Leto LXV PoStnlna ptaSana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 16. maja 1937 Stev. 110a Cena 2.- Din, z Ilustrirano prilogo 3- DIri Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 12CDin Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/III Telefoni uredništva in npraves 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 VENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunoj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden ▼ slikah" Novi človek Očitno je, da naš vek, ki ga mnogi označujejo kat tehnično stoletje, poraja tudi novega človeka, ki se vedno bolj tipizira. Eden izrazitih predstavnikov tega novega človeka je gotovo Komsomolec. mladi komunist, kakor je zrastel iz boljševiške revolucije. Njegova bistvena lastnost je ta, da je »formiran«, to se pravi, da v vsem svojem mišljenju in delovanju predstavlja svetovnonazorno in praktično doslednega komunista. Takšna je tudi drugod komunistična mladina. Predvsem ima svoj svetovni nazor — materializem, ki ga dosledno za-hterva od slehernega, ki hoče stopiti v komunistične vrste. Tu ni nič več onega polovičarstva, kakor smo ga videli še pri starih mark; 6istih, ki so se svetovnonazorno radi pokazali strpljive, češ vera je zasebna stvar, oficielno socialisti ne verujemo nič, toda doma pri svoji družini lahko moliš svoj rožni venec, če se ti zdi tako prav. Ne, sedanja komunistična mladina pometa s takim polovičarstvom. Poleg svojega boga-materije, ne trpi nobenih drugih bogov ne v zasebnem, ne v javnem življenju. Nestrpna je in nepomirljivo bojevita kakor mohamedanizem v svojih početkin: z ognjem in mečem, z besedo in tiskom in z vsemi obsežnimi sredstvi moderne propagande iztrebljuje sleherno vero v netvarnega Boga in v posmrtno življenje ter obenem vbija v glave svojih »vernikov« novo vero v samood rešen je človekovo po tehničnem napredku in materiji. V tem svojem hotenju razvija strahovito delavnost. Vse je sama akcija, ki gre za tem, da prekvasi s komunistično ideologijo celotnega človeka. Loti se vseh panog človeškega ■udejstvovanja: kino, gledališče, radio, šola, umetnost, celo glasba in vsa kultura, družabno življenje, ves tisk in znanost — vse naj dosledno in smotrno služi le temu edinemu cilju: prekvasiti družbo in svet s komunizmom. Če se kdaj zdi, da komunizem popušča od svojih ciljev, se vedno izkaže, da je bila le taktika, ki naj bi pod krinko »strpljivosti«, »demokracije«, »človečanskih pravic« itd. zajela čim večje mase v komunistično mrežo. Kar je posebno občudovanja vredno, je istosmernost vsega komunističnega delovanja, ki razodeva zavedno totalitarnost iin brezpogojno pravo-vernost tako vodstva kakor mase. Komunistična politika, državna oblast, kultura, armada, vzgoja, tisk..., vse je za to tu, da v istem duhu oblikuje novega človeka. Ista volja na vseh odročjih in brezpogojna služba istemu idealu, la kogar pade le sum, da se je oddaljil od »generalne linije«, je že izgubljen in mora svoj dom, svojo malodušnost, svoj rahel pomislek plačati s svojo glavo. Nikogar ne skrbi, da bi morda ne bilo lepo vnašati politiko v ;/.ianost, v vzgojo, v literaturo ali agitirati za brezboštvo v šoli ali v državni pisarni Kajti tu se vse prepleta eno z drugim in vse služi le enemu edinemu cilju, za katerega se je vsak izmed njih dolžan boriti s fanatično vnemo in nepopustljivo doslednostjo. Drug predstavnik novega človeka kakor a oblikuje naš čas je recimo fašistični borec, 'udi ta je prav tako ves predan in z vso dušo zavzet za svoje ideale kakor njegov komunistični tekmec. Tudi v fašizmu se svetovni nazor, politika, kultura in gospodarstvo zlivajo v enotno hotenje. Tudi tu ni večjega greha, kakor je polovičarstvo. Vodja ima absolutno oblast in veljavo, toda pokorščina in železna disciplina druži vse v enotno udarno falango. Tudi fašizem ima svojega boga, prod katerim malikuje: to je država, ki je naravno postala vsemogočna, to je rasa, kri, narod, ki je zadnja in najvišja dobrina na zemlji in edini cilj, za katerega je vredno delati in živeti. V službi tega ideala je vse dovoljeno, je vse moralno in celo krepostno. Fašizem oznanja novo etiko in novo moralo. Pravica pesti in sile je edina pravica, volja močnejšega je tudi že zakon. Tudi fašizem zahteva za sebe celotnega človeka, slepo pokorščino in vdano službo. Tudi fašizem nalaga narodu ogromne žrtve in zahteva od slehernega, da 6e odpove svojim željam, svojim ciljem in se postavi v službo onega ideala, ki mu ga predpiše država Samoupravnost. politične svoboščine, sproščenost v mišljenju in tisku... na vse to gleda fašizem enako kot komunizem. Pomenja mu le predsodek, beden preostanek preživele dobe. Kako sprejemamo katoličani te pojave novega človeka? Kakšna je naša reakcija na ta titanska gibanja, ki zajemajo cele narode in jih usmerjajo v pravec, ki krščanstvu gotovo ni prijazen? Kaj postavljamo tej totalnosti, tej absolutni volji in skoraj demonsko neumorni akciji nasproti? Edino, kar bi morali in smeli proti-pojaviti in kar bi bilo vredno krščanstva, za katerega so umirali milijoni, bi morala biti totalnost krščanskega človeka, prežetega z ognjevito voljo, boriti se iz notranjega bogastva in milosti za uresničenje kraljestva božjega na zemlji. Toda čisto jasno je, da je velikanska večina tega, kar prištevamo krščanskemu taboru ne-borbena in celo v daljnosežnih vprašanjih povsem pasivna. Kar bi ta večina hotela imeti je — mir, preljubi mir. Mir pred vsemi modernimi izumi in frontami, mir pred jioseganjem družbe in države v njih življenje. Vse življenje niso nikomur nič žalega storili, prijatelja in sovražnika so pustili v miru, zato si ničesar bolj ne žele, kakor da se tudi nje pusti v miru v njihovi službici ali na mestu, ki ga zavzemajo in kamor so se dokopali. Ah, kaka sreča, biti dober in verjeti, da je ves svet dober ter da si ničesar drugega ne želi, kakor da bi vedno vse tako ostalo, kot je bilo včeraj in predvčerajšnjim... Vendar je tudi mnogo raz.boritejših, ki prav dobro uvidevajo nevarnost, ki preti krščanstvu od modernih poganskih gibanj. Poznajo njih silovitost, brutalnost, rafinirano totalnost, uvidijo tudi, da je borba z njimi neizogibna. Vendar bi oni hoteli to borbo jx>č!ovcčiti, prenesti jo v duhoven svot, vzeti ji brutalne ostrine in si dati značaj akademske dpbnte. Ta hoj naj bi zavzel oblike vitežkega turnirja, v katerem jc osnovni predpogoj, tla so igra, igralci in sredstva fair. Takšne .viteške turnirje duhov, ¥ Sanje rdečega Napoleona Zakaj je bil slrmogtavljen maršal Tuhačevshi Buharin in Rihov — osem let robije Pariz, 15. maja. Dopisnik »Tempsa« iz Moskve poroča, da o odstavitvi Tuhačevskega še ni nič podrobnega znanega, vendar je gotovo, da je prišla v zvezi z odkritji v drugem moskovskem procesu, ki je obravnaval znano afero njegovega pribočnika Smubiya. Tudi politična stremljenja odstavljenega maršala so bila merodajna za njegovo odstavitev. V tej zvezi je značilna knjiga francoskega časnikarja Piere Fervacquea, ki je bil v svetovni vojski kot ujetnik zaprt skupaj s Tuhačevskim v trdnjavi Inoglstadt. V tistem času je Tuhačevski proučeval izključno le življenjepise velikih osebnosti, kakor Petra Velikega, Katarine II. in Najioleona. Preziral je suženjsko moralo, a prav tako tudi marksistične in krščanske socialiste. Bil je vedno ruski nacionalist, ki je silno hrepenel, da bi se dvignil in prišel do velikih časti. Zdi sc, da mu tudi položaj rdečega maršala ni zadostoval. Nosil je v sebi velike načrte, kakor svoje dni Napoleon. In boljševiki pravijo, da so ga z odstavitvijo hoteli zavarovati pred skušnjavami. Sicer pa je bil v armadi med ostalimi šefi precej osamljen. Kot bivši aristokrat jo bil Tuhačevski boljševikom vedno nekoliko sumljiv, mnogi pa so mu tudi zavidali. Dolgo je veljal za tistega častnika, ki 6impatizira v Nemčijo. Kes je tudi da je imel v gotovih letih precej redne stike z nemško armado. Tudi za francosko-ruski pakt se nikdar ni mogel ogreti. (Kakor namreč je »Slovenec« že poročal je bil maršal Tuhačevski odstavljen kot jx>močnik vojnega ministra Vorošilova ter jioslan daieč ven iz Moskve na Volgo, kjer je dobil j>oveljstvo armadnega zbora. Na mesto Tuhačevskega je bil imenovan maršal Jegorova. Tuhačevskega je Stalin odstranil za to, ker se ga je bal. Osumil ga je sodelovanja s troc-kisti ter dosegel, da je moral iz Moskve in s svojega vodilnega položaja. V Moskvi tudi ne verja- Senzacije s kronanja v Londonu Maršal Blomberg eno uro z generalom Gamelinom Najbolj delavni med vsemi Hodža, Schmidl, Eden London, 15. maja. b. V diplomatskih krogih posvečajo največjo pozornost pogajanjem, ki Si vodijo med raznimi tujimi državniki ter člani britanske vlade. Poseben pomen pa imajo pogajanja, ki jih vodi angleški zunanji minister Anthony Eden z nemškim maršalom Blombergom. Zlasti njegov drugi sestanek z Blombergom je vzbudil veliko zanimanje. Krona vseh razgovorov pa je bil seveda današnji sestanek francoskega zunanjega ministra D e 1 b o s a z angleškim zunanjim ministrom E d e n o m, ki je svojega francoskega tova/ riša povabil v svoje privatno stanovanje, kjer sta se dolgo prijetno in povsem nemoteno razgovarjala. Nocoj odpotuje francoski zunanji minister Delbos v Pariz, iz česar je sklepati, da so pogajanja, ki jih je imel z Edenom, ugodno končana in da so tudi najvažnejša za mir v Evropi. Bržkone bodo iz konference med Edenom in Delbosom sledili daljnosežnejši sklepi obeh vlad, ki bodo imeli vpliv na ves svet. Maršal von Blomberg se je sestal tudi z angleškim ministrskim predsednikom Baldvvinom in finančnim ministrom Neuville Chamberlainom. Diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha« poroča, da je von Blomberg zadovoljen s svojim obiskom v Londonu in je izjavil, da ni nobenih večjih težav za ponovno prisrčno vzpostavitev angleško-nemških odnosov. MarSal von Blomberg se je sestal tudi s ieiom francoskega generalnega štaba g. Gamelinom. To je bilo na sprejemu v nemškem poslaništvu, pri čemur sta se oba vojaka umaknila v poseben salon in se razgovarjala nad eno uro. »Morning Post« in »Daily Telegraph« opozarjata na navzočnost glavnega tajnika Zveze narodov Ave-nola v Londonu, ki je imel priliko razgovarjati se z raznimi osebnostmi, pri kateri priliki je po informacijah »Morning Posta» prišlo do izraza prepričanje, da nima smisla še nadalje zagovarjati samostojnost fiktivne abesinske države, vsled česar bi bilo potrebno, da se v tej smeri storijo odgovarjajoči ukrepi na bodočem zasedanju Zveze narodov. V angleških vladnih krogih je želja, da čim preje pride do ureditve abesinskega vprašanja, vsled česar je zelo ugodno deloval miren ton zadnjega ekspozeja italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Od vseh državnikov so bili po priznanju »Daily Telegrapha« najbolj delovni češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. S c h m i d t, za katerimi pa seveda ne zaostaja prav nič britanski zunanji minister dr. E d e n , ki je te dni konferiral s 50 predstavniki tujih držav. »Morning Post« pravi, da je bila kronska svečanost v Londonu neke vrste mednarodna konferenca in želeti je, da to ne ostane brez vsakega uspeha. Hodža—Kanya Anglija pritiska v Podonavju Pariz, 15. maja b. Londonski dopisnik »Echo de Pariš« je dobil informacije iz angleškega zunanjega ministrstva, da je vprašanje nove gospodarske ure- mejo, da bo Tuhačevski sploh prišel do dejanskega poveljevanja nad armadniin zborom v Volgi in da bodo nasprotno njegovo potovanje še nekaj časa zavlačevali, dokler da tudi on ne ho aretiran in postavljen pred sodišče. To je pot, ki so jo do sedaj morali ubrati vsi boljševiški odličniki, ki so se zamerili Stalinu. Op. ured.) Buharin - Rihov na robijo Varšava, 15. maja. TG. So le sedaj so moskovski listi prinesli uradno poročilo, da sta bila bivši glavni urednik »Izvcstijc Buharin, ki je bil tudi ideolog boljševizma, ter bivši predsednik sveta ruskih komisarjev (ministrski predsednik) v boljševiški Rusiji R i k o v , zaradi »veleizdajniškega sodelovanja s trockisti« obsojena na osem let robije. ki jo bosta odslužila v koncentracijskih taboriščih. ditve v Podonavju v teku zadnjih dni znatno napredovalo. Zlasti ugoden e bil izid konference med dr. Hodžo in madžarskim zunanjim ministrom Kanjo. To vprašanje se je pozneje proučilo tudi na sestanku med Edenom in Delbosom, pri čemur so sc vpoštevali predlogi g. Daranva, Lahko so smatra kot zanesljivo, da ho Anglija pristala na to, da s« iz obstoječih trgovinskih pogodb s podonavskimi državami izpustijo klavzule o največjih ugodnostih, odnosno. da se to vprašanje reši na temelju novih pogodb. Poluradna agentura »Radio« ugolavlja po svojih informacijah, da je bil pri zadnjih razgovorih med Delbosom, Edenom in Neuville Chamberlainom dosežen popoten sporazum o vseh mednarodnih vprašanjih. Seveda je bilo pri tem mnogo govora o zhližanju odnosov Velike Britanije in Francije do Italije, pri čemer se je ugotovilo, da se ho to vprašanje z malo dobre volje prav lahko rešilo. Tudi »Morning Post« se bavi z vprašanjem angle-ško-italijanskih odnosov in ugotavlja, da se poleg vseh intrig ti odnosi ugodno razvijajo, zlasti v gospodarskem oziru. Tako je bilo v teku I. 1036 izvoženih iz Anglije v Italijo 1-1.000 ton premoga in če bo izvoz premoga trajal v sedanjem tempu, bo do konca letošnjega lela brez dvoma dosegel milijon ton. Goring — razočaran Prazen kolodvor v Benetkah Benetke, 15. maja. b. Danes je prišla v Benetke žena generala G&ringa. Istočasno je prispel tja tudi grof Cittavini iz Rima, ki je izročil Musso-linijeve in Cianove pozdrave generalu Goringu. Goring ostane z ženo in sinovi v Benetkah še do jutri zvečer. Basel, 15. maja. b. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Rima, da se niso izpolnili Goringovi upi, ki jih je gojil, ko je prispel v Benetke s posebnim vlakom. Goring je bil namreč prepričan, da ga bosta na postaji v Benetkah sprejela sam šef italijanske vlade Mussolini in državni tajnik za zunanje zadeve grof Ciano. Medtem pa ni prišel niti eden niti drugi. V italijanskih uradnih krogih se celo povdarja, da niso potrebna nobena pogajanja z Goringom. Goring bo počakal na svojo ženo v Benetkah in 6e nato vrnil nazaj v Berlin. V italijanski javnosti je zelo neugoden vtis napravil Goringov razkošni nastop, še bolj pa dejstvo, da se hoče v nemškem tisku potovanje gospoda Goringa dati nekak pomen na ta način, da nekateri nemški listi, v prvi vrsti pa Goringovo glasilo »Esseener Nationalzeitung« postavljajo nerazumljiva vprašanja, da nihče ne ve, kje sc trenutno nahaja šef italijanske vlade Mussolini. S tem se je hotel vzbuditi vtis ,kakor da se je Mussolini tajno sestal z Goringom in njegovim sprem- stvom, ki je izza zastrtih oken postalo javnosti neznano. V Avstriji hudi nad Goringom „Dela nepotrebne stroške..." Dunaj, 15. maja. b. V tukajšnjih uradnih mestih sc resno kritizira potovanje Goringa s posebnim vlakom skozi Avstrijo. Njegovemu potovanju pripisujejo avstrijski uradni krogi propagandni značaj, zlasti ker je Goring za svej povratek izbral najdaljšo pot skozi Avstrijo čez Beljak in Salzburg. Neki višji uradnik je izjavil, da je general Goring s svojimi posebnimi manirami prisilil Avstrijo na nepotrebne izdatke, ker bo vlada porabila za čuvanje proge, po kateri se bo vozil g. Goring s posebnim luksuznim vlakom, najmanj 150.000 šilingov. Zemunsk.i vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno in lepo vreme, jionekod pa niso izključene krajevne nevihte s kratkimi plohami. Temperatura bo brez posebno izpremeinbe. Dunajska vremenska napoved. Precej jasno, šo topleje ponekod, prehodne nevihte. v katerih so se kresale misli in križali dokazi, je poznala še liberalna doba, ki je tudi sama skušala umsko utemeljiti svoje svobodomise.l-stvo in je imela zato nekaj smisla za znanstven dokaz, za logično idejno zgradbo ali za duhovno veličino, pa čeprav je šlo za nasprotnika. Toda danes? Katoliški kulturni pa tudi sicer javni delavec lahko dan za dnem doživlja, kako ona generacija, ki je zrasla iz marksističnega materializma ali i/, fašizma gladko in s pomilovalnim posmehom odklanja prav vise, kar prihaja iz katoliškega tabora. Nihče se niti ne jjotrudi, da bi skušal izluščiti jedro resnice. Kar nosi katoliško oznako, vse to se z apriorno sodbo odklanja kot manjvredno, kot neznanstveno, kot neumetniško. Dobrohotna pažnja in celo naklonjena pozornost_ in dobrovoljna kritika in upoštevanje od kutoliške strani se v onem tabom sprejme kot lopo-glavost, slabost, popuščanje in znak. da ie treba še bolj dosledno bojkotirati katoliško kulturo. Najbrž bi si mi vsi želeli miru s samim seboj in z vsem svetom — ali vsaj akademiskih odnosov v medsebojnih borbah. Toda, da je mir v hiši, je treba, da ga vsi stanovalci hočejo in akademsko morete razpravljati le s človekom, ki tudi sam pristane na enake metode. Toda vsega tega v našem javnem življenju že davno nikjer več ni. Tako vidimo, da tudi iz katoliških vrst raste nov rod, kateremu še ne vemo imena. Tip trga novega katoliškega mladca je morda liclgijski žosist, ki je prvi z masovnim katoliškim pokretom pokuzal, da proti materialistični totalitarnosti ni mogoče postaviti drugega kakor katoliško totalitarnost, ki se prvenstveno izživlja v borbeni akciji. ?.o-sistom sc jc posrečilo, da so zajezili marksistično poplavo v Belgiji in sami ustvarili krepko katoliško sodobno gibanje. Danes imajo v eni ali drugi obliki posnemovalce že jk> vsem katoliškem svetu. Nihče, kdor je v katoliškem taboru stvaren in objektiven ni upravičen, da bi z nezaupanjem precenjeval radikalno katoliško mladinsko gibanje. Proti zlu vsakega časa mora rasti na drevesu Cerkve tudi času primerno zdravilo. Tako nam jc sedanji papež Pij XI. nujno na-svetoval akcijo, Katoliško akcijo kot tisto sredstvo, s katerim naj sc liorimo proti siloviti akciji modernega poganstva. Nihče tej mladini tudi ne sine očitati, da jo je zgolj zunanjost. Nasprotno, kdor ima stike z njo, se lahko prepriča, da je njihovo versko in duhovno življenje mnogo bolj intenzivno kukor pa ga jc na-splošno poznala pred vojna katoliška generacija. Njih zahteva po totalnosti krščanskega človeka more rasti edinole iz iskrenega notranjega življenja in tesnega združenja s Cerkvijo in njeno avtoriteto. Teodor llucekcr pravi v svoji knjigi: Krščanstvo in kultura, da se je krščanskemu človeku v naši dobi posebno dvojnega treba varovati: brezbrižnosti in pa sektarskega napuha. Ti dve nnnnki sta tisti, ki sta najbolj zapeljivi in ki najoolj oslabita katoliške vrsto. Naš mladi katoliški pokret pa se ravno proti tem napakam najodločneje bori in z veliko p repriče val nosijo izpoveduje zvestobo Cerkvi ne le, ko gre za definirano dogmo, ampak tudi za cerkvenega duha in čustvovanja s Cerkvijo. Mladina se dobro zaveda, du jc edino sveto pismo, ki ga katoličanom nasprotni tubor še prebira — življenje katoliških vernikov, ki inoru tudi zaradi tega realizirati vso vero in celotnega krščanskega duha. Tako imenovani »dober kristjan«, ki prepusti »vet, državo in narod samemu sebi, je le navidez kristjan. Kajti k celotnosti krščanskega prepričanja spn-du, da vsakdo razvije vse svoje darove, ki jih ima od Stvarnika, naravne in nadnaravne. Ako je pri tem kdo vseeno za skromnejše mere in zmernejše akcije, ni niti malo opravičen, zadrževati one, ki nočejo razviti vse svoje sile. Ničesar si ne moremo linij želeti, kakor da nam proti boljševiški in fašistični totalitarnosti med mladino vzraste tudi cel katoliški človek, ki lw> napolnjen s pravim binkoštnim Duhom močne dejavnosti in neuklonljivega jx>-jfuma. Pred prihodom Sv. Duha so bili apostoli in učenci boječi strahopetci, ki so se skrivali in zaklepali |ired ljudmi. Takoj, ko so bili deležni darov božjega Duha, pa so pogumno, junaško nastopili in brez strahu oznanjali svojim preganjalcem Kristusa kri/anega. Danes, po tolikih stoletjih, gre za iste duhovne vrednote, za isto vero in postavo, za istega Kristusa kri-/onegn, ki jo šo vodno nekaterim sramota iu drugim nespnmct. Zato jo tudi naloga pogumnih pričevalcev ostalu ista kot pred devetnajsto leti. Drin. Šivamo delo - prazne besede Opozicija proti sedanji vladi, na čelu ji JNS, je imela dobri dve leti časa, da pokaže, kaj zna. Ker si je nadela ime, da je demokratična, smo čakali, kaj bo storila za uresničenje demokracijo v smislu kakšnih tozadevnih načrtov, predlogov in kritike, kakor vsaka druga življenja in dela zmožna opozicija na svetu, ki vlado kritizira in nadzira, a tudi zamenja, če treba, toda s toni opravlja ustvarjajoče delo v prid ljudstva in države. Jugoslovansko ljudstvo pa čaka zaman, da hi naša jalova opozicija rodila bodisi po svoji kritiki bodisi po kakšnih pametnih iniciativah kaj koristnega za narod in državo, kakor se glasi fraza, ki jo ima noč in dan na ustih, ne stori pa za državo koristnega in vrednega nič. Dasi javne in gospodarske razmere še niso na tisti stopnji, katero si vsak žali, in cilji sedanjega režima še niso doseženi v toliki meri, kolikor bi bilo idealno, p moramo priznati, da ni še nobena vlada v Jugoslaviji v tako kratkem času toliko pozitivnega storila za državo, kakor vlada dr. Stojadinovič-Koroščeva. To je tem bolj vredno priznanja, ker je imela ta vlada pred seboj dolgo dobo popolnoma nesposobno diktature, ki je samo razdirala, ni pa kljub visoko donečim frazam svojih državnikov ničesar ustvarila, marveč je zapustila za seboj samo razdejanje, kakor ga zapušča za seboj kakšen tatarski naval. Naše gospodarstvo je padlo na ničlo, za našega kmeta so prišli časi črne bede, ko je JNS-režim krizo poslabšal še s svojimi nepremišljenimi naredbami, stroj socijalne postavodaje se je ustavil. Moralna avtoriteta države je bila na tleh, ker jo je diktatura zamenjala z brutalnim nasiljem svojega puhloglavega režima, tako da je bil obstoj države ogrožen od splošnega nezadovoljstva enih in popolne pasivnosti drugih, kar so vlade Zivkoviča, Srsklča, Uzunoviča in Jevtiča sahie pospeševale, ker so se same na vso moč trudile, da bi dobro polovico vseh državljanov obsodile kot veleizdajalske, protidržavne in ne-nacionalne elemente. Diktatura je tako zelo uničila ugled naše države v inozemstvu, da ni bilo niti enega svetovnega lista, ki bi bil o naši državi pisal kaj dobrega, razun tistih, ki so bili za to plačani, ampak jo je ves ugledni neodvisni tisk pomilovai kot deželo, v kateri se svoboda z najbolj nekulturnimi sredstvi tlači, kjer je državna uprava samo orodje vsegamogočne stranke, v gospodarskem oziru pa ni prav nobene iniciative, ampak vlada samo eno načelo: da se vladajoči bogato okoriščajo na račun ljudstva, kateremu se je v namene korupcije vzela demokracija. Zato je bila takrat naša država čisto izolirana, brez prestiža in od vseh strani ogrožena. Kedanji vladi pa se je v primeroma tako kratkem času posrečilo, da je ugled Jugoslavije dvignila na tako visoko stopnjo, na kakršni še nikoli ni bila. Naše prijateljstvo je dragoceno in iskano, naša mednarodna politika lojalna in pametna, naša varnost in mir kar moč zasigurana. Kljub napetosti med dvema nasprotnima skupinama velesil ni Jugoslavija potegnjena v noben spor in se zato more v miru posvetiti svoji notranji politični okrepitvi in upostavitvi svojega gospodarskega blagostanja. Ce se vprašamo, kaj jo bivši jugoslovenski unitaristični režim naredil, bomo zaman iskali ene same pozitivne stvari, dočim izkazuje bilanca dvoletnega dela sedanje vlade celo vrsto blagonosnih ukrepov zlasti za dvig ljudskega blagostanja. Imamo gospodarske pogodbe z vsemi državami, ki so za naše gospodarsko življenje najbolj važne, predvsem z našimi sosedami. Gospodarstvo gre počasi, a stalno navzgor in izgledi za bodočnost so le dobri. Brezposelnost se zmanjšuje in produkcija se oživlja. Skrb vladne gospodarske politike je obrnjena tudi na kmečki stan in začela se je zopet socialna politika v prid delavski množici; naj omenimo samo uvedbo starostnega zavarovanja, sanacijo bratovskih skladnic in zakon o minimalnih mezdah. V političnem oziru je med danes in JNS-diktaturo razlika kakor noč pa dan. Svobodno smejo govoriti ljudje in' razpravljati o vseh političnih vprašanjih, dočim je pod Kramer-Pucljevo vlado bil vsak človek obdan od samih špijonov in vsak hip v nevarnosti, da ga tirajo kot proti-državen element v ječo in vlačijo pred sodnijo. Največjo svobodo uživa tudi opozicija, ki sme, kakor smo še nedavno videli, prirejati demonstracije proti obstoječemu miru in redu. Dočim prej naše časopisje ni smelo ziniti besedice proti režimu, in je bila prepovedana tudi najlojalnejša in najstvarnejša kritika, pa Jugosloveni sedaj lahko zabavljajo po mili volji, in dočim je fašistična diktatura s Hrvatsko ravnala kakor svoj-Eas Angleži z irskim narodom, se sedanja vlada prizadeva pridobiti hrvatski narod za sodelovanje pri državi s pametnim in pravičnim sporazumom. Kaj pa dela opozicija? Niti ene same koristne in razumne pobude nismo slišali od nje niti v parlamentu, niti jo čitamo v njenem časopisju. Nima prav nobenega drugega programa, kakor samo zabavljanje, obrekovanje in sumničenje ter zarotniško rovarstvo, pri čemer ji je vsako sredstvo prav brez vsakega ozira na najvišji interes države. Vse njeno delo ima samo negativen, r°z-ruševalen in anarhističen značaj. To niso več politiki, ampak pravi in pristni pučisti, ki samo prežijo na priliko, kdaj bi mogli, čeprav za najhujšo ceno zopet priti na oblast, da obnovijo fašistično diktaturo v še hujši obliki, nego je bila prva. Nekaj časa so hlinili JNS-vodje opozicijo proti centralizmu, se začeli vleči cel6 za avtonomijo in se ponujati slovenskemu ljudstvu kot pravi slovenski narodnjaki, ki hočejo braniti slovenstvo pred »belgrajsko hegemonijo«, zdaj so se pa naenkrat razkrinkali kot jugoslovenski unitaristični fašisti, kar so v resnici vedno bili, ker so pač izprevideli, da jim slovensko ljudstvo ne verjame. Naenkrat se je pojavila v njihovem glasilu zopet stara brezinoralna metoda njihove politike, ki deli Slovence v protidržavne in patri-jote, pri čemer je vse slovensko ljudstvo proti-jugoslovansko in še vedno spod vplivom bivše tuje nadvlade«, nacijonalna je pa samo tista mala peščica propadlih politikov, ki so si sami vzeli monopol jugoslovanskega narodnega mišljenja, katerega jim ni nihče dal in ki jim je od nekdaj samo sredstvo, da bi lahko s pomočjo tiste hegemonije, ki jo v opoziciji tako ljuto napadajo, zopet začeli tlačiti slovensko ljudstvo in reševati jugoslovanska narodna vprašanja s policijo in zapori. Dočim vlada Stojadinovič-Koroščeva mirno in vztrajno dela, glasila opozicije ne vedo ničesar drugega, kakor da polnijo svoje predale s puhlimi in praznimi »nacionalnimi« frazami in teorijami, ki jih še pes ne povoha več. Program vlade še daleč ni izvršen in veliko je še stvari, ki jih je treba rešiti, kakor tudi takih, ki jih je treba (»praviti in izpopolniti. Treba je urediti naše denarstvo v živ obtok, ki bo dal novega pogona našemu gospodarstvu, ki je bilo tako zelo zastalo, in treba bo pomagati na noge našemu zadružništvu. Treba bo tudi pospešiti razvoj našega političnega življenja v polno demokracijo, ki bo premagala in preživela komunistične in fašistične diktature. Treba je premakniti naprej hrvatsko vprašanje do pozitivne rešitve in oživiti oziroma vrniti avtonomno upravo ljudstvu, ter enakopravnost jugoslovanskih narodov realizirati v vsakem oziru do konca. To vse vemo, vetno pa tudi, da je sedanja vlada ustvarila pravo podlago in razpoloženje, da bo moglo to delo biti končno kronano z uspehom. Vemo pa tudi, da JNS-diktatura ni storila prav ničesar, da bi z velikopoteznim in obsežnim programom javnih del premagala krizo, dočim še pod nobeno vlado ni vladala taka delavnost v tem oziru, kakor vlada pod Stojadinovič-Koroščevo. Ta delavnost je dan na dan večja In obsežnejša, tako da se naša država dviga po pozitivnem delu njenih pridnih rok in ljudskega režima, dočim so pod diktaturo bili delavni samo policijska sablja in pa jeziki naših jugofašistov, ki niso znali drugega, kakor kričati in poplavljati državo s svojimi nacionalističnimi puhlicami. Sedaj naj pa pametni in nepristranski človek presodi, kaj pomeni sedanja vlada in kaj je pomenila bivša jugofašistična framasonska diktatura. Sv. oče Castef Gandolfo, 18. maja b. Sv. oče Je sprejel danes 150 Askarov iz Eritreje, ki so sprejeli katoliško vero. Podelil jim je blagoslov. Filip Snotvden umrl Od delavca do angleškega lorda London. 15. maja. AA. (Reuter) Bivši finančni min. Snowden je davi ob 4 umrl na svojem domu v Dilford-Surreyu. Umrl je za srčno kapjo. Pokojnik je učakal 72 let. Njegova žena se je udeležila slavnostnega plesa v Buckirighamski palači in je prišla domov, ko je bil njen mož že mrtev. Čeprav je lord Snovvden že nekaj časa bolehal, se je zadnje čase počutil prav dobro in je tako n. pr. Se včeraj šel na svoj redni sprehod. Letalska nesreča Dunaj, 15. maja. AA. (Štefani) Neko britansko potniško letalo, ki je prihajalo iz Londona, je strmoglavilo blizu Ebersfcerga pri Lincu, ker je napačno manevriralo. Dva potnika sta se ubila. „Vzorna šola" ludi v Ljubljani Belgrad, 14. maja. AA. Na podlagi zadovoljivih sadov vzorne šole Kralja Aleksandra I. v Belgradu, in da bi se pouk in vzgoja v naših šolah dvignila in zboljšala, je prosvetni minister Dobrivoje Stošovič izdal odlok, naj se vzorne ljudske šole otvorljo tudi v Nišu, Novem Sadu, Banjaluki, Skoplju in Ljubljani. Za vzgojnega vodjo je imenovan v Ljubljani Rudolf Kobilica, učitelj meščanske šole v Litiji. Inštruktorji obiskujejo belgrajsko šolo od 10. do 18. maja, da se seznanijo z delom in sadovi te šole. Prosvetni minister Stošovič je danes sprejel te vodje naših vzornih šol Industrijci in davek Belgrad, 15. maja. m. Industrijalci iz vse države so sinoči končali svoje delo in izdelali resolucijo za kraljevsko vlado. V resoluciji se zavzemajo za znižanje davka, češ, da se nova banovinska trošarina na obutev in obleko pobira od vseh izdelovalcev enako. Oprostiti je treba vse one obrtnike, ki prodajajo neposredno svojo izdelke konsumentom. Istotako zahtevajo ublažitev državne trošarine na električni tok in znižanje državnih dajatev na pivo in pravilno ureditev občinskih dajatev. Končno naprošajo kraljevsko upravo, da naj čimpreje izdajo zakon o finančnih upravah. Franco odklanja vsaka posredovanja Ker nacionalisti bodo napravili sami red" Salamanca, 15. maja, b. Vlada generala Franca je objavila potom radia1 in časopisja noto, v koteči se dotika zadnjih vesti in informacij o nekakefn poskusu posredovanja med obema vojskujočima sc strankama v Španiji, posebno kar se tiče posredovanja med vladami v Burgosu in Bilbao. Vlada generala Franca poudarja, da so neutemeljene vse te vesti, ker Burgos ne pristane na nobena pogajanja o premirju vse dotlej, dokler se ne konča meščanska vojna v Španiji, to se pravi, dokler ne zmaga vlada generala Franca. Istotako odklanja vlada generala Franca vse poskuse, da se posredovalna akcija izvrši potom Zveze narodov. Nacionalistična vlada sploh ne priznava Zveze narodov tako dolgo, dokler ta ustanova ne prizna legalnosti vlade v Burgosu. Lahko se reče, da ne more biti ni ne bo n o -benih pogajanj niti premirja, niti govora o kakšnem posredovanju tretjih držav med vojskujočima se strankama v Španiji tako dolgo, dokler nacionalisti ne izvojujejo zmage. Tedaj bo vsako posredovanje odveč, ker bodo nacionalisti znali uvesti red in mir v državi. Francova vlada 6e razen tega v nekem drugem poročilu dotika tudi dogodkov na baskovski fronti in zanika vse vesti iz nasprotnega tabora, češ, da jo nacionalistična ofenziva zavrta in da ne more biti več govora o skorajšnjem zavzetju Bilbaa. Vlada v Burgosu poudarja, da so vse te vesti od prve do zadnje izmišljene in da se nacionalistična ofenziva nadaljuje po določenem načrtu ter da mora dovesti do končnega cilja, to je do zavzetja glavnega mesta baskoveke pokrajine Bilbaoa. Nacionalistične čete vedno bolj stiskajo obroč okrog tega mesta, ker imajo vesti o zmagah vladnih čet le namen dvigniti moralo republikancev, ki je vsled neprestanih porazov padla na ničlo. Ni skoraj dneva, da bi Francove čete ne zavzele kakega strategično važnega hriba ali pa vasi, pri čemer je treba pripomniti, da nimajo niti posebno težkega dela z republikanci, ki že po krajših borbah zapuščajo svoje položaje. Desno krilo armade generala Molle pri Amorebieti je ravno včeraj doseglo sijajen U6peh in napreduje naprej proti Bilbau, ki je že neposredno ogrožen. A K& n A 7 I A NOVI ZDRAVILNI Za osebe, ki potrebuiejo miru in okrepitve. ADDAI.IA DOM DR. LAKATOS Dobe se vsi pripomočki za vse kure. hot. jeannette Leži sredi južne obale. Moderen komfort. Gorke morske kopeli. Cene zmerne. GRADO hoiel esplanade Tik ob obali. Vodilna hiša. Pred sezono L. 32 V sezoni L. 39- 40"-. 45—. GRAPO i™«* pružtnski hotel ^^l^g^on čjss^a NAKAZNICE ZA HOTELE IN BENCIN ZNIZANA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH 50"/o-70•/„ Pojasnila: EN IT - Patra Kodca br. (S - B BO S RAD - in vsi ostali potniški in prometni biroji. Predsednik rdeče vlade Caballero — odslopil Valencija, 15. maja. AA. (Hava6.) Predsednik vlade Largo Caballero je izročil predsedniku republike ostavko 6vojega kabineta. Londun, 15. maja. AA. (Havas.) Poročilo o odstopu kabineta Larga Caballera je prišlo v London popolnoma nepričakovano in je povzročilo precejšnje zanimanje. V španskem veleposlaništvu so vedeli za to poročilo že davi, vendar pa odklanjajo vsak komentar. Pravijo samo, da bo po njihovem mnenju predsednik Azana to krizo hitro rešil. Posebno v skrbeh eo v liberalnih in delavskih krogih, ker se boje, da ni prišlo v krajih pod valencijsko vlado do hudih notranjih težkoč. Durungo, 15. maja. AA. (Havas.) Posebni dopisnik llavasa poroča, da so nacionalistične čete v zadnjih bojih prvič neizpodbitno ugotovile navzočnost sovjetskih čet tudi na fronti pred Bil-liaom. Ujetniki izjavljajo, da se zdaj na vsej fronti bore v prvih vrstah skoraj izključno sovjetske čete, opremljene z mnogimi tanki in strojnicami. Navihanka: Skrivnost za dobro voljo velja samo par dinarjev in se imenuje ČOKOLADNO KOLO*. V čokoladnem kola* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stanijolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženie b priliko. — Zavitki po Din 3'—, 6 —, 12-—. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Jetika v Belgradu Belgrad, 15. maja. m. Jutri bo imela tukajšnja protituberkulozna liga svoj redni občni zbor, za katerega je pripravila obširno poročilo o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi. Iz tega poročila posnemamo, da je lansko leto v Belgradu na tuberkulozi umrlo 818 oseb ter da je znašal odstotek 21.18%. Ob tej priliki pa ugotavlja odbor te lige, da Odstotek smrtnih slučajev vsled tuberkuloze pada. „Jutro brani jugofašiste" Prejeli smo: Ni res, da pošilja JNSarska stranka srednješolcem brezplačno list »Našo voljo«. Res pa je, da izdaja ta list »Narodno obrambna tiskovna zadruga t. z. z o. z. v Ljubljani« ter ga razpošilja izključno uprava tega lista, ki posluje v prostorih te zadruge. JNSarska stranka ga ne razpošilja nikomur niti za denar, niti brezplačno, ona nima z listom nobene zveze in nima nanj nobenega, niti moralnega niti materijalnega vpliva. Z nacionalnim pozdravom: Čuvajmo Jugoslavijo! Nar. obrambna tisk. zadruga r. t. t o« z., Ljubljana. Ne nasedajte lažem Belgrad, 15. maja. AA, Naši listi so poročali, da je v Franciji veliko pomanjkanje ročnih delavcev in da bo francoska vlada dovolila zaposliti 15.000 delavcev, večinoma rudarjev iz naše države. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje najodločneje zanika te vesti, ki so brez vsake podiage. Razširjanje podobnih poročil povzroča med našim delavstvom veliko škodo, pa tudi naše gospodarstvo trpi zaradi tega hudo izgubo. Zato naj jih listi ne razširjajo. Delavstvo pa opozarja, naj ne naseda vestem, če ne priJiajM<»,^izseljenskega oddelka tega ministrstva. (Iz odseka za vaTstvo izseljencev v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje.) -. lSlovenski narod« piše na dolgo in na široko, mariborski »Večernik« namiguje. kakor njegova ljubljanska tovariša, sodba je čimdalje drznejša, 6tvar je dosegla že take mere, da smo tudi mi hoteli o stvari dobiti jasno sodbo. Župnik Župnik Jernej Klineo je bil rojen na Vačah SI. avgusta 1867, letos bo torej star 70 let. V maš-nika je bil posvečen 9. julija 1893 kot j>. Flor iz reda očetov frančiškanov. Na prvo službo je bil nastavljen 1. 1894. Služboval je v raznih frančiškanskih samostanih kot katehet in medtem tudi napravil vse izkušnje za učitelja vseh ljudskošolskih predmetov. Pozneje se je njegovi sestri pričela sušiti roka in čeprav je bil s samostanskim življenjem popiolnoma zadovoljen in tudi njegovi predstojniki z njim, se je čutil dolžnega, da izstopi iz reda v vrste svetnega duhovništva. Kot tak je najprej služboval kot kaplan v Čatežu, 1. 1901 pa je bil jiostavljen za župnika v Javor (torej pred 36 leti), kamor je takoj vzel k sebi bolno sestro in mater. Nekdaj je ta fara spadala pod Sv. Peter v Ljubljani, L 1785 je bila ločena od svojega 19 km oddaljenega središča in ustanovljena samostojna župnija. L. 1790 so revni farani postavili prvo cerkev, v katero pa se je komaj nagnetlo 75 ljudi. Poleg tega je bila, ker stoji ob bregu, zelo vlažna, da se je vsa oprava v njej kvarila. Sedanji župnik je takoj ob svojem prihodu začel misliti na novo cerkev. Ker 60 bili tudi župljani vsi zavzeti za to misel, so 1. 1905 že začeli z delom in 1906 je bila stavba že dovršena, 1. 1907 se je župnik z dvema ključarjema poslednjič obrnil v posebni okrožnici na dobra srca, naj kaj prispevajo za poplačilo dolga. Vsa leta je bil župnik vse v fari, učitelj in duhovnik, svetovalec v duševnih in svetnih zadevah. Šola je bila 29 let v župnišču in je imela brezplačno vse potrebne prostore. Natančno v 29. letu pa je župnij? začel zaračunavati najemnino po 200 Din na mesec, da ne bi šoli v 30. letu zastarala 6tvarna pravica do brezplačnih prostorov v župnišču. Ves javorski rod je naučil brati in pisati, morda zato »Jutro« pravi, da so Javorčanj nepismeni in da fantje še od vojakov ne morejo pisati. Prvi namen te trditve je sicer bil, da se pokaže, da grozilno pismo ni moglo priti iz Javora. Pa so Javorčani prav lepo vsi od kraja pismeni, kakor po ostalih slovensldh vaseh. Z izpremenjenimi j>o-litičnimi razmerami so mu začeli pri šoli nagajati, zato je 1. februarja 1933 odpovedal službo učitelja. Imenovan je bil tudi novi šolski odbor, ki je 1. junija 1933 prenesel šolo iz župnišča, kjer je bila vsem enako pri roki in za vse približno enako — Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazeo želodec kozarec naravne »Fraui-Josei Jrenčica«, 99 Jutro" iskalo javorškega Javorski župnik Jernej Klinec, Fotografiral pred kakimi petimi leti neki fotograf na velesejmu. oddaljena, v hišo takratnega tajnika in blagajnika šolskega odbora. Njegovi nasprotniki se sicer ba-hajo, da so mu šolo vzeli, on pa pravi, da jo je sam pustil in se sklicuje tudi na tozadevno odpoved, ki jo je poslal banski upravi. Naj bo temu kakorkoli že, dejstvo je, da je ta zadeva jx»ostrila razmerje med njimi in med tistimi, ki so mu vedno zopervali. V fari je tudi tu, kakor prav za prav povsod, nekaj fantov, ki 6lužbe božje ne cenijo bogve kako visoko in ee v cerkvi ne obnašajo kraju primerno. Poleg tega pride večkrat v cerkev neka ženska, ki ni pri pravi pameti in se navadno ustavi v bližini vrat. Fantje imajo v takih primerih z njo razne komedije, ki motijo službo božjo. Ali kdo vrže kaj vode iz škropilnika nanjo, ali kako rožo, ali zelenje, ta se upira in otepa, kar vsekakor župniku pa tudi drugim pametnim faranom, mlajšim in starejšim, ni všeč. Zato je župnik že večkrat s prižnice povedal, naj take »javorske barabe« raje doma ostanejo, da ne bodo delale šundra po cerkvi. Sicer je pa goepod od sile natančen, tudi hitro vzroji in reče marsikatero krepko, ko se pa okoli obrne, je pa zopet dober, kakor pripovedujejo tisti, ki so včasih f>o cele tedne delali v župnišču ali so bili sicer v župnem gosjx)darstvu vsakdanji pomagači. Zlasti pa je gospod natančen pri denarju in zapiše sleherno paro, še iz dobe, ko so še računali na krone in vinarje pa do današnjih dni. Za radodarnega ga ne bomo proglašali, kaj tujega pa si mož v vsem svojem življenju še ni nič prilastil, zato je tudi cerkev z župniščeni vred brez dolgov. Njegovi nasprotniki to lastnost opisujejo kot skopost, drugi župljani pa pravijo: »Če v Javoru skupaj ne vlečeš in ne držiš, kar si.nabral, pa nič nimaš.« ; Jutro« se je 6ilno zgražalo, ker je župnikov odnos do denarja hotelo pokazati v najslabši luči, nad tem, da je mrliškemu ogledniku plačal samo deset dinarjev in še te samo od računal od njegovega dolga v znesku 56 Din, da mu je sedaj mrliški oglednik dolžan samo še 46 dinarjev. Pa je župnik takrat mrliškega oglednika opozoril, da ga prav za prav ni treba, ker bo truplo itak komisija še bolj natančno pregledala. Ker pa je že prišel, mu je izplačal samo to, kar mu gre po tarifi, to je 10 dinarjev in še te na zgoraj omenjeni način. »Jutro* se tudi silovito zgraža zaradi pogreba, češ, kako je za pogreb ku- \ harice, ki je 33 let živela pri njem, mogel računati 721 dinarjev. V resnici pa je ta račun drugačen: 500 Din je stala krsta, za zvonjenje z mrliškim zvonjeni je župnik plačal 2 Din, za petkratno zvonjenje z vsemi tremi zvonovi 35 Din, ob pogrebu cerkovniku 34 Din, ob črni maši istemu 10 Din, ob sedmem dnevu istemu 10 Din. Štirim pogrebni-kom, ki so rajnico nosili in enemu križonoscu je župnik plačal po 12 Din, pevcem pri dveh sv. mašah 24 Din, ministrantom pri pogrebu in mašah 20 Din. Rajnica je bila pokopana s slovesnim jx>-grebom, s tremi duhovniki, pa župnik za cerkev in duhovščino ni računal ničesar, ker je »od 2. avgusta 1904 veliko storila za cerkev«, je zapisal jx>d račun, ki ga je z njenim bratom poravnal iz zapuščine. Sedaj gre župnik v 70. leto, tare ga močna naduha", je precej okrogle in majhne po- j stave, urnost, ki jo je v mladih letih morda kdaj imel, je popolnoma izgubil in še preden se spu- : stimo v podrobnejša razmotrivanja okoliščin ob 1 umoru, se moramo vprašati, ali bi bil tak človek fizično zmožen, kaj takega storiti. Iz njegove naduhe je dokazano, da se nikjer ne more skriti, ker bi ga sapa takoj izdala. Preden bi vzdignil rovnico in prvič zamahnil, bi tudi preteklo že nekaj trenutkov. | Kuharica Jožefa Martinčič je bila rojena 8. marca 1871 in je torej letos izpolnila že 66 leto. Bila je močne in ve-like postave in domačini pravijo, da bi župnika lahko pahnila kot list, ako bi bil kaj preveč siten. Do 7. aprila 1896 je bila zajx>slena v tovarni za dokumentni kartni papir v Radečah. Dne 20. julija 1898 je stopila v službo v uršulinskem samostanu v Ljubljani, kjer je ostala do 5. oktobra 1900. Nato je odšla k gosjiej Souvanovi v Ljubljani, kjer je bila do 16. junija 1904. V vseh teb službah je povsod dobila zelo pohvalna izpričevala kot pridna, zvesta in poštena delavka. Iz Ljubljane je odšla na Javor, kjer je bila torej celih 33 let Naj je župnikov značaj že kakršenkoli, dejstvo je, da je tak, kakršen pač je, že najmanj noči že nista več govorila. Ali sta govorila ali ne, to prav za prav nihče ne ve, ker zunaj pred ljudmi sta bila skupaj le redkokdaj. Zvezo s svetom je vzdrževala le kuharica, župnik pa ee že leta in leta drži bolj župnišča. Do petka je delal v farovžu eden izmed mežnarjevih fantov, ki je itak veliko dni v letu čez dan prebil v župnišču, in ta pripoveduje, da je bilo razmerje v župnišču navadno, kakor vedno. Tudi ženske po vasi, v katerih druščino je kuharica rada zahajala, vedo, da je kuharica pripovedovala o farovškem življenju, kakor navadno vsa prejšnja leta. Se tisto nesrečno nedeljo popoldne so kuharico videli z neko žensko sedeti pri peči, obe v živahnem razgovoru, ki ga je spremljal glasen smeh. Dolgo vrsto let je imela na nogi veliko rano, »fles« ali podgolenična razjeda, ki jo je pred ljudmi in zlasti pred župni- % uspesne nege lepote brest dobrega mila ELIDA mita ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivcga vonja — snežnobcle barve 20 let, ako bi bil neznosen, bi kuharica že zdavnaj šla stran, zlasti, ker je imela nekaj denarja. Na Javoru je bila vse: gospodinja, kuharica, dekla, vse gospodarstvo župnišča je prav za prav slonelo na njenih ramah, zalo je imela v župnišču tudi temu primerno besedo. Sicer so v župnišču imeli med tem več dekel, okrog 14, ona pa je ostala vseskozi, ker je imela veliko veselje do živine in prašičev in se je [x)fk)lnoma vživela v gospodarstvo. Ona je prodajala in kuj>ovala za domačijo. Kadar je bilo treba kupiti kako živino, ji je župnik dal denar, s katerim je šla na semenj, sicer navadno ni kupovala popolnoma sama, ampak se je pridružila kakim moškim iz vasi, da so ob skupnem posvetu kupili kaj primernega. Ako je kaj denarja ostalo, ga je redno izročala župniku. Kadar je kaj prodajala, je župnik samo j>ovedal, za kakšno ceno približno sme dati, pa je šla v semeni. Izkupiček je v celoti izročala župniku, ta pa njej 10% nazaj za nagrado. V tem oziru je bilo med njima j>opolno zaupanje in nikomur ni prišlo niti na misel, da bi si pridržal kak krivičen dinar. Seveda sta se v tolikih letih skupnega bivanja tudi kdaj kaj sjiorekla, toda od takih hišnih prepirov do tako groznega uboja je še silno daleč. Zadnji teden sta bila na gosjiodarskem programu Na desni rajnka Jožefa Martinčič^ na levi njena prijateljica, s katero sta skupaj služili pri urSulinkah in ki bi utegnila kaj vedeti gjede denarja. Slika je bila posneta pri fotografu Rovšku v Ljubljani ne pred 20. julijem 1898 na ploščo St. 14.869. hiše dva prašička, katera bi kuharica rada, »da bi mi jih kupili«, kakor je govorila ženskam po vasi. Ker niso imeli dekle, kuharica pa je zaradi rane na nogi že težko hodila, je župnik dejal, da bi ji enega že kupil, če f>a hoče imeti dva, naj pa prej poišče kje kako deklo. Kuharica je dejala, da bo dvema prav tako lahko nesla, kakor enemu. Pri tem je obstalo in do konca tedna ni prišlo do zaključka. »Jutro« silno veliko ve o nekem strašnem razmerju med njima, da od velike kom po možnosti prikrivala. Mlajši javorski rod jo sploh ne pomni zdrave. Kdaj je prav za prav dobila to rano, nihče natančno ne ve, »Jutro« namiguje, da je to posledica brce ali udarca s palico. Pri tem pa se je zaletelo Ves javor z novo cerkvijo, eviiar. u, k.. ^^U-ai-i iu .u: ja i.. j>ujpozneje tudi v ljubljanski bolnišnici, zadnja leta pa je kupovala samo mazila in si jo hodila pre-obvezovat k prednici v občinski ubožnici v So-Mrem. Nihče od vseh teh ni nikdar prišel na to, da bi rana izvirala od kakega udarca ali kaj podobnega. Sama je navadno trdila, da si je ozulila in si jx)tem rano zamočila. Za mazila in obveze ie morala izdati silno veliko. Po njeni smrti so v njeni sobi zgoraj in v hiš-terni spodaj našli celo košare obvez, cunj in škatljic od mazil na pehare. Ko je bila v bolnišnici, ji je župnik sporočil po listku, ki ga je izročil sosedu, ko je šel v Ljubljano, naj pride nazaj, češ »kjer si mlada leta pustila, bodi še na starost'. Bolnišnica je poslala račun za oskrbovalnino v znesku 450 Din na naslov gosp. Jernej Klinec, župnik. Javor itd., da bi ga plačal, kakor je bilo prvotno domenjeno; pa je kuharica, ki je prva dobila pošto v roke, ta račun prestregla in ga sama plačala, za kar pa je župnik izvedel šele jx> njeni smrti, ko so med njenimi papirji našli tozadevno potrdilo. Tudi sicer je župniku govorila, da je samo majhna rana še in da samo nekoliko še teče iz nje, prednica v Sostreni pa ve, da je bila zelo velika. Prednici v Sostrem je župnik večkrat dejal, naj račune za mazila kar njemu pošilja, pa si jih je kuharica večinoma nabavljala potom sosedov in sosed naravnost iz Ljubljane, pa je še navadno pripomnila, naj gospodu nič ne povedo. Z župnikom sta že nekaj let sanjarila o hišah, da si bosta vsak kupila kje kak kotiček, kjer bosta preživljala starost. Kuharica je pripovedovala, da bi jo že takrat lahko kupila, ko bi jo lahko dobila še za 500 gld. Da ne bi bilo glede mezdnega razmerja kdaj kaj narobe, če bi kuharica res šla stran, je župniku leta 1931 dala potrdilo, da je do te dobe v vsem izplačana. Hiše ta še^ ni kupila, pa tudi župnik ne in življenje v upnišču se je nadaljevalo naprej. I Župni msce Župnišče stoji zunaj sklopa ostalih hiš pod bregom, na katerem stoji cerkev. Iz Ljubljane prideš do njega pri belem dnevu tako, da te nihče v vasi ne more videti, zlasti pa na nedeljo, ko ni ljudi na polju. Leta 1929 je bilo v župnišče prvič vlomljeno. Takrat je vlomilec odnesel samo revolver in nekaj denarja. Svoj posel je opravljal med mašo, b kateri pa nekateri vaščani tečejo že bolj pri zadnjih, prvi planejo iz cerkve takoj po blagoslovu, tako da vlomilec res ni imel veliko časa in je moral iti z bolj majhnim plenom. Po tem vlomu so navadno imeli v župnišču vedno kakega psa. Lansko leto so imeli močnega volčjaka, ki je bil zelo hud, da se mu niti tisti, ki so bili' vsakdanji obiskovalci župnišča, niso upali preved približati. Bil je privezan na tri do štiri metre dolgi žici, med svinjakom in hlevom, na verigi pa se je krotal v po|K>lnem obgrajenem prostoru do ceste in do ograje, ki teče od zadnje strani svinjaka do prednje stene župnK>ča. Lansko leto meseca maja jo ta pes nenadoma poginil. Vsi vaščani so prepričani, da je bil zastrupljen. Rrez kakšnega posebnega ogleda ali komisije so ga zakopali. Letos na rveti večer je kuhariea prišla od polnoč- Popis os6be poslom , , • ■ v •■; ■• . . ^ r i, •. - ••• Ueff«m»b*l ist« /*/; v kuntiinii «tj( rt 'Jliigfiihntiir.cn A'**?** \ knmoTini finmfonb jliiliiiiDiil jut v tfofcfcloi iStmcinbf v i»nt«tm «V.(itf j VrollfiVtno VfriiiilniiS <)|i<>nilui. Jmil i('>lt»»lhl>W H«t ' u.'rfetifi! uit« cmnn SriMutHKim- ta ključ lahko valja po naročju, pa še ne more nič dokazovati proti njemu, saj je njegov, ki ga je imel morda vsak dan v rokah. Toda »Jutro« se je zagrizlo v svoj naklep, zato se mu je miselni red zmedel, da je zabredlo v močvirje, ki ga je pripravljalo drugim. Denar Po besedah kuharice same, pa lucll po izjavah drugih ljudi, bi moral sedaj nekje biti denar raj-nice. Toda dejstvo, da ga ni, še ne dokazuje, da je nujno izginil na zločinski način. Večkrat prej je kuharica dejala, da človek denarja ne sme bogve kako trdno zaklepati, ampak da ga je bolje spraviti na kak tak raj, da nihče na to ne bi mislil. Kadarkoli je pogovor nanesel na kake tatvine denarja, je vedno razlagala ta svoj nazor, češ da ga je treba spraviti v kake cunje ali pa v kak star škarp ali kaj podobnega. Ko se je nekoč za-zvedelo, da je bilo pri nekem posestniku, ki je prejšnji dan prodal vole, naslednji dan vlomljeno, pa vlomilec ni našel denarja, ker ga je mož zavil Vhod v hlev, na levi svinjak, na desni šupa, ob vratih na desni spodnji konec stopnic, ki vodijo s poda nad hlevom. in spravil pod kad v veži, se ji je to zdelo zelo duhovito in pametno. Da bi bil ukraden, to trdi samo »Jutro«. Drugod ni o tem nobenega sledu in si je »Jutro-: za dokaz tega drugega zločina izmislijo nove podalke in celo ponaredilo fotografijo skrinje, o čemur pa pozneje. Koliko naj bi bilo tega denarja, tega točno ni mogoče ugotoviti, ker nihče točno ne ve, kakšne izdatke je kuharica imela. Župnik pravi, da bi kakih 18 do 20.000 že moralo biti, ako bi imel on pri tem kaj prstov vmes, bi moral reči, da je bifo vse pokradeno in še pokazati kake sledove. Pa odločno trdi, da o vlomu aH kakih tatvinah ni govora. Obvestilo domačim ^ Umor je bil Izvršen v nedeljo, 11. aprila ne pred pol 6 uro. Brat rajnice pa je za to zvedel Se I a naslednji četrtek popoldne, kar je »Jutru«1' ijictoH sten dokaz, da je bilo župniku veliko ha tetfi, da bi bili domači Čim pozneje obveščeni. Dejansko pa je župnik sestavil telegram še isti večer in ga dal dvema fantoma, ki sta šla po orožnike v Sp. Hrušico. S seboj jima je dal tudi 100 Din, od katerih naj 50 Din dasta za brzojavko od treh besed, »da ne bo kaj zmanjkalo«, ostalih 60 Din pa naj obdržita sama, če bi pač po poti kaj potrebovala. Ker so bile takrat pošte že vse zaprte — to je bilo ob 11 zvečer — sta brzojavko pustila pri orožnikih in jih prosila, naj jo drugi dan oddajo naprej. Naslednji dan v ponedeljek je bila brzojavka že ob 8 zjutraj oddana v Ljubljani in je takoj odšla naprej na naslov Martinčič Janez, Radeče pri Zidanem mostu, Svibno. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi plačal dostavnino. Zato je od Radeč naprej brzojavka šla z navadno pisemsko pošto. V torek do pomožne pošte v Svibnem, kjer se odlaga pošta za Svibno in okoliške vasi. Ta pomožna pošta pa nima nobenega pismonoše. In naslovljene! dobijo pošto, kadar sami pridejo ponjo, navadno ob nedeljah. Ker v sredo še ni bilo nikogar po to brzojavko, jo je poštarica v četrtek nesla v šolo, da bi jo učitelj izročil kakemu otroku iz Veternega vrha, kjer je doma brat rajnice in do kamor je s Svibnega skoro poldrugo uro po bregu navzdol, na drugi strani pa navkreber. Učitelj je brzojavko izročil 11 letni Francki Cvirn, ki jo je odnesla naslovljencu. Tako je ta brzojavka prišla do brata šele dva dni po pogrebu. Da župnik v svojem življenju še ni bogve kolikokrat brzojavil, je razumljivo, saj je tudi v besedilu brzojavke povedal, da je bila kuharica »11. t. m. usmrčena«, kakor da je bila kdaj obsojena. Potem je tudi razumljivo, da ee ni spomnil na dostavnino. „ Jutro" Še nobenega zločina nismo tako podrobno preiskovali ,kakor tega. Glavno zaslugo za to ima »Jutro«, ki je z vso naglico valilo doslej nepojmljivo krivdo samo proti župniku in v vseh ozirih le proti župniku. In ker je javno mnenje radi posebnosti tega dogodka čimdalj bolj podlegalo njegovim namigavanjem, bi bil ta 'mož kmalu do smrti zapečaten kot morilec. Vse navedbe, karkoli jih je »Jutro« pobralo s čudovito ostrino, kažejo proti župniku. Ako rečemo, da je tu »Jutro« postopalo površno, je to vsekakor premalo. Izjave je »Jutro« pobiralo večji del od ljudi, ki imajo župnika že več let v želodcu in mu ne privoščijo prijazne besede. Poleg tega pa si je nekatere stvari tudi izmislilo. Tako je zapisalo, da je župnik rajnki kuharici izplačal 12.000 Din, v resnici ji je izplačal leta 1929 12.000 kron. Največjo grdobijo pa si je »Jutro« nakopalo s tem, da si je gladko izmislilo vlom v skrinjo, kjer je rajniea spravljala svoje perilo in obleko. V nedeljo, 9. maja je objavilo kar dve sliki te skrinje, češ da so bili panti na njej na precej neroden, nagel način odstranjeni, mesto njih pa pribitih novih par pantov. Ena sliko je tu »Jutro« gladko ponaredilo, da je videti, kakor da je odviti parit še na skrinji, ko ga v resnici že zdavnaj ni več. Tam, kjer je bil nekdaj na levi strani — gledano proti zadnji strani skrinje — železen pant, privit s tremi vijaki v obliki trikotnika, tam danes ni nič. Les pa, na katerem je bil ta pant pribit, je že skoro tako porumenel, kakor ves ostali del stare skrinje iz smrekovega losa. Luknje, v katerih so tičali trije vijaki, so že močno počrnele, znamenje, da ima zrak že dolgo dostop do njih. Kdor je te pante odvijal in pribijal nove, je imel silno veiiko časa in je brez skrbi razbijal po žebljih, s katerim je pribit novi par pantov. Saj je odvil devet vijakov, ko se je To jo bilo teden pred umorom. In od tedaj nisla več ključev nosila s seboj, ampak sta se posluževala tega zapaha, za katerega še nihče drugi ni vedel. Ključ od veznih vrat pa je trajno tičal v ključavnici od znotraj. Zato je tudi kuharica prišla v hlev brez ključa in brez kake posode, kar dokazuje, da je šla 6amo živino nakrmit, pozneje bi šele šla po žehtar in pomolzla. Umor Zločinec je moral vedeti, da bo v hlevu dobil za svoje divje dejanje primerno skrivališče in orodje. 0 tem ga je moral nekdo poučiti ali pa si je že sam prej vse ogledal. Na slepo srečo ni šel v hlev, ker izmed orodja bi mogel po navadnem kmečkem računu tam pričakovati le kake vile, ki bi bile pa za njegov namen kaj nerodne. Tudi na skrivališče ne more računati kar na slepo srečo. Naj je razdelitev prostorov v hlevu spoznal na kakršenkoli način. 6kril se je za trahtar, v katerem je imela kuharica pripravljene toliko mrve, da se ji čez nedeljo ne bi bilo treba ukvarjati po stopnicah in svislih, tudi sicer je najbrž pri krmljenju živine bolj 6egala po mrvi, ki jo je dovolj in ker jo najbrž ni bogve kaj veselilo prenašati z bolno nogo koše zobanja s poda po stopnicah v hlev. Zato ni mogoče natančno ugotoviti, kdaj je bila kuharica zadnjič v svislih in kdaj je zadnjič spravila ključ od podnih vrat, na iialerega ni tako ljubosumno pazila, kakor na hlevsekga. Umor se je zgodil z veliko naglico nn silno divji in močan način. Ko je prišla v hlev, je najbrž opazila strašnega neznanca. Ali je dala kak glas od sebe ali po ji je popolnoma zaprlo sapo, tega ni mogoče ugotoviti. Očividno je nekoliko odskočila na desno stran in so pri tem naslonila ob paž in tako morilcu izmaknila glavo, da je prvi udarec padel po levi strani reber. Ze ta udarec je bil tako hud, da jo je onesposobil za vsako obrambo in klicanje na l>omoč, saj ji je zlomil pet ali šest reber. Nato jo je zločinec začel šele udarjati po glavi. S tem dejanjem se »Jutro« peča v debelih črkah, češ, da jo to bilo slorjeno iz neke globoke doživljene mržnje in da je bil zločinec očilno izredno v skrbeh, da se njegova žrtev nič več ne prebudi k življenju in še dostavi drzno opombo, da je bil zločinec prvikrat na tako krvavem delu, da bi v vsakem cilatelju vstala misel, češ, župnik do sedaj še ni nikogr ubil, torej... Kako zlobna je ta trditev, si ni uio* Spredaj na desni strani vrata v svislf, ob koncu nastreija vhod v šupo za steljo. goče niti prav predstavljati. Bogve, kdo je imel bolj kosmato vest, ta, ki je pobijal, ali ta, ki je tako zločinsko pehal mrliča župniku v naročje. Sli bomo skušali nakazati, da je bil zločinec vsaj že drugič na takem poslu. Truplo je izgubilo vsake znake življenja, zločinec prisloni rovnico ob paž, kaj sedaj? Iz dejstva, da jo je pokril s steljo, moremo sklepati, da s tem njegovo delo še ni bilo končano, da ima še nekaj posla in da mora zato truplo skriti. Pred kom? »Jutror, ki v vsem iskanju zločinca izhaja s stališča, da je župnik ubijalec in zbira samo rlo- Zadnja stran svinjaka. Ob zidu je le prislonjen količek, s katerim je nekdo privzdignil desko. krmljenja in molže tako prestavila, da je vse opravila že do mraka, pozneje ni več stopila iz župnišča, ne ona, ne župnik. Po umoru so za svinjakom opazili v leseni zunanji steni nad dvema deskama ploščnat količek, s katerim je nekdo eno desko spodaj odtrgal, da je videl v notranjost. Ni mogel pa videti drugega, kot kolesa nekega starega koleslja. Očividno je tu iskal nekega vhoda, ker pa so mu ni zdel primeren, če je natančno pogledal, tudi možen ne, je še količek pustil med deskama in šel. V svislih so po umoru opazili v mrvi dvoje ležišč in vrata na zapah, ki se odpirajo samo z notranje strani, so bila odprta. Vhod v svisli je samo s poda, ki je imel ključ navadno vedno v vralih. Do teh vrat se brez vsake težave pride s stelnika, samo dvakrat se je treba nekoliko prekobaliti preko tramov. »Jutro« sicer pravi, da je ta pot tako nerodna, težavna in riskantna, ; da bi si je najbrž noben zločinec ne izbral. »Jutro« 1 se najbrž noben zločinec ne izbral. »Jutro« se najbrž v otroških letih še nikdar ni skrivalo po ! kmečkih podstrešjih in nič ne ve, koliko tramov j otroci oblezejo. Žločinci pa si izbirajo še veliko ' bolj nerodna pota. Toda »Jutro« je za vse te oko- j liščine slepo, da more priti do nesramne, za las privlečene in obenem grozne trditve, da je šel zločinec na svojo morlisko mrežo po poti, ki drži od župnišča čej dvorišče v hlev. Toliko se je še premagalo, da ni reklo, da je prišel iz tiste sobe v župnišču, v kateri prebiva samo gosp. župnik. Pred umorom Župnišča lorej ni mogoče temeljito izropati drugače, kakor ponoči. Zato pa je treba odstranili dva, župnika in kuharico, katera pa je treba dobiti ločeno. Kateregakoli pa bi se zločinec najprej lotil v župnišču, bi ostali, čeprav že tako v letih, vsaj zagnal hrup. Zato ju je treba dobiti ločeno. Za to pa je zadnji trenutek proti večeru, ko gre kuharica iz župnišča v hlev in nese navadno še ključ od vežnih vrat s seboj. V hlev so trije dohodi, od katerih pa za zločinca prideta v poštev samo dva. Prvi dohod je navaden od župnišča čez kratko dvorišče v hlev. Drugi je po poti od polja grede sem ob desni strani gospodarskih poslopij, okrog ograje pred svinjakom zopet na dvorišče pred ista vrata hleva. Na tej poti bi bil zločinec tik pred ovinkom na dvorišče po nekaj metrih pota viden z okna župnišča. Tretji dohod je po levi strani gospodarskih poslopij, pod kozolcem tlimo šolskega stranišča, ob zadnji strani svinjakov, preko ograje, zopet na isto dvorišče. Tu bi bil zločinec ob ovinku in po poti čez dvorišče viden z okna hišterne, kjer se je kuharica veliko mudila. Vsi znaki kažejo, da se je zločinec bal prekoračiti črto: zadnji ogel svinjaka — šupa za 6teljo. Ob oglu svinjaka je kuharica večkrat opazila stati nekega moškega, tam je tudi : s količem privzdigoval desko, pa ni mogel dobiti i vhoda. Zato se je moral poslužiti vhoda, ki je po- ; polnoma neviden, s kateregakoli okna župnišča. Iz dejstva, da so bila vrata v svislih, ki jih odpro samo takrat, ko zmetavajo mrvo, od znotraj odprta, moremo sklepati, da je nekdo prišel v svisli in ta vrata odprl, da si je pripravil morebitni izhod za potrebo ali pa, da se jih je posluževal ponoči. Kakor hitro bi v zadregi planil skozi ta vrata, je že takoj v bregu med grmovjem in na polju. V svisli pa je mogel priti samo skozi podna vrata. Ta ključ je po umoru izginil. Prej je bil navadno vedno v vratih. Do teh vrat je mogel neviden priti samo skozi šupo za Steljo. Na steljo le prav za prav samo stopil, nato se prekobalil preko trama in je bil že pri podnih vratih, iz katerih je brez skrbi lahko vzel ključ, da bi si tako zavaroval gospod-stvo nad svojim zasebnim izhodom. Po stopnicah navzdol pride neposredno do hlevskih vrat. Z zadnje stopnice že lahko položi roko na kljuko In smukne v notranjost. Z okna hišterne bi ga sicer inogel kdo tu videti, toda to le trenutek, ko je prav na pragu vrat. Morda je imel zločinec za izropanje župnišča £ako pripravo s seboj ali pa je računal no to, da Oo ključ od vežnih vrat prinesla kuharica s eeboj, ko bo prišla v hlev. župnik in kuharica sta imela vsak svoj ključ in je vsak vrata za seboj zaklepal. Ključu pa sta precej velika in nerodna, zato župnik iznašel nek preprost pa dober zapah, s katerim se dajo vrata zapirati od znotraj in zunaj. kaze za to strašno trditev, da bo župnik obsojen, pravi, da je pokril zato, da bi mu jo ne bilo treba gledati, ker ee je zgrozil svojega lastnega dejanja. Obraz pa je pustil nepokrit, Češ, da predstavlja človeka in je pogled žrtvi v oči najbolj strahoten. Do tega umazanega sklepa je prišlo iz druge predpostavke, da je namreč zločinec na vsak način moral ostati še v hlevu do trde noči, »ker bi bilo brezpogojno, brez slehernega izhoda po njem, če bi ga en sam človek opazil, ko se je vračal iz hleva«. Ker »Jutro« tako natančno ve, kdo je bil ta nesrečnež, ki je samega sebe ujel v hlev, moramo mi povedati, kdo ni bil. Župniki Župnik gre lahko iz svojega hleva, kadar hoče. Nihče ga ne bo vprašal, kaj je tam delal. Celo hitro se mora umaknili nazaj v župnišče, ker se utegne zgoditi, da ga pride kdo iskat. Župnik ie za tisto nedeljo popoldne ob 4. naročil ženina Sircelj Janeza, naj pride k izpraševanju. Pa ga takrat ni bilo. Ali ne bi mogel ta prešerni ženin sedaj proti večeru okrog šeste ure priplavati pred župnišče ln poiskati župnika. Siser smo pa kaj radovedni, kako bi se takle župnik s tako naduho stegoval preko paža po steljo in jo nametal po mrliču. Sicer pa nihče pred samim seboj ni te žrtve zakrival. Takoj po dogodku je moral nemudoma zapreti hlevska vrata, ki jih je kuharica po vsej verjetnosti pustila odprta, ker je navadno tnolzla pri odprtih vratih, da bi videla, Če bi kdo prišel pred župnišče, pa bi ne mogel notri, ker so bila vrata ali kakor zaklenjena, ali kakor sedaj, zapahnjena s oiw.»-nim zapahom. Ko po je zločinec vrata zaprl, je bil v skoro popolni temi, da ga pogled na truplo ni mogel nic motiti. Pokril jo je torej pred tistim, ki bi mogel sedaj ali pa nekoliko pozneje hlevna vrata in bi že s praga v luči dnevne lobe mogel opaziti mrtvo truplo. Tega človeka je bilo Ireba spraviti bliže k sebi v notranjost hleva, vsaj do kupa stelje, kjer naj bi ta človek pogledal, kaj prav za prav je, ali pa šel kar mimo 6kozi druga vrata v pravi hlev, kjer stoji živina. Po umoru Morilec torej ni imel v načrtu samo ubiti enega človeka in oditi, ampak je pričakoval v hlev še nekoga drugega, tistega, ki ga je tudi treba spraviti s poti, da bo pot v župnišče prosta za celo noč. Tega človeka pa izjemoma danes ni pogledat, kje bi bila kuharica, čeprav je ura večerje že minula. Zaradi pričakovanega ženina je bila malica na današnjo nedeljo šele ob pol 6. zvečer, zato je kuharica lahko šla popoldne po vasi in zato se župniku ni zdelo nič iako čudno, da ni večerje že ob 7. Iz vseh že omenjenih okoliščin moremo sklepati, da je bil morilec namenjen naprej v župnišče. Ako bi pri kuharici našel ključ od vežnih vrat, katerega je očividno v njeni obleki zelo iskal, bi šel najbrž že prej v župnišče, kjer je treba odstraniti drugega starčka, ki se tudi ne bi inogel bogve kaj upirati. Toda po čudnem naključju kuharica danes nima ključa s seboj, torej bodo vežna vrata najbrž nezaklenjena. Kljub temu se ne odpro. Morda je šel zločinec nazaj v hlev po ključ, da bi pač poiskusil ali bo morda ta odprl, ali pa si je ta ključ že prej vtaknil v žep, da bi obe žrtve, ki jih p tako izvabil iz hiše, zaklenil v hlev in bi imel tudi za odhod po izvršenem vlomu več časa, ker bi župnika, ko bi ga drugi dan pogrešili, nihče ne iskal najprej v hlevu. Pa četudi bi komu to prišlo na misel, bi vsi našli hlev zaklenjen in iz tega sklepali, da pač ključ visi v župnišču, kakor vsako noč odslej, da se torej v župnišču še nihče ni zbudil. Toda tudi ključ od hleva ne gre v ključavnico in zločinec šele sedaj spozna, da je ključ od vežnih vrat od znotraj vtaknjen v ključavnico. Sedaj mu ne preostane drugega kot ali iti ali pa čakati kje v bližini, kaj bo. Nekaj minut po osini uri stopi župnik, ki je doslej bral v svoji sobi, na vežni prag in zavpije; »Imam revolver, bom streljal!« Nato se domišljavo obrne nazaj in zarenči v vežo: »Ti pa sekiro vzemi!« Po teh besedah odkoraka s svečo v roki proti hlevu. Ako je zločinec vse to še opazoval, je moral videti, da se mu namen tudi nocoj ne more posrečiti. Tudi če plane po starem župniku, ki ga najbrž ne bo zadel, toda toliko moči bo pa že še imel, da bo revolver vsaj sprožil in s pokom spravil V60 vas pokonci — sedaj torej ni nič več. Treba je iti. Tu je »Jutro« zopet pograbilo dve kosti, ki jih gloda in bluje na župnika. Rovnica in ključ od vežni hvrat. Pravi, da bi moral župnik rovnico pustiti nedotaknjeno in tudi druge odgnati, da jo nebi kdo vzel v roke. Ker so jo prijemali vsi mogoči ljudje, so se zabrisali prstni odtisi, ki bi bili važno sredstvo v zasledovanju zločinca. Župnik prvič v teh rečeh ni izobražen, drugič pa je na vsakem delu rovnice lahko cel kup njegovih odtisov, saj je rovnica njegova, ki jo je gotovo imel že v rokah bogve kolikokrat. Prav tako je s ključem. Ta ključ bi »Jutro« rado imelo in z župnikovih prstnih odtisov na njem dokazovalo njegovo krivdo. Župnik Poselska knjižica rajnice. (Knjižico in sliko rajnice s prijateljico nam je blagohotno odstopil g. Janez Martinčič, za kar te mu lepo zahvaljujemo). Vitrih, ko so ga letos po polnočnici naili v vežnih vratih župnišča. niče in našla v vežnih vratih vitrih. Šele po dolgem sukanju sem in tja se jim je posrečilo, da so ga potegnili iz vrat. Pa so kljub temu še niso odprla. Zgoraj so morali razbiti okno, da so mogli v župnišče. Vsi so mislili, da bo tu kak tat ali razbojnik, pa ni bilo nikogar. Na vratih pa so opazili, da je imel vlomilec smolo. Vitrih je bil predolg in ko ga je vlomilec sukal, da bi odpahnil veliki zapah, je obenem zapahnil manjšega spodnjega in tako od znotraj samemu sebi zaprl pot. Iz tega sledi, da je nekomu Župnišče že dolgo dišalo, 3'Jutru« je zadišalo šele po tej strašni žrtvi. Pri dosedanjih vlomih se je izkazalo, kar je najbrž med zločinskim svetom znano, da je čas, ko sta oba župnik in kuharica zanesljivo z doma, to je med mašo. prekratek za temeljito izropanje in da vitrih ni zanesljivo 6redstvo, ki bi odprlo vrata župnišča. Še letos je kuharica pripovedovala, da je v mraku za svinjakom večkrat opazila nekega moškega, ki se je takoj pomaknil nazaj, čim je ona stopila od župnišča proti hlevu. Zato je tudi čas Kar koli Je treba oelsMI — Vim čisti vse i boljše in navadnejšal Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo In razkrajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred- T met poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi In zares jf vreden svoje cene. ™ lotil prvega na spodnjem, zunanjem listu desnega panta, se mu je pod odvijačem odlomilo pol glavice vijaka. Zato je vse te tri pustil in zgornji, notranji list z nekim kladivom presekal in tako odbil, s čemur je zopet povzročal precej zamudno in močno razbijanje. Za novi par pantov pa je pribil osem žebljev na zunanji strani in jih na notranji strani skrinje, ker so bili predolgi, zopet zakrivil nazaj po lesu. Brez povečevalnega steida se tu da ugoioviti 39 udarcev s kladivom. Kolikokrat pa je udaril po glavah žebljev, to se pa seveda ne more ugotoviti. Vlomilec toliko časa pač ni imel, sicer bi bil pa prepošten, če bi nove pante nosil s seboj in jih pribijal nazaj. Ker pa »Jutro« že tako natanko ve, kdo je vlomil in pobral iz skrinje, kar je bilo kaj vrednega, moramo mi povedati, kdo ni vlomil. Tisti, ki je imel ključe od skrinje — župniki Še pred 27. aprilom sta se pri župniku na Javoru oglasila dva človeka, ki sta dejala, da sta iz Pev. Mar. v Polju. Župnik je mislil, da sta to dva uradnika iz Vevč in ker sta imela še psa s seboj je mislil, da morala bili že od sile kunštna in jinia je pripovedoval vse do vseh mogočih podrobnosti, kazal, kako je kuharica ležala, kako je padala, kje je stal zločinec, itd. Dva iz Device Marije v Polju obnavljata potek zločina. Eden se je po gnoju od zunanje strani priplazil do line, ki mu jo je drugi od znotraj odprl in ga fotografiral. Slika je bila prvotno namenjena za objavo v višini 110 mm in naj bi nazorno pokazala, kako se neki zločinec v črni suknji plazi na preZo. Na izvirniku zadnje strani slike je napis: »Novak Alojzij, »Jutro«, Ljubljana, bolj grda pa je trditev »Jutra« z dne 14. maja. Prvega osumljenca, ki bi kot ubijalec prišel v poštev so že prijeli in »Jutro« je tudi to objavilo. Z nerazumljivo drznostjo pa je naenkrat pozabilo, kaj vse je o dozdevnem ubijalcu že pisalo in v poročilu o tej aretaciji reklo, da pač v interesu preiskave ne more navajati nadaljnih podatkov. Več kot štiri strani ste že napisali in pitali slovensko javnost s pomankljivimi podatki. V čigavem interesu pa je vse to bilo. Ves vaš časopisni koncem se je zaletel v to in zapiral oči pred drugimi dejstvi in glodal samo tista, ki bi mogla obremeniti župnika. — Še eno vprašanje. V vseh »Jutrovih« poročilih se je ugotovilo, da navaja »Jutro« podatke, ki jih od ljudi ni zvedelo. Kje jih je dobilo? Vprašanje je važno in treba ga je rešiti radi zaupanja v pravni red. »Da je »Jutro« pri vsem tem mislilo le na svojo propagando in na propagando svojih na-migavanj, sklepamo tudi iz tega, da so Janezu Martinčiču poslali cel šop nedeljske izdaje »Jutra« s prošnjo, naj ga razdeli med svoje prijatelje. Doslej ga še poznali niso, sam je naročen na »Domoljuba«, sedaj naj bi jim pa služil za — raznašalca! Drugič na tahem delu »Jutro« vseskozi dokazuje, da je bil morilec prvič na tako krvavem delu, zato je delal zmedeno, ker pač napeljuje krik proti predstavniku tistega stanu, ki je v slovenskem življenju do danes Še najmanj omadeževan. Mi pa pravimo, da je zelo verjetno, da je bil zločinec drugič na tako krvavem poslu, zato je ravnal tako premeteno. Pred leti je bil v Mostah umorjen mesar Bitenc in neka ženska Zochbauer. Pes v Mostah morilca niti oblajal ni, ker ga je poznal, v Javoru psa ni več bilo, čeprav ni nujno, da bi bilo to za-slrupljenje psa kaj v zvezi s tem umorom, ker so ob psu še druge okoliščine, ki jih je treba upoštevati, da ne bi bil sklep prenagljen. Tudi takrat je šlo za to, da se dva človeka, ki živita pod isto streho, ločeno pobijeta. Tisti ubijalec je Bitenca pobil v hlevu in ga tudi zakopal s steljo in nato prežal na Zochbauerjevo. Ko je ta prišla od sosedov, je planil še po njej in jo pobil. S tem si je odprl prost dostop do hiše, ki bi jo lahko nemoteno preiskoval. Ker so od nekod prišli ljudje, je zbežal skozi zasilni izhod pod streho, ki si ga je že v naprej pripravil. Še danes ga niso našli. Ali ne kaže to čudovite podobnosti z dogodkom v Javoru, kjer si je celo pripravil izliod skozi svisli. Skušnja namreč uči, da imajo taki težki zločinci vedno isti način, vsled česar tudi prej ali slej padejo oblastem v roke. Kaj bo pa javnost rekla na vse to. Nekateri bodo dejali: »Škoda, da ni bilo tako, kakor smo mislili, bi bilo vsaj kaj govorjenja.« To so taki, ki morajo vedno imeti neko senzacijo, nekaj strašnega, da si krotijo omajane živce. Drugi bodo pa rekli: »Vseh te stvari pa nismo tako natanko vedeli. Zato nam oprostite, če smo podvomili v župnikovo poštenost.« Toda po tolikih letih in po tolikih izkušnjah bi morali pa že vedeti, da »Jutro«, posebno v takih rečeh, ni zanesljivo. Kdo je morilec? S tem vprašanjem se sedaj ukvarja policija skupaj z drugimi preiskovalnimi organi. Vprašanje ni še toliko dozorelo, da bi bilo mogoče o tem brez škode vse pisati, kar je preiskava dcelej dognala. Za enkrat je Ireba le povedati, da je prijet zaradi suma udeležbe pri javorskein umoru neki Razberger, zoper katerega 6o tehtni razlogi podani. V interesu pravilne preiskave pa ni mogoče povedati vseh dejstev, ki ga obremenjujejo. Osumljenec je 10. aprila, torej v 6oboto pred umorom prišel iz Ljubljane v okolico Šmarja, kjer ima znanca, s katerim 6e je nekoč seznanil v zaporih. Kakor je ta znanec izpovedal, mu je osumljenec povedal, da hoče iti na Javor, kjer lx> skušal priti do kakega denarja. Ker pa je potem zvečer v soboto deževalo, se je R. vrnil in tam prenočil. Drugi dan je potem odšel na Javor. Na poti na Javor je v gozdu srečal dva kmečka človeka, ki ju je spraševal, kje je pot na Javor. Ta dva sta ga natančno spoznala. Omeniti pa je treba, da osumljenec taji, da bi prišel v Šmarje, in da bi šel na Javor. Ker so nekatere priče opozorile oblast na to, da je osumljenec tisti večer bil drugače oblečen, je bil Osumljenec vprašan, kam je spravil tisto obleko, v kateri je poprej hodil. Dejal je. da je obleko zavrgel nekje na ljubljanskem polju blizu Ježice pod nekim kozolcem, lam na preiskava ni našla nobene obleke, pač pa so kmalu nato v Spodnji Hrušici pod Javorjem v neki drvarnici, ki je la6t osumljenčeve 6orodnice, našli tisto obleko in v suknjiču tudi vitrih. Osumljenec se izgovarja, da je tajil to zaradi tega, ker je vedel, da je v žepu imel vitrih in se je bal, da ne bi ga obdolžili zaradi lega, da je hotel kam vlomiti. Kakor rečeno, je vsa preiskava v teku ter natančnejših podatkov prav zaradi tega še ne moremo dati javnosti. Dejstvo pa je, da je javonski umor zelo podoben umoru mengeškega župnika in da b! bil tudi na Javoru župnik postal žrtev morilca, ko bi bil morilec mogel priti v župnišče. Zato pa je bil javorski župnik 6am potem obdolžen, kar pa je že drugo poglavje. Moderen avtobus na polhograjshi progi Za pet lihih minul Enajsto poglavje prve Mojzesove knjige pripoveduje, kako so ljudje d smeli oholosti sklenili, sezidati mesto in stolp, katerega orli bi se neba dotikal, in kako jim je Gospod zmešal jezik, da drug drugega niso razumeli. >In tako jih je Gospod s tistega kraja po ti se j zemlji razkropil in so nehali mesto zidati.< Zapustili so središče, h kateremu mora težiti človekovo hotenje in tlelo, in se predali sredobežnim silam, ki ne morejo voditi drugam nego v tbabeU, o zmešnjavo. Zmešnjava jezika je samo zunanji simbol zmešnjave v dušah, v katero nujno vetle odtujen je od Boga. To strahotno zmešnjavo pretresljivo opisuje apostol Pavel v listu Rimljanom (J, 28—32) takole: >In ker niso imeli za vredno, da bi se držali spoznanja božjega, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi, polni vsakršne kri-vičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti, ubijanja, prepira, zvijače, maloprid• nosti; podpiliovalci, klevetniki, Bogu sovražni, nasilneži, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudobij, staršem nepokorni; brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja: ki so poznali božjo sodbo, da so tisti, ki delajo taka dela, vredni smrti, vendar jih nc le delajo, ampak tistim, ki jih delajo, tudi z odobravati jem pritrju jejo.c V ta duhovni >babeh je na binkoštni dan privršela moč svetega božjega Duhu, Duha resnice, Duha tolažnika, moč, ki ne razganja in ne razdvaja, marveč veže in edini, moč, ki oživlja in ne ubija. V mnogih jezikih govore galilejski ribiči, Gospodovi apostoli, tako da jih slišijo vsak v svojem jeziku ljudje s skrajnega vzhoda in zapada in juga ogromnega rimskega cesarstva, a slišijo samo eno: tSlišimo jih n naših jezikih oznanjati velika dela božja.* Slišijo klic: >Spokorite se in prejeli boste dar svetega Duha.c Duh božji, pošlji svoj očiščujoči vihar o naš moderni babel sredobežnih sil, ki uničujejo duše in rušijo človeško družbo s skrajne levice in skrajne desnice! Duh božji, pošlji svoje plamene med nas katoliške ljudi, posveti v naša trenja in naše siru je in naša prizadevanja, iz-čisti naša srca in njih teženja, razsvetli naše duše, zajmi nas s svojo bogotežno močjo, da bomo samo eno želeli in hoteli in delali: resnico, edinost in ljubezen! Tabor fantov in mož fantovskega okrožja se vrši prihodnjo nedeljo, dne 23. maja na Ptujski gori. Fantje in možje iz dekanij: Ptuj, Zavrč, Dravsko polje, Slov. Bistrica, Jarenina, Maribor desni in levi breg tir Velika Nedelja! Pridite, vabimo Vas, da v skupni manifestaciji pokažemo zvestobo katoliški in slovenski misli ter svojo pripravljenost za bodoče delo v katoliški mladinski organizaciji. Proslavimo ta dan s številno udeležbo, 100-lelnico knjige našega Slomška »Življenja srečen pot«. — Zbirališče je do 9, pri križu pod Ptujsko goro, od koder v štiristopih, s prapori in godbo odkorakamo k službi božji, katero bo daroval mil. g. prost iz Ptuja. Po maši bo slavnostno zborovanje na trgu pred cerkvijo, kjer bosta poleg zastopnikov posameznih dekanij govorila zastopnika Fantovske podzveze iz Maribora; č. g. Camplin in urednik »Slovenca« Franjo Sekolec. — Na okoliških hribih naj na predvečer v pozdrav našemu prazniku zagorijo številni krasovi! Fantje in možje, v nedeljo prav vsi k Materi božji na Ptujsko goro! Ta dva sta šla še naprej po vasi in izpraševala ljudi, ne da bi kje. povedala, da nista od policije. 27. aprila je v »Jutru« izšlo nad eno stran dolgo poročilo s slikami hleva, vasi in župnika, katerega je eden izmed teh, ne da bi župnik kaj slutil, ujel v aparat, v hipu ko je ta stopil iz šole. Pred 9. majem sta zopet prišla, iskala vhoda pod hlevom skozi gnoj mimo stranišča, dasi se vse tiste odprtine odpirajo samo iz hleva. Župnik jima je seveda zopet razlagal na dolgo in na široko, kako si on celo re#Tfredstavlja. Nemalo se je začudil, ko je pozneje izvedel, da ju »Jutro« 9. maja pisalo, da je vse te stvari razkazoval in pripovedoval nekim turistom. . 'Ob neki priliki se je eden izmed teh dveh nekoliko spozabil in je svojega tovariša poklical po pravem imenu, »Mrzel«, da je župnik vsaj za ime enega izvedel. Župnik se pač rad izkaže, da nekaj ve, da nekaj iznajde, zato je tudi »Slovencu« poslal avtoritativno pojasnilo o vsem poteku zločina, ki je objavljeno dne 22. aprila. Pa se je celo v tem pojasnilu zmotil, češ da je komisija prišla v Javor 13. aprila ob 3 popoldne. Ako ga opozoriš na to pomoto, bo dejal: »Ah, saj nima nobenega pomena, komisija že ve, kdaj je bila.« Sedaj je župnišče zaprto s tremi ključi in dvema tajnima zapahoma, kar je vse iznašel župnik sam. Ako se ti posreči s prvimi besedami vzbuditi njegovo zaupanje, ti bo vsa ta sredstva zapiranja razložil do vseh podrobnosti. Župnik si namreč ne more predstavljati, da bi bil kak človek hudoben ali hinavski, ali da bi kdo koga zalezoval. 36 let že živi v miru med poštenimi in odkritimi ljudmi, zato si pač hinavščine ne more predstavljati. Lahko si mislimo, kakšen cirkus so »Jutrovi« dopisniki imeli s tem kmečkim župnikom, ki je eno s svojo kmečko faro. Vse samo zato, da bi drugi dan pokazali in sukali njegove izjave v smislu, ki je njihovemu listu primeren. Sicer so si pa lahko privoščili to komedijo, saj jim je znan slovenski politik, ki ga pa ljudstvo nima nič kaj v dobrem spominu, dajal avto na razpolago za ta avanturistična pota. Kako površno je tu delalo »Jutro«, se vidi tudi iz tega, da je Svibance zamenjalo s Kumljanci in to pomoto ovekovečilo celo v naslovu. Ni si pa moglo kaj, da se ne bi v strupenem zaničevanju v teh člankih dvakrat zaletelo v družine, ki imajo veliko otrok, zato ker tem gosposkim dopisnikom kmečki otroci menda niso dovolj mehkužno počesani in negovani. Kazina je delovala. Naj- Z razvojem tujskega prometa opažamo pri na6 tudi vedno večje število lepih avtobusov, ki vozijo na številnih naših avtobusnih progah. Potujoče občinstvo po pravici zahteva tudi na avtobusih primerno udobnost in prijetno vožnjo. Tega 6e je prav posebno zavedal avtobusni podjetnik Vehovec Božidar, ki je za svojo progo Ljubljana—Polhov gradeč kupil v resnici nad V6e moderen in okusen avtobus. Preteklo sredo je priredil poskušnjo vožnjo v Polhov gradeč, Žužemberk in Stično. Vožnje 60 6e udeležili upravnik policije dr. liacin, okrajni načelnik dr. Maršič, predsednik zveze za tujski promet dr. Marn in zastopniki podjetij, ki so imeli opravka z izdelavo in opremo avtobusa. Novi avtobus ima prostora za 25 udobnih sedežev ter je izdelek tovarne Saurer-Diesel ter premore 70 KS. Lepo karoserijo, ki je pobarvana v pasovih 6 svetlo in temno modro barvo, 60 izdelali v Ljubljani pri tvrdki Rojina, barvanje pa je izvršilo podjetje Stupica. Ves avtobus je po svoji zunanjosti, lepi liniji in barvi lep dokaz, da naša domača podjetja prav nič ne zaostajajo za inozemskimi pri izdelovanju karoserij. Prijetno ugodnost ima avtobus tudi v tem, da 6e da streha z nekaj enostavnimi prijemi sneti tako, da je voz ziasti primeren za daljša potovanja, pri katerih potnik zahteva dober razgled oa vse strani. Francka Cvirn, ki je zadnja prenesla brzojav do brata Janeza na Veterni vrh. Dolenjska sirotišnica Ko je avtobus na poizkušnji vožnji pripeljal v Polhov gradeč, je domači g. župnik štrukelj ob asistenci dobrovskega župnika Klopčiča in viškega župnika Tavčarja in kaplana Pippa opravil blago-slovitveni obred, katerega 6e je udeležilo lepo število Polhograjčanov. Na malici, ki je sledila, pa je čestital okrajni načelnik dr. Maršič podjetju na lepi pridobitvi z željo, da bi novo vozilo pripomoglo k še lepšemu razvoju tujskega prometa pri nas. Na nadaljni poli do Žužemberka in Stične 60 se mogli vsi potniki prepričati o izrednih kakovostih voza, njegovi mirni vožnji in udobnosti. Tudi na slabih cestah je voz brez jiosebnih tresljajev in 6unkov premagal vse ovire, tako da so se vsi prepričali, da je avtobus zlasti primeren za dolge in večdnevne izlete. V Stični so si izletniki, katere je nadvse ljubeznivo 6prejel stiski opat Koslelec, ogledali veličastni samostan in cerkev. Obiskali so tudi nadškofa dr. Jegliča, ki je vse udeležence izleta sprejel v svojem stanovanju in vsakega posebej pozdravil z živahno besedo. Tako so se prepričali, da je naš bivši nadpastir še vedno čil ter živahen in kljub sivim letom še krepak mož. Podjetnemu g. Vehovcu na lepi pridobitvi čestitamo tudi mi in mu želimo obilo lepih voženj na novem avtobusu v prepričanju, da mu bo tudi ta vozil, kakor V6i dosedanji, brez nesreč. Občni zbor društva »Združenih bivših učenk šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko« v Šmihelu pri Novem mestu, jo lepo potekel. Dosedanje funkcionarke so podale izčrpna poročila o svojem delu, nakar je g. prošt Karel Cerin podčrtal najsvetejše točke dosedanjega nesebičnega in uspešnega dela tega društva ter društvu in njegovemu odboru čestital ter ga vzpobu-jal k nadaljnji vztrajnosti in požrtvovalnosti. Ponovno je bil enoglasno izvoljen ves dosedanji odbor, ki je vse doslej pokazal toliko agilnosli in uspehov. Dosedanja pravila so se v toliko spremenila, da postane član našega društva lahko vsak, kdor se zaveže plačevati meeečno članarino 2 Din. — Odposlali sta se vdanostni brzojavki kr. pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in velikemu dobrotniku dolenjskih sirot, notranjemu ministru g. dr. Korošcu. V zadnjem času je sprejelo društvo sledeče prispevke: Ivanka žužek, Ljubljana, 100 Din; Metalno akcijsko društvo, Ljubljana, 250 Din; šentjanški premogovnik. And. Jakil, d. d., Krmelj, 200 Din; Evgen Prime, Štnihel pri Novem mestu, 100 Din; Alojzija Pleško, Smihel, 100 Din; Rozi Kovač, Kandija—Novo mesto, 100 Din; °lnem cvetu in razmahu, ni mogoče priti do poenostavljenja? — Kitajci so že davno porezali svoje »cofe«, pri nas — vsaj zdi se tako — 60 šele jeli rasti. — F. K-n. — V Lurd—Pariz, Liseaux odpotuje skupina slovenskih romarjev dne 15. julija z brzovlakom ob 17.02. Pot jih vodi tudi v Nizzo, kjer ostanejo eno noč in ves dan. V Lurd pridejo 1. julija dopoldan ob 9, kjer obiščejo lurška svetišča in se mude v Lurdu do 21. julija, ko odpotujejo preko Bordeausa v Pariz. V Parizu si ogledajo prvi dan mesto, drugi dan razstavo, tretji dan napravijo izlet v Liseaux, nakar se vrnejo preko Italije in prenočujejo zadnjo noč v Benetkah. V Ljubljano se vrnejo 2fi. julija zvečer. Priglašenih je doslej toliko, da se to romanje gotovo vrši. Sprejemajo 6e priglašenci do 15. junija pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava z d r a v i 1 i 'jfč'4- — Vremenska napoved Evropa: Visok pritisk z jasnim vremenom vlada v srednji in jugovzhodni Evropi. Depresija z oblačnim vremenom in dežjem vlada nad Francijo in v območju Baltiškega morja. Jugoslavija; Prevladuje jasno po vsej kraljevini, samo v severno-zahodnih delih oblačno in z malo dežja v zgornjem Primorju. Toplota 6e je zvišala po vsej državi. Minimalna temperatura Ljubljana 5, maksimalna Podgorica 30. Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno in lepo vreme, samo tuintam bodo lokalne nevihte s kratkimi nalivi. Toplota brez velike spremembe. — Na ustanovnem občnem zboru podružnice Slomškove družbe za radovljiški okraj so bili soglasno izvoljeni v odbor gg.: šol. upravitelj Grad Bori6, dekan Fatur Jakob, šol. upravitelj Hafner Franc, Clemente Avgust, Grundner Viljem in učiteljica Grad Elizabeta. Takoj se je priglasilo 30 članov. Prvo zborovanje, na katerem bosta govorila g. župnik Zabret Franc in učitelj g. Golobič Peter, bo na Bledu dne 21. junija. Novi člani naj se priglašajo na naslov: Clemente Avgust, šolski upravitelj, Breznica. Perzijske preproge prodaj. Resni interesenti vabljeni. Ogled prt Orlent*Karpet v paia« nuna« ljubljena, Beethovnova ulica 14/11., vrata St. 23 — Za proslavo majske deklaracije. Društva, ki žele med program proslave uvrstiti tudi kako dramatsko točko, lahko dobe za to priliko napisano igro enodejanko z naslovom »Naša pravda«. Igra (zbor) je lahko uprizorljiva na odru in na prostem ter simbolično prikazuje boj in trpljenje slovenskega naroda ob velikih dneh podpisa deklaracije ter nakaže končno njegovo zmago. Igra bo povsod dobrodošla. Prireditelji, ki reflektirajo na to igro, naj jo takoj naroče, najkasneje pa do 20. t. m. na naslov: Mladi oder, Ljubljana, p. 196 ali pa na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. — Dobe jo v strojnem rokopisu 21. in 22. t. m. — Za kresovanje so zelo primerne igre v zbirki »Ob kresu«. Naroča ee istotam. — Nov izum za snšiter sadja. Anton Janežlč v Zalogu pri Cerkljah je izumil najmodernejšo sušilnico za sadje. Najprej je izdelal podobno sušilnico v Sadjarskem domu v Šenčurju pri Kranju. Njeno izdelavo je pohvalil tudi okrajni referent v Kranju. Zdaj pa je svoj izum še izpopolnil. Njegov izum je zelo praktičen in priporočljiv za vsakega sadjarja. Kdor želi imeti res dobro in moderno sušilnico, 6i jo lahko ogleda od binkošti do 1. junija na domu Antona Janežiča v Cerkljah pri Kranju. — Dr. Ukinar v Litiji zopet redno ordinira za zobe in splošne bolezni. Spomenike, grobnica, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopaliitc S*. Krit - LJUBLJANA — Udeleženkam izleta dekliškega prosvetnega okrožja Ljubljana 23. t. m. sporočamo, da je zbirališče ob 6.15 zjutraj v Tavčarjevi ulici. Odhod iz Ljubljane je 5 minut kasneje, vendar prosimo točnosti. Sv. maša za udeleženke bo na gori Oljki, Ameriški Slovenci se pripravljalo na obisk v domovino. Dne 8. Junija odpotuje iz New Yorka prva letošnja izletniška skupina ameriških Slovencev na najhitrejšem ln največjem ekspres-parniku sveta „Kormandie" last francoske linije. Organizator te skupine je dobro znani zastopnik v Ne\v Yorku g. Leo Zakrajšek. Kakor nam javljajo iz Clevelanda, pripravlja tudi med Slovenci v Clevelandu priljubljen gospod August Kollander svoj letošnji izlet v domovino. Zbral je do sedaj že nad 35 Clevelandčanov. Ti izletniki se vkrcajo dne 30. junija na „Norman> dle" in dospejo v Ljubljano 7. julija. Informacije se dobe pri FRANCOSKI LINIJI v Ljubljani, Ma-sarykova cesta 14. ozir. v slučaju slabega vremena v Mozirju. V Ljubljano pridemo okrog 8 zvečer. — V Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljena »Uredba o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« dalje »Postavitev izpraševalnih komisij za zidarske, tesarske, klesarske in studenčarske mojstre«, »Popravek v § 93 fin. zak. za 1. 1937-38.« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v letu 1937-38 in sicer za občine Apače in Cezanjevci v ljutomerskem okr., Genterovci v lendavskem okr., Kostrjvnica v šmarskem okr., Lendava, Podgorica v ljubljanskem okr., Radomlje, Ra-teče-Planica, Razbor in Skale v slovenjgraškem okr., Sv. Bolfenk v Slov. gor.. Sv. Lovrenc na Pohorju, Salovci v murskosoboškem okr., Št. Ilj v Slov. gor., Turnišče v lendavskem okr., Zagorje ob Savi, Zibika in Zusem v šmarskem okr., Žalec in Železniki v škofjeloškem okr. in Jarenina v okraju Maribor levi breg«. Stroji ln atrojno orodje za obdelavo leaa na velesejmu anaaBBiammBaaa Trgovin« strojev, strojnih delov In orodli Dovžan Ivan, Ljubljana i Frančiškanska ulica 4 — Kopališki in zdraviliški kompleks »Neptun« v Kamniku, se bo dražbal 19. junija 1937 pri sodišču v Kamniku. (Opozarjamo na današnji inserat.) Zvedeli smo, da se zemljišča, vile, glavno zgradbo ter letno in zimsko kopališče razproda, ker kopališka družba nima v svoji sredi oseb, ki bi se mogle in hotele posvetiti temu poslu tako, kakor potrebno. Zimsko kopališče je v obratu, letno pa se otvori o binkoštih (temperatura 22 do 24° C zaradi umetnega sregrevanja vode.) — Zemlja, pesniška knjiga E. Kocbeka, je ena najlepših prič našega sodobnega slovstva. Iz nje veje vonj zemlje, njene starodavne domačnosti, odkriva nam človeško trpljenje in radosti, v slutnjah pa odgovarja na znamenja prihodnosti. Najvidnejša vsebina te knjige je njena globoka religioznost. Pesmi E. Kocbeka so izšle pri »Novi založbi« v Ljubljani. — Izlet v Postojno v nedeljo, dne 23. maja 1937. Prijave se sprejemajo še do vključno srede, dne 19. maja pri prireditelju: Združenje žel. uradnikov v Ljubljani, Kolodvorska 43, dalje v trgovini s papirjem M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ulica in A. Goreč, d. z o. z. palača Ljubljanske kreditne rbanke, Tyršeya c. 1. Vsa navodila bodo priobčena v časopisih dne 20. in 21. maja. Radi kratkega termina in obsežnih prijav naj se interesenti takoj pri-. javijo. riALiNSKA naotohu Krhu Hotel-restavracija Triglav na nallep&l promenadi meBta. tla ob morlu družinska iilSa, vsaka soba z razgledom na morje. Nova, moderno urejena restavracija, hladna veranda proti morju, ceue zmerne, domača ln Internacionalna Ituhlnia — Opozarjamo na oglas »Razpisujemo dobavo bukovih drv. Letnica je pravilna 1936/37. — Čigavo je kolo? Dne 14. 5. je našel Josip Matjan, Vižmarje 31, ogrodje še skoraj popolnoma novega kolesa v slami v kozolcu. Pohojena trava je kazala, da je bilo to kolo ukradeno šele pred nekaj dnevi. Kdor pogreša omenjeno kolo, naj se oglasi pri gori navedenem posestniku. Kolo ima št. 2, 132.569, 16. — Javna zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem g. dr. R a k u 1 j i č - Z e 1 o v Ivu, specijalistu za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34, ki je z izredno spretno operacijo ob porodu rešil življenje moje žene in prvorojenca. To zahvalo podajam proti volji g. dr. Rakuljiča. — Trbovlje, dne 11. maja 1937. Franc Štandegger, rud. kanclist. — L Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov trg 11 (po domače Frlinc), stara trgovina špece-rije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica. — Kot smo zvedeli, se je začela v Rimskih Toplicah kopališka sezona. Vsled lepega vremena, je bilo termalno kopališče pod vedrim nebom prošle nedelje dobro obiskano od sonca željnih izletnikov. Pik insektov Vam ublaži, dobro znani Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Cas je denar! Za gospodinjstvo, zlasti pa še za pranje, pomeni danes mencanje perila samo izgubo časa in energije. Danes si lahko V6e gospodinje olajšajo pranje perila, lako da se jim ni treba več bati tega dela. Morajo samo preudariti, koliko si prihranijo na času, trudu in denarju, če uporabljajo za pranje perila Scliichtov »Radion«. — Popravi, v dopisu iz Starega trga pri Ložu se mora pravilno glasiti: »Po odhodu g. župnika Hafnerja v Moravče, kateri 6i je po dvanajstletnem (ne dvajsetletnem) župnikovanju pri nas pridobil zlasti na gospodarskem polju nevenljivih zaslug«... — Otrok ▼ šolski dobi — nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dragaša je izšla. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah razvoj, zdravstvo, vzgojo ter nego otrok do 15. leta. — Poglavje o spolnih vprašanjih je obdelano obširno tn zelo previdno. — Velevažna knjiga ee dobiva v vseh knjigarnah. — Da boste stalno idravl je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In si. Radenska vodi ohrani zdravje in mladostno sveioet. Marenberg O priliki patrocinija sv. Janeza Nepomuka pri Sv. Janezu nad Marenbergom bo velik 6hod JRZ za marenberški okraj. Govori več govornikov o gospodarskem položaju in o majski deklaraciji. K veliki udeležbi vabi odbor JRZ za marenberški okraj. Zakaj gremo na kongres v Poznani? Velika ideja, da bi zavladal zopet v Evropi Bog in ne satan, bo združila letos katoiiča.ie V6eh držav v Poznanju. Škofje vsega s/nta šo povabljeni in že sedaj je prijavljenih šest kardinalov. Na obeh koncih Evrope se rušijo cerkve, v A«iji leže v razvalinah in pepelu, škofe In duhovnike v masah zapirajo, križe tudi po naših hribih podirajo in do zadnjih koč se oznanjuje evangelij b;ezboštva. Kaj naj torej še pride nad nas, da ee bomo zavedali resnosti časa. Žalostno dejstvo je, da in.a tudi naša mladina več smisla za Berlin in Pariz, kjer se obo-žrva sjrort in moderna kultura, kakor pa :?a *ešilni klic, ki kliče in vabi letos katoličane y Poznanj. Se je čas prijave za potovanje, ki se vrši od 24. junija do 1, julija. Medpotoma si izletniki ogledajo Kra-kow, Veličko, kjer se poklonijo v Čenstohovi Kraljici na Jasni gori, obiščejo dalje poleg Poznanja Gnjezdno in Varšavo. Kot govorniki na glavnih kongresnih dneh nastooa.o poleg kardinala Hlonda dr. Algermissen, P. Kosibowicz, prof. dr. Bauer iz Kolna, prelat Sawicki, P. Gemeili, P. Lhande S. J., prof. Guardini. Svetovno znane osebnosti, ki obravnavajo najbolj aktualna sodobna ,verska, moralna in socialna vprašanja. Prijave in pojasnila glede kongresa se dobe v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. V Pariz na svetovno razstavo Vodstvo študijske ekskurzije na svetovno in kolonijalno razstavo v Pariz, nudi glasom svojega programa vsakemu udeležencu v veliki večini vse ono, kar 6i želi in potrebuje vsak inteligent, ki hoče svoje kulturno obzorje razširiti tako. kakor zahteva dandanašnji čas. Letošnja velerazstava v Parizu bo v miniaturi kulturno ogledalo sedanjosti in popolnoma vsega, karkoli je kdaj na tein božjem svetu ustvaril človeški duh, bodisi v tej ali oni obliki. Značaj naše ekskurzije je kulturno-študijski. Tako v Parizu, kakor na razstavnem prostoru samem, bo imel vsak posameznik dovolj prilike oplemeniti svojo dušo, saj se bodo tamkaj v vseh mogočih varijantah križale kulture vseh kontinentov, zapad bo skušal uveljativi svojo napram vzhodu, sever napram jugu ali obratno, človeštva bele, ru. mene in črne rase bodo med seboj tekmovala, upravičevala svoj obstoj, kulturo itd., vsi in vsakdo bo skušal dati v tem oziru iz sebe najboljše. Velike mednarodne športne tekme in prireditve, na katerih bo nastopal cvet narodov, bodo pokazale smer in Cilje sodobne telesne kulture, ki naj gre paralelno z vzgojo duha pod geslom: »V zdravem telesu, zdrava duša!« Pa ne samo umetnine plodu človeškega duha, katere bomo imeli priliko videti tudi v drugih velemestih in krajih kjerkoli bomo potovali, ne, vodstvo ekskurzije je pripravilo svojim udeležencem prekrasne izlete, kjer bomo v prvi vrsti lahko oboudovali naravne krasote božjega stvarstva, zlasti v Švici in to na jezerih, katere prevozimo z ladjami, v Luzernu pa celo na 2000 m visokih gorskih grebenih, odkoder bomo popolnoma sveži uživali nebeške lepote edinstvene okolice tega kraja. S tem je, upajmo, v zadostni meri preskrbljeno tudi za naše zdravje, za sprostjtev, razvedrilo in osvežitev živcev v naravi sfflii.:Wfomoglo do dobrega uspeha. Srčna hvala v6em! Združenje poštnih teleg. telef.. zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani. 1 Razpis važnih javnih del v Ljubljani. Mestna občina je razpisala licitacijo za mnoga važna javna dela v Ljubljani, tako za razširitev karlovskega mostu, za ureditev prehoda za pešce čez zapornice v Gruberjevem prekopu, za napravo lesene brvi čez Ljubljanico v Mostah in za popravilo zmajskega in Sv. Petra mostu. Licitacija za ta dela bo 28. maja t. 1. ob 11 v ljubljanskem gradbenem uradu. Krajni šolski odbor mesta Ljubljane pa je razpisal zidarsko delo pri adaptaciji poslopja meščanske šole v Mostah in popravilo fasade šolskega poslopja v Spodnji Šiški. Tudi za ta dela je treba vložiti ponudbe do 28. maja 1937 do 9 dopoldne v mestnem gradbenem uradu. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLASCI Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka LJubljana, Aleksandrova 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. 1 Nesreča dečka na gradu. Včeraj dopoldne je neki razred osnovne šole napravil pod vodstvom kateheta izlet na ljubljanski grad. Katehet je sicer strogo pazil na razigrane dečke, ni mogel pa preprečiti, jla se ne bi nekateri dečki izmaknili njegovemu nadzorstvu ter splezali na zid šanc. Eden od dečkov pa je padel raz zid, k sreči pa ne pregloboko. Bil je to 10-letni Josip Hubad, sin načelnika banske uprave g. dr. Hubada. Deček si je. pri padcu močno poškodoval koleno. Prihitel je takoj katehet, ki je poslal dva dečka po reševalni avto, hkrati pa je z gradu telefoniral po reševalni avbo že g. kapetan Učak. Reševalni avto je dečka pripeljal v bolnišnico. Le sreča v nesreči je hotela, da deček ni dobil še hujših poškodb. 1 Sedejeva družina bo šla na binkoštni ponedeljek, dne 17. maja v slučaju lepega vremena na popoldanski izlet na Dobeno. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.46 do Trzina, odkoder bomo šli peš na Dobeno ter preko Rašice nazaj proti Ježici. Društveni člani in prijatelji majniške prirode so islkreno vabljeni, da se pridružijo. 1 Nižji tečajni izpit. Dijake srednjih in meščanskih šol pripravljamo iz vseh predmetov za nižji tečajni izpit. Informacije dnevno od 8. do 10. in od 2. do 3. v »Učnem tečaju« na Zrinjskega c. 8. Za birmance in KINA Cl Afill birmanke predvaja HINU 3LUU/1 ljubko SCniRLEY TEMPLE v filmu MALI POLKOVNIK Predstave danes ln jutri ob 11.,v torek ob 14.18. url 1 Zaposlitev brezposelnih pod prejšnjo magi-stratno upravo: Društvo »Atena« nam je poslalo naslednji popravek: Ni res, da je Atena »društvo narodnih dam iz najbolj bogatih družabnih 6lojev v Ljubljani«, res pa je, da so članice društva iz raznih slojev v Ljubljani. Ni res, »da ima društvo vzorno urejen prostor za igranje gosposke igre tenisa in otroško igrišče pod Tivolijem, kamor sicer ne pride noben otrok brezposelnih ali pa tudi zaposlenih delavcev, nižjih obrtnikov ali nižjih uradnikov«, res pa je,' da pripada večina otrok, ki so obiskovali naše igrišče, prav navedenim krogom. Ni res, da je mestna občina poslala nekaj brezposelnih, da so morali tam delati na račun mestne občine in urediti znameniti športni prostor, res pa je, da je mestna občina le enkrat po; slala brezposelnega mizarja, da je popravil klopi na otroškem igrišču in napravil knjižne omare za mladinsko knjižnico. Torej ni res, da so podpore, ki bi jih moral mestni socialni urad dati brezposelnim, prišle v dobro gosposkemu društvu Ateni, res pa je, da o temi podporami društvo Atena nima nobene zveze. — Odbor TKD Atene. 1 Pripravljalni tečaj za maturo na II. drž. realni gimnaziji. Informacije vsak dan od tO do pol 11 dop. na istem zavodu. Odbor DBPK. I Terasa kavarne »Nebotičnik« je otvorjena. Pripeljite Vaše birmance na izvrstni sladoled in druge dobrote. Edinstven razgled na Ljubljano i« planine. 1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37. I Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 in »projemališče Knafljeva 8. Budčiovičko pivo se toči od danes naprej v restavraciji Hotel ŠTRUKEL. 1 Bufet »Rio« ima prvovrstno kuhinjo: ijolaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže. 1 Najcenejše in najboljše Vas postreže s kopal nimi oblekami in vsemi ostalimi pleteninami lastnega izdelka J. Brišnik, Tvrševa 87 (Bežigrad). PRILJUBLJENA GUMA ZA ŽVEČENJE PRI VSAKEM ŠPORTU. OKUSNA ČISTA IN OSVEŽUJOČA. litem provliijske zastopnike. Gen. zastop. in tovarnilka zaloga: Agen-tura Ozmo, Zagreb, Vlaika 72a. Tel. 52-80 1 Ne hodi mimo. »Pri menihu«, Kolodvorska ulica 6, je dobro vino. 1 Vse, ki ugibljete, kakšno veselje bi naredili svojim birmancem, opozarjamo na krasen mladinski film »Dva tekmeca«, ki ga danes iu jutri ob 3 po znižani vstopnini predvaja kino Kodeljevo. 36 let med obmejnimi Slovenci Ko bo danes na binkoštni praznik Ivan Serajnik, župnik v Kotljah v Mežiški dolini, stopil pred oltar, mu bodo hvaležni spomini objeli čudovito lepo in plodonosno dobo svojega delovanja-: 60 let starosti, 36 let duhovniškega delovanja, 23 let župnikova-nja v Kotljah, vse to združeno z mesecem majem, ki je v njegovem življenju igral tako veliko vlogo. Kmetski sin iz Roža na Koroškem doma, iz one družine Serajnikov, ki so Slovencem dali toliko proniklih vodij, je ta mož isklesanega značaja, jedrnate vere, trdega poklicnega dela in klubo-valno slovenske duše, posvetil vse svoje življenje obmejnim Slovencem. Njegova nadarjenost in njegov neizprosen značaj sta ga namenila za druga službena mesta. Toda po par mesecih dvornega kaplancrvanja pod škofom Kahnom je zbežal iz Celovca, češ da mu »cilinder ne paše«, in se vrnil na jezikovoo mejo. Pri Devici Mariji na jezeru v Prevaljah je začel. Od tam je še! k Sv. Jakobu v Koprivno pod Olševo. Nato je preskočil dolino k Sv. Danijelu in k Sv. Urhu v Strojni nad Pliber-kom, tam, kjeT danes gre avstrijska meja. Potem je je šel više gor v Timenico pri Tinjah, od kodeT se je kmalu vrnil nazaj v svojo mežiško dollino, kjer ž-upnikuje sedaj že 23 let v Kotljah. Serajnik je povsodi oral ledino. Trdo in neplodno, ki pa je pod njegovim plugom rodila. Trd voditelj je bil povsod, ki je mnogo zahteval, zato, ker je sam neizmerno veliko dal. Ob njem so vstajale zadruge, prosvetna društva. Ob njem je rasla kremenita krščanska in slovenska mladina, disciplinirana za vsak verski in slovenski boj. Ob njem je rasel ponos na krščansko življenje in na slovensko narodno zavest. Timenica, ki je danes nemška fara, je bila pod njim trdno slovenska. Koprivna, Šent Danijel, Strojna, Kotlje, lo so postale slovenske in krščanske trdnjave in so to ostale do današnjega dne. Serajnik je hodil tod in nasprotniki so se mu povsod umikali. Neupogljiv in raven značaj, kot da bi prišel iz Gorenjske, je vzgajal okrog sebe samo neupogljivost in brezkompromisno poštenje. Ni čudno, če se je ob prelomu nanj navalila jeza nemštva in je moral bežati pred nemškimi tolpami. Toda še! je kljubovalno samo v gore, v skalovje Urške goTe, ki jo je tako ljubil in tam je čakal prvega strela jugoslovanske vojske (v maju leta 1919), da »e vrne nazaj v svojo mežiško dolino, kjer je postal steber slovenstva za vse fare mežiške doline in prosvitljeni strogi vodnik, ko se je ta mala deželica organizirala v toplem objemu jugoslovanske domovine. Njegova župnija je vedno bila zbirališče resnih, delovnih mož in fantov, ki so na žrtve pripravljeni. Zbirališče njegovih sobratov iz doline, ki so tiho priznavali premoč njegovega značaja. Njegovo edino razvedrilo pa so sestanki s pesnikom Me-škom, ki domuje v sosedni fari Sv. Roka ne Sclah in s katerim sta tolikokrat in upamo bosta še mnogokrat govorila v slovenski Koroški Serajnikov, ki izginja, ker Serajnikov tudi ni več ... Ko bo danes, na praznik sv. Duha, ki je praznik žitnih polj m tudi dan sv. Janeza Nepomuka, daroval sv. mašo v zahvalo za lepih 60 let življenja, za plodnih 36 let duhovniškega dela in za 23 let župnijskega vodstva pri Sv. Marjeti v Kotljah, potem naj ve, da se ga bo spominjala vsa Mežiška dolina ter Boga prosila, naj mu povrne vse, kar je dobrega storil za vero, za narod, za posameznike tam zgoraj na severni meji, in naj mu nakloni tudi zdravja, da bo še dolgo ostal svetilnik, trmast svetilnik sicer, a dobrodejen, na braniku krščanskih načel in slovenskega duha med obmejnimi Slovenci, ki jim je udaril pečat svoje osebnosti, a tudi svojega blagega srca. Gospodu Serajttiku iskreno čestitamo! Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča «a praznik Presv. Rešnjega Telesa cerkvenim zborom: Grmn Anton: Štfri himne za praznik Presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor; 4 Din. Kimovee Franc dr.: Odgovori pri procesiji za praznik Presv. Rešnjega Telesa; Din 1.—. Kimovee Fr. dr.: Rihar Renatus. Zbirka Riharjevih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 24.—, glasovi po 8 dinarjev. Obsega več himen za praznik Presv. Rešnjega Telesa. Kimovee Fr. dr.: V zakramentu vse sladkosti za mešani zbor. Partitura po Din 20.—, glasovi po Din 4.—. M&v Alojz: Ave Jezus. Enajst evharističnih pesmi za mešani zbor. Din 6.—. Premrl St: Jezus naj živi! Dvainštirideset evharističnih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 42.—, glasovi po Din 12.—. Premrl St: V zakramentu vse sladkosti za mešani zbor. Partitura Din 20.—, glasovi po Din 4.—. Premrl St.: Cerkveni moški zbori. Din 49.—. Sattner-Hoehreiter: Himne pri procesij* za praznik Presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor. Din 4.—. Vodopivee V.: štiri himne za obhod na praznik Presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor; Din 3.—. Premrl St.: Cerkvena koračnica za godbo na trobila; Din 36.—. Lepote Bohorja nad Rajhenburgom Rajhenburžani in Senovčani snujejo podružnico SPD in mislijo že letos postaviti planinsko kočo na Bohorju. Po pravici povedano, mi je bil Bohor do sedaj zelo malo znan. Ker sem 6lišal toliko govoriti, sem se trdno odločil enkrat se povzpeti nanj. Dobil sem v Rrajlienburgu prijetno družbo in hajd r.a turo. Pot nas je vodila ob Dovškem potoku, ki pada na več krajih v lepili slapičih preko strmih pečin, goni nekaj mlinov in eno žago. Ta pot od Dolskega naprej 6e vzpenja ob bistrem potoku tako polagoma, da turist niti ne opazi, da se je v dven urah hoda povzpel na poti iz Rajhenburga do lovske koče Planinske graščine za višinsko razliko 530 m. Tu se nam je pridružil še vodnik z Bohorja. Med samimimi smrekami in jelkami smo jo mahnili po vedno bolj strmi poti na Oslico. Najprej smo prišli na Jelšo (773 m), kjer nas je veselo presenetil krasen prizor vzhajanja majskega sonca. Sedaj gremo dalje po poti, po kateri roma vsako leto nešteto romarjev k Mariji Zagorski. Če si potreben okrepčila, ti prijazni Šužteriči, »sjx>d-nji« in zgornji«, kaj radi postrežejo. Mimo bistrega studenca ob orjaški lipi smo prišli slednjič na Oslico (863 m). Je lo velik planinski pašnik, na katerem dobiš že tudi precej planinskih rož. Pozimi se pa nudijo krasni smuški tereni za začetnike in izvežbane. Na Oslici misli nameravana podružnica SPD postaviti planinsko kočo. Potrebni 6vet za to je že odmerjen in pripravljen. Z Oslice je krasen razgled na vse strani: Boč, Pohorje, Kamniške planine, ob lepem vremenu pa vidiš celo Triglavsko [pogorje. Če pa se ozreš proti jugu, vidiš Brežice in edinstven prizor prehoda hribovitega spodnjega Zasavja v ravnino okoli Brežic, katera se širi tja do Zagreba. Krasno se vidi koleno Save pri Krškem, kako se izvija iz tesni v široko ravan. V ozadju pa se bočijo Gorjanci in dolenjsko gričevje, posejano s cerkvicami. Vsa bližnja okolica je valovita, polna hribov in grap, jsoraščena s temnimi gozdovi, kjer še nemoteno domujeio divji prašiči... Prežeti teh krasot smo se podali po lepi stezi majhna vas z na prihodnji hrib Osterc (923 m). Na tem hribu je podzemeljska jama. Ako vržeš v njo kamen, slišiš votel plju6k z odmevom, ki da slutiti celo podzemsko dvorano. Ta jama čaka še raziskanja. Od tu dalje smo prišli na »Škofove travnike«. Par korakov na levo 6kozi mlado smrečino nam je vodnik pokazal pečino z nad 100 m globokim navpič-nmi prepadom. Nato nas ie peljal na »Špic hribe« ' "" * hribi« smo videli Plešivec .. z lepimi pašniki, ki jih ob- robljajo povsod 6amo smreke. Na enem pašniku je lep križ med dvema smrekama. Od »Špic hribov« dalje smo prišli na najvišji hrib Bohorja: Javornik (1023 m). Tu je še lepši razgled kot z Oslice. Celo vojaški razgledni stolp je tukaj (12 m), na katerega s evsak turist kaj rad povzame. Očarljiv je pogled na našo 6everozapadno mejo, na Snežnik. Tu ne 6memo pozabiti na trg Planino z razvalinami 6tarega gradu, ki leži tik pod Javornikom. Po kratkem odmoru smo krenili čez »Repno dolino« mimo podrte lovske koče na Skalico (950 m). To je v resnici skalica, ki nudi izvežbanim plezalcem lejx> plezalno turo. S Skalice smo opazili cerkvico sv. Ahaca, ena najstarejših. Nadalje 6e vidi cerkev Vseh svetnikov. Na tem prostoru, kjer 6toji cerkev, so imeli Rimljani svoj »Kaštel« ter je v njenem zidu na severni strani vzidana nagrobna plošča iz rimskih časov. Preko Skalice nas je vodnik po le njemu znanih potih vodil nazaj proti Dolskem Zmučeni smo že bili vsi, toda pol ure pod Javornikom v bližini Grmade smo zagledali novo čudo: krasen slap Ubijavnik«, ki ima 15 m padca. Nismo mogli verjeti, da je na Bohorju tudi tako lep slap, pa je vendar le malokomu znan. V bližini slapu je nad Dobravo »Ajdovska pečina« in ostanek starega gradišča, za katerega se je zanimal že zgodovinar Melik. Pot nas pelje v dolino ob bistrem potoku. Poslovili smo se od višin, smrekovih gozdov in hladnih izvirkov, katerih je toliko jx> celem pogorju. Tudi z vodnikom smo se poslovili in odšli jx>lni lepih sjx>minov domov in ni nam bilo žal ne dneva, ne poti... Po hmeljiščih je postalo živahno Dasi se precejšen del slovenskega ljudstva bavi a pridelovanjem hmelja, vendar je še pri nas mnogo ljudi, katerim je ta rastlina še docela tuja. Predstavljajo si jo, da raste kakor fižol na visokih Molih, le da se hmelj obira konec meseca avgusta. Vedo tudi, da ga za sebe ne morejo hmeljarji porabiti, ampak da gu prodajajo, včasih boljše — »rčasih slabše. Pred leti, ko je imel hmelj visoko ceno, se je •že mnogo ljudi zanimalo za pridelovanje hmelja, tlavinjčani so za drag denar prodajali hmeljske sadeže. ki so jih ljudje radi kujx>vali, misleč da htvdo potom hmelja prišli do blagostanja. Kmetje izven Savinjske doline so tistikrat ponujali hmelj-skin>, trgovcem v Žalcu v vseh mogočih narečjih svoj »savinjski hmelj in resno zatrjevali, da so res Savinjčani. Toda kujjci so dobro ločili savinjski hmelj, zalo so se kmetje izven Savinjske doline kmalu naveličali »blagostanja«, ki ga prinaša iunelj. Savinjčan pa jo ostal hmelju zvest, kljub temu, da je cena v zadnjih letih močno padla. Tu in tam je sicer morda kaleri zmanjšal število svojih nasadov v [»sebiio slabi letini, pa je v drugi, boljši letini zopet nasadil nove naeade. Sčasoma jia so se hmeljarji odločili za gotovo množino na-,-adov, bodisi v slabih ali v dobrih letinah. Hmelj se vse drugače obdeluje in raste kakor drugi poljski pridelki. Morda bi se najlažje primerjalo obdelovanje hmelja — obdelovanju vinske I rte. Predno se hmel j nasadi na novo njivo, je treba to dobro pripraviti, Po navadi njivo že v jeseni zorjejo zelo globoko, tako da vlečejo plug včasih po Irije in še več par konj. Za oračem skrbno pobirajo kamenje; da mora biti zemlja dobro jx>!;iiojena, je ilak samo po sebi umevno. V spomladi skopljejo v tako pripravljeno njivo v ravni vrati precej glol>oke jame, v katere zasadijo hmeljev sadež. Prvo lelo še ne jx>žene sadež tako visokih poganjkov, zato pristavljajo k prvoletnemu hmelju kratke bmeljevke. Med prvoletni hmelj nasadi jo še druge sadeže, predvsem peso ali krompir, kar ne moti lunelja v rasti. Ko se hmelj v jeseni obere, je treba osmukati hmeijevino « hmeljevk. llmeljevke se ne smejo pustiti na tleh, sicer bi p>ozimi preveč sprhnele, ampak se morajo postaviti pokonci v piramide. V spomladi je treba iz zemlje odkopati korenike in obrezati sadež vseh starih f>oganjkov tako, da požene korenina mnogo novih poganjkov. K vsakemu sadežu se pristavi zatem hmeljevka, okrog katere se potem ovijajo poganjki. Vendar delo s tem še ni končano, ampak se šele prav prične. Vsi ti poganjki se namreč ne smejo pustiti, ampak se morajo »oštrajfati«, to se pravi, odstraniti vse druge poganjke razen treh in na te skrbno paziti in jih privezovati okrog hmeljevk. Toda tudi iz teh poganjkov zrastejo »zalasnice«, katere je pa treba sfiodaj odstraniti, sicer se ne bi rastlina ovijala po hmeljevki, ker bi jo teža »zalasnic« tlačila k tlom, razen tega pa zraste na spodnjih zalasni-ch droben hmeljev cvet, kakršnega nimajo radi hmeljeki kupci. Od spomladi pa tja do obiranja je treba hoditi od sadeža do sadeža, privezovati in »štrajfati«, odkopavati in spet zasipati ter gnojiti s hlevskim in umetnim gnojem. V zadnjih letih daje posebno mnogo jx>sla škropljenje proti pe-ronospori, katerega so se nekateri hmeljarji dolgo časa branili, češ saj imamo že itak mnogo posla in stroškov s hmeljem. Toda končno se bodo še poslednji privadili tudi temu. Ko človek opazu je dan za dnem to veliko skrb, ki jo imajo Savinjčani do hmelja, pač iskreno želi, da ne bi bilo vremenskih nezgod, ki bi uničile toliko truda in trpljenja. Vendar zna naš hmeljar tudi tak udarec junaško pretrpeti. Saj mora ravno pri hmelju biti pripravljen na vse mogoče nesreče in ne more nikdar poprej računati na uspehe kakor takrat, kadar seže kupcu v roke. Takrat šele ve, ali je bila izguba ali dobiček. Ko se vračajo naši hmeljarji z več ali manj denarja iz Žalca, še oddahnejo, češ: splačalo se pa je le, ali pa: morda bo pa drugo leto boljše. Celie c Pred 20 leti je objavila v »Zvončku« neka 9 letna deklica ulično pesmico »Angelček mili, varuh ti moj«. O. Anton Schwab v Celju se obrača na občinstvo, če morda kdo ve, katera je ta pesnica, kajti on je uglasbil to pesmico in bi jo rad objavil, poprej pa se mora z njo pogovoriti radi točnosti besedila. Prosimo prijave na »Slo-venčevo« podružnico Celje. c Slepa šahovska siinultanka. V petek zvečer je bila v klubovi sobi hotela »Union« slepa šahovska simultanka g. Ivo Lešnika pod vodstvom g. geometra Rabžlja. Nenavadna šahovska prireditev prva te vrste v Celju je vzbudila med ša-liisti veliko j>ozornost in je spremljalo njen potek precejšnjo število navdušenih kibicov. Po ostri borbi je uspelo g. Lešniku, da je dosegel neodločen rezultat, dobil je tri partije izgubil pa tudi tri, kar pomeni, spričo dejstev, da je slepa simultanka višek šahovskih iger lep uspeh za g. Lešnika. c »Slovenska vas« na slikarski raistavi v Celju. V jjomladnih dneh, ko se prebuja narava, sta prvič stopila pred slovensko javnost dva mlada človeka-umetnika: Golob Franjo Iz Prevalj in Sušmelj Alojz iz Selnice ob Dravi. Slušatelja umetniške akademije v Zagrebu sta s svojo prireditvijo pretrgala tradicijo, da se umetnik predstavi občinstvu šele j>o končanem študiju. Sejno dvorano mestne hranilnice krasi 96 del, ki živo pričajo o delavnosti obeh. Razstava je odprta nepreklicno samo še danes in jutri. Vstop je prost. Kino »METROPOL«. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Za ceno življenja«. — Ponedeljek ob 16.15, 18.15, 20.30 »Romeo in Julija«. — Matineja danes In j u t r i ob 10 ln 14 »Tarzan zmagovalec«. e Sestanek strojnikov in kurjačev. Zveza strojnikov in kurjačev Jugoslavije, sekcija Ljub-tjana, odbor celjski, obvešča vse strojnike in kur-jnče, zaposlene in nezaposlene, spadajoče v Celje t. j. od Celja do Dravograda, Celje—Konjice, Celje—Rimske toplice in še vse kraje, ki spadajo pod celjski okraj, da bo sestanek za strojnike in kurjače 6. junija v prostorih gostilne Marije Si-Lč, Zavodna 5, Celje. e Gostilna Franzl v fttorah se cenjenim gostom, posebno izletnikom, najtopleje priporoča. PriRtna domača in dolenjska vina, kakor tudi za jirigrizek vedno preskrbljeno. — Klun Helena. c Planinska slavnost ob 40 letnici Moilrske koče bo v nedeljo 6. junija. Na predvečer bodo goreli na planini kresovi, ki bodo vabili planince Of*) blizu in daleč. Dopoldne bo pred kočo na pro- stem sv. maša. Obenem z jubilejno proslavo bo tudi slavnostno polaganje temeljnega kamna za nov planinski dom, ki ga namerava zgraditi na tej planini Savinjska podružnica SPD. Hoče Fantovski odsek Prosvetnega društva v Ho- čah priredi na binkoštni pondeljek ob 3 in 7 prekrasno resno igro »Ivonik« iz časov francoske revolucije. Opozarjamo, da igre ne bomo ponavljali, zato pridite gotovo vsi, da vidite junaški nastop naših fantov. Na svidenje v Slomškovem domu. Kopališki a (travnik ~ Dr. FR. KOLTERER specialist za kopališko zdravljenje, ordinira kakor vsako leto v ROGAŠKI SLATINI Zagorje Občinski proračun občine Zagorje ob Savi za lelo 1937-38 je kr. banska uprava v Ljubljani brez sleherne pripombe potrdila. Proračuna vsota v znesku Din 1,387.000 bo pokrita v navedeni dobi s 135% doklado na drž. neposredne davke ter z raznimi trošarinami in taksami. Upati je, da bo sedanja uprava jx>d spretnim vodstvom g. župana Prosenca v prihodnjem letu zopet skušala znižati gornje doklade še za nekaj odstotkov, čeprav silno bremeni proračun postavka za socijalno 6krbstvo, a znatno tudi še postavka za šole. Doklade v prej-njem letu so namreč znašale 150%. V Zagorju je dobil na novo koncesijo za trgovino z mešanim blagom g. Drnovšek Ivan, ki je imel doslej samo trgovino z usnjem. Tako bodo sedaj pri cerkvi kar tri trgovine in Zagorjani ne bodo v zadregi, kje naj bi dobili zaželjeno blago! Fram Materinski dan je proslavila ljudska šola z govorom, deklainacijami in uprizoritvijo mladinske igre » V kraljestvu palčkov«. Igrico je naštudirala učiteljica gdč. Ljudmila Skrbinskova, pevske točke pa je spremljala z glasovirjem ga. lo6ifovičeva. v igri je nastopila zgolj šolska mladina, ki nas ie očarala z dovršenostjo igranja. Cisti dobiček bo ujporabljen v prid revne šolske mladine. Smrtna kosa. V 79. letu starsti je umrl gosjiod hrane Kotnik, zaveden katoličan in dogoleten naročnik katoliških listov. Naj v miru piočival Maribor m Čez mejo. V četrtek zvečer so naše tukajšnje oblasti poslale čez mejo sedem inozemskih uradnikov Laurichove tovarne usnja v Konjicah, ki so bili na odredbo banske uprave v Ljubljani izgnani. Bilo je med njimi šest uradnikov in ena uradnica. V Maribor so dopotovali iz Konjic pod zaščito orožnikov. Iz Maribora pa so nadaljevali z naslednjim potniškim vlakom. Zanimivo, da se je 0 izgonu teh inozemcev med mariborskimi Nemci naglo razvedelo ter so prišli nekateri na kolodvor, da bi se »poslovili«. Naše policijske oblasti pa so na kolodvoru vsako »slovo« preprečile.. Med izgnanci je šest Avstrijcev in en češki Nemec. 1 innlai voščeno platno, umetno usnje, LillUlCI gumirano autoplatno — dobite poceni pri NOVAK KoroSka cesta S, Maribor m Velika in mala matura. Včeraj se je zaključilo na klasični in na realni gimnaziji šolsko leto za gojence 8. in 4. razreda, ki Imajo eedaj čas do začetka junija, da se pripravijo za veliko, oziroma malo maturo. Pravih maturantov, to je takih, ki delajo »veliko« maturo, bo na klasični gimnaziji letos 32 (po daljšem časlu zopet 1 razred), na realni gimnaziji pa 63. Nižji tečajni izpit bo delalo s klasične gimnazije 116 gojencev, z realne gimnazije pa 195. m Tridesetletnico matnre bodo dne 1. julija letos proslavili v Mariboru maturantje mariborske klasične gimnazije iz leta 1907. Ta oktava je bila ena najmočnejših pred svetovno vojno na mariborski gimnaziji. m Kupna pogodba za Rosenbergovo zemljišče podpisana. Te dni je bila fiodpisana in prijavljena kupna pogodba med Industrljcem Rosenbergom in mestno občino mariborsko, s katero je mestna občina kupila znano Rosenbergovo drevesnico v Magdalenskem predmestju v izmeri 110.532 kvadr. metrov za Din 2.300.000.—. Naznanilo! Otvoril sem novo urarno v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 18, ter jamčim za solidno delo in cene. Se priporočam Franjo Čož m Jama kuhinja ronovirana. Popolnoma nov jedilni list, brezhibna jjostrežba. Najcenejše kosilo Din 4.50, kosilo s trikrat tedensko pečenko Din 7.—, najboljše kosilo v C-razredu Din 8.50 s pecivom ali sladico. Vabimo goste. Izletniki dobe poseben popust. m Najidealnejše letno bivališče »Park kavarna« v Mestnem zdraviliščnem parku od 15. maja otvorjeno. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. 0*1. rog. S. br. 30474/35. ni Binkošti ▼ gledališču. Za binkoštne praznike priredi mariborsko gledališče štiri predstave jx> znižanih cenah. Danes, v nedeljo, popoldne bodo igrali Rasbergerjevo opereto »Rdeči nageljni«, drevi ob 20 pa učinkovito komedijo »Na ledeni plošči«. Jutri jiopoldne ob 15 ee vprizori opereta «Dolar-ska princesa«, zvečer ob 20 pa Nušičeva satira »Dr.«. m Hišni lastniki in stranke i otroci. Socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva je v zadnjem času ponovno ugotovil, da imajo najemniki z otroci pri iskanju stanovanja težko stališče, ker se mnogi hišni lastniki branijo otrok. Dogajajo ee celo primeri, da so starši bili primorani zatajiti svoje otroke, oziroma jih celo razdati, da so prišli do stanovanja. Opozarjamo, da se tako jiostopanje ne vjema z zadevno okrožnico banske uprave, je pa tudi brezsrčno in nečloveško. m Novi grehi vlomilca Staneka. Nad glavo pro-slulega vlomilca in tatu Franca Staneka, ki ga imajo v zaporih radi drznih vlomov, katere je izvršil v mariborske trgovine ob belem dnevu, 6e zbirajo črni oblaki. Vedno še prihajajo na dan novi grehi, pri katerih je imel on svoje prste vmes. Tako je tudi s tatvino para konj in voza pri kmetu Matiji Štraklu v Rodmanšči pri Radgoni. Dne 5. februarja mu je tat odpeljal iz hleva par konj in voz. Te tatvine je osumljen sedaj Stanek, da jo je izvršil skupai s svojim pajdašem Kolarjem. Konja sta prodala v Avstrijo, voz pa v mariborski okolici nekemu kmetu. m Moški »bor in godbeni odsek »Drave« priredita skupni vokalno-orkestralni koncert s pestrim sporedom 2, junija v unionski dvorani. Svile Velika izbir a t za vse samo v speci/al ni trgovini „6vila" - gosposka 31 Solidna postrežba! m Lepe, najmočnejše moške, ženske in otroške obleke, krasni dirndli, poceni kakor nikjer drugje. Vetrinjska 10. m Svileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji JaKob Lah, Maribor. m Trajne kodre in negovanje las izvršuje naj-solidneie damski frizerski salon Hermina Skrabl, Gosposka ulica 11. Krasne novosti domskiJ) modnifj predmetov sa obleke oglejte si v modni trgovini T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 2. Kongres slovanske katoliške inteligence Letos bo kongres Slovanskega kat. izobražen-stva spet v Ljubljani. Zadnji tak kongres je bil v Ljubljani 1. 1930. Slovanski kat. akademiki in in-teligentje so že pred desetletjem občutili potrebo po tesnejših medsebojnih vezah in intelektualnem sodelovanju vse kat. slovanske inteligence. V okrilju mednarodne organizacije kat. izobražencev »Pax Romanae«, ki prireja leto za letom svoje kongrese, so slovenski udeleženci začutili mnoge skupnosti in podobnosti v razmerju do kat. izobražencev germanskih in romanskih ter drugih narodnosti ter se tako spontano znašli ob sklepu, da se poleg te mednarodne kat. organizacije osnuje še Zveza slovanskih kat. izobražencev. Ta Zveza slovan. kat. izobražencev je od takrat priredila med drugim že lepo vrsto uspelih ideoloških kongresov, katerim so se položili idejni temelji že na ljubljanskem kongresu leta 1930. Dnevi za letošnji kongres so določeni na 19. do 22. julija. Teme predavanj so že porazdeljene vsem slovanskim zvezam, ki so se že vse vabilu navdušeno odzvale in program, ki ga je določil Pripravljalni odbor v Ljubljani, sprejele. Pripravljalni odbor tvorijo nekateri člani vrhovnega odbora Slovenskega kot. akad. starešinstva in Sloven. dijaške zveze, katerima je bilo na lanskem kongresu poverjeno vodstvo letošnjega kongresa. Vsebinsko bo ljubljanski kongres poglobil slovan, kat. skupnost-no sodelovanje, nudila zadevni vpogled nazaj ter v sedanjost in bodočnost, obenem pa obravnaval najaktualnejša kulturna vprašanja sodobnosti s posebnim ozirom na Slovane in katolicizem v luči ciri-lometodijske ideje. Za pokroviteljstvo smo naprosili Jugoslovanski episkopat. Udeleženci kongresa bodo lahko neposredno nadaljevali pot kongres Pax Romanae, ki se bo vršil od 24. julija v Parizu. Podrobnejša obvestila bomo še priobčili v »Slovencu«. ViSek užitka pri kosilu ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni, Želodec Vam stavka in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. Tu morate napraviti zopet red! Dobro sredstvo za dosego tega je naravna Rogaška slatina. Pijte pred in po kosilu po en kozarec, in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu, Lahko bodete zopet brez skrbi jedli, kar Vam tekne. Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina! c/?dodzemske železnice, ki se je prej nahajala na prostenij je postavljena med to stavbo in skalo, v nekakšni galeriji, kriti z železobeton6ko streho, ki istočasno služi kot terasa restavracije. Ta mala in originalna piostaja, v katero se dosfie skozi umetniško izdelna železna vrata, ima dvojni tir in vse potrebno za premikanje vlakov in lokomotiv na pogon z bencinom. Jamska restavracija Obsega tri četrtine novega poslopja. V pritličju 60 nastanjeni: bar, kuhinja, shrambe, velika jedilna dvorana in prijazna dvoranica v beneškem slogu; v prvem nadstropju pa velika dvorana za prireditve in krita terasa, ki služi često za postrežbo velikih skupin. Odlična oprava je pripravljena v izobilju; ako navedemo, da se istočasno lahko postreže 12C0 osebam, nam že to dokazuje, kako velika važnost se je polagala na ta delikaten jx>sel. Za temi zunanjimi obnovitvami pride nova električna razsvetljava v notranjosti jame, izvršena leta 1931 v nadomestitev stare nezadostne razsvetljave, katero je videl marsikdo še pred tem rokom. Nova razsvetljava je napeljana v jx>dzeniskih kablih, dočim je bila odstranjena zračna naj>eljava, ki je tolikanj škodovala lepoti jame. Uspeh občutne preuredbe v sestavu podzemske razsvetljave je j>o-večana svetloba v jami, ne da bi dražila oči obi- Kolodvor jamske železnice v Postojnsko jamo skovalcev. Podvojeno je bilo število svetlobnih točk, postavljenih na način, da proizvajajo indi-rektno razsvetljenje jame brez vsakega nadležnega odseva in v veliko korist jamske krasote. Ta nova podzemska električna napeljava je edina 6voje vrste na svetu. In to je lahko razumljivo, če upoštevamo, da je le malo jam električno razsvetljenih in da je bilo treba za razsvetljavo Postojnske jame 25 km glavnega podmorskega kabla in skoraj 47.000 m stranskega malega kabla, ki dovaja tok 15.000 žarnicam. Glede cest je bila Postojnska jama že zadostno opremljena. Toda na mnogih točkah so bile ceste preozke in premalo ravne, kar je zelo oviralo promet zlasti ob času velikih posetov. Tekom dela za električno napeljavo so odstranili tudi te nedostatke v veliko korist prometa v jami. Na mnogih krajih so razširili in zvišali cesto, na drugih krajih pa so bile odstranjene stene ali pa so bili zvrtani kratki predori, ki olajšujejo promet v dveh smereh. Veliko je bilo to delo, zelo natančno in dolgo, ker je bilo treba paziti, da se ohrani lepota jame in da se ne pokvarijo krhki apneni kapniki. Toda glavno delo glede cest je nova zunanja cesta, ki veže vhod postojnske jame s prepadom Pivke jame. Zgradba te ceste pomenja uveljavljenje vseh jam, ker Črna jama in Pivka jama so bile še pred kratkim dostopne samo nekaterim, medtem ko tvorijo sedaj skupnost s Postojnsko jamo in nudijo enega najlepših in največjih speleologičnih izletov. Citatelji so gotovo že mnogokrat slišali ali čitali o jamah, katerih je nad deset tisoč v Evropi, ter da se nahajajo lepe in precej obširne v Avstriji, na Ogrskem, Češkoslovaškem, v Belgiji, na Angleškem, v Franciji iiu. in da so mnoge odprte tujskemu prometu. Od vseh teh pa je bila gotovo največkrat omenjena Postojnska jama. Ali se ni morda čitatelj spraševal, kaj je vzrok tej prednosti in tako velikemu slovesu? Vzrokov je mnogo, toliko, da bi se lahko reklo nešteto. Glavni vzrok, da je Postojnska jama tako zaslovela, leži v tem, da je njen obisk najudobnejši, da je najbogatejše okrašena in da je edina, ki ima tako bogato, skoraj tisočletno zgodovino, poživljeno z neštetimi legendami. Rekli smo, da je najudobnejša za obisk. Res je, ker napram drugim jamam na svetu. Postojnska jama leži tik mednarodno prometne postaje, skozi Katero vozi dnevno na desetine vlakov iz Rima, Milana, Turina, Benetk, Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Dunaja, Prage, Bukarešte, Pariza, Berlina in Carigrada. Ti vsi se iztekajo v Trst, pomorsko mesto, ki je oddaljeno komaj eno uro od Postojne in je središče velikih pomorskih zvez z vsemi kontinenti. Kakor da bi ne zadostovala vsa ta prometna sredstva z vsem svetom, ima jama še svojo jjo6ebno železnico, ki zelo olajšuje obisk krasnih podzemskih prostorov, bogato okrašenih z stalagmiti in stalaktiti in razkošno razsvetljenih, kakor smo že omenili, z najmočnejšo električno napeljavo na svetu. Nadalje smo omenili, da je Postojnska jama zaslovela zaradi tega, ker je najlepša na svetu. Ta ugotovitev ne rabi dokazov. Kdor si jamo le enkrat ogleda, ne more dvomiti o resničnosti te trditve In če bi tudi kdo hotel najti v Postojnski jami kakšen motiv iz drugih jam in e tega hotei sklepati, da se jama, čeprav vsebuje vse krasote drugih jam, vsled tega v bistvu ne razlikuje in ne nadkriljuje drugih, če ne radi njene obširnosti in sorazmernega bogastva kapnikov, tedaj 6e mu pokaže »Rajska jama«, ta najlepši biser, ki vsakogar omami in osupne. Nemogoče mu bo z enim samim pogledom objeti to nedosežno in nepopisno krasoto neštetih kapnikov v vseh mogočih oblikah, ki se nedotaknjeni svetlikajo v rožnati barvi ter leskečejo enako brezštevilnim biserom. Pri pogledu na vse te čudeže božjega stvarstva navdaja obiskovalca občutek, da je tu nekaj "svetega, nadnaravnega in ta čut nni sega globoko v dušo in srce. Iz »Rajske jame« vodi 405 m dolg umeten predor v tako imenovano 2800 m dolgo »Črno jamo«, ki ima 6voje ime od okolnosti, da so nje stene in kapniki nekoliko počrneli, bodisi od snovi, ki jih je donašal veter od zunaj, bodisi od tresk in drugih gorljivih pripomočkov, s katerimi si je človek pred več desetletji razsvetljeval »a del podzemskega sve-Ja. Pripoveduje se tudi. da so se v XVI. stoletju po teh jamskih prostorih skrivali pred Turki prebivalci Postojne in okolice in da je ta počrnelost nastala od ognjev, ki 60 jih prižigali begunci. Iz Črne jame vodi kratek predor v divje romantično »Pivko jamo«, 6kozi katero mogočno šumi reka Pivka ter se peneče zaganja ob navpične stene globokega prepada. Tudi ti dve jami, ki s>ta vsaka zase nekaj posebnega in nenavadnega, odsevata v bajni električni luči. Vsi izletniki, ki bodo poselili Postojno, bodo deležni izrednih užitkov, poslušaje koncerte in pevske zbore — toda najvišji užitek, najlepši spomin pa jim bodo vse nepopisne, bajne podzemske lepote, katerim še celo pesnica-kraljica Rumunska Carmen Sylva ni našla pravega imena, in je zapisala v jamsko spominsko knjigo: »Tudi pod zemljo ima pravljica svoje kraljestvo!« Jamski poštni urad w Zupanova jama Naš dolenjski, notranjski in primorski Kras ima na tisoče znanih jam in brezen. Mnoge med temi jamami so prav lepe in ni čuda, da je Postojnska jama že pred svetovno vojno zaslovela po vsej Evropi. Tudi na našem državnem ozemlju je mnogo jam, ki globoko pod zemljo skrivajo krasote kraških tvorb, vendar nam manjka sredstev, da bi jih odprli tujskemu prometu. Edino župan Josip Perme iz Ponove vasi pri Grosupljem, se Zupanova jama. Grob neznanega vojaka je potem, ko je pred 11 leti našel lepo kapniško jamo, ojunačil ter začel jamo urejati tako, da je dostopna tudi turistom. Po desetih letih napornega dela mu je uspelo marsikaj in danes je V6a jama že lepo razsvetljena. Po rovih in dvoranah vodijo lepe poti, ne manjka ograj in številnih betoniranih stopnic. Kar je Postojnska jama v velikem, to je Zupanova jama pri Grosupljem v malem. Vsak, kdor si jo bo ogledal, pa bo moral priznati, da je Zupanova jama glede na dejstvo, da jo je odprla zasebna podjetnost in ljubezen do krasot kraškega 6veta, v resnici veliko in življenjsko delo. Velikanske so bile žrtve, ki jih je vložil v to jamo zasebnik. Vse to pa nam je dalo jamo, na katero smo jx> pravici lahko ponosni, pa najsi je tudi ne — poznamo. Za sedaj občinstvu dostopna in razsvetljena Zupanova jama je zveza dveh jam. Stara, že dolga stoletj znana ledenica, v katero so se vrli Dolenjci zatekali še za časa turških napadov, je zvezana z novo odkrito jamo. Celotna dolžina obeh jam znaša nekaj nad 300 m. V teh dvoranah in rovih more vsakdo sfioznati bistvene oblike in značilnosti kraških jam. Ledenica sama je velika in dolga dvorana. Razločno sc ob soju električnih svetiljk vidijo mogočni zloženi kameniti skladi, ki v velikem oboku drže strop jame. Kakih 70 m je dolga jx>t po ledenici. Medtem ko se polagoma pne navzgor, prehaja v ozek umetni rov, ki je bil v zadnjih letih napravljen z razstreljevanjem. Ta rov je dolg 34 m in preide nato v 50 m dolg rov, ki je le za 1 ni poglobljen v skalo. Tu =e začenja tako zvana »srebrna dvorana«, ki je visoka le 1 in pol metra in zaraščena s pravim gozdom kapnikov. V luči električnih žarnic se bleste čudovite oblike snežno belih kapnikov, ki napravljajo vprav pravljični vtis. Odtod preide dvorana v tako zvano »srednjo dvorano«, ki je dolga 30 m in ima lep obokan strop. Ob stenah stoje lepe kapniške in sigaste tvorbe. V to srednjo dvorano je bil še pred leti vhod s stropa. Ta dvorana je lepo zravnana in ima ozek Kamin, skozi katerega sije dnevna luč. Ta rov je le nekaj metrov oddaijen od nekdamega. sedaj zaprtega in opuščenega vhoda in služi kot odlična ventilacija za vso jamo. Iz srednje dvorane naprej pa e« vrste kapniške lepote kskor da bi hilp na razstavi. Skozi ožji rov, ki je poln lepih kapnikov in zastorov privede pot v »glavno dvorano«, ki je CRIKUENICA Vodilno kopaliiče z izredno plažo in komfortnimi hoteli Kompletni pension od 60'— do 120'— Din. Prospekte daje kopališka uprava. HOTELI: Therapia s 100 tt*„ Miramnre z 62 ttv , Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl s 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., Wien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija s 20 tv., Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv. PENSIONI: Vila Ruiica s 34 ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16, Europa s 8, Gjurašin s 7 tv., Restavracija VinodoL GOSTILNE: Zelengaj s 6, Mora va s 7, Pejchi s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3. KOŠER KUHINJE: .Kraus« in »Engel«. S = soba, tv. = tekoča voda, ttv. = tekoča topla in mrzla voda. V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah. dolga 50 m, široka nad 20 m in visoka 10 do 15 m. Na tleh leže velikanski kameniti kvadri ki so deloma zaliti z blestečo se sigo. Iz posi-ganih tal pa rastejo povsod, kamor seže oko, lepi in mogočni kapniki vseh barv. Kristalna belina le-sketajočega se apnenca se preliva v mmeno in oranžno barvo tako, da oko ne ve, kje naj obstane. Mogočna dvorana je temeljito razsvetljena, tako da človek pregleda lahko lepoto jame do zadnjih kotičkov, čeprav mora ostati na določeni poti. Med kapniki vodi j>ot naprej v »malo dvorano«, v kateri 60 zanimive sigaste jxmve in veliki kapniki. Odtod zavija pot nazaj tako, da more obiskovalec v drugi smeri zopet občudovati kapniške gozdove, ki ob vsakem koraku spreminjajo svoje oblike. Razumljivo je seveda, da so najlepši kapniki v jami dobili že svoja imema. Posebno značilni 60 spomenik neznanega junaka, županov kapnik, orgle, slap itd. Po oblikah so dobili imena posamezni kapniki, tako srce, raca, zajček, roka, pa-stirci z jaslicami, zvon in zavese. Jama je za vsakega, ki še ni videl kake v resnici lepe kapniške jame, pržv radi svoje pestrosti in veličastnosti vredna obiska. V letošnjem letu pa je uspelo županu Permetn, da je iz zadnje, tako zvane male dvorane, prodrl po ozkem rovu še naprej v veliko do 180 m dolgo dvorano, ki ima v prvi jx>Iovici vprav ogromne kajmike. Skupina treh kapnikov, ki stoji v tej dvorani, prekaša po svoji lepoti, pestrosti in mogočnosti zdaleka vse druge tvorbe, ki jih ima Zupanova jama. V bližini teh kapnikov se vsipa iz stropa velik kapniški_ slap, ki jc prav tako izredno lep. Ta de! jame je za sedaj sicer še težko dostopen, po pravici pa smemo pričakovati, da bo tudt novo odkriti del jame prihodnje leto že odprt za turiste in razsvetljen. Za sedaj je Zupanova jama pri Grosupljem edina naša kraška jama, ki je odprta izletniku. Tako požrtvovalnih županov pa čakajo še številne druge lepe jame, zlasti pa čudovita Križna jama pri Ložu, ki bi v svojih nad 3 km dolgih dvoranah in rovih, v katerih bi bilo najmanj 2 km' treba preveslati na čolnih, prekosila pričakovanje najbolj razvajanega turista. Dokler pa nam je odprta samo Zupanova jama, je prav, da si jo vsi, ki se kakorkoli zanimamo za naravne lepote svoje domovine, ogledamo. In ne bo nam žal! SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občulek, ko se zjutraj prebudimo r dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom »Soir de Pariš" Bourjois. BOURJOIS ★ Soif de Pariš ★ širite katoliško časopisje! MLADI SLOVENEC Binhošti Kaj drevesa tak skrivnostno šelestijo? Kaj valovi 6i studenčka žuborijo? Bogve res, o čem po jo si drobni ptički? Mar so danes oživeli V6i grmički? Kaj dahnilo v temnih borov je vrhove? Sveti Duh — golobček plava čez lesove. Tisoč mlajev, tisoč pesmi ga pozdravlja. Sveti Duh lesove temne blagoslavlja. In v dolino našo 6ončnih žarkov vsuje; srca z milostjo nebeško napolnjuje. Nad dolino solz — golobček božji plove; svete radosti prinaša nam v domove. Ivanček in njegov boter Ivanček je stanoval s svojo materjo v revnem podstrešnem stanovanju, kamor nikoli ni posijalo sonce in kjer je bilo vse tako tiho in puščobno. Okno je držalo na temno, umazano dvorišče. Kolikokrat je Ivanček slonel na tem oknu in sanjaril o daljnem, pisanem svetu, kjer je vsega dovolj: bogastva in sreče. Njegova mati pa ni imela ničesar; komaj toliko je zaslužila s trdim delom svojih rok, da sta se dvakrat na dan do sitega najedla in da Ivančku ni bilo treba hoditi z raztrganimi čevlji in obleko v šolo. »Mama, letos pa moram iti k birmi!« je Ivanček nekega dne rekel materi, ko je prišel iz šole. »Vsi moji sošolci so bili že birmam, samo jaz še ne.« »Seveda, čas bi že bil tudi zate,« je prikimala mati in pogladila Ivančka po razinršenih laseh. V njenem srcu pa se je oglasila grenka skrb. »Kdo mi bo pa za botra?« je hotel vedeti Ivanček. »Tega zdaj še ne vem,« je v zadregi odgovorila mati. »Pa ga bom že pravočasno dobila, nič se ne boj!« Lisica, zajček in \ez Lisica je drvela čez drn in strn ter preganjala mladega zajčka. Ubogi zajček je tekel, kar 60 mu dale noge. Srce mu je razbijalo v prsih od strahu, kakor da bi mu hotelo počiti. Saj pa tudi niso mačkine solze, če teče sama smrt za teboj! Bi! je že zelo utrujen. Napel je zadnje sile, da bi ušel ostrim zobem krvoločne tetke lisice. Lisica si je na tihem že oblizovala, ker je bila prepričana, da ji zajček ne more uiti. Razdalja med njo in njim je bila čedalje manjša. Se dva, tri skoke — in privoščila 6i bo dobro večerjo! Ko je bila zajcu že čisto blizu, je skočila — hop! in hotela zajčka pritisniti k tlom. Pa je bil njen skok za pol metra prekratek in namesto zajčka je zapazila pred seboj botra ježa. »Kakšna sreča!« si je mislila lisica. »Zdaj 6i bom lahko privoščila kar dve večerji... Najprej opravim s tem; zajček mi itak ne more uteči, ker je že preveč utrujen.« In skočila je proti ježu. Jež pa je zaslutil nevarnost. Hitro se je zvil v klobčič in naperil proti lisici ostre bodice. Dolgo se je lisica trudila okoli njega, da bi ga zgrabila, pa je imela kmalu ves gobec okrvavljen. »Ah, kaj, ta me bo že počaka!!« je zamodro-vala. »Počasen je kot polž, ne more mi uiti. Najprej 6i privoščim zajčka!« In je 6tekla dalje, a zajčka ni bilo nikjer. Stekla je na desno, stekla na levo — o zajčku pa ni bilo ne duha ne sluha. Izgfinil je, kakor da se je udri v zemljo. Lisici nikaiznala pregovor: »Kdor z malim zadovoljen ni, večjega vreden ni«, gotovo ne bi tako nespametno ravnala. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici »Tončku gre samo harmonika po glavi..." Naš Tonček se na vso moč navdušuje za harmoniko. Ljubša mu je kot vse šolske knjige skupaj. Noč in dan misli samo na to, kako imenitno bi bilo, če bi dobil od birmanskega botra lepo harmoniko v dar. Mama ga vsak dan znova krega: »Samo harmonika ti gre po glavi!« Kako bi bilo, če bi Tončku v resnici harmonika hodila po glavi, nam kaže slika, ki jo je spretno narisal Marjan Smole, učenec VI. razr. v Žužemberku na Dolenjskem. 7», •^■^.jSggljjpgSjgigM^ ' ' V''. „V hiši se je vnel prepir..." Pri sosedovih se kaj radi kregajo. Včasih odmeva iz hiše takšen hrušč in trušč, da drvi vsa vas skupaj in posluša. Oče Martin robanti z nizkim glasom, mati Marjeta pa cvili z visokim. Vmes pa se slišijo jezni udarci ob mizo in ropotanje s kuhinjsko p>o6odo. »Spet se je v hiši vnel prepir!« pravijo vaščani in itiajejo z glavo. Kako bi bilo, če bi se v hiši v resnici vnel prepir, nam kaže slika, ki jo je narisal Jože! Ovsec, dijak klasične gimnazije v Ljubljani. Mirko je pospravil velik del kolača, a K.eden je šel spat, je mamo prosil še za kos. »Ne, dosti imaš za danes,« ga je odgnala mati. »Samo košček še, saj ga bom dal pod vzglavnik.« »Dobro, toda samo potem, če ga boš res dal pod vzglavnik.« Ko je šla mama čez dve uri pogledat, kako 1 Mirko spi, ga je našla v sladkem snu, podzglavnik pa je imel na trebuhu. S srcem, polnim svetlih sanj, je Ivanček tisti večer legel spat. Vso noč se mu je sanjalo samo o birmi, o dobrem botru in njegovih darovih. 2, Binkoštna nedelja se je bližala. Ivanček je jiostajal nestrpen. Venomer je silil v mater in jo izpraševal, ali je že dobila botra. »Potrpi še malo,« ga je tolažila mati. »Jutri stopim k sosedovim in jih poprosim.« Ni hotela povedati Ivančku, koliko potov je že napravila, na koliko vrat je že potrkala in prosila s solzami v očeh — zaman. Vsak je imel kopo izgovorov: »Ne utegnem! So me že drugod naprosili! Nimam denarja za takšne reči!« Ko je ta večer ležal Ivanček v postelji, je nenadoma prisluhnil. Iz kuhinje, kjer je bila njegova mati, je zaslišal pridušen jok. Nato pa je slišal, kako so se odprla vrata in je stopila v kuhinjo soseda Meta, ki je stanovala eno nadstropje niže. »Kje imate pa Ivančka?« je vprašala mater. »Spi!« je odgovorila mati z glasom, ki se mu je poznalo, da je še pravkar ihtel. »Ali pojde k birmi?« je hotela vedeti soseda. »Ne vem,« je s tihim glasom odgovorila mati. »Ko bi fant vedel, kako sem begala okoli in iskala človeka, ki bi bil pripravljen iti za botra, gotovo ne bi tako silil vame. Ves moj trud je bil zastonj. Vsak se brani. Seveda, če bi bil fant sin bogatih staršev, potem bi imel botrov na razpolago, kolikor bi hotel...« Ob teh žalostnih maternih besedah se je Ivančku storilo milo pri srcu. Torej tako je s to rečjo! Mati bega okoli in se trudi zanj, on pa sanjari o darovih, namesto da bi se sam pobrigal za botra. Tako ga je prevzel pogovor med materjo in sosedo, da dolgo ni mogel zatisniti očesa. Nemirno se je premetaval po blazini in šele proti jutru zatisnil trudne oči. Ko se je drugo jutro Ivanček zbudil, so bile njegove prve besede: »Mama, premislil sem se! Letos še ne pojdem k birmi. Saj je drugo leto še tudi čas!« Mati se je na vso moč začudila. Le kaj je fantu padlo v glavo? >Pa zakaj ne bi šel letos?« je vprašala in ga ljubeče pobožala. »Kar tako...« je v zadregi odgovoril Ivanček. Ni hotel povedati, kako je prejšnji večer prisluškoval. Mati je majala z glavo, rekla pa ni nič. Ko pa je Ivanček odšel z šolo, si je zakrila obraz z rokami in debele solze so ji privrele iz oči. Tako rada bi Ivančka razveselila za binkoštno nedeljo, pa so bile njene roke tako slabotne, brez moči. 4. Ivanček je bil tisti dan v šoli čudno zamišljen in molčeč. Na učiteljeva vprašanja je odgovarjal vse narobe. Njegove misli so bile venomer pri materi. Smilila se mu je v dno srca. Rad bi ji pomagal, pa ni vedel kako. Tudi učiteljevim očem Ivančkova raztresenost in zamišljenost ni ušla. Nekaj časa je majal z glavo, |x)tem pa ga je okregal: »Kaj j>a je danes s teboj, Ivanček? Najboljši učenec si v razredu, danes pa mi daješ takšne odgovore, kakor da si najslabši. Kakšne neumnosti ti pa rojijo po glavi?« Ivanček je povesil glavo in molčal. Za vse na svetu ne bi zaupal svoje bridkosti nikomur. »In čitanko si tudi pozabil doma,« je opazil učitelj. »Le kakšna muha te je danes pičila?« Ob teh ostrih besedah se Ivanček ni mogel več premagovati. Zakril si je obraz z dlanmi in tiho zaihtei. Učitelj je presenečeno obmolknil, potem pa je stopil k njemu, mu dvignil objokani obraz ter mu sočutno rekel: »No, no, saj nisem mislil tako hudo! Potolaži se, potolaži!« Ko je šolski zvonec oznanil konec pouka, je učitelj znova stopil k Ivančku in mu polglasno rekel: »Ostani tukaj! Se bova nekaj pomenila.« Ivanček je kar drhtel od strahu, ko so drugi učenci zapustili šolo in je ostal z učiteljem sam v razredu. »No, zdaj mi pa povej, kaj ti leži na srcu!« je s^ tako mehkim glasom rekel učitelj, da je Ivančku v hipu izginil ves strah iz srca. Nekoliko se je še obotavljal, potem pa je zaupal učitelju svojo bridkost. »Torej takšna je ta reč!« je rekel učitelj in se zamislil. Nenadoma pa je položil desnico na Ivančkovo ramo in slovesno dejal: »Lepo je od MLADA NJIVA Iz mojih otroških let 1. Zamorec Bil sem star kakšnih deset mesecev. Hoditi še nisem znal. Debel sem bil, zalo sem kobacal nerodno kot medvedek po vseh štirih. Mama je pripravljala jed na mizo. Zvonilo je poldne. Vsi domači so posedli okrog mize, da bi jedli, mene pa ni bilo. Mama me je začela iskati po kuhinji. Izza omare je zaslišala nekakšno cmokanje. Pogledala je tja in se grozno prestrašila, ko je zagledala mene, vsega črnega. Za omaro smo naim-eč imeli zaboj s krtačami in mazilom za čevlje. Jaz sem se po vsem obrazu namazal s črnim mazilom. Ko me je mama zvlekla izza omare, sem še vedno držal v levici krtačko, v desnici pa škatlico z mazilom. Mama je hitro pripravila vročo vodo ter me začela umivati. Ni šlo tako lahko, kot si mislite. Šestkrat me je postavila v banjo in me drgnila. Najbolj se je bala za oči. Vse zapečene sem imel. Pa tudi obleka je bila vsa umazana. Vse to mi je pripovedovala pozneje. Sam pa vem, da so me od tega dne dalje imenovali »zamorec«. 2. Uboga mama Mama je imela vedno mnogo posla^ z menoj. Večkrat, Ito je imela drugegn dela čez glavo, nisem miroval toliko časa. da mi je morala pripovedovati pravljico. Kadar sem bil slabe voljo, sem ji nalašč nagajal. Če me je peliaia v vozičku na sprehod, sem ji venomer metal blazino na tla Mama se je morala pripogibati iu pobirali blazino. To se mi je zdelo zelo zabavno. Ko se je tega pripogibanja in pobiranja naveličala, mi ni več hotela dati blazine v voziček. Sedeti sem moral na trdem in jokal sem. Kupila mi je cucelj in mi ga potlačila v usta. Mislila je, da me bo s tem potolažila. Pa me ni. Le čemu bi mi bil cucelj? Vrgel sem ga daleč od sebe. Mama ga je jiobrala, dala j>a mi ga ni več. Ker sem pa le sitnaril in kričal, mi je potisnila v roke rožni venec, lep spomin na sv. misijon. Nekaj časa sem miroval, fx>tem pa sem tudi molek vrgel na cesto. Mati tega še opazila ni. Šele potem, ko sva prišla domov, je videla, da ni rožnega venca. Zelo ji je bilo žal za molek. V voziček mi poslej nikoli ni dala nobene reči več. Valentin Albin, dijak, Društveni dom na Glincah pri Ljubljani. Sonca ni V februarju je bilo: svetlo se sonce je skrilo, čakala sem, da nebo se zjasni — sonca pa še danes ni. Dnevi so [Kilni mraza 6edaj, ali res sonca ne bo več nazaj? Vi, ki ste vzeli — vrnite mi ga, ne morem živeti, povsod je tema Trpinova Martinka iz Zagorja. Prelep spomin na mai.. . »Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj...« V maju zazelene sončne trate in lihe livade in po .kritih krajih zacveto |ire!cpo dišeče rože šmar-nice. Dievje še odene v belo svalovako oblačilo. V gozdu in na jx»lju prepevajo krilati zbori in pojo hvalnice Gosjjodu. Visoko v temnem 6mrečju drobi srebrno jsesemeo drozeg, v gozdu pa se oglaša plaha kukavica. V tihih, jasnih nočeh, ko zvonovi v cerkvicah že zdavnaj odmolijo Ave Marijo, zapoje v grmovju slavec. Lepa in nežna je njegova pesem, da tisti hip še veter v temnem lesovju zaspi. Na polju 6e dvigajo visoko pod nebo škrjančki, zvonko gostole, nato pa od pesmi pijani padajo nazaj na zemljo. Nebo je čisto in jasno, kot v jutranji rosi umito. Le včasih priromajo po njem, kakor izgubljene ovčke, beli oblaki in hite dalje. Na sončnih poljanah se love otroci in trgajo pomladne cvetke ter se vesele zlatega 6onca in brezskrbne mladosti. Tako jx>dobo maja gledam, toda le kot pravljico, le kakor prelep spomin iz zgodnje mladosti. Zdaj ni več pravljic, še spomin je daleč. Le šmar-nice so mi 06tale. Bele cvetke hranim v knjigi. Suhe 60 že, toda meni so predrag spomin. • V maju je bilo. Pa je bilo dokaj čudno takrat. Dnevi so bih pusti in mrtvi, brez sonca; deževalo je nenehoina kakor v jesenskih dneh. Po hribih so se vlekle sive megle, po cestah pa je ležalo blato. Utihnile 60 pomladne pesmi ptic. Na kostanju je utihnil kos in še vrabci so bili tihi in so se stiskali pod strešne žlebove. Nikjer ni bilo pesmi, še vesele besede ne. V zraku je vladala turobna tišina. Takrat sem šel v poznem popioldnevu domov. Tudi vame je legla čudna puščoba. Rad bi bil vesel, 6mejočih se lic, pa je oilo okrog mene vse tako mrtvo, ln sem še jaz molčal. Tedaj je presekala mrtvo tišino pesem mogočnega zvona. Njegov zvok se je razlil čez ulice in vrtove in vse mesto Meni se ie zjasnilo čelo in bil sem ves prevzet od sladkih čustev in lepili misli. tebe, da imaš svojo mamo tako rad. Ampak k birmi pojdeš kljub vsemu že letos, tako ti rečem jaz!« Ivanček je ves zavzet uprl oči vanj. Le kako to misli? Brez botra vendar ne more nihče iti k birmi! »Saj nimam botra,« je rekel in žalostno povesil glavo. »Imaš ga, imaš!« je odgovoril učitelj in se nasmehnil. »Kar poglej ga — pred teboj stoji!« »Vi...?« ga je široko pogledal Ivanček. »Da, jaz bom tvoj boter!« je prikimal učitelj. »Kar hitro steči domov in povej materi, da s® oglasim pojioldne pri njej.« Ivančku tega ni bilo treba dvakrat reči. Zdrvel je domov kakor veter in planil v kuhinjo, da je materi od presenečenja padla kuhalnica iz rok. »Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?« je v strahu vprašala. »Mama, vseeno pojdem že letos k birmi!« je zmagoslavno zaklical Ivanček. In jo je objel okoli pasu in zaplesal z njo po kuhinji, da se je kar kadilo. »Lej ga fanta, ali si znorel?« je vsa upehana dejala mama, ko se je iztrgala iz njegovega objema. »Kako boš šel k birmi, če pa nimaš botra?« »Imam ga, imam!« je zavriskal Ivanček. »Gospod učitelj bo moj boter!« Lahko si mislite, kako srečno je bilo inaterno srce ob tej veseli novici. Še bolj srečno pa je bilo Ivančkovo srce na sam binkoštni praznik, ko je s svojim botrom ponosno krenil v cerkev — v novi obleki in z lepo srebrno verižico v telovniku... Majntiku v pozdrav Privriskal je majnik čez sončno ravan. Pozdravili ptički so ga: »Dober dan!« Iti šmarnica bela in žametni zvonček napravila sta mu najlepši poklonček. Pod goro etiidenčki so zažuboreli, gozdovi slovesno so pesem zapeli: »Pozdravljen, pozdravljen, naš majnik, naš kralj, ki k nam si priromal iz pisanih dalj!« Oblački na nebu so se razgrnili in s sončnimi žarki ga vsega oblili. Martin in zdravnik ^ * ir J o b Martin je srečal zdravnika: »Gospod doktor, pri Mohorjevih boste pa lahko precej računali in zaslužili, ko boste zdravili malega Zvon}^ fS&frSo bogati.« ~ —• Zdravnik je nagubančil čelo: »Čemu pa mi to pripovedujete?« Martin: »Kadar boste imeli pri nas kaj opraviti, pa takrat malo manj računajte, kajti naš fant je bil, ki je Zvonkotu vrgel kamen v glavo.« Predolga in prekratka ušesa Neki prismojenec, ki je imel v glavi samo slamo, se je norčeval iz modrega in pametnega človeka. »Takšnih dolgih ušes, kot jih imate vi, nima noben človek na svetu!« ga je zasmehoval. »To je res,« je mirno odgovoril zasmehovani. »Moja ušesa so za človeka predolga, vaša pa so za osla prekratka!« Skopuh »Joj, jaz nesrečnež!« je bridko potožil neki skopuh svojemu sosedu. »Danes pionoci so mi tatovi ukradli zaklad, katerega sem imel skritega na vrtu, na njegovo mesto pa so položili navaden kamen.« »Kar potolaži se,« je odgovoril 606ed. »Zaklad ti na vrtu itak ni prinašal nobene koristi. Misli si, da je zdaj kamen tvoj zaklad, pa ne boš niti za las revnejši, kot si bil prej.« Francek: »Mama, kaj pa prav za prav delajo angeli v nebesih?« Mama: »Ves dan prepevajo, rajajo in igrajo na harfe.« Francek: »Na harfe? Zakaj jim pa ljubi Bog ne kupi radija?« Na zapadu se je pretrgala težka oblačna zavesa in zlato sonce je napolnilo ulice. Velika okna so zažarela in luči so se zasvetile po ce6tah. V kostanj so se zagnali vrabci, se zadrli in se stepli po stari navadi. Na cvetoči jablani pa je .tapel kos. Spet 6e je oglasila pesem... Stopil sem v božji hram k šmarnicam. Poslušal 6em božjo besedo in moje misli so bile zbrane za delo, učenje in življenje. Mirt Vinko, dijak v Ljubljani. Škratcu se toži po nebesih Luciferjev hlapček sem, droben škratec; parkeljčku sem zve6t 6odrug. črn rogatec. Stražim verno noč in dan duše črne — da katera k Bogu se ne povrne. Ko katero vzame mi angel zlati, takrat satan na vso moč me nainlati. Zarohni, da se pekel črni stresa, kadar angel z dušo gre tja v nebesa. Drobno srčece bridkost mi navdaja: zame so zaprta v vek vrata raja Marija Brenčič, Vrhnika U U M K U £ T Domovi kulturnih spomenikov Vse, kar je tiagromadila preteklost in v čemer 6e je človeški duh uveljavil nad snovjo, je odmaknjeno od naglice dneva in potrebuje že posebnega poglobljenja in študija, da lahko služi tudi današnjemu človeku k večjemu in treznejšemu spoznanju. Zato imajo predmeti preteklega uveljavljenja svoje varno in važno pribežališče v posebnih ustanovah, ki služijo raziskavanju in proučevanju na eni strani, na drugi strani pa nudijo priložnost, da 6e čim širši sloji izobrazijo in si najdejo stikov s kulturno dediščino prednikov. Eden takšnih pomembnih zavodov je Narodni muzej odlična prosvetna in vzgojna ustanova, ki jo vodijo znanstveniki. Narodni muzej ima danes obsežno kulturno zgodovinsko in prirodoslovno vejo. Kulturno zgodovinski del obsega arheološki oddelek, numizmatično zbirko, obrtni oddelek, knjižnico in arhiv, spomeniški urad, ter v pripravi zbirko poi-tretov odličnih predstavnikov slovenskega javnega življenja. O današnjem stanju nam daje podatke vodja muzeja, ki gospodari z njim od leta 1924. in ki ga je privedel na današnjo višino in obseg, ravnatelj dr. Josip Mal Med vojno in prva leta po vojni je delo v muzeju zastalo. Ko sem leta 1924 prevzel vodstvo muzeja, sem sklenil, da porabim vsa budgetna sredstva za izpopolnitev muzejskih zbirk. Često so bila nezadostna, ko je bilo treba na raznih dražbah hitro rešiti, da ni60 predmeti šli v druge, roke ali celo preko mej. Priskočila je na pomoč banovina in oblastna samouprava. Zbornica za TOI je odobrila moj predlog, da ob ugodni priliki muzej nakupi in shrani predmete obrtnega značaja, ki bodo tvorili kdaj historični del obrtnega muzeja. V zadnjih dobrih 10 letih se ;e na ta način muzej zelo izpopolnil in zbirke pomnožile, kakor poprej pri boljših razmerah v en četrt stoletja ne. Zunanji obraz tega napredka se kaže v naših inventarnih knjigah, v razstavnih dvoranah pa v novih omarah, kjer je razstavljeno novopridobljeno gradivo. Tako stojita v prirodopisnem oddelku dve veliki novi stekleni omari z železnim ogrodjem. Pred dvema letoma je bila nabavljena slična velika omara, ki zavzema pol notranje stenske dolžine vzhodnega hodnika v I. nadstropju in se je tam razstavila v njej zbirka domače obrti, nakupljena od prof. O. G r e-benca. Nove so tudi vitrine ob celi zunanji steni vzhodnega in severnega hodnika v I. nadstropju. Novi sta tudi dve vitrini v arheološkem oddelku (z Mecklenburško zbirko), več starih omar pa smo tudi predelali za razstavne namene v raznih drugih oddelkih (n. pr. omari z gradivom iz franc. ilir. dobe). Te nove, do skrajnosti izrabljene vitrine dokazujejo porast zbirk, prav o tem porastu pa z isto zgovornostjo pripovedujejo predmeti zlasti umetno-obrtnega značaja "tmobiltrfr vseh stilističnih dob, okovje, keramika, stare peči, cin, orožje itd.), ki so razmeščeni po vseh dvoranah, kjer se je staknil kak prazen prostorček. Na vsakem koraku se vidi, da muzeju primanjkuje prostora. Gradivo se kopiči, — saj je bolje, da se rešijo važni predmeti za muzej, pa čeprav se njegovo lice spreminja začasno v skladišče. Iz tega rezervoarja bi rade zajemale nove muzealne institucije: Mestni muzej in načrtov in grafike; tu omenjamo zlasti po g. tajniku P. \Vintru vzgledno urejeno zbirko podobic Slovenije in drugih krajev. Obrtno zbirko vezenin je blagovolila urediti ga. profesorica Schmidt, gospod profesor Grebene razstavlja nekdanjo 6vojo zbirko, gosp. dr. Staudacher pa se prav tako v nesebični požrtvovalnosti posveča pregledovanju zbirke hroščev. Pri [»manjkanju rednega osebja je njihova strokovna pomoč nad vse dobrodošla in njihova požrtvovalnost vse hvale vredna. Narodni muzej: Knjižnica. Arhiv, ki je po obsegu in pomebnosti drugi največji v kraljevini, je žal brez vsakega lastnega personala. To vprašanje bo treba na vsak način rešiti, saj je naš arhiv glede na uporabljevalee morda najbolj frekventirana znanstvena institucija v Ljubljani: na arhivalne vire se opirajo tako po-litični kakor tM Ji pravni, cerkveni, umetnostni, literarni in kulturni zgodovinarji sploh. Radi tradicije in dejstva, da vsebuje muzejska knjižnica zelo mnogo historične ltierature, bi arhiv tudi jk> svoji osamosvojitvi ostal še pod muzejsko streho. Izpopolniti bi ga bilo treba še z nekaterimi drugimi arhivskimi kompleksi našega mesta in podeželja, da bi se osno\al na ta način v Ljubljani nekak osrednji arhiv slovenskih dežel. V zadnjem desetletju je dobil arhiv prirastka za okoli 5000 fascikljev (pretežno arhivalije ilirskega gu-bernija in ljubljanskega jM>licijskega ravnateljstva iz predmarčne dobe). Tudi sodni arhiv ima mnogo zgodovinskega gradiva, ki bi bil na primer shranjen v muzejskem arhivu, ki si je baš v pretekli jeseni nabavil nove stelaže. Kakor arhiv bi bilo treba podrediti samostojnemu vodstvu tudi prirodopisni oddelek z osnovanjem jx>sebnega Prirodopisnega muzeja, kakor je to radi potrebne specializacije dela že izvedeno v Belgradu, Zagrebu in Splitu. Vzporedno s porastom zbirk 60 kljub pičlemu osebju napredovala tudi urejevalna dela. Saj pa že znanstvena določitev in razstavitev sama upravitelj Ivan Zorman. Prihodnje leto bo preteklo dvajset let, od kar se je Narodna galerija ustanovila Ta doba je minila pod srečnimi znamenji, ker se je z uspehom končalo vse, kar so za galerijo jx>dvzeli. Razvila 6e je iz majhne, primitivne mestne zbirke, ki jo je imel magistrat, ker je po zamisli nekdanjega župana Hribarja želel ustanoviti mestni muzej. Med vojno so našle slike zavetišče v prostorih Trgovske zbornice v Kresiji, kjer je razobesil zbrani material F r a n k č. Poučna zbirka je zavzemala pet i sob. Težnja in potreba za razširjenjem je privedla ! do tega, da je ustanovljeno Društvo Narodna ga- i lerija prevzelo skrb za ustanovitev širše galerije. ; Društvo je naletelo na dober in uspešen odziv, i Tako je galerija že v prvih letih nakupila zbirko slik Ferda Vesela in Ivana Kobilce ter kompletirala druge impresioniste, ki še niso bili v mestni zbirki zastopani. Leta 1921. je galerija priredila veliko zgodovinsko razstavo na Srednji tehnični šoli, kjer je prikazala po Sloveniji zbrani zgodovinski material. Ta služi za pregled in nadaljnje pridobivanje zgodovinskih umetnin. Leta 1925. je Narodna galerija sklenila z Narodnim domom šestdesetletno najemninsko pogodbo in čez tri leta adaptirala hišo v galerijske namene. Od takrat naprej je v teku let instalirala material kot jc danes predstavljen. Material je v prostorih NG razporejen po zgodovinskem redu. Vestibul hrani grško in rimsko plastiko, seveda v odlivkih. Okrog »gotske sobe-, se kopičijo gotska umetniška dela, na katera polaga galerija že dve leti svoja glavno pažnjo. Ta skupina predstavlja že lepo zbirko, s pridobitvami, ki še niso razstavljene, pa se bo oddelek izpopolnil in jx>večal. Med gotsko in baročno zbirko je vrzel domače renesanse in začetkov baroka iz razloga, ker domačih umetnin iz tega časa ni na razjx>lago. Reprezentativno je zastopana doba baroka, ki je v slikah in plastiki nastanjena v veliki dvorani. Most med barokom ter klasicizmom in romantiko tvori provincionalna šola Layerjeva. Moderna pa obsega impresioniste, postimpresioni-ste in sploh vse smeri zapadne Evrope do današnjega dne. V mali dvorani je razstavljena slo- Narodni muzej: Vzhodni hodnik v I. nadstroj)ju. Muzelsho društvo Muzejsko društvo je bilo pri nas ustanovljeno leta 1839. in bo tako čez dve leti slavilo stoletnico svojega obstoja. V teku svojih prvih petdesetih let je delovalo z manjšimi ali večjimi presledki, od leta 1888., ko so zgradili muzejsko jKislopje, pa neprekinjeno vrši svoje naloge. Prva publikacija, ki jo je društvo izdajalo, je imela naslov »Mitteilun-gen des Museal-vereins fiir Krain«, in tej so so kmalu pridužila še slovenska »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«. Tako sla nekaj časa hkralu izhajala dva lista, dokler nista bila ojiuščena ter jih je zamenjal en sam list »Carniola«. l'o prevratu si je društvo določilo ime »Muzejskega društva za Slovenijo« in od leta 1920. izdajalo »Glasnik MI) za Slovenijo? kot svoje glasilo, ki je zdaj v teku svojega osemnajstega letnika. Prihodnje leto bo torej praznovalo 50 letnico svojih publikacij, obenem bo preteklo 50 let, odkar stoji muzejsko poslopje. V vsem starejšem času je društvo imelo v programu splošno domoznanstvo in proučevalo vse, kar je v zvezi z našo zemljo: floro, favno, klimo, zgodovino, umetnost, narodopis ild. Vse te panoge je tudi j>o vojni še gojilo nekaj časa. Polagoma pa sta se razvili dve struji: prva je bila usmerjena prirodoslovno (botanika, zoologija, geologija itd.), druga zgodovinsko (zgodovina, arheologija, umetnost ild.) in tako sta se leta 1930. oblikovali v društvu dve sekciji, od katerih je vsaka izdajala svoje glasilo. Leta 193-1. jc jirišlo do sporazumne ločitve obeh smeri ter je na novo ustanovljeno Prirodoslovno društvo prevzelo pri-rodoslovne funkcije nekdanjega MI). Danes goji Muzejsko društvo zgodovinske vede. Na zadnjem občnem zboru jo označil pomen in položaj Muzejskega društva za Slovenijo urednik »Glasnika« dr. M a I, ki je med drugim poudaril, da je to društvo j>0 svojih pravilih in po svojem delu naše slovensko osrednje zgodovinsko in domoznansko društvo. Najstarejša znanstvena organizacija te vrsto je ne le v naši državi, marveč častitljiva tudi v vrsti drugih po Evropi. Saj bo čez dve leti društvo praznovalo stoletnico svojega obstoja. Zo okrog 90 let dobiva za svoje publikacije (Milletlun-gen, Izvestja, Carniola, Glasnik) v zameno dragocene tuje znanstvene revije, ki bi jih Ljubljana drugače ne premogla v svojih knjižnicah. Te zveze je treba ne le obdržati, marveč še izpopolniti z novimi. Zalo je treba, da Glasnik muzejskega društva redno izhaja v primernem obsegu, pa tudi primerno opremljen. Tu pa prihaja v poetov finančno vprašanje. Z letno udnino pičlega števila članstva Muzejsko društvo tega ne zmore. Navezano je — kakor je to brez izjeme pri vseh drugih znanstvenih organizacijah — pred vsem tudi na podpore iz javnih proračunov. Muzejsko društvo v svojem področju z objavljanjem izvirnih spisov vrši posle akademije, in to delo je združeno obenem še z budilvijo zanimanja širših slojev za domoznanska vprašanja. Ne da bi šlo za obtožbo kogarkoli, je vendar treba ugotoviti le suho dejstvo, da Muzejsko društvo iz javnih 6redstev ne uživa tiste podpore, ki bi jo zaslužilo glede na svoj pomen in svoje zasluge, ki jih nihče ne obeša na veliki zvon. Če listamo po javnih proračunih, ki izkazujejo podpore tudi za znanstvene in kulturne organizacije. bomo mogli ugotoviti, da se Muzejsko društvo sploh ne omenja, ali pa je deležno podpore, ki je le majhen koeficient tega, kar dobivajo druga, pogosto lokalno prav obinejena društva. Muzejsko društvo ne dobi od države niti posredno niti neposredno ne beliča podpore, pa zato ni krivo, čo takih podpor druge organizacije ne dobijo, in zato ne sme biti to izgovor za zapostavljanje Ml), ki ni zavistno nikomur, pa je upravičeno, da v imenu slovensko kulturo in znanosti zahteva tudi za omo-gočitev lastnega delovanja primeren delež iz javnih fondov. Obstoj dru-tva je vsekakor potreben in važen, če se naj Ljubljana izpopolnjuje v slovensko znanstveno in kulturno središče. Ako Muzejsko društvo izbira ali premine, nimamo kaj postaviti na njegovo mesto, in kdo bo naročal številne in dragocene publikacije, ki prihajajo danes v zameno za Glasnik, revije, ki razen lega že s samim svojim izhajanjem podpira in povzroča ludi slovensko znanstveno tvornost. Narodni muzej: Del avle. Obrtni muzej. Dokler Narodni muzej nima lastnih zadostnih prostorov, bi mogel v teh novih muzejih pod lastno firmo razstavljati, — torej tako, da ne zataji svoje lastne bitnosti in da ne izgine v tujih prostorih, ki naj bi jih pretežno sam napolnil. Del svojih umetnostnih zbirk je odstopil Narodni muzej tudi Narodni galeriji. V tej zvezi si je muzej stavil za bodočo svojo nalogo, da preusmeri svojo galerijo na historično plat: zbiral bo portrete v našem zgodovinskem in kulturnem razvoju kakorkoli pomembnih osebnosti ter skušal v slikah prikazati naše kraje v preteklosti. V krog umetnostne vzgoje spada (v zadnjih letih prirejena) grafična razstava z navodilom za umevanje reprodukcijskih tehnik (lesorez, bakrorez, jeklorez, ujedanke. litografija, kliše). Lepo se je z novimi nakupi zaokrožila med drugimi tudi numizmatična zbirka. V novih vitrinah severnega hodnika v I. nadstropju se je priredila za razstavo kolekcija novcev srednjeveških kovnic Slovenije ter zbirka srednjeveških srbskih in hrvatskih novcev. Muzeju sta priključena še knjižnica in arhiv. Biblioteka, ki je za muzejske stroke najpopolnejša v našem mestu, se izza leta 1920. pridno katalogizira, tako da se sedaj z naglimi koraki bliža svojemu koncu delo, ki zadnjih 50 let ni moglo priti do ugodnega zaključka. Uredila se je dalje kartograf s ka zbirka, zbirka starih stavbnih zahteva predhodni urejevalni proces v internem poslovanju. Da pa more tudi širše občinstvo z umevanjem posečati muzejske zbirke, je ravnateljstvo leta 1931. (ob stoletnici prve javne otvoritve), odnosno leta 1933. izdalo bogato ilustrirana »Vodnika« po kulturno-zgodovinskih, oziroma priro-dopisnih zbirkah. Je to prvi slovenski »Vodnik« našega muzeja, napisan res kot uvodnik, tolmač in kažipot, ne pa kot mrtev katalog s praznimi navedbami ali pa z znanstvenimi oznakami, ki ž njimi povprečnemu obiskovalcu ni dosti pomagano. * V poslopju Narodnega muzeia se nahaja tudi Etnografski muzej, ki ga vodi dr. Niko Z u p a -nič, in prav tako je našel svoje zavetje toa Škofijski muzej. Dela umetnikov so predvsem našla zavetje v ustanovi, ki jo predstavlja Narodna galerija Komaj nekaj let je preteklo, odkar se je uveljavila v današnjih prostorih in ko je njena otvoritev predstavljala velik narodni praznik. Danef* obsega 1869 inventarnih številk (slike, grafika, plastika). Vendar je še cela vreta vprašanj, ki potrebujejo rešitve in pomoči, kakor pojasnjuje to ^'.ieJMMSSB Narodna galerija: Pogled iz velike dvorane proti vhodu. venska moderna plastika in primeri moderne grafike. Lasten oddelek imajo tuji slikarji znpadno-evropske šole, južne nemške, flamske, italijanske in avstrijske, ki so dobro izpopolnilo za glavno zbirko. Kar se lastništva tiče, pripada material deloma banski upravi, deloma Narodnemu muzeju, Škofijskemu ordinariatu, mestni občini ljubljanski, Narodni galeriji sami in nekaj je posojil privatnikov. Z najemninsko pogodbo z društvom ND ie galerija prevzela tudi skrb za vzdrževanje cele palače. Društvo NG krije to potrebo s pomočjo ustanovnikov, dobrotnikov in članov, poleg tega pa se vsako leto obrača tudi za subvencije na občino, banovino in državo. Povprečen dohodek NG v preteklih petih letih je znašal okoli 95.000 din. Ž njim je morala oskrbovati popravila na stavbi, vzdrževati zbirke, in hišo, kriti davščine, oskrbovati popravila in nakupe umetnin, osebje, luč, kurjava itd. Dohodek je tako skromen, da za zdaj ovira postanek vsake širše akcije tako za projia-gando kakor za izpopolnjevanje zbirk. Galerija mora po večini odklanjati v nakup ponujana dela živečih umetnikov in prav tako mora skopo šteti denar za nakupe potrebnega zgodovinskega materiala. Od kar je za zbirko Narodne galerije dan kriterij za kvaliteto 6tarih ali modernih slik, pride galerija velikokrat v neugoden položaj, da jo sma-traio ponudniki za bogato fundirano ustanovo, ki lahko plača pretirane cene. Zato se dogaja, da navadni prekupčevalci laže sklenejo kupčije po deželi kakor pa galerija sama radi 6vojega renomeia. V stvari pa bi moralo biti narobe, saj galerija za zmerom hrani umetnine in bi ji moral biti laže dosegljiv material. Kliub temu se zbirke NO stalno večajo, ker oddaiajo v galerijsko zbirko tako banska uprava kot mestna občina material iz svojih nakupov, prav tako škofijski ordinariat in darežljivoet društvenega predsednika dr. \Vindischerja. Z naraščanjem eksponatov ie galerija pravkar prišla v zadrego s prostorom. Odbor dela na tem, da pred vsem poveča gotski oddelek in nrav tako oddelek tujcev. Za tekoče leto je v ospredju ta naloga, ki «e bo dala zadovoljivo rešiti s preureditvijo nekaterih dvoran. Naša Namdna galerija zavzema kot kulturni zavod tako odlično mesto, da poiilia!o vanie tuice, ki se jim razkazujejo zbirke. Dobri so nedeli*ki obi«ki in v letošnji zimski dobi ie gal"riia skrbela tudi za nedeljsko vodstvo po nrostorih. da je razumevanje za splošno umetnost in domačo zgodovino tem bolj poglobilo Lep uspeh pričakuje odbor od razstave bratov Taneza in Jurija Šubica. ki bo letos meseca septembra. Narodna palerija ima torei velike upravne skrhi za vzdrževani? stavbe, na drugi slrani pa io čakajo naloge ra v bodoče znanstveno obdelovane materiala, zbirke bo treh? vzdrževati na umetniško kvalitetni višini, obenem pa biti opora za tvornost (feltiločih 'imetnikov. 7» netnnovo. ki je materialno I slato fundirana, je to na vsak način naloga, ki io l odbor z veseljem vrši, pričakuje pa in se sklicuje na pomoč vsega 6lovenskeg kulturnega sveta. P O T O N I K A Nihče si ni mogel tega pojasniti, a bila je pač tu. Desetnik Alojzij jo je bil prvi našel. Bil je po poklicu vrtnar in je imel prave oči za take stvari. Trdil je, da je tisto zelenje, ki je sililo iz tal, zelenje potonike in koj je začel oamikati kamenčke proč in je z lopato razrahljal prst. Zvečer istega dne je bila ondi že lesena tablica, kjer je bilo z modrim svinčnikom napisano: »Pozor! Potonika! Prosimo, pazite!« Kdor misli, da so vojaki to tablico in napi6 na njej imeli za kako norčijo, pač ne pozna vojne. Dotični tudi ne ve, da tam zunaj v jarkih, kjer «mo bili večkrat tudi po tedne dolgo ko zakleti, da ondi računajo z drugačnimi količinami, da smo ondi prav majhne, brezpomembne 6tvarce uvaže-vali in častili, česar človeku v navadnem življenju še v sanjah ne bi prišlo na mar. Isto je bilo s to potoniko. Saj to ni bilo kar tako, da se je prikazala spredaj v prvi liniji, med žičnimi ovirami in jarki, kar iznenada prava pravcata potonika! To je bilo bolj važno ko mnogo drugih stvari, ki jih je imel človek pred očmi dan na dan, tako da jih je bil že do grla sit, — tn prav vneto so se nam bavile misli z njo. Le kako je mogla ta rastlina priti semkaj? Bili smo visoko na nekem višavju, kjer je še pred nekaj leti pošumeval razsežen gozd; več ur daleč ni bilo nobene vaei — torej kako naj bi si bili to razlagali? Ker ni bilo moči priti tej stvari do dna, smo slednjič nehali preudarjati in smo sprejeli priču-jočnost potonike kot darilo iz nebes in smo bih veseli, da smo jo imeli. Ni ga bilo med nami vojaka, ki bi se ne bil udeležil tega veselja. Kdorkoli je prišel mimo, je obstal za manj ali dalj časa. Saj je bilo treba pogledati, ali je potonika od včeraj že kaj zrastla? V6kdo je poznal sleherni listič na njej. Kasneje — medtem je prišel že mesec maj — smo vestno šteli potonikine jjopke, ki si jih je bila nadela. Bilo jih je trinajst. Nesrečno število, so zatrjevali nekateri. Drugi pa so menili, da je to pač slučaj in da je brez vsakršnega pomena. Kar nič ni bilo čudnega, da je potonika dobila nekega dne tudi svoje ime. Vsak jarek, vsako podzemlje, vsak del jaška je imel svoje ime. Zakaj bi ga ne imela še potonika? »Lora« smo ji rekli. Nihče ni vprašal, kdo ji je dal to ime. Nasprotno pa je vsakdo občutil, da se je odtlej vpletala nekakšna skrivnost v potoniko. Bila je zdaj več ko samo rastlina. Kdorkoli jo je pogledal ali mislil nanjo, je menil, da ima pred seboj kako dekle ali ženo in v njegove poglede, v njegove misli so dahnile nežne barve. Ce so zdaj govorili o njej. 60 govorili drugače ko prej. Pogovarjali so se o njej ko o kakih lepih sanjah. Besede so večkrat kar mehko zvenele. Nekaj kakor pobožnost je ponihavalo v teh besedah. Neka tiha bojazen je stala za njimi in časih se ie vpletel vanje temni zvok zaskrbljivosti. Francoski topničar tam zadaj za svojim topom? Že nekajkrat je poslal granato prav v bližino. Le kaj je imel v mislih? Časih je po več dni skupaj žgalo sonce na postojanko. Ozračje je trepetalo in drhtelo, iz granatnih drobcev so 6e kresale iskre ko iz demantov, suhi pesek je curljal po stenah jarkov, puškine cevi in varnostni ščiti so bili vroči ko ogenj. Potem so se luščili poslednji kosci lubja z umrlih drevesnih štrcljev; tisto bore travice, ki 6e je bila pri-rinila pod žično oviro na dan, je bila spet osmo-jena in potonika se je sesedla in povesila vse svoje liste. Potem 60 vojaki privlekli v svojih kotličih vode semkaj. Iti so morali ponjo dol v dolino in preden so prišli z njo na vrh hriba, jim je bila njih bluza vsa premočena od potu. A kaj so 6e zmenili za to! In prišel je čas, ko je 6topala Lora ko kak čudež skozi vsa pisma, ki so jih vojaki pisali domov. Svojci doma so se bržkone nasmihali temu. a saj vojaki tu zunaj niso tega slutili in Iako so spet in spet verno poročali o Lori v pismih. Trinajst popkov! Da so že kar veliki in rdeči! V enem tednu se bodo zares vsi razcveteli! To bodo imeli f>otem prave pravcate binkošti! Tako in jxxlobno je bilo brati v pismih in pri tem 60 pozabili pisati o marsičem drugem, kar bi bilo nemara važnejše. Kdor je pogledal Loro, je bil kar ves blažen. Oči so mu zrle tako začudeno, ko da vidijo lepo pravljico v dalji. Časih se je celo pripetilo, da je kdo v sanjah govoril o njej. Tedaj je hušknil po razoranem, strniščnem obrazu vojaka blažen otroški smehljaj. Nato so zares prišle binkošti in prav tako se je zgodilo, kakor so bili zapisali v pismih: potonika se je vsa razcvela. Nikoli niso videli, da bi bila Lora lepša ko ta dan. Vsa je žarela ko nevesta iz pravljice. Pogled nanjo je vse oči osrečil. Alojzij je bil kar iz sebe. Nobene karte ni hotel vzeti v roke, kar tičal je ondi in 6e ni nikamor ganil. Tudi drugi so bili radostno razgreti. A ko so krog poldne sedeli vsi v skroviščih pri svojih kotličih, so iznenada prišle granate. Trikrat, štirikrat je pritulilo, razparalo trup zemlje in vas tisti sinji binkoštni pokoj je bil izgubljen. To je bilo nekaj, česar ni nihče pričakoval. Danes so bili vsi občutili, kako jih obdaja in pre-šinja večni Duh. ki bo v bližnji ali daljni bodočnosti premagal vsakršni človeški spor; upali so, da tudi njih protivniki isto občutijo — pa 6o se varali. To razočaranje je bilo zla6ti z močno pisavo zapisano na obrazu desetnika Alojzija in videti mu je bilo. da kar ne more verjeti vsega tega. Desetnik Alojzij je odložil žlico iz roke, se počasi povzpel kvišku, stopil na lesene 6topnice, ki so vodile iz podzemlja ven v dnevno luč in vsi so zdaj vedeli, kaj bo storil: da bo šel pogledat, kako je z Loro. Brez dvoma se je bal, da se ji je kaj pripetilo. Zaeno pa so si morali priznati, da je to v tem hipu velika neumnost. »Ostani še tu- kaj!« so zavpili za njim. »Boš videl, da bo še kaj prišlo!« Toda Alojzij jih ni več slišal, ali pa mogoče m hotel slišati tega: mislil je še na Loro. Bilo mu je, ko da mora Lori na kak način pomagati. Francoz pa je zares še enkrat čavsnil. Alojzij je stekel kar naravnost tjakaj. Granata je šinila prav v sredo cvetočega binkoštnega grmiča. Lepe. rdeče rože so brizgnile v ozračje. Alojzij je videl to še 6 jxi-slednjim pogledom. A potem je bila že šapa usode nad njim. Oster, koničasti, železni drobec mu je siknil v plapolajoče življenje. (K. Burkert.) Zasliševanje Sergij Grumbkin, vaški načelnik in uradna oseba, se je udobno usedel na stol, se naslonil nazaj in si prižgal cigareto. Bil je rejen mož petdesetih let, obraz so mu preprezale modre žilice, oči so se mu vlažno svetile kakor se navadno 6vetijo ljudem, ki preveč ljubijo pitje. Vstopil je stražnik Pavel in prinesel pol hlebca kruha in ovčjega sira. _ »Sem daj!« je zajx>vedal Grumbkin in odrinil nekaj popisanih pol in vzel iz omarice steklenico žganja. »Tako-ol« je dejal zadovoljno. »Zdaj pa pri-vedi ptička k zasliševanju. Saj mu ves čas nisi dal ne jesti ne piti. odkar so ga prignali?« Pavel se je zavedal svoje zanesljivosti in je vzbočil prsi in ščetinasta bradica se mu je kar naježila, ko je dejal: »Niti drobtinice ni dobil, čeprav je prosil in stokal ko stara baba.« »Potem bom fanta kmalu omečil! Noter z njim!« Peter Petrovič, postopač, je ves skolačkan in šklepetajočih zob ležal na lesenem pogradu, ko je Pavel odprl mrzlo celico in ga nahrulil, naj gre z njim. Peter Petrovič je zarenčal in medtem ko je stopal pred stražnikom po temnem hodniku, ki je vezal ječo s pisarno, je tuhtal, kaj prav za prav hočejo od njega. . . Kmalu je bilo konec njegovega razmišljanja, ko je stražnik ukazajoče zaklical: »Sloj!«, odprl vrata in ga nemilo porinil čez prag v pisarno. Toplota se je ko gorak plašč ovila od mraza drgetajočega telesa postopača. Izpod povešenih vek so mu švigali pogledi ko brhke podlasice čez pisalno mizo in obstali ko začarani na jedači. Grumbkin se je delal, ko da tega ne vidi. Z nožičem si je odrezal kos kruha in razkosal sir na majhne kocke. Cmok?je je začel jesti in je zdaj pa zdaj glasno 6rknil iz kadečega se kozarca s čajem. Videti je bilo, ko da je popolnoma pozabil na postopača. Tako je minilo skoraj pol ure. Peter Petrovič se je prestopal z noge na nogo. Ni bil več tako mlad in je to jutro že prehodil dolgo pot; razen tega pa je vprav stoja na enem in istem mestu najbolj naporna. Edino, kar je bilo dobro, je bila toplota. Prodirala mu je skozi raztrgano obleko in ga napolnila z blaženo utrujenostjo. Nekajkrat se je že zasačil, kako je začel omahovati, ker so se mu začele oči zapirati. »Peter Petrovič, odkod imaš to verižico s srebrnim križcem?« . Grumbkin se je bil iznenada ostro obrnil in je pomolil tenko verižico s srebrnim križcem potepuhu pod nos. Petrovič je razprl oči in je opazoval debelo roko. ki mu je prožila verižico. Pravkar 6e je bil v duhu zamislil, kako mora biti to krasno, če človek pozimi sedi v topli sobi in ima polne sklede pred seboj! »No?« je silil Grumbkin. »Našel sem jo — saj 6em že stokrat povedal,« je zamrmral Petrovič. Grumbkin je pritajeno zavzdihnil, položil verižico na mizo in prekrižal roke čez trebuh. _ »Peter Petrovič« — njegov obraz je izraza zgolj dobrohotnost in njegov mastni glas je zvenel vabeče in očetovsko — »zakaj hočeš nama obema zagreniti življenje s tem, ko tajiš? Sklenil sem, da zvem resnico in preden ne boš priznal, si mi ne boš zganil z mesta. Kaj ne, ti si dekletce umoril in zagrebel?« . ,. , . , .. , Zamižal je na eno oko, da bi zbujal vtis, ko da mu je vsa zadeva postranska stvar »Ničesar nisem zagrešil,« je kjubova! potepuh Uetnice so se mu iznialičile v ozko špranjo, njegovi pogledi so mu blodili spet po pisahuku. Grumbkin je žalostno zmajal z glavo: »Ni prav. da si tako trmast, Peter Petrovič. Jaz ti hočem samo dobro. Okrožni komisar bi vse drugače ravnal s teboj, da bi dognal resnico Usedi se, na. prižgij cigareto; če človek kadi, laže odkrito govori. Čakaj, dam ti ognja!« Petrovičeva roka, ki je držala cigareto, se je nalahno tresla. Naravnost pohlepno je potegnil nekaj dimov., kakor človek srka kako dragoceno vino in ga je počasi spuščal 6kozi no6. Grumbkinove oči so se spremenile v dve majhni zarezi in 60 prežeče opazovale nasprotnika. »Ali ne bi bil rajši pameten in bi priznal?« je kratko pripomnil. »Saj ni nobenega dvoma več, da si res umoril malo Zofijo. Od davi je ni več, je izginila. Zadnjikrat so jo videli ob izhodu iz vasi. Opoldne so pa tebe tam prijeli. O Zofiji ni še sluha ne duha; ti si pa imel njeno verižico s srebrnim križcem v žepu. No, ali ni to zadosten dokaz?« »Ne,« je odvrnil potepuh mirno. »Kaj hočete od mene? Verižico 6em našel na robu gozda. Ondi je visela na nekem grmičju in jaz sem jo vtaknil v žep.« To je kar drdral ko kako molitvico na pamet. Videti je bilo, da ima oči samo za krasni rženi kruh, čigar slastni vonj mu je ščegetal nosnice in pa za mastni, s kumino potreseni sir. Grumbkin 6e je nejevoljno ugriznil v spodnjo ustnico. S tem človekom ni bilo moči ne naprej ne nazaj. Prigovarjenje ni pri temu zakrknjencu prav nič zaleglo. Navzlic temu je bil prepričan, da bo potepuha omehčal in na 6Voj način zasliševanja je bil jako ponosen. »Lej,« je spet povzel besedo, »saj nočem, da bi umor priznal; tega si tako in tako zagrešil. Rad bi le zvedel od tebe, kam si dekletce zakopal. Veš, to je potrebno vedeti, da se vsa ta zadeva pojasni. Dokler ne bomo našli trupla, ni moči voditi preiskave dalje Ah to razumeš?« Potepuh je prikimal. Besede so trni udarjale na uho kot šumenje daljnega morja. Moj Bog, od ranega jutra ie že stradal in tu pred njim, kar z .roko dosegljivo, so bile razpostavljene vse te dobrote — kruh in sir, da čaja niti ne omeni! Grumbkin je videl njegove poglede in je začel * počasi vleči skupaj pentlje 6voje mreže. »Peter Petrovič, usluga je vredna usluge. Vem, lačen si. Lakota je brez dvoma nekaj strašnega. Ko sem danes opoldne pojedel za kosilo veliko skledo cmokov, sem mislil nate. Ali si bil večkrat lačen?« »Večkrat!« je hripavo odvrnil potepuh in se je nemirno premaknil na stolu. Grumbkinu se je široki obraz v sočutju nagubil. »Res. ni je boljše stvari na svetu, ko bogato obložena miza. Mastna juha, velik kos mesa in prav močnat krompir. Kakor zlato 6e mora krompir svetlikati iz razpočenih oblic. In zraven fižol v jesihu. Ah!« Zacmokal je in 6e poigraval z noževim držajem. »Torej, kaj sem hotel že reči? Rad bi ti dal kaj jesti, a to bi bilo, ko da ti poplačam zakrnjenost. Kar treseš se, čeprav je tu tako toplo? — Čakaj, nalil ti bom čaja! To je prav za prav zoper predpise, a da boš vedel, kako 6em dobrega srca! No. mi boš vendar tudi storil to majhno u6lugo in mi povedal, kam si Zofijo zakopal? Pa pij najprej čaj!« Nalil je še drugi kozarec čaja in prilil precej žganja in ga porinil pred potepuha. Petrovič ga je poželjivo pograbil in na dušek izpil. Res so ga ustnice in jezik pekli ko sam ogenj, toda — ali ni bilo kar čudovito, ko je bilo nekaj toplega v telesu? Malo se je vzravnal in iz oči je izginila brezbrižna tojx)st. t Grumbkin je čutil, da se bo irdnjava zdaj pa zdaj predala. Caj bo razvezal jezik in razen tega je imel pripravljene še večje kalibre. Okrožni komisar se bo čudil, ko bo zvedel, kako so njegovi vaški načelniki izborni. Med zasliševanjem in zasliševanjem je vendarle razlika! Le tisti, ki uporablja pravilne metode, more pripraviti do priznanja take zakrknjene zločince, kakršen je Petrovič. S prikupljivo ljubeznivostjo je povzel prejšnji govor. »Jaz ti bom priznanje celo olajšal, če je tebi mučno pripovedovati to stvar. Jaz si vso zadevo približno takole predstavljam: Greš, reven ko cerkvena miš, iz kraja v kraj, mogoče že več dni nisi nič gorkega jedel, nimaš počenega groša v žepu — pa srečaš tam na 6amem majhno deklico. Tedaj 6i še ničesar slabega ne misliš; pa zagledaš krog vratu verižico 6 srebrnim križcem — in že planeš ko volk na ovco. Ali ni tako?« »Lahko, da je bilo tako,« je odvrnil pomembno Petrovič. »Od lakote pa skoraj ust ne morem od-pirati.« _ »Vidim, da sva si že blizu,« ga pohvali Grumbkin, »in zato nočem, da bi bil zverina. Le kar jej — tu imaš kruh in 6ir.« Petrovič je za hip zamižal, ko ga je prevzela resničnost, da bo smel zares jesti. Odtrgal 6i je debelo kepo kruha in ee je začel z velikimi zalogaji daviti Potem je iztegnil roko po 6iru, ko da bi se bal. da mu ga bo kdo zabranil. Grumbkin je bil preveč sam s seboj zaposlen, ko da bi 6e bil dal premotiti od svoje običajne skoposti. Naj se ta človeška podrtija enkrat pošteno nažre! Saj bo dobil za ta izdatek bolj važno stvar: pohvalo okrožnega komisarja, kar je za te čase neprecenljivo. In zdaj je imel zločinca v mreži — zdaj ga je lakota docela zrušila. Urno je nadaljeval, boječ se, da oni ne bi, ko bo nasičen, začel spet tako trmoglavo tajiti. »Kaj, lo ti je sir, da se človeku kar 6rce zasmeje? — Kje sem bil že oslal? Aha! Torej — takle otrok začne v svoji nespameti 6eveda — kričati če ga držiš. In kaj človek vse ne stori v strahu, ko se boji vseh tistih firlefanc! Zgrabiš ga za vrat in nemara v razburjenju premočno stisneš. No —, a nesreča 6e je zgodila in tam nekje kraj gozda izkoplieš majhen grob. No, kaj porečeš?« »Kajpa. kajpa, prav tako je,« je polnih ust pritrjeval Petrovič. ... Grumbkina je vendarle speklo. ko je videl, kako ei potepuh reže sir; a ta hipni občutek je brž zatrl, zavedajoč se zmagoslavja uspešnega za- shšev|nja^ ^^ Petrovič,« je velikodušno povzel, »ti si pa res taka požrešna zverina! A ker si priznal, ti bom dal še en kozarec čaja, saj je mogoče Krapinske Toplice Izvanredni uspehi zdravljenja reume, protina. lšijasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Cene nizke, znatni popusti za čas pred in posezone, pavšalne kure. Zel. postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom. Brezplačen povratek itd. Zahtevajte prospekte! poslednji v tvojem življenju in to me zares gane. A zdaj mi moraš še natančno povedati, kam si zakopal malo Zofijo, da 6i bomo mogli jutri ogledati truplo. Le dobro premisli, jaz bom pa ta čas vse napisal, kar si priznal in ti se boš podkrižal. Saj vse skupaj ni tako hudo, kot je videti in sam Bog ve, da sem li vse zares lepo olajšal. Pavel je menil, da mi boš delal hude preglavice, a jaz sem koj rekel: kar brž bom zvedel resnico, ker imam za zasliševanje svoj način, ki me nikoli ne pu6ti na cedilu. Nič nagajke in takih surovosti! Ali pa — ali se moreš pritožiti, da sem grdo ravnal s teboj?« »Ne!« je vzkliknil Petrovič z globokim prepričanjem in njegova drhteča roka je božala kozarec s čajem. Tedajci je bilo slišati zunaj kraguljčke in pred vrati glas nekega moškega v pogovoru s Pavlom. »Naj me nihče ne moti, ker pravkar pišem zasliševanje!« je Grumbkin zavpil proti vratom. A že so se odprla vrata in kmet Gregor Recov je stal na pragu in v zadregi sukal kučmo med prsti, »Moja Zofija ...« je zajecljal. Grumbkin je planil pokoncu in mu šel naproti: »Srce mi krvavi, Gregor Recov. A tako je, kakor sem koj sumil. — umoril jo je in izropal. — Torej kam si jo zakopal?« Pristopil je k Petroviču, a zdaj povsem kot uradnik v službi. Potepuh je stisnil glavo med pleča, ko da vidi prihaja Ji grozo. A Gregor Recov je zmedeno jecljal: »Zofijo? Saj sem pravkar hotel povedati, tla je že doma. Izgubila 6e je v gozdu, kamor je skrivši ušla, ker 6e je bala, da jo bom natepel. Sosed jo je slučajno našel in privedel domov.« Sergij Grumbkin je bil rdeč ko kuhan rak in žile na čelu so se mu grozeče napele. »Zakaj 6i pa potem priznal umor, ti zarukani idijot?« je nahrulil potepuha. Tedaj si je Petrovič skesano in klavrno po-mel roke in je ponižno odvrnil: »Vaša milost, Iako dobri so bili z menoj, tako lef>o 60 me pogostili, pa sem vam hotel s priznanjem naredili malo veselja!« (W. Granville.) Jude zev o drevo Čudna tišina je naenkrat nastala v gozdu pod Golgato. Vitke palme, košate pinije, tetrinozelene oljke in vsa druga drevesa, ki so bila tam, so v prečudni grozi onemela. Tedaj seje hipoma stemnilo nebo, zenjji^ je stresla v svojih tečajih in odprla brezdanja zrela, kakor da hoče vse pogoltniti. Skozi mogočne krone 6toletnih dreves je zatulil vihar: »Bog je umrl, Bog je umrl!« V vrhovih dreves je zaječalo in zajokalo: »Boga eo pribili na križ, Boga 60 pribili na križ!« Skozi vihar in skozi tresk bliskov, skozi grmenje in tuljenje sproščenih, strašnih sil narave, se je prerilo do gozda samotno človeško bitje, nesoč v 6voji duši še vse strašnejši vihar, zavest nejx>prav-ljive krivde, glas pekoče vesti nad izdajstvom Najsvetejšega. Poln črnega obupa, v grozi se zakrivajoč v temen plašč, je prišel Judež v gozd, da napravi konec bednemu življenju, pogasi pekoči ogenj v prsih in umiri glas vesti. Drevesa eo se nevoljno zganila, ko je samomorilec izvlekel izpod plašča vrv in napravil zanko. »Gorje mu, gorje tistemu, kdor mu pomaga k smrti!« je mogočno zapretila visoka palma. In vsa drevesa so v znak soglasja pripognila svoje krone in jezno završala. Ko je Judež iskal primerno drevo, so ga veje bile v obraz in 6e mu izmikale. Na koncu se mu je vendar posrečilo, da je vrgel vrv čez vejo neke košate pinije. Srdito je stresla pinija mogočno deblo in rrrsk, rrrsk, se je odlomila veja. Nato je poskusil pri oljki, cipresi in vseh ostalih drevesih, toda povsod brez uspeha, nobeno drevo ga ni hotelo nositi. Kakor hitro je vrgel zanko čez eno od njihovih vej, že so se zajx>redoma, kakor na višje povelje lomile. Ob koncu gozda je stala lepa vrba. Tedaj je bila še eno najlepših dreve6, z vitkim, krasnim deblom. Nežne, gibke veje 60 lahno podrhtevale in vsa drevesa so se ozrla vanjo, ko je končno Judež nameril 6voje korake proti njej. »Izobčimo te iz 6voje srede, ne boš nam več tovarišica in preklela bodi na vekov veke, če ga sprejmeš, ko smo ga vsa druga drevesa odklonila,« je zavpila najbližja cipresa. Saj menda tudi Judež ni imel dosti upanja več, da ga bodo nosile te šibke veje, zato je okleval, preden je poskusil 6vojo srečo še pri vrbi. Vrbi pa 6e je ubogo človeško bitje, ki je zaman i6kalo smrti in pozabe, zasmililo in njene veje so vzdržale samomorilca. Za kazen so jo drevesa za vedno izključila iz svoje 6rede, njo izdajalko, ki je nosila izdajalca. Naj bo z njim obsojena in prekleta! TaKo še dandanes vrba sameva, daleč od drugih dreves. Žalostna 6 povešenimi lieti stoji ob močvirjih in majhnih potokih ter objokuje svoj greh, svoje nepremišljeno in nepravo usmiljenje. Ptice se je izogibajo in nočejo več gnezditi v njenih vejah, njeno deblo je izmaličeno in brez lepote. V mraku je kakor strašen razbojnik, in zapoznel popotnik ki jo v medlem svitu mesečine zagleda, se v velikem loku izogne 6amotnemu, va6e zgrbljenemu drevesu. _(K. Rihar.) iRimske toplice (Slovenija) mdikaciie: živci, ženske ' bolezni, revmatizem itd. Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni Din 600'— do 850—. V glavni sezoni Dir. 800'— do 1000 —, izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice. R d — V imen« Njegovega Carskega Veličanstva, gospoda Carja Petra Prvega, napovedujem revizijo tej umobolnici! Te besede so bile izrečene z gromkim, ostrini, zvenečim glasom. Pisar bolnišnice, ki je zapisoval bolnika v veliko raztrgano knjigo na mizi, politi s črnilom, se ni mogel zdržati nasmeha. Ali dva mlada človeka, ki sta bolnika privedla, se nista smejala: držala sta se komaj na nogah po dveh nočeh, prebitih brez spanja skupaj z blazmkoni, katerega sta pravkar privedla po železnici. Na predposlednji postaji se je napad besnosti ojačil; dobila sta nekje za umobolnega prisilni jopič in, ko sta poklicala sprevodnike in orožnika, so umobolnega obleklii. Tako sta ga pripeljala v mesto, tako sta ga izročila v bolnišnico. Bil je strašen! Vrhu obleke, ki je bila ob času napada raztrgana v cunje, je jopič iz raševe jadro-vine š široko zarezo stiskal njegovo telo; dolga rokava sta prižeinala njegovi roki k prsim navzkriž in sta bila odzadaj zavezana. Razgrete, široko odprte oči (on ni spal deset noči) so gorele z negibnim, vročim bleskom; prvi gibljaj je drgetal na robu spodnje ustnice; zmedeni, kuštravi lasje so padali kot griva po čelu; hodil je z brzimi, težkimi koraki iz kota v kot po pisarni, radovedno ogledujoč stare omare s papirjem in stole s povoženim platnom in se redko ozrl na svoja sopotnika. — Odpeljite ga na oddelek. Na desno. — Vem, vem. Bil sem že tukaj z vami v preteklem letu. Ogledovali 61110 bolnišnico. Vse vem in mene bo težko preslepiti — je rekel bolnik. Vrnil se je k durim. Strežaj jih je pred njim odprl; z isto brzo, težko in odločno bojo je odšel, visoko dvignivši brezumno glavo, iz pisarne na desno v oddelek za duševno bolne. Spremljevalci so mu komaj sledili. — Pozvoni! Ne morem. Zvezali ste mi roke. Vratar je odprl vrata in popotniki so vstopili v bolnišnico. Novega bolnika so odvedli v sobo, kjer so bile nameščene kopeli. To je bila velika obokana soba z lepim kamenitim tlakom ki jo je razsvetljevalo eno samo okno v kotu; stene in oboki 60 bili pobarvani s temnordečo oljnato barvo; na tlaku, počrnelem od nesnage, sta bili v isti višini z njim vdelani dve kameniti banji, kot dve ovalni, z vodo napolnjeni jami. Ogromna bakrena peč s cilindra-stim kotlom za segrevanje vode in 6 sistemom bakrenih cevi in dvigal je zavzemala kot nasproti oknu; vse je nosilo neobičajno mračen in fantastičen značaj za pokvarjeno glavo in strežaj, ki je bi! pri banjah zaposlen, tolsti, večno molčeči Malorus, jc s svojo mračno fiziognomijo še povečaval ta vtis. In ko so bolnika privedli v to strašno sobo, da bi mu naredili kopel in da bi mu, soglasno s sistemom lečenja glavnega doktorja bolnišnice, naložili na zatilnik velik obliž iz španske muhe, je prešel v strah in grozo. Priskutne misli, ena groznejša od druge, so se zavrtele v njegovi glavi. Kaj je to? Inkvizicija? Namesto tajne kazni, kjer so ga njegovi sovražniki sklenili pokončati. Morda celo pekel? — Sveti mučeuik Jurij! V tvoje roke izročim svoje telo. A duha — ne, o, ne ! .. '.^'Sit^SSji so ga še vedno držali, čeprav se je bil že pomiril. Topla kopel in mehur z ledom, ki so mu ga položili na glavo, sta že učinkovala. Ali ko vb ga škoro brezčutnega dvignili z vode in posadili ni' nizek'afol, da bi mu dali obliž iz španske muhe, mu je to znova zares razjedalo ostanek sile 111 brezumne misli. — Zakaj? Zakaj? — je kričal — jaz nisem nikomur hotel hudega. Zakaj mene ubijate? O—o — o! O, Gospod! Služabništvo ga ni moglo ukrotiti. — Ničesar ne storiš, — je rekel bivši vojak — treba streti. Te navadne besede so spravile bolnika v drgetanje. »Streti... Kaj 6treti? Koga streti? Mene?« je pomislil on in v smrtnem strahu zakril oči. Vojak je prijel na dveh koncih hrapavo brisalko in s silnim pritiskom hitro podrgnil ž njo po zatilniku, da je odtrgal z njega obliž in vrhnjo plast kože in ostavil golo, rdečo brazgotino. Bolečina, ki bi bila še za mirnega in zdravega človeka neznosna, 6e je dozdevala bolniku konec vsega. Obupno se je napel z vsem telesom, se iztrgal strežajem iz rok in njegovo nago telo se je zvalilo po kamenitih ploščah. Mislil je, da so mu odtrgali glavo. Hotel je zakri-čati, a ni mogel. Odnesli so ga na posteljo v nezavesti, ki je prešla v globoko, mirno in dolgo spa- »Kje sem? Kaj je z menoj?« mu je prišlo na um. In mahoma se mu je nenavadno živo predočil poslednji mesec njegovega življenja, in razumel je, da je bolan, in kako je bolan. Vrsta novih misli, besed in dejanj mu je prišla v spomin in ga pri-morala, da je zadrgetal z vsem bistvom. »No, to je končano, hvala Bogu, to je končano!« je zašepetal in znova zaspal. Odprto okno z železno mrežo je gledalo na malo ulico med velikimi poslopji in kamenito ograjo; v to ulico ni nikoli nihče prišel in bila je vsa gosto zarasla z nekim divjim grmičjem in z lipovko, ki je jionosno cvetela v tem letnem času ... Za grmovjem, ravno nasproti okna je temnela visoka ograja; visoki drevesni vrhovi velikega vrta, obliti in pro-niknjeni z lunino svetlobo, so gledali izza nje. Na desno se je dvigalo belo poslopje bolnišnice z znotraj razsvetljenimi okni z železnimi mrežami; na levo je bila bela, od lune razsvetljena 6tena mrtvašnice, brez oken in vrat. Lunin svit je padal skozi mrežo okna v notranjost sobe na pod in osvetljeval del postelje in izmučeno bledo lice bolnika z zaprtimi očmi; zdaj ni bilo v njem nič neumnega. To je bilo globoko, težko spanje izmučenega človeka, brez sanj, brez najmanjšega gibanja in skoro brez dihanja. Čez nekoliko trenutkov se je prebudil s polno zavestjo, kot bi bil zdrav, da bo zjutraj vstal kot prejšnji blaznež. III. — Kako vam je? — ga je drugi dan vpraša! zdravnik. Bolnik, ki 6e je ravnokar prebudil, je še ležal pod odejo. — Izvrstno! je odgovoril, skočil pokonci, obul copate in prijel za plašč, — prekrasno! Samo to: jjoglejte! Pokazal je na tilnik. — Ne morem obrniti vratu brez bolečine. No, to ni nič. Vse je dobro, ako razumeš; in jaz razumem. — Ali veste, kje ste? — Seveda, doktor! Jaz sem v umobolnici. Ali Če se razume, je to odločno vseeno. Odločno vseeno. Doktor mu je neprestano gledal v oči. Njegov čedni, dobro gojeni obraz z lepo ratčesano, zlato-rumeno brado in mirnimi golobjimi očmi, zročiini skozi zlato naočnike, je bil negiben, neprodiren. On je opazoval, — Zakaj tako neprestano gledate name? Vi ne 1 prečitate tega, kar je v moji duši — je nadaljeval bolnik — ali jaz jasno Sitom v vaši! Zakaj delate | e č i c v (Spominu Ivana Sergejeviča Turgenjeva.) zlo? Zakaj ste zbrali lo množino nesrečnežev i:, jo držite tukaj? Meni je vseeno; jaz vse razumem in sem miren; pa vi? Zakaj to mučenje? človeku, kateri je lo dosegel, da je v njegovi duši velika misel, splošna misel, njemu je vseeno, kje živi, kaj čuti Celo, če živi, ali ne živi... Ali ni tako? — Morda — je odgovoril zdravnik in se usedel na stol v kotu sobe, da bi videl bolnika, ki je hitro hodil iz kota v kot. ropotajoč z ogromnimi šlapami iz konjske kože in mahajoč s krili bombaževega plašča, ki je imel po sebi široke, rdeče proge in velike cvete. Zdravnikova spremljevalca, pomočnik in .paznik, sta še dalje strumno stala med vrati. — In jaz jo imam! je vzkliknil bolnik. — Ko sem jo našel, sem bil kar prerojen, čuti so postali ostrejši, možgani delujejo kot še nikoli. Kar sem prej dosegel po dolgem potu sklepanja in domnev, to spoznavam sedaj intuitivno. Jaz sem realno to dosegel, kar je bilo pridobljeno po filozofiji. Jaz preživljam sam v sebi velike ideje o tem, da sta prostor in čas izmišljaj. Jaz živini v vseh dobah. Jaz živim brez prostora, povsod in nikjer, kakor hočete. In zato mi je vseeno, ali me držite tukaj, ali me spustite na prosto, naj sem svoboden ali zvezan. Opazil sem, da je tukaj še nekaj takih. Toda za ostalo množico je tak položaj strašen. Zakaj jih ne osvobodite? Čemu je treba ... — Vi ste rekli, — ga je prekinil zdravnik , — da živite izven časa in prostora. Toda nemogočo je oporekati, da sem jaz z vami v loj sobi in da je zdaj — doktor je vzel uro — pol enajstih, 6. maja, 18 * leta. Kaj mislite o tem? — Nič — Meni je vseeno, kje sem in kje živini. Če je meni vseeno, ali ne, pomeni to, da sem jaz povsod in vselej? Zdravnik se je nasmehnil. — Redka logika, — je rekel in vstal. Naj bo, imate prav. Na svidenje. Ali hočete smotko? Zahvaljujem se vam. — Obstal je, vzel smotko in najprej odgriznil konček. — To pomaga misliti, — je rekel — to je svet, mikrokozmus. Na enem koncu pepel, na drugem kisline... Tako je ravnovesje sveta, ki ee v njem neutralizirajo nasprotna načela. Oprostite, gospod doktor! Doktor je odšel naprej. Večji del bolnikov ga je čakal strumno stoječ ob svojih posteljah. Noben predstojnik ne uživa takega spoštovanja svojih podrejenih kakor zdravnik psihijater pri svojih umo-bolnih. Ko je bolnik ostal sam, je nadaljeval s svojo burno hojo po celici iz kota v kot. Ko so mu prinesli čaja. se ni usedel; kar v dveh požirkih je izpraznil veliko čašo in skoro v hipu pojedel velik kos belega kruha. Potem je šel iz sobice in hodil nekaj ur. ne da bi se ustavil, s svojo brzo in težko hojo od enega konca poslopja do drugega. Bil je deževen dan in bolnikov niso spuščali na vrt. Ko je zdravnikov pomočnik začel iskati novega bolnika, so mu pokazali na konec hodnika; tam jo stal, naslonjen z obrazom na šipo steklenih vrtnih vrat in neprestano gledal na cvetlično gredo. Njegovo zanimanje je potegnil nase nenavaden živordeč makov cvet. IV. Zavedal se je, da je v umobolnici; zavedal ee je celo, da je bolan. Včasih, kot prvo noč, se je prebudil sredi tišine po burni vznemirjenosti dne, čuteč trganje po vseh udih in strašno težo v glavi, toda pri polni zavesti. Morda sta odsotnost vtisov v nočni tišini in mraku ali slabo delovanje mo-žgan pravkar prebujenega človeka povzročala, da je v takih minutah jasno pojmoval svoj položaj in bil takorekoč zdrav. A prišel je dan: obenem s svetlobo in prebujenjem življenja v bolnišnici so ga znova obdajali vtisi kakor valovi; bolnik se ni mogel z njimi sprijazniti in postal je iznova bebec. Njegovo 6tanje je bila zmes čudnih sodb in bedarij. Razumel je, da so okrog njega 6ami bolniki, ali istočasno je v vsakem od njih videl kak skrivni, skrivajoči se ali skriti obraz, ki ga je prej poznal, ali ki je o njem čital ali slišal. Bolnišnica je bila naseljena z ljudmi vseh časov in vseh krajev. Tu so bili živi in mrtvi. Tu so bili velikaši in mogočnjaki sveta in v poslednji vojni ubiti vojaki in na novo vstali. Sebe je videl v nekem začaranem krogu, ki je zbral v sebi vso silo sveta, in v prevzetni prenapetosti je smatral sebe za središče tega kroga. Vsi njegovi tovariši v bolnišnici so se tukaj zbrali, da bi izpolnili delo, ki 6e mu je predstavljalo motno kot gigantsko podjetje, narejeno za uničenje zla na zemlji. On ni vedel, v čem bo ono obstojalo, ni čutil v sebi zadosti sil, da ga dovrši. Mogel je čitati misli drugih ljudi; videl je v stvareh vso njihovo zgodovino; veliki bresti na vrtu bolnišnice 60 mu pripovedovali kar legende iz preživljenega; poslopje, zgrajeno zares pred precej dolgim časom, je imel za zgradbo Petra Velikega in bil je prepričan, dn je car v njem prebival v dobi poltavske bitke (1709). Prečital je to na stenah, na odtrganem ometu, na kosih opeke in pečnic, ki jih je našel na vrtu; vsa zgodovinn doma in vrta je bila napisana na njih. Malo poslopje mrtvašnice je naselil z desetinami in stotinami davno umrlih ljudi in neprestano je pogledoval v okence, ki je držalo iz njene kleti v kot vrta; videl je v neravnem zrcaljenju sveta iz mavričastega in umazanega stekla znane črte, ki jih je nekdaj videl v življenju ali na portretih. Ko je šel prvikrat na vrt, je predvsem motril živobarvne cvetlice, ne da bi stopil s stopnic. Bili sta v celoti samo dve; slučajno sta rastli oddelje-no od drugih na neopletcm prostoru, da sla ju obdajali gosta loboda in visoka trava. Bolniki so prihajali drug za drugim skozi vrata, pri katerih je stal strežaj in dul vsakemu izmed njih debel, bel, iz bombaževine spleten klobuk z rdečini križem na čelu. Ti klobuki so bili v vojski in so bili kupljeni na dražbi. A bolnik je, seveda sam pri sebi. pripisoval temu rdečemu križu poseben skrivnosten pomen. Vzel je z glave klobuk, pogledal na križ, potem pa na cvete ivaka. Cveti so bili bolj živobarvni. e Š — Oll bo zmagal, — je rekel bolnik. — ali poglejmo! In stopil je s stopnice. Ko je okrog pogledal in ni zapazil strežaja, stoječega za njim, je prestopil gredico in iztegnil roko k cvetu, a se ga ni upal odtrgati. Začutil je vročino in vbodaljaj v iztegnjeni roki. a potem je po vsem telesu kot neki skrivni tok njemu nepoznane sile izhajal od rdečih cvetnih listov in mu prešinjal vse telo. Primaknil se je bliže 111 iztegnil roko do cveta 6amega, ali cvetlica se je, kot se je njemu zdelo, zavarovala, izpuščajoč strupeno, smrtonosno dihanje. Njegova glava se je zaobrnila; napravil je zadnji obupni napor in že je zgrabil za stebelce, ko ee mu je nenadoma težka roka ulegla na pleča. Strežaj ga je zgrabil. — Prepovedano je trgati, — je rekel stari Malorus. — Tudi na gredico ne stopaj. Tu se med vami nahaja mnogo umobolnih, vsak en cvet, ves vrt raznesejo, — je rekel ukazovalno, neprenehoma ga držeč za pleča. Bolnik ga je pogledal v obraz, se molče osvobodil njegove roke 111 odšel razburjen po stezi, — O nesrečniki! — si je mislil. Vi ne vidite, tako sle zaslepljeni, da ga branite. Ali naj stane, kar hoče, jaz ga pokončam. Če danes ne, se bova jutri pomerila v močeh. A če poginem, ali ni vseeno? Sprehajal se je po vrtu prav do večera, načenjal poznanstva in imel čudne razgovore, v katerih je vsak družabnik slišal lo odgovore na svoje brezumne misli, izražene v blazno skrivnostnih besedah. Bolnik je hodil zdaj s tem tovarišem, zdaj z drugim, in konec dneva se jc še bolj prepriča!, da je vse pripravljeno, kakor je rekel sam pri sebi. Kmalu, kmalu bodo razpadle železne mreže. Vsi tukaj zaprli bodo odšli in pohiteli na vse konce zmelje, in ves svet bo zadrgetal in odvrgel s sebe razpadljiv ovoj in se pojavil v novi, čudoviti lepoti. Skoro je pozabil na cvetlico. A ko je odšel z vrta in stopil na prag, je iznova zagledal na potemneli in zdaj žc rosni travi natančno dva rdeča oglja. Tedaj je bolnik zaostal za množico in stopi vsi za strežaja, opazil ugoden trenutek. Nikdo ni videl, kako je preskočil gredico, zgrabil cvetlico in jo hlastno skril na prsi pod srajco. Ko so se sveži, rosni listi dotaknili njegovega telesa, je prebledel kakor smrt in v strahu široko odprl oči. Mrzel pot mu je izstopil na čelu. V bolnišnici so prižgali svetilke. V pričakovanju večerje je večji del bolnikov polegel po posteljah, izvzemši nekoliko nemirnih, ki so hlastno hodili po hodniku in dvoranah. Bolnik s cvetom je bil med njimi. Hodil je, krčevito prižemši roki križema na svoje prsi; zdelo se je, dn hoče zdrobiti in zadušiti v njem skrito rast. Pri srečanju 7, drugimi jih je daleč obšel, boječ' se pritisniti k njim 7, robom obleke. — Ne bližajte ee, ne bližajte se! je kričal. A v bolnišnici se je za take opozo-ritve malokdo zanimal. T11 hodil je hitreje in hitreje, delal je večje in večje korake, hodil je eno uro ali dve z nekako logoto. — Jaz te upeham, jaz te zadušim! — je govoril tiho in zlobno. Včasih je zaškripal z zobmi. — Dovolite mi, da ee tukaj usedeni, — je rekel pazniku. , — Ali niste večerjali? — je vprašal paznik, nalivaje dopolnilne porcije kaše v skledice. — Jaz sem zelo gladen. A meni se je treba zelo okrepiti. Ves moj obstoj je v hrani. Saj veste, da nič ne spim. — Jejte, dragec, na zdravje! Taras, daj go-skodu žlico in kruha. Usedel se je k ekledici in pojedel še ogromno množino kaše. — No, zadosti, zadosti, — je rekel slednjič paznik, ko so že vsi nehali večerjati, a naš bolnik je še dalje sedel pri skledici, zajemajoč iz nje z eno roko kašo, a z drugo se držeč za pr6i. — Pre-najedli se boste. — Ah, če bi vi vedeli, koliko sil mi je treba, koliko sil! Oprostite, Nikolaj Nikolajevič, — je rekel bolnik, vstal od mize in krepko stisnil roko pazniku. — Oprostite! — Kam pa greste? — ga je vprašal z nasmehom paznik. — Jaz? Nikamor. Jaz ostanem. No, morda se jutri ne vidiva. Zahvalim 6e vam za vašo dobroto. In še enkrat je krepko stisnil pazniku roko. — Pomirite se, ljubček, pomirite se, — je odvrnil paznik. — Zakaj take mračne misli? Pojte. ležite, da lepo zaspite. Vi morate več spati. Če boste dobro spali, se tudi kmalu popravite. Bolnik je zaihtel. Paznik ee je obrni! in ukazal strežajem, naj prav hitro poberejo ostanke večerje. Čez po! ure je v bolnišnici že vse spalo, razen enega človeka, ki je ležal oblečen na svoji postelji v vogelni sobici. Drgetal jo kakor v mrzlici in si krčevito stiskal prsi, vse prepojene, kot se je njemu zdelo, z nezaslišano smrtonosnim strupom. V. V60 noč ni 6pal. Utrgal je tisti cvet, ker je videl v tem ravnanju junaški čin, ki ga je bil , dolžan storiti. Pri prvem pogledu ekozi steklena vrata 60 rdeči cvetni listki potegnili nase njegovo pozornost in zdelo se mu je, da je v tej minuti v 1 celoti to dosegel, kar je bil predvsem dolžan na j zemlji dovršiti. V ta živordeči cvet se je zbralo I vse zlo sveta. Vedel je, da se iz maka dela opij; morda je misel, razraščajoča se in zavzemajoča čudovite oblike, vplivala, da si je zgradil strašno fantastično sliko. Cvet je v njegovih očeh vseboval vse zlo; on je vsrkal vase vso nedolžno prelito kri (zato je bil tudi tako rdeč), vse solze, vso jezo človeštva. To je bilo skrivnostno, strašno bitje, nasprotje Boga. Ariman, ki je sprejel skromno in nedolžno podobo. Treba ga je bilo izruvati in ubiti. Ne, to je premalo, treba je bilo preprečiti, da bi i zlil vse zlo na 6vet, kadar izdahne. Zato ga je tudi skril k sebi na prsi. IJpal je, da bo cvet proti jutru izgubil vso svojo moč. To zlo bo prešlo v njegove prsi, v njegovo dušo in tam bo premagano, ali bo ono premagalo — in tedaj bo tudi sam poginil, umrl, ali umrl bo kakor častni bojevnik in kakor prvi boritelj človeštva, ker se ni do tega časa nikdo drznil istočasno se boriti z zlom vsega sveta. — Oni ga niso videli. Jaz sem ga zagledal. Ali ga morem pustiti živeti? Rajši smrt. Vendar ga je izraval čez tri dni pred očmi starca, ki ga ni mogel prestreči. Strežaj se je pognal za njim. Z glasnim, zmagovitim vpitjem je bolnik bežal v bolnišnico, planil v svojo sobo in skril rastlino na pr6i. »Zakaj trgaš cvetlice?« ga je vprašal strežaj. ki je pritekel za njim. A bolnik je že ležal v svoji postelji v navadni legi s prekrižaniml rokami in začej govoriti tak nezmisel, da je strežaj samo molče vzel z njega v pospešenem begu pozabljeno čepico s križem in odšel. In namišljena borba se je začela znova. Bolnik je čutil, da se iz cveta v dolgih, kačam podobnih, plazečih vijugah izliva zlo; one so ga ovijale, stiskale in tlačile ude in mu prepojile vse telo s svojo strnšno vsebino Plakal Je in moli! k Bogu v presledkih med klet-vinami, ki eo bile naperjene proti njegovemu »o- Za birmanke Mongol svila po Din 18'— pri Trpinu, Maribor Vetrinjska 15 vražniku. Proti večeru je cvet zvenel. Bolnik je razteptal počrnelo rastlino, pobral ostanke s poda iu jih ponesel v banjo. Vrgel je brezoblično kepo zelenjave v peč, razgreto od premoga in dolgo zrl, kako je njegov vrag sičal, se zvijal in se slednjič spremenil v nežno, snežnobelo kepico pepela. Pihnil je in vse je izginilo. Drugi dan je bilo bolniku slabše. Strašno bled, upadlih lic in globoko v očesne votline pogreznjenih žarečih oči je z majavim korakom in često se spotikajoč nadaljeval svojo besno hojo in govoril, govoril brez konca. — Jaz ne bi hotel ujiorabiti nasilnih odredb, — je rekel svojenju pribočniku starejši zdravnik. — A vendar je neobhodno potrebno, da ustavimo to delo. Danes je tehtal 93 funtov. Če bo šlo tako naprej, umre čez dva dni. Starejši zdravnik se je zamislil. — Morfij? Kloral? — je rekel naj>ol vpraševaje. — Včeraj morfij že ni deloval. — Ukažite ga zvezati. Sicer pa dvomim, da bi ozdravel. VI. In bolnika so zvezali. Ležal je oblečen v prisilni jopič na svoji postelji, krepko privezan s širokimi platnenimi trakovi k železnim palicam postelje. A besno gibanje se ni poleglo, ampak prej narastlo. V teku mnogih ur ee je uporno napenjal, da bi 6e osvobodil svojih vezi. Toda 6lednjič se ,je silno uprl in raztrgal eno od vezi, da je osvobodil noge; nato ee je izmuznil še iz drugih in začel z zvezanimi rokami hoditi po sobi, bruhajoč iz. sebe divje, nerazumljive besede. — Da bi te! ... — je zakričal vstopivši strežaj, — kateri vrag ti pomaga! Gricko! Ivan! Pri-dita hitro, ker ee je razvezal. Vrgli so se trije na bolnika in začeln ee jo dolga borba, utrudljiva za napadalce in mučna za branečega se Človeka, ki je uporablja! zadnji ostanek izčrpanih sil. Slednjič so ga zvalili na posteljo in zvezali krepkeje kakor poprej. — Vi ne razumete, kaj delate! — je kričal bolnik, sopeč. — Vi poginjate! Videl sem tretjega, ki se je jedva razcvetel. Zdaj je že gotov. Pustite mi dovršiti delo! Treba ga je ubiti! Ubiti! Tedaj bo vse končano, vse rešeno. Poslal bi vas, a to morem narediti le jaz sam. Vi bi umrli od samega dotika. — Molčite, gospodič, molčite I — je rekel stari strežaj, ki je ostal za stražo pri postelji. Bolnik je naenkrat umolknil. Sklenil je stre-žaje preslepiti. Držali so ga zvezanega ves dan 111 ga pustili v takem položaju tudi čez noč. Strežaj mu je prinesel večerjo, potem pa si je postlal blizu njegove postelje in se ulegel. Čez minuto jo krepko zaspal, a bolnik se je spravil na delo. Izognil se je z vsem teleeom, da bi se ne dotaknil železne prečnice v postelji; otipal jo je z roko, skrito v dolgem rokavu prisilnega jopiča, in začel je hitro in močno drgniti rokav ob železo. Čez nekaj časa je debela jadrovina popustila in oprostil si je kazalec. Potem je delo šlo hitreje. S čisto neverjetno spretnostjo za zdravega človeka in gibkostjo je razvezal zadaj vozel, ki je rokave držal, razvozljal jopič in nato dolgo prisluškoval ' hropenju strežaja. Ali starec je trdo spal. Bolnik" je slekel jopič in se odvezal od postelje. Bil je prost; poskusil je vrata odpreti, bila eo od znotraj zaprta in ključ je najbrž ležal v žepu strežaja. Boječ ee ga zbuditi, se ni upal preiskovati žepov in sklenil je uiti iz sobe skozi okno. Poskušal je upogniti debeli drog z golimi rokami ali železo se ni udalo. Tedaj je zvil iz močnih rokavov prisilnega jopiča vrv, jo zadrgnil na ost, prikovano na koncu droga, in se obesil nanj z vsem telesom. Po obupnem naporu, ko jo izčrpal poslednje sile, ee je drog vdal; ozki prehod jo bil odprt. Ko se je pretisnil skozi, 6i je obdrgnil pleče, lakli in gola kolena; potem se je preril skozi grmovje iti obstal pred steno. Vse je bilo tiho; ognji nočne straže so slabo osvetljevali okna ogromnega poslopja; nikogar ni bilo videti. Nikdo ga ni opazil; starec, ki straži pri njegovi postelji, najbrž krepko spi. Zvezde so vabljivo migljale z lučkami, ki 60 prodirale prav do srca. — Jaz grem k vam, — je zašepetnl, gledaje na nebo. Ko ee je strmoglavil po prvem poskusu z odrtimi nohti, okrvavljenimi rokami in koleni, jo začel iskati udobnega mesta. Tam, kjer se je ograja stikala s 6teno mrtvašnice ,je iz nje in iz stene izpadlo nekoliko opek. Bolnik je našel te luknje in se z njimi okoristil. Zlezel je na ograjo in se oprijel vej brsta, ki je rastel na tej strani, in se tiho spustil po vejah na zemljo. Planil je k znanemu mestu okoli stopnic. Cvetlica, ki je zvila svoje listke, je imela zdaj temno glavico in se je jasno razločevala na rosni travi. — Poslednji I — je zašepetal bolnik — poslednji! Danes zmaga ali smrt. A to je zame že vseeno. Potrpite, — je rekel, gledaje na nebo —, kmalu pridem k vam. Odtrgal je rastlino, jo raztrgal, zmečkal in jo v roki drže odšel po prejšnjem potu v svojo sobo. Starec je spal. Ko Je bolnik prišel do postelje, ee je zvrnil brezčutno nanjo. Zjutraj eo ga našli mrtvega. Njegov obraz je bil miren in svetel; onemogle črte z drobnimi ustnicami in globoko upadlimi, zaprtimi očmi so izražale neko ponosno srečo. Ko eo ga položili na nosila, so jioskueili razkleniti roke in izpuliti rdeči cvet. A roka je bila otrpnila in on je odnesel 6vojo trofejo v grob. (Vsevolod Garšin. — Prevedel dr. šile.) DANKA DARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9) Telef.: Opčra 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpravlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA:No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG No. 5967 Luzenbourtf. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 2> H U Z I N Ji Cvet binkošti, veselja praznikov i* liiPt 3 ' IP * Z w»K ** . viv : M IRftl >> M mrn^^smm W >*■>. J*. ■ - • i 1 • „'J i» - I %tm ipill ^ *' t- llill "■•■>» gHKKKjK« ii«| ||p£MHHMKfl 'SIS fcffilffiBifflf Wm(m - v m ISMHKIIM ^Blj™ ' „ i V družinah in po vrtovih imamo modne rože in modo rož. Nekatere rože postanejo nemoderne in jih nihče več ne goji: Nikoli ni bilo med njimi potonike. Ona je 6kozi vsa stoletja živa in priljubljena. Pofonika, binkoštni cvet, je ena izmed najstarejših vrtnih cvetic, kar jih je prišlo v Evropo. Doma ie iz Azije, kjer je meter visoka. Po širnih obronkih vzhodnoazijskih planot raste še divja in ljudje jo častijo radi njenih zdravilnih lastnosti. Že ime peonija (potonika) nam pove, da so se že božanske veličine starega veka bavile z njo. Peonija izvira iz imena Peon, ki je bil zdravnik bogov in ki je odkril zdravilno moč te rože in je z njo zdravil rane, ki jih je Heraklej prizadejal Plutonu. Zgodovinsko pa je podprto sporočilo, da je Hipokrat, najslavnejši zdravnik starega veka, iz potonike zvaril pijačo za bodoče matere in Plipij, veliki rimski prirodoslovec, je to plamtečo rožo tako zelo cenil, da je zapisal, da jo varuje sveta žolna, ki vsakogar oslepi, kdor se po nepotrebnem dotakne potonike. Ko so v dobi križarskih vojn prišli križarji v tiste kraje, so občudovali potoniko in zvedeli so, da vsebuje potonika toliko zdravilnih sil, da že eno samo zrnce odpravi krče in božjast in prežene strahove in moro. Kristjani pa so pravili, da jo je sveti Duh obžaril in spremenil njene bele cvetne liste v krvavordeče jezike. Križarji so to čudodelno rožo s častjo prinesli v Evropo in kmalu se je potonika vdomačila po V6eh grajskih vrtičih srednjega veka. Rastla je tudi na vrtu svete Hildegarde iz Bingena, ki je bila prva nemška prirodopiska in zdravnica. Zlasti je bil pa na svoje potonike ponosen eichstattski škof Kornelij, ki ie imel posebnega lekarnarja, da mu je gojil mimo hijacint, nageljnov in zvončnic tudi enajst vrst potonike. Nastale so kar pesnitve in slavospevi na peo-nijo-potoniko in v tistih samostanskih vrtovih so jo gojili v zdravilne namene. Tako je bila že znana njena zdravilna moč, da se je je prejelo že večno ime »Paeonie officinalis«. Previdno so izgrebli korenine in jih prinesli učenemu lekarnarju, ki je korenine razrezal in prodajal rezine. Prav tako previdno 6o odvzemali krempljasta semena in jih dajali v majhne pušice Potonika je bila torej roža, ki je tisočkrat poplačala ves trud s 6eboj. Ljudstvo še zmeraj veruje v zdravilno moč potonike. one pristne, debele, rdeče potonike, kakršna raste po kmečkih »gartelcih«. Njena semena, ki so videti ko zakrivljeni zobje, nabirajo na nitko in jih obešajo okrog vratu otrok, ki dobivajo zobe; potem nimajo nič bolečin. Stare knjige o zdravilstvu (1563) pišejo, da »je dobro, če to zelišče položiš v zibelko, ker prežene otroku ves 6trah« in dalje, da nobenega človeka ne bo več »tlačila mora, če petnajst črnih zrnc potonike 6tol-češ in daš v medico ali vino in to piješ«. Jako zanimivo je to, da že od nekdaj razločujejo »moške« in »ženske« potonike. Bržkone je to odtod, ker so dajali potonike tudi kot čarobno sredstvo za ljubezen. Švabi na Sedmograškem imajo še zdaj to navado, da izkopljejo dekleta na veliki petek korenine potonike, 6i jih narežejo in obesijo rezine v velikem številu krog vratu. Dekleta se potem razcvetejo, da »so rdeče ko potonike« in kaj kmalu se oglasijo 6nubci. Naše potonike, ki 6mo jih poznali doslej samo kot okras svojih vrtov in stanovanj, je resnično že 6tara in s skrivnostmi obdarjena roža. Vse na svetu pa ima dve plati, dva obraza. En obraz je za tiste, ki vidijo samo površino; drugi je za one, ki znajo gledati globlje in ki spoznavajo tainosti stvarstva in z njimi občudujejo in hvalijo neskončno ljubezen do stvarstva svetega Duha Stvarnika. Pomladanska pokrivala in svofski plašč l etošnja pokrivala 60 ko zbirka vzorcev raz-I i časov. Nobeno izmed teh nima širokih kra-jtv^ev, zato so potrebna tenčic in pajčolanov. Na sliki vidiš: slamnik, ki je okrašen s cvetjem in ga je zlasti priporočati ženskam, ki je njih pričeska na zatilniku gladka. Dalje je klobuček »kapot«, ki si ga tako zelo porineš na zatilnik, da je spredaj viden le cvetlični okras (glej sliko v sredi!). Potem vidiš turbanski klobuk s pristreškom ko pri čepici. Blago je kar v mavričastih barvah in pravijo, da bo to pokrivalo najbolj priljubljeno v tej seziji. In slednjič je še Irivogelnik. ki skoraj vsem pri-stoja in vedno odlično vpliva. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE ^ manufaktura Komolec je raztrgan! Kako bi bilo to popraviti ne da bi sc videlo? Na komolec rokava pri-žijem progo do konca rokava iz kakega ostanka blaga. Videti je kot okras; nihče ne misli, da so (čkavi zakrpani! Ta plašč se lepo prilega postavi in je^ nalahno zaokroženega kroja. Spredaj zaokroženega kroja. Spredaj se ne zapenja, le v pasu je zaponka ali pa sta dva gumba. Plašč je brez ovratnika in reverjev, saj je rutica, ki vse pokrije. Prav lepo je, če je tak plašč podložen z istim blagom, iz kakršnega je obleka pod plašcetn. Travnati in smolnati madeži. Zdaj je 6pet tisti čas, ko nam bodo otroci prinašali obleke polne zelenih lis in marog od trave. Travnate maroge odpraviš tako, da jih namažeš s slanino ali presnim maslom in izpereš z vrelo vodo in milom. Odpraviš jih tudi z mlačnim alkoholom, kamor kaneš nekaj salmijaka. — Iz flanele odstraniš travnate lise, da namočiš oblačilo za 2 uri v mešanico, kjer je 1 del glicerina in 1 del beljaka; zmencaš in potem izpereš. — Tudi smolnatih madežev je dosti v poletju. Te pa odpraviš s terpentinom, daš nato na blago pivnik in z vročim likalnikom polikaš. Potem še izpereš z milnatim špiritom. Jopica iz kopalne obleke. Ce ti kopalno obleko že moiji načno, odparaj hlačke. predelaj izrez za rokave in hlačke prišii za rokave. Okrog vratu bel ovratnik — pa imaš lično jopico. Radost birmank in birmancev Vesele matere Ali se otroci, ki imajo veselo mater, kaj zavedajo, kakšen dar božji imajo? Dokler so še majhni, se tega brez uvoma ne zavedajo, a kasneje, ko so že zdavnaj z doma in ko se začno bojevati z življenjem in če je življenska pot zavešena z meglami, tedaj se iznenada zaveš tega daru božjega. Potem se zablesti veselost, s katero je mati olepšala otrokom njih mladost, ko daljno sonce, ki 6e še zmeraj sveti in greje, čeprav je že zdavnaj zašlo. Prekrasno je imeti veselo mater! Nikoli te ne more usoda potlačiti k tlom, ker vsebuješ toliko moči, ki so v tebi in že iz mladostnih let, ki ti je še mati dajala veselja, da je nemogoče, da brez moči klecneš na tla! Vedno moreš dvigati glavo in si misliti: Ničesar ni, česar moje veselo 6rce ne bi zmoglo! »Pri vsem tem mislim na svojo mater (nam piše neka naročnica), na njen humor, na njeno pripravljenost, da je v vsem našla najboljše jedro. Saj nisi spustila vajeti vzgoje malomarno iz rok, Bog varuj, prav močno si jih držala v rokah in otroci smo se dobro zavedali, da ne pomaga ki o ljubezni še nič ne vedo, kako je bil tedaj tvoj humor čudovit, ko si potrpela z nami, da smo se mogli ponašati kot zaljubljenci! Pustila si, da smo dekleta nosile sliko izvoljenca v nedrjih, dasi nam je ob sleherni neprimerni priliki padla ven. Vedela si, da 6mo na [»ti iz šole napravili velik ovinek, da 6tno mogli »njega« ali »njo« videti, pa si se le prizanesljivo smehljala, ko smo pritekli vsi zasopli in rdečih obrazov prekasno h kosilu. A ko sem 6e nekoč zlagala, da sem bila pri prijateljici, a sem bila na sestanku z »njim«, tedaj mi tega nisi spregledala. Lagati se pa nismo smeli, laži pri nas nismo prenesli! Laž te je tako užalila, da nas je bilo v dno duše sram, čeprav nam nisi »delala dolgih pridig«. Krasna 6i bila, ti moja vesela mati, čeprav so te drugi jx> zobeh vlekli, češ, da lahkomiselno zapravljaš denar, da si preveč mladostno oblečena, kar se ne 6jx>dobi materi s toliko otroki — in podobno. Tudi si nisi delala sivih las, če je bilo kje kaj prašno, ali če so bile zavese od očetove kaje vse prej ko bele! Nisi jih divje izpulila z okna in nisi imela užaljenega obraza. Zasmejala si se in rekla: »No, bomo imeli pa krem zastore«. »Krem« je bila tedaj jako gosposka barva. Sijaj in veselje do živjenja si izžarevala. In to veselje ti je prijx»moglo, da si uničila vso jezo, K birmi se peljemo noben izgovor. Časih je bilo tudi kaj palice, vendar nisi nikoli tako kaznovala, da bi bila vsa iz sebe in bi te slepila jeza. Nikoli ni pozabila, da otroci še nismo »narejeni človeki« in da od nas ne more zahtevati tiste razsodnosti, kakršno imajo odrasli. Nasprotno, še jootem, ko srno bili že zdavnaj odrasli, si nam znala take povedati, da nismo vedeli, kje se nas glava drži. Tvoje mnenje nam je bilo nezmotljivo, saj smo bili prepričani, da nas nihče ne more bolje jooznati ko ti. Ti nisi bila niti malo sentimentalna in prav nič nervozna. Zmeraj smo se začudili, če so nam drugi otroci pripovedovali o svojih nervoznih materah. Skoraj hudo nam je bilo, da nimamo take gosposke mame, ki bi bila tudi nervozna. A ko smo bili nekoč povabljeni in se še ganiti nismo smeli, ker je imela dotična mati živce, smo se požvižgali na tako gospoščino in smo pridirjali domov ko norci od same sreče, da naša mati ne pozna živcev! . . ,., _ . Zares, tudi sentimentalna ni6i bila. Tako prisrčno si se 6mejala, pa bodi, da se je zgodilo to ali ono, da smo se morali smejati še drugi. Tvoj 6meh! Nikoli poslej ni6em slišala, da bi se bil kdo tako smejal, kakor si se znala ti! Ko smo se učili drsati in smo krevljali ko kure na gno- Mladi zarod o binkoštih nejevoljo, udarce in skrbi. Dala si nam sijajno doto, ki je dragocenejša ko denar: dala si nam veselo srce. Veselega srca pa ne zlomi ničesar; veselo srce najde v vseh bolečinah žarek sonca, ki ga je povsod najti, Ie da ima človek prave oči zanj. Zgodaj si nam umrla, ti naša vesela mati! Ko si nas vse spravila h kruhu, si odšla, tiho in vsakdanje za svojim tovarišem. Spominjamo se te s hvaležnostjo, ker si nam mladost spremenila v raj! Pozdravljamo te s hvaležnostjo vseh veselih mater, ki so svojim otrokom tovarišice, prijateljice in zaeno vzgojiteljice! To so matere, ki vedo, da je vesela mladost zaklad, ki je do smrti ne izčrpaš in da je veselo srce varstvo in ščit zoper vse hudo na svetu. Dajte, mlade matere, zapomnite 6i to! Kalto je bito prej Vlada je že okoli leta 1750 ukazala, da se morajo odpraviti dimnice in svečava s trskami. Ponekod 60 uporabljali tudi že sveče in laterne. Sporočilo iz leta 1767, ki govori o veliki revščini nekaterih koroških slovenskih kmetov, pravi, da si ljudje ne morejo omisliti namesto trek lojevih sveč ali železnih leščerb, ker nimajo niti masti niti starega loja ali olja, da bi ga žgali. Saj ubogi ljudje po vse leto niso videli na mizi mesa, po več mesecev so bili brez kruha, gotovo pa brez vsake masti. Radi visokih davkov in zvišane cene soli 6i živali niso mogli zrediti, v svojih temnih dimnicah pa so mogli izdelovati kvečjemu le najtiavadnejše platno. Kar 6e tiče jedilne posode, je bila ta po kmetih lesena ali pa iz temne, skoraj črne gline, včasih tudi glazirana. Po mestih so imeli posodd"iz Kamenine (fajanse), cinasto posodje je prišlo že pre-cej iz navade. Pili so iz častitljivih majolik in iz steklenih kozarcev in steklenic. Seveda so bili to že znaki udobnejšega življenja. Saj se glede pod-ložnikov gornjelendavskega veleposestva v Slovenski Krajini čudi opis okoli leta 1825, da pijejo celo tudi že iz steklenih kozarcev, posodo pa da so si nabavljali iz belega kositra ali pisane lončevine in jo polagali na police v sobi. Po birmi Botra ima radodarno srce ju; ko smo se učili plesati in smo se držali ko poleno —, tedaj si nas doma ojx>našala in smo skoraj počili od smeha pri tem. Oče je planil v sobo, misleč, da smo vsi znoreli. A oče je bil ko ti _ tudi 011 se je 6mejal z nami vred. Navzlic temu je bilo to za nas jako, jako poučno. Dobrohotno smešenje dela časih čudeže. Ko 6Uio se »odeli s prvo ljubeznijo« in smo se nekam abotno vedli, kot je že navada pri otrocih. »Tak, vraga, kaj ti to cvili in cviliU Naša kuha Mandeljevi krofi. (Mojstrski recept.) Vzameš 20 dkg moke, 14 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, 5 dkg nastrganega parmezana, 10 dkg zmletih man-deljev, ščepec soli: iz tega urno narediš testo in ga pustiš 1 uro počivati. — Potem ga razvaljaš za 4 milimetre na debelo in izrežeš z obliko za navadne krofe. Polovico teh izrezanih krofov pomažes z beljakom in daš nanje polovico mandelja. Nato daš vse (tudi nenamazane) v srednjo vročo pečico. Ko so pečeni, jih daš na hladno. Drugo polovico krofov, ki niso namazani in obloženi z mandelji, nadevaš s tem nadevom: Zmešaj 10 dkg vmetenega presnega masla, 5 dkg pretlačenega sira gorgon-zola, ščepec soli in paprike, 1 žlico smetane. Na tako nadevane pečene polovice polagaš one polovice z mandelji. Švedski zrezki. Telečje zrezke urno opečeš na presnem maslu, toliko da dobijo drugo barvo. Potem daš zrezke v kožico, jx>liješ nanje sok in presno maslo od prej in daš nanje na tenko razrezane gobe, veliko sira in jih pečeš tako dolgo v peci«, dokler niso gobe mehke. Potem poliješ vse s četrt litrom smetane, pustiš še četrt ure v pečici in daš na mizo. (Za 4 zrezke potrebuješ dve lepi gobi in približno 6 dkg nastrganega sira.) A&di trpi večkrat radi neredne stoli, ce. Dobro odvajalno sredstvo je Dar mol. Je dobrega oku-, sa in deluje brez bolečin. Vze- * mite zato tudi VI D a r m o I. .. ir" •d.n»i.SfJ00IUM/M Naš domači zdravnik K. D. — M. Brazgotine na licih po otročkih Krastah kako naj ee odstranijo? Navadne kraste ne zapuščajo brazgotin, kvečemu lise, ki se po-razgubljajo same. Ce imate zares brazgotine, je bil pač prvotni izpuščaj tvorast. Kako naj se tak obraz lejjotno uredi, bi bil v zadregi že, ko bi vas videl, tako pa vam brez zadrege svetujem, da se obrnite na zdravnika za kožne bolezni ali olepševanje (kozmetiko). M. M. — P. Zaprtje in »strašno« debeljenje vas vznemirja? Ko bi vedel vašo starost, stan in poklic, bi si upal brez osebnega pregleda razpravljati na splošno o vaših skrbeh, tako na slepo pa ne morem, vsaj nekaj stvarne podlage mi treba za resen odgovor. M. R. — P. Krivljenje nog (menda beder) v kolenih (na X) pri dveinpolletnem otroku je morda res znak in nasledek angleške bolezni (rahite), i ki jo spravljate v zvezo z vlažnim stanovanjem, j morda pa je izraz kakšne drugačne nakaze v otro- ; kovem ogrodju. Vsekakor treba, da v doglednem času otroka pregleda zdravnik-strokovnjait za telesne pohabe. Tudi radi domnevane angleške bolezni, ki se da zdraviti z domačimi sredstvi, treba poizvedeti zdravnikovo mnenje, zakaj če se zdravi otrok radi angleške bolezni, ki je nima, mu vtegnejo kosti prezgodaj otrdeti in v rasti zastati. I. D. — Lj. Srbeč spuščaj med prsti na nogah je bržkone nasledek hujšega potenja ali nezadostnega izhlapevanja tamkajšnjega potu. Koplijte si noge večkrat v čreslovi zavrelici, otirajte si potem medprstja z razredčenim kisom ali navadnim ali še bolje ealicilnim cvetom, posipljite si jih s smuk-cem aii pa devajte med prste kosmiče pavole. Isti. Trdi nohti na nogah, da si jih ne morete sam rezati? Dajte si jih med rezanjem omehčati v topli kopeli in omislite si močne nohtne škarje. I. K. — Z. Neznosne bolečine v glavi navzlic večkratnim operacijam v nosu se stopnjujejo do nezavesti in motijo že duševno ravnotežje? Bolnica spada v bolnišnico na oddelek za živčne bolezni, morda se da še kaj poskusiti za izhod iz položaja, ki ga ne morem presoditi na daljo in ki vem o njem samo, da ni domačih sredstev zanj. Isti. Triletni otrok ne govori še nič, a sliši dobro in celo dobro ponavlja napeve? Ta otrok bo govoril, če bo živel. Njegovo čudno vedenje, časih divje jezno, časih mačje priliznjeno, se da s skrbno in potrpežljivo domačo vzgojo spraviti v znosno stanje. Ogibljite se vsakršnega strahovanja, a prav tako slepega prizanašanja spričo otrokovih nered-nosti. Otrok naj čuti resno a dobrohotno vodstvo. L. G. — K. Pljučna bolezen in kajenje? Pred mnogimi leti eo vam v zdravilišču pozdravili pljučno bolezen tako, da je ni bilo več čutiti ne med vojaško službo, ne v poklicnem delu, to zimo pa vas je napadla hripa, ki vam dela težave v prsih in drugje. Vi pa vztrajno kadite, da si veste, da vam kajenje onemogoča ozdravljenje. Izhod iz zagate je smešno enostaven. Če resno hočete ozdraveti, opustite kajenje, če vam ni resno do ozdravljenja, kadite poljubno še naprej 1 Zdravje je resna zadeva, naša zdravstvena posvetovalnica je za resne, zdravjavoljne ljudi. L. Č. — G. Krvavenje zavoljo pretežkega vzdi-govanja se vam noče ustaviti navzlic zdravniškemu pregledu in lekarniškim zdravilom? Zadeva mi ni jasna, ker naporno delo samo vobče ne povzroča dcjdgt^raji^ga perila. Pri »nedolžnem« krvavenju eo uporabna domača sredstva: čaj plešca ali ple-velke (bot. capsella bursa pastoris), preslice (bot. equicetum arvense) ali grenkuljice ali zlate veri-iipe ./(tfl^jjglechoma hederacea), pa tudi sladka skorja aho pro-hlajenju nog) vas nadlegujejo podnevu, ponoči pa vam ostajajo noge mrzle? Ker ne pišete o svoji starosti, ne o poklicnem delu in nič o prestalih boleznih. mi je težko pogoditi, ali izvira vaša nadlega bolj od žilja ali bolj od živčevja. Koplijte si nogi v zavrelici smrekovih vršičkov, kasneje se-nenega drobja, po kopelici jih oblijte z mrzlo vodo in nato krepko oterite. Če to ne zaleže, obrnite se na zdravnika, ki vas bo zdravil morda z mažaini, morda z obsevanjem, morda vas pošlje v toplice. J. K. — Lj. Mežikanje na desnem očesu je dobil vaš deček, odkar hodi v šolo, v šoli je hujše ko doma, a se pokaže tudi doma, če je deček v zadregi. Vsekakor dajte dečku pregledati oči in živce po strokovnjakih, če ne tiči morda za motnjo vzrok, ki se da odstraniti. Bržkone pa je motnja izraz splošne živčne slabotnosti, poleg priložnostnega zdravljenja (na duševni način) treba dečku resne domače vzgoje. L .P. — N. Za vodenico naj vam sporočim primerna domača zdravila? Vodenica je znak mnogih bolezni srca, jeter, obisti in krvi, vsaka vrsta vode- nice se zdravi na svoj posebni način. Ker ne pišete, kakšne vrste je vaša vodenica, vam samo naštejem ona domača sredstva, ki ženejo na seč. t. j. dražijo obisti, da izločajo več seča. Ta sredstva so: špargelj ali beluša (asparagus officinalis), napravljen kot jed, jagode brine (iuniperus communis), kozje črešnje (rhamnus cathartica) in šipka (rosa canlna) žvečene 20—80 na dan ali v obliki čežane, nadalje čaji iz semenja zajčjega lakolnika (saro-thamnus scoparius), peteršilja (petrocelinum sa-tivum), črnega kumina (nigella sativa), potem čaji iz korenik luštreka (levisticum officinale), peter-šil ja, divjega janeža (pimpinella saxifraga) gla-dož a (ononis spinosa), konipave ali bodeče neže (carlina acaulis) in saša (carex arenaria), zavre-lica iz popkovja črne topole (populus nigre), oj>ar-ki ali čaji iz brezovega (betula alba) listja, brino-vih poganjkov, cvetja zajčjega lakotnika, zelenega peteršilja, cvetoče dobre misli (origanuin vulga-re), kurjih črev (stellaria media), madronščice (li-naria vulgaris), listja velike koprive (urtica dioi-ca), divje cvetoče mačehe (viola tricolor), preslice (equisetuin arvense) in listja rdeče jagoda (fra-garia vesca). Menda bo izbire dovolj! E. K. — C. in Z. M. _ B. Brez izkazila ali opravičila ni in ne bo odgovora. Pravni nasveti Obračun z zetom. J. D. T. Zet je z vašim privoljenjem popravljal in zboljšal hišo, v kateri je brezplačno stanoval. Vse to je storil, ker je mislil, da bo hišo dobila žena, ki pa je umrla, vprašate, če lahko zet zahteva odškodnino? — Vse investicije, v kolikor so šle v korist hiše, ste dolžni zetu povrniti, ker bi sicer bili brez razloga obogateni. Viničarska komisija. A. J. M. Po uredbi o vi-ničarskem redu obstoja v vsaki občini posebna viničarska komisija iz treh članov. Predsednik je župan občine, enega člana imenuje vinogradnik, drugega pa viničar za vsak slučaj posebej. Izrek viničarske komisije postane izvršljiv le tedaj, če stranka, ki se čuti fx> izreku prizadeta, ni vložila tekom 30 dni tožbe pri rednem sodišču in zahtevala, da se nastala škoda sodno ugotovi. Ker ste ta rok očividno zamudili, morate plačati, kalotem si je pridobil služnostno pravico, da ne smete ob vašem vrtu postaviti take ograje, ki bi mu onemogočila dosedanje vožnje. Če toliko let niste zagradili vrta. menda tudi sedaj ne bo potrebe za to in si raje prihranite negotovo pravdo, ker ne veste, kaj bi priče potrdile. Neizpolnjena obljuba. V. Z G. Stric je vabil nečaka, naj pride k njemu na posestvo in v trgovino, da mu bo pomagal in inu obljubil, da mu bo po smrti zapustil posestvo. Skozi več let je nečak zelo pridno jjoirtagal stricu, ne da bi za to prejel kakšno posebno nagrado. Sedaj je pa stric izročil posestvo drugi osebi. — Nečak je delal pri stricu v upanju, da bo za to plačan jx> smrti strica. Neka) o avstrijskem kožuharstvn. Avstrijsko kožuharstvo je na dokaj visoki stopnji. Samo Štajerska »proizvaja« letno do 800 lisičjih kožič, od katerih so štiri petine polnovredne. Nadalje pridejo na kožuhovinski trg prav lepi eksemplarji kožic kune zlatice, podlasic L dr. Lisic pade v avstrijskih loviščih okroglo 11.000, kožice pa se zamorejo dobro prodati samo od onih živali, ki so bile ustreljene ali ujete v zimi. Tuje kožuharje gojijo mnogo-kod v umetnih farmah, vendar je njihovo blago v zadnjih letih precej utrpelo na ceni, S pepelom se je poročila. Profesorica glasbe v Tokiju, Sugisaki, se je te dni poročila s pepelom svojega zaročenca Kioči-ja, ki je umrl v Ameriki. Zaročenec je svoji zaročenki na smrtni postelji zagotovil, da jo bo ljubil še preko groba. Ker je isto izjavila tudi ona, da je tudi smrt ne loči od njenega ženina, je sedaj držala besedo in se poročila s pepelom svojega ženina. List, ki mu nI para na svetu. V azijskem Tibetu | izdaja angleški misijonar Asbos list, ki je edini na tej ogromni zemlji, veliki za tretjino Evrope. List izhaja v 50 izvodih, na-ročujejo ga tibetanski bj-distični duhovniki, zv.ini »lame«, in ga pustijo prebirati na večjih trgih tibetanskih krajev V Evropi ga naročuje še britanski muzej v Londonu in nemški državni muzej. Težave so z razpošiljat-vijo, ker ga morajo r»z-našati slučajni potniki, Z vinom so gasili. V vasi Zleginji na Hrvaškem je nenadoma začelo goreti skladišče nekega vinskega trgovca. Ker ni bilo vode, so kmetje s se-salkami črpali iz velikih sodov vino in z njim gasili. Porabili so za gašenje več tisoč litrov vina in s tem požar omejili. Nad 15 vagonov vina pa je v skladišču požar uničil. UUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa c.34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu 3prŠIU 1937 Cižek Julijana. zaseb.. Močna, p. Sv. Marjeta o. P. Kristanič Andrej, drž. uj>okojeiiec, Maribor. Snaninger Marija, zasebnica, Rače. Kalan Franjo, mestni rač. svetnik v pok.. Celje. Erjavec Marija, jjrevžitkarica, Veternik, p. Boštanj. Eiletz Franc, posestnik in trgovec, Maribor. Pogač Vinko, posestnik, Gmajna, p. Stari trg. Job Franc, posestnik, Spuhlje. p. Ptuj. Weronig Julijana, zasebnica, Sv. Marjeta na Dr. p. Ribarič Stanko, j>oštni uradnik, Maribor. Greif Terezija, zasebnica, Studenci. Klarič Štefan, žel. v p>ok., Maribor, Nova va6. Belej Franc, zasebnik, Sv. Rok, p. Šmarje pri Jelšah. Habianič Antonija, zasebnica, Ljutomer. Einsiedler Antonija, zasebnica, Kaplja vas. Kmetec Ana, prevžitkarica, Črešnjevec. Zagrajšek Terezija, prevžitkarica, Pilšlanj. Zagmajster Ana, zasebnica, Piršenberg. Osim Terezija, zasebnica, Maribor. Vrečko Marija, posestnica, Vojnik. Možgon Josip. jx)6estnik, Selška gora, p. Mirna. Mrak Jera, vdova prog čuvaja, Ljubljana. Krašovec Valentin, trgovec. Sv. Jurij ob Taboru. Gajšek Franc, prevžitiiar, Vrbiio, p Sv. Jurij ob j. ž. Kager Rajmund, notarski uradnik, Muretinci. Miteregger Josip železničar v pok., Maribor Pintar Jurij, posestnik, Studenci. Bedrač Jera prevžitkarica, Dražence. Kristan Valentin, kurjač drž. žel. v pok.. Ljubljana. Žlof Neža, posestnica, Roginska gorca. Tavčar Karel, višji davč. uprav, v pok., Ljubljana. Glavina Jakob, zasebnik, Zagreb. Uršnik Martin, prevžitkar. Gor. Vižinga. Škralovnik Alojzija, prevžitk.. Sv. Vid pri Vuzenici. Marčič Neža, zasebnica, Maribor — Pobrežje. Knaflič Anton, trgovec, Lušečka vas. Kraner Matija, posestnik, Sv. Lenart v Slov. gor. Suclier Jožef, hišni posestnik. Celje. Sieherl Engelbert, jx>sestnik, Spod. Polskava. Petovar Ana, posestnica, Ormož. Jttrca Frančiška, prevžitkarica, Zg. Tepe. Drofenik Jurij, posestnik, Vojnik. Znideršič Terez., prevžitkarica. Černc. p. Brežice. Pogačnik Marija. u|x>kojenka, Brnite, p. Dol. FUrthner Josip, pekov, mojster. Ptuj. Floger Gera. prevžitkarica, PoJlože, p. Majšperk Voršnik Jurij, prevžitkai, Marenberg. Dečeko Ana, prevžitkarica, Brezovica. Po vseh umrlih članih se !e izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Dm 435.800.— Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo! Biagajništio nareistve Ker stric ne more več svoje obljube izpolniti, lahko zahteva nečak odškodnino od strica za ves svoj trud, ki ga je tekom let vložil v stričevo posestvo in trgovino. Za vse to je bil namreč stric obogaten in zato je dolžan to povrniti. Dopolnitev nujnega deleža. I, Š. G. Leta 1922 je oče izročil posestvo možu vaše sestre, vam pa izgovoril 8000 K, ki jih je imel plačati vaš svak, ko se poročite. Čez dve leti ste se poročili in svak sam od sebe plačal vam 30.000 K mesto izgovorjenih 8000 K, ker je vrednost denarja tedaj padla. Še ta znesek je pa malenkost za vrednost prevzetega posestva, ker je svak leta 1929 prodal samo gospodarsko poslopje za 75.000 Din. Ker oče še živi, vprašate, če lahko še kaj zahtevate. — Ob smrti očeta boste od prevzemnika — vašega svaka smeli zahtevati dopolnitev nujnega deleža po očetu, če mislile, da že sprejeti znesek 30.000 K ne odgovarja nujnemu deležu, ki vam pripada po vrednosti, k: jo je imelo očetovo posestvo ob času izročitve, to je v letu 1922 in ne po sedanji vrednosti posestva. Zapuščina po ženi. Štev. 55. Le premoženje, ki ga žena ob smrti že ima, spada v njeno zapuščino. Če je umrla poročena hči premožnih staršev, ki hčerki niso niti obljubili niti dali dote, potem so Pač starši zaenkrat sebi pridržali svoje premoženje, o smrti staršev bi prišla hčerka v poštev kot zakonita dedinja. Ker pa je hčerka umrla pred starši, ni mogla hčerka še nič podedovati in njen mož — sedanji vdovec — ne bo imel napram tastu in tašči nobene dedne pravice. Prodajalcu pridržana pisarna. M. O. M. Prodati nameravate hišo. Poleg hiše se nahaja na isti parceli pisarniško poslopje, ki ga nameravate pridržati zase. Stavbni urad pa ne dovoli delitve parcele. Vprašate, kako bi se mogla ta kupna pogodba v zemljiški knjigi izvesti. — Je več načinov. Na temelju kupne pogodbe se bo cela parcela prepisala na kupca. Vi si pa izgovorite za sebe in svoje pravne naslednike užitek pisarniškega poslopja in k njemu spadajočega dvorišča in se zavežete kupcu ip njegovim naslednikom povrniti na pisarniško poslopje odpadajoče davke. Če bo to vknjiženo na prvem mestu, bodo s tem vaše in kupčeve pravice popolnoma zavarovane. Nepošten dolžnik. V. R. Kar ste kot porok plačali namesto dolžnika upniku, to vam je dolžan glavni dolžnik z obrestmi vred vrniti. Če se dolžnik skriva, da mu n: mogoče dostaviti tožbe, potem lahko predlagate, da se dolžniku postavi skrbnik za to tožbo. Čim boste imeli pravomočno sodbo, boste lahko pri okrajnem sodišču okraja, kjer dolžnik prebiva, predlagali izvršbo proti njemu, bodisi z rubežem premičnin, ali pa z rubežem terjatev, ki mu jih drugi dolgujejo. — Kazensko ga lahko ovadite radi goljufije, če morete dokazati, 700 dinarjev 10 dni maj—junij slane htnanie v Ravenskem zdravilnem kopališču, fse nračununu: stanovati je (sobe po lastni Izbiri u vsaki uiti ali lerapiiil). hrana (običa/na ah dlielnal, zdravniški pre-trle d ln od nJega oredpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če ie potrebno ludi preglea z Kdiilgenoin. Zahtenajte prospekteI da je že takrat, ko ste mu podpisali poroštvo, imel namen, da svojega dolga sploh ne bo plačal. Čigava je živa meja? L J>. S. Če ste doslej sami nemoteno obrezavali živo mejo, potem bi iz tega sledilo, da je živa meja popolnoma vaša. Čim bi vam sosed to branil, ga lahko tožite radi motenja posestne pravice. Če vam je sosed prepovedal na njegovi strani obrezovati mejo ter jc to sam storil in je od tedaj že preteklo 30 dni, potem je tožba radi motenja posestva zamujena. Potem bi mogli soseda tožiti na priznanje, da imate priposest-vovano pravico radi potrebnega obrezovanja hoditi tud. po sosedovem svetu. S tako tožbo boste uspeli, če dokažete, da ste si tako pravico s 30-letnim izvrševanjem priposestvovali. Trgovska iola. P. A. Obrnite se naravnost na vodstvo dotične šole za željena pojasnila. Bratova zapuščina. A. P, Če je bila bratova oporoka s katero je vse zapustil svoji ženi, veljavna ali ne, ne morete sedaj več spodbijati, ker ie preteklo že več kot 3 leta. Po bratovi oporoki ie vse dobila njegova žena. Ker je žena kmalu po mozu umrla, ,e verjetno, da še ni bil izvršen zem-p ' PrePIS Podedovanega posestva na ženo. fo smrtj z ene so pa prišli za posestvo kot dediči v poštev le meni sorodniki, ker je pač to bivše moževo posestvo žena že podedovala, čeprav še ni bilo nanjo prepisano v zemljiški knjigi. Kot svakinja pokojne pa nimate zakonite dedne pravice. Kozja kupčija. P. J. Prodajalec, ki je trdil, da ie koza breja, vam jamči za to zatrjevalno okol-nost. Če se ,e seda, izkazalo, da koza sploh ni bila kun^in^f^Pravico zahtevati primerno znižanje kupnine, ahko pa zahtevate tudi povračilo škode, ki )o imate, ker ste skozi več mesecev brez haska krmili jalovo žival. Nesporazum radi odtegljajev za OUZD P I B . UsJ' cas; H? tc0e odpovedni rok, ima delavec jira-vico do polnih prejemkov. Ravno tako pa je delodajalec dolžan za ta čas plačevati prispevke za uuZ.U Ko je delo odpovedano in delavci ne delajo za la čas seveda nc prejemajo delavci nobene p ace in tud, delodajalec ni več dolžan za to dobo plačevati prispevkov za OUZD. - Ce ste bili najeti kot stavbinski delavec v gradbeni sezoni, je bila pogojena plača po dnevu, jiotem ne morete zahtevati plačilo za nadure, čeprav ste delali 10 ur na dan ker pač velja za stavbinsko stroko 10 urno delo kot običajno. Stanovanjska zaščita v Avstriji. V. I. C Obrnite se pismeno na kakega odvetnika v Avstriji, ki vam bo pojasnil, če in na kakšen način lahko odpoveste zaščiteni stranki stanovanje. Tatvina zlatnine. N. C. M. Z. Ce nimate utemeljen sum. da vam je zlatnino ukrade! vojak, ki se |e nahajal donia na dopustu, jx>tem naznanite zadevo orožnikom, ki bodo izročili ovadbo pristojni vojaški oblasti. Ce bo med temi poizvedbami, ki jih bo vršila vojaška oblast, lant doslužil vojaščino in prišel domov, bo celo zadevo preiskalo m sodilo redno domače sodišče. Ni torej res, da takega santa »ščiti državna obleka«. Poročna darila. J. D. T. Hčerka je po treh lel h zakona umrla. Vprašate, če lahko starši vzamejo za spomin vse predmete, ki jih je nčerka ob pomni dobila. — Poročna darila kakor tudi obleka in ostala oprava spadajo v zapuščino po hčerki. Ce se sami ne morete sporazumeti, zahtevajte, da sodišče opravi zapuščinsko razpravo in se bo tam pravnomočno odločilo,, kai pripada možu, kaj otrokom. Starši kot zakonili dediči sploh ne pridejo v poštev. Kmetijski nasveti Spomladno gnojenje z apnenim dušikom. — F. S. N. Vaša pšenica je slabo prezimila, pa bi ji radi pomagali z apnenim dušikom. Bojite se pa, da je ta ne bi osmodil. Nadalje želite vedeti, kdaj in kako bi bilo najprimerneje gnojiti koruzi z njim. — Apneni dušik je učinkovito dušično gnojilo, toda tudi nevarno, če si z njim nepravilno postopa. Predvsem ne smemo z njim potrositi zelenih rastlin, ker je zelo jedek in zelenje osmodi, da se težko več popravi. Pa tudi v zemljo ga moramo pravočasno spraviti, da ne škoduje kalečim rastlinam. Da bi torej sedaj hoteli pomagati šibki pšenici s tem gnojilom,- bi bilo prepozno, ker bi ji to vič škodovalo kot koristilo. Če ji želite pomagati, vzemite čilski soliter, 75 kg na oral, kar bo zadostovalo, da jo zadostno okrepite. — Pa tudi za koruzo morate apneni dušik pravočasno spraviti v zemljo. Tvornice priporočajo na podlagi strokovnih izkušenj, naj se apneni dušik 14 dni pred setvijo zaorje ali zabrana, da se v zemlji razkroji, strupeni plini napravijo neškodljivi in dušik spremeni v tisto obliko, ki rastlinam najbolj prija. Nikakor pa ga istočasno ne trositi, kadar sejemo, kajti tedaj mnogo semena ne vskali, ker ga ciana-midovi plini umore. To valja za koruzo ravno tako kot za peso, krompir in druge setve. Na 1 oral raztrosimo do 100 kg apnenega dušika, če ne gnojimo s hlevskim gnojem. Če pa tudi s tem, tedaj zadostuje 50 kg. Pri trošenju tega gnojila je tudi paziti, da trosilcu ne pride na rane ali v oči, ker se tedaj na rokah napravijo mehurčki, oziroma se oči vnamejo. Pridelovanje semena francoske pahovke. — N. P. R. Želite pridelovati seme francoske pahovke, ker sc to kaj dobro vnovči. Ne vesle pa, kako se pri gojitvi te trave postopa. — Francoska pa-Iiovka je zelo hvaležna trava, ki dobro uspeva na lahkih ilovnatih tleh pa tudi na topli peščeni ilovici, če ta vsebuje dovolj apna. Navadno jo sejemo med ozimino: ržjo ali pšenico, lahko pa tudi med oves spomladi. Da imamo od nje več koristi, še predno nam da seme, jo gojimo v mešanici z deteljo. Spomladi se vmes poseje črna detelja. Na oral vzamemo 25—30 kg semena franc. pahovke, črne detelje pa le 10 kg. Prihodnje leto lahko trikrat ali celo štirikrat kosimo za krmo. Šele tretji leto, ko je detelja že minula, pustimo pahovko za seme na onih mestih, kjer se je prav lepo razvila. Ostali del njive pa kosimo za krmo. Ko latje porumeni in tudi slama pod njim, a seme ni več mlečnato, je nastopil pravi čas košnje. Tega ne smemo zamuditi, ker seme rado izpada. Pahovko žanjemo kot žito, povežemo jo v snopiče, otresemo jih na rjuhe, nato jih spravimo v kozolec, da tam še ostalo seme dozori in se posuši. Potem jih omlatimo ali osmuka-mo m očistimo seme. Tako travišče pustimo za seme lahko 4 leta zapored, toda moramo ga primerno gnojiti. Prvo leto, ko nam je dalo seme, mu jeseni gnojimo s 100 kg superfosfala in 50 kg kalijevi soli na oral. Tretje leto ravno tako, pa bomo pridelali dovolj semena. Letno dobimo na enem oralu 200—400 kg semena franc. pahovke. Krompir gnije v zemlji. S. V. R. — Vprašujete, zakaj letos posajeni krompir v zemlji gnije, — Tega ni treba niti vprašati, ko vidite, kakšno vreme imamo vso spomlad. Zlasti je letos veliko gomolja zgnilo v težki ilovnati zemlji, ki je ves čas polna vode. Krompir je rastlina lahke peščene zemlje, ki potrebuj* v njej dovolj zraka in toplote. Letos pa je bilo mrzlo in vlažno, zato je prezgodaj sajeni krompir mora! v zemlji zgniti. Velik del naših kmetovalcev, zlasti kočarjev in malih vrtnarjev ne more pričakati, da bi se zemlja ogrela, ampak samo da vidi malo sonca, misli, da mora krompir v zemljo. Letos se jim je to maščevalo. Saditev krompirja je dovolj zgodnja še v maju. Torej ne prezgodaj z njim v zemljo, saj dosedaj še ni ničesar zamujenega. Zatiranje plevela v lucerni. F, I. N. — Lani sle posejali lucerno, letos pa opazite, da jo plevel prerašča. Radi bi vedeli, kako naj ga uničite. _ Plevel zelo škoduje lucerni in jo celo zaduši, zato se ga mora čimprej zatreti. Sedaj spomladi nailažje to storite, če jo oplejete in po praznih mestih za-sejete. Če pa plevel prevladuje tako, da se jo ne izplača pleti, tedaj je najbolje njivo preorati ler jo zasejati s kako drugo rastli no. Proti plevelu ko-risti tudi primerno gnojenje. Tako opazimo na lahkih zemljah, če niso dovolj gnojene, da lucerna kmalu opeša in na njenem mestu se pojavlja mehka stoklasa, ki jo v par letih popolnoma uniči. Na težkih ilovnatih tleh se pojavlja nadležni plevel rušna masnica, ki se pojavi navadno pred drugo košnjo. Tedaj moramo kositi dovolj zgodaj, še predno dozori seme tega plevela, siccr se ta tako razpase, da prihodnje leto zatre iucerno. Nepravilno gnojenje ji tudi škoduje. Preveliko gnojnice ali hlevskega gnoja pospešuje rast regrata, ki cvcte zgodaj spomladi in se hitro razpase po vsej njivi. Tudi plešec dobro uspeva po takem gnojenju. Zato k lucerni ne preveč gnojnice in hlevskega gnoja, pač pa več kostne moke in kalijeve soli, od časa do časa tudi nekaj apna. Potem nc bo nevarnosti, da bi jo plevel dušil. m............................................ MDREŽITF iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiMimimiiiii „IMTIB«P STSftVAUO" | odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 | terim je priložen tale od rezek | „Siovenec", 16. nta a 1937 | Siiiinitiiiii .iiiiiimihiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiihiiiiiiihiiiiiiiiiiuihmihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......i......mili Frtaučhu Gustl ma beseda sa Veste ker ga sem jest unkat vidu? Tistga Zaneta z Iblane, ke je mou soje čase, tu je biu še pred vojska, ta velka beseda tlela u Iblan. Ke se je vojska začela, mu je pa kar naenkat iezek zmrznu, al kal. Nč več ga ni biu za slišat. Kar ie že bi prletneh Iblančanu, se ga gvišen še spumina. Men je neki u žlaht, pa na vem glih u kermu kuleii. Tam pr treh flečkajnarskeh mustoveh je slonu, prec zraven tisteh, ke Iblančanem čeule pucaja. Strašen 6lab je vn vidu. Tak je biu, de b ga hmal na spuznou, če prou sem negau žlahtenk. Ubleka j« mou tisa zašmirana, pa kar humadrala je na nem, de ee je prec videl, de ja žnidar ni oe-mu umeru. Men se ie kar u srce zasmilu. No pa ni nč za pumagat. Zdej, sa holt tak časi, de se na morma prou nč nad ubleka zmrdvat. Kar ma člouk glih pr rukah, u tist se pa zavije. Sam de puhuj-šajna na dela, pa je dober. Sej jest prou nč na take na držim, ke sa prou našešmaaen. Ce če dondons čloo pusten žiut, more holt z usem putrpet. Jest se sarn tu trnjem, de boma, če bo šlu še doug tku naprej, celmu 6vete u puhujšajne. »Ja 2ane, ud kod s se pa ti uzeu? Sej te že ena cela večnast ni biu nč na spregled. Pa tku slab vn videš, de b te hmal na 6puznou. A maš ietka, al kal?« Tkula 6em ga naguvuru. En čas me je prou debel gledu, kok er de b me še nekol na vidu. Pol je pa le pugruntu, kdo de 6em. in m roka pumulu. Sam »Buh te žiu, Gustl!« m je reku, pa se 6pet na must naslonu. »Zane, puvei m no vnder, kua je s taba, de s tak. Učaseh s biu vnder zmeri tak, koker de b te iz škatelce uzeu. Strašen s dol uzeu. Pa m nekar na zamer. Sej jest tud nisem dost bulš, ampak tebe pa še zmeri pusekam.« »Ja viš Gustl, takla rata člouk, če šter leta domovina rešuje in zajna kri preliva. In men ne more nubeden naprej metat, de nisem sturu soje dužnost. Dvakat sem biu pleziran in medali mam talk, de na vem kam z nim, kruha pa nč. Sej sem tou že medalje predat, de b s kruha kupu. Pousod sem jih že punuju, pa m ni tou nubeden nč zajne dat. Ud medali pa tud na more člouk žiut. A m verjameš, de b men bi ustregel, če b me 6 kasnem klubasam udlikval, koker pa s tem pleham?« »Moj Buh! Sej vender dubivate invalidnina, če niste za del. A ne? Velik vem, de na daja. Sej tud na morja, ke jih je tist Crnagorc, ke je že ud rojstva invalid, za ene par meljonu upehani, lulk vam pa mende že daja, de se lohka z no skuz žeulejne prekfretarte, če še mal iehtate zraven. Sej mende dumuvina sama dober ve, de se zastojn še mačke na raufaja, pa se boja Ide? Generali ra drug tak ta viši iz svetovne vojske dubeja še du pen-zjon, če prou sa bli med vojska zmeri ene par stu kilometru za Ironto in še na veja, kašen duh ma prouzaprou purfel.« »Maš čist prou, Gustl. Ampak ti moreš pu-mtelt, de generalu ni tulk na svet, koker nas navad-neh suldatu. Viš, zatu se pa dumuvin generalu bi škoda zdi in bi merka najne. Generalu na more domirvina kar iz rukava stresat, koker je nas navadne suldate. Kene. če sa ene par taužent navao, neh suldatu za dumuvina preluknal, sa pa druge not puklical, pa sa mel za kugle spet kegle pr- praUlzane, ti maš pa še zmeri tku strupen iezek, koker s ga mou soje čase. Prou nč se ms pubulšu, če prou s že iz ena noga u grob. Tistem preluk-nanem suldatem, koker jim ti prauš, duinuvma jih Rešitev ugank z dne 9. maja Rešitev križanice: Vodoravno: 1. voda 5. kobila, 11. ukor, 15. Ibiza, 16. Soli, 17. njiva. 18. komi, 19. poroka, 20. esej, 21. skala, 24 rama. 27, scena. 30. teta, 33. nebesa, 36. umor, 38. ata, 39. Valo, 40. Dalj, 41. Eva, 42. Lim, 43. Anam, 45. Oman, 46. ns, 47. Ikar 48. anatom, 49. Aida, 50. Nanos, 53. škof, 55. asket, 58. Ober 60. očenaš, 64. peta, 67. dedek, 68. Ilir, 69. Eolec, 70. Alah, 71. Atičan, 7Z Jara. Navpično: 1. vik, 2. obok, 3. dim, 4. azil, 5. kap, 6. Osor, 7. bor, 8. ilo, 9. Lika 10. Ana, 11. ujec, 12. kis, 13. oven, 14. raj, 21. Stalin 22. ata-man, 23. ananas, 25. Abo, 26. med, 27. salama, 28. Emerik, 29. ara, 31. etik, 32. Avar, M. e an 35. Samo, 36. ujna, 37. Ovid, 44. mak 45. Oto. 46.a sat, 51. Abel, 52. oreh, 53. ščit, 54 Fara, 56. spoj, 57. eter. 58. oda. 59. Eda, 60. Oka, 61. Eli, 62. nič, 63. šen, 65. Ela, 66. Aca. Rešitev številnice: Kaves, plug, cin, Crt, Dob. — Na svetega Urbana sonce gorko, obilno bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. Rešitev zlogovnice: Ceber apno, seno, jerbas, erar, nagelj, avto, ječmen, bezeg, obed, lemež, jelša, šilo, igla, zelje, drvar, redkev. azbest, vino, naklo, ikra, katar. — Čas je najboljši zdravnik. C Kmečko orodje v zlogovnici Iz 48 zlogov: a, ap, ba, bič, bo, e, gev, gla, vreb har, i, je, ka, ka, ka, kač, kal, ke, ko, kov, ,a, le. lja, maji, mež, neč, nik, nit, nja, no, o o, o, o, o, ot, pe, prt, ra, sa, selj, sla, sla, strv ščet. taj, te, tol — sestavi štiri in dvajset dvozloznih besed z naslednjim pomenom: 1 lesena posoda, 2. šivalna potrebščina. 3. lesena posoda, 4. koščeva priprava 5. del voza, 6. vrsta krtače, 7. kmečki voz, 8. šivalna potrebščina, 9 del pluga, 10. de! biča, II. lesena posoda, 12. zidarska potrebščina, 13. tesarsko orodje 14. vrsta stoga, 15. del pluga, 16. posteklina 17. pletena posoda 18. koščeva priprava, 19. steklena posoda, 20. hlačna naramnica, 21. kopaško orodje, 22 uraz za nadav, 23. kuhinjsko orodje, 24. kovaški izdelek. C* izbereš pravilne besede, ti prve črke brane od zgoraj navzdol povedo slovenski vremenski pregovor za današnji dan. llCnll* v ševro-u, boksu in laku, v vseh bar-U9II|1* vah, še vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, na-hrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zaloga usnja Llubllono. Stari irH 10. pa časti, ket neznane junake, sa ja že pu celmu svete pustaul lepe dragucene spumenike. Kran-celne jim tud pr usak prložnost pulagaja na spumenike, de svet vid, kuku jim je dumuvina hvaležna ---« »Ja, ja, Gustl. Tu je use res, kar prauš. Spumenike neznanem junakem zatu pustaulaja, de jih Ide vidja in ta hvaležnast ubčudujeja. Viš, če b se nam, za dumuvina pufrderbanem junakem, videl u želodec, b biu tud prou gvišen U6e drgač. Škoda, dese na vid, kuku sa prazen, de b biu dumuvina saj mal sram, ke b svet vidu, kuku se skrbi pr nas za znane junake. Soje čase 6tna dubl sempake kaš-ne krajcarje, ke sa jam rekel invalidnina. Pol sa pa kar naenkat rekel, de sma že tulk puštiman, de grema lohka iehtat. Ker tešku hod, nej s pa bergle kup, sej nisa drage, sa rekel. No, m ud tekat natn še tega nisa tli več dajat.« »Žane, ti s pa čuden ratu, udkar se n<6va vidla. A več ne veš, kuku s biu učaseh veseu? Sam Špas te je biu. Zdej s pa tak, de nis za nekamer. Invdidi le še mal putrpite in na bodite tku tečen. Prot jetk se more tud naša majka burit. Sej videš, de je že ou neneh utrok jetčneh. Ta peru je mogla , ... .. Min,.).,!, prskočt na pumuč, de u jet-ka na padeja. Pol bo pa še drugem pumagala, kulker 6e bo dal.« »Ti že lohka tku guvariš, ke nis še nč hudga na svet puskusu. Mi sma pa šter leta dumuvina reš-val, nase sma pa čist puzabil. Tu je biu pa ialen. Viš, tist, ke sa ceu čas sam sebe rešval, dumuvina pa puslt u štih, tist sa pa dons na kojn. Tist maja ta velka beseda in jih maja za ta velke patriote. Ke se jim na lušta hodet žoga brcat, brcaja pa raj nas. Fertik! F. G. Kaj pravi tehnika? Mlini na veter Za vse vrste dela so uporabni. Omenili smo že, da poganjajo električne stroje in razsvetljujejo zelo poceni kar vasi, da črpajo vodo v stanovanja ali pa za namakanje vrtov, travnikov in polja v času suše, ženejo mlinske kamne, stope, dalje mlatilnice, trierje, stiskalnice za olje in vino, drvarske žage, mehanične delavnice, elevatorje in čistilnice, centrifuge in druge naprave v mlekarnah itd., skratka dajejo poceni pogonsko silo. Kakor vidimo je uporaba amerikanskega mlina na veter mnogostranska Ln udomačenje v naših krajih bi dvignilo kulturo in dobrobit naše vasi, pa naj si ga nabavi posameznik ali zadruga. Stojalo (grušt), ki je boljše in trpežnejše iz gal-vaniziranega železa, lahko zamenjamo z leseno konstrukcijo iz impregniranih tramov. Hujša je cena veternice same, ki je radi natančne izdelave precej visoka (jeklene lopate so nameščene na dveh koncentričnih krogih, avtomatično krmilo in sklopka). Sicer je pa vsak mentor drag. Ako bi se pri nas amerikanski mlini na veter razširili tako kakor v inozemstvu, bi jih začeli izdelovati doma, kar bi stroške znižalo in bi jih ne bilo treba uvažati. Moramo povedati, da ni nobenih stroškov za zagon in da je vsa kontrola samo v tem, da radi mazanja od časa do časa pregledamo ležaje, kajti pri amerikanskih mlinih na veter se regulira vse avtomatično samo od sebe. Brzina obratov je sorazmerna sili vetra in upora. Upravljanje je jako preprosto, zato ni čudno, da je pogonska sila mlina na veter cenejša kakor vsakega drugega stroja in se vloženi kapital hitro izplača. Cene zavisijo od premera veternice, ki ga moramo določiti z ozirom na delo, katero bo vršil mlin. Čim jačji je veter, tem večje delo more opraviti isti mlin; n. pr. mlin s premerom veternice 10 m daje efektivnih 4.4 KS pri vetru 5 m v sekundi, pri vetru 7 m-sek pa daje isti mlin 12.2 KS (po podatkih inž. Makržynskega). Povprečno računajo, da je za efektivno konjsko silo treba 12 kvadratnih metrov površine kril amerikanskega mlina pri vetru 6.28 m-sek. Zelo važno pri gradnji mlinov na veter je izbira prostora, da drevesa ali zgradbe ne branijo vetru dostopa do loput. Preden postavljamo stojalo, moramo upoštevati vse ovire v krogu s polmerom 4C0 m. Ce so v tej razdalji drevesa ali hiše, mora imeti stojalo višino te ovire in še polovico premera veternice in še 3—4 m. Dobrobit in kultura naših vasi se more in mora dvigniti Trditi moremo, da bi amerikanski mlini na veter pomagali dvigniti dobrobit marsikaterih predelov naše domovine, kjer ni na razpolago vodnih sil, s tem, da poceni razsvetljujejo okraje, osušujejo močvirnata ozemlja, namakajo suhe kraje, iz katerih bi nastali dobri pašniki z napajilišči za živino, katera bi polnila črpalka, gnana od vetra; sadjarstvo in vrtnarstvo bi vzcvetelo, ker bi odpadlo zamudno ročno zalivanje itd. Navajamo podatke ing. Makržynskega. Mlin amerikanskega tipa, katerega veternica ima premer 6.5 m, žene vodne črpalke, ki preskrbujejo z vodo vso vas (na dan 120.000 litrov vode). S premerom 7.5 m žene vodno čipalko in dinamo, ki proizvaja tok za 2000 žarnic. S premerom 10 m more gnati mlin z modernimi stroji za mletje najboljših vrst moke obenem za napravami za čiščenje zrna pred mletjem. Kakor spoznamo iz vsega tega, bi bilo vredno zanimati se za to brezplačno silo vetra in jo uporabiti za povzdigo naših krajev, obubožanih in revnih, ki pa imajo razna naravna bogastva, ki so dosedaj premalo izkoriščana. Zlogovna krizanica 1 2 1 h 5 1 i' 8 | 1 1'" J |12 13 14 15 1 h 25 1 1 17 i L J r 20 | 1 21 31 22 23 1 h I 26 i 1 l * i L 30 32 33 34 | I35 F, h i !a ■Tj | 40 41 42 43 i i mm 1 = j 10 i i- L- 48 49 50 "1 n 1 154 i | it j 57 | j 38 59 UBHHJ 60 J j 01 j L 63 I bA 05 1 66 67 68 | L 80 ] 7u "I 73 1 S74 H I" 77 78 1 r 1 81 i 82 83 84 I i83 i j 86 87 88 I 89 90 Tj | ^ 93 | | 94 L 95 96 97 1 1 93 1 r 100 101 | I'02 1 103 104 105 I h i I'0' R 108 1 r V vsak kvadratek vstavi po en zlog. Besede se začno pri številki, nehajo pri debeli črti ter pomenijo: Vodoravno: 1. praznik, 4. narodni običaj, 7. cerkveni praznik, 10. reven kmet, 12. druga beseda za kremo, 15. vas pod Ljubljano, 16. palica, 17. del ust, 18. koroški pisatel| in lezikoslovec, 19. čistilno sredstvo, 21. pridelek, 22. elektrotehnični izraz, 24. pes, 26. ohol človek, 28 glasbeno rrod e, 29. hrvaški časopis, tujka za razgled, 32. krstna priča, 33. kmečko orodje, 35. mehku-žnost, 36. slavonsko zdravilišče. 38. kulturna ustanova 40. del hiše, 41. kovinski izdelek, 43. evropska državica, 44. bosanska rečica, 45. del seda, 46. slovnični izraz, 47. vrsta naslanjača, 49. domača žival, 50. vzrok bolečine, 52. mavec, 54 evropsko glavno mesto. 55. trgovski izraz, 56. čebelje orožje, 58. pra-vopsno zramenje, 59. ječa, 61. dopustna obtežitev, 62. vrsta pisave, 64. umetni lasje, 66. predpisano hranjenje, 68. kraj iz Napoleonovih voiska, 69. kraj v Sveti deželi. 72. fozdna cvetica, 74. praska, 76. samostan ob An ži, 77. odmerjen čas, 78. vrb v Karavankah. 79. del ograje, 81. glasbeni izraz, 83. pomota, 85. vrsta skupščine, 86. kraj na Koroškem, 88. nebesno telo, 89. italijanska reka, 90. oglarska priprava, 92. pomlad, 54. kuhinjska priprava, 55. električni izraz, 98. žensko ime, 99. oseba iz Svensonovih povesti, 100. kaznivo dejanje, 102. del noge, 103. Finžgirjeva povest, 105. tebakar, 106. italijansko mesto, 107. svet' 1C8 ptica, 109. albansko mesto. Navpično: 1. visok človek, 2. del voza, 3 škorniica, 4. gnezdo, 5. sibirska reka, 6. vas med Cerknico in Ložem, 7. praznik, 8 ruski plemenitnik, 9. del poslopia, 10. smešnost, 11. mik, 12. kos lesa, 13. ud družine, 14. žensko ime, 20. leseno poslopje, 23. mera, 25. celota, 26. goljufia 27. milina, 28. neumen človek, 30. italijansko mesto, 31 mazilo, 32. praznik, 33. zbornica, 34. pritok Une, 37. ugriz, 38. vas pri Liubljani, 39. ruska pijača, 42. jugos o-vansko mesto, 45. slovenski učenjak, 46. predpostni čas, 48. gospodinjsko delo, 49. vera, 51. nasilnost, 53. vas pii Višnji gori, 55. kos papiria, 56. vrsta misli, 57. italijansko meslo, 58. del Italue, 60. poljsko letovišče, 61. praznik, 63 davščina, 65. del korana 67. igra, 70. pesniški izraz, 71. turško mesto 73. cunja, 75 postava, 76. čas pred božičem. 80. arabsko ime, 82. izraz iz fizke, 84. oseba iz Jurčičevefa Desetega trata, 86. Wallensteinov zvezdoslovec, 87. prižnica, 88. kipotvorstvo, 89. grška prerokinja, 90. prejski izraz, 91. slabo vino, 93. na-vržek, S4. vas v Savinjski dolini, 96. turški sodnik 97. športnik, 98. zgocovmski krai v južni Italijit 101. pomorščak, 103. maščoba, 104. izraelska čudežna jed. »» SOFRA". kartoteke predHtavl.iajo vifiek preglednosti. Prihranile Vam bodo mnopo f-asa, napora in denarja. Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejemajo. .SOFRA'-MARIBOR Aleksandrova 43 Tel. 2510 hotel vila mm Aleksandra««) - otoh lirk Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom Stanovanje in hrana vključno takse od Din 50'— do Din 59-— dnevno. Rad: nižjih 'cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri »Putniku« in pri direkciji hotela. Razvezano snopje Slovenske kose in kosarji Daleč po Evropi bile znane naše domaČe kose. Da bi izseljenci v tujini ne dvignili te stroke do konkurenčne višne, je Avstrija že leta 1807 prepovedala izdelovalcem kos, da bi 6e smeli izseljevati. V dobi franccekih Ilirskih dežel je nedvomno mnogo takih delavcev našlo zaslužka v francoskih kosarnicah. Takoj po sklenjenem miru se je neka francoska tvrdka v Toulousu zanimala za naše kosarje. Zato ;e guverner Lattermann spomladi leta 1815 obnovil prepoved izseljevanja za naše kosarje. Kdor je ovadil agenta, ki je vabil izdelovalce kos v tujino, je prejel 100 gld. nagrade; če so agenta ujeli, pa celo 200 gld. — Naše kosarnice so dolgo obvladale ve6 bližnji trg. Zlasti na vzhodu se enkrat vpeljana kosa ni dala več izpodriniti. Vsaka dežela je želela in zahtevala evojo posebno, od davnine ustaljeno obliko. Tako so pri nas izdelovali posebne kose za Ogreko, drugačne spet za Poljsko, Rusijo, Bolgarijo, Bosno in za Gornjo Italijo. Naše šaike Običajna šajka ali plitka je bila dolga 7 sež-njev, široka pa 3 6ežnje. Izgradilo jo je 9 mož v enem dnevu. Domačini so na šajkah prevažali les (pa tudi kolje, skodle, drva in čreslovino) po Dravi nizdol v 06ijek. Novi Sad in Belgrad. Naložili so jx>vprečno po 30 ton blaga. Za vsako šajko je bilo treba 6 veslačev, v deročem teku včasih še več. V sjx>dnjem teku, kjer je vodka široka, globoka in umirjena, so potem nekaj hlapcev odpustili, tako da 60 po Hrvaškem vozili štirje veslači dvoje šejk, ki 6o ju zvezali. V Osjeku, Novem Sadu ali Belgradu so tovor oddali in povrh še šajko prodali, da je ni bilo treba vlačiti nazaj. Na teh šajkah so potem Srbi tovorih svoje pridelke dalje po Donavi do Črnega morja. — Podobne ladje so izdelovali v Vuzenici, Vuhredu, Dravogradu in Libeličah. Sah Turnir v Pragi je združil najboljše mojstre in od inozemskih estonskega velemojstra Keresa, avstrijskega velemojstra Lliskasesa, našega mojstra dr. Trifunoviča in nadarjeno nemško igralko Sonjo Graaf. 2enialni estonski mojster Keres je pokazal veliko premoč in potolkel takoj v prvih rundah vse svoje konkurente. Naš mojster Trifutiovič ni mogei doseči forme, ki je za take turnirje potrebna in je odpadel iz konkurence za prva mesta. Od čeških mojstrov se je pokazal najboljšega zopet Foltys. Keres igra sedaj že na tretjem turnirju brez presledka in dosega krasne uspehe. Stopil je naekrat med najboljše mojstre sveta in je med njimi najmlajši. Zanimivo je, da zelo rad odpira svoje partije s kraljevim pešcem, kar je pri modernih mojstrih bolj redko. Danes prinašamo eno kratko njegovo partijo. Keres — Kunerfh 1. e2-e4, e7—e5; Z Sgl—f3, SbS-c6; 3. Lfl —c4, Lf8—c5 (mesto tega vodi tudi Sg8—f6 po Sf3—g5, d7—d5 itd. do zelo zanimive igre); 4. c2—c3 (običajna priprava za udar v centru), Sg8 —f6; 5. d2—d4, e5Xd4; 6. c3Xd4, Lc5^b4+: 7. Sbl—c3 (s to potezo danskega mojstra M51- lerja se prično najzanimivejše komplikacije italijanske igre. Škoda je le, da so skoraj vse varijante točno raziskane in so pravi borbeni mditifehti -ttir-tije preloženi na poznejši stadij), Sf6^4;'-1140-!-0 (beli žrtvuje pešca za hiter razvoj svojih figur in za napad), Lb4Xc3 (po SXc3. bXc3 LXc3? Ddl —b3! pride črni v izgubljeno pozicijo); 9. d4—d5! Lc3—fo; 10. Tfl—el, Sc6—c7; U. TelXe4 d7-d6 (na tem mestu je boljše takoj rokirati. Beli ima potem možnost, organizirati z g2—g4 tzv. bajo-netski napad, proti kateremu ima pa črni priliko, da z oprezno igro polagoma uspe v obrambi); 12. Lcl—g5! Lf6Xg5; 13. Sf3Xg5, 0-0; 14. Sg5Xh7 (to je vrhunec Mollerievega napada. Ker se je pa iz analiz pokazalo, da beli proti dobri obrambi črnega s to žrtvijo ne doseže več kot remis z večnim šahom, pride v turnirekih partijah zelo redko do uporabe Mollerjevega napada), Kg8Xh7; 15. Ddl—h5+, Kh7—g8; 16. Te4—h4, 17—f5; 17. Th4 —h3! (črni s to potezo preneha s potezami iz knjig. Običajna varijanta je: 17. Dh5—h7+, Kg8—f7; 18. Tn4—h6, TfS—g8; 19. Tal—el, Dd8-f8; 20. Lc4-b5, Tg8—h8! 21. Dh7Xh8, g7Xh6; 22. Dh8 h7+, Kf7—?6; 23. TelXe7, Df8Xe7; 24. Dh7Xh6+ in Dh7+ ter Dh8+ z remijem) LcS—d7? (na novo potezo belega črni ne najde dobrega odgovora. Z s5—14! bi se črni ubranil); 18. Tal—el! (bele figure sedaj harmonično posežejo v borbo in črni izgubi kljub premoče figuro), Tf8—f6; 19. Dh5— h7+, Kg8—f7; 20. Th3—g3, Se7—g6; Tel—e6! (s to elegantno potezo je partija odločena) Ld7Xe6; 22. d5Xe6+, Kf7—f8; 23. e6-e7+! Kf8Xe7 (na DXe7 bi bilo Dg8+ mat); 24. Dh7Xg7+, Ke7-~ e8; 25. Tg3Xg6 m črni se je vdal, ker izgubi trdnjavo f6. , C J^ »Ne hodite mi tako blizu! 2ival misli, da ji ponujate travo!« Številnica 4. 20. 12. 9. - 6. 3. 20. 2. 20. — 13. 17. -12. 3. 17. 7. 18. 13. 14. — 6. 18. 20. 19. 9. a 9. 10. 17. — 12. 9. 16. 20. 2. — 10. 9. 15. 16. 13. — 14. 4. 17. 5. 20. — 10. 17. — 15. 20. — 12. 3. 9. 10. 17. — 1. 20. — 12. 17. — 16. 20. 21. 17. — 10. 18. 20. — 3. 9. 15. 13. — 5. 20. - 11. 20. — 7. 17. — 12. 9. — 16. 3. 20. 19. 9. — 18. 13. Ključ: 1. 2. 3. 4. 5. — žuželka; 6. 7 8. 9. 10. — nebesna stran; U. 12. 13. 14. — vrh v Julijskih Alpah; 15. 16. 17. 18. — poklic. 19. 20. 21. — umik. Če številke nadomestiš s pravimi črkami, dobiš zgoraj belokranjski vremenski orecovor za vne-bohrxi Gospodarstvo Borshi rudniki bakra Dne 18. t. m. je bil v Parizu občni zbor delničarjev francoske družbe borskih rudnikov bakra. Na tem občnem zboru podana poročila so zanimiva tudi za našo javnost, zato jih v izvlečku podajamo: Uvodno govori poročilo o ugodnem položaju svetovnega tržišča za baker, kjer so lani cene znatno narasle, pa tudi letos. Skupna produkcija bakrene rude je lani dosegla 609.490 ton, od tega na rudniku Tilva Mika 604.668 (1985 500.544) ton, v rudniku Čoka Dulkan 469 (6576) ton in na dnevnem kopu Čoka-Dulkan 4353 (51.420) ton. Preiskovalna dela so se nadaljevala in so odkrili nova ležišča v Ajvalji pri Prištini (gre za svinec in cink). Seveda so potrebna za preiskovanje tega ležišča še velika dela, dosedanji uspehi pa taka dela že opravičujejo. V topilnici je bilo natopljeno 39.400 (39.400) ton surovega bakra. Nova instalacija za elektrolizo bakra bo začela delati v začetku leta 1988. Število zaposlenega delavstva znaša 4553 (lani 2072), velik del je zaposlen pri gradbi elek-trolitičnili naprav. Poleg prodaje bakra običajnim kupcem je jugoslovanska vlada zahtevala od družbe, da ji odstopa 11.000 ton elektrolitičnega bakra, katerega naj dobavi Škodovim tvornicam. Do 31. decembra je družba dobavila Škodovim zavodom 4608 ton. Ta baker je plačan v dinarjih, toda družba lahko porabi del teh plačil za nakup in izvoz raznega blaga jugoslovanskega izvora, za katerega dobi plačilo v devizah. Lansko leto je družba producirala 1938 kg zlata v vrednosti 37,071.000 frankov. Za nedeljske čitatelje Ministrski svet je izdal novo uredbo o sanaciji rudarskega zavarovanja, po kateri se bodo nabirala stalno dovolj znatna sredstva za pokojnine rudarjem, ki so bili v nevarnosti, da radi premalih sred-steh samih bratovskih skladnic, ne dobe niti zakonito priznanih pokojnin izplačanih v redu. Vsa rudarska in topilnUka podjetja bodo morala plačevati v sklad za sanacijo bratovskih skladnic pol odstotka fakturne vrednosti svoje produkcije, v Sloveniji pa ie pol odstotka zraven za kritje pokojnin tako zva-nim starim vpokojencem, onim, ki so bili vpokojeni pred 1. januarjem 1925. S tem jc grozeča nevarnost za rudarje odstranjena po zaslugi slovenskih ministrov. Znani statistični in zavarovalni strokovnjak g. Ivo Lah je napisal, da nam je pričakovati največje zaposlitve našega delavstva v sredi leta 1937 in da se bo od tedaj naprej zaposlenost zmanjševala. To sklepa na podlagi dosedanjih izkušenj pred vojno in po vojni. Molzna kontrola zadruge Jugomontafon je pokazala, da je lani dala najboljša krava Kresta, last g. Nikole Jurkoviča iz Radvanja 8412 kg mleka. V Sloveniji imamo 1620 zadrug (po stanju na koncu leta 1936), od teh 531 kreditnih, 195 nabavnih in prodajnih itd. Zveza trgovskih združenj ima v nedeljo 23. maja v Slovenjgradcu občni zbor. Ze v soboto dop. ob 10 je predkonferenca delegatov, občni zbor sam pa je v nedeljo ob 9. Na dnevnem redu je poleg običajnih pOročil tudi razprava o izpremembi Vravil. Hranilnica savske banovine. V letu 1936 so se vloge pri Hranilnici savske banovine povečale od 39.9 na 46.9 milij. Din, upniki pa so narasli od 54.3 na 57.65, posebno naložbe banske uprave in njenih ustanov. Hranilnica je lani odplačala svoj reeskont, katerega je imela leta 1935 še 0.125 milij. dinarjev. Med aktivi so posebno narasli dolžniki: od 41.96 na 51.9, od tega največ naložbe pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Komunalna posojila so narasla od 39.96 na 42.5 milij. Čisti dobiček je narastel od 0.68 na 1.07 milij. Din. Croatia in Nada. Na občnem zboru zavarovalnice Nada, ki je bil te dni v Sarajevu, je bilo sporočeno, da je Croatia prevzela ves življenjski in elementarni portfelj Nade. K tej vesti je pripomniti, da je že itak Croatia bila glavni delničar Nade. Napredek naie male obrti nam z najlepše strani pokaže na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija posebna razstava, ki jo organizira banovinski urad za pospeševanje obrti. Ta razstava nam bo spet dokazala, kako se naši najskromnejši obrtniki trudijo za svoj napredek in kako lepe uspehe dosegajo. Zato bo pa ta razstava zbujala pri gledalcih prav mnogo zadovoljstva in pohvale, ker bo vsekakor prepričala, da spreten obrtnik tudi 7. malimi sredstvi lahko doseže veliko popolnost in prav s tem konkurira celo z veliko industrijo. Obrtniški splošni izobraževalni tečaji. Zavod r.a pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani ob večernih urah in ob nedeljah dopoldne posebne splošne izobraževalne tečaje za obrtništvo in obrtni naraščaj. Namen teh tečajev bo, da nudijo strokovno izpopolnitev n. pr. v risanju, računstvu, kalkulaciji, geometriji, korespondenci in drugih predmetih, ki jih mora poznati obrtnik za svoje poslovanje. Vabimo interesente, da se prijavijo in poleg točnega naslova tudi označijo, v katerih predmetih bi se radi izobrazili. Strokovni tečaji za mojstrske izpite. — Pri mojstrskih iz.pitih se je pokazalo, da kandidatom primanjkuje teoretičnega znanja iz njihove stroke, zlasti glede blagoznanstva, kalkulacije, poznavanja orodja in strojne opreme strokovnega risanja itd. Ker ni še na razpolago dovolj primernih knjig, bo priredil Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v teku druge polovice letošnjega leta v Ljubljani in po možnosti tudi v Mariboru posebne tečaje, ki naj bi kandidatom nudili izpopolnitev v strokovni teoriji. Tečaji se prično v juniju in bodo dnevno v večernih urah, ali pa ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih urah in sicer ločeno po posameznih strokah. Vabimo one, ki se nameravajo udeležiti mojstrskega izpita, da se prijavijo na naslov: Zavod PO, Zbornice za TOI, Ljubljana. V prijavi je treba navesti točno ime, poklic in bivališče. Tečaji bodo brezplačni. Potrjeni poravnavi: Stermenszky Julij, ključavničar v Ljubljani, Tržaška cesta 46, Stermenszky Marija, trg. v Ljubljani, Tržaška c. 64. Občni zbori: Celjska posojilnica, d. d. v Celju 31. maja ob 17., Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah d. d. 11. junija ob 16. v pisarni dr Lesko-varia v Mariboru. Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu je za 1935 izkazala brez prenosa 0.244 milij. Din izgube, kar je krila z odpisom rezerv. V letu 1936 pa je izkazala malenkosten prebitek v znesku 7.738.50 Din, pri nekoliko povečanih odpisih Bilančna vsota 7.3 (7.16) milij. Din in glavnica 2.5 milij. Din. Avstrijski izvoz železne rude in jeklenega surovega železa. Z Dunaja poročajo, da je Avstrija sklenila, da se bo v bodoče smelo izvažati železno rudo in surovo železo samo proti posebnemu izvoznemu dovoijeniu. lo pomeni, da je koniunktura v avstrijski železarski industriji tako dobra, da se boje za domačo preskrbo z surovinami. Največ je A ve tri ja izvažala rude v Nemčijo in Češkoslovaško. Borza Dne 15. maja 1937. Denar Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 10.388 milij. Din v primeri s 5598, 6953, 9691 in 5438 milij. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 19.60. London 21.6075, Newyork 437.50, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 240.275, Berlin 175.30, Dunaj 81.75 (81.75), Danes ob 18, jutri ob 15.30. igrišče ASK Priniorja. Še dobrih 14 dni nas deli od revanšnega srečanja med čehoslovaško in našo lahkoatletsko reprezentanco v Zagrebu, naši atleti pa nieo doslej imeli še nobenega resnejšega nastopa Zaradi tega je v soglasju z JLAZ izbrala Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani nacionalni miting Primorja kot izbirni za atlete na teritoriju dravske banovine. Zanimivo bo pač primerjati letos dosežene rezultate čeških atletov v onih disciplinah, za katere pridejo v poštev atleti iz teritorija Zveze, to so: teki 200 m, 400 m, »10 m, 1500 m. 5000 m, skok ob palici, skok v višino, met kladiva in slafeta 4 X 400 m. Na 100 m in 200 m so določeni Hanč,, Jahoda in Juranka; njihovi letošnji rezultati so 10.9, 11.8, 11.6, medtem ko v teku na 200 m ne beležijo še rezultatov. Od naših atletov težko, da pride kdo vpoštev, kvečjem za štafeto 4 X 100 m. Kovačič, naj najboljši sprinler. je pri vojakih in zaradi tega odpade naš največji up v tekih na kratke proge. Za 200 m prideta vsekakor vpoštev Ple-leršek in Skušek. ki sta pred kratkim z doseženimi rezultati na 300 m (37 in 37.1) dokazala, da lahko od obeh pričakujemo rezultat okoli 23 sek. Na 400 m bodeta nasprotnika naših atletov Ro-šicky (letos 51.8) in Kratkj' (brez rezultata, beleži pa na 800 m 2 : 01.2). Vsekakor močna nasprotnika, toda Gabrška, Pleterškn in Skuška je smatrati za precej enakovredne. Tek 800 m je zaseden po šalleju (1 : 59.8), Keimti in Ilošeku (oba brez rezullala). Vsi trije so sposobni za dosego rezultata pod 2 minuti, upamo, pa, da tudi naša kandidata Goršek in Gabršek. StockhoLm 111.40, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.45, Praga 15.25, Varšava 83, Budimpeita 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, BukareSta 3.25, HelsingaloT« 9.555, Buenos-Aire« 132.75. Živina Mariborski sejem 14. maja. Na svinjski eejem je bilo pripeljanih 259 svinj, cene so bile sledeče: Prašiči stari 5—6 tednov 85—95 Dim, 7—9 tednov 115—125 Din, 3—4 mesece 140—175 Din, 5—7 mesecev 200—290 Din, 8—10 mesecev 365 do 440 iDn, 1 leto 580—900 Din, 1 kg žive teže 5 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 134 evinj. Tek 1500 m je zaseden po istih (vsi trije brez rezultata), ki zamorejo doseči rezultat najmanj 4 : 10, naša reprezentanca bo morala staviti vso nade v Gorška in Krevsa. Tudi disciplina 5 km je pri Čehih dobro zasedena! Hušek (sedaj najboljši dolgoprogaš v Čeho-šlovaški, ki je v cestnem teku na 10 km sigurno porazil Šlavijaša Pivonko (19:46) in Boinbik (ki je v minulem letu moral kloniti Krevsu v teku na 3 km). Naša dva: po vsej priliki Krevs in Bručan, se bodola morala precej |iolruditi, ako želite ponoviti dvojno zmago. Pri metu kladiva se prikažeta na startu orjaka Knotek in Eliaš, od katerih je prvoimenovani koncem minule sezone dosegel rezullat svetovne znamke: preko 55 m! Naš ing. Stepišnik je sicer precej napredoval, toda nahaja se pri vojakih in je zaradi tega veliko vprašanje, v kakšni kondiclji se nahaja. V skoku ob palici je računali s sigurnim dejstvom, da si bo kot drugi priboril vstop v državno reprezentanco Zupančič Neii, ki je letos pridno pri delu in treningu! V skoku v višino nas je v lanskoletnem srečanju nadvse častno in zmagovito zastopal Martini, lelos ga, žal, vsaj za dogleden čas ne bomo mogli pozdraviti na startu, ker je pred kratkim prestal težko bolezen, ni pa izključeno, da nas že na izbirnem mitingu prijetno iznenadita Zgur in junior Bratov?.. Eno močno orodje v borbi proti Čehom bomo imeli v naših šliristometrašib: Gabršku, Ploteršku in Skušeku! Žal nimamo čelrlegn atleta, ki bi njim bil enakovreden! Ako se do tekmovanja ugotovi napredek še pri kakšnemu štiristometrašu v naši državi, potem bi zumogla naša reprezentanca v tej disciplini slaviti krasno zmago in sicer v času novega rekorda. Vsem tem našim kandidatom, ki smo jih imenoma našteli, bodo mnogi novi taletni in razni dosedanji njihovi resni konkurenti skušali ogrožati vstop v državno moštvo, zaradi česar se bo v vseh disciplinah izbirnega mitinga razvila ogorčena borba za zmago, enako tudi za ostale plasmane. Prireditev bo zategadelj nadvse zanimiva za vsakega ljubitelja idealnega športa, jioset tekme pa je tudi najširšim slojem omogočeni zaradi propagando nizke vstopnine, stojišča 8, tribuna 4, dijaki in vojaki 2. Športniki! Posetite oba dneva to nadvse zanimivo in prvo večjo lahkoatletsko prireditev v letošnji sezoni 1 Nacionalni meeting ASK Primorja Nadaljevanje danes ob 15.30, igrišče Primorja. Včeraj doseženi zelo dobri rezultati obetajo, da bodo danes nastopajoči atleti iz cele dravske banovine dokazali 6vojo polno zrelost, da zastopajo barve jugoslovanske lahke atletike v borbi z Češkoslovaško v Zagrebu. Mnogi so že včeraj položili zelo dobro izpit, danes pričakujemo to še od raznih drugih. Športniki! Pridite in boste zadovoljni! Binkoštni brzotarnir SK Slovana V NEDELJO: Oh 9 Slovan : Mars. Ob 9.30 Slavija : Reka. Ob 10 Grafika : Mhts. Oh 10.30 Slovan : Roka. Ob U Slavija : Grafika. V PONEDELJEK: Ob 9 Slovan : Slavija. Ob 9.SO Mars : Reka. Ob 10 Slovan : Grafika. Oh 10.30 Mars : Slavija. 01» 11 Grafika : Roka. Binkoštni turnir SK Mladike za pokal dr. Adlešiča v nedeljo do|K>ldne ob 9 in popoldne ob 15.30. Ob 9 2SK HerniPs : SK Jadran, izločilno; ob 10.30 Ljubljana : Mladika, izločilno; ob 15.80 premaganca filiale; ob 16 »nmgovalca finale. Dr. L. Trauner. Šport in revmatizem Šport kot smotreno gibanje telesa, oziroma posameznih udov si je pridobil v novejšem času tudi pri zdravljenju revmatizma važne vloge. Čeprav bi6tvo revmatizma še ni popolnoma pojasnjeno, je vendar spoznanje le tako razširjene bolezni v zadnjih letih toliko napredovalo, da ima medicinska znanost sedaj vsaj gotove smernice tudi za zdravljenje. O vzroku revmatizma 60 mnenja še različna, ki pa imajo vendar nekaj skupnega: za postanek revmatizma je potrebno prirejeno ali pa pridobljeno telesno razpoloženje, kateremu se pridruži še neki notranji ali pa zunanji vzrok. Ta neposredni vzrok je lahko infekcija, prehlad, telesen napor itd. Tako nastopi lahko sklepni revmatizem po angini, trganje v ramenih po kakem prepihu. ali neznosne bolečine v križu po kakem na-, glem pregibu. Pogosto obole tudi živci kot n. pr. išijas. Tudi težka hoja je lahko posledica revmatizma, ki često nastopa pri starejših ženah, ki so zato dovzetne. Protin se pojavi, če nastopijo motnje v prebavi in ni izključeno, da spadajo še mnoge druge do sedaj še nejasne bolezni v vrste revmatizma. Revmatična obolenja so običajno dolgotrajna in tako tudi njihovo zdravljenje. Važen in pogosto glavni del zdravljenja je uporaba kopališč, pri vnetljivih oblikah se zdravljenje pospešuje z gotovimi mazali. Revmatična obolenja povzroče sčasoma gotove izpremenibe v sklepih in mišičevju, katerih posledica je otežkečeno in bolestno gibanje. Nekatere prirodne vroče vode imajo lastnost, da telo omehčajo in da iz še ne popolnoma znanih vzrokov zdravilno vplivajo na revmatična obolenja. V vodi namreč izgubi telo na teži in vsled tega so gibi pod vodo lažji in manj boleči. To dejstvo je izrabila moderna medicinska veda iu iako 6c gibanje, masaža in prhe pod vodo uspešno uporabljajo pri zdravljenju revmatizma. To moderni način zdravljenja je sedaj uveden v Krapinskih Toplicah. Seveda se mora ta zdravilni šport pravilno uporabiti in lahko se reče, da je za vsak slučaj revmatizma drug način zdravljenja. Sfužbeno iz zbora lahkoatletskih sodnikov Javljamo vsem (rs. sodnikom in klubom, dn naslavljajo svoje dopis" za zbor na naslov dipl. iur. Bradač Franjo, LJubljana, Uradišče 8K I. nadstr. Izpremembe občnega pravilnika zn tekmovanji!: Cl. 2.1. Neodločeno tekmovanja in mrtvi teki. J. odstavek sc izpušča, mesto nJega no vstavlj.« «Ce dva ali več tekmovalcev pri skakanju v vlšl no 7, ali brez ziilctn nit oh pnllcl doscie ennko višino a) Je zmagoval oni tokmovnlec, ki z manjšin številom poskusov preskoči zadnjo višino, pri kater) so jc skakalo; b) če se na In način ne odloči, postane zmagovalce oni tekmovalec, ki v teku temi tekmovanju napravi najmanj pogreškov; o) i o »r uiti 1111 tn način ne odloči, postane zmagovalec oni, ki ima v teku celega tekmovanj« najmanj poskusov; 6) čc zopet ne pri do odločitve, p« aru ta /irvn mrsto, naj se dovoli šo en poskus na nepresknčenl vlStnl. Pp se še ne odloči, nnj se prečka postavi nn preje preskočeno višino in dovoli še en skok. Prečka naj se še dalje dviga lil spušča, dokler se n 1 doseže odločitev. Ako ne gre za prro meste zasedajo tek movalel isto mesto.r Protesti. Cl. J6. se črta In sledi tole besedilo: • Proteste, ki se tičejo pravice poedincev /.n udeležbo pri tekmovanju, je treba dostaviti pred tekmo-vanjorn In rešiti jih je pred tekmovanjem. Protesti vsled dogokov nn tekmovanju samem sc vlagajo med tekmovanjem ali v roku 2 ur po zaključku tekmovanja. Protest se prijavi UHtmeno. todn potrjen mora biti pismeno, in to vrhovnemu sodniku s takso Din 2.V Plačana vsota zapade po odločitvi osebe ali pravne osebe, ki odloči o protestu Ce je protest zdravstvenega značaja, mora prireditelj skrbeti. (In se Izvrši zdravniški pregled. Tek movaloe se mora podvreči temu pregledu, kakor tudi pokoriti «0 odločbi, ki se sklene v zvezi z pregledom.« I?l. ?9. Posebno za tekmovanja v skokih. Prvi in drugi odstavek se zamenjala s sledečim: •Pri skoku v višino t ali brez zaleta ali ob na-lici. more pričeti tekmovalec skakati pri katerikoli višini, da je le višja od začetne Skakati more pri katerikoli sledeči višini. Trijr tapnrrrlnl vrntprll Patkilsi izptjvčujrjo ncl nadaljnrrja tekmovanja. Podreti prečko med skokom ali preiti črto med stojaloma se smatra za neuspel poskns.. Cl. J«. Splošno. Zadnjemu odstavku se dodnja: * Dovoljene so pri metanju kladiva navadne rokavice za zaščito roke.. Cl. il. Metanje kladiva. Zadnji odstavek se izpremlnjn takole: Ako se glava kladiva za časa pripravljalnega kroženja dotakne lal se ne smatra lo kol napak«, \ cadar, itn tekmovalo- potem. k>> v ic dotaknil rni, prenha 7 kroženjem In nrične z ne v a sc smatra ta nosku« za neuspeh.* Park Tivoli - biser Ljubljane naj ostane v slažbi javnosti Kdor prebira stare arhive in kroniko Ljubljane, ne more prezreti stalnega in stoletja trajajočega prizadevanja ljubljanske mestne občine po ureditvi primernega parka, ki bi mogel meščanstvu, zlasti ob vročil poletnih dneh, nuditi dovolj prilike za oddih in okrepčilo. Kar je bilo parkov oziroma senčnatih vrtov v Ljubljani pred 19. stoletjem, so bili vsi zasebna last raznih mogočnikov, kamor javnost ni imela dostopa. Veliki Zoisov vrt je bil prav tako privatna last, kamor so imeli dostop le zbrani krogi. Sele za časa francoske oblasti je prišlo do konkretnih načrtov, a realizirali so se šele po odhodu Francozov. Prvi večji javni park je bil Lattermannov drevored na Celovški cesti. Ker je imel pri ustanovitvi tega parka nekaj zaslug tudi baron Lettermann, začasni upravitelj dežele Kranjske, so nazvali park po njem. Kolikšno veselje so imeli Ljubljančani s tem parkom, dokazujejo razni zapiski in poročila iz tistega časa. Ko je bilo nekoč nekaj dreves vandal-sko izrovanih in uničenih, je bilo razburjenje po vsej Ljubljani in pozvano je bilo vse prebivalstvo, naj pomaga izslediti krivce in čuvati mlade nasade. Čim bolj pa se ie razvijalo prebivalstvo, tem bolj tesen jc postajal park za rastoče število prebivalstva. Na občinskih sejah se je ponovno poudarjala potreba po razširitvi parka, dokler se ni končno posrečilo magistratu odkupiti velik del obširnega sosednjega zemljišča Tivolija, ki je bilo cesarjeva privatna last. V kupni pogodbi so bili navedeni pogoji, pod katerimi je bilo ozemlje Tivolija prodano mestni občini in katere se je mestno občnisko zastopstvo zavezalo vse čase izpolnjevati. Med drugim je bil pogoj, da se mora zemljišče obraniti samo za javen park in izprehajališča, nikakor pa ne zazidati ali porabit: v kake druge podobne namene. Mestna občina je te pogoje v preteklosti že ne-kajkrati prekršila, tako z zidavo Sokolskega te-lovadišča, z zgradbo kopališča Ilirije, z oddajo zemljišča v zakup društvu Ateni, ki ga je preuredilo za tenis-igrišče in za velesejmski prostor. Zadnje čase je nastalo v vrstah ženskega telovadnega društva Atene neupravičeno razburjanje, ker mestna občina noče podaljšati najemne pogodbe z društvom Ateno, marveč zahteva, da mora ostati svet v Tivoliju ohranjen svojemu namenu, ljubljanski javnosti. Da bo javnosti jasno, za kakšno »krivico« gre tu, naj navedemo nekaj stvarnega pojasnila. Leta 1920 je žensko telovadno društvo v Ljubljani, ki se je pozneje, leta 1925, preosnovalo v te-lesno-kulturno društvo »Atena«, prosilo mestni magistrat, da bi mu dovolil urediti na travniku ob Lattermannovem drevoredu prostor za telovadišče. Društvu je bilo leta 1921 na podlagi te prošnje dovoljeno uporabiti 4003 kvadratnih metrov sveta za telovadišče in to do nadaljnjega. Društvo si je potem svojevoljno prisvojilo v uporabo še več sveta, kot mu je bilo v odloku dovoljenega, namreč 8113 kvadratnih metrov. Društvo je plačevalo za to zemljišče določeno letno najemnino, zadnja leta po 1000 din letno. Leta 1925 je društvo znova zaprosilo za podaljšanje najemne pogodbe za dobo 10 let. Magistrat je tej prošnji ugodil, toda pod izrecnim pogojem: »da si mestna občina pridrži pravico, odvzeti prostor tudi pred potekom te dobe, ako bi se Eckacalo, da mestna občina potrebuje prostor v ak svoj ali drug javni namen. Pri odvzemu prostora magistrat n prizna društvu »Atenif nobene pravice do kakrlnekoli odikodnine, ki bi jih imelo društvo se preureditvijo prostora v iportne namene. Po končanem najemu je druitvo Atena obvezano postaviti na zahtevo mestne občine vse najeto zemljišče v prejšnji stan na svoje stroške tako, da ga prejme mestna občina v popolnoma uporabnem sianju zn namen, v kakršnega ga mestna občina potrebuj««. $tie 24, februarja 1925 se je društvo »Atena« zahvalilo za ugoditev prošnji in izjavilo, da povsem soglaša z vsebino teh pogojev. Če prejšnja leta ta prostor ni imel tolikega pomena za ljubljansko občino, ga je pa tembolj pridobil zadnja leta vsled stalnega širjenja mesta v Rožno dolino, na Vič in pod Rožnik. Mestni gradbeni urad je hotel že ponovno urediti vprašanje dehoda v Rožno dolino, pa ga je oviralo zemljišče. ki ga je imelo v zakupu društvo »Atena«. Vprašanje cesle v Rožno dolino je postajalo čedalje bolj pereče. Zato je gradbeni odbor sklenil, naj se iz obeh koncev, iz glavnega vhoda v park pa od za-čeka Ceste v Rožno dolino zgradi 12 m široka pro-menadna cesta. Ker bo šla cesta preko igrišča Ate-te. je tedaj nujno potrebno in samo po sebi razumljivo, da se mora igrišče preseliti drugam. Ker je najemna pogodba za prostor društva »Ateni« s 1. januarjem t. 1. definltivno potekla, je mestna občina prevzela zemljišče zopet v lastno uporabo, na kar je »Atena« tudi pristala. Zato je nerazumljivo razburjenje v nekaterih krogih in krivičen očitek, da mestna občina društvo »Atena« kakorkoli preganja ali mu sicer dela kako krivico. Društvo »Atena« ie moglo in moralo pričakovati, da se bo mestna občina poslužila svoje pravice in dolžnosti, zlasti, ker je gradnja omenjene ceste in preureditve spodnjega dela parka nujno potrebna. Mestna občina pa je vrhu tega obvezana varovati interese in zemljišče ohranjevati tistemu namenu, za katerega je bilo od vsega početka določeno. Storila bi pač neodpustno napako, če bi za interes enega drutva žrtvovala interes vse javnosti, kateri je park od vsega početka namenjen. Tujci, ki obiskujejo Ljubljano, ne štedijo s hvalo o krasoti tivolskega parka. Toda prav zaradi omenjenega igrišča ni bilo vsa leta mogoče urediti spodnjega dela parka tako, kot bi bilo z estetskih komunikacijski ozirov potrebno. Saj je bil spodnji del tivolskega parka prav zaradi omenjenega igrišča povsem odrez- od ostalega parka. Skrajni čas je bil, da se ]e stna občina lotila tudi ureditve tega dela in ga določila svojemu pravemu namenu. Kljub temu, da se je društvo »Atena« v najemni pogodbi zavezalo, da po poteku pogodbe odstopilo svet občini na zahtevo v prvotnem stanju in da ne bo zahtevalo nikake odškodnine za investicije, bi rado zdaj dobilo od magistrata 400.000 Din za stroške, ki i i H j« imelo za ureditev prostora, da bi se mu tako omogočilo nadaljnje delo. Kakor da ima to društvo kak privilegij pred vsemi drugimi društvi v Ljubljani! Z enako pravico bi moglo zahtevati enako podporo tudi vsako drugo društvo v Ljubljani, ki se bavi s telesno vzgojo mladine. In če bi hotela mestna občina vsem ustreči v enaki meri, bi morala za to žrtvovati najmanj tretjino svojega proračunal Zakaj naj bi prav eno društvo uživalo poseben privilegij naklonjenosti mestne občine? Ali druga društva kaj'manj služijo javnemu blagru? če poudarja društvo svoje socialno poslanstvo s tem, da nudi prosto! in priliko za razvedrilo otrokom revnih slojev, da bo občina sama v še večji meri, ker hoče urediti tudi v spodnjem delu parka otroško igrišče, kjer se bodo mogli otroci do mile volje naigrati in naužiti zlate prostosti. Ko so postavili otrokom klopi v ograjeni prostor igrišča, so si ti kaj hitro in rajši poiskali prostor in klopi zunaj ograjel Otrok ljubi prostost in svobodo na odprtem prostoru! Vsi meščani bodo resnično hvaležni, če se Tivoli, biser Ljubljane saj kolikor ga je sedaj še prostega, v celoti odloči namenu, ki ga ima to zemljišče od vsega početka. to je oddihu in razvedrilu vse javnosti in da tako končno preneha z vedno novim okrnevaniem najlepšega dela našega mesta s katerim se po pravici lahko ponaša Ljubljana. SgUPCt Pred lahkoatletskim srečanjem w s Čehoslovaško AVali oolavi V malih oglasih velja vsako besedo Din 1*—; ženitovonjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo lokoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitno vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko« * K i N a * 22-21 UNION FUm o borbi mlade Jene za svolo ljubezen MANJ A Petar Petersen Marija AndergaBt MATINEJA danes ln Jutri ob 11. nrl Ulica do raja Hans Mosei Peter Bosse Dodaten Slovenski film o kajak športa na Savi nad Kranjem. Foto: prof. Kavnlk. TEl. 27-30 SLOGA Simone Simon v prekrasnem dekliškem filmu MATURA MATINEJA danes ln Jutri ob 11. url Mala Shlrley Temple v ljubki vlogi kot Mali polkovnik ATI CA veliki Emil Jannlngsov nlm Pred sončnim zahodom Gernart Uauptman: „Der HerTacher" — V\£db>tave o&: 15.,17.,1) -»•š s poldrugo letno učno doJ bo išče mesto za nadaljnje učenje v modni ali kakršnikoli trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7804. (v)! Vajenca poštenih staršev, dobrega računarja, sprejme trgovina z mešanim blagom Rednak Štefan, Teharje pri Celju. (v)i V pouk dam fanta z dobrimi spričevali, do^ bremu mojstru mizarske obrti s stroji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Na Gorenjsko« št. 7688. Dve vajenki za šiviljsko obrt se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši, proti odškodnini. — Konfekcija Sattler-Lesjak, Resljeva cesta 16. (v) Dva pečarska pomočnika samostojna delavca sprejmem. Ivan Zaplotnik, pe-čarski mojster, Radovljica. (b) Kovaški mojster (podkovski, vozni ln peresni) išče učenca v starosti 14—16 let, poštenih in krščanskih staršev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7521. (v)! BEMIC-CO Tovarna upognjenega pohištva, parketov in furnirjev Kamnik-Duplica Platno, gradi, šitoni, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala, namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah. Pri nakupu nad Din 10 0'— dobite Nova spedtalna trgovina s perilom r. i. GORICAH « SV. PETRA C. 30 primeren nameček! (Vis O Vis Store trgovine SV. Petra C. Z9) Ker nikjer drugje ne dobite tako ogromne izbir« v teh predmetih ter poleg tudi ne tako nizkih cen, ie v Vašem interesu, da nas v slučaju potrebe posetite. Vajenca za sobosllkarsko obrt — sprejme takoj Otorepec Vinko, Domobranska cesta 1, Ljubljana. (v) Kleparskega vajenca sprejmem. Butlnar Josip, Ljubljana VII, Celovška cesta 65. (v) Pekovskega učenca poštenih staršev — takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. — Naslov: Vrečko, Plšece pri Brežicah. (v) II Zaslužek 1000 dinarjev ln tudi več lahko zaslužite e primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem ma-terljal. prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo Brače Jovanovlč br. 20. Pouk Otroke poučuje nemščino uspešno gospodična v dopoldanskih in popoldanskih urah. Gre tudi na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7133. Oblastv. koncesljonlrana šoferska šola I. Gaberščik bivSI komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica 6. Teleton 28-26. Pouk v nemščini Šoloobveznim in odraslim daje gospodična. Konver-zaclja ln slovnica. Priprava na malo maturo meščanskih šol. Naslov v upravb '. »Slovenca« pod gt. (u) ^t|»r.ujii Razmnoževalni aparat »Gestetner«, v brezhibnem stanju, prodam. — Slmandl, Kolodvorska ul. žt. 11, tel. 2437. (1) Ugodno naprodaj moško ln žensko kolo — I s to tam tudi gnoj. Informacije : Skladišče »Flgo-vec«. (1) Svetovnoznano nemško znamko »BRENNABGR« DVOKOLES petkrat kromlranih ln odporno emajllranlh. z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl Kleindienst & Pcsch Maribor Aleksandrova cesta 44 Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekBtllne odpad 9. ovčjo volno, govejo dlak (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 15 Za Din 40'- oblice dvojnike (Doppelbooei) od 42—51 mm ter rasno drugo orodle po zelo nlskib oeoali nuat Stanko Florianžic atie/nina Resljeva 3 (Vbod sKosi ovoriSce Vis a vis Medic Zanki »NIHEL« Kovinski proizvodi, vijaki za zrcala, pulti za note, pohištveno okovje iz kosti. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 17 Sladko seno več 1000 kg, proda Hočevar, Zg. Šiška 11. (1) Moško in žensko dvokolo Izredno dobri, poceni naprodaj. Frankopanska 21, I. nadstropje. (1) Sveže naffinejie norveško ribje olje b lekarn« dr. O. Ptccolija v L|ubl|ani m priporoča bledim in slabotnim osebam. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma no, dlvane In tapetniške izdelke n u d t najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 18. (Jgoden nakup morake trave, žime, evllha ea modroce In blaga za prevleke pohištva. Kolesa najcenejša ln najboljša samo pri Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 6. (1) KOLESU skoraj nova, moška In ženska, najboljših znamk ter večja Izbira starih poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križan, cerkve) Brivnico na prometnem kraju Ljubljane takoj ugodno prodam. —- Naslov v upravi »Slovenca« pod 7830. (1) Športni čoln in ročni voziček z derco proda Ign. Mostar, Ižanska cesta 114. (1) Brivsko-frizerski salon v Ljubljani ugodno prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« št. 7870. (1) Športni voziček pocenj prodam. Poizve se v Mostah, Pokopališka c. št. 8. (D Gradbeni inventar stroje, sesalke, modele, dvigala Itd. proda tvrdka v likvidaciji. — Zagreb, Savska 118, tel. 35-35 In 70-53. (1) Lastniki vrtov! Navljalec za gumijaste cevi, praktičen, na kolesih, ugodno proda Faj-far, Ljubljana, Trnovska ulica 25. (1) Motorna kolesa znamke »Presto« (z motorjem »Sachs« 98 ccm), nova tn malo rabljena, po konkurenčnih cenah naprodaj. Nova trgovina, Tyr?eva 36. (1) Otroško dvokolo malo rabljeno, za 8—14 let starega dečka, prav poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Kolesa moška ln damska, v največji Izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Rabljena kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Velika izbira najnovejših motorjev, dvokoles, otroških vozičkov na oljnatih ležiščih, igračnth vozičkov, šivalnih strojev in delov po najnižji coni. Ceniki fran-ko 1 »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. (1) Halo! HaloT 30 sodov dobrega Jabolč-nllta proda ln razpošilja v lastni posodi po ceni 2 Din liter s postaj St. IIJ ln Pesnica v Slov. goricah lo proti povzetju. — H. Plstor, Maribor, Mlinska ulica 18. (I) Za potovanje ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Ko se pripeljem v Ljubljano ml nI treba več Iskati po mestu barve, lake, šelake, firnež, čopiče itd. ker vse to dobim po zelo ugodnih cenah tik pri kolodvoru; Barve-laki: R. Hafner, LJubljana, Miklošičeva cesta 36 Žage: remseheidske gatertce — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja tn okovja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Stari trg. Kolesa damska ln moška, kupite najbolje pri A. B. C, v LJubljani, Medvedova 8, tel. 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (1") Srajce, moške kravate, ln nogavice dobite vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Zahtevajte povsod pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17. Pletilna stroja 12/100 In 10/80 takoj prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 7815. (1) Vodno turbino primerno za mlin ali žago, ugodno proda Tehnična pisarna, ^Ljubljana, Pražakova 8/1. ' (1) Kleparski stroj nov, univerzalni, fabrlkat »Klrhels«, prodam. Franc Sauberger, Laško. (1) Moško kolo ugodno naprodaj. Sluga Janko, Vič 160, nasproti gostilne Novak. (1) Pletarstvo za pleteno pohištvo priporoča po nizki ceni stole, mize ln vse, kar spada v to stroko. Sprejemajo se tudi popravila. Učakar Franc pletarstvo Dev. M. v Polju pri LJubljani Mnogo ceneje in boljše st nabavite vse vrste oblek ln perila pri Presker, Sv. Petra C. 14. Cenjeno občinstvo! V zalogi imam vzorce češkega in anglešk. blaga! Za obilen obisk se priporoča Miha Erjavec krojač, Igriška štev. 6. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni naprpdaj. Poizve se: Zurlini, Celovška cesta 50. (1) Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Vertačnlk, Masarjkova 23 Kolesa prvovrstna, najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. (1) Kose škropilnice orodje specerijo kupito najbolje pri J. Jagodic Celje Gubčeva ul. 2 Glavni trg 14 Čevljarski čistilni stroj malo rabljen, poccnl proda Salezljanski zavod — Rakovnik. (1) KROJAČI in ŠIVILJE Krojne knjige po najnovejšem sistemu za civilna In uniformska oblačila in dan>sko za gornja In sppdoja oblačila dobite pri ALOJZIJ KNAFELJ KRIŽEVNISKA ULICA Zahtevajte prospekt! Pianino pisalno mizo in kolo prodam. Golubič, Vrhovčeva ulica 3/1. (1) II Šivalni stroji „fldler raznovrstna damska in moška HOlCSd najceneje Peteline, Mtibliana pri ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Kolesa 600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetlč. p. Dob 110. (1) Naprodaj: stroj za sladoled, stroj za drobljenje ledu, stroj za mletje kave, lončena peč Hotel »Slon«. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani svoji posodi najugodnej( TELEFON ŠTEV 25-73 .\ratek glasovir lepo doneč, električno hladilno omaro, veliko dccimalno tehtnico, prodam. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. (1) Ure za birmo nudi najceneje P a k 1 ž Ivan, Ljubljana, Pred škofijo 15. O) MODROCE otomane, dlvane itd., dobite najceneje pri Ivanu Hablču, tnpctnlku, Ljubljana, Poljanska cesta 17 Šivalni stroj »Singer« dva fotelja, veliko salon-ogledalo in razno pohištvo ugodno prodam. Ogled od 9 do 12. — M. Stuzzl. Tavčarjeva ulica 4-1. (1) Vrtne stole zložljive, poceni proda Trlbuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. (1) Modroce, otomane, kauče, fotelje, zajamčono solidno Izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetnlku Kobilica Avgustu, Ljubljana, TyrSeva 36. Tel. 22-23 li&Sp^B Zdraviliški in kopališki kompleks v Kamniku Dne 19. juni{a 1937 ob 10. uri se vril pri sodiitu Kamnik ad it. J 816/36 eks. Dražba sledečih zemljišč in zgradb po skupinah: I. Vila Dom sv. Antona z vrtno hišico, renovirana 1935, 12 velikih sob, elektrika, vodovod, po- vršina 1057 m', zazidano 276 m', primerna tudi za penzijo ali gostilno, najnižji ponuilek Din 130.490'— (varščina Din 19.573-50); II. modarno talno In zimsko kopalISCe v obratu (rentabilno), pritlična 1935 povsem renovirana zgradba, zazidano 390 m", črpalke, kotel, kadne kopfdji, drug nov inventar, bazen, hidroterapija, ordinacija, bulfrt, prostor za parkiranje, skupaj 1920 m2, nainižji ponudek Din 181.978"— (varščina Din 27.296'75); III. dvonadstropna zgradba v surovem stanju dogotovljena (podstreho), na fasadah po 10, ob straneh po 3 okna v vsakom nadstropju, zazidano 424 m*, cela površina 4683 in3, s parkom, primerno za hotel, sanatorij ali industrijo, na jnižji ponudek Din 262.988--, (varščina Din 39.448--); IV. vila enonadstropna ^Neptun«- v parku; zazidano 176 in5, skupno 1274 m', na.manjM ponudek Din 66.773-—, (varščina Din 10.016). V. park (stavbišča) ob Kamniški Bistrici, 4,202 m', najmanjši ponudek Din 41.746--, (varščina D.6.262'-); VI. travnik (4 stavbne parcele) 3.356 m', najmanjši ponudek za vse Din 55'058"—, varščina Din 8.258-75), (proda se ev. vsaka parcela posebej po Din 12.218"—, 14.644-—, 10.148-— in 18.048-—, varščine Din 1.833-—, Din 2.197"-, Din 1.523-— oziroma Din 2708"—). Skupini I. in VI. se domaknnta najvišjemu ponudniku. Po dražbi posameznih skupin II. do V. se te dražbajo skupaj z nairiijlm ponuikmn Din 653.485'— (varščina Din 88.022.75) ter so do-maknejo skupaj, če najnižji ponudek dosega svoto posameznih najvišjih ponudkov, prištovši najnižje ponudko za nedražbane skupine. Skupine II. do VI. so strnjene, razgled na Kamniške planine, ob reki. Dražba se vsekakor izvrši. Nekaj hipotek se lahko prevzame. Iuforinacije pri lodIKu Kamnik In KopalISki drutbl v Ljubljani, Beethovnova 14 Domačo lekarno dobro opremljeno, kompletni Instrumentar za praktičnega zdravnika — proda dr. Marcius, Sv. Peter, Vodole 28, p. Maribor. (1) SEJMARJI! pridite po lect v LJubljano k Dolencu, Wolfova ul. 10 Tračna žaga (Bandsiige) naprodaj. — Kordeš Anton, Zalog, Komenda. (1) Prodam več m1 brstovih hlodov. Franc Bokallč, kolar — Mengeš 37. (1) Za birmo ročne torbice od 8 Din naprej v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Alokrandrova cesta 13. I Kompletna miza Iz kraškega marmorja, zdrav vinski sod, 162 1, šampanjske steklenice — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7667. »SINGER« »PFAFF« skoraj novi šivalni stroji in kolesa, ki odgovarjajo novim, po Izredno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križan, cerkve) Seno sladko, prvovrstno, v balah stisnjeno, več vagonov, poceni odda oskrb-nlštvo veleposestva Lan-gental, p. Pesnica pri Mariboru. (I) Jabolčnik prvovrsten, večjo množino, proda oskrbnlštvo veleposestva Langental, p. Pesnica pri Mariboru. »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Kadi po 1000 do 3000 litrov, ln sode od 50—3000 litrov, inecesnove deske od kadi In vinski kamen po ugodni ceni naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (1) Frizerji! Samo »Saturn« aparat za trajno ondulacljo zadovolji vsako damo. Dobi so z notranjimi ali zunanjimi grelci na obroke pri : Lud. lleršlč, Rimska 13, Ljubljana. (1) Poročne prstane, ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, utarju v Kamniku, Stitna, naspr. farne cerkve. (l) Lesena šupa zaprta, krita s cementno opeko, naprodaj v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Supa« št. 7672. (1) Kolesa! Trpožna za vsako vreme, najboljše nemfcke znamke »Brennabor«, petkratno kromlrana, zato Jo rjavenje popolnoma Izključeno. Ceno brezkon-kurenčne! Prodaja jih tudi na obroke po zelo ugodnih pogojih samo pri Radio ftrčen LJubljana, Celovška 28. Dve leti pismeno jamstvo. Naši vozički so na patentiranih krogličnih ležiščih. S.Rebolj A drug Gosposvetska cesta 13. Manufakturo po nizkih cenah ln v ve«' liki Izberi nudi zelo ugodno Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa 29 (hiša Gospodarske zvezo)' Do preklica nudimo več.io količino blaga tudi na hranilno knjižice članic Zadružne zvozo v Ljubljani. I Automofor i Prodam štlrlsedežnl avto Fiat 503 ali zamenjam za motor. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7864. (f)| Poltovorni Chevrolet dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Vprašati pri »Jugotchna«, Gosposvetska cesta 1. (f)I Tovorni avto 5 ton, bencinski, s plinskim generatorjem za oglje, nov motor, novo gumo, prodam tudi na obroke. Interesente prosim za naslov na upravo »Slovenca« pod »Obroki« št. 7903. (f) Prilika! »Puch« motor, 250 ccm, prodam za 2400 Din. — Welbel, meh. del., Slomškova ulica 6, LJubljana. Motorno kolo »Wandorcr« (brez Izpita) v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 889. (f) »Puch« motorno kolo 250 ccm, proda F. Bačnlk, LJubljana, Moste, Zaloška cesta. (f) Prodam BSA 500 ccm, typ 35, nožna prestava, s prikolico. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skoraj nov« št. 7641 Avto »Opel« 6 ell., v dobrem stanju, poceni naprodaj. Polzva se: Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska 26. (f Denar prihranite! Prvovrstno znamko osebnega In tovornega avto-blla, malo rabljenega in štedljlvega, poceni kupite pri Krupp zastopstvu O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. (f) Motorno kolo »IIarley DavldRon«, novo, s prikolico, zn polovično ceno takoj proda Fajfar, LJubljana, Trnovska ulica 26. (£) Večja partija »Sachs« 98 ccm motorjev, z najboljšo opremo, s« razproda po komadu posameznim Interesentom po tovarniški ceni. Ponudb« upravi »Slovenca« pod šifro »4500«. 7911. (f) Dieselmotor 20 k. s. proda Vojnovlč & Clo, Ljubljana-viC. (f) Dieselmotor DWK 18—18 KS, brez kompre* sorja, malo rabljen, se poceni proda alt zamenja za manjši avto nove ega tipa. — Milan Potrovlč, Kraplna. (f) I POMLADNO VESELJE NOVA OBLEKA LEPO PERIL MNOGO CENEJE S PRESKER, SV. PETRA C. 141 IE Telefon 38-83 Ak.__J II Pohištvo i Pohištvo moderno, velika zaloga. Izdelujem tudi po naroČilu, cene solidne. Mizarstvo Andlovlc, Komen-skesa ulica 34. <š) 10 POKI ležalni stol Din 60'-ležalni stol Din 90'- vrini loteil zložljiv Din 60'- veronda folell zložljiv Din 160'- poietna posleila tapecirana Dj J00._ zlozljiva vse z dobrim itrapacnlm platnom prevlečeno. Tvrdha WCHA MARIBOR Pri odjemu nad 400 Din franko vsaka železniška postaja. Stare pile kupuje »Pilarna«, Maj-strova 10, na dvorišču Gorenjskih mlekarskih zadrug. Vsakovrstno zlato kupuje po oaiviijib oenab CERNE, luvelir, Ltubliana Wolfov» alioa it X navadni ali malt valjčni, v prometnem kraju, kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Mlin« 7793. (k) II Obrt Vložno knjižico Mestne hranilnice Kamnik, za 10.000 Din, Hran. In pos. Mengeš za 3000 Din — kupim ln plačam v gotovini. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Mengeš - Kamnik« P 7926. (d) Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40 Vam vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najboljše. Pišite samo na naš naslov, nakar Vam bomo poslali gotovino po pošti vnaprej. Za odgovor 3 Din znamk. Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk ln monograme hitro Izvrši Matek * Ml-kes, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Botrcam in botrom priporočam svoj foto-ate-lje. Najboljši izdelki po nizki ceni 1 D. Rovšek, Kolodvorska ulica 36. (t) Jedilnica črna, poceni naprodaj. — Poljanski nasip 34, Ljubljana. (S) Samska spalnica Cista — poceni naprodaj. Strellška ulica 32/1. (š) Malenšekovo pohištvo {e najkvalitetnejše in najcenejše! Prepričajte sel . Najnovejši modeli I Iffovarna in razstava : Dravi je, tik tramvaj-Bke postaje — »Slepi (Tanez« - Ustanovljeno |r Švici. • Dolgoletna Inozemska praksa t paradi dvajsetletnega Jubileja 6% ekstra-popust l Vedno najnovejše modele steznikov ln nedrčkov, od najcenejše do najfinejše izdelave, kakor tudi trebušne pasove ln gumi nogavice — nudi tvrdka ADELA BESEDNIK, Selenburgova 6, Ljubljana Kožuhovino v shrambo čez poletje ln ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri : Josip Dolenc, krznarstvo. Sv. Petra cesta 19, LJubljana. Telef. 22-62. (r) Denar prihranite Krasna jedilnica in vrednostni inventar skrajno poceni prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Družinske razmere« št. 7666. (S) Moderno in kvalitetno P O H I $ T V O vee zajamčeno — že od 1708 Din Sperane spalnice «76 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din postelje — Itd Oglejte Bi veliko tzbero pohištva pri »OPRAVA« zaloga pohištva fcjubljana, Celovška c. 60 Češnjevo masiv, spalnico poceni proda mizarstvo Ličen, Celovška cesta 209 ff^MluMl Polnojarmenik najmanj 65 cm — kupim Ponudbe upravi »Slovenca- pod »777« P 7717. (k) Staro zlato, zlato zoDovie ln srebrne Krone kupujem oo naiviSjib dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar Ifnbflana, Miklošičeva 14 Novost za dame! Izvršujemo trajno ondu-lacijo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar Jih je do danes naredila moderna tehnika! Za vsake lase uspeh garantiran 1 Prepričajte se in boste presenečeni! — Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 9, dvorišče, nasproti slaščičarne Košak. LETOUISCR Cenene počitnice na lepi kmetiji blizu Stične, dve zdravi sobi, uporaba kuhinje, kurjava: dnevno 10 dinarjev. Lep vrt, potok, gozdovi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prisojno, mirno«. L Posojila dajejo državnim In privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini In blagovnih oo-nlh Hermes. Informacije Tavčarjeva 2. (d) Hranilno knjižico okrog 200.000 ljubljanske Mestne hranilnice prodam proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 7929. Denarne posle: Posredovani« Kreditov -Vnnvtenje vloS nri denarnih zavodih - NdloZbe kapiula Poravnave - upravo nepre miCnln - DavCne napovedi - Iniormadle — Ureditve revizije, bilance in nam honfrolo knintovodstva tei vse druge trnovsko gospodarske posle Izvede SVETOVALEC koncosllonlrana trgovsko - gospodarska posloval nlca v lluhllanl. Cesta 29. oktobra (Rimski cesta) štev. 7 Hranilne vloge raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup ln prodajo lzposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesljontrana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10. (d) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' »v trg 10. tel. 37-52. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti ta kojšnji gotovini zelo ugodno. Rudolf Zorč LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. Hranilne knjižice prodam najboljšemu kupcu In sicer Hranilnice in posojilnice v Višnji gori 13.000 Din in Hranilnice in posojilnice v Čatežu 16.500 Din. Ponudbe pod »Zapuščina« 7789 upravi »Slovenca«. (d) Ureditev dolgov potom sodnih In Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah tn vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava In apro- baclja bilanc. Preskrba kreditov. VSi P08ll kmečke zaščite. Edina koncesijonlrana komercljalna pisarna: Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ul. 1 Telefon 38-18 Kunaver Ludvik gradbeno - Btrokovno na-obraženl posredovaleo. Cesta 29. oktobra S. telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel, Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.

5000 Din posojila iščem na hišo, prva vknjižba, za dve leti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten plačnik« št. 7022 Dvonadstropna hiša v bližini Mestnega trga v LJubljani — naprodaj za knjižice Mestne ali Ljudske posojilnice ljubljanske. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7872. (p) Nova dvostanovanj. hiša ob glavni cesti Tezno — ugodno naprodaj. Vprašati : žurga, Mlinska 7, Maribor. (p) Posojilo (polletno), 8000 do 10.000 Din - iščem. Plačam 50% obresti proti vknjižbi. — Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Nujno« št. 7780. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, Javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, LJud ske posojilnice. Lepe stavbne parcele sončna lega, lepa pozicija, so takoj prodajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7850. t (p) V Brežicah ln okolici so naprodaj htše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila prt Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (D) P. n. turistom in izletnikom na Kamniške planine in Bistrico, kakor tudi obiskovalcem prijazne Stahovice se najtopleje priporoča Erjavšek France, vodnik in vodja reš. eksp. v Stahovici, ki vam nudi v svoji gostilnicl najboljšo pijačo in odlično postrežbo, kakor tudi tujske sobe po zmerni ceni. iščem družabnika za dobro vpeljano obrt s kapitalom 30.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bodočnost« P 7719 V Kaštelu Kambelovcu pri Splitu nudim v najem dve trisobni stanovanji. Tik ob morju, elektrika, vrt, krasen razgled. Zelo poceni. — Bujas Vinko, Split, Markantunova 4. Letovišče okolica Moravč. Cena za osebo 40 Din dnevno. Vprašanja nasloviti: Letovišče, Moravče. (L) Registrirno blagajno Kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovec«. (k) la drva '(cepanlce) bukova in ga-brova, kupujemo v vsaki količini in plačamo v gotovini. Ponudbe pošljite na: Miško Rosenberg, Zagreb, Vodnikova 12. — Telefon 45-41. Tračno zago S00—800 m/m, ln narav-nalnlk (Abrlchter) 400 do 600 m/m širine, skobelnik na transmlsijo ali elektr. pogon trofazne struje 380 voltov, 50 per., In mostno tehtnico okoli 7 ton nosilnosti - kupimo takoj. Fo-nudbe na: »Jelšlngrad« družbo, Banja Luka. Gostilna »Ljubljana« v Slbeniku (na obali). Dobra slovenska kuhinja, vsak dan sveže ribe, pr vovrstna vina po 6 Din liter. Sobe za tujco. Pen-slon 32—36 Din. Pripo ročata se Franja ln An drej 2uljan. (L) GOSTILNA IN PENSION »PRODNIK« STAHOVICA na čistem planinskem zraku, krasna gorska Izprehajallšča, narav no kopališče, avto po stajallščo ln Izborna kuhinja. Penslon od 30 Din Širite »Slovenca« Več lepih parcel naprodaj v Svetokrlžkem okraju. Poizve se: Pokopališka 36. Moste, LJubljana. (p) Dve moderni hiši trlstanovanjski, poedlnl, z vrtom, na periferiji Ljubljane, ugodno — tudi na kredit — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7322. (p) Stavbna parcela 748 m5 ob Vodovodni cesti naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7591. Dobičkanosno posestvo lepo, z dvema obrtoma, na prometnem kraju večjega mesta Dolenjske — ugodno naprodaj zaradi bolezni. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu pod »Redka prilika« št. 7782. (p) Prodam hišo takoj na mestni meji, s tremi stanovanji, velikim vrtom in sadovnjakom. -Franc Slvec, Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova cesta 6. (p) Posestvo: hiša, hlev, skedenj, svinjaki 10 oralov zemlje, kjer se redi 10 glav ži vine, na lepem prostoru blizu cerkve ln postaje -naprodaj. Ivana Gaber, Vnanje gorice 54. (p) Velik travnik na Viču poceni prodam. Sprejmem tudi knjižice. - Vprašati: LJubljana, Rimska 9-II., vrata 16. (p) Trgovska hiša z več stanovanji, donos 9%, v Ljubljani naprodaj. Dopise pod »Center« 7801 upravi »Slovenca«. (p) Nova vila enonadstropna, moderna, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 7809. (p) Parcela ob glavni cesti ln kolodvoru Škofljica — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7811. Parcele za Stadionom poceni naprodaj. Vprašaj : Groharjeva 8. (p) Nova hiša dvostanovanjska, v Sto-žlcah št. 114 a, se proda ali zamenja. — Več pove lastnik Istotam. (p) Prodam hišo na prometnem kraju. — Cerne Franc, Jesenice, Gosposvetska 28. (p) Enostanovanjsko hišo novo, prodam. Dalna vas št. 32, Laverca. (p) Stanovanjsko-hišo novo, prodam v Rudniku št. 76 pri Ljubljani, (p) Hiša s trgovskim lokalom naprodaj. Naslov pove: g. Jožef Vostner, Slovenj-gradee. (p) Ugodno naprodaj gostilna na prometni točki — ter eno posestvo. Pojasnila daje Občinska hranilnica v Krškem. (p) Enodružinska hiša z dvema sobama in tremi pomožnimi prostori, primerna za vpokojenca, oddaljena 10 minut od postaje Videm-Krško, ob glavni cesti, naprodaj za 15.000 Din. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 7814. (p) Naprodaj nova hiša s tremi sobami, par minut od kolodvora Domžale. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7928. Lepe stavbne parcele v Vižmarjlh in St. Vidu, poleg železnice ln kolodvora, vodovod in elektrika poleg, zelo ugodno naprodaj, tudi na obroke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7803. (P) Hišica z vrtom v lepem kraju zelo ugodno naprodaj zaradi selitve. Gabrenja, Cesta v Rožno dolino 36, Ljubljana.

Naprodaj hiša lepa lega, pripravna za obrtnika ali upokojenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7552. (p) Proda se trgovina mešanega blaga: manu-faktura, železo, špecerlja itd. Najstarejša v Podra-vini in največja v mestu. Zaloga zmanjšana. Potrebna gotovina 20.000 dinarjev, ostalo odplačilo. Vprašati: Ivan Matonlč-kin, Virjo. (p) Hiše, parcele vseh vrst, kupite ali pro-daste najugodnejše potom pisarne Adamič - LJubljana, Gosposvetska 8-11. Telefon 32-86. (p) Krasna nova vila z lepim vrtom naprodaj v Ljubljani za gotovino 130.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7599. (P) Hiša sredi Vrhnike, s 4 sobami ln prltiklinami, električno razsvetljavo, vodovodom, parketom in vrtičkom, pet minut od kolodvora, naprodaj za 36.000 Din. Poizve se: Kavčič, Gasilski dom, pri kolodvoru, Vrhnika. (P> Mlin s 4 orali posestva, sado-nosnik, njive, gozd in nova vila z mladim sado nosnlkom ln njivo, zelo pripravno za upokojenca, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Simonič, 21-tečka vas 16, Duplek, p. Vurberg. (p) AVTOMOBIUSTI! Generalno zastopstvo ADLERUfERKE preje Heinrich Kleyer A. G., Frankiurt a. M. za Jugoslavijo trgovačko d. d. OPTIMA ZAGREB, Mihanoviieva 1 Hotel Esplanade poverila je zastopstvo ADLER avtomobilov za DRAVSKO BANOVINO g. Maksu Nedelko-tu Cenjeni interesenti se vljudno naprošajo, da zahtevajo pri g. Maksu Nedclkotu, Ljubljana, Korytkova ulica 7, ali Maribor, Aškerčeva ulica 11 tozadevne ponudbe in neobvezno predvajanje vozov. Kupim hišico v LJubljani. Nekaj gotovine ln prevzem hipoteke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Upokojenec 514« št. 7822. (p) Tovarna kisa se proda eventuelno odda v najem. Ponudbe pod »Klsarna« št. 7831 upravi »Slovenca«. (p) Ugodno prodam hišo z vrtom ob banovinski cesti, Teharje 19 pri Celju. Mastnak Andrej, mlin, Sv. Jurij ob južni železnici. (p) Hišo s pekarijo prodam zaradi tega, ker nisem pek, po ugodnih pogojih. — Ponudbe na: Leskovšek — Ježica pri Ljubljani. (p) Enonadstropno vilo solidno zgrajeno, prodam po nizki ceni. Naslov pove Ivan Zaletel, buffet, Št. Vid nad LJubljano, p Naprodaj cca 20 oralov zaraščenega gozda, smreka, bukev, nad Stahovico pri Kamniku, po ugodni ceni. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stahovica« 7837. (p) Stara gostilna dobro vpeljana, in trgovina s hišo vred napro daj. Dvorišče, lepo urejen vrt s sočlvjem in sad nlm drevjem. — Vse ob cestni železnici v LJubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Idealna lega« 7836. (p) Stavbne parcele 5 minut od remize ob C»J lovški cesti prodam po solidni ceni. Poizve se i Dravlje 2. (p)| Vrtnarsko posestvo trlstanovanjska hiša, ve-' lik zelenjadnl vrt, z Inventarjem, prodam. Cesta na Loko 22, Ljubljana. Tovarna metla naprodaj. Ponudbe upraJ vi »Slovenca« pod »Metlama« 7832. (p) Stavbišča poceni naprodaj, tudi na obroke. Pobrežje, Sokol-ska 3, Maribor. (p) Stavbno parcelo sončno, peščena lega, ca. 900 m», prodam ob Celovški cesti v Ljubljani. Izredno prometna točka. Informacije: Buffet »Na« Na!«, Tyrševa cesta 12. Nad 100 let stara manufakturna trgovina v Ptuju, v najpro-metnejšl ulici, z velikimi izložbami in velikim krogom strank, se zaradi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zlata jama« št. 7610. (p)! V Št. Vidu pri Ptuju prodam enonadstrop. več-stanovanjsko hišo, pripravno za trgovino M obrt. Gospodarska poslopja, veliko dvorišče, vrt ln dva ln pol orala zemlje. Prometen kraj. Cena 180.000 Din. — Ponudbe: Matevžlč, Kranj, ali: Dr. Sluga, Ptuj. (p) Tovarniški objekt iščem za uporabo textilne Industrije. — Predpogoj ugodna električna ali vodna moč, eventuelno se priključim k že obstoječi taki tovarni. Ponudbe jo poslati upravi »Slovenca« podružnica Maribor pod značko »Industrijsko po-, slopje«. Posredovalnica IVAN GODINA, Maribor^ Aleksandrova cesta 30 —« proda novozgrajeno vilo,-3 orale sadonosnlka in vinograda za 75.000 Din. Pri železniški postaji pet oralov posestva za 35.000 Din. Posestvo vseh kultur, 9 oralov, za 30.000 Din. Veliko hišo z gostilno, trgovino, trafiko, pomožno pošto in 12 oralov polja za 200.000 Din. Hišo s pekarno, mesarijo, sadonosnik ln vinograd za 100.000 Din. Trgovske ln stanovanjske hiše, vile, hotele itd. (p)] Naprodaj: 4 stan. vila v Zg. Slškl za 120.000 Din, hipoteka Mestne 65.000 Din; 3stan. vila v Rožni dolini za 140.000 D, hipoteka Mestne 66.000 Din; 6 stan. hiša na Gllncah za 410.000 Din, hipoteka Mestne 60.000 Din; gostilna na Notranjskem za 300.000 Din, hipoteka Mestne 170 tisoč Din ; 3 stan. vila na Črnučah za 130.000 Din, plačljivo s knjižicami Kmečke posojilnice; komfortna vila v Ljubljani za 900.000 Din; 5stan. vila pri Sv. Jožefu za 750.000 Din, hipoteka Pokojninski 550.000 ; stavbna parcela v Rožni dolini, 450 mi po 62 Din; stavbna parcela na Viču 700 ms po 35 Din; vogalna Btavb. na parcela pri Sv. Krištofu 940 ml po 160 Din; več parcel svetokrlžki okraj, 700 ms po 85 Din; stavbna parcela za Artilerijsko vojašnico 600 mi po 75 Din; stavbna parcela na Kodeljevem 600 mi po 60 Din; cca 4 600 ms sveta na Viču s hišo za 130.000 Din; 4400 ms sveta na Galjevlcl po 20 Din; vogalna parcela v centru za trlnadstropno hišo po 600 Din, velikost parcele 800 ms; parcela ob Tyrševl cesti za trlnadstropno hišo, 470 ms po 660 Din; vogalna parcela ob Tyrševi cesti za trlnadstropno hišo 600 ms po 726 Din ; 400 ms sveta v Stepanjl vasi po 20 D. Realitetna pisarna KUNAVER LUDVIK, Cesta 29. oktobra 6, tel. 37-33. ODDAJO: Prazno sobo parketirano, s posebnim vhodom, v centru, takoj oddam, event. zakoncema brez otrok. — Soba na Sv. Petra nasip. Zajec, Sv. Petra cesta 14. (s)] Opremljeno sobo s posebnim vhodom odJ dam stalni osebi s 1. junijem. Podrožnik cesta X št. 27. (s)| Dve gospodični ali gospoda sprejmem v sobo. Kolodvorska ulica št. 23. (s) Sobica opremljena ali prazna, so poceni odda pošteni gospodični. Poljanska c. 25. Sostanovalko mirno, solidno, sprejmem. Linhartova 7/a. (s)! Prazno sobico sončno, lepo, s kopalnico,! v centru, takoj oddam. * Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7828. (s)! Lepo sobo oddam eni ali dvema ose-^ bama. Vhod separaten. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7946. (s) Sobo z vso oskrbo oddam takoj ali za 1. Junij. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 7927j V W jjf^ najmodernejše oblike UL Miš kupite ie vedno najugodneje pri EGON ZARRAJŠER Ljubljana, Miklošičeva c. 34 Telefon 34-84 L kod 25- ■j' Burgii obliž Vas prijatelj uničujoč milijonsko armado očes in trd« kož« na podplatih. IHSSH3I IŠČEJO: Gostilno eventuelno s trgovino, že dobro vpeljano, vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobro Idoča«. (m) Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem aH na račun. Ponudbe pod »Kjerkoli« podružnici »Slovenca« Celje. (n) ODDAJO: Trgovina z meš. blagom na prometnem kraju, stara, dobro vpeljana, blizu kolodvora, se odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stara, vpeljana trgovina« št. 7557. (n) Pralnico, »vetlollkalnlco ln čistilnico oblek, kompletno s b troji, v centru Industrijskega mesta, blizu leto-viščarskih krajev, brez konkurence, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7633. (n) Lokai oddamo v pasaži Nebotičnika. Pobllžnje Informacije i' Gfcjfeva ulica 5, II. nadSttv vrata 220, med IV ln 12. uro. (n) Pekarij* ^"Ljubljani stara, dobro vpeljana — K odda. Ponudbe poslati do 20. t. m. upravi »Slovenca« pod »Pekarija« St. 7669. (n) Delavnica '4X8.5, na dvorišču, Mestni trg 9, se takoj odda solidnemu obrtniku za mirno ln snažno obrt. (n Trgovski lokal na prometni točki v Ljubljani se odda s 1. junijem. Dopise pod »Center« 7806 upravi »Slovenca«, n Kmečko posestvo v predmestju Ljubljane, z njivami, se odda zaradi selitve v najem. Redi se 12 glav živine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kmetovalec« štev. 7890. Odda se lokal v sredini mesta a 1. Junijem t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7682. (n) BO IŠČEJO: Zakonca brez otrok lščeva za Julij eno- alt dvosobno stanovanje na Kodeljevem. —- Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7908. (C) Za avgust iščem dvosobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo ln drugimi pritiklinami za dve osebi. -- Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dober, reden plačnik« 7621. 7000 Din posodim za enosobno brezplačno oziroma ceneno stanovanje v LJubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prilika« št. 7699. (6) Mirna stranka dveh oseb išče ceneno, čisto dvosobno stanovanje s pritiklinami, po možnosti v centru mesta za avgust oz. september. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trajno in točno plačilo« P 7718. (e) 4-5 sobno stanovanje se Išče za takoj aH avgust. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zdravnik« št. 7679. (c) Enosobno stanovanje išče uradnica za julij ali avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna« št. 7808. (c) Gostilno »Pri Vitezu« Breg 18, oddam v najem za 1. junij. Pismene ponudbe: Staretova 16 — Trnovo. (n) Mesnico dobro ldočo, oddam v najem zaradi odpotovanja, s kavcijo ali brez. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 7924. (n) Naročajte in širite »SLOVENCA« Trisobno stanovanje ali dve veliki sobi s kopalnico ln pritiklinami, v lepi centralni legi ali neposredni bližini centra — išče stalna, mirna stranka (dve odrasli osebi) za avgust t. 1. Plača točno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7881. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in malo vrta išče v mirnem delu Ljubljane mirna stranka. Dopise upravi »Slovenca« pod »Duhovnik«. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje se odda. Vodovodna 77. Trisobno stanovanje prostorno, takoj poceni odda Trlbuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. (č) Trisobno stanovanje komfortno, sredina mesta, oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7407. (č) Dvosobno stanovanje poceni oddam. StoSlce 121 Enosobno stanovanje oddam. — Malavaa SI, Ježica. (6) Enosobno stanovanje parketlrano, takoj oddam v Prešernovi ulici št. 30, Zelena Jama. (S) Samsko stanovanje garson sončna lega, mirna ulica, v centru mesta, se takoj odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Udobno ln čisto« 791«. Soba in kuhinja se odda. Vodovodna cesta It. 39. (č) Stanovanji blizu Ljubljane, soba ln kuhinja, poceni oddam. -Tržaška e., Podamreka, PeklaJ. («) Dvosobno stanovanje lepo, a kopalnico ln pritiklinami, se odda boljši stranki. Stožice 170, ob TyrSevl oestl, 10 minut od Stadiona. Ogleda se od I do 6. (č) Trisobno stanovanje sončno, ■ kopalnico, plinom, elektriko, se odda s 1. julijem oziroma takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7880. Trisobno stanovanje lepo, čisto, a etažno kurjavo, plinom in ostalim komfortom, sončna lega, v prvem nadstropju, oddam samo mirni dobri stranki. — Ponudbe pod l »Mirna ulica sredi mesta« št. 7917 upravi »Slovenca«. (d) Stirlsobno in trisobno komfortno stanovanje oddam avgusta Dvoržakova it. S. Ogled: Stirlsobno popoldne, I. nadstropje, trisobno, II. nadstropje, med 10. ln 12. uro. Vprašati hišnika. (č) Posteljne odeje volnene, vatlrane, puhaste, svilene ln klotaste, v najmodernejši izdelavi, v zalogi aH po naročilu, res dobro pretite, samo pri A. Stuhec, speoljalna trgovina in izdelovanje posteljnih odej. Zglavnikl, tuhne, Ugotovljeno posteljno perilo, puh tn petje vedno v veliki la-bert. (r) V oskrbo aH starostno nego sprejmem starega državnega upokojenca. Krasna soba, kopalnica ln vrt na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila LJubljana« št. 7693. (r) pogrebno podjetje vljudno naznanja cenj. občinstvu, da ima najmoderneje preurejeno pogrebno opremo t električnimi svečniki, ki preprečujejo vsako nevarnost požara in so veliko cehejšt od sveč (v 48 urah porabijo le za 30 Din toka). Za slučaj potrebe se vljudno priporoča Kregar Jakob — konces, pogrebno podjetje Vlžmarje 2, St. Vid. (r) Kupim ali zamenjam star »Slnger« za novejši šivalni stroj. Razliko doplačam. Kupim tudi lepo večjo mizo ln stole. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Doplačilo« št. 7884. Spomladi... novo garnituro novo garmv onampion- ■ svecic 4 Glavno zastopstvo in zaloga Robert Welnbrrger Zagreb, Gundullčeva ulica lt. Stanovanje obstoječe iz treh manjših lepih sob in vseh prltl-klin takoj oddam manjši družini. Rožna dolina, e. X št. 23. (č) Dvosobno stanovanje sončno, parketlrano, oddam s 1. junijem ob tramvajski progi v Dravljah št. 191. Ferbar. (č) Brezplačno stanovanje nudim ženski, katera bi opravljala nekaj hišnih del. Slomškova 7, podpritličje. (8) Razno Lep travnik za košnjo oddamo Pod Rožnikom. — Polzve se: »Elite«, Prešernova ulica. Na dosmrtno oskrbo se vzame starejši gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno življenje« St. 7523. (r) Trisobna stanovanja s pritiklinami, v vllskl četrti, oddam s 1. Junijem 1937. Vprašati: dr. Kieser Karel, odvetnik, Maribor, Aleksandrova c. Komfortno stanovanje z balkonom, sončno in mirno, v vili blizu drame, oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7614. (č) Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami in kopalnico oddamo v hiši Gledališka ulica 13, v II. nadstropju. - Informacije pri upravi Ljubljanske Kreditne banke. (č) Odda se tri- in petsobno komfortno stanovanje v sredini mesta s 1. junijem t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7681. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, blizu gimnazije, se odda 1. ali 15 junija mirni stranki. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 7678. (č) Dobra vpeljana strojarna kožuhovlne in usnja ki je edina v mestu, lepa, ugodna lega ob Dravi, se radi smrti takoi ugodno proda. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor pod »P. 1000« Vsa!« parni hotel brez raziihe bodisi v induslrlli oll centralni hurlovi lohomobile, stabilne motorje, razne mlolilnlce avtomobilske ali aeroplanshe tiladllnthe morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu brez razkladanja in de-montirania z ameriškim preparatom *TEPALIN-cm«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ga in ga priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, instalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili poSilja generalno zastopstvo tvrdka *HOBBY« A. R. ReortraH, UzUB Mirkova 10. — Tflefnn 23-013 Prijatelji dobre vinske kapljice, piva ležaka ln dobre jedače, vsi k Slovšatu v Trnovo! Priporoča se Slovša Objave Cenj. občinstvu naznanjam da sem preselil svojo slikarsko in pleskarsko de lavnlco na Aleksandrovo St. 19, Maribor (hiša g. Tischler). Josip Kaschan, dekoracijski sobo-črkosll kar ln pleskar. (o) Pozor! Cenjeno občinstvo obve ščam, da sem prevzel vodstvo staroznane go stilne Trojar v Smartnem pod šmarno goro ter za otvoritev dne 16. maja nudim pečeno jagnje na ražnju ln točim po zelo nizki ceni pristna dalmatinska in štajerska vina ter se priporočam cenje nlm gostom. Gostilničar g. Trojar, ščavina Niko. Preklic! Podpisani Ernest Barto lini, vrtnarski pomočnik, Novo Celje, prekllcujem ln obžalujem vse žaljive besede ln očitke, ki sem jih izrekel o g. Karlu Novaku, vrtnarju v Novem Celju, ter izjavljam da so moje trditve glede njegove osebne časti in službe, v kolikor sem mu očital nepravilnosti, brez vsake podlage. Ernest Bartolini m. p. Telefon 25-57 Diabetiki V Vašem Interesu je, da glede Vaše prehrane takoj javite z dopisnico Vaš naslov na: tt. Z. An-derle, spec. trgovina zn živila, Maribor, Gosposka ulica 20. (r) Pokromanje, poniklanje, posrebrenjn. ! pomedenje, pobakrenje, j moderno patlnlranje pre- | vzame po nizkih cenah ln dobri Izvedbi »Ruda« Melje, Trstonjakova St. 5 (pri prevozniku) In zbirališče: Trgovina Frank, Frankopanova 16, Maribor Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka ,.Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. r najnovejših modnih vzorcih Cene zelo ugodne I Edinstveno priliko nu* IZREDNA PRODAJA prvovrstnih JARA'fevlleV po silno znižanih cenah JARA ČEVLJI: Ljubljana: Sv. Petra c. 20 Zagreb: Ilica štev. 61 Preklic! Nisva plačnika za mladoletnega sina Jožeta. — Ivanka ln Jože Mihellč. o V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe: Brez družine 7592 Delal bi rad 6150 Diesel 7346 Dobro ohranjeni 8437 Dobra plača 8317 Dva otroka 6327 Garancija 7S08 Gotov denar Gotovina takoj 73S8 Kompletna aH posamezna S73< Lastni dom 7318 Lep kraj 8518 LJubljana 6434 Ljubljanska okolica 5808 Peč 7226 Pes 6297 Poštena 7364 Pridna In poštena 6419 Reden plačnik 6453 Soba 7600 Stalnost Tajnost sigurna 6337 Takoj 5340 Trgovski lokal — strogi center Tajnost sigurna 6337 Trgovina 5849 Voditelj 5038 Vrtnarski vajenec 6163 Začetnica 7697 Zastopnik 7327 Zdravje 6424 »Din 100.000« 7098 6567, 6858 »60.000« — 6108 Glasba 'Zl****" P"u* ' '»rtn/ut Oiij l]EiriEL'HER0LDvr »MARIBOR, Oramofomke plolče Slovensko petle, harmonika, plašni ln filmski Slagerjl samo r...." p° Din JO -|,„, Viamamo v račun tudi star« ploičal tekteta Gramofon nov, velik, z novimi ploščami, kupljeno za 6200, prodam za 2600 Din. Pot v Rožno dolino 9. (g) Harmonike svetovnega slovesa, orglice za birmance, ln druga glasbila: M. Modlc, Ljubljana, Kopitarjeva 4. Klavir dobro ohranjen, zvočen, kratek, črn (Stutzfltlgel). naprodaj. — Kolodvorska ulica 35-11, (g) Harmonije evropski In ameriški sistem, dobite najceneje v tvornici Ivan Kacin, Domžale. Prodaja tudi na obroke. Na zalogi Ima tudi prvovrstne planino, razni materljal za omenjena glasbila. Poprava In uglaševanje cerkvenih orgel po najnižjih cenah. Večletna garancija. Zahtevajte cenik! (g) Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Modni salon MOLAN Krekov trg 11 naznanja cenj. damam, da so prispeli najnovejši pariški in dunajski modeli za kostime in obleke. — Telefon 3893 Razpis Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa Ministrstva financ M. F. Br. 32346/IV službo hišnika — upravitelja zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo pri centralni kurjavi na kurjenje 6 premogom m so sposobni opravljati manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih instalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govcuru in pisavi Kvalfi cirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gTadbenem uradu mariborskem, Frančiškanska ulica št. 8/II. nadstr., soba št. 2 med 8. in 9. uro od 20. do 27. maja 1937. Pravilno kolekovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti m ostalih osebnih podatkih je vpcwlati mestnemu poglavarstvu mariborskemu do 1. junija 1937. i j . Predsednik: dr. Juvan. Zahvala Ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega sinčka-edinca Ladka učenca II. razreda meščanske šole M. Vilharja na Rakeku, smo prejeli od sorodnikov, prijateljev in znancev toliko osebnega in pismenega sožalja. da se nam ni mogoče vsakemu osebno zahvaliti. Zato izrekamo slednjemu, ki nas je v dneh tuge in srčne bolesti tolažil, svojo nnjprisrčnejšo zalivalo. Posebno pa smo se dolžni zahvaliti domačemu zdravniku g. dr. St. Pušenjnku za njegov trud pri zdravljenju, nadalje se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom in čč. sestram sana-torija »Šlajmarjev domc v Ljubljani, posebno pa še g. šefu-primariju dr. A. Kramaričti, ki so se vsi požrtvovalno trudili, da bi našega ljubljenca ohranili pri življenju; nadalje se iskreno zahvaljujemo vlč. g. župniku iz Št. Petra, ki mu je podelil poslednjo dušno hrano. Zahvaljujemo se nadalje vlč. g. Urbancu, kaplanu iz Cerknice, za tolažilne obiske. Naša najgloblja zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in pomladnega cvetja, s katerim so obsuli njegov prerani grob. Hvala tudi vlč. g. župniku Štrajharju za pogrebno obrede in vsej ogromni množici, ki ga je spremljala k večnemu počitku. istotako se zahvaljujemo njegovemu sošolcu Antonu Modem, ki se je v imenu meščanske šole v ganljivem govoru poslovil ori njega, in pa g. Francetu Sviglju za njegov poslovilni govor, s katerim se je poslovil od nepozabnega nam Ladka v imenu Prosvetnega društva, fie prav posebna zahvala pa naj bo izrečena celokupnemu učiteljskemu zboru meščanske in ljudskp šole ter vsem njegovim sošolcem, ki so ga spremili nn zadnji poti, ter pevskemu zboru meščanske šole za ginljivp žalostinke. Vsem tisočero Pog povrni! Ti pa. dragi Ladko, spavaj mirno v domači slovenski zemlji I Svetila Ti večna luč! Rakek, dne 15. maja 1937. Globoko žalujoča rodbina Faturjcva. -----|> milil Eno mesto - troje pisem Želeli ste za praznik nekaj posebnega, ne čisto vsakdanjega, vendar tako, da človek rad posedi, prebere in se zamisli, morda o tem govori, malce razpravlja in mu je za hip prijetno, ali vsaj drugače kot sicer. Pomlad je polna hrepenenja in sanj: iti daleč, daleč proč iz vsakdanjosti, tja, kjer so oblaki le ladjice na sinjem nebu in solnce samo boža in je vse drugače, kakor doma in je veter tak, da človeku tesno postane pri srcu. Mogoče vam teh-le troje pi6em ugaja, umetnost lepih pisem se zdi, da je pri nas umrla. Zaman vsaj hrepenim po zbirki ne literarnih, ne zgodovinskih, temveč docela osebnih pisem odličnih mož in žena — kako lepo je brati pisma Frančiške von Altenhausen, angleška »Srce se vzdra-mi«, Hochejeva pisma iz Amsterdama, Haaga, Haarlena, ki nosijo skupni naslov: »Pot ene same ljubezni« — ki niso prav nič sentimentalna, ampak le globoko človeška. Vedo več o dolžnosti, kot o pravicah in so vendar vredna večkratnega branja, preprosta in ljuba, kakor 60. PRVA EPISTOLA je vtis Benetk prijatelja prijatelju. Pismo sem dobil v stari Tarteki o papežih, kjer so si vsi papeži začuda podobni, kakor kažejo stari ovalni lesorezi. EPISTOLA SECUNDA je povzeta po Teodorju Fontaneju, kii je napravil osnutek za ptopis — in slika občutje in spomine dveh zlatoporočencev. EPISTOLA TERTIA je sodobno pismo mladega zdravnika svoji zaročenki. Je zasebna last — seveda so imena spremenjena opiroma izločena. Benetke, 1935. — September. ' CARISSIME AMICE & DOMINE! Obljubil sem, da pišem, toda ne iz obljube, temveč iz notranje nuje pišem. Verjameš, da sem po treh dneh, kar 6eni tu, postal malone bolan — ne tako, da bi mi zdravnik pomagati mogel, temveč tako, da me vse boli, od radosti mogoče, da je na svetu toliko lepote, mogoče od desetletja starega hrepenenja, ki se je sedaj prvič moglo sprostiti, mogoče celo od zavisti in otožne misli, da je moj narod tako reven in ubog in ves neznaten. Poznani Te, zgodovinar zanikerni, da bi 6e-dajle začel deklamirati, o domačih tleh, in da je vse prav za prav naše, ker na borovcih in smrekah in hrastovih deblih Benetke zidane so. Saj prav zato — zmeraj smo spodaj in vedno hlapci. Seveda Tebi je lahko, vzameš zgodovino, odpreš stran x y in 6i že do vratu ves v ponosnih bojih in staro-elavni preteklosti slovanskega rodu. Meni je drugače. Gledam trge, ulice, mostove, palače, pročelja hiš, cerkve in stare prehode iz kanala v kanal, berem napise in imena hišnih stanovalcev, pa me vse tako čudno prevzame. Najprej Tizian Vecellio — doma sem o tem s Teboj govoril in zdi se mi, če pomislim nazaj, da si bil večkrat hud kot dobre volje, če sem o tem začel. Toda pomisli, tu vidim te slike, in zame postane vse živo. Obiskal sem dosedaj le Palazzo Ducale, kjer so doži videli 6voje mogočnosti sijaj, ki je zame zmeraj mračen in skoroda okruten. Samo v Sala del Collegio sem se zamudil nad dve uri. Gledal sem namreč na zadnji steni sliko Pavla Vercmese. Spominski dan bitke pri Lepantu. Če se ne motim, tebi zgodovinar eo letnice kot dragocene rozine, meni pomenijo več ali manj le vajo spomina, ee je to zgodilo 1571. Pravijo, da je ta slika ena njegovih najlepših. Jaz nisem videl vseh, kje le, samo nepopisen vtis je napravila name. Pa se le počasi zbereš, le polagoma ti raste kot iz knjige lik za likom: zmagoslavni dož Sebastiano Vernier, pred Odrešenikom kleči, ponižna pa ta kretnja ni, pač pa dekorativna, mogočna, na obeh straneh pa klečita 6v. Justina in sv. Marko. Mimo mene je šlo nekaj Nemcev z Baedeckerjem v rokah, nekaj Angležinj, ki ee zdi, da imajo vse lornjone tega sveta pokupljene. Pri eni sem jih opazil ravno troje. Tisto ponavljanje »yes, yes« me je motilo in jezilo. Pa sem se umaknil v drugi kot in gledal Tinlorettovega doža Mocenigo, mar ne zveni slovensko, »Močnik« bi rekel naš bivši profesor P. B., ki je nagonsko iz ljubezni celo v grščini iskal slovanskih imen. Na jezo našega razrednega slavista in v veliko zabavo manj prevdarnih. Dož Mocenigo moli — ampak tu gre pa zares, mojstersko je izpeljana igra luči in sence. Kaj si misliš ob sliki, ki je dolga 25 metrov in 8 metrov šdroka? Pri nas je to skoro nemogoče, umetnik bi lahko do 6inrti v obrokih plačeval platno in barve, potem bi ga nesli mrtvega na ogled v dramsko vežo in bi tragedija postala prijetna senzacija. In tu je delal to 6liko 72 letni Tintoretto in ji dal naslov »II Paradiso — raj«. Pravijo, da je to delo največja oljnata slika sveta. Kako se barve prelivajo, kako čudoviti so obrazi, polni življenja, vsak zase drugačen, poveličan, rajsko lep. Doigo moraš gledati sliko, šele potem jo vidiš zares. Naročil si mi, naj Ti povem, kako je tu v cerkvah. Totaliter aliter — čisto drugače kot pri nas. Pri nas so cerkve dom, tu je cerkev ali mogočen Te Deum ali pa čisto skromen Oče naš. — — — Kako to mislim, skoro ne vem povedati, mogoče se ob priliki samo sprosti in se o tem pomeniva. Popoldne grem kar Lako na slepo po obrežju Canal Grande in izgubiti se hočem v tem življenju malih uličic, kjer so skromne gostilne z grškimi in sicilskim vini, skromne trgovine in še bolj ubož-ne zlatarske delavnice. Strašno rad berem imena trgov in malih uličic. Imena so kakor pesem: Poslušaj: Santa Maria del Carmine, Santa Maria Glo-riosa^ Santa Maria Dolorosa, Santa Maria Formosa, — ali ni lepo: Trg Svete Marije od pesmi, Trg Svete Marije Lepe, itd. Samo eno pravim, da sem od tega mesta postal bolan in nikoli več ne bom zdrav. Mislim, da me je duh mesta — spiritus loci — vsega prevzel. Sedaj pred menoj ne boš imel miru. Že vidim pred seboj tvojo levo roko — srednji prst in kazalec za-ničljivo strižeta in kakor v šoli zagodrnjaš — dejstva, dejstva. To mesto je dejstvo, ampak ne samo zgodovina, je dejstvo 6rca in razuma, strasti in svetosti, oblasti in krutosti, skratka: prečudno. Ex toto corde Tvoj I o a n n e s. * V e n e z i a. Hotel Imperial. LJUBA HELENA! Kot veš, sva se hotela 7. očetom malce odmakniti vsemu hrupu in tako sva se znašla v Benetkah. Ne »znašla«, ampak: hotela sva. To je bolj prav. Kar lepo je nama. Vse je še ostalo kot pred pet-destimi leti, Campanile. ura, z.lati konji, umazani kanali, samo nama je sedaj lepše. Sedaj mi oče narekuje: »Nama je lepše, sicer sva siva in nekoliko okorna, ampak sedaj je vse tako čisto in jasno. Naša mama je bila pred 50 leti te-le dneve silno silna, nataknjena in jezna. Se veš draga moja, ko sva golobčke krmila in sem samo rekel: »Poglej, kako je tista-le Angležinja krasna!« Kako si bila huda m na jok Ti je slo. In potem sva obiskala Tintorettovo »Verolomnico«. Tudi tam sva se 6jx>rekla prav zaradi izraza na sliki, sedaj mi je dala mama po 50. letih prav. Ali ni malo pozna, Helena? Lepo nama je bilo pred Tizianovo »Aseunto«, Vnebovzetje Marijino. Človek mora življenje vzeti kakršno je — in ne zahtevati preveč. Takrat slike nisva razumela. Preveč globoka je bila in že čisto onstranska. Sedaj razumem ta obraz in to čudovito poveličanje — s starostjo odpade od človeka toliko nasilnosti, vse se prečiščuje,...« Sedaj me je tata poljubil in odšel iz sobe; naročil je še posebej pozdrave za Tebe, ki si mu od vseh otrok najljubša. Sedaj vem, da bo razmišljal kje pred kako cerkvijo vse preteklo. Zares mi je drag in tako dober je bil. Veš, trudna 6em in malo ee mi roka trese. Lepo pozdravi vse, poljublja Te Tvoja stara mama. P. S. Nič ne daj drugim brati, da ee morda ne bodo smejali. Drugi ne razumejo tako kot Ti. Poljub D. Benetke, Piazza San Marco, Restaurant »Eden«. Maj 1936. KOMU DRUGEMU, ČE NE TEBI! MEIN LIEBES DU! Pred pol ure sem prišel na ta čudežni trg in ne moreš si misliti, kako mi je bilo srce. Kakor v pravljici je, vse drugače kot na slikah in vse je tako radostno, natakar mi je ljubeznivo prinesel pismo, ko sem mu s težavo dopovedal, kaj hočem in sem se naposled rešil z eno samo besedo >per mia cara«. Nasmehljal se je in tako Ti pišem. Da je tako čisto, posebno, prihaja odtod, ker gledam vse — zaeno s Teboj in ko bova poročena, greva semkaj in jaz Ti bom prvi pokazal vso lejjoto tega nenavadnega mesta. Ta hip, če verjameš ali ne, sem se ozrl, tako živo si mi pred očmi, tako tesno gre moja misel vedno s Teboj. Dojx)ldne sem porabil za obisk kraljeve akademije in reči moram, da sem ves prevzet te lepote. Canal Grande, kamor te popeljem, mojo kraljico, s hitrim motornih čolnom, je pesem, za Tvoje ljube oči kakor ustvarjena. Vse živi, vse je staro in vmes nekaj pročelj patricijskih palač, da boš rekla: »Moj dragi, ustavi — 6amo za hijK, potem boš pa jezna, če bom po petih minutah rekel, da mi je malce dolgo. Ampak jaz jk> znam mojo Uršulo in vem, da je to zate del življenja. In tako Te ljubim, malce trmasto, malce svoj-sko, všeč mi je Tvoj izbrani okus, in tu mi prihaja na misel, da sem bil dojx>ldne v »HIŠI SVILE« in sem Ti tamkaj kupil svilen šal, večjega kot ga nosijo zvečer žene in dekleta na promenadi, s krasnimi vtkanimi rožami, si boš kupila kot žena. Tako čudno vzradoščen 6em ob tej misli, četudi vem, da nama bo sprva težko. Rad bi Ti dal vse lepo, pa bo vse tako sJto in veselim se kot pobič na to najino potovanje. Leto obsorej! Da, Uršula, leto obsorej — zemlja, pohiti s svojo potjo, da nad njo in menoj zašije južno nebo. »Ponte Rialto« — to bo nekaj zate. Kakšno življenje, lej>e trgovine in krasno izdelane srebrne in zlate umetnine. Lepši je seveda »Ponte Vecchio« v Firenzi, kjer sem Ti kupil oni zlati prstanček pred letom dni. Tudi to boš morala videti, da bodo Tvoje oči kot jezera do vrha napolnjena ,1 lepoto. ; »Piazza San Marco« — tu sedaj sedim Ln vidim seveda vsepovsod samo Tebe. Pa nikar ne bodi nečimerna Evica, zakaj lepote je tu veliko in krasnih deklic in žena na izbiro. (Ali se Ti že bliskajo oči? Se že zbirajo meglice?) Tu sem videl v eni trgovini točno tako srebrno ogrlico, kot imaš že narokvico. Pa je cena tako visoka! Ti bi se zopet kregala, da zapravljam, ampak ... Upam, da bo drugo leto veliko nedolžnih bolezni in da bom imel veliko dela — pa bo ... Natakar je zopet prinesel »caffe nero« in povedal sem mu smeje, da imaš krasne oči in lepe lase in da si sijajna deklica, trmasta kot vražek — pa me je začudeno gledal in se naposled z menoj ■ vred smejal. Popoldne grem na »Isola s. Elena«, da obiščem ! neko razstavo. Baje je sijajna. Veselim se že, samo : rad bi bil s Teboj in upam, da me zvečer v hotelu čaka pismo. Prego, cara mia! Vidiš, že znam! j Tizian, Tintoretto, Canova, Cimabue in Tvoj j ljubljenec Bellini — vse to Te čaka, deklica, kako ; bo lepo. In Ti boš resno vzdihnila ob meni — s i Teboj pa res nič ni — ja zares nič ni brez Tebe. Tvoj D. E. Priobčil: Dr-n-e. Izseljenski praznik Pariz. 15. maja. AA. Jutri priredi v Merl-bachu pri Metzu tamkajšnje jugoslovansko pevsko društvo »Triglav« slavnostno posvetitev svoje zastave. To zaslavo so si nabavili delavci sami s prostovoljnimi prispevki. Pevsko društvo obstoji že 15 let in ima okoli 100 aktivnih članov. Doslej je priredilo 40 javnih koncertov na Francoskem; ene- ! ga izmed njih je prenašal tudi radio. Slavnostni posvetitvi zastave bodo prisostvovali tudi zastopniki jugoslovanskih oblastev. Trakove zastavi so darovali jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič, minister za socialno politiko Cvetkovič in Jugoslovanska skupnost v Franciij. 30. Kaj vse je dat imperij Mussolini daje gospodarsko sliko Italije Rim, 15. maja, AA. (Havas). Na današnji plenarni seji korpoTacijske skupščine je imel predsednik vlade Mussolini govor, v katerem je podal sliko tega, kaj se je že storilo za zagotovitev gospodarske neodvisnosti Italije, in navedel, kaj je še treba storiti. Načrtu za ureditev italijanskega gospodarstva, ki ga je Mussolini orisal preteklo leto, je bil cilj zagotovitev maksimuma gospodarske avtonomije države, kar je potrebno, je dejal Mussolini, za ohranitev politične neodvisnosti in moči naroda. Najprej se je Mussolini ustavil pri radarski i n d u s t r i j L Omenil je, da Italija nima premo-g a prve kvalitete, zato ima pa rezerve premoga, kar ji omogoča, da pokrije tretjino porabe. Italija pridobi na leto milijon ton premoga, in bo v kratkem pridobila 4 milijone ton. Dodal je, da niti tedaj, če elektrificlra državo do največjih možnosti, Italija še zmerom ne bo mogla izvesti popolno avtonomijo na področju industrijske energija, toda poudaril je, da bo prav tako kakor je bilo za časa sankcij, zmerom ena ali več držav, ki bodo Italijo oskrbovale z gorivom Glede železa je Italija na milost in nemilost jzročena zahodnim državam, ki so Italiji dobavljale 50% surovin. Toda Italija ima 30 do 40 milijonov ton rude, kar ji bo zadoščalo za dolgo vrsto let. Glede bakra je stanje zadovoljivo, prav tako glede svinca in cinka. Isto velja tudi za aluminij, ker ima Italija neomejene rezerve boksita. Kemijska industrija je v Italiji v kar največjem poletu. Glede tekočega goriva je Mussolini navedel, da se je ustanovil poseben urad, in da so se zgradile tovarne v Bariu in Livornu, kjer ra-finirajo albanski petrolej. Po Mussolinijevih trditvah bo Italija do konca leta 1938 avtonomna za-stran sintetičnega kavčuka. Sploh so upi dobri. Glede celuloze je Mussolini omenil, da so se ustanovile tovarne za izdelovanje domačih izdelkov. Nacionalna tekstilna industrija je na nogah po zaslugi italijanske podjetnosti. Po kratkem popisu doseženega napredovanja na kmetijskem področja, je Mussolini pre- MaElbcrs^s? cledalliie Nedelja, 16. maja ob 15: Rdeči nageljni. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Na ledni plošči. Znižane ceno. Zadnjič. ponedeljek, 17. maja ob 15: «Dolarska princesa«. Znižane cene. Ob 20: DR. Znižane cene. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, lfi. maja: 8.0(1 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.15 Telovadba: a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. Marjan Dobovšek) — 8.43 Cas, poročila, spored — !t.0fl Prenos službe božje 'tov in štradonov na Barju ob 10 dopoldne jdo maši v šoli na Barju; b) za trebljenje jarkov ob ?» istotam; c) za košnjo potov in štradonov v Rakovi Jelši ob 13 v gostilni pri Koscu na koncu Opekarske ceste. Mterate povsod naš fot! Oglašujte v »Slovencu«! Bražba drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., proda na ust-meni in pismeni dražbi one 3. junija 1937 približno 5.2C0 prin izdelanih bukovih drv iz revirjev Log in Žetale pri Rogatcu. Drva se bodo prodala frco vagon Sv. Rok—Lupinjak ozir. Rogatec. Razglas in pogoji so na razpolago pri Začasni drž. upravi v Ljubljani, in pri revirnem vodstvu Log pri Rogatcu. Razpis Občina Ruše razpisuje do 4. junija štiri službena mesta: 1. pragmatično mesto občinskega tajnika, 2. pragmatično mesto občinskega blagajnika. 3. mesto občinskega sluge. 4. mesto občinskega gozdnega čuvaja. Več v Uradnem listu banske uprave. Rabim denar zato prodajam ČEVLJE prvovrstnih znamk deloma izpod nabavne cene FRANJA SNOJ Prešernova ulica it. 32 TRGOVINA ČEVLJEV pošta Brežice železniška poslala Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetie, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t d. TOPLICE Državna razstava Ljudstvo na delu i.cn — n-*'. >;.» B 3 B » < r. J C S 3 i £ 3-fa g o O ° C ooS £5 o o m N a > i i i Opozorilo! Pristne Goodyear čevlje od Din 200'-- dalje dobite samo v naših prodajalnah in pri naših engros odjemalcih širom naše države. Ne nasedajte neresnični reklami konkurence, ki Original Goodyear strojev nima ter torej sploh ne more in ne sme izdelovati Original Goodyear šivanih čevljev. Samo mi smo upravičeni v Jugoslaviji izdelovati visoko kvalitetne Original GOODYEAR čevlje, ker le mi posedujemo v državi originalne ameri-kanske Goodyear strole Naprodaj je: ► 1. stanovanjska hiša s trgovskim in pekovskim lokalom v centru Šmartna pri Litiji »> 2. stanovanjska hiša v centru Šmartna ► 3. stanovanjska hiša na Kusovni ► 4. stavbne parcele na Ustju ^ 5. vrt, sadni vrt, njive in travniki na Kusovni ► 6. posestvo in stavbne parcele na Loki ► 7. 2 gozdni parceli v Cerkovniku ^ 8. 2 gozdni parceli v Poljanah Posredovalci izključeni. Vsa pojasnila daje Dr. Graili Ivan, javni notar v Litiji Razpisujemo sukcesivnodobavo večjekoličine zJravih, dobro suhih bukovih drv (cepanic) brez okroglic in klad zimske sečnje 1936/37. Plačljivo takoj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg, fco vagon nakladalne postaje poslati na: Nabavlialna zadruga usl. dri. Zel., Ljubljana, Masary-kova cesta 17. ODhafllne slike čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din V— dalje nudi trgovina n. minm, ljiibijana KOPITARJEVA UL. 2 Opozorilo! Zadnje dni se je pojavil v Ljubljani neki potnik, kateri prodaja kolesa na naš račun, češ, da so ta kolesa najboljša in da se kupi pri Zajcu najboljše kolo, ter da je to nabolj solidna tvrdka. Opozarja se vse cenj. občinstvo, da mi nimamo nlkakega potnika, marveč sprejemamo le samo direktna naročila, katera so z nami v zvezi. LOJZE ZAJC, trgovec in mehanik Zg. Kašelj 105, p. Dev. M. Polje Dne 16. maja 1.1. - na binkoštno nedeljo zopet o t v or ivastaro-zna no gostilno pri „ftovšku" v čeno$etil) in se cenjenemu občinstvu za obilen poset in naklonjenost toplo priporočava. Skrbela bodeva po najboljših močeh za dobro pijačo in okusna jedda ter zmerne cene. Josipina in Franc Vesel CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE, TRG KRALJA ALEKSANDRA (v lastni palači pri kolodvoru) pristopa k polnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila več milijonsko posojilo. Podeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki. — Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale. — Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami opravlja brzo, vestno in kulantno. ZA VLOGE JAMČI POLEG PREMOŽENJA HRANILNICE ŠE MESTNA OBČINA CELJE wn\/r- ▲ ker si ie prej ojacil kožo z NIVEA... Pred namilaniem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brijete hitro, ugodno in brez bolečin. — NIVEA onemogočuie. da bi Vam koza razpokala ali da bi Vas pekia Toda samo krema NiVEA vsebuie EUCERiT, ki le najboljše okrepče-valno sredstvo za kožo. — Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo „boljše" ali vsaj „enako dobro". — plošče za oblogo sten in tal v raznih barvah in vzorcih, sodobne kombinacije, primerne za kopalnice, kuhinje, veže, stopnjišča, mesnice, mlekarne itd. izdelujemo v lastni tovarni za IERRAZZO KERAMIT MAJOUKA M O SA I K 50 ceneje od inozemskih keramičnih in sličnih plošč ALPEKO - INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA IN MARMORJA V LJUBLJANI Zahtevajte film, ki garantira 100'lo rti uspeh znamke Vsem cenj. prijateljem, vaščanom, občanom itd. naznanjam, da bom otvoril novo gostilno na blnkoitno nedeljo popoldne 16. maja 1937 v Smartnem ob Savi it. 44. Cenj. gostom bom nudil dobro kapljfcd z"itirzrimi in gorkimi jedili. Da bo še boljše razpoloženje, sem pripravil plesni oder, pri katerem bo igrala godba pevskega društ. »Škerjanček«. Otvoritev se vrši ob vsakem vremenu. — Za obilen poset se priporoča IOV&E IVAN ■ Šmartno ob Savi 44 OtroSkl vozički naj- Dvokoleaa, Šivalni strop novejših modelov motorji, trlclkljl, pogrezltlvl Po zelo miki cenil Ceniki ft-anko' »TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, «»rlov«ka % Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Kje se kupujejo kovinaste krste? Pri izdelovatelju: Zakaj? Ker se dobijo za 50% ceneje kot kjerkoli drugod I Maks Ussar - Maribor Vsem cenj. obiskovalcem romantičnega Vintgarja se toplo priporoča novo zgra;ena restavracija Vinigar Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel 'zdaiateli: Ivan Rakovee kjer bodete dobro postreženi s prvovrstno kuhinjo in odlično kapljico "rednik: Viktor Cenžii