Poštnina plačana * golovftL.
Let© KIL, štev. 158
Ljubljana, miIdja 12« jalija 1931
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št, 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
{Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Cedje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. \Vien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
¥ Vatikanu so zadovoljni z Jugoslavijo
Sprejem češkoslovaške katoliške mladine pri papežu — Cerkveni dostojanstveniki s priznanjem govore o položaju katolicizma v Jugoslaviji
Rim, 11. julija, s. V svojem nagovoru na češko mladino iz Katoliške akcije (o katerem poročamo na drugem mestu), je papež deial med drugim: >Vidite. dragi, v Huso-vi zemlji se sme razvijati Katoliška akcija, toda v mestu sv. Petra, zastopnika Ivrista,
jo preganjajo.«
Papež je v razgovoru s češkimi duhovniki zelo tožil o težki situaciji katoliške cerkve v državah, kjer je imela prej cerkev svoje najjačje pozicije. Po avdijenci pri papežu so se' češkoslovaški duhovniki razgovarjali z raz »i mi visokimi funkcijonarji Vatikana, ki so priznavali, da uživa katoliška cerker največ svoboščin v slovanskih državah. S pnšelmo pohvalo je visok cerkveni dosto-jan-tvcuik pri tem poudaril zadovoljstvo s
položajem katolicizma v Jugoslaviji, ki uživa kljub večini svojega nekatoličanskega prebivalstva večjo zaščito in večjo pažnjo nego celo v nekdanji katoliški Avstriji. To
je dokaz na eni strani globokega razumevanja jugoslovenske vlade za pomen verstva v življenju naroda, na drugi strani pa dokaz občudovanja vredne tolerance napram katoliškemu delu jugoslovenskega naroda. Z velikim zadovoljstvom beležijo rimski cerkveni krogi zlasti dejstvo, da je v Jugoslaviji vsak organiziran proticerkven po-kret nepopularen in tudi nemogoč, dočiru celo v čisto katoliški Avstriji proticerkve-nih organizacij in protinabožnih pokretov sploh ne ovirajo. Katoliška cerkev v Jugoslaviji pa lepo napreduje.
Delo na kompromisu medpapežem in fašizmom
Iz vodilnih fašističnih krogov prihajajo pomirljive vesli- Papežev nagovor na mladino češkoslovaške Katoliške akcije
Berlin, 11. julija, d. Kakor se zatrjuje, namerava Mussolini v ponedeljek dati na velikem zborovanju fašističnih voditeljev odgovor na zadnjo encikliko papeža Pija. Fašistični tisk še vedno z veliko razdraze* n ost jo razpravlja o odnošajih do Vatikana in zahteva slej ko prej takojšnjo odpoved k on k or dat a in lateranske pogodbe, i udi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« v ostrosti prav nič ne zaostaja in zlasti poudarja, da se fašisti motijo, če mislijo, da ho odpoved konkordata in lateransikih -porfodh zadela Vatikan huje, kakor pa ia> šistični režim. List pravi, da bi v vatikanskih krogih tak razvoj dogodkov sicer obžalovali, da pa papež ne more popustiti od svojih pravic. Mussolini naj se zaveda, da pomeni borba fašizma s papežem začetek
konca fašizma.	.
Dočim se tako v tisku tira spor na skraj* no ostrino, prihajajo iz oficijelmh rimskih krofov mnogo bolj pomirljive vesti. Zdasti pra-ijo, da so članki Mussolinijevega bra* ta \rnalda. direktorja »Popola d ltalia« s svojim miroljubnim tonom mnogo pripo*
mogli k razjasnitvi položaja in da je ne* varnost odpovedi konkordata več aili manj že odstranjena. Niti italijanska vlada, niti Vatikan ne mislita več na to skrajno sredstvo. Kakor je tudi napetost velika in polemika v dnevnem tisku ostra, ee vendar na merodajnih mestih izraža upanie, da bo prišlo do novih pogajanj, ki bodo končala-s kompromisom, zadovoljivim za be strani
Kakor demanti teh iz fašističnih krogov izvirajočih vesti pa prihaja ^ poročilo o sprejemu češkoslovaške katoliške mladine pri papežu. Papež je v svojem nagovoru med drugim dejal: »Da boste mogli razus meti, kakšen je položaj v Italiji, si moraš te predočiti samo to, da se Katoliška aks cija v državi Jana Husa svobodno razvija in procvita, dočim je v državj sv. Petra izpostavljena najhujšemu preganjanju.« .
Tudi v tem svojem govoru se je papež precej ostro izrazil o fašističnem režimu, kar bo gotovo izzvalo v fašističnem tisku nov val ogorčenja.
Bivši cesar Viljem ponuja Nemčiji hefienzoiiernsko kri
Zanimiv intervjuv s francoskim novinarjem — Viljem je hud na Hoovra in Hindenburga, posebno pa na Francijo in Belgijo
Pariz, 11. julija, g. Zastopnik lista »Pariš Midi«, ki se je izdajal za Američana, je bil sprejet pri bivšem cesarju Viljemu v Doornu. Bivši cesar je dal o svojih po* liričnih naziranjih precej čudne izjave lz. javil je, da je Hoovrov predlog samo ko* mercijelna gesta, od katere ni pričakovati mno®o koristi. Američan ne more presojati "zmede v Nemčiji. Hindenburg je samo lutka in bo kmalu odigral. N emuji bo šele sedanja kriza odprla oč.
Na vprašanje novinarja, kaj se bo zgo*
dilo sedaj, je bivši cesar odgovoril: »Sam sem prestar, toda kri Hohenzollerncev je Nemčiji še vedno na razpolago, da ji po« maga in jo zopet dvigne. Evropa in Ame« rika nimata pojma r velikih nevarnostih, ki jima grozita od komunizma in rmene nevarnosti. Francozom bo Nemčija kmalu dala lekcijo. Samo Francija je kriva da« našnje svetovne krize. Francija in Belgija rušita mir v Evropi. Jutri bo Nemčija zopet vredna Hohenzollerncev in velikega kralja Friderika.«
Konflikt med Dansko m Norveško
Kodani, 11. julija č.' Spor med D-nsro in Norveško zaradi Gronlandije se ie ore-ko nGČi poostril. Norveška vlaia ie namreč snoči službeno objavila, da anektirs. del vzhodne obale Gronlandije. ki sta io v ir enem imenu zasedla Norvežana Devod in Andressen. Vlada je imela včeraj ^>o-rr-ldne dolgotrajno sejo. na kateri je sklenila aneksiio. in ie takoj nato to udi ob-i - vila ter obenem imenovala za noolno-močena zastopnika na tem ozemim Devoi-ta in Andressena.
Oslo. 11. julija c. Norveška v1ada ie snoči službeno obvestila danskega noslani-ki o aneksiii dela Gronlandije. Ta vest ie ;zzvala na Danskem silno razhurieme. Čeravno ie norveška vlada aiiektirala manjše ozemlje, kakor sta ga prvotno proglasila za norveško posest Devoit in An-ressen. se kljub temu smatra ta korak za skraino neloialen čin. Danska vlada se ie t;>koi po spreiemu službenega obvestila sestala k dolgotrajni seji. na kateri ie sklenila vložiti pritožbo na mednarodno razsodišče v Haagu.
Nov tip »Zeppelinov«
Friedrichshafen. 11. julija. AA. Na občnem zboru zrakoplovne družbe »Zenoeiin« je dr. Eckener poročal. da bodo bodoče »Zenpeline« popolnoma preuredili tako. da bj \ arnost potnikov ze'o povečana Zrakoplova »L. Z. 128« ne bodo zgradili. Zamenjali ea bodo z zrakolpovom. ki l>o zelo spremenjen in dograjen naibrže šele čez eno leto. Odgoditev gradnje »L. Z. 128« ie povzročila v davnem katastrofa anerleške. ca zrakoplova »R 101«. Novi zrak.ojov bo napolnjen s heliiem. da se prsorečiio eventualne eksplozije. Namesto benrna bo gonilo motorje surovo olie. Novi zrakoT olov bo imel prostornine 200-000 m3 Razen posadke in pošte bo imel prostora za 100 potnikov. Moto ni bodo razvijali 3600 koniskih sil. Novi zrakoplov bo zgrajen naibrže pred koncem leta 1932. Imel bo kadilnico in bo opremljen zelo udobna.
Stimson zapušča Italijo
Rim. 11. julija, d. Po dosedanjih dispozi-eiiah bo Stimson nocoj zapustil Rim. Računa se s tem. da bo po posetu še nekaterih italijanskih mest dne 17- t. m. prispel v Pariz. Od tam bo šel najprej v Berlin, nato pa bo zaključil svoje evropsko študijsko potovanje v Londonu. V ameriških krogih označujejo Stimsonovo potovanje po Evropi za križarsko .vojno za mir. Vesti nekaterih ameriških listov, da želi Amerika, naj bi se razorožitvena konferenca odgodila na poznejši termin, je Stimson odločno zanikal. Amerika baš nasprotno vztraja na tem, da se konferenca sestane ob že določenem roku.
Venizelosov odhod na evropsko turnejo
Atene, 11. julija, p. Grški ministrski predsednik Venizelos je danes nastopil svoje že dolgo napovedano potovanje po Evropi. Najprej gre v Pariz in London, da se tam v imenu Grčije udeleži razgovorov glede izvedbe Hoovrovega načrta. Obenem bo izkoristil to priliko za pogajanja v svr-ho najetja večjega inozemskega posojila za Grčijo.
Kako bo Gandhi žive! v Londonu
London, 11. julija. AA. V Londonu In v vsej Angliji vlada veliko zanimanje za Gandhija., ki bo v kratkem prispel v Anglijo, da sodeluje na konferenci o indijski ustavi. Gandhi bo živel v Londonu sila preprosto. Nastanil se bo v siromašnem predmestju in se bo hranil z mlekom in sadjem. Odklonil je vnaprej mnoga povabila bogatih Indijcev m Angležev.
Nov zračni velikan
London, 11. julija AA. Imperialna zra-koplovna družba je postavila v promet novo štirimotorno letalo tipa »Handley page«. Letalo bo zelo hitro in bo imelo prostora za 42 oseb, vzdrževalo bo promet z Indijo. Potniki, ki so leteli s tem letalom, pravijo, da je zelo udobno in da se čuje ropot strojev le mak),
NEMČIJA HOČE LE KORISTI,
ODKLANJA PA ŽETVE
Razburjenje nemških listov zaradi francoske zahteve po opustitvi carinske unije in po ustavitvi oboroževanja - Briining in Curtius
ne pojdeta v Pariz
Pariz, 11. julija. AA. Predsednik nemške državne bank« dr. Luther je nameraval po razgovoru z guvernerjem francoske narodne banke odpotovati snoči nazaj v Berlin. V zadnjem hipu pa je dr. Luther odložil odhod in se je napotil v finančno ministrstvo, kjer je imel dveurni razgovor z ministrom financ Flandinom. O tem razgovoru niso znane podrobnosti. Uradni komunike pravi le, da so Luthrovi razgovori začetek važnih pogajanj, ki bodo v kratkem v Baslu med voditelji glavnih narodnih bank.
Pariški listi pišejo, da bo Francija sodelovala pri kreditni akciii v korist Nemčije le pod gotovimi političnimi pogoji. Nemčija se mora odpovedati carinski zvezi z Avstrijo in mora prekiniti gradnjo oklopne križarke >Elsass - Lothringen«. Predsednik nemške narodne banke se bo vrnil v Berlin tekom današnjega dne z letalom.
London. 11. julija d. Vesti, da so bili ra-sveti nekaterih vodilnih ansrleških listov v Nemčiji, nai prekine z gradnjo oklopnih križark in nai se odreče carinski uniji, m-spirirani direktno od angleške vlade se potrjujejo. Angleški zunanjT-minister Hen-derson ie- v razgovoru z nemškim poslanikom izjavil, da bi izpolnitev teh zahtev zelo Dospešila nosraiania za kredite in posojila. ki iih išče Nemčiia Potreba, upoštevati tozadevne žel'e Francije. Izvira iz deistva. da ane'eški finančni krogi niso volini sami dati Nemčjjj posojila, marveč bi storili to sami če se udeleži kreditne akc;ie tudi Francija.
Berlin. 11. julija s. Združitev kreditnih noffaiani s političnimi zahtevami (ustavitvijo srradnie oklopne križarke in odpovedjo carinske unije) ie ustvarila tu>ai izredno resen položai. Nekateri opoldanski listi izrekajo že bojazen za obstoi Brii-ninzove vlade. »Deutsche Allsremeine Zei-tung« je mnenia. da zasleduje Franciia slej ko nrej edini cili. da bi držala Nemčiio na tleh Dr. Bruninsr pa ve iumu tako dj-bro kakor vsi. da bi oadh vsaka nemška vlada, ki bi hotela podnisati kakršnokoli ooeodbo pod pritiskom francoskih političnih zahtev.
»Vonvarts« predlaea Iokarnsko uogodbn za Vzhodno morie. Nemški naro^ ne sme
več iskati v oklopnih križarkah predmete svojih simpatij. Zavreči mora končno veljavno iluzije preteklosti ter se izročiti realističnemu delu za obstoj in razvoj.
Iz zanesljivih ameriških virov se je izvedelo. da so izzvala poeajanja ~ned dr. Luthrom in predsednikom francoske banke tudi v Ameriki izredno pozornost. Kakor zatrjujejo v Newyorku. so Francozi predložili dr. Luthru točno formulirane polurne Doeoie. ki zahtevaio: 1. opustitev carinske unije. 2. obveznost nemške vlade, da za časa Hoovrovega leta ne bo zviševala proračuna za državno obrambo. 3. pripravljenost državne vlade, da bo sklenila trgovinsko pogodbo s Franciio na popolnoma novi podlagi. 4. oripravlienost državne banke, da bo kredite, ki iih namerava dobiti v Inozemstvu omejila »a najnujnejši obse?.
Berlin. 11. julija. AA. Razen komunističnih. socialističnih in pacifističnih listov ves nemški tisk odklanja politične pogoje za finančno podporo Nemčiji. »Germania« nravi, da male oklopne križarke. ki iih Nemčija gradi po določbah versajske oo-Fodbe. ne morejo nikogar ogražati.
Berlin, 11. julija, s. Obisk državnega kan-celarja in zunanjega ministra v Parizu je v načelu sklenjena stvar, vendar pa se bo vršil šele jeseni, pa tudi takrat samo, ako bo mogoče doseči resnično razčiščenje situacije. Nemčija ne bo odklanjala razorožitve v etapah. V vprašanju carinske unije bo odvisno njeno stališče od tega, kakšne bodo posledice Hoovrovega načrta za gospodarske razmere v Nemčiji in Avstriji. Če bi bila carinska unija zaradi izboljšanja gospodarskih prilik v obeh državah nepotrebna, je seveda Nemčija ne bo hotela na vsak način izsiliti. Zaenkrat pa ni moitnče zahtevati, da bi se carinski uniji odpovedala.
Povratek dr. Luthra
Berlin, 11. julija 5. Dr. Luther se je danes opoldne ob 12.50 z letalom vrnil iz Pariza. Kakor priznavajo v poučenih krogih, ni prinesel razveseljivih poročil, kakor se je splošno pričakovalo. Ob prihodu so ga obkolili novinarji in prosili za kratko
Anglija začela izvajali Hoovrov načrt
Vlada je obvestila reparacijsko banko, da se Anglija odpoveduje reparacijskim plačilom, ki bi zapadla 15. julija - Živahen odmev v listih
London, 11. julija AA. Angleško za-kladno ministrstvo je poslalo banki za mednarodna izplačila pismo, kjer naznanja, da se je angleška vlada odpovedala vsem reparacijskim plačilom, ki bi jih morala izplačati Nemčija 15. julija po Youn-govem načrtu Angleška vlada je. to storila, da pomaga Nemčiji v duhu Hoovrovega predloga iz sedanjih finančnih težav.
Angleško časopisje zelo ugodno komentira ta korak angleške vlade. »Daily Tele-graph« poudarja, da bo akcija angleške vlade in dominijonov pomagala Nemčiji moralno in materialno. Nemčija bo tako oproščena plačila reparacij, ki zapadejo prihodnjo sredo. Finančni položaj v Nemčiji je sedaj veliko težji kakor je bil tedaj, ko je Hoover sprožil svojo akcijo. Bilo bi zaman prikrivati dejstvo, da se je z dolgimi pogajanji veliko izgubilo na dragocenem času in.se je še poslabšal položaj.
Vlade britskega imperija so uvidele, da je Nemčiji potrebna direktna in takojšnja pomoč, da obrodi Hoovrov predlog zaželjeni sad. če je ta predlog rešilen, kar vsi priznavajo, se mora tudi storiti vse, da uspe čim prej.
Slično pišejo tudi drugi listi in poudarjajo, da je Hoovrova akcija prvi korak k izboljšanju sedanjega gospodarskega položaja. Borza, ki je po prvem poročilu ugodno reagirala na sklep angleške vlade, je kazala pozneje znake nervoznosti in reakcije. Vendar upajo, da bodo sledile akciji angleške vlade tudi druge države, kar bi gotovo ojačilo optimizem in pomirilo gospodarske kroge.
Listi končno naglašajo, da bi vsako odlašanje izvedbe Hoovrovega predloga imelo za posledico poslabšanje že itak resnega gospodarskega položaja in gospodarsko katastrofo Evrope in sveta.
Schobrov recept za rešitev sveta
Vse avstrijske in nemške nesreče je kriva politika -Rešitev lahko prinese le ukinjenje reparacij
Dunaj, 11. julija, d. Današnja »Neue Freie Presse« ima posebno, Nemčiji posve> čeno prilogo, v kateri objavlja tudi članke raznih prominentnih avstrijskih in nemških politikov in gospodarjev. Med drugimi objavlja članek avstrijskega, zunanjega ministra dr. Schobra, ki pravi med drugim:
»Triumf nemškega duha, ki ga predstavljata iznajdba grofa Zeppelina in junaška zmaga nad ozračjem, ki je utelešena v dr. Eckenerju, naj nam bo opomin in poziv, da ne držimo križem rok vse dotlej, dokler ne bo gospodarstvo Nemčije in Avstrije zopet na višku. Katastrofa, ki je zadela avstrijsko gospodarstvo po razpa-
du Avstro^ogrske monarhije, se lahko primerja samo s sedanjo gospodarsko bedo nemške države. Obe državi sta žrtvi politike. Avstrijo je pokopal razpad Avstro-ogrske monarhije, ker takrat niso pomislili na potrebo, da bi se nasledstvene države združile v gospodarsko celoto, v Nemčiji pa je povzročila to strahovito bedo nesrečna politika reparacij. Le Hoover je s svojo akcijo preprečil najhujšo katastrofo. Hoovrova akcija kaže pot, ki vodi iz te bede do obnove ne samo evropskega, marveč vsega svetovnega gospodar« stva. Ta pot pa zahteva konec reparacij in konec vojne mentalitete, to je mir za gospodarstvo, mir za človeštvo.«
Pričelek šahovske olimpijade v Pragi
Slovesna otvoritev — Izžrebanje nasprotnikov — Slepi angleški mojster — Prehodni šahovski olimpijski pokal
igral na posebni, zanj konstruirani šahovnici. Izmed Avstrijcev sta že navzoča Spiel-nan in Kmoch. Svetovni prvak Aljahin in
Praga, 11. julija, gb. Danes zvečer je b<"la slovesna otvoritev šahovske olimpiiade. Po raznih pozdravnih nagovorih so bili izžrebani nasprotniki. Avstrija je dobila kot prvega tekmeca francoskega velemojstra in svetovnega prvaka Aljehina.
V Prago so prispeli že vsi udeleženci olimpijade. Poljaka dr. Tartakowerja, ki se vrača iz Brazilije, pričakujejo jutri. Za Anglijo je prispel slepi šahovski mojster C rose, ki ga vodi njegova mati. Cross bo
svetovna prvakinja Menšikova sta prispela zvečer. Razen tekmovalcev so prispeli v Prago tudi številni šahovski strokovnjaki in novinarji. Prehodni šahovski olimpijski pokal, ki je sodaj v posesti Poljakov, je prinesla poljska deputacija s s?boj in ga deponirala na poljskem poslaništvu.
izjavo, toda dr. Luther jim ni hotel povedati nič drugega, kakor da je oilo potovanje z letalom zelo lepo.
Ponoven angleški apel na Nemčijo
London, 11. julija, s. »Daily Herald« pravi, da angleška želja, naj bi se Nemčija odpovedala carinski uniji in opustila oboroževanje na morju, ni nikak pritisk na nemško vlado in nemško javnost, pa tudi ne forsiranje francoske politike. >Toda,< pravi list, »Nemčija ima sedaj priliko za ponosno gesto, da izvrši dejanje v splošno dobro. Ce jo bo opustila, bo razveselila svoje neprija-telje in opravičila njihovo k-it.Ko, svoje prijatelje pa bo globoko razočarala.*
Posvetovanja svetovnih bank
London, 11. julija, s. Včeraj se je vršila seja velikih bančnih zavodov, na kateri se je razpravljalo o sredstvih in potih ki naj bi ustavila mnikanje med bankami, da bi banke ne odpovedovale kreditov v Nemčiji. Slična pogajanja so se vršila včeraj tudi v Ne-vv^orku in drugih osrednjih bančnih trgih z namenom, da bi se dosege! sploš?n sporazum, po katerem banke ne bi preklicevale kreditov iz Nemčije.
Pariška borza zaprta
Pariz, 11. julija, s. Borza bo ostala tri dni zaprta. Vtem času se bodo vršila med tukajšnjimi vodilnimi finančnimi krogi zelo pomembna pogajanja. O možnosti, kako naj se za prvo silo pomaga nemški narodni banki.
Panika na berlinski borzi
Berlin, 11. julija č. Neuspeh dr. Luthra pri pogajanjih za nova posojila Nemčiji je izzval na berlinski borzi pravo paniko. Dočim so bili tečaji še ob otvoritvi današnje borze čvrsti in kazali tendenco kvišku, so vesti o neuspehu dr. Luthra vplivale naravnost porazno. Vsi tečaji so naglo padli. Povpraševanje po devizah se je še bolj pomnožilo, kar priča, da beg kapitala iz Nemčije še ni prenehal.
Konferenca naših borz
Beograd, 11. julija, p. V dvorani beograjske borze se je vršila danes konferenca vseh jugoslovanskih borz. Ljubljansko borzo je zastopal tajnik dr. Dobrila. Razpravljali so o izvedbi zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in. pšenične moke, s katerim so precej prizadejane tudi borze.
Generalni tajnik Mohorič v Beogradu
Beograd, 11. julija p. Davi je prispel semkaj generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. V teku dneva je posetil razne ministre in razpravljal z njimi o raznih gospodarskih problemih, ki se tičejo dravske banovine.
Proslava francoskega narodnega praznika v Beogradu
Beograd, 11. julija p. Dne 14. t. m. bo v Beogradu svečano proslavljen francoski narodni praznik. Društvo prijateljev Francije vrši velike priprave, da bi bilo to praznovanje čim svečanejše in čim bolj v znaku iskrenega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. Na francoskem poslaništvu bo o'o tej priliki velik sprejem.
Polom velike nemške industrijske tvrdke
Berlin, 11. julija. AA. Javno mnenje in bančni krogi se živahno zanimajo za polom mednarodnega koncema »Sollspin« nerei und Kammgarnspinerei« v Bremenu. Tvrdka je imela v Nemčiji in v inozemstvu razne tvornice in podružnice. Akcijski kapital v znesku 75 milijonov mark je izgubljen. Razen tega ima koncem 200 milijonov mark dolgov. Pogajanja za sanacijo koncema so v teku. Tvrdka je bila ustanovljena pred 50 leti. Sodišče bo ugotovilo, ali je polom tvrdke v zvezi s kir kimi kaznjivimi dejanji ravnateljev. v^
Madžarska žetev
Budimpešta, 11. julija. AA. Po uradnem poročilu je vrgla letošnja žetev pšenice 17.8 milijona kvintalov nasproti 18.2 milijona kvintalov, kolikor so računali še pred dvema tednoma, in 22.9 milijona kvinta« lov nasproti 6.1 milijona kvintalov, kakor so računali pred dvema tednoma, in 7.2 milijona kvintalov, kolikor je dala žetev lansko leto. Ječmena je 4.6 milijona kvin« talov (lani 6 milijonov), ovsa pa 1.6 mili« jona kvintalov (lani 2.6. milij.).
Ljudsko štetje bo v Angliji vsakih pet let
London, 11. julija AA. Generalni regt-strator za ljudsko štetje je izrekel priznanje angleškim državljanom za vestno sodelovanje pri ljudskem štetju. Prihodnja ljudsko štetje bo leta 1936. in se bo vršila potem vsakih pet let.
Sežiganje mrfičev v Belsifi
Bruselj, 11. julija AA. Zbornica je sprejela z 82 proti 72 glasovom zakonski načrt, ki uvaja v Belgiji sežiganje mrličev. Osem poslancev se je vzdržalo glasovanja.
Jugoslavija
in Hoovrov načrt
Senzacionalen članek beograjskega „Vremena", ki dokazuje, da je Hoovrov načrt v sedanji obliki za nas
nesprejemljiv
Beograd, 11. julija, r. Pod naslovom
»Ali more Jugoslavija pristati na Hoovrov predlog in na kršitev načela Youn-govega načrta« objavlja današnje »Vreme« obširen uvodnik, v katerem naglasa med drugim:
Hoovrov predlog resno ogroža interesi malih držav v okviru antante. Zadnje dni je postalo jasno, da te država, med katerimi je tudi naša, ki bodo s striktnim izvajanjem Hoovrovega predloga najhujše prizadete, ne žale dati večjih žrtev, kakor pa jih prenesejo njihovi osnovni interesi. Morda se bo to tolmačilo kot nesoglasje tnad malimi in velikimi zavezniki, toda zadeva in sedanji časi so preresni, da bi se moglo zaradi ideala tega soglasja iti preko vse pravičnosti. Za 17. t. m. je sklicana v London konferenca, ki naj prouči tehnično izvedbo Hoovrovega predloga. Med vprašanji, ki so na dnevnem redu, je najvažnejše vprašanje garancijskega fonda in vprašanje stvarnih reparacijskih dajatev. Trenutno še ni znano, katere države bodo pozvane na to konferenco, in Jugoslavija sme z vso pravico pričakovati, da ne bo izločena pri reševanju tako važnih vprašanj. Z ničemer bi se ne moglo upravičiti izoliranje tako prizadete države, kakor je Jugoslavija, najmanj pa v vprašanjih, ki tako globoko posegajo v naše finančne interese. Poleg in po Belgiji Hoovrov načrt najhujše zadene Jugoslavijo. Gre za 900 milijonov dinarjev, ki bi se izražali v našem proračunu kot ogromen deficit kljub temu, da bi bili za dobo moratorija oproščeni plačevanja vojnih dolgov. Naš državni proračun brez ogromnih žrtev ne more prenesti tako velike izgube, niti bi ne mogle naše finance tako ogromne izgube nadoknaditi z večjo gospodarsko aktivnostjo s pomočjo
novih posojil, ki se v zelo nizki odmeri predvidevajo kot nadomestilo v garancijskem fondu.
Z mnogih strani se stalno nagiašava, da bo načelo Youngovega načrta ostalo nedotaknjeno. Mi tega dosedaj še ne vidimo. Verjetno je to šele naloga londonske konference podpisnikov Youn-govega načrta. Pred koncem te konference se ne more reči, da ostane Youn-gov načrt nedotaknjen. Če pa se to zgodi, potem nastane drugo vprašanje: Kaj je prav za prav s tem garancijskim fondom, ki je pri celem problemu za nas najvažnejši. Problem garancijskega fonda pa se ne more reševati in rešiti brez našega sodelovanja v naši odsotnosti in na našo škodo. Grčija, ki je mnogo manj zainteresirana kakor Jugoslavija, je energično izjavila, da ne sprejme Hoovrovega predloga. Koliko več razlogov in koliko več pravice imamo potem mi reči »ne!« V interesu miru v Evropi se od nas že od 1. 1920 dalje stalno zahtevajo vedno nove in vedno večje žrtve. Vedno se tolmači to v interesu mednarodnega sodelovanja in miru, kar je doslej tudi bilo. Zaradi tega smo mi dosedaj vedno pristali na žrtve, čeravno smo pri tem sami krvaveli. Naša država je vselej in povsod manifestirala svojo miroljubnost. Hoovrov načrt pa zahteva od nas nove ogromne in nenadomestljive žrtve in zaradi tega ga Jugoslavija v sedanji obliki ne more sprejeti iz enostavnega razloga, ker bi sprejem tega predloga, če ne že ravno izzvai katastrofe, vendar resno ogrožal naše finance in s tem spravil državo v položaj, ki bi na raznih straneh in na razne načine spravljal v nevarnost naše interese. Iz vseh teh razlogov nam nihče ne more in ne sme zameriti, če bomo primorani Hoovrov predlog odkloniti In zahtevati, da se naše pravice naposled izpolnjujejo in spoštujejo.
Stalinova politika
Boris B.-nov. dolgoletni osebni tajnik kavkaškega mogočnika, podaja v svoji knjigi o Stalinu mesto-ma gotovo tendencijoz« no pobarvano karakterizacijo tega moža, ki se je znal v kratkih letih po Leninovi smrti po vzpet i na najvišje mesto komuni« stične strankarske diktature v Rusiji. »De« yerter« Bažanov ima morda dovolij vzroka, da neusmiljeno trga svojega bivšega še« fa, vendar pa mu čitatelj skoraj mora ver* jeti, da temelji Stalinov zagonetni politi?« ni uspeh na njegovi izredni sposobnosti molčatj in poslušati na posvetovanjih, na koncu pa podati izčrpno poročilo, v katerem so iznešene vse pametne misli predgovoru ikov.
Ta vešči politični elektricizem, to idejno kompilatorstvo jc premeteni Kavkazec odlično uporabljal pri svojem boju zoper Trcckega in zoper desničarje. Politični javnosti ni ostalo skrito, da je Stalin naj« prej z desničarskimi argumenti in z Bu« harinovo blestečo zgovornostjo pobil Troc« kega, po popolnem uspehu pa kar čez noč prevzel levičarski načrt industrializacije in potisnil v ozadje svoje pomagače Tudi njegov zadnji govor. k; je v evropskem in ameriškem tisku vzbudil tako veliko po« /ornest, ie popolnoma v skladu z dosedanjo Stalinovo taktiko. Pol leta je dikt.i« tor molčal in zbiral glasove, ki so govorili o temeljnih napakah sedanjega gospodar« skega ustroja in sedaj je naenkrat nasto« pil "kot edini zdravnik, ki ve, česa je tre« ba bolniku, in ki ima tudi dovolj sile, da prodre s svojim rešilnim recept.om.
Njegova izjava o potrebi novih osnov v delu in v vodstvu državnih tovarn ni ; prav za prav nič novega in daleko pretira- j na je primera z Leninovim proglasom, ki j je uvedel po dobi voinega komunizma »no- j
v	o ekonomsko politiko«. V Stalinovi izja« ,
vi	manjka one prostodušne velik opotez« nosti, s katero je proglašal Lenin lastno ' zmoto in odkrival nova pota. Stalin pač odkriva zmoto, ali on jo obeša drugim, da ; sam lahko nastopa kot pobolijševalec. ;
Enako gesto smo videli tudi takoj ob 1 začetku kolektivizacije. ko s<> vladni orga« ni po navodilih stranke prenapeli strune ter spravili v nevarnost rusko kmetijsko gospodarstvo. Dasi se je delo organov vrši« Jo na izrecen ukaz stranke, katere vsemogočni šef je Stalin, je vendar Stalin gorečneže brezobzirno desavuiral, češ da ne ravnajo po danih smernicah. Tudi v sedanjem pri« meru se vrši ista igra.
Ponos boljševizma so bili rdeči direk« torji, novi voditelji sovjetske industrije, nič manj pa se ni boljševizem ponašal s tem, da je inteligenco popolnoma podredil oblasti delavcev ter jo napravil le za ne« kako brezpomembno drugovrstno pomoč« nico nešolanih voditeljev. To je napravila stranka in stranka je Stalin. Pri izvajanju petletke pa 6e je pokazalo, da zahteva petletka tako velikih žrtev v denarju in materijalu. da enakih boljševizem v bodoče ne prenese več. Znano je, da sovjeti kupujejo v Nemčiji v Angliji in v Ameriki za svoje tovarne ravno najnovejše, najmodernejše in najdražje stroje. Zanie pa nimaio izvežbanega delavstva, ki bi streglo strojem, zato se ti pokvarjo po ta« ko kratki dobi. ko še niso odslužili cesto nit; 20 odst svoje vrednosti
Glasovi za nujno odpravo tega zla, ki so zahtevali, da prid&io k dragocenim stro« jem izvežbanj ljudie v vodstvu tovarn pa strokovno usposobljena inteligenca, so se culi že vse zadnje leto. Ne samo to. Via fakti je državna uprava že izvajala večjo diferencijacijo delavskih mezd ki itak že tudi poprei niso bile popolnoma izenače« ne, in v večjem obsegu nameščala na od« Govornih mestih domače strokovnjake. Stalin je te i smeri da! samo svoio 6awk» cijo. usvojivši. kakor že tolikokrat, tuje m>sM Povedat ie samo med boljšev:Skimi voditelji ž? s^oSno znano resnico ter na* storili na ta način prav poceni kot rešitelj državnega gospodarstva sovjetov.
Beograjski proces
Beograd, 11. julija, p. Pred državnim sodiščem je bil danes v nadaljevanju procesa •proti franbovsbim teroristom zaslišan Ivan Rosič, morilec Andrije Beriča. Tudi danes je vztrajal pri svojem zagovoru, da je izvršil ta umor docela iz osebnega maščevanja ter da ni pripadal niibabi tajni organizaciji, niti ni imel z ostalimi obtoženci nikakih zvez. Le nekatere izmed njih pozna še iz
Važna mednarodna železniška konferenca
Beograd, 11. julija. AA. Mednarodna železniška komisija v Bruslju je povabila vse člane komisije na zasedanje, ki bo 25. julija t. 1. Na dnevnem redu bo razen drugih važnih vprašanj tudi vprašanje železniške eksploatacije in vprašanje velikega kongresa v Kairu v januarju 1933. V imenu naše države pojde v Bruselj generalni direktor državnih železnic inž. šreplovič.
Predlogi naše železniške uprave se dele v tri skupine, vsaka teh skupin pa obsega več predmetov.
Prva skupina: Proge in gradnje: 1. Varjenje tračnic na odprtih progah, v predorih in na postajah. 2. Spolzkost tračnic. 3. Impregniranje pragov. 4 .Gornji ustroj v predorih glede na pline. 5. Ventilacija dolgih predorov. 6. Racijonalizacija nadzorstva nad progami.
Druga skupina: Vozni park: 1. Ukrepi, ki jih je treba storiti za ohranitev voznega parka, zlasti lokomotiv. 2. Racijonalizacija porabe premoga, posebno glede na različne kakovosti. 3. Racijonalizacija kurjenja 'vagonov. 4. Vporaba sredstev zoper trenje (antifrikcija).
Tretja skupina: Eksploatacija. 1. Uvedba enotnih serij tovornih vagonov pri vseh železniških upravah. 2. Uvedba enotnih označb vagonov in pritiklin v mednarodnem prometu.
[ Spomenik osvobojenja Izpod turškega Jarma
V Beogradu bodo pri »Čukur-česmi«, kjer je 1. 1862. padel otrok kot zadnja žrtev turškega nasilja, postaviti spomenik
Socijalno vrenje • na Španskem
Pariz, 9. julija
španska vlada stoji po trimesečnem tru-dapolnem delu še vedno ravno tam, kjer je začela onega dne, ko je na »E1 Escorialu« zaplapolala republikanska zastava. Ni se ji posrečilo rešiti še nobenega velikih problemov, pred katere jo je stavil uspeh revolucije. Versko in šolsko, vojaško in upravno vprašanje je ostalo še vedno nerešeno. Tudi najvažnejšega teh problemov, ureditev agrar. razmer, se je vlada upala samo plahe načeti. Ta nemoč, oziroma neodločnost španske vlade je pa ustvarila nevarno socialno ozračje, čegar Izbruhe smo pred kratkim videli na deželi v izgredih proti cerkvi in ki.se sedaj pojavlja v močnem stavkovnem gibanju po celi Španiji.
Nezadovoljstvo med kmetskimi masami neti in podpihuje agitacija proti velepo-sestvom. Stvar je v toliko lažja, ker živi špansbi kmet še danes v skoro srednjeveških razmerah, ko sta nad njim neomejeno gospodovala plemič in cerkev. V Španiji ima še danes 11.000 plemenitašev in 200 tisoč duhovnikov in redovnikov 24,000.000 hektarov zemlje, ki leži po večini neobdelana ali pa jo oddajajo v zakup za oderuške cfloie. Skoro štirje milijoni kmetov pa imajo komaj 12 milijonov hektarjev zemlje, da ne zadostuje niti za najskromnej-še življenje njihove družine. Zato ima Španija zelo mnogoštevilen agrarni proletari-jat. Cenijo ga na kake tri milijone poljedelskih delavcev, bojih mezde še vedno za-j ostajajo za predvojnimi, dasi ravno so po-
prejšnjih časov.
Za njim je bil zaslišan seljak Terihaj, ki ■ trebe	slojev med tem časom znatno
a.v tako zanika vsako krivdo. Priznava ! poskočile. Ni čuda, da se glavni pokret vr-
1 ši proti »mrtvi roki« cerkve, katere bogastvo izvir^. iz časov darežljivosti habsbur-
prav tako zanika vsako krivdo. Priznava le, da se je večkrat sestal z Levakovičem, da pa se na teh sestankih nikdar ni govorilo o politiki. Samo enkrat so govorili o , shodu Karla Kovačeviča. Takrat je Levakovič dejal, da bi bilo treba vprizoriti kako demonstracijo proti Kovačeviču. O kakem umoru ali drugem terorističnem deja- i nju sploh nikdar ni bilo nikakega govora. ; Na vprašanje predsednika je priznal, da ga • je Levakovič izpraševal o tem, ali imajo ; seljaki orožje. V ostalem pa pravi, da oseb- j no pozna Kovačeviča in da je ž njim do- : ber prijatelj.	;
Po kratkem procesu sta bila soočena Le- j vakovič in Terihaj. Dočim je Levakovič : priznal, da so na sestankih govorili o tero- j rističnih akcijah in da je celo on sam pred- i lagal umoi Karla Kovačeviča, je Perihaj ! vztrajal pri svojem zagovoru in zatrjeval, : da so vse obremenitve proti njemu neres- ; nične.	|
Zadnji je bil danes zaslišan Ivan šaup, i po poklicu trgovec. Tudi on pravi, da o i vsem tem, kar našteva obtožnica, ničesar I ne ve. Obtožence pozna le kot svoje stalne i odjemalce. Večkrat so prihajali k njemu na • pogovore, vendar pa nikdar niso govorili j o politiki. Nekoč ga je Levakovič povabil I naj pride v Lipik. Temu vabilu se je od- j zval in tam mu je Levakovič prigovarjal, ! naj potuje žnjim v inozemstvo ter naj si j izposluje potni list za češkoslovaško ali pa j za Avstrijo. Ker pa n.i imel nikakega po- j voda za potovanje v inozemstvo, aa to ; tudi ni pristal. Ni mu znano, ali je res Le- j vakovič dal Nožariču revolver. Tudi vsa j ostala vprašanja predsednika obtoženec za- [ nuta z izsavo, da mu o vsem tem ni niče- : sar znanega.
Pred zaključkom razprave je zagovornik Rosica predlagal, naj se kot priča zasliši tudi Karlo Kovačevič. Državni pravdnik se je temu protivil, nakar je tudi sodišče ta ■predlog odklonilo. S tem je bila današnja razprava zaključena. Nadaljevala se bo v ponedeljek dopoldne,
Zgodovinska odgovornost Nemčije
London, 11. julija, č. Vodilnemu londonskemu listu »Times« je poslal bivši angleški zun. minister SiT Austen Cham-berlain obširno pismo, v katerem govori o »krizi zaupanja« v Evropi. V svojem pismu pravi med drugim: Ta kriza zaupa« nja je izzvana od političnih nemirov, ki jih je zakrivila Nemčija. Hitlerjev pokret, parada stahlhelmovcev, način, kako je hotela Nemčija ustvariti carinsko unijo z Avstrijo — vse to je moralo naposled pokopati zaupanje.
Chamberlain se vprašuje, ali je mnogo, če se zahteva, da Nemčija za pomoč, ki jo dobi s Hoovrovim načrtom, ne odgovarja samo z besedami, marveč tudi z dejanji. Ali je mnogo, če se zahteva od Nemčije, naj v bodoče ne ovira dela iskrenih borcev za mir in zbližan je med narodi? V interesu mednarodnega pomirjenja je, da Nemčija v svoji lastni sredi zatre zlonamerne agitacije. Če bo Nemčija izvedla tako notranjo politiko, potem bo Hoovrov načrt rodil blagodejne uspehe in z zaupanjem bo lahko
ves svet gledal v bodočnost Ako pa bo Nemčija še nadalje vztrajala na dosedanji poti vznemirjenja, potem še bodo nad njo zcrmili črni oblaki, ki morajo privesti stra- t dami izvleči iz anarhije, ki ji grozi šno nevihto.
ških in burbonskih vladarjev. Ljudstvo je ^obro čutilo gospodarsko moč cerkve, spoznalo pa je tudi, da sta konservativnost in vsemogočnost cerkve glavna vzroka, da je Španija tako daleč zaostala za drugimi evropskimi narodi. V španski zgodovini vidimo cesto, kako se ljudska nevolja obrača proti cerkvi, zlasti pa proti glavnim lastnikom cerkvenih latifundij, proti samostanom in redovnikom obeh spolov, že leta 1834. so se vršili hudi pogromi proti menihom, pri čemer je bilo osem samostanov porušenih in okoli 80 redovnikov ubitih Marsikomu bo gotovo v spominu »krvavi teden« julija 1909., bo so množice porušjle 36 cerkev. Enako je bilo ob zadnjih nemirih, Ki jih je vlada sicer z vsemi sredstvi zadušila, vendar pa je nerazpoloženje med narodom še vedno veliko, zlasti ker ga zna spretna propaganda izrabiti k hujskanjem ^i.oorj, Tireb^vf^stva na nove nemire.
Istočasno z agrarno revolucionarnim po-kretom postajajo tudi delavske mase po mestih od dne do dne radikalnejše. Direktne komunistične nevarnosti sicer še ni, zato pa postaja anarhistično sindikalno gibanje, kateremu je Španija od nekdaj bila zibelka, zelo nevarno. Pred šestdesetimi leti, ko se je socijalizem začel uveljavljati v politiki, so v Španiji mnogo bolj prodirale ideje Bakunina, kakor pa Marsove teorije Barcelona, središče španske industrije je postala ognjišče anarhističnega sindikaliz-ma. Socijalistična stranka, ki ima svoj sedež v Madridu, se je širila samo po Kastiliji in severozapadni Španiji, ni pa mogla nikdar dobro pognati v Kataloniji; v Andaluziji se kastilski socijalizem in katalonski sindikalizem še danes borita za premoč. Dočim je socijalistična stranka skušala organizatoričnim in političnim potom doseči izboljšanje delavskega položaja, je sindikalizem zavrača! vsako legalno pot ter propovedoval direktne akcije, ki naj bi s terorističnimi sredstvi hitreje dosegle isti cilj. Leta 1902. je prvič izbruhnila generalna stavka in do danes je sindikalizem zadržal anarhistično lice. L. 1910 je bila po francoskem vzorcu ustanovljena del. strokovna zveza, bi je stopila takoj odkrito v borbo proti socijalistični stranki.
L. 1919 je sindikalistična anarhija dosegla svoj vrhunec in umori gospodarjev in delavcev nasprotnih organizacij so bili na dnevnem redu. Sindikati so tedaj imeli svoje udarne čete, tabo zvane »pistoleros«. bi so bile v strah in trepet Barcelone. Ker državna zaščita ni nudila dovolj varnosti, so gospodarji najeli in vzdrževali svoje »pisto-leros« in borba.bi trajala do uničenja, da ni Primo, de Rivera z energičnimi sredstvi zatrl anarhistične abcije. Tekom šestih let Riverove vlade so anarhistični sin-dibati mnogo izgubili na svoji moči in udarnosti, babor pa kažejo zadnji dogodbi, so pod republikanskim režimom že zopet nevarno zrasli. Sabotaža in atentati so na dnevnem redu, da vlada resno razmišlja, ali ne bi bazalo proglasiti nad vso Španijo obsedno stanje.
Kabor po vsem tem izgleda, šnansba re-publiba še vedno ni prestala svoje kritične dobe in vprašanje 5e. če se bo mogla z defn^Vrati*n!m5 ln parlamentarnimi meto-
Beograd, 10. julija.
Prosim vas, za božjo voljo, nikar ne mislite, da sem tudi šel med tiste, ki vam prerivajo Prešernov spomenik izpred špi-talskega mostu na vse mogoče kraje Ljubljane, od Vodmata do Črne vasi, od Slepega Janeza do Plankarja, pa celo na »šance« na Grad in med kanale v Ljubljanico. .Ne, bog ne daj! Pač pa naj vam povem, da sem v prerivanju Prešernovega spomenika po Ljubljani končno vendarle našel drobček podobnosti med drugače ko noč in dan se razlikujočima prestolnicama naše troedine kraljevine, prvo in tretjo, Beogradom in Ljubljano. Tudi v Beogra« du se namreč dolgo časa nismo mogli odločiti, kam s spomenikom. Seveda pa ni šlo za Prešerna, ki bo pač še dolgo čakal spomenika v naši prvi prestolnici, temveč za spomenik otročiču, čigar smrt je bila povod, da je v naših sedanjih Beograiča-nov dedih zavrela kri in so pognali Turke iz zadnjega njihovega zavetišča, ki so ga tedaj še imeli v Beogradu, iz trdnjave, in je bila tako tedania drugače že popolnoma samostojna srbska kneževina očiščena zadnjega ostanka turškega in krvoločnega gospodstva.
Bilo je to 3. junija leta 1862. Beograd tedaj seveda še ni imel po hišah speljn« nega vodovoda, temveč je zajemal vodo pri javnih vodniakih, ki so bili v precejšnjem š-tevilu porazmeščeni po mestu. Tak vodnjak, znan pod imenom »Čukur-čes-ma« (turški »čukuror-iama, »česma«-vod-njak; torej »vodnjak v jami«, ker se je moralo po par stopnicah do vode\ se ie nahajal na dunavsk' strani, nekje tam doli ped opernim gledališčem. Pa je pri« šel z vrčem k vodrnaku po vodo mi;hcn. koma! tri pedi visok srbski fan^č. Takoj za njim pa ošaben, samonašen Turek, ki ie kar zbesnel. ker se mu fantič ni takoi umaknil, plan1"' nad otroka in ga razsekal z jataganom. Ljudstvo je kar onemelo od
groze, toda potem je zavrelo v njem. Za-bliskali so se jatagani in handžari, začele so pokati puške in oglasili so se končno tudi topevj. Splošen naskok na trdnjavo, in sledilo je potem, kakor poje naša narodna pesem o »Belem gradu«, malo izpre-menjeno:
... Srbi bombe mečejo, se Turki iz grada vlečejo ...
Tej nedolžni, zadnji žrtvi turške krvoločnosti so postavili sedaj spomenik v smislu zadužbine že zdavnaj pokojnega, narodnega dobrotnika Tome Vangjela. To» da ko se je hotel določiti prostor za spomenik, ki ga je izdelal znani umetnik Širna Roksandič, se nikakor ni moglo dognati, kje prav je bila ona »Čukur-česma«-, ki je izginila že pred davnimi leti pod pre-obnovo starega Beograda. Pa se je začelo prerekanje po beograjskih listih in so se, kakor nekdaj v stari Grški »hepta poleis« za rojstni kraj Homerov. skoraj vse ulice, ki gredo navzdol na dunavsko stran, trgale za čast, da je nekdaj stala v njih znamenita »Čukur«česma«. Mestna občina se je že odločila za prostor pred novo dorčolsko cerkvijo, čisto na dnu Pozoriš-ne ulice, na vogalu Dušanove, toda oglašalo se je vedno več glasov, ki so dokazovali, da je vodnjak stal drugje. Končno pa se je po dolgotrajnem prerekanju po beograjskih listih vendarle točno ugotovil kraj, kjer je stala »Čukur-česma« — n i-šli so v zemlji tudi cevi vodovoda, ki jo je napajal — in tako se postavi spomenik na vogalu Jevremove in Dobračine ulice, tam, kjer je nasilna smrt srbskega otro» čiča dvignila narod na petsfoletmega turškega trinoga, da ga je vrgel iz svoje prestolnice. Dogodek res vreden spomina rn spomenika!
Beograd je tako naše! pravi prostor za spomenik svoje bojne slave: kdaj ga najde Ljubljana za svojega Prešerna? V tem si pač Beograd in Ljubljana zopet nista — podobna 1
Po ljudskem štetju v Mariboru
Maribor. 11. iuli;.a.
Ob priliki zaključnih statistik ljudskega štetja v Mariboru ie zanimiv presded primerjav prejšnjih ljudskih štetij, ki 'laibolj-še dokazuje, kako lepo se razvija naš slovenski Maribor po osvobojeniu. Prvo statistiko o stanju prebivalstva v Mariboru imamo iz leta 1450. ko je štel 185 hiš s 1256 prebivalci. Leta 1528 je bilo že 210 hiš. število prebivalstva pa se je skrčilo zaradi kužnih bolezni na 1050. Leta ^S]3 je bilo 243 Iliš in 2099 prebivalcev, sedem let pozneje je porastlo število prebivalcev že na 2822. V prihodnjih desetletjih pa je pričelo število prebivalstva rapidno naraščati. 1850 je bilo že 4168 prebivalcev. 30 let pozne.ie pa 12.828. ki so prebivali v 661 stavbah. Prva točna statistika na ood-lasri Iiudskeca štetja pa izvira šele iz leta 1890 ko je bilo 19.898 prebivalcev v 867 hišah. Pred vojno ie štel leta 1910 Maribor 27,994 prebivalcev v 1269 hišah. Po voini se ie pričel Maribor rapidno razvijati ter ie štel pri prvem ljudskem štetju v Jugoslaviji že 30.737 duš v 15.30 poslopjih. dočim šteje danes 33.921 prebivalcev v 2764 hišah.
Vzporedno s porastom prebivalstva v Mariboru ie napredovala tudi okolica. Posebno se ie povečalo število prebivalstva v Studencih in Teznu. kier ie skoro dvakrat tako veliko, kot pri zadnjem štetiu. sai šteje danes Krčevina 2158 prebivalcev. Košaki 2253. Pobrežie 3965. Tezno 16S0. Radvanje 2006 in Studenci sami pa kar 4335 prebivalcev.
Anglija : CSR 4:1
H®cht je izvojeval častno točko — Anglija pojde v finale. Praga, 11. julija g. Tretji dan finala za Davisov pokal v evropskem pasu med Anglijo in češkoslovaško je prinesel zmago čehoslovaka Hechta nad Angležem Austi-nom in tudi edino točko v dvoboju. Hecht je zmagal pičlo v treh setih s 6:2, 7:5, 6:4, 6.000 gledalcev je priredilo zmagovalcu več minut dolge ovacije. V drugem singleu in zadnji igri je porazil Anglež Perry čehoslovaka Menzla s 7:5. 6:3, 7:5. Boj je bil trd, toda končno je zmagala večja iu-tina in boljša igra Angleža ob mreži. S tem je Anglija zmagala nad češkoslovaško s 4:1 (in ne, kakor smo pomotoma izračunali včeraj, s 3:2) ter se s tem kvalificirala za finalista v evropskem pasu, ki bo nastopil proti Ameriki v Parizu.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 11. julija p. »Službene Novi-ne« objavljajo odlok ministra za socialno politiko, s katerim sta imenovana za uradniška pripravnika pri državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani Leopold Lavš in Dragotin Anžlovar.
Mlada tatica zasačena pri svojem posli
Novo mesto, 11. julija.
V Dolenji Straži gospodari m svojem posestvu in gostilni Petre Alojz, ki se poleg tega bavi tuoi s trgovino. V svojo službo je vzel že pred časom brhko sosedovo Nežiko, ki se je na njegovem domu hitro udomačila in imela v hiši splošno zaupanje. Zadnje čase pa je pričel gospodar opažati, da mu iz trgovine izmanjku-jejo razni predmeti, ni pa v svojem zaupanju, ki ga je imel do uslužbencev, niti posumil v krivdo katerega med njimi.
Ko pa je pred dnevi prišla v zgodnjih jutranjih urah trgovčeva žena Josipina iz spalne sobe v trgovino, je na začudenje našla v njej služkinjo. Takoj je odhitela k svojemu možu g. Petretu in mu povedala, da je služkinja Nežika v trgovini pravkar nabirala razno špecerijsko blago. G. Petre je nepošteno dekle vzel v roke, naj mu pojasni, kako je prišla v zaprto trgovino. Nežika pa je z jokavim glasom izpovedala, da si je dala napraviti od trgovine ključ na ta način, da je gospodarjevega vtisnila v milo in si po tem modelu dala napraviti nov ključ pri nekem novomeškem ključavničarju. Prosila ga je, naj ji tatvino oprosti, češ, da hoče povrniti vso nastalo škodo.
G. Petre je mlado tatico prijavil orožnikom, sam pa pregleduje v trgovini inventar, da na ta način dožene, koliko blaga .je nepoštena Nežika odnesla iz trgovine. Ugotovljeno je, da je blago jemala že dalje časa in ga je spravljala v domači zapuščeni svinjak. Pa tudi drugam je odnašala pokradene predmete.
Zmaga mariborskega Rapida v Gradcu
Gradec, 11. julija s. Danes je gostovalo v Gradcu nogometno moštvo mariborskega Rapida ter zasluženo zmagalo nad Gra-zer Parkklubom s 7:3 (2:3). Za Rapida so seortali: Heller 2, Schmidt, Seiffert, Hu-linka, Vinko in Vidovič.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Pretežno stalno, poloblačno z visokimi oblaki, temperatura zmerna. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija gr3 preko Severne Evrope, dočim Južno Evropo pokriva anticiklon s slabim barometer-skim minimom ob morju. Barometerski pritisk je v severnih krajih padel za 0.1 do 0.5, dočim je v ostalih pokrajinah porasel za 0.1 do 2 mm. Temperature so ostale večinoma nespremenjene, le v Primorju so porasle za 1 do 4 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Temperatura se bo še dvignila. Dopoldne pretežno jasno, popoldne morda neviht«
Zapustil nas je za vedno v nezimerni boli v soboto ob 8. uri zvečer naš predobri požrtvovalni tata, stari tata, gospod
Ivan Gantar
upokojeni nadučitelj
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v visoki starosti 88 let.
Pogreb se bo vršil iz Zvonarske ulice 11. Dan se bo ob.iavil v ponedeljkovih listih.
Ljubljana, dne 11. julija 1931.
Žalujoče rodbine: Gantar, Reitz, Jerman
In Sitar.
...«.• ■ . »A -'-.?-
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Liubljana, Sv. Petra c. 14
Elitni Kino Malica
SAMO ŠE DANES PREMIERA
razkošne operete iz galantne dobe francoskega kralja Ludovika XV. in njegove lepe ter vsemogočne kurtizane
Markiza Pompadur
Anny Ahlers
in sloviti komorni pevec iz Berlina
Walter Jahnknhn
Krasno petje! Ljubavni roman na takratnem francoskem dvoru.
i; Predstave ob 3., 5., 7. In 9. zvečer.
Globoko znižane letne cene!
Telefon 2124.
... >JUTRO« It 158 -i
Naši kraji in
Pomen in uspeh strelskih družin
Strelski šport se kakor v drugih krajih 4aše države razveseljivo razvija tudi pri nas. Strelske družine so ustanovljene že v mnogih krajih, ne samo v Ljubljani in drugih mestih, marveč tudi zunaj na vaseh.
Ljubljanska družina pa je vendarle zaenkrat najbolj močna in se člani intenzivno vadijo v" streljanju, za kar imajo tudi prav lepo priliko, kajti na razpolago imajo voja-
Ker so se nekaj časa pritoževali love! zoper ustanavljanje podeželskih strelskih družin, se je oglasil v našem lovskem mesečniku >Lovec<, član SLD, ki je v pametnih besedah obrazložil lovcem, da strelske družine lovstvo niso popolnoma nič v kvar. Med drugim piše > Lovec«: Strelska družina je viteška organizacija pod najvišjim pokroviteljstvom ter je njeno glavno načelo vzga-
ško strelišče pod Golovcem. Člani — strelci vo dosegli v svojem športu prav lepe uspehe pri raznih strelskih tekmah. Na prvi sliki vidimo 15 odlikovan cev. ki so dobili v priznanje za lep uspeh pri tekmah svetinje z dekretom
Že tekom prihodnjih tednov bodo ustanovljene nove strelske družine na Brezovici pri Ljubljani, r Preserju in na Rakeku.
jati dobre strelce. Vsak lovec naj bi bil tudi dober strelec, za kar skrbe baš strelske družine. Kjer se ustanovi strelska družina, je treba poskrbeti tudi primerno strelišče.
Druga slika nam predstavlja strelsko družino v Storah pri Celju, ki se je pod vodstvom ustanovitelja in predsednika g. Jerneja Pauliča v štirih mesecih prav lepo razvila
Po kongresu naših izseljencev
Organizacija izseljencev je zelo zadovoljna s sprejemom rojakov iz Amerike — Priprave za izlet v Ameriko
Zagreb, 10. julija
Organizacija izseljencev v Zagrebu je kot inicijator izseljeniškega kongresa z njegovim izidom zelo zadovoljna. Najprej se ni nihče nadejal, da bo v tej težki krizi, ki se je razširila sedaj tudi na Ameriko, došlo v staro domovino toliko rojakov iz Severne in Južne Amerike. Nadalje se tudi ni pričakoval tako veličasten sprejem, kakršnega so bili izseljenci deležni od Jesenic do Beograda, že pri prihodu v našo državo, na Jesenicah, je nastal presrčen kontakt med domačim prebivalstvom in izseljenci in se je ta kontakt širil in večal vse do konca kongresa.
Slovenija je s svojim velikim organizacijskim darom prekosila sama sebe. Sprejema na Jesenicah in v Ljubljani ostaneta nepozabljena vsem izseljencem. V Zagrebu je bil glavni del kongresa, pa tudi zasedanja v Ljubljani in v Beogradu so bila na višini in v popolnem skladu z velikimi cilji kongresa. Posebno svečan je bil del kongresa v Ljubljani, kjer je poleg predstavnikov mesta, banske oprave, društev in organizacij počastil kongres s 6vojim prisostvovanjem in sodelovanjem tudi sam ameriški poslanik g. Prince. V Zagrebu so našim rojakom privrele solze, ko so se zbrali v zgodovinski hrvatski zbornici, da bi razpravljali o lepši bodočnosti našega naroda sploh, o izseljeniški pa še posebej. V Beogradu pa je bil zaključen kongres na najsvečanejši način s tem, da so bile sprejete važne resolucije, ki bodo imele nedogledne posledice za naše izseljence in tudi za vso našo država
Krona kongresa pa je bil v Beogradu svečani sprejem kongresistov na dvoru od samega kralja. Sprejem je bil ganljiv. Kongresisti so v velikem krogu stali pred
Levstikove svečanosti v Velikih Laščah
Lepa proslava v rojstnem kraju velikega slovenskega kulturnega delavca
Spored svečanosti
25.	julija ob pol 9. uri zvečer slavnostna akademija v sokolski dvorani. Na akademiji poje Levstikove uglasbene pesmi Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane (šti-bernik, Jug, brata Petrovčič, Šulc). O Levstiku predava prof. dr. Anton Slod-njjik iz Ljubljane. Dalje nastopijo šolska deca s spremljevanjem klavirja, bariton g. Tone Petrovčič in tenor g. Milan Jug, ki vsi pojejo Levstikove pesmi, ter recitirajo in deklamirajo akademiki in šolska
26' julija ob 9. dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora povorka skozi trg na Levstikov rojstni dom v Spodnje Retje. Pri Levstikovi rojstni hiši pojejo šolski otroci in moški zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, govori pa pisatelj Vladimir Levstik.
26.	julija ob 14. popoldne v Velikih Laščah pri Levstikovem spomeniku: pozdrav predsednika, nastop moškega zbora Glasbene Matice in slavnostni govor pesnika Otona Župančiča. Odkrije se bronasti profilu! relief Levstikove glave na spomeniku.
Po kulturnem delu proslave velika narodna veselica.
svojim kraljem in njegovim spremstvom, katero so tvorili minister socialne politike dr. Kostrenčič, upravnik dvora in drugi generali ter dr. Aranicki. Izseljenci, 75 po številu iz raznih krajev Severne in Južne Amerike, so se tu zbrali pod vodstvom iz-seljeniške organizacije. Po pozdravnem govoru izseljeniškega voditelja prof. Deli-ča je Nj. Vel. kralj ogovoril vsakega posameznika, razgovarjal pa se je z njimi tudi pozneje, ko so bili gostje pri intimni zakuski na dvoru, med katero je svirala godba gardijskega polka.
Velike zasluge za tako lep potek kongresa imajo odbori za sprejem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vsi ti odbori so storili vse, kar je bilo mogoče. Posebne zasluge ima tudi Trgovsko-obrtna zbornica v Zagrebu po inicijativi svojega generalnega tajnika dr. Čuvaja. V vseh krajih so bili kongresisti gosti občinskih uprav, v Ljubljani in Zagrebu pa tudi banovine in Trgovsko-obrtne zbornice. Najtežja tehnična dela za kongres so izvršili tajniki organizacije, in sicer v Ljubljani g. Kravos, v Zagrebu g. Travica, v Beogradu pa gg. general čolovič in major Milojkovič.
Organizacija izseljencev urejuje sedaj ves materijal kongresa in pridejo v tisk vsi njegovi referati. Ustanovi pa se tudi poseben urad, ki bo permanentno deloval in dovršil vse priprave za bodoči kongres. Pred tem kongresom pa bo skušala organizacija organizirati izlet domačinov k našim rojakom v Ameriko zaradi boljšega kontakta. Za ta izlet je že sedaj veliko zanimanje, ker bodo izletniki deležni doma in v Ameriki mnogih ugodnosti in ker bo s tem ustreženo onim, ki iščejo trgovske zveze z Ameriko, ki želijo obiskati rojake in končno vsem, ki se zanimajo za ameriški svet.
Vse glasbene točke igra železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. H. Svetela.
Četrtinska vožnja po železnicah
Z odlokom M. S. t«-. 15465 je odobrena četrtinska vozna cena za vse udeležence proslave z vseh postaj v državi za vse vlake in razrede razen ekspresnih vlakov, četrtinska vožnja v Velike Lašče in nazaj velja od 22. do vključno 30. julija. Legitimacije oddaja Odbor za proslavitev stoletnice rojstva Franceta Levstika v Velikih Laščah. Cena legitimaciji je 2 Din.
Z legitimacijo kupi vsak udeleženec na vstopni postaji polovični vozni listek za Velike Lašče. Legitimacijo da vsak udeleženec proslave žigosati na veseličnem prostoru. Z žigosano legitimacijo in polovičnim voznim listkom se more vsak udeleženec vračati do 30. julija na svoj dom
Legitimacije naročajte kratko: »Odbor proslave Levstika« — Velike Lašče. Vsak, ki naroča legitimacije, naj priloži za vsako legitimacijo po 2 Din. Kdor naroči manj ko 5 legitimacij, naj pošlje mesto denarja znamke.
Prihode in odhode vlakov javimo pravočasno.
Letos poteče sto let, kar je bil rojen France Levstik, nesporno eden najjačjih in največjih pojavov mlade slovenske kulture. To stoletnico bo zato proslavila vsa Slovenija. Največji bosta proslavi v Ljub-!jani in v Velikih Laščah, Levstikovem roj-I stnem kraju. Ljubljanska poslava bo je-
Ljubljana, 11. julija.
Organizacija dimnikarskih pomočnikov v Lijubljani proslavlja te dni svojo desetletnico. Organizacija je bila ustanovljena 17. julija 1921. V organizaciji so včlanjeni vsi ljubljanski dimnikarski pomočniki. Ustnovili so si jo, da si zaščitijo svoje pra» vice in se v njej izobražujejo. Organizacija je v tem letu pristopila v članstvo Narod« no strokovne zveze.
Prejšnjo soboto eo se člani organizacije Zbrali na skupni večerji v salonu gostilne »Pri Mraku«. Na ta večer so povabljeni tudi mojstre itn predsedstvo Narodno strokovne zveze. Od mojstrov so se odzvali gg. Lip» ntJk, Vrhovec, Deisinger in Fricovka. S etra« ni NSZ sta pa prisostvovala predsednik g. Rudolf Juvan in tajnik g. Kravos, ki jc
orisal delo organizacije v zadnjih desetih letih in izrekel stvoje zadovoljstvo, da se j« organizacija dimnikarskih pomočnikov rav« no za svojo desetletnico priklopila nacio« nalneami delavskemu pokretu, kar bo ors gankaciji gotovo v velik uspeh. Organi* zaefiji in odboru je iskreno čestital. Ravno tako je čestital odboru predsednik NSZ g. Juvan.
Presenečenje je bilo, ko se je pred vrati 6alona zaorila lepa slovenska pesem, katero so ubrano zapeli pevci Prostovoljnega gasilnega društva. Po petju sc je v salonu oglasila deputacija gasilcev pod vodstvom g. Ferda Vrabca, čestitala dimnikarjem k 10 letnici ter izročila predsedniku organizacije g. Francu Juhu krasen šopek. Med prepevanjem lepih narodnih pesmic in napotnicami sc je zaključil lep večer.
-- 3 ===
ljudje
seni, proslava v Velikih Laščah pa že čez
14 dni, dne 25. in 26. t. m. Ni dvoma, da bo ta proslava zbrala v divnih Velikih Laščah ogromne množice ljudi iz Slovenije in tudi iz ostalih pokrajin države, posebno še, ker je prometno ministrstvo dovolilo za udeležence proslave četrtinsko vožnjo po železnicah.
Pred praznikom belokrajinskih gasilcev
Gradac, 11. julija.
Gradac v Beli Krajini se pripravlja na veliko slavje, ki bo 2. avgusta. Od leta 1889. že obstoji tamkajšnje gasilsko dru« štvo, ki jc bilo ustanovljeno v težkih razmerah na deželi, a se je vedno krepko držalo, napredovalo od leta do leta in požrtvovalno služilo svojemu smotru. Od ustanovitve sem je društvo interveniralo pri 40 večjih požarih in v vsakem pri» meru preprečilo razširitev besnega elementa in tako obvarovalo prebivalstvo presil-nih požarnih katastrof. Gradac, prelepi kraj v mioni Beli Krajini, ležeč med vinskimi goricami, je znal vedno ceniti po* žrtvoval nos t gasilcev m je prebivalstvo rado pristopalo k društvu ter ga podpiralo. Pred par leti si je društvo nabavilo najmodernejše orodje, motorno brizgalmo, obenem pa si postavilo nov res lep gasilni dom. Ko je bilo doseženo to, se je društvo v svoj ponos zamislilo krasen pra= por, k" je bil izvršen v zavodu za umetnostno obrt v Ljubljani. Prapor je res umetniško delo in lepo vezen. Gračani so si pridobili za priliko blagoslovitve novega prapora najvišjega kuma Nj. VeL kralja in je pripravljalni odbor baš te dni dobil od maršalata dvora cfbvestilo, da je Nj. VeL kralj blagovolil sprejeti kumstvo zastave.
To je pač najvišje priznanje za delav* nosi naših vrlih Bel okra jincev, ki nikoli niso klonili duhom, ostali tudi v najhujših dneh dobri Jugo®loven i in vrli Sokofi ter najpožrtvovalnejši pripadniki jugoslo-venske ideje.
Kraniska sokolska žnpa v Tržiča
Sokoli in velika množica med govorom br. živkoviča
Nedelja, 12. VIL 1931	=».
Majdica obdaruje mamico.
Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamid Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za prai Je vedno samo Radion, ker
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Desetletnica organizacije dimnikarskih pomočnikov
vdnah.
Tajinstvena smrt mladeniča
Kočevje, 11. julija.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem ča-su. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-
Pri javnem telovadnem nastopu so sodelovali tudi bratje iz Grosulja, št. Lovrenca in naraščajniki iz Ljubljane ter so imeli že dopoldne pod vodstvom br. Rusa iz Višnje gore skušnje skupaj z domačini.
Popoldne pred nastopom so odkorakali vsi oddelki v sprevodu na postajo, kjer je ob prihodu dolenjskega vlaka pozdravil starosta dr. Jenko došlega zastopnika vlade sreskega načelnika g. Podboja iz Litije ter župnega delegata dr. Fuxa iz Ljubljane.
Pri telovadbi so prvi nastopili naraščajniki, za njimi oddelki ženske dece pod vodstvom sestre Anice šiške. Moška deca je izvajala pod vodstvom načelnika Kastelica proste vaje in razne igre: šestnajst članov sosednega bratskega društva v št. Lovrencu je izvajalo proste vaje, ki so se odlikovale z lepim kritjem in skladnostjo izvajanja, čeprav goji društvo telovadbo komaj poldrugi mesec. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti na drogu in bradlji ter so se nekateri člani odlikovali z lepimi, vzorno izvedenimi vajami.
Po odmoru so nastopile domače članice, ki so ped vodstvom načelnice sestre .Joha-ne Travnove izvaajle praške vaje. Ponovno je nastopila ženska deca skupno z viš-njegorsko z lepo pevsko točko »Peričice«, nastop pa so zaključile proste vaje članov.
Po telovadbi je govoril sreski načelnik g. Podboj in se zahvalil vsem, ki so žrtvovali čas in delo za idejo Sokolstva in za dosežene vspehe. Vso pohvalo zaslužijo domače učiteljice, ki so kljub počitnicam pripravljale telovadne oddelke za javni na-
V noči od srede na četrtek je v nepo» sredni bližini Kočevja nenadno preminul obče priljubljeni g. Fric Scherjan, po poklicu mehanik za fina dela, uslužben pri premo,gokopu, kjer ima tudi njegov oče ugledno mesto višjega uradnika.
Brez znakov duševne depresije se je 251etni mladenič izgubil v sredo na večer proti Klinji vasi, kjer ga je v jutro naslednjega dne našel mrtvega neki pekovski vajenec. Truplo je ležalo med praprotjo v neposredni bližini vasi. Nedaleč od mrtveca so našli tudi samokres zastarele vrste. En naboj je bil izstreljen, dočim je bilo ostalih pet nabojev nedotaknjienih, Vajenec je identiteto nesrečnika spoznal le s težavo, ker je imel mrtvec obraz okrvavljen.
Pokojni mladenič je bil izredno dobre im mirne narave. Sovražnikov, ki bi mu stregli po življenju, kolikor je znano, n?. imel. Ker g. Scherjan napram nikomur ni govoril niti najmanj o kakih samomorilnih namenih in tudi ni zapustil kakršnekoli pi» sane besede, je tragičen konec mladega mehanika prav zagoneten. Tudi ni zinano, da bi bil imel pokojnik orožje. Pri mrtvecu so našli vse reči nedotaknjene. Roparski umor je tedaj izključen. Sodi se, da je bil mladenič napaden iz osebnega maščevanja po tem ali onem skritem nasprotniku. Še prejšnega dne je bil mehanik v pogovoru s svojimi stanovskimi tovariši zelo živahen in zgovoren in ni nikomur niti na misel prišlo, da bi utegnil storiti Fric kaj usodepolnega.
Edina krogla ga je zadela pod srcem na levi strani prsi in mu prebila desno stran pljuč. Očividno je mladenič po kratkem trpljenju hitro umrl.
Pokop mladeniča se je vršil ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Dobrega sina in pridnega obrtnika ohranimo v blagem spominu, preostalim naše sožalje!
Prvi javni telovadni i
Št. Vid pri Stični, 10. julija.
Mlado sokolsko društvo št. Vid pri Stični je imelo minulo nedeljo svoj prvi javni telovadni nastop, ki je vse posetnice prireditve v resnici presenetil.
Odkar obstoja SKJ so društveni člani pridno delali in kakor je pokazala telovadba, je bilo to delo sistemaffeno in bi bilo v čast vsakemu bratskemu društvu.
istop šentviškega Sokola
stop in si s tem dale najlepše spričevalo izvenšolskega delovanja. Vse navzoče >a je prav navdušil govor župnega zast«i>nika dr. Fuxa, ki je zbranim govoril o pomenu in cilju Sokolstva in sokolske vzgoja ter bodril k vztrajnosti, napredku in šentviškemu Sokolu želel še lepše vspehe.
Sledila je animirana zabava, ki je v gmotnem oziru društvo precej podprla.
Okoliškim društvom je nedeljski nastop šentviškega Sokola lahko za vzgled, kaj premore vztrajnost in sokolska požrtvovalnost tudi v takih krajih, ki do zadnjih časov ideji Sokolstva niso bili nič kaj naklonjeni. — Zdravo!
Zavarovanje oseb, zaposlenih pri kmetijskih strojih
Kmetijske zadruge in lastniki raznih kmetijskih strojev, predvsem mlatikiic pošiljajo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev dopise, v katerih odklanjajo za« varovanje 06eb, zaposlenih pri strojih,* ako te osebe niso v neposrednem službenem razmerju z lastnikom mlatilnice. Lastniki mlatilnic se pri tem sklicujejo na razsodbo držav, sveta od 14. novembra 1930 v tožbi, ki jo je vložila Hranilnica in posojilnica , v Cerkljah ob Krki.
Tudi na kmetih nesreča ne počiva. Zna« no je, da se zlasti pri kmetijskih strojih, predvsem pri mlatilnicah, pripeti mnogo hudih nezgod. Prizadeti so izročeni največji bedi, ker so to po večini socialno slabi ljud« je (hlapci, dekle, mali kmetje). Ker ima za« deva zelo važen socialen značaj smatram za dolžnost, da podam k njej nekaj pojas* ndl.
Delavstvo na kmetih načelno ni podvrženo zavarovanju. To dejstvo sopovzroča beg iz vasi v mesto. Vendar pa je že bivši avstrijski zakon imel izjemo v tem, da je ustvaril zavezanost zavarovanja za primer nesreče pri strojih. To izjemo je narekova« la nujna potreba; zahtevale so jo kmetijske organizacije, ker so videle, da so kmetje zaradi nezgod pri strojih izpostavljeni sod? nim odškodninskim tožbam; marsikate raz« sodba je posameznega kmeta za trajno uni« čila. Jugoslovenski zakon je to izjemo sprejel tudi v svoje določbe, da tako zadosti nujni socialni in gospodarski potrebi tako kmetov in kmetijskih zadrug kakor tudi delavstva ali sploh oseb, zaposlenih pri strojih.
Tozadevna določba zakona pravi: »Do« kier se ne izvede zavarovanje kmetijskih delavcev s posebnim statutom, se morajo pri kmetijskih podjetjih, ki vporabljajo par« ne kotle ali naprave, gnane z elementarno silo ali z živalsko silo, po predpisih tega zakona zavarovati oni delavci, ki jim preti nevarnost od kotla ali pogona.« Ker je iz« vajanje zavarovanja strogo po predpisih zakona neprimerno za kmetske razmere, je ministrstvo socialne politike s posebno od« redbo dopustilo pavšalno zvarovanje oseb, zaposlenih pri strojih, in sicer na ta način, da je uvedeno namesto individualnega zava rovanja kolektivno zavarovanije vseh pri strojih zaposlenih oseb. Taka odredba je neobhodno potrebna, ker kmetje nimajo časa in pogosto tudi ne potrebne sposobnosti, da bi vsako posamezno osebo individualno prijavljala in odjavljali. Ta ureditev zava« rovamja je za kmetske razmere najiprimer« nejša, ker bo vsaka drugačna ureditev po« vzročala neprililke. Paziti je pri tem samo na to, da je pavšalna zavarovalnima primer« no nizka. To je bila. Najmanjši prispevek je znašal 1.30 Din, največji pri 8 delovnih močeh pa 184.20. Ti zneski razbremene lastnika mlatilnice od vsake druge nadalj-ne sodne odgvornosti, pri tem pa vendarle zagotove pomoč onim, ki bi se ponesrečili. Zneski so razmerno tako nizki, da bi se za« radi njih zlasti zadruge kot socialne usta« nove ne smele izogibati zavarovanju.
Iz gornjega citata zakona je predvsem jasno razvidno, da se morajo zavarovati kmetijski delavci (odnosno osebe), zaposle* ni pri strojih. Napačno je naziranije držav« nega sveta, da »po predpisu § 6. zakona o zavarovanju kmetijski delavci, h katerim spadajo tudi delavci pri mlačvi, niso podvrženi zavarovanju«. Po zakoou so vsi delavci, »katerim preti nevarnost od stroja (od k0tla ali pogona), podvrženi zavarovan
nju«, in sicer kolektivno, ker je individual* no zavarovanje na kmetih neizvedljivo. Spor more biti samo v tem, kdo je dolžan prijavljati mlačvo, odnosno, kdo je dolžan plačevati zavarovalne prispevke: ali lastnik stroja ali lastnik žita. Ker je zavarovan stroj, odnosno, ker se zavarovanje nanaša na nevarnost, ki preti od stroja, je jasno, da mora te dolžnosti izpolnjevati < lastnik stroja, kar je tudi zopet samo v interesu kmetov samih. Kako naj se kmet, lastnik žita, peča še z zavarovalnimi predpisi, ako da lastniku stroja že delo in zaslužek 1
Razsodba državnega sveta, na katero se sedaj sklicujejo zadruge in lastniki mlatilnic, velja samo za konkreten primer (za Hranilnico in posojilnico v Cerkljah) in samo za konkretno mlačvo, ne velja pa za druge lastnike mlatilnic in tndi ne za druge primere mlaeve.
Ako je bila zadeva zavarovanja pri kms-tijskih strojih do sedaj morda nejasno urejena, in na ° tej nejasnosti sloni razsodba državnega sveta, je pa ta nejasnost odstranjena i naredbo ministra za socialno politiko ln narodno zdravje z dne 15. oktobra 1930, št 28.174, ki ima moč zakona, ker je izdana na podlagi pooblastila iz § 30, zakona o zavarovanju. Velja od 1. januarja 1931. Po § 8. te naredbe ima dolžnosti iz zavarovanja pri kmetijskih strojih izpolnjevati izključno lastnik stroja. Najmanjša premija znaša 10 Dm letno od stroja, in to ne glede na število zaposlenih oseb. Omenjena uredba urejuje zavarovanje za vse vrste kmetijskih strojev, in sicer: pri kmetijskih strojih na motorni pogon znaša premija 1.30 Din na delovni dan in stroj, pri sejalnih strojih 0.30 Din, pri strojih za košnjo 2.60 do 3-90 Din. Pri mlatilnicah je premija odvisna od konjskih sil stroja, tako da znaša premija do 3 HP 5.20 Din na dan in stroj, od 3 do 5 HP 9.10 dinarja itd. Pri mlatilnicah na živalski pogon od 2.80 do 8.40 Din na dan in stroj ne glede na število zaposlenih oseb. Najmanj pa znaša letna premiia 10 Din, kar v večini primerov ustreza našim prilikam. Profesijomsti morajo biti individualno zavarovani.
Z označenimi premijami ima urad kriti zdravljenje ponesrečencev in pa vse nezgodne rente.	. . ..
Naša vas ima nebnoj nerešenih socialnih problemov. To pomeni za malo kmetsko ljudstvo veliko škodo. Tudi zavarovanje je_zek> pereča reč. Ce se hoče rešiti vsaj najvažnejši dol, to je zavarovanje pri strojih, na način, ki je ob danih prilikah edino mogoč, bi morali oni, ki so odgovorni za socialno m gospodarsko življenje v naših vaseh, ovire odstranjevati in jih ne ustvarjati ah večati. Zavarovanje oseb pri kmetijskih strojih Je visoko pasivno. Finančni razlogi ne silijo zavarovalne institucije k temu, da mora vztrajati na izvajanju zavarovanja oseb na kmetih. Samo važni socialni razlogi zahtevajo to zavarovanje. Nezgode pri strojih so navadno hude; v L 1927. je znašal povprečni odstotek delanezmožnosti 57.85 odst-, v letu 1930 pa 66%, a normalno okoli 40%. xNa dajatvah je urad izplačeval ponesrečencem denarne podpore, rente, proteze oskrbnino v bolnicah in izplačuje tudi več vdovskih in otroških rent. Kdo naj prevzame preskrbe podobnih primerov? Občine in zadruge/ Proti preskrbi teh oseb pa gotovo nihče nL
Stališče lastnikov mlatilnic ni nikjer v zakonu utemeljeno, posebno pa m utemeljeno v socialnih potrebah podeželja. To ie treba stalno imeti pred očmi.
Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD.
TVOR NIČA CIKORIJI
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
Amerikanska podjetnost v našem stavbnem
gibanja
Delovanje arhitekta Saviča — Nove zgradbe v Beogradu in Sarajevu
Beograd, 10. julija.
»Jutro« je že pred par tedni poročalo O veliki podjetnosti ameriškega arhitekta, srbskega leskovškega rojalka Steve Savica in njegovih namenih, da osreči našo do« movino s svojimi ameriškimi nebotičniki, kakor jih je »Jutro« prikazalo svojim bralcem tudi v sliki. No, in res: arhitekt Sa-vič ni prišel zaman v svojo domovino s svojimi načrti, oprtimi na trdno podlago ameriškega milijonskega dolarskega stavbnega konzorcija, in ameriški nebotičniki v Jugoslaviji so že takorekoč gotova stvar. Sklenjeno je že; samo zgraditi jih je se treba, kar pa poj de, kakor zatrjuje arhitekt Savič, prav hitro s pravo ameriško naglico. In to ameriško stavbno gibanje se°ne omejuje saimo na Beograd, temveč gre precej na široko po vsej naši državi. & Kar se tiče Beograda, je arhitekt Savič sklenil pogodbo za zgradbo 25nadstrop-nega nebotičnika na zemljišču znane Ko* larčeve zadužbine. Sedanje poslopje s Ko-larčevo restavracijo, glavno pošto in kinematografom na vrtu izgine, na njegovem mestu pa zraste palača, ki bo za.celih 18 nadstropij nadkriljevala sedaj najvišjo stavbo v Beogradu, v bližini Kolarca, nasproti opernemu gledališču stoječo se-mednadstropno palačo zavarovalnice »Ri-unione Adriatica«. In ne samo to. Na pred kratkim kupljenem zemljišču za »mane* žom« in oficirskim domom, ob Nemanjini ulici, zgradi mestna občina svoj občinski dom nT je tudi izvršitev te stavbe prevzel arhitekt Savic. Po trditvah točneje poučenih strokovnjakov dobi tako naša prestolnica občinski dom, najmoderneje zgrajen in urejen, kakor ga nima nobeno drugo mesto v Evropi.
Arhitekt Savič se tudi zelo zanima za tujski promet in vse, kar je z njim v zvezi, zlasti pa za nastanitev tujcev po najmodernejših zahtevah in potrebah. V ta namen se je v vsem našem Prknorju, od Sušaka do Dubrovnika pogajal za zgradbo hotelov in sklenil tako pogodbo, po kateri bo kot član hotelirske kreditne^ zadruge s sedežem v Crikvenici v družbi s to zadrugo zgradil 12 hotelov. Crikveni-ca dobi velik hotel za 15 milijonov dinarjev, bančno palačo in šolo za hotelsko osobje. Nove hotele dobe še Rab, Šibenik in Trogir in vsak bo stal po 8 milijonov. V Splitu in Dubrovniku se zgradi hotel kakor v Crikvenici, a za Sušak je namenjen hotel, čigar zgradba bo stala 20 milijonov dinarjev. V načrtu so še trije hoteli. za katere pa kraji še niso končno-veljavno določeni. S temi novimi stavbami se tujskemu prometu na našem Jadranu odore nova možnost razvoja in napredka.
V Sarajevu je arhitekt. Savic s tamo-snjo vakufsko upravo (upravo musliman* skega cerkvenega imetja) sklenil pogodbo za zgradbo več stavb za skupno ceno okoli dveh milijonov dolarjev. V Karlovem
pa zgradi tvrdki Lederer moderno tovarno za lesne izdelke.
V celoti je 'arhitekt Savič sklenil za približno 52 milijonov dolarjev stavbnih pogodb in se sedaj vrača v Ameriko, v Chi-cago, da uredi tamkaj vse potrebno za delno premestitev svoje stavbne pisarne v Jugoslavijo. V mesecu septembru se vrne v Jugoslavijo in se tauoj nato prično dela za izvršitev sklenjenih stavbnih pogodb. Kakor zatrjuje arhitekt Savic, bodo vsa ta dela končana še pred potekam enega leta.
Prav ix) ameriško!
Vprašanje elektrifikacije Kočevske rešeno
Kočevje, 11. julija.
Za sredo zvečer je bala napovedana seja mestne občine, za katero je vladalo vse« splošno zanimanje ne samo v mestu sa« mem, temveč po vsej Kqčevski. ribniški in velikolašlki kotlini. Na sporedu je bilo nam« reč konično vprašanje elektrifikacije mesta Kočevje, ka naj bi se priključilo ali kranj« skim deželnim elektrarnam — projektu banske uprave o elektrificiramju dravske banovine ali pa že obstoječi elektrarni, ki jo je v nedavnem času zgradila trboveljska premogokopna družba v namenu, da elek« trificira odtod celo Dolenjsko.
Malo 9ejno dvorano je napolnijo rado« vedno občinstvo do zadnjega kotička. Na županovi desnici smo prvič po sedmih me* secih zopet opazili podžupana v oseba g. inž. Franca Stiglica, katerega je mestni žu«
ng. dr. Kostanjevec uvodoma zelo top*
pozdravil. Nato je prešel župan takoj na prvo točko dnevnega reda: elektrifikacija mesta Kočevja in pozval obč. odbornika, odvetnika g. dr. Lavriča, da poda točen Teferat o stanju glede pogajanj in ponudbo s strani TPD in KDE. Referent je nato v poldrugournem referatu podal izčrpno sliko o tem za ves kočevski srez tako važnem vprašanju.
Najprej je prečita! ponudbo TPD. Iz te ponudbe se vidi, da hoče Trboveljska skleniti z mestno občino dolgoročno pogodbo, ki bd vezala mestno občino napram slehernemu drugemu ponudniku. Nadalje je pre* čital tudi ponudbo s strani banovine. Ta ponudba je za mestno občino mnogo ugod* nejša, ker daje občini prostejše roke, a tudi cenejšo električno strujto. Banovini bi se zavezala, da do zadnjega oktobra pri* hodnijega leta izpelje daljnovod iz Gro* suplja preko Vel. Lašč in Ribnice v Ko« čevje, od tu pa naslednje leto še naprej do Kolpe. S tem momentom je rešeno vprašanje elektrifikacije tega dela Do* lenrjske, ki je bilo odorto že vise zadnje desetletje. Z elektrifikacijo tega predela bo rešeno prebivalstvo, ker bo dobilo po« ceni najboljšo luč, obenem pa bo damo tudi
industriji z nizko ceno električne stroje možnost, da se tu razširi. Trboveljska ni stavila v svoji ponudbi nobene konvenci« jonalne globe za primer obustavitve obratovanja v elektrarni, dočim bi imela ob pri« kJjučitvi k banovinskemu elektrifikacijske-mu načrtu mestna občina v mestu za vsak slučaij še posebno rezervno postajo z že obstoječimi dinaimo stroji Električni tok, kj ga ponuja banovina, bi bil soraz« merno siteoraj 1 Din cenejši pri kilovatni uri, kakor tok, ki bi ga dajala trboveljska družba iz kočevske elektrarne. Ob koncu svojega poročila je stavil referent odboru tale predlog:
Občinski odbor sprejme ponudbo za do* bavo toka, preureditev električnega omrež* ja in vodovoda, kakor jo je stavila banska uprava, da kranjske deželne elektrarne pre« urede omrežje ter modernizirajo vodovod* / no napravo tekom letošnjega leta ter do* bavi trofazni tok najkasneje do konca ok« tobra 1932. pod pogoji, kakor jih vsebuje ta ponudba.
Po debati je župan g. dr. Kostanjevec predlagal, da se glasuje javno. Pri volitvah je bilo živahno in pokazalo se je med od« borniki veliko zanimanje za izid volitev. Ob tej veliki napetosti so glasovali za trboveljsko družbo dr. Ivan Sajovic, Erker in Verderber, Josip Dornig ter svetnik Gamselmayer, proti pa dr. Lavrič, Betriani, Peterim, inž. Stiglic in Rom. Ker je bila podana enakost glasov, je župan g. dr. Kostanj evec izjavil, da se zaiveda velike odgovornosti z ozirom na narodnosgoepodar« ski položaj m da zato odločno glasuje za predlog g. dr. Lavriča, da sprejme mestna občina banovinsko ponudbo.
S tem je bila ustvarjena podlaga elektrd« fikacije kočevske, kostalske, ribnišike ter velikolaške kotline. Kočevska bo torej v najkrajšem času elektrifioirana pod naj* ugodnejšimi pogoji.
—»
Gasilsko slavje v Jabianski dolini
Jablantca, 10. julija.
Kako je prežeta Jablauiška dolina pri Šmartnem z gasilsko idejo je ponovno pokazala zadnja nedelja, ko je praznovalo gasilno društvo blagoslovitev nove motor-ne brizga Ine. Še-le pred tremi leti so se odcepili na pobudo župnega tajnika g. Pe-terce od matičnega društva v Litiji, in so se osamosvojili, pa so lami že dogradili ga* silski dom, ki je eden najlepših v vsej župi. Jablančani so si nabavili novo motor* ko pri domačih Strojnih tovarnah v Ljubljani. Za majhno dolino je bilo posvečen je brizgalne velik praznik, kateremu so prisostvovali gasilci skoro iz vseh župnih edinic. Najbolj so bili zastopani Litijani, Šmarčani in Kostrevničani, ki so prišli na liitijski kolodvor čakat zagorske in druge goste. Za zagorsko rudarsko godbo, ki jo je vodil kapelnik g. Godina in 3 prapori, je krenila povodca v prijetno Jablaniško dolino.
Jablaničani so prav iskreno pozdravili pri vhodu v vas drage goste. Šmareki dekan g. Gornik je nato blagoslovil motor-ko, nakar je imed na zbrane gasilce iskren nagovor žirpni načelnik g. Franc Lajovic starejši iz Litije.
Do solz je ganil vse navzoče govor mlade kmečke deklice, ki je izrekla veselje najmlajšega sveta iz tihe Jablaniške do* line. Ob koncu svojega simpatičnega nastopa je poklonila kumici ge. Kobalovi iz Gradiških Laz krasen šopek cvetja. Slav-nost je zaključila državna himna, nakar se je razvila prijetna zabava, ki so se je udeležili številni okoličani, zlasti Šmarčani in Litijani. V prijetnem razpoloženju je potekla gasilska prireditev, pozornost je vzbujalo tudi moštvo iz Sv. Kiiža z načelnikom g. Raplom, ki je bil pred nedavnim pri gašenju ognja močno poškodovan, pa vrli gasilski veteran, kljub poškodbam na nogah ni hotel zamuditi naše gasilske slovesnosti.
Vrlim in podjetnim jablaniSkim gasilcem, ki imajo v osebi načelnika g. Brica vzornega vodnika, k lepemu dnevu naše priznanje.
KMETIJSKI VESTNIK
. z dolgim prerezom
Angleški proizvod. Uporabljajo se pri GUlette-aparatlh
za britje.	9216/a
Strniščno korenje in apneni dušik
Polzela, v juliju.
Po vojni se je po naši občini zelo raz* širila navada gnojenja setev v zgodnji pomladi z apnenim dušikom. Posebno slabo prezimeli ječmeni so bili deležni v obilni meri apnenega dušika.
Uspehi takega dodatnega gnojenja so bili za žitni pridelek prav hvalevredni in razveseljivi. Le nekaj drugega smo začeli opažati': strniščno korenje je bilo vsako leto slabo. Kdor ni trosil apnenega dušika po ječmenu, je imel lep korenji pridelek. Čim več je kdo dal apnenega dušika na ječmen, tem slabše korenje je imel. V skrajnih primerih so bild kmetje celo pri* m orani podorati preredko korenje ali po« sejati vmes repno seme in so tako prišli ob zdravo in tečno korenje, s katerim so računali, da jim pomaga pri vzroji svinj.
Krivda za rfabo korenje, ki so jo soglas* no valili na apneni dušik, pa ni bila do« kazana, temveč je bila kmetska domneva le verjetna. Letos je pa posestnik O. v Ločici pri Polzela nehote doprinesel oči« ten dokaz za krivdo apnenega dušika na slabem pridelku korenja. Posestnik O. je pameten mož in se je hotel prepričati, kakšna razlika je med poštupanim in ne* pošfcupaoi/m ječmenom, ker je videl, da je imel v dobrih ječmenovih letih tudi so« sed, ki ni rabil apnenega dušika, prav lep pridelek. Da se torej prepriča o koristnosti apnenega dušika, je izpustil pri pomlad« nem gnojenju z dušikom več metrov širok pas preko cele njive in ga ni pognojil. Ve» sel je ogledoval rast ječmena vse leto in je videl, da je bila pognojena njiva dosti lepša od nepognojenega pasu. Ko je ječmen dozorfl, je bila neJe s^ama večja in go« stejša na pognojeni večini njive, temveč je bil tudi klas za polovico daljši. Žanjice pa so na tem delu njive le s težavo našle kakšno zakmjeno korenjevo rastlinico; ko so prišle do negnojenega pasu, je bilo tam korenje, kakor je sicer navada, kar za ma* lo ped visoko.
Slučajen poizkus je sedaj nesporno dognal škodljivost apnenega dušika za strniščno korenje. Seme korenja sejemo najrajši tanek sneg okrog pusta, apneni dušik pa trosimo v zgodnji pomladi. Ker seme korenja pozno skali, je verjetno, da je apneni dušik še tedne po trošnji tako jedek, da osmodi korenjevo kal, ki pribo* de iz semena.
Nastane vprašanje, kako odpomoči temu neprijetnemu pojavu, ki se gotovo tudi drugod dogaja, kjer trosijo na ječmen ap* neni dušik. Opustiti vsako umetno gno* jilo, bi bilo nespametno in škodljivo. Vze* ti namesto apnenega dušika čilski eoiiter nam tudi ne kaže, ker imamo apneni du* šik doma, čilski $oliter moramo pa uvažati in ker je za naše naplavine apneni dušik dosti boljše gnojilo od čilskega solitra. Sodimo, da bo treba urediti vso zadevo ta* ko, da se prepreči Škodljivi vpliv apne« nega dušika na mlade klice korenja. Mor* da tovarna premalo olji apneni dušik, da je prejedek. Morda bi kazalo seme že pri setvi ječmena plitko zavieči ali celo na pomlad prevleči pognojeno njivo, da 6e bolj razdeli umetna gnoj po zemlji. Prav hvaležni bi bili, če bi nam mogel kakšen kmetijski strokovnjak pomagati z nasve* tam, kako bi se za drugo leto ubranili zopetne poškodbe korenja po apnenem dušiku, ne da bi opustili to za naše tal* ne razmere tako učinkovito umetno gno« jilo.	T. A.
Ravnanje z vinom poleti
Če bi človek šel sedaj v poletnem času Skozi naš® vinske gorice in zidanice, zla« sti na katerih krajih po Dolenjskem ia tudi drugod, ne bd verjel, kolikšne množi* ne vina se v tem času pokvarijo. Seveda prizadeti vinogradniki o tem molče in izfkušajo zakriti to svojo sramoto. Ali ne* voščljivost naših ljudi prinese to prej ali slej na dan. Resnica je, da se dela pri nas še vedno taka škoda zlasti po zavrelki.
Splošno je znano, da je velika toplota škodljiva vinu, posebno navadnim Šibkim vinom. Zato ni čudno, da obolijo vina prav poleti. Najhujša bolezen v tem po* gledu je zavrelka, ki uniči v vinu ne samo alkohol, temveč tudi vse žlahtne kisline iin druge spojine in ga izpremeoi v smrdljivo tekočino. Zavrelko imenujemo to bolezen zaradi tega, ker vino pri tem šumi. Njeno uničevalno delo se prične v podu od spo* daj navzgor. Tudi cik je sicer nevarna in neozdravljiva vinska bolezen, ali mnogo manj opasna, ker izpremeni ▼ vinu pri visoki toploti le alkohol v ocefcno kislino. Gorje pa vinski kileti, kjer se je ta bolezen
Naj bo ta ali ona bolezm, kvarjenje vin preprečimo sedaj poleti v prvi vrsti s tam, da skrbimo za hladno klet. Predvsem moramo vrata in tudi okna na kleteh ime« ti vedno dobro zaprte. Tudi, kadar v kleti delamo, moramo imeti klet zaprto. V le* tošnjean letu se ni bati vlage in slabega zraka v kleti; če pa že ni drugače, zrači« mo klet ponoči. Še bolje napravi tisti, ki namesti na Meti dvojna okna ali dvojna vrata. Če tega ne zmore, pa naj vsaj s slamo zadela okna in vrata in s tem pre« preči dohod toplote v klet. Kdor ne more storiti tega ▼ zidanicah in nima priprav* ne kleti, stori najbolje, da spravi vino na dom v hladne domače kleti.
Nadalje se mara paziti, da so sodi ved« no polni. V topMi kleteh je icaauševanje vina mnogo večje, zaiadi česar se mora vs^k teden zalivati, da se ne napravi na vrhu vina kan aLi da ne cikne.
Če sodi ponekod puščajo, jih moramo temedjftto obrisati in zamazati, ker se na* vadmo izcejeno vino kaj rado ekisa in se t« napravi prarva zalega najraznovrstnejših opasniih bolezni.
Paziti moramo tudi na veho in na cepe. Nikar ne ovijajmo zamaske s cunjo. To je vir vsega zla, ker se v mokri cunji nase* lijo glivice, ki potem okužijo vino v sodu. Če so zamaŠki kisli, jih je oprati v vroči vodi, da ee glivice zamorijo. Dobro je tudi, da se v ldeti tu in tam zažge nekoliko žvepla, s čimer se zamori plesen. Lstočas« no moramo tudi zažvepteti vse prazne so* de, m to ponoviti vsaj vsak drug mesec in jih istočasno obrisati s cunjo. Za primer, da se vino kvari adi je nagnjen h kvar* j en ju, potem je pridejati takemu vinu ka« Kjervaga metabisulMta, To sredstvo zadr« žuje potem razwoj bolezni in včasi po* polinoma prepreči.
Dokler ima vino čist okus in lepo barvo, ga pustimo pri miru. Letos je namreč vse«
polno vina, ki pokipeva sedaj in je neko« liko motno, ker je v jeseni slabo pekipelo in vsebuje še sladkorja. Tako vino se bo namreč samo od sebe lepo očistilo in po* pravilo. Seveda ga bo treba potem pre« točiti.
Vinogradništvo bodo reševale vinarske zadruge
Letošnje toplo in po večini sušno zgod« nje poletje je z naglim skokom nadome* stilo vse, kar je pomladi zaostalo. Never* jetno se vidi človeku, ko opazuje sedaj razvoj vinograda, da je kaj takega v ta* ko kratkem času mogoče. Prve dni junija meseca niso bili vinogradi v najboljšem stanju. Menjajoče se vreme je omogočilo razvoj bolezni, zlasti peronospore, sušno vreme pozneje pa je razmah boiezm zadržalo.
Da pa so vinogradi ponekod v slabem
stanju, so krivi vinogradnika sami, ker nf* so pravočasno in pravilno škropili. Mnogo je takih, ki niti pravilnemu okopavamju ne posvečajo prevelike pozornosti. Krivda je tudi v tem, da varčujejo mnogi pri ga* lici in je niso pravočasno naročili. To se bo seveda maščevalo. V naprej se lahko že prerokuje, da bodo f slabo obdelani vi« nogradi postopno popolnoma obnemogli
Marsikdo bo rekel, da je prav tako, češ, da je vina že itak preveč. Če pa pomisli« mo, da so $Iabe lege, kjer še uspeva iz» vrstna vinska trta, ne dado uporabiti za druge kulture, potem je jasno, da doseže* mo z opuščanjem takih vinogradov obu* božanje dotiomh krajev. Mnogo takih 64»« bih leg se sploh ne da uporabiti za droge kulture (n. pr. za sadonosnike ali polja), ker je zemlja preslaba in lega presušna. Seveda, če se opusti trta na nizkih in po« ložnih legah z boljšo zemljo in se posadi tam sadno drevje ali 6e začno gojiti druge kulture, je v redu
Lepo je bilo včasi, ko.je vinogradnflc za svoj vinski pridelek je6eni aK pozami prejel za gotovo precejšen izkupiček, s k*« terim je kril potem vse izdatke svoje dnu zine. Sedaj leži vinski pridelek po zida« nicah in se kvari, odnosno potratno npo» rablja ali pa proda za slepo cena Upanje na dogledno izboljšanje vinske kupčije je seveda prav majhno.
Hude čase preživlja naše vinogradništvo, ki so prav za prav posledica splošne go* spodarske krize. Našim vinogradnikom priporočamo, da se poprimejo svojih sta* novskiih organizacij in gojijo misel &up* »osti in skupnega delovanja. Dandanes ne pomeni posameznik nič, pa četudi si do* mišlja, da je neodvisen. Če hočemo naše vinogradništvo spraviti do primerne reo« tabikiosti, je neobhodno potrebno, da se osnujejo pri nas vinarske zadruge. N« čakajmo toliko na podpore, ampak zdro* žimo se in zberimo vsaj najpotrebnejši kapital med seboj! Posnemajtoo naše juž« ne brate, ki nam v tem pogledu vsekako* prednjačijo!
Vrtovi in cvetje ob železniški progi
Ljubljana, v juliju,
Nekaj posebnega in značilnega za našo lepo Slovenijo so vrtovi, polni najlepšega, pisanega cvetja. Cvetlice ljubijo slovenska dekleta, ki kaj rade goje naše slo* venske cvetlice, velike rdeče nageljhe. Srečni so fantje, če jim dekleta poklonijq šopek cvetlic: saj so jim z rdečim nageljnom in rožmarinom razodele ljubezen.
Če se voziš v vlaku med tujimi potniki, prihajajočimi iz inozemstva, boš lahko opazil, da so naši vrtovi zasloveli preko naše državne meje in slišal boš v mnogTi primerih tudi primemo hvalo našim vrtovom. Po ljubezni do cvetja pa lahko sodiš tudi človeka. Vprav zaradi tega je prav umestno, da so pričele vrtovom ia sploh cvetju posvečati veliko pozornost tudi naše železniške postaje. Načelniki po* staj tekmujejo medsebojno, kdo da bd imel lepše urejen vrt in več cvetja ns| železniškem poslopju.
Lep vrt je na postaji Jesenice, kjer vidi* mo prav sedaj najrazličnejše vrtnice t, polnem cvetju. Potnikom pa vsakokrat, poleti m jeseni, ob vise oči na pisanem vrtu pri postaji Kranj, ki ga je že pred leti zasadil in uredil dolgoletni načelnik tamo-šnje postaje, inšpektor Kokalj. Vrt na kranjski postaji sedaj goji vzorno načelnik inšpektor Soklič. Lepo okrašene so tudi ostale postaje. Najlepši in najbogatejši pa je vrt inšpektorja načelnika Žemlje na gorenjskem kolodvoru, v Šiški. Le žal, da je ta vrt nekoliko skrit V precej obsež* nem vrtu je okoK 80 najlepših vrtnic, in kakih 50 plezalk, ki so prav sedaj poln« bahatega cvetja. Grede so kar zakrite a raznim drug'm cvetjem, med katerim sa sedaj najbolj vidne do dva metra visoke, modro cvetoče ostrožnice.
Nekaj posebnega na omenjenem vrtu pa je alpinska skupina, sredi katere vidimo ▼ miniaturi, točno posnet, Aljažev stolp. Med skalami je nasajen dišeči jeg!ič, k! je krasil skupino v majniku, jelenov jezik in še več drugih gozdnih in phninskihi zelišč. Vprav sedaj pa obdajajo stolp bel« zvezdice ptanik in rdeče čašice si-5a.
Bf>gato okrašeno s cvetjem pa je tntS postajno poslopje, kjer rastejo iz okusnih košaric, visečih na stebrih, najrazličnejše cvetlice. Na gorenjskem kolodvoru ja prav lep vrt zasadil tudi sedanji načelnik kurilnice in s tem zakril ne posebno razveseljivo sliko, v okolici kurilnice.
Toliko glede postaj. Prav kvarljivo p« učinkujejo na potnike, posebno tujce nekateri deli v predmestju, mimo katerih vozijo vlaki. In to v vseh delih mesta. Prav posebno se to občuti, če se pelješ pu progi proti Rakeku ali Vrhniki. Poleg lepih vrtov na cvetju sloveče »Rožne doli* ne«, kjer posestniki vil in pridne gospodinje tekmujejo, kdo ima okusnejše okrašeno, pa vidimo zamazana dvorišča, kjer so za hišo nakopičeni vsi gospodarski ne. dostatki in je včasi razstavljena cefa »stara krama«. Največjo reklamo pa delajo razna odprta, ali le s par deskami po« krita gnojišča in na grdi kanali.
Na zunaj, na ulico tega ne opaziš, zatrl skrbi tudi oko postave, za dvorišča pa je le malo brige in to kljub temu, da se v mnogih primerih vidi iz vlaka uprav t vežo. En tak slab primer je v stanju rarf« Citi ves trud drugih. Pogled z vlakov, od. nosno z železnice je važnejši kot tisti ia vseh cest in ulic. Čednost in prijetnost domov pričate tujcem o kulturi naroda!
Dravinjsko sokolsko okrožje v Konjicah
ki bo danes ortvorjea© £0 » gkjag&mam fpogMHM* ,
5 podi; j i del Kanala v prvem betonskem stanju. Slikovitost pogleda vzdolž po jarku.
Začetki planinarstva v Južni Srbiji
Za to je potreben Elida Sham* poo. Čisti, da nobena reč ne ✓ tako ... dela lase mehke kakor ^ svila in človeka čudovito osvežil Vsak teden po enkrat si umijte glavol
ELIDA SHAMPOO
na zletu 21. junija. Pri nastopu vseh oddelkov na zletišču govori br. starešina dr. Mejak
Moderno kopališče v Kamniku
Velika nova rettiiza
iSetoniranje velikega kanala
Glavni zbiralni' kanal bo izveljan iz Rožne doline pod železniškim prelazom v Glin-ški ulici, od tu pa k Gradaščiei, nakar bo izpeljan ob nji do Ljubljanice. Od Tržaške ceste do Gradaščice je že izkopan jarek za ta kanal ter je cev tudi že skoraj po vsej dolžini zbetonirana. Jarek ni globok,^ ker bo svet precej nasut ter pada od Tržaške eeste proti Gradaščiei, delo je tudi zaradi tega mnogo bolj napredovalo. Kanal beto-
Zgoraj: Pogled na remizo od ljubljanske strani. Spodaj je remiza proti cesti z obema
velikima železobetonskima strehama.
V zvezi z razširjenjem tramvajskega omrežja grade tudi veliko remizo v Zgornji Šiški, 700 m od mestne meje. Stara remiza je namreč premajhna, da bi mogla vzeti pod streho še nove vozove, ki jih je prišlo zaenkrat 10, ter bo njih število še vedno raslo »poredno z izvajanjem velikega programa za razširjenje tramvajskega omrežja v mestu in s podaljšanjem prog v okoliške kraje. Pri stari remizi ni prostora, da bi jo mogli razširiti in tudi bi bilo razširjenje brez pomena, ker ie potrebna neprimerno večja in moderna remiza, z velikimi delavnicami, skladišči in z drugimi tozadevnimi prostori.
Zato so se odločili za gradbo remize izven mesta, kjer je dovolj prostora. Remiza bo namreč zgrajena za 50 tramvajskih vozov ter se bo lahko po potrebi še razširila za 20 vozov; zato je pa bilo treba zgraditi ogromno poslopje. Remiza je dolga 102 m in 34 m široka. Vzdolž jo v notranjosti deli srednji zid v dva glavna dela, v shrambo za vozove, v drugem delu so pa delavnice
m skladišča. Ogromno poslopje pokrivata dva železobetonska oboka, ki ležita skupno na srednjem nosilnem zidu in obeh zunanjih; prav tako, kakor se deli poslopje na dva krila, ima tudi vsako krilo svojo streho, železobetonski obok. Poslopja ne morejo namreč pokriti le z enim obokom, ki bi segal čez vso njegovo širino, ker bi bila razpetina oboka prevelika. Saj še sedaj znaša razpetina oboka nad levim krilom 18 metrov.
Remizo so pričeli graditi aprila, zgrajena bi pa morala biti že 15. junija- Delo se je nekoliko zavleklo, kar je razumljivo pri tako ogromni zgradbi. Streho so pričeli be-tonirati 20. junija ter bo te dni poslopje pod streho. Ob cesti so tudi postavili moderno upravno poslopje, enonadstropno hišo, v kateri je tudi stanovanje ravnatelja cestne železnice. Vsa gradbena dela ima v rokah stavbno podjetje inž. Iv. Tavčar. Delo je dobro organizirano ter zlasti naglo napreduje, ker grade z raznimi modernimi tehničnimi pripomočki.
prijatelje sokolstva. Prosvetni šef dr. Lončar je čestital v imenu g. bana k slavju in v lepih besedah slavil delo Sokola, župni podstarosta br. Krapež se je spominjal težkih časov Borovniškega Sokola in želel, da se zbere pod novo zastavo cela Borovniška kotlina.
Kumica s. Košutova je med aplavzom in. vzklikanjem vseh navzočih razvila prapor in privezala nanj trak rekoč: »Vihraj in vodi nas Sokole, naš narod v dobrobit Sokolu, domovini, našemu junaškemu kralju in njegovemu domu. Zdravo!« Nato je skupno z br. starosto izročila prapor praporščaku br. Sokliču. Prvi žebelj je pribil g. dr. Lončar za g. bana s krasnim geslom, nato vsi darovalci, vsak s svojim geslom. Po izvršenem pobratimstvu novega prapora s starimi je odšla povorka na telovadišče na senčnat vrt s. Hele švig-ljeve. Javni nastop (proste vaje, vaje na drogu m bradlji) je potekel tako vzorno, da je treba čestitati br. načelniku švig-lju in s. načelnici M. Košutovi. Kljub prikritemu in odkritemu ro varjen ju nasprotnikov se Sokol v Borovnici razvija in na-da^joje z delom za narod in domovino.
Spodnjesavinjsko poletno pismo
Otvoritev vodovoda na Vranskem. — Popravljena državna cesta. — Obcestno drevje in mejaši. — Pomoč hmeljarjem. — Tujski
Št. Peter, 11. julija-
Kar pri Vranski začnimo! Preteklo nedeljo je imel ta naš mični trg prav lepo slavnost Blagoslovili in otvorili so nov vodovod Cerkveni obred je izvršil povsod priljubljeni domači g. župnik, duhovni svetnik dr. Mortl. Pomen vodovoda za narodovo sdravje je orisal g. sreski načelnik dr. H11-bad iz Celja. Država je dala za graditev vodovoda tako znatno subvencijo, da stana občino vodovod le okrog 200.000 Din. Gotovo bo vodovod znatno pospešil razvoj tujskega prometa, ki se posebno zadnja leta v idiličnem trgu prav lepo upeljuje. Vsa čast naprednemu vranskemu trškemu zastopstvu.
•Zaznamovati moramo z veseljem tudi čudež, ki se je izvršil zadnje tedne na državni, >veliki< cesti. Po vsej dolini so cesto, ki je bila že v zelo slabem stanju, spet do dobra posuli, da je naravnost užitek voziti se po njej med zelenjem našega sadnega drevoreda. Za cesto je že spet nagrmadenih tisoče metrov gramoza, kar nam daje upanje, da se nikoli več ne vrne cestna mize-rija, kakor smo jo objokovali in kleli zadnja leta
Kljub zanemarjenosti obcestnega drevja — suhe drevesne mrliče in osemdeset odstotne invalide bi lahko privoščila cestna uprava cestarjem, da bi ne sramotili naše sadjereje — se je obesilo precej sadja na veje, za kar gre vsa hvala dobri zemlji kmetov mejašev. Dobro bi bilo in pravično, da bi se tudi pri licitaciji sadja ozirali na te skrbne rednike javnega sadovnjaka in da bi imeli prednost pri licitaciji mejaši Sporedno z licitacijsko komisijo bi naj šla še komisija sreskega kmetijskega odbora, da bi ocenila škodo, ki jo povzročajo obcestni nasadi kmetom. Naj se že vendar enkrat neha stara praksa, ki prepušča zdražitelju sadja oškodovanje mejašev pri spravilu sadja. Neredko se namreč dogaja, da je deležen kmet mejaš od zdražiteljev sadja poleg škode na obcestnem polju tudi obilice psovk. Državno oblastvo naj uredi odškodninske zahteve mejašev že pri licitaciji sadja; zato naj skrbi sreski kmetijski odbor, da se bodo letos upoštevale te želje mejašev.
Poljski pridelki so vsi prav zadovoljivi. Ječmen je dobro nasul in tudi pšenjca, ki jo pravkar splošno žanjejo, je prav težka. Zadnji teden se pozna najbolj plitvi zemlji že občutna suša, zato želimo vremenarjem, ki napovedujejo skorajšen dež, da bi se dobro obnesle njihove. prerokbe.
Tudi hmelj se je še dosti, skoraj bi rekli preveč popravil. Vsi iz srca želimo, da bi se popravile še cene po njegovem vzgledu. Vest, da se je odločila vlada dati našemu hmeljarstvu v kritje najvažnejših obveznosti davkov, obresti, obiranja :td. za 20 milijonov cenenega posojila, je razvedrila marsikateri izkrbljeni obraz. Naši hmeljarji niso le potrebni državne podpore, temveč tudi v polni meri vredni, saj so bili dolga dobra leta krepki in vzorni davkoplačevalci. Da bo tudi kupčija letos na bolj zdravi podlagi, bo skrbela Hmeljarska prodajna zadruga, ki naj
iet.
!>o pobuda za nadaljnje kmetsko zadružno •ielo.
Tujski promet je letos povsod znatno na-oredoval. Veliko je pripomogla k temu napredku zasebna gradbena podjetnost, saj imajo najrazvajenejši tujci v penziionatih kakor sta jih zgradila zadnje leto Nadina Cvcnklova v št. Pavlu in Franc Privošnik v št. Petru, vso udobnost v stanovanju in prehrani. Če prištejemo k temu še neprekoslji-vr> ;idravilne kopeli v Savinji in pestrost izletov na bližnje hribe, posebno naša razgledna vrhova Mrzlico in Goro Oljko, pa številne avtr busne zveze, vidimo, da je Savinjska dolina kakor ustvarjena za letovišča. —K.
Posledice lovčeve zmote
Zagorje, 11. julija.
Zasavski lovci se zelo zanimajo za razplet naslednje zadeve: Neki lovec je po pomoti ali pa v lovski strasti ustrelil srno namesto srnjaka, za katerega je bi dovoljen odstrel. Posestnik Jože, stanujoč v sredini dveh lovišč je čul strel na desnem lovišču in kmalu opazil v dolini obstrelje-ito srno. Ranjeno srno so njegovi sinovi ujeli, ji obvezali nogo ter jo spravili v drvarnico. Jože je vedel, kdo je smo ob* strelil in šel je na njegov dom, da bi ma povedal, kaj se mu je pripetilo. Lovca pa ni našel doma, ker je ta med tem hodil za krvavo sledjo in končno tudi videl, kaj se je zgodilo z njegovim plenom. Posestnika je krafckomalo ovadil in drugo jutro na vse zgodaj so že prišli k Jožetu orožniki iz Vač ter zahtevali, naj divjačino, ki pa je medtem že poginila, izroči lovcu.
Ovadba proti posestniku Jožetu je šla svojo pot, obravnavala se je že pri sodišču nadaljevala pa se bo še pri sreskem načelstvu. Po sodbi vseh lovcev bo kaznovan lovec, ker ie ustrelil srno v prepovedanem času. Sitnosti pa ima tudi posestnik Jože in sinovi, ki so žival ujeli, obvezali, poleg tega pa še hoteli lovca obvestiti o napačnem strelu. Lovec bi gotovo ne na-nravil ovadbe, če bi bil vedel, da je ustrelil srno in ne srnjaka.
Vlak je odrezal nogo otroku
Konjice, 11. julija.
Ko je v sredo konjiški vlak vozil proti postaji Draži vasi, je spal ob tračnicah na železniškem nasipu 4-letni sinček kontrolorja bolniške blagajne g. Cegnarja, čigar mati je delala na njivi, oddaljeni okrog 180 korakov. Vlakovodja otroka ni takoj opazil, ker je nasip s travo obrastel. Ko se pa je vlak na nekoliko metrov približal spečemu dečku, vlaka ni bilo mogoče ustaviti in je kolesje otroku odrezalo nogo v gležnju. Deček je namreč držal nogo na tračnici.
Poškodovanega otroka so z istim vlakom peljali do Loč, kjer mu je zdravnik obvezal rano. Od tod pa so prepeljali otroka v bolnico.
Kanalizacija Rožne doline
Ljubljana- 11. julija.
Rožna dolina je prav za prav vas, ki spada pod viško občino, s svojim napredkom in naglim razvojem se pa lahko meri tudi z Ljubljano. Tipična delavska četrt je; razvila se je na močvirnih tleh, kjer ni bilo prej ne hiš in ne cest in zdaj že tvori lepo ljubljansko predmestje, se vedno bolj zliva % mestom in gotovo ni več daleč čas, ko bo kooptirano k mestni občini.
Velika pridobitev bo za Rožno dolino kanalizacija, ki jo bo v kratkem dobila, s čimer bodo izpolnjeni vsi,pogoji za nadaljnji razvoj. Teren se bo zaradi tega znatno osu-šil, močvirje bo izginilo, kar ne bo velikega pomena le slede novih gradenj, temveč tudi za higijenski napredek.
Sokolski praznik v Borovnici
Po izvršenih vsestranskih pripravah je v soboto 4. t. m. zvečer priredil Borovniški Sokol kumici s. Košutovi podoknico. Povorka z upravnim odborom na čelu in z vsemi člani in članicami je z baklami in lampijoni krenila izpred Sokolskega doma pred hišo kumice. Br. starosta je pozdravil kumico, ki se je zahvalila. Pevski zbor pa je pod vodstvom šolskega nadzornika br. Lampreta zapel nekaj primernih skladb.
V nedeljo ob lepem popoldanskem vremenu se je izvršilo razvitje krasno izdelanega prapora. G. bana dr. Marušiča je zastopal prosvetni šef g. dr. Lončar, sokolsko župo br. podstarosta M. Krapež, občino Borovnico odborniška deputacija z županom, gasilci so bili navzoči korporativ-no v kroju, častno je bilo zastopano tudi sokolstvo sosednih društev.
Ob 15. se je ustavil sprevod pred So-kolskim domom, kjer je bilo že zbranega veliko občinstva. Br. starosta Drašler je pozdravil zastopnike in zbrane Sokole ln
Tudi ob vročih dneh negovani la
Planinarstvo v Južni Srbiji je še w— razvito in posečajo Vardarci visoko gorovje samo po nujni potrebi, ko na Djur* djev dan ali malo pozneje ženejo živino na planinske pašnike in jo pred sv. Dimitrijem vračajo v dolino. Stalni gostje planin so samo pastirji, sirarji in lovci. Xa vrhovih Solunske glave, Ljubctena, Tur-čina, K a raba in drugih gora se le redko kdaj znajdejo planiin«/i-sportniki. Kratko rečeno, bo preteklo še dolgo časa, predno se bo planinarstvo v južnih krajih razvilo tako, kakor je razvito v slovenskih planinah.
Prestolnica cara Dušana je obdana raz-ven na jugovzhodu, kjer preide skopska ravna v Kumanovo polje, od višjih in nižjih gora. od katerih sta najmarkantnejša na zaoadu 2480 m visoki Ljubotem in na jugu 2530 metrov visoka Solunska glava.
črnogorskih pianm in na vziiodu v Bolgarijo do Sofije. Sicer pa, pridite slovenski planinci sami, da se razgledate z Ljubo-tena po zibelki jugoslovenstva, j.isnaški Južni Srbiji.
Lani avgusta je bil na Ljubotenu moj, takrat 4 in pol leta stari sinko Boro, gotovo dosedaj najmlajši posetnik te gore, letos 5. julija pa sem Ljuboten obiskal v družbi navdušenih turistov gospodov inž. Kranjca, gozdarskega inž. Hemma iz Maribora, zvestih čuvarjev državnih gozdov Hudomalja iz Trbovelj, Mije Tica, prekmurskega rojaka in carinika Božino-vida iz Pirota. Evo nas na sliki.
Upamo, da se bo sčasoma za planinarstvo navdušilo mnogo Vardarcev in da bodo tudi Skopljamci opustili dosedanjo pa* rolo: Hribe od spodaj, cerkve od zunaj, gostilne pa od znotraj. Anton Kappus.
Tako moro te jemati kopeli i na zraku in solncu!
Pred sol nič en jem, toda ne na mokrem telesu, vdrgnite svoje telo čvrsto i
A" ULJE
olje za kožo in masažo
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-creme vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da zamorete tudi za dobo neprijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi.
Nivea-creme: Din 5.— do Din 22.—. Nivea-olje Din 25.— do Din 35.--Izdeluje
Jugosl. P. Beiersdorf & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
Čitajie fiustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Za manjše ture prme v poštev Skopska črna gora s položnimi hribi, Vodne in oko* lica sela Matke, za visoke ture pa Šar-planina in masiv Solunske glave. Do Solunske glave je precej naporna tura, ki jo more turist napraviti peš ali na konju že iz Skopi j a, oziroma od postaje Zeleniko-vo in je to najmanj 14 do 16 ur hoda. Mnogo bolj prikladna je Šar-planina. Z avtobusom se turist lahko popelje do Te-tova ali do Gostivarja, od koder so lepi planinski izleti na vse strani.
Najbolj priročna je tura na Ljuboten. Z jutranjim vlakom se turist pripelje v 34 km od Skoplja oddaljeni Kačantfč. V treh urah je od Kačanika na Sopotniških bačilah, pol ure pozneje pri Beli vodi, kjer se začne prava hoja na vrh, kamor se prispe v dobrih treh urah. Tura ni nevarna in je podobna oni na Golico. Z Ljubotena je lep razgled tja do albanskih gora, do
nirajo seveda na licu mesta, kakor nam kaže slika, in sicer v dveh delih, naprej zbetonirajo dno in steni, nato pa pokrijejo odprtino z majhnim železobetonskim obo-kamnom. Kanal je visok 1.80 m, širok pa 90 cm, kakor so pač veliki glavni zbiralni kanali.
Spodnii del kanalizacije ob GradašSci do Ljubljanice bodo izpeljali obenem z regu-lačriimi deli Gradaščice. Vsa dela bodo jeseni že končana.
LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA
je prva kamera malega forma« ta z razpornim zapiralom.
dopušča snemanje do 36 komadov posnetkov.
ne pozna dvojnega osvetljeva-vanja negativa.
zadnja možnost najhitrejše priprave za slikanje.
negativi omogočajo kopijo vsake velikosti.
LEICA-kamera —e
Zahtevajte naše bogato ilustrirane kataloge Proizvodi LEITZ se dobivajo v vseh boljših foto-trgovinah.
Domače vesti
*	Četrto »Jutrovo« potovanje v Pariz na
koloniidlno razstavo ie nameravano v dneh 8. do 18. avgusta. ako se tudi za to poto-va.ni p priglasi zadostno število udeležencev. Program in pogoji za avgustovo potovanje bi bili isti kakor za dosedanja tri DOtovania. Vse potovanje z vožnjo Ljubliana—Pariz in nazaj v III. razredu, stanovanje in prehrana v Parizu v prvovrstnem hotelu »Charlestonu«. izleti, ogledi Pariza z avtokari. ogled koloniialne raz-stave. predstava v operi, vstopnine v mu-zeie in gradove. napitnine in drugo stanejo pavšalno vsoto 3300 Din. Stroški za vizume in za razstavne legitimacije pridejo posebej na breme udeležnikov. Po dosedanjem zanimanju kaže. da se interesenti boje vročine v avgustu. dočim so nekateri mnenia. da bo do tedaj že slavna vročina ponehala. Vsekakor se bo potovanje v av-custu vršilo le. ako se priglasi zadostno število udeležencev, sicer bomo to potovanje odpovedali. Da vidimo, kakšno ie zanimanje v javnosti za potovanje v avgustu. vabimo vse one. ki se resno inte-resiraio za ekskurzijo v Pariz na koloni-ialno razstavo v dneh 8 do 18. avgusta, nai se zanesljivo prijavijo do 22 t. m. v tajništvu našega uredništva. L :--Miana. Knaflieva 5, kier dobe tud: vsa potrebna pojasnila. Zadnje potovanje v Pariz se bo potem še vršilo v dneh 2. do 12. septembra ored začetkom šolskega leta.
*	Iz sodne službe. Višjesodni svetnik dr. Jakob Konda pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ie oridelien v službovanje stolu sedmorice. oddelek B. v Zagrebu. Dr. Konda odide že prve dni prihodnjega tedna na svoje novo službeno mesto.
*	Na državnem konservatoriiu v Pragi ie absclviral komoozično šolo pri prof. Ji-raku g. Drago Šljanec iz Maribora. G. Ši-ianec ie znan po svojih priredbah lužiško-srbskili narodnih pesmi, ki so bile dotlej v mednarodnem glasbenem življenju neznane. Dirigentski študij, ki mu posveča z rastočim uspehom glavno pažnjo. in instrumentalno šoki bo zakliučil naš mladi, v inozemstvu zgodaj priznani glasbenik prihodnje leto na istem zavodu. Minilo leto se ie udeistvoval pri praškem zvočnem filmu in radiu
*	Natečaj za asistenta na zagrebški univerzi. Rektorat zagrebške univerze je razpisal natečaj za popolnitev mesta asistenta na otorinolaringološki kliniki medicinske fakultete v Zagrebu. Rok za predložitev prošenj do 1. avgusta letos.
*	Angleško brodovje v Dalmaciji. Velika angleška križanca >Shopshirec, ki je tedten dni bila zasidrana pred splitskim pristaniščem, ie v petek odplavila v Šibenik. Jutri pa prispejo v Split tri angleške križarke s pomožnimi ladjami. Na eni teh križark se nahaja komandant sredozemske angleško flote.
31 Dalmatinski skavti pridejo v Slovenijo.
To vesteh iz Splita so skauti primorske župe iz Splita in Mostara v petek popoldna krenili v Zagreb, odhoder pridejo v Slovenijo, potem pa v Gorski kotar — vsega skupaj je 82 skautov in planink. Vodi jih znanj kulturni delavec profesor Galič iz Mostara.
*	Zakon o državnem prometnem osobiu
objavlja »Službeni list dravske banovine v -40 letošnii številki.
*	Pevsko društvo »Obilic« v dravski banovini. Beograjsko akademsko pevsko društvo s Obilic« je na svoji turneji po Jugoslaviji v zadnjih dneh priredilo koncerte v Osijeku. Virovitici, Bjelovaru in Sisku ter pride iz Varaždina v bližnjih dneh v dravsko banovino, kjer bo dne 20. t. m. zaključilo turnejo s koncertom na Bledu.
*	Tečaj za radio. Učitelji, ki se nameravajo udeležiti tečaja za radio izven rokotvor-nega tečaja, ki ga priredi banska uprava, naj se zglasijo v ponedeljek 13. t. m. ob pol 18. na realki v Ljubljani, Vegova ul Tečaj traja skozi 4 tedne in se bo vršil ob ponedeljkih.
Mar niso govorili resnico,
da so »JAJNINE« izborna jed. Kdor se je prepričal, bo vsak potrdil.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubliani
dne 11. iulija 1931. -Številke za označbo kraja D0tr.eniio: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v % 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost l—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenilo oaivišio. druge nainižio
Ljubljana 7. 765.2. 17-0. 65. tiho. 1. — —: Maribor 7. 763.5. 18.9. 78. W 1, 1, —. —; Zagreb 7. 763.6, 20.6. 65. tiho. 3. —, —; Beograd 7. 763.3. 19.8. 60 N 2. 0, —, —; Saraievo 7. 764.8. 27.6. 63. tiho. 0. —. —: Skoplje 7. 763.1, 24.0. 50. NNW 4 0. —. —; Kumbor 7 760.4, 27.9. 64. NE 10 1. —. —; Solit 7 762.5. 26-0. 44. SW 4. 0. —. —: Rab 7. 764.0. 21.2. 33. tiho. 9. —. —: Vis 7. 761.3 23.1. 45. SSE 6. 4. —. —: Mostar 7. 761.9 25.2. 31. NE 4, 1. —. —.
Najvišja temperatura v Ljubliani 29.2. Mariboru 25.2. Zagrebu 30.8 Peogradu 30.1 Saraievu 28.5. Skoolju 33.0. Kumbor-fu 34.1. Splitu 33.4 Rabu 33.0. Visu 32.8. Mostariu 34.8 najnižja v Liubliani '6.2. Mariboru 13.4. Zagrebu 18.0. Beogradu 15.3 Saraievu 12.5 Skonliu 20.7. Knmboriu 20.9 SoHtu 21.2. Rabu 19.3. Visu 19.6. Mostariu 22.0-
Solnce vzhaja ob 4.22 zahaia ob 19.47. luna vzhaia ob 0.16. zahaia ob 16.31.
sredah in petkih od pol 18. do 19. ure. — JUU sekcija za dravsko banovino.
*	Štiridesetletni«) mature na ljubljanskem učiteljišču iz leta 1891 obhajajo letos: Cvar Andrej, šolski upravitelj. Poljane nad Ort-nekom: Jaklič Viktor, vadniški učitelj. Ljubljana: Juvanec Ferdo. šolski ravnatelj. Ljubljana: Malnarič Ivan. šolski upravitelj. Ljubljana: Ravnikar^ Alfonz. višji poštni uradnik. Ljubljana: Šega Ivan. šolsk; upravitelj. Jesenice (Gorenjsko): Verbič Franc, šolski upravitelj. Slavina: Vrščaj Iv-~ šolski nadzornik. Maribor: VVuzele Ferdo. šolski upraviteli. Loški potok: Zadnik Ivan. višji poštni uradnik Ljubliana. — Od teh stanujejo razen Šege Verbiča in Vrščaia vsi v Ljubljani, oziroma okolici. — Umrli na so: Arko Anton, učitelj v Ljubnem: Bernot Ivan. strokovni učitelj v T
Bučar Anton, višji poštni uradnik v Ljubljani: Grailand Franc, učitelj v Kostani: vici; Perhavc Karel, major v pokoju, v Trški gori (Krško); Peterlin France v Izlakah pri Zagorju
*	301etnico mature bi imeli praznovati maturanti VIII. b razreda I. državne gim-naziie v Liubljani iz leta 1901 v
pri Celju 6. t. m. popoldne ob 5. Tako so se namreč dogovorili ob oril;ki nm-mn-
vanja 251etnice v Toplicah pri Novpm mestu. da se točno čez oet let spst^nejo v Laškem ori Celju brez kakršnegakoli obvestila Pa pridem navedenega dne oo-^idne v Laško in potrpežljivo čakam. a ostal sern sam. Tako sem sam praznoval SOletnico r;. gostilniškem vrtu hotela Henke pri cvičku, si lajšal žeio in žalostno srce zaradi re-prihoda dragih tovarišev sošolcev ki so pozabili na dano besedo Pa sem še poizkusil srečo in hotel telefonirati nekemji sošolcu v Ljubljano. Čez pol ure čakanja pa sem dobil od uradnice odgovor, da ne more dobiti zveze z Ljubljano. Zato stm kar napravil konec praznovanju 301etnice in jo s težkim srcem zaavtomobilil po prašni cesti nazaj proti Gornjemu gradu F. K-
*	Abjturijenti državne gimnazije v Kranju iz leta 1906 bomo praznovali letos 25-letnico mature. V Ljubljani bivajoči sošolci smo se sporazumeli, da se snidemo 2. avgusta zvečer med 1&. in 20. na vrtu hotela »Uniona« v Ljubljani, in določili program tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, da se priglasijo najkasneje do 22. t. m. Jožetu Jenku, direkcija državnih železnic Ljubljana.
*	Organizacija diplomiranih tehnikov vabi članstvo na širši sestanek ki bo 14. t- m. v prostorih hotela Miklič (klet) ob 20. Zadeva zelo važna.
*	Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije se imenuje brošura, ki jo ie priredil in izda! z vsemi izpremembami. dopolnili in pojasnili od 31. decembra 1921. pa do konca iu-nija 1931 dr. Jožko Lebar. svetnik ori dravski direkciji pošte in telegrafa v Liubljani Knjiga stane 30 Din. Priporočamo;
*	Poroka rojakinje v Ameriki. V Chicagu se ie poročila iuniia naša žumberaška rojakinja gdč Tonika Smiljaničeva z Američanom gosp. Perdusom iz Chicf"^ Bilo srečno!
*	Obmejna državna zastava v Planini pri Rakeku se bo postavila 19 t. m. brez slovesnost' in veselice, zato izostane spored ki stn« ca obiavili v nedeljo.
*	Priiave koni za dirko ki H0 n- Krškem polju 15. avgusta sprejema g. Anton Gliha. posestnik in trgovec v Krškem. Čas za prijave je do 13. avgusta Po tem roku dospele prijave ne veljajo. Prijavni-na za vsakega konia znaša 20 Din. Prijave naj vsebujejo ime in bivališče ^osoo-darja konja, popis konja. ime. starost, ^pol. barvo. Za konje, ki so že dirkali, nai še navede, kje in kake uspehe ?o dosegli.
*	Novi grobovi V Liubliani ie nmrl trgovec g. Valentin Kovač. Pogreb bo v oonedeliek ob 17. iz mrtvašnice Sv. Krištofa h sv. Križu. — V 77. letu starosti ie preminil v Liubliani g. Matija Janko-vič. Pogreb bo danes ob pol 17 — Rodbini g Viktorja K a 1 a n a ie umrl sinko Viktor, učenec III. razreda osnovjie šole Pokopali ga bodo v ponedeljek ob nol 17. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim na-šp sožalie!
*	Naši v Ameriki. Naši rojaki v Ameriki so bili 21. junija prijetno Dresenečeni. Radio v Clevelandu jim je podal lep slovenski program. Američan Ford Bond ie predstavil slovensko pesem vsp? ameriški javnosti. Bond ie v uvodu izjavil: »Živela lena Slovenija, raj Jugoslavije, obdan od sinjih pora pokrit s senčnimi gozdovi v krogu lepih domačij. Bodi pozdravi:ena. krasna dežela ki si videla že toliko tujih oblastev nad seboj, ki si se zvijala v tujem iarmu, toda tvoje krasne Desmi so se ohranile nedotaknjene do današniega dne.« Zbor Balkan Mountain Men v New Yorku pri katerem ie tudi več Slovencev in Hrvatov. ie nato intoniral »Bodi zdrava, domovina!« in več drugih slovenskih '»'smi. Petie ie bilo oerfektno. — Smrtna kosa ie v zadnjem času zahtevala mnogo žrtev ved našimi Američani. V Ridgewoodu je oreml-nul JosiD Š"b»'i brat znanec opernega Devca Antona Šublia. Zadela ga ie srčna kao. ZaouSča ženo in tri otroke, dva br*ta in eno sestro V Cleveland« js umrl Viii-am Tofant. star 40 let do rodu iz Krškega. V Ameriki ie bil 19 let. Zapušča ženo r tri oroke. Istotam je umrla tudi Marija Mar-
kovičeva. doma iz Celja, stara 49 let. Zapušča moža in dve hčeri V Milwaukeeiu ie umrl rojak Franc Bačun. star 64 '»»t. doma iz Liubnega v Savinjski dolini. V Am -riko ie Drišel 1902. Žena mu je umrh red petimi leti. V Clevelandu so nedavno no-kopali rojaka Janeza Pluta, ki ie bil -oien leta 1877. v Budanji vasi ori Žužemberk::. Zapušča tri hčere in enega sina. V M:l-vvaukeeiu kjer je bival 29 let. ie do daljši bolezni umrl eden najstarejših naseliencev Martin Šem. star 72 let po rodu iz Liubnega v Saviniski dolini.
* »Hotelski vodnik«. Kakor se uradno razglaša, bo društvo »Putnik« izdalo 2. izdajo »Hotelskega vodnika« na podlagi podatkov, ki jih je prejelo od hotelirjev. Ta vodnik bo veljal do 1. aprila 1932. Na prvi strani ga bo overovil odsek za turizem ministrstva trgovine in industrije Cene so določene po izjavah obrtnikov samih in so obvezne za ves čas, ko je v veljavi ta »Vodnik«, to je do 1. aprila 1932. Oni hoteli in penzijoni, ki bodo kršili določene cene, se v izdajo za leto 1932. ne bodo več sprejeli. V hotelih in penzijonih morajo biti gostom na razpolago posebne knjige za pritožbe. Političnim oblastem prve stopnje je naročeno, da nadzirajo, da-li se hotelirji drže označenih cen.
*	Borba proti komarjem- V Osijeku se je pričela akcija, da se uničijo neštevilni komarji, ki iz bližnjih močvirij v Baranji prihajajo v mesto. Od higijenskega zavoda so s i O&iječaii izposodili posebne naprave, v katerih se bodo iz Troairja v Dalmaciji prenesle neke vrste ribe, ki se v mrtvi vodi silno množe in se preživljajo z gnezdi komarjev. Na ta način so se rešili komarjev tudi kraji v okolici Trogirja in Metkoviča-
*	Z eno nogo na Triglavu. Prejeli smo: Dne 9. t. m. ;e bil na Triglavu Tominc Franc iz Horjula. 21 let star. ki ima samo levo nogo. Hodil ie z berglo in kratko oa-lico. Ves čas ie bil dobre volje in ie dsiai. da še bo prišel gor. Hoja mu ni bila prav nič težavna.
*	Nesreča seimarja. Od Sv. Jurija ob južni železnici nam pišejo: V torek ie bil konjski sejem v Šoštanju, ki se ga ie uds-ležil tudi splošno znani Jože Pevec od Sv Vida pri Grobelnem. Ko se je Pevec popoldne vračal skozi Sv. Jurii ob iužni ;e-.eznici Droti domu. so se mu konji nenadoma splašili. Pevec ie padel z voza in se močno potolkel na glavi. Prvo pomoč mu ie nudil okrožni zdravnik dr. Fran Svetina, ki mu ie 10 cm d<"lgo rano sešil in obvezal. Navzlic hudi rani se ie Pevec, nato še sam peljal s koni; domov.
*	Strela ubila 90-letnega starca. V selu štavlju pri Sjenici je strela ubila 90-letnega starca Milenka Kaličana. Ob času hude nevihte je bil sam v hiši. Ob najhujši nevihti je stopil iz hiše. V tem trenutku je silno zagrmelo in strela je udarila v Milenkovo hišo ter ubila starega moža. Hiša je pogorela do tal.
*	Otrok utonil v vodnjaku. V selu Sr-
mošniaki pri Našicah v savski banovini se ie 7-ietni Stiepan Dokič igral z tt-'-' tovarišem na dvorišču*, JStiepanu ie spodrsnilo in z obupnim* klikom je padel v 52 metrov globoki vodnjak. N.iegov tov- ;e pohitel po Stjepanovega očeta, ki oa je prišel prepozno in je svojega otroka mrtvega potegnil iz vodnjaka
*	Tatvina perila na Brezjah. Pred nekaj dnevi se ie splazil neznan tat skozi odprto okno gosiiine Antona Gabrijelčiča na Brezjah na Gorenjskem ter ukrade' več namiznih prtov V isti noči ie tat obiskal še več drugih hiš. Iz Pogačnikove gostilne je odnesel 6 posteljnih rjuh. ori neki drugi hiši na si ip prilastil nekai ženskega in mc-škega perila. Tatvin ie osumijen neznan moški, star okrog 55 let neobrit in oblečen v modro obleko S sebo.i ie imel nahrbtnik Ni pa izključeno, da so te tatvine izvršili cigani, ki so se nekaj časa potikali okro? Brezi i.
*	Napredovanje učiteliev v višie skunine
ie začasno ustavljeno, dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest v smislu § 46. uradniškega zakona. Prošnie za imenovanja iz oriDravniške v uradniško skupino oa se lahko vlagajo, ker se ta orestop ne smatra za napredovanje
*	Danski turist! v Jugoslaviji. V Jugoslavijo ie prispela večja skuoina danskih turistov. obstoječa iz uglednih zastopnikov gospodarstva in obrtništva te napredne ir-žave. SkuD'iio vodi tr Pakaci. ki ip ekskur-ziio organiziral Iz Zagreba se ie danska skuD-na podala na hrvatsko Primorie. odkoder bo nadaljevala ekskurzijo v Da'ma-ciio Hercegovino in Bosno. Preko Zagreba se Danci zopet vrnejo v svoio domovino
*	Jabolka iz Kalifornije Zagrebšk: listi so nedavno poročali, da so iabo'ka inDor-tirana iz Kalifornije, zaradi lenšera videza orevlečena z arzenikom. V laboratoriiu mestne občine so ta iabolka nrpgledali. a niso moeli- ugotoviti arzenika Pač na so kaliforniška iabolka v večii ali manjši meri Dre vlečen a s oarafinom.
*	Naš godbenik v Londonu. Kakor nam oišejo. ie naš rojak g. Slavko Skornik. kon-certni mojster v Beriinn noklican kot solo-violinist na naivečip londonsko gledališče Coliseum Čestitamo!
*	Zobni atelie dentist - tehnik Bevc Jo-
ško Liubljana. Gosoosvetska cesta 4-L poleg »Figovca« nasoroti Kneza redno snre-iema od 9. do doI 1. in od 2. do ool f>. Po dogovoru tudi izven teh ur. Telefon 3?-96
*	Sanitol za razkuževanje za ča«n nalez-fiivih bolezni se dobi v vseh lekarnah in drogeriiah. Zahtevajte le originalne stek>-nice!
ZAKAJ RAVNO MI
nudimo vedno svežo jedačo in pijačo.
ZATO
ker pri velikem odjemu,, hitri in automa-
tični postrežbi ne more biti zaostanka. N"ši zendviči, zakuske. plošče, hors d'oeuvre so zadobili sloves. SLADOLED naiizbraneiših arom!
Sveža sladka smetana! Ledeno hladna ANANAS-BOVLA! Vse v elitnem automatičnem buffetu
družba z o. z. LJUBLJANA. Šelenburgova ulica
/a
♦	Ob Bohinjskem Jezeru tik za cerkvico sv. Janeza in jezera ie g. Grobotek ki ie do lanskega leta imel buffet pod sianom Savice, popolnoma renoviral in napravil nekaj novih sob v svoji vili »Črtomiru« in otvoril v tei vili brezalkoholno restavracijo (pension) pod imenom »Tourist« trgovino in delikatesnico KomDletni oensian s sobo 75—85 Din. s krasnim razgledom čez celo jezero Turisti imajo DODUst in se dobi skupno ležišče. Turistovskp potrebščine za ture. kakor razne vrste konserve. domača šunka, salami, bohinjski sir do zelo nizki ceni itd. vedno v zalogi. Mleko domačih krav. kislo in sladko, vedro sveže. Dobijo se vse informacije za ture do Julijskih Alpah, ie Da tudi gorski vodnik na razoolaeo.
♦	Model »Matehlesslight 500«. To je pni motocikel s spodaj vdelanimi ventili, ki more delovati s tako brzino, da v ničemer ne zaostaja za učinkom prvovrstnih strojev z ventili, vdelanimi na glavi. To je torej motor supersportnega učinka z nizko ceno turističnega motorja. sMatchless Light 5":0-r je edini motocikel, ki poleg Dopolne konstrukcije motorja 500 ccm in električne raz svetljave ne prekorači težine 102 kg. Brzina mu je na uro brez posebnega napenjanja 96 km.
♦	Zagrebško mestno kopališče na Savi je prineslo gostom v soboto popoldne novo presenečenje. Okrog 16. ure so se pojavile pri gostilni g. Repuša vsem znane škatle ovomaltine v nekoliko neobičajno velikih dimenzijah. Šele prav blizu se je moglo ugotoviti, da so bili to leseni sodi, v katerih se je nahajala v ledu ovomaltina, ki se je na veliko veselje radovednežev točila brezplačno. Toda ni samo brezplačno točenje ugajalo gostom, nego je bila glavni vzrok zadovoljstva kopalcev odličnost hladne ovomaltine. Mnogi so izjavili, da še niso pili tako izvrstne hladne pijače in da jim še ni nobena brezalkoholna pijača in niti sladoled tako prijal, ker jim z ovomaltino ni bila utešena samo žeja, nego so se kopalci občutili po njej mnogo svežejši in krepkej-ši. Zanimanje za hladno ovomaltino je bilo toliko, da se je gostilna g. Repuša odločila, stalno jo točiti. Naše mnenje je, da je g. Re-puš napravil s tem veliko uslugo kopal i Seri i ni gostom, zlasti onim, ki goje plavalni šport in na Savi marljivo trenirajo. Hladna ovomaltina ima razen izredno prijetnega okusa še prvovrstne hranilne snovi. Stalno solnčenje in hladna voda, zlasti pa športno plavanje zahtevajo mnogo sil. Ovomaltina jih nadomešča in s tem varuje telo pred iz-mučenjem in oslabelostjo.
♦	Polovična vožnja za Šibenik in nazaj od 23. t. m. do 23. avgusta. Legitimacije pri »Putniku«, Ljubljana. Dunajska 1. in pri podružnici v hotelu Miklič.
v hotelu TIVOLI
Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela itd. Pridite gotovo vsi! — Cene običajne.
*	Obleke in klobuke čisti, barva, "'isira in lika tovarna .los. Reich.
*	Vse barve laki firneži naiceneie ori »Lustra«. Gosoosvetska cesta 12-
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod trančo 2-II.
*	Uradniška oosoiila daje Beogradska zadruga. Ljubljana, poštni predal 307.
fTO zobna pasta najboljša!
*	Prave Lubasove harmonike se dobiio
v Ljubliani Dunajska cesta 36.
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško kiparsko Dodietje Franjo Kunovar. Doko-DaIišče'Sv Križ. Ljubljana, tel 2787.
Iz Ljubljane
u— Odhod III »Jutrove« ekskurzija v Pariz. Sinoči ob 20.50 je odpotovala iz Liubljane tretja »Jutrova« družba v Pariz na koloniialno razstavo z gorenjskim br-zovlakom v smeri Jesenice—Sclnvarzarb —St. Veit—Innsbruck—Buchs—Curih—Ba-sel—Pariz, kamor dosDe drevi ob 23.25. Potovania se udeležuje U gosDOdov in S dam. Pred odhodom ip družbo, ki se ie zbrala v vrtnem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru Dozdravil zastoonik »Jutra« in voščil izletnikom srečno oot- Potovanje bo trajalo do 21_ t. m., ko se izletniki vrneio ob 9 zjutrai zooet v Liubliano Za časa bivanja v Parizu bo »Jutrova« družba ložirala v mo-de-nem komfortnem hotelu »Charlestonu« na Boulevardu Rochechouart 55. kamor svojci udeležnikov lahko dirigirajo eventualno pošto
u— Znana delavka za slovansko vzajemnost ga. Milica Duniewicz iz Češ. Bu-djejevic in DOdDredsednica tamkajšnje Ce-škoslovaško-iugoslovenske lige ie dospela v Liubliano. Gospa podpredsednica ostane še nekai dni v Ljubljani koder io sorem-Ijaio odborniki učiteljskega pevskega zbora s predsednikom g SuDančič^m in dirigentom g Kumrom. Prihodnji teden oa bo odšla na naše morie.
u— Danes na Viču na gostilniškem rrtu pri Pavlicu Sokolova iavna telovadba Po nastopu godba in ples. Tramvajska zveza (postala poleg telovadišča)
u— Rojaki. Primorci! Naš edini pevski zbor Dod ' okriljem Drosvetnega društva »Tabor« nastopi orvič v nedeljo, 19. t m. na Drireditvi Drosvetnega in izobraževalnega društva »Zora« v Šiški, ood vodstvom g. Venturiniia Na Drogramu ie 10 pevskih točk. modernih in narodnih pesmi, med katerimi je tudi več tržašk;h narodnih. tri deklamaci.ie in dve recitaciii. Ob 16. bo koncert žel. glasb, društva »Sloga«. Veselični del prireditve bo obsegal sr^čo-lov šaliivo nošto. Dles itd. Za zabavo starim in mladim ie poskrbljeno. —*v tako tudi za iedačo in Diiačo. tako da bomo vsi zadovoljni. Začetek Drireditve bo točno ob 16 VstODnina 5 Din za osebo. Primorci. vsi za nedelio nameravani izleti nai odoadeio in zato vsi na Driredite*- v Šiško v »Reininghaus«.
u— Spomenik Toneta Maleju- Sokol T. Tabor in odbor za postav:tev spomenika br Tonetu Maleju odkrijeta Dominiku ;ia njegovi gomili v Bohinjski Bistrici 19. t m. ob 11.30 nagrobni snomenik Bra+ie in sestre, ki se zavedate velike žrtve dragega br. Maleia. udeležite se te žalne svečanosti. Vožnia bo oolovična. Podrobnost1 soored" «'edfio
u— Dela na cestah in ulicah. Na Vrtači dovažajo na cesto debelejši grušč in kamenje, da se cestišče primerno dvigne. Na
Samo takrat potuješ brez skrbi na letovanje, ako si pred odhodom nabaviš
SHEtLTOX
SIGURNA SMRT vsemu mrčesu!
delu je cestni valjar, ki grušč tare, ravna in gladi cesto. Tu bo kmalu modernizirana in urejena vsa cesta od Bleiweisove ceste do Ziljske ulice, ki gre vzporedno z južno železnico. Del Rimske ceste, to je od Go-rupove hiše pa do Napoleonovega trga, je že utrjen in so ga za silo posuli z gramozom. V Gradišču planirajo hodnik ob Mun-dovih hišah, v delu pa je tudi asfalt ob dramskem gledališču. Popravljajo tudi cesto na Krakovskem nasipu, Bregu in v Gosposki ulici.
u— Županstvo Vič razglaša, da bo Tržaška cesta med Glinsko	in viško mejo rad; zgradbe zbiralnih k— po tej cesti od torka 14 t. m. naprej za re-določen čas zaprta. Premet z V'ča v Ljubljano m obratno naj se vrši iz Gl^nc no cesti preko železniškega prelaga v no dolino, iz Ljubljane pa po E^avčevi cesti čez železniško progo vo --1' v Ro*-no dolino.
I. javni nastop
in velika narodna veselica SOKOLA LJUBLJANA IV.
danes ob 17. uri — na vojaškem strelišču — Dolenjska cesta
u— Regulacija Gradaščice. Nova struga Gradaščice je na zgornji strani novega mostu pri Groharjevi cesti že izkopana. Delavci so bili pridno na delu, največ pa so seveda zalegli stroji. Nova struga od Trnovega do Kolezije bo šla naravnost in sicer v dolžini okrog 300 metrov.
u— SokoLko društvo Ljubljana - »Šiška priredi danes za sokolsko deco pe?izlet v Podutik. Deca se zbira ob 13- na sokolskem telovadišču, odhod ob pol 14. Starši in članstvo se vabi na ta izlet, ki se bo vršil le ob lepem vremenu.
vi— Člani društva nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pokoinega člana Ivana B a i d e Pogreb bo v ponedeljek 13. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti. Prečna ulica 2.
u— Znižanje cen teletini. Mestno tržno nadzorstvo nam javlja: V ponedeljek 13. t. m. se zniža dogovorno z Zadrugo mesarjev teletina: I. vrste od 22 na 20 Din: II. vrste od 16 na 15 Din za kilogram.
u— Dva ponesrečenca. V splošno bolnico so včeraj dopoldne pripeljali 56-ietiro posestnico Nežo Kokaljevo iz Tomačevega. Imenovana ie zjutraj padla s senenega voza in dobila pri padcu hude notranje poškodbe Enako smolo ie imel 21-Ietni čevljarski pomočnik Viktor Kokali. doma iz Zadobrave pri D. M. v Polju. Viktor, ki ;e navdušen kolesar, se ie pedal včeraj zjutraj na Ižansko cesto, kjer je treniral /a tekmo, ki bo danes v Novem mestu. Pri treniranju oa je imel smolo in ie na imenovani cesti treščil s kolesa na tla ter obležal s hudimi poškodbami na glavi. Preveč navdušenega športnika so morali spraviti na zdravljenje v splošno bolnico.
u— Vlom v nabiralnik. Pred nekai dnevi ie neznan storilec vlomil v nabiralnik pri kapelici Matere Božje v grajskem gozdu in pobral iz niega več drobiža. Vlomi v imenovani nabiralnik so zelo pogosti, kaiti na Gradu in v gozdu se skrivajo včasi tudi zelo sumljivi tipi. Ponoči ie gozd seveda zapuščen in imaio vlomilci prav lahko delo.
u— Ukradeno kolo. Diiak Anton Mušič, stanujoč na Karlovški cesti IS. ie imel včeraj zjutraj opravka v palači OUZD na Miklošičevi cesti. Peljal se je tia s kolesom in ie kolo postavil na dvorišče. Takoi. ko ie opravil svoje posle, se ie nameraval s kolesom zooet odpeljati, a mu to ni bilo več mogoče, kajti na kolesu se ie tedaj že vozil neznan tat, ki si ga ie prilasti! me.i časom, ko ie bil Mušič v I. nadstropju-Ukradeno kolo ie črno pleskano znamke »Preciosa« in vredno 1.000 Din.
u— Drzna tatvina kož. Predsnočniim e bila izvršena v hiši inženjerja Fr^na Tavčarja na Dolenjski cesti izredno drzna tatvina. Okrog 20.30 sta se pojavila na stopnicah imenovane hiše dva starejša neznanca. ki sta iu srečala tamkaj hišnik in uradnica gdč. Helena Perdanova. Po kratkem razgovoru sta se neznanca umaknila, a sta se kmalu zopet vrnila v hišo ter vdrla v neko sobo v 1 nadstropju, iz katere sta ukradla troje 900 Din vrednih neustrojenih lisičjih kož in 250 Din vredno kožo divje mačke. Po izvršeni tatvini sta neznanca pobegnila. Tatvino ie hišnik kmalu opazil in nemudoma odhitel na stražnico ter zadevo oriiavil. Stražniki so Dričeli takoi z zasledovanjem obeh tatov, vendar iu n: bilo mogoče več izslediti.
Iz Maribora
a— Maribor na razstavi mest dravske banovine. Koncem avgusta se bo vršila v LJubljani razstava mest dravske banovine, na kateri hočejo pokazati slovenska mesta vse svoje znamenitosti in naravne krasote ter nazorno predočiti značaj in razvoj od starih časov pa do danes. Razumljivo, da se udeleži te razstave tudi Maribor kot druga prestolica dravske banovine in drugo največje slovensko mesto. V ta namen se je sestal pripravljalni odbor, ki ga tvorijo predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja in kateremu načeljuje župan g. dr. Juvan. Zelo zanimiv in precejšen del razstave bo
PRIMARIJ
9234
DR. JEŠE
ne ordinira do lz* avgusta
VAŠO DECO obvarujete	™ ~~
solnčarice, ako jo namažete z Niggerol oljem in kremo za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gre-gorič, LJubljana, TTešerno-va ulica 5.	201
tvoril zgodovinski oddelek, kjer bodo razstavljene znamenite starine. Te starine bodo na razstavi tako urejene, da bo imel obiskovalec verno sliko takratnega meščanskega življenja. V poštev pridejo stare slike, noše, meščanske uniforme, cehovske listine, pečati, staro orožje, mere, slike znamenitih mož, staro pohištvo itd. Ker* se nahaja mnogo teh predmetov po večini v zasebnih rokah, poziva in prosi mestno načelstvo mariborsko vse one, ki bi hoteli pripomoči k res dostojnemu uspehu, da jih blagohotno prepustijo v razstavne svrhe. Odbor prevzame za vse popolno jamstvo. Vsak predmet posebej bo itak zavarovan. Ustmene in pismeneprijave se sprejemajo vsak delavnik od 8. ao 12. ure dopoldne na mestnem gradbenem uradu, I, nadstropje, soba št. 1 in to najpozneje do 18. t. m.
a- Obiski staršev v počitniški kolom n na Pohorju — prepovedani. Odbor ara-štva za zdravstveno zaščito otrok m mladine v Mariboru nas naproša za ob!a/o naslednjih vrst: Dosedanje izkusme v Počitniškem domu kraljice Manie r* Pokor iu nas silijo prepovedati obiske s-arscv tekom bivanja njihovih otrok v domu. Kaz-losi so zelo tehtni in vsakdo ki je aohc-kaj uvideven, iih bo znal upoštevati. Utro ci se zelo razburjajo o priliki obiska svojih staršev, zbudi se jim močno domoto.-je katerega pred obiskom sploh ms9 mie-ii * Nadalie nastane motnja v razvoju nu hove samostojnosti, discipliniranosti m volje kar so vse izvrstne karakterne kvaii-tete katere vsrkavajo mlade duše tekom tesra meseca, in ki so poleg zdravstvenega faktoria bistven namen kolonije. Končno povzročajo obiski otrokom skvariene ze-lodčke. ker se oreobiedo sladkarij, sa am etc., donešenih od staršev in izrocsnm otrokom brez vednosti vodstva Kolonije. In najhujše ie oa še to. da ti obiski do-vzročaio pri onih otrocih, ki takih obisKOV sploh ne morejo pričakovati radi skromn.n razmer svojih starišev. nekak odpor o-roti svoiim tovarišem, občutek manjvrednosti, zapostavljenosti in še druga občutja, ki na mlado dušo gotovo ne vplivajo blagodemo.
a— Vasovanje v I. letnik državne trgovske akademije v Mariboru. V I. letnik se soreimeio učenci in učenke, ki so dovršili naimanj 4. razred eimnazije. realne gimnaziie ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih sol z zakliučnim izpitom se lahko vpišejo v I-letnik če opravijo preje dopolnilni izpit. Vsi ki hočejo biti sprejeti, morajo najkasneje do začetka septembra vložiti jjrošnio, kateri ie priložiti izpričevalo o nižjem te-čainem izpitu oz. o končnem izpitu na meščanski šoli ter krstni list. s katerim se izkaže da učenec v šol. letu. v katerem se vpiše, dovrši 14—17 let. Učenca srimnazne (realne gimnazije ali realke) kolkujeio prošnio s kolkom od 5 Din., učenci meščanskih šol oa prilože še kolek za 20 Dn za
rešitev.	. . „ .
a— Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je dnevno od 10. do 11. ure na Zrinj-skega trgu št. 1. I. nadstropje.
a— »Merkur«, društvo trg. In priv. nameščencev Jugoslavije, nodr. Mari^- — vabi člane, članice, njih svojce na družabni izlet v Falo in Ruše z o^-dom elektrarne in tovarne za dušik v nedeljo 19- t. m- Odhod z vlakom z erl. kolodvora ob 13.18. vrnitev zvečer. Udeleženci se javijo poverjeniku pismeno ali osebno do 17 t. m. Ob slabem vremenu se bo izlet vršil nepreklicno prihodnjo nedeljo. 929 a_ Popadljiv pes ie vgriznil v Graiski ulici 51 letnega sodarskega mojstra Otona Hvaleča nad kolenom leve noge. Moral je oditi na reševalno postajo, kjer so mu rano izprali in ga obvezali.
a— Nočno lekarniško službo vrši v tednu od 12. do 18. t. m lekarna pri Arehu (Vidmar) na Glavnem trgu.
a— Hotel Halbvvidl. Maribor. Sredi mesta divni brezprašen sedežni vrt Union-sko pivo v sodčkih, izvrstna vina. Kuhinja z obilno in ceneno postrežbo. Prijetne sobe za tujce. Priporoča se restavrater.
a— Kinopredstave. Grajski kino: od danes dalje 100% govoreča in zvočna drama v nemškem jeziku »Ena od onih«. — Union kino od dane«? dalje 100% govoreča in zvočna vojaška humoreska v nemškem jeziku »Otrok garnizije«.
S:
DAMASCENA
GOLD
OAMASCEN^ GOLD
Iz Celja
e— Za slovesno otvoritev obrtnega doma v Celju, ki bo v nedeljo 19. t. m., so priprave v polnem teku. Pokroviteljstvo je prevzel ban g. dr. Drago Marušič, ki bo najbrž osebno otvoril Obrtni dom. Poleg številnih drugih povabljencev se bodo udeležili proslave tudi obrtniki iz raznih krajev dravske banovine. Spored slavno-sti je naslednji: ob 6.30 zjutraj bo obhod železniške godbe po mestu, ob 7.45 bo sprejem gostov na kolodvoru in pohod pred Obrtni dom, od 8. do 9. koncert že-lezničarske godbe pred Obrtnim domom. Ob 9. bo blagoslovitev in otvoritev Obrtnega doma in odkritje spominske plošče. Od 9.30 do 10.30 se bo vršil ogled razstave obrtne nadaljevalne šole v Obrtnem domu. Ob 10.30 se bo pričel tam okrožni obrtniški Zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju. Ob 13. bo slavnosten obed v mali dvorani Celjskega doma, ob 16. pa se bo pričel v Obrtnem domu redni letni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine.
e— Zdravstvena komisija v Celju in Novem Celju. V petek 10. t. m. so prispeli člani zdravstvene komisije pod vodstvom načelnika v ministrstvu za narodno zdravje in socijalno politiko g. dr. Milovanoviča v Celje. Komisija si je ogledala javno bolnico in novo porodiščnico, nato pa je pose-tila še grajščino Novo Celje pri Žalcu, ki jo banska uprava preurejuje v modreno bolnico za duševne bolezni.
e— Priobčitev vojnega razporeda, v nedeljo 19. t. m. ob 8. zjutraj se bo vršila na Glaziji ob Ljubljanski cesti priobčitev vojnega razporeda obveznikom, dajalcem živine in prevoznih sredstev. Pri-občitvi vojnega razporeda morajo prisostvovati vsi v mesto Celje pristojni vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1881. do 1909. in vsi v mestu Celju bivajoči lastniki konj, mezgov, volov, vozov, osebnih in tovornih avtomobilov in motociklov. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško izpravo, lastniki osebnih in tovornih avtomobilov in motociklov pa nove evidenčne številke.
e— Glasbeno društvo »Edinost« v Polu-lah pri Celju. Preteklo nedeljo se je vršil v Polulah občni zbor v zvezi z vokalnim in instrumentalnim koncertom Glasbenega društva »Edinost« v Polulah v društvenih prostorih. V uvodu je nagovoril članstvo
ZAHTEVAJ IZRECNO NAJBOLJŠO BRITEV DAMASCENA GOLD. DOBIVA SE POVSOD.
in številno občinstvo šolski upravitelj v pokoju g. Božič v navdušenem govoru, bodreč pevke in pevce, naj slede želji Nj. Vel. kralja, ki želi bratstvo in edinost našega naroda. Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika in dopolnilna volitev dveh odbornikov. V drugem delu je bilo odkritje društvene simbolične slike, delo in dar slikarja strokovnega učitelja g. Grašerja. Slika je društvu v lep spomin. Tretji del sporeda je obsegal koncert, katerega je vodil z veščo roko in z vso požrtvovalnostjo g. Božič. Mešani zbor šteje nad 40 pevcev in pevk, moški pa okoli 18 pevcev. Tamburaši imajo popolnoma nove instrumente, ki so pa bili to pot pomešani z godalu Mešani zbor je zapel zelo ubrano nekaj narodnih in umetnih pesmi, pri katerih je zelo ugajal sopran solo ge Makove. Gospa bi delala čast tudi na večjem koncertnem odru. Moški zbor pa se je dobro odrezal z >>Ej tru-bači«. Nato je sledila prosta zabava. Društvu in g. pevovodji je čestitati z željo, naj vztrajajo na tej poti v čast in ponos naše okolice. — V. K.
e— Razmere v mestnih kopališčih ob Savinji. Iz vrst kopalcev smo prejeli številne pritožbe, da povzročajo avtomobili, ki vozijo mimo obeh mestnih kopališč na desnem bregu Savinje, vsak dan obilo prahu, ki se vali s ceste na kopalce v Savinji. Nujno potrebno je, da bi mestni škropilni avto vsaj dvakrat na dan škropil cesto od dam-skega kopališča do Gozdne restavracije in s tem preprečil prašenje. Vgnezdila se je tudi čudna navada, da igrajo nekateri fantje v največji bližini kopalcev na levem bregu Savinje nogomet, kar bi bilo treba preprečiti, še vedno se najdejo kopalci, ki se kljub strogi prepovedi slačijo in oblačijo kar na prostem na levem bregu Savinje pri mestnih kopališčih.
e— Obnovite srečke razredne loterije v podružnici »Jutra« najkasneje do ponedeljka 13. t. m. opoldne, ker bo prihodnji dan žrebanje. Srečke, ki bi ne bile obnovljene v ponedeljek dopoldne, bodo prodane drugim interesentom.
e— Izprememba posesti. Obširno zemljišče Prve jugoslovanske lesne industrije v Zavodni pri mostu čez Voglajno je te dni kupila na javni dražbi tvrdka Rakusch v Celju.
e— Prosimo pojasnila. 24. junija se je vršil v tovarni Westen v Gaberju komisijski ogled zaradi dopolnitve čistilne naprave s ponikovalnicami. Izvedenec za geologijo je takrat izjavil, da bo podal svoje mnenje v treh dneh. Sedaj so pretekli skoro trije tedni in še vedno ni znan rezultat komisijskega ogleda. Odpadne vode iz West-nove tovarne sredi tujske sezone kakor prej okužujejo Voglajno in prebivalstvo se dan za dnem vprašuje, kje je vzrok, da se zavlačuje rešitev tega važnega vprašanja.
e— S sekiro se je vsekal v prst leve roke 54-letni Ferdinand Trobec, sluga realne gimnazije v Celju, ko je hotel s sekiro iz-dreti žebelj iz čevlja. Trobca so včeraj oddali v bolnico.
a— S kolesom je povozil na Glavnem trgu pleskarski vajenec Friderik Gojšnik pred Zanthanerjevo trgovino prodajalca cementnih izdelkov Ferda Rogača. Podrl ga je na tla, tako da se je precej potolkel in da čuti notranje bolečine.
a— Vlom v mesnico. Ko je odprl v soboto zjutraj svojo mesnico v Radvanjski ulici št. 2 mesar Franc žunko, je opazil, da so se vtihotapili vanjo ponoči tatovi. Imeli so' najbrže ponarejeni ključ in odnesli s seboj za več sto dinarjev prekaje-nega mesa, klobas in nekaj drobiža iz blagajniškega predala.
e— Redka prilika. Dokler zaloga traja, se bo prodajal »Steru«-delen po 8 Din v Trgovskem domu Stermecki, Celje. 928 e— Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec ne ordinira od 12. do 26. t m.
Iz Litije
i— Sokol na Vačah, ki je bil do nedavnega odsek Litije, se je zdaj osamosvojil. Dne 16. avgusta bo priredil javni letini nastop. Prosimo, da društva v našem okolišu to upoštevajo in nimajo ta dan drugih prireditev.
i— Informacije za »Jutro«, ki jih spo« ročajo prijatelji našega lista litijskemu dopisniku, naj se v juliju naslavljajo na njegov naslov na uredništvo »Jutra« v Ljubljani.
Iz škofje Loke
šl— Smrt ugledne Škofjeločanke. Po
dolgotrajnem bolehanju in trpljenju je preminila v petek v škofji Loki obče spoštovana in ugledna posestnica in trgovka na Mestnem trgu gdč. Katarina Hafnerjeva iz staroznane ugledne škofjeloške rodbine. Pokojnico so odlikovali vedri duh, družabnost in dobro srce, ki je bilo za trpečega brata vselej odprto. Z veščim gospodarstvom si je ustvarila pokojnica prijazno domovanje. S smrtjo gdč. Hafnerjeve je izgubil Sokol svojo vneto podpornico in ustanovno članico. Sestri Hafnerjevi bodi ohranjen časten spomin, prizadetim pa iskreno sožalje!
šl— Zemljepisne in zgodovinske znatne« nitosti, s katerimi je naše mesto izredno oblagodarjemo, bo razstavila Škofja Loka na tujskoprometni razstavi. K zbiranju pri« pravnih znamenitosti preteklosti vabljeni uradi, društva, korporaoije in ustanove. Po« leg fotograf i onih posnetkov, raznih spisov, knjig in diagTamov bodo razstavljeni orož« je, cerkveni paramenti, cehovske skrinjice, zastave in drugi. Dolžnost slehernega Lo« čana je, da gre posebnemu zbiralnemu od« boru na roko. Iz propagandnih ozirov je potrebno, da pošlje Laka na tuij^kopromet* no razstavo v Ljubljano najvažnejše svoje znamenitosti. Pojasnila vsem interesentom daje trgovec g. Janko Potočnik, predsed« nik prometnega odseka.
šl— Dve gasilski prireditvi smo imeli preteklo nedeljo 5. t. m. Prijatelji staro-loških gasilcev so se zbrali pri Fortunovcu, kjer se je razvila prav prijetna zabava. Gasilci v Godešiču pa eo imeli pred Gasilnim domom javno tombolo z nad 200 dobitki. Godeščami porabijo čisti dobiček tombole za nabavo motorne brizgalo a.
$1— Delovanje Olepševalnega društva le
spričo ugodne poletne sezone v polnem razmahu. Predvsem ie opaziti znaten porast obiska v javnem kopališču, ki je oo svoji legi gotovo eno najizbranejših kopališč v Gorenjski. Odbor posveča temu dejstvu največjo pažnjo. da more zadostiti najrazličnejšim željam kopalcev koiikor mu to pač dopuščajo sredstva. 2e letos le bilo dovršenih nekaj popravil, na novo oa so postavljene dire za solnčenie Danes bo ob vodi koncert, združen z malo družabno zabavo, na kar posetnike osobito opozarjamo. Še za to seziio sta določena neka revija in nagradno tekmovanje, o katerem pa ne moremo izdati več kakor to. da ga bodo v prvi vrsti deležne najzve-steiše obiskovalke in obiskovale'
šl— Nogometna tekma. Prijatelje nogometa vabimo na današnjo tekmo na letnem telovadišču Sokola. Domači SK »Sokol« bo igral proti SK »Borcu« z Jesenic. Ker sta obe enajstorici prilično enako močni, se obeta prav zanimiva igra.
šl— O karambolu v Selški dolini so pred kratkim poročali listi. Avtobusni prevoznik g. Anton Ješe, ki uživa zaradi previdne in vestne vožnje obče zaupanje, daje resnici na ljubo naslednje pojasnilo: Njegov avtobus je vozil pravilno po desni strani, ko sta z nasprotne strani na nekem ovinku pridrvela po levi strani dva motociklista. Cesta je bila namreč posuta s kamenjem, ki sta se mu tuja vozača izognila v svojo nesrečo. Karambol je bil hud. Motocikel se je docela razbil, dočim sta odnesla neprevidna vozača le lažje poškodbe. Krivda na karamibolu torej ne zadene g. Ješeta.
Z Jesenic
s— Sokol priredi 2. avgusta ob 15. pred domom javno tombolo. Glavni dobitki so: kompletna zakonska spalnica, nov in prvovrsten šivalni stroj, moško kolo, zaboj sladkorja in nekaj manjših dobitkov v sikupni vrednosti 30.000 Din. Dne 9. avgu-ta pa priredi Sokol na letnem vežbališču svoj običajni javmi nastop z zelo pestrim spore dpm.
s— Letovanje jeseniške dece. Šolski upravitelj g. Leon Pibrovec je povedel minili ponedeljek 14 otrok na 14dnevne počitnice v bohinjske planine. Za tri revne in slabotne otroke je dal Rdeči križ 200 Diin a ostali otroci so sami prispevali po 50 Din za dobo vseh 14 dni, kar je izredno poceni. Želeti bi bilo, da bi g. Pibrovec pod vzel slično akcijo v večjem obsegu, ker je v veliko korist mladine, da se v dobi šolskih počitnic duševno odpočije in navžije solmca in svežega zraka.
s__ Nogomet. Danes ob 16. bo na so*
kolskem igrišču v Kurji vasi nogometna tekma, pri kateri nastopi prva garnitura
»Bratstva« proti prvi garnituri »Javorni-ka«c z Rakeka.
Iz Novega mesta
n— Na ustanovnem občnem zboru Živinorejskega selekcijskega društva za novomeški sodni okraj, ki se je vršil v ne* deljo 5. t. m. na kmetijski šoli na Grmu pod vodstvom kmetijskega referenta gospoda Franca Malaska, je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik posestnik Ivan Že-fran iz Go.tne vasi, namestnik Zagorc Fran iz Smolenje vasi, tajnik Malasek Franc, odbornik inž. Absec Matija, blagajničar župan Šali Alojz iz češče vasi in odbornik Nardta Janez iz Sel pri Toplicah. Zborovanje, ki je bilo po dolenjskih živino« rejcih dobro obiskano, je pozdravil načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Anton Podgornik, ki je zborovalcem želel mnogo uspehov. K društvu je prijavilo čez 60 članov svoj vstop. Živinorejci, pristopite vsi k društvu!
n— Predatvanje akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki se je vršilo v sredo in čtrtek zvečer v Sokolskem domu pod okriljem prosvetnega odseka Sokola, je imelo ogromen odziv. Predavanje je imelo naslov »Ameriški vtisi« in je bilo spremljano s filmskimi posnetki lastne izdelave. Ob« činstvo je mladega umetnika za njegova izvajanja burno aklamiralo.
Iz Trbovelj
t— Hazenski šport. SK Trbovlje namerava uvesti v svojem klubu tudi hazenski šport Ljubiteljice hazene naj pridejo na razgovor v torek 14. t m. ob 9. v klub.
Ministrski predsednik na počitnicah
Kakor smo poročali, se je mudil ministrski predsednik general živkovič dalje časa v Bosni, kjer se je nastanil v Banji Vru-čici pri Tesliču. Zdravilišče je znano daleč na okrog in leži v idiličnem miru, tako da je za oddih kakor ustvarjeno. Seveda
Ministrski predsednik je na letovišču običajno v civilni obleki.
si general živkovič, o katerem gre glas, da sploh ne zna res počivati, pravega oddiha ni dosti privoščil. Tudi na teh počitnicah je redno opravljal svoje posle kot predsednik vlade in notranji minister, poleg tega pa neprestano obiskoval bližnjo in daljno okolico, inspiciral urade in se pri prebivalstvu samem informiral o njegovih željah in potrebah.
Pred dnevi se Je ministrski predsednik zopet vrnil v Beograd. Ali bo šel še nazaj v Banjo VruCico, kakor zatrjujejo iz Tesli-ča, ali pa bo nadaljnji del svojih počitnic prebil kje drugje, za enkrat še ni znano.
Predsednikova vila v Banji VrueicL
Iz življenja na deželi
MEDVODE. Dela na gradnji našega vodovoda prav uspešno napredujejo. Vodovodna zadruga s predsednikom g. Sešekom na čelu je imela srečno roko, da bo sedaj akcijo izvedla do konca. Medvode bodo zajemale vodo izpod goriškega hriba v Polhovgrajskih Dolomitih. Poskrbljeno je, da vode ne bo zmanjkalo. Medvodčane sta podprla banska uprava in posebno higijenski zavod, ki gre Vodovodni zadrugi v vsakem oziru na roko. Le tako ie tudi mogoče, da bo dovršeno delo, katerega stroški znašajo po proračunu 719 000 Din brez vštetih specialnih del napeljave, ki bodo izdatke povišali za preko 150 000 Din. Delavci so tačas zaposleni s kopanjem jarkov za stranske cevi tostran železniške proge, dočim je glavm vod že gotov. Z vodovodom so storile Medvode
lep korak naprej......
POLŠNIK. Te dni je prišla na dan zanimiva tatvina, ki se je primerila pri nas že prejšnji mesec. Takrat je pripeljal Hu-marjev hlapec s Save voz trgovinskega blaga. Vračal se je že pod noč, med potjo pa je opazil, kako mu je sunil z voza domačin O. vrečo blaga. O. je odnesel vrečo na svoj dom; ko pa je zvedel, da so pfl Humarjevih opazili tatvino, je O. nagovoril hlapca, naij trdi, da je takrat vzel z voza le vrečo sviža, ki jo je hlapec pripeljal zanj iz doline. Te dni pa sta pri* šla hlapec in sosed O. nekaj navzkriž, posestnik je hlapca pretepel in osuval, užaljeni hlapec pa je odšel zaradi poškodb, ki mu jih je prizadejal sosed, k zdravniku, nato je stopil še k orožnikom. Zadeva bo zdaj prišla pred sodišče.
RAJttBNBURG. Prav lepo vreme imamo zadnje čase Sedai žanjemo in ne bo dolg>. ko se bodo oglasili mlatiči. Kopalna sezona je tudi na višku in je vse živo ob Savi. posebno ob nedeljah- Češnje so pri nas leno obrodile. Sladek sad pa je zahteva? letos več nezgod. Te dni je obiral češnje Pre-skar Martin na Malem kamnu. Padel je z drevesa in dobil hude poškodbe. Stanje po-
nesrečenca je baje vedno slabše. — Tudi on nas se ie začelo živahno zanimanje za šport, posebno na bližnjem Senovem. V nedeljo 19. t. m. bo igralo »Senovo« proti »Krškemu« na igrišču na Krškem ooiiu. Umestno bi bilo. da bi se športniki s Senovega in Rajhenburga strnili v enoten klub.
RUŠE. Gledališki oder bralnega društva pripravlja za nedeljo 19. t. m. v režiji Sor-nika krasno štiridejansko Kosmovo dramo »Morje«. To bo v tej sezoni zadnja in obenem poslovilna predstava našega dolgoletnega in marljivega člana ruškega odra g. Ljudevita Verka, ki odhaja od nas na novo službeno mesto. V zadoščenje nesebičnemu in požrtvovalnemu kulturnemu delavcu moramo napolniti dvorano do zadnjega prostora. Igra bo dobro naštudirana. — Ljudska knjižnica bo v dobi počitnic odprta vsako drugo nedeljo, jeseni pa bo zopet poslovala vsako nedeljo. — V proslavo materinskega dne je priredil Sokol ljubko igrico s petjem, deklamacijami in rajanjem sokolske dece. Deca se je dobro odrezala. — Julijske počitnice je uvedel Sokol za vso telovadbo.
SOVODENJ. Sokol je priredil s šolsko mladino lepo vidovdansko svečanost v Sokolskem domu. V imenu domačega Sokola in šole je pozdravil prisotne upravitelj g. Tušar Ivan. Sledile so izbrane deklamacije mladine, prekinjene s pevskimi točkami, ki jih je mladina prav lepo odpela. Igrica »Luknja v namiznem prtu« je zaključila nastop šolske mladine, ko je gosp. upravitelj v lepem nagovoru očrtal pomen vidov-danskega praznika. Z državno himno, ki so jo odpeli zbrani soglasno, je bila proslava končana. — Dramska družina sovodenjske-ga Sokola je gostovala v nedeljo 5. julija na odru sokolske čete v Leskovici, ki leži tik ob meji. Sovodenjčani so nastopili z burko »Trije tički«, ki je izvabila med gledalci mnogo smeha in veselja. Režija br. Tušarja je bila dobra. Pred igro je govoril
o potrebi sokolskega dela in o sokolskih smotrih br. Janko Stefe. — Šolsko poslopje v Sovodniem ne ustreza več svojemu namenu. Krajevni šolski odbor je skupno z obla-stvi započel akcijo, da se razpišejo dela za graditev novega prosvetnega hrama. Komisija gg. inž. Skaberneta, sreskega načelnika Žnidaršiča, nadzornika Zahrastnika in zdravnika dr. Fajdige si je na licu mesta ogledala stavbni prostor. Verjetno je, da dobe v Sovodnjem še letos novo šolo.
SP. POLSKAVA—PRAGERSKO. Olep. sevalno in tujsikoprometno društvo je pri« redilo v nedeljo 5. t. m. tombolo, ki je dokaj dobro uspela. Uspeh je pripisati predvsem darežljivim okoličanom: Maribor« čanom, Framčan^m, Slovenjebistričanom in Zgornjepolskavčanom kakor tudi domačinom, ki so z obilnimi darovi priskočili društvu na pomoč. Odbor se javno zahvaljuje vsem dobrosrčnim darovalcem in se jim tudi za bodoče priporoča.
STARI TRG pri Črnomlju. Tudi pri naa vlada velika vročina s sušo. Poljski pridelki se kar suše. Razume se, da manjka tudi vode. Prebivalstvo Starega trga in okolice vozi v poznih nočnih urah vodo iz Kolpe za pranje, kuhanje in za živino, ki tudi nima pitne vode. Studenci; iz katerih smo črpali vodo do konca junija, so usahnili in tudi vodnjaki so že suhi, tako da je stanje v teh krajih prav obupno. Vodilni možje naj se obrnejo, ako se še niso, s prošnjo na bansko upravo savske banovine v Zagrebu za primeren prispevek, da bi se zgradil vaški vodovod, ki je v tem kraju neobhodno potreben. Vzemimo tudi primer, da bi bil v tem času požar pri nas, pa bi moralo ubogo ljudstvo gledati križem rok goreče domove.
ŠMARJETA PRI CELJU. Ko se je leta 1996. regulirala Hudinja se je napravila tudi od nasipa do nasipa približno 45 m dolga brv, ki je pa že nekaj mesecev v neverjetno zanemarjenem stanju. Smrekova bruna so deloma strohnela, se prelomila in popadala v vodo. Brv se ziblje, če gre kdo po njej. Brv uporabljajo Šmarjet-čani ki imajo vsa svoja polja onkraj Hu-dinje. A ker že eno leto ni več mostu čez Hudinjo, ki ga je odnesla povodeni, uporabljajo brv tudi kmetje iz Trnovelj, razni tovarniški delavci in mnogobrojni izletniki iz Celja. Marsikdo se pa zboji nevarnosti prehoda in napravi rajši pol ure dolg ovinek na Šflcofjo vas. Prosimo županstvo Šikofje vasi ta tudi orožniško postajo v Celju, da si to zanikrnost ogledajo in posredujejo popravilo brvi.
VRHNIKA. Naš Sokol priredij danes svoj letni nastop z narodno veselico, da pokaže uspehe tihega dela v telovadnicL Obiščejo nas tudi bratje in sestre iz Ljubljane, izbrani telovadci. Vzorna vrsta nastopi na orodju, devetorica članic pa z rajalnim plesoim. Vabimo vse brate in se* stre ta naklonjena nam društva, da nas posetijo, se navžijejo svežega zraka naše okolice ta nas gmotno nekoliko podpro, da pridemo enkrat do zaželjenega in pre-potrebnega doma. Po dolgem prizadevanju ta marljivem zbiranju se nam je posrečilo kupiti primeren stavbeni prostor v centru trga. Trdno smo prepričani, da sc bo v doslednem času dvigal na tem prostoru Sokolski dom. Na svidenje danes na Vrhniki!
VIŠNJA GORA. Sokolskega zleta v Št. Vidu pri Stični se je udeležilo od našega društva 36 oseb (30 otrok, ki so dobili ob tej priliki prvič nove kroje, in 6 članov). Pa tudi sicer je bila Višnja gora izredno dobro zastopana. Gotovo je posetilo šent-vidsko prireditev samo iz Višnje gore do 150 oseb. — Da je »Jutro« pri nas najpri« ljiubljenejiši dnevnik, je itak zano, saj ima nad 30 sitataih naročnikov. Poleg teh sc je v minulem letu prodalo še v kolportaži kljub veliki krizi, ki vlada pri nas, malo manj kakor po 1000 nedeljskih izvodov. — Kakor se ču,je, bo Višnja gora na tujsko* prometni razstavi za časa jesenskega vele* lejima v Ljubljani lepo zastopana. Imela bo svoj oddelek.
TREBIJA. Preteklo nedeljo je bila otvorjena na trebijski šoli zanimiva razi* stava moških in ženskih ročnih del šolske deoe. Vrhu tega je bilo zbranega na raz« stavnem prostoru dokaj narodnega blaga vsake vrste. Poleg krasnih narodnih noš je prikazala razstava domače starinske izdela ke, ki so prava redkost. Šolski, kalkor tudi ostali predmeti so bili skrbno razvrščeni po učnih sobah. Domačini in okoličani so 6e za izdelfke mladine in narodne predmete zelo zanimali. Razstavo in zbirko sta oskrbela domači upravitelj šole g. Jožko Krapš in učiteljica gdč. Marija Pavčeva, ki jima je na uspehu samo čestitati.
POLHOV GRADEC. Daleč smo od že* leznice ta tako rekoč odtrgani od ostalega sveta, zato smo tem bolj hvaležni poštni upravi, da se bo odprla prihodnje clni na pošti javna telefonska govorilnica s tako celico, da ne bo vse okolje slišalo, kar se bo govorilo. Druga pridobitev za naš kraj je dnevno dvakratna poštna zveza z Ljub« ijano, kamor pride prva pošta ob pol 18-, druga pa po 15. uri. Iz Ljubljane bo odhajal poštni avtobus ob pol 13. pa ob 18. Za dvakratno poštno vožnjo na dan bo dala poštna uprava podjetniku 25.000 Din na leto.
Zobozdravnik
DR. JOŽE PICEJ
v Slovetsjgradcu
od 19. julija pa do 31. avgusta 1931 ob ponedeljkih In torkih
ne ordinira.
9206
Hajduk ante portas.«s
Danes ob 17.45 se bo na igrišču ob Dunajski cesti vršila gigantska borba med Primorjem in kompletnim Hajdukom — Predtekma Primorje komb.: Amater-Trbovlje
Z včerajšnjim jutranjim brzovlakom je prispela v Ljubljano elitna ekipa splitskega Hajduka, da se odpočije in čimbolj pripravi za današnjo prvenstveno borbo. Hajdukovo moštvo je se stavljeno iz samih starih, preizkušenih borcev, katerih skoro vsi so že nosili na svojih prsih državne grbe. Čulič, Mikačič, Marušič, Poduje, Ben-čič, Bonačič in Kragič so trezni in ru-tinirani igrači, ki so v zadnjih šestih letih s polnim uspehom zastopali naše državne barve v borbi z najmočnejšimi predstavniki Evrope. Pa tudi sicer so njihova imena dobro znana po vsem svetu. Njihovi umetnosti so se enako divili prebivalci pri egipčanskih piramidah, kakor tudi oboževatelji največjih ameriških zvezd Andradea, Pe-ronea itd. na igrališčih Južne Amerike. Zato ni čudno, da vlada tudi v Ljubljani veliko zanimanje za te ljubimce nogometnih občinstev. Poleg tega je naše občinstvo radovedno, kako se bo naš prvi zastopnik držal proti tako renomiranemu nasprotniku: ali
Prvi mototiM s prikolico na Sv. Gori.
Naše športnike, posebno motacikKste bo zanimala vest, da je pri vozil pred par dnevi na Sv. Goro z motorjem in prikoli* co znani športnik in športni organizator g. podpolk. Jaklič. Po njegovem zatrdilu je pot še precej naporna, vendar pa je sedaj tudi s prikolico že mogoče prav do vrha Sv. Gore, kamor je on prvi pripeljal s takim vozilom.
Sv. Gora je ena najlepših gora vzdolž Zasavja, Morda ni kmalu tako lahko dosegljive točke, s katere bi bdi tako lep razgled. Ob jasnem vremenu se vrsti pred nami dolga veriga naših planin prav tja do Julijskih Alp, od koder nas pozdravlja očanec Triglav. Kmalu bo popolnoma do-gotovljena tudi nova planinska koča, in potem bo za turiste in športnike preskrbljeno tudi za potrebno udobnost in poči* tek, koča ima lego, za katero jo lahko zavida najlepša vila na Semmeringu. Želeti je, da bi se cesta na Sv. Goro spravila v tako stanje, da bi bila zmožna za dostop vsem motornim vozilom, in bo to ena najlepših gorskih tur za naše motocikliste. Športniki, posnemajte uspeh podp. Jakliča.
Službene objave LNP
(lz seje u. o. 8. t. m.)
Prisotni: Riba?, inž. Kuljiš, Malovrh, Kralj, Friedl, Kovač, Logar in Vospernik.
Dopis ASK Primorja na Odbor za delegiranje sodnikov pri JNS. Beograd, se vzame na znanje ter odpošlje naslovniku. Dopise z izjavami od klubov SK Železničar, Maribor, SK Amater, Trbovlje in SK Železničar se vzame na znanje ter se od« pošljejo JNS s priloženimi menicami. Dopis JNS št. 1113 se vzame na znanje ter pismeno obvesti SK Ilirijo. Isto dopis JNS št. 1082 ter obvesti odbor za delegiranje sodnikov pri LNiP. Dopis JNS št. 1117 se vzame na znanje ter obremeni dopisnika za tiskovine.
Protest SK Ilirije z dne 17. VI. na upravni odbor JNS se odpošlje naslovniku. — Dopiis Karntner Fussballverbanda z dne 22. VI. se vzame na znanje ter dobi SK Maribor pismeno obvestilo. — Dopis Zagrebškega nogometnega podsaveza z dne 20. junija _ zaradi SK Maribor contra SK Varaždin in zaradi prijave ss. Jordana in Zupana se vzame na znanje. ISSK Mari-
bor se o rešitvi zadeve obvesti.
Potrjuje se prejem dopisa SK Javorni-ka, Rakek z dne 19. junija t. 1. ter se g opozarja na par. 21 opč. pravilnika pravil. — Dopis JiNS št. 1081 se vzame na znanje. Dopis inž. Boška Simono vida, No* vi Sad z dne 19. VI. se vzame na znanje. Dopis SK Amaterja št. Up. 98-31 se vzame na znanje ter prejme isti pismen odgovor.
Prijava odbora SK Svoboda, Ljubljana: predsednik Jurij Stanko, tajnik v Ljubljani in tajnik Avgust Gzerny, uradnik tu, Miklošičeva 13, se vzame na znanje.
Dopis SK Ilirije z dne 16. junija 1931, da ne poseduje več tiskovin LNP se vzame na znanje. — Dopis JNS št. 1056 se vzame na znanje. — Odboru za kaznovanje sodnikov se preda ss. g. Jordan. — Tajnik L
Ilirija ; Karlovačko SU 5 : 1. V četrtek dopoldne je waterpolo moštvo Ilirije igralo v svojem kopališču tekmo proti moštvu KSIU. Domačini, ki so bili vedno v premoči, so zasluzeno zmagali s 5 : 1.
lz odbora za delegiranje sodnikov. Zaradi bolezni ss. g. Ochsa se delegira k prvenstveni tekmi ISSK Maribor : SK Svoboda, Ljubljana v Mariboru dne 12. t. m. ss. g. Cimperman.
A&K Prtmorje, nogam, sekcija. Danes opravljajo službo na igrišču gospodje: blagajna dr. Kosfcl, inž. Leona rdiš, Rovan, Gosfiša; vrhovni reditelj: Zupane; redi« telji Glinšek, Podiboršek, Gorjanc, Jurkas, Čuk, Jontes, Bančič, Škrabar. Vsi imenovani morajo biti ob 15.15 na igrišču. Postava moštva, ki igra proti Amaterju, je v klubski knjigi pri Kovačiču.
SK Ilirija. Služlbo na igrišču vrše v ponedeljek Sirce! j, torek Bežek, sreda Baltasar, četrtek MJklavčič, petek Zupančič, sobota Mahkovec.
Francozi ali Anglosasi?
Letošnje tekmovanje za Davisov pokal se bliža peripetiji: evropski finale je odigran in drugi teden bo medeonski finale med Ameriko in Anglijo, potem pa izzivalno kolo med Francijo in —?
Obe anglosaški deželi se že lepo vrsto let nista srečali v tem predzadnjem boju za enoletno posest dragocene trofeje. Prva leta po vojni so bila v znamenju suprema-cije Amerike in Avstralije, za njima pa so
francoski »mušketirji« ▼ triumfn zavzeli vse anglosaške postojanke ln proglasili tenis za domeno francoske trikolore. Do letos.
Lani je prvič zares nastopila ameriška mlada garda. Najmodernejši tenis igrajo ti mladeniči, ki jjm je komaj po 20 let, robusten atletski tenis mišic in mozga. V Wim-bledonu so kakor vihra odpihnili vse kon-tinentalce, le Austin je Shieldsu, najhujšemu med njimi, kljuboval do konca petega seta. Austin je najboljši Anglež, torej: gladka zmaga yankeejev. Vsaj na papirju. V resnici utegne iti morda nekoliko trše. Ml stavimo vsekako na Ameriko. Čehi, kakor so dobri, bi imeli proti njej še manj šans.
Slika izzvivalnega kola med Ameriko in Francijo, braniteljioo pokala, pa je malo drugačna, kakor jo je ustvaril winnbledon-ski turnir. Tam ni letos noben Francoz zmagal. Vendar je izid tega turnirja nere-elen baš glede Francozov in se nam zdi vendarle še preuranjeno govoriti, da je Francozom v teniški hegemoniji definitiv-no odklenkalo. Svetovni prvak Cochet izgubi že v prvem kolu, ker se še ni bil opomogel od influence. Borotro porazi v semi-finalu Shields, ki si v četrtem setn izpah-ne koleno in mora sta tirati, zato Bask in fairnese noče ostro igrati. Zadnji dan turnirja pa izgubita Cochet in Brugnon, ki je takisto še slab od operacije, proti najboljši
ameriški kombinaciji v petih dolgih setiih — in Angleži trdijo, da sta Francoza na-vzikj vsemu še zmerom najboljši double na svetu!
Francoska premoč se krha, res. Od štirih mušketirjev sta ostala le še dva, Cochet in Borotra, Brugnon popušča. Naraščaja, ki b! bil kos Američanom, ni. Toda Cochet je še mlad in še vedno nezmagljiv, če je v formi in zdrav — o tem bd vedel Tilden katero rečL In tndi Borotra bo za Wooda malo pretrd oreh, morda celo za Shieldsa.
Naša prognoza: Cochet dobi obe točki, Borotra najbrž eno, double je odprt. Verjeten rezultat 3:2 za Francoze,,enak izid za Ameriko je manj verjeten, vendar ne bi presenetil
Naj bo izid tak ali tak, eno je gotovo: Amerika je na pohodu, že lani so mnogi napovedovali njen triumf v Parizu, mi smo takrat stavili na Francoze. Tudi letos še, čeprav ne več tako trdno kakor lani. Drugo leto pa res utegnejo odnesti Američani pokal nazaj v Ameriko, če se ne vrne prerojeni in v zakonu pomlajeni Lacoste, da bo pomagal Cochetu zmagovati naskok mladcev z onkraj Atlantika. Zakaj vsa ostala Evropa z Angleži vred ne premore še junaka, ki bi bil nevaren Shieldsu, Tildno-vemu učencu, da njegovih tovarišev sploh ne omenimo.	Quidam.
mu bo uspelo, da mu bo prožil popoln odpor, ali bo mogel s svojim znanim orožjem, elanom, srcem in voljo parirati vse odlike tega prvorazrednega jugoslovenskega moštva. Imamo polno pravice, da pričakujemo to od Primorja, a naše mnenje je upravičeno v vseh njegovih dosedanjih nastopih v letošnjem državnem prvenstvu. Obeta se nam torej danes borba dveh močnih protivnikov, od katerih je vsak pripravljen, da v borbi pokaže vse svoje sile in vse svoje znanje.
Predigra se prične ob 16. med kombiniranim moštvom Primorja in agil-nim trboveljskim Amaterjem.
Tekmo Hajduk s Primorje bo sodil zagrebški sodnik g. Fabris, katerega pričakuje naše športno občinstvo z velikim interesom Upamo, da bo ta ipak najboljši nogometni sodnik pokazal danes pri svojem poslu ves svoj trud in svoje znanje, tako da bo njegovo sojenje našlo v Ljubljani splošno zadovoljstvo in priznanje.
H krizi v Slov. planinskem društvu
Odličen planinec nam piše: Na izrednem občnem zboru SPD dne 26 junija t. 1. je odstopil dosedanji predsednik g. dr. Fran Tominšek, ki je stal nad d vaj* set let na čelu tej naši v turističnem, kuL turnem in narodnem pogiledu velevažmi organizaciji. Menda mu ne more nihče, tudi njegov protivnik ne, odrekati izrednih za« slug, ki si jih je dr. Tomiinšek stekel te* kom svojega delovanja v društvu od vsega njegovega početka. Iz kako skromnih po* četov v 1. 1893 se je SPD dvignilo v teku 38 let svojega obstanka do najmočnejše plamimareke organizacije v naši državi! Srečno je prebolelo težko krizo vojne dobe in naravno je, da se je po političnem pre« vratu razmahnilo ntjega delovanje do ne« slutene živahnosti. Prav tako pa je nujna zahteva, da se mora njegovo delovanje, če hoče ostati na višku, prilagoditi časovnim prilikam. Današnja planinska turistika zahteva vedno večjo aktivnost in uvidevnost odbora, ki mora ustrezati potrebam in duhu novega časa.
S tem pa nikakor ni rečeno, da bi se morala solidna tradicija, na katero 6e opira naše društvo, povsem zavreči. Nasprotno: na isti podlaga je treba dalje delovati, to* da to delovanje se mora usmeriti po de« janeikih potrebah sedanjega časa, ne da bi se pri tem spuščalo v eksperimente proble« matične vreraosti. Že nekaj let s« opaža med članstvom Osrednjega društva neza* dovolijsitvo s konservativnostjo, ki se je pojavljala v društvenem vodstvu. Zato je na občnih zborih prišlo često do ostrih na» »topov, ki jih je povzročala kritika posameznih članov. Res pa je, da je velika večn na članstva ostajala nebrižna ter se občnih zborov sploh ni udeleževala. Marsikdo, ki je uvideval, da je treba društveno delovanje preosnovati, je Stail in še stoji ob strani, češ saj se spričo naiztoranj nekaterih odi o* čiinih 06eb ne more nič opraviti.
Z odstopom predsednika g. dr. Tominška je postala ta doslej latentna kriza akutna; in to tem bolj, ker nameravajo, kakor se čuje, tudi nekateri odborniki odložiti svoje mandate. Osrednji odbor je sklical za prihodnji četrtek, dne 16. t. m. izredni občni zibor, na čigar dnevnem redu je volitev predsednika. Ker g. dr. Tominšek vztraja, na svojem odstopu, šteje Članstvo SPD pred deldkaitno in odgovorno nalogo, da si izbere drugega predsednika. Poiskati mora moža, od katerega se more nadejati, da bo ne samo znal vzdržati društvo na 6eda* mjem višku, temveč tudi, da mu bo dal po intencijah sodobne turistike nov razmah. Po našem mnenju sodi m to prominentno mesto jaka, iniciativna osebnost, ki bo po svojem strokovnem znanju ko6 težki nalo* gi, ki pa bo tudi uvaževala utemeljene smo« tme predloge članstva. Predsedniku je dolžnost, da društvu ob vsaki priliki — in teh ni malo — dostojno reprezentira; ime* ti mora zmožnost in voljo, da svoj prosti čas žrtvuje dehi za društvo, ne da bi od tega pričakoval kakih ugodnosti ali ud ob* nosti. Za predsednika si želimo moža v zreli dobi, širokega obzorja s potrebno go» spodarsfco spretnostjo in s temeljitim po* znavanjem našega planinstva ter njega potreb.
Ne bi bilo umestno, če bi kandidata po* stavila le manjša članska skupina, ki bd hotela vse dosedanje delo SPD preklicati, temveč dobiti je treba za to mesto moža, ki uživa neomejen ugled in splošno zaupanje. Naše društvo Šteje nad 4000 članov: klavrna zadeva bi bila, da se ne bd našel med njimi vsaj eden z omenjenimi lastnostmi. A tudi odbor bo treba prej ali sJej popolniti. Treba je, da pridejo vanj ne samo dobri gospodarski praktiki, ampak
Čateške toplice nekdaj in sedaj
Lep je svet v ravnini od Brežic tja do obronkov zelenih Gorjancev, kjer vzhodno od vasi Čateža ob Savi leži zdravilno ča-teško kopališče.
četudi človek ni povsem poklicen geolog, lahko ugotovi, da je to poseben vulkani-čen košček naše zemlje, ki se pričenja pri Toplicah pri Novem mestu in se poleg Krke vleče preko Gorjancev proti Krapin-skim toplicam. Dejstvo, da je tako, so številni topli vrelci na tem ozemlju, kakor pri Novem mestu, v šmarjeti, pri Kostanjevici, pri Bušeči vasi, še ne izrabljen vrelec v neposredni bližini vasi Čateža, čateške toplice, toplice pri Samoboru in Jaški ter krapinski vrelec. Značilni za ta okoliš so številni potresni sunki na Čatežu in okolici. V spominu je najbolj potres 1. 1917., ko je bil sunek tako močan, da je bilo porušenih več hiš s staro farno cerkvijo vred. O zgodovinskem razvoju čateških toplic naj bo povedano tole:
Zgodovinar Orožen poroča, da je leta 1824. reka Sava, ki ob povodnjih prestopi bregove, poplavila daleč okrog vso ravnino in med drugim zasula vse tedanje ne-obzidane iztoke vrelca, k! so ga ponovno odkrili po 30 letih.
Brežiški frančiškan pater Edvard Zagorc je slučajno našel zopet topli vrelec sredi zime. Ob priliki, ko se je izprehajal po Vrbini, je opazil sredi debele snežne odeje
kos kopne zemlje na mestu, kjer se je razlival vrelec po produ. Ta prostor je bil kakih 20 m bolj severno od kraja, kjer se sedaj črpa voda. Pater je spoznal zdravilno moč te vode in dobil 1. 1854. od brežiške graščine dovoljenje, da preišče vrelec in zgradi preprosto kopališče. Okoliško ljudstvo se je kopalo v preprostih kotanjah. Postavili so celo leseno barako, vendar o kakem kopališkem prometa ni bilo govora.
L. 1867. je dobila uprava posestva grofa Attemsa dovoljenje, ki jo je upravičevalo za izključno izrabljanje vrelca. Iz neznanih vzrokov pa je kmalii potem vrelec usahnil. S tem je bilo za nekaj let opuščeno kopališče.
Leta 1881. sta Baltazar Zehner, višji gozdar Attemsovega posestva v Brežicah, in Josip Ferenčak, posestnik iz Dol. Sko-plc, vzela čateške toplice v najem in na novo zaprosila za oblastno dovoljenje, da smeta vzpostaviti in voditi kopališče. Odprla sta vrelec na mestu, kjer je še danes odprt, in postavila prve preproste zgradbe za kopališki obrat. Bile so to majhne, nizke, lesene hišice, krite delno z opeko, delno z deskami. Pravo kopališko poslopje je v dolžini 12 m ln v Širini 2.1 m obsegalo 6 kabin s 4 kadmi in 2 bazenoma. To poslopje je stalo vzhodno tfk novo zgrajenega vodnjaka. Južno odtod je bila postavljena lesena stanovanjska hiša za kopališke goste, vzhodno primitivna kuhinja z odprtim ognjiščem brez dimnika, severno-zahodno pa sta bila dva vodnjaka, od ka-
terih je sedaj eden zasut. Iz omenjenih vodnjakov so z zračno sesalko po lesenih žlebih napeljavah vodo v kadi in bazene.
Ko je posebna komisija pregledala vse kopališke naprave, je ugotovila, da ne ustrezajo kopališkim potrebam. Naročila je nekaj nujnih popravil in predpisala kopališki red v smislu odloka dvorne pisarne, ki so ga nabili po vseh prostorih. Istočasno je tudi predpisala, da je za primer poplave stalno na razpolago Čoln.
Ugotovljena temperatura vode 35 do 45 stopinj Celzija je od odkritja vrelca ostala neizpremenjena. Prav tako je voda obdržala še Iste zdravilne lastnosti.
Posebno zanimivo poglavje je, da so že takrat v čateških toplicah puščali kri. Puščanje krvi je bilo dovoljeno le tedaj, ako se je stranka, ki je želela ta način zdravljenja, izkazala z zdravniškim izpričeva-lom ali dovoljenjem. Prav zaradi tega je bilo predpisano, da je moralo biti kopališče pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vsak teden je zdravnik pregledal tudi kopališče in sproti dajal navodila za odstranjevanje zdravstvenih nedostatkov. Tedanje poročilo krSkega okrajnega sodnika vsebuje zanimive navedbe. Ugotovljeno je bilo, da je obiskovalo kopališče samo preprosto ljudstvo, in sicer v prvi vrsti zaradi puščanja krvi. Ti gostje so ostajali v kopališču 2 do 3 dni in so odhajali v zavesti, da so si s tem načinom zdravljenja in s kopeljo očistili kri vsaj za eno leto. Puščanje krvi se je vršilo, kakor graja takratni okrajni zdravnik, na odredbo
hudi reprezentantje raznih strok, ki priha« jajo pri upravi takega vsestransko razčle* njenega društva, kakor je SPD, v poštev. S tem mislimo na predstavnika prirodopisne in zemljepisne stroke z naše univerze, na inženjerje, finančnike, šolnike, novinarje, Slane specialnih klubov, kakor so Skala, Aljažev klub, Klub fotografov amaterjev; tudi uredniUc »Plan. Vestnika« 6(pada po svojem poslu v društveni odlbor.
Prihodnji občni zibor bo imel potemta« kem nalogo, rešiti zelo važna vprašanja, ki utegnejo v svojih posledicah biti vitalnega pomena za nadaljnji društveni razvoj. Za» to vsa javnost upravičeno pričakuje, da se bo članstvo — kljub neugodnemu letnemu času — udeležilo tega važnega občnega zbora v Srn ve-jem številu. Če pride vsak deseti član, se jih bo zibralo komaj 400. Če pa ostane članstvo tudi ob tej priliki pri običajni malobrižnosti, se je bati, da bo le peščica odločala o osebi prihodnjega dru« štv enega predsednika. Resnost sedanjega stanja zahteva, da pridejo na plan vsi, ki jim je napredek našega društva res pri srcu, tako da bo imel novo izvoljeni pred« sednik prijetno zavest, da ga je volila ve« čina zavednega članstva. Nočemo dvomiti, da se bo zborovanje to pot vršilo v dostojni parlamentarna obliki, kakršno smo morali na nekaterih občnih zborih zadnjih let na žalost pogrešati. Prihodnji občni zibor naj bo imipozantna manifestacija kot izraz za« vesti, da je naše Planinsko društvo zibor vnetih planincev in obenem kulturno mislecih ljudi, ki žele, da se v SPD započne novo razdobje v siklaidu z dejanskimi potrebami in z napredkom sedanjega časa.
Q-
Akvaristom
šarenka (trutta iridea, die Regenbogens forelle) v sobni ribogojnici S kanglico, mrežo in tort>o opremljen sem kolesaril mimo Fužin in Studenca proti Zalogu. Namen te vožnje je bil, da si preskrbim savske mivke, ker mi mivka iz Malega grabna, ki je pomešana z glino, ni ugajala, in tudi z namenom, da ujamem kar si bodi novega za sobno ribogojnico.
Dospevši v Zalog sem po poljskih potih zavil v loko med Ljubljanico in Savo, ki se je razprostirala pred menoj, obsevana od popoldanskega solnoa. Globlje v loki, kjer povodnji ne dopuščajo, da se zemlji zaupajo žitna in druga semena, je med grmičevjem in posameznimi visokimi drevesi rasla visoka trava. Skozi travo, ki jo je za časa pomladnih povodnji preplavila Sava, so se kazale peščene sivobelkaste proge mivke.
Kmalu se je vonj travnikov pomešal z vonjem vrb in z vlažnim vonjem Save, ki je pela svojo tiho pomirljivo melbdijo na poti k daljnemu morju. Hitro potem 6em naletel na jamico, ki je bila zaradi upadle vode že ločena od savskega rokava po ozkem peščenem mostu. V jamici je bilo kajpada polno raznovrstnih ribic, katerim pa nisem mogel blizu, ker je bila jama pregloboka. Zato pa sem na plitkem mestu jamice vzel posebno lepo razvite in košate vodne rastline, tako zvane lisičje repe in jih doma vsadil v sobne ribogojnice.
V mrtvem rokavu pa, ki se je razprosti* ral tik jamice, sem opazil neke ribice, med katerimi je imela ena na svetlorjavi podlogi temne štiriogilate pege. Ker je bila za globočka presvetla in ker ni tako kakor druge riibice pobegnila sem takoj mislil na postrv. Ta ribica se je namreč, ko sem stopil v vodo, podala pod odprtino votlega kamna in mirno čakala na razvoj nadaljnjih dogodkov dočim so se pisanci in razne belice skrile v blato in pod vodne rastline. Na eno stran kamna sem postavil mrežico, na drugi strani sem se pa z roko postopno približal ribici. Ko je zagledala m-i—	i ■ —
roko, se je podala na nasprotno stran prav nad mrežo, in v tem trenutku je bik že v mreži sami.
Ko sem jo vzel iz mrežice s steklenim kozarcem, sem takoj opazil na gornji strani telesa tik pred repom značilno kratko plavut, ki jo imajo vsi lososi, to so ro« parice, kakor na primer sulec, šarenka;, postrv, zlatoočica, jezerka, glavatica kipa tudi iipan jo ima. Ujeta ribica je bila šarenka, ki sem jo dal v kangljico k rastlinam.
Že mesec je od tega in ribica se počuti v ribogojnici prav dobro. V početku sem jo dal med druge ribe. Prvi dan je to družbo še prenesla, drugi dan se je mahajoča z repom, že bolj sovražno vrtela okoli pisancev, tretji dan se je pa začela zakajati za ribami in terorizirala vse prebivalce sobne ribogojnice. Ni ji bila všeč ne činkla, ne polzača, ki sta pobirali na d~u majcene koščke mesa. Celo kuresedj, ki je bil vedno bojevit, se ji je umikal.
Premestil sem jo v drugo, z lisičjimi repi lepo zaraslo ribogojnico, v kateri so bili samo polži in dva pupfca, katerim je ko« likor toliko prizanesla.
Ko je opazila skozi steklo na nožu ostru-gano meso, je prihitela, in ko sem ji vrgel košček v vodo, je prišla pod gladino, pograbila košček in šla hitro na dno, kjer je hlastno žvečila jed. Moram jo večkrat na dan krmiti, ker ima izvrsten tek. Kadar nima drugega, pobira na dnu ostanke mesa in piscidina. Prvi teden sem ji dajal na dan nekaj litrov sveže mrzle vode a namero da se postopno privadi na temperaturo. Sedaj pa izhaja tudi brez tega. NI plašljiva. le zelo pazljiva je kakor vse ribe roparice.
Šarenka je doma v Ameriki. V naših vodah se je kaj hitro udomačila. Ker rase« jo te ribe zaradi svoje požrešnosti zelo hitro, jih vsade posestniki v svoje ribnike, in ko malo dorastejo, jih spuste v potoke in rečice.
Interesenti, ki si ne morejo vkrviti 3 do 4 cm dolgih mladičev, jih morda dobe v banovinskih ribogojnicah ali pa od posestnikov dotičnih ribnikov.
Če deneš v sobno ribogojnico več teh' ribic, jih moraš hraniti zelo dobro, da se puste medsebojno v miru.	O. SL
Praznik mladinskega, društva
Ljubljana, 11. JoHja. Tri mesece tihega in skromnega dela je za nami in v nedeljo 19. t. m. stopi naša mladina pred javnost, pred svoje rojake in prijatelje ,da pokaže uspehe svojega vztrajnega dela. Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« bo tedaj priredilo a sodelovanjem prosvetnega društva »Tabora in železničarskega godbenega društva »Sloga« veliko javno prireditev v šiški v prostorih gostilne Reininghaus s pestrim godbenim .pevskim in recitacijskim sporedom. Pričetek prireditve bo ob 16. in bo po tem kulturnem delu sledila pestra in dobro organizirana zabava, ki bo ustregla starim in mladim.
Z ozirom na trud in požrtvovalnost naše mladine, ki ne pozna pri svojem delovanja nikakega počitka, je dolžnost naših primorskih rojakov, da v polnem številu po-setijo prvo prireditev naših najmlajših. Prvi nastop najmlajšega in našega edinega pevskega zbora pod vodstvom g. Venturi-nija zasluži vso pozornost in vsestransko podporo. Mladina dela, ker hoče pomagati sama sebi in podpreti one iz svojih vrst, ki so potrebni podpore, čisti dobiček je namenjen v podporo revnim primorskim rojakom. Mladina vabi vse rojake in prijatelje iz Ljubljane in širše okolice ter - a, da ji bo ustreženo.
Beraska obrt ni slaba
Bled, 11. julija. Dan za dnem srečavamo po cestah različne vrste beračev, ki nadlegujejo ljudd na ce« sti in beračijo od hiše do hiše. Nekaterim jo videti, da so res potrebni podpore, a veČina je takih, ki zaradi delomržnosti beračijo in priberačeni denar poženejo po grlu. Aka bi vsakemu beraču pošteno preiskali obisti, bi videli, da jih večina nima povoda za bera< čenje. Da beraška obrt ni slaba, nam kaže naslednji primer:
Dne 7. t m. je prišel k g. Pangerco, trgovcu na Rečici, okrog 60-letni berač in ga pw prosil, da bi mu izpolnil poštno položnic«, glasečo se na Kmetsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani. Na trgovčevo vprašanje, koliko misli poslati, mu je berač odgovoril? »Zaenkrat 1600 Din.« G. Pangere se je tema odgovoru nekoliko začudil m vprašal je nadalje berača, odkod je in kako se piše. »Doma sem pa iz Trebnjega in se pišem Matij* Erjavec!« mu je odgovoril bogati berač. Ko mu je g. Pangere izpolnil položnico, ga Ja še vprašal kako mu uspeva njegova obrt. Berač se mu je odrezal: »Včasih boljše, včasih slabše. Predvčerajšnjim sem priberačil nad 80 Din, včeraj pa samo 50.<
Nato se je berač poslovil od g. Pangerea in jo s položnico mahnil naravnost na poštni urad, ki se nahaja tik Pangerčeve trgovin«.
kakega zdravnika brez zdravniške kontrole. Gostje so ostajali v kopelih po več ur, nekateri celo ves dan pri 45 stopinjah Celzija, zato ni čudno, da so se mnogi onesvestili.
Okrajno glavarstvo je ponovno strogo zaukazalo, da se morajo vršiti kopeli pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, toda že L 1882. je bilo kopališče zopet brez tega, čeprav je v 6 tednih obiskalo kopališče več kakor 400 gostov, ki so si dajali puščati kri. Zopet je bil izdan odlok Zehner-ju in Ferenčaku z ukazom, naj se ravnata strogo po danih predpisih. Od tedaj dalje so se kopalidke naprave bolj in bolj izpopolnjevale, rastoče Število gostov je zahtevalo notranjo preureditev in izpopolnitev, da bi kopaliSče ustrezalo potrebam novega časa.
Do večjega razmaha je kopaliSče priSlo 1. 1925., ko je dal lastnik čateških toplic grof Attems vse lesene zgradbe podreti ln sezidati nove. To je bila srečna poteza. Tako stoji danes v središču parka lepo, veliko in moderno urejeno glavno poslopje s kabinami L in E razreda in v L in n. nadstropju s prijaznimi sobicami za goste bolnike. Pred tem poslopjem, ki ga krasijo zračni balkoni, okrašeni z bujnim cvetjem, so urejeni krasni cvetlični nasadi. Pod košatimi kostanji so nameščene klopi za goste. Poleg tega poslopja so po parku razvrščene Se druge zgradbe: kot pritlično poslopje s kabinami 3. razreda in sobami za goste, naprave za črpanje in ohlajevanje pretople vode, restavracijsko
poslopje s kuhinjo in odprto verando, poslopje z veliko jedilnico in trafiko, drugo poslopje s potrebnimi prostori za kopališkega zdravnika in s posteljami in kabinami 3. razreda, dalje pa še zgradba z oskrbnikovim stanovanjem in gospodarskimi prostori. Kopališče je preskrbljeno z zdravo pitno vodo, a tudi vrelec, iz katerega črpajo vodo za kopeli, je urejen kot vodnjak, da se obiskovalci toplic lahko na-pijejo do 52° C tople zdravilne vode. Kopališke naprave imajo tudi svojo električno razsvetljavo. Zdravijo se v čateških toplicah prav z uspehom ljudje, ki trpijo za revmatizmom, trganjem in hudim prehladom.
čateške toplice ao si pridobile sloves, Id ga dviga iz leta v leto naraščajoča frekvenca. Vsekakor se obeta čateškim toplicam še lepa bodočnost, kar je razveseljiv pojav v razvoju tujskega prometa v Fo-savju. Za goste je privlačno zlasti tu« dejstvo, da so kopališke cene razmeroma nizke.
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X78. Najboljši materija! Cena J 550 do 850, po izbiri1 preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVEB RUDOLF, Bf&rtfn kg ite«. £
KRALJESTVO MODE
v 15 urak
če po vrsti premislimo vse garderobne komade, ki jih v teku poletnega dneva rabi elegantna dama, pridemo tudi pri največji skromnosti do precejšnjega števila, šele tako opazimo, da je treba modo temeljito proučiti, če se hočem-o izogniti raznim napakam. Da se obvarujemo nabave raznih nepotrebnih komadov je dobro, če zasledujemo določen modni načrt, ki nas oč-u-va prevelikih izdatkov.
Zato hočemo danes v našem odstavku »Moda v 15 urah« pregledati vse modne vrste, ne da bi izpustili kaj važnega Začnimo z ranim jutrom;
Ob osmih zjutraj: nosi dama spalno ipižano ali nočno srajco. Zadnje čase pa se uveljavlja zlasti srajca, ker jo moremo prav lahko uporabiti na mestu domače halje, če jo nosimo pod lahkim flanelastim ogrinjalom. Moderna nočna srajca je namreč popolnoma enostavna, čisto dolgo ukrojena in prepeta z ozkim pasom. Njen edini okras je čipkasti gornji ded života .iz močnega dobro pralnega čipkastega blaga
Ob devetih:
gre dama na peščino. Kopalni dres je poglavje, ki je vsaki elegantni ženi pri srcu, saj se v njem najbolj pokažejo vse napake in vrline njene zunanjosti, še važnejša nego kopalna obleka pa je lepa kopalna pižama, ki mora biti enostavna, a originalna. Sv.ilene pižame so stopile' nekam v ozadje, ker so se izkazale za skrajno nepraktične. Zato vidimo predvsem živo vzor-časte hlače iz frotčja, ki najbolj originalno ii<.mkujejo, če so opremljene z naramnicami. Hlače iz frot§ja služijo v najslabšem primeru tudi namestu brisače, nadomestu-jejo pa popolnoma nekomodni kopalni plašč. H kopalnemu dresu najlepše pristo-ja veliki kopalni klobuk iz grobe slame.
Ob enajstih dopoldne; Najbolj vroče solnce nas prisili, da oblečemo triko, ki nas dobro izpostavi solnč-itim žarkom. Letos so moderni globoko izrezani trikoji, ki ne puščajo nelepih solnč-nih prog.
Ob eni popoldne:
je čas kosila. Dasi je v mnogih kopališčih navada, da se gre k mizi v pižami, vendar oblečejo mnoge dame raje lahko obleko, napravljeno iz šantunga ali sirove svile. Ljubke so razne oblike s širokim pasom, kratkimi rokavčki in nagubanim krilom.
Ob treh popoldne: Tople popoldanske ure najraje prebijemo na vodi v čolnu ali jadrenici. V ta namen nosimo belo nagubano krilo z lahko prepasano jopico modre barve.
Ob petih popoldne: Prišel je čas plesnega čaja. želimo si to-
rej ljubko ln dekorativno obleko. V tem slučaju je najbolje, če se odločimo za napol dolgo zvončasto obleko iz vzorčastega gazea. MaLi solnčnik iz istega materijala vsaki dami izvrstno pristoja.
Ob sedmih zvečer:
Solnce zahaja in tudi hladneje je postalo. Zato hitro k tenisu! Obleka, ki jo zdaj rabimo, mora biti kar najenostavnejša. Naša slika kaže mikaven zvončast model s kratkimi rokavčki
Ob enajstih ponoči:
Sedaj pa najvažnejše — večerna obleka! Nove oblike so dolge, spodaj bogate in če-sto opremljene pod pasom s takozvanim »krilcem«. Kita umetnega cvetja ob pasu poudarja mladostnost cele pojave, čipke, gaze in novi satini so najbolj priljubljeni materijaM poletne večerne mode.
Za vsak šport
Najbolj pripravno ogrinjalo je plašč iz flavša, ki smo ga prejšnja leta videli le v belem, letos pa cenimo tudi razne pastelne
barve. Poleti je tak plašč nenadomestljiv, ker ga rabimo za tenis, za na promenado v kopališču in zlasti za potovanja po morju.
Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije „žlvljenje in svet"?
KatUITEOTUM
L J UILJ P NA
KNJIVIItSK.0 ULICA 21 D-
Varnostna igla
kot okras je nedvomno originalna zamisel. Rabimo jo namestu zaponke pri pasu in z njo pripenjamo tudi ovratni šal. Seveda to
niso navadne igle, temveč je taka varnostna igla iz dragocene kovine ali pa lepo emajlirana.
Vprašanja in odgovori
Ga. R. d v H. Da, znaki v Vašem dopisu se zelo dobro ujemajo z onimi pri hlorozi. Bledota sluznic je v bistvu isto kot bleda koža, ker je krvno barvilo zmanjšano. Vrtoglavica se pridruži glavobol, sirce prav neprijetno utripa, javijo se različni neprijetni občutki (pritisk, krči itd.) v želodčni krajini itd. Zdravljenje v posameznem slučaju se ravna po izvidku krvi in želodca. Priporoča se bivanje v višjih knajrith, za druge pa tudi srednje vi« soki ali primorje. Medicina ima nebroj arzensfcifo preparatov, tinkture, v ima z naj različne jširoi kombinacijami iin pod mmogo obetajočimi imeni. — Gora. Ad 1. Ako ne mara bolnica k zdravniku, pa naj se obrne do zdravnice im stvar je s tem rešena v splošno zadovoljstvo. Izvedeti pa bi želeli, ali jo bolnica sama ugotovila, da ima kamen v mehurju ali kdo drug. Učinka verjetno ni pričakovati, če pije po vrati vse mogoče čaje. Brez operacije najbrže ne bo šlo in zanjo se bo pač morala bolnica odločiti. Zadržki so nam nerazumljivi. Ad 2. Brez osebnega pregleda ni mogoče kaj povedati. Morda je to ekcem ali lišaj aili kaj dragega in ker ne pozna medicina vse zveličavne maže, ne moremo pri najboljši volji kaj drugega nasvetovati 'kakor konzultacijo. — Zastavite svoj vp'liv, da se bolnica odloči za pregled. — G. K. A. Ljublj. Ad 1. Kot državnemu uradniku Vam je amibu-latorij tukajšnje banov. spi. bolnice brez» plačno na razpolago in se blagovolite obrniti na živčni oddelek, ker so takšni pisavi po vsej priliki vzrok spremembe v živčevju. Tam boste tudi doznali, ako in na kakšen način se to da popraviti. Drugega nasveta Vam v tej zadevi ne moremo dati. Ad 2. O tej priliki pa se obrnite tudi na kožni oddelek. Morda Vam bodo zapisali mažo za lupljenje kože ali kaj podobnega. Bolezensko stanje po Vašem popisu ni docela jasno. — Klinična preiskava. Vodo preiskujejo bakteriološko v higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška cesta. Po možnosti naj bo sveža, ako ne gre drugače, jo smete poslati po pošti. — M. M. Dr. Kaj je ravno pri Vas, tega ne moremo točno povedati, kvečjemu izražamo neko domnevo. Izostajanje perila pomeni v večini slučajev zanositev, am= pak ne vedno. Ako imate bolečine v trebuhu, pa bo stvar vendar drugačna in so te bolečine posledica kakšnega vnetja nam še neznanega izvora. Jasnost utegne prinesti le osebni pregled, ki ga Vam priporočamo že zaradi bolečin, če ne bi ponehale. Noben še tako dober popis ne more nadomestiti preiskave. — Viseča prsa. Nasvet zavisi od ja-
kosti izprememb. Če ni prehudo, bomo skušali pomagati z redilno kuro, ki zviša napetost v tkivih in s tem tudi v prsih. Vsled te napetosti je doječa dojka večja
iin trdnejša. V težjih primerih pa pride le kozmetična operacija v poštev. Nam ni znano, da bi se v našem kraju specijelno kdo bavil s taikšnimi operacijami. Morda konzultirajte kirurga, ki daje nadaljnja navodila. — Srbečica. To je le simptom (znak) in ne bolezen zase. Res pa je. da osnovne bolezni včasih ne najidemo Ako poročate, da se je hkrati s srbečico pojavila še zlatenica, potem je stvar jas* na. Takšna srbečica je ev. neznosna. Le-črti pa je treba glavno zlo. — Ga. R. S v G. Ako se pritožujete, da Vas zadnje čase glava boli in da Vam postaja križ tako težak, potem ne odlašajte, ker sta ona znalk sumljiva na bolezensike izpre-membe v ledvicah. — Ako se najdejo re-nalni elementi (to so sestavini delci ledvic) v vodi, je to v pretežni večini primerov orgarosfka napaka, torej bolezen onega organa. Res je, da povzroča skraj» ni telesni napor tudi nekaj podobnega, ampak se to kmalu popravi. — »Revma-iizem«. Revma ti z em je laikom prav velik koš, v katerega spravi jajo vse mogoče bolečine v glavi, okončinah itd., ki jim je vzirok manj jasen. V vseh teh primerih je naše radovednosti konec, ako čujemo, da onega trga »revma«. Da pa orihaja ta revma enkrat od tuberkuloze, drugič od živčnih vnetij, zopet v drugih ■primerih zaradi obolenja kosti, v nadalinem primeru pa od oravega revmatizma. ki nastonaka* kor kužna bolezen, ne da bi ji mogli dokazati povzročiteliia. to ne moti sosede, da z isto doslednostjo diagnosticira v podobnem primeru zopet revmatizem in da stavi ja radevolie na razipoRgo svoie bogate zaklade zdravilnih sredstev. Za rev-matizmom tiči pogosto bolezen, ki se daje prav lahko ozdraviti.
PRTSTOlPA.TTE k jugoslovanskemu društvu za oroučavas nje iin zatiranje raka. pododbor Ljubljana (ženska bolnica).
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja, 12. julija.
LJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje.
—	9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa, dnevne vesti, plošče. — 13: Vremenska napoved.— 15.30: 0 re ji plemenitih kožuharjev. — t B; Koncert salonskega kvinteta. — 17: Veseloigra »Veleturist«. — 20: Spomini na Davorina Jenka: Govor, nato kvartet Glasbene Matice. — 20.45: Čello koncert g. Bogi Le-skovica. Pri klavirju g. Marjan Lipovšek. — 21.30: Godba na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert salonskega kvinteta.
Ponedeljek, 13. jnlija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Človek in klima. — 20: Koncert salonskega kvinteta. — 21: Nadaljevanje koncerta-
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Narodne pesmi. — 19.30: Pevski koncert. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Poročila. — 23: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Pevski koncert. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.05: Kabaretni program iz Brna.
—	20: Popularne arije. — 21: Koncert kvinteta na pihala. — 21.30: Violinski koncert
—	22.15: Plošče. — BRNO 19.05: Kabaretni program- — 20.30: Prenos iz Prage. — 21.30: Arije in pesmi. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Plošče. — 20.30: Verdijeva opera »Aida< na ploščah. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12.40: Plošče.
—	16: Koncert orkestra. — 18: Arije in pesmi. — 20: Koncert na čelo. — 20.45: Poljuden koncert dunajske glasbe. — BERLIN 18.35: Pevski koncert. — 20: Večer plesa in zabave. — 22.30: Lahka glasba- — KO-NIGSBERG 16: Popoldanski koncert. 20: Prenos programa iz Berlina. — MOHL-ACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos operete iz Monakovega. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert lahke glasbe. _ 19: Pevski in klavirski koncert
—	19.40: Ciganska godba. — 20.40: Orkestralen koncert — Koncert ciganske kapele. — RIM 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče- — 21: Lahka glasba.
Torek, 14. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Napoved časa, plošče, vremenska napoved, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Beljako-
Obupane žene
ne imejte nikakega strahu, ako izostane mesečno perilo!
POMOČ
Vam prinaša pri poškodbi ali izostanku mesečnega perila, perij ode, dolgoletno preizkušeno tisočkrat poverjen« in zdravniško priporočano, tanesljiv® učinkujoče sredstvo, ki ni odpovedalo tudi ne ▼ aajtežjih in trdovratnejšib (Ju čajih, v nasprotju t drugimi sredstvi, ki niso učinkovala: Prof. dr. Rettiha >E r o a e »«, ki učinkuje že po par urah. ne da bi Vas oviralo pri Vašem delu. Cena 70 Din. za starejše pogodbe 100 Din. za bolj odporne žene 150 Din, dvojno, za stare poškodbe in zelo od »orne 200 Din. Dspeh zajamčen, siceT vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nagel in zanesljiv uspeh tega sredstva, kakor tudi po<vračujoče se zadovoljstvo. Diskretna pošiijatev po pošti. Ordinacijski damski laboratorij H a w e 1 k a,
Praga-RuHe, Bozetecb al. 10. J.-54. poštni predal št. 17 CSR. — Pišite razločno! g
vine. — 20: Vremenska napoved. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Klavirski koncert — 20.30: Prenos programa iz Zagreba — 22-30: Poročila. — 22.50: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	20.30: Instrumentalen koncert — 21.50: Pevski koncert — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 18.30: Nabožna glasba. — 19.05: Pevski večer. — 19.25: Etnografska slika iz Brna. — 20.25: Godba na klarinet — 21: Koncert Češke filharmonije. — 22.20: Ciganska godba iz Bratislave. — BRNO 17: Plošče. — 19.25: Poletje v gorah. — 20.25: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert orkestra. — 19.35: Plošče. — 20.15: Orkestralen koncert francoske glasbe. — 21.30: Dramski večer.
—	22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Opoldanski koncert. — 13.15: Plošče. — 15.50: Glasbena akademija: ruska glasba. — 17.25: Poletje v glasbi. — 19.15: Kitajska glasba na ploščah. — 20.10: Večer arij in pesmi- — 20.50: Znameniti instrumentalisti na ploščah. — 22.20: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.05: Orkestralen koncert. — 20: Lokalen nemški program. — 21.10: Koncert komorne glasbe.
—	KONIGSBERG 16; Koncert Brahmsovo glasbe. — 17.10: Koncert godbe na pihala.
—	19.15: Lahka glasba. — 20.30: Koncert baritonista Alfreda Rubina. — 21.10: Literaren program. — 22.30: Koncert nordijske glasbe. — MOHLACKER ~ 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 19-15: Lahka godba orkestra. — 19.45: Sluhoigra »Polet v vse-mirjd«. — 21: Pregled novih plošč. — 21.45: Glasbeni plagiati. — 23.05: Godba ^ p^s. — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška godba. — 17.30: Koncert ciganske kapele.
—	19: Mešan glasbeni program. — 20.25: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentaleu koncert _20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program in veseloigra-
Vesti iz Koroške
Vrba ob Vrbskem jezeru. V soboto, dnei 4. julija se je pripeljalo nekaj uradnic ln uradnikov ljubljanskega mestnega magistrata pod vodstvom g. ravnatelja šebeni-ka v naš kraj, da si ogledajo ta biser koroške dežele. Občudovali so lepoto našega kraja in okolice ter se divili krasoti jezera ob svatu nebroj električnih žarnic. V nedeljo so gostje napravili izlet v Poreče in na Otok, odkoder so se s parnikom peljali v Celovec ter nato na Gosposvetsko polje. Hitro je minil čas in le prehitro so morali vzeti slovo od naše lepe Koroške. Kličemo jim kakor tudi vsem tistim, ki imajo namen posetiti Koroško: Na veselo svidenje. — Isti večer, dne 4. julija so otvorili v znani Mosslacherjevi hiši na Vrbi takozvano glasovalno klet, delo domačih umetnikov. Goste iz Vrbe in letoviščarje iz Nemčije je pozdravil znani Inž. Schumy ter razložil pomen te kleti in slik, ki naj bi predstavljale koroške boje leta 1919. »trpljenje koroškega ljudstva« za časa okupacije, plebiscit tn koroško ljudsko življenje. Namen teh prireditev je predvsem tujcem iz Nemčije pokazati »nemštvo« koroške dežele. Najboljši zastopnik tega koroškega nemštva pa je g. šumi sam.
št. Janž v Rožu. V nedeljo, dne 5. t. m. je priredilo domače izobraževalno društvo dobro uspel pevski in tamburaški koncert Domači pevski zbor, sestavljen iz kmetsklh fantov, je svoj spored rešil zelo dobro in mojstrsko podal slovenske narodne pesmt Med pevskimi točkami je sviral tamburaški zbor »Bisernice« v Celovcu lepe komade ter žel za svoj trud obilo priznanja.
Bače ob jezeru. V četrtek je prispelo t Bače okrog 20 planink iz Ljubljane, ki bodo en mesec taborile ob Baškem jezeru.
Janko Kač:
Borovnice
Čudovite skrivnosti tičijo v besedah. 'Vsi poznamo borovnice, temnosinje sladke jagode naših gozdov. Pri tem veže k tej prvotni predstavi ta gozdno reber z redkimi borovci vso sinjo obilnega sadeža, drugi jih vidi na krožniku, obilno posute s sladkorno sipo in s svetlo žličko ob strani, tretji pa si v duhu naliva tanka šilca borovničevega likerja. Marsikdo tudi gleda v posušenih borovnicah le zdravilo za razne neprijetne črevesne bolezni. Hribovski otrok pa zre v njih svetle dinarje, ki jih izkupi za jagode. Mene spominjajo borovnice vselej neveselega dogodka iz mojih otroških let.
Vroč poleten dan je bil, četrtek, ko nismo imeli šole. Že na vse zgodaj smo odrinili grobeljski otroci v šenlovren-ške gozdove v borovnice, obkroženi s košaricami, kanglicami in piskrci. Najstarejša, naša vodnica, Friškovčeva Mitnica je vzela s seboj še posebno česalo za jagode in veliko košaro. Cingljali, topotali in čebljali smo po dolini, kakor čreda drobnice, ki gre na pašo. Ze prej smo vedeli, da so v Gašpurjevi rebri najlepše. Nismo se varali. Kakor čreš-nje-drobnice so črnele sladke jagode po gostem zelenem borovničju. Z vso vnemo smo se vrgli na delo.
»Najprej mora biti posoda polna, potem jih bomo šele zobali!« je odločila
Mimica, dobro vedoč, da mine otrokom vse veselje do nabiranja, čim se najedo sladkih jagod. Pohlepen želodček je zato priganjal vse dopoldne drobne prstke, da so hiteli od grmička do grmička. Še pred poldnevom je bila posoda polna in se je pričelo zobanje za lastne želodčke. Ko smo iztaknili še nekaj rumenih dišečih lisičk, smo se črni do komolcev in namazani noter do ušes, vračali domov, prepojeni s svežim gozdnim vonjem.
»Lejte, koliko sem jih nabral!« sem vzdignil v veži pred materjo svojo košarico. Toda materine predobre rjave oči, kakor oči pohlevne košute, se niso razveselile z menoj. Strahoma sem zapazil v njih silno žalost in hud očitek. Roka s košarico se je plaho povesila, široma sem zaprl oči in v hipu preletel vse svoje hudobije in pregrehe zadnjih dni. Za cel sejem jih je bilo zares, toda nič takega ni bilo vmes, kar bi ta hudi izraz v materinih očeh opravičevalo.
Tudi mati je videla, da sem zastonj iskal svoj veliki greh. Ostrina njenih oči je popuščala in ugasnila; ostala je v njih le še skrb, ko me je vprašala:
»Kaj nisi ti porezal Rakovčevega hmelja?«
Ni bilo tega greha na mojem spisku, zato je šel mimo ta zaskrbljeni vzklik. Se vedno sem gledal materi v oči, ko sem ji mirno odgovoril: *Nisem«.
Spet so bile vesele materine oči:
»Hvala Bogu! tak res nisi. Rakovčev stric so prišli danes zjutraj nad me: Jezas, jezas, botra Franca! Slabo učiš svoje otroke. Posebno Anzek bo končal na gavgah. Kaj mi je napravil: osemdeset sadežev hmelja, ki je že v cvetju, mi je porezal. 40 goldinarjev imam škode. Povrniti mi boš morala. Paglavca sem pa že naznanil na občino. Vse kar je prav botra, vse kui je prav; je krilil z rokami in odfurijal domov.
Kdo bi pretehtal pezo, ki je legla s temi besedami na materino glavo? Kje naj vzame 40 goldinarjev, ko je bila še za dvajsetico trda pri hiši? Krava bo morala iz hleva. Kako bomo pa brez nje? Pa še sramota po vrhu, sramota!
»Pa kaj me dolži? Ce nisem, pa nisem!« se mi je zagnusila lažnjiva bo-trova beseda.
»Jaz ti že lahko verjamem, da nisi, toda, če bodo drugi,« je zaskrbela mati vnovič. »Tevževa Marjeta mi je pravila na polju, da te jih je več videlo, kako si rezal hmelj.
»Kako so me mogli videti, če ga pa nisem!« sem se otepal. In že se je prikradla na tihem v srce bojazen, da ne bi kdo krivo pričal proti meni iz same. hudobije. Nemara Dolenčeve M'ce Jože, ki mu nisem hotel dati svojih čmrljev. Vidf! sem v duhu sodhj in tudi že čut!'. s(c? '.'če bolečine, ki m', jih našteva po n<dog<t občinskih o5etov Zmetov Terč. izvršilni organ občinskega sodišča. Nič
mi ni bilo zvečer za sladko mlečno kašo in vse vseleje prazničnega borovnič-
nega dne je mahoma padlo v blato. *
Drugo jutro je bila šolarska maša. Ko sem šel po cesti, so se me izogibali tovariši, od vseh strani so leteli name hudi pogledi in psovke. Širok in trebu-šast je stal na pragu oštir in župan. Ko me je zagleda! so se mu zasršile košate ruse: 'Tišlarjev falot, sem!«
»Saj nisem jaz hmelja porezal,« sem stopil proti njemu nič hrdega ne sluteč.
»Kaj, še lagal boš, ti kočarsko seme!« je hlastnil po mojih uhljih s svojo mesarsko roko in me privzdignil od tal. Še s škornjem me je brcnil, da sem odletel jokajoč v prah sredi ceste.
Stepen, opsovan, povaljan in hudo žalosten sem pritekel pred šolo.
Tam so stali v gruči učitelji m učiteljice. Vsi so me gledali sovražno, le nadučitelj Fišer, — prezgodaj je umrl blagi mož — me je prijel sočutno za roko, oprhal prah z moje obleke in obrisal s svojim dišečim robcem kri z mojega obraza:
»Kdo te je?« -
»-Gospod župan, ker me dolžijo, da sem Rakovčev hmelj porezal. Pa ga nisem!« sem uprl v zaupanju svoj pogled v dobrega gospoda.
»Če si nedolžen, se bo tudi izkazalo,« me je pogladil po glavi.	<1
Še isto popoldne so me poklicali v občinsko pisarno, kjer je zaslišal priče tajnik France Kolšek ali Plevniškov gospod. Cela vrsta vaščanov je bila zaslišanih, kdo bi me pri zločinu videl. Izgovarjali so se drug na drugega, tako, da je prišlo zasliševanje < do zadnjega, do gluhega Florijana Zagožena, češ da me je on videl.
'Tak vi ste videli tega fanta, da je hmelj rezal?« mu je zatulil v uho tajnik.
»Kdo pravi, da sem ga jaz videl?« se je začudil starec.
»Tile vsi! je pokazal na pričevalce Plevniškov gospod.
»Pravijo, da sem jaz gluh. Drugi pa so najbrž še bolj. Stvar je taka: Menili smo se, kdo je neki hmelj porezal, pa sem tudi jaz obrnil svoj jezik, da hodi pod bregom iz šole tale! (Pokazal je name.) Jeziki so pa že zaregljali, da sem ga jaz videl, kako je rezal mladike. Hvala Bogu, da sem gluh!«
Vsi vaščani so nevoljno gledali pravičnika, ki jim je mahoma pretrgal vso mrežo laži.
»Videl ga ni nihče, sam pa tudi ne prizna. Kaj bi še naprej premlevali!« je razsodil Kolšek mojo pravdo o poreza-nem hmelju.
Vse leto se ne spomnim te bridke zgodbe, le kadar vidim borovnice, preživim v trenutku spet ves ta križev pot. Zato ne maram borovnic. Krivična ob-dolžitev mi jih je zagrenila za vselej.
Ceorg Bemhard:
Trezni računar Hoover
O starem Katonu poročajo, da je .vsak svoj govor zaključil z rečenico: »V ostalem pa sodim, da je treba Kar-tagino pokončati.« Ako bom jaz kdaj našel življenjepisca, bi bil zelo ponosen, ako bi ta o meni pripovedoval, da sem vsak svoj govor in vsak svo. članek začel in zaključil z rečenico: »> ostalem sodim, da je treba zgraditi Ev ropo«. Nič bi mi ne storilo, ako bi moj življenjepisec temu dodal tudi nekoliko zasmeha. Tudi danes zopet trdim, da je treba Evropo zgraditi in to čimpreje. Kajti migljaj, ki ga je dal evropskim državam predsednik Zedinjenih držav, je jasen. Hooverjevo moratorijsko leto je velika ugodnost, je pa obenem tudi zadnja šansa. Ta moratorij je bil na ravnost silna nujnost.
Ako v Nemčiji slave predsednika Hoovra kakor svetnika, ki je napravil čudež, katerega se Nemci niso nadejali, je to popolnoma razumljivo. Pri nas se vrti vse okoli reparacijskega problema in vse je uverjeno, da ima naša gospodarska stiska svoj izvor le v reparacijskih dajatvah. Zavoljo tega se pri nas smatraja nemšike težava za težave vsega sveta in predsednika Hovra hva.ijo zato, ker se je končno učinkovito zavzel za težave sveta in za težave Nemčije. Javno mnenje v Franciji misli malo drugače. Tam smatrajo Hoovra za prijatelja Nemčije in s tem za sovražnika Francije, ki naj razruši pravno tako sijaino zgrajeno poslopje Youngove-ga načrta. V resnici pa Hoover ni niti prijatelj Nemčije, niti nasprotnik Francije. On je samo ameriški predsednik, ki hoče biti ponovno izvoljen, in dela zavoljo tega samo ono, s čimer se mu zdi, da bo najbolj olajšal ameriške tež-
lC0C6
Kadar je na paradi v stari cesarski Nemčiji kakemu vojaku visel po strani gumb, je bil polkovnik dotičnega polka v veliki nevarnosti, da dobi »višnjevo polo«. Kaj ie pač mogel polkovnik za oni gumb? Ako bi v Zedinjenih državah prenehalo blagostanje naroda med funkcijsko dobo tega ali onega predsednika, je predsednik brez dvoma v veliki nevarnosti, da pri prihodnjih volitvah propade, čeprav mu zaradi blagostanja ne dajejo priznanja in čeprav sam ni Odgovoren za gospodarsko krizo. Hoover pozna svoje ljudi, zato si prizadeva izvesti svoje ljudstvo iz krize in ga po možnosti privesti zopet do blagostanja. Vsekakor je zanimivo, da je predsednik mnenja, da bo svoj namen najlažje dosegel s tem, ako najprej odgodi vsa plačila mednarodnega sveta Ameriki. To dejstvo dokazuje, da se Američani počasi privajajo misli, o kateri doslej niso hoteli nič vedeti.
Vse od versajskega miru pa do Da-wesovega in Youngovega načrta so se vršili poskusi, reševati s političnimi paragrafi probleme gospodarske prirode. Zelia zmagovalcev, da od premagancev dobe povračilo svojih vojnih stroškov, je popolnoma politična in s političnega gledišča tudi utemeljena. Toda plačevanje milijardnih bremen iz države v državo ostaja vedno isti problem. Pri tem je popolnoma vseeno, kako ime damo tem plačilom. Vsaka rešitev gospodarskega problema z gospodarskimi sredstvi ima nujne gospodarske posledice, ki jih ne moremo spraviti s sveta z diskusijo. Za to stvar nimamo zbornice in senatnih zaključkov. Pri tem ne prihaja v poštev niti dobra niti slaba volja." Že spočetka se je bilo treba vprašati, ali se da problem mednarodnih plačil rešiti, ne da bi se s prenosom kapitala in z izvozom blaga popolnoma omajal svetovni trg in bi se tudi glavni prejemnik vseh plačil ne čutil ogroženega v svojem blagostanju. Zame osebno ta posledica ni bila nikoli dvomljiva. Šlo je samo za to, prepričati svet in posebej prejemnike plačil o pravilnosti tega nazora. To pa se je dalo doseči samo s tem, da je Nemčija točno in redno plačevala svoje dolgove. V srednjem veku so učenjaki na Sorboni nekoč od ranega jutra do polnoči razpravljali o tem, ali olje lahko zmrzne. Diskusija seveda ni pripeljala vpraša- i
nja do rešitve. Toda eden izmed učenih gospodov, ki mu je zrak v dvorani postal presoparen, je odprl okno in pri tem opazil, da vlada zunaj silen mraz. Vzel je čašico olja in jo postavil na hlad. Vprašanje je bilo rešeno v najkrajšem času. Tako so nemška plačila dosegla, čeprav ne v tako kratkem času, kakor oni poskus sorbonskega doktorja, da je Amerika začela spoznavati, kako škodljivo je nakopičenje zlatih terjatev v Ameriki. To kopičenje je na vsem svetu povzročilo inflacijo in vesoljni polom, dasi je nekaj časa imelo značaj navideznega blagostanja.
Hoovrov načrt ni tedaj čin apostola, marveč dejanje treznega računarja. Kaj bo Amerika napravila v prihodnjih letih, bo odločilno le to, kar se bo pri tem treznem računu izkazalo za pravilno. Gotovo pa je le eno, da v letu moratorija Amerika ne bo napravila tega, kar upajo mnogi: Amerika ne bo dala to leto nobenih posojil Evropi. Morda je resnično, kar pripovedujejo poučeni ljudje o pobudi Hoovrove akcije, ki je nastopila tako hitro in iznenada. Pravijo namreč, da je Hoover svojo akcijo pospešil, ker so mu mogočniki z Wall-streeta izjavili, da ameriške banke ne
morejo dvigniti svojih terjatev v Evropi, ker bi s tem omajale temelje evropskih denarnih zavodov. Kot svarilni primer so pri tem navajali polom avstrijske Kreditanstalt. Naj bo že to pripovedovanje resnično ali ne, vendar za to ni treba biti prerok, da se spozna, da bodo ameriške banke moratorijsko leto porabile v prvi vrsti v to, da se kolikor mogoče razbremenijo od svojih evropskih kreditov. Evropsko denarno kritje bo še bolj občutilo pomanjkanje nego doslej. V Evropi bo nastopilo leto likvidacije. Ako Francija danes na svojem telesu še ne čuti neugodnih posledic takega likvidacijskega obdobja, bo krizo vendar prav kmalu občutila tudi ona. Nobeni državi Evrope v tem oziru ne bo prizanešeno.
Vsi skupaj bomo na ta način opozorjeni na tesnobo, v katero smo potisnjeni, dokler moramo živeti osamljeni in delati drug proti drugemu. To opozorilo nam je dal predsednik Hoover, čeprav tega najbrž ni nameraval. Naša tesnoba pa se da razširiti in iz sedanje stiske napraviti obilica. Treba nam je samo, da se končno le poslužimo sredstva, ki smo se ga tako dolgo branili. Ako vsi Evropci delujemo skupno, bo takoj ustvarjeno ravnotežje med preobilico in pomanjkanjem denarja ter med preveliko produkcijo in premajhnim konsu-mom na naši celini. Sedaj nam je ta šansa še vedno odprta.
Pariške večerne šetnje
Obisk v starinski kleti — Na Montmartru — Varieteji
in gledališča — Opera
Pariz je tisto srečno mesto na zemeljski obli, ki lahko vsakomur nudi dovolj zabave. Da, celo prav plemenite zabave in razvedrila. Ampak — tale ampak je v Parizu sila važen. Vsak Janez, ki košato pride v Pariz in meni, da bo zaradi njegove nabite, denarnice padalo pred njim na kolena staro in mlado, je v preklemano hudi zmoti. Kdor se .pojde v Pariz pajdašit s plehkim ženskim svetom, bo obran do kosti. Kakor povsod. Daj, Janez, — poišči raje v Parizu tiste neznatne, a znamenite lokale, kjer še goje staro pesem, ki v njej živi žar solnčno in mračne preteklosti in se z njo opajajo ljudje, ki v starih tradicijah pozabljajo šum in šunder dandanašnjosti.
Povem primer:
Doli nekje blizu trga Sv. Mihaela v skriti ulici, v prikrajku za najstarejšo pariško cerkvico Št. Julien le Pauvre, ki jo je baje gradil sam Carolus Magnus, vodijo ozke kame-nite stopnjice v klet, v kamenito klet- To je nekoč (že v 6. stoletju), bila ječa. In je taka ostala še danes. Ko stopiš vanjo, udari vagana deska ob podnjico z gromkim udarcem, kakor da so jetnika pahnili v podzemlje... Nalik šolarskim klopem so postavljene mizice, za njimi je jedva prostora za 40 gostov. Ali ti so noč za nočjo sami izbranci, ljubitelji starinske pesmi. V plesnivo kamenje so zarezane strašne kletve nekdanjih jetnikov. »Smrt Maratu!« — Mrtvaška glava je izrezana poleg. — >Naj živi republika!« — Drugi jetnik je to prečrtal. Nemara je grebel z nohti...
Z malega odra pa se oglaša pesem. Pro krasna stara francoska pesem. Iz XVI. stoletja. Poje jo lepa črnolaska v nošnji nekdanjih marketenderic. Za klavirjem jo fino spremlja njena nič mani lepa dvojnica. Refren ponavljajo vsi gostje- Tudi če si novinec, boš pozabil na čašico benediktinca pred seboj, za katerega si namesto vstopnine plačal i3 frankov." In boš prepeval z drugimi kakor da si se rodil v opernem zboru.
»Caveau des Obliettes Rougesc ali bolje: »Pozabljeni časi« se imenuje ta klet. Nam» sto nekdanjih političnih preganjancev je danes uklenjena vanjo stara pesem od srednjega. veka do velike revolucije in dalje — do nedavno umrlih slavnih pariških šan-sonjerjev. Bravurozno jih prepevata dv» devojkj in sam gazda v smokingu in njegov pribočnik v opravi srednjeveškega dvorja-nika. Ko je pesem odpeta in utihne gromki refren in aplavz, stopa gazda od mize do mize in si beleži želje gostov. Vse pesmi pridejo nato zapored na vrsto. In zastrmiš. ko čuješ, da se je gibka melodija kake francoske vojaške pesmi bogvekje preselila ce-o na Kranjsko, in da je slovenska viža o popotniku, ki pride čez goro, še bolj pristno francoska kakor kak moderni šlager izood pariških krovov...
To klet zapustite zadovoljni. In vam ostane v srcu dovolj zadovoljnega spomina, č® si tudi ne ogledate prave okrvavljene giljotine, železnih deviških pasov in starega policijskega orožja, kar vse je podjetni gazda natrpal v malo stransko sobo vrh kameni-
iih stopnjic, da nudi svojim gostom tudi za oko nekaj starinskih »zanimivosti«.
Stari Montmartre še ni izumrl. Zelo, zelo je obledela njegova slava, odkar se je bo-hemski svet pomodil in se preselil v filistrozne vsakdanje kavarne na Montparnassu. Toda v nočeh še polje nekdanje življenje polno široke objestnosti in mehke sentimentalnosti. Tam doli po strmem zapadnem obronku Montmartra, nizko spodaj pod belimi, od mesečine obsevanimi kupolami Srca Jezusovega so ulice kakor napravljene iz kulis. Vse .polno je tam malih krčem in v njih prepevajo dobri in slabi pevci, ob kitari ali klavirju.
»Le lapin agile« je poleg neštetih drugih nočnih popevačnic, ki po sili uživajo sloves kabareta, mala bajta, slavno znana po svetu. Za mizami, ki so podobne onim v naših zidanicah in so vse razrezane z iniciial-kami in drugimi spominki, je vedno polno gostov, ki zobajo v liker namočene višnje. Nikdo ne jemlje za zlo, če dobi peščico izpod drobnih iprstov spuščeno v lice- To je običajna zabava. V rdečo surko oblečeni tenorist ali baritonist vam zapoje pesmi, da se potrese strop in se zamajejo karikature razobešene po stenah. In nastopi rdečelasa pevka starejšega letnika in s silnim senti-mentom zapoje pesem o detomorilki iz zapora v St. Lazaireu. Burno ploska mešana publika, in skoro vsaka pesem, je tisočkrat prepeta in vsakemu Parižanu znana, se ponavlja po dvakrat, trikrat. Tujca naglo zajame taka pariška nočna vnema in je kmalu ves domač.
Vse to za 7 frankov, kolikor velja čašica likerja z višnjami ...
In je cela vrsta malih umetniških teatrov, šantanov in plesišč, kjer si človek lahko poceni ogleda ponočno zabavo Parižanov. Največ pa je seveda večer za večerom navala na Folies Bergeres in Casino de Pariš; Po deset frankov je vstopnine na stojišče (pro-inendir) in tam lahko neovirano ves čas predstave .pohajkuješ pokrite glave in s cigareto v ustih. Vedno je polno, čeprav v obeh uprizarjajo vso sezono le po eno revijo, razkošno opremljeno, z dobrimi plesalkami in še boljšimi artisti. V Casino de Pariš zopet briljira Pepca Bakerjeva, ki ne samo pleše kakor vitka gazela temveč tudi izvrstno glumi in prepeva nostalgične pesmi daljne Kreolke, sanjajoče o Parizu. Klaker-jev ima silno mnogo, da nikoli ne ostane brez aplavza. V glavnem premoru pa zvočniki.poskrbijo, da se njeni šlagerji vjedo v še tako kosmata ušesa poslušalcev.
Obisk teh dveh in sličnih pariških mu-sic-hallov nudi prijetno pašo očem in ušesom in da za en večer dovolj razvedrila. Zato je posebno tujcu priporočljiv, čeprav so revije drugod po svetu baje že »izven mode«, v Parizu pa vendar še vedno senzacija in najbolj priljubljena zabava. Saj ni mogoče od Parižana niti od tujca terjati, da bi namesto revij ali bioskopov (v kakršnega se je lani prelevil celo nekdaj tako slavni
Moulin Rouge), posečal grozotne predstavo v teatru, Grand Guignol-
Izmed številnih gledališč je posetnik.Pariza zadovoljen, ako vsaj en večer lahko žrtvuje za ogled predstave v veliki operi. Če si že podnevi občudoval njeno veličino, povečano s starinsko temno patino njenega zi-dovja, te zvečer ob vstopu v prekrasni foyer prevzame sam grandijozni dokaz, koliko je znal Pariz žrtvovati, da si je ustvaril najmogočnejše svetišče glasbene in odrska umetnosti. Ni mu enakega na svetu.
ln če si pri belem dnevu ogledoval s stop-njišča opere, kako mogočno se tod mimo pretakajo celi valovi drvečih avtomobilov, imaš zvečer pred pričetkom predstave dovolj prilike za ogledovanje elegantne mednarodne publike, ki naglo polni gledališče in zaseda rdeče lože v trj nadstropja visoko. Vsega je v operi prostora za 2156 gledalcev, in so predstave običajno tudi še v pozni pomladi vse dobro obiskane.
Predstavljali so >Walkiiro«- V soboto zvečer. Ne, ni bila gala-predstava, ko je strogo predpisan frak ali smoking in velika večerna toaleta. Tudi pevci razen basista in pri-madone nam — razvajenim Ljubljančanom! — niso dovolj ustrezali. A vendar: kolosalna ta reč! Mogočen orkester, sijajna oprema odra in v premorih prezanimivo kretanje publike — ves ta površni mik je za tujca vreden svojega denarja. Plačali smo namreč za sedeže v loži III. nadstropja samo po 30 frankov.
Od srca rad bi tistim radovednežem, K sanjajo o bogve kakšnih čarih pariških noči, povedal kako zabavno historijo, pa je ne znam. V »Lidu«, kjer lovijo dekleta na trnke iz bazena, nisem bil. To je za buržuje. Zvodnikom, ki vsak večer ustavljajo in oblegajo tujca na ulici in mu obetajo vse mogoče traparije, nisem nasedel. To je za t&p-ce.
Zato sem zadovoljen odšel iz Pariza. In še bi ga posetil rad, prerad... D. R.
K današnji otvoritvi
bakarske železnice
Starodavni Bakar praznuje danes desetletja pričakovano slavje, namreč otvoritev nekaj nad 10 km dolge železniške zveze med železniško progo Zagreb-Sušak in lu-ko. čeprav gre le za razmeroma kratko progo, vendar je ta zveza velikega pomena, ne samo za Bakar in njegovo luko, temveč v enaki meri za ves zapadni del naše države, ki prometno gravitira na naš Kvarner, predvsem pa za Slovenijo. Dograditev proge Bakar-postaja-Bakar-luka je namreč prvi korak k izgraditvi velikega kvarnerskega luškega sistema.
že pred vojno je obstojala potreba povečanja sušaške luke, zato so Madžari zasuli pred Sušakom morje in so tako dobili današnjo Brajdico in Delto, za promet z lesom pa so zgradili ob Delti bazen Ba-roš. Sušak z Barošem je bil tedaj le privesek Reke brez večjega gospodarskega pomena, danes pa je izhodišče vsega severnega dela države na morje. Ni čuda, da se je promet na Sušaku zadnja leta silno razvil. Od leta 1925. do lani se je blagovni promet sušaške luke dvignil od 3,444.000 na 7,010.000 met. stotov, čeprav odgovarja kapaciteta postaje le polovici tega prometa. Prometna zmožnost sušaške luke je danes izrabljena do skrajnosti, kar povzroča velike težkoče zlasti trgovini. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora trpi trgovina z lesom, kajti izvozniki morajo strogo paziti, da ne dirigirajo na Sušak preveč blaga, ki ga ne bi bilo mogoče spraviti in bi nastala potreba plačati železnici visoke ležarine. Na drugi strani pa
OPATU*
metrov nad morjem. Zaradi te velike višinske razlike je bilo potrebno izpeljati progo v obliki velike pentlje. Padec je bilo treba razdeliti na tako dolžino, da strmina proge ni prekoračila 25°/0o (to je v praksi maksimalna strmina, ki se dopušča pri gradbi železnic). Stroški nove proge so znašali okrog 30 milijonov Din). Gradbena dela so pričeli 1. 1927., dogradili pa so jo šele sedaj, deloma zaradi terenskih težkoč, deloma pa zaradi nezadostnih kreditov.
Nova proga se odcepi od obstoječe približno 2 km pod sedanjo postajo Bakar, nakar vodi v velikem loku proti zahodu in se potem obrne na vzhod dokler ne doseže obale v zalivu. Z dograditvijo te železnice je storjen prvi korak za izgraditev kvarnerskega luškega sistema. Razdelilna postaja za promet s Sušakom in Bakrom bo zaenkrat stara postaja Bakar na progi Zagreb-Sušak, ki so jo povečali ,kolikor se je pač dalo. Pri večjem prometu pa seveda ta postaja ne bo mogla več služiti kot razdelilna postaja, ki pa je za enotnost luškega sistema velike važnosti. Kalcor se zdi je sedaj na odločilnih mestih prodrlo prepričanje, da je treba vse tri luke med seboj povezati. Izdelan je že načrt, da se zgradi tudi zveza na Martinščico in sicer od sredine nove železnice na Bakar, kjer naredi proga veliko pentljo in se obrne proti vzhodu (pri novi postaji Sv. Barbare). Pozneje bi prišla na vrsto izgraditev zveze med Martinščico in Sušakom (projekt za to zvezo se že izdeluje), končne
£	sakab/

BakarM
3 KRALJEVIČA
NOVA PROSA BAKAP-POSTA1A - BAKAP-MESTO
proga 2agre.b-su5ak
mora imeti ,sak večji izvoznik na skladišču dovolj blaga, da ga lahko takoj nato-vori, ko pride parnik. Prevoz blaga preko Sušaka bi se takoj znatno dvignil, če bi imeli tam dovolj obsežna skladišča. Luka ima danes za promet z blagom na razpolago le 35.000 kvad. metrov površine na suhem in le 950 m obalnega zidu, oddati pa bi bilo mogoče takoj še 50.000 kvad. metrov.
Povečanje sušaške luke je torej nujen prometni problem. Izredne važnosti pa je vprašanje povečanja prometne kapacitete Sušaka za Slovenijo, kajti najboljša nova železniška zveza Slovenije s Sušakom (Kočevje-sušaška proga), ne bo mogla prinesti mnogo koristi, če luka ne bo v stanju obvladati prometa. Naprava nove luke ob Delti in Brajdici ni izvedljiva. Luko-bran, kakor ga ima Karadjordjeva luka, bi stal 60 milijonov Din in pomol 10 milijonov (ker je morje tu globoko 30—35 m). Kje pa so stroški za vse druge potrebne luške naprave, že leta 1924. je naš odlični strokovnjak inž. Klodič (projektant uzakonjene proge Kočevje-Vrbovsko) sprožil idejo, da se to vprašanje reši z izgraditvijo enotnega luškega sistema Sušak-Martinščica-Bakar. Zaliv Martinščice je od Sušaka oddaljen le 2.5 km, bakarski zaliv pa 7.5 km. Seveda je v tem primeru potrebno vse tri luke zvezati z železniškimi tiri. Tako bi dobili enoten luški sistem na Kvarneru.	*
Nova zveza med železniško postajo Bakar in mestom Bakrom ni bila lahko izvedljiva. Sedanja postaja Bakar leži 262
pa bodo novo bakarsko železnico še podaljšali do Kraljeviče odn. do tamošnja ladjedelnice. Zaradi terenskih neprilik so vse te zveze navzlic kratki oddaljenosti v tehničnem pogledu prav težavne. Z dograditvijo zveze na Bakar je seveda takoj stopilo v ospredje vprašanje izgraditve luke same. Pomorska direkcija v Splitu bo načrte za ta pristaniška dela v kratkem končala.
S prebivalstvom Bakra se ob svečani otvoritvi nove železnice raduje danas tudi vsa dravska banovina, ki se zaveda važnosti izhoda na široko morje in željno pričakuje trenutka, ko bo tudi slovensko gospodarstvo lahko slavilo otvoritev nujno potrebne zveze preko Kočevja na Kvarner.
Ogromna večina zahteva
Gillette
aparate in britve.
Albert Jean:
Hišni zdravnik
Germaine ga je sprejela v hladni predsobi, ga objela in ga takoj odvedla v mali salon.
»Prejel sem brzojavko prav ko sem že hotel oditi iz tvornice,« je govoril Lucien. »Takoj sem najel taksi in se pripeljal sem. Kaj pa se je zgodilo? Zakaj si me tako nujno klicala? Kje je tvoj mož?«
»Danes je odpotoval za tri dni,« je odgovorila Germaine in dostavila: Tri dni ga ne bo doma!«
»V treh dneh bo naša zadeva popolnoma urejena,« je dejal Lucien. Napravil je par korakov po sobi in se ustavil. »Upam, da se ne boš skesala?«
»Dragi, reci mi vendar, čemu naj se skesam? Poznaš moje življenje, mojo preteklost... Mož je sirov. Otrok ni-roava. Ta hiša je zame prazen dom. Niti eden prijeten spomin ne bo oviral mojega pobega.«
»Dobro torej,« je dejal Lucien. Pobožal jo je po laseh in jo poljubil na lice. Takoj zatem pa se je zdrznil in stopil nazaj.
»Kaj ti je?« je vnrašala Germaine.
»Ali nič ne čuješ?«
»Kaj je?«	•
»V predsobi slišim korake ...«
Odprtih ust sta oba nekaj časa pri-
sluškovala. Njeno lice je mahoma žalil val krvi. Zdaj ni bila več v dvomu, da je nekdo s tihimi, pritajenimi koraki hodil tam zunaj.
»Skočil bom skozi okno,« je dejal Lucien.
»Za boga, nikar, previsoko je!«
Trenutek pozneje je stopil v sobo Germainin mož.
Njegove oči so se srdito srečale z Lucienovim pogledom.
Lucien malo da ni siknil skozi zobe: Ti si torej tisti malopridnež, ki jo že sedem let mučiš? Vodene oči imaš, lice ti je polno rumenih pegic. Uboga Germaine! Ti si jo uničil!
Prav tisti čas pa je mislil Germainin mož: Čeprav sem bolan, vendar sem močnejši od njega... V žepu držim nabit samokres. Samo naj se predrzne storiti korak proti vratom, — potegnil ga bom in streljal. Pred sodiščem pa bom izjavil, da sem ga zasačil pri za-konolomnem dejanju. Sodniki me bodo oprostili.
Germaine pa je bila s hrbtom obrnjena proti oknu, tako da je senca skrivala izraz njenega lica. Z največjo napetostjo je motrila oba obraza. Slutila je, da ima mož v žepu samokres in je razumela, da zavisi samo od nje, kako bo rešena ta situacija.
Nenadoma je zazvenel njen glas sredi mučne tišine:
»Kaj si že doma, Jerome? Rekel si,
da te ne bo nazaj tri dni...«
Truden, prisiljen smehljaj ji je zaigral na licu pri teh besedah. In ne da bi čakala na možev odgovor, je stopila bliže in rekla:
»Dovoli, da ti predstavim novega hišnega zdravnika. Gospod doktor..«
Jerome je ves pozelenel od jeze.
»Kaj praviš? Ali prav slišim?«
»Dejala sem, da-je gospod doktor naš novi hišni zdravnik,« je ponovila z veliko hladnokrvnostjo. »Doktor Bernaud mu je odstopil svoje paciente. Prišel se je predstavit.«
»V avtomobilu?« je vprašal Jerome nekoliko mirnejše.
»Nu, zakaj pa ne?« je odvrnil Lucien s prisiljeno vljudnostjo in sedel na migljaj Germaine z roko. Njene besede so ga čudovito posvežile. Bilo mu je, kakor da lažje diha. Rekel si je, da se bo potrudil vživeti v novo vlogo, ki mu jo je dodelila s takšno prisotnostjo duha.
Jerome pa se ni dal tako hitro zavesti. Delal se je kakor da veruje, v žepu pa je še vedno stiskal samokres in otipaval petelina.
Medtem je Germaine s skrajno čujec-nostjo in brzdanjem svojih živcev skušala spraviti razgovor v nekakšen tir. Govorili so o povsem brezpomembnih stvareh. Lucien je večkrat zasukal besedo na medicino, rabil je tudi zdravniške strokovne izraze, omenjal vse-
učilišče v Montpellieru, kjer je končal študije.
Naposled mu je postalo mučno in se je dvignil.
Jerome je začudeno pogledal:
»Kaj že odhajate? Le posedite še malo.«
Toda Lucien, ki je bil že izčrpal vse rezerve hladnokrvnosti, se je začel izgovarjati, da ga čakajo drugi bolniki, ki jih mora obiskati preden se znoči. Vsi trije so se napotili k vratom. Germaine jih je odklenila z drhtečo roko.
»Oprostite gospod doktor, jaz grem naprej, da vam pokažem pot« je dejala.
Krožne stopnice, ki so držale navzdol, so bile skrite v dvorani in Germaine je v velikem razburjenju pozabila nanje. Šele v zadnjem trenutku jih je uzrl Lucien in jo opozoril nanje. Bilo pa je že prepozno. Germaine je bila že stopila naprej — v praznino. Jerome se ni niti najmanj potrudil, da bi jo zadržal.
Slišati je bilo močan štrbunk in takoj za njim klici na pomoč.
Lucien je drevenel od groze. Toda ni se mogel ustavljati Jeromu, ki ga je bil pozval z rezkim, toda odločnim glasom:
»Ne oklevajte vendar! Pomagajte mi, da dvigneva ženo«.
Šla sta po stopnicah navzdol.
Nesrečna Germaine je na dnu stop-
nic stokala in ječala, toda ne toliko zaradi bolečin, kolikor zaradi strahu, kaj bo zdaj iz tega.
Jerome in Lucien sta jo poskušala postaviti na noge, držala sta jo pod pazduho, toda zaman. Že pri prvem koraku je kriknila in se zopet zgrudila na tla. Ni se mogla geniti z mesta.
»Gospa si je zlomila nogo,« je diag-nosticiral Lucien.
Jerome je zahteval od Luciena, da je pomagal prenesti Germaino navzgor v salon. Tam je vzel iz žepa samokres in napel petelina:
»Gospod! Dejali ste poprej, da ste zdravnik. Evo prilike, da dokažete svoje znanje. Prosim vas, ne odlašajte, stvar je nujna.«
Nato je z naglo kretnjo potegnil nogavico z Germainine noge, ki je bila vsa modra in zatekla.
Videč, kako preži Germainin mož in kakšni maščevalni bliski se mu utri-njajo v očeh, je rekel Lucien:
»Gospod, oprostite vendar, jaz ...«
»Nič oprostite!« ga je prekinil Jerome. »Rekel sem, da ne odlašajte, kajti rsaka minuta odloga vam lahko prinese smrt!«
Lucien se je dotaknil noge. Germain«! je zakričala od skeleče bolečine.
Jerome je še vedno držal napet samokres. Nepremično je zrl v Luciena in se satansko podsmehoval svoji ženi, kakor da uživa v njenih mukah.
Zakon o izkoriščanju vodnih sil
Kakor smo že pred dobrim tednom poročali, je Nj. Vel. kralj na predlog ministra za zgradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o izkoriščanju vodnih sil, ki je velikega pomena za bodoči razvoj elektrifikacije naše države Ta zakon je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 10. t. m- in dobiva obvezno moč po preteku treb mesecev od dneva uveljavljenja, t. j. 10. oktobra.
V	naši državi je doslej obstojalo 6 različnih zakonov o vodnem pravu, ki so veljali za posamezne pokrajine in so bili deloma stari že nad 40 let. Povsem razumlii-vo je, da so ti zakoni postali nepopolni in v mnogih odredbah zastareli, saj je zakonodaje«; pred 40 leti v pogledu izkoriščanja vodnih sil mislil le na majhne in neznatne naprave in ni mogel upoštevati potreb, ki nam iih danej nalaga nagel razvoj tehnike. Vprašanje ureditve vodnega prava je postajalo od dne do dne bolj nujno; ni pa se mo^lo rešiti kar na mah, ker so določbe vodnega prava v ozki zvezi z novim državljanskim zakonikom. Osnovna načela, ki so bila pri sestavi zakona merodajna, so narekovala, da se v zakonu upošteva potreba vreiega strokovnega tehničnega sodelovanja pri odobravanju vodnih projektov, da se omogoči postavitev velikih modernih naprav, da se privatnim podjetnikom pri grad-bi novih naprav prožijo gotove olajšave, vs« pod pogojem, da vodne sile služijo razvoju splošnega blagostanja.
V	prvem paragrafu določa novi zakon, da razpolaga z vodnimi silami na javnih vodah država. Za gradnjo naprav za izkoriščanje vodnih sil na javnih vodah bouo državne ustanove dobivsle odobrenja za neomejeno dobo. ostali interesenti pa za omejeno dobo. /a gradnjo naprav na privatnih vodah pa se dajejo odobrenja za neomejeno dobo. Državne »stanove imajo prvenstvo za izkoriščanje vodnih sil na javnih vodah. Kolikor pa država ne izkoristi teh vodnih sil, se bodo za izkoriščanje dajale koncesije drugim. Če zahteva isto koncesijo več interesentov. potem se ima koncesija dati onemu, čigar projekt omogoča racionalnejše izkoriščanje in čigar naprava bo večje koristi za javnost. Pri enakih pogojih ^se daje koncesija v pogledu prvenstva po naslednjem redu: banovinskim ustanovam, občinam, vodnim in drugim gospodarskim zadrugam in potem privatnim podjetjem ali privatnikom. Banovinske ustanove, občine in zadruge' pa imajo v takem primeru prvenstvo," le tedaj, če jim ie večji del vodne sile potreben za njihove javne svrhe, odnosno za potrebe zadružnikov. Med privatnimi podjetji in privatniki pa ima prvenstvo lastnik zemljišča, na katerem se ima zgraditi jez, potem lastnik zemljišča nad jezom in na koncu lastnik zemljišča pod jezom.
Pri gradbi naprav je treba upoštevati raci ionalnost izkoriščanja, potrebe po pitni vodi okoliškega prebivalstva, javno varnost, potrebe vode za namakanje zemljišč, varnost pri poplavah, možnost posedanja zemljišč, potrebe vodne plovbe, možnost prehoda rib, zdravstvene razmere itd.
Pri dajanju predkoncesije za gradbo elektrarn preko 100 bruto konjskih sil, more pristojno oblastvo na zahtevo državnih, ba-novinskih, treskih, občinskih ustanov ter vodnih in drugih gospodarskih zadrug za-hlevati, ako je to v javnem interesu, da koncesijonar da tem ustanovam po lastni ceni skupaj največ 5 % proizvedene energija pri malem stanju (na podlagi proizvedene energije na razdelilni plošči elektrarne)-Pri elektrarnah, ki imajo nad 100 bruto konjskih sil, lahko oblastvo v krajih, kjer prebivalstvo nima zadostno mIinov_za moko, zasigura po enakih pogojih tudi 5% energije za pogon mlinov.
V	primeru regulacije rek in vodnih del v splošnem interesu, ki jih izvršujejo obla-stva in vodne zadruge, je lastnik vodnih naprav dolžan prilagoditi svojo napravo novo nastali situaciji, če zaradi teh stroškov ne preti opasnost nerentabilnosti. Nadaljnje določbe se nanašajo na primere, kjer je treba več manjših naprav nadomestiti z eno veliko napravo. V takem primeru se mora koncesijonar za veliko vodno napravo obvezati, da da lastnikom ukinjenih manjših naprav, ki se jim vzame voda, odgovarjajočo količino električne energije z vsemi napravami, ki so za oddajo te energije potrebne, in sicer za čas trajanja koncesije lastnikov malih naprav. Ce ne pride do sporazuma, ima koncesijonar za večio napravo pravico razlastitve manjših naprav po zakonu o eksproprijaciji. Koncesijonar je dolžan nadoknaditi škodo, ki bi jo nje-cova naprava komu povzročila.
Koncesijonarji za gradnjo vodnih naprav od preko 25 bruto konjskih sil s turbinami imajo nadalje pravico razlastitve tujega imetja (zemljišča ali pravice služnosti), v kolikor je to neobhodno potrebno za gradbo naprav in za dohod k tem napravam.
Pristojnost za dajanje koncesij.
Vse prošnje za izdajo koncesij se predlagajo banski upravi. Koncesije za izkoriščanje vodnih sil z nad 30.000 konjskimi silami se bodo dajale s posebnim zakonom za vsak posamezni primer. Za izdajanja koncesij pri napravah od 15 k. sil do 30.000 konjskih sil in naprav pod 15 konjskimi silami na plovnih in splavnih rekah in kanalih izdaja ban one banovine, v kateri se nahaja dotični tok reke. Banska uprava pa mora pri vseh napravah od preko 10 tisoč konjskih sil zahtevati predhodno soglasje ministrskega sveta na predlog grad* b enega ministra in pri napravah od 200 do 10.000 konjskih sil soglasje gradbenega ministra.
Pri gradbenem ministru, pri banekih upravah in upravnih oblastvih I. stopnje se imajo voditi knjige o koncesijah glede .izkoriščanja vodnih sil. Te knjige morajo biti urejene v roku enega leta in ima v nje vsakdo pravico vpogleda.
Četrti oddelek znkona vsebuje podrobne predpise pri postopanju zj dajanje odo* brenj. predkoncesij in koncesij. Koncesijo« nar ie dolžan pričeti z gradbenimi deli pri napravah od 1000 do. 30 000 konjskih sil v 2 letih, pri napravah od 100 do 1000 konjski sil v enem in pol letu. pri napravah oc! 25 do 100 koniskih sil v 1 letu in do 25 konjskih sil v roku od pol leta od dneva ko je koncesijonar dobil odobrenje za grad« njo. Gradnja mora biti dovršena za na* prave gori omenjenega obsega v 4, 3, 2 in 1 letu
Trajanje koncesij.
Koncesije za naprave na jaivnih vodah se imajo dajati pri kapaciteti od 10.000 do 30.000 konjskih sil za 60 let; pri kapaciteti od 500 do 10.000 konjskih sil za 50 let, pri kapaciteti od 50 do 500 konjskih sil za 40 let in pri napravah s turbinami do 50 konjs skih sil in pri vseh primitivnih napravah za 30 let, računajoč od dneva sprejema dovoljenja za gradnjo. Po preteku roka trajanja koncesije preidejo vse naprave na javnih vodah, ki imajo več kakor 25.000 konjskih sil z vsemi bistvenimi deli, proste vseh bremen in brez vsake odškodnine v last države.
Pri napravah z manj kakor 23 konjskimi silami, mora pristojno oblastvo eno leto pred potekom koncesije razpisati javno dražbo za izdajo koncesije za nadaljnjo eksploatacijo. Če se večji del energije take naprave porabi v lastnem industrijskem podjetju, se nadaljnja eksploatacija daje starim koncesijonarjem.
šesti oddelek zakona vsebuje določbe glede kazni pri kršitvah zakona, sedmi oddelek pa prehodne odredbe. Vse pravice dobljene na podlagi starih zakonov in vse obveze, ki izvirajo iz teh pravic, ostanejo v veljavi. Koncesijonarji naprav, ki so bile zgrajene pred uveljavljenjem tega zakona, morajo v roku treh let predložiti ob-lastvom prošnjo za izdajo koncesije po novem zakonu, kolikor obstoja za to pogoj. Plovne in splavne reke z vsemi rokavi in obale so javno imetje. Isto velja za ostale reke in potoke ter druge tekoče in stoječe vode, če nikomur ne pripadajo po priznanem pravu. Na javnih vodah ni mogoče prdvatno-pravnim potom doseči niti pravice lastništva, niti drugih- privatnih pravic. Svojina lastnikov zemlje pa so vse podzemeljske vode (razen mineralnih, ki pripadajo državi), vode v ribnikih, cisternah m vodnjakih.
Davčne olajšave.
One osebe, ki po uveljavljenju tega zakona dobijo koncesijo za gradnjo novih naprav uživajo avtomatsko olajšave za plačevanje pridobnine, odnosno družbenega davka v pogledu dohodkov od takih naprav. Pri napravah od preko 30.000 konjskih sil se do leta 1941. zmanjša ugotovljena davčna osnova za 80%, naslednjih 5 let za 60 % in nadaljnjih 5 let za 25 Pri napravah od 10.000 do 30.000 konjskih sil se zmanjša davčna osnova do leta 1936. za 75% .naslednjih 10 let za 50% in nadaljnjih 5 let za 25 %. Pri napravah od 1000 do 10.000 konj. sil znaša zmanjšanje osnove za isto razdobje 60, 40 in 25%; pri napravah od 25 do 1000 konjskih sil pa do 1. 1936. 50 % in nadaljnjih 10 let 25 %'. če je jakost naprave manjša od 25 konjskih sil se do leta 1941. osnova zmanjša za 25%.
Statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pred kratkim izdal zanimive statistične tabele, ki se nanašajo na gibanje članstva, mezd, bolezni itd. Med temi so za gospodarske kroge zanimive predvsem one tabele, v katerih se zrcali gospodarsko - konjunkturno valovanje. Ta stali-stično gradivo je brez dvoma velike važnosti kot nekak konjunkturo! barometer. Diagram, ki kaže kretanie zavarovanih delavcev glede na sezonsko, konjunkturno, slučajno in stalno zaposlitev, je izpopolnjen tudi za prvo polovico tek. leta. Krivulja, ki nam kaže konjunkturno valovanje članstva, se do druge polovice 1. 1923. strmo vzpenja navzgor, potem lahno pada do konca 1- 1925., nakar se zopet dvigne, dokler se ob koncu prvega polletja pret. leta ne prelomi in se okrene zopet navzdol, in to bolj rapidno, kakor v depresijski dobi 1924./25.
Prav tako zanimiva ie tudi krivulja, ki nam kaže kretanje dnevne zavarovane mezde. Ta kaže vsako leto podobno gibanje. Sredi leta je vsakoletni maksimum, ob po-četku leta pa vsakoletni minimum. Navzlic tem sezonskim spremembam dnevne zavarovane mezde pa vidimo, da se krivulja od leta 1925. sem vsako leto pomakne nekoliko višje. Edino za letos spomladi leži običajni minimum nižje kakor lani-
Zanimiva je tudi tabela, ki nam kaže število članov po industrijskih skupinah, mezdnih razredih in po višini skupne zavarovane mezde na dan 30. junija 1930. Iz te tabele posnemamo naslednje zanimive podatke :
Dnevna
Skupina Štev. članov v % zav. mezda
Din .
Kmetijstvo	831 0.8 22.600
Promet	1.645 1.6 48.100
Indust. kamna 6.148 6.0 183.400 Kovinska ind. 8.788 8.6 222.700 Kemična ind. 3-105 3.0 114.900 Tekstilna ind. 9.123 8.0 253.500 Papirna ind. 2.34S 2.3 76.500 Ind ust r. usnja 2.519 2.5 78.800 Lesna ind. 15.174 14.8 416.700 Hrana, pijače 5.536 5.4 139.200 Gostilničarstvo 3.201 3.1 95.000 Oblač. ind. 10.666 10.4 183.600 Gradb. ind. 15.133 14.7 514.800 Grafika	1.074 1.1 40.300
Higijena	1.986 1.9 48.100
Trgovina	5-122 5.0 12S.800
Pisarne	1.129 1.1 43,300
Gospodinjstvo 7.893 7.7 95.S00 Razno	1.230 1.2 40.000
Skupaj
102.651 100.0 2,746.200
Kakor je iz gornje tabele razvidno, sta po številu zavarovanih delavcev najmočnejši lesna in gradbena industrija. Pri gradbeni industriji je lani ob koncu junija (sredi gradbene sezone) dnevna zavarovana mezda presegala celo pol milijona Din. Za lesno in gradbeno industrijo pa imata najštevilnejše delavstvo tekstilna in kovinska industrija- Skupna dnevna zavarovana mezda vseh skupin znaša 2.746.000 Din. Ker pa ie dejanski zaslužek delavcev za skoro 30% višji nego znaša zavarovana mezda, zato lahko cenimo ves dohodek članov OUZD na leto na okrog 1 milijardo Din (pri tem seveda niso upoštevani rudarji, ki so zavarovani pri bratovskih skladnicah. železničarji, poljski delavci in javni nameščenci).
Iz statistike je tudi razvidna povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odpade na člana, v posameznih skupinah. Največja je ta povprečna dnevna zavarovana mezda v
grafični skupini, kjer znaša za moške člane 40.43 Din na dan. nadalje v kemični industriji (za moške 39.29 Din) in v papirni industriji (37.87 Din). Najnižja pa je v oblačilni industriji, kjer znaša za moške člane komaj 18.51 Din, za ženske pa 15.32 Din.
V primeri s stanjem na dan 30. junija 1929 opažamo znaten prirastek članov v skupini gradbene industrije (za 1674 članov ali i2.4%), nadalie v tekstilni skupini (za 820 članov ali 9.9%) in v skupini kemične industrije (za 668 ali 27.5%). Najob-čutnejše nazadovanje pa je zabeležiti v skupini lesne industrije (za 1127 članov ali 7 %), v trsovini (za 577 članov ali 10.1%) in v kmetijstvu (za 108 članov ali 11.5%). Končno naj še omenimo, da ima OUZD največ članov v starosti 23—27 let, namreč 19.955 in v starosti 19—22 let, namreč 19.262 članov. V starostni skupini 28—32 let pade članstvo že na 13.753, v skupini 33—37 let pa na 8282. članov v starosti od 19—32 let je vsega 52.9/0, torej teč kakor polovico vsega članstva.
— Prodaja zemljišča bivše zakladne bolnico v Zagrebu se bo vršila na dražbi dne 17. avgusta ob ll. dopoldne na zagrebškem magistratu. Naprodaj je 11 parcel. Parceli št. "l in 2, ki imata fronto na Jelačičev trg, bosta na dražbi izklicani po ceni 24.000 in 25.000 Din. Parcela 5t. 1 bo izklicana na podlagi te cene za 6,024.000 Din, parcela št. 2 pa za 3.775.000 Din. Po sklepu občinske uprave se mora na parceli št. 1 zgraditi poslopje v višini 28 m (kakor Milinov), na parceli št. 2 pa nebotičnik v višini 42 m.
== Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave lesa ter glede dobave 1 nosilca, do 16. t. m. glede dobave 100 kg papirnatih vrečic, 100 kg ovijalnega papirja in 2000 kg bučnega olja, do 20. t. m. pa glede dobave 10.000 komadov krajni-kov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 50 m3 bukovega lesa, 1 kadi in 1 peči za kopalnice in 20 plošč železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave tropolnih automatičnih sklopk. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave orodja in kemikalij za analizo jamskih plinov. Dne 5. avgusta se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 320.000 kg portlandskega ce-
Odpornost drevja proti živalskim škodljivcem
Vsakomur je znano, da niso vse sorte kake rastlinske vrste enako nagnjene _ k raznim rastlinskim boleznim. Vzemimo vin« sko trto! Dočim žlahtne sorte rada napada« ta peronospora in oidij — neke bolj, neke manj — niso razne hibride n. pr. šmarnica skoraj nič občutljive proti tem boleznim. Isto je s krastavostjo prj sadnem drevju. Imamo celo take zajedavke, ki se lotevajo •le nekih vrst, dočim so druge pred njimi povsem varne. Sem spadajo bakterije na koreninah metuljnic (detelje, fižola, graha, 60je itd.). Vsaka teh vrst ima svoje bakte* rije, ki živijo ž njimi in jim dobavljajo du« šik iz zraka. Celo na luicerni ee ne naselijo bakterije črne detelje ali pa inkurnatke, čeprav so vse detelje. Ta izbironost rast« linskih škodljivcev odnosno zajedalcev je že precej raziskana in nam nudi priliko, da izrabimo to izbirčnost bolezenskih povzro* čiteljev in gojimo take sorte, ki so zelo odporne proti tem boleznim. Tak način obrambe proti boleznim je najuspešnejši in tudi najcenejši.
Ker so si v 6vojih temeljnih lastnostih rastline kaj podobne z živalimi, je prav na« ravno, da skušamo dognati, če tudi razni •živalski škodljivci bolj napadajo neke do« ločene rastlinske 6orte. Iz vsakdanjega živ« ljenja vemo, da n. pr. nekaterih ljudi marajo stenice, drugih ne uši, tretjih se ce« lo bolhe izogibajo. Sam sem na^ primer le« žal vse leto v povsem zasteničenem aka« demskem domu v Zagrebu. Dočim so bili sostanovalci vsi več ali manj žrtve krvoloe« nega mrčesa, ni bilo v moji postelji niti sluha o kakšni stenici. Tudi so se našli med vojno takšni srečneži, ki se jih uši niti lotile niso.
Letos sem gledal početje cvetožera v sa« dovnjaku. Pravilo iz sadjarske prakse pra« vi, da se loti cvetožer predvsem srednje zgodaj cvetočih drevesnih sort. Opazil sem pa tole: 14. maja sta se razcveteli sorti bo« bovec in baumanovka, dočim je uničil pri bobovcu cvetožer okrog 20 od6t. cvetja, so bile pri prav tedaj obilno cvetoči bauma« novki le prav redki cveti napadeni po cve« tožeru. 15. maja sta se razcvetli sorti ma« šančka in landsberška reneta. Mašančka ni bila skoraj nič napadena. doč;m je bila landsbergerica hudo prizadeta. In to drev« ie v istem sadovnjaku in enake starosti. Tudi se spominjam, da je bil bobovec ved« no zelo napaden po zavijaču. ki povzroča črvivost, dočim je n. pr. prav težko najti črvivo mašančko.
Treba bi bilo v večjem- obsegu opazovati drevje v isti legi glede napadenosti po ži« vaških škodljivcih. Če bi ta opazovanja po« trdila domnevo, da so neke sorte stalno močno napadene po živalskih škodljivcih, bi jih morali sadjarji pač opustiti, da tako na najcenejši in najsigurnejši način odstra« nijo zatočišča in legla najopasneiših žival« skih škodljivcev. Prav posebno bi kazalo usmeriti tako naravno obrambo proti za« vijaču, ki toliko škodi kvaliteti našega sadja.
V vsem modernem zdravstvu ljudi, živi« ne in rastlin gre danes borba proti bolez« nim za tem, da se bolezni preprečujejo in potem zdravljenje sploh odnnde ali se pa v6aj bolezni znatno omeje. Tudi sadjarji se morajo držati te nove smeri. Opazovati morajo napadenost raznih sort in neusmiljc« no trebiti mani odporne sorte v korist od« pornejših. Tako bo šele nastal iz pestre množice našega sadnega izbora za razne le« ge primeren zelo skrčen izbor, ki bo dajal nri malem trudu mnogo zdravega pridelka. V tem delu je zaponaden ves napredek in ie to edina pot do kakovostnega pridelka: Malo sort. toda najodnornejših proti vre« menskim škodam in škodljivcem!
Janko Kac.
menta. Dne 4. avgusta se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 6810 kg raznih suhih barv, 310 kg emajl-barve, 4000 kg firneža, 200 kg sika-tiva, 400 kg terpentinovega olja, 100 kg kopallaka, 4000 kg karbolineja, 3000 kg katrana, 300 kg denaturiranega špirita, 1400 kg steklarskega in mizarskega kleja, 1100 kg krede in 500 kg mavca. (Predmetni oglasi so na vpogled z Zbornici za TOI).
Položaj na naših borzah
Na ljubljanski borzi ie bil pretektt teden devizni promet orav velik: znašal ;e 23-4 milijona Din nasoroti 10.0. 22.1. 18.6 in 24.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaii deviz tekom tedna niso noka/ali večjih sprememb. Med efekti na ie nrišlo do Drometa v Kreditnem zavodu no 195. v Vojni škodi no 386 in v Trboveljski vo 257.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda no zadnji okrepitvi zopet nekoliko nonustila. V nočetku tedna se ie trgovala no 398. ob koncu tedna no 389 Jo 390. tečaii dolarskih napiriev oa :o osiili na stari višini, tudi med ostalimi efekti ni prišlo v tečajih do bistvenih izprsmemb.
Derize.
Turih. Zagreb 9.105. Pariz 20.22, London 25.0625. Newyork 515, Bruselj 71.975, Milan 26.97. Madrid 49. Amsterdam 207.4, Berlin 122.12, Dunaj 72.42, Sofija 3.73. Praga 15.265, Varšava 57-7, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.007-3.
žitni trg
"+ Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca slaba. Promet: 3S vagonov pšenice, 7 vagonov koruze, 16 vagonov moke, 6 vagonov otrobov in 1 vagon ovsa. Pšenica: sremska nova 78/79 kg 167.50 — 172.50, 79/80 kg 172.50 — 175; slavonska nova, 78/79 kg 170 — 172.50. Oves: baški 165 do 170. Ječmen: baški. srem. in slav. novi, 64 kg 97.50 — 100. Koruza: baška 94 — 96; ladja Dunav, Sava, Tisa 96 — 98; baška okolica Sombor 95 — 97.50; sremska, okolica Šid 95 — 97.5; sremska, okolica Indjija 94 do 96. Moka: baška >Oi in >00< 265 — 275; >2« 245 — 255- »5« 230 — 250: 220 do 230; >7< 175 - lSO; 120 — 125. Otrobi: baški 115 —• 120.
+ Budimpešfanska terminska borza (ll. t. m.) Tendenca prijazna, promet omejen. Pšenica: ne notira. Koruza: za julij 13 61 do 13.65, za avgust 13.67 13.69, za maj 12.33 — 12.35.
Planinsko slavje na Peci
Mežica, v juliju.
V	proslavo 5 letnice je mežiška podružnica SPD priredila 5. t. m. na Peci planinski dan, ki ga je združila z godovanjem sv. Cirila in Metoda. Izletniki od blizu m daleč so posetiii prireditev v obilnem šte« vilu. Uvod k prireditvi je napravila mala četa požrtvovalnih članov podružnice že v petek s prvimi pripravami za kresove. V soboto so zrasle na vrhovih Pece mogočne grmade. Mrak je tiho legel na Podjuno in objemal planinski svet okrog nas. Prvi kres je zagorel globoko pod nami onstran Me« žlSke doline; tam blizu Prevalj je zažarel drugi, dalje v ozadju tretji, četrti in tako naprej.
V	tem številnem zboru kresnih ognjev so mogočno vzplanrtele tudi grmade na Peci. Ob njih so v državnih barvah z-iža« reli umetni ognji, pod nebo so se dvigale rakete, ki so se iz višin utrinjale v belih, modrih in rdečih zvezdah. S 6ijem kresov in ognjev so se zlivali ubrani akordi rud« niške godbe in se izgubljali v planinsko noč. Prelep nam je bil večer ob kresovih na Peci! Nočni hlad nas je zbral v koči in okrog nje. Ravninica pred kočo je ožive« la: šotori, ognji, kotli s čajem, pesem...
Jutranji svit nas je zdramil. Vse je hitelo na vrh, da vidi vzhajanje solnca. Za nami pa so že pričele prihajati iz doline nove skupine nedeljskih izletnikov. Proti 9. uri so se v jutranji zrak razlili zvoki godbe, ki je vabila po grebenih in vrhovih razkrop« ljene planince h koči k službi božji. Po maši, ki jo je bral g. dr. Jehart iz Maribo« ra. je predsednik podružnice g. Ule pozdra« vil zbrane planince jn na kratko orisal pet« letno delovanje podružnice in se obenem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali podružnici pri njenem delu.
Razvila se je nato med pestro množico udeležencev neprisiljena zabava. Tu je zbi« rala okrog sebe hvaležne poslušalce ne« umoma rudniška godba, tam zopet je zbu« jal pozornost mešani zbor iz Koprivne, najbolj pri srcu pa so nam bili bratje iz Koroške s krepkim moškim zborom. Vob« če so nam vrli Korošci pripravili radostno iznenadenje, da so se našega kresovanja udeležili v tako velikem številu.
Nepozaben ostane vsem udeležencem prizor ob odhodu Korošccv. Godba jim je v slovo zaigrala »Domovini«. Mehko in ko« prnečo je kipela melodija iz roga. »Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj.« Razbolele so se rane. Bratom so solze za< lile oči. Tudi naše oči niso ostale suhe.
Naj bo tudi na tem mestu izrečena za« hvala vsem. ki so pripomogli do tako le« pega moralnega uspeha naše planinske pri« reditve.
Planinski dom Kofce
1500 m. — Gorsko letovišče. Penzion Din 50 do 60.	8574
Za pisarne, lokale in lavne prostore
so najboljše in najprikladnejše emajlirane peči sistem LUTZ. Strokovno dobavlja in popravlja stare peči	9259
GOLOB ALOJZIJ
izdelovanje emajl. peči in sploš. kleparstvo
LJUBLJANA, Puharjeva ulica štev. 3. Cene konkurenčne! Cene konkurenčne!
Sokolski in prosvetni domovi
kupujte domače izdelke,, emajlirane peči sistema LUTZ. Dobavlja jih samo 9260/a
GOLOB ALOJZIJ
izdelovanje emajl. peči in sploš. kleparstvo
LJUBLJANA, Puharjeva nlica štev. 3. Cene konkurenčne! Cene konkurenčne!
Križaljka „Oj zda] gremo ..
Pomen besed.
Vodoravno: 1. Velik balonček. 6. Pridevnik, ki označuje tega letalca. 8. Sedi na balonu 9. Otroški oče. 11. Skrajni v morje sesajoči de! celine. 12. Osebni zaimek. 14. Organ vida. 15. Človek, ki hudo trpi. 17. De! celote. 18. Malik. 19. Član te posadke. 21 Reka v Afriki. 22. V-m leti trojica? 23. Pogoinik. 24. Vzklik. 25. Ka-
velj. 26. De[ leta. 27. Cesar v stari rimski državi. 29. Žensko krstno ime. 30. Ožji sorodnik. 32. in 33. Besedi, ki ju skriva vprašaj na balonu. 34. Posel. 36. Osebni zaimek.
Navpično: 1. Kakšen ie ta letalec dede nos:? 2. Ploskovna mera 3. Veznik. 4. Pesniška oblika- 5. Prliutar. 6. Uradna listina. 7. Časovni prislov. 8. Krtova tvorba. 10. Nihanje, ki sa doživlja ta letalec. 12 Pridevnik ki označuje izraz tega psička. 13. Veznik. 16. V morje segajoč del celine- 19. Gibanje. 20. Francoska kolonija v Aziii. 22. Kratica. 26. Zelo daleč od nas. 28 Muha. 29. Mladenka. 31. Pridevek vsakega živega in neživega bitja. 35. Dolžinska mera.
Rešitev križaljke „Riba"
Vodoravno: 1. ščuka, 6. ednica, 11. Erazem, 13. omelo, 15. okarina, 16. čelik.
Navpično: 2. ček, 3. ura, 4. kar, 5. azi, 6. Ema, 7. noč, 8. ime, 9. cel, 10. ali 12. en, 14. ok.
Prvovrstno zidno in strešno
OPEKO
dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno garancijo opekarna »Ilo-vac«, Karlovac. — Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
»EKONOM«
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7
Interesenti zahtevajte cenik!
Post© j I n eitaj! HH
lz uslužnosti, torej .povsem brezplačno, dajemo vam, v kolikor ras to zanima, pobližDje informacije o slede£lh 4 stvarih: Kje zamorete dobiti stalno hišno zaposlenje za pismeno delo. Kje se zamorete naučiti dobičkanosen domaS obrt. Ali, ako se želite baviti proti primernemu mesifinemu pavialn s prodaj-o mnogo iskanega predmeta. Ako želite prevzeti po srerih zastopstvo neke ugledne velike tvrdke. Pišit« uroti prilogi znamke za odgivoi. Oskar Lustig, ravnatelj, Osijek. Kremžrna alica.	8231.
SREZKE NADZORNIKE
nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek.	8219
CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL!
Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: L Jagodic, Maribor: Carl Lotz ln Pinter & Lenard. Ptuj: F. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«, Kočevje: F. Huber, Sevnica: A. Kastelic ln P. Setina, Slovenjgradec L Rojnik in K. Rojnik.
RATOL
je z zlato kolajno odlikovan zato, ker je dokazano pred oblastvi, da je zanesljivo sredstvo proti podganam in mišim, a da je kljub temu popolnoma neopasen. Enako zanesljivo deluje GAMADIN proti ščurkom, STENOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Izdeluje ga BIOMEDIKA, Zagreb, Hatzova 25. 8666
Zastopstvo
ali skladišče
tekstilne, pletene ali galanterijske stroke išče dobro vpeljana, spretna, strokovna zastopstvena tvrdka s sedežem v Zagrebu. Prvovrstne reference eventL garancije. Cenj. ponudbe na Publicitas d. d., ZAGREB, Ilica 9, pod br. 273S4.
9164
Iz življenja in sveta
Izumitelj najstrašnejšega vojnega orožja
Možgani In lastnosti
Plast asociacij, ki loči normalne ljudi od zločincev v Genialnost ni podedljiva — Evgenika in zakon
Ni še dolgo, ko smo obširneje poročali o znamenitem zavodu za raziskovanje možganov v Berlinu, ki ga je ustanovil in ga še danes vodi prof. Oskar Vogt. V tem zavodu se je posrečilo razdeliti skorjo velikih možganov v kakšnih 200 polj in 10 plasti in vsako teh polj, oziroma vsaka plast je nosilec po natančnem raziskovanju strogo določenih lastnosti. Umetno draženje polj povzroča različne efekte in raziskovalec lahko igra na možgane pacienta danes kakor na klavir.
Med drugimi oddeiki je na zavodu tudi oddelek, v katerem raziskujejo individualne razlike med možgani posameznikom, zlasti pa anatomske posebnosti v možganih genialnih ljudi in zločincev. O tem se je izrazil prof. Vogt nedavno v nekem in-tervjuvu sledeče:
Možgani nekih zločincev kažejo določene posebnosti v tretji plasti možganske skorje, ki je v bistvu plast asociacij. Ta plast je' pri zločincih čestokrat razobličena in drugačna nego pri normalnih ljudeh. Takšen zločinec ni posebno pavrsta človeka, temveč slaboumnež, ki ni sposoben stvo-riti proti svojim kriminalnim predstavam primerne protivne predstave, ker mu možganski aparat slabo ali sploh ne deluje. Njegove predstave ne najdejo ovire in zato tudi ne njegova dejanja. Takšne slaboumne posameznike bi biio treba pravočasno spoznati m jim onemogočiti, da bi postali človeštvu škodljivi. Seveda ne mo-
remo trditi o vsakem slaboumniku kar tako, da bo tudi v resnici izvršil kakšne zločine. Med maso ljudi je neko število sla-boumnikov in od teh jih postane spet del zločinski.«
Na vprašanje, da-li je genialnost podedljiva, je prof. Vogt odločno odgovoril, da ni. Ne more biti podedljiva, ker je največja možna harmonija sposobnosti, a ta harmonija se mora razdreti naravno ob zvezi z dedno maso drugega spočetnika.
Na vprašanje, kako daleč sega lahko moderna evgenika, stremljenje po izbolj šanju človeške vrste, je odgovoril učenjak naslednje:
»Današnje socialno stremljenje je zdravo. S tem, da se udejstvuje tudi žena v poklicu, je dana večja možnost, da se najdejo duševno sorodni kandidati za zakon. Ampak zakoni se tudi tu ne sklepajo po evgenetskih načelih, temveč po naravnih nagonih. Manjvredni ne vprašujejo ničesar, ampak ravnajo po svojem nagonu. Zavestna, smiselno usmerjena evgenika je nemogoča. Edino to bi lahko dosegli, da bi se težki zločinci in močno slaboumni sterilizirali. Pri visoko diferenciranih ljudeh je nasprotje med biologično miselnostjo in nagonom morda še močnejše nego pri srednje nadarjenih naturah. Tako si duševno neuravnovešene umetniške nature čestokrat ne iščejo biologično vrednejše, zdra-vejše žene, temveč si izberejo mnogokdaj psihopatično ustvarjeno dopolnilo.«
Živali napovedujejo naravne katastrofe
Instinkt ali izredno tenko razviti organi?
čestokrat beremo, da zvestega psa niso mogli spraviti kratko pred gospodarjevo smrtjo v njegovo sobo. To dejstvo so razlagali večinoma s silno ostrim čutom živali, ki je vohala duh po razpadanju še, ko je telo živelo. Gotovo so pa tudi drugi vzroki vmes.
Tako so opazovali cele ure pred kakšno potresno katastrofo, da so golobi neobičajno nemirni. Konja, ki je vsak dan vozil pošto v gore, nekega dne n;30 mogli spraviti mimo določenega mesta. Upiral se je na vso moč, končno je celo oddirjal nazaj. Nekoliko minut pozneje je šel preko tega mesta velik snežni plaz.
O kakšnem instinktu v takšnih primerih ni govora. To mora biti že sila tenka
razvitost določenih organov, če živali v naprej slutijo naravne katastrofe. Morda leži ta razvitost v sluhu, morda so živali bolje zvezane z naravo nego ljudje, morda so tudi bolj občutljive za električne vplive nego ljudje.
Skandinavski ribiči uganejo bližnjo iz-premembo vremena po vedenju galebov, istotako spozna človek narave nastop raznih dogodkov v naravi po vedenju ptic. Pravkar so napravili celo čisto znanstven poskus, da bi pse zdresirali za pravočasno spoznanje bolezni. Ta misel ni nova, že Hipokrat se je hotel posluževati te metode. Vprašanje je seveda, kaj bo v tem pogledu dosegla naša znanost.
ženitne ponudbe po radiu
Najnovejše sredstvo za pospeševanje ljubezni
Mlada študentka Mabel Willburgova v Nashvilleu (Zedinjene države) je podjetno dekle. Sama si je zgradila radijski oddajnik in je začela z njim razpošiljati električne valove na vse strani. Pa še kako! Nekega dne si je izmislila, da bi malo potegnila moške. Oddajala je brezžične ženitne ponudbe in ker je imela zvonek glas, ni dolgo trajalo, da se je oglasil prvi kandidat. za tem drugi, nato tretji, kmalu jih je bilo več sto. Mabel si je morala omisliti obširno kartoteko, da je imela vse v evidenci in da se ni zmotila v valovni dolžini, ki jo je bila določila vsakemu posebej.
Po vsej Ameriki so švigale brezžične ljubezenske izjave sem in tja, počasi se je iz tega razvila ogromna pisemska kores-
pondenca — in nobeden izmed kandidatov ni slutil, koliko kolegov je soudeleženih pri njegovi sreči. Dokler se ni eden med njimi odločil, da poseti svojo »zaročenko« osebno. Prišel je v hišo in slučaj ga je pri-vedel kartoteki na sled. Vse je prišlo na dan in sledil je grozovit polom in ovadba na policijo. Preiskava pa je kmalu dognala, da ni mlada dama oškodovala izmed svojih oboževalcev — razen v visokem mnenju, ki ga je imel dotlej vsak o sebi. Zaplenili so ji samo aparat, doma je imela še bolesten »pomenek« s strogim očetom in stvar se je zaključila. Ostalo je nekoliko sto dolgih nosov in mnogo smeha, ki si ga je privoščila neprizadeta Amerika ra ta račun.
Kavkaske grozote
Plinski napad rdeče vojske na plavje — Nešteviine nedolžne človeške
žrtve
»Dni«, izvrstno informirano pariško' gla* silo Kerenskega, so kot prvi prinesli po* šastne vesti, ki jih zdaj potrjujejo tudi drugi ruski emigrantski Isti.
Boljševikj niso bili kos številnim obupnim vstašem, ki so po nasiln; kolektivna* ciji rodovitnega severnega Kavkaza pobeg-, nili v tako zvane plavje, 0?ore.» edno trsje ob reki Kuhanji. Mali, v trsru skriti oto* č f' so dostopni samo ma'i,m čolničkom z dobr;mI vodniki. Boljševiški oddelki ?o bili večkrat uničeni v plavju, zato so rdeči ge= nerali naposled odredili velikopotezni piiru ski napad. Letala so zasula plavje s tisoči in tisoči strupenih bomb. Nihče ne ve, koliko žrtev je obležalo v plavju Baje so bili vstaši po svojih zaupnikih obveščeni o presenečenju in so se deloma pravočasno umaknili. Močan veter pa je nesel plinske oblake tudi na višje obljudene kraje in zahteval mnogo človeških žrtev celo po vaseh, k; niso ničesar storile sovjetom. Kmetje, ki so pravočasno pobegnil, v kleti in druga skrivališča, so' videl: pozneje, da jim je poginila vsa živina.
To se je zgodilo v polovici meseca maja, a reka Kubanj še vedno naplavlja človeška trupla, kar priča, kakšen uspeh je imel
Atlantida vstaja iz morja?
Ob braziljski obali sta se pred kratkim dvignila iz morske globine nenadoma dva nova otoka. Stvar je vzbudila v znanstvenih krogih veliko pozornost in sicer zato, ker je stal po sodbi nekaterih tu nekje pred davnimi časi baini otok Atlantida, tisti otok. ki so na njem po Platonovem opisu prebivali bogovom podobni ljudje in ki ga je uničila strašna naravna katastrofa. če sta nova otoka res del te potopljene celine in če je bajka o Atlantidi več nego bajka, bo našla vsaj nekaj dokazov za to ekspedicija ki jo pripravljajo sedaj v te kraje ameriški učenjaki. V ostalem meni znani ameriški seizmolog prof. So-chon, da sta se otoka dvignila v zvezi s številnimi potresi, ki so zadnje čase razsajali tu okrog. Domneva tudi, da bodo tema dvema otokoma sledili v teku bližnjih let številni drugi, morda nič manjši nego je britsko ali japonsko otočje.
Beračenje v Budimpešti zabranieno
Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti je izdalo naredbo. ki prepoveduje beračenje v madžarski prestolnici.
plinski napad. Smrt številnih nedolžnih prebivalcev je povzročila veliko razburjenje. Več rdečih poveljnikov je vojnemu komisarju prijavilo svoj protest, češ da so dovoljena slična sredstva samo v boju s sovražniki. Glavna politična uprava pa je zaprla osebe, ki so podpisale protestno iz« javo. Nato so zažgali boljševikj vse trsje. Ko je več ali manj pogorelo (voda je bila ognju na poti), so odredili, naj se spreme* ni ozemlje v riževe nasade. Letala, ki so poprej metala plinske bombe, so zdaj opra* vila setev. A kako bo pospravljena žetev? Ljudje bodo potrebovali na stotine čolnov, da bi z njimi prodrli v močvirje. Zadeva je seveda velikko stala in se najbrže ne bo obnesla, zato pa so naznanili Stalinu, da je gnezdo njegovih sovražnikov končnoveljav« no uničeno...
Rembrandt van Ryjn
Krčmarica »Pri treh goslih«
Te dni se je vršila v Pragi sodna obravnava proti 601etni gostilničarki »Pri treh goslih« vdovi Moravec, ki je navzlic temu, da je s svojo zunanjostjo odbijala moške, imela vse polno ljubimcev ter mnogim celo obljubila zakon. Od teh je vešče izvabljala denar. Slednjič so se tekmeci med seboj sprli in sleparsko »nevesto« ovadili policiji. Javilo se je sedem 60 do 70 letnih starcev, katerim je premetena krčmarica izvabila okolu pol milijona Kč. Moravčeva pa je imela veliko več ljubimcev kakor se jih je javilo na policiji, čudno je to, da so bili mnogi med njimi mladi intelektualci. Sodišče jo je obsodilo zaradi goljufije in prevare na dve leti ječe.
Američan Robbins
je hotel preleteti 8000 km dolgo progo iz Amerike do Japonske v nepretrganem poletu in dobiti poldrug milijon Din nagrade, ki jo je za ta podvig razpisal neki japonski dnevnik. V Solomonu na Aljaski pa mu je zmanjkalo goriva in je moral pristati na zemlji. Iz tega vzroka in pa zaradi slabega vremena, ki je hrumelo nad Berringovim morjem, je polet opustil.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Najboljši strelec v angleški armadi
15. t. m. poteče 325 let odkar se je rodil mlinarju v Leydenu največji slikar vseh časov, holandski umetnik Rembrandt van Ryjn. Njegovo delo pomeni višek slikarstva.
Korupcija v ameriških jetnišnicah
»Daily News« poročajo, da so odkrili v Atlanti veliko korupcijsko afero. Imoviti kaznjenci, ki so tamkaj zaprti, so pod-kupljali paznike z denarjem, da so jih čez poletje premeščali v zdravejše kraje. Jetniki so plačevali paznikom za to uslugo 800 do 1000 dolarjev.
Trenchcoate
dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Iz spominov holandskega inženjerja v mreži Nemci in jim je
Holandski inženjer Anton Fokker je med vojno poklonil Nemcem 'najstrašnejše orož* je, svoje urne nevarne enokrovnike, ki so prizadevali antanti v prvih vojnih letih nešteviine izgube. Zdaj objavlja v New Yorku svoje spomine, ki vsebujejo pred* vsem dejstvo, ki bo nedvomno preseneti« lo, a tudi ogorčilo vse nekdanje vojne ude* ležence na zapadni fronti.
V maju 1914 je ponudil Fokker svoj patent britski vladi, a londonsko vojno ministrstvo je odbilo kupčijo glede na »pripravljenost za zračno vojno«. Kako drago je pozneje plačalo to štedljivost! čim se je pričela vojna in so zasuli Nemci fronto z bombami iz letal, so Angleži spoznali napa* ko. Njih agenti $o ponudili Fokkerju 2 mi* lijna funtov sterlingov, da bi pričel graditi enokrovnike za antanto. A Fokker je že bil v nemški službi in šele po vojn j je d ozn al za sijajne ponudbe. Nemški vohuni so pra* vočasno prestregli angleška tajna pisma, ki so potovala preko nevtralnih dežel. Ven* dar se je nemška vlada tako zbala, da ne bi Fokker odšel, da je od njega zahtevala, naj postane nemški državljan. Holandec tega ni maral. Izjavil je, da se bo po vojni povrnil v domovino. Tedaj so se Nemci poslužili sile. Proglasili eo, da je Fcckker kot odgovorni vojni dobavitelj eo ipso po* stal Nemec. Fokker je protestiral, a vsi ugorvori holandskega poslaništva so ostali brez učinka: moral je ostati na Nemškem!
Fokker je neprestano delal v svojem la* boratoriju blizu fronte. L. 1915 eo mu pri* nesli novo francosko strojnico, ki so jo vzeli nekemu ujetemu letalcu: sprožila je 600 strelov na minuto. Fokker jo je pro* učil in posrečilo se mu je usmeriti strele tako, da so letele krogle skozj propeler, ne da bi ga zadele. S tem je letalcem naklonil novo strašno orožje. Zdaj so lahko streljali na sovražnike, ne da bi zmanjšali
Fokkerja, ki so ga med vojno imeli moral izdelovati letala
brzine strojev, kakor je to bilo prej potrebno pri spuščanju bomb.
Čim je montiral Fokker novo strojnico na letalo, so ga Nemci kot prvega z njo poslali na francosko fronto, da bi jo preizkusil. »Čim sem dosegel višino 2000 m.« pripoveduje Fokker, »sem uzrl pod seboj francoski dvokrovnik. Zapodil sem se proti nijemu, a kmalu sem se prepričal, da je nesrečni Francoz oborožen snmo s kara* binko. Lahko bi ga uničil kakor strga jastreb goloba, a nisem hotel postati m o* rilec in sem se rajši vrnil v tovarno. Poz* neje se nisem udeležil vojne, temveč sem prepustil Francozom in Nemcem medsebojno klanje.«
Nemška zračna mornarica pa je takoj izkoristila njegov izum. in v prvi polovici vojne so nadkrilili Nemci antanto na vseh frontah. To stanje se je spremenilo šele pozneje, ko se je razvila britska indu* strija, in so posegla vmes neštevilna ameriška letala.
Konec vojne 1. 1918 je bilo Fokkerju komaj 28 let, bil pa je že večkratni milijonar. Nemci so mu drago plačali njegove izume, ki so zahtevali 6totisoče življenj sovražnih vojakov. L .1918 je tako izbolj« šal svojo letalsko strojnico, da je odd-ala 7200 strelov na minuto. Na to pa je prišel versajski mir in so se morali Nemci zave* zati, da bodo uničili vsa Fokkerjeva letala. Izumitelj pa je podkupil v splošni zmedi po prevratu nemške železniške organe in srečno vtihotapil na Holandsko šest to* vornih vlakov z motorji in nadomestnimi deli svojih izumov. Zdaj je na novo zgr«* dil tovarno. Kmalu je prejel sijajne po* nudbe od Zedinjenih držav, se končno* veljavno naselil v Ameriki in izdatno oja* čil njeno zračno moč. Še vedno pa ustvar* ja čedalje strašnejša in urnejša vojna letala.
Avtobusi na železniških tračnicah
Na progah nemških državnih železnic delajo že delj časa poskuse z avtobusi na železniških tračnicah. Doslej so se eksperimenti dobro obnesli
Jubilej važnega poljedelskega stroja
Stoletnica kosilnice, ki jo je zgradil Američan C. H. Cormick
Angleži m Američani so uvedli strojno delo v poljedelsko stroko, farmarjev sin Cyrus Hali Mc. Cormick, ki se je rodil 1. 1809. v Walnut-Groveu v Virginiji, pa je zgradil prvi praktično uporabljivi stroj za žetev in košnjo. Umrl je 1. 1884.
že kot vajenec v kovačnici očetove farme se je bavil z izboljšavami poljedelskega orodja, s 15 leti je že začel svojo izumiteljsko kariero. Tako je izumil razno orodje za zemljemerce in plug za hribovita tla. Njegov oče, ki je z uspehom zgradil razne nove poljedelske stroje, med drugimi mlatilnico, je skušal že 1. 1816. sestaviti kosilni stroj, ki se pa ni obnesel. Navzlic očetovim odsvetom se je mladi Mc. Cormick pozneje lotil rešitve tega problema in ga je v juliju 1831 tudi dejansko rešil. Njegov stroj je bil zgrajen po načelih, na katerih slonijo tudi moderni stroji in še isti mesec je izdelal novo kosilnico, ki je bila že znatno popravljena, čeprav je bila za naše pojme seveda dovolj primitivna.
Vlekel jo je konj, na katerem je jezdil krmilec, delavec, ki je stopal poleg stroja, pa je moral paziti, da je žito prišlo pod rezilo. Vendar je Mc. Cormick svoj izum 1. 1834. dal patentirati, začel ga je fa-bricirati v Chicagu, 1. 1847. je prodal 700 kosov, 1849 že dvakrat toliko. 1851 je bila prva njegova kosilnica razstavljena v Londonu, štiri leta pozneje je začela delovati prva v Avstriji. 1856 so jo uvedli na Pruskem in Poljskem, 1858 so jo imeli že Ru-
Mož, ki ga nosijo vojaški tovariši na nosilih, je najboljši strelec v angleški armadi te je bil odlikovan s svetinjo angleškega kralja.
Smrtonosni zvočni valovi
Po epohalnih poskusih ameriškega učenjaka Alfreda Loomisa nam je znano, da eksistirajo zvočni, torej zračni valovi, ki jih človeško uho ne sliši, ki pa imajo to lastnost, da razdirajo v svojem območju vsako življenje. Poskusom s temi tako zva-nimi nadzvočnimi valovi so se sedaj s podobnim uspehom pridružili poskusi dveh ameriških profesorjev, Williamsa in Gai-nesa, z visokimi zvoki, ki jih človeško uho komaj še ujame kot »strašno piskanje.«
Te valove proizvajata učenjaka s pomočjo niklaste cevi, ki jo z mogočno elek-tromagnetsko tuljavo spravita v tresljaje in sicer do 8000 na sekundo, dočim kažejo nadzvočni valovi do 800.000 tresljajev na minuto. Sila Williamsovih in Gainesovih valov je pa še vedno tako velika, da se dvigne vodna površina v napolnjeni posodi kakor majhen grič okoli nihajoče cevi, čim se ta dotakne vode v posodi. Učenjaka pa sta v ta griček vtaknila reagenč-no cevko z različnimi bakterijami in sta dognala, da so začele te polagoma pogi-njati. Po eni uri »obsevanja« jih je bilo v cevki n. pr. komaj polovica še živih. Isti učinek je kazalo obsevanje rdečih krvnih telesc. Mogoče se bo dala ta lastnost visokih zvokov sčasoma še praktično uporabljati in to pred vsem v zdravilni stroki.
si. Ves ta čas je Mc. Cormick svoj stroj izpopolnjeval, njegova podjetja so neprestano rastla in ob koncu stoletja so zmogla že letno proizvodnjo 142.000 kosov. Seveda so bili ti stroji opremljeni že z vsemi finesami in pridobitvami moderne tehnike in poleg žetve so opravljali že vezanje snopov in mlačvo. Postajali so uporabni za vsa važnejša dela poljedelske stroke in danes jih vleče namesto konjiča neutrudni ameriški traktor ali pa jih žene in giblje bencinski motor. Prvo kosilnico v obliki avtomobila je zgradila že pred co-kaj leti švicarska tvrdka Aebi.
Kako veliko pridobitev pomeni kosilnica v poljedelskem gospodarstvu, spoznamo lahko iz naslednje statistike, ki nam je pri rokah: V Švici imajo okroglo 100.000 strojev za košnjo na travnikih, vsak teh strojev pokosi letno Kakšnih 10 ha in vsi skupaj izvršijo delo 2 milijonov delovnih dni. In Švica je samo majhna dežela!
Zoro voda
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh .siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radiceva (Duga) nL 32.
Pošljemo po povzetju, tn to samo na čitljiv« naslove.
Vsak dan ena
Parfemirane zaušnice.
— Micika, pojdi sem. Poduhaj me, kako dobro dišim. Mati mi je dala zaušnico.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani — razpisuje oddajo
kleparskih del
sa novogradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni pripomočki, kot; proračun in načrti se dobe za Din 30.— od 14. t. m. dalje med Uradnimi urami pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8. — Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je Vložiti do 21. julija 1931 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Kot generalni zastopniki znamenite tovarne avtomatičnih tehtnic: A. BIZEB A. D. iz Nemčije za celo Jugoslavijo, katera obstoja že 65 let,
iščemo za vse večje kraje
ALI SPOSOBNE AGENTE, ki razpolagajo z dobrimi referencami. Prejeli smo tehtnice znamke »BIZEBBA« po 2, 5 in 10 kg, ki merijo brez uporabljanja uteži, in s katerimi se vsi dosedanji izdelki ne morejo vzporejati.
Tehtnice so toliko v pogledu kvalitete kot V CENI BREZ VSAKE KONKURENCE. Zaslužek dober.
t**
BEOGRAD, Bosanska 43, Brzojav. naslov: Plug, Pošt. fah 341
20 dobrih mizarskih pomočnikov
sprejmem za stavbno in pohištveno kakor tudi k strojem. — Pismene ponudbe z navedbo zmožnosti na: Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavbnih del, Šmartno pri Litiji.	9246
Vinarska zadruga
v Ljutomeru
kupi novo ali dobroohranjeno
vinsko posodo
in sicer za transport sode po ca 3 hI in za klet od 15 do 25 hI. Interesenti se naj obrnejo na gorenji naslov.	9194
Absolvent trgovske šole
(akademije) zmožen srbohrvaščine (cirilice), stenografije in slovenščine se sprejme za korespondenta s takojšnjim nastopom. Samo pismene ponudbe je nasloviti na Kokra d. d. Kranj.	9190
ZAHVALA.
V peti številki ženskega lista »žena in dom« je tvrdka The Rex Co v Ljubljani, Gradišče št. 10, razpisala ob priliki svoje pet-indvajsetletnice lepo darilo, pisalni stroj »Erika«. Po žrebanju jfe bil ta pisalni stroj določen za številko 414. To je bila moja številka. Tvrdka The Rex & Co mi je takoj izročila darilo, pisalni stroj »Erika«.
Za odlični dar se tvrdki The Rex & Co na tem mestu lepo zahvaljujem,	9203 FfiAKJA FORTE, Trbovlje II., Loke 176.
Original švedski
„NOACK" autoakunmlatorji
so najboljši in najvztrajnejši, radi
reklame samo kratek čas akumulator 6 voltov 85 A.č. Din 900 6 >100 A.č. Din 1100
s polnjenjem franko tovarniško skladišče
LJUBOMIR JONČIČ, BEOGRAD
KRALJA ALEKSANDRA 72.	3704
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Novi hote!
Penzion Pilar
OMIŠALJ, otok Krk
40 lepo urejenih sob, električna razsvetljava, tik ob morju ležeč. Prvovrstna kuhinja; celotni penzion 65—70 Din. — Se toplo priporoča vsem obiskovalcem naše rivijere
9244	TONI RIŠAVY.
V
tU
edine
etraio
občutek varnosti je zastonj
Nepobitno je, da se mora Firestone zahvaliti veliki priljubljenosti med avtomobilisti le svoji izborni kakovosti, ki obstoja iz posebnega Gum-Dipping procesa, ki omogočuje največjo kilometražo. — Posebni gumijevi vložki med platnom zmanjšujejo notranje drgnenje. — Posebno močna dvojnata jeklena žica obvaruje pred defekti na sedežu platna. Dva posebna Gum-Dipping Cord vložka ublažujeta in razdeljujeta na celo ploskev sunke ceste. — Firestone Gum-Dipping plašči držijo vse svetovne rekorde v hitrosti, varnosti, vzdržljivosti in kilometraži. — Za,, to kvaliteto ne plačate nikake nadcene, ker je cena pnevmatike Firestone ista, kot drugih znamk.
NAJVEČ KILOMETROV BOSTE PREVOZILI S PNEVMATIKO ZNAMKE:
Generalni zastopniki:
IVO NOVAKOVIČ, ZAGREB, Žerjavičeva ulica 12 Zaloga v Ljubljani: I. LOVŠE, Tavčarjeva ulica 1 Zaloga v Mariboru: „DESA" dr. z o. z. Zaloga v Celju: R. PERDAN

Zalifevatte brezplačni [ERIK
boljša s 5 letnim amstvom
Maribor, št. 136
rl
Najboljši liker I za želodec Je I
Zdravnik Jljfc^k ielodca
krepi ln zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL
Okvirji za slike in slike
I lam t®
Prešernova ulica 4
ZLATO
v listih
garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah.
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA Florjanska ulica 14.
SOBEOGIC
Birmanska darila
kupite poceni in dobro pri
H.Suttnei
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur mamk, Glas-htitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Eko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v švicL Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
ROXROY Advt. No. 42
Ako se ne bojite čuti resnico,
potem dovolite, da vam jo jaz povem!
Gotova dejstva h vaše preteklosti in bodočnosti, financijeln-e možnosti in druge zaupne zadeve vam razodene astrologija, najstarejša zgodovinska veda. Vaše izglede v življenju, o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe ▼ vaših podjetjih in špekulacijah, dedščine in druga važna vprašanja vam razreši velika veda astrologije. Dovolite, da vam svobodno ▼ naprej napovem presenetljive dogodke, ki bodo predruga-čili potek vašega življenja in vam prinesli uspehe, srečo in napredovanje, me&to ccbupa in zlo usode, ( ki vam sedaj grozL Vaša astrologična razlaga bo pisana obširno v priprosti besedi in ne bo obsegala več kot dve cele strani.
Povejte brezpogojno svoj rojstni datum z imenom in naslovom v razločni pisavi in priložite pismu 10 Din v znamkah (ne kovanem denarju!) za poštnino in pisemske izdatke. Naslovite svoje pismo na profesorja Roxroy, Dept. 3506 Emma&traat 42 Den Haag Holandska. Pisemski porto Din 3____8712
NB. Prof. Roxroy slovenščine ne razume, zatorej obžaluje, da more odgovarjati samo v nemščini, ali na željo t francoščini ali angleščini.
Zgodnje sadje in grozdje
češplje (slive) in jabolka in vse druge vrste zgodnjega sadja in po vrtnin razpošilja najbolje EUGEN LEDERER banka in kom. pisarna eksport sadja in po vrtnin, NOVI SAD, Wilsonov trg 7. Tel. 22—14. — Skla-, dišče: Temerinska ul. 38. Tel. 30—15.
•Vejofto - materija! na ičatefega se morete b*expo£opno nanesti je
| pCoiče in fiCtni £
American Kola
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
, <s.\-\-i	ic^r,	i- v
Direkcija rudnika Velenje
razpisuje za dan 15. julija 1931 ob 11. url nabavo
ca $0 kub. m plohov
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje
i \i'ffi\\rr
LDTZ-DVB PECI
po Izdatno znižanih cenah
stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana 7
Beljaška ul. 4
Lastna tovarna »EMAJL«
za galvanično poniklanje in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne številke, občinske im uradne napise, črke za označbo tvrdk, tablice za imena, sobne in ključne številke, vsakovrstne emajli-rane reklame v najfinejši izdelavi, pasje znamke itd.
Sprejmejo se zastopniki! Telefon 3252. Lutzove peči.
243
Čudovito
prijetno britje
Dobro se namiliti - je več kot napol se obriti!
Colgate-milo za britje v paličasti obliki daje takoj izdatno, gosto peno, ki omehča brado do korenin. Britev drsi preko kože, nič ne trga ter odstrani kocine na čudežen način.
200 britij v vsakem Colgate Shaving Stick.
COLGATE-MILO ZA BRITJI

ORŽt EVE
^^SVJETSKE REKORDE	RAKU. NA VODI I NA ZEMLJI.
JNDIAN*i_/AATCHLESS~M0T0CIKU. MICHEUN SUME.varta akuwuiatwi.
J^PIN" M.NJEMIROVSK^^g^SŠ^ '
SAV AUTO PRIBOR
Cene malim cj/osotni Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11J842. — Telefon številka 2492. 3492		r.......———( Moli oglasi			•Vas/ore tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah 9Jutra* 9 «Marffc«rUf 9 9 »Vovem me«t«iy 9 ^Sfhovtfah in no &esetticah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
	Za od|ooof* 2		Dill v Mttatn/eah		
Slaščičarja
samo prvovrstnega in samo »tojnega delavca sprejmem takoj proti dobri plači. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten slaščičar«. 31472-1
Zidar, preddelavca
ki ima delovodsko šolo, sprejme takoj Jugograd, Ljubljana, Streliška ulica.
32110-1
Kuharico
samostojno, redno In po-ite.no, sprejmem v boljšo hišo v Ljubljani. Plača in ostrba zelo dobra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba 21«.	32129-1
Spretno navijalko
sprejmem v Hrenovi ul. 17.
32155-1
Mizarji, pozor!
Išfemo 2—3 dobro izurje nt pomočnike v pohištvenem in stavb, delu, s kavcijo 10—20.000 Din. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« do 19. julija 1931 pod »Lepa bodočnost«.
31096-1
Učenca
t primerno šolsko Izobrazbo takoj sprejme Franjo Grabjec, fotograf v Ljubljani, Miklošičeva c. 6.
30600-1
Kontorista
■ prakso in perfektnim znanjem nemščine,, strojepisja ter stenografije, iščem za takojšen nastop. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Nemščina pogoj«.
31941-1
Trg. vajenca
s primerno šolsko naobraz-bo sprejme takoj v špecerijsko trgovino Viktor Š o b e r, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 4. 31938-1
Prevajalca
iščem za matematično delo, v. slovenščine na srbohrvaščino. Ponudbe pod »Prevajalec« na oglas, od delek »Jutra«. 31925-1
Učenca
ki stanuje v Ljubljani, _ z odgovarjajočo šolsko izobrazbo, poštenih staršev, »prejmem v večjo manu-faktnrno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Pc-šten in marljiv«.
31907-1
Trg. učenca
x zadostno šolsko izobraz bo, dobrega računarja. v trgovino mešanega blaga i*nrejme Peter šetina v Sevnici ob Savi. 31875-1
Trg. pomočnika
vojaščine proiStega, izkušenega in agilnega, za samostojno vodstvo podružnice s primerno kavcijo takoj sprejmem. V poštev pridejo samci, samo prvovrstne moči z dobrimi referencami. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen pomočnik«.
31872-1
Učenca
« primerno izobrazbo sprej ine večja trgovina mešanega blaga na deželi. — Pogoj je veselje d-o trgovine in iz poštene hiše Vzgoja zajamčena. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
31865-1
Natakarico
pošteno in zanesljivo, z najmanj 10.000 Din kavcije za prevzem vina in trafike, sprejmem. Prednost z znanjem nemškega jezika. Služba stalna in dober zaslužek. Ponudbe na oslasni oddelek Jutra pod šifro »Natakarica na račun«.	31857-1
Trg. pomočnika ali prodajalko
rmožno samostojno voditi trgovino, z znanjem nem-škesa jezika in 10.000 Din kavcije, sprejmem takoj. Ponndbe z referencami na oglas, oddelek »Jutra«' pod Šifro »Poštena trirnv=ka moč št. 1878«. 31856-1
Deklico
izučeno šiviljo, pridno in zdravo sprejmem k mali boljši družini. — Nemščine smožne imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Zdrava deklica«.
32139-1
Več šteparic
sprejme takoj Brzopodplata, Maribor, Tatenbachova 14.
31844-1
Oskrbnika
za planinsko kočo iščemo. Koča je 1000 m visoko ter 20 minut oddaljena od vasi Penzijonisti imajo prednost — Ponudbe na podružnico SPD Črnomelj. 31559-1
Trg. vajenca
j predpisano šolsko Izobrazbo in poštenih Maršev. sprejmem v trgovino na deželi. Ponudbe pod šifro »Imam veselje do trgovine« na oglasni oddelek »Jutra«. 31558-1
Prodajalko
izveZbano v trgovini mešanega blaga, dobro manu-fakturistinjo, starejšo moč, zmožno voditi samostojno podružnico v lepem kraju blizu Ljubljane, sprejmem takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 1«.	31517-1
Natakarico
s kavcijo 4000—5000 Din iščem za takoj, za prevzem blaga na račun. Biti mora poštena i.n čedne zn-nanjosti. Želi se ustmen dogovor. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Kavcija«.
31945-1
6 do 8 prvovrstnih zidarjev
veščih vseh železobeton-skih del, in 8 prvovrstnih stavbnih tesarjev, po možnosti cele partije, sprejme takoj v delo Direkcija drž. rudnika Velenje. Reflek fanti, obskrbljeni s potrebnimi dokumenti, naj se takoj prijavijo pri Direkciji drž. rudnika Velenje.	32029-1
Tapetnika
prvovrstnega, za fina dela sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.
32021-1
Praktikant
srednje tehnične šole dobi takoj mesto. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra.
32020-1
2 miz. pomočnika
za fino pohištvo sprejme takoj Filip Lazar, mizar, Jesenice.	32024-1
Vzgojiteljico
k dvema otrokoma 5 in 7 let starima, z znanjem nemščine in hrvaščine ter dobrimi spričevali sprejmemo za Osijek. Ponudbe s sliko in prepisom spričeval poslati na Hella Freundlich, Jezersko, hotel »•Kazino«.	31996-1
Vestno perico
spretno in hitro, veščo električnega stroja in ki zna likati, sprejmemo. — Pismene ponudbe na naslov Varoška pivnica, Zagreb, Gajeva ulica 9. 31876-1
Pomočnico
in vajenko
sprejme atelje Hitv. Kongresni trg 13. " 31887-1
Služkinjo
za vsa hišna dela, ki zna nekoliko kuhati, išče za takoj Štefanija Puntar. Dol. Log. 41. 32014-1
Mizar, vajenca
vso oskrbo v hiši sprejme Jakob Novak, Zbilje št. 38 pri Medvodah.
32073-1
Vajenca
za. tašnarsko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrai. 3206-5-1
. Tajnika
sposobnega išče snujoča se organizacija prevoznikov s tovornimi avtomobili. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: M. Cesar. Miklošičeva cesta štev. 4.
32116-1
Trg. učenca
ki ima 2 meščanski šoli in veselje do trgovine — preime-m v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod Hrana in stanovanje v hiši«.	31960-1
Brivskega vajenca
zmožnega že nekoliko de-a, sprejme takoj Stjepan Kralj, Dunajska cesta 38, 31958-1
3rivskega
pomočnika
mlajšega, dobrega delavca spreime takoj brivnica na Zaloški cesti 27. 32079-1
'ečarskega vajenca
vso oskrbo v hiši sprejme Franc Jerko, Črnuče.
320S8-1
Učenca
poštenega, pridnega, krepkega in zdravega, dobrega računarja. sprejmem v tr-srnvino mešanega blaga na deželi. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Zdrav učenec«. 31943-1
Učenca
* najmanj 2 razr. meščan, fole. sprejmem v trgovino mešanega blasa. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
31560-1
Brivskega
pomočnika
samo prvovrstnega »nreime salon M r a k i č. Maribor. Cankarjeva 1.	31840-1
Mlinar, vaienca
močnega, ne ^nod 15 let starega sprejmem z vso oskrbo v hiši. Umetni mlin Dražava vas. p. Loče ort Poljčanah.	31839-1
Blagajnika (čarko)
S kavcijo 30—40.000 Din. ■v stalno službo s fiksno plačo spreime veliko podjetje v Ljubljani. Ponudbe ■na podružnico »Jutrat v Mariboru pod šifro »Kavcija«.	31658-1
Pek. vaienca
fcateremn preskrbi tudi obleko. sprejme v učenje St-ojan Josip, parna pekarna. Pišece 18 pri Brežicah.
31561-1
Trgovski pomočnik
verriran v vseh panogah, voiaščine prost, dober prodajalec. dobi takoj službo Pismene ponndbe z navedbo zahtevkov, kakor tudi dosedanjega službovanja na naslov: Franjo Černe. Radeče.	315504
Prodajalko
z nekaj kavcije sprejmem v trgovino mešanega blasa. Istotam sprejmem starejšo
družabnico za izkuh
z nekaj kavciie. Ponudbe na oglasni oddelek -»Jutra« ■Dod šifro »iPrometni krai«.
Sl599-i1
Hotelir
in restavrater. ki ima svoje posestvo, okro? 50 let star. išče domačinko ali direktorico iz boljše hiše. ki je popolnoma verzirana v tem po«1u. Oseba mora hiti naobražena. lepe zunanjosti, inteligentna ter dela vol ina. Hotel je prvorazreden. Prosim ponudbe s slik® na O ran d hotel. Sme-derevo. Diskrecija zainm-čen«.	31485 1
Pek. vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme pekarna Soklič. Bl»d II	31877-1
Fotograf, vajenca
sprejme takoi Husron Hib-šer, fotograf. Linbljana, Sv. Petra cesta štev. 25.
31883-1
Uradnico
s popolnim znaniem slov. in nemškega jezika, obeh stenosrafij in strojipisja. i«čemo za takojšen nastop Prednost z rnanjem hrvaščine. Pi«mene -ponudbe na »Titan« d. d., Kamnik.
31885-1
Brivsk. vajenca
iščem .Vprašati Zaloška cesta 27 v brivnici
%2044-l
Dve resni deklici
ki znata dobro kuhati, iščem za dve privatni hiši v Osijeku. Prednost imajo one z dobrimi spričevali. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval poslati na Hella Freundlich, Jezersko, Hotel »Kazino«.
31997-1
Šteparice
kakor tudi učenke s šolsko izobrazbo sprejmemo v čevljarsko delavnico za zgornje dele. Tovarna čevljev K. Vukašinovič, Maribor, Zrinjski trg 5.
31988-1
Delavca —
strokovnjaka
solidnega, iščem za izdelovanje metel in krtač za prvi avgust. Obvezne ponudbe pod »Akordno delo« na oglasni oddelek Jutra.
31970-1
Prodajalko —
sodeležnico
iščemo za novo specijalno trgovino sadežev v Mariboru. Prednost imajo kavcije zmožne. Ponudbe pod šifro »Vegetarija« na Marstan«, Maribor.
31985-1
Vajenko
sprejme šivilja M. Rabič, Ljubljana, Bičevje 22.
31978-1
Čeljar. vajenca
sprejmem takoj ali pozneje. Oskrba vsa v hiši. — Janko Mladič, splošno čevljarstvo, Raka pri Krškem.	32010-1
Kuharico
(služkinjo), katera dobro kuha meščansko hrano in razume ter snažno opravlja tudi druga hišna dela, razen velikega perila, sprejmem. Le res pošteno in zanesljivo dekle v starosti 20—40 let se upošteva. Ponudbe pod šifro »Pridno delam« na oglasni oddelek »Jutra«. 32005-1
Služkinjo
pridno in pošteno ter hitro pri delu išče slovenska uradniška družina z dvema otrokoma za kuho n druga hišna dela. Pla-a 350 Din, nastop takoj. Ponudbe na naslov: Nada Tič, Topusko, Hrvatska.
31994-1
Žagarja
za. venecijanko na električni pogon rabim. Nastop službe lahko takoj. Vprašati pri Jos. Puncer, La-ko.	320184
Klepar, vajenca
sprejme takoj stavbno in galant. kleparstvo Ivan Kavčič, Škofja Loka.
32015-1
Natakarice
vešče, išče hotel na Bledu. Ponudbe pod »Sezija« na oglasni oddelek Jutra.
32013-1
Učenca(ko)
pridnega in poštenih staršev, sprejme boljša specerijska in delikatesna trgovina v Ljub ljani. Vsa oskrba pri starših. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32131-1
Trg. pomočnika (co)
špecerijske event. delikatesne stroke, agilnega in zanesljivega, ne pod 25 let starega, kateremu so znane ljubljanske razmere, sprejmem. Le resni, zmožni, z najboljšimi priporočili naj pošljejo ponudbe s sliko, katera se vrne, pod značko »Ljubljana« na oglasni oddelek »Jutra«.
32130-1
Plačilno natakarico
s prvovrstnimi izpričevali, z znanjem nemškega jezika, energično, zanesljivo ter kavcije zmožno, sprejme večji hotel na Gorenjskem. Istotam sprejmemo pod-natakarico, pošteno in zanesljivo, dobro moč, proti- takojšnjemu nastopu. Predstaviti se Je osebno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32138-1
Trg. vajenca
z predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino v mestu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32172-1
1000 Din nagrade
dan onemu, ki mi pre skrbi stalno službo pisarniškega uradnika, skladiščnika ali nadzornika delavcev itd., najraje v kaki tovarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«.	31916-2
Gospodinja
išče službo k enemu ali dvema gospodoma, ali pa gre tudi k orožnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jrtra« pod šifro »Dobra gospodinja«.	31880-2
Mizarski pomočnik
vešč v furniranju, politi-ranju in splošnem mizarstvu, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
32089-2
Perica
išče boljše družine, kojih perilo bi prevzela v pranje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32C91-2 —i_
Sodna uradnica
perfektna v strojepisju in stenografiji, išče službo — najraje pri odvetniku. Natopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Beograd«.
31656-:
Sirar in mlekar
starejši, tehnično izobražen išče za takoj službo v kaki večji mlekarni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31776-2
Dobro perico
iščem na dom. Podrožnik, cesta I/l.	32184-d
Trg. učenca
močnega, zdravega Kranjčana. sprejmem. Osebno se predstavit v nedeljo 19. julija dopoldne pri Drago Fuc-hš, vila Klemene — Kranj.	32187-1
Prodajalko
pridno, pošteno in prijetne zunanjosti, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi- Samo kavcije jmožne naj pošljejo PO nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna in delavna«.	31557-1
Dobra kuharica
sposobna voditi gostilno in zmožna kavcije, dobi službo. - - Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32188-1
Kuharico
pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi hišna dela, k manjši rodbini na deželi sprejme dr. Šurina, odvetnik, Pregrada. 32196-1
Vajenko
za modistovsko obrt sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32206-1
Šiviljsko učenko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32209-1
Kolarja
za športno orodje, izvež-banega sprejme takoj športna delavnica B. Kolb. Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano.	"82208-1
Učenca
poštenih staršev, sprejmem takoj za prekajevalnico. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	32232-1
Interesente
brez razlike starosti, tu in v inozemstvu sprejema »Vzajemna pomoč«, Mari-ibor, Koroška 41/1. 32223-1
Točilca ali točilko
z osebno pravico iščem za mojo gostilno na procente. Ponudbe na M. Cvetkovič, Slavonski Brod.	32190-1
ifHTfZTTtt
Deklica
poštenih kmetskih staršev, dovTŠivsi letos 2 razreda meščanske šole z dobrim uspehom, želi vstopiti takoj ali kasneje v boljšo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva in poštena«. 31)163-2
Starejšo žensko
iščem za čez dan k dojenčku. Trnovo, Voeelna ulica 5.	32099-1
Krznar. vajenca
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32072-1
Mizar, pomočnika
vereiranega v pohištvenem in stavbnem delu. sprejme Jakob Novak, Zbilje št. 38 pri Medvodah. 32094-1
Apreter
za da-mske klobuke, dobro izvežban. ki se razume tudi na listriranje, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Apreter«.	321-12-1
Služkinjo
ki zna nekoliko kuhati iščem k mali družini., Predpogoj pridnost in poštenost. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
32128-1
Gospoda
trgovsko naobraženeea, sredntih let. z nekoliko kanitala, sprejmemo za vodstvo na novo usta-, novlteneea oddelka pri tehničnem obrt. podiet-ju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
32123*1
Mlekar
z dobrimi spričevali in Iz-učen v vsaki mlekarski stroki, išče primerne službe. Prevzame tudi mlekarno v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlekar«. 31089-2
Dekle
staro 20 let, želi službo kot pomoč v kuhinji, ali kot sobarica. Ponndbe na: Antonija Tavčar, Vešter 30 — pošta škofja Loka.
31084-2
Trg. pomočnica
želi službo v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 31854-2
Prodajalka
začetnica išče s 1. avgustom nameščenje v trgovini meša*ega blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31947-2
Prodajalka
zmožna nemškega jezika, išče mesto za takoj. Ceni. ponudbe na osrlas. oddelek »Jntra« pod šifro »Nemški jezik«.	31922-2
Natakarica
zanesljiva in poštena — zmožna 4000 Din kavcije, želi premeniti =lnžbo v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Natakarica* na fMrlnsn? oddelek »Jutrac. 31754-2
Učenka
s 4 razredi meščanske šole iti završnim izpitom, bi se šla rada učit v trgovino mešanega blaga — najraje v mestu — kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Ponufjbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka«.
31768-2
Mlinar
38 let star samec, zanesljiv in trezen, išče stalno službo mlinarja ali pomočnika pri dobri družini, v umetnem ali kmečkem mlinu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31755-2
Strojnik
star 28 let, samski, raučen ključavničar, trezen in zanesljiv, z dobrimi spričevali iz večjih obratov, zmožen popravil, vešč hladilnih naprav in autogen-skega varen ja, udeleženec višjega strojnega tečaja, •zaposlen v moderni kalorični centrali 600 Ks 25 atm. pritiska, želi kamorkoli premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Izredno veselje do strojev« na oglasni oddelek »Jutra«.	31717-2
Mlad krojač
s svojo obrtjo in vsemi kroj. potrebščinami, izvež-ban v krojenju, želi kakršnokoli namestitev. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutr-« pod šifro »Zmožen krojač«. 31858-2
Kuharica
izvrstna in varčna, ki opravlja tudi druga hišna dela, gre k starejšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32019-2
Trg. pomočnica
meš. stroke, starejša moč, želi službe takoj ali pozneje. Cenj. vprašanja poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mešana stroka« 32022-2
Prakt. strojni tehnik
abs. strojne delovodske šole, višjega strojniškega tečaja, isprašan strojnik-kurjač, samostojen monter, verziran v diselmo-torjih, parnih strojih, vod nih turbinah ter elektriki, išče takojšnjega njemu primernega nameščenja. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen in vesten«. 32050-2
Prevzamem vsako službo
(pisarniško (za stanovanje in hrano). Zmožen sem slovenske. hrvaške in nemške korespondence ter deloma tudi knjigovodstva. Sem abstinent in vojaščine prost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Abstinent.	31898-2
Mlad fant
bivši orožnik, vesten, zmožen tudi pisarniških poslov, išče mesto skladiščnika, sluge, nočnega čuvaja ali podobno. Mesečni zahtevki 400 Din. Nastopi najraje takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31998-2
Dekle z dežele
pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhe, išče službo na Gorenjskem ali Štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32012-2
Vzgojiteljica
učiteljica, stara 30 let. iz boljše hiše, inteligentna, govori nemško, srbohrv. in slovensko, išče mesto k otrokom — iahko tudi dojenčkom — ali k bolniku. Ponudbe pod »Boljša« na oglasni oddelek »Jutra«.
32007-2
Kompanjona
(sodelavca) Slovenca, ki obvlada nemščino, z gotovino 30.000 Din, iščem za novo poujetje — sigurne eksistence. Pristop do 20. julija. Vloga in 3000 Din mesečnega zasl-žka garan tirano. Ponudbe po mož nosti s fotografijo poslati na upravo »Jutamjega lista«, Zagreb, pod br. 44786 31009-3
Zastopniki
ki se bavijo z zavarova njem, ali oni, ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4 Maribor.	309S3-3
Ključavničarski pomočnik
z večletno pomočniško dobo, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »iDelaven ključavničar«.
32056-2
Kdo
da življenje mladenki, ki sta ji cilj življenja delo in poštenje. Ima mešč. šolo in trgovski tečaj. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestnost«.
32107-2
Nemščino se nauče Vaši dečki
preko počitnic v počitniškem domu Bartnik, zdravilišče Sauerbrunn v Bur-genlandu. Lastno posestvo z obsežnim sadnim vrtom, obalno kopeljo ter nogometnim in teniškim prostorom. Na razpolago akademsko naobražen dvorni vedja (Hof-meister). Prvovrstna oskrba. Prospekte razpošilja E. Bartnik. Wien IIL, Hauptstrasse 76 27517-3
Trg. izobražen gospod
s prvovrstnimi referencami, vešč nemškega, italijanskega in vseh slovanskih jezikov, trezen ln soliden, sprejme kakršnokoli službo. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	32178-2
Korespondentka
knjigovodinja
perfektna slovenskega nemškega, italijanskega in francoskega jezika, tipkarica, z dolgoletno trgovsko prakso, tudi lesne stroke, vajena po-vanja, reflektira na pri merno trajno službo. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Samostoj no delo«.	32197-2
Gospodična
želi službo pri boljši družini. Gre kot hišna k otrokom ali kot pomoč v kuhinji. Najraje izven Ljubljane. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »En mesec brezplačno«.
32204-2
Šofer
išče službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Lahko položi kavcijo 500—1000 Din. Ponudbe na oelas. odd. »Jutra« pod šifro »Dober vozač«. 32199-2
Mlad trg. pomočnik
pošten in dober prodajalec želi mesto v špecerijski ali mešani trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32229-2
Slaščičar, pomočnik
mlad, izobražen, trezen in miren, išče primerno mesto v hotelu ali letovišču. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Godbena prilika«.	32226-2
Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska e. 12. Zahtevajte informacije.
30616-4
Francoščino
poučujem. Grem tudi na dom in izprehode. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izpraša na v Parizu«.	27678-4
Plačilna natakarica
išče mesta v boljši gostilni. gre tudi na sezijo. Zmožna nemščine. Položi lahko večjo kavcijo. Ponudbo pod šifro »Sezija« na ogl. odd. »Jutra«.
31990-2
Moški
srednjih let, zmožen mizarstva. vajen tudi dela v trgovini, išče primernega zaposlenja. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Izurjee«.
31979-2
Pekovski pomočnik
prvovrsten v vseh panogah stroke, išče mesto za takoj ali po dosovoru. — Naslov pove o-glasni oddelek »Jutra«.	32011-2
16-letna deklica
iz boljše in poštene hiše išče službo kot pomoč gospodinji. kjer bi se tudi nekaj kuhat naučila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32003-2
Prodajalka
blaeajničarka
zmožna nemščine, želi za takoj ali pozneje službo v mamifakturni. salanteriiski ali konfekcijski trgovini, oziroma kako drugo primerno mesto. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra moč 5t. 4«.
42075-2
Sedmošolec
odličnjak bi inštruiral nižješolca i* vseh predmetov, zlasti iz francoščine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31908-4
Klavir in nemščino
temeljito poučuje gospodična. tudi v počitnicah. Krojaška ulica št. 5/III — Cankarjevo nabrežje št. 19 32106-4
Nemščino
poučujem ob večernih urah. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemška konver-zacija.«	32162-4
AitJSldiuM rflštš r
Prodajalce
agente, potnike, prodajalke
sprejmem. Vsakodnevni zaslužek 100 Din. Alabastrit, Komenskega ulica Stev. 17.
810-3
Zastopnike (ce)
xa posečanje privatnih odjemalcev iščemo. Mesečni zaslužek 6—8000 Din. Ponudbe na »Leda«, zavod za razpečavanje slika, Zagreb, Ilica 52.	342
Kdo mi prevede
slov. zdravstveno knjigo na nemški, francoski, italijanski In poljski jezik. Honorar po dogovoru. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Kdo« 31901-?
Strojepiska
ki bi napravila na domu nekaj prepisov, naj javi naslov v ogl. odd. Jutra pod »Rokopisi«. 31999-3
Zastopnike
krajevne, provizijske, za vse kraje, za predmet, ki ga rabi vsak trgovec dnevno, sprejmem. — Delo nekaj dni v mesecu. Kolekcija zelo majhna in se lahko prodaja obenem z vsakim drugim predmetom Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Znan in trg. naobražen«. 31788-3
150 do 300 dinarjev dnevno
zaslužijo oni, ki Imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 * " '	25620-3
Zastopnike (ce)
za vso mariborsko oblast, za dobro vpeljano zavarovalnico »Samopomoč«, ki nudi najugodnejše pogoje, sprejmem. Za odgovor priložite 2 Din znamko. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Pomoč«.
32224-3
Inozemska tovarna
odda gen. zastopstvo za Jugoslavijo. Za zalogo blaga potrebno Din 10.000. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zaslužek 100%«. Znamko za odgovor!
• 32214-3
Agentom
oddamo proti proviziji v komisijo za obročno prodajo neobhodno potrebne i praktične hišne potrebščine In oblačila. Sprejemljivi pogoji. — Prodajna hiša J. Chapira. Miklošičeva c. št. 14.	32221-3
potniki
Nekoliko potnikov
(zastopnikov)
ki posečajo trgovine, iščemo. Obširne ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »Ogromna nuz-zarada«.
31202-5
Potnika
zastopnika, v stroki zmožnega, že vpeljanega sprejme stara žga-njekuharija, tvornica likerjev, kuhanje mali-novca itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »žganje, malinovec«.	32180-5
Potnika
na provizijo sprejme tovarna šumeče limonade »Zora« v Kočevju.	32195-5
1000 Din tedensko
čistega zaslužka s prodajo epohalnega in ne-nadkrlljivega predmeta lahko zaslužijo podjetni potniki, katerega jim nudi veliko slovensko podjetje. Angažiramo le inteligentne, naobražene potnike. Prva potovanja gredo na naš račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samo tako se lahko stori«.	32220-5
Malinovec
in druge soke nudi najceneje Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 3.
218-6
Kmetje, pozor!
Mlatilni stroj sistema Hof-fer Sc-hrantz. boben 72 cm širok, na dvojno snažilo, poceni proda Farič, Po-brežje pri Mariboru.
31423-6
Dvodelni kurnik
velik, prodam. Pod Tran-čo št. 2/L	32081-6
Otroški voziček
na peresih prodam za 250 Dia na Celovški cesti št. 94.	32055-'
Malo rabljena oprava
za mlekarno, slaščičarno, delikateso, tudi za restavracijo, pod polovično ce no naprodaj, pult, kredenca in stelaži. A. Gorjanc, Glince, Tržaška št. 26.
32051-6
Ljubitelji starin, pozor!
2 starinski skrinji, lepo vloženi, poceni proda Ku-šar Jože, Ilovica 35, po domače pri Tischlerju.
31814-6
Avtomatično Schember
tehtnico, kompletno električno centralo z motorjem na surovo olje prodam. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	319S2-
Več lepih oleandrov
naprodaj. Maribor. Razla-gova ul. 13, hišnik.
31984-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB, Hica 82.	22-6
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabrežje 5/1.
31062-6
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605.
30596-6
Trgovino
s papirjem in galanterijo, v manjšem mestu spodnje Štajerske, zelo dobro vpeljano, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgovina 80.000« 31836-6
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom ta obisk privatnih strank ca Ljubljano tn okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasiU oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum bi provizija«.	27662-5
Trgovski potnik
dobro vpeljan v Bosni, Dalmaciji in Srbiji, ki potuje že 4 leta za znano »varno čevljev, bi vzel sličr.o kolekcijo prod proviziji. Prima reference. Po potrebi položi garancijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv potnik«.	31569-5
Potnika
agilnega In marljivega sprejme takoj dobro vpeljano vinogradsko velepo-sestvo in veletrgovina z vinom v Dravski banovini. Prednost imajo tisti, ki so v tej stroki z dobrimi uspehi že potovalL — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiksum 500«.
31553-5
Sopotnico
za prodajo šivalnih strojev, koles itd. iščem. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visok zaslužek skupaj«.	31724-5
Potnika
podjetnega, za prodajo ročnih izdelkov in slikarskih šablon za vse kraje Slovenije iščemo proti visoki proviziji. Ponudbe v nemščini na naslov: Sablnnska Industrija »Union«, Senta.
31731-5
Vestnega potnika
dobro vpeljanega po dro-gerijah, parfumerijah in galanterijskih trgovinah Ljubljane in okolice iščemo za prodajo garntira-nih in ne.nadkriljivih Solingen brivskih britev proti visoki proviziji. Ponudbo z referencami na oslasni odd. »Jutra« pod šifro »Tlfe«.
31812-5
Več potnikov.
sprejme amerlkanska velefirma. Fixum. pro-vlziia. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood »Amerika«.	32122-5
Potnike
za pletllno stroko za Slovenijo Išče tovarna na Gorenjskem. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.
32169-5
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik.
Tržaška eesta 16. Tel. 33-13
Mizni štedilnik
lep, skoraj nov, in omara s štirimi predali naprodaj na Črnučah št. 77 — blizu mosta.	31774-6
Ajdo za seme
najlepšo sivo in črno nudi Sever & Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta št. 5.
31761-6
Moških oblek
nekaj starih poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31756-6
Na obroke
prodajam Alpacca in kro-miran jedilni pribor, 24 komadom z elegantno kaseto za 300 Din. 3 obroki. »Omnia«. Miklošičeva cesta št. 14.	31834-6
Seno
5 vagonov mešanega,
prašičke
prave plemenske Jorkshire
in vino
dobre kakovosti, večjo množino proda družba Jel-šingrad, Šmarje pri Jelšah 31549-6
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat 800
6 oleandrov
cvetočih naprodaj na Zaloški cesti 10, p. Moste.
32094-6
3000 Din posojila
tudi na menico in poroštvo proti dobrim obrestim iščem za razširjenje obrata. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost v dobro idoči obrti«.	32080-6
Otroški voziček
dobro ohranjen ugodno proda Tekauc, Vrhovčeva ulica 11/H.	31974-6
Železen dimnik
premer 500 mm. z železnimi vrvmi in vijaki proda Tovarna žebljev v Tacnu.
31850-?
Različne starinske stvari
prodam. Albin Hrast. Vir-Stična.	32042-6
Kuhinjsko opravo
in razno prodam zaradi premestitve. Kosovo polje št. 159/1, Zg. šiška.
32M0-6
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen, prodam. Poizve se pri hišnici Prule 19.	32039-6
Avinal
za odvado _ pijančevanja stane 235 Din. Nikoprost za odvado kajenja pa 76 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.	178
Otroški voziček
pleten, prodam v Mali čolnarski ulici 10. 32060-6
S parov turist, čevljev
naprodaj v Tavčarjevi ul. št. 6/II, levo.	32069-6
Železen štedilnik
poceni naprodaj v branja-riji na koncu Resljeve ceste.	32070-6
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen naprodaj v Ljubljani, Krakovska ulica 31, pritličje.
25156-6
2 orig. oljnati sliki
mojstra Jakopiča prodam. Naslov v oglasnem oddelku ■»Jutra«.	32145-6
Salon Luis XVI
garnitura iz gublen, vse bogato pozlačeno, iz 4 stolov, zofa, marmornata miza, konzolna mizica z velikim stenskim zrcalom, paravan, vitrina, sekreter in stol empire, radi pomanjkanja prostora naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutru«.	32144-6
Stelaže, pulte, mize
•prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32147-6
Nad 400 kg svilenih odpadkov
proda tvornica kravat Mela, Tavčarjeva ulica 2.
32148-6
Tehtnico
rimsko in decimalko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnice«.	32031-7
Žago
z 2 jarmenikoma in ostalim kompletnim priborom 7.a prenos, dalje stare železniške tračnice po 7 in 9 kg težke ter vagonefe in lokomotivo za 76 cm iščemo. Ponudbe z o-pisom. in cenami poslati na: Uprava -Narodne šume«, Zagreb, Katančičeva 4.
32017-
Tovarniški objekt
cca 1000 m! in več nebe-toniran, ob reki Kolpi, x ek-ktrični.m pogonom, prikladen za tvomico kož — odnosno mesnatih izdelkov, event. tudi za tekstilno industrijo itd., kak-or tudi
vila
poceni naprodaj, ali oddani v najem. — Vprašanja na: »Kastel«, Karlovac.
31166-7
Voz zapravljivček
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek sJutra« pod šifro "»Zapravljivček«.	32143-7
Kn+i&e
Leksikon
Brockhaus, 17 zvezkov ae-io ugodno prodam. Naslon v oglasnem oddeliu Jutra 31939-8
Valvascr
strani 33 do 80 kupim. —« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31861-8
Kolo
popolnima novo za Din proda Jakopič J<ož6, Sp. Pimiče štev. 30. pošta Medvode.	.'.0802-11
Damsko kolo
novo, vsied odpotovaojsi poceni prodam. Naslov t oglasnem oddelku ^Jutrac.
32136-&
Kolesa
prodajam . na odplačila. —• Tovarna koles, Ljubljana, ooštni predal 307. 229-l>t
Moško kolo
malo voženo, naprodaj n« Dolenjski eesti štev. 8S.
32215-bt
1?s
Otomano
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32154-6
Otroško posteljico
prodam za 130 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32153-6
Modroce
(travnate) za dve postelji prodam po 100 Din komad. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32157-6
Mizni štedilnik
s kotličem in pečico naprodaj v Langusovi ulici št. 5/1.	32156-6
Voziček za dvojčke
dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
32165-6
Trnke s ščipalnikom
in aparat Filtrup za vino se dobi pri A. Ma-rušiču. Sv. Petra cesta 40. Iščemo potnike!
32158-6
Otroški šport, voziček in fotoaparat
9 X 12, naprodaj na K'0-deljevem, Zadružna ul. 12.
32194-6
Železen štedilnik
proda Omejc, Medvedova cesta št. 8.	32205-6
Razno pohištvo
rabljeno, a dobro ohranja no poceni proda Stark, Gorupova ulica štev. 16.
31910-13
Lepe spalnice
trde in mehke ter kuhinja ske oprave najsoiidnejšega izdelka nudi po najnižjih cenah Vidmar, Zg. šiška.
32046-13
Pohištvo
Lepe spalnice 2300, kub, oprave 1100. omare 550, postelje 250, kredenca 580 Din. Vse drugo pohištvo dobite najceneje in na obroke pri mizarstvu »Sava«. Kolo« dvorska ulica 18.
32185-13
Pohištvo
Spalnice češnjeve, bukove. hrastove, pisalna mize ter sploh vse drugo pohištvo nudi najceneje Janez Kuhaiv mizar, Vižriarje 69, št. Vid nad Ljubliano.
31211-13
Wanderer limuzino
milo, štirisedežno, pwv dam ali zamenjam z večjim vozom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31868-1©
»Buick« avtomobil
odprt, petsedežen, izredno dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje American Motors Ltd., Dunajska 9.	31718-1«
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen naprodaj. Vprašati pri hišniku v Gledališki ulici 13.
3221S-6
r# fl
Radio
3 cevni, kompleten, poceni prodam ali zamenjam za 3 vrstno harmoniko. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
32192-9
Kupim
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni tvrdka Peter šetina, Radeče. Ponudite povzorčeno
231
Kozarce
»Romerglaser«
kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in količine na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kozarci«. 31918-7
Rabljene police
za špecerijsko trgovino kupi K u š a r, Dravlje pri Ljubljani.	31888-7
Decimalno tehtnico
100 kg in balančno 10 kg, malo rabljeni, kupim, takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 32035-7
Avto »Praga«
zaprt, tovorni, za pre»»i žanje pošte, paketov, posebno praitičen za potnika, ker lahko vozi seboj blago, 25 HP. nosilnost ."<00 kg, r zelo dobrem stanju naprodaj. Ponudbe na oglasu! oddelek »Jutra«- pod šifro »Praktično vocilo«. 31698-10
»Indian« motor
malo vozen, garan tira-iHi kot nov, kompleten z elektriko, ti ov je s; al 23.000 Din, radi odpotovanja prodam pod polovično ceno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Za polovično ceno«. 31748-10
Prikolico za Indian
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« $od šifr® »Indian prikolica«.
31749-10
Dvosedežni Opel
6/20 HP. drž. takse prost, vožen 13.000 km, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 32047-10
Avtobus
znamke Fiat 507 — sedežen. malo rabljen, v zelo dobrem stanju radi nabave večjega, ugodno prodam. Cenj. ponndbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Avtobus H«.	32026-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno poceni proda Sebenik. Knezov* ul. št. 28, Ljubljana. 32177-10
MEHANIČNA
POPRAVILNICA ZA:	^ SE priporoma:
PISALNE, RAČUNSKE IN RAZMNOŽEVALNE STROJE, BLAGAJNE, GRAMOFONE IN FOTOAPARATE
LUDV. BARAGA Ljubljana
ŠELENBURGOVA UL. 6
TELEFON 29—80
Motorno kolo
• prikolico znamke Rudge ■\Vlrtivorrh 500 HP, ugodno naprodaj. Eventuelno proti garanciji tudi na obroke. Poizve se Zadružna 1, Kodeljevo, Ljubljana.	32063-10
Motor
X. P. U., 4 HP, dobro ohranjen prodam za Din 3000.—. Poizve se pri Ko-t:i.-, Svsibičeva ul. 1 od 12,—1. ure.	31977-10
Lahko prikolico
za motorno kolo. po zelo n-rodni ''en; proda Kenda II., Ljubljana, Mestni trg št. 17.	15-10
FN motorno kolo
ccm phv., tovarniško novo, nevoženo, po znižani ceni procia H. Kenda, Ljubljana, Msstni trg štev 17.
3311-4-10
Torino Fiat
model 531. šestsedežna limuzina, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Pojasnila daje A. Blažek, Ptuj, Prešernova ulita štev. 14.
S! 667-10
Motorno kolo
>?m-h< 250 ff-m. skoro doto, vsled zdravniške pre-p.-.vedi globok« pod ceno proda 17'idnik, Celovška c. 43.	32152-11
Avto
dvocpdežfn — lahkotovorni, prodam za malenkostno ceno, kT s-e-m v denarni stiski. Naslov pn-ve oglasni oddelek »Jutra*. 32'.67-10
Oakland
po t,sedežen, malo vožen, z 30.000 Din proda Lampre
_ ... za
■	u,., proda Lampret
in drug, Ljubljana. Šelen-burgova 1.	31521-10
Fiat 509
kupim. Ponudbe 7, opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra-; pod »Ohranjen^.
32213-1«
Motor s prikolico
znamke I! M. W„ 7.50 ccm
F;.nrt. v najboljšem stanju P', ugi ln Ceni Drodam. — poizve v Pekrskem do anu v Gaberju pri Celju.
32231-10
Domačo hrano
dobro in okusno nudim dvema gospodoma ali damama na Aleksandrovi celiti. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 32062-14
Kuhinjo
x jcdilnice. v sredini mesto vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuhinja«.
31935-17
Pekarno
dobro 'do?,o, v Mariboru oddam takoj v najem. Ponudbe na podružnico Jutra r Mariboru pod šifro »Zadovoljeni.	31736-17
Srednje velik mlin
t nekaj posestva in stanovanjem vzamem takoj v najem. Vpraša se v oglas, odd. »Jutra c. 32009-17
Prvovrsten cviček
po 10 Din in druga naravna vina direktno iz vinograda dobite pri »Dobri Dunajska c. 90. Pridite in prepričajte se! Se priporočamo cenjenim ffostom.'	83104-1S

Okrogel in rezan les
lipov, jelssv, bukov, jesenov in javorjev, kakor tudi
bukova drva
fcipuje R. Schenk, Sušak. Vrošteva sanjo ponudbe z navedbo cen. 31826-15
Drva
bukova polena — bukovo oglje in
P apno
kupujem na vagone. — Ponudbe na na=lov: Hugo Freudinger, Sombor. ^	_31636-15
Suh les
hrastov in črešnjev, kupu-jem. Ponudbe pod --Suh les« na oglasni oddelek »•Jutra«.	32045-15
Lesni fndustrijci trgovci
Kdor želi imeti v Ljubljani na zelo prometni točki zalogo rezanega in fesa-nega lesa. nudim priliko, da sprejmem event. tudi pod »vojn firmo proti mali odškodnini prodajo blaga. Ponudbo na oglasni cddel»k i.Tutra< pod šifro »Dvojna trgovina«.
32030-45
1 vacnn kostanje-vih drogov
dolžin; 9 in pol metrov prodam. Ponudbe na na-flov: Anton Ruoena. M>-na peč.	' 32027-15
Vodstvo trgovine
Iščemo mlajšo trg. moč za samostojno vodstvo trgovine — detajlno prodajo velike tuzemske tovarne. Lokal na razpolago v Centru Ljubljane. — Potrebna garancija cea 40.000 Din. Zasigurana lepa bodočnost in velik zaslužek, kar je glavno, brc-z vsakega rizika. Ponudbe in detajlna pojasnila dobite 3ko pišete na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Samostojen trgovec«.	31610-16
Družabnika
iščem, ki bi mi pomaga! vpeljati in pridobiti tovorno prevozništvo z avtom, če mogoče v kaki prometni tovarni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ood značko »Kupim avto«.
31660-16
Pozor!
Kdor mi posodi 20.000 do 30.000 Din brezobrestno, dobi dosmrtno stanovanje in drugo oskrbo. Prednost imajo samice aH samci. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32035-
Z večjim kapitalom
pristopim k obstoječi trgovini na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbe in pojasnila v oglas, oddel. »Jutra« pod »Sodelovanje«.
32170-16
Posodim
100.000 do 200.000 Din na sigurno mesto ali pristopim kot družabnik k dobroidočem podjetju. Razpolagam tudi z velikimi tovarniškimi prostori za eventuelno ustanovitev kakega dobrega podjetja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje«.
31668-16
Gostilno in trgovino
z mešanim blagom oddam v najem ali prodam v mariborski okolici. Ponudbe na ogl.isni oddelek Jutra pod »Udobna gostilna«.
31874-19
Mathen trg. lokal
■ ■b Miklošičevi cesti oddamo s 1. avgustom. Pojasnila dnje Zadružna banka 3196S-19
Trgovino
mešanega blaga, v vndu-striiskem kraju predam. Potreben kapital 30.000 D. Resne ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »•Dober promet«. 31914-19
Prostore za obrt
(prvo nadstropje1! zeio pripravne oddam v najem v centralni legi cvetočega industrijskega kraja. Dopise r*>d »Obrt« na oglas, oddelek »Jutra«. 31873-19
Klepar, delavnico
najstarejšo, z vsemi stroji in orodjem, v sredini trga oddam takoj v najem, radi družinskih razmer. Pojasnila daje kle.parstvo Sad-nik, Žalee št. 31. 31747-19
Manjši lokal
v bližini pošte oddam s t. avgustom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Viktorija«.	31692-19
Gostilno
zelo dobro idočo poleti in pozimi, obstoječo iz 3 lokalov, 2 za stanovanje in tj za gostilno, dveh velikih vrtov za goste, hleva, šu-pe i.n dvorišča za vozove, steklene verande, pri Savskem mostu, velike klet: pod hišo, prodam s takojšnjim prevzemom za Din 130.000. — Gostilna Savski Mlin v Zagrebu, preko mosta — Franc C vek.
31553-19
Hišo s pekarno
s 3 sobami, vrtom in njivo prodam za S5.000 Din. Istotam hišo s trgovino za 45.000 Din. Naslov pove Karol Breznik, Celje.
31846-19
Delavnico
za kleparja in ključavničarja, z inventarjem vred, v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem, zaradi starosti ugodno oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31927-19
Lokal
primeren za trgovino ali o<brt, na prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31779-19
Vinotoč
z inventarjem takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinotoč«.	31923-19
Pekarno s koncesijo
v lepem, indnstrijs-kem mestu oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31860-19
Kompletno oletilsko delavnico
z Jacyard. flach. raucb in en tel stroiem prodam zelo ugodno radi odhoda takoj. Kraj brez konkurence v industrijskem kraju Slove-ni;e. Naslov pove ogla«n' oddelek »Jutra«. 31355-19
Gostilno
event. tudi trgovino v lepem kraju, dobro idočo, pri farni cerkvi, takoj prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na podr. »Jutra« Mariboru.	31986-19
Trgovino
na prometnem kraju dam takoj v najem. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Ugodno«.
31987-19
Vinotoč otvoril
Izvrstno vino, dober ja bolčnik. Za obilen obisk se priporoča Makovec, Maribor, ' Vinski dol 175.
31980-19
V Kranju
oddnm takoj lep ia velik lokal (špecerijske in mešane trgovine ne pridejo v poštev). na eni najbolj prometnih cest, pripravno tudi za trgovino s kolesi in raznimi stroji, ali kako večjo obrt. — Event. tudi sprejmem zastopstvo za res dober predmet Naslov je pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko pometo točka«. 32049-19
Lokal
(sobo s posebnim vhodom)
v visokem pritličju na Aleksandrovi ee-sti odda Splošno kreditno društvo, Miklošičeva cesta št. IA 32125-19
Klet
pripravno za m s. n j š ? g a
obrtnika, oddam za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32171-19
Lokal
za poljubno obrt takoj oddam s stanovanjem ali tudi brez. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Loka!«.	32181-19
1 večji ali 2 manjša prostora
pritlična, iščem za., stanovanje in delavnico. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Lesna stroka«. 32216-19
Brivci, pozor!
Kadi družinskih razmer prodam po zelo ugodni ceni brivnico v Ljubljani Ponudbe je poslati na oglasni oddel. »Jutra« pod »Dobro-idoča«.	32222-19
7
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25/1.
214-20
Hišico
lično, novo, enostanovanj-
sko prodam na Grosupljem Naslov v oglasnem oddelku »•Jutra«.	3! 465-20
Lepo parcelo
za Bežigradom prodam — Poizve se v trgovini v Tavčarjevi ulici štev. 6.
31451-20
Hiša
v Mariboru v najboljšem stanju z dobro idočo gostilno in velikim vrto-m radi smrtnega slučaja, v rodbini naprodaj. Pojasni la: Koroška cesta 79.
31135-20
Hišo
pripravno za pekarno, v prometnem kraju kupi m. Fonndbe z natančnim opisom in navedbo cene na naslov; Simon Vuzem. Sp. Poljskava.	31147-20
Hiša
obstoječa z več stanovanji in velikim vrtom ter dvema stavbiščima ugodno na prodaj popolnoma prazna ali se pa odda v najem. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.	30975-20
Mlin in žaga
s stalno vodno močjo 46 IIP. ležeča v sredini lesne trgovine v Sav. dolini. 5 minut od kolodvora, je radi družinskih razmer na prodaj. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko -Stalni promet«.	30974-20
Vilo na Bledu
tik ob jezeru, kopališče, 'adje. 10 sob. 2 verandi in ledenica, z gozdom tik ra vilo proda Ferjančič. Bled. Mirni dol.	30884-20
Boljšo hišo
z vrtom, v lepem trgu bli-zn Ljubljane prodam ali oddam v najem radi izselitve. Vodovod i-n elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30618-20
Trgovsko hišo
v industrijskem kraju 81 •> venije blizu Celja. !> 50 let staro, dobro idočo trgovino. najmanj 2.000.000 Dio letnega prometa, rad' bolezni ugodno prodam. Informacije daje Kari Jeier nik v Celju.	27714 20
Lepo posestvo
z dobro idočo gostilno na deželi 16 oralov posestva, lepo poslopje, prodam z vsem inventarjem, ali pa zameniam za privat. hišo. Ponudbe pod _ »Redka prilika« tu podrtlžaico »Jutra« t Celju.	31740-30
Stavbni svet
ob Bohinjskem jezeru po dogovoru prodam. — Ponudbe na Upravo hotela »Grad« na Bledu. 31759-20
Enodružinsko hišo
primerno za čevljar, obrt, na prometnem kraju na deželi, v ceni 20—30.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31705-20
Več stavbnih parcel
5 minut od cestne železnice naprodaj po Din 35 do 40 ni2. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31617-20
Enodružinsko vilo
komfortno, s 7 sobami in 1000 m= vrta prodam. Potreben kapital 170.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najlepša lega Podrož-nika«.
31583-20
Vinograd, posestvo
z novofcidanimi poslopji — pripravno za vinsko in sadno trgovino, ležeče v ravnini, 5 minut od glavne ceste v srednjih Halozah ugodno orodam radi preselitve. Ponudbe pod šifro »Haloze« na podraž. Jutra v Mariboru.	31542-20
Lepo posestvo
2 hiši s trgovino, gostilno, trafiko in 7 oralov zemlje prodam za, 220.O00 Din. — Naslov pove Karol Breznik. Celje.	31S45-20
Hišo v Tacnu
pod Šmarno goro prodam.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	32102-20
Hišo
s 3 sobami, kuhinjo, kl«+ jo, posebej 2 hleva, velikim vrtom in ca 1 oralom zemljišča. — vse v dobrem stanju, pripravno za železničarja ali vpokojetica. za 30.000 Din prodam. Pojasnila daje trgovec Požar v Rušah.	3.1655-20
Parcela
na solnčni legi blizu tramvaja, 400—800 m2 veliko prodam po Din 45 m5. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«.	31483-20
Hišo s trgovino in gostilno
ki ima krajevno pravico. z gospodarskim poslopjem in 3 orali lepih njiv, sadenos-nika in vrta, vse arondi-rano, ob državni cesti v Bukovcih pri Ptuju proda I. Stumborger. Breg št. 4-1 pri Ptuju.	31666-20
Novo hišo
Tcpo in veliko, vili podobno, v najlepšem kraju Slovenske Bistrice na Štajerskem. ki ima 10 najemnikov. z vodovodom, kletjo. 1 oralom vrta. raznovrstnim sadnim drevjem in vinsko trto. čez 2 orala njiv pri mestu, ter s pohištvom — prikladno za vpokojenca aH duhovnika, ker je tik cerkve. ali p" Amerikanca — poceni nrodn Ivan Lender. Slovenska Bistrica. 31697-20
Posestvo
z gospodarskim poslopjem, hišo, podom, kozolcem, hlevom, svinjakom, zemljiščem za 10 mernikov po-setve in gozdom naprodaj.
Pojasnila daje lastnica Brtonc-elj, Stranska vas, D oš ta Novo mesto. 31811-20
V Saviniski itnttnt
v lepem kraju, 10 mino* od postaje Št. Peter od dam v najem lepo posestvo s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in gospodarskim poslopjem ter z lepim sadnim vrtom, event. tudi z njivami. — Avtobusna zveza na vse strani, mimo hiše. Oddam «amo vpokojeneu ali drž. nameščencu. Naslon pove podružnica »Jutra« v Celju 31741-20
Parcelo kuoim
v Linhartovi ulici za Bežigradom ali v Sp Šiški. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Parcela 6—700«.	31976-20
Enonadstropno hišo
novejšo, z več stanovanli. pripravno za obrt. proda GoJobar Ivan, šmirtno-Litija.	51911-20
Hišico
z malim vrtom prodani 5 minut od posta ie v Lescah št. 72, Goreinjsko. 31808-20
Hišo
z 2 dvosobnima parketira-nima Manovaniema, 2 kuhinjama in vrtom prodam tik šolskega vrta v Knle-ziii. Naslov v ogl a snom oddelku »Jutra«. 31878-20
Hiša s koncesijo
v bližini ganatorija v Ormožu ugodno na proda i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32025-20
Lepa vogalna stavbna parcela
ob glavnih cestah Rožne doline z majhno hišico kot dvoriščno stavbo (zasilno stanoVanie) naprodaj. Poizve se Rožna dolina. Cesti VTIT'34.	31893-®«
^♦avhne oarcele
ob Dunsi«ki cesti poceni proda Anica Lesjak. f>-lovška cest« 44. 32186-20
Nova hiša
dve sobi, kuhinja, pritličje, shranmba, klet, drvarnica, vodnjak, vrt, napro daj. Pobrežje, Stanko Vrazova 25, pri Mariboru.
31981-20
Stavbišča
blizu parka ob cesti proti Trem ribnikom, krasna lega, naprodaj. Vprašati: Baron IVickel, Maribor — Krčevina, Tomšičeva ulica 1.	31983-20
1-nadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, v prometnem kraju, prodam. Bernard Potočnik, trgovina in gostilna, Krnii'3. pošta Gorje, postaja Bled. 32002-20
Tristanovanj. hišo
novo, z vrtom, v Ljubljani prodam za 185.000 Din. Mesečno donaša 2000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32095-20
Parcelo
v trnovskem predmestju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32066-20
Vogalno parcelo
pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrika in -odovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32132-20
Visokopritlična hiša
na Primskovem pri Kranju
nova, dvodružinska, z ograjenim vrtom, 10 !e» davka prosta, vodovod :=>
elektrika v hiši. naprodaj. Pojasnila daje Stanko Čuk ni Primskovem štev. 103 30956-20
Opeka in iončarija!
Naprodaj je posestvo z glino za lončarstvo in opo ko, v brezkonkurenčnem kraju. Čisto nanovo najdena glina. Ponudbo na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Glina«.
32234-20
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32133-20
Rentabilno hišo
novo, davka prosto, brez posredovanja za 400.000 do 450.000 Din kupim. Ponudbe z točnim opi-sofai položaja, čiste rente (ne brutto) in najnižje cene je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »F. A.«
31434-20
Gostiln, poslovnica
M S. Pavlekovič Zagreb, Ilica 146/1
prodaja:
MESTNI HOTEL z gostilno v Zagrebu. — Hotel razpolaga z 18 tujskimi sobami s centralno kurjavo, tekočo vodo, par koti, veliko gostilno s kegljiščem, velikim poletnim vrtom, vse popolnoma urejeno ter v pol nem razmahu. Nahaja se na najprometnejši točki pred postajališčem tram vaja. Najemninski dogovor na 6 let s 6000 Din mesečne najemnine Cena hotela skupno i gostilno ter vsem boga tim inventarjem znaša 145.000 Din: MESTNO GOSTILNO z vr tom v Zagrebu. Iztoči letno 500 bi vina in pi ve. Najemninski dogovor na pet let. Z vsem inventariem naprodaj za 185.000 Din; MESTNI HOTEL t gostil no v srezkem kraja Sav ske banovine, brez kon kurence. Nahaja ge na glavnem trgn pri cerkv! Večleten najemninski do govor z mesečno najem nino 1000 Din. Proda «e za 70.000 Din; RESTAVRACIJO D? KA VARNO v lepem leto višču, sreikem mestti v okolici Zagreba Nahaja se na glavnem trgu v sredini inesta. t velikim in elegantnim vrtom. Za večletni najemninski do govor mesečna najem nina 1400 Din. Naprodaj za 72.000 Din. 31864-20
Kupim hišo
v sredini mesta. Ponudbe •na oglasni oddelek »Jutra« pod »1- ali 3nadstropna«. .
S2207-30
Hišico z vrtom
aH njivico kupim. Pogoj je zdrava lega, dober zrak, voda in bližina mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tri—štiri sobice«.	32198-20
Lepo posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, poljem, travniki in lepimi gozdovi, vse v ravnini, v lepem kraju Gorenjske, ob glavni cesti med Radovljico in Brezjami, prodam. Martin Mle-kuš. Sp. Otok 10, Radovljica.	32189-20
Hiša
7. dvemi stanovanji naprodaj v Studencih pri Mariboru. Bolfe&kova štev. 44.
33227-20
Mala hiSa tile Celja
nova, takoi za vseliti, naprodaj. Naslov pri podrul-oici »Jutra« v Celju.
«2883-30
Nova hiša v Mostah
s 3 stanovanji po 2 sobi in lepim vrtom, ob glavni cesti naprodaj za 145.000 Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32111-20
Lepo posestvo
v Halozah pri Sv. Bol-fenku, 72 oralov (njive, vinogradi, gozd, travniki in lep sadonosnik). stanovaniska hiša in ostala poslopja v dobrem stanju, naprodaj. Vprašati pri lastniku Josipu Eberlu, Sv. Bol-fenk v Halozah, pošta Ptujska gora.
32228-20
ft&nvvanja
Lepo stanovanje
2 sob. balkona, zaprte verande, kopalnice in večje predsobe, 10 minut od kavarne Evropa oddam v vili Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31496-21
3-sobno stanovanje
j s pritiklinami oddam takoj maloč lanski družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3204S-21
Komfortno
stanovanje
takoj oddam. Poizve se v vinotoču na Dunajski cesti št. 97.	31973-21
Stanovanje
3 ali 2 velikih sob, kabineta aH predsobe ter pritiklin išče boljša stranka s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »September«. 31942-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje, kabineta in pritiklin oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Ilrovat, Postojnska ul. 22 — »Stan in dom«. 31903-21
Stanovanje
visokopritlično. najraje v vili. po možnosti z uporabo nekaj vrta. obstoječe iz 3 sob. sobe sa služki njo. kopalnice in pritiklin. iščeta s 1. novembrom dve starejši o^ebi. — Natančne ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje. Ljubljana«.
31691-21
Dvosob. stanovanje
z balkonom oddam mirni s*ranki za avgust v St-o-žicah št. 104. 31507-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe, logie z avtogaražo ali posamezno v bližini Sv. Kri Štofa oddam s septembrom Pismene ponudbe z naved bo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Telefon v hiši«.	31553-21
Dvoje stanovanj
eno z 2 sobama, kabinetom in kuhinjo, drugo z 2 sobama, kuhinjo in kopal nieo. v bližini Streliške nI. ".ce oddam mirnima stran kama z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3149S-21
Dvosob. stanovanje
solnčno. po možnosti g kopalnico išče družina dveh oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .57«.	31937-21
Stanovanje
1	ali 2 sob, v bližini glav nega kolodvora išče za avgust mirna stranka štirih odraslih oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen olačnik«.	31957-31
Sobo s kuhinjo
iščeta zakonca brez otrok, ki plačata za Vt ali Vi leta naprej. Ponudbe pod g.ifro »V mestu« na oglasni oddelek »Jutra«. 32078-21
Stanovanje
2	sob. kuhinje in pritiklin oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82092-2-1
2 stanovanH
renovirani. dvo- in eno vobno t elektriko in vo dovodom — 4 minute cd tramvaja na Zaloški ces'i po zmerni ceni oddam ta Voj aH s 1. avgustom. — Na=lov v oglasnem od dclkn »Jutra«. 31895-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Rožni dolini, cesta XV/30 31882-2!
S*anovanie
2 sob. kuhinje in shramb-1 vrtom oddam za avgust v Rožni dolini. Cesta 7. št.	32043-21
Sobo s štedilnikom
in pritiklinajni oddam s 1. avgustom v Rožni dolini X'8 (PodrožnikV
32038-21
Stanovanje
podpritlično. gobe, knhinje
in pritiklin oddam mirni stranki brez otrok takoj aH « 1. avgustom. Liub-liana VII, PodIimb»rekeg.i 41.	32059-21
Stanovante
2 !»ob. kuhinje in pritiklin oddam f 1. avgustom. Sr> Šiška. Celovška c. 7'.
8208*-1*«
B3!e t etno aH dve «»M in
pritiklinami mirna strank* za avgvst. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del mesta«. 33052-21
Lepo stanovanje
dveh večjih sob, kuhinje in pritiklin išče za sep-tembor ali pozneje strogo čista, mirna, stalna stranka treh oseb. Ponudbe z navedbo cene pod »Zdr.;-vo stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 31884-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v pritličju o d d a ni s 1. avgustom, samo dvem osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32101-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, v bližini mesta išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čisto stanovanje«.
32-103-21
Mirno sobo
čisto in zračno, blizo gl. kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31905-23
Mesečno sobo
s" parketom in elektriko, prazno ali opremljeno oddam z avgustom-. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31793-23
Lepo sobo
zračno, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31790-23
Stanovanje
sobe in kuhinje, za avgust ali pozneje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna stranka« 32067-21
Stanovanje
sobe, kabineta, kuhinje in pritiklin, v bližini mesta za september išče stranka 3 odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32068-31
Stanovanje
2 parketiranih soh, kuhinje in balkona, z elektriko ter vedovodum, vse pod enim ključem, oddam s 1. avgustom. Poizve se v trgovini Koi-utnik na Vodovodni cesti 4. 32076-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Dravljah štev. 146 — pot sv. Roka.	32109-21
Stanovanje
4 velikih sob, kopalnicc, sobe za služinčad, velikega balkona in vrta, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek .»Jutra« r>od šifro »Suho iu soinčno«.	32100-21
Več stanovanj
z dvema sobama in vsem fcomfortom. v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.
S2057-21
Stanovanje
4 sob, kopalnice in pritiklin, odd.-'m s 1. avgustom v Gledališki ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32119-21
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem s 1. avgustom. Ponudbe z navedbi) cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko • Dostojna družina«.
32137 21
Manjše brezplačno stanovanje
dobi pošten zakoniki par srednjih let, brez otrok, po možnosti rokodelec. Delo po dogovoru. — Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32108-2-1
Stanovanie
=obe 'm kuhinje, v centru mest3 oddam s 1. avgustom eni ali dvema gospodičnama aH starejšemu *akon. paru brez otrok ^onndbe na oglas, oddelek -Jntra« pod šifro >Mir«.
32121-21
Šolnino stanovanie
3 velikih sob. urejene ko-nalnice in vseh nritiklin. v centru mesta oddam s 1. novembrom. — Poniid-be n« fiMas odde'?k »Jutra« pod 5!fro »Centrum-. 32142-21
c^anovanif
- velikih «ob. veliko r>res-sobe. nre:ene kopaln:ce !n »*eh pri''klin v centru mesta oddam s 1. avgustom. »veni. tudi po^neie. Ponudbe na ogIa=. odd»lek -Jutra« pod značko iKom-forino« .	32141 21
Stanovanje
«obe ln kuhinje, v podpritličju oddam s 1. avgustom v Sn. Šiški. Podliml-.arske-"■> riHca 42.	32151-21
Solnčno stanovanie
3 sob in nritfkltn. lepo v lepi hiM v mestu, čisto po zmerni ceni oddam mirni stranki z malo družino. — Na Glincah ori Tržaški ce-■sti oddam mirni stranki dve sobi. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
**2161-21
Fnosob. stJ>nov»fii<»
z av-gnstom oddam v Rožni dolini, cesta VT'4.
32219-21
<> C
Sobo
lepo opremljeno v centm mesta oddam. Naslov pove oz!a«ni oddelek »Jutra«.
31969-23
Dvorifčno sobo
pr«pr©*t>o. v katero lahko postavite ftedilnik. oddam Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	31795-23
Kot sostanovalca
sprejmem takoj ali s 15. julijem preprostega gospoda. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, S v. _ Petra cesta 3.	31777-23
Sobo
lepo opremljeno, s p°seT>' nim vhodom iščem s 15. julijem. Ponudbe z naved-bj cesne pod šifro »Soba« ua oglasni oddelek Jutra.
31950-23
Opremljeno sobo
zračno in suho, s posebnim vhodom oddam tovarišu učitelju za čas počit-Titških tečajev v Ljubljani. CmU na Rožnik štev. 47.
320S5-23
Več moških
sprejmem takoj na stanovanje v Vodmatu, Društvena ulica št. 23. 320S6-23
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom !z stopnjic oddam v Ciril-Metodovi ulici štev. 19.1-4.
32090-23
Sostanovalca
s hrano *nrejmom v Flori-janski ulici 19. II. 32098-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom, v bližini pošte in kolodvora iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«.	31894-23
3 gospode
event. tudi s hrano spej-mem na stanovanje v Rožni dolini, cesta IV/2.
31890-23
Sobo
oddam samo boljšemu gospodu v sredin: mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32041-23
Sobo
v bližini Zvezde oddam. Naslov t ogl. odd. Jutra.
32037-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo takoj oddam. Poljanska c. št. 13-111, levo. 32064-23
Opremljeno sobo
oddam 1 aH 2 boljšima osebama s 15. julijem. — Ogledati popoldne. Gospo-svet-ska 5, Zabkar.
32061-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, z elektriko, oddam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 82054-23
Opremljeno sobo
v mestu (elektrika, parket) v I. n.id-str. takoj aH s 1. avgustom oddam. Naslov v ~ oglasnem odd"lkn »Jutra«.	31991-23
Sostanovalko
snreimom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31993-23
Opremlieno sobo
»Icgaatno s posebnim vhodom, v ce-ntrumu. oddam takoj v na'em. Naslov v ogl, cdd. »Jutra«. 32008-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3207-1-23
Sostanovalko
s brano ali brez sprejmem v veliko in zračno sobo pod Golovcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32077-23
Sobo
lepo opreml'eno. s posebnim vhodom takoi oddam na Starem trgu št. lla/IT.
32113-23
Ooremlieno sobo
» parketom, elek-triko in vhodom iz hodnika, oddam solidni osebi blizu univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32110-23
Pisarniško sobo
iz orehovega lesa, kompletno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32146-6
2 solnčni sob«
zelo lepi, prazni ali oprem-lieni. z vhodom iz pto-pnjie oddam na Napoleonovem trgu št. 6/1.	32126-23
Ov« tiram' sob!
velilr!. p»rk«ti-a"i uvetli. takoi poceni nddam miril stranki — najraje zskon-•kemu paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oldHkn »Jutra«.	32159-39
Opremljeno sobo
z 1 ali 2 posteljama cd-dam v vili. K-opal-nica, telefon in vrt. Cesta na Rožnik št. 45.	33150-33
2 uradnika
iščeta sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in oskrbo, po možnosti tudi s klavirjem, za 1. avgust. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Solidno«.
32135-23
2 krasni sobi
skupno ležeči, z vhodom iz stopnic, po želji s hrano, oddam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	32127-23
Opremljeno sobo
s kabinetom (mala kuhinja), s posebnim vhodom, oddam s 1. avg. v vili Pod Rožnikom za ceno Din 400.— zak. paru brez otrok. Poizve se pri Rozman, Stiska ulica 1.	32173-23
Sostanovalca
sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7.-H. 32174-23
Sobico
za 220 Din, za Bežigradom oddam boljšemu, ves dan odsotnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32170-23
Sobo
opremljeno, event. prazno iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »Uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«.
32!<i3-?S
Delavce
na hrano in stanovanje sprejmoiu takoj na Rimski cesti 23.	32160-23
Dve sobi
s strogo posebnim vhodom prosto uporabo kopalnice in vsem komfor-tom takoj oddam po nizki ceni dvema boljšima gospodoma. — Kolezija. Zelena pot št. 4 — vila »Kanaria«. 3216S-23
Sobo z 2 posteljama
pri univerzi oddani. Poizve se v trafiki v Vegovi ulici št. 2.	32183-23
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda v Flori-janski ulici št. 21, desno.
3-200-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu aa Starem trgu štev. 3/II.
32201-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam v Cerkveni ulici 15. 32202-23
Dve sobi
prazno in opremljeno ad-dam v sredini mesta solidnemu gospodu za pisarno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32203-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in clcktr. razsvetljavo, sredi me^ta takoj oddam 2 gospodičnama ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32217-23
Sostanovalca
s hrano aH brez sprejmem s 15. julijem v Židovski ulici št. 6.	32210-33
Sobico
zelo lepo, v sredini mesta, s posebnim vhodom. poceni oddam. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	32212-23
HvpUi
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vesmo tn diskretne koncesijam rani Zavod za sklepanje ta konov »Rotor« Zagreb po šta 3. Informacije in prospekte pošilja proti v posli oi poštni znamki za 10 Din 213-24
Mlad trgovec
želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično, čedne zunanjosti in neoma-deževane preteklosti, vajeno gospodinjstva in z večjim kapitalom. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen trgovec«. 31750-24
Ciril Vuk
Ne Jmej me za norca — če imaš drugo, vsaj mene liusti pri miru. — Zofka.
32093-24
I
Gospod Ljubljančan
Če n:sem našlo v o vredna, se .ne og!a=;m več. Brez zamere. Po Vaši krivdi. — Marija.	32084-34
Srčkana blondinka
stara . 16—18 let, k: bi p<y tom dopisovanja hotela postati iskreno prijateljica v tujkii živečemu gospoda, se naproša, da pošlje ne-anonimno ponudbo s sliko na og'a-sni oddelek Jutra pod šifro »Sinji Jadran«.
31730-24
Kateri gospod
bi mi preskrbe! nekai, kar lahko doseže, česar jaz n« morem. Dopise pod »Do-b-o plačil)« na oglasni oddelek »Jutra«. 32000-34
Katera
bogata gospa ali gospodična bi pomagala 2^iet-nemu inteiigentu do eksistence. Ponudbe na og!as. uddelrk -Jutra« pod šifro »Ko kruh delil bi z bratom brat«.	31^07-24
Turist
išče tovariši za avgust, za skupne izlete v triglavskem pogorju. Dopise pod šifro »Zvest prijatelj« ;;a oglasni oddelek »Jutra«.
31Š00-24
Vsled pomanjkanja znanstva
želita dva mlada vedela Gorenjca, dobro situirana, spoznati dve mladi gospodični čedne zunanjosti v svrho takojšnje ženitve, z nekoliko premoženja. I'o mtržuosti poslati sliko, katera sc na žeijo tudi vrue. Cenjene ponudbe poslati na podružnico »Jutra- na Jesenicah pod značko »Sreča in ljubezen«.
32023-24
Trgovec in
posestnik
Želim znanja z dobro ?i-tuirano gospodično aii dumo radi ženitve. Sem srednjih let, samski, trgovec in lastnik lepega posestva ob glavni železniški progi. Resne dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep dom«. Tajnost sigurna.	31863-24
Železniški uradnik
žcli znanja z inteligentno čedno gospodično od IS do 22 let, najrajši z dežele. Dopise če mogoče s s;:ko na podr. »Jutra« v Mariboru pod LLLLL.
319S9-24
Glavič Stanka
pozivam, da se takoj zgla-si. sicer ga predam policiji. Glavič, žena in otroci _____ 31651-31
Izobražena gdč.
prijetne zunanjosti, srednjih let. z dežele, s kapitalom 300.000 Din, išče vslcd pomanjkanja znanja tem potom gospoda, lepega značaja, v starosti .36—43 let. Prednost imajo višji državni uradniki ali častniki. Le resne ponudbe :ri oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tihi dom*. Tajnost zajamčena. 82083-34
Mlad trgovec
v Ljubljani, dobro vpeljan se želi seznaniti z dobro situirano gospodično a'i vdovo v svrho takojšnje ženitve. Samo resne ponudbe na oglasni o-ddelelc -Jutra« pod značko »Blag značaj«.	32105-?4
Prijatelja
Inteligentnega, muzikalnegs nad 40 let starega, tšfe premožna gospodična za spremljevalca pri izletib. — Dopise na og'n=n: oddelek »Jutra« pod »Ane-Marie«.
22053-34
Mladenič — mizar
star 26 let, pošten in naobražen. želi znarja z gospodično čedne zunanjosti, dobrosrčno in pošteno, ki bi imela veseije do gospodinjstva in z nekaj dote. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Dobrosrčna«.	32124-24
Protiusluga
Izvolite odgovoriti pod šifro »M. L.«	33175-34
Katarina!
V nedeljo aH ponedeljek ob 10. pri angeiu varuhu!
83193-34
Ženitna ponudba
Starejši zasebnik brez otrok, ki ima 400.000 do 500.0*10 D:n. želi poročiti starejšo žensko brez otrok. Pojasnila dnje g- TMter. gostilna, Šoštanj. 31822-25
Gospodično
staro 20—24 let. inteligentno, premož. staršev, k; ima veselje do trgovine, sprejmem kot prakti-kantinjo. Ponudbe s s';ko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ženitev ni izključena«.	32006-35
Ženitev
Katera priprosta simpatična dama z dežele si želi lastno ognjišče z nekaj gotovino. Sem 58 let star, posestnik in vdovec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letov"šče'.
33004-25
Mlad trgovec
v Ljubljani, premožen, poroči gospodično ali vdovo. Denar postranska stvar. — Resne ponudbe « sliko na oglas, oddelek »Jutra- pod »Zvestoba«	33118-35
Mlad obrtnik
se želi poročiti z mlado eosoodično. tudi brez kapitala. Tainost z*-iamčeua. Dopise s f11-ko. ki se vrne. 1e poslati na oglasni odd^l. »Jutra«.	32191-25
Gostilničarka
gtareiša. želi poročiti eta-rei?«g* gospoda z nekaj
kanita1*. — IVpise na P*-
družni^o »J-jtra - v Celju pod »Sreča v zakonu-.
«2335-25
P. Rosenbayn:
(Da^ahund v frafcu
Roman
»Naj pride noter, ker mora tudi on podpisati.«
»Takoj pride. George, pridi sem!«
Moža sta povedala svoji imeni, podpisala zapisnik in se z nakazilom zadovoljna oddaljila.
Na hodniku ju js že čakal Cascapol in stegnil roko po nakaznici:
»Dajta mi nakazilo!«
»Zato je še čas, najprej gremo k blagajni,« je dejal eden izmed dveh možakarjev ter potisnil nakaznico v ž^p.
»Prepozno jo spravljaš, jo imam že v roki,« je dejal Cascapol in pokazal nekakšen listek.
Možak se je začudil, posegel v žep in privlekel iz njega pravo nakaznico, v tistem hipu pa mu jo je Cascapol z neznansko spretnostjo izpulil iz rok in dejal: »Tako, zdaj pa pojdimo k blagajni!«
»Bogme, ti pač razumeš svoj posel,« je dejal bandit presenečen.
»Tukaj je blagajna, počakajta me zunaj.«
Cascapol je odšel v blagajno, da dvigne nagrado za svojo lastno aretacijo.
»Kaj sem vama obljubil,« je vprašal, ko se je čez pol minute .vrnil iz sobe.
»Polovico,« sta v en glas odvrnila možaka.
»Tako je. Tukaj je dvajsetpet milijonov: dvajsstpet paketov po en milijon dolarjev. Bodita poštena odslej, saj pač ni nikaka umetnost biti pošten, ako ima človek dvajset pst milijonov.
»Hvala lepa,« sta dejala možakarja, »morda imate še kak nalog za naju?«
»Drugega ne, kakor to, da vrneta Higginsu uniforme.«
»Zato pa je šs čas. S tema uniformama lahko danes napraviva Se kakšen dobičkanosen posel. Take priložnosti ne bo zlepa.«
»Vidva sta na najboljšem potu,« je rekel Cascapol, »da postaneta ponos človeške družbe.«
Medtem, ko se je to vršilo, pa je telefoniral državni pravdnik Mac Coy svoji nevesti, da je pravkar, pred petimi minutami, ujel Cascapola. Evelyna Barclayeva je imela obisk: Alica Montholono-va je bila pri njej.
*
Cascapol se je napotil proti jugu v predmestje Bronx. Od reke je vel oster veter, ki je neusmiljeno bičal jesensko pokrajino. Sušil in pometal je ceste ter polnil zakotja in zagate predmestja z oglušujočim tuljenjem.
Cascapol se je zavil tesneje v svoj plašč. Mrazilo ga je.
Pred neko hišo je mahoma obstal. Bilo je veliko in razmeroma lepo poslopje z neskončno vrsto oken. Uslužno se mu je približala neka ženska.
Prišlec je stavil vprašanje.
»»Siri Lana?« je ponovila z nasmehom ženska. »Včeraj je odpotovala v Evropo.«
»Tako, tako. Odpotovala je.«
»Toda ne sama,« je hitela ženska. »O ne, saj se je vendar orno-žila. Včeraj zjutraj je bila poroka. Poročila se je s Cliffordom, saj ga poznate, z artistom. Sedaj sta odpotovala skupaj na veliko turnejo.«
Stisnil ji je v roko zlatnik, zamrmral nekoliko besed zahvale in odšel...
Medtem so se vršile priprave za svatbo državnega pravdnika Mac Coya z Evelyno Barcleyevo.
Vozovi so prihajali in iz njih so izstopale množice gostov.
Z rokami v žepih je šel Cascapol mirno mimo hiše, koje prebivalci so imeli dovolj važnejšega in nujnejšega posla ter niso utegnili paziti na samotnega sprehajalca. Vedno novi vozovi so prihajali, vrata so se odpirala, vlečke so šumele in pred hišo so odmevale smejoče se in pozdravljajoče besede. V hiši pa se je čul neprestan hrup odpirajočih in zapirajočih se vrat, vmes pa je bilo slišati mrmranje in smeh gostov ter radostne komade godbe. Prihajajoče je obdajalo morje svetlobe in dišav.
»Ali tega dne res ne bo konec?
Šel je naprej — vriskanje otrok, zvonenje cestne železnice in izklicavanje raznašalcev novin, vse to mu je donelo nekako sovražno in neprijetno. Zdelo se mu je, kakor združen zasmeh vse okolice in vsega sveta.
Morda so bili temu krivi njegovi živci...? V blodnem tempu teh dni in v blaznem naporu teh noči niso vzdržali in so se pretrgali.
Medtem ko so znotraj donele napitnice, so ženina Mac Coya za hip poklicali iz dvorane.
Pričakoval ga je gospod, ki ga je Mac Coy dobro poznal, saj je bil njegov starešina po službi.
»Dragi moj gospod Mac Coy — zelo mi je žal, da vam moram na najsrečnejši dan vašega življenja javiti žalostno novico. Toda naša služba je že taka, da ne pozna niti porok, niti pogrebov. Morda pa že veste ...«
Mac Coy je odkimal z glavo.
»Postali ste žrtev rafinirane prevare. Cascapol...«
Državni pravdnik je stopil korak nazaj in buljil v sobesednica:
»Kaj ni bil Cascapol?«
»Pač, on je že bil, toda cela stvar ni bila nič drugega, kakor premetena zvijača in Cascapol je zopet na svobodi. Sedaj se nam smeje — in z niim se krohoče ves New York.
•hCajhclfša Ševatiteta t fiCiscice c ene t
(Prvovrstna Kolesa
ff

Prvovrstna prava
/mm	** š* i	izdelek sloveče tovarne avtomobilov in
ppOHMkoles „Adlerwerke" iz Frankfurta in pp
dobite samo pri tvrdGi &OSo ^ctcillic^ jO|fi&/|<Zff€X> (cer fe ona C</fllf zastopniG navedenih tovoren za Slovenijo
Lepota nog*
Nogavice »z gume dajejo nogi ritko ln dra-že-stno obliko. Današnja meda zahteva lepo ia graciozno obliko noge, a to se doseže samo z nošenjem gumeatib nogavic Koga se ce utruja, a obenem so pokrite vse napake, kaker tudi krčne žile 'tLrampfadern). Nogavice iz čiste ameriške gume brez šiva, tenke, popolnoma prozorne. daji lepo vitko nogi do kolena. Brez šiva. v barvi k'.ž» (Fleifhfarbe) par 180 Din Pletene pum. nogavice i7 najfinejšega tr:koj^ za kr6ne žile do kolena p?.r 190 Din: nogavice čez koleno in stegno s-arno pi> me.l od 310 Din naprej.
Trgovec
39 let star. želi poročiti gospodično, vdovo ali ločenko s premoženjem radi ustanovitv trgovine. Samo resne ponudbe s polnim na slovom je poslati r.a podružnico »Jutra« Mariboru pod šifro »Temeljni kamen«.
32225-25
Zlata dsmska ura
(okrogla) je bila izgubljena v soboto ob 6.i 15 — potniški vlak iz Maribora. Proti nagradi jo je oddati na policiji ali na Jurčiče vera trgu št. 3/1. 31554-28
- J • <f> i-rfi ' Kontrabas
poceni prodam. Našlo oglasnem oddelku »Jutra«.
31 (MS-2«
Tenor - banjo
amerikansko, ugodno pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32«S7-2ti
Harmonium
tvrdke Kaufmann, Dunaj, z 10 registri, v do-brem stanju, ugodno naprodaj. Lepa priložnost za prosvetna in pevska društva. Ponudbe na oglasni in reklamni zavod SfkliP, Bled Ljubljanska cesta SI.
32016-26
Dolg klavir
]v><"eni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32120-6
Gramofon
s 65 novejšimi ploščami, skoro nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 32166-26
Crn klavir
prvovrsten, z lepim glasom
in visok gramofon
His masters voiee s 70 ploščami v-led selitve ugodno naprodaj v Knafljev-'" ulici št. 17, pritličje. 32230-26
Koncertni klavir
kratek, z metalno konstrukcijo, dubro ohranjen. zplf> ugodno naprodaj. Naslov nove podruž. »Jutra« v Celju.	32230-26
Albanske pse brake
krasne, čiste pasme, tri mesece stare po nizki ceni proda posestnik Anton Cempre, Dolenji Logatec.
31871-27
Mlado kravo
« teličkom, lepo in zdravo. kupim. Jos. Bersrraan. Ljubljana, Poljanska "o. 85 32056-7
Jazbečarje
mlade, plemenite pasme, proda Helena Museg, Maribor. Radvanjska cesta 7.
31813-27
Malinovec
5z an>matičnib »rorskib ma lin. vkuhan s čistim sladkorjem. prodaja stara le karna ».Pri orlu« v Celju.
195 33
Stelja
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov v oglasnem odd»lkn »Jutra«. ~	32134-33
Malinovec
finf. pravi, pristni, ugodno dobit" pri l.ovru P«benik, kuhanje sainib sokov — Ljubljana.	32176-33
Pozor čevljarji začetniki!
V okolici mesta prodam že vpeljano kompletno čevljarsko obrt za približno 7000 Din. Ponnudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ->živa točka«. 32034-30
Pekarno
na prometnem kraju, Ljubljane oddam v najem. Fonudbe na osi. odd. »Jutra« pod šifro »Poljubno«. 32182-30
Iščem samoten kraj
brez drugih letoviščarjev. najraje ob Sori ali drugem gorkfsn potoku, za kratke počitnice. Ponudbe na ogl. oddelek sjutra« pod šifro »Blizu Ljubljane«. 32096 38
Pljuča
Zdravniški zavod dr. Pee-uika za pljučne bolezni — S e č o v o, pošta Rogaška Slatina. — Zahtevajte pro spekta.	30171-40
Pension »Germa«
na Osojskem jezeru
postaja Stiegl Steidorf —
sprejme odrasle in otroke, v svrbo konverzacije nemškega jezika. Do 15. leta 5 S, odrasli 6 S. Lepe izietne točke. 32117-38
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravlja Marija Gor-jane koderkoli na moje ime. — Tinko Skubic.
32097-31
Pletilne stroje
10/80 in 10/100 proda Pers-sons. Ljubljana, poštni predal 307.	230-29
Dieselov motor
na surovo olje, 25 HP. znamke Deutz, ugodno proda tovarna testenin *Pe-k a tete«, Ljubljana.
30175-29
Nov mlatilni stroj
z reto iu siti. dobro ohranjen, na konjski ali motorni pogon, prodam. Cena po dogovoru. Janez Križnar, posestnik v Stra-žišču pri Kranju. 32028-29
Kroj. šivalni stroj
znamke Singer, malo rabljen, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31933-29
4 pletilne stroje
z delom in koncesijo takoj ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31859 29
Vodno turbino
rabljeno, dobro ohranjeno z stoječo osjo in propu-stom sk. 1. 800—1000 vode, kupim. Ponudbe na A. Logar, Cerknica 169. 31197
Pisalni stroj
^Continental« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31862-29
Pisarna
na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča, z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor.
30984-37
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vbod U Vidovdan ••ke ceste, pri gostilni Mo tla*.	70
Vsakovrstno zlato
fcopuje po najvišjih eenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3.
77
Vrtalni stroj
na ročni pogon, rabljen in dobro ohranjen ter 2 dobro ohranjena primeža kupim. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	31995-12
Pisalni stroj
rabljen, v brezhibnem stanju prodam za 1600 Din Ponudbe ua upravo hotela »Grad« na Bledu. 31S70-2S
Šivalni stroj
Singer, dobro ohranjen prodam. Naslov v oslas. odd. »Jutra«. 32032-29
samostojna verzirana moč v vseh trgovskih poslih — obsežnega tehničnega podjetja v knjigovodstvu, perfekten bilancist s finim nastopom, energičen in trezen, popolnoma vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, urni strojepisec in korespondent. Reflektira se edino na prvovrstno moč. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse v samostojnem delovanju pod šifro »Vstopi pozneje lahko tudi kot družabnik«.	9258/a
		;-• .j.-,. • ...t-i^	L JLUl.uliLUaL		
					
					
	illt		J, s. J* ■*>'H ■ ■		■ . -v
f
UPRAVNI ODBOR IN RAVNATELJSTVO MESTNEGA POGREBNEGA ZAVODA naznanjata, da je preminul njih dolgoletni zvesti nameščenec, gospod
AJDA
I. aranžer mestnega pogrebnega zavoda
dne 10. t. m. po kratki mučni bolezni.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne iz Prečne ulice štev. 2.
Zvestemu uslužbencu ohranimo trajen in časten spomin.
Ljubljana, dne 11. julija 1931.	9266
■
Za orožne vaje
Vam nad: najugodneje um formske potrebščine, kakor sablje. opasače, epolete. čepice ftd. A. K a s s i g v Ljubljani, Židovska ul. 7.
V	globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinko in bratec
VIKTOR
učenec III. razreda ljudske šole
dne 11. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče za vedno dokončal svoje mlado življenje.
Pogreb našega ljubljenčka bo v ponedeljek, dne 13. julija 1931 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 52 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 11. julija 1931.
9267	Žalujoči starši
Viktor in Josipina Kalan
GLASBILA	|
ZA VSE:	H
violine . od Din 89.—	1
gitare . od Din 199.—	■
trompete od Din 480,—	I
harmonike od Din 85.—	9
krom. iu klavir-barmo-	■
nike, jaaa instrumenti.	■
Zahtevajte brezplačni	B
_ ^	CENIK	f
■aJveSje 5b nijeenejše tvrdke glasbB Jugoslavije g
MEINEL & HEROLD	1
tovarna glasbil in harmonik	I
Prod podr. Maribor br. 191_I
Brezplačen pouk r gv iranjn. Navodila t cenika ^
NAZNANILO
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
lakob Fiigl, dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon 3353	Telefon 3353
Krajevni šolski odbori In vsi javiti uradi
kupujte domače izdelke! Zatorej nabavite peči med počitnicami pri domači tvrdki, katera jamči za delo.	9264/a
GOLOB ALOJZIJ
izdelovanje emajl. peči in splošno kleparstvo LJUBLJANA, Puharjeva ulica štev. 3.
Cene konkurenčne!
Cene konkurenčne!
t
I
V globoki žalosti naznanjam, da je moj ljubljeni soprog, brat, stric, svak, gospod
Valentin Kovač
TRGOVEC
danes 11. t. m. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 13. t . m. ob 17. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k sv. Križu.
Globoko žalojoča soproga, mati, brat in sestre ter ostali sorodniki.
9268

( N	'n izpadanje las je največja nesreča
"J^^	za Staro it mlado V 24 urah za-
i ' \ t	stavimo izpadanje las *a vedno,
odpravimo ves prhljaj srbež. hraste in nescago t »ESPARCETTE«t od dr Dorraine & Cie., Parz — Lasje bodo ozdraveli in zopet bujno rasli. — Za u.5r*-h garantiramo. — Garnitura staie 6») Din.
CENTIFOLIA, kozmetišk) e«vod. Zagreb, Jurišičeva 8.
Zahtevajte takoj brezpl»6n« ilustrirano cenike!
ZAHVALA
Po nepričakovani smrti mojega moža gosp. Martina Majcen, nadučitelja v pok. sem prejela od podpornega društva
Ljudska samopomoč v Mariboru
pripadajočo podporo takoj izplačano, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to velikopotezno društvo vsakomur v takojšnji pristop ako še ni njega član.
Maribor, dne 8. julija 1931.
ELA MAJCEN.
RADIOGRAMOFON
nadomešča velik orkester KRASEN GLAS!
»TEHNIK«
JOSIP BANJA!
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
Palača Okrožnega urada VELIKA IZBIRA PLOŠČ!
Pozor
lesna industrija!
4'stranski skobeljnik
fabrikat TEICHERT-LIEGNITZ, 24 cm širok, dobro ohranjen, na ogled še v obratu, ceno na prodaj. Vse informacije pri tvrdki
Ing:. TOEIH1ES
zastopstvo Kirchner & Co. A.-G. Leipzig, LJUBLJANA, Dvorakova ul. 3/11.
9233
V palači Ljubljanske kreditne banke se odda s 1. avgustom 1931:
Stanovanje,
obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami, moderno opremljeno, s centralno kurjavo in električno razsvetljavo.
2 pisarniška prostora
s centralno kurjavo in električno razsvetljavo. — Pojasnila daje uprava Ljubljanske kreditne banke.	9247
Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249T
OKLIC!
Priče, ki so opazovale karambol med avtomobilom in kolesarjem dne 14. novembra 1930 okoli 18. ure ob vhodu garaže s>Lojze« se naprošajo, da se zglase v pisarni g. dr. Kandare Frana, advokata, Kralja Petra trg 2.	9191
OKLIC
Dne 23. julija 1931 ob 10. uri dopoldne se bo na licu mesta pri hotelu »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru prodajalo potom sodne dražbe pet zelo lepih stavbnih parcel v obsegu po 1000 m^. Izklicna cena 7 Din za m2.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I.,
dne 9. julija 1931.	9252
Hočemo! SHNH COkOladO Hočemo!
^GENERAL«^
GENERAL««*
NAJJAČJA AMERIKANSKA GUMA
„KRALJ KILOMETRAŽE"
ZASTOPSTVO ZA DRAV. BANOVINO
S. I. ROŽMAN
st. Vid nad Ljubljano
Telefon Št. Vid br. 2
9225

Okretne bencinske črpalke
ter moderne, koristne in praktične
opreme
ZA KOLONIJALNE TRGOVINE
Aparati za petrolej, aparati za olje, aparati za kavo, Pult-predali, stekleni
Solidna izdelava iz prvovrstnega materijala. Plačilo v obrokih brez nikakega povišanja cen. Cenike razpošiljamo brezplačno.
N. M. POPOVIČ, BEOGRAD
KOLARCEVA ULICA 5	9211
Iščemo uvedene zastopnike.
Oglasi v „ JUTRU" imajo siguren uspeh9
PmmiPdeft e Jigsslimli ©i 21. limita do IS. iitlifi.
Maravana pride v Ljubljano 13. julija t• K
Pokazali bomo modele 1931
C4 F - 4 cilindre C6 F - G ciiintfrou
Brezplačne poizkusile vožnje
Predvajanje velezanimivih filmov v kinu Ideal 13« julija ob 17»» 19« in 21. uri.
Brezplačne vstopnice se dobe pri blagajni proti pozivniei. Razdajanje zračnih balonov. Beograjska, ljubljanska in zagrebška radio-postaja bodo dajale vsak dan obvestila o gibanju karavane.
«2iTF]]}2 hmm- Kriva Palanka. Skopi je. Niš, Kragujevac, Beograd, Novisad, iU;|mmiiiwiii ^»visad, Beograd, Koviljaea, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, mminTBiiwiiii	Cetinie, Dubrovnik, Metkovič, Split, Šibenik, Plitviee, Sn-
šak, LJubljana, Bled, Ljubljana, Zagreb, Maribor, Špielfeld.


BUCURE5TI
50FIA
WIEN
SUDAPEbT BEOCRA

T ežalne stole
1 V), po pcmetjn 150 Dim
Spalne fotelje
patent, d', vame, ♦tornane, garniture, modroce, poetelj-ne mreže, železo« zložljiv« postelje in tapetniške i«-delk« nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Mesfeii trg štev. 13
HALO!	HALO!
Srmo pri paro brzolikalnici j. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6 se Vam
zlika, očisti, pokrpa in obrne Vaša obleka! Na likanje se lahko počaka. Dopisnica, zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Jstotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah.	9249
Ko vol 11	Norost!
Najnovel* sluimska pa-tetna železna zelo praktična sloiljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaka hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia' 39t—. Razpoši. ljam poitora in ielezni-con po povzetjuv
ŽIfnvM 168'
PARIb
Leiena »lužinska patent* na zelo praktična slož-ljiva postela s tapeciranim madracom. — Stane
Dia
Poljska fialertna postela sloiljiva praktična za touriste, vojake in za ferijalne kolonije. Stane Dia 350.—.
Licgestuhl praktičan za Icžanic in sedenje. Stane Dia tSt.—.
Po tem imam čisto čo-hano perje kg po Dia 4J.— čisto belo gosje kg po Dia U*.— in čisti puh kg po Dia. 2Se___
L. BROZOV1C. ZAGREB ffiu Si. UL
Lepi beli zobje,
i—
Lepi beli zobje privlačujejo vse poglede. Rumeni zobje so zoperni drugim, oni so trn v očesu in odjemljejo ves čar. ' Ako želite, da bodo vaši zobje beli, nepokvarjeni po gnitju in da bodo vaše dlesni bolj čvrste in rdeče, začnite uporabljati KOL VNOS: Očarani boste nad doseženimi uspehi. Ni ničesar, kar bi ji nalikovalo. Samo njena antiseptična pena prodre v vsako brazdico in razpoklino.
Ona odstrani s površine zoprno in rumenkasto prevleko, ona nevtralizira kislino in ubija nevarne klice na ustnah, ki izzivljajo gnitje zob. Uporabljajte KOLYNOS 10 dni, pa boste to ugotovili in opazili razliko!
Bolezen želodca,
slabo prebavo
in nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Du-, brovnik 2/43. Tri steklenice s" poštnino 105 Din, osem steklenic1 245 Din, 1 steklenica 40 Din.
čdjemaCeetn ifvcn &agte(ta
Samo kdor v mir* Izbira, kupi dobro.
Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se v stiski in naglici za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBERITE BLAGO
DOMA! Tu imate dovolj časa, da si ogledate komad za komadom in vas pri tem nikdo ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
Zahtevajte zatorej našo kolekcijo tkanin za ženske kostume, plašče in obleke
in vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem pa sedite, izberite ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu! Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi kupite torej boljše blago za manj denarja, že nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo.
Največja trgovska in izvozna tvrdka
Ot&faertdliler
Zagreb. y
Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate, brezplačno V rokah!	6750]
= >JUTRC« št. 158
20
Nedelja, 12. VIL 1931
JCa; se zahteva od poletnega obuvala?
Da je trpežno, da v higijenskem pogledu odgovarja potrebi, t. j. da ne peče nog, da je elegantno in da so cene vsakomur dostopne.
Zakaj ne bi vi poizkusili ter nosili čevljev z vsemi temi vrlinami ?
še danes kupite platnene čevlje z šlvanim gumastim podplatom »LAF«, ker ima obuvalo z šivanim podplatom največjo ventilacijo, a to je v interesu vašega zdravja.
Izdeluje jih: Prva jugo-slovenska fabrika guma
»REKORD"
Josifa G. Culjkoviča-Leskovac.
7011
KSILOLITNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL
		
		
Prostovoljna sodna dražba!
Na predlog solastnikov se vrši v torek, dne 28. julija t. I. ob 4. uri popoldne na licu mesta v Ljubljani, Lončarska steza štev. 2 prostovoljna sodna dražba posestva pod vlož. štev. 13 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega
iz hiše št. 2 in št. 4 v Lončarski stezi, dvorišča, obširnega gospodarskega poslopja s tovarniškimi prostori za izdelovanje peči, vrta in dveh travniških parcel.
Izklicna cena znaša 1,000.000 Din. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja.
MATE HAFNER
javni notar kot sodni komisar.
9224/a

Najnovejše dvo- Din 4.590.— kolo z motorčkom, 1>4 K. S„ dvoko-lesa, šivalni stroji, ot roški in igračni | vozički in posa-	_
zoezni deli najceneje.	Cenilci franko,
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokok-s ln otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška c. 4*
Z Din lOO.OOO
bi se udeležila aktivno v serijoznem podjetju mlajša trgovsko na-obražena moč, akad. Jugosl., uslužbena sedaj kot prokurist in vodja večjega nemškega podjetja v Jugoslaviji, z dokazano znatnimi organizatoričnimi uspehi, z bogatimi izkušnjami v moderni reklami in pisarni. Kdor more agilnemu gospodu nuditi razvoja zmožen delokrog, naj piše pod »Napredek 100.000« na Aloma Company, Ljubljana.	9236
Po oporoki z dne 5. junija 1931 se bodo prodale na prostovoljni j?vni dražbi dne 18. julija t. 1. ob pol 11. uri v notarski pisarni v Nove mmestu št. 42, iz zapuščine po Vodnik Ani iz Novega mesta it. 210 spadajoče nepremičnine:
1.	enonadstropna hiša št. 210 v Novem mestu z vrtom, to je zemljišče vi. štev. 403 k. o. Novo mesto v vrednosti Din 145.020.—;
2.	zemljišče vi. štev. 569 k. o. Kandija s pare. štev. 102/5 in 102 6 njivama s površjem 34 a 05 m- in 32 a 59 m- v vrednosti Din 4.998.— ;
3.	zemljišče vi. štev. 281 k. o. Stranska vas s pare. štev. 1630/5 g-mdom s površjem 1 ha 490 m^ v vrednosti Din 3.122.70.
Zemljišča so neobremenjena in se ne prodajo pod cenilno vrednostjo. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Malti je Marinčeka, notarja v Novem mestu.
Novo mesto, dne 9. julija 1931.
9227
Matija Marinček
notar, kakor sodni poverjenik.
MANUFAKTURIST,

ki je usposobljen samostojno voditi en gross ma-nufakturno trgovino, s primerno trgovsko pred-izobrazbo, z daljšo prakso v en gross trgovini, zmožen v govoru in pisavi srbohrvaščine in slovenščine, energičen ter zanesljiv se sprejme v službo s takojšnjim nastopom. Ponudbe pod označbo »Pošten« na upravo lista z označbo zahtevkov.	9189
V
Električni
instalaterji
Proda se zelo poceni razni stari instalacijski materijah Pogleda se pri »Domače tvornice predenja i tkanja d. d., Dugaresa.	•	9208
!Pf*a£ifc»o
opremljena tiskarna
v manjšem, ličnem mestu Slovenije, s sedežem sreskega načelstva, je pod ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Tiskarna obratuje že nad 30 let in ima svojo staro kli-jentelo. Resni reflektanti naj se javijo pod šifro »TISKARNA« na ogl. oddelek »Jutra«.	8757
Luče ob Savinji — Hotel Ojstrica
se priporoča vsem turistom in letoviščarjem. Prvovrstna postrežba. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Svež gorski zrak in splošno znana prvovrstna studenčna pitna voda. Izprehodi po romantični okolici. Izhod na Sav. Alpe. Dnevna avtobusna zveza Celje-Luče in Šmartno ob Paki-Luče.
Penzija Din 35.—
JOSIP BOLTIN
i
Zakaj:
Zakaj nastopajo težki defekti? Zakaj se dogajajo velike poškodbe na motornih delih? Čemu so potrebna popravila, ki povzročajo velike zgube časa in de-
narja .
Zakaj?
Zato, ker se uporablja neprimerno olje. Zato, ker se oljna plast med bati in stenami cilindrov ali med ročično gredjo oziroma ročičnim tečajem in blazinico ležaja, ki ščiti, ne upira velikim pritiskom. Pravilno mazanje, torej svrhi primerna uporaba pravilne vrste Mobiloila, je najzanesljivejše sredstvo, da se izognemo težkim defektom. Avto-mobilisti, ki uporabljajo Mobiloil, so zavarovani pred nepotrebnimi izdatki in povečavajo trajanje vozila. Mobiloil nosi s pravico ime: »olje svetovne kakovosti«.
Mobiloil
EASTCCEN1 Z I«
Vsak trgovec Mobiloil-a vzame nazaj prazne, dobro ohranjene dvolitrske ročke Mobiloiha in plača za ročko 12.— Din.
VACUUM O IL COMPAN Y D. D. ZAGREB
a ni v najem


od zelo ugodnimi pogoje
Poslopje je trinadstrppno, moderno preurejeno, povsem suho, svetlo in zračno, z elektriko in vodovodom, prikladno za tvornico perila, testenin, kanditov ali sličnim strokam. Dolžina etaž 30 m, širina m.
Za podrobne informacije se obrnite na: O. MlKŠIC, trgovec, Sušak.	8706
PBLACILNKA
Vse za potovanje kopanje in šport.9
To je v teh vročih dneh geslo po vsem svetu! Radi tega Vam nudimo še posebno bogato izbiro prvovrstnega blaga za obleke, perilo in čevlje. Ostanki poletne sezone za zelo nizke cene! Dolgoročno odplačevanje!
ILIRMA
9240

NA 0DR0K£ ! LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1
ovarna mesnih izdelkov
C, Ljubljana
modernizirana in na novo opremljena z najnovejšimi stroji, zaposlene najboljše
strokovne moči
priporoča
svoje prvovrstne mesne izdelke.
Dostavlja se blago po lastnih razna-šalcih na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer v zgodnjih jutranjih urah. Izven Ljubljane se pošilja blago s prvimi jutranjimi vlaki.
Cene nizke. Blago vsak dan sveže.
Naši raznašalci Vas obiščejo dnevno. Ako vsled prezaposlenosti izostane obisk
telefonirajte
v delovnem času na št. 2127. po delovnem času na št. 2151.
00 -a
SPALNICA iz črešnje, javora ali bukve, vložki iz afrikanske breze, moderni slog, fina izdelava, obstoječa iz: 2 omar, 2 nočnih omaric, 2 postelj, 1 psyhe z brušenim kristalnim ogledalom, 1 mize in 2 stolov.
KUHINJA fino belo emajlirana ter obstoječa izr. 1 kredence 130 cm široke, 1 mize, 2 štokerlov, 1 zaboja za premog in 1 klopice za vodo.
Cela gornja oprava za skupno ceno Din 8.000, franko postaja Celje.
Tovarna pohištva Franjo Vehovar
CELJE
Za pohištvo prevzamem enoletno jamstvo. — Proti primernemu
jamstvu na 12-mesečne obroke. — Izvršujem najluksuznejše pohištvo po načrtih in vsa stavbena dela.	9161
Največjih evropskih tvornic — HUPFELD — GEBRtrDER ZIM-MERMANN, LIPSKO (dokaz edinstvenosti je do sedaj prodanih 260.000 komadov), NEUMAYER, BERLIN, in drugih.
Prvovrstni in precizni izdelki, neprekosljiva lepota glasu, izredna trpežnost, najmodernejše oblike!
Cene od Din 12.500.— dalje, na obroke po Din 300.—.
Pridite in oglejte si pri
Družbi „HUSICA", lifubljana
SV. PETRA CESTA 40.	S06S
Solidno postreženi, izrekli ji boste priznanje!
IZPOSOJUJE, POPRAVLJA TN UGLAŠUJE !
		
m" n *	. - : v--- ; ■ :'>... •'-•' > A,,.* '' .. srfcr.-i-.':	
vedlttia znomCa

nove gunti- pete
^fteieord?
Prvi poizkus Vam bo dokazal njihovo nenadkriljivo kvaliteto
in ceno.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi x Ljubljani.