31. štov. Novo mesto, julija 190Í). XXV. lotiiik. Izhajajo vsak pelek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej, — Cena jim je s poštnino vred 7.9, cpIo leto napn'j 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3*50 K. za Amoriko pa 4*50 K, Dopise sprejema urcdniSlvo, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajcc nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Odbiranje plemenih prašičev. NaSo prasiiijarejo je poepeaevaia od nekdaj Živalina kupčija, ki jo imamo po Dolenjskem. Kar gre v denar, tega 6e iiaa Dolenjec rad poprime, in ta sila je nekdaj ugodno vplivala na razvoj domače prasičjereje. Prašičja reja nam donaga lepe tisočake, ali ne da se tajiti, da bi Se dalo tudi še kaj več doseči. Z buljso strežbo in z dobrimi svinjaki bi se dalo pri nas še močno povzdigniti doiiodke naše prasičjereje. Veliko hi se dalo doseči pa tudi s skrbnim odbiranjem plemenih ži\ali, saj ni vaejedno, kaki mrjasci in kake svinje se jemljejo za pleme. Ako so po drugih deželah kaj več dosegli pri prasičjireji, dosegli so to tudi zaradi-tega, ker polagajo po teh krajili večjo skrb na rejo mrjascev in na odbiranje plemenili živali kakor jo polagamo pri nas. Zlasti pri mrjascih bi morali vsi prizadeti svinje-rejci gledati, da se redijo le take živali, ki so v resnici dobre in sposobne za zboljšanje domače reje. Mrjasci prenašajo svoje lastnosti na 600 in več mladičev na leto. Zato nam ne sme biti vsejedno, ali je mrjasec dobrega rodu in dobřili lastnosti ali ne, ampak prav živo se nam je zanimati, da se redijo povsod sami dobri in sposobni mrjasci. Pri mrjascili je tudi to posebno važno, da niso v bližnjem sorodstvu s svinjami. Če ne kaže imeti mrjaaca iz domačega gnezda, naj se dobi drugod, iz druge bolj oddaljene vasi ali pa od zunaj. Kavno tako je pa tudi pri svinjah gledati, da so za pleme sposobne. Dobra, rodovitna svinja je istotako važen pogoj za napredek reje. Zato naj bi pa vsaka gospodinja skrbela, da pride do dobrih, lepih in rodovitnih svinj. Oe nimamo doma dobrih svinj, potem je treba drugod poiskati kaj dobrega. V eni ali drugi vasi se dobe lepe in dobre svinje za pleme. Pri tem je gledati, da se odbirajo za pleme le 8vinji(!e iz poznejših gnezd, iz drugega ali tretjega gnezda, in zmeraj le spomladnega gnezda, ker se spomladna gnezda bolj razvijajo. Ali odbiramo potrebne svinjice doma ali pri sosedu, zmeraj je jemati le najbolj razvite živali, praseta, ki so pri prvih seskili. Za odbiranje plemenih svinj in mrjascev bi se dalo tudi pri nas največ storiti, ako bi se prirejale v pripravnih krajih vsakoletne prašičje razstave, lies, da se tudi na navadnih prašičjih sejmovilt lahko odbirajo plemene živali, ali gotovo je, da so v to veliko bolj poklicane praHif^e razstave, ki se nalašč za to prirejajo, 1'akili razstav se udeležujejo navadno le tisti svinjerejci, ki imajo ^obre plemene svinje. Zato se pa pri takih prilikah najlaže poučimo, kje bi se dobila lepa praseta za pleme, lake razstave pa tudi sicer moČno vplivajo na napredek, ker spodbujajo gospodarje k zboljšanju reje in plemena, -r- Oklenimo se deželne vinske zadruge! Odločilen korak se je napravil zadnji četrtek 22,t. ro. v razvoju našega kranjskega vinstva. Ustanovila se je v Ljubljani deželna vinska zadruga, ki ima biti glavna pomoč našim vinogradnikom pri prodaji vinskega pridelka. Namen tej zadrugi je tako važen, da bi se ji morali pridružiti vsi kranjski vinogradniki brez izjeme. Današnji položaj vinske kupčije je neznosen in edina pot, ki se kaže rešilno v tem trenutku, je ta, da se združimo v trdno in veliko organizacijo in da pričnemo z vinsko trgovino na ta način, kakor vidimo po drugih deželah Stopiti nam je na tekmovalno bojišče z drugimi deželami, kar je mogoče le v tem slučaju, ako smo dosti močni, ako smo gmotno podprti in ako imamo dobro in enotno blago na prodaj, kakor ga zahteva trgovina na zunaj. Za oboje je pa treba združenja, kajti le na ta način spravimo potrebni denar skupa) in le na ta način lahko spravimo toliko in takega vina skupaj, kakor ga zahteva današnja vinska trgovina. V tem oziiii naj so nam za izgled druge dežele! Novo ustanovljena zadruga ima v sedanjem položaju tako važno nalogo in tako velik pomen za dalnji napredek našega vinstva, da bi ja morali podpirati vsi od kraja. Tu se ne gre za interese posameznih vinogradnikov, ampak tu se gre za odstoj in napredek vsega našega vinstva, za interese cele dežele. Pod pezo obstoječe vinske krize mora biti danes vsak vinogradnik toliko izkušen, dau\ idi potrebo skupnega nastopa in skupnega dela. In zato po-zivljemo vse naše vinogradnike, da pristopijo k zadrugi, ki ponuja roko k skupnemu delu za zboljšanje naše vinske kupčije. Tista ravnodušnost in tista malosrčnost, ki se češče pojavlja po našili krajiii, pa tuđi razni drugi oziri morajo prenehati spričo skrajno kritičnega položaja, v katerem se nahajamo z našim vinstvom. Nasprotno! Podati se je na torišče skupnega dela in imeti je pred seboj le svoje stanovske koristi ! Zato pa pristopimo k zadrugi vsi, ki smo navezani na dohodke vinarstva. Kjer je mogoče ustanoviti krajevne vinske zadruge, tam naj se zbirajo vsi prizadeti vinogradniki in naj osnujejo krajevne zadruge, kjer pa na ustanovitev krajevnili zadrug ni misliti, tam naj pristopijo vinogradniki naravnost k deželni zadrugi v Ljubljani, Vsi pa se oklenimo zadružne misli, ker le v ti je iskati boljše bodočnosti našemu vinstvu ! —r— NaroČi naj se takoj Tvoj prijatelj na y,Dol. Novice"! Politični pregleda v dobi, ko no zboruje drž-iTiii zlioi-, vai časniki piSejo so zniirom o zadnji oi)strukcîji „Slovanske .Tednote", pri kateri so poslanci „Slovenskega kliil)a" imeli vodilno uiogo, Ša Slovenskem ta resni nastop odobruje velika večina. Le zagrizeni liberalci tu in tam delajo nekoliko zgajfc. Slovanske stranko istotako odobru-jejo taktiko „Jodiiotc" — povsod protlira sjioznanje, da so za jesensko zasedanje osnuje „slovanski blok". — Izjava Stapin-skega, načelnika poljske jjitrlskc stranke, kaže, da ona nikakor noče ostati v enem bloka z ncinSkiml strankami proti Slovanoni. Rusiiiski klub je sklenil [lodpirati opozicijo, dok so strmoglavi ta Slovanom tako nasprotna vlada. — Da 3C bo ložjo dosegla edinost med slovanskimi poslanci, naj le trezno presojajo nemške liste, kateri bi raiii obdržali nemško hegemonijo v Avstriji in skoro vsi pišejo zoper slovansko opravičene zabteve. A vladni krogi naj vedo, da se tudi zoper Slovane no more več vladati. Slednjič bomo vendarle prišli do rcsnit-ne avstrijske politike, ki naj bo jiravična do vseh svojih narodov. Na Oi;r>ikiM)) prejšrqe ministrstvo vodi vladne posle. Ko-Sutovci na tihom kujejo svoje naklepe, kako bi Mažari podjarmili drtige narodnosti, Na Hrviitskciu traja veleizdajniška obravnava datjo. Zloglasni Nastic, na katerega se drž, ijravdnistvo posebno opira, se je zelo zapletel v svojem pričevanju. Parkrat si je zopergovoril in je pod fulsego lagai, V Si'liiji so prišli na sled listinam, ki spričujojo o zaroti, da se odstrani sedanja vladajoča rodbina. Kralju Petru hočejo dati dobro odškodnino. Volitev kacoga angleškega princa za kralja, da bi bila najugodniša, ŠpaiiHku se je v Maroku ^zaplela v vojsko s pogumnimi Kabili. Po novejših poročilih so Španci zopet poraženi, padel je en general, več častnikov in 400 mož. Po vsej S])aniji vre, razglašeno je po mnogih mestih obsedno stanje. Brzojavne in železničně zvozo rcvolucijonarji razdirajo, že zažigajo cerkve in samostane, more duhovne; tudi mostove razdirajo, Ki'cto 30 zapustili vojaki evropskih velesil. Med Turiiijo in (irof.ijo jo radi Krete velika napetost Na Grškem so prišli na sled častniški zaroti proti kralju, ki ni priljubljen, ker se je baje preveč udal velesilam in Turčiji. Grška armada se pre-osnuje pod nadzorstvom ptujega generala; kratjevi princi pa izgube poveljni.ška mosta. Francoska ima novo ministrstvo pod načelnikom Brianda. Usti pišejo, da jo sv. Oče papež Pij X. zbolel. Itnsija hoče kaznovati Perzijo, ker ta ni dala ruskemu ministru nikacili garancij. Ruske čete ostanejo v Perziji. V Teheranu pa so javlja protigibanjo v korist odstavljenega šaha, - Kolera v Peterburgu se še širi, —šestin pouku« Tri avstrijske stoletnice. I, (Dalje.} Junaška hramba trdnjavic Naborjota in Predela je dosegla namen vrhovnega poveljnika nadvojvoda Ivana. Ob teh trdnjavah 80 l)ili Francozi štiri dni zadrževani, zato se je med tem glavna avstrijska armada rešila ter dos|)ela v Beljak in po 0(l])0čitku marširala dalje čez ('olovec, Gradec proti Dunaju. — Generala Gyulaya je pustil nadvojvoda s 4000 možmi ob iiilici pri Trbiža, da je zadržaval še Krancozc, ki so zbrali tod že do 40.000 mož. Gyulayeva četa se je sicor hrabro bojevala ob cesti — a se je morala premoči francoski odtegniti, zato je krenila čez Belopeč, Rateče, Podkoren po dolini proti Ljubljani. — Obramba Kranjske proti Francozom jc bila izročena 9. armadnomu zboru pod generalom Gyulayem, kateri je hitel — kakor rečeno — proti Ljubljani, kjer so utrdili posebno Grad in Golovec. Za poveljnika utrjenega Gradu je postavil Gyulay 80 letnega generala Moittolle. — A Francozi niso prodirali samo od koroške strani nego tudi od Primorsko. Francoski maršal Macdonald je vodil od Goriške sem 12,000 mož pošcev in 1100 konjikov. Avstrijci so so v bran postavili pri iiazdrtom, Podveibom in Podragi, a sreča jim ni bila mila, francoski premoči so se morali udati; dne 20. maja je tudi posadka pri Razdrtem kapitulirala okrog 2000 mož. Tako so francosko čete korakale ene čez Hrušico na Logatec, druge čez Postojno. —Avstrijske čete so se umikale čez Postojno, Oirknico. Položaj Ljubljano jo bil zdaj nevaren, kajti Francozi so korakali od Logatca čez Vrhniko proti Ljubljani, Vrhovni poveljnik Gyulay je že 18, niaja s svojim oddelkom zaimstil Ljubljano ter 90 podal čez Šmarje, Višt^o goro na Dolenjsko proti Novem mostu, kamor je od Notranjske čez Krško dolino memo Soteske s svojimi četami dospel tudi general Zach. Dne 19, maja so so Francozi že prikazali jtred Ljubljano. Naslednji dan maršal Macdonald ukaže obstreljevanje kaštela na rřradu. V noči med 22, in majem so grad vslod izdajstva majorja Lofebvre uda. Slovanska posadka se je temn izdajstvu postavila po robu z orožjem v roci, a jo bila slednjič od Fran-cozovn Lahov prisiljena udati se in je bila odpeljana v ujetništvo, Vslod kapitulacijo grada ljubljanskega so imeli Francozi v oblasti Notranjsko in Gorenjsko. Lo Dolenjska so je še držala. .Avstrijske čete »o se semkaj umaknile. Ban grof Gyulny se je hotel pomnožiti s hrvatsko ustajo ter odkorakal na Xar-lovec; generali Kalnosy, Splenyi in (îavasini pa .so stali na Dolenjskem od Sotesko, Novega mesta do Brežic, da se v sili lahko umaknejo na Hrvatsko. Ta čas je prišel Dolenjcem poziv, da se zbero v črno vojsko. Novo mesto je bilo središče za vso obrano. Črna vojska novome,!ikega okraja jc bila razvrščena v tri oddelke. V levem krilu so bili okraji; Poljane, Kostel, Kočevje, Ribnica, Turjak, ('obelšperk in Višnja gora; v desnem: Žatičina, Turn při sv. Križu, Svibno, Radeče, Boštanj, Mirna,^ Trebnje, Rakovnik, Mokronog in Otočec; v sredi pa: Mokrice,^ Šrajbarski Turen, Pletarji, Kostanjevica, Ruprčvrh, Metlika, Črnomelj, Gradac in Novo mesto. — Novo-meščani sami so dali 169 mož črne vojske. Mestni zbor je izvolil za poveljnika pl. Fichtenaua. Orna vojska jo bila v podporo avstrijskim četam, kolikor jih je general Gyulay pustil na Dolenjskem. Majorja barona Du Montet je postavil za poveljnika z naročilom, naj preži na Francoze v Ljubljani in jih zadržuje pred prodiranjem na Dolenjsko. In res je hrabri major dne 27. junija nepričakovano napadel ljubljanski grad, znmgal in tako Ljubljano sicer brez kastoija dobil v svoje roke. Večjo vlogo nego črna vojska je igral „ b r a m b o v s k i bataljon", ki jo bil osnovan že pričetko m vojske. Zbral gaje bil poganiški graščak Franc Langer, štel je nad 1000 mož. Začetkom vojsko 1. 1809 je bil poslan v Sachscnburg na Koroškem. A ko 30 Francozi pri Xaborjetu in Predelu zmagali ter jiolovico Koroške dobili v svojo oblast, se je vrnil ta bataljon po ovinkih v Novo mesto, od koder je bil poslan v Samobor; nazadnje jc ostanke svojega bataljona poveljnik L&nger peljal v Kesztelly na Ogrskem v glavno taborišče nadvojvoda Ivana, kjer jo bataljon opravljal odkázáno vojaške dolžnosti. Novembra IH09 je bil raz-puščen ter so vrnil čez Zagreb domov. Jjanger je vslod naporov obolel ter v Pogancih «mrl 5, avgusta 1811. Radi zaslug je bil njegov sin Fran Henrik Jjanger jiovišan v plemeniti stan s pridevkom pl. Podgoro. (Cf. Dimitz IV, Prof. Vrhovec: Zgodovina Novega mesta.) Imenovani major Montet ()a ni ostal s svojo posadko v Ljubljani, nego se je zopet vrnil na Dolenjsko, Tu je privzel „brani-bovški bataljon" in dne 11, julija zopet mahnil proti Ljnbljani, zasedel Golovec ter obkolil mesto in grad, da se francoska posadka ni mogla ganiti. Ko ga je 2'*. julija napadla, je v praski zgnhila polovico svojega možtva. Moj tem jo bilo 12, julija 1809 v Znojmu sklenjeno premirje mej Francozi in Avstrijci, kar sc je pa na Kranjsko izvedelo še le jiroti koncu julija. Radi teh naskokov JJti Montetovih Francozi na Dolenjsko niso mogli hitro prodirati. V Novo mesto so prišli Se le 6, avgusta. Meščanotn pretresljiva novica je bila ta, da je cesar Napoleon naložil zasedenim deželam ogromen vojni davek, samo Kranjski nad 15 milijonov frankov. Pred njim pa je že podkralj Fvgon za oskrbo svoje italijansko armado zahteval |»oltretji milijon. Te vsote pač ni zmogla že itak izsesana dežela. Ker na ta način Francozi niso dobili veliko denarja, razpisali so „prisilno posojilo"' na obligacije. NovomoSkemu okrožju so naložili 58,000 frankov, mesto samo jo moralo dati 2000 frankov, A vso te odredbe so ljudstvo silno vznejovoljile po vsem Kranjskem. Najbolj je vrelo po Dolenjskem, kjer je vzbuknil „kmečki upor". Najprej so se vzdignili meseca septembra na Kočevskem; potem se je upor razširil čez Poljane, Kostel, ob Kolpi tija do Metlike. Naiiadlt sa posadke v Metliki, Semiču, Ornomlju, Kočevju, da jim je prav predlo. — Uporniki od Sotesko, Žužemberka in Trebnja so 16, oktobra uprizorili napad na Novo mesto, ki bi so jim bil skoro posrečil, da se niso dolgo pogajali z okrožnimi uradniki, ki naj bi so njim pridružili. A Francozi so se mej tem zbrali ter na usta.šo streljali in mrtve pometali v Krko. Drugi so zbežali. Uprav tisto noČ ae je po zatrti ustaji v Ivoćevjii vrniJ ijeneral Zucchi. V lirSIlnu je nekdo ustrelil iiii generala, a ga ni zadel. Zato je ukazal požirati BrSlin i» Prečno. Potem je izdal strogo povelje, da bo vsak ustreljen, l>n kateroiii bi se našlo orožje, aii bi se ne vrnil k svoji družini. Da bi sc ljudje po Dolcrysketii rajši iJOiJiirili, naprosila je zaiasna vlaiia ^ubljanska francoskega generalnega guvernerja grofa Baraguay ď Hilliers, naj dovoli tedanjemu škofu Kavčiču, da se poda mod lipornike ter jih jioduči, naj se nikar ne ustavljajo novi vladi in deželo ne spravljajo še v večjo nesrečo. iSko-fova beseda je imela najbopi uspeb. ])iic 30. oktobra je bila dežela pomirjena. Francozom je bilo tudi ustreženo, ker so imeli le malo vojakov na razpolago — baje le 2800 mož. General Zucchi je po zatrtem napadu zapustil Novo mesto — naročivši, da morajo skrbeti za mir pod svojo odgovornostjo, ter so podal v varstvo Ijjubljane, a se kmalo zopet vrnil ter Dolenjcem, če bodo mirni, obljubil jiopolno odi>u.sčeii}e. Mej tem ko se je Kranjska sicer častno a brez pravega jednotnega načrta borila zoper ]:tujega gospodarja — Francoza, bila je njena osoda na Dunaju že odločena. Kadi drus"ih porazov je cesar Kraiie z Napoleonom sklenil itiir v Schiinbriinnu dne 14. oktobra 1809. T» je odstopil Zgornje Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstotti, avstrijsko Istro, ogrsko Primorje z Roko, Hrvatsko do Pave Franciji, katera je te deîielc z od Italije odločenimi pokrajinami licneške Jstre, JJalmacije in Dubrovnika združila z iitienom „Ilirske provincije" ali ki'aljestvo Ilirija, Ob jednem je cesar Napoleon iuienoval maršala Marmonta za generalnega guvernerja in grofa Dauchy za generalnega intendanta ilirskih provinc. Dne as. oktobra 1809 so topovi in zvonovi Jjjubljani ozna-iiovali sklep ttiini in novega gosjtodarja. S tem smo ocrtali tisto stoletnico, ob kateri jo večina do dvo tretjini slovenskih dežol prišlo jiod Francoze in tem jo bilo [)ridruženih polovico hrvaških dežel; vsem jta je bila glava ali prestolnica bela Ij j II b 1 j a n a. Ali bi zdaj ob stoletnici ne mogla biti Ilirija vzgled za združenje naših Jugoslovanov pod inogocnim orlom avstrijskim, tenibolj ker ima nas cesar še zdaj naslov „kraH Ilirije"? — Dopisi. Prcèna. Zgradba uove župne cerkve. Tako je bil dodelan velikansk betonsk obroč, ki bo kot podloga v temelju vezal in nosil s skalnato iiiocjo visoko in težko zgradbo. Proti koncu meseca majnika smo to betonsko delo dovršili ter smo začeli na to podlogo, ki se je do tedaj dobro sjmjela in vtrdila, zidati s kaninjem. Spretni zidarji so velike skale tako lično obdelali kakřtr kamnoseki in take lepe kvadre vkladali vodoravno po dolgem, pa tudi iirek kakor je potreba, da se zid dobro zveze. V zemlji in jeden meter nad njo smo samo s kamnom zidali, ker je sjdoli najtrpcžneji, se ne zmeni ne za vlago ne za Zmrzlino, pa daje stavbi tudi trdnost zato, ker je mnogo težji niimo opeke — spodaj težka zgradba, zgoraj pa vedno lagleja, potem vartio stoji. Seveda, z dobro žgano in trdno opeko se zid šc l}olie veže. In tako, hvala Bogu! smo imeli na izbero! Zato smo v imenovani višini zvezali kamenit zid z močnim jiasom tnltie opeke — nato zopet meter visoko s kamnjem, katerega SKio zopet zvezali z močnim opekarskim obročem. Vešči in vestni zidarji so zid gostili ter notranjo votlinice z malto in skrHicami na]»oInjevaIi, Vtianje šprarýe ob skladih kamnja pri zunanjih stenah 80 pustili prazne za kak centimeter, da se liobro omet prime, takisto tudi pri zidu iz opeke. Da se malta s kamnom in opeko Vrlo dobro spriitie, treba je oboje zadostno z vodo zmočiti, da se otriije i»rab», 'nesnage. Lepota stavbe zahteva, da je vnanje lice stene lepo ravno, ne kotanjasto in no vegasto, ne vdrto, ne invito, tako kakor kaže zidarska vrvica; pa tudi trdnost stene JO tem večja, čiiri tanji je omet, jeden centimoter debeline sploh Zadostuje, predebel omet vsiod vlage, mraza, pa tudi vročino l'oči, odstopi in pade proč. Zidarskega jiodjetnika in njegove zi-'iarje je g. nadinžeiiir jiolivalil, da zidajo tako lepo naravnost. Ajdovec. Dne 18. julija je imel av. novo mašo č. g. Jožef Cinidovec iz Sel pri Ajdovcu. Slavnostni govornik mu je bil njegov sorodnik vč. g. dr. Janez Gnidoveč, gimnazijski ravnatelj v škofovih zavodih. Devet duhovnikov je apromljevalo g. novomašnika pred altar. G. novomašnik je že odločen za kapitelj-sikega vikarja v Novem mestu. — Občinski lov je razdeljen na 11 oseb, veliko je pa tudi divjih lovcev, ki se jiosebno v nekaterih gozdih okrog klatijo. Pred nekaj dnevi sta srečala dva lovca tri take, ki so bili po obrazih namazani s češnjami, da bi jih nihče ne mogel spoznati. ]j0vca jim nista mogla biti kos, vendar »o jim baje že prišli na sled in se bodo moraii zagovarjati jired sodnijo, ker nimajo pravice hoditi na lov in znabiti tudi zat«, ker so grozili lovcema, da ju ustrelijo, ako jih no jiusto v miru. Iz Seul .leriii'ja. Ob sopraziilku Karmeljske il. H. se jo zopet mnogo pobožnih ljudi zbralo v „Lurdu v Kakovnikib" pri Vrbovcih, da počaste N. Ij. G, — Zdaj se gradi potrebni vodnjak, tako, da se studenčnica ne bo izgub^evala, in bo zadosti vode, akoravno bi bilo drugod radi suše pomanjkanje. Tudi za vse bližnje posestnike bo zelo koristno, da bodo imeli snažno in okusno vodo. Olepšal se je že prostor, in upamo, da se bo šo veliko predrugačiio, ker pobožni roniarji iz lastnega nagiba pokladajo milodare E. M, D. Na obletnico sv, Petra in Pavla je bilo darovano čez sto kron, nedeljo pozneje pet in dv8j.set kron. 'J'udi čez leto so razni romarji darovali po več kron, dva celo vsak po dvajset kron. Marsikateri gojijo srčno željo, da bi se kedaj Mariji na čast mogla cerkev sezidati se ve z dovoljenjem i)rcč. knezoškofijstva. Ljudje j)ri poved u jejo že razna uslišanja, ki so se tej Lurdski Materi Božji priporočevali. Ne objavimo jih še zdaj, bo že nanesla prilika, da se bo vse zvedelo. Vendar eno reč bi pa le rad sporočil, ki je tam najdsana tako-le: „Bila sem v postelji, pa sključena štiri leta. Prosila sem Lurdsko Mater Božjo, da mi pomaga. In v resnici mi je pomagala, da sem začela hoditi po bergljah. Dala ml je šc to, da prav iz veselega srca zdaj eno bergljo tukaj v novem Jjurdu v Rakovnikib jiustim. Lurdska Marija, jirosi, jioniagaj mi še naprej. ('ecibja Kos iz ('erovega loga, fara Sent .lernej na Dolenjskem, Tako se bere na listku, ki je na bergljo prilepljen. Dostavek uredništva: Objavili smo zgornji dogodek le zato, ker nam je naš izvestitelj znan kot povse verodostojen mož. A i)rosimo ga, naj se glede objav posvetuje z domačo È. duhovščino, ker je treba previdnosti osobito pri ženskih bolnicah, ki včasi kako malenkost razglašajo kot čudež. Nv. Kiiž^jn-1 Kostaiijevif). Přetečeno nedeljo smo obhajali lepo slavnost. O. g. Koniljanec je daroval namreč prvikrat sv. daritev, Slavnostni govornik je bit tukajšnji rojak, veleč, g, Kerin, žujmik boštanjski. Ob priliki te nove maše pokazali so tukajšnji Sokoli svojo brezmejno sirovost. Ko sta se namreč po noči vračala dva naša fanta z novomašnikovega doma, so ne daleč od tam naleteli na giilčo Sokolov. Na svoj prijazen pozdrav so dobili za odgovor žvižganje In zbad^ive besede — nato je sledil napad s kolom. Posebno nad enim so hoteli izliti svojo sokolsko jezo — in da ni hitro pomoti, bi bil goti>vo obležal mrtev na tleh. Taka je torej omika naših Sokolov: niti cesta nI varna pred iijitiil! S studom se obračamo od teh tako razdivjanih funtov in od onih, ki jih tako vzgajajo — ali vsaj mirno gledajo te sirovosti. Kje si slavno županstvo, da bi nekoliko na prste stopilo tem motilcem nočnega miru? Ali ni postave, ki bi zabranila tako zltatlljivo obnašanje Sokolov VI Sv. Dnli ](ri Krškem. Tukaj se je vršil minulo nedeljo pO])Oldne shod kmetske zveze. Udeležila je bila nť|'rii;a-kovano obila: zbralo se je nad aOO gospodarjev, .Shod otvori podpredsednik K, Z, g. Andrej J'irc ter povdarja namen današnjega shoda. Na to govori g. iurist J, Adlešič o pomenu združevanja za kmetski stan, o kmetski zvezi in njenih naloirah. Ti. poslanec dr. J. Hočevar poroča o novoustanovljeni deželni vinarski zadrugi. Na splošno željo se sklene še to leto ustanoviti podružnico za krški okraj. G. poslanec poroča na to o zadnjem zasedanju državnega zbora, o ])nzadevanju poslancev S, L. S., da preprečijo oderuško madjarsko banko v Bosni, ki hoče zasužnjiti na.sc južne brate, ter o naporih, ki so jih imeli naši zastopniki na Dunaju, da preprečijo italijansko univerzo v 'JVstu ter o nameravani trgovinski pogodbi, ki bi veliko škodovala našemu kmetskemu stanu. Poslu.šalcl odobravajo soglasno nastop svojih zastopnikov na Dunaju ter^jlm izražajo polno zaupanje. Nato govori domači župnik g. J, Zust navdušeno in |>re|>]'ičevalno o volitvah in o dolžnosti, udeleževati se vsakih volitev, da doseže tudi^ kmetski stan jirimerno zastopstvo v javni upravi, ki mu gre. — Se isti dan je jiristopila večina domačih gospodarjev k K. Zvezi, (Dostavek uredništva; Posebno iz krškega okraja prosimo jednakih poročil.J Ika pri Kcki. V. Slava redu sv. ťrančiáka. Častiti očetje fra tiči škatli nimajo saiito za ohranitev Marijinei^a svetišča na Trsatu, kakor jc bilo opisano v dveh številkah „Dol, Novic", neiztiiertiih zaslug, ampak tudi za druge znamenite kraje hrvaškciiu L'rîmorja, L'ovsod so postavili samostane in ccrfcvc, gojili cerkveno umetnost, nabirali v svojih knjižnicah zaklade človcskeiia uma, poleg tega pa razSirjevali vero in omiko. Bivajoč ceia dva meseca v zdraviicu v Iki sem imel priliko, trn svojih iiotih obiskati to in ono frančiškansko cerkev. Oj>ravil sem sv. mašo, potem pa 3Î oglodal vse, kar jc bilo v cerkvi in v sa-inostiinu posebno imenitnega. V Zadru me je gvardijati o. Stanislav Kocijančič, Slovenec, rojen blizu Kopra, (jiibeznjivo sprejel in mi vse znametiitostî v cerkvi razkazal; star častitljiv križ 12 XI. stoletja, v molitvenem koru veliko sliko domačega mojstra Saighetti-ja, Temu slikarju je vzela nemila smrt soprogo in tri male otročiče. Njim v spomin je na presni omet naslikal umrlo ženo ležečo na mrtvaškem odru, nad njo v oblakih otroke, hiteče proti nebu. odkoder Marija v sijajnem blišeu nanjo gleda in roke v objemu razpenja, na dnu slike umetnik sam z ostalimi otroci, vsi zaupno zroči kvišku k Mariji in dragim rajnikom. — Velikanska jc slika mojstra Karpačija ((Jarpaccio) iz XV, stoletja, na kateri je videti nad sto osel}, razdeljenih na več oddelkov in v tedanjih no,šah; vsi kleče in dvigajo roke k Mariji vnebovzeti. — V cerkvi je tudi nekoliko slik in sličic od roke slavnega tiiojstra Bellini-ja. — Sploh imajo vse cerkve tatn doli toliko slik, ena lepša od druge, da ni prostora zanje na stenah in so jih morali v zakristijah in po hodnikih razoliesiti. Ker so bila skoraj vsa večja mesta v srednjem veku delj časa pod oblastjo bene.ske republike, ni čuda, da so si cerkve omislile toiiko krasnih utnetnîj. Saj je Italija ona dežela, kjer bron živi, platno diha in kamen govori. Gospod gvardijan jo povedal, da samostanska družina stejo 35 oseb in uživa povsod spoštovanje. Ljudstvo v Zadru jo verno in radodarno. Sv. Anton Pad. dobi za kruh svojih siromakov po 5001) kron na leto. Toda jiremeten je tako, da ima v nabiralni skritijici dve luknji za sprejemanje darov: na prvi je napis „i>ro-šnje" (suppliche), na drugi „prejete milosti" (grazie ricevute). Dejal sem sam pri sebi: Sv, Anton pa zna beračiti in za svoje ubožce skrljeti, dva daru hoče imeti, eden mu ni zadosti. Ko sem se poslavljal od gosp. gvardijana, ki tam daleč od doma, na hrvaškem ['rimorju, deluje za čast božjo in zvcličanje duš, so ravno v cerkvi postavljali mrtvaško krsto za slovesno črno mašo. Na krsti som čital primeren napis: „Vanitas vanîtatum, omnia vanitas"*, („Ničnost vseh ničnosti, vse je prazen nič.) Resnica, ki ji nihče ne ugovarja in je Se nobeden ni ovrgel. Vse kar živi mora v grob, samo dela njegova ostanejo in spomin nanj, kakršen jo že; blag ali narobe. Istotako imajo frančiškani lepa svetišča v Trogiru, na otokn Hvaru, v Spljetu in Dubrovniku, V njih cerkvah in samostanih so kar cele galerije italijanskih mojsterskih del: od Sa, Croce, Palma, Baasano, pa tudi od samega Ticijana, Pordenone, Andrea del Sarto itd. V Spljetu in Dubrovniku so videti za cerkvijo hodniki iz srednjega veka, sloneči na umetno izdelanih stebrih. Frančiškanska naselbina v Spljetu izvira iz 13, veka in ima sv. Frančiška AsiSkega za svojega začetnika. Zgodovinska resnica je, da je ta .slavni ustanovitelj treh redov 1, 1220 v S()ljetu i)ri-fiigal. Drago mi je bilo, da sem vso te cerkve, ki so nekatere vse prezidane ali celo od tal iznova postavljene, natančno pregledal in opravil v igih svojo pobožnost. Ker je sv. Frančišek svoj red izročil Brezmadežni v varstvo, je samo po sebi umevno, da zavzemajo po frančiškanskih cerkvah Marijini oltarji prvo mesto in je njeno tešenjc radost pobožnih menihov, — Znameniti knjižnici imata samostana v Zadru in Dubrovniku. V poslednjem mostu so ohranjeni v samostanu trije rokopisi slavnoga pesnika GunduliCa, Dubrovčanina. Narvečja slava in zasluga reda sv, Frančiška pa je ta, da jo nam katoličanom ohranil narvažnišo kraje v sv. deželi. Koliko so častiti menihi zaradi tega pretrpeli, koliko jih je inučeniško smrt prestalo, nobeno pero ne popi.še. V Jeruzalemu že od davnih časov oskrbujejo stražo sv. groba Zveličarjevega na Gol-gati, pa le en del tega svetišča so mogli obdržati. Leta 1808 je bila cerkev božjega groba pogorela in brž so razkolni Grki s svojim denarjem novo cerkev sezidali ter se malone celega svetišča polastili. Katoliške državo v Evropi bo frančiškanom prepozno poslale denarne podpore, s katerimi so mogli le nekaj delov sv. grobišča oteti, Ondi obhajajo vsako leto na veliki teden veličastne, splošno občudovane pobožnosti in procesije. Kdor roma v sv. deželo, skuša potovanje tako urediti, da jo ravno zadnje dni velikega tedna v Jeruzalemu in se more udeležiti navedenih svečanosti, — Velikanska stavba je fratiči.škanski samostan v Jeruzalemu, po našem Zveličarju imenovan „Salvator", z novo cerkvijo, za katero je narvečji denarni prispevek po.slal naš prosvětli cesar Franc Jožef. V samostanu jc prostora za (iO do 100 menihov, ki imajo stražo v raznih svetiščih, skoraj vsi so Italijani, V tem samostanu biva varih (kttstos) sv. dežele. Tu vidiš delavnico za vse vrste obrtnij, brez števila obrtnikov se v njih izuči, da morejo pozneje od dela svojih rok pošteno živeti. Frančiškanom gre hvala, da imamo katoličani v posesti svetišče v Betlehemu, v groti, kjer se je rodil Zveličar sveta. Pa tudi tukaj so se Grki vrinili in košček svetega kraja pridobili. Istotako je v rokah oo. frančiškanov oni sv. jirostor v Nazaretu, kjer je stala Marijina hišica in je Marija ])rojela angcljevo oznanilo. Krasna cerkev, ki na tem mestu stoji, nosi ime „cerkev Oznanjenja", L. 1219 je sv, Frančišek to svetišče s svojim obiskom počastil. Prva cerkev je bila že od cesarice sv, Helene v IV, stoletju postavljena, toda od Turkov do tal razdejana. Križarji so jo vnovič dvignili, i>a Turki zopet podrli. L. 1291 so jo angelji za zmeraj tem nevarnostim odrneknili in na Trsat prenesli, odkoder je na žalost čez tri leta zginila in se v Loreto premaknila. Obojno svetišče, prvotno v Nazaretu in ono na Trsatu, pa je pod varstvom očetov frančiškanov. — V sv. deželi pa ima ta slavni red na raznih krajih tudi „hospice" ali gostišča, kjer so romarji gostoljubno sprejeti in tako izvrstno postreženi, da so ne morejo ]»rečuditi. Prvo gostišče je precej v primorskem mestu Jafa, kjer romarji končavši vožnjo preko morja narpo]>rej stopijo na tla sv. dežele. Potem se vrstijo gostišča frančifikanov po vseh znameniti.ših mestih. Tujci no najdejo bc-sed, da bi prijaznost in gostoljubje menihov iz reda sv. Frančiška mogli dostojno popÍ,satÍ. Po pravici in zasluženju sem tedaj temu sestavku dal naslov: „Slava reda sv, Frančiška." Čast in slava in priznanje mu bodi od vseh katoličanov vesoljnoga sveta za njegovo vsestransko delovanje od časa njegove ustanovitve do sedanjih dni! Al«ksiuidrija, tlgiiii^t, dne 17, julija 1909. V zadrgem času je zadela tukajšnje Slovence bridka izguba. Nenadoma nas je zapustil naš častiti oče Benigen Snoj. Premeščen je namreč kot duhovni svétnik v Jeruzalem. Velepriljubljeni iti veleZaslužni pater Benigen bo težko nailomestljiv. Kdo jih nastoje vse njegove zasluge v tujini za Boga in dom? Bil je nevstrašen in ne-vtrud^jiv delavec kot duhoven in domoljub. Kot pravi očo jo skrbel za tukajšnje Slovence. On je vstanovil tukaj dekliško in šolsko društvo. In kdor bi vedel, kakim nevarnostim so izpostavljena tukaj v Egiptu naša dekleta, ne bo mogel dovolj ceniti zaslug, ki si jih je stekel v tem ozirn naš dični in nepozabni dušni pastir. In glede šole koliko težkoč in zaprek je moral prestati, to ve ie on sam. E, marsikako jo moral jiožreti in pre-.zreti'. Videti Slovence, neveščo ni besedo slovenščine, ga je bo-, lelo srcc in sklenil je, naj stane, kar hoče, rešiti y šoli vsaj njihove potomce. In vkljub vsem naflprotstvbm od ljudske strani in od pristojnih oblastnij je z božjo pomočjo do.segol, da imamo sedaj v .AJeksandriji slovensko šolo, kjer podučujejo čč. .šolske sestro Iz ^Maribora. In že pri prvem šolskem sklopu se je pokazal sijajen in nepričakovan vspeh. Splošno priznanje in pohvalo so dobili isti dan č. o. Benigen, čč. sestro učiteljice in ves šolski odbor od občinstva, da, še celo g. konzul, ki je bil svoj čas največji protivnik slovenski šoli, se je pohvalno izrazil v svojem javnem ob tej i>riložnosti držanom govoru, — Celih devet let je bil č. oče med nami, in nadejali smo se, da nas ne zapusti še tako kmalu. Toda človek obrača, Bog obrne. In no moremo si drugače, kakor da mu prosimo na njegovem častnem mostu božjega blagoslova, izrazujoč mu najprisrčnejšo častitko in naj-iskrenojšo zahvalo. Slovenska kolonija. Požrtvovalnemu rojaku, proslavitelju slovenskega imena v jitnjini —■ najprisrčniSe častitajo Dol, Novico. Belokranjski glasnik. Meiliku. Dne 18. julija je daroval č, g. Anton Ćernugeli z Grabrovca svojo novo sv, ma,šo v župnijski cerkvi v Metliki. Hil jo to dan veselja ne samo za g. novomašnika in njegove sorodo-vince, ampak tudi za celo župnijo, da za celo Belokrajno, ki je pridobila s tem zopet enega rojaka kot sotrudnika na cerkvonetn in narodnem torišču. Verno ljudstvo je tudi v dejanju pokazalo, da čuti z g. novomašnikom. Kako bi pa tudi ljudstvo no bilo povzdig- njeno! Novoiiiaíinik, spremljan oii mnogoštevilnih diibovnikov-«oliratov, krasno )ietjo na koru pod vodstvom g. Miliclčiča, slavnostni içovor: vso to je vplivalo, da se je verno ljudstvo čutilo (Jovzdiynjeno. Nc samo iz domače žiiijaije, tudi iz soaednjib župnij hrvatskih ol)ojf;j];a obreiJu je prihitelo obilo ljudstva radovat se z jf. novomašnikom. To jc pač živ dokaz, da je našo ljudstvo verno, polno s postova ti ja do mašniške|?a stanu. — Slavnostni p^ovor v cerkvi je imel veleč. g. kanonik Anton /lofïar, sosednji rojak novomašiiikov, ki je vpletel niaraikako zanimivost iz xjiodovine metliško župnije in svojih belokranjskih rojakov v svoj govor, lïolokranjsko verno ljudstvo bo gotovo g. novoma.sniku hvaležno >!a veselje, ki inn ga je pripravil s svojo prvo sv. daritvijo. Stranski gosti 80 opazili, da je cerkev okusno prenovljena — res v ponos "letli-škeinu niestn. Najnedek pa je posebno na pevskem koru. Tako precizno petje se nc čuje povsod. Navadni prij)rostÍ mla-denii in dekleta, ki niti nimajo časa^dosti se učiti, pa jiroizva-jajo težke, ninetne, latinske maše. Čestitati jo g. pcvovodji, da ÍNia na razpolago kar tri zbore: mešani, možki in ženski zlior. praga belokranjska mladina, le naprej po tej jioti umetnosti in izobrazbo za oblažeiije srca. Ci'iuniKiij, (Mestni žujjnik Stanko Peharec Ko jo dne Si(ï. jnlija v pondělek jiopolndne iz Novega mesta dospel brzojav o nenadni smrti našega g, župnika, so jo ta pretresljiva novica bliskoma razširila 510 mestu in po vsej fari. Ijjudje skoro niso mogli verjeti, kajti izvedelo se je, da se gosftod še ta tedon okrepčan vrne na svoje mesto. Na videz res čvrsti gospod Se je dne t), jnlija moral podati v bolnico Usmiljenih bratov v Kaiiiiiji radi potrebne operacije, katera se je pri znani spretnosti ondotnih gg. zdravnikov posrečila. Ureza se jc tudi normalno celila tako, da bi se bil te dni župnik smel vrniti domov. A 8v, Ane dan je v obednici sobratom potožil, da se nc počuti dobro ter da gre v svojo sobo. A ni prišel šo do nje, ko se zgrudi — zadet od kapi. Navzoči usmiljeni brat ga )>renese v sobo, kjer se osvesti, i»ri polni zavesti jtrejme sv. poslednje olje in knialo na to mirno zaspi za vselej. Srčna hiba jo provzročila njegovo tako naglo smrt. Pokojni g. Stanko Pehare je bil rojen v Tržiču na Gorenjskem dne 17. aprila 1870. Po dovršeni gimnaziji si jo izbral bogoslovje ter bil že kot tretjelctnik posvečen v mašnika dne i*- julija 1893. Naslednje leto ga je tedaiiji koezvJadika dr, Missia poslal v i>astirstvo na obširno župnijo Stari trg pri l/ožu, |»oz-neje pa v Staroloko na Gorenjskem. Ko jo bila črnomaljska župnija zopet udova, ker v par desetletjih je zguliila v nodolgih presledkih vsled smrti tri župnike: Vesel — Munda Klemenčič — treba jej jo bilo poiskati novega župnika. In višji pastir je spoznal za prim^ernega g. Stanislava. Da so ni motil, so knialo spoznali farani in tijegovi sosedje duhovni so!)ratjo. Pridobil si je ljubezen obojih; a spoštovanje tudi pri omikandb, kateri so nasprotnega bolj novo-dolinega mišljenja. S svojimi sotrudniki jc v prvi vrsti deloval na to, da se v dobrem belokranjskem ljudstvu očvrsti verska zavest in na tej podlagi mej njim razširja večja Izobrazba. Vedel je iz poprešnjega pastirovanja, da se na moderne svobodomiselce ii zanesti tudi nc v narodnem obziru. V resnih časih ne po-tret)ujemo frazerstva, ' nego pozitivnega in sicer požrtvovalnega ilela za bla.E^or ljudstva, in tega se pokojni Pehare ni ustra.šil. IJelujoč v Belikrajini jej jo tudi želel pomagati do boljše gmotne lirihodnjosti — železnico kot glavno jirogo je ieiel videti iz!)0-iiano prav v bližini mesta — da-si se jc tudi radi tacega prizadevanja stvar zopet zavlekla, — V sredo se je pomikala cela vrsta vozov, da popelje v Novo »lesto obilo zastojmikov naše fare, ki naj skažejo zadnjo čast ljubljenem« pastirju ob njegovem pogrebu. ^Kakor so bili Novo-mc-š^ini ))resenečeni, ko so videli toliko Črnomaljccv in naših sosedov Metličanov, tako smo bili tudi Bclokranjci iznenađeni v Kandiji in v mestu, ko smo našli toliko sočustvujočega občinstva prcbridki zgubi enega najboljšega naših veljakov. Od mrtvašnice Usmiljenih bratov se je razvrstil sprevod, f^a križem črnomaljski zastopniki z zastavami, obe Marijini družbi, izobraž. društvo, telovadci, posojilnica, zastopniki dijaških društev panice. Zarje, Dijaške Zveze itd. Poleg obeh konventov so našteli duhovščine nad trideset, prav veliko jih je dospelo iz Bele-pfiijitie. Pokojnega župnika dekan g. Erzar iz Somiča jo v Jjjnh-Ijaiii uprav odhajajoč k sestanku svojih sošolcev izvedel o smrti ter se takoj vrnil v Novo mesto. ]Jekan je blagoslovil truplo f gospoda mrtvašnici. Ko jo pevski zbor, v naglici sestavljen, odpel ganljivo žaiostinko, jo kondukt vodil ob navzočnosti vsega kapi- g. prošt dr. Elbert v pokopališko kapelico, kjer se je trnplo blagoslovilo. Potem so ga prenesli na mrtvaški voz, ki je prišel nalašč za to iz ('momlja, in ga prepeljal na novomeški kolodvor. Gospa mati pokojnega župnika, ki ga je v nedeljo obiskala in se veselo vrniia domov, je namreč želela, da se prepelje v njegov rojstni kraj v Tržič, kjer je bil v četrtek položen k večnemu počitku. Pretresljivo je bilo, ko so farani na pokopališču in na cesti zadnjic gledali krsto pokojnikovo in zagnali glasen jok. Marsikateremu njegovemu prijatelju je solza porosila oko. Med navzočimi smo opazili p. n. gg.: e. kr. okrajni glavar JJomiceS iz Črnomlja z gospo soprogo, novomeški glavar baron Jiechbach, metliški prošt Uovgan in oskrbnik Dav. Vukšinič; zastopniki županstva iz Črnomlja in iz vsake vasi črnomaljske župnije; nadinspektor Opitz; nadučitelj Setina; hotelir I-akner; nadzornik Turk in dr. - Blagi Stanko ponvaj v miru ! DomaČe novice. M l)Ogi'elMi f g. črnomaljskega župnika Stanka Pehare po-rot^mo v dopisu iz Črnomlja. Sliod v St. Petru pri Novem mestu bo v nedelo ]. avgusta po 7. uri. po sv. maši. 1'oročevaloc preč. g. dr. Lampe h Jjjubljane. Odlikovanjska slavnesl se je v našem mestu vršila zadnjo nedeljo. C. kr. deželnobrambovsko ministrstvo na Dunaju je z odlokom dno 18. julija t. 1., št. 750, priznalo aktivnim udom slavne meščanske gardo od Njega Veličanstva cesarja ustanovljeno častno znamenje (kolajno) za 25- oziroma 40]etno hvalno službovaiije in sicer: 1. za 25letno: gg, stotnik Josip Košíček; narednik (Feldwehel) Anton Weiss in Janez Kušljan; korpo-raloin: Maks Brunner, Fran Lepič, Ivan Jakše, Jakol) Mikolič, Ivan Pint-ar, Vinko Umek, Konrad Ziegler in Anton Medved; gardistom: Vinko Zbevnik, Kran Murgeft, Fran Zalar, Alojzij Knafcljc,^ Fran Strajnar, Fran Knoblehar, Avgust Knafcljc in Ivan Šinkovec. JJ. za 4rjIetno ja: narednik Avgust Kiissel, četovodja Leopold Fischer, desetn k l^udovik Illowsky, gardist Mihael Hrovat. Od godbe: narednik Matija Merše, Fran Mišjak, Anton Simončič, Anton Mišjak, Pavel Dojk, Jernej Mišjak, Mihael Jazbec in Janez Jazbec, kateri je pa med tem časom umrl. Ker je tukajšnji c, kr. okrajni orožniški stražmešter g. Fran Mo-horič odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, se je obojna slavnost obavila ob jednem. Tem povodom je bila na predvečer bakljada in serenada po mestu ter jired okrajnim glavarstvom in žandarmerijskim poveljstvom. K paradi v nedelo je dospela prav številna deputacija orožnikov, katera se je vdeiežila z godbo, meščansko gardo ia veteranskim draštvom ob desetih sv. maše v kapiteljski ccrkvi. Sv, opravilo je ob asistenciji gg. kanonikov izvršil mil. g. prošt tir. Klbert. Garda je izstrelila običajne salve med sv, mašo. Ob koncu sv. maše je g. prošt imel do odiikovancev jako primeren nagovor. Pri petju je sodeloval tudi c, kr. operni pevec g. Betteto, ki je zdaj na odmoru. Njegov samospev se je odlikoval s iinim prednašanjem. Prisostvovali so v cerkvi načelniki raznih uradov, opazili smo med drugimi c. kr. okr, glavarja baron Eechbacha, okrožno-sod nega predsednika dr. Kavčiča, drž. pravdnika dr. Kogina, mestnega župana (ïgo-revca, kandijskega žujiatia Znrca in druge. Ko so se čete uvrstilo pred okrašeno mestno hi.šo, kjer so bili zbrani razni zastopniki uradov in društev, nagovore odlikovance gg.; glavar, orožniški častnik in mestni župan, povdarjajoč njih zasluge in izročajoč jim svoje čestitke. Na to pripne g. častnik zaslužni križec s krono straimeštru Mohoriču, g. glavar pa odlikovanim gardistom častno kolajne. Navdušeni „živio" presvetlemu cesarju se je razlegal iz hvaležnih src ter odmeval daleč na okrog tudi med gledalci, katerih je bilo vse polno i)0 trgu. Pri Tučku so se zbrali odlikovanci in gosti k sîavnostneniu obedu, kjer so se vršile olii-čajne zdravijce in jo godba svirala izbrane komade. Potem se ,c začela prosta zabava z godbo, katera je bila res neumorna, n s petjem, pri katerem so se odlikovali gg. orožniki. ]>olgo v noč so se razlegali mili glasovi slovenske jiesmi in mične godbe kot odmev hvaležnih'in zvestih src svojemu cesarju in lepi domovini. Na (Jerjiincp! Prijatelji Gorjanc priredé v nedeljo dne 8. avgusta ob lepem vremenu izlet k sv. Miklavžu na Gorjancih. Sv. maša se bodo darovala okolu polu 10. ure dopoludne. (tdhod iz Novega mosta točno ob 3. uri zjutraj. Zbirališče izletnikov na mostu. Udeleži se lahko tega izleta vsak, kdor le hoče, Dolťnjwko persko društvo priredi dno 15, vel, srpana 1.1. vrtni koncert, čegar čisti dobiček se odloči v oiirambne namene slovenske meje. Kraj in natanjčni vspored se bode si, občinstvu pravočasno naznanil. Tojmiwirji so v sredo dospeli v mesto. Po dvav^evEeInu odmoru so odšli iia strelno vežbali.sčo pri KrSkeni. Naziiiiiiil«. Nacelstvo obrtne 3)»lošne zadruge za sodni okraj Rudolfovo naznanja vsem svojim članom, da od 16. t, m. naprej uraduje v Kandiji št. 75, t. j. vpisavanjc učnih poj^odb, oprost-nine, prošnjo itd. Opozarja se tudi vse mojstre te zat rugc; da vedno pravočasno priznai^jajo svoje iičencc frledc učnih pogodb, iatotako pomočnike. Rudolfovo, dne 23. julija 1909. Načelnik: A. Sedlar. Splošne obrtne zttdniçe IX. ohčni zbor se je vršil dne 18. aprila I90y v gostilni g. Kopača v Hudolfovem v navzočnosti šestnajstih pnivih udov, ker rine 4. aprila sklicani shod ni bil sklepčen vsled premajhne udeležbe. G. L'mek, načelnik splošne obrtne zadruge, pozdravi vladnega zastopnika g. Golia in navzoče člane ter jim pojasni, da on ne more predsedovati dana.injeniu občnemu zboru, ker je on tudi načelnik mizarske zadruge, ter odda vodstvo občnega zbora poclnačelniku g. Ivan Pintarju, kateri preide na dnevni red. Zapisnikar prebere imenik članov splošne obrtne zadruge, katerih je v sodnem okrajn Rudolfovo 344, ki se dele na 37 vrst obrtov. O blagajniškem stanju poroča za leto 1908 načelnik, dohodki znašajo: gotovine je bilo v blagajni koncem leta lWn 201 K 78 v, jiristojbina mojstrov vplačala se je v letu 1908 102 K, oprostnina učencev 165 K, vpisnina 117 K, skupaj 6BÓ K 78 v. Stroški znašajo: vrnena pridružnina 19 K, tiskovine 30 K 61 v, itisarniška opravila 60 K 60 v, razni stroški 17 K 62 v, skupaj 117 K 83 v. Ostane gotovine koncem leta 1908 267 K 95 v, V mestno hranilnico v Rudolfovem vložilo se je 13. marca 190H na hranilno knjižico 200 K. Gotovina: prva hranilna knjižica znaša z obrestmi vred 1229 K 89 v. druga 851 K 97 v, gotovina v biagajni 267 K 95 v, skupaj 2349 K 81 v, kar se vzame na znanje. Načelnik poroča, da .se jc ustanovila čevljarska in mizarska zadruga, katere so prosile za en del premoženja v gotovini od splo.ine obrtne zadruge. Izračunal je na prošnjo teh zadrug po številu članov g. dr. Blodig, zadružni instruktor, kateri je od ministrstva postavljen za nadzorovanje obrtnih zadrug sledeče: čevljarski zadrugi pripada 290 K 84 v, in sicer v gotovini 242 K 84 v in 48 K za iztirjati, kateri znesek so bili čevtjarski mojstri splošni obrtni zadrugi na dolgu. Mizarski zadrugi pripada 239 K 94 v, in sicer v gotovini 190 K 94 v in 49 K za iztirjati, kateri znesek so bili tudi mizarski mojstri na dolgu, kar se enoglasno sprejme, da se obema zadrugama gori navedeni zneski izplačajo. I)a|je poroča, da se je glede spremembe pravil jmvetoval z obrtnim inštruktorjem g. dr. Blodigom in mu le-ta nasvetoval, naj se pravila v toliko spremene, da se ustanovi za ostale rokodelce le ena rokodelska zadruga in na ta način bodo sčasoma izostali prosti ali dopuščeni ol)rti, in poudarja, da bo to naloga novoizvoljenega načelstva in odbora. Mora se ustanoviti tudi za vse druge rokodclco preiz-kuševalna komisija za učence, da istim ne bode jjotreba hoditi v Ljubljano k preizkušnjam. Za tem se izvoli načelnikom g. Anton Sedlar, posestnik in kolar v Kandiji, pori načelni kom pa g. Josip Vovk, posestnik in pek v Kandiji. Odbornikom gg. Košir Josip, krojač, Valentinčič Anton, sedlar, Iljaš Ignac, kovač, Kcnda Franc, steklar, Vovk Alojzij, ključavničar, Žibert Josip, ključavničar. Smitka Oton, slikar, Gačnik Anton, mesar, Agnič Andrej, klepar, Murn Avgust, svečar. Mramor Miha, usiijar, Kopač Leopold, klobučar, Blažon Franc, urar, Preželj Jakob, ključavničar. Namestnikom gg.: Koretič Josiji, kovač. Karas Ivan, brivec, Pelko Franc, krojač, Kos Josip, knjigovez, Ferlič Ludvik, mesar in Bele Jo.«ip, zidar. (To poročilo je že nekoliko pozno; prosimo, da sproti obveščnjeto o zadevah svoje zadruge. Uredn.) Gospodarske drobtine. — Dťželna viiini'Nkii zadruga se je ustanovila in jc sedaj naloga vseh prizadetih vinogradnikov, da jo podprejo s svojim prÍBto[ioni. Ta zadruga je nastala, ker jo nujno potrebujemo. Ona je sad obstoječe vinske krize, ki zahteva, da se tudi na Kranjskem ganemo in da tudi pri nas kaj storimo za povzdigo vinske trgovine. Vse druge vinsko dežele so nas že prehitelo v tem pogledu. Zlasti Dolenjci smo najbolj zaostali in je zadnji čas, da se tudi mi otrescmo starokojntnosti in začnemo glede vinske trgovine ubirati drugo pot. Namesto vinotočev naj se snujejo vinske zaririigc, ki nas edino zamorejo dovesti do bojjše bodočnosti. i'i-igiasilii Zli (»ristop k viiiarnki za^ii iigi sprejema odbor zadruge v Ljubljani. Vpisnina znaša 10 K, delež pa 20 K. Vsak zadružnik mora imeti en delež, jamči pa s trikratno vsoto vzetih deležev. Dosedaj se je vpisalo 60 članov z 253 deleži. Ako naj zadruga pomaga našemu vinogradniku, mora pristopiti vse od kraja k zadrugi. Vsak kdor jc navezan na prodajo vina, naj postane član zadruge, Le tako s]>nivitiio zadrugo do tiste moči, ki je i^otrebna, ako naj zadruga vspešno deluje. Krajevne vinske ziidrnge. V pripravnih legah bo treba snovati krajevne vinske zadruge, ki naj pristojdjo kot take v zvezo z deželno zadrugo. Kjer se bodo snovale krajevne zadruge, tam naj se vpišejo vinogradniki h krajevnim zadrugam, siccr pa k deželni zadrugi. Alarsikjo namreč ne bo mogoče snovati krajevnih zadrug, bodisi iz tega ali drugega vzroka. '1'am naj so vinogradniki vpišejo za člane deželne zadruge. Treba jc, da se vsi organiziramo in da se udeležimo vsi podjetja, l(î je nam na korist ustanovljeno. Zlasti pri naših maloposestni.ških razmerah je treba, da se združujemo in da iščemo v združenju našo moč in boljšo bodočnost. Zelena tiirSica za molzne kjiivc. Zelena turšica daje prav slastno krmo, katero žre živina prav rada; resnica [la je, da je zelena turšica sama za se ))remalo tečna. Kmve po taki krmi dosti molzejo ali mleko jo bo\i slabo in bolj vodeno kakor po drugi zeleni krmi. Zato so pa priporoča, da se poklada poleg zelene turšice še kaj druzega za priboljšek kakor n. pr. otrobi ali kako drugo močno krmo. Prav je, da se zelena ttiršica pred pokfadanjem zreže. Zrezani turšici se turii močna krmila lažjo primešavajo. Hja na psenidi. Letos je itšenica — vzlie dolgo trajajoči suSi — precej močno trjiela zaradi rje. Slama bo vsled tega malovredim za pokladanje. Ker je po rji napadena slama celo škodljiva, jo bo treba za pokladanje po]»ariti in soliti in po iitalem primešavati drugi krmi. Na ta način jo naj»ravimo okusnejšo in manj škodljivo. Steza poleg «teze. Pri nas gro s stezami nmogo prostora v zgubo, za katerega je res .škoda. Kolikokrat so ne vidi po tri, štiri steze eno polog druge. Kaj ni škoda za prostor? Kaj .se mora ros toliko prostora s hojo zatreti? Bodimo tudi na to stran boy gospodarni in no delajmo škode sosedom! Vsiikega prostora je Škoda, ki se po nepotrebnem zavrže. Hej« med njivami so dale že mnogo povoria k tožbam med soserii. Ko bi bili naši Ijurijo bo^ sprav^ivi kakor so, sosedje jta bolj prijazni, bi kazalo meje kolikor mogoče odpravili, take meje namreč ki so jmraščcne s travo. Orati bi kazalo njivo do njive, tako da bi odpadli tisti travnati osredki. To pa zaraditega, ker so take meje najbo^ varna bivališča za mi.ši in ker se » takih mej raznaša plevel na okolu. Posebno pa nam delajo miši škodo, ki se vgnezdijo po takih mejah. Misanje kokoši. Ob času misanja treba kokoši krepko roditi, da ne shujšajo preveč in da sploh lažje prebijejo ta čas in da so pozneje zopet bolj nesne. Vsako leto kaže pa pred mi-sanjem prodati vse tiste kokoši, ki jih ne mislimo pustiti za daljno rejo. Raznoterosti. * AImIuI Hnmi. liockefellerjev osebni lastninski asesment le 2,500.000 dol, in oni sedmerih članov Vanderbiltove rodbine skupaj nad 1,HOO.OOO dol. J. Pierpont Morgan je spodaj z 400.000 dol., dočim sta po-•îojni H, II. Rogers in William Rockefeller obdačena vsak z 300.000 dol. Narastek za leto v s])]ošnem obdačenju zemljiško in osebne lastnine je okoli 100,000.000 dol. To jo 400,000.000 ^ol. manj nego povprečni narastek za več prošlih let. Skupna obdačena vrednost je letos 7,250,000.559 dol., od katere je 6-807,179.704 dol. samo v zemljiščih. „Am, Slovenec," Kvelťlli, Minil. Rojaki v Eveleth, Minn, so se odločili, da postavijo novo hišo božjo v svoji naselbini. Do sedaj so imeli Ic skromno cerkvico. To so prestavili na drugo mesto, kjer se Vrsi začasno služba božja. Na i^encm prostoru pa bodo jiostavili «rasno, iz rudečo opeke zidano cerkev, ki bo ena največjih v železni okolici iMinnosotc. Cerkev bo 125 čevljev dolga in 54 čevljev visoka. V pokritje stroškov zidave so se farani odločili, jja plačajo družine po 50,00 dol. in samci jto 20,00 dolarjev. V župnijo sjiada, kakor poročajo — nekako 800 družin. K 2S0/9 8 Dne 4. avgusta 1909 dop. ob 9. uri se bode vriila pri epođaj titua-ùenem aodiSůa v eubi St. 6 priíilua dražba zemljišúa vi. ět.ĎTl k. obË. Hudul-fOTO, obBtojeije it dveh hi§ St. 273 Id 274 t vrtom. Zgoraj navedeno posestvo je cenjeno na 61,840 K, najmanjSi ponudek pa zuaŘa 26.9S0 K, pod tem tneekom se ne prodne. Odobrene dražbene pogoje in druge te dražbe ee tifioÉe liatine ne za-morejo vpogledati pri tem aodiiSn v eobi St, 6. Pravice, katere bi ne pripnSúale dražbe, je oglaeiti pri Sddniji najpotneje v dražbenem obroku pred laćetkom dražbe, ker bi ee sicer ne mogle razveljavljati glede nepreniiůniue aame, O nadaljnib dngodkili dražbenega poetopanja ae obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepTeraiûnini pravice ali bremena ali jih zadubé v tekTi dražbenega postopanja, tedaj samo t nabitkom pri aodiiji, kaďar niti ne «taunjejo v ukoIiÁa spodaj oznamenjene sodnije niti ne tmenr^ejo tej v sodnem kraju atanujoúega pooblaščenca za vro£be. C. kr. okrajna sodnija v Novem mestu, odd. II., dne n.jueija 1909. (172) Dra/beni oklic. E 2U/9 Dne 4. avgusta 1909 dop. ob 10. uri se bode vriila pri spodaj otna-roenjeni sodniji, v izbi st, 6 dražba zemljliÉ vi. It. 4&0 in G5b kat. obř„ Kaudija ad a) Kidana t opeko krita biřia na bregu med Žabjo vB«jo in Božjim grubom in njiva, ad b) njiva. Vrednost istib, je doloiiena na 4412 K 36 b. Najmanjši ponudek tnaSa 2941 K 08 h, pod tem zneskom se ne prodaje. Odobrene dražbeme pogoje in listine, ki se tlGejo nepremičnine, smejo Uati, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oinanienjem sodniji v izbi ÍL 5. Pravice, katere bi ne pňpuíĚale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draičbenein obrokn pred zaiwtkom dražbe, ker bi se sicer ne mogla razveljavljati gledé nepremičnine same, O iiadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obveatijo osebe, katere imajo sedaj na iiepremir'ninal) pravice ali bremena ali jih zadobe v tekti dratbe-nei^a postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kedar niti ne stftnnjejo v okojiia «podaj oznamoijene aodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem krajn itanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 16, junija J909. (1Ï3) Dražbeni oklic. Qpr.gtE 108/9 fl Dne 3. septembra 1909 dop. ob 1 !• uri bode priepodaj ozuamenjeni sodniji v izbi it. 3, drnžba zemlj ič vi. št. SI in 322 kat. obć. Pijavce in vi. it. 18B ter Ô&3 kat. obč. Cirnik, obstoječih le b, St. 1 v Spod. Hladatifib z gospodarskimi poslopji in poljem, zidanico in opničeuim vinogradom, katera zemljišča so cenjena sknpno na 11006 K C2 li. Najmanjši ponudek znaša: I, temljiSča vi, št 91 in 322 k. o. Pijavr.e na 7338 K in 11. vi, nt ter 653 kat ubč. Ciruik na 614 K, pod tem tneskuni se ne prodaja, Dražbeni pogoji in listine, ki ee tièejo tei;^ zemljišča se smejo pregledati pri spodaj oznamenjeni audniji v izbi št, 4. Pravice, katere bi ne priptiflčale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dratbenem obroka pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razve-^javljati glede ne iremičnine same, O nadatjnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo t nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliiu spodaj otnaroenjene sodnije niti ne imentyejo lej v sodnem krajn sta-nnjočegft poohlašoenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu, oddelek II., dne 14. julija 1909. * I I I Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in ohoiico rog. zadruga z neomejeno zavezo 6SÍD-I8) V lastnem domu v Kandiji li 1 sijrejcma hrani ter obre- 4 stuje po ne vlofro od vaaccga, čc je njen ud ali ne, »I na ieto lirez odbitka rentiie^'a davka, O katerega sama iz svojega plačuje. I S: » Hiša v najem ali pa tudi na prodaj Službe IščB majer, viničar ali logar. Naslov na žii|)uiistvo Stmlcnee pri Itadiii, Seiiiveii. sprejme "^flj pod ugodnimi pogoji v učenje mizarstva Matko Malovič, mizar v Novem mestu. asi o-s) Pristni malinovec iz iiribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jos. Bergmann, Rudolfovo. (i29:o.io> Stavbeno podjetje Znidopcič 8 Stepančič Gorica, ulica Mattioif filijallia v Kandiji pri Novem mestu se i)ri[)oroča si. obOinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prcvzííiiia nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. /ia obila naročila se toplo priporočata " (no.0-2, znidarÈlÉ I StEpanÊic. Fflzor! Slovenshfl podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se pri)»oroča dné 11. febr. 19(i9 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. je pod ugodnimi pog-oji. 1'lačilo lahko na obroke. Natančneje pri Jerneju Silar v Šiiiilielii iiri Novimii mpstn. (i62-o-2j 27 let stari bivši dragonec, oženjen, treznega in moškega značaja, zanesljiv in posten, za vsako delo pripraven in vešč v vinogradih, na polju in v gozdih. Isti želi službe kot Hiša za 3600 kron z vseiti gospodarskim poslopjem ter z njivami in travnikom ob vodi, pol ure od kolodvora, jo na prodaj pri Josiji-H (iint]«'!, INplok p. Straža pri lindoHovcin, stanujoč v Jurki vasi ;iO. SÛDS vsake velikosti iz najboljšega, močnega, hrastovega lesa ima na prodaj „Sodari-ska zadruga v Tacnu", pošta ât. Vid nad Ljubljano. Proda se iz proste roke nTo-a-a) ^ ^ ^ poleg hiše dva joha zemljišča (vrta) posebno I« f ^ * ugodno za katerikoli obrtnika ali došloga iz f U ^Cl • Amerike, osobito za pcnzijoiiista žiipnikn, )ia- ' teri se hoče pri Sovctii mestu naseliti. Vpraša naj se pri Mariji Kaliiigi^r iiit l>rski pri Novrni nieslii. Kdor potrebuje izvrstno opeho h naj 80 obrne nu f.3 opeharno ]jlNEZ SULI v Dolenji Straži, i železu. iKistjija Slriiža, ki izđelnje najboljšo oiieku la «Id, obok in tlak ter za etrelio. Ako »e TKftme strešne opeke Ea celo poalopje, se jamči ».a lýii 10 let. Ta o|iekanift mure konkurirati (çledé izvrstne kakovosti z vsakim drugim enakim podjetjem, Vsak odjemalec itai ee satn prepriča ter si pHgleda opeko poprej, kakor jo knpi. ('ene so ninke in zelo ugodne po dogovoru. 1» tega sledi dejstvo, da Ěe tudi kot manjša opekarna ima izvrstno blago ter ai lahko nakupi tnili mali ponestnik dobie opeke. Priporočam se prav toplo za cenjena naročila odličnim spolcovanjem , ^ >. (164-3-2) Janez Sali. IiUjKtelj in iiluijik Urkan KorviL UdgOTorai nrdduik A. Žlogar, Tisk J. Krajcc niti.