PRI MG
I
DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leto XVI. - St. 191 (4654)
TRST, sreda 10. avgusta 1960
y ?9 novem pozivu Belgiji in po sklepu, naj čete OZN vkorakajo v Katango
Combe bi hotel doseči od OZN uradno priznanje Izpostavlja vrsto pogojev za prihod čet OZN
Fjotel bi začeti «uradna pogajanja» z OZN in prevzeti vse orožje od belgijskih čet Gmmarshjoeldo v razgovor z Wignyjem - Izredno stanje v vsem Kongu - Lumumba oiuje predsednika bivšega francoskega Konga, da sodeluje v zaroti proti Kongu
no4i ob	9'	~	Varnostni	svet	OZN	je	v	pretekli
OD	«i	»uiiivouu	ovci/	je v uietCJLtt
Postavni lo ptu, debate> med katero so govorili še ke BritarriiJiB or^ ?’ Formoze- Argentine, Italije, Ve-in cvii ranciJe in Konga, sprejel resolucijo Tu-P°*iva Beip-H na’ ^ je bda nbjavljena že včeraj, in ki ?e in pourit;?’ n,ai tak°i umakne svoje čete iz Katan-v ^ Pokrajino ^ potrebno’ da čete 0ZN vk°raka-
Pegatov ^Je glasovalo •e Franriif ’ d°cim sta
|alj- Sovjetski11	vzdr'
%asovanS 1 dele?at je po m, resolucije spo-^olucij0	sovjetsko
|at, ki Jtpijanski dele-^Pcijo J**?! skupno s
Sst' je svoiegTOHe-imperiali'
» Opravičil vzdrzanje sku-v^Uoija Z1 s trditvijo, da Jasno tfo P0Jasniuje do-fjske čet« t se morajo bel-č°raziPemo maknit: samo ^t OZn, cja ^sposobnostjo
cet
oerno
SPomnii zdrzuiejo red«. ***** TtaH'Je’ da bo «vse-S°®iio izvnii3. P°dPirala iioijej aJanje določb re-
1 ^^koi v.
tahL odhod “ J*. P°zneJe je
lova . nadaliiHo 1 ». zato da gov a>>- Potii?j<<nuina P°sve-
“S't> > “Skr«1'
'-Vir * -- s £
^”fajinske vla-
«4UC jo OZN Z,V,62i 2 novo Via« vlade in sklical danes
* katPoslala 07h leji je ta «ta* er° smn ^ brzojavko, l£?>ki p0if°roca' da predi le>Si »zelju,31" 6 vIade v
tja 0 OZn proučiti z de-
kaki” brez odlaša-2dn,» ‘2vede "a' se v Ka' Vilm, niftii n= sP°razum med «v>4« in.le°P°ld-
2 »» ’ da »nji, , brzojavki do.
vlado7Ti.in leopold-
£ 2» ' da	brzoJavki	do.
ga -t2emaniema ne želij° iLS„tališča Jbit- neP°Pustljive-«sh ga športi1 vzr°k oboro-
CVaio, na,a*' ?aze" tega 0 sl,J se pm celotno ‘a sporof P0V Varnostnega
PrM ™ ‘ Uradn°
‘VKOPOV
Pokrajinske vla.
-rnci •
fedik ElisaV, *u ^Catange in do !i .^dnartahvillu: I V od. !a,e,?rišle vrodn>h Sil, ki bo-*■	''•ti	anS°.	ne	bi
a'i tak0InUnistični eie-
tič.
wtoi«7“,|ll nm-V ivaiangl» (s 2, P^P0 Gvmejo in
da	se	mora	ob-
ne bo vmeša
Po'
?°trani»“c uo vmešava-Vlad« ,® nadeve Ka,:an-
*: i-
?0siv,,Sd*tnd oat?nge bo skujv
l»e not:	^	nadzorovala
»Vojk11? bo da,v= Pokrajino. 4.
PtSvoVa>a v ;fT.N,.se ne b0
Porodi sKa,tanHe°dSfiV° ?a»i2a»-.e
7' , 6. Združeni
oLfeppii;
‘Vi
. ‘Se. °ie
.v0j ■ kattrbe0roKžebih" sil Ka-
S? Pre?,r.°2io- Vi°± ?,bJrŽale
io P7v;
-ja?^ile ui0žje* ki Katr.0 ouftv;xigljslte ^ete
in
Jiir;ga še'bo6 v Kamini. 7. ^°Vhi ? tuje + svobodno obr-Sc ^|ake. g o	in	stro-
status
K ^e. ft V^ : e
°^ranii °^tični aiai.ua lVe Katnn3 podla8i no-
labT8®1 vlada Ka-^ahko svobodno za.
fVCSSSv. k.«™ «ou
k \ »a z delt kega Kon-
Sgu °2N semhtega °7-em' 2 \ ,uPrla ^ bo v vsem
5'tar7 tične’ Ti bl su ona"o-
• 10 p~lv°jaške orga.
be, , ne bnd„ asedbene sile
Hntmvea brt!lal? ueaktiv-
Jkv,mt,.—ve 00 po-
n8uCi*eljemVenirale <<pr)tl 8U.»	neredov v
C0|bbe ■
H ■ daJe0deial,
h p°So’ev 5N f
t.^e.rirv,av'ienr vlada Katan->, i^dal i_a Pnjeti za o-a Ozl ' da mu je nd
^	"i'-3"6 UraJl,;l
U ' da gaja.Pja
Potia^.. 12°gne ooorožene
bodo
da v pri-ne sprejme
spi e-
S, dP°gajaniLm’ ln da
sto* Se i,''~ S8m° “dradi cHa ,Padu.
^vasp°0Vb‘ konferenci je ?.* >, n.arodr.11 dudi
ti, *a i?todne .ai ustano-pNti ^atang0 Ts.ijske bau-ti? Pii ie nr7 )e ze dala
v 1'dšnLstrstvo anice- Notra'
tej bod0 Je sporočilo je^Pl Pokrajini°rala Podjetja b.a ii«av°du i J50 k141 Pri
> tm °2a' ir ^uP’ček svo-limite bančni daiai “No-
5 e>a agat2aVOd nin,a
P 0 8 dstvo Jtat £ondi’ ki
• V 8 sv0ij Katange pri. H ^benT delom.«
7ke pdi vodijip j.e Prišel Pozicije k\\ dela kon-k Oomč a ii> ki je -“var ust:,rejem Skoval . ai» 5? Ar, a it'ev
11 i
Kalonji od-&>vai‘ «da prtl v Pokraji-ikrt 1 je°'I'enjeneaZ8laSl usta‘
ipSi da je7-.rePub,ike».
a«?"1«, r' «rna^”v,ltev tako j,1. bj k.resto]ri s države WaVilIa Bak'--a te države Po ual '
pomočnik za afriški urad v Foreign Officeu Smith sprejel danes delegacijo Katange, ki jo vodi minister za javna dela pokrajinske vlade Kim-ba. V britanskem zunanjem ministrstvu ne dajejo nobenih pojasnil o razgovorih in pravijo, da je šlo samo za »vljudnostni obisk«. Po razgo. voru, ki ga je delegacija imela v Foreign Officeu, je po. licija dvakrat preprečila časnikarjem, da bi se razgovar-jali z delegati.
LEOPOLDVILLE, 9. — Davi so v vsem Kongu razglasili izredno stanje. Zadevni ukrep je sporočil minister za informacije Kašamura na tiskovni konferenci. Pripomnil je, da se izjemno stanje razglaša, zato da se pripravijo na morebitno vojaško intervencijo in da zavrnejo sovražni napad. Na podlagi novega ukrepa je prepovedano sleherno zbiranje v skupinah več Kakor pet ljudi, od sončnega zahoda do sončnega vzhoda pa velja policijska ura. Minister je zatem sporočil, da bodo v vsem Kongu zaprli vse belgijske konzulate m osebje bo moralo takoj zapustiti o-zemlje Konga. Razen tega bo iz Konga odpotovalo v Bruselj letalo, ki bo pripeljalo v Kongo okoli dve sto kongo-ških študentov, ki študirajo v Belgiji, ker. so jim začeli v Belgiji vcepljati propagando proti Kongu. Nekaterim so tu. di grozili. Razen tega so odredili izgon nekaterih tuj h časnikarjev iz Konga, zlasti belgijskih, zaradi širjenja a-larmantnih in lažnih vesti.
Belgijski poslanik v Leopold-villu van den Bosch je odpotoval danes popoldne v Braz-aville, prestolnico bivšega francoskega Konga. Zaščito belgijskih interesov v Kongu je prevzela Francija. Kmalu po odhodu poslanika je na sedež poslaništva prišel predsednik kongoške vlade Lumumba s svojim posebnim tajnikom in z enim častnikom ter sporočil izgon belgijskega diplomatskega predstavništva.
Pismo, ki ga je državni tajnik v kungoškem zunanjem ministrstvu izročil belgijskemu poslaništvu, sporoča: 1. Kon-gcška vlada zahteva, naj se zapre belgijsko poslaništvo v Leopoldvillu. 2. Kongoška vla-oa zahteva, naj belgijski poslanik odpotuje še danes. .1. Kongoška vlada je mnenja, da ne bo mogoče upoštevati obnovitve diplomatskih odnosov med obema državama, če se ne bo prej našla zadovoljiva rešitev vprašanj, ki so nerešena.
Kongoški tajnik v zunanjem ministrstvu je pri izročitvi dokumenta izjavil, da ne gre za dokončno prekinitev odnosov in da Kongo ne ignorira vezi
Konga z Belgijo, ki so trajale osemdeset let. Čeprav je vedno mogoča obnovitev odnosov, sedanji politični položaj odsvetuje bivanje belgijskega diplomatskega predstavništva v Leopoldvillu.
Predsednik kongoške vlade Lumumba je na tiskovni konferenci izjavil, da se njegova vlada pripravlja na razširitev svoje akcije v Katangi. Izjavil j° tudi, da je vrhovni poveljnik kongoške vojske general Lundulla dobil popolna pooblastila, kar se tiče vzdrževanja reda v vsej državi. Poudaril je, da bo vojska aretirala vse belce in črnce, ki bodo skušali sejati nerede v Kongu.
Zatem je Lumumba protestiral proti trditvam imperialističnega tiska, češ da kongošk > ljudstvo ni sposobno vladati se. in da so njegovi voditelji
brez političnih izkušenj. Obtoži' je nekatere kroge, da nočejo postaviti Kongo pod skrbništvo OZN za dobo petnajstih let, in je dodal: «Kongo ne b( nikoli postavljen pod skrbništvo Združenih narodov. Postal bo suverena država. Odpovedujemo se sleherni pomoči OZN, hočemo sodelovanje in ne miloščino. Prebivalstvo Konga bo vodilo svojo državo na vseh vodilnih mestih«. Zagotovil pa je, da se bo Kongo obrnil na tehnike vseh držav, ki bodo prišli, «da služijo in ne da vladajo«.
Dalje je Lumumba odločno zanikal trditve, da bi hotelo prebivalstvo Mukongo (ki živi v Spodnjem Kongu) postati neodvisno od ostalega Konga, ter je omenil, da je predsednik republike Kasavubu (bivši predsednik stranke Akabo) pri-
segel, da bo ščitil enotnost Konga. Lumumba je izrekel priznanje Kasavubuju in je javil, da so nedavne avtonomistične manifestacije delo nezadovoljnih ljudi, ki kujejo zaroto skupno s predsednikom bivšega francoskega Konga Fulbertom Julujenj. da bi skupno z njim ustanovili novo državo. Lumumba je tudi zagotovil, da vladata med njim in Kasavubujem popoln sporazum in sloga.
Belgijce je Lumumba obtožil, da so odnesli vse zlate rezerve iz Konga, zato da z njimi ustanovijo banko v Katangi. Pripomnil je, da Belgiji c mar Kongo, temveč ((Union Mi. niere. »Vse kar hoče Belgija doseči s silo, je dodal Patrice Lumumba, bo zgubila, medtem ko bo dobila vse to, kar želi coseči s prijateljstvom«.
Po prvi seji, tudi vlada odhaja na počitnice do 19. t. m,
V Rimu odstranjujejo le napise fašističnega «ideološkega» značaja
Tisk katoliške akcije ponovno v ofenzivi proti sodelovanju med KD in socialisti «La palestra del clero» zagovarja «proste strelce» in poziva parlamentarce KD, naj ne spoštujejo smernic svojega političnega vodstva
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Današnja politična kronika je zelo skopa: na seji vlade so obravnavali v glavnem vprašanja rednega poslovanja, nakar je predsednik vlade Fanfani želel ministrom ugodne počitnice, ki ne bodo trajale niti dober teden, ker se bode ministri zadržali v prestolnici še nekaj dni zaradi tekočih poslov, prihodnja seja vlade pa bo že 19. t. m.
Minister za državni proračun in minister za poljedelstvo sta obširno poročala o stanju na tržišču žitaric, nato pa so odobrili sklep CIR, da se nabavijo v inozemstvu potrebne količine pšenice na podlagi javne licitacije, kakor to predvide-
vajo zakonski predpisi. Te nabavke ne bodo predstavljale nikakršnega bremena za državo. V zvezi z nadpro-dukcijo vina pa je ministrski svet sklenil povečati za nov milijon hi količino vina, ki je namenjeno destilaciji, hkrati s kreditnimi o-
IttIIIII lllllllll lllllllllll t IIIIIIIII Hill I Hill III lit IlllllllllllllllllltlfllllllllllllllllllllVI llllllll IHIimillllKIlllllllllllll lili III tllll> llltl llllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllltltllll
Solidarnost med kolonialisti
Belgijska vlada kaže celo Francija^	misij	interveni v
Eyskens napoveduje revizijo odnosov v NATO - De Gaulle se boji, da bi OZN ravnala glede Alžirije enako kakor glede Konga
BRUSELJ, 8. — Predsednik belgijske vlade Eyskens je po današnji seji vlade na tiskovni konferenci izjavil: «Postavlja se vprašanje revizije mednarodnih odnosov in v tem okviru tudi vprašanje NATO. Ne pravim, da bo Belgija zapustila NATO, toda v celoti razumem, da velikodušnost ne plačuje- Če smo majhna država, smo tudi suverena država, ki mora na vojaškem področju sprejeti nekatere vojaške odločitve«. Dodal je, da bo vlada počakala na povratek Wignyja iz New Torka, preden «razjasni nekatere podrobnosti«.
«Belglja, je nadaljeval Ey-skens, se mora podrediti re-
soluciji Varnostnega sveta. Naš minister Wigny je omenil, da se mora umik čet povezati z varnostjo. Jemljemo na znanje obveznost OZN glede njene volje, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Konga«.
Eyskens je dalje dejal, da je vprašanje Ruande Urundi povezano z vprašanjem vojaških oporišč in predvsem i vprašanjem oporišča v Kamini, ker je bivanje čet na tem ozemlju odvisno od vojaških naprav, ki jih nudi Kamina. »Zaradi tega, če se hoče, da Belgija evakuira Ka-mino, se postavlja celotno vprašanje nove politične in finančne ureditve Ruande U-rundi.»
• Ruanda Urundi je stala letos Belgijo 750 milijonov belgijskih frankov, za prihodnje leto pa je bila predvidena milijarda frankov. Vse to bo treba skrbno revidirati. To vprašanje bo rešeno. To bo velik prihranek za belgijsko
vlado. Mi ne moremo gledati na vprašanje mednarodnih odnosov brez občutka grenkobe. Javno mnenje bo presenečeno, ko bo videlo naglico, s katero OZN zahteva nadomestitev belgijskih čet brez jamstva s strani Varnostnega sveta.»
Politični opazovalci v Bruslju so mnenja, da bo Belgija zahtevala revizijo svojih naročil za vojaško opremo v okviru NATO. V okviru svoje udeležbe v NATO bi morala Belgija kupiti sto reakcijskih lovskih letal.
Značilna je tudi popolna solidarnost Francije z Belgijo, kar se tiče njene politiki v Kongu. Gre pač za solidarnost kolonialistov.
Iz Pariza javljajo da je de Gaulle nenadoma prekinil svoje bivanje v Colombey - Les-Deux-Eglises in je prišel v Pariz, kjer je imel nujen razgovor z zunanjim ministrom de Murvillom. čeprav skušajo v uradnih krogih prikazati, ca je bil de Gaullov prihod v Pariz predviden že od prejš-
umi iiiiiiiii ti iiimiiimiiiiniii imun umni mi^miiiiiiiiiiiiiiiiiHii^niiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimmuHniiiiiinmmuiiiiii
Skupina	padalcev
je izvršila	dr
Kralj in ministri so izolirani v kraljevi prestolnici Luang Prabangu Ustanovljena je bila ^revolucionarna vlada* • Baje se hoče nova vlada iznebiti tujega vmešavanja m nadaljevati pogajanja s silami Patet Laosa
i'ltl^\^Ii!'tQ7iano-nll vedn0 T b
v federacijo z
“a
u01
4c<i,,-.,'aj'bi,cst.Katan«e lai lili Hl*a v • j pok,:
bi .drža«	"
ki
Poročajo, da je
VIENTIANE, 9. — Bataljon padalcev, ki mu poveljuje kapetan Cong Lee, je	davi ob
2.30 po krajevnem času izvršil državni udar in se polastil oblasti. Kralj	in veči-
na ministrov so v Luang Prabangu. Z državnim udarom je prišel na oblast •revolucionarni odbor«, ki se je obvezal, da bo »odpravil korupcijo, o-čistil državno upravo, vodil borbo proti vsem tujim vmešavanjem ter bo zagotovil nevtralnost Laosa in dosegel pomoč vseh držav	brez iz-
jeme«. Revolucionarni odbor je odstavil prejšnjo	vlado, ki
je vodila zahodno	politiko.
Državno udar je bil Izvršen kmalu potem, ko je laoški radio končal svoje redne nočne oddaje.
Poveljnik padalcev kapetan Lee je po radiu v Vientiane objavil proglas laoškemu prebivalstvu, katerega je nozval, naj sodeluje z vojsko, da si pribori svobodo. Lee je sporočil ustanovitev revolucionarne vlade, ki ji predseduje Tlane Sovanith. Ta vlada bo morala oki-piti »domovino, vero, ustavo in prestol«. Kraljevo vojsko je Lee pozval, naj se izogne slehernemu spopadu s silami, »ki pripadajo drugemu taboru«, v pričakovanju »zaključka pogajanj«.,
V Saigonu se je zvedelo, da je bil udar izvršen približno
takole: bataljon padalcev se je polastil mesta, ne da bi naletel na odpor. Takoj je zasedel glavna upravna poslopja, med katerimi pošto in državni zaklad ter stanovanja generalov. Padlo je nekaj strelov in odvrženih je bilo tudi nekaj bomb z namenom, da se ustrahuje prebivalstvo. Vsi stiki s tujino so bili prekinjeni.
Zvedelo se je tudi, da so kralj in člani laoške vlade izolirani v kraljevi prestolnici v Luang Prabangu. V nasprotju s prvimi informacijami pojasnjujejo, da kralj in ministri niso zbežali v Luang Prabang pred državnim udorom, temveč je bil državni udar lahko izvršen prav zaradi tega, ker so bili skoraj vsi ministri odsotni iz Vientiane; odšli so namreč v Luang Prabang, da se sestanejo s kraljem. Ker je letališče v rokah, upornikov, so poti med obema mestoma prekinjene zaradi velikega deževja in ker jih nadzorujejo pripadniki Patet Laosa. Zdi se, da se kralj in člani vlade ne morejo vrniti v Vientiane.
Kakšno politiko misli voditi nova vlada, je težko vedeti. Po nepotrjenih vesteh v namerava revolucionarna skupina baje prepovedati bivanje tujega vojaškega osebja v dr
v Laosu skupino vojakov, ki vodijo laoško vojsko. Nekateri so mnenja, da skupina, ki je izvršila udar, pripada fronti levice, ki jo vodi princ Susanuvong, sin Van Vonga, ki je nedavno odstopil v korist drugega sina Savanyja.
Kakor je znano, je bil spor med Severnim in Južnim Laosom rešen na ženevski konferenci leta 1954 pod nadzorstvom Velike Britanije in SZ. ki sta dobili pooblastilo štirih velikih. Leta 1957 so bile volitve v vsej državi in tedaj je levica Patet Laos dobila večino. Avgusta 1958 je Savany s podporo Američanov in Francozov prekršil ženevske sporazume in postavil Patet Laos izven zakona ter aretiral svojega brata Susa-nuvonga, dočim je pristaš A-meričanov Sananikone prevzel diktatorsko oblast in razpustil parlament. Zaradi tega so se čete Patet	Laosa vrnile
v gozdove in obnovile borbo pod vodstvom princa Suganu-vonija, ki je bil zbežal iz zapora. Severni pokrajini Fony-saly in Sammena sta bili prepuščeni Patet Laosu, medtem ko se je na	jugu okrepil
vpliv ZDA, ki so nedavno poslale v Vientiane svojo stalno vojaško postojanko.
Laos šteje poldrug milijon prebivalcev in	ima površino j izkusov	z jedrskim orožjem,
žavi. Znano je, da imajo ZDA 1 24.000 kvadratnih kilometrov.	Dejal	je, da bi	morali določiti
njega tedna, vendar se politični opazovalci strinjajo v mnenju, da so vzroki povsem drugje. »Pariš Presse«, ki je običajno vedno dobro poučen, piše, da je namen de Gaullovega prihoda v Pariz, pripraviti francosko intervencijo v Kongu. List sicer tega ne pove naravnost, vendar pa dalje dovolj jasno razumeti. »Ce bi se stvari v Kongu po-slabše, piše lisi, bi Francija in države francosko-afriške skupnosti lahko prevzele drugo odgovornost«. List omenja tudi izjave francoskega predstavnika v OZN.
Opazovalcem se zdi izven dvoma, da sta de (gaulle in de Murville govorila o Kongu. Zatrjujejo, da je de Gaulle še posebno razjarjen zaradi nove resolucije Varnostnega sveta proti Belgiji. To raz. jarjenost je treba pripisati predvsem dejstvu, kakor piše »Pariš Presse«, da »nekaj tednov pred začetkom zasedanja skupščine OZN ne morejo francoski voditelji govoriti o Kongu, ne da bi mislili na Alžirijo«. De Gaulle se namreč boji, da bi OZN nekega dne uveljavila v Alžiriji to, kar je sedaj sklenila uveljaviti v Kongu.
Francoski predstavnik v Varnostnem svetu, ki se je vzdržal pri glasovanju o zadevni resoluciji, je namreč izjavil, da ne more glasovati za resolucijo, »ker ta ne nudi Belgiji dovolj zadostnih zagotovil za zaščito belgijskih državljanov v Katangi«. Dejal je tudi, da resolucija »lahko daje vtis da je sestavljena in naperjena proti belgijski vladi, ker ne priznava tej vladi ukrepov, ki jih je ta sprejela za izvajanje resolucij OZN«.
Trdil je tudi, da se umik belgijskih čet prikazuje kot »lek, ki lahko reši vse zelo v Kongu«, in da težave v Kongu »nikakor ne spadajo v pristojnost OZN«, pač pa da gre »za težave ustavnega, političnega in upravnega značaja, ki so notranja zadeva«.
Torej enako stališče, ki ga Francija stalno zavzema glede Alžirije.
Herterjeve izjave o razorožitvi
WASHINGTON, 9. — Ameriški državni tajnik Herter e na današnji tiskovni konferenci prebral izjavo, v kateri je rečeno, da bi se morali »prijatelji in nasprotniki ZDA v celoti zavedati, da nobena stvar ne bi mogla biti bolj daleč od resnice kakor misliti, da bo ameriška zunanja politika paralizirana med predsedniškimi volitvami.« Opozoril je SZ, naj «ne stori napake«, s tem da bi mislila, da bo »doba volilne kampanje v ZDA razdobje šibkosti, ki bi lahko prineslo Sovjetski zvezi korist«. «ZDA, je dodal, bi lahko nastopile z naglico, s silo in e-rotnostjo tudi med volilno kam. panjo. Naši zavezniki in druge države »svobodnega sveta« so lahko gotovi, da bi v primeru potrebe nastopili«.
Kar se tiče morebitnega zasedanja zahodnonemškega parlamenta v zahodnem Berlinu, je Herter dejal, da je to notranja zadeva, ki spada v pristojnost bonnske vlade
Zatem je Herter izjavil, da še vedno upa, da bo v Ženevi mogoče doseči sporazum s Sovjetsko zvezo o prekinitvi po-
rok za zadevna pogajanja, ker pogajanja z nedoločenim rokom pomenijo moratorij glede jedrskih poizkusov brez dokončnega roka. Dodal je, da ZDA niso vezane na noben moratorij in lahko svobodno obnovilo jedrske poizkuse, če hočejo: sklenile pa so, da tega ne bodo storile v upanju, da pride do zadovoljivega sporazuma.
Zatem je sporočil, da misli ameriška vlada na možnost, da zahteva od kongresa »dekla-•sifikacijo« nekaterih tajnih »-tomskih informacij, zato da se omogoči nova formula o nadzorovanih podzemeljskih poizkusih, ki bi jo predložili Sovjetski zvezi.
Alžirska sodišča bodo sodila francoske vojne zločince
TUNIS, 9. — Ministrstvo za informacije alžirske vlade je nocoj javilo, da so alžirske n-biasti začele sodno preiskavo proti francoskim elementom, članom francoskega ekspedicijskega zbora v Alžiriji, ki so izvršili zločine proti alžirskemu civilnemu prebivalstvu.
Ker je preiskava zaključena, so bili številni aretirani obtoženci izročeni vojaškim sodiščem alžirske osvobodilne vojske.
lajšavami za poljedelce, ki bi del letošnje proizvodnje vina pridržali za prodajo v prihodnjem letu.
V nasprotju z napovedjo, se na današnji seji vlade ni govorilo o odstranitvi fašističnih napisov na Italijanskem forumu. Po dveh telefonskih razgovorih, ki jih je minister za turizem in prireditve Folchi imel s predsednikom CONI odv. Onestijem, se je ta poslednji obvezal, da bo takoj odstranil nekatere fašistične napise. Včeraj so bili delavci že na delu. Na vprašanje novinarjev je Folchi dejal, da bodo pri odstranjevanju teh napisov spoštovali neki določeni kriterji, na podlagi kate rega bodo ohranili napise, ki imajo zgodovinski značaj, odstranili pa one, ki imajo ideološki značaj. S tem v zvezi je neofašistični senator Lando Ferretti postavil predsedniku vlade vprašanje, zakaj je vprav na večer pred Olimpia-do ukazal ali dovolil odstranitev napisov, kar naj bi pomenilo «žalitev zgodovine in estetike«, hkrati pa pomanjkanje čuta za kontinuiteto države, češ da so tudi komunisti ohranili spomenike in spomine na caristično Rusijo.
V komunikeju o seji vlade manjka tudi najmanjša omemba vprašanja upravnih volitev v zvezi s stališčem raznih strank in sklepom, ki ga bo treba sprejeti, da bi mogli razpisati upravne volitve najkasneje do 11. novembra t.l. Po vsej verjetnosti so o tem vprašanju na seji govorili, vendar pa bo treba počakati, kaj bo o tem sklenil glavni odbor KD, ki se bo sestal v drugi polovici tega meseca.
V zvezi z značajem Fanfa-nijeve vlade se zaostruje polemika med desničarskimi in levičarskimi krogi. Znano je namreč ,da bi prvi hoteli prikazati to vlado kot prvi korak k ponovni oživitvi nekdanje centristične vladne koalicije v protisocialistični vlogi, medtem ko jo levica smatra za prvi korak k vladi levega centra. Spričo okoliščine, da se nadaljno politično življenje dežele utegne razvijati v tej smeri, je zlasti tisk katoliške akcije začel z ofenzivo proti vsem tistim katoliškim politikom (in med temi je tudi sedanji predsednik vlade), ki zagovarjajo nujnost političnega sodelovanja med katoličani in socialisti, če hočemo dejansko načeti in postopno reševati vsa vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja dežele. V tej ofenzivi se zlasti odlikujeta glasilo rimske katoliške akcije «Quotidiano» in revija «La palestra del clero«, ki v svojem članku zagovarja «proste strelce« in zatrjuje, da
so poslanci in senatorji KD dolini upreti se strankini disciplini, če bi vodstvo njihove stranke zahtevalo, da sodelujejo s socialisti, cerkvena hierarhija bo temu nasprotovala in tako sodelovanje obsodila ter prepovedala. Iz tega se da sklepati, da Fanfani-jevi verski somišljeniki, a politični nasprotniki v njegovi lastni stranki in njegovi vladi ne mislijo izgubljati časa, da bi jih razvoj ne prehitel. Spričo tega ni moč reči, da se Fanfanijevi vladi obeta mirno življenje.
A. P.
Mac Millan danes v Bonnu
LONDON, 9. — Mac Milla-nov odhod v Bonn na razgovore z Adenauerjem je bil določen za jutri zjutraj. Mac Millana bo spremljal novi zunanji minister lord Home skupno z nekaterimi strokovnjaki. Diplomatski krogi in britanski tisk posvečajo veliko pozornost bližnjim razgovorom. «Times» piše, da je Adenauer bolj kakor predstavniki drugih držav, pokazal že. ljo po tesnejši povezavi Ve-
like Britanije s političnim in gospodarskim razvojem kontinenta. List dodaja, da sicer ni še prišel čas odločitev, vendar pa je prišel čas, ko je treba «pogledati naokoli, ugo. toviti nesoglasja ter stične točke«. »Guardian« pa pravi, da «ima Anglija danes ključ Evrope«. »V Bonnu bo Mac Millan našel bolj odprto polje kakor pred nekaterimi meseci.« List pripominja, da bi to utegnila biti zadnja priložnost za sporazum. Mac Mil. lan *ni še sporočil svojih namenov, toda njegov obisk v Bonnu bi lahko bil konstruktiven «s pogojem, da gre v Bonn ne samo z nameni, temveč tudi s politiko, ki jo je treba uresničiti«.
Uradni program določa, da bosta Adenauer in Mac Millan imela dva razgovora: prvega jutri popoldne, drugega pa pojutrišnjem zjutraj. Mae Millan se bo spet vrnil v London v četrtek popoldne.
Britanski Trade Unioni izrekajo mnenje, da bi se morala Velika Britanija vključiti v skupno tržišče, in sicer takoj. V posebnem poročilu te organizacije je rečeno, da bo v nasprotnem primeru na stotine delavcev avtomobilske industrije ostalo brezposelnih.
imiiiiniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHUMiiiiiMimiMiiimiHHMniimiiHimiHMniiiil
Hroščev se bo udeležil zasedanja skupščine OZN?
Izjave moskovski «Pravdi» - Za 16. avgusta določena seja razorožitvenega odbora OZN
MOSKVA, 9. — V intervjuju moskovski «Pravdi» je Hruščev izjavil, da bo zanj «velika čast predstavljati SŽ na prihodnjem zasedanju glav. ne skupščine OZN«, ki bo razpravljala o razorožitvi. ((Sovjetska vlada, je dodal Hruščev, ni še določila sovjetske delegacije, toda iz sovjetskih predlogov izhaja, da bodo delegacije vodili državni poglavarji ali predsedniki vlad.«
Zatem ponavlja Hruščev obtožbe proti zahodnim državam, da ne želijo sporazuma o razorožitvi, in da so ZDA, Francija in Velika Britanija izkoristile ženevske razgovore, samo da uspavajo javno mnenje in da pridobijo na času. Poudaril je, da se razo-rožitveno vprašanje lahko v celoti proučuje v glavni skupščini OZN, in sovjetska vlada je mnenja, da bi udeležba predsednikov vlad držav članic OZN na tej debati bila zelo koristna.
V zvezi s Francijo je Hruščev izjavil; «Potem ko sem se aprila sestal s predsednikom de Gaullom, sem dobil vtis, da se stališče naših dveh držav skoraj ujema. Ko pa je šlo za proučitev novih sovjetskih predlogov, ki v več-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
17. /. m. se začne proces proti Francisu Powersu
V Moskvi objavili obtožnico proti ameriškemu pilotu «U-2»
Številno dokazno pradivo o vohunski dejavnosti proti SZ, ki jo tudi Powers priznava
MOSKVA, 9.	— Agencija l talo slikalo sovjetsko ozemlje | lišču v Sodankyla (Švedska).
TASS javlja, da so v Moskvi objavili obtožnico proti Francisu Powersu, pilotu letala «U-2», ki so ga sestrelili preteklega 1. maja v Sibiriji pri Sverdlovsku, in dodaja, da je Powers v bistvu priznal svojo krivdo. To krivdo potrjujejo materiali, pismeni dokazi, mnenja izvedencev in pričevanja. Razprava proti ameriškemu pilotu se bo začela 17. t.m. v Moskvi.
Obtožnica navaja naslednjo Povversovo izjavo o sestrelitvi letala: ((Nenadoma sem zaslišal eksplozijo in zagledal plamen oranžne barve. Letalo je začelo nenadno padati in zdi se mi, da sta se krilo in rep odtrgala. Morda letalo ni bilo neposredno zadeto, toda do eksplozije je prišlo v bližini letala, ki so ga zadeli le drobci. Menim, da se je to zgodilo na kvoti okrog 20.725 m. Zadeli so me okrog 25 ali 30 milj južno ali južno-vzhodno od Sverdlovska. V tistem trenutku sem se skrbno držal poti, določene na mojem zemljevidu. Ko je letalo začelo padati, me je stisnilo proti prednjemu delu letala in nisem mogel uporabiti katapulte. Odprl sem streho kabine. Osvobodil sem se pasu in odškočil. Padalo se je odprlo avtomatično«. Obtožnica navaja, da so s pregledom filma ugotovili, da je le-
zapadno od Taškenta do Sverdlovska. Na filmu so posneta številna vojaška in civilna letališča in važni industrijski objekti na področju južnih Uralov. Povvers je izjavil na zaslišanjih, da bi v primeru skrajne nujnosti moral pristati na Finskem ali na Švedskem,
Powersa obtožujejo, da je vršil vohunsko dejavnost proti Sovjetski zvezi. V obtožnici se omenja, da je vohunski polet organizirala enota, ki je bila izrecno ustanovljena za vršitev vohunske dejavnosti proti Sovjetski zvezi, in ki ima svoj sedež na turško-ame-riškem letalskem oporišču v Incirliku. Ameriški vladi je bila ta enota znana pod konvencionalnim imenom «Ten-ten» in je uradno spadala v pristojnost NASA. Navodila za vohunski polet 1. maja je Po-wersu sporočil 2 uri in pbl pred odhodom neposredno poveljnik enote «Ten-ten» Shel-ton, polkovnik ameriškega letalstva na letalskem oporišču v Peshavaru (Pakistan). Po-wers je moral leteti nad sovjetskim ozemljem od juga proti severu na kvoti 20.060 m po naslednji poti; Pešavar, Aralsko morje, Sverdlovsk. Kirov, Arhangelsk, Murmansk in pristati na vojaškem letalskem oporišču Bodoe na Norveškem ali po potrebi na leta-
Obtožnica navaja, da je, po svojih lastnih izjavah, Powers prejemal za svojo vohunsko dejavnost mesečno osnovno plačo 2.500 dolarjev. Obtožnica zaključuje z naslednjo Po-wersovo izjavo: «Smatram se za krivega, da sem letel nad sovjetskim ozemljem in nad točkami, označenimi na zemljevidu; da sem stavil v pogon ustrezne kontrolne naprave na letalu. Menim, da je bilo to storjeno z namenom, da se zberejo vohunski podatki o Sovjetski zvezi«.
Vojaškemu sodišču, ki bo sodilo ameriškega letalca, bo predsedoval Viktor Borisoglev-ski, obtožbo pa bo zagovarial general Roman Rudenko, državni pravdnik Sovjetske zveze, ki je zagovarjal sovjetsko obtožnico na slovitem nuern-berškem procesu.
Lincoln White, glasnik ameriškega zunanjega ministrstva, je danes izročil novinarjem izjavo, v kateri se poudarja, da je Powers že 101 dan pod »izključno sovjetsko kontrolo« m da je treba vse, kar bi on u-tegnil izjaviti, soditi upoštevajoč to dejstvo. Izjava zaključuje, da se bo vlada ZDA vzdržala vsakršnega komentarja o kateri koli podrobnosti procesa, da bi se ognila vsakršni možnosti prejudiciranja Povversovega položaja ir v interesu državne varnosti,
ji meri upoštevajo želje Fran. cije, se je pokazalo, da ne samo ZDA in Velika Britanija, temveč tudi Francija nasprotuje tem predlogom. Zdi se, da so ZDA in Velika Britanija prisilile Francijo, da zavzame enako stališče kakor one.» V zvezi z ameriškim predlogom, naj se sestane raz. orožitveni odbor OZN, je Hrul ščev izjavil, da bi bila SZ pripravljena udeležiti se dela tega odbora, «če ne bi bilo žalostne izkušnje odbora de-setorice in če bi bilo stališče ZDA, Velike Britanije in Francije v tem odboru drugačno«.
Na koncu obtožuje Hruščev ZDA, da pritiskajo na druge države, zato da bi preprečile obširno diskusijo v skupščini OZN.
Washingfonski funkcionarji izjavljajo, da, če Hruščev želi voditi sovjetsko delegacijo na septembrskem zasedanju skupščine OZN, mu ni mogoče preprečiti, da pride v New York. Vendar pa dvomijo, da bo Hruščev povabljen v Wa-shington. Iz uradnih krogov pojasnjujejo, da, če bi Hruščev prišel 20. septembra v OZN, ne bi Eisenhovver prišel na zasedanje skupščine.
Kakor je znano, je bil Hru-ščev povabljen na obisk na Kubo. Zato so se razširile govorice, da bi utegnil iti tudi v Mehiko na proslave 150. obletnice mehiške neodvisnosti, ki bo 16. septembra. Zato ni izključeno, da bo združil ta dva obiska z začetkom zasedanja skupščine OZN,
V New Yorku so medtem sporočili, da se bo razorožit-veni odbor OZN sestal v torek 16. avgusta ob 20. uri po srednjeevropskem času.
Tunizijska policija zaplenila italijansko ladjo «Salemi»
TRAPANI, 9. - Ob treh po-noči je prišlo do incident« med italijansko ribiško ladjo »Salemi« in nekim tunizijskim stražnim čolnom. Do incidenta je prišlo v Sicilskem kanalu, ko je tunizijski stražni čoln zaustavil italijansko ladjo »Salemi«. Ker je «Salemi» nadaljevala pot, jo je tunizijski stražni čoln obstreljeval * strojnico in odvrgel proti njej nekaj ročnih bpmb, od katerih so nekatere dosegle »Salemi«, ki se je ob 3.45 vdala. Pri tem sta bila ranjena dva člana posadke. Tunizijska policija je aretirala kapitan« Antonina Genoveseja in celotno posadko, hkrati pa zaplenila «Salemi». Ko jo je tunizijski stražni čoln zaustavil, se je »Salemi« nahajala na 38. stopinji severne širine in 11. stopinji vzhodne dolžine. Po poskusu bega so italijansko ribiško ladjo zajeli 5 milj od otoka Kurjat.
Cim je zvedelo za zaplembo, je združenje brodarjev v Mazari del Vallo, kjer je ((Salemi« registrirana, poslalo protestne brzojavke predsedniku republike, zunanjemu in notranjemu ministru ter ministroma za trgovsko mornarico in delo.
Člana posadke, ki sta bila ranjena, sta pozneje podlegla ranam.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.7, najnižja 15.9, ob 19. uri 22.9 Zračni tlak 1012.3 raste, veter zahodni k 6 km, vlage 67 odst., nebo 3 odst. pooblačeno, morje rahlo razgibano, 35.4 mm dežja, temperatura morja 23.9.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA. 10. avgusta Lovrenc
Sonce vzide ob 4.58 in zaton* 19.22. Dolžina dneva 14.24. LU vzide ob 21.16 in zatone ob J-Jutri. ČETRTEK, 11. avgusta Aleksander
ST
Se vedno težak položaj tržaškega pomorstva
280*000 ton ladjevja vpisanega v tržaški pomorski register
Od lanskega do letošnjega junija se je skupna tonaža ladjevja vpisanega v Trstu eolo znižala, kar pomeni, da so potegnili iz prometa stare ladje in da jih niso nadomestili z novimi
Po zadnjih neuradnih podatkih naj bi bilo junija vpisano v tržaški pomorski register 280 tisoč ton ladij, ki naj bi vzdrževale iz Trsta 41 rednih pomorskih prog, od česar 28 prog odpade na državne pomorske družbe in 13 prog na privatne pomorske družbe.
Skupno število rednih prog pa naj bi doseglo 81 in znaša torej prispevek tujih pomorskih družb kar 40 rednih pomorskih zvez.
Ce so ti podatki točni, saj jih posnemamo iz avtoritet-nega čeprav ne uradnega vira, naj bi glede ladjevja vpisanega v tržaški pomorski register naredili v prvi polovici letošnjega leta celo korak nazaj, saj je bilo — tokrat po uradnih podatkih — vpisano v tržaški pomorski register 31. decembra 1959. leta 84 parnikov in motornih ladij v skupni tonaži 293.599 brutto registrskih ton. Zelo je verjetno, da gre za resničen padec vpisanega ladjevja, sa je že dalj časa občutna pomorska kriza, ki je povzročila, da so tudi v Trstu potegnili iz prometa starejše neprimerne ladje in ladje medvojne gradnje, ki niso več primerne za promet in ki ne vzdrže konkurence modernega tujega ladjevja.
Teoretično vpis neke ladje v določeni pomorski register še ne pomeni, da bo ladja služila tudi pristanišču, v katerem je vpisana. V praksi pa je ta podatek zelo značilen, saj odraža pomorsko moč nekega določenega pristanišča.
V našem tržaškem primeru smo naredili v zadnjih desetih letih dobršen korak naprej, ker je bilo vpisano v tržaški pomorski register pri pristaniškemu poveljstvu 1950. leta okoli 142 tisoč ton ladij in se je torej ta tonaža podvojila. Napori tržaških gospodarskih, sindikalnih in nekaterih političnih krogov torej niso bili povsem zaman in so prinesli določeni rezultat, ki se odraža prav v temu novemu ladjevju.
Vendar pa rezultati nikakor niso zadostni in še od daleč ne krijejo potrebe. Trst ni dosegel niti stanja pred prvo niti stanja pred drugo svetovno vojno. Pred prvo svetovno vojno je bilo 1913. leta vpisanih v tržaški pomorski register 680 tisoč ton ladij in pred drugo svetovno vojno še vedno 529.812 ton.
Vse do zadnjih šestih-sedmih let se po drugi svetovni vojni položaj tržaškega pomorstva ni v ničemer izboljševal, pa čeprav so v Trstu gradili številne moderne in tehnično odlične ladje (večino s sredstvi ERP za Trst), ki pa so jih v spremstvu takratnega župana odpeljali iz Trsta in ki sedaj vozijo iz Genove.
Trst torej še vedno ni dosegel niti položaja iz prve niti tonaže ladjevja, s katerim je razpolagal pred drugo svetovno vojno. V tem dejstvu
  Minili
Izlet Primorskega dnevnika na Plitvička
pa se tudi odraža celotna kriza tržaškega pomorstva in tržaškega pristanišča. Na to pomanjkljivost so že mnogokrat opozorili avstrijski gospodarski krogi, ki podčrtujejo pomanjkljive pomorske zveze ob vsakem mednarodnem gospodarskem srečanju in ki bodo na to vprašanje prav gotovo opozorili tudi pri bližnjih sestankih, ki bodo septembra na Dunaju ob priliki tamkajšnjega mednarodnega velesejma. Predstavniki CSR so v zvezi z izvajanjem znanega sporazuma med tržaškimi Javnimi skladišči in češkoslovaškim izvoznim podjetjem izjavili, da bi lahko dosegli še ugodnejše rezultate, če bi Trst razpolagal z boljšimi zvezami zlasti proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu in med drugim s Kitajsko, s katero obstaja iz Trsta edino redna jugoslovanska pomorska zveza.
Bivša Tambronijeva vlada je glede italijanskih državnih pomorskih družb zavzela jasno in odločno stališče, ki je v škodo teh družb in ki lahko koristi samo privatnim brodarjem. V ta namen je kot svoj zadnji uradni akt sprejela tak osnutek zakona za obnovo konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami, da bi se pomen državnih družb zmanjšal in tudi postopno znižalo število njih rednih pomorskih prog. To pa bi pomenilo resen udarec tako za Trst kot za ostala jadranska italijanska pristanišča, saj ta pristanišča ne bi dobila potrebnih novih rednih prog temveč bi bile ogrožene celo obstoječe proge.
Kakšno bo stališče nove vlade, je še prezgodaj prerokovati, čeprav vladajo glede tega vprašanja med tržaškimi gospodarskimi krogi bolj optimistična predvidevanja. Na vsak način pa je mogoče o-krepiti tržaško mornarico in povečati število rednih prog samo na osnovi organskega načrta gradnje novih ladij, za kar je položaj izredno u-goden.
Podobno stališče je že junija sprejela Zveza jadranskih pristanišč, v kateri sode-ljujejo občinske uprave vseh italijanskih, pristanišč Jadranskega morja. Ta zveza je takrat sprejela konkretno resolucijo, v kateri je navedla naslednje zahteve glede rednih prog štirih državnih pomorskih družb v Jadranskem morju:
TRŽAŠKI LLOYD
Za progo proti Indiji in Pakistanu je treba pohiteti z že zagotovljeno zamenjavo ladij vrste *Liberty» s štirimi novimi ladjami, ki morajo razvijati najmanj 15 do 16 milj brzine...
Za ureditev proge proti Daljnemu vzhodu je treba premestiti v Jadransko morje za hitro zvezo ladji «Asia» in »Victoria«, odnosno zgraditi dve novi hitri ladji. Pri tr-
govinski progi pa je treba ustanoviti tudi redne pristanke v Ljudski Kitajski in Japonski z eventualno uporabo pete ladje, ki naj ima podobne značilnosti kot »Evangelisti«.
Na progo proti Zapadni A-friki naj postaviji dve novi tovorni ladji z izboljšanimi značilnostmi in tako zagotovijo odhod vsakih dvajset dni.
Uresničiti je treba načrt vključitve štirih ladij vrste • Navigatori« na progo proti Južni Afriki in uresničiti progo Jadransko morje — Rdeče morje — Južna Afrika s potrebnimi (po možnosti tremi) ladjami.
Okrepiti je treba progo proti Avstraliji s še eno ladjo tako, da bo iz Trsta in Benetk zagotovljen odhod vsaka dva meseca.
V resoluciji je nato govora o progah, ki istočasno služijo Trstu in Genovi in se poudarja nesmiselnost takih pomorskih zvez.
ITALIA:
Na progi proti Južni Ameriki je treba zamenjati neprimerne ladje vrste «Liberty» z modernimi ladjami in zagotoviti vsaj po en odhod na mesec.
ADRIATICA:
Na progi proti Dalmaciji je treba postaviti vsaj še eno moderno mešano ladjo za prevoz tovora in potnikov, ki mora biti sposobna vzdržati jugoslovansko konkurenco.
Obnoviti je treba zvezo s Črnim morjem, tako da b« odhod vsakih deset dni in omogočiti pristanke tudi v bolgarskih in romunskih pristaniščih. Progo je treba po možnosti raztegniti do ruskih pristanišč, pri čemer je treba upoštevati okrepitev itali-jansko-sovjetske trgovinske izmenjave.
TIRRENIA:
Okrepiti je treba obstoječo progo proti Severni Evropi in ohraniti progo proti Španiji.
Socialno zavarovanje kmečkih delavcev in spolovinarjev
Pokrajinska komisija je na svoji zadnji seji določila število delovnih dni za kmečke delavce in spolovinarje zaradi socialnega zavarovanja in pokojnine.
Za stalne nameščence, ki imajo letno pogodbo, je potrebno 300 delovnih dni, za spolovinarje in kolone 240 delovnih dni, za stalne kmečke delavce 275 delovnih dni, za običajne kmečke delavce 185 dni, za priložnostne delavce 136 dni, za izredne pa 86 delovnih dni.
Omenjena komisija je sklenila tudi, naj se izvajajo določbe glede zadevnih odstotkov in delovnih dni, ki jih določa zakon o pokojnini kme. tov.
— ■■« »---
Odhod «Europe» proti Južni Afriki
Včeraj je odplula iz Trsta na redni vožnji proti Južni Afriki Lloydova motorna ladja «Europa», na katero se je vkrcalo 150 potnikov. Vkrcali so tudi 30 avtomobilov, ki jih imajo ti potniki i seboj. V Benetkah in Brindisiju so napovedani še nadaljnji potniki, tako da bo ladja odplula pol-
Na pobudo Kmetijske zadruge
V soboto, nsdisljo in ponedeljek drugi kmečki tabor na Opčinah
Prireditelji so poskrbeli za vzgojno in zabavno plat te kmečke prireditve Kmečki tabor lahko odigra veliko vlogo za napredek našega kmetijstva
( PREHSTfllK M i
Danes bo na gradu
Italiji koncert newy<t
iršW
znani'
«Musical Comedy» z. t: ameriškimi pevkami ta L,,) in sicer sopran Marjdin ^
V soboto, nedeljo in ponedeljek bo v prostorih in na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah drugi kmečki tabor, ki ga organizira Kmetijska zadruga v Trstu, spričo lepega uspeha, ki ga je ta prireditev doživela lansko leto. Otvoritev tabora bo v soboto ob 17. uri, ob 19 se bo začela ljudska veselica s plesom. V nedeljo ob 10. uri bodo preizkušali kmetijske stroje, ob 17 bodo tabor pozdravili predstavniki jugoslovanskega in italijanskega zadružništva, nato bodo razdelili nagrade razstavljavcem in zaslužnim kmetom z našega pod. ročja, ob 19 se bo začel ples, na katerem bo igrala dolinska godba na pihala. V ponedeljek bo ob 16 predvajanje kratkometražnih filmov o kmetijstvu, ob 19 pa se bo začel ples, na katerem bo igral orkester iz Križa.
Na dvorišču in v prostorih prosvetnega doma bo razstava kmetijskih strojev in o-rodja, semen, umetnih gnojil, krme in domačih pridelkov.
Tabor bo odprt za občinstvo
vsak dan od 9. do 24. ure. , področju kmetijskega gospo-Posloval bo dobro preskrb-i darstva. Spričo sedanjih raz
ljen bife z domačimi vini.
Kmetijska zadruga vabi kmetovalce, naj pohitijo s pri. javami za udeležbo pri razstavi domačih pridelkov, in sicer povrtnine, sadja ter raz nih vrst vina. Za informacije in vpis naj se obrnejo na vodstvo zadruge v Ulici Foscolo štev. 1, tel. 94386.
Kakor je razvidno iz sporeda, so organizatorji poskrbeli za vzgojno in zabavno plat te kmečke prireditve. Kakor smo že poudarili v naši nedeljski številki, je pobuda Kmetijske zadruge vredna vse pohvale. Na tabor je treba privabiti čim večje število kmetov, kmečke mladine, ja tudi delavce in meščane ter vse tiste, ki s." ukvarjajo s kmetijskimi v. . ' nji, kmetijske strokovnjake in zastopnike ter predstavnike kmečkih organizacij in javnih ustanov, ki imajo opravka s kmetijstvom. Kmečki tabor je lahko lepa priložnost za izmenjavo misli, medsebojno spoznavanje ter nove pobude na
no naložena.
 .......................................................................................................................................................    im
Včeraj na obalni cesti pod Nabrežino
Avto tre&£il v obcestno skalo štirje potniki v bolnišnici
Šofer se je hotel umakniti avtomobilu, ki mu je privozil nasproti, zaokrenil je preveč na desno in treščil v skalo
Vsem udeležencem našega izleta na Plitvička jezera sporočamo:
Skupno število izletnikov je SU.
Potuje se z 10 avtobusi, 9 lz Trsta in 1 iz Gorice.
Na Plitvicah ali v neposredni bližini Plitvičkih jezer in v Slunju bo prenočevalo 289 Izletnikov, v Zagrebu pa 222.
Izletniki, kt bodo prenočevali v Zagrebu, bodo imeli
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega etolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir. — Vnapre; četrtletna 1300 Hr. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ul. 3-1., tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni banki %	Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
kosilo v ponedeljek 15- avgusta v hotelu Plitvice ob Plitvičkih jezerih, ostali pa v Cri-kvenici.
* * *
Bloke in programe naj izlet-| piki dvignejo od jutri opoldne ‘ r.aprej na mestih vpisa, in sicer:
v uredništvu našega dnevnika, Ulica Montecchi 8-II.;
v upravi našega dnevnika, U-lica sv. Frančiška 2<VIH.;
v Tržaški knjigarni, Ul. »v, Frančiška 20;
v Lonjerju pri Maksu Pečarju:
v Bazovici pri Ivanu Caču; v Padričah (tudi za Gropa-do) pri Borisu Grgiču;
na Kontovelu (tudi za Prosek in Gabrovec) pri Mariji Stoka;
v Križu pri Radu Magajni; v Nabrežini pri Ernestu Svetliču;
v Vižovljah (tudi za Sesljan Cerovlje in Mavhinje) pri Radu Kravanji;
v Medji vasi (tudi za Sti. van) pri Lilijani Legiša;
v Saležu (tudi za Samatorco, Zgonik, Koludrovico in Rep-nič) pri Jožetu Perčiču;
na Opčinah (tudi za Bane in Briščike> pri Ivanu Rauberju;
v Trebčah v gostilni Ivan Kralj;
v Boljuncu pri Darku Maver-
;u:
v Ricmanjih pri Idi Krmac v Borštu pri Josipu Zobcu; v Dolini pri Olgi Kos; Izletniki iz Devina, Prečnika, Slivnega, Praprota, Trnovce in Sempolaja bodo prejeli bloke na dom.
Izletniki lahko dvignejo bloke osebno ali pa pooblastijo za tn kakega drugega izletnika.
V petek bomo objavili še druge podrobnosti, zlasti pa ■pozarjamo izletnike na naše obvestilo v sobotni številki, kj bo vsebovalo podroben pro-, gram izleta in vsa navodila.
Včeraj nekaj pred poldnevom je prišlo na obalni cesti do prometne nesreče, pri kateri so bile tri osebe hudo ranjene, ena pa laže ranjena.
Z avtom znamke #Fiat 500-giardinetta« so se peljale v smeri proti Sesljanu naslednje osebe:	gasilec Marcello
Boni, star 47 let, iz Ul. Co-stalunga 145; Acegatov uslužbenec Luigi Rizzardi, star 28 let, iz Ul. Baiamonti 7; električar Bruno Kriščak, star 23 let, iz Ul. Baiamonti 41, in delavec Bruno Lenardon, star 33 let, iz Carbole 459. Avto je šofiral Boni, ki je kasneje povedal v bolnišnici, da mu je privozil naproti neki avto (menda «Volkswagen»). Da bi ne trčil vanj je močno zaobrnil krmilo na desno, i je s tem izgubil oblast nad Vozilom, ki je z vso silo treščilo z desnim stranskim celom ob skalnato steno, ji se na tistem mestu dvig} nad cesto. Zaradi udarca se je vozilo močno poškodovalo toda še hujše so bile posledice za vse štiri potnike, katere so takoj odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK in nekim privatnim avtom, ki je privozil mimo.
Najteže se je poškodoval Rizzardi, katerega so sprejeli na ortopedski oddelek zaradi močne podplutbe na čelu, rane na desni čelni kosti, zloma desnega ramena, desnega komolca ter desne noge, praske na levem uhlju in možnega zloma nosne prepone. V bolnišnici se bo moral Hizzard; zdraviti od 40 do 60 dni. Bruno Kriščak pa bo moral ostati v bolnišnici od 20 do 30 dni zaradi podplutbe na vratu, zloma desnega zapestja, desne roke in desne ključnice ter zaradi podplutb in prask na desnem sencu ter na desnem ramenu.
Nekoliko bolje se je pri nesreči izmazal Boni, katerega so sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo 8 do J D cini zaradi možganskega pretresa, začasne izgube spomina, podplutb na čelu ter verjetnega zloma nosne prepone. Najlaže se je ponesrečil Lenardon, ki bo ozdravel v 3 ali o dneh. Odnesel je lažje praske in
zlom nosne prepone ter manjše rane nad zgornjo ustnico in na spodnji ustnici.
 «»-------
Samomor mlade ženske
Včeraj zjutraj je tragično umrla 33-letna Giuliana Mai-neri iz Miramarskega drevoreda 17, ki se je vrgla iz tretjega nadstropja poslopja, kjer je stanovala. Verjetno je ženska hotela napraviti samomor, ni pa mogoče trditi nič točnega, ker ni nihče prisostvoval tragičnemu dogodku.
Bilo Je nekaj pred 6. uro zjutraj, ko so nekateri stanovalci v hiši zaslišali zamolkel udarec na notranjem dvorišču. Pohiteli so na okna ter takoj opazili Mainerijevo, ki je negibno ležala na tleh. Takoj so poklicali rešilni avto
RK, ki je prepeljal ponesre-čenko v splošno bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na II. kirurški oddelek. Kljub vsej zdravniški pomoči je ženska umrla nekaj pred osmo uro.
 «»--------
Usodne posledice padca na cesti
Včeraj ob 12. uri je umrla v splošni bolnišnici 80-letna Luigia Rosa-Polli iz Garibaldijevega korza 11.
Starka se je bila ponesrečila 1. avgusta na vogalu ulic Crispi in Carducci, kjer je padla po nesreči na tla ter si zlomila levo stegnenico. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo zdravljenja od 10 do 90 dni.
2-letna deklica je padla z balkona pri Briščikih
Dekletce *e je nepremišljeno obesilo na balkonsko ograjo in padlo šest metrov v globino - Na srečo poškodbe niso hude
Včeraj zvečer ob 20,35 so j slišala zamolkel udarec ter z rešilnim avtom RK prepe- takoj pritekla na pomoč mali
ljali v splošno bolnišnico na II« kirurški oddelek 2-letno Marto Bogateč od Briščikov 33. Zdravniki so ugotovili na dekletcu močno podplutbo na levem sencu, praske in podplutbe na levem kolku ter lažje možganski pretres.
Deklico je spremil v bolnišnico njen oče Silvan, star 31 let. ki je povedal, da se je deklica poškodovala pri padcu s hišnega balkona, z višine 6 metrov. Marta je bila doma z materjo, ki je opravljala razna hišna dela. Nenadoma je ušla na balkon, kjer se je oprijela ograje. Ker pa je med dvema zaporednima drogovoma ograje prevelika odprtina, je Marta nenadoma omahnila ter padla na dvorišče. Soseda Albina Milič, ki stanuje v isti hiši, je za-
Izpred kazenskega sodišča
Danes	razsodba
ki je povozil pešca in nato zbežal
dre za odvetnica Gerontija, ki ga je odvetniška zbornica takoj po ugotovljenem zločinu začasno suspendirala iz svojih vrst - Nesrečnež se je moral zdraviti 334 dni - Zasebna stranka zahteva 19 milijonov odškodnine
Včeraj se je začela pred ka. zenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, sodna razprava proti 44-letnemu odvetniku Antoniu Gerontiju, stanujočemu v Ul. S. Lazzaro 20, ki je obtožen, da je zakrivil težke telesne poškodbe 61-let-nemu novinarju Mauru Mau-riziju iz Ul. Duca d'Aosta 4, glavnemu uredniku revije tcTurismo«. Gerontija dolžijo nadalje, da je prekršil tri člene novega cestnega zakonika.
Dogodek, ki je pripeljal Gerontija pred sodišče, se je odigral opolnoči 25. junija lanskega leta v Barkovljah, in sicer pred barom «Piccolo». Ob listi uri se je Maurizi
zadrževal s svojo ženo na podplutbe po nogah, verjeten obali, kjer se je sprehajal.
4
Bdeče, sočne lubenice napovedujejo skorajšnji konec poletja, loda letos pravega poletja sploh nismo še imeli, saj smo v dneh, ki bi morali biti najbolj vroči, zabeležili zelo nizke temperature. Upajmo, da bo sonce še lepo posijalo in da se bo vreme vsaj v poznem poletju izboljšalo
Ko sta že hotela domov, ga l preventivno zaplembo nekih je žena naprosila, da bi šel I odvetnikovih nepremičnin. Od.
kupit cigarete. Maurizi je prečkal Miramarski drevored, ko mu je nenadoma privozil naproti, z desne strani avto znamke Fiat 1100/103, ki ga je podrl na tla. Šofer je samo zmanjšal brzino svojega vozila, a nato nadaljeval vožnjo, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. Maurizijeva žena je videla, kako ji je avto povozil moža. Ko pa je opazila, da šofer beži, je začela kričati na ves glas, naj morebitne prisotne osebe zabeležijo številko avtomobila. Ta. ko se je zgodilo, da je prof. Attilio Sartori iz Gradiške pri Soči, kljub temu da ni prisostvoval incidentu, razbral številko bežečega avtomobila.
Ponesrečenega novinarja so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer »o mu zdravniki ugotovili dva zloma na obeh nogah ter razne druge praske in podplutbe, zaradi česar se je moral zdraviti 334 dni, kot je včeraj povedal dr. Pasqua)e Graziadei, ki je izvršil izvedensko ocenitev v korist poškodovanca.
S prevozom Maurizija v bolnišnico zadeva seveda še ni bila končana. Policijski organi so začeli takoj poizvedovati za storilcem obsojanja vrednega cestnega razbojni-štva. In res, že naslednjega dne so ugotovili, da je šlo za odvetnika Gerontija. Poklicali so ga na policijo, a vsaj v začetku je obtoženec obupno zanikal svojo krivdo. Ni hotel niti priznati, da se je prejšnjega dne peljal po Miramar-skem drevoredu. Toda ko je policija ugotovila, da se je že zjutraj odpeljal v Gorico, a med potjo pustil svoj avto v Gradiški v neki delavnici, kjer popravljajo karoserije, je priznal skoraj vse. Trdil je samo, da se je peljal s hitrostjo največ 50 km na uro in da bi ga bil pešec moral opaziti. Dodal je še, da takoj ni občutil udarca. Peljal se je do bencinske črpalke, ki je oddaljena kakih 200 m od kraja nesreče, kjer je hotel pozvati tamkajšnje uslužbence, da bi prišli na pomoč ponesrečencu. Ko pa je opazil sledove krvi na avtu se je prestrašil in se odpeljal naprej.
Zaradi takega zadržanja je tržaška odvetniška zbornica začasno suspendirala odv. Ge. lontija, a sodišče je odredilo
vetnik Geronti je zavarovan za cestne nesreče v višini 5 milijonov lir, toda zastopnik zasebne stranke je zahteval skupno odškodnino 19 milijonov lir.
Na včerajšnji razpravi je predsednik zaslišal obtoženca in razne priče, kakor tudi zastopnika zasebne stranke. Ob. ravnava se bo nadaljevala da. nes in sodišče bo verjetno izreklo razsodbo že tekom jutranjega zasedanja.
Predsednik Rossi, tožilec Maltese, zapisnikar Rachelli, obramba Annoscia, zastopnik zasebne stranke P. P. Poil-lucci.
Marti
Deklica se bo morala zdraviti v bolnišnici približno 10 dni.
Najdeni predmeti na Acegatovih vozilih
Uslužbenci Acegata so v me. secu juliju našli v vozilih podjetja razne dokumente, ki se glasijo na sledeča imena: Anita Crosilla-Rijta, Giovanni Pecorini, Giorgio Colombi, Maria Verzegnassi - Feltrin in Piero Barnobi. Našli so nadalje še sledeče predmete: 1 torbico rjave barve, 1 torbico iz slame, I belo torbico, 4 mrežnaite torbe, volnene telovnike bele, zelene, modre, rumene, temnomodre, črne in sive barve; 1 platneno kapo, 1 slamnat klobuk, 1 moder robec, 1 žensko srajco, 3 pare nogavic, 1 par moških čevljev, 3 pare belih rokavic, 2 lesena metra, 1 par rjavih rosa-vic, 6 ženskih dežnikov 1 moški dežnik, 1 klobčič modre volne, 3 pare naočnikov, 8 parov sončnih naočnikov, 1 listnico, 18 denarnic, 2 zaponki, 1 medaljon, 2 medaljončka, 1 kovinsko škatlo, 1 pla vut z modre plastike, 1 gumijast rešilni pas, 5 žarnic, 1 najlonsko vrečico s posodami, vederce iz modre plastike, 1 lopatico iz rumene plastike in 5 reprodukcij slik.
-—«»------
Nezgoda na delu
Ob 19.30 so poklicali rešilni avto RK v staro luko, kjer se je bil malo poprej ponesrečil neki delavec. Gre za 23-letnega težaka Silvana Pe-rissuttija iz Ul. Solitro 13, ki je uslužben pri tvrdki Giu-liani.
Perissutti je hotel ustaviti neki železniški vagon pri teht. nici. V ta namen je uporabljal močan lesen kol, toda po nesreči mu je stisnilo en prst leve roke med kol in vagon. Pritisk mu je popolnoma zmečkal en člen. Zdravniki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo 30 dni zdrav, ljenja.
iiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniHiH
LonjersKi jusarji
pri sodniku Palermu
Posredovali so glede cene zemljišč, ki jim jih je dala občina v zameno jusarskega zemljišča pri Katinari
Te dni je bil pokrajinski svetovalec Mario Grbec z delegacijo jusarjev iz Lonjerja pri predsedniku sodišča dr. Palermu zaradi vprašanja zemljišča na Montebellu, ki ga uživajo jusarji iz Lonjerja v zameno za jusarsko zemljišče, kjer so pred prvo svetovno vojno zgradili vojaško smod-nišnico pri Katinari. Takrat je tržaška občina izročila lo-njerskim jusarjem v užitek približno 4 ha pašnikov in travnikov na Montebellu. Lo-njerski jusarji so hoteli postati lastniki tega zemljišča in so se večkrat obrnili s prošnjami na tržaško občino. V ta namen je posredoval tudi občinski svetovalec tov. dr. Jože Dekleva.
Občina je pristala ter naročila izvedencu, da je icm-ljišče razdelil in ocenil parcele. Jusarji so sicer želeli, da bi zemljišča dobili brezplačno, nato so pristali na pla. čilo. vendar pa se niso strinjali z obvestilom občine, ki je določila zdaj višjo ceno, kot jo je prvotno navedei izvedenec.
Zaradi tega so se zdaj obrnili s posredovanjem tov. Grbca na dr. Palerma, ki je tudi predsednik komisije za upravljanje jusarskih zemljišč.
Kakor smo izvedeli, so kmetje dosegli le to, da lahko postanejo gospodarji zemljišča, če bodo plačali določeno vsoto v roku 30 dni od dneva, ko so dobili tozadevno sporočilo od občine.
Spričo potreb in nadaljnje perspektive lonjerskega kmetijskega gospodarstva, bi bilo zelo koristno, če bi jusarji postali lastniki omenjenega zemljišča, ker bi prav gotovo potem zboljšali pašnike in travnike. Zaradi tega priporočamo lonjerskim jusarjem, naj se zanimajo za to zadevo in naj ne zamudijo določenega roka, ker bi bila vsaka zakasnitev usodna.
Igrajte tako na Enalotto
BARI	1 2 X
CAGLIARI	2
FIRENZE	2 X 1
GENOVA	X 2
MILANO	X
NAPOLI	2
PALERMO	1 X
ROMA	X
TORINO	1 2
VENEZIA	X
NAPOLI 2.	X.
ROMA 2.	'i
mer in potreb tukajšnjega kmetijskega gospodarstva, lah. ko kmečki tabor odigra veliko vlogo in dobi širši okvir ter pomen za napredek našega kmetijstva.
 «»-------
48-urna stavka v opekarni pri Orehu
Kakor po vsej Italiji, se je včeraj začela 48-urna stavka tudi v opekarni pri Orehu. Stavka je enotna in prvi podatki pravijo, da je lepo u-spela že prvi dan. Kot poroča pokrajinski sindikat FILLEA-CGIL, se je včeraj udeležilo stavke v opekarni pri Orehu 97 odst. delavcev.
Sindikalne organizacije so napovedale stavko, da bi dosegle takojšnji začetek pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe, ker veljavnost sedanje zapade novembra meseca. Delodajalci zdaj sploh nočejo ničesar slišati o pogajanjih in pravijo, da se bodo morebitno začeli pogajati šele mesec dni preden zapade veljavnost sedanje delovne pogodbe.
Delavci v opekarni pri Orehu zahtevajo poleg tega tudi ureditev vprašanja produkcijske nagrade in izpopolnitev ter modernizacijo sanitarnih naprav v podjetju.
Pridržana prognoza za zlom stegnenice
Ob 17.15 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 85-letno Mario Benci-na-Sotti iz Ul. Cereria 12, kateri so zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice ter si zaradi visoke ženskine starosti pridržali prognozo. Bencinovo je spremila v bolnišnico njena hči Elena Sot-ti. ki je povedala, da je njen brat Enrico hotel pred 3 dnevi dvigniti mater iz postelje ter jo posaditi na stolico.
MarVlinfl alt Nedda Jane Casey. ^ Dom Leone in bas Re ville.	'	jj
Igral bo orkester harmonije pod vodstvo i dolfa Bibla. Na _sp°r® tt3 zlasti znane ameriške OP ^ skladbe. Jutri zjutraj J prodaje vstopnic v Protti.
K »
Fenice 16.00 ((Nebotičnik Excelsior 16.00 «Pelo dl » Filodrammatico Zaprto ji Grsttacielo 15.30 «RutniM ba». Technicolor.	.
Supercinema 16 00 «No*J5J jg/t Arcobaleno 16.00 ((Fldece John VVaine.	>r
Aurora 16.30 «Dolina Alabarda 16.30 ((Rimške JJuJ ee». A. Hepburn in Hi-.jisi' Capitol 16.30 «Bitka v P morju«. Clift Robertson-Garibaldi 16.30 ((Sulica, «,
Te-hnicolor. Spencer1* p,
Cristaho 16.00 «Edenova technicolor. James De« Iir.nero Zaprto	oaradKn
Italia 16.00 ((Primer r‘ Gregory Peck. „,iivec» Moderno 16.30 «Zapell ;! Sordi. Sledi revija: J"s1m: che disi e! vero*.. JO" Massimo 16.30 ((Velikani na Zemljo«. „ „aI C* Vittorio Venrto 16.30 ne». R. S‘eiger. . da!,r. Marcnni 16.30 »Veter Jz kra'-ev». G. Ford. Tee.	,.
Ideale 16,30 «London KU« ni tečai».
Savena 16.00 .(Obraz EE:maro'or. F.M.
Astra 16.00 «Pnto, P'PP“ .
perino v protinapad«
Odecn 16.00 »Slavna ob" Douglas.
LETNI KINO
Marconi 20.15 Glej z Garibaldi 20.00 Gle: Zgw'
__________________Si}	.SflM
Skedenj 20.30 «Laila, ja«. Technicolor.
PRISPEVAJTE Z* DIJAŠKO MATIC
KINO
ŠKEDf]}
predvaja danes t;
ob 19.45 in ob
fil®:
prostem barvni
Lajla, hči step«
(Laila, la della tempe**' ^ Igrajo: E. REMBER0' j. hansen
himna
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob H- ur* -
20. uri na prostem Vista Vision film:
ZNAK POSTAVI’
(II segno della legge)
- £
Igrajo: HENRY FONDA in ANTHONY
perE1
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. in 9. avgusta 1960 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo ,e 8 oseb. porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: trgovec Ser-glo Mezzarobba in gospodinja Maria Ambroset, delavec Gildo Chiama in gospodinja Clementi-na Gianolla. varilec Innocente Maccan in gospodinja Alma Mez-zetti, bančni uradnik Mario Spa-ratore in bolničarka Frama ke-scigno, mehanik Luigi Cocola in prodajalka Gemma Poiani, pleskar Mario Mazzoni in šivilja Ardenia Balbi.
UMiRLI SO: 62-letni Francesco Rabusin, 52-letni Gustav Lisjak. 73-letni Angelo Vidmer, 71-letni GiOvannj Farina, 84-letni Franc Jurki č 54-letni Pompeo Rivoldi-rvl, 33-letna Giuliana Maineri. 85-letna Giuseppina Costantinl vd. Gaspard.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin (Sv. Alojzij) št. 1050; Picciola, Ul. Orlani 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana L
C
I	X	l
tb® if1
IZLET SPD-T v til# S Kakor že javljeno b° ja V
st
v soboto z vlakom Ol-ih ' ff Gorice ter z avtobu , jo
Gorice-Solkan ob
8.13
ter nato v Trento.	,ieK, r
Povratek v P°nč°A/ **
Iz Trente ob 12.30	t
med 14. in 15. nr0.n,c»J Izlet je s propustn; ey leženci naj se zar ojl javijo v Ul. GepPa nih urah.	„	*
* * ^tetnčfV V prvi polovici sf® SPD-T na Mangrtsk0 vrh Mangrta. „.	^
PD Igo Gruden organizira izlet za / ren, 14. in 15. t.nu .e)iJ0J#l Kranjsko goro. Mf5elj> t lahko člani in Pr‘J , tFHj/v Odhod v nedeljo	i(	7
uri zjutraj z avt?,.fisoV^ i s propustnirami. uf* večer od 20. do štorih društva.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za v pustil naš dragi oče in stari oče
FRANC JURKIČ
(star 84 let)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes
10.
ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice
Žalujoče družine:	.
JURKIC, KOVAČIČ,
NI. GIORGI in
Trst (Sv. Ivan), Milan, 10. avgusta l®60
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
10. avgusta 1960
Ob nedeljskem primeru v naselju Montalto Dora
Oblast in polieija v službi
Monopola katoliške Cerkve
'črniki	se	niso izneverili	s
pac Pa so se uprli postopku škofijske kurije v Ivrei
iih*6,? “dogimi pravicami, ki ie a ” italii«n«ka ustava giJ.	Pavica	ali svoboda
Posam verske§a izpričevanja da,.2'"683 državljana. To-kak r, renutku. ko se pojavi n-.onopoaiJama^Ši znak rušenja Verskih ’ ga lma Slede Italiii v.1? cerkvenih zadev Ji katoUškir Cerkev,
v se o
0 svohna- s prepričanja, Pričani lzrazad)a tega pre-T, ,a ne.da niti govoriti. povno I? , minul° nedeljo po-talto Dora	V Vasi M‘
'"‘I^a^0^81-0 Dora 5teie
Slavni C Prebivalcev. V
«ii deili°Mt0	«udie
'redni bliž- ^asel3e ie v nepo-je po -fa!"1 mesta Ivrea. Tu k°vnik p- let služboval du-bil lorgio Cavallo, ki je nov P° Pričevanju domači-*tir», M^reS Pravi “božji pa-Postajal Pa, ie bil star In Ivree _	. slaboten. Škof iz
Potaočnip1	zato Poslal za
ka ja;. , a mladega duhovni-NlC0l° Averona. Ko je Ni-
? mm
M°ntainira,V.0flilvni duhovnik *lU Vittftrinrk
trla
Oj'
Vittorino Gottardi
bti ™ter°na Preživel tu že lovaiK 2. oktobra
G'°rginJe stari duh
1958 Umrl 1,0
r'h pa 8 1 y teh osmih mese-se iP le mladi duhovnik, Pl'avilneganaVjel Iskrenosti in ,rnikov °dnosa do svojih judem t»i? starega župnika, 2e'e'l> nai °, Pr‘kuP'l. da so si *'ega žun^ i namesto pokoj-
•ch; vSki a ostal pri nIih
ierkve ,	po	zakonih
L PI'avicP ,.tega sicer nima-j to D0ra zuPnija v Mon-6 Po sta	Pa vendarle uživa
JC?’ da Er , sv°boščinah pra-t ž PreHi v° svojih vplivnih Jl*1 duh0v°21 škofiji imena
£ nato šk f°V’ izmed kate‘ .‘ra. Ker kofovska kurija iz-
D0ra	v,36 žuPnija Mon-
f! f0813 pn gata’ se je ne-! fantov	aVUo kar več re-
k«rof p	8 Predstavnik va-
si. Po navari"6 S- Martino,
ž ,?a v«, t \ teh oz'rih za-
»knJ vse * tfeprav tam ne ir i°Vski ki.rS-Upa-' Prepustil a škof dIJ1' zi»odilo se r_al za aolo Rostagno n-
izb
5a
»e žuPnikaa?eStnika pokojne-„aea <JdhoVmfva]Ja Priljublje-Pio P3a Da • ieolo Avero-bifv°Cca, ki'16- doIočil nekega Pil, L’ vendar6 S‘Cer kraj °*
j, “er j	r	se je takoj vr-
.<?.?;'£'*'■d* «• ni i ,j bi]
basui t3ko u"?dCC0 uvideven, «a idnik Gia^r en nJeg0V *«ttn	'kof	„	°,m° Torasso, ki
'brat	da	So	ala‘ sem, kljub
ver za o-, podtem vaščani
C"3 °koTi 8nnga Nicol° A-
Pik G^ebiv3lcev Podpisov Vil	;	v* In novi :
V‘l> n> Tor
In novi žup-asso je napra-
vidn n°Vo asso je napra ka j’,da So deumnost. Ker je
'Pel k° slaboJegovega Predni-v sn Pa hovn Spreieli, je pri-Moj ^Pistvu službeno mesto
*e b036 Verjetnokarabiniarjev.
,Paletel je na od-
bredii»Pozheje i r,a<-unal' da .'‘bhost’ toda ~	°	StV3r
L1'8
;?!*re ie ‘d«.
11.
toda t
.9'
?Ptol!r* niso* *' župmka' se Popravile. Na-
J **0s^	.
ga ie
razm.-denovai skof z dekre-«pf.. re ni
ie
“dpo 8	„	|
** boR1* jSk'pPu kurije
WLr Protra iStega leta
'st,
Nv^ia ^ ,ta dan"-’ biFa b k»f.k ma5iJUd^e šli kot po bov ‘h 4(v,' ’ se je procesi-3 I, Zei° v« Vern'kov-uporni-*i D0.ci° B0rrn° 92_'etno star-3ega 'PalijA a usmerila pro-
in t2pPnika Pna grob pokoj-*a Cavalla. ttS*Ja za le Zi
J;0v, 1° je Kudeli° in vsako k, m j
O šk,
'ji do
izraza. Na-
6’ia 23 ^ide'286013 vrstiti •o n2a‘ob“t0udiVeČ ‘UP°rni’
manj onih,
kuriii ostali *dvr. ,'ska nu,e medtem tudi
~'kd” j«
.»i ht,zuPnije "X granat0 ua N0„- **o.	Žrtev na sre-
ZUpn
di'l°vi i°'
^ ^Mik/3 ie računal,
tVadih** bli?al?°Čni prazniki’ H 7>. tod.8,b zadevo spet
Nik* Z3radi V6liki četr’ 3di„!	m... Pomanjkanja
odpasti celo
.ie' toda
sa ^°raSSQ r?cesiia, kajti Vok. dl. »a „ J.e ostal malo-
,kojne„° °Pališču. ob Vedno zypnika, pa belo	«uporni-
jhi n edeljo lani je
bm vseC6Si3i bil° za »se oseb ga skuPina 43
V * i.b biki * le tn
j'1 PonPorhikii kazal°' da ver-UlicB,
ruiki
Hoda^ kako iziti iz Stiti,
Odpustu?7 ,Kurija ni ho-
“upnik Toras-
so prav tako ne, pa čeprav bi bilo njemu še najlaže. K-nostavno bi se umaknil in kurija bi po odstopu župnika imela spet proste roke in bi mogla imenovati koga drugega. Toda od tega ni bilo nič. Verniki pa so tudi uvidevaii, da tako ne gre dalje. Zato so začeli pisariti pisma in prošnje. Najprej na kurijo, nato v Rim. Pisali so celo Sveti kongregaciji in samemu papežu Janezu XXIII. Vernike je najbolj razjezilo to, da jim iz teh forumov niso niti odgovorili. Zaradi tega so se začeli ogledovati drugod. Oni so verni, opažali pa so, da zadeva katoliške cerkve ni preveč v skladu z naukom, ki ga razglaša. Vse okoliščine so jih silile v — razkol.
Ko so zvedeli, da se je v Rimu ustanovila Italijanska katoliška apostolska pravoslavna cerkev, so se obrnili nanjo. Se najbolj jih je k tej cerkveni ločini pritegnilo to, da ta ločina izvira iz Antiohije, da je to torej podružnica patriarhata, ki ga je v Antiohiji ustanovil sam apostol sv. Peter. Poleg tega so opazili, da ta Cerkev nima tako zapletenih dogmatičnih naukov, da je bolj človeška, da je brez ekonomskih in političnih interesov itd. Odločili so se enostavno zanjo.
In tedaj so se obrnili na primasa te Cerkve v Rimu dr. Taddeia, ki je na njin prošnjo poslal v Montalto svojega duhovnika Vittorina Go*-tardija. Ker je tudi župan Montalta na strani »upornikov«, je novemu duhovniku odstopil občinsko cerkev sv. Trcjice, toda ta je bila za toliko vernikov premajhna. Zato je neki vernik novi verski skupnosti odstopil večjo sobo, vežo in obsežno dvorišče. Nadalje so v Montaltu takoj ustanovili »cerkveni svet«, ki ga sestavlja sedem članov, in sklenili, da si bodo zgradili lastno cerkev.
Ta »upor« seveda ni mogel biti pogodu škofijski kuriji v Ivreii. Zato je 26. julija letos piišel v vas sam škof v spremstvu petih duhovnikov in kmalu zatem odpeljal s setoj že imenovanega žppnika Toras-sa, ki pa se je v naslednjih dneh spet vrnil. Sledili so ie stiki med »uporniki« in kurijo. Brez haska. Minulo nedeljo je prišlo do viška.
Že pred dnevi je primas italijanske katoliške pravoslavne cerkve iz Rima dr. Taddei najavil svoj prihod v Mcntalto Dora, da bi se uredile potrebne formalnosti v zvezi z ustanovitvijo nove župnije te cerkvene ločine. V ta namen je bil prišel sem tudi njegov legat duhovnik Psce. Istega dne pa bi moral prirediti procesijo tudi katoliški župnik Torasso. »Da Dl ne prišlo do izgredov«, je tu-rinski prefekt obe verski svečanosti prepovedal. Nato je prišlo do preklica te prepovedi in kazalo je, da je vse v redu. Toda v trenutku, ko je primas Taddei prispel v Montalto Dora, kjer je bilo zbtano praktično vse prebivalstvo vasi, ki se je strnilo okoli novega pravoslavnega župnika k svečanosti, se je pcjavil tu tudi poln tovorni
avtomobil karabinjerjev, ki se je ustavil točno pred kapelo nove verske ločine.
Poveljnik karabinjerjev poročnik DalTAglio je župniku ločine versko svečanost prepovedal. Zaradi tega je prišlo do protestov. Toda karabinjerji so zbrane vernike razgnali. Ti so se nato v nekakšni procesiji usmerili proti središču vasi v uličico Cavour, kjer je v hiši št. 21 pravoslavni nadškof Taddei v nekem zasebnem stanovanju bral mašo.
Ta kršitev ustave je ljudstvo ogorčila in primer katoliške pravoslavne cerkve v Rimu dr. Taddei je zelo odločno označil postopek oblasti. Rekel je, da bodo poročilo o tem dogodku poslali rimskemu parlamentu in, če bo potrebno, tudi Združenim narodom. Nato je nadaljeval: »Medtem pa bomo že uredili za gradnjo lastne cerkve.«
Turkinja Aiche Nana, ki se je pred časom »proslavila« zaradi svojega nedovoljenega slačenja v rimskem »Ru-gantino«, je bila zadnjič v	Catanzaru v nevarnosti,
da jo vročekrvni mladeniči slečejo proti njeni volji.
V «našem lepem mestu» - Edimburghu
Škotska prestolnica v treh fazah razvoja
Čudovite ulice središča - Vedno več tovarniških dimnikov izven mesta - Umazanost pristaniškega dela «velikega Edimburgha»
»Naše mesto je lepo. Zato pazi na njegovo čistočo!« — take in podobne napise na velikih belih ploščah in s sinjimi črkami izpisane zaslediš v mnogih predelih E-dimburgha. Toda Edimburgh ni samo mesto lepih in čistih ulic in trgov ter številnih krasno urejenih parkov in igrišč za golf, pač pa je tudi mesto tovarniških dimnikov in pristaniške umazanosti. Toda, ko si v središču Eaimburgha, v krasnih ulicah in velikih parkih, se boš zaman oziral okoli, da bi kje ugledal kak tovarniški dimnik. Zato se o Edimburghu kot o industrijskem mestu more govoriti le, če ubereš pot daleč iz središča mesta. Center mesta, pravi Edim-
burgh, kot mu stari Edim-buržani pravijo, je dejansko upršvni center in nekakšen »zgodovinski muzej«. Zato ni nič čudnega, da Edimburghu piavijo tudi »severne Atene«.
Sedaj pa stopimo iz mestnega središča, v smeri tovarniških dimnikov. Iz središča jih sicer ne vidimo, ker so zakriti z romantično zaveso zgodovinskih zgradb, toda
ccr v grafični industriji in v industriji piva. Edimburška grafična industrija je dosegla velik sloves ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi daleč izven njenih meja. Sam George Bernard Shaw, ki je dobro poznal ta sloves, je vztrajal na tem, da se vse njegove knjige tiskajo v Edimburghu.
Poleg kontinentalnega pa ime Edimburgh tudi svoj ob-
bolj ko se pomikamo proti i morski videz. Avtobus št. 41,
periferiji, tem bolj se slika menja. Zgodovinsko okrasje starega Edimburgha odstopa mesto dobesedno neverjetnemu razvoju industrije Mesto, v katerem je tehnika dostojno zastopana, in sicer preko vrste velikih izumiteljev, pa ima svoji dve industrijski posebnosti, in si-
j Sienski «Palio» od svojega izvora do danes
Nekaj dni bučnega, pisanega in junaškega srednjega veka
Poleg domačinov se teh dveh letnih prireditev udeleži tudi veliko tujih turistov - Prihodnja prireditev bo v kratkem
SIENA, avgusta. — Dvakrat na leto se v prijazno toskansko mesto Sieno zgrne z vseh strani države in tudi iz inozemstva velika množica, da bi prisostvovala izvedbi zgodovinskega Palia, tekmovanja med predstavniki raznih mestnih okrajev. Na Piazza del Čampo, kjer se tekmovanje vrši, se ob tej priliki nabere r.ad 50.000 gledalcev. Večino med njimi tvorijo domačini sami, ki na vse mogoče načine spodbujajo svoje ljubljence; tu je mogoče videti prave histerične pojave, kajti zmaga ali izguba Palia pomeni za prebivalce Siene več kot bi tujcu dogodek sam dal videti.
Treba je vedeti, da je Siena dandanes razdeljena na sedemnajst mestnih okrajev in da ta razdelitev sega še nazaj v dobo, ko je bilo mesto samostojno, ko je pripadalo gibelinski skupnosti, ki, so jo potem uničili močnejši guelfi. V Dantejevih časih ni bilo takih armad kot so danes. V vsakem mestu so, ko je bilo potrebno, vzeli orožje v roke vsi moški, ki so ga mogli nositi. Da pa ne bi bila ta vojska tako kar v nekaj urah zbrana, je obstajala v mestu neka notranja organizacija; mesto je bilo razdeljeno na okraje in v teh okrajih so se občani ob določenih časih tudi vadili z orožjem in nato tvorili okrajne čete, ki so sestavljale mestno vojsko. Več-
krat pa je prišlo med prebivalci enega ali drugega okraja do prerekanja in tudi do krvavih dogodkov. Tedanja socialna in politična organizacija mest je privedla do o-strega lokalpatriotizma, nad katerim pa je stal patriotizem države, ki je v več primerih pomenil z mestom eno in isto.
Med okraji so se od časa do časa vršile razne tekme in razne igre in seveda je bila velika čast zmagati nad sosedi. Leta 1555, ko je Siena izgubila svojo dolgo varovano samostojnost, je bilo seveda te mestne vojske konec, Sienci pa so našli drugo obliko, da bi svoje običaje in svoj svobodni duh ohranili. Niso se hoteli namreč kar tako podvreči novim gospodariem. Na drugi strani pa so potrebovali organizacijo, ki bi jih v tem svojem odporu združevala. Našli so jo prav v organizaciji okrajev. Pričeli so se bolj kot kdajkoli prej sestajati na območju svojega o-kraja, gojili odpor do tujcev, se na skrivaj vadili v rabi orožja in da bi vse to na zunaj nekako opravičili, so pripravili veliko mestno tekmovanje, kateremu so dali ime «Palio», po njihovem praporu, ki so ga bili v letih samostojne republike nosili v borbo na čelu svoje vojske. Tekmovali so najprej v dirkah z volovi, nato pa so prešli na dirke s konji. Zmagova-
Dnrild in
Mredtt, 10. avgusta 1900
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba in Koledar; 11.30:	Drobiž od vse-
povsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45:	V svetu kulture;
12.55: Karakteristični ansambli; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Marija Polak: »Hvaležnost dobrosrčnih palčkov«; 18.10: Glasbeni ka1 e'doskep; 19.00: Nove a-friške države: »Nigerija«; 19 20: Iz italijanskega glasbenega sveta; 20.00: Šport; 20.30: V ritmu valčka; 21.00: «Ljudje v vlaku«, radijska groteska Ettora Gian-ninija; 22.10: Od menueta do roek'n rol 1 a;	22.40: Gershvvin:
Rapsodija v modrem: 23.00: Orkester Count Basie; 23.30: Do polnoči v ritmu In melodiji.
Trst
12.10:	Tretja stran; 14.15:
»Prijatelj cvetlic«; 14.25: Štirje mali orkestri; 14.55: Bach; Koncert it. 5; 15.05: Operna glasba.
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prents RB; 12.00; Opoldanski koktajl; 12.40:	Lahka
g'aaba; 12.45. Turistični dnevnik; 13,00: Les Baxter in njegov orkester; 13.15; Kronike iz jug. življenja; 13 40: Kmetijski nasveti; 13.45: Kitarist Ched At-kins; 14,00: Operetne melodije; 14.30: Kulturni zapiski; 14 40: Polke in valčki; 15.30: Domači pevci; 15.50: Kvintet Art Van Damme; 16.00:	Operne	arije;
1630; «Naša žena«; 1645: Orkester in solisti madžarske ln romunske radijske postaje; 17.25: Lahka glasba; 17.30: Čajkovski: »Labodje jezero«; 18.00: Prenos RL; 19.00; Charlie Kunz pri klavirju; 19.30: Prenos RL;
22,15: Ritmi z Billly May; 22 35: Pojoč v noč.
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere rta Italijanskih morjih; 11.00; Program za tolarčke na počitnicah; 1130: Koncert zborov, ki so nastopili na III. tekmovanju za nagrado »A. lllersberg 19(0»; 12.10:	Vrtiljak pesmi; 13.30:
Glasba za mlade; 15.55: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 16.00: Program za mladino; 16.45: R. D. Nevvth: Celična kirurgija; 17.40: Simfonični koncert; 19.30: Ritmosimfo-nični koncert; 20.00:	Filmska
glasba; 21.00: Trideset let veselja; 2130:	V Medioejski Flo-
renci; 22.10: Nat «King« Cole pri klavirju; 22.25:	Italijanski
komiki; 23 15: Pojo Fedeli, Pa-gliuca, Cuechiara.
II program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: V svetu pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: »Severnica« - moda; 14.00: Veliki orkestri in slavne pesmi; 14.15: Parada orkestrov; 15.40: Kitarist Ched Atkins; 16.20: Fantazija motivov; 17.00: Zborovsko petje; 17.50; Kurt in Lenya; 18.45: Plešite z nami; 20.30: «11 Lobbia«; 21.10: Peppino Di Capri; 21.45: »Moja sestrična Raketa«, po romanu Daphneja du Mauriera; 22.15: Večerna glasba.
III. program
17.00: Skladbe L. K, Larsso-na in J. Sibejiusa; 18.00: Glasbeni pregled; 18 30; Madrigali; 19.00: Italijanski periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert: Bi-xet, Strauss; 21.30: J M. Bar-rie: «Peter Pan«; 23.15; Skladbe S Prokofjeva in I. Slravin-skega.
Slovenija
8.05: Iz arhiva slovenskih in jugoslovanskih zborovskih pesmi; 8.20: Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.35: S sprejemnikom na dopust; 10.10: Ciklus velikih simfonij; 10.40: Adamič; Tatarska suita; 11.00:	Europa Express; 11.30:
Solisti beograjske in zagrebške opere; 12.00:	Zadovoljni
Kranjci; 12.15: Miki Pucko; Cilje v prehrani; 12.25: Harfa in kitara; 12.40: Otroci pozdravljajo; 13.30: Makedonija v pesmi in plesu; 13.50: Med simfoničnimi plesi in rapsodijami; 14.35: Ritmična abeceda; 15.40:	Za-
bavni zvoki; 16.00: s. Butler: Pot vsega živega, 16.20: Koncert po željah; 17.10; Drago U-laga: Telesna vzgoja delovnih ljudi; 17.20: Parada plošč; 18.: Kulturna kronika; 18.20: Violinist Uroš Prevoršek; 18.45: Radijska univerza; 20.00: Rav Co-niff z zborom ln svojim orkestrom; 20.38: Kvintet Georgea Shearinga; 20.45: Verdi,jev »Fal-staff« v milanski «Scali« leta 1893; 22.15: Plesna glasba; 23.10: Intermezzo z godali; 23.15: Italija poje; 23 50: Prijeten počitek!
Ital. televizija
13.30: TV šola; Zgodovina in Državljanska vzgoja, Znanstvena opažanja; 18.30: Tv za mia-dino: «Disneyland», »Življenje v akvariju«; 20.30:	rV dnev-
nik; 21 15: TV Igri. P. Masona «Skriti dnevnik«; 22.05: Argentina; 22.35: Count Basie in njegov orkester. Ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Morebitni pienos italijanske televizije.
lec je dobil za leto dni zastavo — Palio, ki ga je moral okraj skrbno čuvati.
Sčasoma je zavzel Palio vedno večji vpliv v mestnem življenju. To tudi tedaj, ko ni bilo več potrebno braniti mesta pred tujci, kajti meje države, kateri je pripadala tudi j Siena, so se vedno bolj širile. Leta 1729 je mestna guvernerka Beatrice Violante Bavarska dala mestnim okrajem juridično obliko, na podlagi katere so ti smeli posedovati stavbe in zemljišča, smeli so sprejemati darila, smeli so posedovati cerkev, palačo za sestanke, hlev za konja, ki bi bianil okrajne borbe, itd. O-kraji so se nato povezali med seboj in zvezni organ ima še danes nalogo braniti njihove pravice pred lokalno in državno oblastjo.
Palio se vrši dvakrat na leto: 2. julija in 16. avgusta. Ne sodeluje na njem vseh 17 mestnih okrajev. Sodeluje jih le deset. Ostalih sedem bo teklo naslednje leto in tem se bodo pridružili še trije izmed prvih, ki bodo izžrebani. To pa zato, ker dirkališče ni tako široko, da bi dalo mesta sedemnajstim konjem.
Nekaj dni pred tekmovanjem peljejo vsi tisti, ki imajo na razpolago konje in ki bi hoteli, da bi ti na «Paliu» sodelovali, te konje na občino, kjer jih bo najprej pregledal občinski živinozdravnik, nato pa bodo te konje preizkusili v teku. Priorji - prvaki desetih tekmovalnih okrajev - nato izberejo deset konj, katere je treba nato še izžrebati. Žrebanje je javno in vsak okraj se mora zadovoljiti s konjem, ki mu ga žreb prisodi. In samo ta konj bo lahko tekmoval za Palio; ako se mu kaj zgodi, izpade okraj iz tekmovanja. Konja, ki je pravi junak tega tekmovanja, peljejo nato v za to posebno pripravljen hlev, kjer ga bodo nekaj dni domačini skrbno čuvali pred morebitnimi «atentati» nasprotnikov. Konje nato preizkušajo v treh dneh pred glavnim tekmovanjem in na podlagi teh rezultatov tudi določijo mesto, ki ga bo konj zavzel na tekmovalni progi.
Medtem se v vsakem okraju vneto pripravljajo na praznik. Piazza del Čampo izpremeni svoje lice in postane veliko gledališče na prostem, s tribunami in sedeži, za katere je treba plačati mastno vstopnino. Na srednji prostor brez sedežev je vstop prost, a od tu se lahko vidi le del tekme. Predstavniki okrajev, ki veljajo za favorite, iščejo zavezništva s tistimi, ki nimajo izgledov za zmago. Vse to se vrši tajno, a vsi vedo, da se to vrši. Tudi tisti srečni meščani, ki so bili izbrani, da bodo sodelovali v paradi, se vneto pripravljajo. V tistih o-krajih, ki imajo možnosti za zmago, medtem na skrivaj pripravljajo jedačo in predvsem pijačo, s katero bodo proslavili zmago.
Na dan tekmovanja se na sedežu vsakega tekmovalnega okraja izvrši majhna ceremonija. Skupina ljudi v kostumih — dvanajst jih je — ki bo v svečani paradi predstavljala okraj, gre ob spremstvu velike množice in s konjem v okrajno cerkev, kjer ga bo
duhovnik blagoslovil. Nekam čudno se zdi, videti konja v cerkvi pred oltarjem. Nato se v kostume oblečena skupina zgrne do zbirnega me» a, kjer je že zbranih na stotine ljU-di, ki so oblečeni v srednjeveške živopisane obleke. Niso tu zbrani le predstavniki okrajev, marveč tudi predstavniki raznih mestnih korporacij in drugih forumov, ki bodo sodelovali v paradi, zbrane so tudi srednjeveške zastave.
Gledalci z velikim zanimanjem gledajo to pisano parado, a njihovo zanimanje se bi. stopnjevalo ob dirki, ki ji bo sledila. Na posebnem vozu, imenovanem «Carroccio», pred katerega so vpreženi štirje voli, je postavljen Palio.
Po paradi peljejo tekmovalne konje in njihove konjenike na dvorišče občinske palače, kjer se konjeniki pripravijo. Na glavo morajo deti železno čelado, kajti nevarno je, da se v tekmi prevrnejo. Mestni stražniki jim dajo tudi usnjen Dič, s katerim bodo smeli ne samo tepsti in vzpod-
bujati svojega konja, marveč tudi udrihati po konjih in tudi po samih nasprotnikih. Zgodi se večkrat, da jahač pade s sedla in konj dirja sem naprej. V primeru da ta konj doseže cilj kot prvi, bo okraj mesta vseeno zmagal.
Dirka je nekaj divjega, bc-disi zaradi borbe med jahači, kot tudi zaradi nevarne proge. In'večkrat se zgodi, da morajo peljati v bolnišnico potolčenega jahača. Tekmovalci morajo preteči krog trikrat. Po zaključku vdere prebivalstvo na progo in zmagovalca dvignejo na ramena in ga nesejo na svoj sedež, kjer nato vino teče kar brez mere in meje.
Praznovanje traja nekaj dni in se zaključi z vel ko pojedino, prirejeno sredi ulice, na kateri sodeluje nekaj tisoč ljudi in seveda tudi zmagoviti konj.
Nato se ljudje razidejo in pričnejo misliti na svoje vsakdanje delo. A pri sebi že mislijo na Palio naslednjega leta.
m. v.
na katerega sedete, vas bo središča mesta, iz Princezme ulice, pripeljal vse do luke Leith, ki je danes že sestavni del Edimburgha. Tu, kot v industrijskem revirju E dimburgha, boste zaman iskali opozorila o »čistoči mesta«, kot tudi opozorila o zgodo' vinskih znamenitostih. Leith daje videz tipičnega pristaniškega mesta: mreža umazanih ulic in uličic s starimi, slabo ometanimi zgradbami, številnimi krčmami in točilnicami kjer je zvečer — kajti le zvečer je tu dovoljeno točenje alkoholnih pijač — vedno živo
S tem pa značilnosti Edim burgha še nismo obdelali. Mnogi tujci, ki sedejo na avtobus, da bi opravili malone obvezni turistični krožni izlet, se odločijo za to bolj zaradi tehnične znamenitosti, ki je edinstvena v Evropi, kot pa zaradi romantično - zgodovinskega gradu in trdnjave škotskih kraljev — Linlithgowa. Gre za jekleni most čez zaliv Forth, ki je največji in naj daljši most v Evropi. Kot kak kolos se ta ogromna jeklena konstrukcija dviga nad živopisnim starim mestecem Quensferryjem.
Tr most, ki so ga dokončali pied 70 leti, in ga zgradili z za tedanje pojme astronomskimi stroški 2 milijonov funtov šterlingov, je nekaj nad 2 kilometra in pol dolg in 148 metrov visok. 5000 delavcev ga je gradilo polnih 7 le‘. Samo redno barvanje in pleskanje tega mostu ni majhna stvar niti tal*i lahko delo. Vsako leto porabijo za to 4,'i ton barve, in 35 delavcev ima opiavka s tem vse leto.
Cez dve ali tri leta pa s bo temu mostu pridružil še eden. In ob novem mostu bedo «ferryboati» zaključili svoje desetletja dolgo delo
Novi most, ki ga nameravajo graditi, ne bo manjši od sedanjega, starega. Čezenj bosta vodili dve avtomobilski cesti. Vsak trak bo po 8 metrov širok. Ob vsakem traku se bo vila še steza za kolesarje in ob teh še dve peš poti. Dela so se sicer že začela, toda preden bo kolona avtomobilov, ki ga bo kolav-dirlaa, zdrdrala čezenj, bosta minili najmanj 2 leti. D. S.
Predsinočnjim je na gradu sv. Justa žela izreden uspeh znana italijanska pevka Caterina Valente, ki se je vrnila v naše mesto šele po dolgih letih. Poleg nje je nastopila tudj črnska skupina iz Severne Amerike, ki Je predvajala pesmi in nalete. Med črnci Je bil tudi pevec-kričač Bob Destigny.
Kulturne
drobtine
od tu i
Koliko se v Sloveniji tiska
Bilten slovenskih založb «Knjiga 60» daje v svoji zadnji številki zanimive podatke o objavljenih knjigah in periodičnih publikacijah v Sloveniji v zadnjih 15 letih, to se pravi od osvoboditve do danes. Podatke je zbral Bogumil Gerlanc. Pisec razvršča podatke po samostojnih založbah, kjer našteje Cankarjevo založbo, Državno založbo Slovenije, Mladinsko knjigo, koprsko Lipo m mariborska Obzorja. Nadalje omenja še Prešernovo družbo, Mohorjevo družbo, Kmečko knjigo itd.
Od osvoboditve do danes je 26 slovenskih založb izdalo v celoti 3956 del v nakladi 27 milijonov 364.000 izvodov. Na znanstvena in poljudno znanstvena dela odpade 1767 del v nakladi 12 milijonov 646.000 izvodov. Na beletristiko pa 2189 del v
14.720.000 izvodih.
Med založbami je po številu izdanih del na prvem mestu Mladinska knjiga, ki je izdala 973 del v nakladi
6.638.000 izvodov. Visoke so tudi številke Prešernove družbe, ki je izdala le 57 del, toda v nakladi 2,620.000 izvodov in Mohorjeve družbe, ki je izdala 72 del v nakladi 3,481.000 izvodov. Cankarjeva založba je izdala doslej 508 del v nakladi 2 milijona 83.000 izvodov, vtem ko je Državna založba Slovenije izdala 590 del v nakladi 1,941.000 izvodov. Zanimiv je tudi pregled periodičnega tiska: V 15 letih po osvoboditvi je v Sloveniji izšlo 378 raznih listov in revij v nakladi 6,184.000 izvodov.
Nadja Nerina gre v Moskvo
Nadja Nerina, ena najboljših plesalk londonskega Co-vent Gardena, bo v oktobru odšla v Moskvo kot gostja moskovskega gledališča Bol-šoj. Nadja Nerina bo imela čast, da bo kot prva angleška baletka gostovala v Sovjetski zvezi v okviru organizacije za kulturno izmenjavo med Sovjetsko zvezo in Anglija. Nadja Nerina je stara 32 let in smatrajo jo kot najboljšo angleško baletko. Kot tako jo bodo na moskovskem letališču sprejeli predstavniki oblasti in tudi novi direktor baleta moskovskega gledališča Bolšoj znana sovjetska baletka Galina Ulanovay 19. oktobra bo Nerina nastopila v baletu »Gi-selle«, 22. pa v »Labodjem jezeru.. Z njo bo na moskovskih deskah nastopil Nikolaj Fadajičev, ki je pred leti plesal z njo tudi v Londonu.
Koncert Enrica Carusa
Ob 39. obletnici smrti velikega italijanskega pevca Enrica Carusa je newyorška biblioteka organizirala velik koncert, ki je zabeležil izreden uspeh. V dveh urah, kolikor je trajal program, so predvajali 24 plošč z opernimi arijam i slavnega italijanskega pevca. Gre za pevčeve uspehe vse od leta 1902 do 1920. V tej dobi je Enrico Caruso napravil 234 plošč in skoraj tretjino teh hrani vprav newyorška biblioteka.
Orson We)les spet v Zagrebu
Pred tremi dnevi je prispel v Zagreb znani filmski režiser in igralec Orson Wel-les, ki je bil v Zagrebu ie pred nekaj meseci, ko je prišel sem, da bi odigral eno izmed vodilnih vlog v francoskem filmu «Austerlitz». Ta film so za Francijo posneli v Jugoslaviji, kjer je tehnične usluge dalo zagrebško podjetje «Dubrava-film«. Tokrat pa je Orson Welles prispel v Zagreb, da bi tu odigral svojo vlogo v filmu • Tatari.. V Zagrebu bo ostal mesec dni.
Mednarodna vas
V Crvinki, v v asi, ki se nahaja sredi Bačke, žiptjo pripadniki 22 narodnosti. Tu so poleg Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev, še Rusini, Romuni, Ukrajinci, Nemci, Madžari, Slovaki, Rusi. Poljaki, Cehi, Turki, Sip-tarji, Egipčani in še kak redek predstavnik grške, bol-gr rske, francoske in italijanske narodnosti. Se pred letom dni ali kaj več sta bila tu tudi po en Američan in en Japonec.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Le z drznim posegom boste
spravili voz v tek. Vsakdanji posli vam ne smejo zamegliti širših načrtov. Neznatno razočaranje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odločen nastop proti nakanam brezvestnih tekmecev bo v nadaljnjih poslovnih zadevah e-dini odgovor. Računajte s pomočjo ljubljene osebe,
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izogibajte se nepotrebnim in odvišnim stroškom. So v vaši družbi ljudje, ki radi izkoriščajo vašo dobroto. Nekoliko trudni boste.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zvezde vam tokrat niso naklonjene. Terjali vas bodo za nekaj, kar ne morete šteti
HOROSKOP
___ZA	DANES-
med svoje dolgove. Prijetno presenečenje v ljubezni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaša vnema je sicer hvalevredna, vendar pazite, da pri svojih sodelavcih ne vzbudite ljubosumja ali celo zavisti. Močan glavobol.
DEVICA (od 23. 8. do 22. <>.) Natvezili vam bodo veliko nevšečnih vesti, ki pa bodo brez osnove. Vsekakor vam bo to pokvarilo dan. Preverite vsako vest zase.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Po naključju boste i-meli opravka z zadevo, na katero se ne spoznate. Prepustite stvar drugim, da se ne bi morda osramotili.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekaj vas bo v notranjosti grizlo. Pravega vzroka ne boste vedeli. Da se te more otresete, se lotite intenzivnega dela.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.J Nesrečno razmerje v dru-
žini nekega prijatelja bo tudi vaše okolje- vznemirilo. Skušajte razmere urediti tako, da bo škoda čim manjša.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Nakazuje se vam obisk, ki vam bo prijeten. Nekdo od vaših sorodnikov vas bo prosil za nasvet. Skušajte biti čim odločnejši.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Krepak spor z delovnim tovarišem, ki ga ne smete riniti do kraja, pač pa se ob pravem času ustavite, da bi zadeva ne postala preresna.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z vso previdnostjo postopajte z osebo, za katero veste, da je vplivna, hkrati pa hudo lazdražljiva. Ljubosumni boste brez vzroka, -**-
Goriško-beneški dnevni
Ugodnosti proste cone za Goriško
Ob Tržaški cesti je zraslo veliko industrijskih obratov
V njih je zaposlena predvsem mlada delovna sila
Ugodnosti, ki jih nudi go-riška prosta cona, so prinesle mestu precejšnji gospodarski napredek, in dandanes, po enajstih letih odkar je teh ugodnosti deležna, se lahko vprašamo, kaj bi bilo z Gorico, ako jih ne bi bilo. Tu pa tam so zrastle manjše tovarne, nekatere so se modernizirale in razširile svoje o-brate, podjetja v raznih strokah so si precej opomogla, tako da lahko danes nemoteno delujejo. Bližina Jugoslavije in predvsem uvoz lesa je pripomogel, da se je v Gorici ustanovila precej močna lesna industrija, ki kar tu ob meji predeluje les, ki prihaja iz bližnje države.
Na enem kraju Gorice se je zbralo precej idustrijskih podjetij, ki so zgradila povsem nove obrate: ob Tržaški cesti. Prazni prostor ob njej so izkoristili nekateri tovarnarji in tik ob cesti, kjer so stale pred leti samo vojašnice, so zrastle moderne stavbe, v katerih brnijo vsak dan stroji, katere upravlja delovna goriška mladina.
S predelavo lesa se v tem kraju mesta bavijo tovarne IGLEA, IPL, OCILD, Parchet-tificio Goriziano, SILES. Z izdelovanjem kovinske opreme za stanovanja in javne lokale se bavi tovarna Degler, ki se je razvila iz majhne delavnice. Surovo železo obdeluje livarna «Montesanto», medtem ko se z izdelovanjem likerjev bavita tovarni Marini in Comar, katerih slednja je zelo znana po vsej Furlaniji. Poleg teh obstaja tudi tovarna lakov in barv. Značilno za vse te nove tovar-
ne je, da je njih delovna sila zelo mlada. Tovarne so namreč nove in delodajalcem je bilo bolj všeč najeti mlado delovno silo in to iz več razlogov:	starejših delavcev ni
bilo na razpolago, mladi se bolj navežejo na podjetje, delodajalci upajo v začetku, da mladi ne bodo mislili na sindikalne pravice, za mladoletne je plača nižja, itd. Da so imeli in da imajo ti delavci dobro voljo, je dokazano z uspehom, ki ga doživljajo tovarne s svojimi izdelki na vseh tržiščih. V mnogih pa je seveda moralo priti do sporov zaradi plač in zaradi drugih sindikalnih zadev. Poleg manjših sporov, ki so lastni vsaki tovarni, je zlasti treba omeniti mogočno akcijo v podjetjih lesene stroke, kjer so sodelovali tudi mladi delavci in delavke iz tovarn ob Tržaški cesti.
V treh največjih tovarnah, deluje notranja komisija. Te tovarne so IGLEA, IPL in livarna. V ostalih pa delujejo le sindikalni zaupniki in vsakokrat, ko nastane kak spor, nastopijo sindikati. Tako so tudi ti mladi delavci in delavke dobili v malem času u-strezno sindikalno koncepcijo.
Nad 600 ljudi je zaposlenih v tovarnah na Tržaški cesti. Na delo prihajajo zjutraj iz mesta iz slovenskih in iz furlanskih vasi. Opoldne, ko nastopi ura počitka, se zgrnejo na zelene trate in pod drevesa ob cesti, kjer pojedo svojo skromno malico ki so si jo prinesli zdoma. Morda nikjer v Gorici ni moč videti na enem kraju zbrane toliko mladine kot tukaj ob tej uri.
•IIIIIIIIIIIHHtlllllllMIIIMIIIIHIItllllllllllllltllllllllll II IIIIIIIIIIIIHtlllllllll Hill ■•Hill lili II lllllll III)
Slabo vreme
muci Števerjance
Dež škoduje vinogradnikom ■ Tudi na Prevalu kulture slabo uspevajo
Kmetovalci iz števerjanske bolje obrodile tudi kulture, občine imajo hude skrbi zaradi letošnjega vremena. Pritožujejo, se, da je preveč dežja, ker je njihova zemlja pretežka za tolikšne količine vode. Predvsem vinogradniki ne vedo, kaj bi s tolikšn. icoli-čino vode in pa pomanjkanjem toplote, ki bi jo trta ravno v tem času zelo potrebovala. Grozdje je že kar precej doraslo, toda sonca pa le ni, da bi pričelo zoreti in nabirati sladkor. Morda se bo vreme kaj spremenilo in bo postalo bolj suho, da bodo
s katerimi so posejane njive na Prevalu. Tamkaj imajo tudi v sušni dobi dovolj moče, sedaj pa jo je toliko, da je koruza na primer očitno presvetla. Pridelek lahko reši samo takojšnje prenehanje deže-vanja, ki je za briške kraje letos bolj škodljivo kot pa koristno.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja dnevna temperatura 26 stcpinj ob 14.50, najnižja 14 stopinj ob 5. uri, povprečna vlada 65-odstotna.
za popravne izpite
Obveščamo vse dijake go-riških srednjih šol, ki imajo popravne izpite v jeserfskem roku, da jim bodo od 8. avgusta dalje dajali v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska cesta 42 lekcije vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne.
Vsi, ki se jih to tiče, dobijo podrobnejša navodila pri Andreju Jarcu, županu iz Doberdoba, Cirilu Klanjščku na Valerišču v Steverjanu in Janku Cotiču (pekarna) v Sovod-njah.
Dijaška Matica v Gorici
Ifteiezencesi izleta na mena jezera
Goriškim ud^e/encem izleta na PMtvička Jezera sporočamo, da bo avto-bns odpeljal izf)red Čer-kve v Sovodnjah v nedeljo M. avgusta zjutraj ob 4.30, s trga pred cer-kvijo V Standrežu ob 4.40, čez Podgofo in Pevmo pa bo peljal avtobus ob 4.50 (ustavil se bo pred gostilno pri zadrugi in Trpinu), avtobus izpred Bratuševe tovarne bo odpeljal ob 5. uri na prehod Rdeča hiša ter »d tam dalje v smeri proti Postojni.
Podrobnejša navodila berite na tržaški strani. Vsem priporočamo, da so na zbirališčih nekaj minut pred napovedanim odhodom avtobusa, ker ne bomo nikogar čakaii.
Ker nekateri še niso v celoti poravnali materialnih obveznosti, naj to storijo prve dni tega tedna.
Hill IIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllVIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllltllllllllHill
Sindikalne vesti
Uspela stavka delavcev opekarn
Pogajanja za ureditev proizvodne nagrade
v železarni cMonte Santo»
k w	.	w s n	w \ j m	•	r
m
znaša komaj sfckoli 125.000 lir.'
Včerajšnja enodnevna stavka, v kateri so sodelovali o-pekarniški delavci sedmih o-bratov v go riški pokrajini, je popolnoma uspela. Udeležba stavke je bila od 95 do 100 cer z Vrha. odstotna. Stavkanja so bili oproščeni samo kurjači.
Danes ob 11. uri bo na uradu za delo v Gorici , sestanek med predstavniki ravnateljstva podjetja SAFICA (v katerem je zaposlenih 220 delavcev in delavk) iz Gradeža iri sindikalisti zaradi cele vrste tovarniških zadev.
Glede železarne «Monte Santo« pa je predvideno nadaljevanje pogajanj za izvajanje delovne pogodbe železarske stroke, kakor tudi izplačilo proizvodne nagrade.
Malo meničnih protestov po slovenskih občinah
Med našimi ljudmi po okoliških občinah menični protesti niso pogost pojav. Ce se le da, obroke redno plačujejo in ne čakajo, da bi jih prišli terjat.
To se vidi tudi po številu meničnih protestov, ki jih od meseca do meseca objavljamo v našem listu. V prvi polovici julija je šlo v doberdob-ski občini v protest 8 menic, od katerih ena s Poljan. Skupna vrednost vseh menic pa
V ponedeljek popoldne se je velika množica ljudi na Placuti poslovila od Ferdinanda Ro-licha, ki Je v soboto umrl v bolnišnici
V števerjanski občini so šle v protest tri menice za 4-000 lir, v^ovodenjgki ubčini pa samo ena
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Raynal(Fr.)inWierstra(Uoi.)
v finalu na srednjih progah
km, 2. Martin Wierstra (Ho-ianska) z zaostankom 30 m, 3. Jose Gomila (Španija) z zaostankom 100 m, 4. Karl Heins Marsel (Vzh. Nemčija) z zaostankom 1 kroga in 220 m, 5. Pietro Musone (Italija) z zaostankom 1.995 m.
TENIS
Danes bodo repesaže, v petek pa finale
KARL MARX STADT, 9,— Nocojšnje nadaljevanje svetovnega prvenstva se je začelo s precejšnjo zamudo. Na srečo je bila na sporedu le ttetja baterija tekmovanja na srednjih progah.
Današnja dirka je bila hitrejša od včerajšnje. Zmagovalec je namreč izboljšal rekord v enournj vožnji, ki ga je dosegel včeraj Belgijev Verschue-ren z 79,238 km. Francoz Ravnal, kateremu je po žrebu pripadla prva steza, je takoj prevzel vodstvo in ga obdržal, pa čeprav ga je Nemec Marsell resno ogrožal. Z druge strani pa je Nemca ogrožal Holandec Wierstra.
Po 24’ vožnje sta bila Ray-nal in Marsell še vedno na prvih dveh mestih, medtem ko ie Španec Gomila izpodrinil Ho. landca s tretjega. Francoz te z lahkoto nadzoroval položij in je vozil vedno s hitrostjo 80 km na uro. Zaradi tega ;e tudi izboljšal rekord na 20 km. Belgijec Proost, ki je že po 2’ vožnje zaostal za cel krog, jg kasneje zaostal še za enega in je zato v obupu odstopil.
Holandec Wierstra se je takoj vmešal v borbo za tretje mesto ’ in se mu je tudi posrečilo prehiteti Gomilo. Tudi italijanski prvak Pietro Musone je šel v napad, toda prav \ odločilnem trenutku je zgubil stik z valjarjem motorja, zaradi česar je izgubil precej terena in je zaostal za cel krog, še posebno, ker je njegov motiodiklist vozil dolgo
Italijanski veslači na olimpiadoj
Med izbranimi dve tržaški posadki
MILAN, 9. — Italijanska veslaška zveza je pozno zvečer sklenila poslati na olimpiado sledeče posadke: četverec s krmarjem — Mo-toguzzi, dvojka brez krmarja
— Ginnastica Triestina, skiff
— Rebek (Ginnastica Triesii-na), dvojka s krmarjem — Ar-mida (Turin), četverec brez krmarja — Falch (Dongo), dou-ble scull — Lario (Como), osmerec s krmarjem: Marina Mi-Iitare (Sabaudia).
VESLANJE
SIDNEY, 9. — V pismu oče. tu, ki ga je poslal iz Londona, je sedanji svetovni prvak v skiffu Stuart Macken-zie obvestil, da je moral zaradi bolezni prekiniti s treningom, zaradi česar je njegova udeležba na olimpiadi izključena.
PLAVANJE
PEKING, 9. — Komaj 16-letna Chen Hsiaopin je izboljšala kitajski rekord v plavanju na 100 m prosto s časom 1’06"9.
HAMBURG, 9. — Nicola Pie-•rangeli je premagal v finalu mednarodnega teniškega turnirja Nemčije Šveda Lundquis*a 6:3, 2:6, 6:4, 6:2 in si zagotovil prvo mesto.
V finalu žensk je zmagala Sandra Reynolds (Južna Afrika), kj je odpravila Marijo Bueno (Brazilija) s 7:5, 8:6.
uiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiittimtiHiiiniimiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiii
Predolimpijski izločilni košarkarski turnir
Kanada, Avstralija, Izrael in Formoza nosilci skupin?
sam.
Francoz Jean Raynai si je -	>•	• iiagotovil zmago v tej bateriii,
za 5.000 lir, in si- me(3tem ko je Wierstra zasedel drugo mesto. Španec Gomila je ponovno šel v napad, s katerim s» mu je posrečilo priti na tretje mesto pred Marsellom.
Jytri bofjo repesaže v tej disciplini, medtem ko bo fi-r.ale šele v petek zvečer. Rezultat današnjega tekmovanja je sledeč:
1. Jean Raynal (Fr.) 80,793
Podtajnik Angelini je bil včeraj v Gorici
Podtajhik 'za preVože Angelini je bil včeraj v Gorici, kjer je na trgu pred kolodvorom odkrili spominsko ploščo železničarjem, ki so padli v prvi svetovni vojni. Prisotni so bili župan, škof in predstavniki vojske.
Podtajnik Angelini, ki je zastopal ministra za prevoze Spatara, si je popoldne ogledal nekatere najznačilnejše kraje na Goriškem v družbi svoje hčerke.
Urnik trgovin na veliki šmaren
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo trgovine v gori-ški pokrajini za praznik velikega šmarna odprte po naslednjem urniku:
Nedelja 14. avgusta.
Vse trgovine brez izjem bodo odprte do 13. ure.
Ponedeljek 15. avgusta.
V dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarne ter do 13. ure svetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo zaprte ves dan.
Torek 16. avgusta.
V dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarje ter mesnice do 11. ure; vse listale trgovine bodo zaprte vjs dan. ■a&M
ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega
Ferdinanda Rolicha
sc najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koti način sočustvovali z nami V tem žalostnem trenutku.
Zena in sin Gorica, 9. avgusta 1960
SPORED zadnjega dela svetovnega kolesarskega prvenstva
V KARL-MARX STADTU
Danes 10. t. m. ob 19.30 repesaže profesionistov na srednjih progah
V peteg 12. t. m. ob 19.30 finale profesionistov na srednjih progah (100 km)
V SACHSENRINGU
V soDOto 13. t. m. ob
9. uri svetovno prvenstvo v cestni vožnji za ženske (8 krogov, 69,848 km)
Ob 13. uri svetovno prvenstvo v cestni vožnji diletantov (20 krogov, 174 km in 620 m)
V nedeljo 14. t. m. ob 9. uri svetovno prvenstvo v cestni vožnji za profe-sioniste (32 krogov, 279
km in 392 m)
mn i mn m iiimim mn iiimiiiiimi ni umi um
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Grešni kozel«, Alex Guiness.
VERDI. 17.15: «Dr. Kripen je živ«, P. van Eyck in Elizabeta Mueller.
VITTORIA. 17.00: «Larry, tajni agent«, E. Costantine in D. Addams.
CENTRALE. 17.00: «Mesarski psi z zahoda«, B. Crable in J. Anes.
MODERNO. 17.00: «Pesmi iz Italije«, Silvana Pampanini, F. Tozzi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna D’Udine, Ul. Ra-batta št. 18, tel. 21-24.
V četrtek dokončna razvrstitev udeležencev po skupinah
BOLOGNA, 9. — Samo sejnekaj dni manjka do začetka izločilnega olimpijskega košarkarskega turnirja. Tri reprezentance so že v Bologni in sicer predstavniki Surinama, CSR in Sudana, medtem ko so prispeli v Rim košarkarji Taj-landije, ki so nato nadaljevali pot v Bologno.
V četrtek se bo sestal mednarodni tehnični odbor, ki bo moral določiti nosilce skupin ir. tudi reprezentance, ki bodo v posameznih skupinah i-grale. Glavni tajnik FIBA Jones je obrazložil potek tekmovanja, iz katerega bo izšlo pet ekip, ki se bodo udeležile skupno z 11 že določenimi (kot je znano je bilo prvotno določenih 12 moštev, a moštvo Cila je odpovedalo udeležbo) končnega turnirja v Rimu.
V Bologni bodo udeležence razdelili v štiri izločilne skupine (dve skupini po štiri, dve pa po pet ekip). Prvi dve e-kipi od vsake skupine bosta morali nato nastopiti v finalnem tekmovanju. Po -dve ekipi od vsake ' skupine pa si bosta priborili pravico do udeležbe na zaključnem turnirju.
Peto ekipo bodo določili po dodatni tekmi med tretjeplasi-ranima reprezentancama obeh skupin. V obeh finalnih skupinah bodo upoštevali, v prime, ru seveda, da sta se dve ekipi že srečali in bi ju žreb ponovno določil za tekmo, rezultat prvega dvoboja.
Iz dobro obveščenih virov_ se je izvedelo, da bodo določili za nosilce skupin štiri najboljše izvenevropske ekipe in s*' cer Kanado, Avstralijo, Izrael in Formozo ali Tajlandijo in štiri najboljša evropska moštva in sicer na podlagi rezultatov evropskega prvenstva, ki je bilo lani v Istanbulu. Te naj_ bi bi-lr Češkoslovaška, Madžarska,
Poljska in Belgija.
Turnir bo praktično od 12. do 20. t. m. Prvo srečanje bo v petek ob 22.30 in sicer takoj po otvoritveni svečanosti, zadnje pa v soboto 20. t. m., ko se bo šlo za določitev petega moštva za končni turnir.
Vse kaže, da bi prisostvoval tekmovanju v Bologni tudi predsednik mednarodne košarkarske zveze Greim, ki bo prišel naravnost iz Kolorada.
* * *
LJUBLJANA, 9. — Najboljši jugoslovanski košarkarji potujejo jutri v Bologno, kjer se bodo udeležili izločilnega predolimpijskega turnirja. To je prvo moštvo jugoslovanske olimpijske reprezentance, ki odpotuje na tekmovanje.
V olimpijskem naselju je že precej živahno
Preiskava nogometne zveze o diletantizmu igralcev
To je odredil funkcionar mednarodnega oliffl' pijskega odbora na podlagi govoric o dvondj1' vem položaju nekaterih italijanskih nogometaše*
LAUSANNE, 9. — Visoki funkcionar mednarodnega iimpijskega odbora Otto Meyer je danes izjavil, da Je prosil tajnika mednarodne nogometne zveze Kurta Gassnt na naj prouči položaj nekaterih italijanskih nogometaš > ki so na seznamu olimpijskih kandidatov.
Do tega postopka je prišlo na podlagi govoric in pritožb o sumljivem diletanstvu nekaterih igralcev. Meyer je pripomnil, da je izročil Gassman-nu tudi seznam »osumljenih« nogometašev.
* * *
RIM, 9. — Že nekaj dni prihajajo v italijansko prestal-nico zastopniki posameznih držav, ki se bodo udeležile olimpijskih iger. V olimpijskem naselju se je že nastanilo precej tekmovalcev.
Danes popoldne je prispelo 54 članov japonske reprezentance. To je samo del tekmovalcev in sicer v jadranju, košarki, boksu, peteroboju, ve-sianju, dviganju utež; in sabljanju. Jadralci bodo že jutri nadaljevali pot v Neapelj, kjer bodo olimpijske regate.
Japonska reprezentanca je do sedaj najštevilnejša. Iz letala s« stopili drug za drugim ti-koj za japonsko zastavo, ki jo je nosil tekmovalec v dviganju uteži. Tekmovalce je na letališču pozdravil japonski poslanik v Rimu.
* # *
RIM, 9. — Jutri zjutraj bo prispela v olimpijsko naselje skupina 7 somalijskih tekmovalcev, ki so le začasno vpisani na seznamu udeležencev olim-piade.
Njihov sprejem v olimpijski odbor bodo morali potrditi na seji, ki bo pred začetkom olimpijskih iger. Do končnega sklepa bodo somalijski atleti stanovali v olimpijskem naselja.
Jutri 10. t. m. bo ob 18.30 v olimpijskem naselju svečanost z dvigom zastave na čast tunizijske reprezentance.
* * *
RIM, 9. — Med najbolj pričakovanimi prihodi olimpijskih atletov, spada brez dvoma pristanek letala, ki bo pripeljal v Rim Johna Kon-radsa in njegovo sestro liso, ki skupno branita nič manj
Na treningu tekmah v Trbovljah in v Ljubljani so košarkarji pokazali zadovoljivo formo, dobro kondicijo in vi-granost. Vodstvo in tudi igralci sami smatrajo, da spada moštvo po kvaliteti udeležencev bolonjskega turnirja med prvimi šestimi ekipami. Pla-sman v tem turnirju zavisi največ od skupine, v kateri bodo Jugoslovani igrali in seveda od reprezentanc, ki sei^0t J3 svetovnih rekordov na bodo z njimi srečale.	]	raznih	plavalnih	progah. John
iiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiimiimmiiiiHiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Razburjenje v plavalnem svetu
Ameriške plavalke uživajo dražila?
Oče dveh plavalk to potrjuje, obtoženi trenerji pa zanikajo
ROSLYN, 9. — Izjave očeta dveh znanih ameriških plavalk Silvyje in Patricie Ruuske, češ da so trenerji dajaii uekletom mamila, s katerim: so dosegala boljše rezultate, so dvignile precej prahu in komentarjev. Veikke Ruuska je namreč jasno in glasno obtožil trenerje treh plavalnih društev. da so se posluževali med olimpijskimi izbirnimi tekmami dražil. Ti trenerji so sedaj odgovorili.
Trener olimpijske vrste Geor-  --------------------
ge Haine in vodstvo nekaterih
plavalnih društev so pripomn -h. da dekleta niso imele potrebe dražil za dosego rezultatov, katere so dosegle samo zato, ker so se dobro pripravile. Haine je izjavil, da je lažnivec kdor obtožuje plavalke, da so uživale mamila.
Betfv Baldw;n ki vodi žensko olimpijsko vrsto, je dodale, da je Ruuska sprožil to kampanjo ,iz maščevanja, ker se je njegova hčerka Silvyja le s težavo kvalificirala za štafeto. medtem ko Patricia niti tega ni zmogla.
«Je smešno in idiotsko« je končno še izjavil Walt Schlue-ter, ki je eden od trenerjev, ki jih je Ruuska obtožil. «Ruuska
)0
mtmsr	sme	********
__________MATEVŽ HACE --------------------.
KOMISARJEVI ZAPISKI )5
9 V	. ..	J	o
o v ■ i mn i Druga knjiga ^o
g Partizansko vojskovanje je bilo § 8 za italijanskega majorja uganka §
OGOOOCiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Z Dakijem sva potem povabila v štab zdravnika dr. Magajno, ki nama je potožil, da so novinci premalo tovariški, če bi nas Nemci res napadli, bi novinci verjetno kar pustili bolnike.
Daki je nato potegnil zapisek iz žepa in prebiral ime za imenom. V brigadi so zrasli trije novi komandirji, osem vodnikov in petnajst desetarjev. Silni-Jože Boldan in Jakob Gregorčič sta med naj hrabre jšimi bataljonskimi —
Pozno v noč sva sedla na motor in se odpeljala na Go-manjce, da bi pregledala tamkajšnji bataljon. V gornjih prostorih je bil mir kakor v grobu. Močan jesenski naliv naju je močil vso pot. Pri Vavkoveu sem zagledal v preblisku, kako je skočil čez cesto trop jelenov in košut.
Nemška oktobrska ofenziva
24. oktobra. Imeli smo sestanek z vsemi odseki divizije. Pospraviti je bilo treba arhiv, da ga ne bi vlačili s seboj. Intendant Poljec je moral skriti rezervno hrano divizije v skrivališča Bračič je gubančil čelo. Tomšičeva brigada se je tolkla na Mašunu z deli divizije »Herman Goering«, ki je prihitela iz Italije. Ostri rafali in eksplozije bomb so odmevali po cel. Notranjski, šercerjeva brigada se je umaknila iz Gorskega Ko-tara pred silovito nemško premočjo. Iz Trinajste je pnslo sporočilo, da je v eni noči dezertiralo 162 novincev, nekdanjih belih z vsem orožjem, z municijo in z minometom.
’ Sklenili smo, da bomo 25. oktobra zapustili dolino in se premestili na področje Travna gora—Kočevsko. Zbrali smo vse odseke in tudi aktiviste, ki bi bili tako radi v štabu divizije.
•*»4aH*WW«»eWF-4eii-iiiEeK-«E-«*-53ie-ieie-*os-5t9e-3ii*-aentite4e)E-ai»«e4
Toda sedaj so nekateri na mah postali bolehni in obremenjeni z vsemi mogočnimi in nemogočnimi nadlogami. Vseh skupaj je bilo osem aktivistov, sedem pisarjev in trije krajevni intendanti. Žalostno so stali pod hišo v vrsti. Tega je bolela glava, drugega noge, tretjega je mučil nahod, ta spet je imel težko sapo- No, in šli so v civilno taborišče pod Otrobovce, Hrabri kurir, invalid brez roke, France Mlakar jih je peljal zvečer na varno. Najbolj sem si zapomnil srednje velikega, koščenega človeka, s črnimi in lepo pristriženimi brčicami, Rekel je: »Lepo vas prosim, spravite me kam na varno. Jaz bi po vojski pisal. Rad bi obogatil slovenski narod z velikimi stvarmi.«
Sklenili smo, da bomo poslali vse v civilno taborišče. Bilo jih je petindvajset. Tudi naš komoraš je odšel z njimi.
Kajuh je zbral za skednjem svojo skupino: kiparja Belača, verskega referenta Jožeta Lampreta, plesalko in umetnico Bri-no, recitatorko Vero Hreščakovo in Kiauto, ki je vedno govoril, da bi morali novinarji prisostvovati sestankom ožjega štaba, pa Franceta Drenovca, ki je imel velike načrte za propagando, in veselega harmonikarja Janeza iz Cerknice, skratka, vso svojo skupino.
Intendant Polje je dobro poučil vse intendante po brigadah Štirinajste divizije, kako morajo delati z rezervno hrano. Orožarji so imeli dosti dela z delitvijo municije in zakopavanjem težkega orožja. Poleg drugega nas je najbolj zanimala obveščevalna služba, ki sta jo organizirala Bojan-Viktor Kamnikar in Slamič. Še vedno nismo točno vedeli, kako močan sovražnik je navalil na Tomšičevo brigado na snežniškem pogorju, kateri regimenti se tolčejo s šercerjevo brigado, kajti štab Sercerjeve, čeprav je zajel nekaj nemških vojakov, ni izvedel točnega števila prodirajočih Nemcev. Govorili so, da so jih napadli regimenti SS 17, Gorski lovci 21 in deli tankovske divizije «Herman Goering«. Da naša obveščevalna ni bila posebno dobro organizirana, nam dokazuje naslednji dogodek:
Pozno popoldne je prisopel kurir Ludvik in zakričal: «Nemci so v Pudobu!« Seveda smo takoj planili. Bračič je majal z glavo in podvomil, da bi Nemci prišli, ker jih drži na snežniškem pogorju Tomšičeva brigada. Iz Gorskega Kotara niso mogli priti, iz Rakeka tudi ne, ker je predaleč. Na položajih je Trinajsta brigada, komande mest so v Cerknici in
razložil, da so vitamine potreb. _________________ _____
r.e plavalcu, ki je med tekma- Kinder, Reške, Kaiser m- podvržen ogromnemu m- Nemčija). Rezerve: joru.	I	Storn	(Vzh.	NemčiJ8*'	.
je zamenjal med in tablete vitaminov B in C, ki jih plavalke uživajo vse leto za skrivnostna mamila>-# * #
BRISBANE, 9. — Član komisije za sestavo avstralske plavalne reprezentance Bill Holland je odločno zanikal, a vporabljajo njihovi plavalci mamila.
Ko je komentiral vesti, da so nekatere ameriške plavalke zaužile dražila, je izjavil: »Mi ne uporabljamo ničesar. Naši plavalci uživajo samo tablete z vitaminami«. Holland je ob-
je rekorder na 400, 60® j.
1.500 m na 220, 440, oon 1
.650 yard prosto, nje?oV.u)0 stra pa na 400, 800 1® 'j m, na 440, 880 in 1.650 J Z istim letalom, ki bo pr • v Ciampinu 19. t. m., spela tudi druga av ,qo i» svetovna rekorderka na \ j0, 200 m, na 110 in 220 yar<'.?M, sto in na 110 yard metu J
ENOTNOST V ŠPORT11
Obe Nemčiji skupno na olimpiadi
ERFURT, 9. — Vodstvo
lak
koatletskih zvez Zahodne^ Vzhodne Nemčije je “° °sje nemške tekmovalce z8 T":..« olimpijske igre. Funkcioi ^ zvez so se brez vsakrsnin ^ jem naslanjali na rezUjlvali-ki so bili doseženi naJ:nllo. fikacijskih mitingih v B „ verju, Erfurtu, Schweint in Dresdenu.	„
Enotna nemška	[50
reprezentanca bo št-ela ^ lahkoatletov in sicer 58 1 ^ hodne in 47 iz Vzhodne či;ie-
Izbrani olimpijski le«1® ci so sledeči:	uj
100 m: Armin Hary. Germar, Walter Mame (vsi Zah. Nemčija).	j
200 m: Armin Hary, Wendelin, Manfred Germ8* Zahod. Nemčija).	j,
400 m:	Karlo Ka“finl»i
Manfred Kin-cer, Hans J?.8 , Reške (vsi Zahod.
800 m: Paul Schmidt, Palke (Zah. Nemčija) ]rnhojti> fred Matuschevvski (’z Nemčija).	ti()
1500 m: Siegfried Valf ,, Artur Hanemann (Vžh. *\, Adolf Schvvarte (Zah. Ne»: kj, m:	Hans Gro^l
5000	_____
Gerhard Hoenicke (Vzh.
Ned1
Manfred Hoeger (Zah- iji?-Maratonski tek: Bartn ^ Havenstein, Beckert (vsl Nemčija).	.	rinJ’
Hota na 20 km: K°c!!’ fteir ncr, Lefanczik (vsi vzh- ,, čija).	wSl!»
Hoja na 50 km: Sak ^ Astroth, Weber (vsi Vzh čija).	V
110 m zapreke: Mar«"lali( uer, Karl Ernst Schottes. Gerbig (vsi Zah. Nemčd -,A 400 m zapreke:	be ,«a»>
Janz, Willi Mathias, ... >, Fischer (vsi Zah. Nem8 J pul*' 3.000 m ovire: Hermaa [let. (Vzh. Nem.). Ludwig * . Hans Huneke (Zah. Ne pete-Višina: Theodor Pu11, $ft-Itiebensahn (Zah. Nem-
ner Pfeil (Vzh. Nem.)-
Dtljina: Manfred Ste'8 jj) Manfred Molzberger (" (Vp Nemčija), Ernst KoepP
hodna Nemčija). D,pUsSSj.
Palica:	Manfred	*
Maufer, Malcher (vsi
Nemčija)	uricchl®^,
Troskok: Joerg W’sc {e|,[e-
t Zah. Nem.), Karl Thie^jipj
Alfred Hinze (Vzh.
Krogla: Fritz Kuhi ( , jug8, Nemčija), Hermann ^ij). Dieter Urbach (Zah. N pri Disk:	Lothar	Mdd	’.vsj	-
Kuhi. Manfred Grieser Vzhodne Nemčije). r W.
Kladivo: Claus Pe*e j,ote fred Losch, Siegfrie“
(vsi Vzh. Nemčija). — jol® Kopje:	Hermann 5rue^!'
i Zah. Nem.), Willi jjelJj Walter Anrendt (Vzh- flo-. Deseteroboj: BockJ^,orei>'
Nemčija), Meier, (Vzh. Nem.).
Gmf>
G‘[
Štafeta 4x100 m: H£V?» mar, Mahlendorf. . St* (Zah. Nem:). Rezerve-bach, Lauer (Zah.
Štafeta 4x400 m: ^ (Z8^;,
Grahovem, etapna komanda je pa na Gornjem jezeru. Razen tega je na cesti tudi mnogo kurirjev, terencev, krajevnih obveščevalcev, pa naših in terenskih komorašev. Med Rakekom in Račno goro so tudi trije okrajni komiteti, trije narodnoosvobodilni odbori in Notranjsko okrožje s svojimi ljudmi. Na tem področju smo postavili tudi obveščevalno službo. Kljub temu pa je nemški avto, v katerem je sedelo pet nemških podoficirjev, prodrl neovirano 23 km po cesti od Rakeka globoko v osvobojeno ozemlje do igavške šole sredi Loške doline, kjer se je ustavil. Iz njena so stopili oficirji, streljali na naše kurirje in po tem drznem napadu spet sedli v avto in se odpeljali na Rakek, šele potem so stekli naši kurirji, kar so jib nesle noge, poročat. V skupino, ki naj bi uničila nemški avto mobil, so se prostovoljno javili štirje divizijski kurirji: kurir Ludvik iz Podcerkve, štabni mitraljezec Miha, Krtov brat kurir Janez in moj brat France. Streljali in gonili so nemški avto od Gornjega jezera do Podskrajnika. No, in kljub temu jim je avto ušel. Naši kurirji so se vozili s težkim vojaškim motorjem za šest oseb. Nalašč smo izbrali najbolj drzne kurirje.
Zaradi pomanjkljive obveščevalne službe smo se vsi v štabu globoko zamislili. Vsi, ki so videli nemški avto, so mislili, da se peljejo člani štaba štirinajste divizije. Bojan-Viki Kamnikar je imel več ur trajajočo konferenco z obveščevalci cele divizije..
26. oktobra. Končno smo zapustili Loško dolino in se preselili na Petelinjek. Iz Gorskega Kotara je prišla Šercerjeva brigada in se ustavila na področju Vražji vrtec—Gornje Poljane. Takoj smo imeli sestanek s štabom Sercerjeve brigade in se pogovorili, da se bo med ofenzivo priključil štab divizije šercerjevi brigadi, ki je štela v vsej svoji bojni formaciji 1350 mož, če prištejemo še baterijo topništva in močno saniteto.
Daki nam je sporočil, da so uničili na področju Leskova dolina in Mašun nemški avto in oklopnik. V borbah je padlo okrog 85 Nemcev, vendar Nemci zelo pritiskajo s Primorske. Najbrž bo treba poslati na položaje samostojne bataljone. Bračič se je jezil: “Brigade se bodo v ofenzivi ohranile le, če se bodo držale skupaj. Nemci bi posamezne bataljončke hitro stisnili in uničili.« Tudi v Šercerjevi brigadi so nekateri hoteli med ofenzivo razbiti brigado na bataljone.
Pod noč smo dobili pismo s Primorske od starega P skega znanca. Sporočil mi je, da je v tanketi zgorel M* 8 v Tonček, hraber in zvest borec. Nemci so z metalci PlanLf*jii ' žgali nezaščiteno tanketo. Zelo mi je bilo hudo za d°° hrabrim Tončkom.
V dolini pred nami so drdrali nemški tanki-	,	^
V noči 27. oktobra je deževalo in snežilo. Premaknil veif se cez cesto Loški potok in Drago in se ustavili v Je^® žlebu. Nekateri operativni oficirji so godrnjali nad inY,v^ tom divizije Tonetom in zahtevali boljšo hrano. D^ci, sem jim, da bomo jedli vsi enako, štabni in navadni ,b geflj
se zatekli i2 italijanskega ujetništva trij® ralstabni oficirji. Nizek, širokopleč in simpatičen maJorg# je dve uri pripovedoval o raznih operacijah na Ceru i®,« stf ban. Našteval je vrsto sposobnih vojskovodij, ki so v° sko armado. Partizansko vojskovanje mu je še sedaj u®vefif čeravno pozna zgodovino, taktiko in strategijo španske S f.
«Morda bi me vzeli v vojno akademijo za predavate*) - V rodno mi je. Toliko sem se učil o borbah, v njih pa nlShr0 nikoli. Kakor je videti, zna	sedaj	bolj previdno in hr&P	jjjji*
diti četo komandir-partizan,	ki je	bil še pred letom	dnl	.
kakor pa jaz.«	#	9
Simpatični major se je pri tem otožno nasmehnil p, gledal v okroglo sliko svojega kodrolasega triletnega °tr -jo je imel pripeto na prsih.	i 5f,’
28. oktobra. Mrzlo je bilo in zapadel je sneg. [»)(% zgodaj in hodil po taborišču Sercerjeve brigade. GlaV®^l so molele iz šotorov v mrzlo jutro. Na tej poti sem sfl kega nekdanjega slovenskega podpolkovnika, starega ^ r petinpetdeset let. Držal se je v dve gube; zeblo ga	J ’
lahko oblečen.	’	^	d® i
«Tovariš, ali veste,« je začel naglo govoriti, «kje
"I““‘	'	'	 ?	Že	tn	dni zm^Vj
>sim ;a m
__ vrhovnega “--,7 rt p«re nemške divizije in brigade operirajo na Kočevske^]
komisarja ali pa komandanta divizije?  _______________
hosti. To je hudo za starega človeka Prosim vas, P°y5aVerf kaj je novega na frontah. In kaj je novega na jugu oj1. V
v nudi*« ah	—j_______8	- čta
liko mož je pri vas in koliko pri Nemcih?« Vse je hipu izvedeti.	jJt
(Nadaljevanje s