je sestavljen iz sode bikarbone in cin-kovega stearata. Ti dve kemikaliji imata svoje značilnosti, kot n. pr. soda bikarbona, ki se pri večji toploti raztopi' v vodno paro, C02 in sodo in ima zato kar tri gasilne učinke (voda ohlaja, C02 izpodriva zrak a soda napravi izolacijo med gorečim predmetom in zrakom).
V slučaju požara snamemo aparat, ga prenesemo v bližino ognja in postavimo na tla. Za razliko od dosedaj opisanih gasilnih aparatov, se aparat na prah pri gašenju ne obrača narobe. V naših objratih vidimo sicer te aparate nameščene s pokrovom navzdol. To pa zaradi tega, ker so ugotovili, da se v iztopni cevki prah strdi in ga
3 — 15. marca id
—4
iove tehnične izboljšave
Konec lanskega leta so bile potrjene in sprejete sledeče nove tehnične izboljšave v našem podjetju. Omenim naj le najbolj zanimive, ki so jih predlagali nekateri naši člani in so predlogi tudi že uresničeni.
Verjetno je. že skoraj vsak med vami hodil po .poti v Samac in se že kdaj ustavil pri razibijalnici livarne. Će ste pazljivo pogledali, ste opazili, da se delo odvija na dveh krajih in sicer v betoniranem bunkerju pod žerjavno progo in velikim dvigalom ter v strojnici, ‘kjer se nahaja vitelj. Razbijal-niča, kakor že ime pove, razbija stare koMle, valje in druge stare odlitke in nato te razbitine, ki se sedaj že imenuje zlatnina, odnese žerjav z magnetno ploščo na kup, ki je nekje pod žerjavno progo. Delavci, ki delajo v tem bunkerju imajo nevarno delo, saj se nahajajo v ozkem, zaprtem prostoru in morajo kose materiala dvigati, prelagati itd. Pri vsem tem delu jim pomaga, vitel j. Strojnik viitija se nahaja v strojnici, ki je od tega oddaljena 7 metrov in upravlja z vitlom po navodilih in željah ljudi, kd se nahajajo v bunkerju. No prav v tem je težava, kajti: sporazumevanje med strojnikom viitija in delavci v razibijalnici je bilo zelo slabo, saj strojnik ni razločno slišal, kaj želijo in je”1 večinoma-ugibal njihove želje. O tem je razmišljal tudi tov. Ocvirk Stanko, ki. delal v razbij alatici in je končno predlagal naj se med bunkerjem in strojnico namesti govorilna cév. Ta .svoj predlog je povedal tudi mojstru tov. Korošcu in obraito-vodji, oba sta ta predlog podprla in govorilna cev je bila kmalu nameščena.
Danes se sporazumevajo v raz-
bijalnici s pomočjo govorilne cevi in iz. ene na drugo stran se sliši razločni glas, tako da ne more priti do nesporazuma, in nevarnost nesreče, je praktično odstra-
njena. Komisija za tehnične izboljšave je predlog pregledala in ga ocenila kot koristno pridobitev in tov. Ocvirka nagradila z denarno nagrado 6.000 din..
Plavž je -moderen obrat in so na njem že uporabljeni vsi dosežki modeme tehnike. Najnavejše
naprave, stroji, instalacije, vse I novo,, najniovejše. Tu ni kaj J izpolniti, bi vsak mislil, pa vj dar temu nd tako. Oglejmo si (1 nično izpopolnitev, M jo je pij lagal tov. Dečman, prebod arj plavžu. ,	L-
Pod izlivnim žlebom plavža« vedno nabere ostanek železa iz f fonia in žlindre. Nakladanje: te kosa žlindre, ki se po domače ini nuje tudi »buča-«, ni ibilo ra« najbolj uspešno. Delo je bilo J murino in je potekalo počasi? tudi ne poceni.	:I
Vsak kos žlindre je namreč vr .bova! še 4 kg paličasitega želel Tov. Dečman je pa skrben nf in se mu je zdela škoda, da 1 uničuje vsak dan toliko želej Razmišljal je, kako bi to izpop# rail dm. nadomestil železo z nečtl kar bi bilo cenejše. Na misel a§ je prišel itnopnštmtt polip in to sJ jo misel povedal svojim nadre* nim, - kateri so izdelali skico 1 idejo uresničili. Polip je izdelani domači m'ehanliičnii delavnici 'in ! dalj časa dobro služi svojemu t» menu. Paličastega železa upora« ljajo več. S tem smo prihrani
270.000	'dlan na‘ ‘leto, poleg tega! je še delo lažje.	Ti
Tudi- ta uresničeni predlog 1 komisija ocenila kot potiti-vel predvsem s s,tališča prihranka j železu in nagradila tov. Dečani Ivana z nagrado 21.000 din.
Oba primiera ista poučna lin vtrel na posnemanja. Upam, da ne tl sta. osamljena. Služita naj ki vzgled, da je delo vedno mogoči izpopolniti pa čeprav gre za jiol moderen -obrat ali pa stari, it vsem znani način dela.
Ing. Rado Jelerčk
KAKO GASIMO Z ROČNIMI GASILNIMI APARATI
Rečni gasilni aparat na prah T-16-S
Tovrstni aparati se uporabljajo predvsem za gašenje začetnih požarov vnetljivih tekočin in električnih naprav -pod tokom. Zelo priporočljivi so tudi za gašenje arhive in ostalih vrednostnih papirjev. Niso pa posebno primerni za gašenje finih strojnih naprav kot so telefonske centrale in ostale precizne aparature, ker se prah vnese v drsne ležaje in ostale predele teh naprav, kar bi oviralo precizno delovanje. Prav tako ni uspeha, če s temi aparati gasimo les, premog, slamo, seno itd.
Po načinu izdelave imamo več vrst teh aparatov. Naš tipiziran aparat na prah je izdelan iz pločevine v obliki valja, na vrhu ima odprtino za polnjenje, ob strani pa varnostni ventil. Na spodnjem delu je priključek za odvodno gumijasto cev, ki je dolga približno meter in ima na koncu razpršilec z zapiralno ročico, s katero poljubno prekinemo delovanje aparata, Ob strani je pritrjena jeklenka s stisnjenim plinom (dušik ali C02). Jeklenka je spojena š cevko, ki se nahaja v notranjosti

2. Z eno roko odvijemo ventil jeklenke, z drugo držimo razpršilec.
plin ne more pritisniti navzven! Pri tem pa, ko snamemo aparati! ga postavimo iz obrnjenega v -prsi vilni položaj, se prah zrahlja w ga plin lažje zritiska na prosit Pri gašenju držimo z eno roti razpršilec, z drugo pa odpremi ventil na jeklenki. Po nekaj- set kundah, ko se je v posodi plin puf mešal s prahom, usmerimo rasj pršilec na goreči predmet in stisi nemo zapiralno ročico na ročnitif pri čemer izstopi prah z močni® pritiskom na brozgo. Kot pri vsä'i kem gašenju je tudi tu pravilni da gasimo v smeri vetra. Pri temi pa je zelo važno, kako držimo raif pršilec v odnosu na požar. Nalj boljši efekt dosežemo, če držiojj razpršilec pod kotom 10 do 15J Med gašenjem moramo z razptj Šilcem hitro nihati levo in desni ker se na ta način plamen pogaS do kraja.
Prednost gašenja s tem apart] tom je v tem, ker ne pušča gasi]] no sredstvo za seboj nobene sle®
3. Stisnemo ročko razpršilca in us merimo curek v podnožje plamena
(Nadaljevanje na 10, strani)
Problematika HTV v slovenski metalurgiji
Koncem februarja je bilo v Ljubljani posvetovanje o varnosti H jelu v slovenski črni in barvni metalurgiji. Posvetovanje je llical republiški odbor sindikata rudarskih, kemijskih in metanskih delavcev. Analizo stanja varnosti pri delu je pripravil Rejniški inšpektorat dela. Izvlečke iz te analize objavljamo v našem [«silu, ker smatramo za koristno, da se s temi ugotovitvami seznani .loten kolektiv našega podjetja.
iAnaliza zajema 3 podjetja črne metalurgije ('železarne Jesenice, *tore in Ravne) in 5 podjetij Irvne metalurgije (Cinkarna ielje, Tovarna aluminija in gli-jjce »Boris Kidrič« Kidričevo, (ariborska livarna, Kemična to-:arna Moste in »Impol« v Slov. (istrici) V vseh teh podjetjih ! bil V letu 1962 opravljen preyed po vseh važnejših vprà-anjib s področja HTV.
Higiensko tehnično varstvo pri delu
Ta oceno stanja higienskega ja tehničnega varstva in dejavnosti na tem področju v podjet-|h crnè in barvne metalurgije jp ibili izdelani- osnovni nezgodni fokazatelji za razdobje 10 let z lamenom, da se pokaže, koliko ji posamezne organizacije v ialjšem pasovnem razdobju ispele znižati število poškodb in E (eni "dokazale uspešnost dejavnosti' na tem. področju.
F Iz priloženih tabel je razvidno, da sc je odstotek števila poškodb močno znižal v železarnah Štore in Ravne ter v Mariborski livarni. Pri vseh drugih podjetjih pa to število močno niha. V tabeli 5 opažamo posebnost v tem, da razen v Železarni Jesenice povsod narašča število izpadlih delovnih dni na 1 poškodbo. Zlasti
je upadljiv pojav v Železarni Ravne, kjer se je prav v letih, ko je začelo občutno padati število poškodb pri delu-, zelo naglo dvignilo število izgubljenih dni na I poškodbo. Vzroka za ta pojav nismo mogli ugotoviti.
V tabelarnem pregledu smo prikazali tudi približne denarne izgube, ki jih je utrpela naša skupnost zaradi poškodb pri delu za leto I960 in 1961. Pri tem smo se poslužili naslednjih kriterijev:
h) Poškodovane delavce moramo zdraviti, kupovati zdravila, plačati nadomestila za osebni dohodek, plačati dajatve iz invalidskega zavarovanja, pogrebnine, družinske pokojnine, rehabilitacijo in podobno. Vse te stroške imenujemo direktne stroške in znašajo danes približno ... 27.000 din (na poškodbo).
b) Zaradi poškodb pri delu nastanejo tudi indirektni stroški. Semkaj spada izgubljen delovni čas delavcev, ki sp pomagali pri reševanju poškodovanih ali iz radovednosti prisostvovali takim dogodkom,, stroški' preiskovanja vzrokov poškodb, kakor tudi stroški najemanja in usposabljanja nove delovne sile. Nadalje škoda, ki je nastala pri strojih in materialu, zastoj v proizvodnji itd. V nekaterih državah npr. trdijo, da so ti stroški v pov-
prečju 4-krat večji od direktnih stroškov. Če v našem primeru privzemamo samo 2-kratni faktor, dobimo, .da znašajo indirektni stroški približno 54.000 din (na poškodbo).
c)	Zaradi poškodb pri delu izpada določeno število delovnih dni, s čimer nastane izguba na ustvarjenem narodnem dohodku. To izgubo dobimo, če število izgubljenih delovnih dni pomnožimo z ustvarjenim dohodkom' na osebo. Ker je ta dohodek od podjetja dò podjetja različen, je možno to izgubo izračunati za vsako podjetje posebej. Podatke za ustvarjeni čisti dohodek, smo dobili pri Zavodu za plan LRS.
d)	Vsaka smrtna poškodba ali poškodba s popolno invalidnostjo pomeni tudi v mednarodnem merilu izgubo 6000 delovnih dni, ker se smatra, da bi vsak smrtno poškodovani delavec delal v povprečju še 20 let po 300 dni. Ako te delovne dneve pomnožimo z ustvarjenim narodnim dohodkom, dobimo izgubo, ki jo povzroča vsaka smrtna nezgoda ali pa poškodba s popolno invalidnostjo.
Po tako izdelanih podatkih smo imeli v letu i960 v črni in barvni metalurgiji okrog 728,122.000 din in v letu 1961 767,709.000 din škode zaradi poškodb ali okrog
260.000	oziroma 290.000 din na poškodbo.
V tabelarnem pregledu nismo zajeli škode, ki je bila povzročena zaradi invalidov dela, pac pa je prikazano število novih invalidov dela v letih 1960 —- 1962.
ŠTEVILO POŠKODB NA 100 ZAPOSLENIH (V PROCENTIH)
Gospodarska organizacija	1952	1953	1954	1955	1956	1957	1958	1959	1960	1961	1962
žeiežlmia Jesenice	19,00	15,20	20,30	17,10	16,70	15,10	18,00	., 18,70	18,90	17,90	1.4,80
’zelezarnra štore	27,20	21,70	20,10	15,60 9	12,10	17,80	16,90	12,40	8,80	9,20	8,40
/Železarna Ravne	37,00	30 ,*00	24,30	19,40	10,00	8,90	9,70	8,70	8,80	10,10	10,00
Cinkarna Celje	■ — —v	.. —		—	29,15	28,60	28,08	31,88	27,85	25,21	20,13
Tovarna glinice in aluminija 11 Kidričevo	10,33	(ni podatkov) 12,05 .12,80		žit?» 19,28	12,71	13,72	11,85	14,35	10,61	14,20	13,37
Mariborska livarna Maribor	7,62	21,70	19,07	26,00	19;25	17,46	14,98	12,11	11,90	9,86	8,74
kemična tovarna Moste	7,38	19,54	13,45	23,79	18,00	v 15,39	20,35	19,31	14,98	18,64	21,32
»Impol« Slovenska Bistrica	-, ; . ÉÉ	16,83	14,28.	19,62	>17,88’	12,61	11,75 :	11,85	11,39	13,24	12,68
Število	IZGUBLJENIH DELOVNIH				DNI NA	ENO	POŠKODBO				
Gospodarska organizacija	1952	. .1953	1954	1955	1956	1957	1958	1959	1960	1961	1962
Železarna Jesenice ’•	21,60	21,20	14,70	13,20	É 12,60	13,40	13,10	12,70	13,80	14,20	17,80
Železarna Štore	12,90	13,70	15,80	17,50	18,30	17,00	19,70	20,80	23,00	19,30	16,10
Železarna Ravne	15,50	17,70	13,40 •	18,20	25,20	24,10	22,00	23,00	21,60	24,80	24,70
Cinkarna Celje	-	MBM	— ■		H 16,00	12,79	17,07	16,34 .	16,00	18,10	17,25
Tovarna glinice in aluminija Kidričevo	551	(ni podatkov) 11,23 11,93.		16,50	21,13	15,13	22,23	21,68	20,95	17,48	14,72
Mariborska livarna Maribor	18,00	14,88	14,31	13,58	16,58	/21,52	20,75	19,15	20,40	16,51	16,70
Kemična tovarna Moste	32,70	18,80	11,80	4,97	14,78	27,93	14,06	20,80	13,18	12,60	15,83
»Impol« Slovenska Bistrica	;		ÉÉpÈÉÉ	14,49.	14,19	10,71	14,61	14,38	16,15	15,05	18,90
ŠTEVILO IZPADLIH DELOVNIH DNI					ZARADI POŠKODB						
Gospodarska organizacija	1952	1953	1954	1955	1956	1957	1958	1959	1960	1961	1962
železarna Jesenice	25.217	21.347	20.734	15.946	14.594	15.087	17.495	16.338	17.739	17.746	18.760
Železarna Štore	5.106	4.428	4.853 ‘	4.309	5.041	5.201	6.404	5.125	4.006	3.337	2.656
železarna Ravne	10.741	9.476	6.306	: 7.450	5.547	4.812	4.738	4.946	4.867	6.455	6.467
Cinkarna Celje	H Efl		—	H —	5.677	4.809	6’.594	7.190	6.345	6.705	5.969
Tovarpa glinice in aluminija Kidrečevo	551	(ni podatkov) f 1.237 1.574 4.405			4.374	3.510 .	4.509	5.248	3.768	. 4.279	3.400
Mariborska livarna Maribor	702	1.695	1.619	2.361	2.286	3.337	3.013	2.356	2.530	1.734	1.520
Kemična tovarna Moste	523	*767	354	268	635	1.004	647	936	448	517	665
»Impol« Slovenska Bistrica		ms i	—	2.916	2.567	1.425	1/930	1.881	2.082	2.306	2.733
PRIBLIŽNA SKODA ZARADI POSKO DB			V LETU 1960			
Gospodarska organizacija	- Direktni stroški din	Indirektni stroški din	Zaradi izpadlih delovnih dni	Zaradi smrtnih nezgod	Skupaj din	Na eno poškodbo din
Železarna Jesenice	34,668.000	69,336.000	120.900.000	3 smrtne 130,000.000	353,904.000	270.0Ó0
železarna Štore	4,725.000	9,450.000	22,900.000	Hü I	37,075.000	210.000
železarna Ravne	6,075.000	12,150.000	40,200.000	1 smrtna 48,000.000	106,425.000	470.000
Cinkarna Celje	10,692.000	21,384.000	33,882.000	—	65,958.000	167.000
Tovarna glinice in aluminija Kidričevo	4,860.000	.9,720.000	34,138.000	1 smrtna 54,360.000	103,078.000	573.000
Marikorska livarna Maribor	3,348.000	6,696.000	16,875.000		26,919.000	217.000
Kemična tovarna Moste	918.000	1,836.000	2,280.000		5,034.000	148.000
»Impol« Slovenska Bistrica	3,483.000	6,966.000	19,280.000	—	29,729.000	230.000
ŠTEVILO DELOVNIH INVALIDOV PO VRSTI IZVORA
cd
(D ■ fi •
3	O ^
'Ö 'Jn	M Ö
O $	<U N
PS	«H S
ho -i-i	Pri
o m	mo
& a	P-i .o
at
ca
no *d 'O
o o ; m S « ,£.S O
ca							
*F7	I960-	5	8	41	3		57
aP							
S3	1961	1	6	55	1	El	63
O«							
a> s	1962	2	12	67	• "	5	86
ca	1960	5 'V:'	3	19			27
	1961	3	2	21	1	5	32
£ 3							
rt «j	1962		2	34	Ü! -	6	42
«15							
g	Skupaj						307
SLUŽBA HTV V ORGANIZACIJAH
Ugotovili smo, da imajo vsa podjetja črne in barvne metalni--, gije organizirano službo HTV, ki pa po svojem sestavu in sistemu dela ne ustreza povsem nalogam, ki bi jih morala .opravljati pravilno in dobro organizirana služba HTV. Povsod smo ugotovili, da so tè službe premalo skrbno organizirane. Vodstva in organi delavskega samoupravljanja podjetij posvečajo premalo pažnje delovanju te službe, ji ne nudijo prave | podpore, jo ne Usmerjajo v konkretne naloge HTV in tudi ne zahtevajo od nje odgovorov na določeno proble-
ki so zaposleni v delovnem postopku. Oddelek službe HTV bi se moral vsaj v večjih podjetjih baviti bolj s proučevanjem določene problematike HTV-v podjetju. Pri reševanju take problematike bi morala služba HTV seči tudi v pfadiročje medicine dela, fiziologije ter psihologije dela ih tako res vsestransko obdelati konkretno vprašanje, M se pojavi v delovnem procesu.
Podjetja bi torej morala za oddelek službe HTV izdelati določen sistem in metode dela ter dajati temu oddelku v študij problematiko, ki še občasno pojavlja v ostrejši obliki v tem ali oriem obratu. Podjetja morajo le uvidéti, da oddelek službe HTV ni organiziran zaradi tega, ker predpisujejo to zakonite določbe, ampak zaradi tega, da bomo postopoma ustvarili dobre delovne pogoje in znižali število poškodb pri delu, število profesionalnih obolenj in tudi izostankov zaradi raznih bolezni, ki izvirajo iz premalo 'skrbno Urejenih prilik HTV.
IZOBRAŽEVALNI CENTRI IN * VARSTVENA VZGOJA
V vseh podjetjih, razen v Kemični tovarni Moste, so organizirani izobraževalni centri, ki pa so v večini primerov v razvojni fazi in spričo tega tudi HTV v teh centrih ni dobila še ustreznega mesta. Tako n. pr. je uvajanje novih delavcev po svojem načinu še precej improvizirano.
matiko s področja HTV. Še vedno prevladujejo mišljenja, da je naloga HTV službe v podjetju v tem, da zibira podatke o nezgodah, da deli osebna varnostna sredstva, da prijavlja dograjene stroje in strojne, naprave pristojnim organom, da vodi evidenco nezgod in 'sestavlja občasna poročila, kontrolira, če delavci uporabljajo osebna varnostna sredstva, da predlaga za kaznovanje delavce, če ne uporabljajo teh sredstev, itd. Menimo, da ni v tem bistvo službe HTV. Po našem mišljenju mora biti težišče HTV službe na operativnem vodstvu v obratih ali ekonomskih enotah, ker moramo vso proizvodno problematiko v vsakem trenutku obravnavati kompleksno, torej tudi po vprašanju HTV. Obratovod-stva morajo s svojimi kadri stalno in intenzivno spremljati ne le samih proizvodnih procesov* ampak morajo opazovati tudi ljudi,
Nikjer niso še izdelani dobro proučeni programi za uvajanje novincev, iz katerih bi bil razviden ustrezen sistem uvajanja in skrb za novo sprejetega delavca od prvega dne pa do trenutka, ko , se vodstvo prepriča, da je novinec zadosti uveden v svoje delo.
Sedanji način uvajanja je časovno in po načinu precej različen: Železarna Jesenice porabi za uvedbo 3 ure, Železarna štore 3 dni, Železarna Ravne 2 do 8 dni, Cinkarna Celje 3 dni, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 3 dni, Mariborska livarna 2 dini. V več primerih uvajajo novega delavca v delo varnostni tehniki, kar pa menimo, da ni zadosti, ,
V izobraževalnih centrih še niso povsem razvili sistema periodičnega obnavljanja seminarjev za posamezne službe, v katere bi (Nadaljevanje na 10. strani)
Problematika HTV v slovenski metalurgiji
(Nadaljevanje z 9. strani) morali biti vključeni tudi vodilni kadri oi>:ralov. Smatramo namreč, da bo na splošno stanje HTV poleg’ strokovnega spopol-njevanja pozitivno vplivala tudi metodična obdelava aktualnih vprašanj HTV, predvsem pa pravilno delo z ljudmi. Nekatera podjetja so že pričela s takim načinom dela in upamo, da se bo uspeh pokazal v kratkem času.
INTERNI PRAVILNIKI O HTV
Interne pravilnike o HTV so izdelala in prilagodila za svoje potrebe vsa podjetja črne in Barvne metalurgije, razen Železarne Jesenice.
Pravilniki so ustrezni. Potrebno bi pa bilo, da se ti pravilniki v okviru podjetja stalno preiz-
že, da bo stanje HTV v teh podjetjih bistveno izboljšano, ko bodo končana dela rekonstrukcije in modernizacije.
OSEBNA VARSTVENA SREDSTVA
Pri vseh podjetjih smo opazili, da razpoložljiva osebna varnostna sredstva ne ustrezajo povsem svojemu namenu. Zlasti upravičene so pritožbe na izredno slabo kvaliteto azbestnih oblek, ker so pretežke in preokorne. Velike pomanjkljivosti se kažejo pri domačih respiratorjih proti prahu, zlasti kadar gre za silikotdčen prah. Tudi za vasovanje oči ni na razpolago dobrih očal. Vse to povzroča, da delavci odklanjajo taka zaščitna sredstva in raje delajo brez zavarovanja.
enote omogočajo najbolj učinkovit način materialnega stimuliranja delavcev za zmanjšanje poškodb v posameznih oddelkih ekonomskih enot. Razen tega nam je novi zakon o financiranju socialnega zavarovanja prinesel določbo,' po kateri bo moralo podjetje namesto dosedanjih do 7 dni od 1. i. 1963 plačevati do 30 dni za izostanke zaradi poškodb pri delil in bolezni.
S takimi osnovami so podani dobri pogoji, da si bo vsako podjetje čimpreje izdelalo učinkovit način materialnega zaintere-siranja vsakega posameznega delavca za zmanjšanje poškodb pri delii in 'bolezenskih izostankov. V takih pogojih delavec ne bo več stal ob strani v vprašanju naraščanja izostankov zaradi po-
PRIBLIŽNA SKODA POVZROČENA ZARADI POŠKODB V LETU 1961
Gospodarska organizacija	Direktni stroški din	Indirektni stroški din	Zaradi izpadlih delovnih dni din	Zaradi smrtnih nezgod din	Skupaj din	Na eno poškodbo; din
Železarna Jesenice	33,690.000	67,380.000	110,840.000	6 smrtnih 230,000.000	441,910.000	350.000
Železarna Štore	4,914.000	9,828.000	26,400.000	1 smrtna 37,000.000	77,742.000	420.000
Železarna Ravne	7,020.000	14,040.000	51,200.000	aui—.i h	72,260.000	270.000
Cinkarna Celje	9,828.000	19,656.000	35,744.000		65,228.000	179.000
Tovarna glinice in aluminija	6,615.000	13,230.000	34,446.000			54,281.000	222.000
Kidričevo Marikorska livarna Maribor	2,835.000	5,670.000	12,277.000		20,782.000	198.000
Kemična tovarna Moste	1,107.000	2,214.000	3,040.000	, :		6,361.000	155.000
»Impol« Slovenska Bistrica	4,131.000	8,262.000	12,277.000		29,135.000	i9o:ooo
kušajo v svrho občasne dopolnitve. Razen tega podjetja izdajajo za posamezne nove stroje in naprave posebna navodila za varno delo na teh dodatnih napravah oziroma delovnih procesih.
UGOTAVLJANJE POMANJKLJIVOSTI HTV
Pri pregledih podjetij črne in barvne metalurgije se je skoraj povsod, z izjemo v tovarni aluminija Kidričevo, naletelo na najbolj pereče vprašanje: nove povečane proizvodne naloge v skrajno neustreznih prostorih in z zastarelimi stroji in napravami. Prav to vprašanje pa zelo občutno posega tudi v splošno stanje HTV v posameznih podjetjih. Treba je poudariti, da so v zadnjih letih zgradili veliko novih sodobnih delovnih prostorov, marsikje so uvedli z novimi stroji in strojnimi napravami moderne tehnološke postopke. Vendar je to v splošnem še vedno premalo. Vse tri železarne, dalje Cinkarna v Celju in »Impol« v Slovenski Bistrici so pred veliko rekonstrukcijo, ki bo zaključena v 5 do 6 letih, dočim bo proizvodnja Kemične tovarne Moste v kratkem ustavljena oziroma pre-usmèrjena v izdelovanje polivi-nilnih mas. Prav ta okolnost ka-
Pri uporabi osebnih varnostnih sredstev pa še v podjetjih črne in barvne metalurgije kaže tudi velika nediscipliniranost, ker delavci zelo neradi uporabljajo predpisana zaščitna sredstva in zelo pogosto odlagajo ta sredstva, čim ni v bližini nadzornega organa. V več primerih pa delavci zaščitnih sredstev ne uporabljajo tudi takrat, če so navzoči nadzorni organi, ker ti organi ne nastopajo zadosti energično proti kršilcem, delovne discipline.
STIMULACIJA
V nobenem podjetju črne in barvne metalurgije, razen v Železarni Ravne, nimajo takega sistema stimulativnega nagrajevanja za preprečevanje nezgod, po katerem bi bili delavci sami materialno zainteresirani za zmanjšanje nezgod. Sedanji sistem individualnega nagrajevanja v Ravnah je brez dvoma dosegel lepe uspehe pri vniževanju nezgod. Vendar iina ta Sistem po našem mnenju lahko tudi slabe strani, ker obstaja možnost, da bi posamezniki skušali skrivati nezgode pri delu s tem, dà vzamejo dopust, zlasti, ko gre za manjše poškodbe pri delu.
Mislimo, da nam ekonomske
škodb ali bolezni, ker se bo zavedal, da gre del stroškov za izostanke na škodo njegovega osebnega dohodka. Tako bo delavec bolj pazil na svojo lastno varnost pri delu in na to, da pravilno in varno delajo tudi njegovi tovariši.
Poleg ugotovljenih slabosti o splošnem stanju HTV v posameznih podjetjih pa je treba priznati tudi napredek stanja HTV, ki”!sc odraža v znižanju števila poškodb. Tako n, pr. je bilo. v letu 1962 v črni metalurgiji 213 poškodb manj kot v letu 1961 in v barvni metalurgiji 51 poškodb manj nasproti letu 1961. Železarna Jesenice je n. pr. uspela v letu 1962 prvikrat doseči najnižje številčno stanje poškodb, t. j. 14,80 % nasproti 17 in 18 °/0> zadnjih desetih letih. Najnižji doslej doseženi odstotek poškodb je dosegla Železarna Štore in sicer 8,4 % (leta 1961 jgj- 3,2 %). Podobne uspehe v znižanju poškodb v letu 1962 so dosegla tudi nekatera podjetja barvne metalurgije. Tako je podjetjè »Impol« znižalo odstotek od 13,24 % v letu 1961 na 12,60 %, dalje Cinkarna Celje od 25,21 %, na 20,2 % in Mariborska livarna, ki je znižala odstotek poškodb od 9,86 % v letu 1961 na 8,74 % v letu 1962.
Občni zbor sind, enote OTK - Laboratorij

Živahne diskusije so pokazale, da imajo člani sindikalne enote OTK — LABORATORIJI dosti smisla za skupno delo in reševanje perečih vprašanj v aktivu. Stari odbor je položil račun svojega dela. Veliko je bilo napravljenega, vendar je v bodočem letu pred nami še več nalog, ki jih bo potrebno prav tako skupno reševati.
Sedanji odbor naše enote je skoraj popolnoma nov. Ko bo spet leto naokrog, bo moral prav tako položiti svoj račun. Uspešno bo to lahko storil le takrat, če bodo vsi člani naše enote z njim tesno sodelovali.	S. F.
|g|gig	/ ate -	;
IBÀS	M&af	»Sete
•*** Ì	\/ a'
\ 1	i	1
Op. ur.: Izvršni odbor sindikalne podružnice podjetja je že večkrat apeliral na odbore sind, podružnice enot, da bi pisali o svojem delu. Prvi se je odzval odbor enote OTK —- laboratorij (želimo, da ne bo osamljen) in nam poslal gornji prispevek.

Z gasilskega občneg zbora v Štorah
V soboto, dne 16. februarja so se zbrali v gasilskem domu v Štorah člani industrijskega gasilskega društva Železarne Štore na svoj redni leteti lobčni zlbor.- Na občnem zboru, kateremu so prisostvovali predstavniki gasilskih forumov in sosednjih gasilskih društev, kakor tudi predstavniki Železarne in družbenih organizacij so pregledali svoje vrste in delo v letu 1962, ki je bilo do. sedaj eno najplodnejših.
Iz poročil, ki sò jih podali predsednik društva tov. Mežek Franc in poveljnik tov. Krumpak Štefan povzamemo, da šteje društvo 69 članov, od katerih je 38 operativcev, 17 mladincev, 8 članic, 4 rezervni člani in 2 častna I člana. Kvalifikacijski Sestav operativnih članov jie takte: 2 Pik, 30 KV, 3 VK, 2 tehnika iiin 1 liinženir. Kvalifikacijsko je sestav še kar v redu, . število operativnih članov pa je za velikost tovarne še pre-,majhno, potrebno ga je pojačati, posebno z mlajšimi člani, ki še vračajo iz JLA!
Preteklo obdobje je terjalo od gasilcev mnogo naporov, saj so se vršila razna gasilska tekmovanja od meddruštvenih pa preko občinskega do republiškega tekmovanja. Analiza udeležbe gasilskega društva na teh tekmovanjih nam pove, da šo bili uspešni na vseh tekmovanjih, tako, da so osvojiti 4 pokale. Tekmovalne eki ■ pe so, dosegle tri republiške rekorde in to člani v teku na 100 metrov s polno opremo in bremenom, članice v požarni preventivi din ptónirjli v polaganju cevovoda. Mimo tega so istorili mnogo za strokovno' vzgojo članov, tako da so se mimo udeležbe na vajah udeleževali seminarjev in posvetovanj, katere sp organizirali gasilski forumi in pa upravni organ
in ustna, navodila se dobro J . ža jo na požarni varnosti. Ugji viil so tudi, da se odnos zapoj nih še posebno pa odnos votó. ^ nega kadra do požarne vami*®3 iz leta v leto izboljšuje. p®
Stanje gasilske opreme in
ja jie za sedanje razmere zadojffij
vo. Njegova vrednost znaša 36 f 0 Ujonov dinarjev, kar ni malojP^
opremo moramo v redu vzdišef* ti in skrbeti, da se je vsi zapo#11 ni poslužujejo v interesu ' poj!!® novame proizvodnje.	fud
Nesmiselna je trddtèv, da sags*’ društvo nosi odgovornost zare0i žanno varno .proizvodnjo. ZasBPi imajo vsi, tako organi samourfn ljanja, kakor tudi vsi zaposjjfc ki so storili vse,, kar . je bilo v lat bovi moči, da niso požari naraj'em večje škode.
j V
Sodelovanje organov družb»
ga upravljanja hi nove upa
M0C
pod jet j a z Gasilskim društvdL, bilo nadvse dobro in so vse p®, leme skupno reševali.	fit,
Na občnem zboru so se pogDfflvii rili o svojem delu za vnaprej Mri nalogah, ki jih čakajo v bodočih letu: Posebno skrb bodo še v ®rol prej polagali strokovni vzgoji fai nov in pa izobraževanju. zapo® \ nih v požamoprevantivni'.' snide Upravi podjetja bodlo., predli i formiranje tehnične, požarne Siju misije, ki naj bi, josestavi jais pku asistenti za vzdrževanje, ki moj jo že po. svoji službeni dol nositi'; največ jo skrb za varno, delo; obrata. .
Delu gasilskega društva Žel zame Štore so dali vsi gost je lij kava priznanja, prav posehnoT predstavniki' občinskega lju odbora Celje in gasilskih fo: so to ’društvo postavili za vzglj ostalim 'društvom celjskega ,'oj| ja. V znak priznanja so na dà
i I	IIÄiP
jgg-i \ % .	ÄS
u	Sililgli
g m	■ gg StSI
celjske občine. 12 dnevnega tečaja v TAM Maribor se je udete-žil voznik gasilskega avtomobila, trenutno pa imajo dva svoja člana v 5-mesečni šoli DSNZ v Ljubljani.
V preteklem letu so pogasili 28 začetnih požarov, ki so povzročili 576.904 din škode, ta škoda pa bi bila neprimerno večja, če ne bi pravočasno intervenirali in če ne bi imeli v obratih organiziranih . požarnih trojk, ki so gasilcem v veliko pomoč. Poleg tega pa tudi poplava ni prizanesla društvu in je bilo potrebno samo za. reševanje in odstranjevanje naplavin 893 ur prostovoljnega dela.
Piri preventivnem delu je bilo mnogo storjenega. Eden največjih uspehov je v izvedbi- 23 preda- ’ vanj za zaposlene v tovarni iz požarne preventive in gooirabe- roč-, nih gasilskih aparatov. Tovarniški list »Štorsfci železar« pa je tudi dobro sredstvo za propagiranje.
, požarne varnosti. Razna pismena
nem zboru prejeli kar tri diplomrei za svoje dalo.	inai
Na občnem zboru.se je tovi. ™ve, žek Franc poslovil od operah« wu ga dela v društvu, kjer je fvoj predsednik. Tovarišu MežekijDo, zaradi upokojitve prenehalo te lovno, razmerje v Železarni Mira: in zaradi tega ne bi mogel slafcija vsem dogajanjem, Tov. Mežekpat bil aktivni član 35 let na zelo a. govornih mestih v gasilstvu inf zapisan v zgodovino säiovenÄ gasilstva kot zelo delaven ni Društvo ga je za zasluge, M* ima za napredek gasilstva, na« nem zboru imenovalo za častni predsednika društva in mu izajf lo diplomo in pa kristalno va® posvetilom, prepričano; da boj Mežek s svojimi bogatimi i: njami društvu še vedno v poi Novemu predsedniku, tov.l Plevniku Slavku, pa je občni.? zaželel kar največ uspehov, S ti pa so člani obljubili, da m» do pomagali s tem, da se bodoj svojem delu še bolj trudJM.:
______________________________M
Ročni gasilni aparat na prah
(Nadaljevanje z 8. strani) ne poškoduje predmetov in ni škodljivo za ljudi. Aparat lahko tudi ustavimo oziroma prekinemo gašenje in tako ni potrebno, da ga popolnoma izpraznemo. Delovanje aparata prekinemo tako, da zepremo jeklenko, aparat obrnemo s pokrovom navzdol, pritisnemo na vzvod razpršilca, tako da se iz aparata izprazni preostali plin.
Ker je v jeklenki stisnjeni P| se moramo izogibati nameščaj aparatov v takšnih prostorih!
--s_______i___i -__* j;____,	c/li
so izpostavljeni direktnim IM nim žarkom ali drugim toplot» vplivom. Jeklenka prenese »f maksimalno temperaturo do H pri povečani temperaturi Pr^,|L' jeklenki do širjenja plinov, s jit1 do povečanega pritiska, kar je ‘jL 1 ko vzrok ipraznitve jeklenke «fc
zi varnostni ventil.
Ni

apokongresna konferenca mladine Železarne Štore
SPOSOBNI MORAMO BITI, DA PREVZAMEMO TOVARNO V SVOJE ROKE TAKŠNO, KAKRŠNA JE IN DA JO PREDAMO MLAJŠIM GENERACIJAM BOLJŠO IN SO-IpOBNEJŠO.
lPoi y ponedeljek, dne 35. februarja leta je bila v gasilskem do-,rrrj polletna konferenca mladine
ßgega kolektiva.
°Cj tudi predstavniki občinskega ?MokrajneSa komiteja ZMS. i1 2 3 4 * 61 Namen konference je bil, prika-■itafci delo za obdobje med zadnjo rž»*”
Jxfcje imela konferenca obeležje
Setu»
Povabljeni so
konferenco do danes. V glav-
3 itudijn materiala VII. kongresa M, ki 3e bil meseca januarja v
^Beogradu.
as| predsednik TK ZMS tov. Marito bazar je podal svoje poročilo Kil katerem je obravnaval proble-V Iatiko s VII. kongresa ZMJ priređeno našim pogojem.
f v smislu resolucije VII. kongre-'Hsa sc mora zveza mladine v bo-Pffdočc še bolj truditi za pripravlja-
nje m
usposabljanje mladine za
^sodelovanje v sistemu družbenega Samoupravljanja in naporih za •gojjvigovanje za produktivnost dela, cejtonti'se mora za aktiven odnos loopladih do ' vprašanj splošnega v {rokovnega in družbenega politič-imega izobraževanja, do vprašanj pcMz področja kulture in sploh o imadejstvovanju naše organizacije JL mladincev v družbenem življe-3 (nju — komune. Sodelovanje in Mßkupno delo zveze mladine ter
v;
k.
■n
predsednik TK ZMS tov. Lazar f Martin je podal svoj referat
ostalih družbeno političnih organizacij, v katerih dela naša mladina ostane še v bodoče- prvenstvena haloga v organiziranju družbene aktivnosti mladih. Vse-Jbina našega ideološkega dela mora tajpredvsem omogočiti sistematično parksistično izobraževanje mladi-Jpe> to se pravi spoznati jih z osno-ivfvimi marksizma in sodobnim raz-; fvojem marksistične ideologije, upollnost naše organizacije je to-tem, da skupaj z ostalimi #ružbenimi političnimi organiza-Bipoijami, posebno s sindikalno in so-ikpidistično zvezo,' stalno spremlja
,	jpr-
J ■ j
4
ij.t
o|«v. Kramar Jože je govoril o [#°?i mladih v proizvodnji in de-s| lavskem samoupravljanju
if? vPbva na delovne in življenj-Pogoje mladih ljudi.
If ”° Poročilu tovariša predsednici katerega glavno vsebino smo fNeli v izvlečku, se je razvila ži-ptoa diskusija:
Tov. Jože Kramar: »Vloga mladih v proizvodnji in delavskem samoupravljanju«.
Tov. Konrad Korent: »Mladina in kultura«.
Tov. Erna Rozman: »Ženska mladina v našem kolektivu«;
Tov. Vinko Pajk: »Mladina v obratih«.
Tov Franc Žohar: »Delo mladih komunistov in vloga aktiva mladih komunistov«.
Nadalje so se še mladinci prijavljali k diskusiji in nakazali vrsto problemov.
Ob zaključku konference so govorili predstavniki gospodarskega in političnega življenja našega kolektiva. Med drugimi je direktor kadrovskega sektorja tovariš Rajko Markovič zelo pozitivno ocenil konferenco in izrazil veliko zadovoljstvo ob napredku oz. kvalitetnemu premiku znotraj organizacije. Član TK ZKS tov. Avgust Bor-šič je v svoji razpravi nakazal mnogo novih poti pri uveljavljanju mladih ter smatral za potrebno, da se še v nadalje krepi sodelovanje med partijsko in mladinsko organizacijo. Podpredsednik IO sindikalne podružnice tov. Miha Plahuta je pozdravil konferenco in zaželel mladini še nadalj--njih uspehov pri delu.
Splošno mnenje je bilo, da je konferenca zelo uspela in da je važna prelomnica pri delu organizacije.
«»
V izvlečku navajamo nekaj glavnih sklepov konference:
1.	Nenehno stremljenje za čim-večjo afirmacijo mladih.
3.	S političnim delom vplivati na mlade ljudi za borbo za čir,,-
Novi sekretar tovarniškega komiteja mladine je tov. Gračner Vida iz komerciale
večjo produktivnost.
3.	Posvetiti izobraževanju več pozornosti in s pravilno politiko soodločati pri izobraževanju.
4.	Razreši se funkcije sekretarja TK ZMS tov. Dora Sajberl ter je namesto nje konferenca izvolila tov. Vido" Gračnerjevo.
OBRAČUN DELA
strelski družine Kovinar
Bred nedavnim so strelci Kovinarja polagali obračun svojega dela na XIVf .rednpp ohfinem ebo-ru. Občnemu zboru so" prisostvovali zaistopniM Okrajnega in občinskega strelskega foruma ter zastopniki političnih in športnih organizacij Štore. Predsednik družine tovariš Žakelj Franc jè v svojem poročilu nakazal uspehe in pomanjkljivosti pri delti strelske organizacije v Štorah. Dejavnost' strelske družine je bila v pretek-. lem letu vseskozi velika. S prostovoljnim delom so uspeli dograditi strelsko lopo na vojaškem strelišču,,za kar so. člani prispevali preko 600 prostovoljnih delovnih ur. Obenem so' izvršili popravila na MK strelišču, kjer jim je neurje prizadejalo občutno škodo v strelskem rovu in poligonu. Vodstvo strelske družine je bilo zaradi teh del v polni mèri angažirano in še zaradi tega, hi > moglo v tolikšni meri posvetiti organizacijski in .tehnični dejavnosti v družini. Aljub temu je družina uspela izvršiti celoten program tekmovanj po koledarju strelske Zveze Slovenije.
Strelci ' Kovinarja od pionirjev do članov so se udeležili vseh tekmovanj do državnega prvenstva, ki je bilo v mesecu septembru v Zagrebu. Izj doseženih rezultatov na teh tekmovanjih je razvidno, da sd je vodstvo družine začrtalo pravilno pot, posebno pri vzgoji mladincev in {pionirjev, M so dosegli prav lepe uspehe. Posebno Lepe	rezultate	v	družini
pa imajo tovariš Rozman Anton,	njegov	brat Alojz
in Brečko Franc, ki sò vložili mno- -go truda, da j è imela družina tako lepe rezultate na tekmovanjih.
V‘sklopu družine deluje pet strelskih sekcij na šoli Teharje, Što-, rali, Kompolah, MIŠ - Štore in ; sekcija UROPJ. Najbolj agilna pri svojem delu je bila sekcija na osnovni šoli v Teharjah pod vodstvom trenerja tov. Mernika Franca, M je vložil ves svoj prosti čas j za vzgojo in razvedrilo pionirjev na tej šoli. Na občnem zboru je za svoje delo detoni priznanje od okrajnega in Občinskega strelskega odlbara. Celje. Strelska družina pa mu je podelila skromno finančno darilo in diplomo. Ostale strelske sekcije niso bile tako aktivne,
čeprav so imele idealne pogoje, posebno Metalurška industrijska šola, ki jè izvedla le nekaj, obveznih tetóiovéii^"
Organizacija in propaganda je dobino uspela, kljub temu, da je odbor vse leto moral voditi delo. na strelišču. Izvedli so več športnih nagradnih, tekmovanj v počastitev zgodovinskih dnevov in praznikov. V okviru Jugoslovan- . skih športnih iger pa so organdza-raM-množično tekmovanje, pionirjev po šolah, kjer je sodelovalo preko 100 pionirjev. S tem somno-go prispevali ■ k (popularizaciji strelskega športa v Štorah. Obja-

mKKKmm
■
IIP
i
I
i
l /A i !
Beseda o skromnih marljivih ljudeh
Kakor že na stotine drugih pred mano, tako je nekega dne tudi mene primoralo, da sem stopil tja gori k našim zobarjem.
Kar sem tam videl in slišal, me je napotilo k pisanju teh vrstic.
Potrkal sem na-vrata ordinacij-ske sobe. Sprejela' me je vljudna žena, ki kot asistentka ževrsto let dela v tej ambulanti. Dal sem ji zdravstveno izkaznico, ona pa me je prijazno napotila v prijetno toplo čakalnico, kjer je že sedelo nekaj čakajočih. Poiskal sem prost stol in še jaz sedel. Kakor v vsaki čakalnici, se je tudi tu med čakajočimi razvil živahen pogovor. Govorili so seveda o zobeh in škrbinah, bolečinah in neprespanih nočeh, o vrtanju ter puljenju zob in podobno.
Seveda je beseda nanesla tudi na ljudi, ki se v Štorah že vrsto let marljivo in vztrajno ubadajo s tem ne preveč prikupnim pa
1.	Množično razširiti vse pionirske sekcije na šolah.
2.	Med letom je 'organizirati več propagandnih tekmovanj z zračno, MK in vojaško puško, ter pištolo. Nagradno tekmovanje organizirati v streljanju na glinaste golobe in jelena. '
3.	Pridobiti v članstvo čim več žena, obenem v - sklopu gasilske ženske desetine ustanoviti žensko sekčijo'.
4.	Dokončno urediti ih popraviti vse ^strelske objekte.
Program tekmovanj za leto 1963 je zelo obširen in pester. Če bodo hoteli ta pro,gram dosledno izvajati je potrebno ogromno dela, redno izvajanje treningov kakor tudi tekmovanj;
Za. izvedbo celotnega programa dela bodo seveda potrebna družini finančna sredstva v višini ca.
400.000	din. S tem, da člani SD težaška dela na strelišču opravijo
Pionirji iz Teharij pozdravljajo občni zbor strelcev
vili so več člankov preko dnevnega tiska in radia, da so s tem seznanjali javnost o dejavnosti strelskega športa.
V cilju razvijanja množičnosti vseh panog športa v kolektivu je bilo. razpisano medobratno .tekmovanje. Tekmovanja v streljanju se je. udeležilo preko 80 članov kolektiva. Iz tega je razvidno', da je zanimanje za strelski šport v Štorah veliko. V doglednem času bo potrebno urediti dodeljene prostore v bivši menzi, ker le na ta način bodo uspeli pridobite' čim več novih strelcev in tako zagotoviti. 1 Uspeh v kvaliteti in množičnosti lepega ^strelskega športa, ki je priljubljen pri, večini članov kolektiva.
Po- Obširni in plodni razpravi je občni zbor sprejel naslednje sklepe:
s prostovoljnim delom, bi se ta znesek znižal za eno tretino. Ob zaključku je občni zbor strelske družine izrekel vso priznanje in zahvalo upravnim organom podjetja za razumevanje pri dodeljevanju finančnih sredstev in upa, da bo, tudi v bodoče strelska družina naletela pri teh organih na tako razumevan j e kod dosedaj, Okrajni in občinski strelski odbor je po svojih predstavnikih izrekel vse 'priznanje strelski družini in obenem podelil diplome: Tov. Francu Žaklju, Francu Mlakarju, Pavlu, -Štefančiču, Štefanu Lužarju, Slavi Mlakar, Ludviku Bobefou, .Francu Dvoršaku in Vladimiru Vrtovcu. Najbolj zaslužni strelci pa bodo prejeli posebna priznanja na plenumu občinskega strelskega odbora v Celju.
Pavel Štefančič
vendar nepogrešljivim opravilom. Na desetine raznih ust še dnevno odpira pred očmi prizadevnega zobozdravnika, on pa potrpežljivo
MBllfc
■
i
Sgl Ä ] 9mm
zdravi, popravlja in puli zobe, pa z injekcijo ter s prijazno besedo blaži bolečine.
Od blizu in daleč prihajajo ljudje iskat pomoči, da jim zdravnik izpuli zob ali pa jim tehnik vsadi novega. To se ponavlja dan na dan -Sleto za letom.
Mislim, da Štorovčani soglašajo z menoj, če si dovolim tudi v njihovem imenu vsem v zobni ambulanti izreči iskreno zahvalo in skromno priznanje za njihovo delo.
Katlo Dobovišek
Prehrana-menza
Iz leta v leto ugotavljamo, da je poleg stanovanjskega vprašanja najbolj pereč problem prehrana.
Pred nekaj meseci smo se še lahko hranili v DUR-u pri železarni. Z likvidacijo restavracije — metize smo bili prisiljeni, da se aboniramo v gostišču _>BIZELJ-ČANt ali pa v menzi v domu učencev. Ker se sam sedaj hranim privatno, ne vem, zakaj se moji sostanovalci samskega doma né hranijo že v omenjenih restavracijah, temveč si večinoma kuhajo sami. Ni mi pa jasno tudi to, da si nekateri zakonci, čeprav sta mož in žena v službi, pripravljajo obed doma po končani službi.
Vsi vernò, da je imela prej naša DUR velik deficit, ker je bila hrana tako poceni - vsaj tako trdijo nekateri vodilni službenci v tovarni. Vemo pa tudi to, da ima sedaj, ko se kuha samo malica za delavce v tovarni, še večje stroške. Že našteti primeri nam jasno kažejo, da lahko že v bližnji bodoč-, nosti pričakujemo posledice take divje prehrane, saj si ne moremo misliti, da lahko ti mladi ljudje kuhajo v pogojih, ki jih zahteva sodobna kuhinja. Predvsem je tu vredno pomisliti na prostore, ki jih ni, na vodo, ki je samski dom že nima nekaj mesecev in na čistočo. Te sobe ne moremo več imenovati spalnice, temveč kuhinje, delavnice in spalnice. Tu se sprašujemo, ali je res nemogoče, da bi v današnjih časih mladinec » samec ne mogel živeti pod boljšimi pogoji.
Še nam je v spominu epidemija tifusa iz leta 1954, za katero je : bila vzrok slabo opremljena kuhinja, kot zgoraj navedene v Samskem domu. Na srečo ni bito žrtev, toda napak bi bilo misliti, da ti ljudje ne čutijo posledic.
Zadnji 'čas je, dà se odgovorni ljudje prebudijo in začno trezno misliti d tem vprašanju.
T. K.
TOPLO — MRZLO
Kakšna je razlika med vremensko napovedjo in našim jedilnikom toplega oziroma mrzle» ga obroka?
Nobene. Oba lažeta!
Novi člani kolektiva:
Vres Karl, delavec NK, livarna sive litine; Guček Martin, delavec NK, valjarna; Leskovšek Anton, -delavec NK, valjarna; Starki Alojz, delavec NK, valjarnam Sivka Stanko, delavec NK valjarna; Pušnik Martin, delavec NK, ek-speddt; Lemut Alojz, delavec NK, ek-spedit; Zupanc Franc, delavec NK,^ skla-dišče; Gajšek Stanislav, premikač KV, promet; Zupanc Alojz, delavec^ NK, samotama; Ing. Šturbej Alojz, inženir kemije, kemični laboratorij ; Juntev Medard, KV livar, llivarna valjev; Baki j a Ivan, kemijski tehnik, kemični laboratorij: Vrečar Elf rida, uslužbenka NS, komunalni oddelek; Arzenšek Anton, strugar KV,' mehanična delavnica; Artnak Jože, delavec NK, ekspedit Gračner Adolf, delavec NK, livarna sive litine;
ri ja im Žohar Franc iz mehanične delavnice; Zorič Anton, mehanična delavnica; Gračner Mirko, ekspedit; Koželj Bogdan, obdelovalnica valjev; Zavšek Matija, elektroplavž — aglomeracija; Kaluža Avgust, ekspedit; Strnad Jakob, OTK.
Čes titamo !
Odšli iz podjetja:
Petek Jožica, administratorka - NS v komercialnem sektorju, samovoljno zapustila delo: Brglez Božena, uslužbenka NS v komercialnem sektorju, odšla sporazumno -s podjetjem; Grobin Milan, delavec NK v valjarni, odšel sporazumno s podjetjem; Žaler Franc, nadpremikaČ na prometu, odšel po lastni želji; Grdima Franc, strojni ključavničar KV v livarna sive litine, odšel po lastni ždi ji; Sovič Franc, premikač na prometu je od-šel sporazumno s podjetjem; Leskovšek Anton, dnimski prometnik na prometu je odšel sporazumno s podjetjem; Flis Rudolf, O’gnjéstalni zidar KV, je odšel sporazumno s podjetjem, zaposlen je bil v jeklarni; Pirnat Mihael, star 55 let, v našem podjetju je bil zaposlen 4 leta v avtooddelku kot šofer, sedaj pa je invalidsko upokojen; Lesjak Ivan, star 62 let, je bil zaposlen preko 8 let na. elek,-troplavžu kot čistilec ciklonov, sedaj pa je invalidsko upokojen; Skerbec Frame; star 61 let, je bdi zaposlen kot žerjavovodj a KV v livarni sive litine 18 let, sedaj pa je invalidsko upoko jen ; Novak Franc, star 55 let, je bil zaposlen kat Kvar KV v livarni sive litine preko 17 let, sedaj pa je invalidsko upokojen.
Izostanki v mesecu januarju Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.847 delovnih 1 ju dii, zaradi rednega letnega dopusta 1.479, zaradi izredno plačanega dopusta 93, zaradi neplačanega dopusta 32, zaradi neopravičenih izostankov 41 in zaradi ostalih izostankov 474, torej skupaj 4.984 delovnih dni.
DISCIPLINSKE KAZNI Skupno je bilo izrečenih 28 kazni.
Od tega so izrekli obratovodje, Šefi sektorjev im vodje oddelkov 17 kazni, disc, komisija pri DS 2 kazni, disciplinske komisije pxi'ODS pa 9 kazni.
Disc, organi I. stopnje so izrekli: 3 opomine, 9 ukorov, 3 stroge javne ukore in 2 denarne kazni.
Disc, organi II. stopnje so izrekali: 2 javna ukora, 1 strogi javni ukor, 4 denarne kazni od 5 % za 1 mesec do 10 °/o za 3 meseoe in 2 odpusta iz podjetja.
Pritožba je bila vložena: 1 (na disc, sodišče pri ObLO Celje) zoper disc, odločbo DK ODS.
Disciplinski prekrški so bili sledeči: neupravičeni izostanki z dela 18, malomarno in nevestno opravljanje dela s škodnimi posledicami 5, surovi im neto-variški odnosi do pred,postavljenih in sodelavcev 1, pretepi 2, kršenje delovnega reda splošno 1, poneverba druž. sredstev 1.
Vinjeni so prišli na delo:
. Golež Hinko, valjarna; Erajtag Ciril, valjarna; Šivak Jože,: valjarna; Mernik Jože, valjarna; Petelinšek Alojz, samotama; Žafran Matija, valjarna..
Naraščaj v družini so dobili:
Stanojevič Miloš, energetski oddelek; Lenart Martin,. valjarna; Jezernik Branko, mehanična delavnica; Esih Franc, livarna sive litine; Stojan Franc, valjarna; Koštomaj Stanko, eiektroplavž; Lončar Franc, livarna sive litine; Cerinšek Franc, valjarna; Koštomaj Anton, jeklarna. _
Poročili so se:
Gajšek Zvonka iz kemičnega laboratò
NEZGODE
Pri delu so se poškodovali naslednji:
Eiektroplavž:
Ramšak Jože je s sodelavcem razbijal grude ostružkov. Pri tem ga je sodelavec udaril's kladivom po palcu desne roke.
Jeklarna:
Pahole Martin. Ob remontu je rušil satovje v plinski komori, pri. čemer mu je padla opeka na prste leve noge. Zaradi hude vročinč pri tem delu delavci ne nosijo čevljev z jekleno-kapico, temveč lesene coki j e.
Valjarna:
Cater Franc j è vezal ploščato železo na stolicah v ad ju staži valjarne. Pri tem mu je 'sodelavec vrgel palico na palec leve roke.
16.—17.marca
NA VALOVIH DONAVE (romunski, ki prdpovedu/je zgodbo o uporniškem gibanju iz -drage svetovne vojne.
23.—24.marca
»POJMO V DEŽJU« ameriški barvni. V tej glasbeno-revijski komediji nastopajo Gene Kelly, Debbie Reynolds in Donald O, Connor, ki zagotavljajo uspeh, čeprav nima film drugega namena kot zabavati publiko.
30.—31. marca
6.—7. aprila
»DOKTOR IN LJUBEZEN«. Angleška komedija. Dva mlada zdravnika doživljata vesele dogodivščine z dekleti. Rada bi okusila ljubezen, pri tem nastajajo najrazličnejše peripetije, ki jim nista kos. Strezneta se šele, ko je v nevarnosti življenje njunega šefa. Z drzno operacijo ga rešita.
»DR«. Jugoslovanska komedija po istoimenskem Nušičevem delu o malpmeščanskT.družbi, njenem stremuštvu, zvijačah in posledicah; Film toplo priporočamo zaradi ostrega in duhovitega posmeha sebičnosti. Kljub za-pletljiajem je fi!kn preprost in primeren za vsak okus.
13.—14. aprila
»PEPEL IN DIAMANT«. V Karlovih Varih nagrajen poljski 'im. V svetovnem merilu smatrajo ta film za enega med najboljšimi. Poljaki so znani po svojem humanem,, toda ostrem realizmu, v tern filmu pa pripovedujejo tragično zgodbo o človeku, njegovem okolju in trpljenju, ki bi nikoli ne bilo potrebno. Vsem ljubiteljem priporočamo ogled.
Kako bo letos z Rabom?
Izvršni odbor sindikalne podružnice Železarne Store je za leto 1963 že imenoval upravni odbor počitniškega doma na Rabu in mu naročil, da prične takoj s pripravami za začetek poslovanja doma.
Upravni odbor doma na Rabu se je sestal že 14. februarja in sklenil, da takoj prične s' pripravami za začetek poslovanja. Doim bi začel s poslovanjem tako, da bi, že 3. junija lahko sprejel prve- goste. Sklenjeno je bilo, da bi v kolikor bo upravni - odbor uspel v svojem delu, ostale lanskoletne penzionske cene in da bi veljal lamidtoofletei praviiniik, morda z manjšimi spremembami. Sklenjeno je bilo tudi, da naj odbor za rekreacijo pri- sindikalni podružnici do konca februarja zbere pri-
bližno prijave, ki pa bi bile samo informativne, da bi odbor lahko prosta mesta v domu ponudil dru-
Livarna sive litine:
Cavš Vili je s sodelavcem prekladal jedra za cevi. Jedro se jé snelö iz verige na stranii sodelavca in padlo na tla ter se pri tem zavrtelo. Cavš je dir žal za verigo ter ga je ob tem stisnil jedrenjak za prsanec desne roke.
Šuster Vinko je brusil zaprte kakile ter pri tem kljub očal am dobil v oko Eneregetski obrat:
Podlogar Alojz je spodkopaval pepel
na generatorjih. S stropa podesta mu je
’ iza, ki
na glavo padel kos kotnega železa, ki še je tam odtrgal od vrat v tleh.
Promet:
Lesjak Franc je lezel preko 1, meter visokega opaža v skladišče premoga, pri tem je, omahnil nazaj in padel ter se udaril na glavo in ramo.
Šramel Vinko- je na vozičku popravljal ingote, ki so drseli. Pri tem je z drugega kupa zdrsnil ingot in mu padel na prste leve noge.
Ekspedit:
Krajnc Karl je spenjal ingote, da bi jih prenašal z žerjavom. Pri tem je prepozno odmaknil roko tako, da mu je stisnilo prstanec leve roke med verigo in ingot.	o
Pooivalšek Jakob sè je pri prenašanju vezov paličastega železa' spotaknil pri čemer mu je vez težka 45 kg padla na gleženj leve noge.
Komunalni oddelek:
Sivka Amalija je nakladala železne plošče na voz pri čemer je ena ploskev spodrsnila. Imenovaùa jo je hotela zadržati ter se pri tem urezala na prst leve roke.
Pušnik Jože iz. obdeloval nice valjev je padel po stopnicah, ko je šel v službo ter si pri tem izpahnil desno roko v ramenu.
Zaradi nezgod pri delil je bilo v mesecu' januarju izgubljenih skupno 272 delovnih dni in zaradi nezgod na poti skupno 144 delovnih • dni.
V ;ipreteklem mesecu imamo zopet dve nezgodi povzročeni po sodelavcu, kar je raizvidno iz opisov. S.e bolj bo treba pov-d ar j ati, da delayed naj ne pazijo samo nase temveč tudi na druge. V lanskem letu je bilo takih nezgod razmeroma zelo veliko.
Večina nezgod iz preteklega meseca je takih, ki. so se pripetile ob prenašanju, nakladanju in prekladanju raznega materiala. Od 11 nezgod jih je kar 5 na prstih rok in 3 nezgode ha nogah.
V sredini aprila bo v kulturnem domu v Štorah okrajna dramska revija. Tu bodo nastopale najboljše dramske skupine celjskega okraja. Revija bo trajala 4 dni po dve predstavi na dan, ena v popoldanskem, druga v večernem času. Repertoar bo različen, tako da bo nekaj dram, komedij in mladinskih predstav.
Tu si bomo lahko ogledali predstave in spoznali, koliko truda zahteva dobro naštudirana igra in koliko požrtvovalnosti je treba od igralcev, ki vežbajo po cele mesece, da se lahko predstavijo publiki. Mislim, da je naša dolžnost, da z obiskom in z aplavzi počastimo dramske skupine, ki še bodo potrudile, da bo vsak gledalec z zadovoljstvom in z željo, da bi še videl čimveč podobnih predstav na štorskem odru, zapustil dvorano.	T. Kajba * v
gim kolektivom; Predvideno je, da bi letos trajala sezona od 3. junija do 23. septembra v dekadah po 10 dni.
Pričetek nogometne sezoi
Na zadnji seji odbora nogometne sekcije je bilo sklenjeno, da se prične z rednimi treningi v petek dne 15. II. 1963 ob 15. uri. Treningi I. moštva se bodo v glavnem odvijali na prostem, kjer si bodo igralci pod strokovnim vodstvom nabirali njim prepotrebne kondicije in veščine igranja. Predvideno je bilo, da. še bi s treningi pričelo že poprej v zaprtih prostorih telovadnice, vendar je telovadnica stalno zasedena tako, da bi bilo omogočeno nogometašem samo enkrat tedensko vaditi in to šele ob 20. uri zvečer. Odbor je bil mnenja, da se zaradi oddaljenosti poedin-cev in pozne ure treningov ne bi udeležilo dovolj igralcev, zato je odbor opustil zamisel treningov v zaprtih prostorih.
Samo muhasto in zelo mrzlp vreme ni dopustilo, da se bi z vadbo pričelo poprej. Zato je potrebno sedaj, ko je temperatura že primerna, pričeti s pospešenimi in sistematičnimi treningi na ■pnjstem.
Pričakujemo, da se bo Irenin-, gov udeležilo čim več aktivnih pa tudi tistih igralcev, ki imajo voljo in smisel do udejstova-nja v lepem nogometnem življenju.
Odbor in tehnično vodstvo, kakor tudi trenerski kader bo v letošnjem letu posvetil veliko pozornost I. moštvu, mladini in pionirjem tako, da bi v letošnjem letti dosegli čim več in čim lepše uspehe na zelenem polju. Na seji odbora so sklenili, da bo vsak odbornik, kakor tudi trenerji skupaj s tehničnim vodstvom pridal svoj maksimalni delež.
Obenem pozivamo vse mladin-
ce, ki bi imeli željo ude j sty, ! se v nogometni sekciji, lahko vsak petek v tednu šejo v sekcijo pri tov. Boki ki bo stalno na igrišču. . 1
Delo prvega moštva se 4( vij alo v glavnem pod vods, trenerja tov. Gajšeka Feda našega iskušenega veteran danjega tehničnega vodje Ambroža Franca, ki ima že letne izkušnje v delu noge na splošno, obenem je pa nogometni sodnik.
Odbor predvideva in je s v zvezi že razposlal vabile nim društvom v zvezi z od vanjem prijateljskih srečanj ristile bi predvsem za prt pravo našega moštva pred četkom spomladanskega p stva. Odgovor smo dobilij NK »Rudar-Velenje« in od tizana Šmartno. Prva teku bo odigrala že '24. II. in to kim nasprotnikom, članon1 venske lige Rudarjem iz V® v Velenju. Oziraje sé na naše moštvo moralo vložili liko truda, da doseže časttI zultdt, v primerjavi z zaceli naših priprav. Vendar smol pričani, da se naši igralcim zavedajo in da bodo vZož/!i| svöje znanje za pričakovan pehe.
Š Partizanom iz Šmartnei bomo odigrali tekmo dom marca. Pričakujemo še popi rešenja od strani Kladk ŽNK Celje, NK Partizan Šo, in Aluminij iz Kidričevega,
, začetka prvenstva je pred nih deset prijateljskih srečaI
Iz tega je razvidno, dabpii moštvo imelo dovolj priji ških srečanj, pri katerih k\ bralo veliko izkušenj za pi stveno sezono.
Železarna Štore tudi letos
občinski moštveni prvak Ceij
V	dneh od2l"T. ero zt" TTrtega*' leta je organiziral Občinski : sin-. dikalni svet Celje; občinsko šahovsko prveraštro za Sepe 1963.
Na predhodnem sestanku vodij. ekip SO bila sprejeta pravila za to tekmovanje. Po pravilih se je tekmovanje vršilo po Bergerjevem, | krožnem sistemu tako, da vsaka ekipa igra z vsemi ostalimi ekipami.
Za naše moštvo so nastopili : Janežič Karel in Gajšek Ferdo., devetkrat, Arzenšek Štefan 8 krat, Šramel Alojz in Zabojnik Florjan po 7 krat, Arzenšek Bogomir 6 krat, Belej Marjan in Sovič Birane 3 karat, Možgan Jože in Završnik Drago po 1 krat.
V	devetih kolih je naša 6-član-ska ekipa odigrala dvoboje takole:
Železarna Store g Železarna. Staate. Železarna Store Železarna Štore’ Železarna Store
aCiakgfSH J _Tétaameri§
Taero
: Ingrad Elektro 4‘l |
Železarna Štore : Tehtnice	6:0
Zélazama Store : Elegant	6:0
Železarna Štore : Klima	5:1
Železarna Štore : Emajlirka	4:2
Največje število točk pa soil le ekipa Železarne Štore inf kavna po 42 in pol, EmajM in pol, Elektro 45 ~in pol, I* 34. in- pol, itd.
Z ozirom na to, da je našar pa v. medsebojnih,srečanjih® jila 8 zmag in samo eno iza medtem ko je Cinkarna doi le 7 zmag, 1 neodločeno in ii| bo je po meč — botì sistemili mesto pripadlo • naši ekipi, m prejela zasluženi ,pokal — dr Ob. SS Celje.	čM
Sindikalni podružnici Zete È Štore, kót pokrovitelju naše pe, M je zastopala naš kolski S tem tekmovanju, pa iskrena!?!
Sati I
Premiero no štorskem odru
MMbBm
PRVO LETOŠNJE PRIJATELJSKO SREČANJE ŽNK — CELJE :
PARTIZAN - KOVINAR
27.	februarja je bila odigrana v Celju na Skalni kleti prijateljska tekma z NK Celje. Pred maloštevilnimi 'gledalci in na zasneženem igrišču se je tekma končala
v prvem polčasu 0:0. V drugem polčasu je prišlo do izraza večja rutina in izkušenost igralcev Celja, kateri imajo že več treningov v letošnjem letu za seboj, tako da so srečanje odločili po težki borbi v svojo korist z 2:1.	R. B.
MB
WWÈ
® ; i
V začetku marca je dramska sekcija^ »SVOBODE« .®. uprizorila Howardovo satiro v treh dejanjih »Pokojni Chris Bean«. Skupina je žrtvovala precej svojega prostega časa in se
j • i _  i .m • _	__________i.' ,—: „i—.—l*1
stavila publiki z dobro naštudiranimi vlogami. Čestitamo želimo še mnogo uspeha na našem odru.
Gradivo za občni zbor
sinaikalne podružnice
Letno informativno poročilo o delu sindikalne organizacije
Poročilo, ki ga objavljamo v našem glasilu je namenjeno v informacijo vsem članom naše sindikalne organizacije z željo, da bi vas seznanili z utrjevanjem politične dejavnosti v pretekli enoletni dobi.
Naša organizacija je odigrala važno družbeno-politično vlogo pri razvijanju in utrjevanju sistema gospodarjenja in samoupravljanja, pri širjenju in poglabljanju strokovnega in političnega izobraževanja, predvsem pa pri urejanju problemov življenjskega standarda zaposlenih v kolektivu. Največ dejavnosti pa je sindikalna organizacija posvetila delitvi dohodkov in decentralizaciji organov samoupravljanja podjetja. Ta skrb se je zlasti izkazala v času priprav na volitve novih delavskih svetov, aprila meseca lani. Zavedajoč se, da je delo samouprav r nih organov odvisno od dobre kadroyske sestave, so podružnice enot izbiri kandidatov za delavske svete svojih enot, kot za delavski svet podjetja posvetile vso potrebno pozornost.
Prizadevali smo si nadalje, da bi napredna stremljenja in delovni polet članov kolektiva čimbolj vskladili s programskimi načeli kolektiva in s splošno političnimi cilji. Takšne naloge so od izvršnega odbora in vodstev podružnic enot zahtevale tesno povezavo s članstvom. Pričeli smo temeljiteje spremljati gospodarske probleme, v enotah razčiščevati pojme decentralizacije samoupravljanja in utrjevali smernice za uveljavljanje neposrednega proizvajalca v upravljanju.
Izvršni odbor si je v razdobju od zadnje konference prizadeval, da bi pravočasno ugotavljal in analiziral vse važnejše probleme, ki so se pojavljali v kolektivu in da bi pri nastajajočih težavah sproti poiskal uspešne in smoterne rešitve. Tako je nekajkrat analiziral probleme gospodarjenja, zlasti pri tem nakazal smer za delo podružnic enot, kako se naj spoprimejo z nastalimi ovirami, da bodo gospodarski rezultati čim boljši.
Večkrat je izvršni odbor obravnaval naloge s področja organizacijskih vprašanj, ter usmerjal vodstva sindikalnih podružnic enot za njihovo večjo usposobljenost in samostojnost. Praksa kaže, da smo bili pri takih analizah in usmerjanju premalo dosledni. To se nam jasno odraža v dejanskem stanju naših podružnic enot, kar potrjuje, da bi bili morali biti pri izvajanju sklepov in smernic bolj dosledni in vztrajni.
V tem našem poročilu bomo skušali osvetliti tiste probleme, o katerih je izvršni odbor na svojih sejah razpravljal, ter kako so se predlogi in sklepi v kolektivu realizirali. *Kakšna je bila dejavnost podružnic enot, bodo člani lahko ocenili na predkonferenčnih sestankih, kjer bodo tudi izvolili delegate^ ki pa naj' bodo sposobni najbolj živi jensko posegati v razpravo letne sindikalne konference podružnice podjetja.
Potrebno jev uvodnem delu poročila tudi poudariti, da se letošnje, priprave za občni zbor razlikujejo od vseh doseda-njin. To pa zaradi tega, ker stopamo v dveletno mandatno dobo novih kadrov v sindikatu. Priprave potekajo že od decembra dalje, ko smo pričeli razpravljati o kadrih za bodoča vodstva podružnic enot in ko smo predvideli temeljite priprave
za izvedbo letnih konferenc sindikalnih podružnic enot. Pri tem je prišla predvsem do izraza samostojnost kadrov podružnic enot, kar je posledica zaupanja v ljudi in odraz pravilne delitve dela v naši organizaciji-.
Z obstoječo organizacijsko obliko sindikalne organizacije je zagotovljeno delo naše sindikalne podružnice v vseh sme-* reh njene dejavnosti, s katerimi se mora v sedanjem družbenem življenju baviti. Pri 1948 članih kolektiva, ki so vsi člani sindikata, so se pred izvršni odbor v letu 1962/63 postavljala vprašanja, ki so zahtevala demokratično rešitev. To je popolnoma razumljivo, saj v takšnem podjetju, kot je Železarna Štore, nastopajo .razni problemi, tako gospodarskega, kot družbeno političnega značaja.
Na osnovi proizvodnega procesa imamo v podjetju 18 samostojnih organizacijskih enot, ter vzporedno 18 sindikalnih podružnic enot. Našo organizacijo'je vodil 21-članski izvršni odbor in 7-članski sekretariat.
Sekretariat izvršnega odbora, ki je bil posvetovalni organ, je imel v tej mandatni dobi 21 sèj, na katerih je pripravljal gradivo za izvršni odbor, ter zbiral in pripravljal snov za konference predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic enot.
Izvršni odbor je imel od lanske konference 15 rednih sej, kjer smo obravnavali:
Razdelitev funkcij v Izvršnem odbo-ru sindikalne podružnice in postavitev komisij, ter odborov za posamezna področja dela, ter njihov program.
—	Volitve v delavski svet podjetja in obratne delavske svete, povdarek in naloga sindikalne organizacije v tej smeri.
—	Volitve v novi upravni odbor podjetja, predlogi in sestava komisij pri delavskem svetu podjetja.
—	Analiza izvida volitev v samoupravne organe, priprava seminarjev za funkcionarje sindikalnih podružnic enot in obratnih DS.
—	Pravilnik o koriščenju letnih dopustov naših članov v letu 1962 v naših počitniških domovih na Rabu in Svetini, težnja za tem, da bi v teh domovih prebilo dopust čim več članov iz proizvodnje.
Problematika in družbeno-politične naloge sindikalne organizacije v zvezi z delitvijo čistega dohodka podjetja.
—	Družbena prehrana naših članov #?-problem menze in toplega obroka.
■ ; -rr Obmorsko letovanje otrok članov kolektiva, ki naj bi ga organizirala stanovanjska skupnost Store — izvedba ankete.
—	Aktualni gospo dar sko-politični problemi. Razprava se je nanašala na gospodarske težave v jugoslovanskem merilu z ozirom na govor maršala Tita v Splitu.
—	Spremembe v letošnjem gospodarskem sistemu, uvoz-izvoz in problem tržišča.
—	Delo upravnega odbora, DS podjetja, ter obratnih DS, ter strokovnih služb, ki naj izdelajo točne in pravočasne pokazatelje o gospodarjenju enot.
—	Analiza dela organov upravljanja v enotah, ali jim je zagotovljeno pri nas dovolj materialnih osnov v okviru zakonitih določil — obravnava pravilnikov.
—	Delitev čistega in osebnih dohodkov v podjetju, delitev osebnih dohodkov v enotah.
-— Gospodarjenje v podjetju za obdobje januar-juni j 1962.
— Tehnološka in splošna disciplina v podjetju, visoki stroški na račun proizvodnje.
—	Uvedba 4 izmen v težkih obratih, kjer to še ne prakticirajo, zmanjšanje števila nadur.
■ “T”, Koriščenje koledarskega fonda, boleznine, izostanki ■ — poročilo kadrovske službe.
—	Preventivna zdravstvena služba, analiza obolenj in nevarnih okoliščin, ki povzročajo svojstveno specifična obolenja zaposlenih.
—	Nujnost nastavitve obratnega zdravnika.
—	Nov zakon o socialnem zavarovanju, ter izdelavà raznih analiz za uveljavitev dognanih potreb finansiranja boleznin po novih določilih.
—	Polletno poročilo o delu komisij pri izvršnem odboru sindikalne podružnice.
—	Delo nadzornega odbora podružnice in pregled polletnega finančnega poslovanja.
—	Politična aktivnost sindikalnih podružnic enot, analiza in bodoče delo. '
—	Merila za delitev osebnih dohodkov, pregled pripomb in razprav masovnih sestankov o osnutku pravilnika za formiranje in delitev dohodkov v podjetju.
/ — Tolmačenje predosnutka nove ustave FLRJ in LRS.
—	Devetmesečno poslovanje podjetja — poročilo o uspehih in neuspehih.
—	Gibanje proizvodnje* akcijski programi ekonomskih enot za zadnja dva meseca leta 1962 s poudarkom za dvig proizvodnje in dosego letnega plana podjetja.
—- Predpriprave za družbeni plan podjetja za leto 1963.
—	Skrb za bolne in bolehne člane kolektiva, premestitve na lažje delo in prekvalifikacija.
—	Ukinitev prakse nabiranja prispevkov za bolne člane v okviru TOVARIŠKE POMOČI. V bodoče se predvidi proračunska postavka za denarno pompč radi težjih in dolgotrajnih obolenj socialno ogroženih članov.
—	HTV problemi —r teden varnosti.
—	Zakon o delovnih razmerjih, dopolnitev nekaterih členov glede upokojitve članov kolektiva in zaposlitve novo sprejetih v kolektivu in medsebojnih odnosov.
—	Prireditev letošnjih metalurških športnih iger v Štorah.
—	Rekreacija članov, pregled športnega udejstovanja po enotah, razdelitev nagrad.
—	Izobraževanje članov kolektiva, analitična ocena delovnih mest, ter šele na podlagi te postaviti plan kadrov.
—	Notranja delitev osebnih dohodkov, poiskati realne vrednosti delovnih mest in kvalifikacij.
Épg Domska skupnost v samskem domu.
~ Proračun podružnice za leto 1963.
—	Razprava o statutu celjske občine — statut podjetja.
—	Občni zbori podružnic enot za mandatno dobo bodočih dveh let..
icevrpuilzaelja slnđllnit«r — jilaC®-vanje članarine.
—	Bilanca počitniških domov, postavitev novega upravnega odbora za počitniške domove.
—	Razprava o investiranju počitniškega doma na Svetini ali njega ukinitev za potrebe Železarne.
■ — Priprave za letovanje članov kolektiva za sezono 1963, zbiranje prijav.
—	Osnovne smernice družbenega plana Železarne Störe za leto 1963.
—	Izobraževanje novo izvoljenih kadrov sindikalnih podružnic enot z ozirom na dvoletno mandatno dobo, plan izobraževanja.
—	Letna bilanca podjetja za leto 1962. Sklepi republiškega odbora sindikata in okrajnega sind, sveta. :
Poleg navedenih problemov je izvršni odbor na svojih sejah obravnaval Še vrsto tekočih, trenutno se pojavljajočih nalog.
Na konferencah in posvetovanjih predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic enot, ki jih je bilo skupno 19, smo obravnavali material sej izvršnega odbora, prikrojen za izvajanje v sindikalnem delu enot. Prav tako pa so se na teh sejah iznešeni predlogi prenašali na sekretariat in izvršni odbor podružnice podjetja.
Na polletni konferenci podružnice podjetja smo meseca oktobra lani kritično ocenili in usmerili delo naših aktualnih, gospodarsko političnih nalog.
Kadrovsko je bilo v sindikalno dejavnost v pretekli mandatni dobi vključenih naslednje število članov-aktivistov:
V podjetju zaposlenih	1.948
članov sindikata	1.948
od tega žensk	232
Članov izvršnega odbora	21
od tega žensk	1
mladine	6
Članov nadzornega	odbora 5
od tega žensk	1
mladine	—
Članov stalnih komisij	77
od tega žensk	10
mladine	11
Poverjenikov	94
od tega žensk	19
mladine	32
Članov odborov 18 sindik. podružnic enot	134
od tega žensk	13
mladine	28
Skupaj 331 ljudi, kar predstavlja lepo masovno angažiranost članov kolektiva v sindikalnem delu.
Sindikalne podružnice enot so imele v tem času 189 evidentiranih sej svojih odborov, kjer so poleg lastnih problemov obravnavali tudi napotke, delo in sklepe izvršnega odbora podružnice podjetja. Tu poudarjamo evidentiranih sej radi tega, ker ne smatramo^ to številko povsem realno, saj nekateri odbori podružnic enot svojih zapisnikov sej in sestankov niso redno pošiljali podružnici podjetja.
Za lažje in uspešnejše delo sindikalne podružnice podjetja so bile pri izvršnem odboru formirane za posamezna področja dela odgovorne komisije in odbori. Naloga teh je bila, da je vsaka v okviru svojega delokroga zbirala problematiko, jo reševala ter rezultate, oziroma probleme nakazovala izvršnemu odboru. '
Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja
Komisija je imela tekom leta devet rednih sestankov. Obravnavala so se vprašanja, ki zadevajo organizacijske oblike sindikalne podružnice podjetja in sindikalne .podružnice enot. Obravnavali spio sledeča vprašanja: pregled zapisnikov sindikalnih podružnic enot, tovariško pomoč, organizirali posvetovanja in prenašali sklepe izvršnega odbora na predsednike ih tajnike sindikalnih podružnic enot, decentralizacijo finančnih sredstev podružnice, sindikalno kàrtote-ko in evidenco članov, izvlečki iz zapisnikov in posredovanje prizadetim, posvetovanje s predsedniki delavskih svetov, ZKS in sindikalnih odborov po vprašanju izbire novega kadra za sindikalne
odbornike, Izvedba oöCnlh st>or®T, letsir*
kandidatov za izvršni odbor in komisije pri izvršnem odboru, pripravila je kader za seminar, ki. bo pričel z delom v naslednjem mesecu. Naloge, katere; stojijo pred komisijo in jih bo do občnega zbora sindikalne podružnice podjetja morala proučiti. - To so predvsem organizacija sindikalnih podružnic enot ih postavitev aktivov sindikalnih podružnic enot, obstoj komisij pri sindikalni podružnici;'
Komisija
za izobraževanje
sicer v preteklem letu ni imela dosti se-; Stankov, vendar je uspešno pripravila in v sodelovanju organizirala tečaj za sindikalne funkcionarje, katerega je obiskovalo 66 Članov. Teme, ki so se na tem področju obravnavale, so bile slddeče: ■
Gospodarski pojmi: in organizacija proizvodnje, osnovne funkcije v gospodarstvu, organizem delavske samouprave,_ odnosi med ljudmi v pogojih delavskega samoupravljanja, poslovna politika podjetja, planiranje v gospodarstvu, delitev òsèbnih dohodkov, zaključni račun, planiranje in pridobivanje kadrov, izobraževanje delavcev, delovno razmerje, HTV — zaščita delavcev, metode dela organov samoupravljanja, delavsko samoupravljanje v komunalnem sistemu, vloga sin-, dikalne organizacije podjetja.
Sam tečaj je pokazal, da je bil izredno koristen, zato je bilo dogovorjeno, da se na osnovi prakse organizira še en tečaj, predvidene teme so bile skrčene, Vendar zaradi organizacijskih težav do tečaja ni prišlo. V marcu se bo tečaj sindikalnih funkcionarjev pričel z obravnavo tehle tem: — splošno -o gospodarski politiki FLRJ, osnovni pojmi ekonomike gospodarstva, upravi j an j e j>odj e ti j, .delitev osebnih dohodkov, organizacija podjetja v zvezi s sodobno tehnologijo, perspektivni program razvoja Železarne, komuna v novem ustavnem sistemu, vloga in delo sindikalne organizacije.
Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko po štiri ure in bo trajal dva meseca.
Komisija je torej aktivno delala predvsem na področju političnega, in gospodarskega izobraževanja. Spremljala pa je tudi strokovno izobraževanje. V okviru izvršnega odbora je bilo več razprav o izobraževanju. Med drugim se je tudi zavzelo stališče do postavk odprtega pisma Sveta za strokovno izobraževanje.
Pozitivno je ocenjeno sicer delo izobraževalnega centra in napori da se üpe-ljè čim prej usposabljanje po novem sistemu, da se odpravi sistem kvalifikacij, in da se upelje izobraževanje na delovnem mestu. Ker pa zaenkrat tega v Železarni še ni mogoče izpeljati, ker ne obstojajo za to potrebni pogoji — predvsem je važno planiranje kadrov, izdelava profilov itd. — bi se naj osnovnim obstoječim poklicem, vsaj v'obliki tečajev, nudila teoretična osnovna znanja tehnologije. Z ozirom na vse večji in hitrejši razvoj tehnologije, ki je danes osnovna za gospodarstvo, je nujno, da ser vsak proizvajalec, upravi j alee spozna vsaj deloma, v' osnovah s tehnološkimi postopki v svojem ožjem del9krogu. Smatramo, da bi se na podlagi tega lažje dojemali gospodarski in ekonomski problemi podjetja in da je tehnologija osnova za napredek podjetja.
Številke v zaključnem računu nam ka-? žejo, da je potrebno usposobiti precejšnje Številb kadrov. Tako je zasedba po kvalifikacijah večja, kot je za to potrebna izobrazba. Praktično so sicer delavci in uslužbenci usposobljeni, vendar jim manjka teoretično znanje. Gibanje zaposlenih pa nam kaže, da zgubljamo kvalificiran kader1, pridobivamo pa nekvalificiran.
Mnenje komisije je tudi, da je potrebno izvršiti reorganizacijo izobraževalne službe v smislu, kot je bilo že večkrat govora na raznih sestankih, kakor tudi na občnih zborih sindikalne podružnice. Naloga le-te naj bi bila izobraziti in usposobiti intelegentnega ter sposobnega proizvajalca, upravi j alca in zavednega člana kolektiva Železarne Store.
Komisija ža rekreacijo
Sporti! so sindikalne podružnice enot posvetile mnogo več pozornosti kot v preteklem letu. Množičnost in kvaliteta , se iz leta v leto stopnjujeta. Ekonomske enote so prišle do spoznanja, kako je .ozko povezana telesna vzgoja s produktivnostjo, Zdravstveno stanje, medsebojni . Odnosi , in drugi činitelji, ki vplivajo na razpoloženjé na delovnih mestih. Vedno bolj postaja življenjska potreba članov kolektiva, predvsem pa mladine za udejstvovanje v raznih panogah športa.
Komisija za rekreacijo je organizirala po sledečih športnih panogah medobrat-na tekmovanja: atletika, namizni tenis, kegljanje, odbojko, šah, nogomet in strelstvo. V vseh teh tekmpvanjih je spdelo-valo 542 članov. Prav tako je bilo v kolektivu na pobudo te, komisije organiziranih‘27 izletov in ekskurzij, katerih se je udeležilo 902 člana kolektiva. Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo delo sindikalne podružnice na področju športne dejavnosti zèlo uspešno..
Odbori za rekreacijo po podružnicah enot so v večini'primerov izvršili svoje -naloge'. V lanskem letu so bile pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice Že-, lezame Štore organizirane metalurške športne igre, katerih rezultat člani kolektiva poznajo. Sindikalne podružnice enot so vse ekipe za tekmovanje dobro pripravile, tako, da'v, izvedbi ni bilo ni-kakih tehničnih ali drugih ovir. Tudi športni Odnosi v samem tekmovanju šo bili p'ravilni in na dostojni športni višini, kar v preteklih letih ni bil slučaj.
Člani ekip, ki so zastopali sindikalno 4 podružnico podjetja na raznih tekmovanjih višjih sindikalnih forumov, so častno zastopali naš kolektiv, saj so v raznih disciplinah osvojili prva mesta.
Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje
Lanskoletne spremembe pri delitvi čistega in osebnih dohodkov po novih družbenih kriterijih so tudi sindikalni or ga-, nizaciji in njeni komisiji za gospodar-: stvo in samoupravljanje narekovali posebne haloge. Komisija je v začetku svojega delovanja, na podlagi bilanc gospodarjenja podjetja analizirala delitev osebr nih dohodkov med enotami, v cilju vskla-diti pravilno notranjo delitev. Organi upravljanja so imenovali v lanskem letu posebno komisijo, ki je strokovno obdela kriterije delitve ih predlagala določene popravke. Naša komisija je politično zainteresirala člane kolektiva, da sodelujejo pri razpravi novega pravilnika o delitvi dohodkov. Vse pripombe podružnic enot je zbrala, ter jih predložila izvršnemu odboru podružnice v obravnavo. Lahko rečemo, da so se pozitivna mišljenja članov kolektiva v tem primeru uveljavila. Več pripomb je komisija imela na analitično ocenitev posameznih delovnih mest, na katere, so člani kolektiva stalno opozarjali sindikalno organizacijo, vendar je to v tem času še odprto vprašanje.
V tej mandatni dobi so se vršile volitve v samoupravne organe podjetja. Ker imamo utrjen mehanizem samoupravljanja v kolektivu na vidni stopnji, saj nam v organih samoupravi j an j a* sodeluj e preko 200 članov kolektiva, je morala komisija temeljito, v pripravah na same volitve pretresti sposobnost posameznih organizacijskih enot, in jim s političnimi nasveti pomagati v izbiri najboljših kandidatov. ■
Prav tako je komisija na svojih rednih sejah obravnavala gospodarjenje podjetja, s posebnim povdarkom okrepiti vpliv podružnic enot na rezultate njihove proizvodnosti.
Vse te probleme je komisija obravnavala na petih sejah.
Komisija za oddih in upravni odbor počitniškega doma na Rabu
Komisija za oddih, in upravni odbor počitniškega doma na Rabu sta tesno sodelovala, tako na sejah, kot pri raznih drugih problemih. Delo teh pa je bilo zelo zahtevno, kar se bo dalo ^razbrati iz spodaj navedene vsebine.
Upravni odbor počitniškega doma na Rabu je imel vsega skupaj. v preteklem letu devét sej. 2e na prvi seji je obravnaval vsa tista važna vprašanja, ki so se nanašale na ureditev doma, začetek poslovanja, sklenitev pogodb s personalom, najetje sob, cene pensionu in regresi, ter nabavo opreme. Kar zadeva nabavo opreme, pripominja upravni, odbor, da so bili v okviril finančnih možnosti s po delavskem svetu podjetja odobrenimi sredstvi, nabavljeni najnujnejši .predmeti, kot posteljne rjuhe, zglavniki, radio-aparat in še nekaj manjših stvari.
V ospredju predpriprav je bila takoj za tem na drugi seji razprava o določitvi cen in korekturi pravilnika o koriščenju oddiha. Upravni odbor je pri postavitvi cen izhajal iz stališča, da počitniški dom ne sme delati izgube in je zaradi tega ob upoštevanju dovoljenega regresa, splošnega stanja cen na tržišču in osebnih dohodkov članov našega kolektiva, upoštevajoč da na drugi strani ne bo ustvarjal dobička; določil polno ceno pensiona, 1.000 dinarjev. V tej ' zvezi pa je tudi izvršil določeno korekturo lestvice, v katero so bili uvrščeni koristniki doma glede plačila pensiona. Ta lestvica, ki jo je potrdil izvršni odbor sindikalne podružnice, vsebuje pet grup in upošteva osebne dohodke vseh članov družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ter zagotavlja pravilno diferenciacijo v pogledu plačila pensiona, s čimer omogoča oddih v našem domu tudi ljudem z nižjimi dohodki.
Razporeditev koristnikov te lestvice je bila na splošno zadovoljiva in ni bilo slišati kakšnih posebnih pripomb, razen onih, da je namreč zaslužek prvih štirih mesecev v letu 1962, ki je bil osnova za uvrstitev za te lestvice, bil ugodnejši od zaslužka v p.oznejših mesecih.
Ne glede na to, da je bil upravni odbor v glavnem odgovpren za pravilno poslovanje doma in da je moral gledati na rentabiliteto poslovanja, je skupno s komisijo za oddih na njenih sejah pomagal reševati probleme glede zasedbe in
Komisija za prošnje in pritožbe
Omenjena komisija je bila formirana v lanskem letu na osnovi predloga danega na letni konferenci z namenom, da si člani uredijo doma razna pereča vprašanja in s tem ne izgubljajo po nepotrebnem prostega ali pa delovnega časa. Dejstvo je, da se teiga niso posluževali z nekaj izjemami. Vzroki za to niso znani. Ali niso mnogi to vedeli, ali pa je obstojalo nezaupanje do te komisije. Komisija je sicer preverjala vzroke, vendar ni uspela konkretno zaključiti zakaj se člani na njo niso obračali. V bodoče je to komisijo nujno okrepiti z ustreznimi kadri tako, da bi si lahko pridobila absoluten ugled v našem podjetju.
Okrepiti je tudi službo brezplačne pravne pomoči in nasvetov za naše člane kolektiva. V lanskem letu smo zabeležili tri primere katere j è komisija uspešno rešila. Več pritožb s strani članov kolektiva ni bilo.
Priporočamo tudi tistim članom kolektiva, ki iščejo rešitve raznih vprašanj na zunanjih višjih forumih, da se poslužijo pravnih nasvetov pri naši komisiji, saj v nasprotnem primeru njihove pritožbe in prošnje itak v prvi stopnji pridejo v pretres in rešitev v domač kolektiv. Dosedanje naše delo in naši uspehi na gospodarskem in političnem področju so legitimacija, da lahko preko organov
upravljanja rešimo vse zadeve doma. razporejanja ležišč, zlasti v času glavne sezone, ko .je število prijav koristnikov presegalo obstoječe kapacitete. Na teh sejah se je upravni odbor, ali pa vsaj po-edini njegovi člani seznanjal o zasedbi dekade in o raznih drugih problemih, ki so se pojavljali v pogledu samega koriščenja doma.
. Ob primerjanju statističnih podatkov za Rab je bilo v letu 1962 vidno upadanje koristnikov doma, ki se je od 223 članov kolektiva v letu Ì961, znižalo na 184. Pri tem pa je pripomniti, da je upravni odbor doma moral ; zaradi nezadostnega števila pri j avl j encev prvo dekado, v mesecu juniju in drugo v septembru ukiniti,, ker bi v nasprotnem primeru bila nastala izguba v poslovanju.
Ti dve dekadi sta vsako leto problematični, prenatrpane pa so zlasti dekade v mesecu avgustu.
Ker je v tem poročilu združeno tudi poročilo komisije Za oddih, .je prav da komisija za oddih statistično prikaže število članov kolektiva in svojcev, ki so preživeli svoj oddih na Rabu in tudi na Svetini. Komisija je delala samostojno. Vse administrativne in tehnične posle pa je vodil referent za rekreacijo. Odobravanje koriščenja ležišč je obravnavala komisija na sejah.
Pri določitvi, oziroma odobravanju ko-,, riščenja doma na Rabu je komisija sicer upoštevala želje koristnikov, v kolikor je to lahko storilà, glede na močno zasedbo. Na drugi strani pa je morala upoštevati splošno sprejeto stališče, da je odobravala v juliju in avgustu tistim članom kolektiva, ki so imeli šolo obvezne stroke, dočim je ostale delno skušala premestiti v čas izven sezone.
Komisija za HTV in socialna vprašanja
Izvršni odbor sindikalne podružnice je preko komisije za varnost in socialna vprašanja sprejemal in obravanaval stanje HTV zaščite in varnosti pri delu. Tudi na tem področju v letošnjem letu beležimo viden napredek. Delovanje organov samoupravljanja je v našem kolektivu in ekonomskih enotah v večji meri zajelo to dejavnost. 2e iz samih občnih zborov podružnic vidimo, da tudi sindikalne podružnice obravnavajo problematiko HTV varstva tako, da se v kolektivu čuti sistematična in organizirana oblika varnosti službe.
Komisija za HTV je preko komisij podružnic enot uspešno in vzgojno vplivala na zmanjšanje obratnih nezgod in pravilno uporabo zaščitnih sredstev.
Rezultati splošnih prizadevanj so vidni v zaključni bilanci podjetja, saj smo v črni metalurgiji pri zmanjšanju obratnih nezgod prvi. Točni statistični pregled je prikazan v zaključni bilanci podjetja.
Skrb za varstvo zaposlenih mora biti kompleksna. Zato smo na podlagi analiz, katere je izdelala kadrovska socialna služba obravnavali tudi zdravstveno stanje, to je poklicna in druga obolenja,, ki povzročajo ogromen izpad delovnih dni in velike finančne izdatke za naš kolektiv. Na podlagi statističnih poročil lahko ugotovimo, da smo zaradi raznih obolenj lansko leto izgubili precej delovnih dni in tudi precejšen del čistega dohodka. Ne glede na našo osnovno nalogo, da ohranimo naše sodelavce zdrave in nepoškodovane, ter s tem očuvamo delovno sposobnost, pa večkrat pri tem pozabljamo na ekonomske posledice in negativne finančne rezultate takšnega stanja. Analize nesreč, in raznih obolenj, kakor tudi izpad delovnih dni in finančno izgubo ne objavljamo, ker so ti podatki že analizirani v zaključnem računu in poročilu kadrovske socialne službe v podjetju.
Komisija za ženska
vprašanja
Komisija je uspešno izvrševala postavljene naloge, obravnavala predvsem probleme zaposlenih žena v Železarni. Od svoje izvolitve je imela 7 rednih sej.
, če organizacijsko pregledamo naše delo, je komisija vršila zgolj socialno službo za žene. Uredila je nekatere socialne težave naših članic, nekaterim izposlovala brezplačno letovanje pripravila masovni zdravstveni pregled, ter organizirala izlet na Gorenjsko. Glavna naloga, uvesti in uveljaviti našo zaposleno ženo v gospodarsko in politično delo, pa ji tudi v tej mandatni dobi ni uspela.
V sindikalni dejavnosti se udejstvuje sicer največ žena v sindikalnih odborih podružnic enot, skupno 33. Vzrok premale aktivnosti zaposlenih žena je majhna stopnja družbeno politične razgledanosti in preobremenjenost' z družinskimi problemi. Komisija je mišljenja, da vse premilo vključujemo zaposlene žene v upravni odbor podjetja, delavski svèt podjetja, in ostale komisije na nivoju podjetja, na katerih se obravnavajo samo problemi proizvajalcev.
Obravnavana so. bila na komisiji še sledeča vprašanja: ureditev kopalnice za zaposlene žene, organiziranje splošnega kliničnega zdravniškega pregleda, uvedbo kontrole kadrovske službe na delovnih mestih, kjer so zaposlene žene, ukinitev. sprejemanje ženske delovne sile zä težka dela.
Odbor tovariške pomoči
Z namenom, da bi se obdržali odnosi z bolnimi člani kolektiva je izvršni odbor podružnice podjetja ustanovil poseben tričlanski odbor z nalogo, da vodi skrb ò tistih tovariših, ki dalj časa bo-lujejo in so odmaknjeni od naših dogajanj v kolektivu.
Ta odbor tovariške pomoči je dobil v letošnjem letu • drugačno vsebino dela, kakor so ga imeli prejšnji. Obstoječa pravila odbora je izvršni odbor sindikalne podružnice razveljavil, ker so vsebovala določila takšne postavke, da je po dvomesečnem bolniškem staležu dobil vsak bolnik, brez ozira, kakšen je bil izvor bolezni, in ne glede na njegovo premoženjsko stanje. Sredstva za delovanje tega odbora so. prispevali člani kolektiva na podlagi zastarelih pravil; ki so dajala pravico tudi namišljenim bolnikom.
Obstoječe stanje je narekoyalo, da ukinemo samoprispevke in iž proračuna sindikalne podružnice formiramo vsoto za razne obiske bolnih članov v bolnišnicah, zdraviliščih in tudi doma. Prav takšno akcijo smo izvedli za praznovanje novega leta, kjer je 20 delegacij iz ekonomskih enot obiskalo vse tovariše, ki so dalj č^sa bolovali. Odbor je razpravljal in sklenil, da je bolnim članom kolektiva potrebno pomagati v drugi obliki, to je s prekvalifikacijo s premestitvijo "na lažja delovna mesta, zboljšanje delovnih pogojev, kar mislimo izvesti preko izobraževalnega, centra in kadrovsko socialne službe.
Odbor za pogrebe
V poslovnem letu. je odbor za pogrebe organiziral v celoti,, ali pa delno materialno podprl svojce v 19 smrtnih primerih. Celotno organizacijo pogreba je odbor .prevzel v 10 smrtnih primerih, ko je šlo za umrle člane kolektiva, ali pa upo-kojehce. Odbor si'je po svojih močeh in zmožnosti prizadeval dati vsem tistim pogrebom, kateré je organiziral vso dostojnost socialistične oblike pogreba, nepristransko pà nudil pomoč in podporo tudi pri necivilnih pogrebih, ter izvršil za svojce tudi potrebne formalnosti.
Skupno članarine' v letu 1962 je bilo 458.500 dinarjev, kar je bilo po obračunski službi nàkazano na naš bančni račun.
Blagajna izkazuje letnega denarnega prometa 1,129.300 dinarjev, saldo blagajne je trenutno 74.500 dinarjev.
Delo sindikalnih podružnic
enot
če, analiziramo delo sindikalnih podružnic enot v letu 1963, lahko ugotovimo, da so enote z večjo samostojnostjo kot v prejšnjih letih reševale različne probleme svoje ekonomske enote. Večja samostojnost podružnic enot se odraža v tem, da so se pri reševanju posluževale večjih pravic odločanja. Zelo pozitivno se je realiziral akcijski program izvršnega odbora sindikalne podružnice železarne, glede izvršitve planskih nalog. Iz vsega tega lahko zaključimo, da so podružni-
Vzajemna blagajna uspešno deluje že 13 let. Namen tega poročila, je prikazati članom nekatere težave, ki jih je odbor moral prebroditi skozi, vsa leta, ter se jih tudi v bodoče ne bo moč izognili, brez posluha nekaterih. V društvu se pojavljajo razni problemi, o katerih bi na kratko spregovorili.
Namen društva jé pomagati članom kolektiva, kadar kdo denarno pomoč potrebuje, vendar pomagati zadovoljivo za vsakega je nemogoče zaradi nezadostnih sredstev blagajne. V letu 1962 se je moralo. društvo finančno osamosvojiti, kar so narekovali predpisi o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij? Nenaden prehod na. samostojno poslovanje nam je pomagal rešiti sekretariat izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja, ki nam je z dotacijo rešil trenutno krizo za kritje stroškov rednega poslovanja, to je administracije in nabave formularjev. Poleg navedenih težav so še te, da so vloge članov premale in s tem ni možnosti izplačati zaprošena posojila. Zaradi nediscipliniranosti, nespoštovanja pravilnika. našega društva, sino se- morali posluževati tudi tistih členov našega
Delo poverjenikov
Izvršni . odbor sindikalne podružnice podjetja je imenoval poverjenika za Delavsko enotnost in poverjenika za Prešernovo družbo. Delo poverjenikov je bilo uspešno.
V naši sindikalni organizaciji imamo poleg glavnega povefjenika Delavske enotnosti še poverjenike podružnic enot, ki imajo nalogo nenehno razširjati glasilo sindikatov Slovenije (Delavsko enotnost). V preteklem letu smo imeli z vsemi poverjeniki DE individualne razgovore, na katerih smo jih seznanili z njihovimi nalogami za pridobivanje novih naročnikov. Tako smo v letu 1962 pridobili 318 novih naročnikov, tako da naše glasilo prejema skupno 562 članov kolektiva. Tudi v letu 1963 bomo nadaljevali z agitacijo, saj imamo urejeno preko obračunske službe plačevanja naročnine, ter radi tega odpadejo naročnikom vse skrbi, da se ne bi naročnina preveč nakopičila.
Med letom je potrebno od časa do časa razpravljati na naših sestankih, da se vsi odborniki podružnic enot, kakor tudi izvršni odbor in komisije naročijo na DE. S tem bodo lahko v pozitivnem smislu pomagali poverjenikom pri pridobivanju naročnikov.
Tudi poverjeništvo za Prešernovo družbo se nam je uspešno utrjevalo, saj imamo isti sistem organizacijske oblike, kot pri DE. Število članstva je raslo postopoma iz leta v leto, tako da imamo v letu 1962 že skupno 515 naročnikov, za kar gre priznanje glavnemu poverjeniku in poverjenikom enot. Potrebno je med članstvom, predvsem pri tistih, ki sedaj še niso naročeni na Prešernovo knjigo' tolmačiti, da so zbirke poceni in zanimive. Saj je znano splošno mnenje, da so te knjige kvalitetne in zlasti v zimskem času nudijo prijetno in koristno razvedrilo.
ce enot skupno z obratnimi delavskimi sveti znale pravilno mobilizirati vse pozitivne sile v skupno akcijo za doseganje boljšega finančnega rezultata. ■
Rezultat teh prizadevanj podružnic enot pa je vzbudil brez dvoma tudi večje zaupanje oziroma ogled sindikalne organizacije pri ostalih članih kolektiva.
Da bi čim bolj nazorno prikazali delo sindikalnih podružnic enot med letom, vam priobčimo vsebino gospodarsko-po-litične. de javnosti podružnic.
pomoči
pravilnika, ki narekujejo pravno izterjatev najetega posojila. Taki člani v društvu niso zaželjeni in jih bomo obravnavali pod strožjimi kriteriji pri določanju posojil.
, Odbor vzajemnega društva je pripravil nov pravilnik, ker je vseboval dosedanji pravilnik zastarele postavke in jih je potrebno vskladiti z Obstoječimi predpiši;:^
V naslednjem navajamo nekaj statističnih podatkov vzajemne pomoči: Število članov je trenutno 257, vsota letnega prometa 5,550.000 dinarjev. Skupna denarna sredstva 1,540.000 dinarjev.
V.preteklem letu je sindikalna podružnica livarne sive litine uspešno delala.' Tovariši, ki so vodili sindikalno podružnico zaslužijo priznanje. V livarni sive litine je odbor* skupaj z obratnim delavskim svetom in obratovodstvom znal pravilno reševati aktualne probleme, katerih ni bilo malo. Seveda so dali prednost problemom, ki so se porajali v obratu oziroma proizvodnji ter so iste na skupnih sestankih proučevali in si zadali konkretne sklepe za njih odpravo.
Na občnem zboru, kateri se je vršil dne 14. februarja so kritično pregledali delo podružnice in si postavili smernice za bodoče delo. Poročilo je obravnavalo in dokazalo vrsto vprašanj, med katerimi so dali poudarka: proizvodnji, delovni in tehnološki disciplini, o delu obratnega delavskega sveta, delovni storilnosti in nagrajevanju po delu ter o izvršenem planu za leto 1962. Poročilo kritično presoja delo članov odbora ter je zaključiti, da je za bolj uspešno delo nujno člane odbora ideološko dvigniti. Ugotovitve, da obveščanje kolektiva od strani centralnega delavskega sveta ni zadostno, da člani kolektiva dobivajo na oglasnih deskah samo kratek izvleček sklepov in, da je vsled tega potrebno, da vse zapisnike v širši obliki dobi sindikalni odbor podružnice enote, ki bo znal pravilno informirati kolektiv na (masovnem sestanku. Dotaknili so s"e tudi investicijskega programa železarne ter sprožili vprašanje gradnje livarne za no-dularno litino. Bilo je podano poročilo blagajnika in HTV komisije.
V razpravi so analizirali uspehe, ki jih je dosegla enota v preteklem letu. Največ poudarka je dano proizvodnji in zaščiti delavcev. Eden najbolj perečih problemov je ventilacija. Delegati so opozorili na posledice atmosfere, ki nastaja predvsem pri obdelavi z magnezijem, število poklicnih obolenj narašča in spričo tega so postavili vprašanje zakaj ni sredstev za ventilacijo, čeprav je bilo to že večkrat postavljeno pred odgovorne organe v podjetju. Sprožili so vprašanje
Delo sidikalne podružnice enot elektroplavža lahko cenimo pozitivno. Redno so sklicevali seje odbora, na katerih so obravnavali vprašanja s področja obrata samega, ter razčlenjevali predloge in sklepč izvršnega odbora podružnice podjetja. Enota je v preteklem letu dosegla in presegla letni plan. Na sestankih pa so obravnavali .sledeče : delovno disciplino, štednjo materiala, čuvanje strojnih! naprav, uporabo in čuvanje zaščitnih sredstev, ; nezgode pri delu in izven delovnega časa, tehnološko disciplino, skratka obravnavali so o vseh problemih, ki imajo vpliv na povišanje proizvodnje in boljši finančni uspeh obrata. Sodelovanje' sindikalne organizacije z. obräto-vodstvom je bilo- izredno dobro,, kajti edino le na tak način je obrat dosegel izredno dobre proizvodne ( rezultate.
Poleg ostalih razprav*, katere j e . odbor organiziral je bilo tolmačenje osnutka nòve ustave. Veliko se je v enoti razpravljalo o delitvi čistega in .osebnih dohodkov.
Za bolne člane je sindikalna podružnica poskrbela s tem, da jim je v okviru finančne možnosti dodelila denarne prispevke in organizirala obiske bolnih članov doma in v zdraviliščih.' ,
Občni zbor podružnice se je vršil dne 13. 2. 1963, na katerem je bil izvoljen 6-članski odbor. V razpravi na zboru sb člani' obravnavali: proizvodne stroške, o perspektivnem planu za leto 1963, o raznih izostankih, ki obremenjujejo ostale člane kolektiva, zdravniške preglede, o rekonstrukciji plavža in večjem remontu peči, ki. se predvideva v letu 1963.
žerjava, priprave peska ter delovnega postopka za oblikovanje. Diskusija je zajela vprašanje individualnih akordov oziroma nagrajevanja po delu. Na kraju občnega zbora so izvolili devetčlanski odbor podružnice in tročlanski nadzorni odbor.
Odbor za krvodajalstvo
Odbor za krvodajalske akcije pri sindikalni podružnici je aktivno deloval tudi v preteklem letu. Člani odbora* so se sestajali po potrebi. Na sejah se je obravnavalo plan za občasne akcije v kolektivu, izvedbo (propagande, evidenco krvodajalcev, razdelitev značk in diplom itd. Iz podatkov je razvidno, da je pretežni del krvodajalcev iz vrst fizičnih delavcev, medtem ko je iz strani uslužbencev bil le manjši odziv.
Kot uspeh našega dela navajamo, da je od 358 prijavljenih krvodajalcev darovalo 301, v količini 96 litrov krvi. Večje število članov našega kolektiva — krvodajalcev je pfejelo za svojo humanost zlate, srebrne in bronaste značke, kakor tudi diplome za večkratno darovano kri. Pohvalo zaslužijo deset, ih dvajsetkratni darovalci krvi,, to pa radi tèga, kef večina teh dela pod izredno težkimi pogoji.
Ker krvodajalstvo v obsežnejših akcijah v podjeju samem povzroča velik odstotek izrednih dopustov, kar vpliva na proizvodnjo, je sindikalna podružnica večje akcije, odpovedala. Plan pa smo preusmerili tako, da mesečno pošiljamo 'v transfuzijsko postajo celjske bolnice 20 — 30 krvodajalcev, ali iz vsake ekonomske enote 3 — 4, kar napram prejšnjemu načinu tudi do 150 izostankov na enkrat ije požna v tolikem obsegu.
Za leto 1963 smo plan preusmerili od prejšnjih 300 odvzemov letno ' na 250 s tem, da preko SZDL povečamo agitacijo ha terenu. Predvideno je, dä od 40 krvodajalcev s terena povišamo na 100 in s tem razbremenimo člane kolektiva, zlasti težkih vročih obratov.
Odbor vzajemnih
Sindikalna podružnica livarne sive litine
Sindikalna podružnica enote mehanična delavnica
Je opravičila svoje družbeno politične naloge v izvrševanju in utrjevanju, sistema samoupravljanja v enoti. Samoupravni organi so v svojem vsakdanjem delu čutili politično pomoč sindikalne podružnice, v reševanju vsakdanjih problemov. Največ razprav je bilo posvečenih organizaciji dela, notranjim odnosom, nagrajevanju, ter pravilnemu ižko-. riščanju delovnega časa.
Ödbor podružnice je imel več sej in masovnih sestankov, razvidne so sledeče obravnave: proizvodni problemi, investicijska izgradnja delovne konference, HTV vprašanja in ostala organizacijska problematika. Na občnem zboru, ki se je vršil 14. februarja pa so poudarili v naslednjem:
V	stopnji decentralizacij,e, ki je uvedena v našem kolektivu je nujno da dosežke in probleme razume vsak proizvajalec. zat.o so poudarili potrebo po izobraževanju in pravilnem informiranju članov kolektiva. V te svrhe bodo organizirali' delovne konference v prostem času. Obravnavan ; j e bil akcijski program sindikalne podružnice, ki jé zajemal šest točk od poostrene štednje z vsem remontnim materialom, preko kvalitete remontov, do analize nezgod.
V	razpravi so člani kolektiva poudarili dejavnost centra za izobraževanje, organizacijo priprave dela, pravilno izkoriščanje orodja, vzdrževanje osnovnih sredstev, ter o rekreaciji.
Sindikalna podružnica enote valjarne
Sindikalna podružnica valjarne je bila v letu 1962 zelo uspešna. Odbor in obratni delavski svet sta našla svojo vsebino dela. Največ pozornosti so posvetili proizvodnim problemom, ki so se pojavljali ter znali najti rešitve. Zavedali so se, da samo z boljšim delom ustvarjajo več dohodka, s tem pa tudi boljše uspehe nagrajevanja. Odbor je bil v tesni povezavi z obratnim delavskim svetom in obratovodstvom. Letni občni zbor so imeli dne 13. 2. 1963. V poročilu so dobro prikazali delo sindikalne organizacije, uspehe in pomanjkljivosti v proizvodnji. Težave pri naročilih vsled kratkih dobavriih rokov, ki zahtevajo veliko število manjših količin valjanja. Ob zadnjem akcijskem programu sindikalne organizacije je valjarna dosegla zelo ugodne rezultate. V poročilu je obdelana, realizacija v prvih devetih mesecih in v zadnjem kvartalu. Izvoz valjanih izdelkov se je. povečal za 300 %>, kar je velik prispevek skupnosti in celemu kolektivu. Sindikalna podružnica je nudila sedemnajstim članom kolektiva. Iz poročila je dalje razvidno, da sodimeli devet rednih in tri izredne seje. Sklicevali so tudi hiesečne delovne konference. Podano je poročilo blagajnika, komisije rekreacije in oddih in HTV komisije. V razpravi so člani kolektiva obravnavali sledeča vprašanja: člani so se; zanimali, kako je z. naročili 'za leto 1963, bilo je postavljeno vprašanje rekonstrukcije valjarne. Ugotovili so, da nekateri člani kolektiva še vedno nimajo pravilnega odnosa za predpisane tehnološke postopke notranje ureditve in organizacije dnin. Izdelali bo-
Sindikalna podružnica enote jeklarna
Delo sindikalne podružnice jeklarne v pretekli mandatni dobi ni bilo zadovoljivo. Iz razprave članov kolektiva na občnem zboru je bilo razvidno, da niso obveščali kolektiv s tekočo problematiko obrata. Dejstvo je, da je sklicevanje sej in sestankov v tem obratu zelo težavno, saj se skoraj vsi člani vozijo z rednimi prevoznimi sredstvi, vendar to delo odbora ne opravičuje. Če pa pogledamo proizvodne uspehe obrata v preteklem letu pa vidimo, da je obrat dosegel svoje planske naloge.
Več o delu sindikalne podružnice jeklarne ni mogoče priobčiti, ker še niso, dostavili zapisnika občnega zbora. Ravno tako še niso dostavili seznama novo konstituiranega odbora podružnice.
do akcijski program, ki bo obsegal gospodarjenje, upravljanje in izobraževanje. Nà kraju so izvolili devetčlanski odbor podružnice in tričlanski nadzorni odbor.
Sindikalna podružnica enote livarne valjev
Sindikalna podružnica livarne valjev je po številu ena od najmanjših podružnic. Je ekonomska enota, ki ustvarja proizvodnjo značilno za vso našo industrijo. Pri taki vrsti proizvodnje kot so valji, je kolektiv moral vlagati velike napore, da je vršil redno proizvodnjo in osvojil nove kvalitete. Planirane proizvodnje za leto 1962 ni dosegel iz znanih razlogov: plan je bil previsoko postavljen in drugič zmanjšanje zalog valjev v valjarni. Sindikalni odbor je uspešno delal. Znal se je pravilno vključiti v reševanje problemov, ki so stali pred celim kolektivom. Na skupnih sestankih obratnega delavskega, sveta in obrato-vodstvo so bili postavljeni mnogi problemi, ki so terjali skupni odgovor, izmenjavo mišljenj, kakor tudi ustrezne sklepe. Ob vseh dogajanjih v enoti se je odbor zavedal svoje dolžnosti ter je posredoval problematiko na vse člane kolektiva. Na občnem zboru, ki je bil dne, 11. 2. 1963 so kritično pregledali delo in si postavili akcijski program za leto 1963, ki obsega'sedem točk. Poročilo je obravnavalo, sledeče probleme: izvršitev plana za leto 1962, nagrajevanje po delu, gospodarjenje v obratu, delovno disciplino, varnost pri delu, v zvezi s tem izdelavo bunkerja za nodularno litino in ventilacijo v livarni, tovariško pomoč. Izrekli so priznanje tovarišem, ki so darovali kri. V organizacijskem delu poročila je bilo povedano, da je odbor imel štiri redne seje,, ostale - seje pa so se vršile skupno z obratnim delavskim svetom. Bilo je sklicanih sedem delovnih konferenc kolektiva. Kolektiv se je lotil tudi tolmačenja osnutka nove ustave. V diskusiji so dali poudarka tehnološki-disciplini, seznanjanju kolektiva o vseh problemih na mesečnih delovnih konferencah, bilo je postavljeno vprašanje ponovne ocenitvi delovnih mest ter o novem zakonu o socialnem zavarovanju. Ob zaključku občnega zbora so izvolili sedemčlanski odbor podružnice.
Odbor sindikalne podružnice elektro obrata je v preteklem letu delal zelo dobro. Delo sindikalnega odbora se je razvijalo preko sindikalnih sestankov, ki so jih imeli skupno z vsemi člani kolektiva. Ti sestanki so bili pogostoma, saj je bilo v preteklem letu mnogo gradiva za razpravo. Večkrat se je sindikalni od-bor-sestal z obratnim delavskim svetom. Tako je tudi skupno z obratovodstvom razpravljal glede razširjenja delovnega prostora v delavnici in o zelo potrebnih sanitarnih prostorih. Člani kolektiva se dobro zavedajo, da od rednega in dobrega vzdrževanja ekonomskih enot zavisi nemoteno obratovanje in od dobrega obratovanja, lahko pričakujemo boljše finančno poslovanje. V obratu se odvija pravilno tovarištvo, kar se je pokazalo ko so zapustili dolgoletni" člani sindikata obrat in odšli v zasluženi pokoj.
Glede obratnih nezgod je bila elektro delavnica v preteklem letu na zelo vidnem me^tu. Ugotovili so iz analize nezgod, da so nezgode, katere se pripetijo na poti na delo in iz dela trikrat večje kot pa nezgode, ki so se pripetile na delu. Te številke nam pokažejo, da si ljudje izven delovnega časa ne odpočijejo, kar ima za posledico večje možnosti za nezgode.
Na občnem zboru, kateri se je vršil dne 12. 2. 1963 so izvolili novi sedemčlanski sindikalni odbor.
Sindikalna podružnica enote energetski oddelek
Kakor vse enote, tako je tudi sindikalna podružnica energetskega obrata dobro zastavila delo v začetku leta. Sindikalna organizacija je bila pobudnik številnih posvetovanj ter odbor zasluži priznanje. Skupaj z obratnim delavskim svetom in obratovodstvom so reševali probleme, ki zadevajo neposredno naše osnovne enote. To so predvsem kompresor za komprimiran zrak ter ostali energetski viri. Na občnem zboru so pregledali delo podružnice. Poročilo je kritično ocenilo dejavnost odbora, ugotovili so, da jim je decentralizacija sindikata omogočila večjo samostojnost delovanja. Dali so pregled porabe energije in vode v letu 1962, vendar še vedno nimajo merilnih naprav, da bi pravilno obreménili enote. V organizacijskem delu poročila so navedli, da je bilo pet rednih sej, dva posvetovanja, sedem masovnih sestankov in dve delovni konferenci. Zraven odbora so imeli še komisijo za Tovariško pomoč in rekreacijo. Nakazali so tudi vprašanje delovne discipline, izpolnjevanja na delovnem mestu, skrb za bolne člane, topli obroki malice ter zanimanje članov ob razpravi osnutka nove ustave. Člani kolektiva so v razpravi iznesli svoja mišljenje o športnih tekmovanjih, na katerih bi lahko sodelovalo več članov kolektiva. Bilo je iznešeno, da bi morali misliti na sanitarne naprave v kotlarni. Bilo je tudi več vprašanj, ki zadevajo tehnično stran obrata in so bila primerno pojasnjena. Na kraju so izvolili sedemčlanski odbor podružnice.
Člani sindikata, sodelujte v Štorskem železarju!
Sindikalna podružnica enote obdelovalnica valjev
Sindikalna podružnica obdelovalnica valjev je v preteklem letu zelo uspešno delala. Predsednik, kakor celotni odbor zaslužita vso priznanje. Enota obdelo-valnice valjev je skupno z livarno valjev proizvodni obrat, kateri je dosegel dobre uspehe pri ustvarjanju dohodka Za uspešno delo je sindikalna podružnica takoj v začetku leta sprejela svoj akcijski program. Na občnem zboru, kateri se je vršil dne 12. 2. 1963 sö kritično pregledali dèla ter v diskusiji iznesli in nakazali probleme, ki jih je treba reševati, V poročilu_so bili nakazani sledeči problemi in uspehi: realizacija plana za le-
to 1962, osvajanje obdelave nove kvalitete z ozkimi tolerancami, plah za leto 1963, disciplina pri delu, politično ideološko delo. Podano je bilo tudi blagajniško poročiio in poročilo HTV komisije. Razprava na poročilo je bila predvsem usmerjena na probleme enote, na povečan plan obdelave za leto 1963, disciplina in čuvanje -materiala, predvsem obdelovalnih orodij, medsebojni odnosi, zaščita pri delu, športna vprašanja, delovne konference. Na kraju občnega zbora so sprejeli program dela za leto 1963, izvolili sedemčlanski odbor podružnice.
Sindikalna podružnica enote šamotarna
Odbor sindikalne podružnice enote ša-motarne se je v svojem delu v letu 1962 želo trudil. Sklicevali so seje ter organizirali masovne sestanke. Skupno z obra-tovodstvom in obratnim delavskim svetom so obravnavali proizvodne naloge obrata, ki pa so vsled zastarelosti iz dneva v dan večje.
Proizvodnjo v letu 1962, so napram letu 1961 povečali. Sindikalna podružnica enote, pa je poleg problemov v obratu ob-r-avnävala še druga vprašanja kot so: izostanki z dela, nezgode v obratu ter nezgode, ki so se .pripetile na poti na delo in iz delà, disciplina, HTV vprašanja itd. Odbor je aktivno sodeloval pri volitvah v obratni delavski svét in centralni delavski svet podjetja. Ravno tako so organizirali razpravo o osnutku nove ustave. Veliko zadovoljstvo v kolektivu je bilo s tem, ko so dobili nove sanitarne naprave. Tudi z dograditvijo zidu v pečni hali je osigurana večja varnost pri delu. Posebej so obravnavali nesreče pri
Sindikalna podružnica enote ekspedit
Sindikalna podružnica ekspedit je v preteklem letu imela zelo težavne pogoje dela. Težave izvirajo že po sestavi kolektiva. Saj imajo samo nekaj članov, kateri stanujejo v neposredni bližini podjetja, ostali pa se vozijo. Pogosto se vršijo personalne spremembe. Razgledanost in zanimanje za sindikalno delo pri članih podružnice ni tako kot bi moralo biti. Sindikalni odbor se je trudil s pomočjo, obratnega delavskega sveta in ob-ratovodstva reševati probleme, ki so nastajali. Vendar je bilo teh sestankov premalo. Na občnem zboru so pregledali delo podružnice in ugotovili: da ,je imel sindikalni odbor tri seje, na katerih so obravnavali Važna vprašanja ter naloge, ki so bile postavljene od strani sindikalne podružnice. Da so izvršili reorganizacijo. Obratni delavski svet je pogosto obravnaval delovno disciplino, malomaren odnos do dela ter o neopravičenih izostankih. Da imajo težave pri nakladanju, ki je ročno ter ljudje močno trpijo. Nagrajevanje pri delu se vrši z normiranim delom. Poudarili so, da se premalo pazi na drobni material in zaščitna sredstva. V razpravi na občnem zboru so člani iznesli svoja mišljenja o delu obratnega delavskega sveta, o težavah, ki nastopajo pri nakladanju in razkladanju. Menili so, da bi bilo nujno mehanizirati nakladanje, ki ‘bi razbremenilo delovnega človeka težkega dela. Izrazili so željo po boljšem medsebojnem sodelovanju, boljši delovni disciplini ter včč razumevanja celotnega kolektiva do skupnih nalog. Na kraju občnega zbora so izvolili sedemčlanski odbor podružnice.
delu oziroma nesreče na poti na delo in iz dela, ki so. bile petkrat večje od obratnih nezgod. Poročilo občnega zbora je bilo zelo obširno in je zajelo vso problematiko v enoti. Ravno tako pa so bile v poročilu nàkazane smernice bodočemu novemu izvoljenemu odboru. Na občnem zboru so tudi izvolili nov, sedemčlanski odbor podružnice.
Sindikalna podružnica
modelne mizarne
Sindikalna podružnica modelne mizarne je v svoji mandatni dobi bila kar aktivna. Redno so sklicevali sèje odbora, ter po potrebi organizirali masovne sestanke v enoti. Na sejah so razpravljali tekoče probleme sindikalne organizacije, poleg tega pa so zelo veliko pozornosti posvetili tekočim problemov enote. Ti problemi o katerih' so razpravljali so bil sledeči: dobava odgovarjajoče kvalitete lesa, sušenje lesa, izdelava modelov iz umetne mase, razsvetljava in prah v delavnici, osebni dohodki, itd. Poleg tega so razpravljali o delitvi čistega dohodka, o delovni disciplini, kakor tudi o , higiensko tehnični zaščiti pri delu.
Pri tolmačenju osnutka nove ustave, so imeli zadovoljivo udeležbo. Za bolne člane so poskrbeli in jim dodelili tovariško pomoč. Mnogo članov enote se je udeležilo medobratnih športnih tekmovanj, kajti skoraj vsi člani so tekrhovali v različnih disciplinah.
Občni zbor sindikalne podružnice enote se je vršil dne 16. februarja 1963, iia katerem so izvolili nov šestčlanski odbor.
Sindikalna podružnica oddelka tehnične kontrole in laboratorij
Sindikalna podružnica OTK in laboratorij je v mandatni dobi zadovoljivo delala. Vsebina dela je bila v glavnem usmerjena na reševanje problemov obeh enot. Sindikalni odbor je v teku leta imel težave pri kadrovskih vprašanjih. Per,-sonalne spremembe članov odbora, ki so odšli iz enot, so vplivale na sindikalno delo. Ostal je štiričlanski odbor. Skupaj z obratnim delavskim svetom in obrato-vodstvom so obravnavali problematiko, ki je bila v zvezi v delom oddelka tehnične kontrole in laboratorija. Obravnavali in tolmačili so pravilnike o delitvi osebnega in čistega dohodka, o varnosti pri delu, delovni disciplini. Organizirali so skupni izlet, katerega se je udeležilo 42 članov kolektiva. Posebno skrb so posvetili bolnim članom enote, katere so ob priliki državnih praznikov obiskali in obdarili. Na občnem zboru, kateri je bil dne7. 2 1963 je bilo podano poročilo v katerem so kritično pregledali delo sin-
dikalne podružnice. Ugotovili so, da so bile pomanjkljivosti predvsem v tem, da so imeli premalo pomoči od članstva, da niso vedno naleteli na razumevanje od strani vodstev, ki bi morali s svojo razgledanostjo pomagati pri pojasnjevanju vprašanj. Sodelovanje z obratnim delavskim svetom je bilo zadovoljivo; V organizacijskem delu so navedli, da so imeli devet sej odbora in sedem sestankov kolektiva. V razpravi so člani kolektiva razjasnili vprašanje sodelovanja. Bilo je postavljeno vprašanje glede ponovne analitične ocene delovnih mest. Spoštovanje mnenj posameznikov ni vedno upoštevano. Menijo, da pri prostovoljni delovni akciji ni bilo vse pravilno ter bi morali v bodoče opustiti prakso plačevanja ur. Grajali so kino, ki dovoljuje obisk otrokom, ko se predvajajo filmi, kateri s svojo vsebino ne bi smeli biti dostopni otrokom. Izvolili so sedemčlanski odbor podružnice.
Sindikalna podružnica enote uslužbencev
Podružnica uslužbencev si je določila za program dela, da organizira mesečne sestanke o stanju in uspehih proizvodnje. Vendar niso bili redno organizirani. Ugotovili so, da nimajo najbolj posrečene organizacijske oblike. Odbor se je trudil povezati vse službe in sektorje, kar pa mu ni najbolj uspelo. Na občnem zboru so pregledali delo v preteklem letu. Poročilo je bilo zelo obširnb in je vsebovalo tudi konkretne zadolžitve, ki izvirajo iz akcijskega programa tovarniškega komiteta. Razprava je bila' usmerjena predvsem na dolžnosti članov sindikalne podružnice, uslužbencev na spoznavanju sindikalnega in družbenega dela. Na kraju so izvolili devetčlanski odbor in tri-
članski nadzorni odbor. Sprejeli so sklepe- bodočega dela, ki so podane v štirinajstih točkah.
Dopisujte v svoje glasilo!
Sindikalna podružnica
Sindikalni odbor prometa in kurilnice je v preteklem letu delal zadovoljivo. Iz diskusij članov na občnem zboru je razvidno, da je odbor, skupno z obratnim delavskim svetom in obratovodstvom razpravljal po vseh vprašanjih, ki se porajajo v okviru njihovega obrata. Posèb-na diskusija in obravnava se je razvijala pri sprejemanju pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. Dalje so na sejah in po komisijah obravnavali HTV vprašanja, o delovni disciplini, obratnih
nezgodah, o slabi udeležbi na sestankih. Poleg tega so organizirali tolmačenje nove ustave, na kateri je bila zadovoljiva udeležba.
Več o delu sindikalne podružnice obrata promet je težko opisati, ker ni bilo na občnem zboru podanega primernega poročila predsednika odbora o delu, uspehih in neuspehih obrata. Občni zbor se. je vršil dne 14. 2. 1963, na katerem so izvolili nov odbor.
Sindikalna podružnica
enote
gradbeni oddelek
Sindikalni odbor gradbenega oddelka je v letu 1962 delal zadovoljivo. Ker je v oddelku zaposlenih malo članov, so organizirali največ masovnih sestankov in na njih razpravljali‘tekočo problematiko oddelka. Na sestankih sindikalne podružnice podjetja je bila njihova udeležba vedno prisotna. Večkrat so imeli seje odbora skupno z obratnim delavskim svetom. Pri športni dejavnosti so imeli slabšo udeležbo in to vsled starostnega sestava članov enote. Organizirali so poučno ekskurzijo, na kateri so se člani njihovega kolektiva dobro počutili. Občni zbor sindikalne podružnice oddelka se je vršil dne 13. 2. 1963, na katerem so izvolili nov šestčlanski odbor.
Sedanji izvoljeni kadri v sindikalnih podružnicah enot
Da bi člani poznali svoje voljene sin- bilo notranje sodelovanje med podružni- sednikov, tajnikov in blagajnikov novo dikalne predstavnike v enotah, in da. bi carni boljše, objavljamo seznam pred- izvoljenih odborov podružnic enot:
Podružnica:	Predsednik:	Tajnik:	Blagajnik
1. Elektroplavž	Košir Ivan	Skornik Fric	Krevs Lado
2. Livarna sive litine	Zupanc Alojz	Kramer Jože	Kumperger Angela
3. Livarna valjev	Novak Jože	Žumer ing. M.	Selič Franc
4. Obdelovalnica valjev	Gobec Marjan	Vovk Ivan	Stefančič Vlado
5. Valjarna	Leskošek Vinko	Trafela Franc	Planko Stanko
6. Samotama	Kojnik Stanko	Bule Julijana	Strašek Vinko
7. Promet-kurilnica	Gradišnik Frido	Logar Franc	Gračner Franc
8. Ekspedit	Jošt Franc	Mulej Stanko	Gajšek Martin
9. Mehanična delavnica	Golob Jože	Godicelj Ivan	Frišek Janko
10. Elektro delavnica	Zupanc Stanko	Muhovec Konrad	Novačan Anton
11. OKT-laboratorij	Selčan Franc	Pečovnik Alojz	Geršak Katica
12. Modelna mizama	Zorc Jože	Cizelj Cvetko	Romih Berto
13. Energetski oddelek	Berložnik Slavko	Žohar Drago	Metličar Alojz
14. Uslužbenci	Zahojnik Florijan	Drobne Marija	Lamut Marija
15. Gradbeni oddelek	Selič Rudolf	Mastnak Ivan	Cene Miha
16. Komunalni oddelek	Sokoli Pavel	Sumej Franc	Klinar Stanko
Sindikalni podružnici enot jeklarna in MIS do sestave tega poročila še nista izvedli konstituiranja njunih novih sindikalnih odborov. Novim vodilnim kadrom v podružnicah enot želi dosedanji izvršni odbor kar največ uspehov pri njihovem političnem delu v letu 1963. Po prikazanem dejanskem stanju sodimo, da so dozoreli objektivni pogoji v razvoju političnega dela v naši organi-	zaciji zato moramo z vso smelostjo še bolj utrditi organe upravljanja v obratih s tem, da prenesemo na nje vso dejavnost, ki jo bodo lahko sami reševali in jih s tem stimulativno okrepimo, ter osa-' mosvojimo. S tem bomo dosegli, da bodo vsi organi v obratih in podjetju podvrženi javni kontroli in kritiki članov kolektiva. Kljub zelo uspešnemu delovanju sindikalnih podružnic enot je potrebno		omeniti tudi nekatere slabosti in pomanjkljivosti, katerih ne bi smeli dalje prenašati. Gre namreč za primere, ko se nekatere organizacije preveč zapirajo in obravnavajo zgolj organizacijske probleme. Premalo se brigajo za aktiviza-cijo svojih članov v ekonomski enoti. Številne pritožbe, ki prihajajo s strani članov kolektiva na podružnice enot ne znajo pravilno razčleniti in dati članom
kolektiva, takojšen odgovor. Svojih problemov prav tako ne prenašajo na izvršni odbor podružnice podjetja.
To je sicer majhna pomanjkljivost, vendar hromi ugled sindikalne organizacije. Kjer vodstva podružnic dopuščajo takšne slabosti, bodisi iz obzirnosti, do nekaterih ljudi, zaradi osebnih zvez ali simpatij in iz drugih vzrokov, nastajajo težave v razvoju samoupravljanja,
predvsem pa motnje : pri oblikovanju zdravih, socialističnih odnosov med ljudmi. Zato bo treba v bodoče navedene probleme temeljito analizirati, ter si prizadevati; da se čim bolj omejijo in končno ukinejo.
Predolgo bi bilo naše poročilo, če bi v informativni obliki na tem mestu izr našali vse podrobnosti, ki smo jih v času enega leta reševali. Nismo zajeli gospo-
clarskih uspehov . Kolektiva v minulem letu, Ker so ta poročila že bila podana v razpravo kolektivu. Naša letna skupščina, katera se bo vršila v drugi polovici tega meseca, bi naj imela delovni značaj in želimo na njej obravnavati le važnejša vprašanja, ki nas lahko v bodočem letu privedejo do boljših gospodarskih rezultatov.
Za skupščino sindikalne podružnice podjetja predvidevamo naslednji
dnevni red:
L
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Otvoritev
Izvolitev organov skupščine
Poročilo
Razprava
Razrešnica
Volitve
Sklepi
Zaključek
Izvršni odbor sindikalne podružnice Železarne Štore