Inserati se sprejemajo in velja triatopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ „ „ ,, „ 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša. Rokop lil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na velikem trgu h. štev 9, II. nadstropji. Političen list za slovenski uril Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 1 V Ljubljani na dom po; veljži 60 kr. več na leto. VredniStvo na Dunajski štev. 15 v Modijatovi hiši Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto. Meščanske šole. G. L—a je v ,»Narodu" (št. 219—223) pisal o potrebi meščanskih šol, pa je to važno stvar nekoliko prepovršno in sem ter tje celo krivično obravnaval. Ko bi g. L—e, že iz Ljubljanske „Schulzeitunge" znan, s takimi spisi ne delal na napačno stran propagande in „jav-nega mnenja", bi nas ne brigalo tolikanj, ali kakor je stvar zaEuka), treba se nam zdi ne koliko pojasnila. če učitelj piše o napravi novih Sol, je to čisto naravno, ker je kolikor toliko C.cero pro dimo Eua, da želi nekoliko služb več, pa boljših. Zato se njegovi razlogi ne zdijo tako pre-pričavni praktičnemu možu, ki gleda edino na blagor in potrebe ljudstva, ne pa zraven ob enem sam na se. Zato hočemo z objektivnega stališča nekoliko na rešeto djati razloge v do-tičnem spiBU. Neverjetno se nsm zdi, da bi nekteri na rodni poslanci pred 10 leti ne bili vedeii, kaj so ,,meščanske šole." Ni prav, da pri trditvi ,.učencu ali učenki po mestih in trg h je treba po našej postavi osem let v šolo hodili", ni omenil onega §, ki daje šolski oblasti pravico, tudi mestne iu tržne otroke oproščevati šolske dolžnosti že z dopoljenim 12. letom. Kajti to je velika dobrota , v kterej naj šolBka oblast ne bode preveč skopa glede reveže v in delavcev, ker za take so enake razmere v mestu kakor na deželi, in večkrat imajo v mestu še trji kruh. Kršenic, hlapcev in delavcev bo zmiraj treba. Za te je prav gotovo zadosti, če so si prisvojili onih na j pot rebrn S i h naukov, ki jih ljudska šola ponuja. S tem odpade tedaj nesreča, da bi moral deček po tri leta v enem razredu po6edati. In naši učitelji naj nam prizaneso s takimi prošnjami za 8iet,no šolovanje, kakor jih kujejo nemški v svojih shodih. Pa tudi za „napredovaIne" kmete in rokodelce meščanske šole niso. Preden je kdo mojster, mora biti pred rokodelsk deček, učenec, in to prav zgodaj, kajti pozneje bi t6 mu čevljarski trinogač prenizek zdel in krojaška klop pretrda, zlasti ko bi se zavedel tolike meščanske učenoBti. Njega in kmeta mora življenje izučiti, če je poštenjak, se bo sam dalje šoial in se v svojem stanu „dobro počutil". Kar zadeva „imena orodij in posameznih izdelkov", bode navadna ljudska šola v 6 letih tudi v glavo vtepla. — Premožni pa itak svoje učenje nadaljujejo v srednjih šolah. Sploh je še nerešeno vprašanje, ali res vsled dolgega učenja in šolskega silenja ljudstvo lože živi ? Ali je premožmše ? ali je srečniše ? Zato se nam zdi naj bolj nepremišljeno, da ne rečemo hujše, tisto kar je pisal g. L—e o dekliških ljubljanskih šolah. Deklicam, ker nimajo srednjih šol, naj se da prilika do više omike, če jo zlasti iz boljših hiš želijo. Pa zato je ravno v Ljubljani že dobro poskrbljeno v nunskih šolah. O g. L—2tu je znano, da veliko piše. To je gotovo vse hvale vredno, le to ni prav, da se sem ter tje tudi nad take reči spravi, katerih ne razume. Iu ravno o nunskih šolah sam obstane: „Nijso mi dovolj znane razmere o tej šoli" in vendar piše o njih, zato je pa tudi pisanje po tem — vse napaki Nnjpred naBlavi preveliko število učenk: ker to ni res, kar piše, da bi razun vadnice in meBtue dekliške šole vse ljubljanske deklice k Uršulinkam hodile, ampak precejšnje število jih hodi v privatne inštitute, v prote-stantovsko šolo (žalostno znamenje!) in v sirotišnici jih vtegne biti blizo 100, nekaj Be jih tudi doma podučuje. Zastran prostora je njega skrb in vprašanje tudi čisto brez potrebe, ker šola, kolikor nam znano, ima lepega prostora še za veliko več učenk, kakor jih prihaja. In učenke bo v lepem redu, ter se jako Bkrbno podučujejo in odgojujejo, pa Be tudi prav dobro počutijo: le vprašajte gospoda šolskega nadzornika in druge, ki šolo poznajo. Zato je jako naivno in žaljivo elegično milovanje: ,,0 uboge nune I o ubogi otroci!" (Konec prih) Deželni zbor kranjski (Iz 7. seje. 26. septembra. Konec) Ko pride na vrsto predlog zarad priklad za normalno šolski zaklad, poprime besedo g. Robič, ter pravi: „Jaz, kot zastopnik kinetiškib občin nisem zadovoljen s tem, da se pri odmeri priklade za normalni šolski zaklad za leto 1883 izuze mejo vsi v mestu Ljubljanskem predpisani rti rektni davki. Med temi davki je namreč tudi blizo 50.000 gld. pridobmnskega in dohodnega davka, ki gu plačuiete od svojih železniških podvzetij južna in Rudolfova železnica, toraj sedmi del v Ljubljanski občini na direktnih davkih predpisanega zneska. Za leto 1879 južna železnica ni še plačevala tega, pač pa ie Rudolfova železnica odrajtala malo svoto 607 gld. 93 kr.; za leto 1880 je pa znašal njen davek, kar ga na deželo našo pride, 49.870 gld. 95 kr. Za leto 1881 je pa le Rudolfovi železnici dosedaj da vek odmerjen, južni železnici pa še ne; pri slednji še ni dognana podlage, na kateri se ima za leto 1881 davek razdeliti. Od omenjenega davka pobirala je mestna blagajnica mestne priklade za šolske potrebe 10%» in ker Be je leta 1881 za deželni normalni šolski zaklad pobiralo 187,), je pri tem zgubila dežela blizo 4000 gld.; normalni šolski zaklad pa blizo 8000 gld. na leto. Da je davek južne in Rudolfove železnice podvržen popolni deželni normalni šolski prikladi, sledi iz tega, da železuiško podv;;etje južne in Ru dolfove železnice ni kaka obitnija ali podvzetje v mestu ljubljanskem, ampak davek, ki se naklada drugod, prihaja po postavni določbi le slučajno v mestno blagajnico in sicer po merilu daljave omenjenih železnic, v primeri daljavi, ki gre Bkozi našo deželo. Ko Be je po postavi leta 1873 odpravila šolnina v deželi naši, vpeljala se je izuzemši občino glavnega mesta Ljubljane, katera si je obdržala šolnino, pa tudi sama za mestne učitelje Bkrbi, v deželi naši na direktne davke priklada za normalni šolski zaklad, iz katerega se plačujejo učitelji. Ta priklada nadomeBtuje toraj šolnino, in ker na deželi železniški vrad-niki in Blužabniki v velikem številu Bvoje otroke v ljudske šole pošiljajo, ne da bi plačevali kako šolnino, je toraj pravično, da se od davka, kateri pride na našo deželo od železniških podvzetij južne in Rudolfove železnice, odraj-tuje priklada za deželo, normalni šolski zaklad v popolnem odstotku, ker je ta priklada deželna ne pa občinska priklada. Tudi se Rudolfova železnica le nekoliko mestne okolice dotakne, južna železnica, ki ima v deželi naši daljave blizo 19 milj, pa mestno okolico tudi le kake pol milje preteče, toraj gre pravica do priklade po večem le kmetiškim občinam. Omenjeni davek se ima toraj odšteti od zneska v mestni občini ljubljanski predpisanega davka, in le ostali znesek se odtegne od svote cele dežele, na katero se potem naklada priklada za normalni šolski zaklad. Ker pa ima meBtna blagajnica opravilo s pobiranjem omenjenega davka železnic, in ker se Rudolfova železnica mestnega sveta ljubljanskega dotakne, južna železnica ga pa nekoliko preteče, gre mestu tudi nekoliko omenjene priklade, in pa tudi zato, ker več otrok železniških služabnikov v mestne šole hodi, ki so morebiti šolnine prosti. Iz teh razlogov toraj k drugemu nasvetu nasvetujem sledeči do3tavek: Od tega se pa odbije pridobninski in dohodni davek, ki spada na južno in Rudolfovo železnico in pride od njih železniških podvzetij na Kranjsko deželo, in ki je predpisan v občini glavnega mesta ljubljanskega, od katerega davka naj se pobira popolna deželna priklada 17% za normalni šolski zaklad; od dotičnega zneska OBtane peti del mestni blagajnici, ostale štiri petinke pa se oddajo deželnemu normalnemu šolskemu zakladu". Vitez Kaltenegger opomni, da finančni odBek v tej stvari pripravlja poseben postaven načrt, katerega kmalu izroči deželnemu zboru. Vsled tega pojasnila g. poslanec Robič ne tirja, da bi se o njegovem predlogu obravnavalo precej in Be zavolji s tem, da pride reč pozneje na dnevni rod. K zadnjemu predlogu finančnega odseka, naj deželni zbor vse odobri, kar je deželni odbor za razne šole ukrenil, prijavi se dr. Zamik, kateri pravi: Slavni zbcrl Mi ta predlog finančnega odseka nikakor ne moremo sprejeti, kajti z našega Btališča se z mnogim, kar je odredil deželni odbor, (namreč njega večina), nikakor ujemati in mu pritrjevati ne moremo. Gospod Dežman pretakal je iu uže bridke solze, da ne more, kakor je jadikoval, izražati zahvale nemškemu „Schulvereinu" in isto je le nekako stisueno v svojem srci vo-tiral. Jaz bodem predlagal resolucijo, da se zahvala izreka možem, kateri jo v istini zaslužijo. Nemški ,,Schulverein" je dal za več šol na Kočevskem baje 9000 gld., a reči moram, gospoda, da )e to res dauajsko darilo, kajti lahko je šole ustanovljati, vse kaj dru-zega pa je, ustanovljene šole, posebno v prvej vrsti učiteljske moči, vzdržavati. Učiteljem se mora plačevati na treh ljudskih šolah, katere je ustanovil nemški „Schulverein" 1200 gld., in gospoda, to reprezentuje kapital 24 000 gld , katerega mora kranjska dežela obrestovati s tem, da izplačuje učiteljske plače. Kakovo je potem to darilo, če je dežela prisiljena za to, v primeri z letnimi stroški neznatno darilo, tolike svote plačevati in obteževati davkoplačevalce s prikladami 1 V velikej goropadnej puščavi, po katerej, kakor kaže poročilo finančnega odseka o nor-malno-šolskem zakladu, mrgoli polno visokih številk, kaže se prijetna oaza, katera se tiče prečastitih očetov frančiškanov, ki oskrbljujejo z izredno veliko požrtvovalnostjo štirirazredno ljudsko šolo v Novem mestu za res neznatno remuneracijo 158 gld. V Kamniku so čč. oo. frančiškani tudi jako vspešno in ceno opravljali tamošnjo ljudsko šolo na občno zadovolj-nost, a Vi, gospoda nasprotne strani, ste jo v svojem fanatizmu odpravili in tako zapravili kranjskej deželi do 40.000 gld., kajti toliko treba kapitala, da daje 2000 gld. obreBti, kolikor bodo stale po predlogih sedanje nemške večine deželnega zbora učiteljske plače za šolo kamniško, ne računajoč doklad in penzij učiteljev in njih žen iu podpor za njih deco, katere podpore so neizogibljive. Čuditi so je, gospo ia, sicer na moje veselje, da Vi, ki ste čč. oo. frančiškane v Kamniku toliko preganjali, one v Novem mestu vendar v miru pustite, akoravno ne najdem v Vašem postopanji nobene konsekvence, da si jo naglašate vedno s tolikim ponosom. 158 gld. tedaj, gospoda, veljajo vsi učitelji na štiriraz-rednej šoli v Novem mestu, to je svota, ki je neznatna, in ti možje, kateri činijo toliko koristi za deželo, gotovo zaslužijo, da se jim izreče zahvala dežele za njih velik trud. Gospoda nasprotne straui, včasih ste pridigovali, da vselej, kadar kaj sklenete, to storite: „mit dem Bleistifc in der Hand und nur rechneud", no, storite to tudi zdaj in pomislite, da ste s svojo neutemeljeno, nepotrebno besnostjo zoper čč. oo. frančiškane v Kamuiku zapravili deželi kranjskej 40 000 gld. Storite isto tudi čč. oo. frančiškauom, učiteljem na ljudskej šoli v Novem mestu, pa je zapravljenih zopet 40.000 gld., kajti tudi tam bodo veljale učiteljske plače vsaj 2000 gld., in potem smo z 80.000 gld., katere smo od države pripravdali, hitro pri kraji. Jaz tedaj stavim predlog: „Dežeini zbor izreka prečasti-tim g g. očetom frančiškanom v Novem mestu svojo zahvalo, da za tako neznatno svoto oskrbuje j o pouk na ljudskej šoli novomeškej". Poročevalec dr. pl. Schrey pravi, da predlog dr. Zarnika nij „zweckm;ijsig". Proti učiteljem gg. oo. frančiškanom v Novem mestu nij bilo nobene pritožbe, oni store svojo dolžnost, pač pa proti onim v Kamniku, zatorej so se morali odpraviti. Da se izreče zahvala, pravi dr. Schrey, od strani deželnega zbora, bi to ne bilo primerno; to naj stori šolska oblast, namreč deželni šolski svet. Predlog dr. Zarnika se potem zavrže; zanj glasujejo le vsi narodni poslanci. Potem se sprejmo vsi predlogi finančnega odseka tudi v tretjem branji, na kar se seja sklene. Politični pregled. V Ljubljani 13. oktobra. Avstrijska dežele. Dclcgacijc so sklicane na 25. t. m. tedaj bodo mogli deželni zbori končati svoje delo v 14 dneh, in državni zborne bode mogel zborovati prej, nego konec novembra ali začetek decembra. Za odstopivšega tir. Krona vetra na Dunaji bode volitev 8. novem. — Spraz-njena sta tudi dva maudata za selski okraj Ičin in za Prahenskega (staro mesto Prago) V okraji Schlukenau, kjer se je Richter odpovedal in kjer bode volitev 21. t. m. se je oglasilo mnogo kandidatov, tako da se je Schmeykal (vodja pemskih nemcev) hudega bal, in je šel tje složnost napravljat, kandidiral bode dr. med. Kinderman. Spomenico cesarju so izročili istrski Slovani v Pulji dne 15. Beptembra t. 1. v slovesnej avdijenci, pri katerej so bile zastopane občine: Omišelj, Dobrinje, Dubašnica in Punt na otoku Krku. Kastav in Veprinac. Ta spomenica je vrlo lepo in dostojno zložena ter ima sedem siino važnih toček. V prvej tcČki prosijo Hrvatje , naj se izvrši člen 19. temeljnih državmh zakonov ter poudarjajo, da Be Hrvatom v narodnostnih stvareh gode velike krivice. — V drugej točki navajajo splošno propiist brodarjenja in pomorske trgovine ter prosijo državne pomoči, da ne zgube svoje kreposti sinovi onih očetov, onih neustrašljivih pomorcev, ki so rudečo-belo zastavo avstrijske hiše slavodobitno nosili po vseh morjih vesoljne zemlje. V tretjej točki razodevajo gozd-narske neprilike, o katerih je tudi ,,Edinost" že vtčkrat govorila, ter prosijo takih preure-dt b katere bi ljudstvu bile koristne, a bi gozd-narstvu ne škodile; sedaj je gozdnarsko go spodarstvo res ža'ostno, ker brezobzirno go-nobi ljudstvo, gozdom pa prav nič ni koristno. V četrtej točki navajajo bremena, katera ubogim občinam prizadevajo tuje bolnišnice ter prosijo, naj bi mesta od vsacega tujca vsak teden ali mesec zahtevala uek davek, da ae tako ustanovi zaloga, iz katere bi se tujci vzdrža-vnli, ako zbole in opešajo. — V petej točki navajajo brižuo stanje poljedelstva in ž vino-reje in odkrivajo vzroke — natorne in izvirajoče iz vladne nemarnosti ter izredno tožijo, da so za gospodarstvo dobili potujočega učitelja, ki — njih jezika ne zna! I V Sestej točki govori spomenica o pomanjkanju vode in hudih nastopkih, ki izvirajo iz te velike bede ter pristavljajo, da se deželna vlada za to vele važao stvar nič ne briga, pač pa isterski deželni zbor v tej zadevi dela, kolikor mogoče. Sedma točka toži, da se je v veprinBkej občini luka tako zanemarila, da je zdaj „mrtva", ker je vsa zasuta b peskom in naplavom, in da je vsled te nemarnosti popolnoma prestal ves promet z drvami, ogljem, apnom, vinom in oljem. ProBijo tedaj, naj država poskrbi, da žep za prave državne in ljudske potrebe, prav gotovo te prošnje ne prezrl, če tudi so mu predniki zapustili prav Avgijev hlev, da bo še več let treba, predno se ta iztrebi. Iz Celovca, 12. oktobra. V deželnem zboru je pri obravnavi o deželnem šolskem predštevu govoril Einspieler zoper ponemče-vanje v novi šoli, ljudstvo b tem ni zadovoljno. Seebacher, župan slovenske občine v Vitrinjah je trdil, slovensko prebivalstvo je zadovoljno z novimi šolskimi naredbami, ker je nemški jezik potreben slovenskemu ljudstvu. Ubl in Lugg sta zavračala tudi Einspielerja. Deželni predsednik povdarja, da mu o pritožbah v tej zadavi ni znanega ničeBa, vlada si bode Bkušala mir ohraniti med narodnostimi. (Slovenci tedaj mir kale, ker zahtevajo jednako-pravnost, ki jim je po postavah zagotovljena.) Imajo ga, tovariša Oberdanku v Ron-kab, piše se D^meter Rsgosa, doma je iz litre in 26 let Btar. Prijeli so ga pa na Laškem blizo Fioreuca na postaji Prato, ko se je peljati hotel v Pistojo. Znani rogovileži iz To-skane so ga navdušeno pozdravili in to ga je baje izdalo. Avstrijskim sodnijam menda še ni izročen; kedar ga izroče, bodo imeli Tali«-jani mučenika več, tako imenujejo tam vsacega političnega zločinca. Iz Urna 10. oktobra. V deželnem zboru predlaga dr. Helcalet, naj se o nasvetu dr. Šroma za vpeljavo okrajnih zastopov, zopet obravnava, ker dokazuje potrebo posredovanja med deželo in sosesko. Po nasvetu dr. Sturma Be odkaže ta nasvet odseku za volilno reformo. Poslanec Au b p i t z poroča, da je deželna blagajna dolžaa zemljiščno-odvezaemu fondu 1,808 912 gl., in kako bi sa to dalo poravnati, Poslanec baron Poche poroča, kako napreduje zidanje vojašnice za konjico v Bos ngu, ter pravi, da bode do I. 1883 gotovo vbo dodelano. Iz llmlapcdte. v državnem zboru je odgovoril Tisza na interpelacijo Močarija, zakaj da se je nagli sod vpeljal v Požunu, rekoč da on- ni vkazal razglasiti nagle Bodbe, le pooblastilo je dal vladnemu komisarju, da ga sme razglasiti, ako bode sila. Dolžnost ministrova je, skrbeti za to, da bodo imele oblasti cb izvanrednih okoliščinah tudi izvan-rednih pripomočkov. Rekel je dalje , da se ou ne bode oziral na osebno varuost roparjev, morilcev in požigalcev, marveč bode varoval blago iu življenje mirnih državljanov. — No, morilci iu požigalci tisti niso, ki se vzdigujejo zoper jude, se pač tako vrši pri tem vprašanji, kakor se je godilo kmetu, ki je vodo varoval na Bvojo njivo, pa je vodo v vodotoču jezil, a ni bilo drugače, da je voda nad jezom prejedla in mu njivo potopila, isto tako je povsod, kedar je ljudstvo prisiljeno, da si mora samo pomagati. Vnanje države. Iz Alcksamlrijc. Nad 200 nova-kov, Turkov, čerkesov in Albanezov namenjenih za egiptovsko žandarmerijo je tu sem prišlo. — Šdih v Tantah, ki je pred nekaterimi dni hujskal v nove silovitosti je dobil 100 palc in vtaknili so ga v luknjo. V Tantah 80 zaplenili tudi več orožja. Iz HhIlire. Odkar je Khedive zopet začel vladati, dela na vse kriplje, da bi zopet mir in varnost prišla v deželo. Posebno pa se ta luka sčisti in popravi. — Mi smo uver-jen\ da ta res lepa, ponižna, pravična in jako iskrbe za osnovo redarstva (policije). Namestni temelj ta Bpomenica ne more ostati brez do-J kralj si želi zveste životne Btraže iz mohame-brega sadu. Sam cesar jo brezdvomno uvaži jdancev, katere je v poslednjem času tako bridko iu sedanje naše ministerstvo, ki mora povsod pogrešal, Sultanu to nič prav ne ugaja, baje mašiti luknje prejšnje vlade in odpirati državni j je prepovedal nabero po svojih deželah, K e- \ di*u ne bo drugega ostalo, kakor nabrati za to apoBobmh ljuli iz mahomedanov v Iudiji. Prav marljivo tudi zasledujejo tistih, ki so bili krivi zadnje ustaje. Specialni komisiji v Tantah in Aleksaudriji skrbno iščete začetnikov in podpihovalcev zločinstvom, ki so se tam godile. Gubernator v Aleksaudriji in mudirji imajo strogo povelje na roko iti preiskovalnim sodnikom. Preiskovalna pisma imajo se oddati komisiji, ki o tem sodbo izreka. Zastopniki konsulov se vabijo k takim sejam, vendar svetovanja se ne udeležujejo. Med zatvorje-nimi so Sajd Bej Kandil, ki je bil med časom morij v Aleksandriji načelnik redarstvu, Daniš-paša, gubernator v Tantah, in zloglasni MusBa el Akkad, ki je druhal šuutal v grozovitosti 11. junija. Isto tako goreče si prizadeva Tevfik-paša, da bi Bpravil v kazen glave vstaje, pa Angleži, ki menda hočejo tudi svojo glavo imeti, ne podpirajo ga posebno vneto. V zaporu so Abdaila-paša, poučni minister, Hassan-paša, Sherej, miniBter vakufa (cerkvenega premoženja) pri ministerstvu Ragheb, potem ravnatelj tiskarstva, Rfaat-paša in več vrednikov arabskih. Arabi-paša se skrbno pripravlja za zagovor. Kako bode sodila .vojaška sodnija, ee ne ve. Angleži prav posebno zasledujejo teh, ki so delali zločinstva pod belo zastavo, kajti le tako je bilo mogoče napraviti v Aleksandriji tako strašno razdejanje. Pri vhodu na-mestnega kralja je bilo tudi poslopje avstrijskega poslanca razsvitljeno. Otvorjen je tudi c. k. konsulat. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 10. oktobra. (Slavnost blagoBlovljenja nove zastave) Vrhniške čitalnice vršila se je v nedeljo pri vgod-nem vremenu prav slovesno. Že v Baboto večer je velika bakljada Bpremljevana z godbo, in drugo jutro budnica ljudem naznanjevala redko slavnoBt. V nedeljo popoldan krog 3. ure začno razna društva na Vrhniko prihajati in ko pride krog 4. ure Ljubljansko društvo „Sokol" pred z zastavami okinčauo čitalnico, začel se je neutegoma po veliki cesti sprevod proti farni cerkvi. Jako veličasten je b 1 ta sprevod, na čelu godba, potem razna društva večidel z vihrajočimi zastavami. Pred cerkvijo pozdravi g. predsednik Josip Lenarčič došle goste in društva, „Sokol", Ljubljansko čitalnico, Šent-vidsko čitalnico, Borovniško bralno društvo, Vrhniško požarno stražo in Logaško požarno stražo združeno z bralnim društvom, in zakliče trikratni „živio" svetlemu cesarju, kteri klic je ljudstvo navdušeno ponavljalo. V prostorni farni cerkvi, ki je bila pa z ljudmi popolnoma natlačena, blagoslovili bo č. g. dekan spremljani od domačih gg. kaplanov novo zastavo. Tribojna zastava je jako lepa in iz posebno finega blaga, na koncu umetno izdelane, z rezljarijami ozaljšane palice Btoji Brebrn sokol z razpetimi peruti, kar daje zastavi jako lepo, nježao vnajnost. Posebno dragocen in lep je rudeči od gospe kum ce darovani trak na kterem je brati z zlatimi, v svilo všitimi črkami „Naprej" 1882. Po končanem blagoslovljenji zapojo Ljubljanski pevci združeni z Vrhniškimi, Borovniškimi in Logaškimi Jenkovo „Mo)itev". Jako izburuo je bilo to petje in mogočno so glasovi doneli po prostorni hiši Božji. Na to se je pričela slavnost zabijauja žebljev v ta namen pripravljenem šotoru pred cerkvijo. Šotor je bil prav okusno postavljen in kinčale so ga mnoge zastave in grbi Vrhnike, Logatca, Loža, Girknice in Postojne, grb ceBarBki in deželni. Prostor krog Šotora zal j šali bo mnogi napisi: ,Jaz sem Slovan z dušo b telom", , Sveto služimo svetej domovini", „Vse za dom za Avstrijo", „Nar več sveta otrokom eliši slave", „2ivio narod", „Bodimo narod poštenjakov, bodimo narod vrlih mož". Prvi že-belj zabili so g. dekan v imenu presv. Trojice, druzega kumica gospa Kotnikova iz Verda, tretjega kum g. vitez BleiweiB, potem g. župan v imenu županije, g. dekan v imenu duhovšine, g. Klun v imenu državnih poslancev, zastopniki raznih društev v imenu društev, zabijalo se je še v imenu narodnih učiteljev, vradnikov, žen, fantov, deklet, posestnikov, obrtnikov, trgovcev in delalcev. Zdaj bil je na vrsti Blavni govor. G. državni poslanec Karol Klun Btopi k mizi, Bveta tihota naBtane, na tisoče zbrano ljudstvo Be odkrije in odkrito posluša čez četrt ure trajajoči govor avojega poslanca. Govoril je g. Kiua s krepkim glasom, z mladeniško navdušenostjo in večkrat je ljudBtvo njegovim beBedam z glasnimi ,,dobro" in „živio" klici pritrjevalo. Navdušenost pa je prikipela do vrhunca, ko je g. poslanec končaje svoj govor zaklical: Živijo, cesar, živila vrhniška čitalnica, živila domovina 1 Pevci zapojo: „Naprej zastave Slave". Res prelep ginljiv prizor, kteri ljudem ne bo kmalo šel iz spomina. Želeti bi bilo, da bi g. Klun svoj izvrstni, temeljiti govor dal natisniti. Po končanem govoru pripele so gospodičine tujim zastavam vence in zastave došlih društev pozdravljale so ena za drugo novo blagoslovljeno Vrhniško zastavo. Ko je bilo tako slovesnost pri cerkvi končana pričel se je sprevod akoz 8 zastavami okinčani trg v čitalnične prostore. Ob 7. uri pričela se je večerna zabava. Peli so prav dobro: „V boj", „Domovina" in „Žabja kantata". Komični prizori g. Pajka in Kajzelja so jako do-padali in vzbudili mnogo smeha. Konečno pričelo je mlado ljudstvo plesati in še le proti jutru so zadnji zapustili čitalnično dvorano. Ves čas bil je nar lepši red, ljudstvo obnašalo se je razumno, dostojno in vsak se je le čudil, čemu toliko žandarjev ta večer na Vrhniki. PoBebno pa je hvalevredno, da bo Be Blav-noati blagoslovljenja in večerne zabave vdele-žili tudi goBpodje nasprotne stranke. Požarna bramba bila je in corpore pri blagoslovljenji navzoča in nje načelnik g. Majer je tudi v imenu društva zabil žebelj v zastavo. S tem je znabiti storjen prvi korak do aporazumljenja in edinosti. Proč z vsakim osebnim mrzenjem, od vBake Btrani nekoliko odjenljivosti in dobre volje in Vrhnika bo edina složna, v slogi je pa moč in marsikaj dobrega, lepega in koristnega se bo 8 združenimi močmi storiti dalo in v to pomnoži Bog! Iz Eicskovicc, 12. oktobra. (Cesta iz Loke na Goriško.) V deželnem zboru prišel je letos na vrsto predlog vladin, naj Be dela cesta iz Loke čez Sovodenj na Cirkno. Odsek je želji vladini pritrd i, ob enem pa je deželni zbor na predlog poročevalcev sklenil resolucijo, uaj vlada prevdari, bi li ne bilo boljše ceBto preložiti čez Kopačnico na Goriško. Ta predlog se mi posebno važen zdi, za-toraj se drznem, ker so mi krajevne razmere dobro znane, ga nekoliko razjasniti, ter rečem: Cesta čez Kopačnico na Goriško bi bila krajša, boljša in cenejša. Že pogled na najnovejšo karto generalštaba kaže, da bi bila ta cesta od Hotavelj do Cirknega naj manj 3 kilom. krajša. Tudi boljša iu zložnejša bi bila, ker ni nobenega klanca do zadnjega griča, ampak se polagoma dviguje, med tem ko je na cesti čez Sovodenj klanec za klancem, eden strmejSi kakor drugi. Ravno zato bi bila cesta tudi cenejša, ker ves materijal za njo je precej na meBtu, med tem, ko bi se moral za drugo črto od daleč z neprimernimi stroški voziti. Koliko manj bi tudi popravljanje in posipanje ceBte stalo, ker ravno zraven ceste je nevBabljiva zaloga najbolje tvarine. Druzega bi ne bilo treba kakor treh majhnih mostičev z enim obokom čez mali potok ki teče po ozki dolini, pa vendar v najhujšem nalivu toliko ne naraste, da bi škodo delal cesti. Sneženih plazov po zimi 8e nikdar ni bati, kakor nekteri govore, veliko manj kakor po ozki, tesni dolini od Sovodenj dalje, ker tukaj, hvala Bogu, je svet še dobro pogozden. Ker bo razmere take, zato gre že zdaj ves promet iz Cirknega po ceBti čez Kopačnico na Loko, akoravno je cesta nerodna, ker se le sama posipa. MiBlim, da tudi v strategičnem obziru, kterega vlada menda pred vsem drugim v misli im8, ta cesta čez Kopačnico v ničemur ne za-ostaja za uno. Te važne pomisliks sem si namenil podati slavni vladi in pa deželnemu odboru, ki ima pri tem odločivno besedo. VBakako menim, da bi bilo dobro, preden se stvar za gotovo določi, naj se po izvedencih obe črti dobro premerite. Vsak nepristransk mora razviditi, koliko prednost ima črta čez Kopačnico. L. Š. Iz Llubiicga na Štajerskem. Naj izvedo p.|u. bralci „Slovenčevi", da je Gorenjska zemlja rodila in posestuje vrla umetnika na polji cerkvene arhitekture, ktera držeča Be Btrogo to zadevajočih cerkvenih pravil postavila sta v splošao zadovoljnost pri-prostega ljudstva, kakor Btrogo razsojajočih glav pri naši podružaici na Rosulih za prav nizko ceno prekrasen kameniti altar. Slava njima! GoBpod Janez Vurnik, oče in sin, glasi se ime slavnih in narodnih umetnikov. -- Dobra reč priporoča ae sicer aama, a videti je ni vsakemu mogoče. Ker marsiktero farno predstojništvo zna priti v okoljščine, da iz novega dela, ali vsaj kaj popravlja notranjo cerkveno opravo — kakor: altarje, tabernaktljne, leče, podobe itd, bodi ai že, da so iz gibčnega lesa ali trdega kamena — uaj mu bodeta tukaj najtopleje javno priporočana domača umetnika Gorenjska bivajoča v Radolici. K ojima se obrnite in zadovoljni bodete. Župnijsko predstojništvo na Ljubnem. Domače novice. V Ljubljani, 14. oktobra. (, Narodni dom"). Vsled želje upravnega odbora društva „Narodni dom" priobčevali bc-demo odslej prostovoljne darove, kolikor jih društvo dobi. Nadejamo ee, da bodo s tem ustreženo častitim čitateljem, ker bode vedno podučeni; kako to važao podjetje napreduje; o drugej strani pa, da jim bode v spodbudo, naj po svojih močeh pripomorejo k izvršitvi njegovej. (Konfisciran) je bil v sredo 11. t. m, „81. Narod" zavoljo članka o odgovoru na interpelacijo gledč nemškega „Schulv*,reina." (Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski) se pričue 1. novembra t. 1. Kdor želi biti sprejet v podkovsiko šolo, mora Be izkazati: l) a spričalom, da 8e je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil, 2) z domovinskim listom, 3) s spričevalom svojega župnika ali župana, da jo poštenega obnašanja, in 4) da zna brati iu pittati slovensko. Za revne učeuce dovolilo jo visoko c. k. ministerstvo poljedelstva za šolsko leto 1882/83 štiri štipeudije po 50 gld. iu visoki deželui zbor kraujski dvu štipendiji po 60 gld., katere ae tedaj razpišejo. Prosilci za štipeudije imajo predložiti: 1) ubožui list, 2) spričevalo pošte-ucga obnašanja, iu 3) potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomočniki delali. Prošnjo z dotičnimi spričevali imajo poslati vdaj do 25. dne t. m. glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja pol luta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, moro po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstru dobiti, kur sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je broz-plačeu, vsak učenec ima skrbeti le zu to, da ai za šolski čas oskrbi živež in stanovanje, ter potrebuo šolsko knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plučo v šolski hiši. Učenci naj se oglasijo vsaj dvu dni prud šolskim začetkom v podkovski šoli ua spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovBtvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezin, zato naj bi županstva evojo skrb obračala ua to, da dobi vsaka občina vsai enega dobrega kovača. (FilharmoniSno društvo v Ljubljani) napravi v pondcljck (10. t. m.) pod vodstvom profenorja Zohrerja koncert na koriBt poplav-ljonccm v Korotanu in v Tirolih z naslednjim programom: 1. Prolog (govor sestavil dr. Keesbacher), govori gospdč. Marija Vinkler. 2. Anton Hubinsteiu die „ei\vachte Rose" namešan kor. 3. Oh. do Beriot: Audante in Allegro iz 7. koncerta za gosli, spremlja gla-sovir; prednaša g. Karol llilrger. 4. F. Men-dolBsohn-Iiartholdy; fantazija, Op. 28 za piano-forto, igra gosjtdč. Paula Loger. 5. a) F. Men(lelssohn-Hartholdy : „Es weiss undiiUh es doch koiner", b) Henrik lisser: pomladanska pesem za glus sopran, poje goBpdč. Karolina VVitschl. (i. a) Anton Rubiustein Adngio, b) David Popper: Tarautcllc, za violoncello spremlja glasovir, igra g. Rudolf llodek. 7. L. Be-thoven: a) o grausam vvar meiu Vater, b) der BchihiBte Dub \var IIenny, c) „der treue Johnie' škotske narodno pcmm za ženski glus spremlja glasovir, gosli iu violoncello. K. Robert Hchu man „Z>geunc.rlebeu" nnmeSan kor, spremlja gosli in glasovir, soli pojejo gospdč. Fanui Kor-din, Marija KriHper iu gosp.: Razinger in Till. Cena sudežem: Sedeži po l gld. 50 kr.; po 1 gld. iu na galeriji po 1 gld. 50 kr.; prostori stoječim: po 50 kr. Vstopnico so dobivajo pri g. Kanngerju in zvečer pri kasi. (Železna ograja pri nagrobnem spominku dr. Janeza lileiweiaa, viteza 1'rsteniSkega) ni iz vlitega železa, amjiak izdelal jo jo prav lepo tukajšnji ključarski mojster, g. L. Zelenec. (Samomor.) To dni je došel iz Gorice v Ljubljano k MallCu neki Kolisch z Dunaja. V četrtek zvečer je šel ob železu ci proti Mostam in ko pridrdra brzovluk vrže so pred njim na šine, ter mu vluk pretrga glavo. V pismu, ki ho ga našli pri njein pruvi, tla mu ni vrč mo goče živeti. Njegova ,,nevesta", ki jo prišla ž njim, jo ostula v Ljubljani. (Nesreči.) Neki vojak jo hotel v četrtek pri žgati petrolejevo svetilnico. Prižgani doht mu uide v petrolej, hi se vsled tega vname, svetilnico raznese iu vojaku tuko hudo požge po obruzu, da so mu jo koža olupila. Prenesli so ga v bolnišnico. — Kozlerjov hlapec je istega dne peljal z močvirja domu ječmen. Ko je hotel pa skočiti na voz, pade pod kolo, ki mu nogo zmečka. (Sijajna zrnata!) V Novem mestu »o bili pri občinskih volitvah včeraj v 2. in 3. razredu a o g 1 a b n o izvoljeui narodni kandi-datje. Nasprotniki se niso vdeležiti volitev. Prvi razred voli danes. Tako dobi toraj tudi Novo mesto narodnega župana 1 Razne reči. — Duhovsko premembe v lavan-tinski škofiji: Č. g. Anton Fischer, dozdaj iarui oskrbnik v Dolu, pride za I. kaplana v Laški trg. — Vabilo ki. občnem zboru Ce-cilijinoga društva kranjake dekanije dne 19, oktobra v K ran j i. Program: I. Pri hv. maši ob i). uri v dekanijski cerkvi: FoBtum h. Petri de Alcant. Conless. 1. „Veni a. Špiritu«!" Koral harm. P. Piel. 2. Tantum ergo Comp. P. A. Hribar (iz 26 Tantum ergo št. 13.) 3. Introitus: „Justus ut palma iiorcblt". Koral, harm. Ilanisch. 4. Kyrie: Ex missa XI. toni auet. F. Witt. 5. Gloria: Ex missa ,,Te Deum laudamua" auet J. Diebold. H. Graduale: „Os justi" comp. F. Witt. 7. Čredo: Kx „miBaa hh, IofautiB Jesu", auet. E. Stehle, koralno In 4 gl. 8. Oflertorium: „ln virtute tua" compoa. F. Witt. 9. Sanctus: Ex missa in hon. h. Caeciliae" auet A F&rster. 10. BenedictUH: Ex missa XI. toni auet. Fr. Witt. II. Agnuts Dei: Ex missa coronata: ,,Salve Regina'' auet. E. Stehle. 12. Communio: „Amen dico vobiB", Koral, harm. Ilanisch. II Vpisovanje udov in volitev odboru. III. Posamezni nasveti. — V loškem nunskem samostanu bo 12. t. m. obhajali stoletnico, odkar so Be tu uršulinke naselile. — Učiteljsko službe razpisane v Dolini (Grossdolina) okraja Krškega 500 gld. in stanovanje do 20. oktobra. Na 4razrednicl v Postojni 2. učiteljska služba 500 gld. do koncH oktobra v stalno umeščenje. — V O r m u ž u so pri volitvi velikih posestnikov za okrajui zastop zmagali narodnjaki. — Notarjeva alužba v S o š t a n j i jo vnovič razpiHiina, ker izmed prosilcev, ki so imeli postavno prakso, noben ni bil do dobrega zmožen slovenskega jezika, ki ga [in pravno ministerstvo od notarjev v slovenskih okrajih zahteva. To bo mursklorga pripravile, du so bodo njegovi otroci v šoli vendar It učili slovenskega jezika, ko bode videl, dn jim jo za javne službe pri nas to znanje neobhodno potrebno. Tudi v mostnih šolah v Celji in Mariboru ue bodo mogli vsled tega dolgo ostati brez obligatnegu poduka v jeziku slovenskem. — I) e m a n t n e maše p r e č. g. A u-tona Zuža dekana iu častnega kanonika v Laškem trgu so se vdeležlll v nedeljo mil. knez in škol luvantinski z večino svojih ko rarjov in okoli 45 duhovnikov. Ljudstva se jo vse trlo. Pridigo so imeli kuoz in škol, zjutruj pa ho pridigovali kanonik Košar. — Z a T i r o 1 s k o i u Koroško je cesarica darovala 2000 gld., štujurska hranilnica pa 10000 gld. — Požarni straži v Brežicah ho cesar podarili 100 gld. — Morivec Jaueza ScM)iiWettru in njegovega sinčka v Sainarku ho uu piše Ludvik Ket k, ampak Ludvik Uu vrano k, in je ravno isti človek, ki jo 20. decembra 1881 umoril svojo mater, potom pa bil za blaznega spoznan in oddan v blaznico Feldhi f pri Gradcu; 1'.). junija t. I. je od ondot pobegnil iu su ni vedelo nič o njem, dokler ni dovršil gori omenjenega strašnega umora. Od 1. 186!) je menda zmerom z umorom žugal SchOmvettrovi družini, ker je njegov rednik svoje poBcatvo zapustil Schiiuvvettrovi žeui, ne pa njemu, llav-ranek je 39 let star in ima kratke kostanjeve lase. Prej jo bil žouijski vojak iu so ua videz ne kaže, da jo blazen. Tržne (mumi v Ljubljani. 13. oktobra. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 87 kr.; domača 8 gl. 08 kr. — rež 7 gl. 27 kr.; — ječmen 4 gld. 29 kr.; — oves 2 gld. 97 kr.; — ajda 5 gl 44 kr. ; — proso 5 gl. 28 kr.; —• koruza 5 gld. (51 kr. Izkn/i daril zu „Nar. tlom," Doslej jo bilo nabranih . 6UI7 gl. 61 kr. k tomu : Kogljački zave/. „Kdlnost" v Smjuorjovoj pivovarni danijo jiii-hranjoni, za izlet nsmonj. znesek 15 ,, — ,, (i. Ravnikar Krmijo v Ljub- Uftni...... • • r> „ — .. čisti dohodok vosolico 10. septembra v Uilmici .... 22 ,, — ,, Gg. tdovciiHki profesorji na kr. gimnaziji v Zagrebu .... 13 „ 44 „ O. Anton Mnrtinfilč. zastopnik banke ,,Slavijo'" v 1'odravljah 1 ,, 45 „ , Iz pušico v gostilni ,,Storn" l „ 60 ,, G. Janez Hok v 1'oujcku . — „ 50 ,, Gospa Mar. Dogan v Ljubljani 10 ,, — ,, G. NtojkoviČ iz Fočo . 1 „ — „ V črnem Vrhu »o jo nabralo mosoca avgusta : V pušiel gostilno Jan. Konta .... 2 gl. 72 kr. V gostilni g. Ant, PloSnarja . . . . — „ 28 „ Vkup« ... 3 „ — „ G. Julij Deroanl v Žužemberku I ,, 40 „ (I. Slav. Jenko v Podgradil : Mosačni doneski od fcb. do sept. 1882 8 gl. — kr. Iz punico v njegovi produjulnici (2. posiljutov......'I ,, 18 ,, Po sprejemu cesarja v llrpeljab .'11 ,, — ,, Vkupo ". T 42 „ 18 ,, Vusela družba na tiočali . . 11 ,, ,, Cisti donesek jirodstavo v Cir- kusu Schmldt...... 40 „ 80 „ (I. Matija Alinee., župnik ua Sv. (iori '....... 2 „ 60 „ G. Nikolaj Križaj , župnik v Godovlčl....... 3 „ —— ,, V pufiici gostil, ,,1'rl veteranu'' — ,, 64 „ Vkupo . . . ii-1'.l.'l gl. 12 kr. 8 mrli hoi 9 oktobra. Marija Hribar, liakerjovu hči, 21 lot jvtika, 10, okt. Pet. or Jankov ie. krojač, 24 lot, jetika. V Klizabotitii bolnici 10. oktobra: Antonija llokiivitek, H lot, razkroj krvi. Sprcmcnj stanovanja. Od zdaj za naprej jo vrodniiitvo, opiavniitl.vo in razpoRiljanjo „Klovonca" Iti«, volikom (l^U Sle,v. 0 v II. iimlHtropji. Javna zahvala. Podpisani potrjujem,