Citateljem v pouk in zabavo. Ženshi polhi. Poskusi, pridobiti -ženski spol za vstop v oboroženo silo, so zelo stari. Treba si samo pofclicati v spomin starodavne in cel.mu svetu znane pravljične »Amaconke«, katere je že opeval starogrški pesniik Homer. Krivica bi bila, če bi primerjali novodobne poskuse ženskih vojakov z bajnimi Amaconkami, iki se tvordle po pripovedki izrecno žensko državo, kaikor jih je najti še danes po nekaterih otokih v Tihem Oceanu; med tem, iko stremijo danes nekatere države za tem, fcako bi ojačile moško oboroženo silo z ženskami. V novejšem času se dasta navesti le dva vzgleda upredelitve ženskcga spola v vojno. Tak slučaj beleži zgodovina južnoameriške države Paragvaj med vojno v letih 1864—1869. Takrat je bil Paragvaj zapleten v vojno s sosednimi .državami: Brazilijo, Argentino in Urugvajem. V tem petletnem medsebojnem klanju je zgubil Paragvaj malodanc celotno moško prebivalstvo. Proti kon- . cu vojne so se borili večkrat ženski vojaški oddelki proti sovražni premoči. Na drugi slučaj naletimo v burski vojni. Tudi tukaj so zagrabile večki-at burske ženske za puško in so se borilo za svobodo domovine proti Angležem. Omenka vredni ženski polki so nastopili prvič v novejšem času v boljševiški revoluciji na Ruskem. Pravkar prihaja iz Rusije vest, da hočejo tamkaj vzpostaviti 18 strelskih polkov, v katcrih bodo služile izključno žensfce. Gospa, ki je končala vojaško akademijo, je že imenovana za generalštabnega šefa teh novih ženskih oddclkov. Ženski bataljoni pa so že nastopali pogostokrat v sovjetski Rusiji od prevrata sem. Po boljševiških poročilih se ima*jo sovjeti baš ženskim vojakom zahvaliti za prav znatnc uspehe. A ravno glede Rusije se moramo čuditi, da nastopa tamkaj ženska oborožena sila, iko imajo vendar več nego dovolj moških, -da ojačijo svoje armadc! Vojaško izvežbanje žensk pozna še tudi Poljska. Znano poljsko strelsko društvo razpolaga s tiso.i ženskih članic, iki so izšolane v vseh panogah vojaške službe. V vseh drugili državah na svetu ne izsledimo vežbe žensk v res vojaškem smislu. Francija in Anglija posedata že sicer načrte, po l.aterih bi sc naj pritegnilo žensko v vojno službo, vendai do uresničenja še doslej ni prišlo. — Francoski mobilizacijski načrt omenja tudi ženski spol, a ne kot vojaka, ampak v službi delavko v vojaški industriji in v podobnih obratih. V tej vlogi je storila tudi nemška ženska med svetovno vojno zelo veliko. Položaj žcne v kaki bodoči vojni, katere si gotovo ne žeii nikdo, sigurno nc bo vojaškega značaja. Za morebitni slučaj vojne bomo našli žensko po pretežni večini v službi bolničarke in 'kot delavko — zastopnico in namestnico moža v vseh mogočih obratih. Vsekako bo igrala tudi žena v bodoEi vojni, ki bo obstojala v mobilizac.ji vsega, kar leze in gre, česar si niti pred stavljati ne moremo, važno vlogo. V splošnem bo pa tudi za bodoče ostalo p_i tem, da bo ostal vojni posel v rokah — moža! Stari Rimljani so poznali za res pravo hišno gospodinjo na grobnem spomeniku napis: »Ostajala je doma in predla volno.« Severna obal Afrike je bila v starodavnih časih poscbno bogata' na soli. Starogrški zgodovinar Herodot poroča, da so morali v nekatere severnoafriške pokrajine od daleč dovažati zemljo, s katero so pokrili tla, da so mogli sejati žita, ker sicer bi radi prevelike množine soli ne uspevala nobena rastlina. KaJkih deset dni hoda od Herkulovih skal (morske ožine Gibraltar med Španijo in Afriko) so ležale tako velike kepe s-oli na tleh, da so stavili ljudje iz solnih grud hiše. Pred svetovno vojno je imela Anglija nesto papirnatih enofuntskih bankovcev le zlatnike. Zra_unali so, da se je obrabil zlati denar v enem letu toliko, da bi bili lahko skovali iz obrabljenega zlata novec s VBcentimetersl-im premeroiru Prf a iicmlSia in cing.^5_a Znano je, da je vozila prva nemška lokomotiva leta 1835 na progi Niirnberg—Fiirth. In vendar je baš beležena trditcv •zmota. Ravnatelj berlinske livarne Krigar je videl ob priliki potovanja po Angleškem prvo lokomotivo, ki je pod zemljo prevažala premog, in katero je zgradil angleški inžener Jurij Stefenson (rojen 9. junija 1781). Ko se jc vrnil Krigar nazaj v domovino, je poskusil enako konstrukcijo, kaikor jo je videl med Angležj. Prva angleška lokomotiva za podzemeljski prevoz se jc rodila leta 1814. Nemec Krigar je moral biti na Angleškem leta 1815. V nemškem listu »Berliner Nachrichten« je bilo poročilo od 16. junija 1816, da dela n-ovi voz na paro med 9. in 12. uro predpoldne in med 3. in 6. uro popoldne poskusne vožnje. Vstopnina za ogled tohničnega čudeža jc znašala 4 groše. Dne 9. julija 1876 je poročala >Vossische Zeitung«: »V žclezni livarni je na vpogled novi voz na paro, ki se premika po železnih tračnicah brez konj z lastno silo tako, da vleeo za seboj 50 centov obešenega tovora.« Oktobra istega leta so stroj razdrli, gx spravili v 30 zabojev in so ga odpeljali v čolnu v Zgornjo Šlezijo. Ko so tamkaj stroj zopet sestavili, niso mogla voziti kolesa lokomotive po tračnicah v premogovniku. Popravljali in prenarejali &o stroj eno leto, nato so pa spremenili p: :o nemSko lokomotivo v jamsko črpalko. Iz prve nemške lokomotive je postala parna sesalka. O taki preureditvi bi dobri inžener Krigar niti ne bil r-anjal. Ob priliki požara v ikraljevi livarni v Berlinu leta 1848 so zgoreli tudi Krigarjevi načrti o parnem vozu. Ne bi si mogli ustvariti prave slifce, ikako da je prav za prav zgledala prva nemška lokomotiva, ako bi ne bili pred 10 leti odkrili slučajno ulitika izleta 1816, kt predstavlja v kovini Krigarjevo delo. Prva nemška lokomotiva je imela presneto nerodno obliko. Velik parni kotel je počival na štirih kolesih. Iz sredine kotla se je dvigal vi&ok dimnik, in iz sredine kotla je uhajala para po posebni cevi. Dva močna parna cilindra sta bila pritrjena zgoraj in sta gonila s pomočjo dveh železnih drogov zobčasto kolo. To kolo je prijemalo v drugo zobčasto ležišče, iki je bilo ob tračnicah. Prva nemška lokomotiva, posnetek angleške Stefensonove, je bila predhodnica fcobčaste železnice — Zahnradbahn — ikakor jo imamo po hribovitih kpajih. Od navadne jamske lokomotive z zobčastim prenosom do današnje obLike in popolnosti je velikanski koralk. Neprcdvidene težave in zapreke je doživel angleški inžener pri prvih posikusih. Jurij Stefenson ni imel nobenega pravoga uspeha, a njegov zelo duhovitl sin Robert je rešil leta 1824 težavno očetovo nalogo. Že leta 1824 je vozil novi parni voz na progi Sto.kton-Darlington. Robert Stefenson je podarU človeštvu novo prometno sredstvo na parni pogon. Robert Stefenson ni bil povsem zadovoljen s svojim izumom. Preizkušal je nova izboljšanja. Še le leta 1829 je ustvaril parni stroj »The Rocket«, ki je podlaga današnje lokomotive. Robertov oče se je bavil kot inžener bolj z gradnjo prog in predorov. Belgija ter Švica sta poklicali znamenita angleška inženerja očeta in sina, in tako je prišlo do zgoraj omenjene železniške zveze Niirnberg—^Fiirth. S to progo je bil poklican v prometno življenje začetek železniškega omrežja, s ikaterim je danes preprežena Nemčija.