PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. St. 31 (6924) TRST, torek, 6. februarja 1968 NADALJUJEJO SE BOJI V RAZNIH KRAJIH VIETNAMA Ostri spopadi v Sajgonu, Hue in Ke Sanu V Sajgonu pričakujejo v kratkem novo ofenzivo poročile mpetast Bom-Pmiz PRAV MED OBISKOM LUEBKEJA V PARIZU Poročilo bonske agencije DPA Sajgonska vlada namerava ustanoviti v mestu «zanesljivo» civilno milico Johnson ukazal vojaškemu poveljstvu, da mora hraniti Ke San za vsako ceno Sajgonu, Cholonu In drugih mestih Južnega Vietnama. Tajski minister za obrambo je sporočil, da bodo junija ali julija poslali v Južni Vietnam eno divizijo vojakov. Kakor piše ameriška revija «Ti-me», je predsednik Johnson dal podpisati vsem članom odbora združenih glavnih štabov izjavo, s katero vsak podpisnik izjavlja, da je mnenja, da se ameriško oporišče Ke San lahko z uspehom brani. Revija piše, da je Johnson izjavil: «Nočem nobenega prekletega Dien Bien Fuja». Predsednik se je dolgo pogovarjal s člani omenjenega odbora o obrambi tega oporišča in je vztrajal, naj vsak posameznik pi- PO OBISKU V ADIS ABEBI Tito prispel na obisk v SAJGON, 5. — Ameriški vojaški predstavnik je javil, da so osvobodilne sile začele močan napad na ameriško oporišče Ke San. Pred napadom so oporišče močno obstreljevali z mi-nometalci, topovi in raketami. V zgodnjih jutranjih urah so skupine osvobodilnih sil vdrle v notranjost obrambnih položajev, a so se pozneje umaknile. Bombardiranje oporišča je trajalo skoraj tri ure. Današnji napad je “h najmočnejši od vseh dosedanjih napadov na to obkoljeno oporišče, . ga brani okoli 5.000 ameriških jn veliko število sajgonskih vojakov. \ predmestju Saj gona so bili tudi preteklo noč spopadi. Skupine osvobodilnih sil so napadle podaje osmega okrožja in zavzele Policijski komisariat. Kmalu zatem so nastali v tem predelu šte-vilni požari, oboroženi helikopterji Pa so začeli obstreljevati policijsko Poslopje. To okrožje je na jugu Prestolnice poleg predmestja Cho-ten, kjer se že več dni bijejo boji. preteklo noč je tu stopilo v akcijo tudi južnovietnamsko topništvo. Davi so se začeli boji kakega pol khometra od predsedniške palače. ~el prebivalcev je že zapustil svoja domove na podlagi ukaza o eva-aaaciji. Američani so namreč nameravali bombardirati ta predel. Ko so se začeli spopadi, je bilo Vei ljudi na ulicah. Partizani so učinkovito napadali ameriška o-klepna vozila. Nastali so številni Požari. Proti večeru so se nadaljevali o°ji v Cholonu od hiše do hiše. Američani uporabljajo topništvo. Podpredsednik republike general Kao Ki je sporočil, da so pripra-vlli program za ustanovitev civil-“e milice, ki bo pomagala v voj-Proti osvobodilnim silam v me-«u- Izjavil je, da 600 tisoč mož, m jih sedaj imajo pod orožjem “a jugu, ne zadostuje, ter da bodo Poklicali pod orožje drugih 58 ti-s°č. Izjavil je dalje, da bodo razbelili orožje «izbranim elementom, ki so znani po svojih protikomu-hističnih čustvih«. Po njegovem Uuienju je pričakovati v prihodnjih uueh nov napad na prestolnico in Prav tako tudi na letališče Tan Son Nut in letalsko oporišče Bien Hoa. v Sajgonu še dalje primanjkuje kteil, ker je ofenziva osvobodilnih kU praktično blokirala vsako oskr-“?• Cene stalno naraščajo. Južno-Vietnamska vlada je odredila prekinitev izhajanja lista «Tien», ker J® objavil članek o pomanjkanju ^vil v prestolnici, ne da bi ga prej Predložil v uradno cenzuro, kakor določa zakon o obsednem stanju. Tudi v Hue se nadaljujejo srditi u°ji. Reka, ki teče skozi mesto, deli mesto na dvoje in osvobodilne s'le nadzorujejo cele predele mesta. Preteklo noč so partizani razstrelili most na cesti, ki veže ve-“ko oporišče Fu Bai z ameriškim oporiščem v Hue. Zaradi tega mo-r“jo Američani oskrbovati svoje čete s helikopterji, ki nato odvažajo iz mesta ranjene vojake. Vče-r*j so Američani uporabljali v Hue Proti osvobodilnim silam tudi plin, t°da partizani so bili opremljeni z “ajmodemejšimi plinskimi maskami. Tudi na področju delte reke Mekong so se boji nadaljevali včeraj m danes. Američani ne morejo več patruljirati po raznih kanalih, ker so partizani uničili večino “jihovih čolnov in sedaj bodo mo-rali dolgo čakati, preden dobijo “ove iz ZDA. Poleg tega so osvobodilne sile izvršile napad na letališče Tui Hoa. Do poročilih zahodnih agencij racajo v krogih sajgonskega zunanjega ministrstva, da znaša število beguncev zaradi zadnjih bojev 170 tisoč, ki se s tem pridružujejo milijonu prejšnjih beguncev. Zaradi tega nastajajo velike težave za o-skrbovanje vseh teh ljudi. V ame-rišklh krogih trdijo, da je v bojih v zadnjih dneh padlo 17 tisoč partizanov, na nasprotni strani pa da te bilo 1464 mrtvih. Ameriška letala so medtem nadaljevala bombne napade na Severni Vietnam. Včeraj so Izvedla 117 napadov. Bombniki «B 52» pa so bombardirali položaje osvobodilnih sli v bližini demilitariziranega pasu. Glavni tajnik Rdečega križa Hen-rlk Beer, ki je bil pred enim ted-npni v Sajgonu, je izjavil, da Je “biskai nekatere bolnišnice za civiliste in je izjavil: «Rane so strahotne Ta vojna je strašno brutalna. Vse vojne so brutalne, toda ta te Potolkla vsa prvenstva. Obsojanja vredno Je, da kljub obstoju sporazumov o ravnanju z vojnimi “Jetniki, jih nihče ne spoštuje.« Narodnoosvobodilna fronta je objavila danes poziv vsem južnim Vietnamcem, naj se uprejo, da se “oseže popolna zmaga. Fronta po-,Va na nadaljevanje borbe ter po-21 va tudi Južnovietnamsko vojsko na odpor. Miroljubne narode pa Poziva, naj podprejo vietnamsko J“dstvo v tej borbi. Hkrati |e osvobodilna fronta zagrozila s «primer-njhll ukrepi« proti ameriškim voj-n*te ujetnikom, če bi v Sajgonu, '-'holonu ln drugih mestih postaji’1 ujete patriote pred sodišče, da r Jih nato pobili Končno obsoja 2Java zločine Američanov !n njihovih pomočnikov v teh dneh v smeno poudari, da se to oporišče lahko z uspehom brani. Predstavnik Pentagona pa je sinoči dal naslednjo verzijo: «Pred-sednik je zahteval od načelnikov glavnih štabov, naj mu poročajo o vojaškem stanju v Ke Sanu. Po pogovoru z generalom Westmore-landom so načelniki glasnega štaba prišla do zaključka, da se Ke San lahko in se mora braniti, ter so predložili svoje mnenje predsedniku s poročilom, ki ga je podpisal načelnik glavnega štaba general Wheeler.» Napori ameriške uprave, da bi prikazala, da je ofenziva osvobodilnih sil popolnoma propadla, niso prepričali nekaterih vplivnih parlamentarcev, ki zahtevajo revizijo ameriške politike v Vietnamu. Demokratični senator Edward Kennedy je izjavil, da so osvobodilne sile dosegle veliko politično zmago. Po njegovem mnenju rešitev ni v okrepitvi ameriškega voj- uiiiiiimiMiimiiniiimimmiiiHiiiiiiiiiHHiuunnniiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimuiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiB včeraj Asuan Danes bosta z Naserjem začela v Kairu politična posvetovanja - Včeraj si je Tito ogledal kraje ob Asuanskem jezu ASSUAN, 5. — Predsednik republike maršal Tito si je danes v spremstvu predsednika ZAR Naserja ogledal delo pri graditvi velikega jeza in električne centrale v Asuanu. V jez visok 44 metrov, ki spada med največje na svetu, je bilo do sedaj vgrajenih 43 milijonov kubičnih metrov materiala, kar bi zadostovalo, da bi se zgradil en meter visok zid, ki bi 75-krat- obšel našo zemljo. Po ogledu jeza je predsednik Tito v spremstvu Naserja odšel na krajšo vožnjo po jezeru, ki je nastalo za jezom, potem pa je obiskal stari egipčanski tem-pel Alabša, ki so ga prenesli iz nubijske puščave, da ga ne bi potopilo jezero, na zahodno obalo jezera. Popoldne sta predsednik Tito in Naser pričela razgovore o položaju na svetu, posebno pa na Bližnjem vzhodu. Jutri bosta dopotovala v Kairo, kjer se jima bo pridružil tudi predsednik vrhovnega sveta Sudana Izmail El Azhari. Predsednik republike maršal Tito je prispel v Asuan iz Adis Abe-be, kjer je bilo po njegovem končanem obisku objavljeno skupno sporočilo o razgovorih med predsednikom Jugoslavije in cesarjem Etiopije Voditelja obeh držav sta, kot se to ugotavlja v skupnem sporočilu, poudarila, da se morajo države v medsebojnih odnosih držati načela miroljubne koeksistence. Poudarila sta veliko važnost svetovne organizacije, ki je po njunem mnenju nezamenjljlv inštrument za zagotovitev miru in napredka v mednarodnih odnosih. Glede Vietnama Tito in Haile Se-lasie sodita, da bi prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama o-lajšalo sporazum. Predsednik Jugoslavije in cesar Etiopije sta posvetila posebno pozornost položaju na Bližnjem vzhodu in pri tem poudarila potrebo spoštovanja načela listine OZN, pravico obstoja vseh narodov in držav. Voditelja obeh držav sodita, da bi urnik izraelskih čet z zavzetega ozemlja prispoval k zagotovitvi trajnega miru in stabilnosti na tem področju. Zanimivo je, da se v skupnem sporočilu niti z eno besedo ne omenja in obsoja ZDA v vojni v Vietnamu in se ne obsoja napad Izraela na arabske države. Tito in Halle Selasie sta obsodila vlado južnoafriške republike, ker noče izpolniti sklepov OZN glede ozemlja Jugozahodne Afrike In resolucije o apartheidu. Glede konference OZN o trgovini in razvoju Izražata Tito in Haile Selasie upanje, da bodo na konferenci sprejeti konkretni ukrepi za premagovanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji. Predsednik Jugoslavije izraža priznanje voditeljem afriških držav za rezultate, ki jih je dosegla organizacija afriške enotnosti za zmanjšanje napetosti. Istočasno pa Tito in Haile Selasie izražata prepričanje, da bo nadaljnja krepitev organizacije a-friške enotnosti pomagala državam Afrike pri uresničenju smotrov, začrtanih v listini. Tito in Haile Selasie sta poudarila privrženost svojih držav stvari popolne osvoboditve narodov, ki so še pod tujo dominacijo, in svojo odločnost, da nadaljujeta napore za končno likvidacijo kolonializma v Afriki. Cesar Haile Selasie se Je zahvalil predsedniku Titu za pripravljenost jugoslovanske vlade, da odobri dodatne kredite za uresničenje petletnega načrta razvoja Etiopije. Haile Selasie je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Pogreb Ivana Ribarja v Zagrebu BEOGRAD, 5. — Z največjimi državnimi in vojaškimi častmi so danes pokopali na zagrebškem pokopališču Mirogo in smrtne ostanke bivšega predsednika Avnoja, predsednika prezidija narodne skupščine FLRJ, državnika, politika in revolucionarja dr. Ivana Ribarja. Pogreba so se poleg članov njegove družine udeležile delegacije zvezne skupščine pod vodstvom predsednika Milentije Popoviča, zveznega izvršnega sveta pod vodstvom predsednika Mike špiij-ka, centralnega komiteja ZKJ pod vodstvom Svetozara VukmanoviČ3, zvezne konference SZDL Jugoslavije, Zveze združenja borcev NOB Jugoslavije, centralnega sveta sindikatov, delegacije vseh republik in avtonomnih pokrajin, delegacije Beograda, Zagreba, Šibenika, Karlovca in drugih mest, delegacije šol in organizacije, ki nosijo ime sinov pokojnika ter več tisoč Zagrebčanov in ljudi iz drugih krajev Jugoslavije, ki so se že dopoldne poslovili od posmrtnih ostankov pokojnika v avli sabora Hrvaške Na zadnji straži pred odrom, na katerem je bila žara s pepelom pokojnika, so bili zastopniki obči ne Karlovac in rojstne vasi Vuk-manoVo, njegovi najbližji prijatelji in sodelavci-borci. Od pokojnika so se s priložnostnimi govori poslovili v imenu družbeno-političnih organizacij Jugoslavije član predsedstva CK ZKJ Blažo Jovanovič, v imenu SZDL Hrvaške predsednik sabora Jakov Blaževič, v imenu vseh šol, ki nosijo ime sinov Ribarja Lidija Benčič, v imenu Karlovca prof. Ivan Jurkovič, na pokopališču predsednik zveze mladine Hrvaške Vladimir Pezo in predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič. Na grob Ivana Ribarja so bili položeni številni venci, med katerimi so venci predsednika republike Tita, zvezne skupščine, centralnega sveta ZKJ, zveznega izvršnega sveta, SZDU, Zveze združenja borcev NOVJ iz vseh republik in glavnih mest. nega stroja. ZDA bi morale vztrajati pri južnovietnamski vladi, naj izbira med izvedbo reforme in izgubo ameriške podpore. Senatorja Percy in Morton pa sta obtožila vlado, da napačno obvešča javnost o pomenu ofenzive osvobodilnih sil. Pogajanja o ladji «Pueblo» WASHINGTON, 5. — Ameriški državni departma je sporočil, da je bil danes ob osmi uri v Pan-munjomu nov sestanek med ameriškimi in severnokorejskimi predstavniki. To je že tretji sestanek v štirih dneh. Toda tudi danes niso dosegli nobene rešitve v zvezi z ladjo «Pueblo». Današnji sestanek je trajal približno pol ure. Predstavnik državnega departmaja je na vprašanje v zvezi z nekaterimi poročili tisku, češ da je bil dosežen sporazum med severnimi Korejci in Američani, izjavil: «Ni mi nič znanega o tem sporazumu. Nimam nobenega elementa, ki bi mi omogočil potrditev takih informacij.« Na vprašanje, ali so na sestankih kaj napredovali, je predstavnik odgovoril, da že samo dejstvo, da se nadaljujejo razgovori, lahko velja za napredovanje, toda zaradi tega se ne sme misliti, da je ameriška vlada mnenja, da je blizu sporazum. Zatem je izjavil, da so ZDA v stalnem tesnem stiku s seulsko vlado ter jo obveščajo o razgovorih. Južnokorejska informacijska a-gencija je namreč danes javila, da so se ZDA in Severna Koreja sporazumele o izpustitvi posadke ladje «Pueblo». V zameno pa da je ameriška vlada priznala, da je bila ladja «Pueblo» v severnokorejskih teritorialnih vodah. Dalje pravi a-gencija, da je ameriška vlada privolila, da se javno opraviči zaradi lega incidenta. , Kmalu zatem sta predstavnik a-meriškega državnega departmaja in predstavnik Bele hiše to zanikala Značilno je, da je ameriški tajnik za obrambo McNamara izjavil po televiziji, da ne more trditi, da ladja «Pueblo» ni nikoli zaplula v severnokorejske teritorialne vode. Takoj pa je dodal, da so ameriške oblasti gotove, da je bila zunaj teritorialnih voda, ko so jo zaplenili. Tudi Dean Rusk je v glavnem potrdil McNamarove izjave. Oba sta namreč rekla, da bi podvrgli kapitana ladje disciplinski kazni, «če bi se dokazalo, da je njegova ladja kršila severnokorejske teritorialne vode«. McNamara je tudi izjavil, da so kapitanu «za-radi narave njegovega poslanstva ukazali, naj ne uporablja radia«. Wilson pojde v Washington LONDON, 5. — Predsednik britanske vlade Wilson bo v petek obiskal New York po svojem sestanku z Johnsonom. Nato bo odpotoval v Ottawo na razgovor s predsednikom kanadske vlade Pe-arsonom. Kakor je znano, se je imel Wilson sestati v petek v New Yorku z U Tantom. Ker bo ta odpotoval v Novi Delhi, je bil sestanek odpovedan. Sestala pa se bosta pozneje v Londonu, kakor omenjeno. Danes piše del angleškega tiska, da je Wilsonov obisk v Washingto-nu nepotreben in neumesten ne samo zaradi sedanjih dogodkov v Vietnamu, temveč tudi zaradi ameriškega nasprotovanja britanskemu sklepu o umiku čet s področij vzhodno od Sueza. Nekateri angleški listi se sprašujejo, zakaj gre Wilson v Washing-ton v trenutku tako velike napetosti, v trenutku ko ameriška vlada ne more poslušati zahtev ali upoštevati stališča Wilscna. Times piše, da bo Wilson verjetno poročal Johnsonu o svojih razgovorih v Moskvi, dodaja pa da bo prav storil, če bo molčal glede Vietnama, ker britanska vlada nima novih idej v tej zadevi in avtoritete, da bi jih podpirala, tudi če bi jih imela. Edina stvar, kar bo Wilson lahko storil je, da pove Američanom, da je London lahko dober center za komunikacije v primeru, da bi to bilo potrebno Agencija je pripisala Brandtu protigolistične besede, ki jih baje ni izrekel BONN, 5. — Prav med obiskom zahodnonemškega predsednika Luebkeja v Parizu je nastala zaradi izjav, ki jih je baje podal na kongresu socialdemokratske stranke zahodnonemški podkancler in zunanji minister Brandt, precejšnja napetost med Bonnom in Parizom, ki pa se je danes v teku dneva omilila. Na kongresu je Brandt, kakor je poročala bonska agencija DPA, baje izjavil: «Fran-cosko-nemško prijateljstvo, ki je globoko ukoreninjeno predvsem med mladimi, bo postalo močnejše kakor toge in protievropske koncepcije nekega državnega poglavarja, ki je žejen oblasti.« V zvezi s tem je francoski zunanji minister de Murville poklical popoldne v zunanje ministrstvo zahodnonemškega poslanika. Medtem pa je agencija DPA umaknila svojo verzijo Brandtovega govora. Sporočila je, da je primerjala beležke svojega dopisnika v Stuttgartu z registracijo govora v Ravensburgu. Besedilo registriranega govora je davi objavilo vod- stvo socialdemokratske stranke v svojem biltenu. Hkrati je Brandt izjavil, da je DPA ((razširila novico, ki vsebuje izmišljene stavke«. Brandt pravi: «Ceprav bi bilo ne. smiselno misliti, da sem se mogel na tak način izraziti o francosko-nemških odnosih, so lažne trditve resno komentirali tudi na drugi strani meje in predvsem v Parizu. Tako sem zahteval, naj se v celoti objavi del mojega govora posvečen zunanji politiki, tako da bo javno mnenje v Nemčiji in tujini lahko spoznalo, kaj je bilo dejansko rečeno. Ta incident, ki ga socialdemokratska stranka želi v celoti pojasniti, je treba samo obsojati.« V besedilu, ki ga je objavil bilten socialdemokratske stranke, je rečeno: «Francosko-nemška sprava in prijateljstvo sta globoko u-korinjena v srcu naših dveh narodov. To je še posebno res za mlado generacijo. Upam, da je ta navezanost že tako močna, da je niti malo razumne vlade ne morejo menjati.« Uradni predstavnik bonske vla- imiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiimiMmimimimmimiiimiiiiiiiiiiiiimmimiiimimmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii PRVI KORAKI V PREDVOLILNO KAMPANJO Ostra bitka v senatu paralizira delo parlamenta V sedanji poslovni dobi ne bo mogoče sprejeti nekaterih ključnih zakonov ■ Poslanska zbornica razpravlja o reformi bolnišnic RIM, 5. — Predsednik vlade Moro je vodil danes v palači Chigi sestanek posvečen proučitvi dela senata, na katerem so bili prisotni ministra Scaglia in Taviani, senatorja Gava in Zannier ter tajniki strank Rumor, De Martino, Tanassi in Forlani. Senator Zannier je po sestanku izjavil, da niso nič sklenili, ker čakajo, kako se bo razvila debata. Za sedaj tudi niso proučili možnosti gLiovanja o zaupnici. Forlani pa je podčrtal, da so potrdili skupno voljo, da se odobri deželni volilni zakon. V senatu so danes obravnavali deveti člen zakonskega predloga o deželnem volilnem zakonu, prej pa so odobrili dva zakonska odloka in med njima odlok, ki podaljšuje u-godnosti za gradbeno industrijo. Proceduralna bitka v senatu se s tem nadaljuje in nič ne kaže, kdaj se bo končala, čeprav je velika večina senatorjev trdno odločenih, da se zakon sprejme še v sedanji poslovni dobi. S tem pa se zastavlja vprašanje zaključka sedanje poslovne dobe parlamenta še številna sporna stališča in še manjša je verjetnost za reformo in podržavljene otroških vrtcev, za kar se demokristjanom nikoli ni mudilo. Vse govori o tem, da so že prešli v prvo fazo volilne kampanje, ki bo tokrat izredno ostra in kar je prišlo že v nedeljo do izraza v raznih govorih Neodvisni senator Parri je ponovil svoj znani poziv za ustanovitev «velike levice«, pri čemer je pozdravil skupne kandidature senatorjev KPI in PSIUP. Parri pravi, da je v vreči levega centra preveč cbljub in neizpolnjenih reform ter dobrih želja. Reform in uresničitev pa da ni. Zadeva SIFAR preds-ailja ustvarjanje druge oblasti, pri čemer pa ni niti toliko pomembno, da si je gen. De ____ r______ . _ Lorenzo ustvaril svojo oblast z bla- saj se bližajo volitve, in čeprav še goslovom Confindustrie in ameri-ni znano, kdaj bo parlament končal | škega Pentagona, temveč splošni delo, se vendar naglo krči preosta-i po.ožaj in stalno podrejenost ame-li čas za sprejem nekaterih po- j riški politiki. membmh zakonov. Povrh pa tudi v | Tajn,ik KPI L^ngo pravli da je vladni večini niso jasna stališča, kateri zakoni bi morali biti sprejeti in za katere ne bo težav. Tako računajo, da bosta obe zbornici parlamenta sedaj še zasedali največ trideset dni na plenarnih sejah, kar pa je zelo malo, ker je treba upoštevati nekatere zakone, ki jih morata zbornici vsekakor sprejeti. Predvsem gre za proračun, za katerega je vlada zahtevala začasno podaljšanje do 29. februarja. Zelo verjetno bo dokončno sprejet tudi zakon o reformi bolnišnic, glede katerega je danes poslanska zbornica sprejela nekatere popravke, tako da gre samo še za zadnje formalnosti. Zelo malo je zato verjetno, da bi bili sprejeti nekateri ključni zakoni, kot je zakon o reformi univerz, o katerem so Mladeniči, ujeli med boji v Sajgonu in ki jih sumijo. Straži jih vojak sajgonske vojsk« sodelovali partizani. Fowler je pojasnil, da bodo ameriški turisti prvih sedem dolarjev lahko porabili brez obdavčevanja, za naslednjih osem dolarjev bodo morali plačati davek v višini 15 odstotkov in za naslednje v tujini porabljene dolarje pa davek v višini 30 odstotkov. Fow!er Je dejal, da študentje in izseljenci, ki obiščejo svoje sorod- de Ahlers je danes izjavil na tiskovni konferenci, da bonska vlada obsoja incident in da upa, da zaradi tega ne bodo trpeli fran-cosko-nemški odnosi. Dalje je izjavil, da je bil nesporazum popolnoma pojasnjen in da bi se morala Francija ravnati, kakor da incidenta ni bilo. Na vprašanje, ali so Francozi posredovali v zvezi z besedami, ki so jih pripisali Brandtu, je Ahlers odgovoril, da je ta novica nedvomno ustvarila zapletljaje med Bonnom in Parizom. Toda sedaj, ko ni več vzroka za razburjanje, bi moralo biti vse uglajeno. Zatem je predstavnik obžaloval, ker DPA ni že včeraj opazila svoje napake in jo je že včeraj priznala. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bile komplikacije, ki so sledile, manjše. Minister za nemške zadeve Weh-ner je po razgovoru z de Murvil-lom izjavil, da francosko-nemški odnosi niso trpeli, toda pojavilo se je nekaj oblakov. Minister je dalje izjavil v zvezi s poročilom DPA, da gre za tendenciozno verzijo govora in da obžaluje poizkus motnje odnosov med Francijo in Zahodno Nemčijo. Predstavnik vlade Ahlers pa je izjavil, da se ne strinja z mnenjem Wehnerja, da je šlo za tendenciozno novico. Urednik podružnice agencije DPA v Stuttgartu Hans-Otto Heuer je v zvezi s tem incidentom danes odstopil. Ravnatelj agencije dr. Benirschke pa je poslal danes popoldne brzojavke francoskemu ministru de Murvillu, francoskemu poslaniku v Bonnu in ministru Brandtu, v katerih obžaluje incident. Davi je kancler Kiesinger sprejel francoskega odpravnika poslov in se pogovarjal z njim o tej zadevi. Socialdemokratska skupina v Bundestagu pa je postavila nujno vprašanje v zvezi z incidentom. V sredo bodo o tem razpravljali v parlamentu in predvideva se, da bo govoril tudi Brandt. Golistični večerni list «Paris Presse« piše, da se je po ((kritičnem trenutku« primer Brandt raz- nike; porabijo običajno okrog 10 .SL'51? levi center Izgubil veliko priložnost, da bi dokazali, da je demokracija sposobna popraviti svoje napake in so dokazali svojo bojazen in so tudi socialisti ostali razdeljen: na dva dela. Longo je zaključil, da se KPI bori za ustavno državo in u-stavna jamstva. V senatu je tudi danes prišlo do napetega ozračja, ko so se pričela glasovanja okrog 9. člena. Desnica namreč lepo sedi v klopeh, iz katerih se ne premakne, medtem ko 1 morajo senatorji večine krožiti o- j krog volilnih žar, kot da bi bili v I cirkusu. Povsem logično prihaja pri! tem do napetih trenutkov in ker | gre za glasovanja o povsem nepo- ! membnih popravkih, ki so predloženi izključno iz obstrukcionistič-nih razlogov, prihaja tudi do vedno ostrejših prerekanj. Predsednik Zelioli je zato pozval levico na razumevanje, čeprav je istočasno izjavil, da povsem razume ogorčenje levičarskih senatorjev, vendar pa gre za dober vzgled proti manjšini, ki bi hotela s silo vsiliti svojo voljo senatu. O načinu glasovanja bodo ponovno razpravljali na seji načelnikov skupin. Kot smo že ugotovili, je poslanska zbornica danes pojtoldne pričela obravnavo zakonskega predloga o reformi bolnišnic, oziroma o nekaterih popravkih, ki jih je osvojil senat. Ta razprava se bo tudi jutri nadaljevala. Dva sodnika glavnega tožilstva pri prizivnem sodišču sta pričela preliminarno preiskavo o resničnosti vesti dveh rimskih tednikov, ki sta obdolžila socialistične ministre in njih družinske člane, da so prejemali sredstva od SIFAR. Danes so že zaslišali generala De Lorenza, kd je izjavil, da je podpis na dveh plačilnih nalogih njegov. Ko pa so ga vprašali, če je SIFAR izplačeval denar političnim osebnostim, se je general izgovoril z vojaško tajnostjo. dolarjev dnevno in da bi zanje davek ne bil velik in bi znašal 45 centov ali 300 lir dnevno. Davek pa postaja resnično visok za ((luksuzne« potnike, to je za bogate turiste, za Amerikance, ki se vozijo iz prestolnice v prestolnico. Predlog predvideva olajšave in oprostitev davka za študente, ki gredo na študij v tujino najmanj za 120 dni, za uradnike ki jih prestavijo na novo službeno mesto v tujino, kot tudi za industrijce in trgovce, ki gredo poslovno za najmanj 120 dni v tujino. Po računih bi ta davek znižal za 500 milijonov dolarjev pasivo turistične bilance, ki je bremenila v letu 1957 za okrog dve in pol milijardi dolarjev plačilno bilanco, ki je dosegla pasivo štiri milijarde dolarjev. Ameriški turisti bodo morali pred odhodom izpolniti posebno prijavo, v kateri bodo navedli okvirno predvidene izdatke, po povratku pa bodo morali navesti točne izdatke, čemur bo sledila ugotovitev in plačilo davka. DPA prispeval k pomiritvi, poudarja pa, da so francosko-nemški odnosi preživeli novo krizo. List zaključuje: «Da poudari svojo jezo, je general de Gaulle znatno zmanjšal število svojih povabljencev danes opoldne. Na kosilu bi morali biti navzoči nemški in francoski ministri, toda general je sprejel samo Luebkeja in njegove sodelavce, skupno okoli 20 oseb.« U Tant obišče Moskvo in London NEW YORK, 5. — Danes so v Združenih narodih javili, da bo glavni tajnik U Tant odpotoval prihodnji teden v Moskvo in London na razgovore s sovjetskimi in z britanskimi voditelji. V petek pa bo govoril v Novem Delhiju na konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj. V Moskvi bo 11. in 12. februarja in se bo sestal s Kosiginom. V Londonu pa se bo ustavil 12. in 13. februarja ter se Visoki davki za ameriške turiste WASHINGTON, 5. — V kongresu Je bil predložen nov zakon o davku na turistična potovanja, ki ga je že prej napovedal Johnson, in ki je ostrejši, kot se je predvidevalo. Tajnik za zaklad Henry bo pogovarjal z Wilsonom. llllllllllllll!l||||||||||||lt||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|imimi||,l|nm||||||||M,||,,|||||||||l|l||llim)||||n KONFERENCA O GOSPODARSTVU SVETA-UNCTAD Zahteva po uravnovešen ju svetovnih cen surovin Obtožbe, da se z mednarodno izmenjavo še bolj bogatijo bogate in dejansko izkoriščajo države v razvoju . Prva poročila predstavnikov držav NOVI DELHI, 5. — Po uvodni n razpravah se je danes na svetovni konferenci o trgovini in razvoju pričela splošna debata, v katero je prvi posegel francoski finančni minister Debre, ki je dejal, ua splošna konjunktura ne dopušča naglega razvoja, da pa je treoa predvsem organizirati tržišče surovin. Govornik je zagovarjal sedanji sistem, ko je govoril tudi v imenu evropske gospodarske skupnosti, ki je najvažnejše tržišče za dežeie v razvoju in ki s tem tudi prea stavlja faktor razvoja vseh držav na svetu. Debre je tudi dejal, da je treba spoštovati neodvisnost vseh, pri čemer se je treba zavedati, da se doseže napredek z delom in drugačno zadelitvijo dobrin. Nobenega resničnega napredka pa ni mogoče doseči z umetnim ustvarjanjem denarnih rezerv. Debre je zaključil, da je Francija pripravljena povečati svoj prispevek državam v razvoju. Tudi minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije Karl Schiller je dejal, da so pripravljeni povečati pomoč v raznih oblikah, podčrtal pa je nujnost resne in konkretne politike držav v razvoju, ki mora privesti do reform, do gospodarskih ukrepov, ki bodo pomenih večji dotok domačega in tujega kapitala. Glede surovin je Nem- čija za stabilizacijo tržišč, nikakor pa za umetno določanje cen. Brazilski zunanji minister Jose De Magalhaes Pinto je ugotovil, da se preko trgovine izkoriščajo revne države, ki prispevajo k bogatenju bogatih. «Gre za transfuzijo krvi v obratnem smislu, ko se kri pretaka od šibkega k močnemu.« Treba je torej sprejeti konkretne ukrepe, da bo svetovna trgovina prenehala biti sredstvo za izkoriščanje proizvodnih naporov držav v razvoju. Predlagal je sprejem okvirnega sporazuma, ki naj predvideva sklenitev sporazuma o surovinah v najkrajšem času. Predstavnik ZDA Rostovv je priznal, da so bili zaradi težav plačilne bilance prisiljeni znižati pomoč državam v razvoju, vendar pa so ZDA pripravljene prispevati k načrtu, če bi ga odobrila večina. Bolgar Budinov je v prvi vrsti obsodil ameriški napad v Vietnamu in ugotovil, da bi lahko samo u-mik ameriških čet pomenil resnični konec nevarnosti zaostritve in razširitve vojne. Delegat Cejlona Jayawardene je nadaljeval isto tematiko, ki jo je že pričel Pinto, in je ugotovil, da morajo države v razvoju za svoj uvoz več plačati, kot prejmejo za povečan izvoz surovin. Zato je treba uvesti novo politiko cen za surovine, ki bo zaščitila manj razvite države. UPORABA DOMAČEGA JEZIKA PRI CERKVENIH OBREDIH Duh in črka vatikanskega koncila še nista zaživela v videmski škofiji V nedeljo 21. januarja so v duhu ekumenskega koncila molili skupaj in opravljali skupaj cerkveno svečanost v videmski stolnici katoličani, protestanti in pravoslavni. Udeležil se je te svečanosti seveda tudi videmski nadškof Zaffonato, ki je na koncu poudaril pomen tega skupnega cerkvenega obreda, ekumenskega duha enakopravnega obračanja k Bogu v raznih jezikih in raznih krščanskih veroizpovedih. Mi Slovenci v Italiji se tega širjenja ekumenskega duha prav v videmski škofiji preko raznih ver-narodnosti in jezikov veselimo, ker smo prepričani, da bodo kmalu, počasi in postopoma, deležni izenačujočih duhovnih in tudi na zunaj vidnih dobrot tudi tisoči slovenskih vernikov v Beneški Sloveniji. Saj je prav slovenska skupnost katoliških vernikov v videmski pokrajini: v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in v diaspori raztresena tudi po furlanskih vaseh in mestih znana po svoji globoki vernosti in vdanosti do rimske sv. stolice in do svojih videmskih nadpastirjev tudi v časih hude preizkušnje pod fašizmom, ko še ni bilo sedanjega ekumenskega duha v njim predpostavljenih cerkvenih krogih. Posebno beneški Slovenci v gorskih duhovnijah videmske škofije se radujejo slehernega znaka, ki kaže, da mnogi njihovi italijanski in furlanski dušni pastirji premagujejo v sebi predsodke in odpravljajo svoje neznanje, ki jim onemogoča, da bi mogli po duhu in črki konstitucije nove svete liturgije uporabljati domači slovenski jezik vernikov v Beneški Sloveniji. 36. člen liturgične konstitucije sprejet na II. vatikanskem koncilu. namreč določa glede uporabe domačega jezika naslednje: 1. «V latinskih obredih, naj se ohrani raba latinskega jezika, razen kjer imajo posebne pravice«. 2. «Ker pa mora biti, tako pri maši kot pri delitvi zakramentov in pri drugih bogoslužnih opravilih raba domačega jezika za ljudi često zelo koristna, jo je mogoče uvesti tudi drugod, zlasti za berila in opozorila, za nekatere molitve in pesmi.« 3. «Pravico določiti, v koliki meri in na kakšen način naj se uporablja domači jezik, ima pokrajinska cerkvena oblast«. Vendar mora te določbe potrditi apostolska stolica. 4. «Prevod latinskih besedil v domači jezik mora za liturgično uporabo odobriti zgoraj omenjena pristojna pokrajinska cerkvena oblast.« To so splošna določila konstitucije sv. liturgije o rabi domačega jezika vernikov v bogoslužju. Konkretno pa razni drugi paragrafi liturgične konstitucije še določajo, kdaj se rabi domači jezik vernikov v raznih cerkvenih obredih, in sicer: člen 54 liturgije določa rabo domačega jezika pri maši, člen 63 pri delitvi zakramentov in zakramentalov, člen 76 pri mašnlškem posvečenju, člen 78 pri poroki, člen 101. pri duhovnih dnevnicah, člen 113 pri petju. Ozadje teh določb o rabi domačega jezika v liturgiji temelji na razodetju. Po njej duhovnik ((jemlje z mize in deli vernikom za življenje tako kruh božje besede kakor Kristusovega telesa.« Duhovna hrana vernikov pa ni le sveto pismo samo, ampak, na različne načine, tudi ostalo liturgično oznanilo in besedilo. To ozna-nilo pa more biti vir moči vernikom le tedaj, če ga človek razume, če ga sprejme v svoje srce, če srce na to oznanilo odgovori. Verniki s slovenskim materinem jezikom v videmski škofiji pa bi lagali, da njihovo srce odgovarja na sveto pismo in drugo liturgično oznanilo in besedilo v svojih cerkvah, saj ga mnogi sploh ne razumejo, nekateri le delno, popolno pa velikanska večina ne in jim zato to oznanilo ne more biti vir moči. Ko je vdiral nekrščanski duh nacionalizma v tradicionalno rabo domačega Jezika slovenskih vernikov v videmski škofiji pod nede-mokratskim režimom pred zadnjo vojno, so se z zaupanjem slovenski verniki obračali s peticijami in memorandumi na sveto stolico, da bi se ohranila raba domačega jezika v molitvah, pesmih, berilih in oznanilih ter pridigah. Takrat je duh diktature v državi straho- CATANIA, 5. — Kmet Pietro Cia damidaro, star 40 let, ki je pred-kratldm prišel iz norišnice, je s puško ubil dve osebi ter ranil neko tretjo. Krvavi dogodek se Je odigral v Adranu, precej velikem središču v pokrajini Catania. Včeraj popoldne, ko Je bil Ciadamidaro doma, se je neka ko — sr:.............'..aT...•..... :■ ■■ . •-»svil pl lil DANES V GRENOBLU Začetek zimskih olimpijskih iger GRENOBLE, 5. — še nikoli ni bila nobena otvoritev olimpiade tako slovesna in tako dolga, kot bo jutri za začetek zimskih iger v Gre-noblu. Američani so režijo otvoritve v Squaw Valleyu poverili VValt Disneyu, Francozi pa svojemu izrednemu režiserju «pariške skupine* Jacquesu Valentinu, ki bo rabil zanjo 250 milijonov lir. Nič čudnega, saj bo trajala od 13. do 16.30. Vse to bo potekalo s sodelovanjem kakih 18.000 vojakov, skavtov, šolskih otrok, fanfar, pevskih zborov, ob streljanju topovskih salv itd. In to v prisotnosti predsednika republike generala de Gaulla, ki bo na povabilo predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Averyja Brutlageja otvoril letošnjo belo o-limpiado. TEČAJ PLAVANJA Športno društvo Polet z Opčin prireja tečaj plavanja za otroke. Tečaj je namenjen otrokom neplavalcem in otrokom, ki bi hoteli svoje plavalno znanje izpopolniti. Vadbene ure bodo v tržaškem pokritem bazenu vsako soboto od 15. do 17. ure. Prva lekcija bo v soboto, 10. februarja. Vpisovanje in informacije jutri in v četrtek od 20. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. SVETOVNO PRVENSTVO ČASNIKARJEV V SMUČANJU V ekipnem plasmaju Italija na prvem mestu Ekipo so sestavljali Nicolello (Stanipa), Kiiluie (Roma. Neapelj) in Vesel (Primorski dnevnik) COURCHEVEL, 5. — Na 14. mednarodnem smučarskem srečanju časnikarjev v deželi Savoie v Franciji, ki se ga je udeležilo okoli 120 časnikarjev iz okoli 20 držav, je reprezentanca Italije (Nocolello, Kuh-ne, Vesel) zasedla prvo mesto v kombinaciji (veleslalom in dva teka slaloma) pred Jugoslavijo, Poljsko, češkoslovaško, Avstrijo, Švico. Fran djo, Nemčijo itd. Tokrat se je Italiji drugič v zgodovini mednarodnih časnikarskih srečanj posrečilo osvojiti prvo mesto v ekipnem prvenstvu, ki je običajno pripadal Jugoslaviji. V veleslalomu je Nicolello (Staim-pa) imel najboljši čas 1’13”5. na 4. 1 mesto se je uvrstil Kiihne (Roma m r [URNIK ZA ZIMSKI POKAL PR1JATEUS1 Izredna igra in odpor borovk v tekmi z reškim Partizanom Brežani in Brežanke prepustili zmago ekipama z Reke Moški: BREG — PARTIZAN 0:3 (2:15, 5:15, 5:15) BREG: Lovriha V., Svetina, Žerjal, Gerli, Lovriha B., Sancin, Pangerc, Glavina, Škrinjar, Lovriha Vojteh, Prašelj. PARTIZAN: Karavanič, šverko, Bujanič, Paškoto, Medac, Smiljan, Stankovič, Legovič, Jaška, Lenco-vič, Klic. Sodnik Marcon, stranski sodnik Bratanic, zapisnikar Pappacoda. Tokrat je pri Bregu gostoval v okviru zimskega pokala reški Partizan. Že po prvih udarcih je bi- reči, da so se naše igralke lepo iz- ] premoč in z lahkoto premagali kazale in da so drago prodale zma-1 trebensko enajsterico, če so Tre- go. Pohvaliti je treba vse igralke, ker so dale vse iz sebe in pokazale česar so zmožne. S sobotno tekmo se je končal prvi del turnirja. Na vrhu začasne lestvice je ekipa z Reke, ki ima 3 odigrane tekme in 6 točk, druga je Pula s 4 točkami. Sledijo Poreč 4, Bor 2 in Breg 0 Prihodnji teden se bo začelo povratno srečanje prva tekma bo tržaški derby med Bregom in Borom. ____ __, ^ . Izid* ifrvf^t^omfSoraTbrez^bo^ I PARTIZAN REKA - BOR TRST 3:2 ŠT Jettu°paJtamkso i3reržam ^ dih medel odpor, kar pa seveda ni zadostovalo proti visoki tehnični in atletski pripravljenosti gostov. Prva polovica drugega seta je bila enaka prvemu setu, nato pa so se Brežani nekoliko ogreli in vživeli v igro. Tretji set je bil še najbolj izenačen, ker je reški trener poslal na igrišče precej rezerv. Brežani so nekajkrat celo vodili, a naposled so morali le prepustiti zmago boljšim gostom. Plavi niso v soboto preveč zadovoljili, predvsem so bili pomanjkljivi v obrambi, zlasti pri kritju zida, pa tudi razpostavitev na igrišču je bila velikokrat zgrešena. Poleg tega pa so bili igralci na igrišču preveč statični. * * * Zenske: BREG — PARTIZAN 0:3 (11:15, 3:15, 13:15) BREG: Foraus, Slavec D., Slavec N., čuk, Barut, Kofol. Sodnik Ban, stranski Marcon, zapisnikar Pappacoda. Brežanke so morale še enkrat kloniti boljšim nasprotnicam v okviru zimskega pokala, čeprav so nudile Partizanu močan odpor zlasti v prvem setu, ko je bila igra zelo izenačena, ter v tretjem setu, ko so že vodile z 9:3. še vedno i prihajajo Brežanke na igrišče v še-stih, kar je zelo negativno in do kazuje veliko neresnost nekaterih atletinj. Čas bi bil že, da se vse igralke zavedajo, da je prvenstvo B lige pred vratmi in da je za to prvenstvo potrebna več kot so lidna priprava, če se hoče Breg obdržati v B ligi. —Loki— Ekipa Partizana iz Reke, ki je v soboto gostovan v Trstu, kjer je odigrala tekme za zimski pokal, se je vrnila domov kar s tremi zmagami. Po moški tekmi je sledila ženska med Borom in Partizanom. Že v prvem setu smo opazili borbenost in vigranosl plavih. Tekma, ki se je predstavila na papirju ne- (15:11, 12:15, 9:15, 15:7, 16:14) Postavi: Partizan Reka — Stojčič, Gašpai Begonja, Peršič, Diminič, Frank, Surla, Dukič, sčulac, Ermiša, Po kič in Kardun. Bor Trst - Pevletič, Barej S. in L., Mijot, Hmeljak, Bezeljak, Kenda, Pernarčič S., Rogelja, Švab in Rauber. š-a PRIJATELJSKA TEKMA Tabor Primorec 6 1 benci kljubovali napadom Sežan-cev v prvem polčasu in se kar dobro branili ter čestokrat sami prešli v protinapad, so v drugem polčasu popolnoma popustili in so se z njimi Sežanci poigravali kot mačka z mišjo. Kaj je vzrok takšnega poraza? Brez dvoma ne smemo podcenjevati moč Sežancev, vendar pa vemo, da bi bil izid drugačen, če bi moštvo Primorca ostalo nespremenjeno tudi v drugem polčasu. Trener je namreč v nadaljevanju poslal v slačilnico kar pet glavnih igralcev ter jih nadomestil z rezervami. To ne smemo soditi kot napako, kajti vsaka prijateljska tekma velja kot dober trening, ne pa pravo tekmovanje. Zelo težko pa je to razložiti navijačem in igralcem samim. Igra je bila oba polčasa zelo napeta, korektna in se odlikovala s čisto tehnično igro. Sežanci so s hitrimi akcijami in bliskovitimi odločnimi napadi vedno pritiskali na vrata Trebenoev in tako realizirali kar šest golov. Enajsterica Tabor ima dobro pripravljene i-gralce, tako tehnično kot atletsko, ki dobro obvladajo taktiko igre. Zato so tudi do sedaj želi toliko pozitivnih rezultatov in si v svoji ligi priborili prvo mesto. Po končani tekmi so Trebenci preboleli svoj poraz ob dobro založeni mizi, v gosteh gostoljubnega sežanskega nogometnega kluba. K. R. V nedeljo so se v Sežani Trebenci srečali v prijateljski tekmi. Sežanci so spet pokazali svojo .........................I.Milimi,........................................... di Napoli) 1’15”9. na 17. mesto Vesel (Primorski dnevnik) 1'22"4. V slalomu je zmagal Durschmied (Kanada), na drugem mestu je bil Pre-obraženski (SZ), na tretjem Kiihne, Nicolello na petem, Vesel pa na 12-mestu. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Erič Durschmied (Ka-nada), drugi je bil Nicolello, tretji Kiihne, štirinajsti Gorazd Vesel itd. Tekme so bile v Corcheveiu, » ga imajo Francozi za svoje najbolje urejeno zimsko turistično središče, saj razpolaga s 44 vlečnicami, ki imajo zmogljivost 10.000 vlekov na uro. Organizacija je bila brezhibna, vreme vseskozi izredno lepo, navdušenje časnikarjev iz vseh krajev sveta, predvsem pa iz skoraj vseh držav Evrope, nad tem P° sodbi vseh najbolje urejenim smučarskim centrom na svetu, pa neizmerno. Prihodnje 15. mednarodno časnikarsko srečanje bo v Badga-steinu v Avstriji. Smučarsko prvenstvo Primorske Na Livku vreme močno nagajalo tekmovalcem V nedeljo je bilo na Livku nad Kobaridom primorsko smučarsko prvenstvo, ob veliki udeležbi JI80 tekmovalcev Iz smučarskih društev Bovec, Nova Gorica, Idrija, Lokve, Cerkno, Postojna, Livek In ekip8 JLA) so morali žal odpovedati slalom. Nenadoma je namreč zapadel nov sneg, pa tudi med samo prire' ditvijo je snežilo. Zato so izvedli le veleslalom, pa še tega na nekoliko skrajšani progi, ki so io delno usposobili s pomočjo požrtvovalnih pripadnikov JLA. Kljub vsem tem težavam je bilo tekmovanje odlično organizirano in je treba pohvaliti občinsko zvezo za telesno vzgojo iz Tolmina in smučarske organizatorje iz Nove Gorice. Tekmovanje je letos potekalo v veliki premoči novogoriških smučarjev, ki so zasedli kar devet prvih mest od enajstih! To je nedvomno posledica sistemov matičnega dela v tem klubu in zmeraj večje pozornosti, ki jo posvečajo mladini. Največ uspehov v včerajnjem tekmovanju so imeli: Olga Poljšak, Mir* Zorč, Goran škarabot, Janko Furlan, Alenka Pignatari, Ester Moc-i.Jk, Uroš štrukelj, Emil Car is, Mi' rica šepic, Stana Drešček, Jože Andlovič, Beno Pahor, Ivica Pavlin. Neda Delorenci, Slavko Kutin, Boris Troha, Sabina Franko, Slavka Šušteršič, Janko Slokar. Andrej Maž' gon, Maks Ošabnik, Anton Slatinek in Klavdij Hlede. KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Neoporečna zmagaLloyda Adriatica Zopetporaz Spliigen Brdua na tujem Lloyd Adriatico - Italsider (Trst) 64:57 (35:21) Ob nabito polni telovadnici v Ul. della Valle je Lloyd Adriatico premagal Italsider iz Trsta in tako izboljšal svoj položaj na lestvici. Ko bi še to nedeljo doživel nov poraz bi bil obsojen na izločitev. Italsider je bil na predvečer favorit, ker je pred tednom dni premagal zelo močno ekipo Bianco-sarti, ki se poteguje za prestop v A ligo in ker je premagal Lloyd v prejšnjem, direktnem srečanju. Že od vsega začetka je Lloyd prešel v vodstvo po zaslugi svojega najboljšega igralca Schergata, gativna za Tržačanke, se je na igri- ki je z dvema zaporednima koše-šču razvijala kar nasprotno. Lahko ma v prvih desetih sekundah tek-rečemo, da je Bor celo tekmo pre- .me zbegal nasprotnike. S hitrimi vladoval in vse ie kazalo dabo1 protinapadi in z meti iz razdalje kS rezultaT v lorisfplavih Naj Schergat in Fortuna« povzro omenimo le zadnji set, ko so Trža čanke vodile 8:1, ves čas so vsiljevale tempo, ki je bil zelo hiter in borben. Na koncu so pa klonile, čila zlom Italsiderja, tako da je bil rezultat v dvanajsti minuti 25:15 v korist Lloyda. Italsider se ni mogel zbrati v napadu in je le s težavo metal, morda iz utrujenosti ali pa iz še težje pa prodiral. V obrambi živčne napetosti Vsekakor moramo se je izkazal ranljiv spričo nepri- iiiiiiimuHUMiiiniiiiiiiiiiinMiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiimmiiiiiniiiiiiiiiiiimimiiiimmiiiiinm KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Videmski US Porzio premagal Bor 64:40 Zopet so košarkarji Bora doživeli poraz in tokrat na terenu Poraia v Vidmu.. Poraz je treba še vedno pripisati nepazljivosti v obrambi in brezddejnosti v napadu. Plavi so se razvrstili v cono 2-3 in se talko branili do konca tekme. Na začetku je obramba kar dobro držala in prisilila tekmece, da so metali iz razdalje. To se Jim je splačalo, ker so se igralci Poraia izkazali za slabe strelce. Borovci so učinkovito skakali na odbitih žogah. Razmeroma hitro so se spuščali v protinapad, ki ga je Savo Spacal uspešno zaključeval. Vse je kazalo, da so se vrnili boljši dnevi. Kakor hitro je Porzio forsiral o-brarnbo se je pojavil zlom. Dosti podaj je Mio zgrešenih, ni bilo moč priti do dobrega položaja za met in še edini izhod je bilo podati žogo Savu Spacalu, ki je izsilil prodor. Ob koncu prvega polčasa je btl rezultat še rešljiv (29:16 za Porzio). Toda kmalu po pričetku drugega polčasa je moral Rudež zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, kar Je dokončno zapečatilo usodo plavih. Tekma, neprivlačna, Je torej še enkrat nakazala krizo, v katero Je zabredla ekipa. Tehničnim vzrokom te krize se pridružujejo tudi psihološki, ki niso nič manj važni ln globoki od prvih. Pojavlja se neke vrste nezaupanja v lastne zmožnosti, strah pred nasprotniki, zbeganost v kritičnih trenutkih. Menda iti v teh primerih boljšega zdravila kot Je zmaga. Ko bi košarkarji Bora zmagali, bi morda duševno poživeli in bi samozavestneje in bolj sproščeno igrali. Proti Porzlu je Bor poslal na parket naslednje igralce: Spacal (20), Fabjan (7), Starc (4), Prinčič (4), Rudež (4), Sirk, Kafol, Kralj, Sancin, Zavadlal. ADRIJAN ZAVADLAE meme cone 2—3. Zgornja dva branilca sta se zelo trudila, da bi ovirala mete iz razdalje, pa jim to ni uspelo. Sele pozneje je Magri-ni spremenil cono 2—3 v 3—2 in spravil Lloyd v zadrego. Razlika 15 točk se je postopoma manjšala ln se končno ustavila na 7 točk. Na koncu je Lloyd nekoliko popustil in omogočil forsing Italsiderja. Ekipi sta nastopili z naslednjima postavama: LLOYD ADRIATICO: Schergat (19), Fortunati (16), Poli (2), Blanco (2), Franceschini, Biči (9), Nar-der (10), Apostoli (2), Lovero (1), Bernardini (3). ITALSIDER TRIESTE: Cavazzon (17), Mocenigo (8), Ruprecht (13), Simsig, Papais, Dalla Costa, Cri-sma (7), Pilon (8), Porcelli, Moreni (4). Adrijan Zavadlal ft # # Italsider (Genova) - Spliigen Brau (Gorica) 59:51 (34:29) ITALSIDER: Giannattasio 4, Ca-stronovo 5, Santi 6, Lasagni 7, Ca-bassi 7, Dal Pozzo 11, Berruti, Bat. testin, Bordoni 8, Gherardo 11. SPLOGEN BRAU: Medeot 18, Comelli 2, Ponton 9, Del Ben 10, Krainer 6, Meneghel, Bisesi 2, Mauri 12, Bosim, Poloniato. V nedeljo se je začelo povratno kolo košarkarske B lige. Spliigen Brdu Je moral tokrat v Genovo. Tu se Je sTečal z Italsiderjem. To ekipo je premagal v Gorici z izredno lahkoto z razliko 28 točk. Iz tega razloga smo bili prepričani, da se bo tudi v Genovi dobro izkazal. Tekmo smo cenili kot resnejši trening. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega ln Spliigen je zopet klonil. S tem je goriška peterka pokazala, da ne more kljubovati niti najšibkejšim ekipam na tujih tleh. Videti je, da igralce moti dejstvo, da morajo igrati na tujem igrišču pod vplivom nasprotnega navijanja Res je, da Je bil tokrat Italsider nekoliko močnejši kakor smo ga srečali v Gorici Ekipo Je okrepil visoki Dal Pozzo, ki Je mnogo pripomogel k nedeljski zmagi Dejstvo pa je, da Je goriška ekipa še nepremagana na domačih tleh: od petih igranih tekem Je vse dobila in vedno s solidnim rezultatom. Na tujih tleh pa je stanje i čisto obratno: od sedmih Igranih, je dve dobila, v petih tekmah P8 je bila poražena. To nam jasno prikazuje moč goriške peterke na domačih tleh, medtem ko je n8 tujih tleh zelo šibka. Da se povrnemo k tekmi: dom8' čini so začeti živo in povedli. ” 5’ so voditi 7:2. Goričani niso čakati takega odpora, zato so se P0-čutili nekako zmedene na igrišču-Razlika se je polagoma večala in dosegla v 10’ 6 točk. Po tem tern-nem premoru je Sptigen začel manjšati razliko. Skoru bi mu bilo uspelo, da bi izenačil. Tedaj P8 je stopil na igrišče visoki Dal P°z-zo in zopet vzpostavil prejšnje stanje. Proti koncu prvega polčasa se Je ta razlika še povečala in dosegla 5 točk ob koncu polčasa (34:29). V drugem polčasu je ostala razlika v koših vedno na isti višini-Goričani so se zaman truditi, d8 bi zmanjšati razliko. Očitno pa )e bil vmes slab dan, zaradi česar so se mora* 1 * *’ ni hati ui vnovič kloniti na tujih tleh. MOŠKA A LIGA 74:51 56:55 77;70 79:68 & Ignis Varese — ‘Eldoraclo Simmenthai — *Fargas Candy — ‘Becchi 'AirOnestš — Noalex •Butangas — Ignis Sud O ran soda — 'Boario LESTVICA Oransoda, Candy 20: Ignis Stid-Stmmenthal 18; Butangas 14; Varese 12; Noalex, AlPOnestš 1(,; Eldorado 8. Boario. Beochl 6; Far' ga-, 2. MOŠKA B LIGA IZIDI •Snaldero — Faema •Libertas — Siemens •Blancosarti — Imola Lloyd Adr, — Italsider Ts 'Gumna — Gira •Italsider Ge — SplUgen B LESTVICA Blancosarti 12 11 1 879 669 Snaldero 12 11 1 883 712 SplUgen B. 12 7 5 817 767 Gamma 12 7 5 838 854 Libertas 12 6 6 768 732 Gira Bo 12 6 6 724 712 Faema 12 6 6 758 769 Siemens Mi 12 5 7 734 766 Italsider Ts 12 4 8 689 732 Lloyd Adr. 12 3 9 736 831 Italsldei Ge 12 3 9 660 750 Virtus 12 3 9 654 783 92 4 * * *1 64: «7 64*2 76:65 51L51 23 22 |4 14 12 13 12 10 5 6 6 6 Z NEDELJSKE OSREDNJE LETOŠNJE PREŠERNOVE PROSLAVE V KULTURNEM DOMU Priznanje enakopravnosti našega jezika je danes naša najpoglavitnejša zahteva« '~A~ / 1 v |K| liljK;; “ v ; v • y ' v' jfc* v ^»v - * ■Srk^ , razliko od prejšnjih let, ko 5p osrednjo Prešernovo proslavo organizirala Slovenska prosvetna *reza, ki je povabila na sodelova-n.ie v glavnem pevske zbore svo-)ih društev, so letošnjo osrednjo Prireditev ob slovenskem kultur-npw prazniku organizirale Slovencu prosvetna zveza, Glasbena matica in Slovensko gledališče v Trstu. Seveda je bil temu primeren tudi sam program prireditve, pri katerem so sodelovali pevski zbori, elani gledališča in umetniki Glasbene matice. Prejšnje leta so prav nastopi številnih pevskih zborov Sabljali v Kulturni dom izredno veliko ljudi, toda tudi spremenje-program ob letošnji proslavi Prešernovega praznika je pritegnil v nedeljo popoldne v Kulturni dom zelo veliko občinstva, kar pomeni, aa naši ljudje, da Slovenci na Tržaškem, svoj kulturni praznik globoko čutijo. Program je začel pevski zbor PD 1’r,3"1e s’r|bs,‘1 ter pnno-, I temeljne In drobne zahteve /venskega človeka, k! ž'vi kot jan narodnostne skupnosti izven •®’a matične dažele. Naj bo dovoljeno, da ob današ- njem prazniku pogledamo predvsem vase. življenje nas sili da naše pritožbe, pričakovanja m zahteve tolikokrat ponovimo, da si izjemoma lahko dovolimo preskok in se vprašamo: kaj sem storil jaz, Slovenec iz tržaškega in go-riškega mesta, podeželja na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji? Kako sem se zadržal jaz kot posameznik, da bi pritožbe bile v vsakdanjem življenju dokazane in bi se izpolnitev zahtev sama po sebi vsiljevala? Nočemo delati krivice našemu človeku, ki je v temni preteklosti na svoji koži izkusil posledice zgolj izpovedanega pripadništva slovenskemu narodu. Upoštevamo nesrečne razmere, ki so pri nas nastale kljub zmagi nad temnimi silami. Slovenski človek, ki je v tem boju sodeloval v prepričanju, da za vselej rešuje svoja osnovna vprašnja, je doživljal znova u-darce. Zgodilo se je, kar se v podobnih primerih dogaja, da je marsikoga vrglo na ovinku z voza, da je v neprestanem boju omagal, obupal nad prepričanjem, da je boj najboriše sredstvo za dosego pravic Skril se je morda v lupino anonimnosti ali se celo prepustil valovom, ki so ga oddaljevali od svoje biti, od svojega brega, svoje otroke pa je dokončno pahnil na drugo stran. Ne, to ni pravilo, to ni značilno za naše narodno življenje. Za naš ga človeka je značilna zvestoba svo‘emu rodu in žilav odpor vsem nasprotnim tokovom. Ko govorimo o tem, kakšno bodi zadržanje Slovenca pri nas danes moramo realistično upoštevati čas in prostor, v katerem živimo. Upoštevati moramo vse. kar je slovenskega človeka oviralo, da ni bil vedno ln povsod Idealen Slovenec z dvignjeno glavo! Nismo mogli, na primer, pričakovati, da bo v preteklih letih, recimo, vsak desril Slovenec na tržaškem sodišču spregovoril v slovenskem jeziku, zato da bi imel dokaze, da slovenski jezik tam ni dovoljen. Utemeljena je bila namreč bojazen, da bo zaradi tega kazno- Pevski zbor p.d. »Slavec* iz Ric manj pod vodstvom Vladimira Švare (na vrhu) — člani Slovenskega gledališča so lepo podali Prešernov Sonetni venec (v sredi) — Pevski zbor »Jacobus Gallus* pod vodstvom Ubalda Vrabca van ali da bi mu drugače slaba predla. Vedno smo stali na stališču, da ni mogoče pričakovati od slovenskega človega po tolikih bojih in žrtvah po tolikih obveznostih, ki so bile v njegov prid prevzete, da v jurišu demonstrira in terja svoje pravice. Kdor je obveznosti sprejel, jih mora tudi izpolnjevati in kdor jih je sopodpisal, je njegova dolžnost, da napravi vse kar je v njegovi moči, da bodo izpolnjene brez posebnih dokazov in navajanja primerov neizpolnjevanja, če je vsem tako in tako jasno, da se ne izpolnjujejo. Ugodnejše vzdušje in naše naloge če se danes obračamo vase in svoje ravnanje kr.t.čno ocenjujemo. nočemo s tem niti zdaleč dajati odveze tistim, ki bi nam morali dati, kar nam gre. To vprašanje načenjamo predvsem zaradi tega, ker sodimo, da nas splošni razvoj prehiteva in bi naš aktivnejši poseg brez dvoma pospešil proces uveljavanja naših zadev. Vsi ugotavljamo, da so se razmere spremenile, zdi se, da nam ta ugotovitev ni šla povsem v zavest, ki bi nas avtomatično navajala. da kol posamezniki izraziteje poudarjamo svojo nacionalno pripadnost in se poslužujemo vseh pravic, ki nam jih dajejo zakoni, Posebni statut in ustava. Ugodnejše vzdušje prav gotovo ni iznajdba kogar koli ali sad zmagovitega pohoda načel, temveč je posledica širših in ožjih procesov, politične, družbene in gospodarske narave, ki so omogočili demokratični razvoj družbe in sprostili uveljavljanje načel. Občinstvo je povsem napolnilo dvorano Kulturnega doma Zgodovinsko spoznanje, da vsaj v Evropi niso mogoče spremembe s silo ali s konfliktom, je povzročilo popuščanje mednarodne napetosti v sami Evropi. Londonski sporazum je izločil največja odprta vprašanja med Jugoslavijo in Italijo in postavil temelje za plodno medsebojno sodelovanje ter podrobno določil obveznosti obeh držav do manjšin. Videmski sporazum o maloobmejnem prometu je na široko odprl mejo obmejnemu prebivalstvu obeh držav. Poraz nazadnjaških sil v državi je odprl možnosti za bolj demokratičen razvoj, za uveljavljanje naprednih določil ustave in za zmanjšanje razdalje, ki je državljana ločevala od oblasti. Revizija konservativnih stališč katoliške Cerkve do sodobnih družbenih vprašanj in poudarjanje pravic narodov in narodnostnih skupnosti je v celotnem kontekstu prispevala k zmagi bolj odprtih stališč ljudi s krščansko ideologijo. Priznavanje utemeljenosti pravic bivših kolonialnih narodov, tudi tistih, ki zaradi zaostalosti niso nikoli bili organiziran! v državno tvorbo, da imajo pravico do lastne države, je pripomoglo k izpodkopavanju nazadnjaških nazorov, da ni mogoče priznati pravic tistim, ki jih niso nikoli uživali. Vedno večja medsebojna gospodarska odvisnost v svetu, v našem ožjem primeru čedalje večje poglabljanje gospodarskega sodelovanja med obema mejnima državama, v še ožjem pa našim očem razvidna medsebojna gospodarska odvisnost obeh obmejnih področij vse to povezuje svet in posamezna administrativno ločena območja v celoto, ki bi jo bilo nenaravno deliti. In prav to spoznanje je za prebivalstvo obeh Področij zgodovinsko. Medsebojna odvisnost, medseboino spoznavanje, medsebojno spoštovanje. Nazaj ni mogoče, ker m moč dušiti gospodarstva z umetnimi omejitvami. Temu bi se vsi uprli. Pot pelje le naprej in gospodarski razvoj bo terjal vedno večje zbliževanje in sodelovanje, vedno večjo integracijo. Današnje boljše vzdušje za nas Slovenoe Je torej sad vseh omenjenih dejavnikov in hkrati, seveda. sad naših bojev in zahtev, sad boja množic za demokracijo. Brez naše aktivne prisotnosti tudi spremenjenega vzdušja ne bi bilo, ker se načela žal samodejno ne uveljavljajo. Vsestranski razvoj človeštva lahko prepreči le splošno uničenje vsega, večine in manjšine. Zato imamo trdno vero v trajno boljšanje vzdušja. Danes torej ne pomeni več tveganja v slovenščini napisana vloga ali sprememba priimka ln podobno. Slovenci veljamo pri nas za dvojezične državljane, čeprav ni to povsem res. Zakaj naj bi to hvalevredno lastnost na vsakem koraku dokazovali? Zaradi samohvale? Zato da bi dokazali, da nismo manjvredni? Zaradi praktičnosti? čemu naj, recimo, služi prevajalski urad na tržaški občini — čeprav je zeio slab surogat za najmanjše dvojezično poslovanje, pomeni pa le začetek — če bomo Slovenci pohlevno naslavljali vloge na občino v italijanskem jeziku? Saj ne bomo s takim zadržanjem ustvarjali nujnosti, da bo zaposleno pravično število slovenskih uslužbencev na občini, čemu naj bodo slovenski uradniki v okoliških obč'nah. če del slovenskih občanov z niiml občuje v italijanskem jeziku? Jezik je naš najvidnejši in najznačilnejši spoznavni znak. Zato ni čudne, če je bil v preteklosti tako preganjan, če se nacionalisti še danes zaganjajo proti njegovi uveljavitvi in če je prav pravica uporabe slovenskega jezika naj-večle še nerešeno vprašanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Prav zaradi tega je priznanje enakopravnosti našega jezika danes naša prva in najpoglavitnejša zahteva in je prav, če vsak posamezni Slovenec to zahtevo podpre v vsakdanjem življenju. Le tako bo ugodna rešitev postala nujnost, pred katero se bodo morali umakniti ravni predsodki, ki resno ovirajo nadaljnje uresničevanje naših pravic. Predvsem gre tu za omejitev, po kateri naj bi bil slovenski jezik priznan do tolikšne mere, da ne bi «postavilo v dvom italijanskega značaja mesta Trsta«. Ni bilo popolnoma pojasnjeno, kaj ta omejitev pravzaprav pomeni ln do kam naj v praksi sega. Oziroma bi se dalo tudi brez pojasnil razumeti: dvojezično področje na podeželju — in še to ne povsod — tržaška občina z drobnimi koncesijami v zgornji okolici pa ((nacionalno čista«. Ne glede na nezdružljivost teh stališč z določili Posebnega statuta, ki obravnava pravico glede uporabe slovenskega jezika Tržaško ozemlje kot celoto in ga ne deli na mesto in podeželje, je Trst administrativno središče, v katerem morajo Slovenci iz cele pokrajine opravljati vse tiste zadeve, ki ne spadajo v delokrog občin, To stališče je nevzdržno tudi do Slovencev, prebivalcev mesta Trsta, ki imajo po vseh etičnih ln demokratičnih načelih enake pravice opravljati svoje zadeve na vseh uradih, upravnih in sodnih, v svojem jeziku. Zakaj naj bi ne torej množično pisali vlog in odgovarjali na vprašanja raznih uradov v slovenskem jeziku? Zakaj naj ne bi dosledno terjali pismenega odgovora v slovenskem jeziku? Zakaj naj ne bi v naših vsakdanjih opravkih uporabljali slo- venskega jezika? Ne samo v trgovinah, delavnicah, ampak predvsem v uradih in danes tudi na sodiščih? Saj smo slišali iz uradnih virov, da je bil zakon o tolmačih na sodiščih lansko leto sprejet za nas. Sam zakon nas niti zdaleč ne zadovoljuje, toda bi grešili, če se ga ne bi posluževali in hkrati terjali boljšega. Ali ni upravičeno pričakovati, da bodo tisti, ki imajo večje možnosti, dali v pogledu uporabe slovenskega jezika dober vzgled? Vidni zunanji znak o narodnostnem značaju posameznih področij so javni napisi. Res ni potrebno čakati, da bo oblast glede tega prej popustila in postavila dvojezične napise, kakor marsikateri trgovec, gostilničar, obrtnik v izrazito ali pretežno slovenskih krajih. Ali ni bolj naravno, da bodo prej to storili Slovenci in tudi tisti, katerih odiemalci so pretežno Slovenci’ Tako bi učinkovito izvajali pritisk na oblasti in bi javni napisi ulic. naselij ir. uradov postali nekaj naravnega in nujnega. Priimki, imena šola, gledališče... Drugi otipljivi znak so priimki in imena. Naj se danes še tako kritično ocenijo odločitve, ki so bile glede spremembe priimkov v prvotno pristno in starodavno slovensko obliko sprejete po osvo-.boditvi, ne more to nikomur služiti kot pretveza češ da ie bilo vse zamujeno, ampak mora prodreti spoznanje, da je treba nekaj storiti. Zato pozdravljamo pobudo vaščanov s Proseka in Kontovela, ki z množično podplsno akcijo zahtevajo od političnih in manjšinskih organizacij, naj se zavzamejo za uvedbo enostavnejšega postopka za spremembo priimka. Prav ta množična pobuda zavrača mnogo dosedanjih pomislekov v uspeh široko zasnovane akcije v to smer. Slovenskemu človeku je treba omogočiti, da bo z lahkoto prišel do svojega nepopačenega priimka, od njega pa upravičeno pričakujemo, da se bo svoji dolžnosti pošteno odzval. Ce pa ima srečo, da mu je priimek ostal nespremenjen ali da si ga je dal spremeniti v prvotno obliko, bo že danes zahteval, da mu na u-radnlh listinah in povsod drugod napišejo v pravilni slovenski obliki z vsemi značilnostmi slovenskega pravopisa, torej tudi s strešicami, Po dolgotrajni pravdi je bil sprejet zakon, da smemo Slovenci dajati otrokom slovenska imena. Mimo naravnih zahtev, da Je treba anagrafske urade za tako delo usoosobiti. bodisi tehnično, hodiš' z nalet'ero slovenskega o'ev,a, mislimo, da ni treba po- 'MK ? M j pssafc^r- j. j H jg sil IfPill M liSlil K pll| llJjpigl f WTm H pls? 5' 1 Gfl tiolfl Ivan Sancin in dr. Gojmir Dem'ar (zgoraj) in Žarko Hrvatič ter Aleksander Vodopivec sebej poudarjati, da smo sami Slovenci na vrsti, da se te pridobitve poslužujemo. Gotovo je prišel tudi čas, ko je treba razmišljati, kako izbrisati še en znak naše neenakopravnosti. Vsi tisti Slovenci, ki imajo .prevedljivo osebno ime, se v uradnih aktih in tudi drugače njihova imena pišejo v italijanski obliki Le med Slovenci in v slovenskem tisku se uporabljajo in pišejo v slovenščini. Torej dve različni oznaki za njihovo identiteto. U-radna oblika imena je le italijanska, slovenska pa je ponižana na privatno uporabo. Nikomur ne pride na misel, da bi za Italijana v slovenskem tisku ali pri nagovoru uporabili slovensko obliko osebnega imena. To bi bilo označeno za neokusno, morda celo za žalitev. Zakaj si ne bi tudi Slovenci priborili nekaj podobnega? Najelementamejša načela o enakopravnosti to namreč terjajo. V veliki meri je odvisno od nas samih, ali bo imel Slovenec tudi uradno v slovenski obliki napisano ime in da je njegovo osebno ime samo eno in neprevedljivo. Odnos pripadnikov narodnostne skupnosti do šole v lastnem jeziku je v večini primerov merilo za njihovo narodno zavednost. O tem vprašanju je bilo že mnogo razprav in še več napisanega, zato je skoraj nepotrebno ob tej priliki na široko govoriti o dolžnosti slovenskih staršev, da vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Vredno poudarka pa je že znano dejstvo, ki potrjuje osnovno izhodišče pričujočega poziva nam samim, da se v skladu s spremenjeno situacijo tudi sami zganemo. Pred dvema letoma na Tržaškem zabeležena zaustavitev padca vpisav v prvi razred osnovne šole je posledica spremenjenega vzdušja in občutka, da ni več pritiska. Še pred leti je ta občutek bil prisoten in spada po našem mnenju med najpoglavitnej- mmm «pfe Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba i 1.35 Šopek slovenskih 12.00 iz slov folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj • 13.30 Glasba po željah • 17.00 Orkester 17.20 Slovenščina 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščaki - 17.50 zbor «Lisinskr, 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Kitarist Bruno Tonazzi - 18.55 Orkester Chack-sfield - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Znane melodije - 20. Šport 20.35 Szymanowsk.v: »Hagit* ■ 22.05 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Črni cvet Trst 12.05 Lahka glasba; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke boj 13.45 Russo in Safred - 12.45 G. Mon-tenero: »Tržaški kras« - 14.40 Koncert orkestra Slavko Osterc. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8 00 Prenos RL - 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček 11.45 Melodije 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Za mlade poslušalce - 14.30 Za prijetno razpoloženje - 15.30 Operetna glasba - 16 30 Tretja stran -16.45 Operna glasba 17.15 Orkestri - 17.40 Polke in valčki - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje P. Sinatra - 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.30, 8.00, i3 00, lu.00 in 20 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Šola • 10.35 Ura glasbe 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 TOREK, 6. FEBRUARJA 1968 Poje Dalida - 14.40 Pesmi iz San-rema - 16.00 Program za mladino - 16.30 Zimski šport v Greno-blu - 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino 19.12 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Verdijeva opera «Moc usode*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi 9.30 Glasbeni album - 10.00 Koman v nadaljevanjih 10.15 Jazz 11.00 Filmsivc novosh - 11.48 Pesmi desetletja - 13.00 Program z A. Sor-dijem - 14.05 Juke box - 15.15 Violinist W. Primrose 16.00 Pesmi iz Sanrema 16.15 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.00 Glasbena igra »Perma la mušica* - 21.10 Jazz III. program 10.00 Skladbe za siavičembalo -10.35 Borodinov kvartet štev. 2 -10.55 Malipiernva Osma simfonija - 11.15 Scharlalti in Mozart - 13.00 Duo Gulli Cavallo 14.30 Iz Che-rubinijeve «Lodoinske* - 15.30 Šostakovič, preludiji in fuge 16.30 Ital. sodobni skladatelji 17.20 Angleščina 17.45 Prokofjev, simfonija štev. 1 18.15 Gospodarska rubrika 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert 20.00 Anoulih: «Le-ocadia*. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja • 8.55 Radijska šola ■ 9.25 Slov. narodne 9.40 »Cicibanov svet* - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 V ritmu današnjih dni - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Strauss: Bur leska za klavir in orkester 12.30 Kmetijski nasveti 12 40 Pihalni orkestri 14.05 M. Tomc: Sonček je postal lenusček 14.25 Iz par titur VValdteufia - 15.40 V torek na svidenje! 18 00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester 18.00 Akualnosti - i8.15 M. Huemek. Zdravljica 13 45 M. Borko: Človek in klima 19.00 Lahko noč otroci! - 19.15 »Olimpijske igre Grenoblv 1968» - 20.00 L Suha dolčan. Dobri divj. mož 20.45 Pesem goda! 21 Ih Deset pevcev - 22.15 .lug glasba - 23.05 Vesna Parun: Pesmi Ital. televizija 10.30 Šola 12 30 Italijansko go spodarstvo - 13 00 Slikanice 13.30 Dnevnik 15.00 Olimpijske igre v Grenoblu - 17.00 Program za naj mlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za mladino 19.15 Kitajska civilizacija • 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik • 21.00 Wennerstroem kliče Moskvo - Ansambel Dik Dik • 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik 21.15 Življenje v kosmosu • 22.15 Včeraj in danes Jug. televizija 18.05 Poročila ■ 15.00 Grenoble: Začetek zimskih olimpijskih iger 18.10 Lutkovi.i film 18.25 Sloven ski pogovorni jezik 18.50 Arab ski svet 19.30 Obzornik 20.10 Zakon je zakon franc, film 21.45 Neiztrohnjenc srce ob slov kulturnem prazniku 22.45 Hokej ČSSR : ZDA iz Grenobia. OVEN (od 213. do 20.4.) Pri reševanju neke poslovne zadeve se boste znašli v težavah. Več odločnosti v domačem krogu. BIK (od 21.4. do 20.0.) Pomujati se boste morali, da vam tekmeci ne poberejo priložnosti. Prijetno presenečenje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše pobude bodo upoštevane, vendar si bodo drugi prilastili korist. Srečanje s trajnejšimi posledicami. RAK od 23.6. do 22.7.) Predlog, ki bi ga bilo dobro proučiti. Vaši čustveni cilji so nekoliko oddaljeni. LEV (od 23.". do 22.8.) Zvezde so vam sicer naklonjene, vendar ne HOROSKOP bo šlo vse gladko. Prijetna prigo da, toda pazite na mero. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Marsikje vam bodo zavidali nad uspehom, vi pa ne boste zadovoljni. Nekdo spletkari prot! vam. TEHTNICA (oo 23.9. do 23.10.) Neka pogajanja se bodo zavlekla in ne bo nič iz njih. V družini mir. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Naporno delo in vendar brez uspe- ha. Mešano razpoloženje vam bo šlo na živcu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne izgubljajt- iz vida končnega cilja in temu podredite dejavnost. Popustljivost ne bi škodovala. KOZOROG ‘od 21.12. do 20.1.) Posli vas bodo tako obremenili, da boste pozabili na težave. Nervoza doma in v družbi VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Ne rinite tja, kamor ne morete dospeti. Neko srečanje bi znalo prinesti olajšanje RIBI (ou 2C.2 do 20.3.) Ne računajte izključne s srečo ali na-klučjem. Prijeten dogodek doma ali v družbi. še vzroke za tako katastrofalen padec vpisov v petnajstih letih po vojni. Naše Slovensko gledališče je za nas več kakor dokaz stopnje naše narodne kulture lepote in izrazne moči naše besede. V vseh vihravih vojnih letih je zvestoba in pozornost slovenskih ljudi to našo ustanov obvarovala pred u-darci in ji omogočila, da je zavzela nenadomestljive mesto v našem narodnem in kulturnem življenju. To je prišio posebno do izraza, ko so se mn odprla vrata tega doma in se je dvigndo število obisk'.talcev predstav do višin, ki si jih prej nismo mogli predstavljati. Ne oi bilo prav, ce bi se to število zmanjševalo zaradi naše lagodnost, glede števila obiskovalcev ce moremo biti še zaskrbljeni. Opozorit’ pa moramo na padec štev.la abonentov, kar bo prej ali slej vplivalo na celotno število obiskovalcev. Neprijetna je ugotovitev da je število abonentov predstav Slovenskega gledališča med član1 odborov naših osrednjih kulturnih, strokovnih in podpornih ustanov in organizacij in men šolniki v odločni manjšini. S tern seveda ne moramo trditi, aa lepj število odbornikov in šolnikov ne obiskuje predstav gledališča Obžalujemo le, da niso abonenti, ker bi to bil dokaz večje obveznosti do te naše ustanove, kai bi v določenih primerih bila garancija za večji obisk ali vsa; prostovoljni kulturni davek. Breme, ki ga mora na splošno prevzeti pri[ adnik narodne manjšine, ie v primerjavi z bremeni, ki jih nosi pripadnik večinskega naroda, neprimerno večji. Pri večinskem narodu teče vse več ali manj samo po sebi. Njegovega obstoja nihče ne ogroža. Nasprotno. V narodnostno mešanem področju že same objektivne okoliščine delujejo v njegovo korist na račun šibkejšega Pri večinskem narodu je za vsaka dejavnost, ki je povezana z njegovo uveljavitvijo na raznih področjih, vedno zadosti interesentov biidisi aktivnih delavcev ali odjemalcev njih-hovih storitev Intenzivnost kulturnega delovanja, število in učinkovitost kulturnih, strokovnih, podpornih, pri nas tudi športnih ustanov in društev, število prireditev, razširjenost knjige in periodičnega tiska, je pri manjšinskem narodu zaradi potrebe po samoobrambi sorazmerno mnogi večje kot pri večinskem narod To torej ni neka naša pesebnos*., ampak potrdilo pravila. In prav to pravilo utemeljuje vzporedno pravilo, glede katerega nalebmo pri odgovornih pripadnikih vecnskega naroda najbolj pogosto na nerazumevanje — in je zato tu omenjeno — da je treba rranjšinsk'" narod zaščititi s posebnimi normami, če obstajajo pošteni nameni da se zagotovi njegov ohsto’ Ugotovitev, da so naš človek sorazmerno ž.vanneje udeležuje narodnega živi‘en ja. ni še dokaz, da je prisoten Dovsod tam, kamor ga čas kliče In prav za te stvari ima izostren čut mladina Z zadoščenjem lahko danes trdimo. da je naša mladina postala samozavestnejša To dokazujejo razne manifestacije, predvsem pa široko razpreden., športno življenje v slovenskih športnih društvih. To je za nase narodno življenje velikega pomena, čeprav še ni vse, kar od mladine pričakujemo. Svojo plemenito borbenost na športnih teKinovanjih bodo mladi ljudje gotovo prenesli tudi na vsa druga področja in bodo pobudniki in na pihovalci vseh tistih dejanj, ki jih razmere terjajo od nas Slovencev Nemir mladega človeka in njegova želja, da spreminja svet, naj bi pri slovenski mladini pri nas Pii danes usmerjen tudi v to, d-< bo z aktivno udeležbo vspkeg. posameznika spremenjeno vse tisto, kar nas Slovence v Italiji št drži v neenakopravnosti. Kar je bik- tu povedanega, je bilo ob raznih prilikah že rečeno in napisano. Mislim pa, da je prav, če so bile te misli povzete ob tako svečanem dnevu, kot je slovenski kulturni praznik in v času, za katerega sodimo da je ugoden, da ho z napori slovenskih organizacij, neposredno pomočjo tiska z dobrim zgledom, slovenskih javnih in kulturnih delavcev ter strokovnjakov slovenski človek v Italiji napravil korak naprej v javnem uveljavljanju svoje narodnosti. 6. februarja 196S Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 7, ob 19. uri 9 stopinj, vlaga 85 odst., zračni tlak 1013,2 pada, veter 5 km jugovzhodnik, nebo pooblačeno, padavine v zadnjih 24. urah 13,2 mm, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 6. februarja DORA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17. — Dolžina dneva 9.56. — Luna vzide ob 10.32 in zatone ob 0.45. Jutri, SREDA, 7. februarja KSENIJA V NEDELJO JE BIL OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Poleg nekaterih pridobitev in uspehov še tudi krivice in neizpolnjene obljube Obširno tajniško poročilo je podal Evgen Dobrila - Izvolili so nov odbor, glavnega tajnika pa bodo izbrali na prvi odborovi seji V nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Kulturnega doma XII. redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu, ki zdaj šteje 220 članov. Po pozdravnih nagovorih in raznih poročilih so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: Marijan Bajc, Lav Bitežnik, Justa Bizjak, Evgen Dobrila, Egidij Košuta, Edi Ster-nad, Franc Škerlj, Felicita Vodopivec, Edmund žetko. V nadzornem odboru so Robert Petaros, Stanislav Soban in Boris Tomažič, v razsodišču pa Marcel Petkovšek, Dimitrij Sancin in Stanko Škrinjar. Na svoji prihodnji seji bo odbor izvolil glavnega tajnika. V imenu SPZ je občni zbor pozdravila Tončka tokova, ki je slovenskim šolnikom polagala na srce, naj jim bo ena izmed glavnih skrbi vpisovanje vseh slovenskih otrok v 6lovensko šolo. V imenu sorodnega sindikata na Goriškem je prinesel pozdrave dr. Danilo Rustja, ki je izrazil željo, da bi se medsebojni stiki in sodelovanje še bolj utrdili. V imenu tržaške federacije PSU je prinesel pozdrave in voščila občinski odbornik Dušan Hreščak, ki je poudaril, da se socialistična stranka zavzema in se bo nadalje zavzemala za pravice slovenske šole in šolnikov. Pedagoški svetovalec za slovenske šole profesor Stane Mihelič je želel šolnikom najlepše uspehe in povedal, da bo od 4. do 9. marca seminar v Kulturnem domu. Filibert Benedetič je prinesel pozdrave In voščila Slovenskega gledališča in izrazil željo, da bi se okrepilo medsebojno sodelovanje ter povečalo zanimanje šolnikov za gledališke predstave. Boris Pahor je pozdravil in čestital v imenu sourednikov revije «Zaliv» ter izrazil željo, da bi se ugled Sindikata slovenske šole še bolj okrepil, občinska svetovalka Jelka Grbčeva pa je prinesla pozdrave v imenu tržaške federacije KPI. Pozdravni pismi in voščila sta poslali Slovenska prosveta in Slovensko gospodarsko združenje, ki koudarjata nujnost in potrebo strokovnega šolstva. Tajniško poročilo, ki zajema problematiko slovenskega šolstva na Tržaškem in delovanje sindikata, je imel dosedanji glavni tajnik Evgen Dobrila. Najprej je navedel točke spomenice, ki so jo z lanskega občnega zbora poslali ministru za javno vzgojo in šolskemu skrbniku v Trstu. Spomenica, ki vsebuje glavne zahteve za rešitev problemov slovenskega šolstva in šolnikov, je nakazovala tudi smernice za delovanje sindikata. Po tem uvodu je glavni tajnik opisal delovanje sindikata od prejšnjega občnega zbora. Glavni odbor je na 36 rednih in izrednih sejah razprav 'ljal o raznih problemih slovenske šole in šolnikov, posredoval je več krat pri šolskem skrbniku in funkcionarjih pri šolskem skrbništvu, vzdrževal je stike s poslanci in podtajniki ministrstva za javno vzgojo in večkrat Imel .razgovore ■ pedagoškim svetovalcem za slovenske šole, sklical je dva sestanka šolskega odbora, njegovi zastopniki so dvakrat osebno posredovali v Rimu na ministrstvu za javno vzgojo, imeli so nekaj sestankov s sorodnim sindikatom v Gorici, sestavili so in odposlali nešteto vlog na ministrstvo za javno vzgojo, šolskemu skrbniku, ministrskim podtajnikom, tržaški občini, pokrajinski upravi in nazadnje tudi predsedniku Izvršnega sveta Jugoslavije Miki Spiljku ob priliki njegovega zadnjega obiska v Rimu. Lani, 9. februarja so slovenski šolniki na Tržaškem stavkali v obrambo svojih pravic. Nato je Dobrila navedel uspehe, ki so Mii doseženi s skupnimi napori v preteklem letu. Dejal je: «Vsa naša prizadevanja, intervencije, vloge, stiki so v tej poslovni dobi obrodili končno nekaj pozi tdvnih uspehov. In da so se neka teri problemi premaknili z mrtve točke, se čutimo dolžni javno zahvaliti se vsem političnim strankam in prosvetnim organizacijam, ki sodelujejo v šolskem odboru, vsem izvoljenim predstavnikom naše manjšine, vsemu slovenskemu časopisju v Italiji za njihovo podporo, ki jo nam nenehno nudijo pri reševa- uiiiiHiiiiiiUMiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiitmiiiiiitiiiiiiiiiiii OB SEDMIMI Mariji Čok-Domic«lj v spomin nju perečih problemov naše šole. Pozitivni del bilance je: da je šolsko skrbništvo razpisalo učiteljski natečaj in da je prišlo v redni in nadštevilčni stalež 58 učiteljev; da je šolski skrbnik nastavil še petega poverjenega didaktičnega ravnatelja za osnovne šole; da je H učiteljev, ki so bili v posebnem staležu, prišlo tudi v redni stalež; da je priznalo šolsko skrbništvo povišek na plači tistim učiteljem, ki so dobili triletno imenovanje v šolskem letu 1964-65; da so dale pristojne oblasti ponatisniti učne knjige za 3., 4. in 5. razred osnovne šole, ker bi drugače ostali učenci že drugo leto brez teh učbenikov; 6. da je pripravilo ministrstvo za javno vzgojo zakonski osnutek za uzakonitev didaktičnih ravnateljstev in šolskega nadzor-ništva; da je šolsko skrbništvo Imenovalo samostojna ravnateljstva na znanstvenem in klasičnem liceju in na srednji šoli pri Sv. Ivanu; 8. da je prišlo v redni stalež 11 profesorjev, ki so bili v posebnem staležu in v posebnem prehodnem staležu; in končno, da je bil izdan odlok za ustanovitev stolic na srednjih šolah 1. februarja letos, žal niso vsi ti pozitivni uspehi popolni in dokončni. Poleg tega so še vedno ostali nerešeni zlasti glav- Kako hitro si se poslovita od nas Ni dolgo tega, ko smo se zbrale v Bazovici in slavile razne obletnice obujajoč spomine na naša stara službena leta in na naš učiteljski pevski zbor. Se zdaleč nismo slutile, da si zadnjikrat med nami saj si bila tako zgovorna in dobre volje. In na povratku domov si v Bazovici z nami vred lepo prepevala in vse navzdol do Trsta. Ko so te minuli torek spustili v tcatinarsko zemljo, si bila pred na mi, še vsa živa in čvrsta, ‘letni Bruno Žerjal, 78-letni Ro-dolfo Marži, 73-letni Giuseppe Bisiac-chi, 66-letna Sofia Skerk por. Fiu-ma, 61-letni Giovanni Zaini, 6 dni stari Alessandro Esposito, 81-letni Stefani Raicevich, 85-letna Maria Lui. sa Oblak vd. Maurovich, 66-letna Giu-seppina Sain por. Crevatin, 89-letna Biče Macchioro vd. Finzi, 85-letna E-lena Ladossi vd. Carabei, 88-letna Maria Gombač vd. Rojc. Verdi Četrtek ob 20.30: Rossini: Pepelka (La Cenerentola). Izvajalci isti kot pri premieri. Abonma: red B za vse vrste prostorov. Predprodaja vstopu1* pri gledališki blagajni (tel. 23-988). Stalno gledališče Četrtek ob 20.30: H. Ibsen: Mal« Eyolf. Premiera. Abonma: red A. Nazionale 15.30 «Per favore non mor-dermi sul collo». Jack Mac Govvran, Sharon Tate. Technicolor. Excelsior 15.00 »Gangster story». Waf ren Beatty, Faye Dunaway. Technicolor. Strogo prepovedano mladmi pod 18. letom. Fenice 16.00 »Violenza per una mo-naca». Rossana Schiaffino, John Richardson. Eastmancolor - VVide-scope. Eden 16.00 «Ajako». Senzacionalen film, prepovedan mladini pod »■ letom. Grattacielo 16.00 ((Diabolik*. John Philipp Law, Marisa Mell. Techni-color. . Ritz (Ulica San Francesco štev. H« 16.00 «Le professioniste*. Cinema-scope Colore. Japonski film o tokijskem podzemlju. — prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.00 ((Jamango*. Film velikih strasti. Technicolor. Filodrammatico 16.30 ((Pe-lle di don-na». Razburljivi film z M. J. Nat in Claude Gensak. Prepovedan ml*, dini pod 18. letom. Moderno 16.00 «1 lunghi giorni delia vendetta*. Technicolor. G. G e mira-Zadnji dan. Crlstallo 16.30 «A piedi nudi nel pa** co». Robert Redford, Jane Fonda. Garibaldi 16,00 «Cinque per la gloria*. Stewart Granger, Mike Rooney. Capitol 16.00 «La Cina e vidna*. Film nagrajen na beneškem festivalu. Prepovedan mladini pod 18. m* tom- - ,, Aurora 16.00 «11 quinto cavaliere e paura*. Mojstrovina češke kinematografije. Prepovedano mladini po® 18. letom. Impero 16.00 ((Ma-rcellino pan y vino*. Svetovno znani španski film. Astra — zaprto. Jutri: W. Disney ** cacciatori del lago d’argento». Vittorio Veneto 15.30 «Chi ha salvato 11 Presidente*. Luis de Funnes, Fol. co Lulli. Technicolor. Ideale 16.00 «La grande fuga*. Štev* McQueen, James Garner. Technicolor. Abbazia 16.00 «OSS 77 Operazion« Fior di Loto*. Yoko Tani, Robert Kent, Dominique Boschero. Technicolor. Darovi in prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od S.36 do 19.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 (tel. 38-937). Dr. Rossetti, Ul. Combi 19 (tel. 94-654). Dr. Signori, Trg pri glavni bolnišnici 8 (tel. 93-006). Tamaro et Neri. Ul. Dante 7 (tel. 37-623). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do i.30) Godina, Trg pri Sv. Jakobu 1 (tel. 90-212). Grigolon, Trg V. Giotti 1 (tel. 761-952). Ai due Mori, Trg Unita d’I-talia 4 (tel 35-478) in Nicoli, Ul. di Servola 80. Skedenj (tel 816-296). SOŽALJE Javil v bolnišnici tudi sin Sergio katerega so pridržali na oddelku za pljučno kirurgijo zaradi udarca m verjetnih poškodb prsnega koša ter udarcev na čelu in desnem kolenu. Zdravil se bo od do 20 dni. Neprevidnost je drago stala 16-letno študentko Ariello De Luca ki stanuje v Ul. Gasser 6. Sinoči se je z avtobusom št. 25 namenila domov. Izstopila je v Ul. Mar-chesetti v bližini Trga Popovič ter takoj začela prečkati cesto, ne da bi prej pogledala, če Je pot prosta. V tistem trenutku pa je privozil iz Trsta volkswagem z bocensko registracijo, ki ga je šofiral 26-letni Guglielmo Moser iz Bočna, Ul. Bottai 31. Dekle je zagledal pre. pozno, zato mu ni uspelo da bi pravočasno ustavil. S prednjim delom avtomobila je zadel v dekle ki se je zgrudilo na asfalt. Z rešilnim avtom gasilcev so neprevidno Ariello takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zloma desne noge in desnega ramena ter udarca na čelu. V petek se sestane tržaški občinski svet, ki ni zasedal več kot mesec dni. O dnevnem redu novega zasedanja je razpravljal na svoji zadnji seji tudi občinski odbor, saj bodo morali svetovalci po talko dolgih počitnicah razpravljati o mnogih važnih in nujnih upravnih vprašanjih. Poleg nekaterih vprašanj, o katerih smo že poročali, je odbor na zadnji seji sprejel sklep o ponovni postavitvi vodnjaka ((kontinentov*, delo Mazzolenlja Ta vodnjak je bil nekdaj na Trgu UnltA na levi strani nasproti magistrata. O tem vodnjaku je dolgo tekla razprava v občinskem svetu, ki je svoj čas soglasno sprejel gklep o sestavi posebne komisije, katera je imela nalogo, da predlaga, kje naj bi ponovno postavili vodnjak, ki sedaj leži razstavljen v lapidairiju pri Sv. Justu. Komisija Je predlagala, naj bi vodnjak postavili ponovno na Trgu UnltA, kjer je bil poprej. O tem bo seveda dokončno sklepal občinski svet. Odbornik za Javna dela Mocchi je predložil sklep, ki ga Je odbor odobril, o vzdrževalnih delih nekaterih zelenih področij v mestu (Trg Liberta, Mlramarskem drevoredu, Grljanu, Skorkljl, Rojanu, na Greti in v Barkovljah). Sklep predvideva, da bodo za ta dela porabili 32 milijonov lir. Dva milijona lir pa Je odbor določil za okrepitev električne razsvetljave v osnovni šoli «Fabio Fllzl*. Poleg tega Je odbor na predlog odbornika za javna dela sklenil določiti 20 milijonov lir za priključke kanalizacije z zasebnimi hišami. Precej sklepov Je predložil v odobritev tudi odbornik za ekonomat De Giola. Med drugimi Je tudi sklep o nakupu oblek za občinske uslužbence, za kar bodo porabili 57 milijonov lir, sklep o najemu strojev za mehanografskd center za 14 milijonov lir vrednosti in sklep za nakup drevesc (Iglavcev) za pogozdovanje Bošketa za vrednost 2 milijona 300.000 Ur. Sinoči Je pri vhodu v novi predor v Zavljah prišlo do trčenja med vespo in avtomobilom fiat 500. Vespo je vozil 53-letni Romano Maspen, ki stanuje v Rocolu št. 157, za njim pa je sedel 17-let-nl Edi Coslovich iz Loga št. 4. Maspen, ki je bil verjetno nekoliko vinjen, se ni ustavil pri «sto-pu» pri vhodu v predor, zato je vanj zavozil avto, ki je prihajal iz mesta in ki ga Je šofiral 30-let-nl Paolo Zancola. Pri sunku sta se Maspen in Coslovich laže poškodovala. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice bo moral prvi ležati 8, drugi pa 4 dni. RADIJSKE ODDAJE O KRASU Na tržaški italijanski radijski postaji bo danes ob 14.25 prva oddaja iz cikla posvečenega Krasu. Povod za te oddaje je dala razstava o Krasu, ki so jo priredili lansko jesen v Trstu in ki so jo sedaj prenesli v Videm. Vsaka oddaja bo obravnavala posebne argumente od klimatologije do geologije, od ohranitve flore in favne do kraške hiše in splošnih vprašanj. Oddaje bodo vsak torek in jih bo pripravljal Giulio Montenero skupno z znanstveniki in strokovnjaki, kot so profesorji Polli, D’Am-brosi, Maucci, Mezzena, Poldini, Lonza, Paola Pagnini, Berni itd. Zaključila se bodo z dvema okroglima mizame predstavnikov vse-učiliškega centra za umetnostne študije ter skupine znanih tržaških arhitektov. Prosvetno društvo Valentin Vodnik izreka iskreno sožalje svojemu dolgoletnemu pevcu Ignaciju Oti ob izgubi drage mame ter pevovodji Ignaciju Oti ob izgubi stare mame Marije Ota. Sožalje tudi vsem sorodnikom. Ravnateljstvo, profesorski zbor tn ostalo osebje Znanstvenega liceja * slovenskim učnim jezikom v Trstu )e v počastitev spomina dr. Rudolfa Per" havca, darovalo šolski blagajni Znanstvenega liceja 9.500 lir. V nedeljo, 4. t. m. nam je tiskarsKl škrat pomešal vrstice, ki bi se morale vrstiti pravilno takole: V počastitev spomina pok. Marije Domicel) roj. Cok darujejo Terezija Skrlavai in Viktorija Sosič z družino 5.000 Nr za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ide Keber in pok. Marije Domicelj daruje Amalija Castellani 3.000 lir za Dijaško matico. Sporočamo žalostno vest, da na« je za vedno zapustila naša drag« Sofija Škerk por. Fiuman Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri v sredo, 7. t. m. ob 10.30 lZ kapele glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož, brat, sestr« in nečaki Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mati in nona BARBARA KURET roj. ŽERJAL Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. uri Iz kapele glavne bolnišnice na domače pokopališče v Ricmanje. Žalujoči mož Josip, sin Nando z ženo Cvetko, hči Vanda z možem Mirkom, vnuka Aleksander in Katja in drugo sorodstvo. Ricmanje, 6. februarja 1968 Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi BRUNO ŽERJAL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.30 na domačem pokopališču v Nabrežini. Žalujoči žena Marija, hči Barbara, starši in drugi sorodniki Nabrežina, 6. februarja 1968 Vsem znancem ln prijateljem sporočamo žalostno vest, da je 4. t. m. umrl po kratki bolezni STANISLAV PERTOT Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 6. t.m. na pokopališče v Rimu. Žalujoči: žena in hčerka, sestra Tatjana, brata in Aleksij z družinami Barkovlje, Rim, 6. februarja 1968 6. februarja 1961 ZA VOJAŠKE OBVEZNIKE Možnost oprostitve vojaške službe Velja za mladince - toda v omejenem številu • ki nameravajo preživeti vsaj dve leti v kateri izmed držav v razvoju Leta 1966 je v Itafldji stopil v veljavo zakon št. 1033, ki predvideva oprostitev vojaške službe za tlsj£ mladince, ki bi lahko dokazali, čl a nameravajo preživeti dve leti kot strokovnjaki ali tehnični pomočniki v kateri izmed držav v razvoju. Dejansko se zakon doslej ni mogel bajati, ker je manjkal ustrezen Pravilnik: ta pravilnik pa je bil Pred kratkim sprejet z dekretom Predsednika republike št. 1323 z dne 8. novembra 1967. Zakon o oprostitvi vojaške službe bo zdaj torej dejansko uveljavljen; za oprostitev pa morejo zaprositi naborniki z univerzitetno ali srednješolsko izobrazbo druge stopnje, to se pravi knjigovodje, učitelji in podob-n° ter mladinci v posesti kvalifikacijske listine, ki jo izdajajo državni profesionalni zavodi in vzporedni zasebni zavodi, ki jih država Priznava. Do olajšave pa imajo pra-rlco tudi tisti naborniki, ki lahko dokažejo, da so redno posečali ene-Sa izmed tečajev, ki jih financira sli pooblašča Ministrstvo za delo in Za socialno skrbstvo v skladu z ikonskimi določbami o profesionalnem izobraževanju mladih kadrov. Obrambno ministrstvo bo začasno Izdajalo največ do 100 dovoljenj za odlog vojaške službe na leto. Predsednik republike bo v prihodnje !ahko spremenil število letnih dovoljenj, in sicer z novim dekretom ter upoštevajoč mnenje ministrstev Za obrambo, za notranje zadeve, za zunanje zadeve in za javno šolstvo. Kar se tiče dokumentacije, na Podlagi katere bo nabornikom pri- znana oprostitev vojaške službe, pa navaja dekret naslednje točke: nabornik mora priložiti prošnji pogodbo, pismeni pristanek na pogodbo ali vabilo na delo v eno izmed dežel v razvoju. Omenjene dokumente lahko Izstavijo bodisi italijanska kakor tudi tuja podjetja, ali pa katera izmed italijanskih javnih uprav ali še mednarodna organizacija, ki jo Italija priznava. Iz dokumenta naj bodo razvidni država in kraj, kjer bo nabornik delal, vrsta dela ter datum, s katerim se bo delo pričelo in njegovo verjetnostno trajanje. Dekret torej predpostavlja, da si morajo naborniki sami poskrbeti primemo zaposlitev v tujini. To pa je precej težka zadeva. Drugi ne-dostatek je v omejenem številu dovoljenj, ki jih dekret dopušča, če namreč upoštevamo, da bo v najkrajšem času — ko bodo osrednje oblasti priznale novo pordenonsko pokrajino — narastlo število italijanskih pokrajin na 95, pride pač na vsako pokrajino v državi le po eno tako dovoljenje, kar res ni mnogo spričo velikega števila mladih ljudi, ki bi se rajši odločili za konkretno pomoč deželam v razvoju, kakor pa za pestovanje puške, pa čeprav bi slednje trajalo za četrtino krajšo dobo. Interesenti v tržaški pokrajini, ki bi želeli še nadaljnjih pojasnil v zvezi s tem vprašanjem, se lahko obrnejo na tukajšnji urad za po klicno usmerjanje (Ufficio per l’In-dirizzo alle Professionl), Trst, U!. S. Nicold 7, vsak delavnik razen sobote od 16. do 19. ure. V nedeljo v Vidmu počastitev spomina 23 padlih partizanov Pokrajinski odbor ANPI iz Vidma sporoča, da bosta ANPI in APO v nedeljo ob 10. uri ob zunanjem delu zida videmskega pokopališča počastili spomin 23 mladih furlanskih partizanov, ki so jih republi-kini ustrelili na ukaz gauleiterja Rajnerja. Nacisti in fašisti so mlade partizane postrelili iz maščevanja proti pogumni in uspeli akciji skupine furlanskih in ruskih partizanov, ki so 7. februarja leta 1945 vdrli v videmske zapore v Ul. Spalato in rešili 73 političnih jetnikov in duhovnikov. Od 23 umorjenih partizanov jih je bilo 14 iz vasi Cavasso Nuovo. Na spominski svečanosti bo govoril član odbora ANPI in občinski odbornik cdv. Franco Casti-glione. Videmski pokrajinski odbor AN Pl nam je tudi poslal v objavo letak v zvezi z zadevo SIFAR. V letaku je rečeno, da ANPI resnih dogodkov v zvezi s SIFAR ne more tolmačiti kot osamljen pojav, marveč kot pojav v okviru akcije, ki so jo v notranjosti pripravljali pre-viatneži, zunaj pa posebne službe NATO, da bi zrušile državno tvorbo, demokracijo in trdnost republike, ki je zrasla iz ljudskega odpora. Potem ko v letaku zahteva, da je treba tej zadevi priti do dna in kaznovati krivce na vseh ravneh, poziva ANPI vse prebivalstvo, še posebno pa udeležence odporniškega gibanja in italijansko mladino, naj bodo pripravljeni, da zavrnejo vsakršen pustolovski napad na ustavo in republiko. Slikarska razstava v Novi Gorici V prostorih kluba Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici (sodna palača) razstavljajo svoja dela (intarzije, grafike in o-Ija) Branko Lozar iz Kanala, Pavle Medvešček iz Anhovega ter Miloš Volarič iz Kobarida. Razstava je odprta vsak dan (9-12 in 17-20) do 12. februarja. CJoriško-bcneški dnevnik 22. FEBRUARJA V TRSTU Dražba, ki predstavlja uvod gradnjo ceste Villesse-Gorica Oddali bodo zidarska dela za izgradnjo vstopne postaje v Villessah - Deželno finansiranje objekta Družba Autovie Verete bo 22. fe- | žrebanih odrezkov za podelitve zla- 1799, 1308 , 891, 2001, 1037, 2466,1689 S SEJE OBČINSKEGA ODBORA *l|ll|||||,,,||||||||||I||||||||||||m||||||||||||||,|m|mml|||,||,,||,|II|„im|||||||||||||||||||i||||||||||i|||||||||nUll|llllllllllII!IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll HUDA nesreča v nedeuo popoldne te kolajne malim varčevalcem v okviru lanskega dneva štednje. Izžrebanih je bilo 100 številk za centralni sedež v Gorici in za podružnice tega zavoda na Goriškem. Lastniki zmagovitih kuponov naj se zglasijo na glavnem sedežu hranilnice v Gorici ter naj prinesejo s seboj kupon in zadevno hranilno knjižico. Dobitniki po podružnicah naj se zglasijo na svoji podružnici. Rok za dvig kolajn zapade 30. junija t. 1. Pri glavnem sedežu hranilnice v Gorici so izžrebane naslednje številke: 1133, 139, 2282, 1104, 491, 2116, 2246, 1474, 679, 442, 1346, 1199, 2285, 2101, 1506, 2099, 1988, 2080, 1664, 809, 312, 1986, 607, 1541, 2081, 1090, 1087, 1045, 1974, 1332, 775, Mestna agencija št. 1: 4361, 4616, 4601, 4297, 4437, 4573, 4623, 4351. Mestna agencija št. 2: 5363, 5102, 5364, 5646, 5025, 5307. Prosta delovna mesta Pokrajinski urad za dela sporoča, da so nekatera podjetja, ki imajo svoj sedež na področju go-riške občine, vprašala za zaposlitev naslednjih delavcev, štirih šoferjev za težke tovornjake (s šoferskim dovoljenjem D-E) enega pekovskega in enega urarskega vajenca. Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na pokrajinskem uradu za delo v Gorici. Avtoporto z vsemi napravami bo stal nad 2,8 milijarde lir Načrt bodo predložili v odobritev občinskemu svetu in zaprosili za deželni prispevek - Nekaj podrobnosti o tem delu dela znaša 400 tisoč kv. Na zadnji seji občinskega odbo-, no za ta ra v Gorici je odbornik za javna metrov Jer leži med državno^ mejo dela Lupleri podal podrobno po- ' s SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Avto s petimi osebami je zdrknil s ceste v 60 m globok prepad Življenje je izgubilo pet oseb; 33-letni Gianfranco Sfreddo iz Trsta (sedaj je bil zaposlen v Torviscosi), njegova žena, hčerki in svakinja pn tragični nesreči, ki se je zgodiia v nedeljo popoldne v bU-^hi Cortlne, je izgubilo življenje Tržačanov. Gre za 33-letnega Gianfranca Sfredda, ki je sicer stanoval v Torviscosi, kjer je de-Pri tovarni Saici, za njegovo tebo Romano, svakinjo Glovanno jarijo Rismondo ter za Sfreddovi hčerki Nicoletto in Donatello, ki sta bili stari 6 in 5 let. Sfreddo Sfe je s svojim fiatom 1500 peljal družino s počitnic iz . Toblaha v Shieri proti Cortiili. Močno je sne-ai° in cesta je bila spolzka. Neji kilometrov pred Cortino je Sfreddo naletel na plug podjetja Jas, kj je čistil zasneženo cesto. Da bi mu pustil prosto pot, je za-”1 na desno, toda pri tem je avte verjetno zdrsnil na snegu in zgrmel s ceste, ki je tam neogra-|®ha, v 60-metrski prepad, na dnu katerega teče potok Felizzon. Tra-Sediji je bil priCa 23-letni Rinai-~° Mariotti iz Cortine, ki je s Latom 750 v tistem trenutku vozil ta«i mimo. Ta je takoj obvestil ga-s'lce in policijo, na mesto pa so teorali priteči tudi znani plezalci <(scoiattoli» iz Cortine, ki so se z Izrini spustili v prepad in tako ‘ahko povlekli trupla ponesrečen-Cev na cesto. Se prej pa se je no Romano, ki je ugotovil smrt nesrečnih Tržačanov. Sprva se je zdelo, da so ponesrečenci samo štirje, ker so v okolici avta našli samo štiri trupla. Iz poizvedovanj pri Sfreddovih sorodnikih pa se je Izkazalo, da se je v avtu vozila tudi mala Nicolet-ta, zaradi česar so policija in «sco-iattoli« nadaljevali iskanje. Pozno ponoči so končno našli truplo uboge deklice približno sto metrov od kraja nesreče, ,^amor ga je verjetno odnesel tok- potoka Felizzon. bruarja oddala na dražbi v Trstu prva dela, ki zadevajo izgradnjo cestnega odseka Villese —• Gorica: gre za oddajo zidarskih del vstopne postaje v Villessah za 100 milijonov lir. S tem denarjem bodo o-pravili zidarska dela, kasneje pa bodo namenili druge zneske za e-lektrično razsvetljavo, ograje in dohode na tej cestni postaji. Za oddajo zidarskih del na vstopni postaji v Villessah, kjer je že speljana avtomobilska cesta Mošče-nice — Latisana, se pričenja uresničevati dolgoletna težnja in zahteva Goriške, da se zgradi cestni odsek proti Gorici, ki naj predstavlja začetek avtomobilske ceste v smeri proti Sloveniji Kakor smo že večkrat pisali, bo deželna uprava prispevala za izgradnjo objekta okoli štiri milijarde lir. Objekt se bo gradil v dveh etapah: najprej bode zgradili odsek Villesse — Grotta na Majnici, v drugi fazi pa odsek Grotta — Tržaška cesta, kjer bo tako imenovan avtoporto. Za most na Soči je deželna uprava namenila v letošnjem proračunu pol milijarde lir. Avtomobilska cesta Villesse — Go-1 , __iKml. rica bo dolga 16,5 km ter bo ime- Zavrnjena resolucija KPI za ponovno debato o tem pr la v vsako smer po dve stezi, med- - "* : tem ko imajo ostale avtomobilske ceste v državi po dve stezi v vsako smer ter tretjo stezo za parkiranje vozil: avtomobilska cesta Milan — Turin pa nima steze za parkiranje, amprk ima v vsako smer po tri steze. K nadvse razveseljivi vesti o pričetku izgradnje avtomobilske ceste v Italiji naj dodamo še vest, da so tudi v Sloveniji sprejeli dokončne odločitve o izgradnji avtomobilske ceste med Mariborom, Ljubljano in Gorico, kar vse skupaj u-stvarja upravičeno upanje, da bo v nekaj letih zgrajena na tem pomembnem odseku nova avtomobilska cesta, ki ne bo važna samo za blagovni, ampak tudi za turistični promet, ki si ga danes brez avtomobilskih cest ne moremo več predstavljati. ročilo o načrtu za gradnjo «avto-porta» in odbor je sklenil, da bodo ta načrt predložili v diskusijo in odobritev občinskemu svetu, da bi potem zaprosili za deželni prispevek za njegovo izvedbo. Načrt predvideva strošek v znesku 2.808 milijonov lir; od tega 2.431 milijonov za dela ter 376 milijonov za splošne in nepredvidene stroške. Naprave za skladišča za izvozno blago bodo stala skoro 505 milijonov, za uvozno blago pa nekaj nad 732 milijonov. Za skladišča in druge naprave na železnici bo šlo 695 milijonov, 228 milijonov pa za prenos odseka državne ceste, da bi preprečili križanje cest. Površina zemljišča, ki je določe- pri Šempetru, glavnim pokopališčem in železnico Gorica - Šempeter. Tu se bo stikal tudi jugoslovanski del avtoceste z italijanskim. Načrt predvideva celo vrsto del in naprav za mednarodni blagovni promet po železnici in po cesti, od hlevov za živino, do blagovnih skladišč z vsemi potrebnimi napravami. Sedanjo državno cesto št. 55 bodo na odseku od glavnega mestnega pokopališča do odcepa Ul. III armata uredili v podvozu, da bi odpravili cestna križanja. Odborniki so nato pregledali in potrdili še vrsto raznih drugih u-krepov upravnega značaja, župan Martina pa je še enkrat poudaril ugoden odmev prijateljskega srečanja z župani obmejnih mest Ljubljane, Celovca, Nove Gorice in Gorice. V osnutek za programacijo so dodali goriške probleme Zavrnjena resolucija KPI za ponovno debato o tem problemi Vzdrževalnimi v pokrajinskih zavodih ostane nespremenjena ................................ Poštne razmere na Vrhu se bodo izboljšale ...................... Ze do junija bodo pri Izoli sezidali štirinadstropni hotel KOPER, o. - Včerajšnja deževna nedelja je privabila razmeroma malo turistov na koprsko obalo. Toda tisti, ki so se podali na pot, so imeli v popoldanskih urah kar precej težav. Hudi nalivi z grmenjem so prisilili voznike na počasno vožnjo Ceste med Koprom in Portorožem so bile na nekaterih mestih poplavljene, paziti pa je bilo treba tudi ns skale, ki so se privalile na cesto s hribov. Kljub vsemu včeraj niso zabeležili večjih prometni1' nesreč. Težave so bile tudi na nekaterih drugih cestah zlasti proti Reki in Ljubljani zaradi manjših snežnih apustil v prepad zdravnik dr Bra-1 nndavin in megle Čudoviti Simonov zaliv pri Izoli (turisti ga poznajo predvsem zaradi razgleda i- Belvedera, bo letos nekoliko spremenil podobo. Prav zdaj so se začela večja gradbena dela, ki bodo zaključena že v juniju. Zgradili bode namreč štirinadstropni hotel in tri dependanse. Zmogljivost novih objektov bo 300 ležišč in okrog 600 restavracijskih sedežev. Hkrati bodo uredili dovozno cesto, kopališče, majhno pristanišče za pristajanje športnih čolnov in ekspres bife na plaži. V Herpeljah Kozini so odprli mladinski klub v prostorih bivše občine. Ob tej priložnosti so organizirali kratek kulturno zabavni program. Klub je lepo opremljen in mladina ima na razpolago tudi knjižnico televizor in gramofon. Mladinski klub v Herpeljah se bo takoj vključil v republiško tekmovanje. Največ pozornosti bodo posvetih recitacijskim večerom. Iz tržiške bolnišnice Postrežnica v bolnišnici v Tržiču se je ranila s krožnikom na mezincu leve roke. Cecilija Šemo li, ki stanuje v Ul. Terenziana, se bo morala zdraviti 10 dni. Prav tako se bo zdravil 10 dni 56-letni delavec Erminio Vit iz Ronk, Dobbia 53, ki se je ponesrečil v kamnolomu Tacchino v Redipugli, kjer ga je košček kamnite iveri ranil v oko. Predavanje Fortune o razporoki v Krminu V dvorani občinskega gledališča v Krminu je pred dnevi pred polno dvorano govoril o razporoki socialistični poslanec iz Vidma odv. Loris Fortuna. Govornik je obrazložil svoj zakonski osnutek o uvedbi razporoke v naši državi ter prikazoval pot, po kateri se ta zakonski osnutek vleče v Parlamentu. Omenil je tudi ostro nasprotovanje s strani cerkvenih krogov, ki ga je doživela njegova akcija. Med številnimi prisotnimi smo opazili tudi slovenske rojake iz krminske občine. Kot smo že poročali v nedeljo je bil prvi del sobotne seje pokrajinskega sveta posvečen razpravi o krizi v podgorski predilnici, v zvezi s katero so svetovalci o-dcbrili soglasno resolucijo, v kateri priporočajo vse ukrepe, ki bi se izkazali za potrebne, da se prepreči nadaljnje odpuščanje delavcev in zaostritev gospodarske krize. Pozneje se Je debata razvila okrog resolucije, ki so jo že 10. oktobra lani predložili komunistični svetovalci Menichino, Selli in Papais, v kateri so zahtevali naj bi pokrajinski svet čimprej obšir- šla v obravnavo, vendar so vztrajali na stališču, da se razpravlja o njeni vsebini. Predsednik dr. Chientaroli je odgovoril, da diskusija o tem problemu sedaj ne bi imela več smisla, ker so bile med tem časom vnešene v prvoten osnutek razne spremembe. Tako so vnesli vanj problem vojaških služnosti, ki ga osnutek prej ni omenjal in so ga proučili ter odobrili tudi načelniki posameznih strank. Sedaj pa se osnutek nahaja pri deželni upravi, vključen v dnevni red za razpravo. Chientaroli, ki se je udeležil razprav deželnega načrto- neje obravnaval načrt za socialno | valnega odbora, je naglasil tam in gospodarsko programacijo obdobje 1966-1970. Predlagatelji so najprej ugotovili, da je resolucija šele sedaj pri- Izžreban« številke za kolajne mestne hranilnice v Gorici Vodstvo goriške mestne hranilnice je te dni objavilo številke iz- potrebo, da se vključi v program tudi nekatere turistične probleme, ter zadevo gradnje mednarodnega jedrskega pospeševalca pri Doberdobu. Prav tako so pozneje vnesli v prvoten načrt tudi številne turistične ceste, med katerimi je tudi cesta v Goriških Brdih ter problem rimskih toplic pri Tržiču. Debata se je zaključila z zavrnitvijo resolucije; zanjo je glasovalo pet svetovalcev (KPI in PSIUP) proti pa vseh ostalih 11 svetovalcev. Na seji so odobrili tudi vzdrževalnim) za bolnike v pokrajinski I umobolnici, za učence v pokrajinski gluhonemnici in za vzdrževalnim) otrok v jaslih. Ta vzdrževal-nina je ostala na isti vBini, kot je veljala za lansko leto. Smrt pod kolesi Pokojni Franc Černič z Vrha št. 50, ki je že pri 61 letih podlegel bolezni. Pokopali so ga prejšnjo nedeljo. (O tem smo poročali v nedeljski številki, žal pa je slika iz tehničnih razlogov izpadla.) PRED BAROM CORALLO V LOCNIKU lilflO ■ PKOSKK Predvaja danes, 6. t. m„ s pričetkom ob 19.30 Cinemascope Technicolor film po kriminalki Edgarja Wallacea: IL GOBBO Dl LONDRA Igrajo: GUNTHER STOLL, UTA LEVKA m EDDI ARENI Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! Izšla je prva knjiga iz dragocene in sodobne poljudnoznanstvene zbirke ILUSTRIRANA ENCIKLOPED I J A ŽIVALI v slovenščini Gre za izvrstno delo strokovnjaka I. T. Sandersona SESALCI s 330 fotografijami, od tega jih je 190 v barvah Ostalih šest knjig bo obravnavalo druge živalske skupine — ptiče, ribe, plazilce, dvoživke, žuželke in nižje živali Utuuka kuligaJiMi • TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792 V Štirje ranjeni v trčenju dveh avtov Postajni načelnik iz Zagraja je zadel v ustavljeni fiat ter povzročil verižno trčenje V soboto zvečer se je pripetila pred plesno dvorano «Corallo» v Ločniku huda prometna nesreča, v kateri so se pri trčenju treh avtomobilov ranile štiri osebe, ki se zdravijo v goriški civilni bolnišnici. Nesreča se je pripetila nekaj po 21. uri. Postajenačelnik iz Zagraja 34-letni Giuseppe Furlan je vozil iz Vidma proti Gorici fiat 600, v katerem sta se peljala še 50-letni A-lessandro Melhnati in 60-letni Ugo Devetti, oba iz Zagraja. Pred barom Coratlo se je fiat 600 zaletel v ustavljeni fiat 850, v katerega se je ravnokar usedel 24-letni Lu-ciano Marega iz Moše. Maregov fiat je nato treh še ob fiat 500 Pa-trizia Duzia iz Ul. Ciconi 14 v Gorici, vendar lastnik« ni bilo v avtomobilu. Najhuje se je potolkel Furlan, ki so ga pridržali na zdravljenju zaradi udarca / prša, zloma večjega števila reber, rane na čelu ter pretresa možganov: med včerajšnjim dnem se mu je zdravje nekoliko popravilo. MeJlinato se je udaril v glavo, dobil je šok ter se bo zdra vil 15 dni, Devetti pa si je pretresel možgane ter se bo zdravil 20 dni. Marega, ki je komaj stopil v avto in čaka1 prijatelja, pa se je j potolkel po rokah ter bo okreval osmih dneh. I Vsi trije avtomobili so se dokaj močno poškodovali. Vzroki nesreče zaenkrat še niso znani, prav gotovo aa jih je mogoče iskati v slabi vidljivosti zaradi dežja in orosenih šip. Vlomilec v bar prijet? Tržiška železniška policija je izsledila tatu, ki je dne 11. preteklega januarja ponoči vlomil v bar na železniški postaji ter okradel poslovodjo Antonia Brandija. Tat je 19-letni Luciano Lorenzini iz Tržiča, Ul. Argonauti 17, ki je po začetnem oklevanju tatvino priznal. Kot znano je takrat odnesel Iz blagajne kakih 2000 Ur. Prijavili so ga sodišču. PoUcija skuša odkriti sedaj še vlomilce v železniško postajno skladišče, kjer so odnesli 230 tisoč lir Na poti iz gostilne Flego v Pan-zanu proti domu je našel smrt pod avtomobilskimi kolesi 48-let-ni Rebeschini Guerrino iz Ul. 24 maggio 25 v Tržiču. Nesreča se je pripetila v nedeljo nekaj pred polnočjo v Ul. Monti. Rebeschini je pred poslopjem št. 47 z gonilko svojega motocikla trčil ob pločnik in padel. Vstal je in skušal pobrati ciklo-motor; pri tem je znova padel, tokrat sredi ceste. V tem se je s prinzom pripeljal 22-letni Pietro Čampo Dalorto iz Ul. Natisone 5, ki se je peljal v Ul. Terenziana. Zaradi prehitevanja ustavljenega avtomobila je zapeljal na drugo stran ceste ter zapeljal čez Re-beschinija. Po 30 metrih se je mladenič s prinzem ustavil ter skušal pomagati ponesrečencu; vendar je med njima nastal prepir in fant je odpeljal, češ, saj je pijan. Odpeljal se je do bUžnje gostilne, oddaljene od kraja nesreče kakšnih 100 metrov, od koder se je čez nekaj časa vrnil, vendar Re-beschinija ni bilo več, ker so ga medtem odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Med pre vozom je umrl zaradi zloma lobanje In vdrtja prsnega koša. Karabinjerji so Čampa Dalorta areti-raU, ker ni nudil pomoči in ker je povzročil nenamerni umor. Na raznih sestankih, ki jih je na Vrhu priredila združena socialistična stranka, so domačini zahtevali, da bi se jih kdaj spomnila tudi poštna uprava, namestila v vasi poštni nabiralnik in poskrbela, da bi poštar večkrat prišel na Vrh. Vemo namreč, da je bila do pred kratkim, dokler ni bila asfaltirana cesta od Vrha do Gabrij. vas Vrh ena izmed najbolj zapuščenih na Goriškem. Praktično so bili prebivalo! Vrha odrezani od sveta. Kar se cest tiče, se jim obeta v bližnji bodočnosti precej novosti. Tako je bilo tudi, kar se pošte tiče. Pošta-rica iz Sovodenj je pred leti prihajala na Vrh dvakrat tedensko, le če so bile nujne poštne pošiljke Je prišla v vas večkrat. To iz razumljivih vzrokov, saj je morala napraviti dolgo pot skozi Devetake. Dandanes je s tem v zvezi nekoliko bolje, kajti v vas prihaja poštar, seveda po potrebi, tudi večkrat tedensko. Ni seveda še vedno urejeno redno, vsakodnevno poštno dostavljanje na dom. Za odpošiljanje pošte pa so si morali vaščani sami pomagati. Ko je kdo šel na delo ali pa po drugih opravkih «v dolino«, je pošto odtožri v nabiralnik v Sovodnjab »H v Gorici. Tudi o problemu poštne službe na Vrhu so sovodenjskl in goriški socialisti govorili s podtajnikom Cec-cberinijem; ta se je osebno pozanimal na poštni direkciji v Gorici za rešitev teh vprašanj. Te oni je pokrajinski odbornik VValtrltsch dobil od podtajnika Ceccherinija pismo v katerem ta zagotavlja namestitev poštnega nabiralnika na Vrhu v najkrajšem času. Pozanimali smo se za stvar na goriški poštni direkciji in tam so nam dejali, da bo stvar urejena že ta mesec. Vaščani upajo, da bo kmalu urejeno tudi vprašanje poštnega dostavljanja Istočasno pa upajo, da bo kmalu rešeno tudi vprašanje namestitve javnega telefona v vasi To je problem, ki se vleče že nekaj let in bale bi ga morali letos dokončno rešiti. svojega prvega predsednika. Za podpredsednika je bil izvoljen Au-gusto Agostmelli. V Odboru je tudi Ferruccio Cemic. Po osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva v Ronkah so nabrali skoro 300 tisoč Ur prispevkov za potresnike na Siciliji; od tega so nabraU v Ronkah nekaj nad 135 tisoč Ur; v Zdravščini 5000 v Mar-tinščini 10 tisoč Ur, ter v Verme-ljanu 46 tisoč Ur. Predavanje o urbanističnih problemih na Goriškem Na pobudo centra za gospodarske in socialne vede «Rizzatti» bo danes, 6. t. m. ob 18.30 v dvorani trgovinske zbornice v Gorici predavala arh. Luisa Codellia o temi »Urbanistični problem na Goriškem v okviru nove discipUne prehodnega zakona«. Predavanju bo sledila debata o tem važnem problemu, ki se tiče širokega kroga prebivalstva. Avtomobilska nesreča prodajalke Iz Sovodenj V nedeljo popoldne se je v Rubijah ponesrečila prodajalka 21-let-na Zdenka Cijan iz Sovodenj Z avtomobilom se je peljala iz Zagraja ter se ji je zdrsnilo na mokri cesti Avto se je prevrnil v jarek, Zdenka pa se je pri tem uda-rila v glavo in koleno. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržaU na zdravljenju | s prognozo okrevanja v 10 dneh. Roditeljski sestanek za nižjo srednjo šolo Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccio v Gone! sporoča, da bo v nedeljo, 11. februarja ob 10.30 roditeljski sestanek za starše dijakov te šole In za njihove namestnike. Sestanek bo v prostorih te šole. Pustne priprave v UGG Pod predsedstvom cav. uff. Gio-vannija Bigota se je sestal izvršni odbor UGG, ki je obravnaval predvsem rekreativno dejavnost v pustnem času. 18. februarja bo otroški ples in tretje deželno tekmovanje v najboljših maskah. Letos bodo za zmagovalce na voljo bogate na grade. Vesti iz Ronk Na novo ustanovljena turistična ustanova Pro Loco v Ronkah je z izvoUtvijo Maria Furlana dobila «Commedia degli Zanni» v petek v UGG Teatra Stabile iz Trsta bo v petek 9. februarja uprizoril v UGG v Gorici renesančno delo sComme-dia degli Zanni» O delu bo režiser Giovanni Poli imel danes zvečer v Circolo di lettura predavanje. na katerem bo opisal njegov nastanek. Poli je namreč pri različnih gledaliških hišah režiral to delo ter z njim nastopil na vseh italijanskih odrih, v Evropi in Južni Ameriki. Commedia degli Zan-ni» še ni bila nikoli igrana na odrih naše dežele prvič jo bodo v petek prikazali goriškemu občinstvu. Borim VERDI. 17.15: «La plu grande ra-pina del West», G. Hilton in H. Pauers. Kinemaskopski barvni film CORSO. 17.15: «Ad ogni costo«, E. V. Robinson in J. Leigh. Kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 1/—22: «Osses- sione nuda», C. Deneuwe in S. Urzi Francoski kinemaskope v barvah. CENTRALE. 16.30: «11 delitto dl Anna Sandoval«, F. Rabal in E. Rossi Drago ItaUjanski kinemaskopski film. V1TTORIA. 17-21.30: «Psyco», A. Perkins In V. Miles. Ameriški film. triifi AZZURRO. 17 30—22: «Sinfonia per due spie», D. Palmer in B Less, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «1 sovversi-vi». PRINCIPE. 17.30-22- «Chiamata per un morto«, J. Mason in M. Schell, v barvah. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 11. februarja ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 Program: 1. Slavnostni govor podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina; 2. Nastop pevskih zborov z Goriškega: «Kras» — Dol-Poljane, «Oton Zupančič« — Standrež, «Jezero» — Doberdob, (Srečko Kosovel« — Ronke; 3. Nastop članov Glasbene matice iz Trsta; 4. Nastop članov Slovenskega gledališča hc Trsta Vstopnina: sedeži 300 Ur, za dijake 200 lir; stojišča za dijake 100 lir. Sedeži se lahko rezervirajo od torka dalje na sedežu SPZ, tel. 24-95. Ro n ko RIO. 19—2130: «Ora zione mlstero«, R barvah. X — opera-Wtdmark, v DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves 'lan in ponoči )e odprta lekarna D’UDINE, Trg S. Francesco 5, tel 21-24 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči ]e od prta lekarna «Centrale» — dr Fitz In Enneri« - Trg republike 23 — Tel. 72341. RONKE Ves dan in ponoči je odprta lekarna «AlTAngelo» dr Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72-393. Darovi in prispevki Prosvetno društvo «Briški grič« iz Ste ver Jana je namesto venca na grob domačega župnika Cirila Sedeja darovalo za Dijaški dom v Gorici 10 tisoč Ur. IZIDI 'Atalanta - - Cagliari 2:1 Brescia — 'Bologna 3:0 'Vicenza — Inter 2:1 Sampdoria — 'Mantova 1:0 'Milan - - Napoli 2:1 'Roma - - Spal 1:1 Fiorentina Torino 2:0 'Varese — Juventus 5:0 LESTVICA Milan 18 10 7 1 35 18 27 Varese 18 9 5 4 21 15 23 Torino 18 8 5 5 27 15 21 Juventus 18 7 7 4 20 20 21 Fiorent. 18 7 6 5 19 14 20 Napoli 18 6 8 4 19 16 20 Cagliari 18 7 5 6 26 20 19 Inter 18 7 4 7 24 20 18 Atalanta 18 7 4 7 18 19 18 Bologna 18 5 7 6 18 19 17 Roma 18 5 7 6 16 >4 17 Brescia 18 6 3 9 14 21 15 Sampd. 18 3 8 7 15 20 14 Vicenza 18 4 (i 8 12 20 14 Spal 18 6 1 11 16 25 13 Mantova 18 Z 7 9 4 19 11 Prihodnje tekme (11.2.) Piorentina - Roma, Inter - Ata-lanta, Juventus - Bologna, VI-cenza - Varese, Mantova - Milan, Napoli - Cagliari, Sampdo-ria - Torino, Spal - Brescia. 'Bari — Padova 2:0 'Catania — - Piša 1:0 'Catanzaro — Foggia 1:1 'Genoa — Modena 0:0 'Livorno — Reggina 2:0 'Messina — - Venezia 1:0 'Monza — Verona 1:0 'Novara — Lecco 1:1 'Palermo - - Perugia 2:0 'Potenza - - Lazio 0:0 Palermo LESTVICA 20 10 8 2 21 11 28 Piša 21 9 8 4 33 17 26 Verona 21 8 8 5 19 16 24 Reggiana 20 7 9 4 21 18 23 Foggia 20 7 9 4 21 18 23 Catania 21 9 5 7 25 18 23 Monza 21 6 11 4 22 19 23 Livorno 21 8 7 6 18 16 23 Catanz. 21 5 12 4 17 15 22 Reggina 21 9 4 8 27 27 22 Lazio 21 6 M 5 15 17 22 Bari 21 8 6 7 29 27 22 Padova 21 8 5 8 20 20 21 Genoa 21 5 10 6 23 18 20 Novara 21 4 12 5 16 18 20 Perugia 21 • 8 7 23 28 20 Venezia 21 6 6 9 14 18 18 Potenza 21 2 12 7 15 22 16 Modena 21 2 10 9 15 24 14 Lecco 21 1 12 8 15 26 14 Messina 21 3 8 10 12 28 14 Prihodnje tekme (11.2.) Catania - Perugia, Foggia - Reggina, Lazio - Monza, Lecco - Ge-noa, Livorno - Potenza, Messi-na - Piša, Modena - Bari, Palermo - Venezia, Reggiana - Ca-tanzaro, Verona - Novara. A SKUPINA e s = IZIDI 'Biellese — Monfalcone 3:1 'Como — - Entella 0:0 'Legnano Mestrina 2:0 Udinese — ♦Pavia 2:1 'Rapallo — Alessandria 4:1 'Savona - — ] Bolzano 3:0 'Solbiatese - Verbania 1:1 ♦Trevigliese — 1 Pro Patria 1:0 'Treviso , Piacenza 1:1 'Triestina — - Marzotto 0:0 LESTVICA Como se IS 4 4 27 11 28 Piacenza se 8 10 2 18 9 26 Udinese 20 11 4 5 32 21 26 Treviso 20 8 9 3 27 16 25 Verbania 20 7 10 3 19 13 24 Rapallo 20 9 4 7 24 20 22 P. Patria se 7 7 6 22 16 21 Marzotto se 7 7 e 21 19 21 Savona so 7 7 6 18 12 21 Solbiatese 20 8 5 7 27 17 21 Triestina 20 6 9 5 17 15 21 Trevigl. 20 7 7 6 12 13 21 Legnano se 6 7 7 16 20 19 Biellese se 4 11 5 19 24 19 .Vlonfal. 20 4 9 7 14 20 17 Entella 20 6 5 9 14 20 17 Bolzano 20 4 8 8 19 28 16 Alessand. 20 3 9 8 14 25 15 Pavia 20 2 8 M 11 29 12 Mestrina 20 1 • 13 5 30 8 Prihodnje tekme (11.2.) no - Biellese, Entella - Solbia-tese, Marzotto - Trevigliese, Monfalcone - Legnano, Mestri-na - Pavia, Piacenza - Savona, Pro Patria - Treviso, Udlnese -Como, Verbania - Rapallo. TRIESTINA - MARZOTTO 0:0 Kot začarana vrata gostov za odličen napad domačinov TRIESTINA: Chendi (Dapas), Kuk, Martinelli: D’Eri, Capitanio, Pestrin; Ridolfl. Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. MARZOTTO- Ridalfi (Fongaro), Melonari, Zanon, Donadello, De Vettor, Biasiolo- Bettini, Magri, Mola, Pantani, Zanderigo. SODNIK Ghetti iz Modene. Igrišče zelo slabo. Približno 2000 gledalcev. V 60’ se je hujše poškodoval Martinelli, ki je z obvezano roko igral do 83’ nato pa zapustil igrišče. Kotov je bilo 8:3(4:2) v korist Triestine. Še en neuspeh Triestine.^ ki je^tu- ^em igrišču n mogel izrabiti vsega svojega znanja. Zadovoljil pa je Scala, ki je popolnoma okreval in ki je tako zopet prišel do mesta v prvi ekipi. Z Ivejem sta bila najboljša na igrišču oba beka: Kuk je bil res nepremagljiv v obrambi, Martinelli pa, kakor že omenjeno, odličen tudi v napadu: mirne duše lahko trdimo, da bi zato Tri-estina brez njegove poškodbe lahko spremenila rezultat v svojo korist, saj so gostje v drugem delu res popustili. Samo proti koncu, ko se je domačinov lotila utrujenost, ki je bila s takim igriščem povsem razumljiva, je Marzotto opustil o-brambno taktiko, in, z igralcem več, nekajkrat prišel do Chendijevih vrat ter dvakrat prisilil mladega vratarja na lepi paradi. Obramba gostov je nosila večji del bremena. Pri tem se je izkazala kot zelo trdna, predvsem po zaslugi bekov in vratarja, ki je bil zelo gotov na visokih žogah. Sodnik je precej zgrešil: domačini mu lahko očitajo celo enajstmetrovko, ko je Biasio.o v kazenskem prostoru podrl Pedroni ja. Najlepši streli na Ridolfijeva vrata so padli v 25’ po kombiniranem prodoru Pedroni-Ive-Ridolfi, katerega je vratar za las prehitel, v 31’ ko je Ive lepo streljal v teku, in v 38' ko je Ive lepo izrabil Ridol-fijev strel s kota, a ga je po na-klučju odbil sam Pedroni. V drugem delu je Triestina še naprej napadala: v 7’ je Pedroni z glavo prisilil vratarja Ridolfija k paradi, v 14’ pa je Melonari ustavil na črti Ivejev strel, potem ko je bil vratar že premagan. Gostje so dvakrat odgovorili z Magrijem, obakrat ostro toda visoko, nato pa z Donadellom, katerega strel je Chendi lepo branil. V 29’ je Ive preigral dva nasprotnika, nato pa di proti Marzottu zamudila priložnost za zmago. Opravičil je sicer tokrat dosti: predvsem popolnoma premočeno igrišče, ki je v vsem pomagalo gostom, da so neusmiljeno razkrajali sicer lepe kombinacije domačinov, nato smola (enkrat toliko zares), saj je Ive zadel prečko, v dveh primerih pa so branilci Marzotta ustavili žogo prav na črti, k temu pa še huda poškodba, ki je doletela do sedaj odličnega Martinellija, igralca, ki ni le steber obrambe, ampak tudi izredno važen element za napad, saj je s svojimi hitrimi prodori večkrat presenetil celotno obrambo. Res je, da je ‘ Martinelli zapustil igrišče le 7’ pred koncem, toda do tedaj je bil popolnom- neuporaben na levi strani napada. Nedeljska Triestina je zagrešila le eno napako, ki jo je stala zmago: na tako blatnem igrišču so se njeni igralci posluževali tehnično zanimivih potez, ki pa so se v blatu zmeraj izgubljale. Poleg tega so igro osredotočili pred vratmi in s tem ustvarjali več gneč neposredno pred vratmi, kjer so imeli gostje lažje delo. Kljub temu bi moral njihov vratar večkrat kloniti, če bi mu ne pomagala sreča, ki se je večkrat bolj uspešno postavila po robu domačim napadom. Triestina je jasno pokazala, da se vrača v formo, in da je zmaga le stvar časa. Obramba je z vstopom res gotovega Chendija znova pridobila tisto kondicijo, s katero se je odlikovala v prvem delu prvenstva, napad pa je tokrat lahko razpolagal s svojimi najboljšimi igralci, pri čemer se je po dolgem času znova uveljavil sicer priletni Ive, ki je bil vseh 90’ najnevarnejši. Slabše sta zaigrala le Pestrin in Brusadelli, posebno prvi, ki na ta- AlIDACE SM-PONZIANA 4:4 (2:0) S skrajno dobro voljo ■ m m» n ■» m ■«* • at m rešen izid in točka AUDACE: Suman, Tarocco, Lusente; Meroni, Caiga, Ronca, Man-serviggi, Castellini, Scaia. Cobelli, Baruffi. , PONZIANA: Princig, Framalico, Baudaz; Marzan, Frontah, Kirk-mayr, Barnaba, Fonda, Furlani, Curci, Ruan. SODNIK De Fazio (Turin) _ . STRELCI: v 10’ Cobelli (A), v 12’ Castellini (A), v 49 Scaia (A), v 65’ Furlani (P), v 67’ Kirkmayr (P), v 70’ Barnaba (P), v 76’ Furlani (P), v 48’ Tarocco (A). Čudna tekma, domačini so v pr- vem delu popolnoma obvladali nasprotnike, dosegli dva gola in za las zgrešili nekaj drugih, na vsak način pa prikazali daleč boljšo igro, ki je obetala izdatno zmago. To so potrdili še v začetku drugega polčasa, ko so dosegli tretji gol, medtem ko so gostje iz Trsta apatično odbijali napade, ne da bi se sploh skušali upirati. Tedaj pa je prišlo do enega izmed tistih preobratov, no katerih slovi Ponziana. En sam strel, za las zgrešen, je vlil novega poguma belorumenemu napadu, ki je nato pritisnil in v 11' štirikrat zadel v črno. šibkost domače obrambe, ki je imela v vratarju najbolj ranljivo točko, je že spravila v obup domače navijače, ne pa njihovo moštvo, ki je znova prejelo pobudo in 6’ pred koncem izenačilo po zaslugi desnega beka, ki se je s tovariši pognal v napad. Kljub osmim golom je bila tekma zelo revna. Obe moštvi sta pokazali veliko nezrelosti. Obrambi sta bili zelo nezanesljivi, napadi pa so se ustavili ravno takrat, ko bi lahko z malo večjo vnemo poskrbeli za izdatno zmago Več graje gre seveda domačinom, ki so izgubili izredno važno točko v borbi za obstanek, gostje pa so kljub temu dosegli svoj cilj. Oba trenerja bosta zato morala paziti, da popravita predvsem napake obramb. Težko je govoriti o najboljših možeh na igrišču. Pri domačinih so se v prvem delu izkazali do neke mere vsi, prav vsi pa so tudi v drugem delu popustili. Ponziana je imela najboljše igralce v Kirkmayrju in prisebnem Furlaniju Kot zaključen lahko rečemo, da je bil rezultat pravzaprav pravičen, čeprav bi domačini lahko odnesli celoten izkupiček. Gostje so imeli edino tole zaslugo, da so znali izrabiti ugoden trenutek in vse napake nasprotnikov, ter da niso popustili niti, ko je bila tekma navidezno že izgubljena. uk zadel prečko, v 32’ pa so imeli gostje najlepšo priložnost: Zanderigo je poslal pred vrata, tržaška obramba je nekoliko oklevala in Mola je, sam pred vratmi, poslal visoko. V 40’ zadnja priložnost: Pedroni je preigral Biasiola in se pojavil pred Ridolfijem (M), tedaj ga je Biasiolo zrušil: sodnik je prekršek prezrl. uk Atalanta — Cagliari (2:1) Bologna — Brescia (0:3) Vicenza — Inter (2:1) Mantova — Sampdoria (0:1) Milan — Napoli (2:1) Roma — Spal (1:1) Torino — Piorentina (0:2) Varese — Juventus (5:0) Bari — Padova (2:0) Catania — Piša (1:0) Catanzaro — Foggia (1:1) Maceratese — Spezia (1:0) Torres — Cesena (0:0) KVOTE 13 — 91.694.000 lir 12 — 1.771.800 » 1 2. — 1. Quintuplo X 2 2. Campanile 1 1 3. — 1. Ertek 2 X 2. Eros 1 2 4. — 1. Merio 2 1 2. Andrea 2 1 5. — 1. \Velcome 1 1 2. Carso X X 6. — 1. Kibo 1 1 2. Tosti 2 X KVOTE 12 — 632.745 Ur 11 — 13.819 » 10 — 1.926 » EN AOLI-KRAS (15-8; 15-10) ENAOLI: Cicuto, Hervatin, Bo-scoli, Svetlic, Scolaro, Guerini, Boz-zetti, Bortolon, Menegatti. ______________________________________________________________________________________________________________ KRAS: Budin V., Budin M„ Ko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,|||||,||||||,I|||||||,||,,,ii,i,,|,|||,I|||||,,|||,i,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKARSKO MLADINSKO PRVENSTVO Neuspelo kolo za Breg in Kras V nedeljo so stopili na igrišče tudi naši mladinci, da odigrajo prvo kolo odbojkarskega prvenstva. V A skupini, kjer nastopata od treh kar dve slovenski šesterki, so dosegli naslednje rezultate: 2-0 TECNOFERRAMENTA ■ PRIMORJE 1:1 (0:1) Kljub nepopolni postavi izredna igra Prosečanov TECNOFERRAMENTA: Scheriani, Lo Pinto, Zattera, Bellici, Co-gliolo, Cernecca. Monica, Caporal, Santroni, Zampolli, Righi. PRIMORJE: Furlan, Rebula, Starc, Sardoč, Paoletti, Milič, Da-nev, Fragiacomo, Boico, Verginella, Pertot. STRELCA: v 8’ p. p. Boico (P), v 4’ d. p. Righi (T). Kotje 7:2 za Primorje; sodnik Buri (Trst). Srečanje med Tecnoferramento in Primorjem se ie končalo neodločeno 1:1. In vendar so Prosečani stopili na igrišče močno okrnjeni. Poleg Deliseja in Germanija (diskvalificirana), so v zadnjem trenutku zmanjkali Metelko, Kervatič, Štoka, Babudri in Nicoloni. Dve tretjini titularcev torej Prav zaradi tega bi lahko mirne duše sprejeli neodločen izid. Kljub temu je bilo na igrišču prav drugače in bi si Prosečani zaslužili veliko več. E najsterica je kljub številnim odsotnim odlično zaigrala, posebno v prvem polčasu. Prosečani so tedaj prešli v vodstvo, sodnik pa jim je celo razveljavil dva gola. V nadaljevanju so Prosečani popustih misleč, da bodo živeli na račun Boi-covega gola. Na blatnem igrišču, kjer proti koncu sploh ni bilo mogoče igrati, se jim namen ni posrečil. Tecnoferramenta je izenačila in se zaprla v obrambo, medtem ko so Prosečani zaman iskali pot do mreže. Tako se je moralo Primorje zadovoljiti le s točko, kar je preskromno plačilo za nedeljski nastop. Kronika. Primorje se je predstavilo v popolnoma prenovljeni postavi. Taktične poteze so bile jasne: branilca Rebula in Starc na krilih, Sardoč stoper, Paoletti prosti, Fragiacomo in Milič režiserja, Danev, Verginella in Boico v napadu, Pertot pa se je postavil za petami režiserja gostov Cernecce. Taktika je bila posrečena in je že v uvodnih potezah prinesla premoč, v 8’ pa je pripomogla do gola. Fragiacomo je podal žogo s sredine igrišča VergineUi, ki je preigral nasprotnika in jo podaljšal do Boica. Ta je prehitel nasprotnega igralca in prevaril tud. Scherianija, ki mu je prihitel nasproti. Primorje je vztrajalo v napadu in v 11’ je hitra akcija Verginella-Boico-Vergi-nella pripeljala slednjega do izrednega položaja. Žal je okleval in obramba je rešila v kot. V 15’ ponoven navdušujoč prodor Prosečanov, ki ga je Verginella z glavo zaključil z žogo v mreži. Sodnik je gol iz nerazumljivih razlogov razveljavil, kot ga je razveljavil v 24’. Tedaj je Danev podal Verginelli, ki je prodrl v kazenski prostor. Njegov strel je obramba kratko odbila do Boica, ki je ponovno premagal Scherianija. Ponovno razveljavljenje, tokrat zaradi off-sidea Ver-ginelle. Še nekaj priložnosti za rde-čorumene, i žoga ni Hotela v vrata Scherianija niti tik pred koncem prvega polčasa ko jo je blato u-stavilo tik ob beL črti. V nadaljevanju je Tecnoferramenta prevzela vajeti igre v svoje roke in v 4’ se ji je posrečilo izenačiti. Furlan je sicer posredoval, a žoga se mu je izmuznila z rok in prišla pred Righija, ki jo je spra- vil do mreže. Primorje je takoj odgovorilo, vendar kljub premoči ni moglo presenetiti Scherianija. To se ni posrečilo ne Paolettiju, ne Boi-cu v 25’, ko je bil sam pred vrati, a mu je vratar domačinov z drznim skokom pod noge odzvel žogo. V 28’ in 32’ ponovno delo za Furlana, v 35’ pa je bil Boico zopet sam pred mrežo Tokrat mu je Scheriani odbil žogo v kot. V 45’ še zadnja priložnost za Prosečane, vendar je sodnik zapiskal konec še preden je Verginella streljal dosojeno kazen. B. R. Ostale športne vesti na drugi strani ZARJA-GREHA 4:1 (2:0) Prepričljiva zmaga bazovskih igralcev STRELCI: v 34’ p.p. Scocoo; v 40’ Metlika; 25’ d. p. Manillo (G), v 35’ d.p. Metlika, v 40’ Giordano. ZARJA: Babuder, Bemetič, Križman Čič M.. Metlika, Roggi, Križ-mančič S., Sancin, Pasqualis, Scocoo, Križmančič V., Giordano. GRETTA: Butkovich, Maschietto, Cron, Fasuno, Radovič, Umek, Verani, Manillo, De Vecchi, Santanastasio, Cimarosti. OPOMBE: Igrišče blatno, gledalcev približno 150. KOTJE: 6:2 za Zarjo. Po dolgem premoru se je Zarja morala spet spoprijeti z nasprotnikom. čeprav zadnja v lestvici, je Gretta vendar pokazala, da se zna zelo dobro boriti in nerada prepusti nasprotniku točke. Obratno pa Zarja je to tekmo zelo slabo zaigrala, čeprav moramo upoštevati odsotnost treh igralcev in zelo slabo igrišče. Mislim, da so v tej tekmi bazoviški nogometaši precej neorganizirano zaigrali in podcenjevali nasprotnika. Vsak, posebno pa srednji napadalec Scocco je z nesmiselnimi driblingi zaustavljal igro in tako onemogočil vsak uspešen zaključek. Ne smemo pa pozabiti, da je prav Scocco povedel Zarjo v vodstvo in v več primerih resno zaposlil nasprotnikovega vratarja. Edina pozitivna točka v napadu je bil Edvin Sancin, ki je razu- 11. in 18. februarja v Črnem vrhu II. zimskošportne .igre zamejskih Slovencev SPD Trst organizira v črnem vrhu nad Idrijo 11. in 18. februarja 1968 II. zimsko športne igre za društva in posameznike slovenske skupnosti v zamejstvu. SPORED T E K H M 11. februarja 18. februarja Slalom člani-ce veleslalom člani-ce veleslalom začetniki-ce veleslalom naraščaj tek na 2 km štafeta 3x1 km sankanje VPISOVANJE Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v treh disciplinah in štafeti. Vpisovanje 7., 8. in 9. februarja 1968 od 19. do 21. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9/1. Vpisnina 100 lir na udeleženca. TEKMOVALNE KATEGORIJE člani: člani s I. ZŠI prvi trije uvrščeni v konkurenci začet- nikov na I. ZŠI in vsak smučar vpisan v FISI. Začetniki: vsi, ki ne tekmujejo med člani in so dopolnili 15. leto Začetniki: vsi, ki niso dopolnili 15. leto (razdeljeni v podkatego-rije po letih). • • • Za tekmovanja veljajo pravila FISI ... Vsaka kršitev športnega duha in discipline bo prijavljena razsodišču II. ZŠI, ki bo ukrepal soglasno z naslednjimi kaznimi: Javni opomin (odvzem 2 točk posameznikom in 5 društvom), izključitev iz II. ZŠI. ... SPD Trst si pridržuje pravico menjave teh pravil. mel, da je na takem igrišču nemogoče preigravati. Z lepimi dolgimi podajami je večkrat omogočil drugim napadalcem, da so lahko streljali v vrata. Vedeti pa moramo, da je danes napad nekoliko šepal, ker je manjkal Baldassin G. in Bal-dassin P. Prvi igra režiserja, drugi pa prostega. Trener je moral zato pomakniti Vojka Križmančiča v o-brambo, Gabrijela pa na mesto prostega igralca. Začetek je bil v korist Zarje in že v 1’ velika nevarnost za vratarja Grette, kateremu pa je uspelo braniti. V 12’ lepa priložnost za Zarjo, katere pa napadalci niso znali izkoristiti. V 34’ gol v korist Zarje. Scocco je s krasnim driblingom preigral nekaj igralcev nato pa je silovito streljal. 1:0 za Zarjo. Ni preteklo še 5 minut, ko je Metlika z glavo ukanil že drugič vratarja Grette. V 41’ je Pasqualis preigral nekaj nasprotnikov vendar je bil v kazenskem prostoru oviran. Sodnik je pokazal na enajstmetrovko. Streljal je Križmančič naravnost v vratarja, ki je, čeprav s težavo, ubranil. Zanimivo je, da je Vojko Križmančič prvič zgrešil enajstmetrovko v vsej svoji nogometni karieri. V drugem polčasu je Gretta napadala, vendar so se beki Zarje uspešno branili. V 25’ pa gol za Gretto. Sodnik je dosodil kazenski strel v korist Grette. Igralci Zarje so napravili zid, kar pa m zadostovalo, da Gretta ne zmanjša razlike. Igralci Zarje so se vrgli v napad in z lepimi akcijami ogrožali nasprotnikova vrata. V 35’ je bil Scocco podrt v kazenskem prostoru, toda sodnik ni videl. Videl pa je igralca Grette, ki z roko namerno ustavi žogo. Enajstmetrovka. Streljal jo je Metlika in gol. V 40’ še zadnji gol za Zarjo po zaslugi levega krila Giordana, ki je s silovitim strelom pognal žogo v vrata Kmalu nato pa zaključni žvižg sodnika, ki je zelo lepo sodil. Z bal, Škrk, Milič B., Milič L., helm. _ SODNIK Bratanich, stranski Ban, zapisnikar Primazzoni. . Bili smo priča ostri in borbeni tekmi, ki je v začetku dobro kar zala za slovensko ekipo, ki se^ J® zagrizeno vrgla v igro, ter takOJ močno povedla. ENAOLI pa je ®" nergično reagiral ter spravil na kolena požrtvovalne krasovce. Tekma je dosegla višek v drugem setu, vendar so bih Tržačani stalno * vodstvu, čeprav je Kras skušal na vsak način zaključiti set v svojo korist. . n KRAS-BREG 2’u (15-4; 15-1) h BREG: Svetina, Lovriha, Vojten, Lovriha Vojko, Sancin, Lovrina F., Žerjal Pangerc. . SODNIK: Primazzoni, stranski Bratanich, zapisnikar Ban. Čeprav so osvojili samo 5 tocu v obeh setih, niso Brežani nikakor zapustili slabega vtisa. Plavi so oo lanskega prvenstva pokazali znaten napredek, a se še vedno, zaradi neizkušenosti predajajo tremi. manjkanje skupne igre, izkušenost1 in velika trema so se poznali predvsem v obrambi, ki ni bila preveč gotova, napad ter graditev igre P3 sta bila še kar na dobri višini. }' gralci pa se poleg prej navedenih napak sploh ne zanesejo drug na drugega. Kras je predstavil trdno sester-ko, tako v obrambi kot v napadu, kateri se pozna že precejšnja m kušenost na igriščih. ,, EN AOLI-BREG 2U (15-5; 15-9) SODNIK Ban; stranski Primaz-zoni; zapisnikar Bratanich. Brežani so to tekmo zaigrali bolje kot prejšnjo s Krasom. Zagrizene so se vrgli v igro ter se borili za vsako žogo. Predvsem v drugem setu so se plavi žilavo upirali Tržačanom in jih marsikaterikrat zmedli s plasiranimi žogami au pa jih ustavili z učinkovitim zidom. Zlasti navdušujoč je bil finale drugega seta, ko je ENAOLI že vodil s 14-4 ter je Breg z vztrajno in žilavo igro uspel priti 9.14, ko so končno domačini dosegli zmagovito točko. — Loki —' ZARADI NALIVA Prekinjena tekma V esna-Romana Nedeljsko tekmo II. kategorij® Vesna — Romana (po novem Mom falcone) so morali zaradi naliva, ** je igrišče spremenil v pravcato močvirje, v 5’ d. n. pri stanju 1:1 Prf kiniti. Prvi so prišli v vodstvo go31; je v 15’ p. p. s Quercijem, v 22 pa je De Michele po akciji iz k®' ta z glavo izenačil. OBVESTILA ŠZ BOR vabi mlada dekleta, ki jih veseli odbojka, da se danes, 6. t. m-ob 14. uri udeleže prvega trening* na stadionu «Prvi maj» pri Silvanu. Kljub dežju in blatu sta se v nedeljo spoprijeli za prvenstvo III. k*' tegorije Zarja in Gretta. Zmagali so Bazovcl, ki so tekmecem spravil v mrežo kar štiri žoge *•;» *»*»****■-3* -3*«® I GRAHAM GREENE: Tihi Američan I Poslovenil Miroslav Ravbar « 1 i f i $ 8 . # *i*^***i****t*«ftHI****^ 1. *»*»«»«»*»«»***»*»*& Dragi Renč, draga Phuong, prosil sem Vaju za dovoljenje, da Vama posvetim to knjigo ne samo kot spomin na srečne večere, ki sem jih preživel z Vama v Saigonu v zadnjih petih letih, temveč tudi zato, ker sem si tako predrzno sposodil Vajino stanovanje, da sem vanj namestil eno svojih oseb, m ker sem si sposodil Tvoje ime, Phuong; to pa bo samo v zadovoljstvo bralcem, ker je Tvoje ime preprosto, lepo in lahko za izgovor, cesar ne bi mogel reči o vseh imenih Tvojih rojakinj. Oba bosta ugotovila, da sem si sicer malokaj drugega sposodil, najmanj pa kako osebo iz Vietnama. Pyle, Granger, Foivler, Vigot, Joe niso vzeti iz življenja Saigona ali Hanoja, general Thč pa je mrtev, ustreljen v hrbet, kakor se običajno izražajo. Tudi zgodovinska dejstva so predrugačena Tako je na primer padla velika bomba blizu Continentala, preden so eksplodirali bicikli, in ne za lem dogodkom. Zaradi tako majhnih sprememb me ne peče vest. To je povest in ne del zgodovine in upam, da Vama bo kot povest v nekaj umišljenih osebah skrajšala kak vroč saigonski večer. Iskren pozdrav! Graham Greene Ne maram biti ganjen, kajti volja se razburja, dejanje pa je nevarna stvar; trepečem pred nečim lažnim, pred prestopkom srca in nezakonitostjo. Vendar smo k temu nagnjeni s svojimi strašnimi pojmi dolžnosti. (A. H. Clough) Živimo v patentiranem stoletju novih odkritij, ki ubijajo telesa in zveličajo duše, toda vsi jih propagiramo z najboljšimi nameni. (Byron) PRVI DEL Prvo poglavje Po večerji sem sedel v svoji sobi nad Rue Catinat in čakal Pyla. Rekel mi je: ((Najpozneje ob desetih se vrnem,« in ko je odbilo polnoč, nisem mogel več mirno sedeti in sem šel na ulico. Na stopnišču je čepelo nekaj starih žensk v črnih hlačah; bil je februar in gotovo bi jim bilo prevroče v postelji. Vozač rikše je vozil počasi proti obali reke in videle so se luči, kjer so izkrcavali nova ameriška letala. V dolgi ulici ni bilo sledu o Pylu. Seveda bi ga bili lahko zadržali iz kakršnegakoli vzroka v ameriškem poslaništvu, sem si rekel, toda v tem primeru bi gotovo telefoniral v restavracijo, saj je bil zelo natančen, ko je šlo za majhne dokaze vljudnosti. Obrnil sem se, da se vrnem v hišo, ko sem opazil dekle, ki je čakalo na sosednih vratih. V obraz je nisem mogel videti, videl sem le bele svilene hlače in dolgo obleko s cvetličnimi vzorci, a sem jo kljub temu spoznal. Zelo pogosto je nekdaj čakala na mene, ko sem se vračal domov, na istem mestu in ob istem času. «Phuong,» sem rekel, kar pomeni feniks, toda dandanes ni več pravljičnih bitij in nič se več ne poraja iz pepela, še preden mi je utegnila povedati, sem vedel, da čaka Pyla. «Ni ga.» «Je sais. Je t’ai vu seul it la fenčtre.» 1) «Lahko bi ga čakala zgoraj,« sem rekel. «Kmalu bo prišel.« «Lahko ga čakam tudi tu.» ((Bolje če ne. Lahko te odpelje policija.« šla je za mano v hišo. Na misel mi je prišlo nekaj ironičnih in neprijetnih šal, toda niti njena angleščina niti francoščina ne bi zadostovali, da bi razumela ironijo; in čudno, nobene želje nisem imel, da bi zadel njo ali sebe. Ko sva dospela do stopnic, so starke obrnile glave, in brž ko sva šla mimo, so njihovi glasovi narasli in potihnili, kakor da bi pele v zboru. «0 čem govore?« ((Mislijo, da sem se vrnila domov.« V moji sobi so z drevesca, ki sem ga postavil pred nekaj tedni za kitajsko novo leto, odpadli skoraj vsi rumeni cvetovi. Padli so med tipke pisalnega stroja. Pobiral sem jih od tam. «Tu es troublč,»2) je rekla Phuong. «To mu ni nič kaj podobno. Tako je natančen.« Odvezal sem si kravato, sezul čevlje in legel na posteljo. Phuong je prižgala plinski štedilnik in pristavila vodo za čaj. Kakor pred šestimi meseci. «Pravi, da boš kmalu odpotoval,« je rekla Phuong. «Morda.» «Zelo rad te ima.« «Vseeno,» sem rekel. Opazil sem, da se drugače češe in da ji sedaj črni in gladki lasje padajo preko ramen. Spomnil sem se, da je Pyle nekoč kritiziral umetelno pričesko, o kateri je mislila, da pristojl mandarinovi hčerki. Zaprl sem oči in Phuong Je bila zopet to, kar je bila nekdaj: šumenje pare v čajniku, žvenket skodelice, določena nočna ura in obet počitka. «Kmalu bo prišel,« je rekla, kakor da bi me morala tolažiti zaradi njegove odsotnosti. Spraševal sem se, o čem neki se lahko pogovarjata. Pyle je bil zelo resen in jaz sem z muko prenašal njegova predavanja o Daljnem vzhodu, ki ga je poznal toliko mesecev, kolikor let sem jaz preživel tu. Demokracija je bila njegovo drug0 področje in imel je zelo določene in varne nazore o tem, kaj prispevajo Združene države Amerike za svet. Phuong pa je bila čudovito nevedna; če se je govorilo o Hitlerju, je prekinil* pogovor in vprašala, kdo je to. Razlaganje je bilo zelo težko, ker ni nikdar srečala kakega Nemca ali Poljaka in ker je imela precej zmedene pojme o zemljepisu Evrope, čeprav j® kajpada vedela o princesi Margareti več kakor jaz. Slišal sem. kako je postavila pladenj na rob postelje. «Ali je še zmerom zaljubljen vate, Phuong?« Ce vzameš Anamitko v posteljo, pomeni isto, kakor da ^ vzel ptico: žvrgolita in pojeta ti ob vzglavju. Bili so časi, *° sem mislil, da noben njihov glas ne poje kakor Phuongim Stegnil sem roko in se dotaknil njene lakti — njene kosti s° bile prav tako krhke kakor ptičje. «Ali je še, Phuong?« Zasmejala se je in slišal sem, da je prižgala šibico. ((Zaljubljen?« Najbrž je bil to eden tistih izrazov, ki jih Phuong ni razumela. «Ali naj ti pripravim pipo?« je rekla nato. Ko sem odpri oči, je prižgala svetilko In pladenj je bil že pripravljen. Svetloba svetilke je dajala njeni polti barvo temnega jantarja, ko se je sklanjala nad plamenom in v vsej osredotočenosti gubala čelo, segrevala na igli nekoliko opijsK« zmesi in jo vrtela. «Ali Pyle še ne kadi?« sem jo vprašal. «še ne..» 1) Vem. Samega sem te videla pri oknu. 2) Vznemirjen si. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠT VO- TRST - CJL MONTEOCH1 b, tl , TELEFON 93-808 In 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^O 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 8t. 20 - TeletOD 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaP^’ Četrtletna 2 250 Ur polletna »400 Ur celoletna 8.100 Ui - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z* SFRJ- AD1T D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaSko i° goriško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih o krujln Italile prt «Societ.6 Pubbllcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo trpkega tiska, Trst