leto 1874.
187
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 6. junija 1874.
73.
Postava od (>. maja 1874,
o napravi projektirane Iokomotivne železnice od Steinacha na železnici Gornje Štajerske v Sale-bnrško in Tiroljsko idoči mimo krajev: Aussee, Steg, Ischl, Attnang, Ried v Andiesenhofen,
eventualno v Schärding.
%
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Ölen I.
\ ladi se daje oblast, izvedbo projektirane Iokomotivne železnice od Stei-nacha na železnici iz Gornje Štajerske v Salcburško in Tiroljsko idoči mimo krajev: Aussee, Steg, Ischl, Attnang, Ried v Andiesenhofen, eventualno v Schärding in namenjenih kril od Achleitena v Thomasroith in od Ebenseeske postaje k solinam in Travenskemu jezeru zagotoviti s podelitvijo dopustila (koncesije) pod uveti te postave.
Člen II.
Podeljujoč dopustilo za to železnico sme se z državne strani zagotoviti poroštvo o letnem čistem dohodku z razdolžno letnino vred, v maksimalnem znesku od sedem in petdeset tisoč osem sto goldinarjev (57.800 gl.) avstr, veljave v srebru po čez na miljo za dvajset let in sicer tako, da ako bi letni čisti dohodek no dosegel imenovane vsote, državna uprava dopolni, kar manjka, vendar samo do zgornje maksimalne vsote.
Poroštvo za čisti dohodek z razdolžno letnino vred od potrošenega kapitala, katero se ustanovi na podlogi izkazanih resničnih stavbenih troškov, vštevši troško za nabavo denarjev in interkalarne obresti, začno veljati s tistim dnem, katera se °ela zagotovljena železnica izroči občni službi.
Člen III.
Podeljujoč dopustilo za železnico v členu I imenovano sme sc koncesijonar-Jem naložiti dolžnost, dozdanjo stavbe in gradivo od železnice od Ebensee na
(Slor*ni*ch.)	37
Ischl v Steg, kolikor se zde biti porabne za novo železnico, pridobiti od Ebensee-Ischl-Steške železnične družbe, oziroma nje upnikov pod uveti, ki jih odobri vlada.
Člen IV.
I)a se zvršita člena II in III, naj se postavijo ta le določila:
1.	Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžilo gldvnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega se izdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo.
2.	Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoloženega dosvedočenega letnega računa dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoloži ta račun.
A državna blagajnica v odkup doteklih dčlničnih in obligacijskih kuponov tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati neko lična odplačila, prihranjaje si očistek (obračunek), kateri se zgotovi na podlogi letnega računa, če se bodo koncesijonarji z dotično prošnjo oglasili šest tednov pred doteklim rokom.
Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine krétno leto, pokaže, da so ponapredščine previsoko bile odmerjene, naj koncesijonarji mahoma povrnejo, kolikor so preveč dobili, s prištetimi šestodstotnimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dni po zvršetku dotičnega krétnega leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
3.	Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako ponapredščino, ki daje po Štiri od sto obresti na leto.
Dokler dana ponapredščina ni j do dobrega odplačana, treba vsako leto, kadar čisti dohodek preseže zagotovljeno letno vsoto, polovico tega presežka državni upravi odšteti v razdolžbo. Druge polovice tist del, kolikor ga državna uprava določi po pravilih, dajati je v reservno zalogo.
Dotekle obresti je plačati, prodno so ponapi-edščine povrncne. Ako bi država imela terjati take ponapredščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopustilo ali se železnica odkupi, niso še izplačane, mora se opraviti iz premoženja, katero je podjetju še ostalo.
Člen V.
Za železnico v členu I omenjeno se dopušča oprostitev od dohodärine in Štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, katerega bi utegnile vvosti novo postave za čas dela in devet let po tem, ko se po dotič-nem železnice kosu vožnja začne.
Še se dopušča, da se prva izdatba delnic in predstvenih obligacij z začasnimi (interimalnimi) listi vred zgodi brez štemplja in pristojbine. Tudi se dopušča oprostitev od presnemščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za plačilo štempljev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem v nabavo denarjev za delo in opravo te železnice dovoljuje se rok do časa, ko se začne vožnja po dotičnem kosu.
Troski za notiranje efektov na tozemskih in vnanjih borsali in davki, ki jih bode podjetje plačevalo, ko preteko davka prosta leta, sinejo se v gospodarstveni račun med izdatke postavljati; glede štempeljskih pristojbin od kuponov to nij dopuščeno.
Za državne doplačke podjetje ne plačuje dohodârine.
Člen VI.
V členu I omenjena železnica in njih krila morajo se najpozneji v treh letih in pol od dne, katerega se dâ dopustnica, izdelati in izdelana v tej dobi izročiti občnej službi.
Za izpolnitev te dolžnosti naj konccsijonarji dad<5 državni upravi primerno varščino, kakor jim ona določi.
Ako ne izpolnijo zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je dana varščina zapadla.
O ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
Člen VII.
Vladi je v odobrenje podnesti načine, kako se nabavijo denarji, zlasti visokost emisijskega kursa, in načine, kako se razdadö dela, kar mora biti po potu ponude in tako tudi vse druge oprave.
Vse mostove in vse druge znatne stavbe in umeteljna dela je narediti iz že-lezja in kamenja.
Člen VIII.
Koncesija bode trpela devetdeset let od dne, katerega se začne vožnja po vsej v členu I omenjeni železnici.
Ustanavljajo druga dopusti lna določila bode kolikor mogoče gledati na postavo od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) o uvetih in olajšilih za podjetje «avstrijske severno-zahodne železnice“; ali kar se tiče tarif za vožnjo ljudi, naj Veljajo tarife južne železnice, kakor jih določuje dopustnica.
Člen IX.
Zvršitev pričujoče postavo je naročena ministroma za trgovino in finance.
V Budim-Pešti, dne 6. maja 1874.
(L. S.) Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	l*retis s. r.
190
Postava od 13. maja 1874,
o polajšilih tistim, ki se lote osuševanja Morinjskega blata pri trdnjavici Jadrtovci v Dalmaciji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Ölen I.
Vladi se daje oblast, konsorciju (družbi) za osušenje Morinjskega blata pri trdnjavici imenovani Jadrtovec (Andreis) na Dalmatinskem, podeljujoč mu dopustilo zastran izvedbe tega podjetja, dovoliti, da bode zemljišče, kar se ga zadobl po osušitvi Morinjske lokve, njegova last pod uvetom, da konsorcij opravi osušllna dela po črteži, ki se vladi predloži in katerega ona odobri, in da jih v dveh letih po podeljenem dopustllu dokonča.
Člen II.
Pod enakim uvetom dodeljujejo se konsorciju Še tudi naslednja polajšlla, namreč :
a)	Da bodo obdelovalna tla, dobljena po osušenji, za dvajset let od dobe, ko se po zglasitvi propisoma storjeni njih obdelovanje konstatira, prosta zemljiškega davka in vseh državnih prikladov tega davka;
b)	da bode pridobitev lastninske pravice na zemljiščih po osušilu dobljenih prosta dotične pristojbine, in tako tudi da bodo dotične sodne vloge, zapisniki, pisma in sodni spisi štempeljskih pristojbin prosti;
c)	da ne bode plačevati predevščine ali prenosnine pri prvi prodaji zemljišč dobljenih po osušilu, ako jih namreč konsorcij drugim osebam proda v dvajsetih letih od časa, ko so je svet osušil.
Člen III.
Z vršiti to postavo, katera pride v moč tist dan, ko so razglasi, naročeno je finančnemu ministru po dogovoru z ministri za notranje reči, trgovino in poljedelstvo.
V Budim-Pešti, dne 13. meseca maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. IKanlians s. r.
Cliluinecky s. r.	I*retis s. r.