^vTotovinf"3 Leto VIII, st. 63
Ljubljana, torek 15. marca 192?
Cena 2 Din
■es Ighaja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Dir 40-— neobvezno.
Oglas) pu tarihi.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I Telefon štev. ^г, ponoči tudi
štev. 34..
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, Prejemov* ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4.. — Telefon 6t. 49a
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. • — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. j 1.84a - Praha čial o 78.180 Wien,Nr. 105.»41.
Ljubljana, 14. marca.
Ratifikacija besarabskega protokola se še vedno živahno komentira v evropskem tisku, kar je nedvomno znak, kako velike važnosti je.
Vse soglaša v tem, da pomeni ratifikacija zelo krepko afirmacijo italijanske politike. Sedaj se napeto išče, kake pro-tiusluge bo storila za njo Rumunija. Napoveduje se primerna rirmunsko-ita-lijanska trgovinska pogodba, ki naj zagotovi Italiji ugodnosti za prejemanje rumunske nafte, kar bi bilo seveda zelo velikega pomena, osobito za državo ki nima skoro nič premoga. V tem pogledu pa je treba takoj opozoriti na važnost, da dobi Italija zavarovano direktno pot do Rumunije. kar je mogoče edinole po morju.
Dalje se naglaša, da bo ratifikacija imela svoj odziv v rumunsko-madžar-skih cdnošajih, kar se bo pokazalo že o priliki Bethlenovega rimskega poseta. morda že sedaj ob Klcbelsbergovem prihodu. V zvezi s tem se razpravljajo stvari, ki so za nas ogromne važnosti. Ako pride do zbližanja med Madžarsko in Jugoslavijo, pa med Madžarsko in Rumunijo. tedaj izgubi, tako se trdi. Mala antanta velik, če ne glavni del svoje eksistenčne upravičenosti. Gotovo je. da si je trajno težko misliti Ma-
lo antanto. če se .ie praktično doseglo resnično pomirjenje med Budimpešto, Bukareštom in Beogradom: saj je nezaupanje do Madžarov bila zares poglavitna osnova za ustanovitev Male antante. To pa bi seveda imelo za posledico ogromno porast italijanskega vpliva na sedanji Donavi. Seveda pa je predpogoj — iskren sporazum med Madžarsko in sosedi.
Drugi centralni problem sedanje senzacije je stanje italijansko-angleških odnošajev, ki se bo moralo razkriti baš v posledicah ratifikacije. To nas dovede do onega za nas najvažnejšega problema: Kaj so neposredni cilji italijanske politike. Ali je res, da hoče Italija na Balkanu in v Podonavju doseči diplomatske uspehe, ki bi nemara zadostovali, poglavitno, osobito eventualno vojaško akcijo pa ima naperjeno drugam. Tu se nam odpirajo v razmo-trivanju odnošajev med Italijo, Turčijo in Rumunijo zelo interesantne točke, ki so kot skupni vozel za bližnjo politiko.
Izmed vseh držav se je edina Turčija izjavila popolnoma določno, da bi v slučaju angleškoruskega oboroženega konflikta stopila na sovjetsko stran.
Prav tako pa je na drugi strani edinole Italija izjavila svojo pripravljenost, sprejeti v polni meri angleško stališče v konfliktu med Veliko Britanijo in Kantonci in mu pomagati do uveljavljanja s svojo oboroženo silo. Naglasili smo že, da Anglija take vrste prijateljstvo zelo dobro henorira. osobito dobro, ako se honoriranje lahko izvrši na tuje stroške. In te vrste transakcije zna Anglija aranžirati izredno dobro.
Ves svet je danes edin v sodbi, da je Italija z ratifikacijo besarabskega protokola izjavila na naslov Moskve, da bo v eventualnem konfliktu med sovjeti in Anglijo na strani zadnje. Za tako izjavo pa bodo imeli posebno dober posluh v Angori. In tu pričenja poglavje, ki je morda za moment najvažnejše.
Pred kakimi štirimi ali petimi meseci je objavil voditelj rumunskih liberalov, bivši šef vlade Bratianu, izjavo, s katero se je izrekel z izredno odločnostjo proti nagnen.iu vodilnih političnih krogov za neke vnanjepolitične avanture v bližnji bodočnosti. Podrobnejšega iz njegove izjave ni bilo mogoče doznati, jasno pa je bilo, da se obrača proti prav določnim načrtom, zaplesti Rumunijo v vojna podjetja. Ali težko je bilo razvi-deti, zoper koga naj se ima obrniti bu-kareška politika, pred katero je svaril Bratianu.
Edini možni komentarji so kazali na Turčijo. Na prvi pogled je neumljivo, kako bi se dala Rumunija naščuvati v kombinacije zoper Turčijo, s katero nima niti teritorijalnega kontakta niti spora niti političnih nasprotij. Samo z enega vidika bi se dala stvar tolmačiti.
Rumuniji je bilo svojčas jako malo všeč, ko se je Turčija vrnila po zmagi nad Grki v Carigrad in na Dardanele. Rumunija jc bila pri tem bolj prizadeta kot druge balkanske države, zakaj s tem, da so ožine priSle v turško posest, se je njej zaprl prost dostop v svet. Črno morje je postalo zopet zaprto turško-rusko morje, in to je pomenilo za Rumunijo toliko kot, da je kontinentalna država. V slučaju konflikta na primer z Rusijo bi bila spričo rusko-turškega prijateljstva navezana le na dobro voljo svojih zapadnih sosedov, na vsak način pa brez možnosti direktnega kontakta z zapadnimi velesilami.
V Bukarešti so tedaj zelo neradi gledali povratek Turčije na ožine in gotovo da bi z velikim veseljem pozdravili vsako drugačno uredbo na Bosporu in Dar-danelah. Prijateljstvo z Italijo in Anglijo bi bilo kot nalašč prilika, da se spremeni neljuba situacija in gotovo bi bili v Bukarešti pripravljeni kaj malega prispevati v ta namen. Na vsak način pa se interesi Rumunije zelo dobro ujemajo z italijanskimi načrti proti Turčiji.
Vse se pripravlja na novo situacijo
Živahni razgovori in sondiranja med strankami, radikali. — Uzunovič in Trifkovič zopet zdrava, ceve konference. — Usoda proračuna. — Vlada volitvah v Vojvodini in Bosni.
—	Radič in
—	Trifkovi-o občinskih
Beograd, 14. marca p. V politični situaciji ni nič novega Vse gre svojo pot. Politični faktorji izjavljajo, da do sprejema proračuna ni treba pričakovati nobenih dogodkov. Kar se tiče radi-čevcev vlada glede pogajanj, ki jih vodi Radič v Zagrebu velika neinformira-nost. Zaenkrat imajo radičevski poslanci instrukcijo, da izvajajo ostro opozicijo v parlamentu. Oni so zato za proračunsko razpravo določili 153 govorov in še se bodo posebej javili nekateri govorniki. Kolikor so sicer radičevci rezervirani, se pa vendar lahko vidi, da smatrajo, da bodo končno glasovali — za Uzunoviča. Z druge strani doznava vaš dopisnik iz najožje okolice Uzunoviča, da Uzunovič res dela na to, da pripravi teren za vstop radičev» cev v sedanjo vladno koalicijo. Zdi se le, da so v zadnjem času ti razgovori nekoliko zastali. Kogarkoli pa se v radikalnem klubu vpraša, vsi so odločno proti vsakemu sodelovanju z radičevci. Vsekakor je situacija zelo interesantna. Vsi se razgovarjajo, vsi sondirajo teren in vsi se pripravljajo na nekaj novega. Od včeraj sta Uzunovič in Trifkovič zdrava. Marko Trifkovič je včeraj dolgo razgovarjal z Davidovičem. danes pa je bil v kontaktu z drugo opozicijo razen radičevcev. Trifkovič in njegova okolica v vsakem oziru izključuje sodelovanje z radičevci, razen v izrednih okolščinah. Uzunovič odločno
demantira, da bi bil stavil Radiču kakršnokoli konkretno ponudbo. Vlogi Mite Dimitrijeviča politični krogi ne pripisujejo posebnega pomena, dasi se je danes Dimitrijevič i>o vrnitvi v Beograd dalj časa razgovarjal z Uzunovičem.
Kar se tiče proračuna samega, se na eni strani govori, da je možno, da bo sprejet do 1. aprila, na drugi strani pa se trdi, da bo to težko z ozirom na kratki čas, ki je na razpolago. Dogoditi bi se moglo to samo, ako bi se šefi parlamentarnih skupin sporazumeli v interesu ugleda in kredita države ali iz kakih drugih razlogov. V tem slučaju ne bi bilo treba dvanajstim Ako pa do tega sporazuma ne bi prišlo, se bo sprejela dvanajstina za april, proračun pa bi se potem vsekakor izglasoval do 10. aprila.
Beograd, 14. marca n. Dopofdne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je govorilo o amandmanih ministrstva za notranje stvari. Sklenjen je bil predlog, da se pooblašča minister za notranje stvari, da izda uredbo o izvedbi občinskih volitev v Vojvodini, Bosni in Hercegovini. Po seji je g. Maksimovič izjavil vašemu dopisniku, da se bodo volitve v Vojvodini vršile v naikrajšem času. V Bosni in Hercegovini pa se morajo najprej organizirati občine, kar bi trajalo še 7 do 8 mesecev.
Radič pošitia v Beograd delegacijo za pogajanje z radikali
On je zopet enkrat za Uzunoviča, glede katerega je prej trdil, da noben dostojen človek ne more ž njim. — Zahteva zunanje ali pa notranje ministrstvo. - Je za vlado NRS, HSS in DZ.
tral za primerno, da hi odgovoril vsaj na eno tolikih mojih izjav. Širijo se glasovi, da bi ml šil s pašičevci, toda to ni točno. Sli bomo z vso radikalno stranko ali pa s tako kombinacijo, ki bi imela zajamčeno večino. Pravi se, da Marko Trifkovič noče napraviti kombinacije s HSS. Usoda pa ie taka, da bo Uzunovič sestavljal vlado tako dolgo, dokler ne napravi dobre vlade. Od da-vidovičevcev so nekateri voljni in hočejo na vsak način iti v vlado. Zato pa je potrebno 50 poslancev, ne pa 20. Tudi Pribičevič bi hotel iti v vlado. Toda on ne more na stvari ničesar izpremerati s svojimi 23 poslanci. Zato ostajam jaz za kombinacijo radikalov, demokratske straske in nas.
Zagrebški »Obzor« nima pravice reči, da seljaška stranka ne potrebuje ministrstva za zunanje stvari, ker nima diplomatskih uradnikov. To ni točno, ker imamo polno odličnih diplomatov. Tu imamo praškega Branka Lazareviča, Gjuriča iz Londona, Lj. Nešiča in mnoge druge, ki veljajo za odlične diplomate. Zato je najbolje, da pride v ministrstvo za zunanje stvari naš človek. Ako pa pride na to mesto Srb, bomo imeli v ministrstvu za notranje stvari človeka, ki bo harmoniral z ministrom za zunanje stvari. Po vsem, kar vidimo, gre naša zunanja politika dobro in se bo v kratkem še izboljšala.
Nato je Radič kritiziral delo vlade v Narodni skupščini in amandmane finančnega zakona.
Beograd, 14. marca n. Danes opoldne je Stjepan Radič sprejel dopisnike listov v Seljačkem domu. Prisotni so bili tudi dr. Maček, dr. Kmjevič, Predavec in dr. Šve-gelj. Radič je najprej na dolgo in široko razlagal svoje poglede na oblastne samouprave. Nadaljeval je: O politični situaciji lahko rečem, da o našem vstopu v vlado ni niti pogajanj niti razgovorov. Vsi naši politiki so taki, da mislijo, da se mora situacija razvijati tako, da se ljudje »nad-modrujejo«. V sedanji vladi se morajo zgoditi bistvene izpremembe, sicer ne bomo dali proračuna- Imamo 18 ministrov, za proračun vsakega ministrstva pa bo po 50 govornikov. To ie naša parlamentarna pravica.
Mi bomo morali poslati radi oblastnih stvari naše ljudi v Beograd, ne da se tam pogajajo, temveč da pokažejo ministrom, kako je treba delaii. Ker so tu vmes politične stvari, bomo poslali dr. Mačka, Pre-davca in inž. Košutiča. Oai bodo v Beogradu vprašali ali hočejo obnoviti vlado sporazuma ali ne. Nimamo se kaj pogajati. Ko je bil Uzunovič bolan, je imel dosti časa, ter je videl, da je mogoča tudi dobra politika Srbov, Hrvatov In Slovencev. Vendar n, dosti, da reče to samo našim ljudem, temveč mora to reči tudi v svojem klubu. On ie celo rekel: Ako se s to politiko prodre, bomo skupaj z vami v vsej državi, tudi v Makedoniji, ako ne bomo sedeli z vami na opozicijskih klopeh. Mi nočemo z Markom Trifkovičem, ker iii sina-
Priprave za Bethlenov poset v Rimu
Grof Bethlen se odpelje baje šele v začetku aprila, njegov glasnik pa je že v Rimu. — Madžarska kultura se mora orijen-tirati v italijansko-fašističnem duhu!
Budimpešta, 14. marca, gl. Prosvetni minister grof Kuno Klebelsberg se je odpeljal včeraj v Rim, kamor pride jutri zjutraj. Na kolodvoru ga sprejme njegov italijanski kolega, minister Fede-le. V sredo priredi Klebelsberg na univerzi predavanje in se udeleži tudi svečane otvoritve madžarske akademije v Rimu. Določeno je, da sprejmeta ministra tudi kralj in papež, predvsem pa ministrski predsednik Mussolini. Potem se grof Klebelsberg odpelje v Pompeji, Firenze in Bologno in končno v Milan, kjer bo imel predavanje v filološkem klubu.
Minister se zadnje čase zelo trudi za
V zadevi Carigrada in ožin bi seveda tudi Anglija raje imela kak mednarodni režim, v katerem bi imela ona odločilno besedo, nego da je tam turška uprava. Ako bi se internacijonalizirale ožine, bi se italijanski vpliv na vzhodu izdatno povečal, ne glede na to, da imajo fašisti v mislih kratkomalo anek-sijo delov Turčije. Vrh tega bi igra zoper Turčijo postavila z lahkoto na italijansko stran tudi Grčijo in Bolgarijo.
Rimski politiki se obetajo tedaj na turški račun lahki in dobri uspehi, zato je zek> verjetno, da se njena akcija koncentrira v tej smeri. ■
zbližanje med Italijo in Madžarsko, predvsem na kulturnem polju. Tako je storil že več korakov, da se čimbolj razširi italijanščina na Madžarskem. V srednjih šolah je uvedel obvezni pouk italijanščine, na univerzi pa je ustanovil stolico za ta jezik. Na njegovo prizadevanje je vstavljena v državni proračun večja vsota za madžarsko akademijo v Rimu.
Pred svojim odhodom v Rim je podal minister Klebelsberg neko izjavo o namenu svojega poseta v Italiji. Rekel je, da se splošno opaža povsod, da se po vojni posveča večja pažnja prosveti. Za Madžarsko je posebno važna italijanska kultura, že zaradi njene velike preteklosti. Doslej je Madžarska občudovala Italijo zaradi njene slavne zgodovine, sedaj pa prihaja k temu tudi ob-ciîdovanje velikega dela, ki ga ustvarja fašizem.
Ministrski predsednik grof Bethlen se odpelje v Italijo v začetku prihodnjega meseca. Imel bo več važnih sestankov z Mussolinijem. Pri tej priliki ga sprejme tudi kralj.
Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo?
Interesantna debata o narodnih
manjšinah
Kaj zahtevajo Nemci — Jasen odgovor Svetozarja Pribičeviča. — «Kar Nemci nam, to mi njim.» — Proti italijanskemu prosvetnemu barbarizmu. — Proračun ministrstva prosvete
sprejet.
Beograd, 1-1. marca, p. Na popoldanski seji Narodne skupščine jc govoril voditelj Nemcev dr. Kraft. Postulat nemške stranke je, da dobijo Nemci šole z nemškim jezikom. Nemci se bodo že sami učili jezika države, v kateri živijo, že radi svojih vitalnih interesov, zahtevajo pa. da se njihova deca vzgaja v nemškem duhu in duhu nemške kulture. Dr. Kraft kritizira prosvetne naredbe Pribičeviča, ki je med drugim odredil, da se narodnost otrok določa po objektivnih vidikih in ne samo po volji njihovih roditeljev. Glede šol je današnje stanje v prosveti za Nemce nesprejemljivo in nemogoče in tudi ne odgovarja duhu Društva narodov. Drago mu je, da more sporočiti, da bodo v Avstriji sprejeti predlogi o popolni samoupravi narodnostnih manjšin glede šolstva v tem smislu, kakor je že sklenjena konvencija med Avstrijo in Češkoslovaško.
Nato se je oglasil v osebno pojasnilo Svetozar PribičevM: Dokler sem bil minister, sem vodil prosvetno politiko' kakor so zahtevali državni interesi. Vodilo me je načelo, da je to država Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere na-cijonainemu značaju se mora pokoravati vsakdo v naši državi. (Dr. Kraft: Pa senžermenska pogodba?) Ko že citirate to pogodbo, ne pozabite, da te odredbe veljajo za ves prosvetljeni svet. Naj vzame Društvo narodov na znanje, da se odredbe te pogodbe ne smejo iz-žvižgavati (Klici: Vrlo dobro!) in da ne gre, da bi se jih drugi ne držali. Hrvati na Gradiščanskem nimajo niti ene šole. Slovenci na Koroškem so tudi v prosvetnem oziru prava raja. Radi njih sem prišel v spor s tedanjim avstrijskim kancelarjem Ramekom. ki mi je odgovoril, da ni naših šol na Koroškem zato, ker tamošnji slovenski živelj svojih ne zahteva in se zadovoljuje z nemškimi ali pa tkzv. mešanimi šolami. Na Goriškem in sploh v Primorju smo imeli na stotine naših šol, danes pa ni niti ene. Tako velik in kulturni nemški narod, ki šteje 70 milijonov duš, in katerega kulturi se divi ves s vît, ne da niti
ene šole lužiškim Srbom. (Dr. Krart: Kako da se toliko zanimate za lužiške Srbe?) Pribičevič: Nas se tiče vsak Slovan naj bo v katerikoli zemlji. Lu-žiški Srbi se morajo celo veronauk učiti v nemškem jeziku. Kako bi mogel biti mali narodič. kakor so lužiški Srbi, nacijonalno nevaren za veliko Nemčijo! Ko sta oni dve lužiški Srbkinji prišli k nam v Beograd, se je po vsej Nemčiji napravila iz tega afera, ves nemški tisk jc protestiral radi tega sprejema.
Q. dr. Kraft ne bi smel citirati odredbe o zaščiti narodnostnih manjšin. On pa gre tako daleč, da celo pravi, da je podržavijenje šol — protidržavno! Konvencija o za&čiti manjšin bo pri nas do skrajnosti izvedena, toda na temelju reciprocitete. (Tako je!) Vse ono, kar zahtevamo za naše ljudi v drugih državah, smo vedno pripravljeni dati tudi narodnostnim manjšinam pri nas. Mi moramo imeti sredstva, da prisilimo druge države na respektiranje naših pravic. (Dr. Kraft: To je proti vsem načelom!) Pribičevič: Povejte vi to Berlinu. (Vrlo dobro!)
Nato je poslanec radikal Pera Ivaničevič polemiziral proti včerajšnjim izvajanjem ra-dičevskih govornikov. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov. V dvor<jni vlada velik nemir. Govornik pravi, da radičevci povsod in v vsaki knjigi vidijo veliko Srbijo. Ako bi Srbi hoteli imeti veliko Srbijo, Pa bi jo imeli. (Burno odobravanje pri radikalih).
Zaključno besedo je imel minister prosveti Velja Vukičevič, ki se je skliceval na težke prilike v državi, ki da so vlado prisilile, da je morala znižati proračun prosvete za 40 milijonov dinarjev. Res je v naši <fržavi še do 70% analfabetov in ako bi imeM denarja, bi on ter število v enem letu zmanjšal za polovico. Kar se tiče redukcije gimnazij je že našel po Pribičeviču akt v ministrstvu prosvete, s katerim je bil že projektiran poseben odbor za redukcijo gimnazij. Na-glašo potrebo zmanjšanja števiia vseučffi-ških prof. v Beogradu in Zagrebu. .Ob 7. zvečer je predsednik odredil glasovanje. Večina je sprejela proračun ministrstva prosvete.
Ameriški nauk za jugoslovenske državljane
Interesantne izjave beograjskega ameriškega poslanika Prin-cea o naši državi in o odnošajih med Jugoslavijo in Ameriko.
Split, 14. marca, n. Ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince je sprejel danes naše novinarje na daljši razgovor. G. Prince, ki dobro govori naš jezik, je rekel: Ljubim vašo državo, ljubim to vašo Jugoslavijo. Ne smatram je niti za hrvatsko, niti za srbsko niti za slovensko. Gledam nanjo kot na edinstveno državo in jo imenujem samo <Jugoslavijo». Ko sem nedavno bil na proslavi kraljeve garde v Beogradu, sem rabil izraz: «Vaša kraljevina Jugoslavija». Neki general je pozneje prišel k meni in vprašal, kako to, da stalno rabim izraz «Jugoslavija» za vašo državo. Odgovoril sem mu: Dasi je uradni naslov države «kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev», vendar ne morem rabiti druge besede kakor «Jugoslavija». Vi nimate drugega primernega naslova. Ta naslov sem porabljal tudi v razgovoru z Nj. Vel. kraljem. Izraz: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni primeren, on je dolg. Isto velja tudi za našo državo, ki se naziva «Zedinjene države Amerike», imenujemo jo pa samo «Amerika». To ni uradno ime, vendar se tako pravi. Vi vsi imate tukaj isti jezik, iste običaje in eno nacijonalno karakteristiko. Mi v Ameriki imamo mnogo dialektov in mnogo narodov, vi tukaj pa v vseh krajih dajete sliko največjega etičnega edinstva, kar more najbolje presoditi tujec, ki vas s simpatijo spoznava in proučuje.
Na vprašanje novinarjev, ali je to njegovo osebno prepričanje, odnosno ali se tako sploh pojmuje naša država v Ameriki, je poslanik odgovoril: To ni samo moje osebno prepričanje. Vsa Amerika vas smatra za en narod in pozna samo Jugoslavijo. V Ameriki ne poznajo niti Hrvatov, niti Srbov niti Slovencev. Nekaterikrat se omenja predvojna Srbija, vsakdo pa ve, vsakdo pozna vašo novo kraljevino Jugoslavijo.
Poset našega admirala Buradgea vaši državi je velike važnosti in naravnost epohalnega pomena za odnošaje med Jugoslavijo in Ameriko. To je prvi poset našega admirala Beogradu po de-finitivnem konstituiranju vaše države. Sicer sta bila že tudi admirala Newblak in Andrew v Beogradu, to pa je bilo v času, ko še ni bila znana usoda nekaterih vaših krajev. Danes je vse to končno rešeno in zato je to prvi službeni poset našega vojaškega zastopnika ujedinjeni kraljevim. V Dubrovniku je ervflcrat naš admiral na vaši rovâ
ladji posetil vašega admirala Kocha. To je bil zgodovinski moment in zato sem spremljal g. admirala na tem potovanju po Dalmaciji. Svrha evropskega potovanja g. Buradgea je ta, da ustvari in vzdrži dobre odnošaje med ameriško mornarico in mornarico evropskih narodov. Meni je admiral Andrew z mnogimi dobrimi občutki govoril o vas posebno pa o mestu Splitu. Vse kar smo tukaj videli, je pokazalo, koliko je na dalmatinski obali občutkov napram ameriški naciji. Vaših rojakov jc mnogo v naši domovini, kakor tudi drugih Slovanov. Drago mi je, da obstojajo med njimi mnogo boljši odnošaji prijateljstva, kakor v Evropi. Vsi Slovani v Ameriki se razumejo med seboj in vsi sc vzajemno smatrajo za svoje.
Zveze med Ameriko in vašo državo so prisrčno utrjene in bodo tudi v bodoče še živahnejše. Zato sem tudi predlagal, da se v Splitu vsekakor osnuje naš vicekonzulat. Tukaj vidim angleški vicekonzulat. treba pa je, da smo tiidi mi tu.
Admiral Buradge, ki je zadivljen nad prisrčnim sprejemom v Jugoslaviji, je zvečer z vojno ladjo Memfis odplul proti Trstu. Poslanik Prince pa se je v spremstvu admirala Kocha vrnil v Beograd.
Poljski proračun
Varšava, 14. marca. s. Finančni minister Czechowicz je imel v senatu ekspoze o dr* žavnem proračunu za leto 1927»2S. Omenil je, na znašajo izdatki 1140 milijonov zlatih zlotov napram 1560 milijonom v letu 1927 in 1678 milijonom v letu 1925. Obremenitev z dohodnino je zelo nizka, ker znaša le 15 odstotkov. Trgovinska bilanca za I. 192t>=27 kaže prebitek izvoza za 410 milijonov. Na« to je govoril o problemu preskrbe z živili ter o raznih gospodarskih zadevah. Nagla« šal jc, da jc treba raznih investicij. Kot najvažnejše jc označil izgraditev kanala med premogovnim revirjem in Visio ter železniške proge iz Šlezije do Krwerzvja.
Nadaljevanje stavke v Lodzu
Lodz, 14. marca, (va.) Včeraj so sc zbra« li delegati stavkujočih prcdilniških delav« ccv. Zborovanja se je udeležilo okrog 5000 delegatov. Z veliko večino je bil sprejet pračflog, da se stavka nadaljuje, dokler delodajalci ne sprejmejo delavskih zahtev. Na zborovanju se ie dognalo, da so predil« nieki delavci slabše plačani kot -delavstvo drugih industrijskih panog.
Prvi odmevi ženevskih sklepov
Nemški nacijonalci nezadovoljni s kompromisno rešitvijo po-saarskega vprašanja. — Zadovoljnost v Bruslju in Londonu.
Berlin, 14. marca, s-be. Nemška delegacija je danes popoldne prispela semkaj iz Ženeve. Manifestacij ni bilo nobenih. Zunanji minister dr. Stresemann ie odšel ob 18. k predsedniku Hinden-burgu ter mu izčrpno poročal o pogajanjih v Ženevi Zunanji minister doktor Stresemann bo najbrže jutri poročal v ministrskem svetu o uspehu pogajanj v Ženevi.
Berlin, 14. marca, s. Nemško-nacijo-naino časopisje ostro napada dr. Strese-manna radi kompromisa v posaarskem vprašanju. Po dogovoru, ki je bil sklenjen v Ženevi, bodo čete, ki so sedaj nastanjene v Posaarju, v treh mesecih odpoklicane ter nadomeščene z 800 vojaki za zaščito železničarskih prog.
Kakor se kaže, pride vsled tega v državnem odboru do burnih nastopov. Qovori se celo o možnosti vladne krize.
Berlin, 14. marca (be.) Socijalistična stranka v Posaarju je sprejela na zborovanju resolucijo, v kateri izjavlja, da
je izid razprav v Ženevi glede Posaarja ne more zadovoljiti.
Bruselj, 14. marca, s. Zunanji minister Vandervelde je po povratku iz Ženeve sprejel zastopnike časopisja in jim izjavil, da je z rezultati zasedanja zelo za dovoljen. Uspehe je pripisati vsestranski dobri volji. Prvič se je pri razpravah govorilo o saarskem vprašanju, torej o sporu, ki se ga ni posrečilo rešiti na raznih konferencah. V Ženevi je bil urejen na način, ki je pomiril obe stranki.
London, 14. marca (be.) Časopisje iz raza svoje zadovoljstvo nad izidom pogajanj glede ureditve posaarskega vprašanja in čestita Chamberlainu na njegovem novem posredovanju.
Možnost preokreta na Kitajskem
General Čangkajšek baje zmagal nad kantonskimi boljševiki.
Nadaljne dezertacije šanghajskih vojnih ladij h Kantoncem,
Šanghaj, 14. marca, (pa.) General čang? kajiak }e po zadnjih poročilih iz Hankova na celi črti premagal ekstremiste Pravu: sodni minister HiSjen je moral dermsijo' nirati in odide v inozemstvo. Vet dragih skrajneiev je bilo odposlanih v glavni stan.
General Čangkajšek, vojaški vodja naci» jonalietičnega pokreta na Kitajskem, je sis starega prijatelja prvega predsednika kitajske republike in kasnejšega voditelja Kantoncev, dr. Sunjatsena. Svojo vojaško izobrazbo je dobil na Japonskem. Sedaj je star šele 38 let in je zelo resen človek. Nekateri ga celo primerjajo s Oromwel» lom. Do pred tremi leti je bil Čangkajšek zelo lahkomiseln in razuzdan. Dr. Simjat» sen pa ga je popolnoma spreobrnil. Ime. noval ga je za načelnika nove vojaške aka» demije v Kantonu, kjer je imel pod seboj štab 60 ruskih častnikov. Vsakega pol leta je izobrazil po 600 novih častnikov in jih uvrstil ▼ vojsko.
London, 14. marca. s. «Times» poročajo iz Šanghaja, da je vrhovni poveljnik kitaj» skega brodovja v šanghajskih vodah admi» ral Yang sporočil v okrožnici, da sc pri ključaje Kantoncem. Vsi mornariški arhivi so bili iz admiralskega poslopja preneseni na krov ladje «Haičou-». Izobešena je bila zastava čet, ki pripadajo Koumintangu Mornarica je trenotno pri Musungu in ob» stoja iz 5 križaik, 5 rušilcev, 3 topničark, ki pa so vse stare in že več let niso bile v popravilu. Tudi admiral sam ne verjame na bitko. Po «Daily Expressu» znaša števi» lo ladij, ki so prestopile h Kantoncem, 22 London, 14. marca. (Io.) Vlada bo še na» dalje vzdrževala diplomatske odnošaje s kontonsko vlado, ki datirajo od zadnjega obiska angleškega poslanika Lampsona v Pekingu. V Hankovu ostane trajno senijor poslaniškega zbora, ki bo zastopal angle» škega poslanika ter po potrebi obiskal Hankov.
-3S9-
»IV» 1 v •• rt vu
Nasi odnosaji z Grčijo
Bivši grški zunanji minister in profesor pariške pravne fakultete g. Nikola Politis je dal za «Revue des Balkans» naslednjo zanimivo izjavo o obnovi zveze med Ju» goslavijo in Grčijo:
GrSki naiod goji do kraljevine SHS ču» stva iskrenega prijateljstva. To kaže že prepričanje grškega naroda, da ne doseže Grčija popolnega miru in napredka preje, dokler ne pride do tesnega sodelovanja in popolnega zaupanja med obema narodoma.
Noben pameten človek v Grčiji ne taji dejstva, da potrebuje Jugoslavija popolno svobodo za svoj tranzit preko Soluna. To prànaaje je ne le elementarna dolžnost za. Grčijo temveč je to tudi njen pravi inte» res. Najsigumejši način uresničenja tega je medsebojno zaupanje, ker brez tega je vsaka pogodba polna nesporazumov. S Paagalosom sklenjene Štiri konvencije je res sprejelo grško javno mišljenje kot ne» sprejemljive. Smatra namreč, da rešenje teh stvari ne odgovarja legitimnim intere» som Jugoslavije in da na drugi strani žali vitalne interese Grčije.
Avtomatska arbitraža za vsak nespora» rrnn med grškim in jugoslovenskim komi» earjem daje možnost, da se peralizira go» epodarako življenje grške tranzitne cone in da se s stalnimi trenji, ki bi jih povzro» Cala ta arbitraža, kompromitirajo dobri odnoSaji med državama. Kabotažo smatra Grčija vedno kot nacijonalno pravo. Od» stopiti to komurkoli, bi značilo ne samo veliko rano narodnemu ponosu temveč ve» liko nevarnost, ker bi bilo nemogoče, da bi se ta izjema ne razširila tudi na druge narodnosti, kar bi bilo škodljivo tako za Grčijo kakor za Jugoslavijo.
Možnost, da se poslužujejo jugosloven» eke cone v Solunu tudi druge države, pa je nov privilegij, kakršnega ni mislila Gr» čija nikomur dati. Ono, kar je hotela leta 1913. in na kar se je hotela zavezati I. 1923. so le olajšave za jugoslovensko trgovino. To pa bi bilo nasprotno grški suverenosti v Solunu, ki jo je beograjska vlada ved» no spoštovala. Ta privilegij bi bil končno tudi neskladen z mednarodnim javnim pra» vom in s prakso v ostalih evropskih pri« staniščih
Kar se tiče trajanja pogodbe o spora» rumu in prijateljstvu je prevladalo splo» šno mišljenje, da je odrejeni rok treh let prekratek. Stara zveza je bila sklenjena za deset let. Grško rumunska zveza iz I. 1926. je podpisana tudi za deset let To je mi» nimalni rok. Toda za obe državi bi bilo boljše, da si uvedeta sistem stalnega po» liričnega sodelovanja, ker tudi sicer obsto» ja rok 50 let za koncesijo jugoslovenske cone v Solunu.
Proga GjevgjelijfuSolun mora ostati za vsak slučaj otvorjena za vojaško oskrbo» vanje Jugoslavije. Svoboda tranzita voja» škega materijala je podana sama po sebi v slučaju neizzvanega napada proti eni obeh držav, ker jo v tem slučaju daje že sam pakt Društva narodov. V slučaju splo» Snih zapletljajev pa bi bila ta svoboda od» visna od pomorske premoči, ki bi nedvom» no pripadla Angliji.
Najprimernejši način obnove grško»juao» slovenske zveze bi bil sklenitev pakta* o nenapadanju in poleg njega še konvencije o splošni arbitraži in o pravnem razprav» ljanju sporov. Ta način bi tudi istočasno najlepše povrnil popolno medsebojno za» upanje.
P. Rasa je pobijal mnenje, da je bil Va tikan mod vojno proti antanti, češ da se je bal, ako bi bile osrednje države poražene, da bi potem preveč naraslo rusko pravo-slavje v Evropi. Vatikan bi se lahko bal tudi zmage Nemčije, ker bi se potem ravno-tako moral razširiti na Škodo katolikov pruski protestantizem. Vatikan je bil za vse vojne strogo nevtralen že zato, ker ni mogel nihče vedeti, kak vpliv bi po vojni prepustile zmagovite države Rusiji ob Darda-nelah, v Sredozemskem morju in v Palestini.
Dr. Beneš pri vsem tean pozablja na nekaj zelo važnega: predvsem na to, da je zaradi nastopanja češkoslovaške in posebno ministrove stranke v zadevi proslave Jana Husa moral od poklicati Vatikan svojega nuncija iz Prage in da poldrugo leto ni bilo zastopnika Vatikana v Češkoslovaški. Za uvedbo proslave heretika Husa, proti kateri je ponovno protestiral Vatikan, se je zilasti zavzemala stranka dr. BeneSa. Neki praški dnevnik je pisal, da je zunanji minister s svojim postopanjem kriv, da je prišlo do prekinjenja prijateljstva z Vatikanom. Zato ni preveč verjetno, da bi bila ravno oseba dr. Beneša najbolj pripravna za nadaljevanje prijateljskih odnošajev z Vati-
Dr. Beneš hoče ločitev cerkve od države in izključuje vsak konkordat z Vatikanom, v čemer ga podpirajo narodni socijalisti Zunanji minister je za modus vivendi med državo in Vatikanom, kar pa gotovo ne bo spravilo v sklad interese države in cerkve, kar bi se takoj videlo na primer pri določevanju delokroga škofij. Od nasledstvenih držav je doslej sklenila konkordat le Poljska in zato je tam že rešeno vprašanje pravilnega delokroga škofij. Dr. Beneš zatrjuje, da bo nadaljeval svojo dosedanjo politiko. Dvomiti pa Je, ali bo to dovedlo do trajnega eporazutna med češkoslovaško in Vatikanom.
Kako zagovarja Vatikan svojo politiko na Češkoslovaškem
1 Rim, 14. marca.
V zvezi z napovedio, da pošlje Vatikan v kratkem okrožnico češkoslovaškim škofom, naj delujejo za slogo duhov, je podal p. Eu-rioo Rosa, ravnatelj katoliške revije cCivilta Cattolica» nekaj izjav glede politike, ki Jo je očrta! minister dr. Beneš v zunanjem odboru praške zbornice. P. Rosa je zlasti govoril o Beneševi izjavi o postopanju Vatikana za vojne.
G. Prepeluh kot komisar TPD. odstavljen
Beograd, 14. marca. n. Dosedanji vladni komisar Trboveljske premogokopne dru ž» be Albin Prepeluh je odstavljen, ter je na njegovo mesto zopet imenovan rudarski glavar inž. Stergar.
- Uvedba prisilne poravnave odgodena
Beograd, 14. marca n. Ministrski svet je sklenil, da odstopi od prejšnjega rešenja, da se uveljavljenje prisilne poravnave uvede z amandmanom finančnega zakona. Ostalo jo pri tem, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom, ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini 0 sami prisilni poravnavi bo trgovinski minister imel ponovno konferenco s prizadetimi gospodarskimi krogi.
Stroga obsodba protifašističnih agentov
Rim, 14. marca o. V soboto ponoči je bila zaključena razprava proti takozvanlm komunističnim kurirjem, ki eo bili obdolženi, da so kovali zaroto proti državi, da eo ščuvali k sovraštvu med socijalnimi razredi ter rovarili proti državnim oblastem. Nekoliko pred polnočjo je predsednik posebnega trl-bunala razglasil zelo strogo obsodbo. Od 39 obtožencev sta bila oproščena samo dva radi pomanjkanja dokazov, 25 obtožencev je bilo obsojenih na ječe od 2 do 5 in pol leta, 10 obtožencev je dobilo od 6 in pol do 10 In pol leta ječe. Poleg teb so bili vsi obsojeni tudi na plačilo raznih glob. Izmed dveh ostalih obtožencev je bil prvi obsojen na 12 let in 9 mesecev Ječe ter na 8000 lir de-name globe, drugi pa na 14 let in 9 mesecev ter 4500 lir denarne globe. Vsega skupaj je bilo odmerjenih 156 let fa 8 mesecev ječe ter 30.000 lir denarnih kazni.
Darcimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Čuimo, cujmo!
Tako je! — To je žalostno, to je vojno stanje! — To je protiustavno! — Zelo malo zahtevaš! — Primite za ušesa gospoda finančnega ministra. — Naša vlada ne sliši nič, ne vidi nič kot
bila bi mrtva stvar.
S takimi medklici so lani v Narodni skupščini spremljali posl. Smodej, Kremžar in drugi člani SLS govor poslanica- Vesenjaka, k; je zagovarjal interpelacijo o izenačenju davkov. Pri tej priliki je posl. Vesenjak sprožil tako futaiinanten govor proti davkom ter v prilog preobdavčene Slovenije da zaslužijo najglavnejši odstavki njegovega govora, da se kratkomalo ponatisnejo. Danes je za ponatis kakor nalašč podana prilika. Naj naša javnost vidi, kaj so posl. SLS lani pobijali in česa letos na vladi ne marajo in' ne morejo izpremeniti! Ti govori so naj-vernejši in najučinkovitejši komentar k lia-tolcevaju »Slovenca« o kolosalnih uspehih SLS na vladi. Posl. Vesenjak je na seji Narodne skupščine dne 4. februaria 1926. go-voril med drugim nastopno:
»Moja interpelacija obsega bistveno tri dele. V prvem delu podaja historijat, kako je prišlo do preobremenitve Slovenije po zakonodajnih in administrativnih merah. Drugi del dokazuje te preobremenitve s šte vilkami in tretji zahteva, kar ie za nas brezpogojno potrebno, namreč ublažitev neznosnih obstoječih bremen in da se vsaj približno izenačijo.
»Temeljito zlo, ki teži ogromno večino jugoslovenskih državljanov, je pač davčni sistem vobče in fiskalizem posebej. Imamo sistem indirektnih davkov, kjer daleč prevladujejo direktne davke indirektni. To razmerje Je bilo prej 2 : S, sedaj se pa približujemo razmeiiu 1:9. (To razmerje vzdržujejo še danes klerikalci! Op. ured.)
»Gospodje, naravnost kaznjlva in za državno misel škodljiva je indolenca, malomarnost In brezbrižnost vlade proti bolnim pojavom našega gospodarstva, kaznjiva je brezbrižnost nasproti obupnim klicem in propadanju gospodarskih slojev v naši državi ia posebej Se v Sloveniji.
(Danes tega »propadanja« nI več, odkar je SLS na vladi. Vsaj v »Slovencu« nI niti besedice o teb »obupnih klicih«. Op. ured.
»Slovenija bi morala po proračunu za leto 1924. plačati 57,773.604 Din. dejansko je pa plačala in to na neposrednih davkih 77 milijonov 386.588.16 Din. (Smodej: To so najboljše intencije pljačkanja!) Za preteklo leto je bilo predpisanega davka 64,166.666.66 Din, dejansko pa je bilo izterjano in vplačano 131.680.261.11 Din (Smodej: Preko 100% preveč!) To je, kar bi imenovali finančni efekt naše finančne zakonodaje in finančne administracije. (Zakaj sedanja kle-roradlkalna vlada ne vrne SfovenJil teh preveč izterjanih b vplačanih davkov? Op. uredn.)
»Preko 12 milijard znaša naš proračun za leto 1926-27. Ta svota se nai izpreša iz davkoplačevalcev. Jamčimo vam. da brez škode za dTŽavno gospodarstvo, brez škode za davčno moč m posebno še brez škode za naroduo-gospodaj-sko stanje naših pokrajin ne bo mogoče tega dobiti. Ako pa boste to svoto izterjali, bo nastopil obup. in posledice obtrpa bodo take, kakor so bile ob koncu svetovne vo)ne, ko so ljudje ubijali komisarje, ki so rekvlrirall živino in droge življenjske potrebščine. (Tako je tožil posl. Ve-
senjak lani, letos pa je njegova stranka na vladi in pravkar uzakonja enako visoki državni proračun! (Op. uredn.)
»Naša valutna reforma nam jc v razpolož ljivem denarju vzela štiri petine. (Zakaj SLS. ki je v vladi, ne predlaga, naj se ta denar vrne? Op. ured.)
■.Gospodje! Iz tega naslova (sc. novega zakona o direktnih davkih, op. uredn.) si torej ne obetamo ničesar, ne pričakujemo ničesar. Če bo šlo na drug način. In sicer v smislu tega, kar priporoča naša interpelacija v tretjem delu in to je, da ublažite avstrijski sistem direktnih davkov, ne pa da jih z linearnim povišanjem potencirate. Odpravite to, kar jc gospod kolega Buč imenoval federacijo davkov. (Odpravite, dajte, izvolite, gosp. .Vesenjak, saj ste na vladi! Op. uredn.)
»Gospodje! Katere izpremembe pa smatramo mi za neodložljive, ki se morajo in tudi morejo izvesti? Ako stojimo na stališču da ekonomsko pustimo eksistirati tiste, ki pridno delajo, potem je prva utemeljena naša zahteva, da se ugodi v zakonu o osebni dohodnini naši ponovni zahtevi glede eksistenčnega minima in davčne lestvice.....
eksistenčni minimum 1600 kron predvojnih odgovarja sedaj približno 16—18.000 Din In pri tem eksistenčnem minimumu se je davčna lestvica začela. Uveljavite to, ker edino to je pravilno. (Kremžar: Zelo malo zahtevaš!) (Klerikalci so zvišali eksistenčni minimum od 5000 na 6000 Din, kar ie pesek v oči in sramotno varanje najubožnejših slojev v državi v smislu njih lanskoletnih trditev. Op. uredn.)
»Zakon o taksah teži vse dele naše kraljevine, posebno pa še Slovenijo. Zato treba, da se brišejo iz njega vse slabše določbe, zlasti pa one, ki obdavčijo prosveto, posebej še šole. Škandal je, da mora siromašna deca plačevati za letne šolske izkaze 5 Din takse. Še eno določbo imajo v taksnem zakonu, katero je treba izpremeniti z ozirom na potrebe in razmere malega kmetijstva.. To so tkzv. prenosne takse, ki znašajo 6%, in se iztirjajo brez razlike na to, ali se kupuje aH med sorodniki prenese.
»Ali ni smešno, da mora siromak, kateremu je umrl oče in mu testamentarno zapusti na polovico razpadlo bajto in par oralov zemlje, tekom 14 dni vplačati 6% na pre-nosnino, fa da mora, ako je slučajno ta rok zamudil, plačati trikratni znesek. Ta kazen je nasproti preprostemu kmetijskemu narodu naravnost barbarska.
»Gospodje iz seljaške stranke (tedanji vladni stranki, op. uredn.) V 25 seji naše Narodne skupščine ste vi bili tako Ijubez-njivi, da ste glasovali proti osebni dohodnini in prenosni nam skupaj z nami, ker ste videli utemeljenost teh glavnih ta bistvenih naših zahtev. Jaz vas prosim ostanite zvesti svojemu prejšnjemu delu In svoii obljubi, ker Slovenija to pričakuje. (Tako je govoril posl. Vesenjak lani v opoziciji, letos je njegova stranka odločujoči činitelj vlade, ld uzakonja vse te lani pobijane davke fa »zahteve« SLS! Op. uredn.)
Odgovor Ljubljanske kreditne banke
Z ozirom na naše notice o aferi izvolitve g. Jelačina mL v upravni svet Narodne banke nam piše Ljubljanska kreditna banka sledeče:
1.	Ljubljanska kreditna banka nima niti pravice postavljati kandidate niti kakršnokoli ingerenco oa izvolitev svetnikov v upravni svet Narodne banke kraljevine SHS
2.	Ljubljanska kreditna banka ]e izrekla dopisu na predsedstvo Narodne banke
željo, da bi bil Izvoli e« v upravo Narodne banke na mesto umrlega dr. Karla Trlllerja njen sedanji predsednik. Ker se občni zbor Narodne banke ni oziral na to željo, je ta zadeva za Ljubljansko kreditno banko končana.
Mi mislimo, da ta stvar še ni končana. Lojalno sicer beležimo, da bančna uprava ni pomagala klerikalni intrigi v Beogradu do uspeha. Toda na drugi strani je stvar pač ta, da sedaj s svojim postopanjem uspeh te Intrige vzdržuje ter ga tako rekoč naknadno odobrava.
Banka pravi, da nima pravice postavljati kandidata In da nima nobene kakršnekoli ingerence na izvolitev članov v upravni svet Narodne banke. To seveda ni točno. Vsak delničar ima pravico postavljati kandidature za vodstvo zavoda, katerega delničar je, in Ljubljanska kreditna banka je, kakor znano, najjačji slovenski delničar Narodne banke, kar se Je do sedaj tudi na zunaj izražalo v tem. da Je bil njen predsednik vedno tudi član upravnega sveta Narodne banke.
Toda to le mimogrede. Banka izjavlja, da je v posebnem dopisu predsedstvu Narodne banke izrazila željo, da bi bil v upravni svet Izvoljen njen predsednik. Iz tega sledi, da le bil to sklep bančne uprave, pri katerem ie sodeloval tudi njen član g. Jelafin ml., ki ie bil medtem že klerikalni politični kandidat za Narodno banko. Položaj je torej tale: g. Jelačin je z ostalimi člani upravnega sveta ali eks-ekutive,, to ne vemo, Lj. kr. b. postavil kan-ditaturo dr. DefrancescMia, predsednika banke, potem pa je — recimo — dopustil, da ie bil sam izvoljen. Gre tu za slučaj poslovno raoralične inkompatibilltete, ki ga sedaj prizadeta gospoda na originalen način rešuje: niti se zdi upravnemu odboru potrebno, zavzeti stališče h koraku svojega člana niti smatra g. Jelačin za potrebno izvajati konsekvence napram banki, s katere voljo se le postavil v nasprotje, nid za-
hteva g. predsednik zavoda razčiščenje mučnega položaja, da )e pri volitvi v Narodno banko podlegel politični intrigi, ki je proti njemu prinesla na površje gospoda, ki se ]e popre! solidariziral z ostalimi člani upravnega sveta Lj. kr. b. glede predsednikove kandidature. Zakaj vse to? Edini logični zaključek, ki se vsiljuje, je ta, da Lj. kr. b., ki iz cele, za njo tako neprijetne afere ne izvaja nobenih konsekvenc, naknadno pomaga, da se grda klerikalna intriga popolnoma obnese. »Zadeva le za banko končana.« Za napredno javnost prav gotovo ni, o tem se bo banka prav gotovo še prepričala.
Kongres Glavnega zadružnega saveza
Reševanje kmetijske krize. — Vprašanje kmetijskega kredita. — Za izenačenje davkov in ra neokrnjene davčne olajša re zadrug.
Beograd, 14. marca. Včeraj se je tu vršil kongres Glavnega zadružnega saveza, katerega so se udeležili številni delegati. Tudi vlada je bila zastopana. Zborovanje je vodil g. Bervaldl iz Splita.
Med drugim sta o krizi kmetijskega gospodarstva poročala gg. Poštič in dr. Pro-haska, ki sta izvajala, da je najboljše sredstvo za znižanje proizvodnih stroškov melioracija dela. za kar bi bilo treba organizirati posebna posojila. Pri debati so posamezni delegati v pogledu odstranitve kmetijske krize predlagali obsežno organizacijo akcije
Za tem je dr. Frangeš referiral o stanju kmetijskega kredita v sosednih državah in pri nas ter končno predlagal resolucijo, po kateri kongres GZS prosi ministra za kmetijstvo in vode, da ee uvrsti v finančni zakon za proračunsko leto 1927^28. amandman, da se po zakonu o kmetijskih kreditih smatrajo za prehodno dobo 5 let obstoječe zadruge kot enakopravne krajevne, a njihovi savez! kot enakopravne oblastne zadruge. Dokler te prehodne odredbe trajajo, naj bo Savez kot oblastna zadruga zastopan v direkciji za kmetijski kredit Druga točka resolucije zahteva, da se započeta akcija za sanacijo v težkočah se nahaja j očih zadružnih institucij dovede do povoljnega zaključka. V tretji točki resolucije ee poudarja, da se zadružništvo lahko razvija samo v svobodi in da se ne sme ovirati od državnih oblastev
Generalni direktor Poštne hranilnice dr Nedeljkovič je govoril o dajanju kreditov s strani Poštne hranilnice in naglašal. da more zavod dajati samo ltralkoročne kredite, ker mora imeti vedno dovolj likvidnih sredstev za svoje vlagatelje Obljubil je. da bo dalje deloval za to, da ee bodo dovoljevali zadružništvu kratkoročni krediti, a ta dolgoročne se moča pobrigati Narodna banka,
ki sedaj dovoljuje komaj okrog 10 milijonov dinarjev za kmetijske kredite.
Po živalmi debati o kmetijskem kreditu se je predlagala iu sprejela resolucija o novem davčnem zakonu. Resolucija podiva vlado, da pospeši delo zj izenačenje davkov v vsej državi. Dalje zahteva, da te v projektu novega davčnega za komi spremene od-icib'- glede zemljiškega davka, katere к> za kmetovalce neznosljive in ki vsebujejo opasnos! povišanja zemljiškega davka. Klicno zahteva, da ostanejo vse davčne olajšave za zadruge v polnem obsegu v veljavi in da se v davčnem načrtu spremenijo one odredbe, ki reducirajo te privilegije.
Na koncu je bilo sprejetih še nekaj drugih resolucij, med njimi tudi resolucija o produktivnih zadrugah.
Politične beležke
Mesto izenačenja, nove neenakosti in nove krivice
Za presojo «velikanskih uspehov», ki so jih dosegli klerikalni ministri z amandma« ni k finančnemu zakonu, so sklepi vlade, s katerimi se neenakost med državljani nele ne odpravlja, marveč še na novo u\j< ja. Tako n. pr. je vlada sklenila, da se od« pravlja prijavljanje vina po vkletenju pri vinogradnikih, to pa le pri vinogradnikih v Dalmaciji, v Primorju in na otokih, ne pa tudi pri vinogradnikih v Sloveniji, ki imajo neprimerno težje produkcijske pri» like. Vlada je sklenila oprostiti gostilni« carskih taks gostilničarje in kavaruarje v Južni Srbiji, v Sloveniji pa seveda ne, č« tudi sede sedaj v vladi patentirani Sloven» ci. «Slovenec» jc ta sklep vlade celo za« molčal, če bi pa klerikalci ne bili v vladi, bi se pa drl na vse pretege kako krivično se vlada in zapostavlja Slovenija. Z božjim blagoslovom, ki je prišel v vlado šele s klerikalnimi ministri, gre sedaj vse v redu. Dobro slovensko ljudstvo mora občudo» vati še uspehe iu predpravice, ki jih je kle« roradikalna vlada sklenila za Dalmatince in Makedoncc.
Odvisnost klerikalnih listov od škofov
Kakor smo poročali, je klerikalna »Narodna Politika« v Zagrebu po krivici napadla nekega duhovnika, nato pa odklonila njegov popravek, češ, da je škofijski ordinarijat pre povedal vsako polemiko. Ugotovili smo ob tej priliki, da je pisava klerikalnih listov odvisna od volje škofov kajti svobodnim listom ne more noben škof prepovedati, da bi ne smeli objavljati kakršnihkoli političnih člankov ali pa celo popravkov, ki imajo namen popraviti zagrešeno krivico. »Slovc-nec« skuša seveda z zavijanjem zanikati odvisnost klerikalnih listov od škofov, ki je bila dokazana z navedenim primerom, ter navaja za božje voleke kot protidokaz naslednji primer: »Recimo, da bi se ne prepirala dva duhovnika, ampak dva državna uradnika. Mtaister bi uradnikoma prepir prepovedal fa lista bi izjavila, da radi teca ne bosta več mogla pisati o tisti stvari. Ali bi s tem prišla dotična lista v državno upravo?« S svojo bedasto sofistiko »Slovenec« ne bo utajil odvisnosti klerikalnih listov od škofov, kar je klerikalna »Narodna Politika« sama priznala in zapisala. Ako bi ta klerikalni list ne bil odvisen od škofa, bi se tako malo brigal za škofovsko cenzuro, kakor malo se zanjo brigamo mi in kakor se zanjo ne briga vsak list, ki je v resnici neodvisen fa svoboden. »Narodni Politiki« je želja ta ukaz škofijskega ordinarijata pač več, kakor pa državni zakon fa več, kakor pravica, ki jo je s svojim popravkom terjal od nje napadeni duhovnik. Tako ie tudi pri »Slovencu« fa pri vseh klerikalnih listih, za katere je neprestano razglašen kontimiac z nagobčnikom iz škofije.
Predlogi naprednega kluba v ljubljanski oblastni skupščini
Predlog posl. Frana Zebala in tovarišev radi naprave nove občinske poti Rudnik-Orie
V občini Rudnik sc nahaja vas Orle, ki šteje 35 hišnih številk z okroglo 250 prebivalci. Do sedaj je imela ta vas svojo dovozno pot preko Laverce. Pripomnim, da ie vas 460 m nad morjem,.
Vaščani so se borili že pred vojno za napravo nove občinske poti iz Rudnika na Orle, Dokaz temu so spisi bivšega deželnega odbora pod št. 3210/1914 Po vojni se le ta zahteva ponovno načela, kakor je to razvidno iz spisa Gradbene direkcije.
Ker vaščani niso prejeli nikake podpore, so pričeli sporazumno In s pomočjo občine graditi občinsko pot na Orle. Ta pot je dolga 3 km 400 m ter se je le deloma zasilno nanovo napravila v dolžini ca 2 km. Za to pot se le porabil en del stare poti, na drugi strani pa je iste nekaj preložilo potom razlastitve zemljišč s plačilom ugotovljene odškodnine. Do končne dograditve bi bilo potreba še nekaj nad 300 m dolžine. Dalje je potreba, da se ta pot z gramozom nasuje.
Občina Rudnik je k tej napravi prispevala Din 2.500.
Požrtvovalnost vaščanov ie bila izredna, ker ie delalo ročno tlako 25 delavcev skozi 30 dni. ki bi zaslužili, če bi se morali plačevati, ca 25.000 Din.
Prej navedena pot iz Laverce na Orle se nahaja v tako slabem stanju, ker jo morajo vzdrževati posestniki z Orlega, da je težko po isti voziti
Vaščanom z Orlega ie nemogoče vzdrže-vati sedžj kar dve cesti v takem stanju, da bi bile porabljlve za redni promet. Predlagam torej:
Oblastna skupščina skleni, da se pri sestavi proračuna ozira in upošteva prošnja vaščanov Orlega odnosno županstva občine Rudnik za primerno podporo.
Čast in ponos Slovenije
zahtevata, da postavimo v Ljubljani kralju Petru I. Osvoboditelju spomenik kot viden znak naše hvaležnosti in priznanja blagopokojnikovih zaslug za osvobojenje. Tega se moramo zavedati zdaj, ko razpošilja odbor za postavitev spomenika prošnje glede prostovoljnih prispevkov. Mnogi so že storili svojo dolžnost, odzvali so se prošnjam in po svojih močeh podprli to vzvišeno akcijo, ki brez sodelovanja najširših slojev, zlasti pa denarnih zavodov in gospodarskih podjetij, ne more biti uspešno dovršena. Za spomenik so prispevali poleg že omenjenih: Občinski urad Aržišče in Zadružna elektrarna Trbovlje po 2000 Din, tvrdka Oolob in Comp. 1000 Din. neimenovani v Ljubljani 1000 dinarjev, tvrdke Sever in Comp., Jax in sin. Ježek, tovarna strojev Maribor, županstvo pri Devici Mariji v Polju in županstvo Ruše po 500 Din. Odboru je dobrodošel vsak, tudi najmanjši prispevek. vendar pa moramo pribiti žalostno dejstvo, da so se odzvale nekatere drugače dobro situirane tvrdke s tako neznatnimi prispevki, da zaostajajo celo za najslabše situiranimi zasebniki
Hvale in posnemanja vreden vzgled, kako je treba z vsemi silami in sredstvi podpreti akcijo za postavitev spomenika, so nam dali v Ljubljani bivajoči Francozi. Francoski institut je namreč sklenil prirediti 2. aprila v unionski dvorani velik koncert z izključno francoskim sporedom. Sodelovale bodo najboljše jugoslovenske pevske in glasbene moči. Cisti dobiček koncerta je namenjen fondu za spomenik. Zastopniki francoskega instituta so izjavili odboru za postavitev spomenika, da so pripravljeni na vse načine sodelovati pri pripravah za postavitev spomenika kralju Petru I., ki je tudi njim vzor junaštva in ljubezni do domovine.
Prepričani smo, da naša narodna in kulturna društva ne bodo zaostajala in da postane nabiranje prostovoljnih prispevkov za spomenik vsenarodna akcija. Samo na ta način bo mogoče zbrati za spomenik potrebni denar, ne da bi bila poedina podjetja in zasebniki s prispevki preobremenjeni. Cim več bo darovalcev, tem lažje bo Slovenija prenesla to obremenitev. Zato storimo vsi dolžnost, ki jo nam nalagata čast Slovenije in ljubezen do svobodne države.
Boj zagrebških medicincev proti prof. Mikuličicu
Zagreb, 13. marca
Da ne bi javnost napačno tretirala korak zagrebških medicincev, prosim, da objavite k članku »Demonstracije zagrebških medi-ciucev« še sledeči komentar:
Motivi, ki so dovedli dijaštvo, da se ie poslužilo svojih pravic, oziroma da je dalo duška svojemu nezadovoljstvu proti prof. Mikuličicu i tem, da ga je izžvižgalo, bi bili v kratkem sledeči:
Oseba proi Makuličiča je bila srediSče afer, ki so naši javnosti že več aH manj poznane. Vrhunec je bi! dosežen s tem, da so bile na sodišču javno prečitan-a pisma, ki jih je pisal proi. Mikuličič italijanskemu prosvetnemu ministru, v katerih ga prosi, da ga zaščit; pred preganjanjem njegovih »kolega-neznalica«. Koliko je trpel ugled fakultete in država s tem, da se obrača član proi. zbora in predstavnik najvišjega kulturnega zavoda v državi na ministra tuje in nam sovražne države, je vsakomur jasno.
Razmere med prof. Mikullčičem in dija-šrvom so vse prej nego ugodne. Uvedel je svojevoljno — pismene tajne Izpite, pri katerih je padlo 92 % dijakov, dasi je znano, da morajo biti vsi izpiti na univerzi ustmeni in javni. — Roki za polaganje Izpitov pri njem so bili skrajšani, dasi je z zakonom določeno, kdaj se morajo Isti vršiti. — Drugi kuriozum je to, da so trajali izpiti 3—4 dni, dasi je z zakonom določeno, da ne sme teoretični izipit trajati dalje kot 24 ur. — Nadalje! G. profesor ne pozna, kar se tiče Izpitov, nikake točnosti. Dogodil se je slučaj, da je kandidat polagal izpit deset dni kasneje, kot Je bil razpisan. Tvarina, ki jo zahteva, je ogromna. Na drugi strani pa predava na leto komaj 4 mesece tako, da le korist, ki jo ima diiak od njegovih predavanj, minimalna.
Speci] alno mi Slovenci smo mu trn v peti. Nekemu kandidatu je rekel na izpitu, da prihaja iz Slovenije vsako leto slabejši materija! in sicer vsled zasluge ministra Pribičeviča, ki je prestavil oziroma upokojil vse prejšnje dobre profesorje.
To je samo kratka skica. Spomenica pa, ki je bila predana dekanu, obsega 6 s strojem pisanih strani. Splošno se sodi, da pade odločitev v torek na seji prof. zbora. Do tedaj pa je sklenil akcijski odbor, da prepreči vsako predavanje ln izpit pri prof. Mikuličicu. Tako je bil n. pr. v soboto, dne 12. t. m. preprečen izpit. Za jutri, 14. t. m. je sklenjeno, da se ga ponovno izžvižiga, če bi skušal predavati. Po zgledu profesorjev na drugih univerzah bi g. .profesor Mikuličič moral vedeti, kaj ima storiti. Spe-cijalno za njega pa najbrže enkratno žvižganje ne bo zadostovalo.
Toliko za danes. O nadaljnih akcijah vara že še poročam.
Novosti iz prestolnice
Stanovanjska kriza. — Kdo vse pride v Beograd. — Jubilej Zanke Stokič. — Predavanje g. A. Thomasa in komunisti.
Beograd, 12. marca
Že pred pol letom je bila stanovanjska kriza v Beogradu izredno huda. Stanovanje iskati, to je bil križev pot, in tudi če se je našel, je bila cena taka, da je človeku kar sapo zaprlo. Takoj po novem letu pa je nastopila znatna sprememba. Sedaj so že v vseh novinah na ponudbo stanovanja, velika in mala in vsa z »umerjeno« ali pa «zelo znižano« ceno. Dočim prej ni bilo najti stanovanja, če kdo slučajno ni bil premeščen, ali pa vsled kakega slučaja smrti, stoje sedaj mnoga stanovanja prazna. To pa zato, ker se hišni gospodarji le težko odločijo, znižati najemnino. Posebno oni. ki so zidali velike hiše za eksploatacijo z izposojenim novcem, so sedaj v hudih škripcih, ker znižane najemnine često ne zadostujejo niti za plačanje visokih obresti za posojilo raznim bankam. S tem v zvezi je tudi marsikateri konkurz. Da navedem nekaj primerov o padanju cen stanovanj: Stanovanje 3 sob z vsemi pritiklinami prej 3500 Din, sedaj 3000 v centru, malo dalje pa 2700, 2 sobe s pritiklinami prej 2500, sedaj 1800 Din itd. Istotako so padle najemnine poslovnih lokalov. Po 1. maju pa se pričakuje še večji padec cen stanovanj.
K sedanjemu stanju je največ pripomogla lanska stavbna sezona, v kateri je bilo zidanih pribliižno 400 novih hiš. Tudi letos še opaža velika podjetnost. Nekaj radi velike ekonomske krize, nekaj pa radi padanja stanovanjskih najemnin so tudi cene hišam znatno popustile. Tako se n. pr. hiša, ki je bila leta 1925 na ponudbo za 700.000 Din, danes ne more prodati niti za 450.000 Din.
Kdo vse ne pride v Beograd! Je res privlačno mesto naša prestolnica! V kratkem času so nas obiskale vse mogoče veličine in kurijozni ansambli. Vsi mogoči tenorji in basisti, balerine, zamorci (ampak ne tisti, ki jih spasava Klaverjeva družba), virtuozi In svetovni lopovi, vsi mislijo, da pridejo tukaj na svoj račun. Nekaterim se izplača, drugi pa »gor plačajo«, kakor bi rekel gospod Fr. 2., saj je znano, da je že nekaj prav redkih in nevarnih ptičev, ki so se srečno izmuznili pariški in drugim nevarnim policijam, ravno v Beogradu padlo v past. — Nimam namena detajlno kritizirati razne veličine na glasbenem polju, ki so nas to sezono obiskale, a o tistih zamorcih moram pa le še par besed povedati. Prišli so, di nam pokažejo pristni jazz. Bili smo razočaram ne nad muziko, ampak nad zamorci, ki niso bili tako črni kakor smo pričakovali, temveč nekako sivkasto bledi. V Ljubljani bi rekli, da »so šli ob farbo«. Beograjčani pa so bili mnenja, da le njihov zamorec »Senegalec« prav gotovo pristnejši nego ti »umetniki«. Ob zvokih tiste svoje čudne mirzike ki izraža samo primitivno erotiko, so plesali in skakali. V pogledu oblačenja so se zelo približali Adamovim nazorom, le namestu figovih peres so imeli malo perja in izgledali kakor napol očupane kokoške Črne gospodične so potem še ves svoj zaslužek pustile pri raznih glažarjih in »kralju diamantov« v Vaslni ulici, kjer so si nakupile cela brda »nakita» ln »draguljev«.
v
Te dni proslavlja Zanka Stokič. znana in priljubljena glumica naše drame, 251etnico
svojega umetniškega dela. Beograjska publika je pri tej priliki pokazala, kako ceni njeno umetnost. Jubilejna predstava se Je pretvorila v prisrčno aklamacijo. Človek je dobil vtis, da se tu daje priznanje umetnici, ki jo pozna vsak otrok, simpatizira ž njo vsa javnost Poleg množice telegramov, posvedočili so številni pokloni, da se vsi spominjajo njenega truda in dela. Poleg nebrojnih buketov cvetja so prispeli jubi-lantki dragoceni nakffi, vrečica zlatnikov, dva zlata kužka, ki sta ji prav lepo — zalajala čestitko — in razen tega še 200.000 Din v gotovini. Oficilelno pa je bila jubi-lantka odlikovana tudi še z redom sv. Save.
A
Te dni je bil v Beogradu g. Albert Thomas, direktor Mednarodnega biroja dela,
in je imel na univerzi predavanje v korist našim bolnim študentom v inozemstvu. O. Thomas, bivši minister za municijo v iran-ooskem vojnem kabinetu, socijalist, velik prijatelj Jugoslavije, uživa pri nas velike simpatije. Vežejo ga z našim narodom tudi rodbinske vezi. Njegova hčerka Je omo-žena v Kragujevcu s sinom uglednega trgovca. Predavanju so prisostvovali tudi francoski poslanik na našem dvoru in veliko število intelektualcev. Vtihotapila pa se je tudi grupa komunistov, ki so skušali preprečiti predavanje s hrupom in so celo na predavatelja vrgli — steklenico salmijaka. Predavanje ie bilo vseeno dovršeno. Kot intermezizo se je vršila mala borba, po kateri so bili razgrajači iztisnjeni iz dvorane. Pozneje jih je pred univerzo policija povabila na razgovor v svoje prostore, a se le g. Thomas sam drugi dan zavzel za nie pri merodajnih faktorjih. Nekateri so pa le morali »gor plačati«. Dobili so po tri dni zapora.	Izls.
Maribor - Pristan
Eden najslikovitejših delov starega mariborskega mesta je Pristan. Odkar Maribor obstoja, to je iz zgodnjega srednjega veka, je imel zraven mlinarstva zelo močno razvito trgovino z lesom. Podani so vsi predpogoji: v bližini je na lesu — smrekah tn jelkah bogato Pohorje in Pristan je vsled svoje naravne lege naravnost ustvarjen za pristanišče splavom, ki zaradi visokih bregov Drave v zgornjem toku Drave sploh ne morejo pristati. Pristan ni nikoli brez splavov, ako je količkaj ugodna Drava,
včasi jih pristane po deset in več v enem dnevu. Nekdaj je bil izven mariborskega obzidja, ker ga je preplavljala visoka Drava, ki je segala ob povodnjih do okroglega obrambnega stolpa, ki ga vidimo sredi sli' ke. Na levi strani slike je videti enonadstropno kamenito hišo, sezidano naravnost do dravske struge; v nji je stara gostilna — mariborske Benetke. N? desni strani slike se vidijo stari zidovi srednjeveškega samostanskega poslopja.
ZEHH - DEflflOn
Greta Garlo
»Žen,a ni te samo Bog naredil tako, kakršna si, nego tudi mož«! in Antonio Moreno igrata glavne vloge te drame razigranih strasti.
Pride v KINO »DVOR«
Mlada pustolovka
Anica A. je ubežala pred tednom od svojega očeta in se potikala po mestu. Ker je bila včasi lačna, se je v petek končno spomnila, da hrani oče doma v kovčku denar. V očetovi odsotnosti se je utihotapila v njegovo stanovanje, odprla kovčeg ter ukradla 11.500 Din.
čim je Anica imela denar, je odhitela na cesto ter si poiskala fanta. Dejala "mu le. da je Jelka. Šla sta najprej v kavarno, nato pa se je Jelka poslovila in odšla naku-povat. Hitela je od trgovine do trgovine in nakupila tri svilene obleke, lep pisan žero-per, športno krilce, dva para čeveljčkov, več parov svilenih nogavic, lepih robčkov, zlato zapestnico, uhane itd Zvečer sta se zopet našla s fantom in Jelka je fantu zaupala, da noče stanovati doma, marveč si je najela sobo v hotelu. Fant jo je gledal In občudoval kajti Jelka je bila lepa kakor filmska zvezda In bogata! Jedla sta in pila stvari, ki jih prej nista poznala niti po imenih. Pozno ponoči je Jelka odšla v mehko hotelsko posteljo in zaspala le kljub težki vesti kakor angeljček. V soboto se Je zopet prekrasno zabavala in odšla z ljub-čkom celo na veselico v Narodni dom, kjer je prekroka.a vso noč. V nedeljo zjutraj se je preselila v drug hotel in spala do večera. Nato se je pričela pripravljati na daljše potovanje v Zagreb in Beograd
Stala je ravno pred zrcalom in si urejevala rjave kodre, ko je vstopil v sobo gospod ostrega pogleda in se predstavil Anici za detektiva »Ravno sem hotela odpotovati!« je vzkliknila Anica in pristavila
še, da ima vražjo smolo. Detektiv je bil istega mnenja in odpravila sta se med prijetnim pomenkom, obložena z različnimi škatljami na pot proti Bleiweisovi cesti. Soba nadzornika M. Močnika je kmalu nato izgledala kakor majhna modna trgovina, v kateri pa se prodajalka silno pusto dTŽi. Jelka se je morala takoj nato preobleči ter si nadeti staro obleko. Tako je stala pred moižmi postave zopet navadna pokvarjena 171etna Anica, ki bo sedaj premišljevala svoje grehe v zaporu.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Gobsek». A. Četrtek, 17.: «Božji človek». E. Petek, 18.: «Ti in jaz». Premijera. Izv.
Ljubljanska opera:
Torek, 15.: «Prodana nevesta». C Sreda, 16.: «Tannhauser». B. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: cFigarova svatba». A.
Celjsko gledališče
Torek, 15.: «Stalni gost». «Boubouroche». Gostujejo Člani ljubljanske drame.
Ciklus predavanj o Beethovnu. Ravnateljstvo državnega konserva torija v Ljubljani je priredilo že dvoje predavanj o Beethovnu in sicer prvo pred koncertom §ev-čikovega kvarteta, drugo pred prvo izvedbo IX. simfonije. Tretje predavanje se vrši v petek dne 18. t. m. ob 6. uri popoldne pred koncertom dr. Cerina. Tudi topot predava dvorni svetnik dr. Mantuam. Predavanje ima sledeče oddelke: 1.) Obris Beethovnovega življenja. Glasbeni pouk. Stik z vplivnimi sloji. Gmotno stanje. 2.) Beethovnovo
svetovno naziranje kot podlaga duševnega delovanja. 3.) Beethoven in Slovenstvo; pomen tega razmerja. 4.) Beethovnovi glasbo-tvori. 5.) Beethovnove kompozicije pri Slovencih in Hrvatih (negovanje njegove glasbe). Brez dvoma bo to predavanje najzanimivejše in ravnateljstvo vabi konservatori-ste in ostalo občinstvo, ki se zanima za ta predmet, k predavanju. Predavanje bo v petek, 18. t. m. ob 6. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice.
Koncert pianistke Jadvlge Poženelove v Ljubljani
V sredi med Bethovnovimi proslavami je priredila domača pianistinja Jadviga Po» ženelova skromen pianistični večer, ki je vzlic temu privabil dokaj zanimanega ob« j činstva v dvorano filharmonične družbe. Večer je bil posvečen v prvi polovici spo» reda klasičnim skladateljem (J. S. Bachu in L. v. Beethovnu), v drugi pa moderni francoski, oz španski glasbi (Debussy, D. de Sévérac in I. Albéniz). Pianistinja, ki je učenka slovite francoske umetnice Blan» che Selve, se nam je že na zunaj predsta» vila kot taka, ker je po načinu svoje ime» nitne učiteljice izbrala poglobljeno in ter» pretacijo, ki izbegava igranje na pamet; seveda je to Ie zunanjost, ki pa jo učenci
Blanche Selve strogo izvajajo. Poženelova je nastopila topot prvič pred širšo ljub» Ijansko publiko ter je napravila s svojim sigurnim nastopom najboljši vtis. Tehnič» no je njena igra že dokaj izpopolnjena in pianistinja brez posebnega napora obvlada tehnično plat prednašanih umetnin; sem» tertja je le bilo čuti nekaj treme, nagajal pa je v veliki meri tudi klavir, ki je kazal različne, dokaj zaznatne nedostatke, ki so morali pianistinjo občutljivo ovirati. V in» terpretacijskem smislu še ni popolnoma dozorela ter igra nepričakovano netempe» ramentno. Njena igra pa se odlikuje' po fini, nežni zasanjanosti, ki bi se zamogla pri poglobitvi razviti v poetičnost podaja» nja, s čemer bi se pianistinja posebno lah» ko odlikovala v drugem delu sporeda, ki nam je predstavil pri nas manj znane skla» datelje impresionistične struje. Koncert je obiskalo lepo število občinstva, ki je na» gradilo pianistinjo z aplavzom in mnogimi šopki. Poženelova. ki je ena redkih naših poklicnih koncertnih pianistinj, se bo go» tovo še razvila vsestransko ter bo lahko častno zastopala to panogo naše umetnosti.
Iz zagrebške koncertne dvorane. V soboto, dne 19. marca koncertira v Zagrebu violinist Adolf Buseh. v torek, dne 15. t. m pa natopi pred zagrebško koncertno publiko francoska pianistka Jeanne Marie Darré. — Pred nekaj dnevi je koncertiral v Zagrebu pianist Pavel Schramm, še prej pa klavirski virtuoz Viljem Backhaus.
Dalmatmka podedovala 220 milijonov Din
Zena nekega zdravnika v Przemyslu na Poljske, rodom Dalmatinka, je prejela od italijanskega poslaništva v Varšavi obvestilo, da je v San Franciscu umrl njen sorodnik. ki le zapustil dedičem v Evropi 60 ■milijonov dolarjev. Na Dalmatinko, ženo nekega dr. Irganga, odpadejo 4 milijoni dolarjev ali 220 milijonov dinarjev. Če ni vse skupaj seveda raca, kakor se je zadnje čase že ponovno izkazalo z bogatimi ded-ščinami ameriških stricev. Dr. Irgang se Je med vojno mudil v Dalmaciji, kjer se je poročil in živi sedaj s svojo ženo na Poljskem
Na policijskem raportu
Ljubljana, 12. marca
V veži pred sobo št. 12 v rdeči hiši na Bleiweisovi cesti je bil vihar. Mlada Al-binca z Viča je otresala z glavico, da se je majal zeleni klobuček na vse strani, Ivanka K. Iz Maribora je skrivala napud-rani obrazček v dlan in zamišljeno zrla skozi okno, visoka Ivanka Š. iz Loškega potoka se je udano nasmihala stražniku, ki je straži! pisano petorico in zeleno oblečena rdečellčna Pavlica J. iz Sevnice je z dolgimi trepalnicami zastirala temne пк^ dre oči
Tedaj so se vrata sobe odprla in stražnik ie pozval: »Naprej dečve!« Prva se je zasukala na petah najmlajša in najbolj pogumna Albinca z Viča, skočila pred nad-zornikovo mizo in povedala, da Je Albinca. »Torej Usta Albinca, ki je ušla od donia, ki ie stara šele 17 let in je medtem že toliko doživela!« pripomni nadzornik. Albin-ci plane vsa kri v glavo in začudeno za-suče modre oči; ko pa pride zopet do sape, napravi nedolžen obraz in vpraša na glas in energično: »Kaj sem pa prav za prav storila, da me imate danes tukaj?!« Nadzornik ji napravi malo pridigo in ji nato pokaže nekaj pisemc, ki jih je dobil od njenih razočaranih kavalirjev. Vidite, tale piše, da ga je stala urica zabave z vami 200 Din, drugi 100 Din, ta zopet samo 50 Din, napram temle ste bila pa skoro obzirna in ga je staia zabava z vami samo 10 Din. Albinca, ki je videla več razredov šole od znotraj, poskoči nervozno, obraz ji zopet zalije kri in jame kričati na ves glas: »Protestiram, protestiram! Imam
Danes ob 4, lA6., V»8. In 9. url:
MARIA CORDA
v dragocenem, razkošnem «Ufa» velefilrou
MODERNA DUBARY
(KOENI GSM A i I RE.SSEN) Po romanu Ludvika Biroa. — Danes zad» nji dan. — Ne zamudite! Pride največji film sveta: «Metropolis».
k
LJUBLJANSKI DVOR
ino
Telefoo 397
Sodeluje umetniški orkester.
samo enega ianta, fanta iz Srbije, ki pa mi je pobegnil in se skril. On mi je plačeval stanovanje . . .« Albina je morala v petdnevni policijski zapor, ker se je uda-jala kadar in kjer je nanesla prilika. »Ko pridem zopet na prosto, si gotovo kaj storim!« je zapretila pred odhodom. Nadzornik, ki pa takele dečve pozna, se je samo nasmehnil, ker jim pač «ič ne verjame.
Ivanka K. iz Maribora je bolj nebel in se je vsedla na stol. Albinčinemu nastopu se je smejala in ostala mirna. Sprehajala se je samo s pogledom od tovarišic pa do nadzornika. Tudi ona je še mlada, saj šteje šele 19 let. Je hS boljših staršev in jako elegantna. Na ljubljanski policiji je bila v gosteh štirikrat, petkrat. Pripoveduje, da je bila nekdaj zaljubljena v fanta, ki pa je že umrl. Ivanka je lepa, a nosi že več let v sebi ka! nalezljive bolezni, vendar trdi, da je zdrava. Navzlic temu pa se Je med zaslišanjem razhudila in vzkliknila: »Pa kdo je kriv naše nesreče, če ne ti prokleti moški!« V ročni torbici je imela fotografijo fanta, ki je doma iz Zagreba in pri katerem se ie mudila včasi kar po par tednov. Ko je kazala njegovo sliko, se jI je zataknila med prste še druga slika — mladega oficirja. Pa eto, vidite ga! Nič mi ni« žal, da sem radi njega presedela 3 tedne v arestu, kajti on je sijajen dečko in ž njim sem se zabavala tako krasno!« Potem je gledala zopet svojega Zagrebčana in rekla: »Uh, zdaj sem se že naveličala vozarenja sem ter tla. Ko bom prosta, se odpeljem v Zagreb in se omožim!*
Ivanko Š. ie detektiv zalotil v hotelski sobi, kjer je loži ral a pod napačnim imenom. Ko le stopil v sobo mož postave, jo je našel samo, vendar je v sobi vse govorilo o prečuti ljubezenski noči. Se vsa omamljena ljubezni tudi nI dolgo tajila in povedala, da je prav za prav Ivanka ln ne Mirni, za kar se Je Izdajala. Pred nadzornikom je ponosno stresala z glavo, na kateri sedi rdeč klobuček, ln rekla, da se nI udajala samo za denar, marveč iz — simpatije. »Ni mi treba, saj sem hči posestnice!« Policija je ugotovila, da le Ioârala po več dni v ljubljanskih hotelih ln privedla s seboj vedno drugega »soproga«, toda vedno elegantnega moža.
Štefka Je bolj plebelske narave. Prodajala je včasi po LJubljani sladoled ln trpi na kleptomanill. РоИеЦа jo je spravila v kraj, ker je neki ženi ukradla »nJega«, s katerim sta živela v konkutrfnatu v neki podrti baraki ob Ljubljanici. Najbolj krotka Je PavHca lz Sevnice. (Javori tudi ona hrvatski, kalti i ona je Imela fanta v Zagrebu. Radi Ieipšega si Je tupatam obri. sala oči z robčkom in trdila na nadzorni-kova vprašanja, da ni »ekltoica«. V LJubljano ie prišla šele pred par dnevi in se vsedla v kavarne. Tamkaj se je seznanila s fantom, ki Je nosil očala. Poslal Jo je v Frančiškansko ulico, da gre v kavarno Union. Ona je šla, on pa Je hitel okrog vogala po Prešernovi ulid in obvestil bogatejšega znanca, ki le nato Pavlico prestregel že na ulici In Jo odvedel s seboj. Na policiji je pozneje, ko so Jo zalotili v hotelu, trdila, da Je prišla v LJubljano samo z namenom, da obišče tukaj svojo teto.
Usoden lov na netopirje
V cerkvi Sv. Ksaverla v zagrebški okolici so našli predvčerajšnjim neznanega moškega z raziito glavo in težkimi poškodbami po vsem truplu, ki le po vsej priliki padel s stolpa 15 metrov globoko v cerkveni prostor pod stolpom. Po zaslišanju mizarskega mojstra Člžmeka, ki popravlja cerkveni stolp, se je ugotovilo, da je ponesrečenec zidarski pomočnik šimen Vešligai, ki je šel v stolp lovit netopirje, češ da iih bo prodal lahkovernim ljudem, zlasti zaljubljenim dekletom, ker netopir prinaša srečo. Njemu samemu pa so netopirji prinesli grozno nesrečo. Pod truplom so našli zmečkanega netopirja.
Pred sodniki
Delavec France se je lani septembra na-srkal dalmatinca. Ko je bil pijan, si je la-želel pretepa in šel v barako v Kotnikovi ulici, kjer je stanoval z invalidom Janezom. France ga je uapadel in ko je Janez zletel na cesto, je France skočil za njim in ga podrl na tla ter ga pretepaval. Janez 6e 'je počasi dvignil in se branil s palico ter pri tem česnil Franceta. Zdaj jo je pa tudi
Francelj staknil, saj bo tri dni zaprt. *
Anketni odbor Udruženja vojnih invalidov je priglasil 16. januarja sestanek invalidov v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. O tem sestanku je napravil odbor na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ovadbo, češ, da je bil predsednik Hinko Christof, ki je hotel poročati o uspehu revizije in daljnih ukrepih, prekinjen. Par navzočih, ki jih odbor ui smatral za člane, je Christofa pozvalo. naj molči, češ da se mora izvoliti odbor s predsednikom in zapisnikarjem. Res so otvorili zborovanje in izvolili za predsednika Franceta Kolerja. a za zapisnikarja Stanka češnovanja. Sklenili so 4 resolucije, pri katerih je imel prvo besedo Ivan Mežnarič. Oobor jih je opozoril na posledice, pa so dejali : <Kaj zato, če plačamo policiji kakih 50 dinarjev globe?> Sodnik je vse tri oprostil, češ da to spada pr&I politično oblast, a zastopnik državnega pravdnistva se je pritožil, češ da bi se Mežnarič, ki sploh ni član, ne smel vtikati ▼ zadevo.
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. Dr. Vera
Vabič iz Maribora je imenovana za učiteljico na državni gimnaziji v Karlovcu, Inž. Josip Skubic pa za strokovnega učitelja na srednji kmetijski šoli v Mariboru. Poštni uradnik pri poštnem uradu Ljubljana 1 Josip Štukelj je imenovan za računskega uradnika pri poštni direkciji v Ljubljani Referent Mata Gregorovič je po službeni potrebi iz Velikega Bečkereka premeščen kot referent k agrarnemu okrožnemu uradu v Mariboru.
*	Iz uradnega lista. «Uradni list» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 28. številki razpis o kontroliranju oseb, ki nosijo s seboj valuto na neprivilegiranih parniklh v potniškem prometu: nadalje odločbo o pobiranju bolniških troškov za zdravljenje rudarskih delavcev, ki so člani bratovske skladnice ter za zdravljenje javnih blodnic, ki so kasemirane ter odločbe o zatiranju metljavosti pri živini.
*	Novi dvorni maršal. Kakor smo že poročali, je dosedanji dvorni maršal general Ješa Datnjanovič, premeščen v Osjek za komandanta divizije. Na njegovo mesto pride v dvor generalstabni polkovnik in vojni ataše v Parizu, Aca Dimitrijevič.
*	Novo postajališče na progi Maribor-Špl-Ije. Prometni minister je, ustrezajoč prošnjam interesiranih občin, odredil, da se ustanovi novo postajališče Cirknica med postajama Pesnica-Št. Пј na progi Maribor-špilje.
*	Imenovanje v naši vojski Zdravnik dr.
Zvonimir Rebec je imenovan za sanitetnega poročnika.
*	Mesto pisarniškega uradnika se odda
pri okrožnem sodišču v Celju in pri okraj-uem sodišču v Brežicah. Prošnje naj se najkasneje do 15. aprila vlože pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
*	Zdravniška zbornica za Slovenijo je sklicala slavnostno izredno skupščino na dan 3. aprila. Na dnevnem redu je samostojni predlog dr. Petra Defranceschija in tovarišev o imenovanju primarija dr. Vinka Gre-goriča za častnega predsednika.
4 Jugoslavija na dunajskem velesejmu. V nedeljo je bil na Dunaju otvorjen spomlad ni velesejem, katerega je prvi dan obiskalo 130.000 tujcev in domačinov. Jugoslovenski prometni urad je letos prvič otvoril svoj paviljon. V paviljonu, ki je okusno urejen, jî razstavljeno veliko število krasno izdelanih slik iz vseh krajev Jugoslavije. Za naše kraje vlada veliko zanimanje. Ze sedaj se je prijavilo veliko število oseb za poletni obisk jugoslovenskih kopališč in zdravilišč, zlasti na obali Jadrana.
*	Protestni shod zoper deseturni delovni čas. V nedeljo dopoldne se je v Zagrebu vršil velik protestni shod privatnih nameščencev proti nameravani uredbi, s katero naj bi se v naši državi rn-edil delovni čas. Sprejeta resolucija zahteva, naj minister za socijalno politiko izda tozadevno uredbo na podlagi 8 urnega delovnega časa. Obenem zahteva popolni nedeljski počitek.
*	Poštne pristojbine okrožnih zdravnikov Da se doseže enotnost glede potnih pristojbin za taka službena pota okrožnih zdravnikov v ljubljanski in mariborski oblasti, za katera jim gre odškodnina na račun samoupravnih teles, sta velika župana omenjenih oblasti določila: 1) kilometrino po 6 Din za kilometer in 2) dnevnico po 50 Din, če se je porabil ves dan, in 25 Din, če se je porabilo pol dne ; razdalja, za katero se smejo zahtevati potne pristojbine, mora znašati tja in nazaj najmanj 4 km.
*	Dominik Tory f. V Trbovljah je umrl včeraj zvečer po dolgi težki bolezni g. Dominik Tory, poslovodja konzumne skladnice TPD v pokoju. Pokojni je bil v mlajših letih trgovec na Dolu, leta 1888. se je preselil v Trbovlje, kjer je kmalu prevzel vodstvo velike trgovine, ki jo vzdržuje TPD za svoje delavstvo. Na tem mestu si je stekel s svojo izredno sposobnostjo, marljivostjo in vestnostjo splošen ugled tako pri delavstvu, kakor pri družbi. V najtežjih prilikah je pokojni Tory ostal narodno zaveden ter je tudi svojo rodbino vzgojil v narodnem duhu. Radi svojega ljubeznjivega značaja je vži-val ne le v Trbovljah, temveč daleč na okrog splošno spoštovanje in simpatije ter je bil zlasti tudi v trgovskih krogih visoko cenjen. L. 1920. je odšel v zasluženi pokoj, a sedaj ga je nemila smrt mnogo prezgodaj, v 68. letu njegove starosti, iztrgala krogu ljubeče rodbine in številih prijateljev. Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo popoldne iz hiše žalosti na trboveljsko pokopališče. Blagemu možu svetal spomin, njegovi spoštovani rodbini pa iskreno sožalje!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v nedeljo gospa Josipi na K1 e i n s t e i n, znana trafikantinja na Jurčičevem trgu, skrbna mati. Pogreb bo danes, ob 4. pop. z Jurčičevega trga št. 3--V celjski javni bolnici je
umrl dne 12. t. m. g. Mihael Papov, čevljarski mojster iz Celja v 64. letu starosti. V nedeljo dne 13. t. m. so pokopali na celjskem okoliškem pokopališču g. Fr. Rot h-m a n n a, nadzornika proge drž. žel. v La-zah. Truplo pokojnika so prepeljali h splošne bolnice v Ljubljani. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo pogreba priljubljenega pokojnika mnogo prijateljev in znancev. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Ameriški gostje v Splitu. Komandant II. obalne komande v Splitu je v soboto zvečer priredil ameriškemu admiralu g. Bur-radge in ameriškemu poslaniku v BeogTadu svečan diner v hotelu »Bellevue«. Kapetan bojnega broda obalni komandant Stankovič je nazdravil velikemu ameriškemu narodu, ki se je v težki vojni dotjj prostovoljno postavil na našo stran, za kar smo mu dolžni večno zahvalo. Napi! je predsedniku Zedi-njenih držav. OdgovoTH mu je v našem jeziku ameriški poslanik v Beogradu g. Prince, ki je naglaša! simpatije lepi naši kraljevini ter napil kralju Aleksandru in napredku
naše države. Godba je zasvirala ameriško in našo himno. Neugodno vreme je preprečilo v nedeljo nameravane izlete ameriških gostov v Trogir in Klis. V nedeljo opoldne je bil na ameriški admiralski ladji banket na čast zastopnikom naših oblasti, zvečer pa sijajen ples v hotelu »Bellevue«.
*	Zemeljski potresi pri Črnomlju. Pod tem skromnim naslovom, je naš znani geolog g. prof. Ferdo Seidl, podal svoje poglede na postanek površja Bele Krajine. Razprava je izšla na 27 straneh v Spomenici na čast dr. Gorjanoviča-Krambergerja v Zagrebu. Prof. Seidl ugotavlja v razpravi, da je tekom 25 let (od 1896 do 1920) doživela najbližja okolica Črnomlja nič manj kot 120 čisto lokalnih potresnih gibanj in spravlja to v zvezo z znanim premogovnim ležiščem južno od Črnomlja.
*	Tiskarna Narodne banke v Beogradu.
Narodna banka v Beogradu je pričela te dni z gradnjo obsežnega poslopja za lastno tiskarno. V tiskarni se bodo razen bančnih tiskovin tiskali tudi naši bankovci. Tiskarno grade na Topčiderju. V doglednem času se ustanovi tamkaj tudi zavod za izdelovanje kovanega drobiža, oziroma za kovanje zlatnikov.
*	Srbohrvaščina pri usposobljenostnih izpitih. Ministrstvo prosvete je odločilo, da se pri usposobljenostnih izpitih za osnovne šole počenši s pomladanskim rokom 1927 izprašuje v Sloveniji v smislu Izpitnega pravilnika tudi srbohrvaščina s to izpremembo da je izpit obvezen in da ocena odloča o uspehu celotnega izpita tako kakor iz drugih predmetov.
*	Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani sporoča vsem prijateljem in abstinentom, da se vrši letos v Mariboru dne 19. t. m. ob 10.90 v mali dvorani Študijske knjiž nlce oblastna skupščina. Ob tej prilki se po možnosti ustanovi posebno društvo »Treznost» za mariborsko oblast.
«R.BAHOVEC
PLANIN K A'
IlUvil«
С-А-Л
»Plani nkac zdravilni čaj
deluje vsled svoje kri osvežujoče in kri čistilne lastnosti deloma blago odvajalno, deloma žene na vodo, kakor tudi čisti katar, urejuje toraj tako zelo važno delovanje želodca in črev. Zahtevajte originalni »Planinkac zdravilni čaj v vseh lekarnah, kjer ga pa ne bi dooui, pošljite Din 20 direktno na lekarno: Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana, nakar se Vam pošlje brez nadaljnih stroškov. 98/V _Do-bi se v vseh lekarnah.
*	Demonstracije graških Nemcev proti
Cehom. Češkoslovaško družabno, podporno društvo »Praha« je priredilo v soboto zvečer v restavraciji na Gradu v Gradcu zabavo. Nemški nacijonalisti so priredili pred poslopjem demonstracije, policija pa je razpršila demonstrante, ki jih ie bilo kakih 80, večinoma mladine. Nato so demonstranti odšli pred poslopje češkoslovaškega konzu-zulata, kjer so razbili nekaj šip. Policija je tu prijela izgrednike. Nacijonalisti pravijo, da so zato demonstrirali, ker so smatrali, da gre za češkoslovaško izzivanje.
*	Dremavica v Jugoslaviji. Iz Jagodine poročajo, da se nahaja v tamkajšnji bolnici neki 26 letni seljak, ki je dne 27. februarja, na dan svoje poroke zaspal in ga doslej niso mogli zbuditi. Zdravniki mu posvečajo vso pozornost, da ga obdrže pri življenju.
*	Nevihta v Hercegovini. Skoraj v vsej Hercegovini je preteklo soboto divjala silna nevihta. Vsled viharja je v Mostarju padala opeka s hišnih streh. V Zakupski ulici je nekemu pasantu padla strešna opeka na glavo ter ga težko ranila. Ranjenca so nezavestnega prepeljali v bolnico. Brzojavne in telefonske zveze so na mnogih krajih pretrgane Toča je na vrtovih napravila znatno škodo. Nad Mostarskim blatom se je utrgal oblak.
Vse ga zanimanja
vredna je krasna najnovejša zaloga elegantnih damskih pomladanskih plaščev (izredno elegantni), dalje najmodernejše obleke, kostumi itd. Tako elegantno linijo ni mogoče doseči z domačim delom. To krasno izbero ima, kakor vedno, tvrdka
F. Lukič, Pred škofijo štev. 19.
Naifir eisa špe ijaliteta za čevtie.
*	Reševanje trgovske ladje »Vardar«. Kakor smo že poročali, je parobrod «Var-dar« pri otoku Rabu nasede! na skalovje. Ladja je bila znatno poškodovana. Potnike je rešrla neka edinica naše vojne mornarice Prekrcano je bilo tudi biago. Po vesteh iz Sušaika bo tudi poškodovani parobrod kmalu rešen iz težkega položaja in prepeljan v ladjedelnico na popravilo.
*	Važna knjiga. Izšlo je »Alkoholno vpra-šanje«, ki je danes pač eno izmed najbolj aktualnih, če hočemo obvarovati in rešiti narod pred fizično, morlano in gospodarsko propastio. O vsem tem govori ta knjiga. Odkriva dušne in telesne rane, ki jih povzroča demon-alkohol, vse grozne gospodarske posledice, ki jih rodi demon-alkohol, be do in solze nesrečnih družin, mater in otrok pijancev, ki jih je pahnil v brezup demon — alkohol. Vsak naj kupi in pazno prebere knjigo. Predvsem naše slovenske občine. Velik del knjige je namenjen zlasti našim občinam, pa tudi vsem drugim samoupravnim zastopom, a zato nič manj vsem javnim predvsem državnim uradom. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena je Din 28 po pošti 2 Din več.
*	Tatvine na železnici. Dunajskemu novinarju J. Sadriu je bilo med vožnjo iz Spiel-felda do Maribora, ko je v brzovlaku zadre-
mal ukradena iistnica z 2700 Din. Podobna nezgoda se je pripetila rudarskemu nadzorniku Josipu Vasiču iz Hrastnika med vožnjo iz Beograda v Zagreb. Ukradenih mu je bilo 700 Din ter revolver, ki ga je imel v žepu zimske suknie.
*	V Zagrebu močno razširjen trahom. Zdravnik za očesne bolezni dr. Štajduhar v Zagrebu je te dni izdal brošuro s karto Zagreba, na kateri so označeni slučaji traho-ma med tamkajšnjim delavstvom. Niti enega dela mesta ni, ki bi ne bil ogrožen od trahoma. Samo okrožni urad delavske zavarovalnice je ugotovi! med delavstvom 248 slučajev trahoma. Bolezen je bila zanešena iz Medjimurja, kjer je trahom močno razširjen.
*	Zagonetno zastrupljenje krvL Upokojeni major Peter Bašič v Zagrebu je slučajno z laktom udaril ob preslikani zid ter se pri tem nekoliko odrgnil. Ker mu je roka močno otekla, je šel v bolnico, kjer je umrl za zastrupljenem krvi.
*	Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo.	60
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubi 'ana. Tavčarjeva ulica 7.
*	Pr« vpadlem, rjavoslvem obrazu utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo in kadar človek živi v mislih, da Je bolan, se priporoča da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupico prirodne grenčice »Pranz-Josef«. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo »»Franz-Josef«, ker na lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
Dobavite Jica
dežnih plaščev
slovi ega a gl škega Izdelka ter kasnega po mladanskega blaga po nainiž ih cenah je za Ljublja o in okol co tvrdka
M. BAff, Luiilsna
RcSljewa ces a štev. 7.
Iz Ljubljane
u— Gospodarsko in izobraževano društvo za dvorski okraj. Danes ob 8. zvečer bo predava1 v društveni knjižnici na Rimski cesti Jaša Gerčar o delovanju in povratku jugoslovenskih dobrovoljcev iz Rusije preko daljnega vzhoda. Vstop prost. — Izobr. odsek.
u— Beograjski vseučiliščniki v Ljubljani.
Na ekskurzijskem potovanju po Jugoslaviji se je mudila včeraj v Ljubljani skupina slušateljev beograjske filozofske fakultete pod vodstvom prof. Vasilja Popoviča. Dopoldne so si dijaki ogledali muzej, pojJoldne med drugim tudi Licejsko knjižnico, zvečer pa so se vrnili v Beograd.
u— Sedemdesetletni jubilej. Občeznana in spoštovana ljubljanska meščanka, posest-nica in trgovka gospa Marija Ojstriš na Poljanski cesti praznuje dne 15. marca sedemdesetletnico svojega rojstva. Vrli slovenski materi mnogobrojnih otrok želimo še mnogo srečnih in mirnih let.
u— Dr. Čerin — Beethovnova IX. simfonija. Vljudno prosimo vse,, ki so rezervirali vstopnice za koncert 19. marca, da jih dvignejo do srede zvečer v Matični knjigarni. Od četrtka dalje bo razpolagala z istimi pro stori predprodaja. Pripominjamo Ie, da vlada za koncert veliko zanimanje in da je dvorana razen stojišč skoro popolnoma razprodana.
u— Opozarjamo na koncert francoskega pianista Lortatar ki bo dne 23. marca ob 20. zvečer v Filharmonični dvorani. Natančen spored javimo v prihodnjih dneh.
u— Pravljice pripovedujeta ga Polonca in gdč. Vida Juvanova v sredo 16. t. m. ob 5. v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki. — Atena.	402
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 javno nasilstve, 1 prestopek oviranja osebne svobode, 1 poškodba psa, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 ogenj v dimniku, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek zglaševalnih predpisov in 5 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 2 radi tatvine in 1 radi splošnega sunja.
u— Neznan pasji sovražnik. V nedeljo okrog 21 ure je stražnik pri obhodu Zelene jame nenadoma začul od Poljske ceste oster strel. Hitel je takoj v ono smer in zapazil na dvorišču hiše št. 15 gospodarja trgovca Mihaela Hribernika. Pred njegovimi nogami ie ležal ustreljen 2000 Din vreden lovski pes ki ga je pogodil neznan sovražnik psov malo preje kar skozi žično ograjo.
u— Drzna tatvina. Posestnik Janez Cer-nič iz Iške loke je prijavil včeraj na policiji, da ie bil izvršen v hišo njegovega bolnega sorodnika, 50 letnega Jožefa Duščaka v Iški loki, v nedeljo drzen vlom. Vlomilec je odnesel Duščaku hranilno knjižico Mestne hranilnice, v kateri je bilo tud; 200 Din gotovine.
n— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 u— Vlom v delavnico. V delavnico slaščičarja v hiši št. 5 v Ulici na Grad je v nedeljo zvečer vlomil neznan sladkosneden

1000 KINEZOV 800 INDIJANCEV 1300 bivolov in čez 10.000 različnih divjih živali
iz Texasa vidimo v velefilmu «PLAMENI VRANEC», ki pri. kazuje junaški sen o pobratim« stvu morja...
svedrovec, ki mu je odnesel 15 kg turškega medu in več kg orehovih jedrc v vrednosti 360 Din.
Iz Maribora
a— Občinski svet bo imel sejo v četrtek 17. tm. ob 17. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o ravnovesju proračuna za tekoče leto.
a— Moderni Maribor. Svoiečasno smo v »Jutru« grajali, da je najprometnejša ulica Aleksandrova cesta mnogo preslabo razsvet liena. To je bil za Maribor tem večji nedo-statek, ker vodi ta cesta naravnost s kolodvora in ima Maribor izredno cenen električni tok s Faie. Pretekli teden pa je mestno električno podjetje odpravilo ta nedostatek in montiralo od Grajskega trga naprej v piimerni razdalji po vsej Aleksandrovi cesti nove velike električne žarnice. Snoči so se Iu4» prvič zasvetile in pokazale Maribor v tem delu uprav v velemestni luči. Cesta spo minja sedaj na ijubljansko Miklošičevo cesto. Mesto je s tem prav poceni storilo mnogo za svojo zunanjo reprezentanco pred tujci in je tudi v ponos domačinov. Želimo, da bi se nadaljevalo po tej poti z modernizacijo mesta.
a— Vladnega svetnika Neugebauerja zadnja pot. V nedeljo popoldne so pokopali zemeljske ostanke priljubljenega in splošno spoštovanega svetnika g. Neugebauerja. Vkljub slabemu vremenu so pokojnika spre mili k zadnjemu počitku profesorski zbor drž. realke v Mariboru z g. ravnateljem Zupančičem na čelu, deputacija šolske mladine in mnogi njegovi prijatelji. Bil je svoječasno ravnatelj vojne realke v Pulju. Od L 1915 do 1922 je poučeval kemijo tudi na tukajšnji realki, zato se je ob odprtem grobu od rajnkega poslovil s prisrčnimi besedami g. ravnatelj Jakob Zupančič. Spomnil se je njegove naravnost očetovske ljubezni napram kolegom in učencem. Pokojnik je bil rodom tz Češkoslovaške; v Avstriji je našel med Slovenci drugo domovino, po prevratu Je ostal v naši prenovljeni in zani tretji domovini. Spremili smo ga v zadnjo t J. četrto domovino, kjer bo počival in sanjal večni sen v družbi drage žene in ljubljene hčerke Bodi mu žemljica lahka!
a— H koncertu Glasbene Matice. Glasbeni Matici se je posrečilo pridobiti za orkester tudi priznano vijolinsko virtuozinjo g. F. Brandlovo. Pri nobenem Matičnem k on certu še ni nastopilo toliko prvovrstnih solistov kot pri IX. simfoniji. Gospe Zikova in Pospišilova še sploh niste nastopili v Ma riboru, g. J. Križaj pa je znan že po svojem krasnem glasu izza »Letnih časov«. Tudi g. Burja je že mnogokrat dokazal svoje pevske vrline Ze iz teh dejstev Je razvidno, da bo ta prireditev res nekaj klasičnega. Pred obema koncertoma ima g. Arnuš siavnostl primeren kratek nagovor. V Ljubljani sta bila že dva koncerta IX. simfonije razprodana. Bo tudi Maribor znal ceniti to redko prireditev?
a— Prosta stanovanja. 1.) Frankopanova ulica št. 12-1., 4 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Alberta Vice!. 2.) Ciril-Metodo-va ulica štev. 18-1., 3 sobe kuhinja in pri tikline od stranke Leon Neuberger
a— Upravni odbor Oficirskog doma gar-nizona mariborskog moli sve one gg. rezervne oficirje i ostale prijatelje, koji bi želeli, da budu članovi tenis-sekcije i da igra-ju tenis na društvenem igralištu, da to do 1. aprila o. god. jave delovodji doma, kape tanu g. Grabriču (Kasarna kralja Aleksandra). Članarina je 20 Din mesečno.
a— Truplo ne preko 50 let starega moškega je včeraj naplavila Drava pri mariborskem državnem mostu.
a— Vajeniška pomočniška razstava v Mariboru. Prva seja širšega razstavnega odbora se je vršila dne 4. marca v Narodnem domu pod vodstvom predsednika Slov. obrt. društva g. M. Vahtarja in ob navzočnosti vodje Obrtno-nadaljevalne šole g. prof. F. Finka, obrtniškega zadružnega nadzornika vel županstva g. N. Založnika in delegatov posameznih zadrug. Predsednik g. Vahtar je v kratkih besedah razložil pomen vajeniške - pomočniške razstave za napredek obrt nega stanu, kakor tudi važnost sodelovanja celokupnega obrtništva brez razlike, za pro-speh gospodarskega položaja. — Pozval je tudi vse delegate, da vplivajo na zadružne načelnike, da čim večje število vajencev in pomočnikov pripuste k razstavi, in jim dajo potrebnih pripomočkov do cenega blaga, za izvršitev razstavnih predmetov. Vsled večjega obsega razstave in točnejšega delova nja odbora se je istega razdelilo v več odsekov. — Cvetlični dan se je določil za 19. marca. Organizacijo prevzame gospodična učiteljica Herma Bračič. Cvetlice se bodo prodajale na 18. marca od 3. do 6. ure po trgovinah in kavarnah, 19. marca dopoldne pa po mestu in potem na Studencih v prid Vajeniškemu domu. Odbor poziva obrtništvo naj nikdo ne odkloni prispevka ter s tem dokaže, da razumeva potrebe Obrtnega stanu.
Iz Celja
e— Osebna vest V Zagreb je premeščen
Inšpektor finančne kontrole v Celju g. Aleksander Labaš. G. Ivo Sorli. inženjer pri celjski progovni sekciji, je imenovan za inšpektorja pri inšpekciji dela v Mariboru.
e— Mestno gledališče v Celju. Se enkrat opozarjamo na gostovanje članov ljubljanskega dramskega gledališča, ki se vrši danes v torek, dne 15. t. m. v celjskem gledališču z originalnima veseloigrama »Stalni gost« in »Boubouroche«. Ljubljanska kritika se je izjavila o priliki premiere o teh dveh delih zelo pohvalno. Želeti je, da bi se obisk celjskega gledališča dvignil zopet na ono višino, kakor je bil svojčas in da gledališče ne bi bilo v neprestani nevarnosti, da bi se moralo iz gmotnih ozirov za delj časa zapreti.
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS v Celju to sredo zaradi druge
važne seje odpade.
e— Na Jožefovo, to je v soboto, dne 19. t. m morejo po sklepu občnega zbora premija trgovcev v Celju biti trgovine do 12.
ure dopoldne odpne. To odpiranje ni obvezno, temveč je prepuščeno strokam, ki želijo ta dan obratovati. — Gremij celjskih trgovcev.
e— Beethovnova IX. simfonija za soli, zbor in veliki orkester pod taktirkama g. dr. Čerina in ravnatelja Josipa Hladka iz Maribora se bo vršila v Celju do 10. aprila v veliki dvorani Celjskega doma.
e— Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Celju se vrši v torek, dne 15 t m ob 19.30 v gostilniških prostorih celjskega Narodnega doma. Vabljeni so tudi uradniki nezadružniki. da se morejo prepričati o delovanju te zadruge.
e_ Obrtniški praznik v Celju. Občesloven sko obrtno društvo v Celju bo tudi letos priredilo na dan sv. Jožefa obrtniški praznik s sledečim sporedom: Ob 8. zjutraj sv. maša v farni cerkvi, ob 10. predavanje v mali dvorani Celjskega doma in ob 8. zvečer družabni večer s koncertom v mali dvorani Celjskega doma. Predavala bosta g. Drago Zabkar o pomenu in namenu obrtniškega praznika in obrtnih organizacij in g. dr. Pretnar, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industriio v Ljubljani, o aktualnih obrtniških vprašanjih.
e— Koliko društev Je v Celju? V Celju je vsega skupaj 105 društev, med njimi 14 športnih. 37 strokovnih in stanovskih, 16 kulturnih in prosvetnih, 15 podpornih in humanitarnih, 3 prfidobitna, 3 telovadna, 6 ob-čekoristnih, 4 pevska, 4 godbena in 5 na-rodno-obrambnih. Predsednikov je 98 moških in 7 ženskih, tajnikov pa 86 moških ir, 19 ženskih. Med temi je veliko število takih ki so dvakratni tajniki in trikratni predsedniki, dva sta celo štirikratna predsednika in dvakratna tajnika. Poleg teh društev imamo še veliko število odborov in odsekov različnih strank in strančič. raznih klubov in krožkov. Celje šteje 7000 prebivalcev in pride približno na vsakih 70 prebivalcev eno društvo. Ce bi vsak bil le pri enem društvu odbornik, bi prišlo tako mesto na vsakega desetega Celjana z otroci vred. Kakor je lz te statistike razvidno, je v Celju sicer veliko društev, med katerimi pa večina spi spanje pravičnega in obstoja njih delovanje edinole v vsakoletnem občnem zboru.
e— Mleka se mu Je hotelo. V nedeljo 13. t m. zjutraj je ukradel neznan storilec izpred vTat trgovine g. Jurja бапса v Vodnikovi ulici eno posodo s 7 litri mleka. To posodo je pustil kakor običajno vsako jutro donašaiec pred VTatsni.
e— Policijske vesti. VčeTaj so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek cestno-policijskega reda, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, en prestopek proti pasjemu kontumacu, en prestopek po § 320, ena navedba napačnih osebnih podatkov in ena tatvina.
Iz Kranja
r— Sobotna Maser y kov a proslava. Pre« teklo soboto sta priredila Narodna čital; niča in Francoski krožek v veliki dvorani Narodnega doma ljubko proslavo 77. rojst nega dne prezidenta ČSR T. G. Masaryka. Na okrašenem ozadju pročelne stene je visela slika Masaryka, zavita v češkoslo« vaško in jugoslovensko trobojnico. Prosla« ve so se udeležile polnošte\ ilne češke dru* žine iz «Jugočeške», enako tudi iz meščan* skih domačih krogov, vendar ic precejšnja odsotnost slednjih neprijetno dirnila. Poleg funkcijonarjev javnih in zasebnih korporu« cij in organizacij so bili navzoči med drugimi tudi srezki poglavar g. Žnidaršič, mestni župan g. Pire in ravnatelj «Jugo* češke» 3. Horovitz. Otvoritveni pozdrav je imel predsednik Narodne čitalnice A -rektor g. Košnik. Za tem je zaigral orke« eter jugoslovensko himno «Bože pravde*, prof. Ivan Kolar pa je imel daljši slavnost« ni govor o prezidentu Masaryku, njegovem življenju, delu in pomenu za češkoslovaško državo in dobrobit slovanskih narodov. Predavatelj je žel burno odobravanje. Dva otročička iz čeških rodbin sta imela lepe deklamacije, oziroma pevsko točko. Spored je izpopolnil odlični čitalniški orkester pod vodstvom g. Završnika. Nato se je razvila animirana zabava s plesom, tako da je večer zapustil med udeleženci prav lep spomin.
r— Na delo za Vodnikovo družbo. Prva izdaja knjig Vodnikove družbe je napra« vila najugodnejši vtis pri članih kakor tu--di pri drugih čitateljih. Sedaj zopet poziva poverjeništvo stare čiane naj obnovijo čla* narino za leto 1927, vsi ostali pa naj sto« pijo v krog Vodnikove družbe. Članarina 20 Din letno se plačuje v uradnih urah Ljudske knjižnice v Narodnem domu uh nedeljah od pol 11. do pol 12., v srédo od 18.30 do 19.30 in v petek od 19.30 do 20.30. Naj pokaže kranjsko prebivalstvo tudi pri Vodnikovi družbi, da čuti res nacijonalno in napredno in da podpira vsako ljudsko in prosvetno stremljenje.
r— Teloh iz Kranja podarjen kraljici Mariji. Pred dvema tednoma se je mudila v Kranju odlična nacionalna delavka go« spa Pešičeva iz Beograda ter je na svo« jem povratku v prestolico vzela s seboj krasen velik šopek teloha, nabranega v tukajšnji okolici. Šopek so podarile kranj« ske kolašice Nj. VeL kraljici Mariji v znak svojega spoštovanja. Ob priliki zadnjega odličnega plesa slovanskih noš v Beogra« du je bil izročen šopek navzoči kraljici, ki je izrazila veliko radost nad cvetjem, podarjenim od kolašic s severne meje. Ta« ko ie bilo kranjsko Kolo zopet deležno le» pega priznanja od strani Nj. Vel. kraljice.
Nogavice
4iuur
najboljše .najtrpežne/še; zato najcenejša
Šahovski veleturnir v Newyorku
Dve sijajni Vidmarjev! zmagi. — Niemcovičevi in Marshallo-
vi de baclî.
Bliža se finish. Boj je od dne do dne sr-ditejši, napetost silna. Tabela prevrača po vsakem novem kolu vrstni red mojstrov, pričela Je že pravcata dirka za prva mesta. Aljehin Je ob .zaključku tretjega turnusa že na drugem mestu, naš prvak dr. Vidmar pa je z dvema sijajnima zmagama v soboto In nedeljo že dohitel Niemcoviča, ki doživlja poraz za porazom. Sijajen uspeh je dosegel v XIV. in XV. kolu tudi Spielmann, ki je potisnil Marshalla zopet na zadnje mesto.
V	soboto je bilo odigrano predzadnje koto tretjega turnusa. Bil je to črni dan za Niemcoviča in Marshalla, pa tudi Capablanca sam se Je le z veliko težavo rešil poraza. Naš prvak dr. Vidmar je ime! za nasprotnika Niemcoviča. Prevzel je že takoj spočetka inicljativo, prešel kmalu nato v energičen napad na centrum, ki ga le v sijajnem stilu razbil in nasprotnika prisilil h kapitulaciji. Partija je vzbudila splošno pozornost in Je dr. Vidmar izvojeval s tem že drugo zmago nad Niemcovlčem.
V	sijajni iormi je nastopil tudi Spielmann. Zgradil si je najprej krepko pozicijo proti Marsh al lu in ga potem v ofenzivi kmalu spravil v velike časovne stiske. Prepozno je Američan spoznal kritičnost svojega položaja. Čeprav se Je zelo spretno branil, je podlegel.
Srdit je bil boj med svetovnim prvakom Capablanco in Aljehinom. Napadi so se neprestano menjali in ž njimi tudi situacija. V končnici je bil položaj končno izenačen tn igra, v kateri Je Aljehin pokazal velike zmožnosti, je končala nazadnje remis.
Stanje po XIV. kolu: Capablanca 10. Aljehin in Niemcovič 7 in pol, Vidmar 6 ta pol, Sple'.man 5 in po!, Marshall 5.
XV. kolo
V	nedeljo je bil s XV. kolom zaključen tretji turnus tega znamenitega turnirja. Vidmar je v divjem poletu, da si pribori mesto, ki mu kot genijalnemu kombinatorju in taktiku tudi gre. Dohitel je Niemcoviča in tudi Aljehinu je že tik za petami. Njegove šanse za častno pladranje so naravnost sijajne. V zadnjem turnusu se bo pričel, kakor vse kaže. mrtvaški ples med Aljehinom, Vidmarjem in Niemoovičem.
V	nedeljo je imel naš prvak za nasprotnika Marshaila, ki ga Je naravnost stri fn tako maščeval svoj zadnji poraz. Bila pa Je to tudi edina zmaga, ki Je bila izvojeva-na v tem kolu. Vidmar se Je branil proti napadu na francoski način In je dobil po dobro premišljenem in krasnem načrtu v sredini igre tako odločilno premoč, da se Je Marshall udal.
Huda Je predla Aljehinu, ki ga Je spravil Spielmann v francoski igri že v jako kri tičen položaj. Le z največjim naporom Je mogel v težki končnici izsiliti remis.
Partija Niemcovič-Capablanca je bila po peturnem' težkem boju prekinjena, vendar pa ima svetovni prvak boljšo pozicijo.
Stanje po XV. kolu: Capablanca 10 (1), Aljehin 8, Niemcovič 7 ta pol (1), dr. Vidmar 7 in pol, Spielmann 6, Marshall 5.
40 mučenikov
je obetal slabo pomlad. Toda o-î-lad ne izostane. Zato dame 'n gospodje! Na krasn*jša zaloga pomladanskega blaga za obleke, plašče, površn ke, kostume n kr-la Vas čaka, da si izberete v trezajoče bla o pri tvrdki
Drago Sriwab, Ljubljana. Presenečeni boste vsled nizkih cen.
Dve živahni zborovanji
Občni zbor II. Rudarske skupine za Slovenijo se je izrekel za likvidacijo skupine. — Buren delavski shod pri Forterju na Vodah.
Trbovlje, 14 marca. Včeraj dopoldne se je vršil v Delavskem domu Občni zbor II. Rudarske skupine, katerega se je udeležilo 19 od 113 delegatov iz vseh rudnikov v Sloveniji. Občni zbor ie v prisotnosti rudarskega glavarja inž. St"r-garja otvoril načelnik g. Ivan K r u 5 i č, nakar se je prešlo k prvi točki dnevnega reda: volitve novega odbora.
Kot prvi se je oglasil k besedi delegat g. Žlabornik iz Mežice. Prebral je dolgo resolucijo, katere smisel je ta, da je II. Rudarska skupina neprimerna za sedanji čas, dit je potrebno izvesti likvidacijo ter da se naj novi odbor nikakor ne voli. Nastala je dolga debata, ki Je trajala dve uri. Med tem ko so bile vse stranke za likvidacijo In jim je bilo le za način, kako se naj razpust izvrši, so bili Bernotovci, za katere je govoril delegat g. Jakob Š t r u c, za obstoj skupine in za preureditev pravil. Končno je občni zbor na predlog g. Franca Š o b r a iz Zagorja sklenil, da se II. Rudarska skupina, katere delokrog ima preiti na Delavsko zbornico, razpusti in da ima izvesti vse priprave v ta namen sledeči petčlanski likvidacijski odbor: Jože Škrinar, Franc P e n c e 1 j, Jakob S t r u c, vsi trije iz Trbovelj, in Ivan D o m § e k ter Ivan Be-d en i k iz Hrastnika; namestniki: Anton Župančič III. (Trbovlje), Anton Krautber g e r (Zagorje), Ivan Gruden (Št. Janž), Jakob Uranjek (Zabu-kovca) in Ivan Novak (Mežica). Pri konstituiranju, ki ee je nato vršilo, je bil Izvoljen za predsednika g. Jakob Struc iz Trbovelj, kateremu je takoj za tem predal svoje funkcije načelnik g. Ivan Krušič.
Druga točka dnevnega reda je bila odobritev računskih zaključkov, ki so se vzeli na znanje. Sestava proračuna za leto 1927. je bila odklonjena. Pri slučajnostih je nastala razburljiva debata radi stroškovnika. Novoizvoljeni odbor je bil namreč brez denarja. ki ga je bilo treba razdeliti za potne stroške delegatom. Izkazalo se je, kako prav je imel stari centralni odbor, ki je bil na konferenci pred 4 dnevi zaradi pomanjkanj denarnih sredstev zgolj za konferenco lokalnih načelnikov IL Rudarske skupine. Kakor je mano. je na seji glavnega odbora v Celju trboveljski lokalni odbor po g. Župančiču protestiral proti sklepu starega odbora. Ker 90 bila odposlana vabila na občni zbor le načelnikom, so morali razposlati nova vabila. Razburjenje je bilo tako veliko, da ni novemu odbqru, v katerega 90 bili izvoljeni skoraj sami bernotovci, preostalo nič drugega kot izposoditi si okoli 10.000 Din. Ko je bil denar razdeli on, je bil občni zbor. ki je trajal od 10. do
pol 3. popoldne, zaključen.
•
Včeraj ob pol 4. popoldne se je vršil pri Forteju na Vodah delavski shod, ki ga je sklicala Bernotova skupina. Shodu, na katerem se je zbralo okoli 300 ljudi, je predsedoval g. Š t r u c.
Glavni govornik je bil g. Leskovšek iz Celja. Spravil se je nad Delavsko zbor-
nico v Ljubljani, katero je dolžil raznih nepravilnosti. Ostro je kritiziral proračun zbornice, govoril je o previsokih plačah njenega uradništva, o načinu, kako so ee razdeljevale brezposelne podpore in še o marsičem. Končno se je povspel do trditve, da ni Delavska zbornica ničesar napravila za delavstvo.
Leskovšku je krepko odgovarjal predsednik Delavske zbornice g. C o b a 1 iz Zagorja. Pobijal je vse njegove trditve in se delj časa pomudil pri razdeljevanju brezposelnih podpor. Povedal je, da je preiela bernotovska strokovna organizacija Ктебко-delavska zveza 10.000 Din podpore za brezposelne in da je odgovorila po g. Leskovšku, ko je zahtevala Delavska zbornica obračun, kakor od vseh ostalih strokovnih organizacij, da je porabila podporo namesto za brezposelne — v produktivne svrhe. Pri tej ugotovitvi je nastal proti bernotovcem silen kraval. G. Cobal je še omenil, da zahtevajo bernotovci od stavcev, ki so dolžni zahtevati plačilo po tarifi kolektivne pogodbe, da bi delali v njihovi mali tiskarnici za manjšo plačo.
Na Čobalova izvajanja je g. Leskovšek na kratko odvrnil, da bo sklepala o tem, k*r se godi na shodu, plenarna seja Delavske zbornice, nakar je zapustil dvorano. Naslednjemu govorniku P e n c 1 u (bernotovec) je bil govor onemogočen, tako silno vpitje je nastalo. G. Ar h (socijallst) pa je mogel govoriti šele potem, ko je zahteval glasovanje, če sme govoriti in je to izpadlo zanj proti 12 glasovom opozicije.
Za Arhom je govoril še K r u š i č, ki se je dotaknil dogodkov ob priliki skupščine Bratovske skladnice. Sibal je nagrade, ld eo si jih razdelili med seboj odborniki starega upravnega odbora in je končal z vzklikom, da se morajo znižati prispevki v bolniSko blagajno od 8% na 6% in da je skrajni čae, da se izvrši priključitev k Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev
t— Zdravstveno predavanje r Narodnem domu. Narodni dom v Hratsniku priredi danes popoldne zdravstveno predavanje proti alkoholizmu za šolsko mladino, zvečer ob 7. pa za odrasle. Obakrat se bo po predavanju vršilo predvajanje kulturnega filma »Voznik emrtic, ki bo brezdvoimno zapustil v vsakem neizbrisen vtis.
I
Svetovna maika: Cendro de rose Rouçje mandarine Bourjois - Paris
I
Krasne spomladanske plašče
najmodernejše blago, v cenah od Din 800._
400.—, 600.—, 700__
F. I. Goričar, Sv. Petra cesta štev. 89.
Oglejte si razstavo v izložbi! 2796
1 or ic°:
Cbrisfian 6ot1I eb
c ) Welner d- d l ^
Auerhammer * " "	b) Aue.
Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani 14. marca 1927.
Višina barometra 808.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
M
03
. i •
8 1.
7.
8. 14. 21.
8.
7.
7582
758-5 754 0 760-7 757-6 7581 7 91 7 9-9
759-9 759-9 '60 0
9 C.
B
ô-S 38 9 1 6-0 4-0 6-0 80 8-0 Il-O 13-0 U-0
« O! ce 1*	Smer vetra ir brzine letr''1	Oblačno I 0-10 |	Vrsta padavine	
			06 ораготжаЈп	t mm do f. are
96	NNE 1	10	megla	27.4
94	NE 0.5	10	pršica	
/1	SW 5	9		
75	SSW	8		
98	NW 3	0		23.0
93	WSW 15	7		8.0
94	S 15	8	po dežju	3.0
74	mirno	7		0.2
V 8	mirno	0		
78	N 15	4		
75	SW 15	9	dež	1.0
Ljubljana (dvorec) ,
Maribor . Zagreb Beograd Sara ievo Skopi je .... Dubrovnik . . Split ..... Praha ...
Solnce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 18.5, luna vzhaja ob 14.40, zahaja ob 5.44.
Naivttj« temperatura daoee * Ljubljani 10.2 C, najnižja 2.9 C. Povprečni barometer l< dane* v Ljubljani nižji za 0.9 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved ta torek: Boljše, toda še ne stalno lepo vreme. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma »hlačno; nekoliko dežja. Temperatura od 8 do 12 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Sport
Zadnje nogometne tekme
LJUBLJANA: Za nedeljo določene po. kalne tekme se radi slabega vremena niso vi šile.
ZAGREB: Prvenstvene: Hašk : Concor. dija 3 : 2 (2 : 1), Železničarji : Derby 6 :
0	(2 : 0), Viktorija : Sparta 5 : 3 (2 : 1) Uskok : M&kabi 5 : 0 (1 : 0), Pekarski : Unitas 7 : 1 (2 : 0). Stanje prvenstva v
1	A razredu je sedaj nastopno: 1. Hašk (10 točk), Gradjanski (8), 3. Železničarji (7), 4. Croatie (5), Coocordija (4), Derby (2).
BEOGRAD: Prvenstna L razreda: BSK : Sumadija 7 : 1 (3 : 1).
DUNAJ: Kljub slabemu vremenu se je vršilo 5 prvenstvenih tekem. Odpovedana je bila samo tekma Wacker : FAQ R&> zultati so prinesli velika iznenadenja. Ra» pid je premagal Vienno z 8 : 1 (4 : 0). Ra» pid že dolgo ni igral tako dobro kot v ne» deljo. Se večji score je dosegla Admira proti Simmeringu. Admira je zmagala s 10 : 0 (4 : 0). Austria : Hakoah 2 : 2 (1:1), WAC : Rudolfshugel 3 : 1 (1 : 0), Slo. van : BAC 1 : 1 (0 : 1).
PRAGA: Sparta : Meteor VTII. 4 : 0, Slavija : Vršovice 7 : 2, DFC : Teplitzer FC 4 : 2, ČAFK : Kladno 4 : 4, Nuselsky : Viktorija Žižkov 4 : 4.
ATENE: Gradjanski : Panafinaikos (pr» vak Aten) 2 : 1, Gradjanski : reprez. Aten 3:1.
ANVERSA: Belgija : Nizozemska 2 : 0.
BRNO: FC Bratislava : Moravska Sla» vija 4 : 3.
П. delavska olimmjada v Pragi 1927.
Delavski sport n« Češkoslovaškem je ze» lo razvit. Letos se vrši v Pragi IL češko» slovaška delavska olimpijada. Glavni dne» vi olimpijade bodo od 2. do 6. Julija 1927.
V	soboto 2 julija pričnejo tekme delav» skih telovadnih enot in v nedeljo dne 3. julija bodo proslave dosegle svoj višek. Dopoldne se bodo izvajale skušnje član» stva, popoldne nastop članov in članic DTJ v skupnih prostih vajah, domači In tuji gosti. Zaključek slavnosti tvori scena.
V	pondeljek dne 4. julija se nadaljujejo tekme.
Torek dne 5. julija poseben nastop go» stov, nadaljevanje nastopa v posebnih krajevnih skupinah, telovadba skavtov DT, in zaključek tekem. Sreda 6. julija popoldne bo drugi nastop članstva in na. raščaja in končno slavnostna scena. Slav« nbstna povorka po Pragi se bo vršila v nedeljo dne 3. julija.
V glavnih dneh olimpijade bodo telova» dili tudi naraščajniki in skavti. Vprašanje tekem v težki atletiki bo rešeno v spora« zumu z inozemskimi savezi težke atletike. Udeleženci iz inozemstva bodo imeli 50 odst. popust na čsl. železnicah. Vprašanje glede potnih listov in vizumov bo za goste is inozemstva olajšano.
Propozicije za cross country prvem sivo Slovenije na 5000 m. LLAP priredi v nedeljo dne 27. marca cross country tek na 5000 m za prvenstvo Slovenije. Teče se na terenu Tivolija in Rožnika s startom in ciljem na igrišču Ilirije. Start točno ob 10.30. Pravico startanja imajo vsi verifici rani atleti, ki nimajo zabrane starta in io bot poedmei, dočim morajo imeti moštva klubov najmanje štiri tekače, od katerih se klasificirajo prvi trije. Nagrade dobijo prvi trije od poedincev, trojica prvo plaši» ranega moštva in njega klub. Prijave je vposlati do 20. t m. na neslov V. Vodišek, kavarna Evropa. Prijavnina znaša za po« edince 10 Din, za moštva 20 Din. Naknad» ne prijave se ne sprejemajo. Tekmuje se po pravilih JLASa.
Cross country za prvenstvo države na 10.000 m se vrši dne 3. aprila v Zagrebu na terenu perivoja Maksimira s startom in ciljem na igrišču Haška. Start ob 16. uri. Nagrade dobi prva šestorica poedincev, po trije tekači treh prvoplasiranih moštev in njih klubi Prijave je vposlati na naslov: M. Dobrin, Zagreb, Hrv. eskomptna ban» ka, Ilica 3 najkasneje do 27. t. m. V oeta» lem so propozicije enake kakor za prven» stvo Slovenije. — LLAP.
SK Jadran. Danes ob 20. ori seja no» voizvoljenega upr. odbora v Narodni ka» varni. — Predsednik.
ASK Primorje (kolesarska sekcija) sklicuje radi nezadostne udeležbe dne 13.
m. za danes ponoven sestanek vseh čla» nov ob 18.30 v Narodno kavarno z istim dnevnim redom kot zadnjič. Sekcija pozi« va vse, ki so pri njej včlanjeni, da se se. stanka gotovo udeleže, ker so na dnevnem redu važna vprašanja preuredhe delovanja.
V	sekcijo se mora povrniti red, disciplina in volja do dela, ki so temeljni pogoji za razcvit našega športa. Nadalje so vablje» ni, da obvezno prisostvujejo sestanku gg. Petrušek, Šiškovič iti Seme. — Načelnik
SK Ilirija (damska sekcija). Tekoči te» den se vrši samo en trening v telovadnici, in sicer v sredo za vse Sanice. Sobotni trening v telovadnici odpade radi prazni» ka Mesto tega pa se vrši trening na igri« Ike.	'
Ura treninga se objavi polno številno in točno.
šču za vse l| pravočasno. Načelnik
Motokhib Slovenija v Ljubljani se je na izrednem občnem zboru dne 5. marca 1927 soglasno razpustil. Istočasno se je ustanovil nov motoklub z imenom «Ljub« Ijana», ki prevzame vse motociklistične za» deve takoj, ko oblast potrdi njegova pra» vila.
SK Slovan, težko atletična sekcija. Opo zarjam vse redne člane na sestanek, ki se vrši jutri vtelovadnici. Prisotnost vseh, zlasti pa članov rokoborbnega in boksar» skega oddelka potrebna. — Načelnik.
Tenis v Mariboru. Oficirski dom v Mariboru ima svojo tenis sekcijo, ki ima svoje lastno igrišče, katero je pristopno tudi vsem rezervnim častnikom in prija» teljem društva. Opozarjamo na tozadevno notico v mariborski rubriki.
Plesni venček SK Ilirija. SK Ilirija pri» redi v petek 18. t. m. v areni Narodnega doma plesni venček pod pokroviteljstvom damskega komiteja. Pri venčku svira naš »rlznano najboljši Jazz»band g. Nagodeta. Ici nastopi s popolnoma novimi instru» menti. Vabila za venček so se začela raz. pošiljati z današnjim dnem. Plesni odbor prosi vse one, katerim se niso dostavila vabila, pa nameravajo posetiti venček, da se tozadevno obrne k) bodisi pismeno, ali osebno na naslov: Ilirija, kavarna Evropa. Is totem se bodo dobivali plesni redi, ki veljajo kot vstopnica na venček. Z izdaja»
njem plesnih redov se prične danes ob 18. uri ter se nadaljuje vse prihodnje dni do petka ob 18. uri. Venček traja od 8. ure zvečer do 3. ure zjutraj.
Budimpeitanska nogometna konjeren* ca. V nedeljo se je vršila v Budimpešti konferenca za srednjeevropski pokal, na kateri so bile zastopane Avstrija, Češko» slovaška, Italija, Jugoslavija, Madžarska in Rumunija. Konferenci je predsedoval pred sednik komiteja za srednjeevropski pokal dr. Bednar. Rumunija v letošnjem tekmo» vanju za ta pokal ne bo mogla sodelovati, Italija pa je izjavila, da pred olimpijado leta 1928. ne bo mogla tekmovati, vendar pa da z veliko simpatijo spremlja delo komiteja. Sklenilo se je, da mora vsak od udeleženih savezov do 30. junija t. 1. ja» viti komiteju po pet svojih najboljših sod. p.ikov ter da se bo 30. junija t. 1. vršila prihodna konferenca v Zagrebu. — Po tej konferenci se je vršjla konferenca srednje» evropskega nogometnega saveza. Sklepi te konference se bodo objavili v posebnem komunikeju. — Naš delegat g. Riboli je
imel daljši razgovor z italijanskim delega* tom. Izgleda, da se bo spor med našim in italijanskim savezom, ki je nastal po zna» ni tekmi med Juventusom in Gradjanskim v Zagrebu v kratkem likvidiral.
Koželuh trener zagrebške Concordije. Dosedanji trener Haška g. Koželuh je s Ooncordijo podpisal pogodbo. G. Koželuh ne bo treniral samo nogometaše Concordé je, temveč tudi njene tenis igrače.
Naši tekmi z Avstrijo. Kakor smo že poročali, se bo naš delegat na budimpe» štanski konferenci Riboli pogajal z avstrij« skim saveznim kapetanom g. Meislom za tekmi Dunaj : Zagreb in Avstrija : Ju. goslavija. Ako bodo ta pogajanja uspela se bo prva tekma vršila 25. marca, druga pa 27. marca.
Čipera pri Slaviji. Dosedanji levi kri. lec CAFK Cipera, ki je igrai v češkoslova« ški reprezentanci proti Belgiji in Italiji, je prestopil k Slaviji. Cipera je bil že od leta 1921 do 1923 član Slavije. Tudi za tekmo proti Avstriji, ki se vrši 20. marca, je po» stavljen v češkoslovaško reprezentanco.
Gospodarstvo
Prisilna poravnava izven konknrza
Kakor Je znano, je bila v naši državi ukinjena ustanova prisilne poravnave izven konkurza. Razlog temu uklnjenju so bile številne zlorabe s strani nesolidnih firm, ki so v mnogih primerih iz čistega koristolovstva zahtevale otvoritev postopka prisilne poravnave. Naši gospodarski krogi so priznavali, da so bili predpisi okrog prisilne poravnave pomanjkljivi, zato so bili za revizijo tega zakona, a ne za odpravo. Ker se je vedno zopet zahtevala ponovna uvedba te v današnjih razmerah potrebne ustanove, Je ministrstvo pravde začelo z delom za ponovno uvedbo postopka prisilne poravnave izven konkurza. Sedaj je ministrstvo z amandmanom v finančnem zakonu za naslednje proračunsko leto predvidelo zakonsko pooblastitev za dono-šenje uredbe o regulaciji prislino-porav-nalnega postopanja.
2e v samem pooblastilu so predvidene najslavnejše garancije proti zlorabam te sicer gotovo potrebne institucije, in sicer vsebujejo te garancije v glavnem naslednje:
Da se prisilnoporavnaini postopek ne more otvoriti in celo sprejeta poravnava se ne more odobriti, ako je dožnik pobegnil ali je obsojen zaradi krivde iz koristo-Ijubja, ko je že ustavil svoja plačila, ali pa je v preiskavi zaradi take pravde; ako se je dolžniku že bilo o tvorilo to postopanje, pa je bilo ustavljeno In od takrat še ni poteklo leto dni; ako je dolžnik že bil v poravnalnem postopanju, v konkurzu ali izven konkurza, a še niso minula tr! leta od dneva, ko le odlok o odobritvi poravnave postal izvršljiv, razen ako dolžnik lahko dokaže, da Je popolnoma poravnal vse obveznosti iz poravnave; ako bi dolžnik kot trgovec moral voditi trgovinske knjige, pa jih ni vodil; ako dolžnik upnikom ne nudi vsaj 40 odstotkov njihovih terjatev glavnice in stranskih prlstojbH.
Da se naj postopek razen iz drugih vzro kov ustavi še: ako ne pride do poravnave v roku, ki se bo predpisal v uredbi, vendar apelacflsko sodišče lahko izjemno odobri podaljšanje tega roka, ako to zahteva velikost in važnost podjetja, ki zahteva poravnavo; ako se pokaže, da je dotičnik zahteval poravnavo samo v nameri, da odloži plačila.
Da sprejeta in z izvršljivim sodnim odlokom odobrena poravnava izgubi svojo moč brez kršenja pravic, ki so si jih dobili s to poravnavo tupnlkl proti dolžniku In tretjim osebam; ako je dolžnik tekom dveh let po odobritvi poravnave obsojen zaradi lažnega bankrotstva; ako ne izvrši obveznosti Iz poravnave v določenem roku.
Da tudi dolžnik, kateremu Je že otvorjen konkurz, lahko predlaga prisilno poravnavo Izven konkurza do poteka roka za prijavo terjatev.
Z otvoritvijo izvenkonkurznega postopka se ustavlja konkurzni postopek, a se podaljša, ako ne pride do poravnave. Ako iz-venkonkurzna prisilna poravnava ne uspe, dolžnik v podaljšanem konkitrznem postopanju ne more predlagati prisilnega poravnanja v konkurzu.
Nadalje vsebuje omenjeno pooblastilo posebne predpise o prisilni poravnavi denarnih zavodov, kl se bavljo s sprejemanjem vlog, in sicer v glavnem naslednje: da se terjatve vlagateljev do 20.000 dinarjev prvenstveno in popolnoma izplačajo; da se kot poravnalni upravitelj lahko postavi tudi denarni zavod; da po sprejemu poravnave upniški zboi izvoli odbor treh oseb, ki vrši nadzorstvo nad fevTševaniem poravnave. V tem odboru mora biti en dan vlagatelj.
Kazenske predpise predvideva pooblastilo naslednje:
V kolikor po kazenskem zakonu niso strožje kazni, se prestopek kaznuje z zaporom do enega leta: upnik, ki v poravnalnem postopku ali za sebe ali za drugega dobi kakšno imovinsko korist ali sprejme takšno obljubo v svrho, da pri glasovanju
0	poravnavi pristransko glasuje ali se glasovanja vzdrži; kdor v postopku prijavi terjatev, vedoč, da je izmišljena, ali jo prijavi večjo, nego je v resnici; poravnalni upravitelj, poravnalni in upniški zatrpfflc (član poravnalnega odbora), ki v poravnalnem postopku za svoje delo v tem svoj-stvu na škodo upnikov dobi kakšno imovinsko korist ali sprejme obljubo takšne koristi; dolžnik, ki namenoma predloži sodišču nepravilen ali nepopoln seznam imetja hi dolgov.
Tržna ooročfla
Norosadska blagovna bona (14. L m.). Pšenica: baška, 74 kg, 2%, 0.5 vagona 305; baška, 75 76 kg, 8 vagoni 310; gornje-baška, 76 kg, 3 vagoni 815; sremska, 75 kg,
1	vagon 307.50. Ječmen: baški, jari, 1
vagon 260. Turščica: banatska, 8 vagoni 15750; sremska, Imdjija, 1 vagon 162.50. Moka: baška, <0g», 1 vagon 455; banatska, <5», 1 vagon 375; baška, «5», 1 vagon 380; sremska, <6», 1 vagon, 350; baška, «7», 1 vagon 280. Fižol: sremski, beli. 1 vagon 175. Tendenca nespremenjena.
= Stanje posevkov v februarju t 1. je
bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode v splošnem med zelo dobrim in dobrim. Slabo je bilo le v podonavski oblasti. Stanje živine je izšlo povprečno dobro. Krme dovolj. Ponekod je bila zelo razširjena metiljavost pri ovcah. Razen tega so se mestoma pojavljale svinjska kuga in ovčje koze.
— Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote se bo vršil 15. t. m. ob 4. popoldne v borznih prostorih (na Kongresnem trgu 9, Ljubljana) z običajnim dnevnim redom. Med drugim se bodo vršile volitve 8 članov borznega sveta in 5 članov finančnega odbora ter dopolnilne volitve 8 članov borznega razsodišča.
= Jugoslavenska banka, d. d. v Zagrebu. Na svoji seji od 11. t. m. je upravni svet te banke potrdil bilanco za leto 1926. Bilanca za leto 1926. izkazuje 11,481.522.87 Din čistega dobička na delniško glavnico od 100,000.000 Din. Rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil 28. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih zavoda v Zagrebu, se bo predložilo izplačilo dividende od 9 odstotkov, t. j. 9 Din na vsako delnico. Nadalje se bo predlagalo, da se rezervnemu zakladu dotira znesek od 850.000 Din, penzij-skemu fondu pa 600.000 Din kakor vsako leto. Po teh dotacijah bodo lastna sredstva banke znašala 120,806.004.55 Din, a penzij-ski fond 4,133.042.70 Din. Zavod Ima svojo podružnico v Ljubljani v palači «Ljubljanski dvor».
—— Dva konkurza Razglašena sta konkurza o imovini Albina Jamnika, trgovca v LJubljani (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 24. L m. ob 10.; oglaeitve-ni narok 12. maja L L ob 10.), in o imovini Antona Praprotnika, pekovskega mojstra v Hrastniku (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Laškem 30. L m. ob 9.; oglaait-veni rok do 20. aprila L L; ugotovitveni narok 3. maja L L ob 9.)
Borze
14. marca
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0 _ 90, Vojna škoda 0 — 853, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 _ 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85-0, Trbovlje 0 — 415, Vevče 120 - 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — BI a -g o : Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca v bukovini čvrsta, v deželnih pridelkih nespremenjena
ZAGREB. Zasebne vrednote so se obdržale v glavnem na starem nivoju. Vojna škoda je malo popustila in se promptna trgovala po 352 — 353. — Na deviznem tržišču je bila krepkejša Italija, ki je končala na 255.25. Nekaj večji je bil promet v devizi Dunaj. Skupni devizni promet 7 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2279 — 2285, Dunaj izplačilo 800.21 _ 803.21, Berlin izplačilo 1350 . 1353, Budimpešta izplačilo 994.5 — 997.5. Italija izplačilo 253.96 — 255.96, London izplačilo 276 — 276.8, Newyork kabel 56.85 — 57.05. ček 56.75 — 56.96, Praga izplačilo 168.30 — 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 — 105, Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 93 — 91. Hipo 64.5 — 65, Jugo 104 — 104.5, Obrtna 40 — 46, Praštediona 850 — 855 (brez kupona), Ljubljanska kreditna 150 — 153, Dubrovačka 410 — 415, Danica 110 — 112. Gutmann 275 — 285. Isis 48 — 50, Slavonija 28 — 29, Trbovlje 405 — 411.5, Union 310 _ 315. Vevče 130 _ 145, Šečerana Osijek 485 — 490, Drava 505 — 512.5; državni: investicijsko 88.5 — 89, agrarne 55
—	56, Vojna škoda promptna 352.5 — 353, kasa 352.5 — 353. za marc 354 — 354. za april 354 — 355, za maj 355 — 357.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2282
—	2288, Dunaj 800.25 — 803.25, Berlin 1340 _ 1352, Bruselj 792.50 — 795.50, Budimpešta 995.50 - 992.50, Bukarešta 33.875 — 34.375, Italija 254.88 - 256.88, Lodon 275.95
—	276.75. Newvork 56.75 — 56.95, Pariz 222.25 — 224.25. Praga 168.30 - 169.1, Švica 1094 — 1097
CURIH. Beograd 9.185, Berlin 123.285. Newvork 519 75, London 25.2225, Pariz 20.3875, Milan 23.3250, Praga 15.8925. Budimpešta 90.75. Bukarešta 3.16, Sofija 3.75,
Varšava 58__, DUnaf 78.175.
TRST. Devize: Beograd 88.90 — 39.40; Dunaj 809.25 — 809.45, Praga 65.90 — 66.40, Pariz 87 — 87.50, London 107.875 — 108.175, Newyork 22.225 — 22.825, Curih 426 — 430, Budimpešta 388 — 393, Bukarešta 13 — 14; valute: dinarji 38.65 — 39.40, dolarji 22 — 22.35.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 — 12.4975, Berlin 168.34 _ 168.84, Budimpešta 123.83 _ 124.13, Bukarešta 4.2950 - 4.8150, London 84.4325 — 84.5325. Milan 81.85 — 31.95, Newyork 709.25 — 711.75, Pariz 27.76
—	27.86, Praga 21 — 21.08, Sofija 511 -5.15, Varšava 79.08—79.058, Curih 186.48-136.93: valute: dinarji 12.4250 - 12.4850. dolarji 706.60 — 710.60.
Deviza Beograd na o«talib borsah: r Pragi 59.225, v Berlinu 7.897.
in
Maršal Hôtzendorf !. 1915.
za sporazum s Srbijo
Avstrijski in nemški listi priobčujejo zanimiva pisma, ki jih je mea vojno pisal maršal Conrad-iloetzendori svojemu prijatelju cesarjevemu adjutantu baronu Boiirasu. iz teli pisem se zrcali mišljenje in čustvovanje avstrijskega vojskovodje, ki je morda edini med avstrijskimi generali in državniki pravilno presojal poiožaj in se zavedal nevarnosti, ki je grozila Avstro-Ogrski s strani Srbije in ltaiue; iz te korespondence pa je tudi razvidno, da je bii Hoetzendorf objektivno ocenjujoč dejansko situacijo, hladen računar že v času, ko je bila Avstrija na višku svojih uspehov, ter je že takrat zastopal mnenje, da bi bilo za Avstrijo najbolje, ako bi se mirnim potom poravnaia s Srbijo.
Karakteristično za Hoetzendoriovo naziranje in razpoloženje je pismo, ki ga je Boiirasu pisai 7. junija 1915. neposredno po bitki pri Goriicah.
Dotični odstavki se glasijo:
«V enem izmed mojih pisem sem tudi opozoril na to, kako bi se izplačal vsaj poskus zopet stopiti v stike s Srbijo, da bi s tem dosegli z ozirom na nevarnost- ki grozi radi italijanskega nastopa celokupnemu Jugosiovenstvu, poravnavo s Srbijo in njeno na skupnih interesih slonečo pridružitev monarhiji. Nihče naj ne govori: «To ne gre» — naj vsaj poskusijo m si vzemo za zgled neomej-no okretnost in brezskrupuloznost an-tantnih diplomatov.
Ako rezumiram, kar sem povedal, zahteva sedanji vojaški položaj:
čim najhitrejša pridružitev Rumunije naši državi in če mogoče — sporazum s Srbijo. A tudi ako uvažujemo bodočnost monarhije, prihajamo do istega rezultata.
Rešitev jugoslovenskega vprašanja sem že 1. 1906. označeval za najnujnejšo, takisto tudi rešitev rumunskega vprašanja. Z Rummiijo in Srbijo lahko monarhija tvori oni blok, ki je ob naslonitvi na Nemčijo močan dovolj, da varuje interese mirnega razvoja nasproti vzhodu in zapadu, ima v družbi Bolgarije in Turčije nadvlado na Balkanu in odpira pot v Orient.
Sovražna Srbija in sovražna Rumunija bi bili trajen moment slabosti za monarhijo, ki bi zavirali vsak njen korak in izpodkopavaii njen obstoj. Leta 1909. smo zamudili, da bi Srbijo nasilno priklopili monarhiji. Posledice nosimo sedaj, moramo pa si biti na jasnem tudi o tem, ali naj nadaljujemo vojno ali ne do nasilne priklopHve Srbije- ako «ne», potem moramo stremiti za tem, da se nam Srbija бћп najtesneje pridruži, in sicer mirnim potom. Vsako polovičarstvo bi bilo pogubno in morajo napram temu stopiti v ozadje vsi pomisleki, ki bi jih izražali z agrarne ali madžarske j strani . . .
Prenehati je treba z metodami malenkostnih šikanacij sosedov in zatiranja nemadžarskih narodnosti na Ogrskem, takisto pa je treba rešiti tudi vprašanje priklopitve Jugoslovenov k monarhiji, in sicer na ta način, da se pomno-že pravice vladarja in se ustvari cen- j tralni parlament za vso monarhijo.
Nič ne pomaga, ako zapiramo oči pred neizogibnostmi. Narodnosti v monarhiji, ki so z malimi naščuvanimi izjemami dokazale s krvjo svojo zvestobo, ne smemo v bodoče zatirati . . ., takisto pa moramo tudi z brezobzirno in neusmiljeno strogostjo nastopati proti vsem onim, ki so izdajalci te monarhije. S strahopetnim kašoliranjem takih kreatur moramo energično prenehati. Zadostuje. ako navedem imena Klofač, Markov in drugovi> da pokažem, kaj mislim. Zagovornike takšne slabosti one vlade, ki je te stvari vzgojila, moramo kratkim potom odstraniti . . .»
veliko zanimanje, pa se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: Člani habsburške rodbine so kneginjo pregovorili, naj knjige ne publicira ter jo odvrnili od njenega sklepa. Za kako dolgo, se bo seveda pokazalo pozneje.
Bogata nagrada za zdravilo
Medicinski list «Klinische Wochen-schrirt» poroča, da je neki bogat Hoian-dec razpisal 25.000 holandskih goldinarjev nagrade za najboljšo in tudi praktično uspešno razpravo o belokrvnostL Velikodušni mecen noče s tem zneskom pomagati samo moderni medicini do novega medikamenta, marveč skuša tudi najti sredstvo za ozdravljenje nekega člana svoje rodbine. Če se posreči najti zdravilo levkamijo in rešiti člana me-cenove rodbine, prejme srečni zdravnik ali kemik poleg obljubljene nagrade še 25 tisoč goldinarjev posebnega honorarja Dela, ki bodo vložena in se bodo potegovala za nagrado, bo ocenjeval prof. Bergh, vseučiliški profesor na medicinski kliniki v Uttrechtu.
Spomini kneginje Lonyay
Pred časom se je govorilo in pisalo, da bo kneginja Štefanija Lonyay izdala svoje spomine, ki bodo obravnavali stare čase na dunajskem dvoru. Kneginja. hči belgijskega kralja Leopolda, je bila, kakor znano v prvem zakonu žena avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Mabsburga, ki je končal na tragičen način v Mayerlingu. Njegova smrt je še vedno obdana z zagon et nosijo. To tajnost je baje hotela pojasniti kneginja v svoji knjigi. V njenih rokah se menda nahaja poslovilno pismo ubitega prestolonaslednika, kjer navaja Rudolf, da prostovoljno odhaja iz življenja, ker mu tako veleva njegova čast. Ker je zavladalo za spomine kneginje Lonyay
Noge dobivajo podobo kopita
V Chicagu so nedavno zborovali* zdravniki za človeške noge. Razmotri-vali so, kako treba postopati, da se ohrani lepa forma človeške noge. Američani so namreč malone že na pol pozabili, kako se hodi. Velik razmah avtomobilske industrije, lifii, železnice, ladje in druga prometna sredstva — vse to je povzročilo, da 80 odst. Američanov zanemarja hojo in pozablja namen, ki ga imajo prav za prav noge.
Našel se je na tem kongresu tudi hu-domušneš, ki je za ieto 2000 napovedal veliko presenečenje. Stopala človeških nog, je dejal, se bodo spremenila v kopita. Posebno ženske, ki nosijo na svojih čevljih visoke pete. bodo povzročile, da se bodo prsti zvili in se skrili pod pete, nakar se bo razvilo iz peta in prstov okroglo stopalo nalik kopitu. Pa ne samo to, da nosijo ženske visoke pete, one gredo še daiie in kupujejo izredno tesne čevlje, ki bodo sčasoma povzročili, da se bo vseh pet prstov na nogi zaiio v en sam ostuden prst. Ko bo tudi ta prst pokrnel in bo dobil s peto novo formo, potem se bo človeška noga resnično izpremenila v kopito. Ljudje bodo tedaj podobni Pa-nu — kar ne bo nič presenetljivega, če pomislimo, da rožičke večinoma že danes nosijo — seveda pod kožo.
Profesor Gilbert,
pri m ar ii klinike v Hotel-Dieu v Parizu in Slan francoske medicinske akademije, je minuli petek umrl. Bi! je eden najodličnejših francoskih zdravnikov in spedjalist za bolezni v jetrih.
Kako je kuharica pribezaia k župniku
Zgodilo se je . . . nevernim Tomažem na ljubo bodi povedano z nazornimi besedami — v Turnčanskem Svetem Martinu na Slovaškem. Štirje vlomilci so sklenili obiskati domači farovž m opleniti gospoda župnika. Najprej so
iz zoološkega vrta v Anversi: indijski rinoceros
Prosti zrak, svetloba, skropuiozne telesne čistoče ob strogi higijtni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za
čvrsio-t Vaše dece. Izbrano hrano, k temu redilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najmanjšem obsegu nudijo Vam
ako jih uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kriiične dobe. ra-stenja, v kratkem času izooljšajo splošno stanje nežne, rahitične in boiehne dece.
Ovomaitine se dcbi v vsaki apoteki ta droserffl po ceni:
100 er 18 50 Din. 250 gr 36'35 Din. 560 gr 63-25 Din
Zahtevajte poskusno pošilja te v. sklicujoč se na Ust od
Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnlb preparatov
ZAGREB, .furjevska nI. 37.
vdrli v klet, kjer so si omočili grla. Potem so šli v shrambo, kjer so visela plečeta in ki stoji poleg kuharičine sobe. V svoje veliko začudenje so pa ugotovili, da je kuharičina postelja nepole-žana in prazna, nakar so se z veliko podjetnostjo vrgli na gnjat, klobase, sir m slične dobre reči. Nabasali so si želodce, se okrinkali, in hajd naprej v žup-mkovo spalnico! Pokojno so spali gospod župnik, pokojno je dremala poleg njega farovška kuharica.
Vlomilci so ju zbudili iz blaženega sna. To sta pogledala oba še bolj začudeno kakor roparji, ki niso pričakovali take farovške idile! Gospod župnik se je opogumil prvi, sedel v postelji, potegnil odejo čez kuharico in obljubil vlomilcem vse kar volijo sami, da le molče o vsem, kar so videli v nočnih urah pod farovško streho.
Banditi pa so se naredili gluhe. Privezali so župnika in kuharico na posteljo, nagrabili kar se je dalo odnesti in utonili v črno noč. Župnik in kuharica pa sta morala čakati, da so iu prišli rešit sosedje.
Božji mlini so spravni viomSce na zatožno klop. Pred sodišče sta bila pozvana župnik in kuharica kot priči. Ko-harica je izpovedala tako-le: «SHSaia sem ropot in šum v kleti in sem se tega tako prestrašila, da sem zbežala iz svoje sobe v gospodovo spalnico, smuknila v njegovo posteljo in čakala, kaj pride. Gospod so spali in zibudili so јШ šele vlomilci, ko so prilomastili v soboj
Sodišče je tej izjavi verjelo, opralo čast župnika in kuharice, vlomilce p» obsodilo radi vloma, tatvine m nesramnega vedenja proti župnemu gospod? in njegovi gospodinji
X 19 zlatih porok zakoncev, ki Mefefo
skupno 2767 let. V Ealr SbOton'i oa At» gleškem je te dni praznovalo 19 zafcocakih
parov zlato poroko. Možje so v v»eh 19 primerih čevljarji, leta zakoncev in njiho. vih dTužic pa napravijo čedno veotico 2767. EarI Shilton je industrijsko oerožit, kjer žive večinoma čevljarji in strojarji ter šteje 5000 prebivalcev. Bog je obdaroval te ljudi s posebno visoko starostjo in aa. kon sko potrpežljivostjo.
Tafda
(Komposteljski romarji.) Romantična opera v treh dejanjih. Spisal dr. Ivan Pregelj, uglasbii P. Hugolin Satt» ner. Dirigent M. Polič, režiser O. Šest. sce» nograf Vavpotič.
Osebe: Urh Visoški » Betetto, Tajda, hči s Lovšetova, Erazen Osojski s Kovač, Jurij, njegov spremljevalec = Zupan, Mar» jetica, Tajdina spremljevalka s Ribičeva,
Severus, magister » Mohorič, Gerenana, meščanka » Poličeva, Katra, kmetica » Ase* jeva, Padrone ladje «Santa Fé» s Šubelj, krmilar a Sekula, Starec » Perko, Starka » Potučkova, Mornar s Janko, Neznanec » Gregorin. Romarji, bratje sv. Jakoba, mor» narji, roparji.
Dr. Kimavec, za produkcijo slovenske glasbe vsikdaT vneti in navdušujoči mož je brezdvomno oni odločilni faktor, ki je končno pregovoril nad sedemdesetletnega Sattnerja, da se je lotil ob zatonu svoje« ga na delu tako bogatega življenja kom; pozicije opere. Pokazal je dr. Kimovec tu* di na libretista dr. Ivana Preglja, h kate» remu se je Sattner v Kranj sam odpeljal ter se ž njim pobotal za libreto. Našla sta se tu dva človeka, dva hitra, ne mno» go tehtajoča in oklevajoča delavca, od ka» terih libretist ni baje videl niti troje oper, komponist pa menda tudi le eno samo. Da» si se je gledališki praktik prof. Robida, prečitajoč libreto, Sattnerju ponudil, da ga predela in bolje usposobi za odeT, kompo» nist, živeč že v delu, v to ni privolil. Ko je bilo pa že davno prepozno, je dr. Pre» gelj sam zgodbo predelal, ki je v tisku iz» šla pri Mesarju. In tako se je zgodilo, da je Sattner potratil silno veliko svoje glas» bene energije, svojega nemalega glasbene» ga znanja, srvojega dragocenega, za njim še stoječega življenja na libreto, ki je po» vršno spisan, neučinkovit, šibak, slaboten. In verzi, in te rime! Na vsak način je pri zvezi PregeljsSattner ta slednji boljša, moč nejša polovica in bi s krepkim, dramatič» no učinkovitim libretom, po «Tajdi» skle« pajoč, postavil na oder slovensko opero, ki bi zlahka zasenčila vse, kar se je pri r.as dosedaj ustvarilo v tej stroki.
Gola zgodba, brez vseh postranskih epi« zod in oseb, je bledeča:
I.	dejanje. Urhu Visoškcmu je neznanec ubil sina. Oče dolži Erazma Osojskega umora ter ga prekolne. Bog ga za kletev kaznuje s slepoto. Romarji, z njimi Urh, njegova hči Tajda, Urhu po glasu neznani Erazem s spremstvom se hočejo podati na romanje v Santiago, ker se je Urhu sanja» io, da zadobi tam zopet vid. Vse to iz» vemo v I. aktu iz pripovedovanja Tajdi» nega, iz sovraštva polnih besed slepega Urha. Kar vidimo v I. aktu je samo odhod romarjev. Starec in starka sta za celo zgod bo popolnoma brez pomena, magister Se» verus pa je samo za napoto, tako tudi v drugem dejanju, še boli pa v tretjem. Slu» čajno opazimo tik po odhodu ladje nekega črno oblečenega moža. ki skoči v morje in kakor sklepamo iz drugega dejanja, pri» plava na ladjo. Ali je odhod zamudil, ali je vzrok drugi, tega ne vemo.
II.	dejanje. Na ladjo navale korzarji in le edino sam čuječi neznanec, ki je v I. ak» tu skočil v vodo, alarmira posadko ladje, sc vrže sam v boj, ter za ceno lastnega življenja reši z vsemi drugimi vred tudi Tajdo. Umirajočega blagoslavlja in polju» bi slepi Urh, nevede, da je to ubijalec nje» govega sina. Pred smrtjo izroči neznanec pismo, ki se naj odpre v Santiagu. Urhu roji sovraštvo še vedno po glavi, svojo hčer Tajdo je voljan dati Erazmu le pod pogojem, če sinovega morilca ubije. Mor» narji ga hočejo za tako bogokletstvo pah» niti v morje. Ubranita ga Erazem in sluga Jurij. Urh omedli in pri tej priliki se mu sanja, da bo morilec njegovega sina rešil njegovo hčer. To se je pa že zgodilo, toda Urh in nihče ni tako brihten, da bi že se» daj spoznal v umrlem neznancu skesane» ga morilca. Ta morilec pa ni hote! govoriti. Kot pokoro za svoj greh si je naložil mol» čanje do smrti.
III.	dejanje. Jurij nese pismo neznanca bratom sv. Jakoba, da ga prečitajo. Urhu pa je že prej skoprnelo srce, on odpušča. Ko pa izve iz pisma, da je Erazem nedoi» žen na umoru, da je morilec oni, ki je umrl na ladji, prej pa mu je rešil še hčer, se še globlje pokesa svojega sovraštva in Bog mu vzame slepoto, nakar čudežno ozdravljeni blagoslovi srečni par: Tajdo in Erazma. Vse drugo je postranska stvar, ki za razvoj in potek dejanja nima prav no» benega pomena.
Večino vsega povedanega izvemo iz ust sedaj tega, sedaj onega. Osebe, kot že omenjena starec in starka v I. sliki, magi» ster, sluga Jurij in njegova Marjetica, ne» v ihta v drugi sliki, napad mornarjev na Uiha, prri del П1. slike z ženskim zborom in magistrom ter zaroči te v para Jurij»Mar» jetica, vse to odvrača pozornost od glav» r.ih oseb, od centralnega dejanja, da, osia» teva cek> vtis enotnosti. Nesrečne so stva» ri, kot n. pr. bedasto ponašanje magistra po boju v П., njegov nastop in govorenje mod čit&njem pisma v 1П. sliki, kopulacija za nas čisto postranskega para Jurija in Marjetice in še marsikaj. Žal, človeku čas in prostor ne dopuščata, da bi sc v vse to spustil podrobnejše. Kaj šele, da bi go« voril o problemu moderne opere sploh. Ako bi opera ne našla spretne režiserske roke prof. Šesta, Slo bi vse po vodi. G. šest pa so je lotil dela z vso sto jo priznano
J iznajdljivostjo ter dal celi »tvari tok, pui*, 1 skratka pestro, živo življenje. Kolibo sli, kovitih. naravno gibajočih se ljudi je т pi» ; vi sliki: Sicer nekoliko preveč odurnih be« rečec in starcev, toda. kjer so romarji so tudi berači. Druga siika je preveč drastič» na, indijanska, ropota, krika, tepeža voč kot га tri take opere, tretja pa je zopet prijetno razvita, procesija, sklepna razvr. stitev mase vzorca. Sestu in scenografu Vavpotiču za krasno sestavo dekoracij, zia sti za težavno ladijsko sliko, gre polovica včerajšnjih zaslug.
Sattner je izroči! svoje delo tudi ambi» cijoznemu in rutiniranemu dirigentu. Go» spod Polič je črtal, rezal, prikrojeval toiv ko časa, da je dal stvari obliko, s katero mora biti zadovoljen tudi komponist. Ven« daT pa bi še kazalo črtati in to brez vsa» ke škode, nasprotno, v korist opere. Prva dejanje je popolnoma nezanimivo, morda bi se to pripovedovanje dalo zgostiti z od» plutjem ladje, skokom neznanca v morie takoj spustiti zaetor.
Umiranje neznanca v II. dejanju je muč» lo dolgo, eden izmed treh dogodkov: ro» parji, vihar, napad mornarjev bi bil pope i« roma dovolj, magistra sploh črtati. V IU dejanju prvi del slike z ženskim zborom, nastopom Germane, magistra črtati. Za procesijo naj se na odru pojavi takoj UrL S spregledanjem in blagoslovljenjem para Tajde in Erazma se stvar efektno konča. Zveza drugega para je za celo stvar ne« ljub decrescendo. Sicer se ta dva: Jurij in Marjetica kot sluge vedeta preveč svo« bodno pri svoji gospodi.
In Sattnerjeva glasba? Rekapitulacija je njegovih del, še poglobljena, poskušajoča se sem ter tam z modernimi, polpretekli, mi harmoničnimi tvorbami, v nji ni širokih gest, ni izčrpenih, dosledno in široko iz« vedenih linij, melo osvežujoče polifonije, mozaikna je, sestavljena iz majhnih delov in delcev, polna krasnih melodičnih, vča» sih nam ie od drugod znanih domisiekov, bežna, nemirna, polovični, varalni sklepi, roodulacije, izogibanja, neslovenska muzi« ka. nikakor pa ne povrina semtertam zelo solidna, zbori prevladujejo, kot jajce jajcu si podobni homofooi, četveroglasni, dobro zvene« etarvki, instrumentacija sicer polna, tu in tam težka, dostikrat preveč trobil zlasti trobent, dokaj vijolioskih solov, ven* dar simpatična m mestoma frapantno bui« na in nova, ritmično bogata, včasih sun« koma menjajoča, naivno vesela, pa zopet votlo bobneča in ropotajoča. Pisana pa je v vsakem oziru skiboo, ne kaže nikakih površnosti in zbeganosti; skratka: vsa glas» ba nam kaže Sattnerja kot zdravo čuteče« ga moža najboljših glasbenih moči in n* kakor si ne moremo misliti, da je to na« pisal mož, ki je ravnokar od praznoval svo« jo 751etnico. In ko jo je praznoval, ni mogel biti star, ker je «Tajda» dokaz nje. gove še vetfoo in čimdalje bolj žive ia zdrave glasbene potence. Pustimo vse ma« lcnkosti in povejmo, da je Sattner bolj mlad in bolj energičen, kakor smo mi dru» gi, ki samo nergeroo a nimamo poguma, da bi se spustili na tako široka polja, ka« kor starček Sattner. Krivda pa ne zadene toliko nas, kakor one, ki bi lahko napisali dober, pošten libreto, a se jim to ne zoi vredno. Sattner ni izbiral, кет ni mogel. In prav je imel! Boljše to, kot nič. Bog ca živi!
Gledališče je bilo polno. V prvi vrsti so bili tu Sattnerjevi častilci, ki so mu prire« jali burne ovacije ves večer. Pa tudi izva« .talci so zaslužili v polni meri priznan ie publike. Nad vse je bil g. Betetto. Igralski je prodal Urha globoko premišljeno"in je zlasti, v zadnji sliki ganil do dna. Vefrk umetnik je in Sattner naj ga v..svo ji mo« lrtvi ne pozabi. Mala je partija Tajde. Gospa Lovšetova jo je podala izredno simpatično in ljubeznjivo. Žal, da nima prilike do glasovnega razmaha. G. Kovač je sto« ril, kar je le mogel. Priznam iz srca rad njegove vrline. Zadostil je svoji nalogi v polni meri. Prav lepo se je uveljavil, zlasti pevski, g. Zupan. Njegov glas je čimdalje lepši. Vloge svoje na ni do dobra razume'. Jurij je Visoš .er»a spremljevalec, odvisen od njega, Visoški je njegov gospod. Sicer pa mu sam libretist ni odmeril točno di« stanco. Isto velja za Ribičevo Niti pesnik, niki komponist ne vesta prav, kam z Mar« jetico. In tako tudi sama tega ne ve. Go« spod Mohorič je skušal neljubega magistra podati vsaj prebavno. Nesrečna figura pa it povsod tam. кјет je ni treba. Čudim -e Sattnerju, da ga v zadnjem aktu pusti ne vem že kaj peti, medtem, ko Jurij čira tako važno pismo melodeklamatorsko. Me» lodeklamacija. petje in glasba so si itak vedno v laseh. Gospe Poličeva :n Ascjeva. dalje Sekula, Perko. Potučkova in Jank" imajo neznatne partije, nehvaležne. Suhe I' pa se je kot padrone ladie Santa Fé ' ■ pevski uveljavil. Splošno so pa ti mornarji s kapitanom vred površni, nepazljiv: ljud» je, ki se za red in disciplino na ladji tako malo brigajo, da jih preseneti v spanju in pijanosti korzar in jih mora rešiti i z zadro ge L- slučajno, a k sreči na ladjo prispevši neznanec. л drugem aktu so pa povrh tc» ea še vsi drug drugemu na poti. Polič je bil na višku, orkester se je držal krep'<o.
Snov mirakla je privlačna m bi jo spre« ten libretist zamogei predelati prav učin» kovito. Sattner pa, ki ie še tako čudovito elastičen, bi si korajžno zasukal rokave, brez žalosti pore zal kar je odveč, zlasti bi razira! nekaj zborov in opera bi zad» bila zdravo življensko moč, ki bi jo <fr« iel« morda cek) stalno na odra.	_à
Seme še danes se peodvtjt
Važji otok
ijvečji in najboljši detektiv-jjo - pustolovni in senzacionalni film sedanjosti!!
OTOK» je velefilm tisoč sen« tij! Kolosalne in do skrajnosti napete Гscene, ki se vrste v mrzličnem tempu Ij.ia za drugo: Borba dveh pomomic. I Salon nad kletko z divjimi levi. — Lplozija vražjega otoka. — Smrtnone« Jmi skok z viseče pečine » morje in |ck čez raztopljeno železo. — Boj z T-jimi levi. — Skrivnosti kleti velikega leza. — Divja dirka v zraku, na vodi lpod vodo. — Skrivnostna družba «Ok» Ls» itd., itd. itd. — Velefilm i Vraž ji |oJ» daleč prekaša vse dosedanje v tem iгем prikazano!
_	Vee dosedanje predstave popolnoma
;es ob 4», pol 6», pol 8. in 9. razprodane! Preskrbite si pravočasno
vstopnice!
Elitni Kino Matica, najudob-nejši kino v Ljubljani. Tel. 124
[tdnaznanilo: «FRANCOSKA MESA« JIA», milijonski velefilm sijaja, greha in razkošja!
Porotne obravnave
Maribor, 14. marca
Prekmurski zločin
(Odmev svetovne vojne.) Pred porotniki je stal danes 571etni po-srnik Matija Harzan iz Kraju e pri Mor-Soboti. Obtožen je bil umora svoje erke Apolonije Hanzan, katero ie zaplo-s svojo hčerko Terezo Marzan. Obdol-îi se je poročil 1. 1892. s svojo ženo Ano se z njo začetkom dobro razumel. Pri-pa ie svetovna vojna, mož jc odšel na mto, žena pa se je začela doma kmalu čati z drugimi. In tako se je po može-w povratku naselilo v rodbino sovraštvo hiši so bili na dnevnem redu večni pre-i. Zakonca nista več skupaj spala, ob-iženi pa je navezal intimno razmerje s
010	hčerko Terezo in sta bila radi tega
11	oba obsojena pred sodiščem radi kr-skrunstva.
Prišle pa so še posledice tega zločraske-razmerja. Dne 6. iebruarja 1922 je Te-:a Harzanova porodila dete ženskega spo-katero so krstili na ime Apolonija. De-a nihče ni bil vesel, ne mati, ne oče. bilo je tu in ni hotelo umreti, čeprav ga ti niti dojiti ni hotela. Neboglienca se je milil svak Ivan Poredoš, kupil ie stenico, iz katere je otrok pil mleko. Dete ostalo čvrsto in zdravo. Dne 32. februaria 1922 popoldne pa je ok nenadoma umrl. Mrliškemu ogledu obdolžence povedal, da je otrok umrl led slabosti, sam pa ogleda otroka ni vi-1. PokopaK so ga. kot da bi umrl narav-smrti.
>bdolženi pa je imel v hiši tudi pastorka :fana Harzana, ki svojega očima ni mo-videti. Med njima je bilo toliko sovra-o, da je Štefan Harzan svojemu očimu, dolžencu stregel celo po življenju in bil to pri sodišču obsojen na 3 leta ječe. vraštvo med njima pa je tlelo naprej in daj po letih je Štefan Harzan ovadil oči-da ie usodnega popoldne 1922 umoril ojo, 16 dni staro hčerkico. Pastork je iz-ivedal, da je hotel obdotženi hčerki Tezi že pred porodom otroka odpraviti plod, pa se mu ni posrečilo. Rekel pa je že daj, da bo že enkrat spravil otroka v Ji, če bo le mogoče. Popoldne 32. febru-a 1922 so bili vsi domači v sobi. Tereza лап je držala otroka na rokah, obdol-aec pa je hodil po sobi sem in tja in re--•! hčerki Terezi, naj položi otroka na po-tlio. Tereza se je v sedla k peči na klop, 'dolženi pa je stopil k otroku in rekel: laz bom že naredil, da otrok ne bo več al.i Začel je otroka otepava ti okrog ive, otrok ie še malo zajokaf, nakar je dolienec rekei: »Otrok ie umrl.« Dete res ni več zganilo. Radi ljubega miru v ii pa o tem nadalje niso več govorili in otroka 24. februarja 1922 pokopali. Obdolženi pa taji krivdo in pravi, da ga ovadil Štefan Harzan le iz golega sov-itva. Obdolženčeva žena Ana in hčerka ireza pred sodiščem nista hoteli pričati, pa sta povedali orožnikom, da je imel fei z otrokom opraviti obdolženi in da on povedal, da je otrok mrtev. Današnja razprava ni privedla nič nove-N'asprotno, zaslišane priče so napravile ecej slab utis na porotnike, posebno ob-enčev pastork, ki je danes Harzana še j obremenil. Temu pa je en porotnik, ie pozneje razglasil kot prvomestnik pomikov njihovo sodbo, zabrusil v obraz d razpravo, da laže. S tem je bila seda itak na precej slabih nogah zgrajena cžba pokopana. In res so porotniki po «čam razpravi z vsemi 12 glasovi zani-li vprašanje krivde na umoru in sodni or je Harzana oprostil krivde in kazni sa spustil na svobodo.
lomilci iz Radgone. — Poštni tatovi
Ra-dî nočnega vloma pri trgovcu Kremp-v avstrijski Radgoni so se morali za-"varjatl Matija Divjak, zidarski pomočnik Hrastja-Mota, Franc Slana, delavec v urščaku, Ciril Stanek, posestnik v Hrast-in Ivan Kocijan, trgovec s perutnino v koslavcih. V noči od 6. na 7. oktobra 1926 brt namreč temeljito okraden Anton em-pelj, trgovec v Radgoni. Po sledovih množini ukradenega blaga so sklepali, da bili udeleženi številnejši storilci. Mora-iih je biti najmanj 6—7. V trsovmo so m na ta način, da se je eden izmed njih zvečer zapreti v dvorišče in je potem znotraj odpri glavna vrata, skozi kate-so vstopili tatinski tovariši. Iz dvorišč-strani so vlomilci razbili na oknu kri-. šli od tam v skladišče in naprej v tr-"vino, kjer so si nabasali za 5—6 vre«
blaga in po isti poti zopet odšli proti jugoslovenski meji. V bližini trgovine so našli 5 vitrihov.
Trgovec Krempelj je ugotovil, da so mu tatovi odnesli 5—6 vreč, v katere so si nabasali najraznovrstnejše blago: volnene telovnike, spodnje hlače, platno, srajce, robce, nogavice 100 svilenih robcev, klobuke, delžnike, usnjato suknjo, obrisače, najraznovrstnejše blago, 55 kg saharina, liker, ruski čaj itn., v skupni vrednosti 6414 šilingov, kar znaša v naši valuti okoli 51.312 dinarjev.
Z vlomom so se začele takoj baviti avstrijske in jugoslovenske obmejne varnostne oblasti. Že čez par dni so naši orožniki iz Slatine-Radenci našli sled za obtoženci, izvršili pri njih in sorodnikih hišno preiskavo in pri nekaterih našli ostanke ukradenega blaga. Polagoma so obdolženi vsaj nekaj tndi priznali. Baje so bili na poslu skupaj z nekimi neznanimi Hrvati.
Ciril Stanek Pa ie obtožen tudi vloma v poštni urad v Radencih ponoči na 1. oktobra 1926. Posebno srečo sicer tam ni imel. Denarja v miznici ni našel, ker se je nahajal slučajno v blagajni in sicer okrog 14 tisoč dinariev Stanek je odnesel le za 75 Din 50 p. znamk. V urad je prišel na ta način, da je odstranil križ na oknu in z dletom plošče od mize, kjer le našel znamke. Imel je najbrž tudi tovariša, katerega pa še niso našli. Ciril Stanek seveda taji svojo krivdo Imel pa je smolo, da so našli pri nJem dleto, ki se popolnoma ujema z odtiski na miri, kar so ugotovili izvedenci.
Porotniki so potrdili vprašanje krivde obtožencev s pripombo, da gre za vrednost pod 10.000 Din. Obsojeni so bili: Divjak na 8 meseoev. Slana na 6 mesecev, Stanek na 1 leto leče in Kocijan na 6 tednov zapora.
Naš narod pod Italijo
1a&&tcževathc j гесШио
Dopisi
JESENICE. V aredo 16. marca ob pol & zvečer se vrši v risalnici tukajšnje osnovne šole letni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice z običajnim dnevnim redom. Vabijo ee vei člani, da bo občni zbor lep in veličasten.
TRŽIČ. Podmladek deške in dekliàke meščanske šole priredi v sredo dne 16. marca v tukajšnji kino - dvorani predavanje o čkavtizmu in taborenju. redavanje pojasnjuje okrog 80 skioptičnih slik naših najlepših krajev, ki nam točno pojasnijo namen in pomen skavtizma za nas in našo mladino. Gospod strokovni učitelj Pavel Kunaver, organizator in vodja slovenskih skavtov, bo s svojo živo besedo skušal navdušiti tudi tržiško mladino, da si čimpreje ustanovi skavta. Začetek predavanja je ob pol osmih in konec ob devetih. Vstopnina za osebo tri dinarje, za učečo se mladino 1 Din. K obilni udeležbi vabi Šolski odbor pod-mladka.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICi. Mesto venca na grob nepozabnemu prijatelju Ivanu Koro-šaku so darovale 200 Din snujočemu se naprednemu tamburaškemu zboru obitelji Drago Kocmut in M. Kovačič iz Maribora ter Lojzka Koemutova iz Ptuja, učiteljski zbor pri Sv. Juriju ob Ščavnici pa 100 Din.
STARI TRG PRI RAKEKU. Sokolsko društvo je zaključilo letošnji predpust z uspelo maakarado, ki se je vršila pod imenom ïBabilonska noče. Dvorana Sokolskega doma je bila bogato in okusno okrašena. Pri zvokih društvenega jazz - banda so ee vrtite pestre maske. Med kolombinami in piereta-mi so švigali paži in satanele, v pustnem vrvežu si pa opazil celo opij, noč, šah in drugo. Nad vsem rajanjem je pa kraljeval babilonski stolp, ki je vabil s svojimi ložami in bufetom na oddih. Prireditev je bila dobro obiskana, razpoloženje animirano.
Izjava
Podpisana tvrdka prosi vse one stranke, ki so kupile oziroma dale nagrado za pa« tent za likanje hlač gospodu Zadravcu, naj se javijo pismeno ali osebno tekom treh tednov pri g. inž. E. MEGLIČU, Ribnica na Pohorju.	387
p— Nov fašistični tajnik za tržaško po. krajino. On. Barduzzi je predstavil te dni generalnemu tajniku Toratiju nekatere člane fašističnega direktor!j a za tržaško pokrajino. Barduzzi odhaja v Marsiljo. Za njegovega naslednika je določen inž. Co= bol, kateremu je Turrati v dolgem poduku razložil, kakšne so dolžnosti _ provincijal» nega tajnika v obmejni pokrajini
p— V Komnu na Krasu so miličniki ple* sali. Slovenski fantje so se vrteli veseli in zadovoljni. Preostalo je sto lir. Kam ž nji» mi? Davocrali so jih Legi, ki vrši «patri« jotično delo» med slovenskimi Kraševci. Tržaški italijanski dnevniki so pohvalili kraške miličnike, ki prispevajo k potujče» vanju slovenskega Krasa.
p— Društvo upokojenih državnih urad« nikov je imelo svoj občni zbor v Trstu, število članov je poskočilo od lani od 2754 na 3277, društveno premoženje ie na« rastlo od 40.944.65 na 83.197.20 lir. Borba v prilog starim vpokojencem. da se izena« čijo z novejšimi, se bo nadaljevala.
p— Skoro neverjetna vest prihaja iz Go. rice. da ima goriška davčna izterjevalnica vrniti še okoli deset tisoč lir zemljiškega davka, odmerjenega svojčas po avstrijskih določilih, ali prizadetih, katerim gre ta de» nar. ni od nikoder. Izterjevalnica jih je obvestila javno po občinah pa se davko» plačevalci ne zganejo, da bi šli po svoj preveč plačani denar v času, ko je toliko raglašanja, kako hudo je za denar!
p— Ljeninova slika. V septembru lan« skega leta je bila izvršena hišna preiskava pri 261etnem G. Castellanu v Gradišču ob Soči. Za podobo Matere božje so našli
orožniki kolajne z Ljeninovo sliko in za omaro pisma znanih «subvereivnih» oseb. Castellan je bil takoj izročen sodišču. Do razprave proti njemu je prišlo šele sedaj. Goriški sodni dvor je obsodil Castellana na 3 mesece in 28 dni zapora toda po<*oj« no. Pri razpravi je bilo navzočih veliko lju« di iz Gradišča. Fašisti so izjavili, da so z obsodbo zadovoljni.
p— Nove kolonske pogodbe. V Krminu se je vršilo na sedežu fašističnih sindika« tov zborovanje, na katerem se je razprav« Ijalo o potrebi izpremembe kolonskih po« godb v Brdih. Sklenilo sc je, da se seda« nje pogodbe odpovedo z 31. t. m. Nove pogodbe med koloni in posestniki, ki se t&čas organizirajo, se imajo sestaviti koli» kor mogoče hitro, tako da stopijo v velja« v s septembrom t. I.
p— Premeščen je sodnik g. dr. Bogataj iz Senožeč v Alessandrijc.
p— Bomba. V ulici Aprica v Gorici je počila ponoči okoli dveh bomba, ki je pre« strašila ljudi, da so odprli okna in na ves g!as vpraševali, kaj se je zgodilo. Prišli so orožniki, ki so ugotovili, da je bila vrže» na bomba «sipe», ki je eksplodirala. Padla je pred hišo, kjer stanuje 511etni poštni uradnik Ferdinand Barboni. Nekaj šip je razbitih. Pravijo, da je bila bomba vržena v svrho osebnega maščevanja.
p— Roparski napad. Iz Krmina se je pe« liai 7. avtomobilom šofer Gvidon Fain v Červinjan. Pri Versi sta ustavila avto dva neznana človeka, naperila nanj revolverja зп ga prisilila, da je izpil neko tekočino, ki ga jc omamila, na kar sta mu vzela de» iiarnico in odšla čez polje v družbi z ne«
kim tretjim tovarišem, ki ju je čakal ob strani ceste. Šofer se je čez čas zavedel in se odpeljal v Červinjan.
p— Lep uspeh slovenskega arhitekta. Arhitekt Viktor Sulčič, rodom iz Sv. Križa pri Trstu, je dosegel v Buenos Airesu lep uspeh. Tamošnja hipotečna banka je raz« pisala natečaj za načrt svoje velike stavbe. Poslopje bo eno največjih v Argentini. Konkurentov je bilo 45. Prva nagrada je bila priznana Sulčiču, ki je predložil načrt v družbi z nekim domačim inženjerjem. Materijalen uspeh je ogromen pa tudi mo« ralen, ki ga je dosegel 301etni slovenski ar» hitekt.

Kdor hoče kelo,
AVTOMOBIL
ali motor dobro
кдоШ ali prodati
naj se oglasi pn
■	«r ■ «r
Fiorjancicu,
Ljubljana, Nunska ulica 3.
nnnnuuiuiuiii
Ažuriranje
robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje
TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1.
■mnuimiiMimmnnnimni
Mite ničle perie Oi« 60'- za кд mehko kobtije perje Din 15'- „ „
razpošiljatev od 2 kg naprej po povzetju pri Exportai družbi fôlatheis, Suppanz in drug
v Mariboru, Cvetlična ulica 18.	35.0
Kra;evna prodaja vsako sredo in soboto.
ki je brez konkurence, te razpolaga s mnogobrojnimi vzorci,
radi starosti lastnika naprodaj. Eventuelno sprejmemo mladega družabnika s odgovarjajočo gotovino, ki bi podjetje vodil.
Ponudbe je poslati na oglasni zavod Schmolka, Novisad, Je rejska ul. 7 pod oznako .Rentabilen ulog"	3557
Oglas
3556
m nabavo lahkih sedel in uzd.
Dne 25. marca 1927 ob 11. dopoldne bo v konjeniški šoli v vojašnici Ooiliča (Rdeči križ) v Nišu prva ponudb, dražba za nabavo 20 lahkih sedel in uzd. Uzorci in pogoji vsak dan na ogled v stavu konjeniške šole.
Kavcijo je položiti po predpisih št. 88 zakona o državnem računovodstvu v gotovini ali vrednostnih papirjih. Kavcija za naše ponudnike znaša 50% za inozemce 10°/o-
Pismene ponudbe je izročiti v zapečateni kuverti s propisno takso opremljene v štabu šole najkasneje do 25. marca 1927 do 10. ure.
Is Komande Konjičke Skole,
br. 1860 od 1. marca 1927. god., Niš.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
Posojilnice v Ribnici, r. z. z o. z.
za 39. upravno leto, ki se vrši
v četrtek, dne 24. marca 1927. ob 3. popoldne v posojilnlčni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo in odobrenje računa za leto 1926;
2.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji in sklepanje o njem;
3.	Volitev načelništva in računskih pregltdovalcev za
leto 1927;
4.	Slučajni predlogi;
Ako bi ta občni zbor ob napovedani ur. ne bil sklepčen, se vrš> d ug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure
kasneje, kateri je sklepčen ne glede na število zastopanih deležev.
3491	Načelstvo.
Zahvala.
3559
Povodom prerane bridke zgube našega dragega sina, brata, svaka in strička, gosroda
Ivana Korošak
uradnika Okr. posojilnice v Ormožu
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v 'ako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti, posebno g J. Grivcu, ravnatelju poseono za njegovo požrtvovalnost, g. dr. Hrovatu, g. Kocmutu in g. Zadravcu za poslovilne voie ob krsti, Sokolu, Orjuni in gasilnem j društvu za izka '.ano zadnjo čast. godbi ln pevskemu društvu za ganlj ve žalostinke, kakor vsem darova cem krasnih vencev.
Sv. Jurij ob Ščavnici, 12. marca 1927
Žalujoči rodbini: Korošak-Gomzi.
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. Franzl sin
LJUBLJANA, Privoz štev. 10
priporoča
svoje prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah.	3484
Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje
Tvrdka
П. Štele & I. Pielick
Ljubljana, Šolski drevored (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo, vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špedjelno limone in pomaranče vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske sUke s samo prvovrstnim; izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrd-kami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najso-lldnejšo in najtočnejšo postrežbo. — Izvršujejo se naročila tudi za vagonske množine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati!	Zahtevajte cenike!
Razglas
Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda na temelja ČL 86/8 zakona o drž. računovodstvu in čl. 20 «Pravilnika za izvršitev določil iz oddelka «B* pogodbe in dobave*, ter od» loka št 110.228/26 od 20. L 1926, v najetem kamnolomu pri postajališču Gozd v žeL km 21. 2/3 ob progi Planica.Ljub» ljana, dela za pridobivanje kamenja v sanacijske svrhe, do nadaljnjega vskupni količini ca. 2200 m'.
Običajni ter specijalni pogoji so dražiteljem na vpogled in se oddajo proti plačilu 20.— Din pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, ter pri progovnih sekci» jah Jesenice, Novo mesto, Zidani most, Celje in Maribor, kor. proga.
Ponudbe morajo odgovarjati točno gornjim pogojem, te*' morajo biti kolkovane s petdinarsko taksno marko, predlo» žiti pa se imajo v zapečatenih kuvertah s točno navedbo predmeta in številke do dne 21 IIL pri glavnem ekspeditu Direkcije drž. žel. v Ljubljani
6ГМ pmttaag» »brestu.
Tužn'm srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža ostno vest, da je naš soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Dominik Tory
poslovodja Trboveljske premojokopne družbe v pokoju
danes popoldne pieminul.
Pogrea pokojnika se bo vrš'l v sredo, 16 marca ob 4. popoldne na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje-Ljubljana, 14. marca 1927.
Marija Tory, soproga. Rihard in Josip, sinova Josipina Sentjurc, sestra Elca Heutmann in Mija Moli hčerki Josip Moti, zet Heda in Miel Tory sinahi. Bojan, Tugomir, Savo, Ljubo, Nada in Savica, vn >ki in vnukinje.
13112186
M. Zčvaco.'
Papežinja Favsta
Komao
»Mislil sem, da se predam krvniku, pa sem se zmotil: predal sem se samo Henriku Oklofutancu. Držite me dobro, Henrik Lo-rênski, dokler me držite! Ubijte me do mrtvega, dokler imate priliko! In če verujete v Boga, ki ste mu pred šestnajstimi leti v dar zaklali dvajset tisoč nedolžnih ljudi, priporočite se mu v zaščito! Zakaj na ime svojega očeta se kolnem: ako vi ne ubijete mene, ubijem jaz vas! Pobral sem besedo, ki ste mi jo vrgli v obraz, in T>ride dan, ko vam jo zarinem v grlo s konico svojega bodala!... Straža, stopaj! Marš!...«
>J korakal je sredi arkebuzirjev, kakor bi jih vodil...
iiastiljo!« je zarenčal Brazgotinec, krvavo gledaje okoli sebe. »V Ba iljo! Še to minuto pokličite zapriseženega mučitelja!. ..<
Hugeta, ki je klečala v izbi na tleh, pa je šepetala:
»Zdaj je na meni, da te otmem!...«
XV1V.
Guise je odrinil proti svojemu dvorcu. Divje vzklikanje ga je pozdravljalo vso pot. Vojvoda je čutil, da se izraža v vzhičeni ljubezni tega naroda zgolj sovraštvo do drugih ljudi. Spominjaje se Pardaillanovih besed je zamišljeno dvignil giavo proti nebu, kakor bi ga vpraševal, ali ni že čas za novo krvavo daritev.
»Živel Guise! Živel Henrik Sveti! Živel steber Cerkve!...«
»Živela maša! Živel naš katoliški kralj!.. .«
»Smrt tïerodotu Smrt Navarcu! Smrt krivovercem! Živela Lorêna!...«
»Bog hoče! Bog hoče!...« in že je ljudstvo potegnilo Henrika Guiškega s sedla in ga je neslo na ramah. Zadaj so pokale arke-buze. Kdorkoli je imel orožje, je streljal na vsako hišo, ki se je zdela sumljiva. Ljudje so ogledovali drug drugega z mrzko blaznostjo; gorje mu, kdor ni nosil rožnega venca okoli vratu! Kakor bi mignil, je ležal krvav in raztrgan na tleh, naj je bil katoličan ali ne... Do trideset ljudi je bilo ubitih v slavo vojvode Guiškega, ki se je smehljal na vse strani ter dvigal klobuk in klical:
»Da, prijatelji! Bog hoče!...«
Večerilo se je. Vojvoda Guiški je dal zapreti vrata svojega dvorca. Ne zato, ker bi ga bilo česa strah v tem mestu, ki je s ko-prnenjem čakalo migljajev njegove roke. Le zbrati se je hotel in dobro premisliti vse, kar je videl v teku današnjega dne. Zakaj potrpežljivost Parižanov je bila očividno pri kraju. Treba jim je bilo najti posla in zabave.
Guise je stopil v svoj prostorni kabinet. Maineville in Bussi-Leclerc, njegova milostnika, sta mu sledila za petami.
»Kje pa je Maurevert?« je vprašal vojvoda. »Ne vidim ga7*
»Visokost,« je odvrnil Maineville, »Maurevert je šel v svoj hram in je zaprl duri, da se v Bogu pripravi na osveto.«
»Aha, on in Pardaillan sta bila velika sovražnika. Lahko si mislim, da je zadovoljen.«
»Leclerc in jaz,« je nadaljeval Maineville, »se gotovo lahko pohvaliva, da imava tega prekletega skitača na muhi. A z Maure-vertovo mržnjo se najina ne more primerjati. Videl sem ga, Viso-
kost, ko je stopil bahač iz gostilne in se je sam predal vojnikom Maurevert me je zgrabil za roko, da bi bil najrajši zavpii, in Kl je rekel: ,Vidiš, to je najlepši trenutek mojega življenja...' Nat( je prebledel kakor smrt Baš toliko, da se ni onesvestil od radosti.. Ko so odveli Pardaillana, je skočil s konja; in ko sem ga vprašal kam gre, mi je pokazal jetnika in jo je molče ubral za stražarji.«
»Da,« se je oglasil Bussi-Leclerc, »hotel se je uveriti. Kakor d< Bastilja ni zanesljiva ljubica!«
»Posebno odkar si ti njen skrbnik!« je rekel vojvoda Guiški »Nu, gospoda, pustimo Maureverta in pomenimo se o naših ligarjih Treba je, da se nekako odločimo...«
»Da, dragi brat,« mu je pritrdil osoren glas, »čas je, da se od. ločimo.«
»Ludvik!« je vzkliknil Henrik Guiški, zagledavši prišleca, ki j< izrekel te besede.
»In Karel!« je dejal drugi došlec, ki je tisti mah stopil v sobo puhaje kakor vol.
»Pa uboga Katarina!« je rekel ženski glas, poln laskave pored nosti.
»In tvoja mati, Henriki« je dodal drugi ženski glas, ki se je zde! težak od mrke resnobe.
Vojvoda Guiaški je mignil z roko. Maineville in Bussi-Leclerc sta se poslovila z globokim naklonom in sta zaprla vrata ц seboj...
»Bodite mi dobro došli,« je izpregovoril vojvoda, ko so osta:
sami. »Drago mi je, da vas vidim okoli sebe v tem resnem tre. nutku, ko gre za slavo našega imena in ko ima rod, kateremu na. čelujem, priliko, da si osvoji prvo mesto na svetu.«