Kamniški ObČAN Št. 12 Z DOSTOJANSTVOM OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI! Letošnje praznovanje dneva državnosti bi moralo hiti za Slovence še pose-bej slovesno, saj smo ob robu izrazito nemirnega Balkana na najbolj prep-ričljiv način dokazali, da znatno izražati ne h specifične nacionalne interese v pisani druščini narodov in držav tega sveta, temveč tuđi, da smo sposobni na gospodarskom, socialnem, kulturnem in na vseh drugih področjih poskr-beti sami zase. Na ta način sebi in vsem drugim dokazujemo tuđi, da so več-stoletne sanje naših prednikov v začetku zadnjega desetletja tega stoletja poslale tako zelena resničnost. Pridobitev lastne državnosti gotovo ni bilo lah-ko dejanje, zato je naša dolžnost, da jo z nam svojstveno vitalnostjo in z med-generacijskim konsenzom ohranjamo ter negujemo kot svetinjo, za katero se v svetu borijo mnoga ljudstva, bistveno številnejša od naše niti ne dvomili-jonske slovenske populacije. Kamničani smo ob dnevu državnosti lahko ponosni na naš prispevek k uresničitvi s pridobilvijo lastne državnosti potrjene nacionalne suverenosti. V času, ko se je ne le z besedo, temveč z vsemi razpi)ložljivimi sredstvi od-ločalo o naši prihodnosti, smo storili vse, kar je bilo v naši moči in nismo niti za hip okhvali podpreti vsenarodno prizadevanjo za dosego zastavljenega cilja, kl so nam ga zavidali mnogi iz nekdanje skupne države. Res je sicer, da nam je usodna sprememba z začrtanjeni novih južnih meja na gospodarskem področju prinesla obilico tcžav, vendar sem prepričan, da se bo gospodarska rast po nekaj letih negativnih trcndov le ohrnila v nasprotno smer. Za sied-nje borno seveda morali poskrheli predvsem sami - tako kot smo to znali v vsej naši dosedanji bogati kamniški zgodovini. Uresničitev nekaterih velikih projektov, med njimi tuđi lisllh, ki v dohesednem pomenu zbližujejo ljudi, pa je dokaz, da ob skupnem naporu zmoremo s trdno voljo in odločnostjo doseči vse zastavljene cilje. Ob dnevu slovenske državnosti želim vsem občankam in občanom občine Kamnik prijetno in slovesno praznovanje. Antm Tone smolnikur ŽUPAN Podelitev priznanj najboljšim učencem Konec prejsnjega tedna si Je Kamnik za dva dnl nade/ bogato srednjevesko podobo. Zlasti živahno je bilo na te tradicionalni srednjeveiki trtnici, kijoje v spremstvu mestnega kli-carja, fanfaristov, bobnar-ja in mestne gospode, odete v srednjevesko mesčan-sko opravo, odprl župan Tone Smolnikar. Ob tej edinstveni kulturno-zgo-dovinski prireditvije nagovori! mestijane ino mesti-janke, da se tega semnja ino druzih slavnosti ude-lete. In res so sejih udele-tili v prav lepem itevllu, pot pa je v srednjeveski Kamnik zanesla tuđi šte-vilne obiskovalce od dru-god. Već na 9. strani SAfiA MEJAČ Leto XXXVIII Kamnik, 24. junija 1999 Občina Kamnik vabi svoje občane na osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti, ki bo v četrtek, 24. 6. ob 19. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Program slovesnosti: - pozdravni nagovor župana Občine Kamnik, - razvitje praporja in simbolno veteransko dejanje, - koncert mestne godbe. KAMNIČANKE, KAMNIČANI! Iskrene čestitke ob 25. juniju, dnevu slovenske državnosti! župan Anton Tone Smolnikar Spodbuda pred življeniskimi odločitvami Župan Smoliiikarje spmninsko knjitno nagrado podelil tuđi Marti Koncilja, učenki 8. razreda OŠ Šmartno v Tuhinju, ki je svoje uspehc kronala te z mnogtmi prizna-nji, med drugim z bronastim priznanjem iz matematike in materinsčine ter srebrnim Preglovlm priznanjem iz kemije. Poleg sodelovanja v dramskem krotku, ure-janja glasila Šmarlinec in drugih dejavnostije tri leta uspeSno vodila tildi razredno skupnost IRANC SVETEU LOGOS TREND -zastopnik naslednjih blagovnih znamk je odprl novo trgovino v _ jv TPC DUPLICA, Ljubljanska 21 k, I. nadsjrpAe^N ^»M^ •TlB^,**^?^^ Bridgedakf \\\ tete1" Š\tO^T ŽCVW HOSAViCC Poles rednesa prosrama nudimo do 50% nižje akcijske cene: za lanske modele, desortirane programe, artikle z lepotnimi napakami... Obiščete nas lahko vsak dan od 15h do 19h, ob sobotah od 9h do 12h. Za najboljSih 35 ućen-cev in dijakov kamniskih osnovnih in srednjih sol in 5 najboljših ućenccv OS Komenda Moste je bil ćelrtck, 10. junij, po-memben dan, ki jim bo, kot je v svojem nagovoru dejal kamniški čupan Tone Smolnikar, golovo ostal v spomimi vse divljenje, saj jih većina te dni z uspehom konCuje osnovno solanje ali sola-njc na srednji soli oziro-ma gimnaziji. V zelenem okolju Re-panskove galerije v Rudniku sta /brane uccncc ter njihove učitelje in staršc i/ občine Kamnik in Komenda pozdravila župana obeh občin Tone Smolnikar, ki je dejal, da je bil izbor najboljših med velikim stevilom odličnih kar te/.ck, in Toma/ Drolcc, ki je iz-razil tuđi priznanje starsem najboljših učencev za njihovo priza-devanjc pri vzgoji otrok. Oba župana sta vsem navzočim učencem toplo čestitala in jim nato v znak priznanja podelila lepe knjižne nagrade s posvetilom. Nadaljevanje na 3. strani SRECANJH PEVSKIH PRIMTl.UEV - V Cudovitem ambienlu mulograjskegu pobocja so lepe slovenske pesmi se lepfte zadonele. Solidarci so se z iskrenim aplavzom zahvalili vsem nastopujo-čbn. Na sliki MoP7. Komenda ob zaključku nastopa, levo del pevk ŽePZ VVO Novo rnesto, na zgor-nji terasi pa del pevcev Solidarnosti med aplavdiranjem. Već o tem preberlte na H. strani, VERA MUAC Naslednja, 13. stevilka KamniSkega občana bo izlila v četrtek, 8. julija. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 30. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do Utrka, 6. julija. ob našem prazniku, dnevv slovenske državnosti, vsem občankam in obcanom iskreno Čestitam. MIllA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK le na voljo! Novi Seat Toledo. Zapeljivo popoln! PORSCIH.E LIIIM IANA SEATCenterTrzln, Ljubljanska 3a, TrzIn.Tel.: 061/716 262 SEF1T KA.MNIK-BAKOVNIK STANOVANJSKO-POSLOVNI OBJEKT na viioki kvalitetni ravni Vselitev y septembru 2000. Sodelujete lahko pri notranji razporeditvi prostorov. Investitor: / J^^ Cesta v Mestni log 55, Ljubljana \/A I *^™ tel-: o6l/334 318, GSM 041/610 394 Vr\ i , /!3f «/.0.0. internet: www.va-al.si V našem ptvem kamniškem objektu na Ljubljanski 12, vseljivetn julija letos, so na voljo še tri stanovanja. Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu. SC^O Moste 88 A ROLERJ1, ŠĆ1TNJKI ROCES Prodajalna obutve in tekstila OČALA KOPALKE 0AKL£Y RAIS1NS, SP££DO. ELAN Pncdkujemo vas. od 8 do 1 9. ure. ob sobotah od 8 do 1 3. uru 2 24. junija 1999 AKTUALNO Kamniški ObČAN S srečanja lokalnih časopisov Slovenije Kamniški občan v vrhu lokalnih časopisov VeCkrat slišim na ulici, se večkrut pa mi posredujete v uredništvo odmeve in pohvale vsem, ki sodelujemo pri ustvatjanju našega in vašega Kamnlškega občana. Res, da smo kdajdeletni tuđi kakšnih kritik in pripomb, kijih sprejemamo z razumeva-njem, opravičilom injih skušamo upoštevatipri nadaljnjem delu. Većina vas pa nam priznava, daje Kamniški občan v zadnjih letih moćno pridobil na aktualnosti in kvaliteti, tako vsebinsko kot oblikovno, injeprerasel okvire togih lokalnih Časopisov. Na naših straneh, dragi bralci, se dobivamo dvakrat mesečno in trudimo se, da naredimo Ijudem prijazen časopis, da prinašamo aktualne informacije o dogodkih in življenju na vseh področjih, kmjevne novice in pogovore z Ijudmi, ki sooblikujejo utrip kraja. Na preprost, vsem razumljiv način posredujemo tuđi splošne in v vsakdanjem življenju koristne informacije, sajje KamnLški občan predvsem glasilo vseh občanov. Ko z zavzetostjo pripravljamo posamezno StevUko, skušamo v največji meri upoštevati vaša mnenja in predloge, ki so vselej dobrodošli. Zato bi ielela zapisati nekaj vrstic z nedavnega srečanja lokalnih časopisov Slovenije, ki smo se ga v Slovenskih Konjicah udeležili tuđi iz Bistrice a\o.o.- izdajatelja Kamniškega občana. Takšna srečanja izdajateljev, tržnikov, urednikov in novinar-jev so namenjena izmenjavi izkušenj, pregledu dela, izobraževanju in pripravi skupnih projektov. S srečanja skoraj sto udekžencev smo se vrnili zadovoljni. Poleg Kamnlškega občana v Sloveniji izhaja le šest štirinajstdnevnikov, ki pa se vsi prodajajo. lako je Kamniški občan edini brezplačni štirinajstdnevnik v Sloveniji z eno od napećjih naklad - 11.200 izvodov na posamezno številko, ob zelo skromnem sojinanciranju občine 10 SIT na izvod. Zbrani na srečanju so se čudili, kako uspemo ob tako skromnih sredstvih občine, većino jih moramo namreč pridobiti z ob-javami oglasov, redno izdajati tako aktualen in kvaliteten časopis. Ko smo primer-jali aktualnost, raznovrstnost ter kvaliteto vsebine in oblikovanja časopisa, smo z zadovoljstvom ugotovili da Kamniški občan sodi vsam vrh lokalnih časopisov, za kar smo bili na srečanju deležni pohval in priznanj. Lokalni časopisi so končno našli svoje mesto med tiskanimi medijii, kijih je v Slo-venij kar 794. Po podatkih Instituta za razlikovanje medijev Mediana, njihovo stevilo po skokovitem porastu leta 1990 rahlo narašča, spreminja pa se lastniška struktura teh časopisov. Vedno već jih je v zasebni lasti, zelo malo je tlstih, kijih izdajajo občine in krajevne skupnasti VSloveniji letos izhaja 61 lokalnih časopisov. Nekateri med njimi so po značaju že skoraj regionalni Le pet časopisov, kipa že preraščajo občinske meje, je tednikov in vsi se prodajajo. Največ časopisov izhaja mesečno ali ćelo na daljše ob-dobje, k sedem pa stirinajstdnevno in med te sodi tuđ Kamniški občan, kije ćelo edini brezplačni lokalni štirinajstdnevnik. Povprečna naklada lokalnih časopisov je 3500 izvodov, največ pajih izhaja med tlsoč in dva tisoč izvodi, kijih večinoma prodajajo. Na srečanju v Slovenskih Konjicah smo pozornost namenili vprašanjem o povezo-vanju lokalnih časopisov s slovensko vlado. Z Instituta za raziskovanje medijev Mediana sta direktorica Janja Božič Marolt in Lilijana Miklavčič predstavili aktualni položaj lokalnih, regionalnih in drugih časopisov v Sloveniji ter predstavili rezultate raz-Iskave lokalnih časopisov (branosti naklade, periodike izhajanja ipd.). Zbrani podatki in raziskave po različnih kriterijih so pokazali, da Kamniški občan spada med najboljše lokalne časopise. Z odgovornim urednikom največjega slovenskega dnevnika Delo, Mitjem Mersolom, in mag. Alešem Llsacom, predavateljem na Visoki stro-kovni soli za podjetništvo, smo razpravljali o tem, kako narediti vsebinsko in prodajno dober časopis. »Pišite o Ijudeh in ne toliko o dogodkih, poročajte o vsem, kar je iz-jemno...« nam je naročal Milja Mersol. 0 novi medijski zakonodajije spregovoril pred-sednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič. Vse kale, da borno tuđi lokalni časopisi te kmalu trdneje povezani v interesno društvo teh časopisov. Prijazni gostitelji so nam razkazali tuđi svoj kraj - staro mestno jedro, graščino Treh-nik, Mestno galerijo Riemer in novo konjiško goi/ igrišće - na katerega so lahko upra-vičeno ponosni. Pokazali so nam, kako se lahko iz starega mesta naredi turistično zanimiv in privlačen kraj. ^£4 ^/g/^f Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoći CZ in RK Ekipa Srednje vaši Kamniku priborila prvo mesto Na podlagi 9. čl. Pravilnika o dndeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) župan občine Komenda v sodelovanju z SKB banko, d.d., PE Domžale - Kamnik obiavlia RAZPIS za dodelitev stanovanjskih posojil mladim družinam v občini Komenda v letu 1999 i. Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitcv novih stanovanjskih površin (nad/idava, prizidava). Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od starSev v letu 1999 še ne bo dopolnil 41 let. II. Pri obravnavi vlog prosilcev se boda upoštevala sledeča merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. III. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, St. 18/91, 21/94in 23/96); - da so kreditno sposobni. IV. Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazeu, ki mora biti točno izpolnjen in ga dobijo v tajništvu občine Komenda. Vlogi mora biti priloženo š"e: - veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavna odločba o priglasitvi del; - zemhiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt, za katerega se bo posojilo uporabilo (ne srne biti starejši od 30 dni); - potrdilo o skupnem gospodinjstvu in stalnem bivališču (izdaja Upravna enota Kamnik); - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 1998 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnost; - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja oz. hiže; Visina razpoložljivih sredstev znaša 18,000.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenoga posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne meje (TOM) in 2% letne obrestne mere. Stroški zavarovanja in sklenitve pogodbe bremenijo posojilojemalca. Visina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Najnižji znesek posojila je 1,000.000,00 SIT. Posojilo, ki bo dodeljeno, ne srne presegati 50% predračunske vrednosti. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: - poroštvo kreditno sposobnega poroka, - zastava nepremičnine, - zastava vrednostnih papirjev, - plačilo provizije za kreditno tveganje z osebnim poroštvom. VI. Obcani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazeu v tajništvu obćine Komenda najkasneje do vključno 24. 7.1999. Nepopolne in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. 841-323. Tomaž Drolec ŽUPAN OBĆINE KOMENDA Lctošnje IV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoći je po-tekalo v soboto, 12. junija, v Stranjah. Udeležilo se ga je 13 šcstćlanskih ekip iz Koćevja Ribnice, I Jtijc, Ivanćne Gorice, Brezovice, Ljubljane, Logatca, Vrhnike, Domžal in Kamnika. Iz nekaterih obćin (med drugim tuđi iz Kamnika) sta na preverjanje prišli po dve ekipi. Blizu sto udeležencev in njihovih spremljevalcev, organizatorjev in sodni-kov je pred stranjsko solo pozdravil župan ToneSmolnikar, nato pa je zbranim spregovoril mag. Franc Kraljić, povelj-nik Civilne zaštite v Upravi za obrambo Ljubljana, ki je bila skupaj z obmoćnim zdruzenjem Rdečega kriza Kamnik organizator tega preizkusa, soorganizatorja pa sta bila Obćina Kamnik in Prostovoljno gasilsko društvo KamniSka Bistrica. Mag Kraljić je najprej govoril o pomc-nu organizacije Civilne zaštite za prepre-ćevanje oziroma zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesrcć, nato pa je de-jal: »Danes smo se zbrali, da preverimo našo usposobljenost pri nuđenju prve pomoći v primeru hude prometne nesreće, potresa in eksplozije, ko je prizadeto već- Udeležimcem preizkiisnc vajc na dvorisču stranjske osnovne sole je česti-tal in sejim zahvalii za udeletbo predsednik ocenjevalne komisije dr. Vladimir Breznik. Zmagovalna ekipa Kamnik II: Srednjevaščani na čelu z vodjo ekipe Nado Drolc so se spet razveselili uspeha. V ekipi so sodelovali še Mateja Suštar, Zvonka Pirs, Uroš Pestotnik, Marjetka Kurja in Boris Vrankar. Med njimi je tuđi .lozica Lužar (druga z desne), njihova mentorica. je stevilo ljudi, obstojeća organizacija nujne medicinske pomoći p;i v takem primeru ne more pravocasno zagotoviti nc-odložljivih ukrepov prve pomoći in je nujno aktiviranje Civilne zašćitc, ekipe prve pomoći pa so organizirane in uspo-sobljene prav za te namene.« Po obrazložitvi poteka preizkusa predsednika sodniske komisije in pred-sednika obmoćne or^nizacijc Rdcćega kriza Kamnik dr. Vladimirja Brcznika so se ekipe podale na »delovna mesta«, kot so bili označeni kraji, kjcr so bile predstavljene posledice nesrcć. Tako se je pri stranjskem mostu avto zaletel v zid, v njem so bili tri je poškodovanci in cna oseba. ki je doživcla depresivni sok, pri Šlebirjevi apnenci pa se je zaradi potresa porušila stavba in so bile poškodo-vane tri osebe, na tretji lokaciji za obzicl-jem Kemijske industrije je prišlo do ek-plozije s prisotnostjo nevarnih nilro/nih plinov, poškodovane pa so bile tri osebe. Njihovo reševanje je zahtevalo šc vcćjc varnostne ukrepe, ker je bilo treba tako za rcšcvalcc kot za pošk(xlovance upora-bili zašćitne maske in po nuđenju neod-ložljivc prve pomoći poskodovance ta-koj prenesti na nezastrupljeno obmocjc in tam nadaljevati z oskrbo. Treba je reći, da so tako organizatorji kot udeleženci preizkusne vajc zelo za-vzeto opravili svoje delo. Posebnost le-tošnjega preizkusa, kol je dejal dr. Breznik, je bila zelo realistično predstavljena situacija posamezne nesreće in s strokov-nim maskiranjem predstavljene poškod-he udclefcnccv nesreć (ne pa napisane na listkih kot nekoć). Po njegovem mnenju je k realističnim razmeram prispevalo tuđi dejstvo, da so morali udeleženci, ki so se udelezili vaje na razdalji 1 km, upošlc-vati, da je promcl na cesti Kaninik-Stni-nje ves ćas normalno potekal. Kot nam je po končani vaji dejal dr. Breznik, je bilo povprcčno prikazano znanje udelc/cnccv dobro, ćeprav so bile med posameznimi ckipami Se precejšnjc razlike. Po petih tirah dokaj napornega dela ekip prve pomoći je slrokovna služba organizatorjev v slranjskem gnsilnem domu z raćunalniško obdelavo pripravila lepo urejen bilten s kratko predstavitvi-jo Kamnika, temeljnih nalog sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre- ćami, opisom pogojev preizkusne vajc in seveda z rezultati preizkusa. Tuđi tokrat, kot že nekajkrat doslej, sta kamniški ekipi pokazali največ znanja Na prvo mesto se je z 919 loćkami uvrstila ekipa Kamnik II. (CZ Srednja vas), z 901 točko ji je sledila ekipa Kamnik II, na tretje mesto se je uvrstila ekipa Kočcvjc (884 ločk), Icj so sledile ekipe; 4. Ivančna Gorica, 5. Domžale I, 6. Brezovica, 7. Domžale II, 8. Vrhnika, 9. Ljubljana, 10. Ribnica, II. Ijogatcc, 12. Litija I. in 13. Litija II. s 345 loćkami. Predstavniki Uprave za obrambo Ljubljana, ki so trem najboljšim podeli-li lične pokale in spominske kamniške majolike, vsem ckipam pa diplome za doseženi uspeh, so se vsem organizator-jem, šc posebej pa stninjskim gasilcem zahvalili za zelo dobro in uspešno sode-lovanjc. Najbolj uspešnima ekipama iia.šc ob-ćinc, šc posebej pa Srcdnjcvašćanom, pa tuđi naše iskrene čestitke. FRANC SVETELJ S 6. seje občinskega sveta O termah v Snoviku in (spet) o Veliki planini Šesta seja ohćinskega sveta v sredo, 17. junija, udeležilo se je je 27 svelni-kov, seje začela z dopolnitvijo dnevne-ga reda. Župan Tone Smolnikar, kije vodil sejo, je namreč predlagat, naj se na dnevni red uvrsti predlog sklepa o sanaciji družbe Velika planina d. o. o. S tem so svetniki tuđi soglašali. Po uvodni obrazložitvi predloga poslovnika o delu ohćinskega sveta s strani I gorja Podhrežnika, predsednika statutarnopravne komisije, so svetniki obravnavali nekaj amandmajev svetniške skupine SKD in skupine SLS, nanašajoće se v glavnem na obravna-vo zaključnega računa in na sodclova-nje predstavnikom nadzornega odbora na sejah obćinskega sveta, kipa sp jih pred glasovanjem umaknili. Sprejet pa je bil amandma statutarnopravne komisije, da ima v primeru, ko sta hkra-ti sklicanl izredna seja na pobudo svet-nikov in seja, ki bijo za isti dan skli-cal župan, prednost izredna seja. Svetniki so nato predlog poslovnika soglas-no sprejeli. Po živahni razpravi, v kateri so zlasti svetniki SKD in SDS menili, da bi morali imeti za odloćanje o tem vprašanju na voljo već podatkov (poslovni nacrt, predlog ustanovitvenega akta Ud.), je občinski svet soglasno sprejel sklep o sodelovanju občine Kamnik pri usta-novitvi invaltdskega pod/etja s sede-žem v Kamniku. l'o prvotnem predlogu naj bi bili poleg obćine z 10% ustano-vitvenim deležem soustanovitelji tuđi K1K (25% delež), Titan (30% deki), Stol (25% delež) in Zarja z 10% deležem. Po predlogu Andreja Skodlarja in Marjete Ilumar so svetniki skkni-li, naj občina k sodelovanju pri ustano-vitvi invalidskega podjetja povabi se ostala kamniška podjetja. Invalidsko podjetje, ki bo tri leta oprošćeno prispevkov in davkov, naj bi v začetku zaposlilo okrog 155 delav-cev, od tega bo okrog 75 invalidov. Končno odločitev o ustanovitvi tega podjetja pa bo sprejela Vlada RS. O termah v Snoviku je potrebna tuđi ekonomska presoja Zelo vročo razpravoje med svetniki sprolil županov predlog, naj bi obilnu Kamnik sodelovala pri ustanavljanju Glede na več.letno sodelovanje med Kamnikom in avstrijskim mestom Trofaiac.h, kamor je. bila med prvo svetovno vojno skupaj z delavci preseljena kamniška smodnišnica, je občinski svet sprejel sklep o prijateljskem sodelovanju Občine Kamnik z Ohćtno Trofaiach (republika Avstrlja). Volitve in imenovanja Obćinski svet je dal pozitivno mnenje za Mileno Brajer in Alenko Kolelj Sefran kot kandidatkama za ravnateljica Osnovne Hole 27.julij Kamnik. Svetniki so zaradi daljše odsotnosti Tatjano Humar Jurtč, ki začasno prebiva v ZR Nemčiji, razreSili kot predslavnico občine v svetu OS 27.)ullj Kamnik in namesto nje imenovali Janeza Sušnika. Ker je dolžnost Člana nadzornega odbora nezdružljiva s članstvom v svetu krajevne skupnosti, je obćinski svet namesto dosedanjega člana Franca Osol-nika, kije član sveta KS Center, za člana nadzornega odbora občine Kamnik imenoval Leona Firmana. Term Snovik, družbe za turistično in zdraviliiko dejavnost, d. o. <>., Kamnik. Po besedah Alojza Kolarja, načelnika za gospodarstvo in j'inance, je predlog utemeljen ludi s tem, da bo v Termah dobilo zaposlitev v začetku 45, kasneje pa do 150 delavcev in da bodo Terme spodbujale ludi dopolnilno dejavnost v Tuhinjski dolini, ustanovi-tev te družbe pa bo podlaga tuđi za sodelovanje občine na razpisih za prido-bitev državnih sredstev. Po mnenju svetniške skupine LDS (predstavit gaje Demltrij Perčič) naj hi dosedanji vložek obćine (z letosnjimi 4 milijom skupaj IHmilijonovSIT neza-vezoval k nadaljnjim vlaganjem. Svetniki SKI) (Marjeta Humar) pa so menili, da bo ta projekt brez temeljite pre-soje ekonomske učinkovitosti nova družba v slogu Velike planine. Jasno je treba odgovoriti na vpraHanje, ali imajo le terme možnost uspešnega poslovanja. Odloe.no nasprotujejo temu, da bi bila občina na kakrHen koli način zavezana k nadaljnjim vlaganjem. Podobne-ga mnenja so bili ludi svetniki SDS (Srećo Repansek), ki menijo, naj občina zugolovi le razvojne možnosli v ob-liki infrastrukture. Župan Tone Smolntkar je pouda-ril, da gre v lem primeru le za legalizacijo dosedanjih vlaganj obćine. Svetniki SLS (Dušan .lesenlk) so predlog župana podprli. Menijo namreč, da so Ijudje v Tuhinjski dolini projekt podprli, ker so zanj zainteresirani in da so bila v regulacijo potoka, ureditev ceste Ud. vložena že precejsnja državna sredstva. Tuđi v prihodnje bo pri projektu sodelovalo Ministrslvo za drohno gospodarstvo in turizem. Tuđi mnenja po-sameznih svetnikov so bila različna. Po mnenju Rudija Capudra (LDS) so projekti potrebni lemeljitega razmisle-ka, sedaj gre samo za legalizacijo že vloženih sredstev. Franc Oresnlk (SIS) je menil, da projekta Term Snovik ni mogočeprimerjati z Veliko planino. Po mnenju Ivana Sekavćntka (SKD) teh-nični podalki nišo dovolj za odločitev, potreban je še poslovni nacrt z rentabil-nostnim računom, .lanez Stražar (SKD)je menil, daje treba zadevo trez- KamnKkiobćan - (Jsianoviielj Obcina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. I jubljnnskii J/a Urejii uredniski odbor. Odgovorna urednica in lektorica Broda Podbrežnik-Vukmir. Tchnični urednik Franci Vidic. Na podtigi zakona o PI) in mnenja Minislrstv.i /;\ kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, zn katere se plačuje 5% davek. Kamniski ob6in izhaja dvakrat mesećno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsn gospodinjstva obćine Kiimnik in obćine Kumcnda brczplaćno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), lcM'ax: «31-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrici, d.o.o.. 50I4O-A0I-2KI496. NcnaroCcnih Clankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fologral'ij ne vračamo Tisk Delo - TĆR d.d. Ljubljana. Kamniški ObČAN AKTUALNO 24. junija 1999 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Odpravljanje posledic poplav v motniški dolini Saniranje hudournika Grižcvcc, pripravljenost projektov /a izvedbo sanacije ler priprava poroćila o po-plavah in plazovih, ki jih je povzro-ćilo jesensko in spomladansko neurje po naši občini, so bila vprašanja in pobude svelnikov Jancza Stražarja in Jane/a Ix;skovca. V svojem odgovoru župan Tone Smolnikar naj-prej na kratko opiše poslediee no-venibrskih poplav in doscdnnjc naj-nujnejše sanacijske ukrepe, nalo pa daje pojasnilo na konkretno vpraša-njc o položaju na področju Molnika. Neurje je pov/roCilo tuđi i/liv Mot-nišnice in njenih pritokov Šipkovke, Bele, Grižcvca in Colnarja. Po ogledu stanja, opravili sta ga podjelje Nivo Celje in P(xljctjc /a urejanje vcxla Celje, so bili nacrt ova-ni naslednji ukrepi na vcxlolokih hvc\til zuvczuncu za prikljiicilev o moziuisli priklju-čilve na javno plinovfHtno o-goje za prikljucevunje na distribucijsko omrezje. Vporuhnik mora pri distrihulerjit plinu vložili zalile-vek za prikljiicilev slavhe na javno plinovodno omrezje. V.uhlevek moru vsehovali vse potrebne podatke zu (Klloiiinjc u inoznoslih in pokojih priključitve. Na ovnovi zahlevka iiparahnika izda distributer plina soglasju zu prikljiicilev v roku pet-naj\l dni. Odlok lii'li določa. da sine opravili neposredno prikljiicilev suivbe nu javno plinovodno omretje le distributer plinu. Koiu'esijsku puyncjha, \k Iniji'nu IX 2. l')'J7 med Ohi ino Kamnik in koncesionurjem Adnuplin, d. i>. o.. določa med drugim obveznost kon-cesiouurju, du ho celolno omrezje zgrudil v Ireh lelih ud pridobilve vseh potrebnih dovolieni. I lelos-njem letu se ir\uju 3. I a: u i'.'i'rudnjc plini/ikucijskegu omrežja in sicer nu območjn k mjernih skupnosli Kamnik Cenler. Mrk tn/iJ in Novi trg. Interes obime je. du v celoti izviz-hneje določen v koncesijski pogodbi s koncesionurjem - Adriaphn. l'rav luko je izražen interes koncesi-onurja, kalerenm je občina kot kon-cedent podelilu juvno pooblastilo v zvezi z gradnjo in upravljanjem s pli-novodnim omrežjem, da pridobi kar nujveč kunčnih uporubnikov plinske-j;h energenlu. Numen uvajunja plinskrgu ener-grnla je prveiislwno v zmanjsevanin okolji'varslvenc problematike pred-vsem v zmanjsevunju /lolucij, ki pri-spevujo v onesnu:vnn\l zraku, l'o p<>-dulkih Ilidrontetcoroloskcgu zuvodu iz Ljubljane je Kamnik po emitenlih ('(>, NOX. se vedno med »vodcčimi« mesti po upravljenih mentvuh iz u\-lomalskih poštuj. Adriupliu je kot konccionur v letu l')')7 in l'l'tK zgrudil I. in II ela-po plinovodnevji umnzja luku. da se v Idu I')')') nznoma i Idu 'JOOD prn-jel.t plini/ikucifc ludi v crluli zaklju euji: (Slede na izkazan mlere\ kum-nih nporahnikov lovrMnega mrrgen-la je milinu ugolovili, da nekalen blok i v slunovanjskih snscskuh se nisu priključeni na zemeljski plin. dre predv\em :n nekulere vecje kollovni-ce ((> kollovnic na ekstra I nitko kuril-ni) ulje, ki s lovrslnim nurgnitum u\krhujcju približno 1.040 slanu- vunjskih eriul). Med lemi kollovni-cami je ludi kotlovnicu stunovunj skegu bloku na .lukopu evi ulici v K umniku. (ilede nu izkazan interes Adri uplina je slednji na zadnjem ruz-guvoru podul možnost \"/judnje plinskih gorilnikov v slunovunjske objekte zu svoj rucun tuku, du bi kum ni uporabni)'•■ i nm crm-je prišli du plinu. Oh predpuMuvki. da bi se v\c slunuvanjske enole pnk Ijliiile nu z,rmeli'.ki plin hl znu'.ul slrusel. prehoda na plin za pribli no I/O m veliko ■iiunovunjsko eno-lu. V puv/irei /ll H Ul)1) (In 10.0110 Ml (/hinr.ln uprava, Adriuplin in pui)t)iu\( em upravljulrc kollovnic. se budu do k unca me'.eiii iimiiii l'J'J1} (loy/tvi>rili u nui mu in po stopkih za \preniemho eneryertlu v teh kulluvmi uh z u'.nuvmm vodi lom. du moru luli eetm ni)veyii energenla ni"ju ud r etie frrnuttir yu rni'rgenlu V'" iiiviiilii\e /c ie nuvnu politil a "<• doloivnu i o\ novni pogudbi ■ I mi: e inntirjein tako. dii crnu i-melfj rytt plina ne snu pri".i",'/in iiin rl .trn luhkega kurilneya ul\u. ANTON TONE SMOI.NIKAK lupan Podelitev priznanj najboljšim učencem Spodbuda pred življenjskimi odločitvami Nadaljevanje s 1. strani Iz rok župana Toneta Smolni-karja so priznanja prejeli iz OS Šmartno v Tuhinju učinci Katja Kadunc ((i. razred), Marla Kon-dlja (8. razred) in Nata&a /eba-ljec, (8. razred), iz OŠ Frana Al-brehta tn-onci Marufca .lakopic HeSnar (8. razred), Hlaž Klad-nik (8. razred), IVlateja Kalifcnik (8. razred), Špela Kralj 18. razred), Judita Klemen (8. razred) in Marta Pregl (8. razred), iz OS Stranje Klemen Hrumec (8. razred). Romana Kanihek (7. razred) in Nina Vengust (8. razred), iz OS Toma Brejca učenci črt JamSek (8. razred), Mirjam Pek-lar (8. razred) in Marko Prnaver (8. razred), iz OS 27. jullj učen-ea Klemen Plevel (3. razred) in Davorin Ninić (7. razred). Iz (ilasbene hole Kamnik so priznanja prejell Jaka Kinfalt (5. razred tronente), Ćrt Jamfcek (4. razred klasične kitare), Aleksan-der Kastelic ((i. razred harmonike;), Matic Smolnikar (2. razred kitare) in Timotej Štritof (,r). razred trobente). Komendski župan Tomaž Drolec pa je podelil knjižne nagrade naslednjiin ućenoem OŠ Komenda Moste: Anji Janežič (7. razred), Janezu Štebetu (7. razred), Martinu Zlobku (8. razred), Andreji Peterlln (8. razred) in Špeli Svigelj (8. razred). Iz, Zavoda za usposabljanje invalidne mladine sta prejela nagrade osnovnosole.a Andrija-na Agatič (*i. razred) in IJza Stana (4. razred) ter dijak Štefan 'Čerćek (4. ietnik programa poslovni tajnik). Iz Šolskega centra Kudolfa Maistra pa so priznanje prejeli dijaki gimnazije Martin Itom-bać, Irena Smolnikar (4. razred) in Jernej Južna (4. razred), iz ekonomske; sole pa dijak a Aleksander Tonić (4. Ietnik) in Matej Mejać (4. Ietnik). Program podelitve sta povezovali Katarina Šeetinin iz Od-delka za družbene dejavnosti obćine Kamnik in Majda Bobnar, sodelavka obeinske uprave Komenda. V Kulturnem delti programa sredi gale rijskega parka so so-delovali ufienci kam-niske (ilasbene sole; Jaka Kinfalt in Timotej Štritof (troben-ta), kitarista Matic Smolnikar in Ćrt Jamftek, klarinetist Samo Ken-nik in harrnonlkar Aleksandar Kastelic. V lepem sončnem popoldnevu in ob skre>mni zakuski je nato stekel pogovor me;d predstavniki e>beh e>be';in, nagrajenci, ue'iitelji in starsi ei pretek lem deJu in o načrtih, kl jih kuje;je> najmlajftl, ko zapuse":aje> kamniftke in ko-mendske se>Ie in se ejdpravljajei iskat novih znanj v srednje, visje in vise>ke se>lei. KHANC SVKTKIJ Adriana Agatič, učenka 6. razreda OŠ > /AIIMu se odlikuje zlasti na alasbenem in likavnem pod-ročju, soj vsako leto poiilja svoje risbe na razlif-ne likovne razpise in na mednarodne razstave mladih ustvarjalcev na Poljsko in vedno dobi eno od nagrad. /m zaključekpa se spominskiposnetek vseh nagrajencev iz kamnLske In komendske občine z obimu zupanomu. 4 24. junija 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški ObČAN MAJNISKE MARIJINE POBOŽNOSTI Tuđi za naše kraje so značilne Marijine pobožnosti. Vsako šesto nedeljo po Veliki noči se verniki iz kamniške dekanije in od drugod radi udeležijo prošnje procesije, zaobljubljene po potresu 1895. leta. V tem sprevodu, iz mekinj-ske cerkve do Zduše in nazaj, mlada dekleta nosijo kip Matere božje z Jezusom. Med redkimi srečnimi kraji v Sloveniji, kjer seje znameniti kip Marije iz Nazareta pomudil na svojem romanju po Evropi, je bil tuđi Kamnik. 19. maja zvečer je pri frančiškanih množica vernikov in duhovščine molila in prepe-vala Materi božji v čast. Na sliki: Marijo iz Svete dežele so Kamničani v sprevodu pospremili do njenega odhoda proti svetišču na Brezjah. MILAN WINDSCHNURER Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. 1. RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Komenda objavlja RAZPIS za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 1999 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva i. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanie oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, ■ turistične kapacitete in program. II. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske daižbe in kraj investicije morata biti na območju občine Komenda. III. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za programe, ki zagotavljajo vsaj eno novo delovno mesto. IV. Znesek kreditnega potenciala je 24.800.000 SIT. Doba vraćanja posojil je 4 leta. Obrestna mera znaša prva tri leta kreditiranja TOM + 0% letno, zadnje leto pa TOM+ 4,5% inje fiksna. Visina posojifa ne srne presegati 50% predračunske vrednosti investicije. Najnižii znesek posojila je 1.000.000,00 SIT. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: - zastava nepremičnin in premičnin - depozit, "" . - zastava vrednostnih papirjev, - zavarovalnica (individualno za samostojne podjetnike), - poroštvo (pri manjših posojilih). Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. V. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: a. za samostojne podjetnike: - vlogo za kredit (obrazec se dobi v tajništvu občine Komenda), - potrdilo o opravljanju dejavnosti, - potrdilo o plaćanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba, - dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun), - poslovni nacrt ali skrajšan investicijski program; b. za podjetja: - vlogo za kredit (obrazec se dobi v tajništvu občine KomendaJ, z obrazloži tvijo - poslovni nacrt ali skrajšan investicijski program, - izpisek iz sodnega registra (registracija), - zaključni račun za pretekli dve leti. VI. Komisija, ki jo imenuje župan občine Komenda, preuči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Kredite odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju banke, s katero bo občina Komenda sodelovala pri razdelitvi posojil. Kreditojemalec sklene z banko kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. Banka bo kredite odobravala v skladu z Merili in postopki za kreditiraje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. VII. Vloge sprejema Občina Komenda, Zajčeva 23, 1218 Komenda. Prosilci odciajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za malo gospodarstvo«. VII. Razpis traja do 24. 7. 1999. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odloćitvi. Tomaž Drolec ŽUPAN OBČINE KOMENDA Proslava ob 55. obletnici uničenja bolnišnice Udeleženci ob spominskem znamenju ce je govori I borec NOB Edo Bo-hinc. Spominske svečanosti so se poleg domačinov udeležili mnogi borci in aktivisti NOB iz. Kamnika in drugih krajev, med njimi tuđi predsednik OZ ZB Janez Prezelj. Prostor, kjer je nekoč bolnišnica dc-lovala, je bil lepo urejen in kljub močnemu deževju, že kar nalivu, so udeleženci vztrajali do konca prire-ditve. Komendski župan Tomaž Drolec je navzoče nagovoril z apelom, da Mreža učečih se šol - Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Kako postajamo nenehno boljša šola Razlike med dobro in slabo Solo v praksi obstajajo, težje pa je povedati, zakaj je neka šola boljša od druge. Raz-iskave s tega področja so namreč pokazale, da sta uspešnost oziroma kakovost neke šolc odraz procesa, temeljećega na diagno/i stanja cjoločenc Sole, ki skuša sinkronizirati notranjc potrebe in zuna-nje pritiske. Na OŠ Šmartno v Tuhinju, ki letos deluje tretje leto, smo si zastavili vpra-šanje: kako hiti dobra in učinkovita šola. Kot mlad kolektiv smo bili namreč enotnega mnenja o tem, kako pomemb-no je, da naša šola dobi naziv dobra šola. Kot prvi korak smo i/brali stalno strokovno izpopolnjcvanje delavcev, saj se tako vodstvo šolc kot člani uči-teljskega zbora zavedamo, daje za res-nično spremembo na bolje potrebno iz-obraževanje vseh učiteljev. V začetku lanskega šolskega leta smo se zato od-ločili z.a tridnevno delavnico Uvajanje sprememb za večjo učinkovitost sole. Na Soli jć delavnico za vse strokovne delavce izvajala mag. Justina Erčulj s Sole za ravnatelje. Začelo seje plodno sodelovanje, učitelji pa so bili z obliko dela zadovoljni, nekateri ćelo navduše-ni. Delavci Sole za ravnatelje so nas po-vabili, da bi naša šola pristopila k projektu Mreže učečih se šol. Osnovni namen projekta je sodelovanje med učitelji in izmenjava dobre prakse med šolami. OŠ Šmartno v Tuhinju seje takoj od-zvala povabilu, saj smo se tako vključili v krog osmih slovenskih osnovnih gol, ki naj bi skušalc najti model, kako v Sole uvajati spremembe za večjo učinkovitost in uspešnost ter kako spodbuditi proces nenehnih izboljšav. Uvodnemu srečanju ravnateljev osmih šol je sledilo dodatno izohraže-vanje vseh strokovnih delavcev ter oblikovanje posebnega tima (štirje stro-kovni delavci) na soli. Naloga članov tima je, da spodbujajo sodelovanje med učitelji, saj so bili deležni posebnega programa usposabljanja za to precej za-htcvno nalogo. Za dobro solo je namreč značilno, daje učeča se organizacija, to pa pomeni dobro sodelovanje med učitelji in drugimi delavci, reševanje res-ničnih problemov, uvajanje novosti, učenje iz izkušenj drugih, izboljšave... Temeljitcmu dodatnemu izobraževanju članov tima je sledil ognjeni krst - sa-mostojna izvedba akcije za vse strokovne delavce na OŠ Šmartno v Tuhinju. Raziskave na področju uvajanja sprememb za večjo učinkovitost Sol so pokazale, daje izboljševanje šolc »od zunaj« neuspešno, saj so prav strokov-ni delavci tišti, ki najbolje poznajo konkretne razmerc in to, kaj bi bilo v res-nici dobro spremeniti. Po vnaprej pripravljeni metodologiji so člani tima OŠ Šmartno pripravili enodnevno delavnico, katere cilj je bil, da učitelji izbere-jo eno samo področje oziroma dejav-nost, ki naj bi jo na soli v bližnji prihod- nosti izboljšali. Bistvcni poudarek de-lavnice je bil prav v tem, da niti vodstvo sole niti člani tima nišo skušali vplivati na izbor. Naloga članov tima je bila prcdvsem pomagati pri izpcljavi metodologije posameznih skupin. Stro-kovni delavci so se z žrebom razpore-dili v štiri heterogene skupine, katerim je bil v pomoć prcdhodno določen član tima. Ta način naključnega scstavljanja skupin je kolektiv zelo dobro sprcjcl, saj je tako nastala raznolika seslava skupin in s tem nove možnosti za druženje in skupno delo. Kor so se učitelji prepričali, da jim rešitve nihčc ne vsiljujc, ampak da bodo odločitvc stvar vseh, je delo teklo zelo dobro, vzdušje pa je bilo izredno delovno. Kasneje se je izkazalo, da je k lemu delno pripomogla tuđi skrb članov tima za dobro počutje udclefcncev delavnice, saj so v skladu z že uvcljavljeno tradicijo po-skrbcli za delovno kosilo, prigrizke in druge podrobnosti. Končni rezultat delavnice je bil izbor področja, ki se je učiteljem zdelo najbolj potrebno sprememb in na katerem bo kolektiv v pri-hodnjc skušal največ narediti. Izkazalo se je, da je to učna problematika. Udeleženci seminarja so izbrali prioritetno nalogo, ki jo bodo začeli izvajati že v prihodnjem šolskem letu, saj jo bodo vnesli v Iclni delovni nacrt, člani tima pa bodo pripravili operativni nacrt izvedbe. Med šlcvilnimi potrebni-mi nalogami je prvo mesto zasedlo PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA. V novi projekt so se poleg naše Sole vključile še: OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Dravlje Ljubljana, OŠ Kcttcja in Murna Ljubljana, OŠ Ludvika Plibcr-ška Maribor, OŠ Dušana Risa Moče, OŠ Tabor Logatcc in OŠ Ob Rinži Ko-čevje. Samostojno delavnico so razvojni timi izvedli še na dveh šolah: v OŠ Dušana Flisa v Hočah, kjer so se odložili za področje UREJANJE ŠOLSKE OKOLICE, ter na OŠ Ludvika Plibcr-ška v Mariboru, kjer so izbrali dejav-nost SODELOVANJE S STARŠI. Druge sole bodo samostojne delavnice izvedle v prihodnje. Za tim zapisala PKTRA JA VRH moramo ohranjati spomin na umrle, ki so dali za svobodo vse, ćelo svoje življenje. Posebej se je zahvalil Planinskomu in Turističnemu društvu Komenda. Njihovi člani so vložili veliko truda v urejanjc prostora in poti. Uredili so ste/o, postavili mos-tiček in brv, da je bilo sploh mogo-čc priti do prireditvenega prostora. Opravili so skoraj 300 udarniških ur in po besedah predsednika Planinskoga društva Milana Šinkovca je župan pomagal pri /biranju materi-ala, opremo ter mehanizacije, dodal pa je tuđi kar prečoj prostovoljnih ur dola. Šinkovcc seje zahvalil vsem, ki so prispevuli material, pomagali pri urejanju poti in s tem omogočili, daje spominska slovesnost poteka-la nemoleno na nekdanjem prostoru bolnišnice. V kulturnom programu je nastopil pevski zbor iz Komende, otroci osnovne sole Komenda-Moslc z recita-cijami in drugi. Po končanom programu smo so nemo in razmišljujoči poslovili od tragičnoga mosta. Spomin na umrle bo šc dolgo ostal zapisan v srcih kra-janov in borcev. STANK SIMŠIČ Prijeten obisk osnovnošolcev iz Trofaiacha Lani v tem času je 24 otrok z Osnovne sole »Frana Albrehta« preživelo štiri prijetne in delovne dni v gosteh pri svojih vrstnikih v Trolaiachu na avstrijskem Štajer-skem. Junija lotos so nam obisk vr-nili. Tako je v Kamnik prispelo 20 učencev 4. razjeda (kar ustreza našemu 8. razredu) s svojo razredni-čarko. Po namestitvi in kosilu jim je prol. Danijel Bezek razkazal stalno razstavo o ncvcljskem mamutu; ogledali smo si tuđi kraj, kjer so našli njegovo okostje. Po vrnitvi v Kamnik sta mlade goste prevzeli predstavnici Turis-tično informativnega centra gospa Nuša in gospodična Bojana. Raz-delili sta jim lične mape z bogatim slikovnim in tekstovnim gradivom - seveda v nemščini, nakar jih je Bojana popeljala na strokovni ogled nekaterih kamniških znamenitosti. Tako so si najprej ogledali frančiškansko knjižnico, potem Sadnikarjev muzej, naz.adnje pa so odšli še na Mali grad. Na družabnem večeru so se nam pridružili še Smolnikarjevi fantje (nekdanji in sedanji učenci naše sole), ki so s svojim petjem in glas-bo popestrili že tako prijetna vzdušje. Zjutraj, 2. junija, so naši gostje obiskali solo »Frana Albrehta«, kjer jih je pozdravila ravnateljica gospa Emilija Grcgorčič in jim predstavila solo. Po malici so sku-paj z nekaterimi našimi učenci, ki so lani bili v Trolaiachu, najprej odšli v tovarno KIK; tam jih je sprejcl tehnični direktor g. Peter Koželj ter jim s pomočjo videopo-snetka predstavi! tovarno in njeno proizvodnjo. Po ogledu tovarne smo se z gon-dolsko žičnico in sedežnico odpe-Ijali še na Veliko planino. Tu jim je gospa Angelca Berlec predstavila zemljopisni, zgodovinski in turis-tični pomen planine. Vse je lepo uspelo, lc s čudovitim razgledom ni bilo nič, ker smo zaradi goste megle šc drug drugega komaj vide-li. Seveda ni treba posebej omenja-ti, daje po naši vrnitvi v dolino spet prijazno sijalo sonce. Otroci iz Trofaiacha so se popol-dne polni prelepih vtisov o Kamni-ku in bližnji okolici odpeljali proti domu. Vsi vprek so zatrjevali, da se bodo s starši v Kamnik še vračali. Sam bi se rad v imenu OŠ »Frana Albrehta« zahvalil občini Kamnik, ki je ta obisk llnančnoomogo-čila. HARIPRAPKR Izgnanci in žrtve vojnega nasilja zahtevajo svoje pravice Tako kot prejšnje leto so se izgnanci, vkljuceni v kamniško društvo, srci'':ili v nohoto, 22. niiijii. v pi'onlorih Kultiirm' o cnoletnein dolu in opozorila na opazno premike pri reševunju i /.ahU'v, ki so jih vlagali izgnanci. Velika, vodna zahtevkov jo ze ), rešenih, za. ostalo pa jo postopek v toku. l'rocoj zahtevkov šo ni l>rešlo drugo revizije. V tom pogledu izgnanci no morojo ražu- : inati zuvlućovanju,, zato v celoti podpirajo pobudo, da rok te ro- \ vizije, no l)i siiio.l liiti iluljšl od t! inesecev. Obslojoću, zakonodaju rešuje le dol u{)ruvićenlh zahto.v. Doloćeno kategorije so bila pri sprejemunju zakona prozrle, zato zahtovajo, da. so vložojje zakonsko do/Mtlnitvo čini prej sprejimjo. Občni zbor je. potrdil finuiično poslovunjodruštvu v proteklom obdobju. I'oročilo je poda.I blagajnik Valentin l'rlmic. Sprojol ja ludi program dola. za to leto. Ivica. Zniduršič. ja Kamničanom izrekla zahvalo za dobro organizirano srečanja izgnanc.ev Slovenije lansko loto, ki jo bilo v Kaniniku. Letošnje Ui srećunje vodslov krujavnili in repuhliškiga vodstva Društva izgnuncov je bilo v Ijulrijani v potok, I (i. !)!). Dan izgnancev (7. juni]) Je bil v Mosl.ocu v Ljubljani. Obć.nl zbor so pozdravili Anton Iločavar in .hinez l'rezclj. Ma-rinka llrihovšek je predstavila program letošnjih srečanj in iz-le.tov. Občni zbor jo ]>ot.ekal po programu, ki ga. jo dobro vodila : liozku Lavrinc. ob pomoći Iteca in l'odbcvška. STANF, SIAt&tCl DAN DRŽAVNOSTI Kamniška Bistrica 25.junij 1999 ob 12.00 Iskrene čestitke in vljudno vabljeni. Na prostoru, kjer je danes postavljen spominski zapis, v gozdiČku blizu Komendske Dobrave, seje 11. junija 1999 zbrala množica borcev, krajanov in drugih. Prišli so se poklonit spominu šestih borcev NOB, dveh medicinskih sester in zdravni-ka dr. Tineta Zajca. Nemška policija in SS ekipa je točno pred 55. leti napadla partizansko bolnišnico, jo zažgala, osebje postrelila in zmetala v gorečo bolnišnico. O delovanju in pomenu bolnišni- Karaniški ObCAN KULTURA 24. junija 1999 5 Glasbeni večer mentorice Martine Bohte • Dvorana Veronika, osrednji kulturni hram, na katerega so Kamniča-ni /cio ponosni, od pira vrata domaćim in tnjini unictnikom, prav tako pti ludi učencem Glasbene Sole Kam-nik. Veronika ponuja za vsakogar nc-kaj, išče pravo nicro in skuša zadovoljiti okuse sirše kulturne publike /. izjemno bogato in pestro i/.biro naj-različncjših kultumo-umelniskih de-javnosti, med katerc sodijo ludi glasbeni nastopi in javne produkcije Glasbenc sole. Glasbcna sola kot institucija s klasičnimi principi in s svezo prenovo iz leta v leto skrbi za razvoj glasbene umelnosli. Koncert, ki je bil(). junija ob I9..T0 v Veroniki z učenci Glasbenc sole Kamnik, nosi trajno obeležje. Koncert je bil posvećen pozdravu polet ja, kot posvetilo prihodu novega tretjega tisoćlct.ja in hkrati tuđi obelezje 30-letniec pe-dagoskega dcla profesorice Martine Bohte. Glede na njeno kvalitetno pedagoško delo, ki ima izreden pometi za populacijo obćine I>>mžale-Kam-nik, sem se odloćila, da jo povpra-šam, kako je lahko uspela na tem področju. Ali ste vseskozi zaposleni v Glasbeni soli Kamnik? Ne, nisem. Zaćctki mojega redne-ga pedagoškoga dcla so bili na Glas-■ beni soli Domžale, kjer Se sedaj po-učujem. Kje ste pridobili prve izkusnje v svoji stroki in kaj ste studirali. Prve izkuSnjc sem pridobila med Studijem na Srednji glasbeni soli, kjer sem studirala klavir pri prof. Antonu Ravniku in solo peljc pri prof. Šonji Bleivvcis. Vzporedno sem veliko korepelirala hsilct in solo pcvec. V veliko veselje mi je bilo, tla sem biti sedem let redna članica zbora Slovenske filharmonije. Studij sem na-daljcvala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prav tako pri prof. Ravniku, z velikim uspehom igrala z orkestrom kot solist kn pianistka v Slovenski filharmoniji in vzporedno konćiila I. stopnjo germanistike Filozofske fakultete v Ljubljani. V času studija sem veliko korepetirala zbore na občinskih revijah v Zagorju, Mariboru itd. Ste rojena Kamničanka, zato ste verjetno zelo povezani s svojim rojstnim krajem. Ali ste morda zaradi tega v/trajali v (ilasbeni soli Kamnik? Vsekakor, tukaj sem si žc v času studija ustvarila družino, z možem sva si zgradila hiso na parceli mojih starSev. Imela sem velike možnosti, da bi službovala v Ljubljani, vendar pa je vedno prevladovala čustvena navczanosl na Kamnik, ki je ob vsa-kem mojem nastopu prisotna Imate dva odrasla otroka. Sta morda sla po vaših stopinjah? Sin je uspesen glasbenik na področju zabavne glasbe, hči pa na področju klasične glasbe. Hči je nadaljc-vala studij klavirja v Švici in lansko lelo magistrirala. Polcg tega, da poućujete oziroma ste na svojem strokovnem področju ludi svetnica, organizirate tuđi večere, kot je bil današnji. Mi lahko obrazložite, kako vse to zmorete? Konstantno se izobražujem, obis-kujem koncerte v Cankarjevcm domu, umetniške razstavc, sodelujem na kulturnih priredilvah. Za organizacijo in povezovanje programa pa iiTOin izredno veselje. Zato mi je to v užilek in zmorem već, kot zahteva od mene učni program. Profesorica Martina Bohte zna napolniti dušo in srce s kančkom optimizma, da občutek topline, prcdvsem pa velike Ijubezni in predanosti svojemu delu. Znanje in moć pa vodita v življenju po stezi k vratom, ki se odpirajo v nov jutris-nji dan. ŠAŠA KOS Matična knjižnica Kamnik Kam med počitnicami? Kamniški mladini želimo omogo-čiti aklivnejše preživljanjc poćitnic tako za tiste, ki radi napenjajo mož-gane, kot tuđi za one, ki bi želeli razvijati svoje ročne spretnosti. V Matični knjižnici Kamnik smo pripravili dva sklopa poletnih poćit-niških delavnic: enega za osnovno-šolce, drugega pa za srednjesolce in studente. Prepričani smo, da bodo dc javnost i zadovoljile šc (ako zahte-ven okus. K sodclovanju smo pova-bili nekaj naših stalnih sodelavcev, ki žc več let sodelujejo z nami, hkrati pa smo letos prvič povabili k sodclovanju tuđi znane strokovnjake in s tem Se dodatno povećali kvaliteto delavnic. Svoje izkušnje in znanje bosta tako kamniški mladini posredovala dr. Dušan Rutar in mag. Milena Blažić. Za osnovnošolce smo pripravili delavnice ročnih spretnosti, ki jih bo vodila Rosana Kleindienst Premk. Otroci bodo slikali na svilo, bom-baž, steklo in keramiko od 5. do 7. julija od 10. do 13. ure. Delavnica oblikovanja gline pa bo od 9. do 12. avgusta od 10. do 13. ure. Za vse ljubitelje dobrega branja pripravljamo Klub prijateljev dobre knjige, kjer se boste spoznavali z različnimi lite— rarnimi deli, doživljajskim branjem in se spoprijeli s kreativnim pisanjem. Delavnico bo vodila Breda Podbrežnik Vukmir in sicer od 19. do 21. julija med 10. in 12.15. Će imate težave z branjem in bi se želeli seznaniti z mettjdami in tehnikami hitrega in učinkovitoga branja, se udele/jite delavnice Lahko bereš hit-reje!. ki jo vodi Andrcja Storman od 26. do 29. julija med 10. in 11.30. Letos smo prvič pripravili tuđi delavnice za srednjesolce in studente. Dušan Rutar je za vas pripravi! poletni izobraževalni program - Huma-nistika z naporom, ki vas bo pope-Ijal v svet humanistićnih ved, in sicer v tri dimenzije skozi tri izkuSnje: 28. in 30. junija ter 2. julija od 15. ure dalje. V svet kreativnega pisanja vas bo popeljala Milena Bla/ic, pre-davateljica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Svojo kreativnost boste iahko izražali od 14. do 16. julija od 10. do 13. ure. Svojo kreativnost pa boste lahko izražali tuđi tišti srednje-šolci in študentje, ki si želite počitni-cc popestriti / ročnimi dejavnostrni. Rosa/ia Kleindienst Premk bo pripravila tri delavnice in sicer: slikanje na svilo in bomba/ (X. in 9. julij), slikanje na steklo in keramiko (12. in 13. julTj) ter oblikovanje gline (od 9. do 12. avgusta). Vse delavnice bodo potekale med 10. in 13. uro. Vse delavnice se bodo dogajale v dvorani Matične knjižnice Kamnik. Predhodne prijave (prijaviti se je potrebno vsaj teden dni pred začetkom posamezne delavnice!) zbiramo v MKK na pionirskem oddelku, kjer lahko dobite tuđi dodatne informaca- jS Ce se sprasujete, kam med po- ćitnicami - v Matično knjižnico na poletne delavnice! M. K. Razstava Dušana Sterleta v salonu Lip Radomlje V zaćetku juniju smo bili v salonu pohištva LlPRadomlje priča odprtju slikarske razstave likovnih dol Dušana1 Slerlela. To je letos že druga slikarska razstava, s katero želimo obogatiti ponudim našega prodajnega programa. Za izbor Dušana SUvlota kot razstavljalca smo .se odlofili predvsem zaradi njegove povezanosti s krajinsko arhitekturo. Llmetnostni zgodovinar dr. Mirko .luteršek je v vahilu na razsiavo napisa! naslednje: »Prepoznav-ne in znafiilne arhitektonske smučllnosti in krajinske znamenitosti Kamni-ku premisa slikar Dušan Slerle v svoje šlevllne podobv. Te so iahko izražene z lahkolno skleozno črtno risbo, ki jo pogosto izvaja kar s pomočjo računalnika, ali pa s povnam klasičnim ixisU)pkom z uporabo akrilnih harv. l'ogosto je risba, leman obris tuđi pri sicer barvitih slikah vodilo, seslav-nl del pocnostavljenega, većino Izrazno ekspresivnega odsllkavanja mest-ne tipike s slrehami hiš, kot je gmota Malega gradu. Staroga gradu ali bližnjih Nevelj.« Vabimo vas torej v salon pohištva LI I' Hadomlje, ker si boste lahko do konca avgusta ogledali razstavo likovnih del Dušana Sterleta. Ta vsebin-sko in likovno dopolnjuje salona, kjer lahko izbirate med bogato ponudbo slolov in miz Iz masivnoga hrastovoga lesa in zadnja novost - stllno po-hištvo Mlsslon, prav tako iz masivnoga hrastovega losa. R.A. Koncert glasbene skupine Suzej Vokalno-instrumentalna skupina Suzej iz Komende (Špela, Anita, Ur-ša. Meta, Robi, Stefan, Tone in Ro- man) je imela 28. maja ob 20.15 v podružnični cerkvi sv. Klemena v Suhadolah enourni koncert svojih Glasbena skupina Suzej poje v Suhadolah TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL.: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-maJI: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV kamnik Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612 Petek. 25. iuniia. ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik MUŠICA AETERNA Četrti koncert '99 Komorni pevski zbor A VE Umetniško vodstvo: Andraž Hauptman Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sreda. 30. iuniia. ob 20. uri Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik MUŠICA AETERNA Peti koricert '99 Godalni kvartet Tađini Črtomir Šiškovič, 1. violina Romeo Drucker, 2. violina Aleksandar Milošev, viola Miloš Mlejnik, violončelo Vstop s prostovoljnimi prispevki! Torek. 6. iuliia. ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Koncert Mešanega pevske-ga zbora Jadran, Merle-bach (Francija) v okviru gostovanja slovenskih rojakov iz Alzacije. Vstop s prostovoljnimi prispevki! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel. 812-597 Vsak četrtek ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica za otroke. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk. Sobota. 26. iuniia. ob 10. uri Igrišče Osnovne sole Toma Brejca Ob koncu šolskega leta:nas- top glasbenikov, igre, kvizi, karaoke. Za vašo žejo in lakoto bo poskrbljeno. Šolarji vabljeni! Organizacija: MKK in Mladin- ski center, inf.: 812-597 in 815-477. HUMANISTIKA Z NAPOROM 28.. 29. iuniia in 2. iuliia. od 15. ure dalie Dvorana MKK Predavanja za uvod v humani-stiko za srednjesolce in studente. Vodi dr. Dušan Rutar. Cena: 3.000 SIT SLIKANJE NA SVILO IN BOMBAŽ 8. in 9. iuliia. od 10. do 12. ure Dvorana MKK Delavnica slikanja na svilo in bombaž za srednjesolce in studente. Vodi: prof. Rosana Kleindienst Premk. Cena: 4.000 SIT SLIKANJE NA SVILO, BOMBAŽ, STEKLO IN KERAMIKO 5.. 6. in 7. iuliia. od 10. do 13. ure Dvorana MKK Delavnica slikanja na svijo in bombaž za osnovnošolce. Vodi: prof. Rosana Kleindienst Premk. Cena: 5.000 SIT KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-64 7,817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGAR-Jl KAMNIŠKI - najpremožnej-ši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ureinod 16. do 18. ure, nedeljaod 10. do 13. ure. PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev. Inf.: Helena Sterle, tel.:815-477 Mladinski center vabi na otroški bolšjak vsak petek popoldan in soboto dopol-dan na Šutni. Vabljeni! DRUGE PRIREDITVE GASILSKA VESELICA Sobota. 26. iuniia. ob 17. uri Srednja vas Organizacija: PGD Srednja vas, inf.: g. Bojan Tičar po tel.: 832-632 GASILSKA VESELICA Sobota. 10. iuliia. ob 18. uri Nevlje Organizacija: PGD Nevlje, inf.: g. Zoran Hribar po tel.: 811-751. pesmi. Te so izrazito duhovne, raz-misljajoče vsebine. Ena glavnih od-lik skupine je. da so jih napisali, pa ludi uglasbili sami. Z njimi hočejo prcdvsem slaviti Jezusa (skupina nosi njegovo ime, vendar iz poniznosti obrnjeno: JEZUS-SUZEJ) in sodob-nemu ćloveku govoriti o njegovi Ijubezni do njega. Zaradi tega so se pred dvetna letoma tuđi povezali v samostojen vokalno-instrumentalni sestav. Koncert je bil dobrodelnega značaja, saj so z njim nabirali darove za albanske begunce s Kosova. Pripravili so ga v okviru svojega sodelova-nja s slovenskimi salezijanci. ki zbi-rajo pomoč za kosovske begunce, predvsem pa pastoralno delujejo med njimi na Kosovu in v Albaniji, kamor se večina beguncev umika v skrajni stiski. () tej je najprej govoril domaćin Jože Pavlić, ki je tuđi predstavi! goste, med pesmimi pa tuđi mladi sami. Povedali so. da će bi bili Ijudje veliki po duhu, se pravi zares zrele osebnosti, kosovske krize in vojne na Balkanu ne bi bilo, pa tuđi Natovega bombardiranja ZHJ ne. Tako pa je vse to, pa Se marsikaj drugega, zeJo zelo žalostno in to na pragu tretjega l isoćletja. Pesmim mladih pevk in pevcev ter njihovemu igranju je prisluhnilo pre-senetljivo veliko obiskovalcev. Prav vsako pesem so nagradili z dolgotraj-nim ploskanjem; zato so se mladi iz-vajaki se bolj potrudili. Na koncu so bili vsi zadovoljni, pa tuđi kar nekaj denarja se je nabralo za begunce s Kosova. Skupino Suzej pa, kolikor bo držala skupaj in prizadevno ustvarjala, čakata se lepa »glasbena« prihodnost in duhovni razvoj. E.Ć. Skupna dobrodelna akcija slovenskih medijev in ćlovekoljubnih organizacij Ponudimo roko pregnancem Do konca junija poteka skupna akcija slovenskih medijev in človeko-Ijubnih organizacij Slovenije, v kate-ri sodelujejo državni organi, obćine. podjetja, samostojni podjetniki ter posamezniki, ki po svojih močeh pri-spevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova Ze već kot osemsto tisoć ljudi je žbežalo pred nasiljem in zapustilo svoje domove na Kosovu. Da bi pomagali pregnancem Kosova, so na pobudo nacionalne televizije slovenski mediji in humanitarne organizacije prićeli s človekoljubno akcijo, ki so jo poimenovali »Roka pregnancem - Slovenska vas«. Njen cilj je postaviti slovensko vas za pre-gnance v Makedoniji, v Dojranskcm selu. Postavili bodo bivalnike. prikolice in sotore z vso potrebno infrastrukturo, velikost vaši pa bo odvisna od uspesnosli akcije. Nad potekom finanćnega dela akcije bedi nadzorni odbor. Televizijski novinar Jure Pen-gov, direktor akcije, pravi, da bi lahko postavili sto bivalnikov v Djoran-skem selu, će bi vsak Slovenec pri-speval le sto tolarjev. Clovekoljubno pomoč za postavi-tev slovenske vaši za begunce v Makedoniji lahko posamezniki in pravne osebe nakazujejo na žiroraćun Rdecega križa 50101-678-51579 in na žiro račun Karitas 51800-678-52987. V obeh primerih se sklicujte na stevilko 6007 z namenom nakazi-la »Roka pregnancem«. V dobrodel-ni akciji, ki se je začela 8. junija zve-čer z oddajo na prvem programu na- cionalne televizije, se je v prvih dvajsetih urah telefonistom na brez-plaćni telefonski stevilki 080-22-44 oglasilo preko 4000 posame/.nikov in podjetij- Skupaj so napovedali pri-spevek v visini preko 37 milijonov tolarjev. kar je zaras spodbudno in pohvale vredno. V dveurni televizijski oddaji so razložili vse podrobnosti v zvezi z zbiranjem prispevkov, prisluhnili smo reportazam iz življenja pregnancev, pogovorom z znani-mi slovenskimi Sportniki. predstav-niki ćlovekoljubnih organi/acij. no-vinarji in strokovnjaki. ki sodeiujejo v akciji, zaigrali in zapeli so znani slovenski glasbeniki. Bre/.plaćna telefonska linija, na kateri telefonisti humanitarnih organizacij sprejemajo klice za zbiranje denarja, bo odprta do 30. junija, ko se bo akcija z dnj-go televizijsko oddajo tuđi zaključila. Projektu so se pridružile vse tri največje humanitarne organizacije -Unicef, Karilas in Rdeči križ. Pri Novi Ljubljanski banki in Posti Slovenije so se odloćili podpreli projekt tako, da so donatorjem na voljo po-ložnice. za vplaćila pa ne zaraćuna-vajo stroskov provizije. Slovenci tuđi tokrat dokazujemo svojo humano zavest in pomoć Iju-dem, ki so zaradi krute vojne in et-ničnega čišćenja ter z njim povzroće-ne marsikatere osebne tragedije morali zapustiti svoje domove. Po svojih močeh jim pornagajmo tuđi mi! ŠAŠA MEJAĆ 6 24. jtinija 1999 POGLEDI Kamniški ObČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II Zasoljena pojedina... Tokrat se je v moji torbi nabra-lo nekoj zgod in nezgod s tretjih kam-niških srednjeveških dni, za katereje treba dati vrlim občinarjem vse priznanje. Vemo, koliko truda je treba vložiti v tako fešto, potem tijo pa za-godeta še nestanovitno junijsko vre-me, raćunalnik, ki gaje zmešala ma-lograjska Veronika, kot ob volitvah, in za povrh še kaj... Mestijani ino mestijanke, ki so se zglednega deržanja udeležili sred-njeveške pojedine na petkov večer, ki pa jo je motil dež, so za to pojedino na sejemskem trgu pod Malim gradom morali odšteti kar po šest jur-jev, v tolarjih seveda, v kamniških novcih, s ka-terimi so plačevali na tržnici (za enega je bilo treba odšteti po 250 tolarjev), pa seje seveda slišalo precej manj. Ker pa plač in penzij za zdaj še ne izplaćujejo v novcih, so si le redki meščani lahko privoš-čili to znamenito pojedino. Pri tem, da so morali ob vstopu v gos-tilno menihoma vreči v puščico še samoprispe-vek, kot sta dejala pre-močena meniha, za cerkev na Malem gradu. Upajmo, da sta na-brala toliko, da bo kapelica na Malem gradu po dolgih letih prenavljanja spet do-stopna Ijudem... Med srednjeveško grajsko gospodo, ki sojo na srednjeveškem Starem trgu občudovali tuhinjski rokodelci in reveži, odeti v raševino, se je v sobo-to popoldne v viteško opravo odet na konju pojavit tuđi sam presvitli župan kamniški Antonius Smolnikar in preko mestnega klicarja ponovno na svit-lo dat naznanilo, da je odprt »semenj, kateriga so po cesarsko kraljevih po-stavah uže nadvojvoda Ferdinand leta 1528 s slavno listino poterdili.« Menda ga namerava opozicija na sle-deči občinski seji povprašati, koliko je plačal za koja in viteško opremo... Ko sem znanega tuhinjskega šuštarja na srednjeveškem sejmu, oblečenega v žakljevino, pobaral, če so v srednjem veku res šivali tako modeme »šolne«, pa mi je odvrnil, da so tuđi šuštarji že takral mislili precej naprej in so delali na zaloga. »Če ne boš kupil šolnov, pa vzemi vsaj petelina, je skoraj zastonj,« se ni dal ugnati... Za denar pa se občini ne bo treba več bati, če bo res ustanovila »donosno« družbo Terme Snovik, ki naj bi občini tuđi kaj prinašala, ne samo odnašala kot Zaklad narave. Občinarji so namreč v to trdno pre- AMBULANTA DR. MARTINA BERNOT AMBULANTA DR. TEREZIJA FTIČAR S i. julijem 1999 bova začeli delo v zasebni ambulanti v prostorih šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Kamnik. Vse svoje paciente obveščava 0 novem umiku dela ambulant: LUČ IN KLJUČ Življenje in delo Antona Martina Slomška, 5. del Mestni klicar na konju: Drage mestijanke ino mestijani, ne jaz nisem Rafel, tale na moji desni pa je pravi župan kamniški Antonius T. Smolnikar (foto: A.Ž.) REVOLUCIJA Obotavljajc je Skof SlomSck vzel pravkar napisano pismo v roke, ga obrnil nekoliko k oknu in svctlobi in se za hip zamislit. V tistem trenutku se ga je potastila toliksna žalost, da bi najrajc svojo nemoć zlil v eno samo prošnjo. »Oče, ako je le mogoćc, naj gre ta kelih mimo mene!« Toda v istem hipu ga je zadela mi-scl, da duhovnike po župnijah prime/, »marčne revolucije« morda Se bolj stiska in pesti kot njega na skofijskem sedežu. Blagohotna misel ga je pomirila, postalo mu je lazje in vrnila se mu je gorećnost. Zaćutil je klic dol-žnosti, da svojih duhovnikov ne pusti same, ampak jih z nasveti in jasno hesedo opogumi za sooćcnje z novi-mi razmerami. Kot bi se zbudil iz sanj, je začcl ponovno brati: Sprejmite, predragi sobratje, v vi-harju tega tako nemirnega časa glas svojega nadpastirja! Vse pod soncem je minljivo in spre-menljivo... Kraljevski prestoli in vladavine, ki so jih Ijudje gradili skozi stoletja za tisočletja, so se v nekaj dneh, v nekaj urah spremeniti v razvaline... Rodite prijatelji napredka, ampak samo prijatelji napredka k dohremu. S kršćansko Ijuheznijo in sprejemlji-vostjo podprimo prizadevanja novega časa za ustvaritev novemu času pri-merne vladavine in sodelujmo tako, da bo povećana civilna svoboda v blagor nam in njim, ki so nam zaupa-ni. Ob vsaki priliki torej izpovedujle vernikom resnico, tako pomcmhno za naš čas. Čim večja je naša svoboda, tem večja je naša odgovornost pred Bogom. Rodimo modri pri presojanju do-godkov tega časa in varujmo se pred vsako prenagljenosljo v besedi in de-janju... Ne vpregajmo se v jarem trenutnih koristi, da ne bo naša sveta služba zaničevana. Zato ne nastopaj-mo kot govorniki v političnem raz-pravljanju: naša prižnica je v cerkvi in soli. Nas lahko sramotijo, preganjajo in tuđi ubijejo, ne morejo pa nas prema-gati v svetem boju za božje kraljestvo, ki je kraljestvo resnice, pravice, edi-nosti, luči, Ijubezni, kreposti, edine resnične svobode in sreće. Predpostavljati je, da državne reforme dohodkov duhovnikov ne hodo povećale, ampak zmanjšale. Varujmo sicer svoje pravice, ampak z zmer-nostjo in Ijubeznijo. Vse, kar daje svet, nam je lahko odvzelo; dobrinc od zgoraj - resnica, milost in krepost - so svobodne. Če borno revnejši v časnih dobrinah, borno bogatejši v večnih. Skof Anton Martin Skof Slomšek je sam visoko cenil svobodo in podpiral udelcžbo ljudi pri odločanju in pri urejanju javnih za-dcv. Ukrati pa je zavraćal nasilje kot naćin uvcljavljanja ten naravnih pra-vic. Na to je opozoril tuđi vernike v pastirskem pismu, ki so ga po župnijah lavantinske Skofije brali na Veli- ko noć in Velikonoćni poncdcljck 1848. V nekaterih župnijah, ki so bile bolj revolucionarno in prevratnisko usmerjene, so branje s priznice preki-nili. SlomSck je vesti iz neposlušnih župnij sprcjcl z žalost jo, ni jih pa dra-maliziral. Priče se spominjajo, da je takrat dejal: »Ja/, scrn moral poveda-ti in resiti svojo duSo!« Kavnal je po svoji vesti, ni pa svojih nasvetov vsi-Ijcval »za vsako ceno«. Vernikom je dal čas, da so o vsem premislili in morda tuđi sami izkusili, da nasilje ni naćin, ki prinaSa srećo in zadovoljstvo. V svojem življenju ni žel samo us-pehov in odobravanja Tildi bolj tem-nc strani je vzel kot sestavni dcl življenja in bil prepričan, da i majo v luči vere svoj smisel in pomen. V tistih nemirnih časih je SlomSek dobil iz cclovSkcga bogoslovja nepri-jetno pismo. Podpisalo ga je okoli šestdeset bogoslovccv prvih trch let-nikov in v pismu zahtevalo spremem-bc v semeniskem življenju, proste iz-h(xlc in kadrovske zamenjavc predstojnikov, ki so bili po njihovem mne-nju prestrogi. Dancs gledamo na takc pobude drugaćc. Pred več kol sto leti pa sta cerkveni red in disciplina zahtevala in pričakovala od duhovniških pripavni-kov drugaćno obnašanje v )l in naprej čez KonjSćico na Veliko planino. Ncmarkirana lovska steza pa pelje po južnih poboćjih Kope in ćez Martirij steno na !>>L Izmcd pravilnih odgovorov je žreb izbral F'dito Kladnik i/ Kamnika, h ranca Pirea 3, ki prejme knjižno nagrado v kočnini knjigarni na ljubljanski cesti. limes sprašujemo kar po trch imc-nih in sicer kako se imenuje sedlo, mi katerem stojijo hise in se steka kar pet čest, kako se imenuje domačija na sedlu in kakSno je uradno ime kraja, kiimor domaćija spada (hiSna tablica). Za lažje ugotavljanjc naj povemo se to, da hiSa na levi strani na začetku gozda ne spada već v kamnisko občino. Svoj odgovor (ime sedla, ime do-maćije in ime naselja) pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 30. junija 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo ž.rcb izbral prejem-nika knjižne nagrade, ki jo poklanja Irpovsko rxxljcljc Kočna Kamnik. PISMA • MNENJA • ODMEVI • PISMA • MNENJA • ODMEVI • PISMA Historia magistra Vitae (Zgodovina učiteljica življenja) Kronist sporoča dejanja zmagovalcev, zgodovinar pa z določenim časovnim zamikom tuđi posamezne izkušnje obojih, ki poznejšim rodovom služijo za vzgled in pouk. Za naše prilike je posebej primerna in zanimiva rimska zgodovina, katere pomemben del je zbran v rekih in pre-govorih, ki z jasno izraženo mislijo in tehtno vsebino ze-lo nazorno oznaćujejo naše življenje. Rimski pregovor: »Qvod licet lovi non licet bovi* (Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu) so ubesedili naši postanci v: Spremembah in dopolnitvah zakona o poslan-cih, ki gaje v državnozborsko obravnavo vlotil predsed-nik KV1AZ (komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve) državnega zbora, poslanec LDS, gospod Maksimiljan Lavrinc, izglasavan pa je bil z veliko većino poslancev vladajoče koalicije in žal ludi opozicijske SKD, ki so s tem zanikali drugi rimski pregovor. »Dig-nitas deliktum augel« (Višji je položaj, većija je odgovornost), pa tuđi: Dostojanstvo obvezuje!, saj biti poslanec v vseh demokratičnih družbah pomeni dostojanstveno obvezo detovanja za občo dobrobit, zato je povsem upravi-čeno zgražanje slovenskih volivcev nad svojimi izvoljen-ci, ki nimajo dostojnosti! Ogorčena izjava vlade, podana v zvezi s sprejemom spornega zakona (Delo, 7. 6. '99), je torej samo prozoren slepilni manever, saj je spremem- be in dopolnilve spornega zakona predlagat poslanec vladne koalicije, zato ni mogoče sprejeti izjave in razla-ge o neusklajenosti, če pa je trditev o neusklajenosti res-nićna, je vlada popolnoma nesposobna in naj odstopi. Stanje zelo primerno opredeli naslednji rek: »Falsus in unofalsus in omnibus. (Kdor se zlaže enkrat, temu ni već verjeti hrez pridržka.) Iz življenja v naravi (FRAN ERJAVEC) je znano, da ćelo muca, ko prinese plen mladićem, prvo nahrani mlade, će kaj ostane použije sama. Izglasavani privilegiji pa dokazujejo, da so postanci pozabili vse nauke in si pri-vošćili pogače na račun naivnih volivcev, zato podpisa-ni pozivam sodržavljane, da dobro premislijo, koga hodo volili na naslednjih volitvah. Če v moji volilni enoti ne bo kanidata, ki me bo s svojim preteklim delom in dostojanstvom prepričal, hom volil senatorja zvezne države ZDA, gospoda Georga Busha, ki je javno zagotavljal, da bo varoval dostojanstvo svoje pisarne (tuđi ovalne), če bo izvotjen za predsednika, pa tuđi svoje osebno. PAVEL OCEPEK Prišli smo do konca - Kaj pa sedaj? Pogled mije za kratek čas zastal na gruči otrok, ki so se pod vodstvom mentorja podili za okroglim usnjem na nogometnem igrišču v Komendi. Hotel sem jih prešteti -ni šio, kajti razigranost in volja po čim boljšem rezultatu mije dovolila prešteti do 34. Žal vsi ti mladi bodoči no- gometaši ne slutijo, da sejim z vso hitrostjo bliža čas, ko ne hodo već brcali okroglega usnja po igrišću. Podrli jim bodo ograjo in Nogometna zveza Slovenije ne bo dovolila ig'ranja na igrišću brez nje. Žalostno, toda resnićno, prevladati so interesi posa-meznikov, ki z denarjem dosežejo marsikaj. Res je, pri vsakem športu veljajo doloćena pravila. V tem primeru pa kar naenkrat sprememha. Smo mlada obćina, ki se zavzema za napredek in razvoj, vsaj tako so naši vrli svetniki obljubljali pred izvo-litvijo. Dvomim, da so v tako kratkem času na te obljube pozabili. Gospodje, pozabljamo na SU)VENSK0 NARODNO BOGASTVO - OTROKE!!! V tem ograjenem prostoru (nogometnem igrišču) vsak dan v tednu prosti čas preživlja vsaj 20 mladih. IN ČE SAMO ENEGA OD-VRNEMO OD C1GARET, ALKOUOIA ALI DROGE, JE ZA NAS ZEW ZEW VELIK USPEH. Mogoče hi bilo pa boljše, da naredimo še nekaj lokalov, zakaj hi mladi ho-dili k edinemu še živečemu kolektivnemu športu v Komendi, če se lahko sprošćajo in zabavajo le tam. Veliko je bilo že polemik in govorjenja o nogometu v Komendi: »Zakaj pa v Komendi rabimo nogomet v 3. ligi, v tem klubu igrajo samo dobro plaćani tujci itd. itd...« Nogomet je povsod po svetu najpopularnejša kolektivna igra z iogo. Zakaj pri nas v komendi ne bi smela biti? Dečku, ki se pođi za togo, je vzornik slarejši nogometaš, ki nastopa v ćlanskem moštvu, mladenič pa sanja o nastopu v članski ekipi. Izziv pa je mnogo večji, če člani nastopajo v višjem rangu tekmovanja. l/gihanja o igranju dobro plaćanih tujcev so iz trte iz-vita. V vednost nepoznavalcem nogometa - v 3. SNL lahko nastopa samo Ken) tujec. Samoumevno je^da v okolici, kot je komendska, ni dovolj dobrih nogomelašev za na-stopanje v tretji slovenski nogometni ligi. Navkljuh dohremu delu z mlajšimi selekcijami je uspeh, će iz ene generacije mladincev v članski ekipi lahko igrala eden do dva igralca. Pri nas vzgojeni igralci, prav tako hranijo harve drugih ktubov v višjem in istem rangu tekmovanja. Fantje iz okoliških krajev z vsem srcem branijo barve ko-mendskega kluba (glej rezultate), imajo radi nogomet in ne dobijo nobenega plaćila, ražen povratila potnih stroš-kov in nagrade, ob morebitnem uspehu, ki jih dobijo tuđi domaći igralci. Po vsaki tekmi so deletni matice, pijaco pa si plačujejo sami. Vsckakor sem spada športna oprema, ki jo morajo vrniti ob morebilnem odhodu iz kluba. Res je Komenda po Sloveniji znana po konjskih pro-cesijah in zadnjih 50 let po konjskih dirkah. Veliko holj in mnogo dlje jo vsi poznajo po malleškem vitezu Petru Pavlu Glavarju. Zakaj pa ne hi smeli Komendo enkrat poznati ludi po nogometu, kot Prvvalje, Hellince in še mnoge druge vaši po Sloveniji. Priznanje vodilnim v nogometnem klubu za tako razmišljanje! Kajti nogomet je povsod po svetu zeta dobar biznis. Lahko pomeni ludi RAZVOJ IN NAPREDEK KRAJA. pričani, drugaće ne bi v ohčinskem biltenu zapisati: »Vposkusnem obra-tovanju bazen je slednji dokazat, da so prizadevanja ludi v ekonomskem smislu povsem upravićena.« Da bi jim vsaj Bog pozlatil te besede. In da ne bi bilo treba pritrjevati brihtnemu Temnemu valčku, ki meni, da bo »za-deva laufala« samo, če bodo Tuhinj-ci z drvmi zastonj ogrevali vodo v bazenu in da ne bi bilo treba v anale kamniške zgodovine nekoć zapisati, da so vrli Kamnićani v prejšnjem sto-letju zgradili zajle na planini brez snega in toplice brez tople vode... AMB. DR. BERNOT AMB. DR. FTIČAR PONEDELIEK i3h-i9h 7h-nh sistematika nh-i3h bolni otroci TOREK • 7h-i3h i3h-i9h SREDA i3h-i7h posvetovalnica 7h-nh sistematika i7h-i9h bolni otroci nh-i3h bolni otroci ČETRTEK 7h-i3h I3h-i9h PETEK izmenično • izmenično Kamniški ObČAN POGLEDI 24. junija J999 7 S Kamničani na 10-letnici ustanovitve SKSG (SKD) v Celju 21. aprila je bila v Nar> občini KamniS-ka Bistrica. Po Vaši razlagi v »pismu« je očitno, da za napake v »I judje pravijo: stopite skupaj in vas borno volili - to mora biti naj-moenejša stranka!« Pri tem pa je dodal, da do zdruzitve ne bo prišlo samo z delom v Ljubljani, ampak mora biti to delo od vrha do tal. »Če borno ta proces polja I i modro, z vero, s pravim delom, potem bo ta proces nagrajen,« je dodal Peter-Ic. Menil je, da s programom ne bo težav, pač pa bodo tezave pri posameznih konkretnih zadevah, zato bo potrebna polrpežljivost: »Želimo priti pred slovensko javnost kot enotna stranka z jasnim obrazom.« In kako naprej? Naj se Slovenija ne ukvarja već s starimi vprašanji (tu ni mišljeno s prcteklostjo), naj Evropsko zvezo (EZ) najprcj vidi kot moznost, ne kot grožnjo, naj se sooći z izzivom globalizacije, naj se loti resnićnih reform, čeprav - tako Pe-terlc - v stirih do petih letih se ni pri-ćakovati članstva v EZ. Pred vsto-pom vEZpa caka Slovenije) se veliko dela, tuđi naso stranko, saj nove Slovenije brez SKD in brez z njo podobno mislećih ne bo. In v stranki? »Povezati moramo vsc ljudi, ki nimajo tezav s programom in statutom Ponavljam: s programom in statutom,« je dejal Petcrlc in tako odgovoril vsem tištim, ki bi se radi ponovno uvcljavili v stranki. Izrazil je upanje, da bo jesen že obrcx)ila konkretnejse sadove zdru-ževanja. V podlago skupne stranke naj bi slo najboljsc iz obeh strank, ne da bi kdo kaj izgubil. Pri tem naj bi skrbeli za širino, vendar ne na račun temeljnih zadev. Združitvi SKD in SLS pa naj bi sledilo povezovanje z drugimi novimi politićnimi silami. »Pozabimo na ulrujenost, će se je kje pojavila, odpustimo drug drugemu, če je kje potreba, kaj popravimo, dajmo priliko tistemu, ki je morda ziistaJ ali je bil z našimi deianji mor-ua OiicTOjgoccn, naTeuiriK) kar je treba in pojdimo delavno naprej za boljso Slovenijo!«, je sklcnil svoj ju-bilejni govor Ijojzc Petcrle. Po lepem kultumem programu na-stopajočih iz Sentjurja pri Celju je sledilo druzabno srečanje. V vrsti snidenj starih prijateljev, dolgolctnih pa tuđi tnlajsih, novejsih strankar-skih kolegov je bilo ob izmenjavi mnenj, obujanju spominov lepo vi-deti toliko vedrine, se lepse, toliko optimizma MILAN WINDSCHNURER POPRAVEK V članku kresovi na kresni večer iz prejsnjc stevilke Kamniskega občana popravljamo prvi stavek drugega odstav-ka. ki bi se moral glasiti takole: »Letos bo odbor k pripravi in organizaciji, tuđi tokrat, se posćbcj povabil prijatelje iz vrst SLS in SDS«. Odbor za oživljanje starih obićajev MOJ POGLED Vandalizem na parkirišču Hi'si'dn YANI)A'IJ/I:\1 /<• sjilosno /,nnn;i w ju tipnnililjiinKi vnl mi v zvezi z, tu'kini pnškodnvmijcm InjeprcmUiv uli nfjirfiniriir stvari. Suhih hrsedo lahko razlučimo mi voc imrmov. tmjjin^ns-li'JH' ni/Jiiffr s/>: unti'vvalnu strast, divjuško fmstiN'iije in brezinima uniri'vanji' m/.lićnili vrvdivit (kulturnih. zxf>>lovinskih..J Šum kuzenski zakonik livsvdf vatnlnl'mm w\nizna. Iz /.^oraj nnvedrnih mijfHigoslcjsih ruzhm, pu lahko v Kuzriiskoin zakoni kn li Slovenije v fiotflavju kuzniva dejunja zoper prrmoziHijc ena cimo z hi'scdo vandalizem: - T£\. elcn. ki govori ve ipd). ojHizorilo na rvpiučune iiolgove pa ludi fisl.i m ■;•;■.. ■/;■/. /'/■; dejanjih vandalizma nad avtomol/ili gre v vodni primerov za polrg po laku avloiuobila /. /.fhlje.m. ključem ali podoliniin ti dim pretlmiiom. zaradi resur je oskodov.iuee primoran \ ioz.ili /nmeij,-i\ i / drugimi kazniviiiii /l<-j,i uji s pndriiejii ngrozunju premožeiiju dr/,a\ Ijannv /Miiemarljiv lako sli vilCnv kot v smislu iiiuloriulne škode. I, i ju uirpijo oškodovam i KiOH KAM/AH, kriminalist li: IjuUjtin:, ----------------_------■„„„,„„---------J2L------------------- J knjigi niste krivi samo Vi, zato Vam, gospod Ursic, res ni treba »sklanjati k tlom osramočene glave*. Napisati ste ludi naslednje: »Naj gre Se vaS prispevek v gasilski zbornik... Naj bo Se eno ime in prilmek kot priloga v zborniku več.« Prvoga ne bo mogoče uresničiti, ker je »zbornik« že izSel. Kar pa zadeva moje ime, se ne bo nikjer navajalo kot »priloga*! Gospod UrSič, iz VaSega »pisma« razberem, da moje pripombe sprejemale, jih odobravale, se z njimi slrinja-le in ceh zahvaljujete se žanje. Navajale ludi, da VaSa borčevska organizacija moje »upravičene pripombe« ce-ni. V pismu pa govorile o najinih različnih pogledih na vsebino knjige. Ne vem, kje in kako se li na/ini različni pogledi na vsebino knjige »čutijo«, ko jaz spioh ne govorim o knjigi, marveč samo o medvojnem poglavju, in Vi moje pripomhe sprejemale. Dejslvo pa je, da imava iz 2. xv. vojne vsak svoje izkuSnje. Kar zadeva besede, navedene v okviru mojih pripomh: monopol, odkrivanje, razkrivanjo in prikrivanje, kl jih Vi preveč osebno razumete in vključujelo v VaS kontekst. Vam svelujem, da stavek, v katerem nasiopajo le besede, ponovno preberele in ugotovili bosle, da sem jih uporu-bila za obdobje 45 let - začelo seje leta 1945, torej seje končalo leta 1990. Svoje pripombe (z navodki, citati) na navajanje dogod-kov iz medvojnega obdobja v ohčini Kamniska Bistrica sem napisala na 13 tipkanih slraneh. Zaradi preobseine- ga teksta pa sem po dogovoru z odgovorno urednko Kamniskega obćana prof. Bredo Podbrežnik-Vukmir za objavo skrajSalu tekst za jnilovico (na 6 sirani). Ze v ne-skrajSani verziji som napisala, da se ne bom dolaknilu vseh - po mojem mnenju neustreznih - navedb v obruv-navanem poglavju. Drugih poglavij v knjigi so sploh nlsem dotaknila, kar pa ne pomeni, da v njih ni napak! Kol dokaz, da ne gre za moj napad na Vas, naj za za-ključek iz neobjavljenega dela teksta navedem nuslednji odstavek: »Na začetku moram Se opomniti, da iz knjige ni razvidno, kdo je kriv za posamezne napačne, pomanjkljive, zgreSene in nerazumne nuvedbe v lem poglavju, ali Aloj-zij Konda, ki je 'gradivo zbral in napisat' (napisano na naslovni strani), uli Vrane UrSič, ki 'je osvetili nasilje med drugo svetovno vojno' (Kondova uvodna beseda). Na str. 54 se na primer besedilo sklicuje na Franca Ur-Siča, torej o njem govori v tretji osebi. To bi moglo po-menlti. da je vse bosedilo oblikovat Konda. Na koncu knjige je med viri navedeno: '- Prispevek o vojnih razme-rah na območju Kamniske Bistrice in okolice, Franc UrSič, predsednik ZB.'« Celolni, neokrajSani Ioksi pripomb (13 sirani) pa bom, gospod UrSič, poslala Vam osebno. ANGELCA TIRNUEK, Ljubljanu 8 24. junija 1999 MEDNAMI Kamniški ObČAN V znamenju 80. jubileja DKD Solidarnost SREČANJE PEVSKIH PRIJATELJEV Skozi občanovo oko Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik letos praznujc 80. oblctnico ustanovitve. Ob ćastitlji-vem jubileju so pevkc in pevci pripravili već nastopov. Nekaj posebnega Cantcmus (zaradi opravičcne odsot-nosti zborov(xlje Jancza Klobcarja) pod vodstvom Sebastijana Vrhovnika Pevskcga srečanja so se udeležili tuđi pevski prijaielji MoP/. Vinko Nekaj zborov. med njinti tuđi Solidarke, nam je zapelo kar z znamenitega kavarniskega balkona. li podžupan Demitrij Perćič, predsed-nik DKD Solidarnost Janez Malcs in predsednik MoPZ Solidarnost Martin Gorcoc Piisrćen je bil trcnutek izme-njave daril med naslopajoćtmi zbori in pozdravna nagovora novomeške predstavnice in predstavnika iz Škocjana. Solidarci naćrtujejo, da bi taka sre-ćanja postala tradicionalna, saj je to lepa prilika za izmenjavo izkuscnj, idcj in za predstavitev našega lepega starodavnoga mesta pod kamniskimi planinami. Tega srećanja so se udeležili pevci in pevke, s katerimi Solidarci sodelujejo te mnoga leta in se tuđi redno srećujcjo na največji pevski manifestaciji v Sloveniji - na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šcntvi-du pri StiCni. Letni koncert Solidarcev V galeriji Veronika se je II. junija MoPZ DKp Solidarnost pod vodstvom Sebastijana Vrhovnika bej za izvedbo Irske tradicionalne, v kateri sta nastopili flavtistka An-dreja Humar in pianistka Ana Ste-le. V Leskovarjcvi Ta pav'r pa gra-hovco seje smo prisluhnili solittu Lojzetu Jermanu, v Gobćcvi Nić vcc ne bom hodil solistu Tomazu Vrabcu in v Vrhovnikovi Dve let' in pol sopranistki Nusi Fujan. Program letnega konccrUi so pevci zaključili z venCkom slovenskih na-pitnic, v katerih so nastopili solisti: Martin Gorenc Lojzc Jerman in Tone Bizjak. Program je povezo-vala Oka Plcvel. Solidarccm je ob visokem jubileju ćestital župan Tone Smolnikar, ki se je pevcem za-hvalil za lepo prepevanje in jim za-želcl uspehov tuđi v prihodnje. Čcstitkam so se med drugimi pridružili predstavniki kamniskih pevskih zborov in MoPZ Komenda. Na tem letnem koncertu ob 80-lct-nici delovanja so se pevci zahvalili prejsnji zborovodkinji Ivici Ro- pa je bilo »Srečanje pevskih prijateljev« v soboto, 5. junija Na priredit-venih prostorih - na ploščadi za ka-varno Veronika na balkonu kavarne in na poboCju Matega gradu se je s po dvema pesmima predstavilo deset pevskih zborov: MoPZ Komenda, ki letos praznuje 20 let delovanja, drugo leto ga vodi mladi Tomaž Krem-žar, ŽePZ WO Novo mesto je zapel pod vodstvom Tončke MalenSek; MoPZ Papirnićar Jagnjenica pri Ra-dećah pod vodstvom Rosane Jaksič; ŽePZ Svoboda Grize je v(xlila Breda Veber. MoPZ Janez Cerar DU Dom-iak in ZePZ Stane Habe Domžalc pa je vodil Stane Habe; ŽePZ Solidarnost Rok Rakar; pevci MoPZ Solidarnost, pa tuđi pevke in pevci MePZ Poljanec iz Škocjana pri Železni Kapli, ki s Solidarci sodelujejo že od leta 1975. Ob tej priložnosti jim je kamniški skladatelj in dirigent Viktor Mihelćič v spomin podaril zbirko svojih pesmi z naslovom »Pa da bi znaL, bi vam zapel«. Ta topel pomlad-ni večer je šc polepsal nastop Mcstne godbe Kamnik z dirigentom Franci-jem Upicnikom. Za zakljućek so pod vodstvom Sebastijana Vrhovnika sproščeno in ubrano zapeli vsi pevci in pevke Dekle, to mi povej; Sijaj, sijaj sonćece in Mihelćičcvo Domovina naša je svobodna ob spremljavi kamniške godbe. Program je povezo-val simpatični »Štajerc« Jože Grob-ler. Nastopajoče in zbranc so pozdravi- ...po koncertu pa je pr&el čas za sproSčen klepet in družabnost. 80-letnico delovanja MoPZ Solidarnost so simbolično zaznamo-vali tuđi s prerezom torte. Na sliki (z leve) Janez Prezelj, ki v zboru prepeva te enainpetdeseto leto, zborovodja Sebasti-jan Vrhovnik In Martin Gorenc, predsednik zbora. prcdslavil na letnem koncertu s programom domaće in tuje zborovske literature. Za vsako pesem so bili pevci nagrajeni z aplavzi, še pose- Obiskovalci so »Srečanje pevskih prijateljev« - to edinstveno pevsko prireditev s stevilno udeležbo nasto-pajočih toplo sprejell, med njlml smo opazili Viktorja Mihelčiča.fa %lasbena ustvarjalca. pas, ki je za Viktorjem Mihclćićem MoPZ Solidarnost vodila kar 14 let. Poslusalce je poleg vsake lepo zapete pesmi navdušil tuđi 20-lctni dirigent Sebastijan Vrhovnik, ki je s svojo mladostno zagnanostjo, sprosčcnostjo in energijo dal zboru novo dušo. Sebastijan je student glasbenc pcdiigogike na Glasbcni Akademiji v Ljubljani in solo pet-ja na Srednji glasbcni in baletni Soli v Ljubljani. Zborovske iz.kušnje si je pridobival pri številnih zborih in na seminarjih tako doma kot v tuji-ni. UmctniSko vodstvo MoPZ Solidarnost je prevzcl jeseni leta 1996 in že po dveh mesecih z njim prvić uspešno nastopil na avstrijskem Koroškem. Tekst in fotografije: VKRA MKJAĆ Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med že pripravljenimi spedalitetami za žar, dnevno svetim mesom, drobovino in mesnimi izdelkl Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Mikavno in dobro! S^PUBUCUS Občanom Kamnika in Komende čestitamo ob dnevu slovenske državnosti. Hkrati sporočamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko, tako da smo vam na voljo vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure na tel.: 738-242. CELA ULICA NORI - mladi plesalci, ućenci plesne šolc Malejc Juvan so pred dnevi v Kulturnom domu na IXiplici z enournim pcslrim plesnim programom pokazali svojim staršem in drugim krajanom, ki so napolnili dvorano, ćesa so se v preteklem šolskcm letu naučili (fs) Matevteva roka je dolocila, tla prvo na-■ građo - avtomohil Ford KA - prejme Alojz Kregar iz Ljubljane. Na levi Ivo Sitar, vodja komeretale, desno pa povezovalec Gasper z radla I lit. NAGRADNEGfi cis U W//—\iJj—s\ PNEUMATIC CENTER P t C Porova 27, Kamnlk, telefon: iW i ni? «7» 1. nagrada eMomob« FORD KA PRAKTIČNE nagrade DUNLOP Alojz KREGAR, ŠtemnicUo c >■■■•<■ /l. nagrada aponn« auj piatisea rial [»mvmatn«. DUNLOP SP SPORT 9000 Borut UKAR, Novo polje XI/7, Ljubljana 3. nagrada p««™« dunlop SP SPORT 300 Matija JANE2Č, Klavčičeva 11, Kamnik lovro IONĆAR, <:t,t.inn'A 10, ljut*«) Damjan SKRIANC, Prlso|na 3, Ljubljana Sitvo B0GWAJ, Jamna R.#v»ja 2, Kranj Matilda SALAMUN, Šutna 37, Kamrik Stane KtHN, Kflvfiovo 12a, Kamnik MHan FLERIN, Groteska 18, MongeS HRANILNO KREDITNA SLUŽBA IX)MŽALJE Ljubljanska 72, Domžale želi vsem varčevolcem in drugim prijetno praznovanje. POCENI NAKUP NI VEDNO SLAB NAKUP OKNA, VRATA, POUČNA ^SEJEMSKI EKSPONATI -POŠKODOVANIIZDELKI UJELOVICA Lesna industrija, d.d., Škof|a Loka tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 od 23. do 30. junija od 8. -18. ure, sobota od 8. -12. ure v skladišču trgovine Jelovica na Kidričevi 58 v Škofji Loki (ind. cona Trata) Nagrajenci Sitar Pneumatic centra V torek, 15. junija, sa v Sitar Pneumatic centru z nagradnim Vrebanjem zaključili tromesečno akcijo z lepimi nagradami. Za avtomobil Ford KA in druge nagrade so se potegovali vsi, ki so ob na-kupu nad deset tisoćakov v Sitar Pneumatic centru prejc-li kuponćck in ga vrgli v avto. ludi slabo vremc ni zmotilo prijetnega ra/.polozenja, ko so med već kot dva tisoc kuponi žrebali srećneže najboljši tek-movalci Sitar Dunlop Racing leama - Matcvž I rt, Roman lelen in Rok SiUir. [MESOJ ► kamnikJ C A L^^TC ■ Pridružujemo ee Mče&tftkam ob dnevu fct državno&tt. Kamniški ObČAN MED NAMI 24. junija 1999 9 Kamnik se je prepustit srednjeveškemu duhu Konce drugega tajna v juniju, 11. in 12. junija, si je Kamnik zc tretjić /a dva dni nadel bogato srednjeves-ko podobo. Organizalorju Ohcini Kamnik gre vsc priznanje za izved-bo pred dvema letoma zaCcte edin-stvene kulturnozgodovinske prirc-ditve, ki bo imela .svojo tradicijo in sporoCilo za naso prihodnost, pri-vablja pu Stcvilnc KamniCane in ludi obiskovalec i/, drugih krajev. Orjujanjc srednjeveskih dogajanj čer nekoliko zagodlo vremc, zato se je pojedine udelezilo 1c manjse Stc-vilo mcSčanov, ki so. odeti v sred-njeveska oblačila, okušali srednjc-veske jedi kar z rokami. pili pa iz okornih koziirccv. Mesto Kamnik in njegovi meSCa-ni so se pravemu srednjeveškemu duhu prepustili sele v soboto dopol-dne, ko je v pristnem ambicnlu Trpi svobodc zazivela Čislo prava sred-njevcSka tržnica, na kaleri so obrtni- lil zacelek trgovanja. Ob tem je po vedal, da je Obcina Kamnik na pod-lagi toplo sprcjelih priredilev iz prc-leklih dveh let zc tret je lelo zapored pripravila srednjeveske dneve, da bodo lahko obiskovalci spoznali življenje stariKlavnega Kamnika izpred nekaj sto let. Ixlos so se se posebej potrudili, da so k sodclovanju priteg-nili domaCinc iz cclolnc obeine Kamnik, lako, da je priredilev se bolj izvirno domaća in prinasa dcl zgodo vine z našega podezelja Kot nam je po uspelih srednjeveskih dnevih po vedal župan Fone Smolnikar namc-ravajo naslađuje lelo pri redi tcv raz-Siriti z novo, dodatno vsebino, raz-misljajo pa ludi o razsiritvi mnozic-no obiskane srednjeveske tržnice nm Organizator Srednjeveskih dnevov OhCina Kamnik je s pestrim programom pod vznožjem Malena gradu poskrbela tuđi za najmlajse. Helena Sterle in Boris Kononenko sta mnoiico razigranih in radovednih otrok zaposlila s srednjeveskiml Igricami. Prisluh-nili so tuđi zvoku pisčali srednjeves-kega skrata. Ob drevesu sredi Trga svohode, ki je s svojim amblemom prlstni In najlepsi prostor za srednjeveske prireditve, so dani Kulturnega društva Tuhinj predstavljali nekdaj uspesne rokodelske obrti - cepljenje drv, oblanje trsk, Izdelovanje ko-sev in kosar. Marsikateri Tuhinjcijih se danes spletaju sami Dekltce v preprostih rasevinastih obladlih in pletenih cok-lah pa so izdelovale puntke iz blaga. se je začelo s petkovo srednjevesko "niedino v nivniri »Pri npdkvi« v je mestni kliear s spremslvom vabil »mestijankc ino mestijanc. da se slc-vilnih srednjeveskih slavnosli udclc-Ze«. Organizatorjcm je v petek zve- kako poteku ročno slrizenje ovai v preprosti-ml skarjaml, je kar na tržnici praktietral Mare Trebuiak z Raven v Tuhlnjskl dolini ... ki /, domaCega konca predstavljali v srednjem veku zivečc obrti. Naše preteklosl, saj je bila obrt ena cxl osnovnih panog tedanjega Časa. Zaradi pomembnosli reke KamniSkc Bistrice se je razvilo mlinarstvo, Cev-Ijarstvo, usnjarstvo, krznarska obrt, kasneje ludi kovaslvo, nozarstvo in izdelovanje mc-Cev. Konce 15. stolelja se je razvilo lonCarstvo, ilovico pa so kopali v lunjiški dolini. V 16. slolelju se zc omenjajo sveCarji in »skrbniki zdravja«. V srednjem veku je bilo razvi-to ludi redno tedensko scjem-sko trgovanje med mestom in bliznjo okolico. Kralj Maksimiljan je leta 1501 Kamni ku dovolil let ni sejem na dan sv. Primoza in f'clicijana, to je 9. junija. In lej tradiciji smo po nckajslolcl-nem premoru sledili tuđi Ic-los, zc treljiC zapored. SrcdnjcvcSka trzniai se je v Kamniku v soboto, 12. junija, lazživela v vsej svoji pristnos-li ze v zgodnjih dopoldanskih urah. Kot se spodobi, pa se je trgovanje razmahnilo sele po-lem, ko je kamniSki zup;»n Tone Smolnikai uradno dovo- proti kavarni Veronika, saj bodo tako možnosti za prikaz in prodajo ...prtdni tuhinfski tenski pa sta »nekda-nje ohladio ovce« lakoj obdelali do končnega izdelka - volnene niti Pavla Bajde z Laz je krtačila volo, I ratu ka Hribar z Malega hriba pa je predla na star kolovrat tn navijala klobtUe volnene niti Povedalaje, da se vedno prede za domaće potrebe, sajjih ni čez doma spletenih nogavic. www. studenteski-serviš.corr Nov izgled, polnejši okus! Itudentski ervis Kamnik Gtavnitrg73.U4oKanmk tet: (061)817058 Smo s koncesijo pooblaščena organizacija, ki od leta 1995 naprej skrbi, da 'naši člani dobijo delo, da imajo denar hitro izplačan, da lahko že skoraj vse naše storitve /*, uporabljajo prek internet zdSJ smo spremenili %:-■> celostno grafično^podobo/1 ker gremo naprej... * "*• Za živahen in lelos se posebno izvircn utrip srednjeveske tržnice so poskrbeli izvajalei: Kulturno drusl-vo Tuhinj, Branko in Rczika Vidic, Viktor Jcromel, Društvo p(xicžel-skih Žena Tuhinjskc doline in se ne-kateri posamezniki. Mnogi obiskovalci so pohvalili letošnjo izvedbo, da na tcj, za naše mesto pomembni prireditvi, sodelujcjo in se predstavljajo ljudje z domaCega konca, ki jim ne manjka zagnanosti in dobre volje. Občudovali smo spretnosti razliCnih srednjeveskih obrlnikov -kovaCa, čcvljarja, orozarja, izdelo-valca lokov in samostrclov, pletarja, predice, krovc;) slamnate strehe in slevilne druge, ki so se predstavljali kar med domaCimi Zivalmi. Med delom so jih zmolili otroci v rasevinastih oblaCilih in glumaCi, obiskovalec pa so trijc menihi prosili za cekine za obnovo cerkvice na Malcm gradu. Po mestu se je sprehajala srednjeveska grajska in mestna gospoda v bogati srcdnjcveSki opravi, mestni kliear psi je v spremstvu stni-žarjev vcCkral oznanjal, kaj vse se bo dogajalo lega dne. Pridne tuhinjskc zenc v preprostih dolgih kri-lih, pokrile z rutami, so prodajale domaća jitjea, skuto, sir, kislo zelje, nvilm orehe Vnih. Siulpi V"ih mv (ice z razlicnuni nadevi. l>)bit>-le, pripravljene v krušnih peceh po rcccplih biibic ali ćelo prap-ra babic, so sic hitro v slast, zlasti potiai z ocvirki in melina potica. Na stojnici zclisCarke smo opazili najrazličnejša domaća zclisCa in eliksirje za zdravljenje vseh legob - tokrat brez zdravnika. Kot se spodobi, se je na tržnici trgovalo s srebr-nimi in bakrenimi kovanci, ki jih je bilo m(x^ zamenjati v me-njalnici sredi trga. Ulrujcni so pred pivnico poskusili srednje-veSko rihto iz jcCmenovc in aj-dove kaše, teletine, jagnjetinc in zclcnjavc kar z lesenimi zlica-mi. Otroci so uživali v pestrem dogajanju ob vznozju Malegii gradu, kjcr so lahko jahati konje, hodili s hoduljami, si ogledali lutkovno predstavo, v kateri so rescvali zakleto princeso, in preživeli dan v srednjeveskih delavnicah. Za njihovo dobro voljo sta skrbela ncutrudna Helena Sterle in Boris Kononenko. Krog zanimivih in zgodovin-sko obarvanih prireditev Srednjeveskih dnevov v Kamniku, kalcrih namen je oživili srednjeveš-ko življenje in predstaviti nekoliko drugaCno turistiCno ponudbo Kam-niCanom in obiskovalcem txi dru-g(xl, je sklenila večerna uprizoritev legende o kamniSki Veroniki po scenariju in v režiji Viktorja Jcro-mcla ter izvetibi KD Priden mozic, IXisana Šandoka in drugih. Na po bocju Malega gradu, ki je s svojo tronadstropno romansko kapelico, legendo o skritem zakkidu in zakleti deklici Veroniki povslju-bom zbezi in tako je uboga prince-sa Se vedno pol ženska pol kaca Tekst in fotografije ŠAŠA MEJAĆ Na tivilski trinicl so tuhinjske ženske poleg domaćih jaje, sira, skute, kis-lega zelja prodajale po starih receptlh doma napetene dobrote. Povprase-vanje po spehovki, metini in pehtranovi potlci ter domaCem kruhu je bilo to-liksno, daje dobrot zmanjkalo te v dopoldanskih urah. Pa noj kdo reče, da srednjevesko trgovanje ne živi! 0 prebujeni malograjski Veroniki TElKO ČAKANJE: Veronika na razvalinah Malega gradu pred skokom v prepad... Akterjl legende o Verontki, elani KD Priden mozk s .,«ora,h in piezališeih, in preplezati <"itn zahlevnojso smeri. Podvig nam je v eeloli uspol, saj smo se na granit hitro navadili in kar trijo splezali svojo najložje smori: Mjoša MarkaO dve smeri s fran-cosku oeeno težavnosti 7a {VIII po mednarod-ni 11 \.\ lestviei. ki jo pri nas bolj domaća) in sicor (iandalf lo (iris \ Kiehiusi in \1archo a l'Omhro v Reslonici. V Uichiusi jo splezal tuđi L'Isen^ard. tie+ in sicor na pogled, lorej brez ka-kršnihkoli inlormaeij o smori in v prvom posku-su. Maloj Mošnik jo prav lako proplozal svojo prvo 7a. Krutim iluoi, Maloj Vrabee pa prvo tie+U III- po I I \,\). Duloro (VAmor. Oho smori sta \ Kostonici, turistični gorski dolini v osrednjem deki Korziko. Smolo jo imi'l ćetrti elan odprave Maljaž Žav-bi, sicor po dosedunjih ro/nliatih v |)lezališ<-ih najboljši, saj jo preplezal žo sniori z ocono 7c+, 7b+. kor zaradi dalj časa. trajajoće poskodbe roke praktično ni mojfol plezati. Polog krajših smori v plezališćih smo v kor-ziških hribih splozali tuđi nekaj daljs.ih. To so bile zaradi kompaktne skalo, s katero se naše jjoro vi'cinoma no morojo postavljati, in pone-kod odliOno razolenjenih provisnih odstavkov prava poslastica. Vsi št.irjo smo splezaJi smer Mašino z ocono Ha. 'l'l) (VI+), liillrn v Punta dl l'Acellu, t:S8<>m, Mal.ej M. in Matej V. pa šo Ne,-lerili v Monlo (iozzi-jii z ocono (!b+. TI)+(V[M, 17(lm in Koboniso, (ia. TD IVI+I. 2-IDm v l'ointo do Ia Touffo, 175Jm. Posebnost Kor/iko in Sardinije so tafoni - ve-likanske luknjo v kompaktni kamenini, ki sla jih izdolbla voda, in votor. Že njihov izgled č.lo-veka popolnoma prevzame, plezanjo po njih pa je res svojovrstno doživetje. Ta užil.ek pa smo si morali velikokrnl pošteno prislu/.iti. Na Korziki plezanje ni tako popularna aktivnost kot. pri nas in je informacijo o plezališćih zelo težko dobiti, ludi O.o so znaš spornzunievali v fnincošćini in korzišci-ni. Plezalnih vodnikov je malo in smo jih en-krat brez uspoha vos dan iskali po knjigarnah, ko pa smo žo obupali. smo jih Oisto |>o nakljuO-ju odkrili pri nekom fotografu, ki je plezal in ima v svoji trgoviniei ludi plezalsko literaturo. Rezultati odpravo so nodvomno zelo dobri, posebej oe upošlevamo. da. dva, člana odpravo, •V M. in M. V. plezata sele lolo in pol. Zato snio sklonili, da podobno odpravo čimproj, so pravi, ko nam bo finaneno stanje to omogočalo, ponovimo. MATEJ VRABEC ŠPORTNE NOVICE PLANINSKI KOTICEK Humar - jeseni v južno steno Daulagirija? Trenutno gotovo eden najboljših slovenskih aplinistov Tomaž Humar. ki je 1997 skupaj z Janezom Jegličcm preplezal prvenstveno smer v zahodni steni Nuptseja kar je alpinistični svetovni vrhunski dosežek, lani pa kot prvi Evropejec soliral eno od najtežjih tehnićnih smeri na svetu, Reticent VVall v Yosemitih, se jeseni spet odprav-Ija v Himalajo. Njegov tokratni cilj je južna sena Daula-gmja, 8172 m visokega himalajskega vrha, na katerega se je po normalni, klasični smen po sv grcDenu . iv.» 1998 povzpela uspešna slovenska kadrovska odprava, ki jo je vodil Tone Skarja Južno steno Daulagirija je leta 1981 v njenem desnem dehi v navezi z Cenetom Berćićem in Emilom Tratnikom preplezal legendarni Stane Belak - Srauf, pri Čemer je bil ta vzpon prava epopeja poguma naporov, vzdržljivosti in na koncu že borbe za golo preživetje. Vzpon po prvenstveni smeri in sestop po normalni smeri, pri čemer na-veza zaradi slabega vremena ni dosegla vrha, je trajal kar 15 dni Berčiću so pri tem moćno pomrznile noge, tako da so mu nato doma morali odrezati prste na nogah. Humar namerava v tej okoli 3 km visoki-steni, o kateri sanja že nekaj let. a se je zanjo resno zaćel pripravljati sele po tem, ko se je po ozdravljcni poskodbi preizkusil v Yosemitih, v letosnji jeseni preplezati novo smer v njenem osrednjem delu Ta smer je eden od velikih izzivov Himalaje, saj spada zaradi svoje visine in obrnjenosti proti jugu in s tem hitrejsim spremembam vremena, visećih serakov in zaradi tega plazov in padajoćega ledu in kamenja prav gotovo med objektivno zelo nevarne. Humar je povsem sposoben opraviti to dejanje, vendar bo pri tem potrebo-val tudteelo veliko sreće. Nov kamniški alpinist V kumniškem AO že nekaj časa ni bil med alpinistič-ne vrste sprejet noben pripravnik. Alpinistične sole sicer nekaj časa v redu potekajo, vendar se nobenemu udele-žencu ni uspelo doseći tuđi naziva alpinist, ki v načelu pomeni tuđi povsem samostojno odločanje o svoji dejav-nosti v hribih. Pripravniki imajo namreć se vedno dolo-ćene omejitve pri plezanju: opravljati bi morali redne pre- izkuse znanja in za svoje načrtovane vzponc bi morali imeti načelno oziroma konkretno soglasje AO. Letos je bilo za alpinistični izpit prijavljenih kar 48 kandidatov iz vsc Slovenije. Zato so bili ti izpiti, ki so že nekaj let v domeni KA, torej na državni ravni, kar dva-krat, in sicer od 7. do 9. in od 14. do 16. maja, obakrat na VrSiću. Udeležil se jih je tuđi Blaž Vrabee iz kamniškega AO, jih uspesno opravil in tako tuđi formalno dosegel naziv alpinist. Vendar bo, po tradiciji kamniškega AO, »pravi alpinist - ćlan« postal Sele, ko bo prestal se »alpinistićni krst« ki hn v rUvpmhm neki*, v kamniftkih hrihih Nova alpinistična inštruktorja Od 14. do 16. maja so bili na OkreSlju izpiti za prido-bitcv naziva alpinistićni instruktor. Prva dva dneva so po-samezni kandidati predstavili in zagovarjali svoje iz.pit-ne naloge iz doloćenih tem, zadnji dan pa je bil prcgled-ni izpit iz ostalih tem. Tega izpita sta se udeležila tuđi Klemen Mali in Ro-bert Poličnik iz kamniškega AO. Najprej sta uspesno za-govarjala vsak svojo nalogo z naslovom: »Leđno plcza-nje« oziroma »Dvig in spust padlega soplezalca«, nato pa Se uspešno opravila izpit. Tako ima sedaj AO Kamnik Se dva nova inštruktorja, tako da bi morala biti naslednja al-pinistićna Sola, ki se bo predvidoma začela v septembru. Se kvalitetnejša kot dosedanje. Preizkus znanja tečajnikov in pripravnikov AO Kamnik V soboto, 22. maja, je bil pri Žagani peći preizkus znanja tečajnikov in pripravnikov kamniškega AO pred začetkom poletne sezone. Tega preizkasa se je udeležilo 6 tećajnikov in 6 pripravnikov, ki so pod budnimi oćmi dveh gorskih vodnikov (Rada NadvcSnika in Bojana Pol-laka), alpinistićnega inštruktorja (Roberta Poličnika) in treh alpinistov (Matcja Mošnika, Primoža Trunka in Blaža Vrabca) vsi uspeSno opravili preizkus znanja iz gibanja naveze, zabijanja klinov, izdelave sidrisća, varovanja, dviga in spusta padlega soplezalca spusta po vrvi, vzpc-njanja po vrvi in spusta po vrvi s ponesrećenim. Prikazano pa jim je bilo tuđi navezovanje za hojo po ledenikih. BOJĆ Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N.C ' 061/720-020 TEL: 061/827-030, 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom@sam.si http://vmw.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO ^IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • $TRE$NIKA Bramac, Tondach, Bobrovec in drugih kritin • cementa, apna • pranih plošč, tlakovcev, rohnikov • armatumih mrež, betonskega železa • vseh vrst izolacij • barv za polepsanje vašega doma • ter ostalega gradbenega materiala. GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVT0DV1GAL0M AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK 29 in 39 WIENERBERGER ORMOŽ Izkoristite čas za nakup pred bližajoćo se uvedbo davka na dodano vrvdriost. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do /9. ure, ob sobotah pa od 7. do li ure. V SAMU NISIMKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Lado varuje ugled in spomine Spomin na junijske dogodke v letu 1991, ko smo se v nekaj dneh v »sprintu« otresli jugoprevlade, a ne tuđi vsch navad, je tuđi 7. gorski tek slovenske vojske v Kamniški Bistrici. (XI prcdhodnika, teka na KamniS-ko sedlo, ki je v prvih letih resnićno pomenil nekaksen vrhunce sezone, s;ij je privabil ćcz 350 tekačev, tuđi vseh najboljSih, je po šestih letih Ste-vilo zdrsnilo na se vedno spoStljivih 107 tekačev in tekačic, većinoma iz sestava slovenske vojske, ki so se pomerili na 12 km dolgi krožni pro-gi do BTsnikov in nazaj. Domać teren pa je najbolje izkoristil »civilist« iz Mckinj pri Kamniku litdo Kvedcr (čas 52:50). »Dokazali smo, da smo tuđi kamniški »dnigoligaši« na svojem terenu v tej okrnjeni konkurenti dovolj hitri,« je v cilju ko-mcntirul svojo zmago. Rajko bitrič iz Mojstranc, bivSi orel s smufeirskih skakalnic, sedaj instruktor slovenske vojske, se je moral zadovoljiti z drugim mestom. V/rok: »Ko sem prite-kel s klanca navzdol, sem imel tako »bukove« noge, da nisem zmo-gel dovolj pospešiti.« Tretji rxi je bil v cilju Se drugi domaćin Marjan Ver-Snik. Med deseterico najhitrejsih je v cilj prilckcl tuđi Bojan Bojkov. Da pa tek ni bil kar tako, Stcli bi ga lah-ko v mednarodni tek, so noskrbeli avstrijski »soldati«. Predstavnik obo-roženih sil naSih severnih sosedov, Thomas VVagner z IXinaja, je bil ćelo hitrejsi od vseh slovenskih voja-kov, seveda izvzcmsi inštruktorja IjOtrića, tako so Se z večjim ponosom paradirali v svoji vojaSki uniformi. V ženski konkurenci, zmagala je Blej-ka Lidija PcrSe, domaćink ni bilo na startu. Se po nečem so izstopali domaćini. SaSo Škrbine je bil s 17 leti najmlajSi (čas 1.04:11), Miha Hor-vat, ki ima v svoji EiMŠO na sestem in sedmem mestu Stevilki 3 in 9, pa tečem~T)rez Telitega "naprezanja, da potem nisem povsem izmučen in ves penast okoli ust. Obćasno imam kakSno zdravstveno težavi-co, ki je po besedah mojega zdrav-nika le virus EMŠO,« je po teku, ki ga je (le informativno) konćal v ća-su 107:10, pripovedoval kleni Miha METOD MOĆNIK Ana je hitra in mlada, kaj pa Ivan? Trctjo tekmo pokala Slovenije v gorskih tekih so tuđi pripravili na poboćju Kamniskih Alp, in sicer iz Cerkeij na Krvavec. Proga od spod-nje postaje kabinske žićnice do vrha Zvoha (1977 m), ki je ob izpadu teka na Orintovec najtežja v tej sezoni v Sloveniji, je med 140 tekmo-valcev premamila tuđi Stcvilnc kam-niSke tekače. V konkurenci vseh najboljSih, ki krojijo slovenski vrh, vnović je zmagal .loze Čeh z novim rekordnim časom 56 minut in 8 se-kund, je Ivan Urh dosegel osmi ab-solutni ćas (1.01:43) in seveda glad-ko zmagal med veterani. Pisce teh vrstic je na vrh krvavSkcga smućiS-ća pritekel v ćasu 1.02:40 in bil deseti, Zdravko Volkar je bil 15. (1.03:43), Tomo Pctek 16. (1.03:45), Franci Pire 25. (1.08:28). Marko Spruk 27. (1.09:40), Marko Komik 30. (1.10:20), Tine Osolnik 36. in Matic Romšak 38. Med nilaj-Simi dcklicami, kjer je tek veljal za državno prvenstvo, je tretje mesto in bronasto medaljo osvojila Ana Ver- Snik. METOD MOĆNIK Uspeh kamniškega strelca s samostrelom V soboto, 5. junija je v Leskovcu pri KrSkcm potekalo odprto državno prvenstvo v streljanju s samostrelom na 10 metrov. Zbrali so se vsi, ki nekaj pomenijo v tem Sportu. Kiunnis-ka strclska /.veza je na tekmovanjc poslala svoja dva najboljSa slrelca, tj. Rcnato Oražcm in Miho Kndcja. Treba je povedati, da je streljanje s samostrelom Se dokaj nov Sport, predvscm pa zelo drag, saj si opreme ne more privoSčiti vsak klub, kaj sele posameznik. Tuđi naSa dva strclca sta streljala z izposojenim orozjem in zelo malo trenirala. Zato je uspeh Mihe Radeja Se toliko bolj razvesc-Ijiv. Osvojil je I. mesto v konkurcn- ci mladincev in tako postal državni prvak. Rezultati: • Mlad inči: 1. Radcj Miha 383 kr. 2. Pajić Valter 369 kr. 3. Pavlin Andrej 367 kr. • Članice: 1. Prednik Natali.ja 388 kr. 2. Orazcm Rcnata 386 kr. 3. Grabnar Tina 378 kr. • Člani: 1. Kandarc Damijan 583 kr. 2. Dcbcvcc Rajmond 577 kr. 3. Markoja Robi 574 kr. V ncdcljo je prav tako v KrSkem potekalo tekmovanjc v streljanju z zračno puSko /a pokal obćine KrSko. To je eno redkih tekmovanj z denar-nimi in praktićnimi nagradami, nanj vabijo le najboljse strclce iz vsc Slovenije. Udclczba je vedno skoraj po-polna, nastopilo je 20 strclccv iz vse Slovenije. Od naših sta bila vabljcna Rcnata Oražem in Miha Radej. Onižmova je zasedla 6. mesto, Miha Radcj pa je bil tokrat II. IRENA RADEJ Avtomobilske dirke Uspešen začetek v novem tekmovalnem razredu Z ukinitvijo tekmovanj za pokal Renault Gio je Kamnićan Franci Ši-menc v letosnji sezoni prestopil v nov tekmovalni razred Fiat Scicento sporting, ki je tuđi medijsko precej odmeven. Z novim, tovarnisko pripravljenim avtomobilom za dirkanje, ki pa ga Se posebej za samo dirko pripravi Brane Pogaćar z Vrhpolja, Franci vozi /u ekipo Vcit Fiat racing tcam. V vrstah ekipe sta Se Alojz Pa-vlić in Miroslav Grad. Zaćctek tekmovanj v letoSnji sezo-fticVncm avstfijskcm Zcltwegu - Al Ring na atraktivnom dirkaliSću Formule 1. V tej cestnohitrostni prciz-kuSnji je Franci Simenc kljub slabi startni poziciji dosegel Šesto mesto med Stiriindvajsctimi tekmovalci. Ze na naslednji tekmi, 12. in 13. junija na Grgarju pri Novi Gorici pa mu je Slo se bolje, saj je v gorskohitrostni dirki dvaindvajsetih tekmovalcev dosegel odlično tretje mesto. Tako s svojo zvesto ekipo mehanikov upa na ćimboljSc uvrstitve tuđi na nadalj-njih prcizkuSnjah, prva bo 26. in 27. junija na Grobniku. Franci pravi, da je v letoSnji sezoni konkurenca zelo huda, saj je deset do dvanajsl tekmovalcev na vsaki tekmi potencial-nih kandidatov za zmago in je žc uvrsti-tev med prvih deset lep uspeh, kaj Sele seveda med prvih pet ali ćelo prve tri. Možnosti z;i trening ima zelo omejene zaradi skromnih finanćnih sredstev, saj najem pravega dirkaliSča ni majhen zalogaj. Tako jim je ■/. ekipo uspelo vsaj za eno popoldne najeti dirkališ-će na Grobniku za čimbolj-Si trening. ŠAŠA MRIAČ Kolesarstvo od svetovnega pokala do vaških dirk Sezona gorskih kolesarjev je v polncm teku. Zaćnimo po rangu tekmovanj, v visokih obratih, kot se vr-tijo tuđi kolcsii kamniskih kolesarjev. Kcr na Kolesarski zvezi sedijo ene velike riti, je bil AljoSa MartinjaS edini predstavnik Calcil teama na svetovnem pokalu gorskih kolesćirjcv v spustu v Mariboru. Med 170 kolc-sarji mu je na kvalil'ikacijah le nekaj sekund /manjkalo do uvrslitve v finalno vožnjo, kjer se pomeri 70 najhitrejsih. Na sila atraktivni dirki, ki si jo je ogledalo ćcz 7000 gledaleev (čc bi ropotalo, bi jih bilo vsaj Se nekaj-krat toliko), je bil zmagovalec Fran-coz Nikolas Vouilloz, ki je bil od MartinjaSa na 4 km dolgi progi hit-rejsi za slabo minuto. »Ba.jkcr« iz Komcndc pa je nemogoče poskuSal tuđi na tretji dirki svetovnega pokala v italijanskem Ncvegalu. Finale je zgreSil za vsega 1,7 sekunde. Sledilo je državno prvenstvo. Poleg Mar-tinjasa v kategoriji elite sta v lovu na naslov državnega prvaka tuđi letos sodclovala Rok PodbcvSek (mladin-ci) in Sandi Srdar (Mastcrs), oba v majicah državnega prvaka. Vendar kolesarjem Calcita proga iz PokojiS-ćii v Pckcl ni bila povsem naklonjena. Naslov prvaka je obranil Ic Sandi Srdar, Rok Podbcvšck se je moral zadovoljiti s trci jim mestom, AljoSa pa v elitni članski kategoriji s petim mestom. Slovcs najboljSega v Sloveniji trdno drži Jane/ Grašič, švicarski Slovence na kolesarskem delu v matični domovini. V stari Gorici, na dirki pokala Alpe-Adria, sta se odlikovala Tadcj Trobcvšek in BoStjan Les, saj sta v konkurenci kolesarjev i/. Sti-rih drzav oba osvojila tretje mesto. Jure Kukovič je bil osmi in Malija Muhvić deveti. V Prlckiji in Prek-murju pa sta bili prvi dve dirki slo- mesto (mladinci), Primož Grkman sedmo, Jure Kuković 12. (oba elite), Jure Podbcvšck 10. (do 23 let). V Selu pri Moravskih toplicah pa je vno-vič sedmo mesto pripadlo Primožu Grkmanu, ki v tej sezoni že žanje dvoletni trud s treningov. Njegova spccialnost so dirke v Italiji, kjer bc-leži žc kar nekaj uvrstitcv med pete-rico, BoStjan Les pa celo zmago. Klemen Hančić in Tomaž KaliSnik sta bila prvouvrSćena na kolesarski dirki na Dobcno v moSki konkurenci, Vida UrSić v ženski. Vscm poma-ga Calcit. Se nadaljuje... METOD MOĆNIK HITROST Ili NJEGOVA VRLINA - Sandl Srdar Je v Peklu ohranil naslov driavnega prvaka. t^AlilKUlB KAMNIK V MESECU 3UN13U, 3UU3U IN AVGUSTU ORGANIZIRA PLAVALNZ TZČA1Z pod strckevnim vodstvom trenerjev. mFORMACaaNPRVAVZ - ba^en »Pod Skalco« - tcL 831-292, - trena g. Vlado Vučko - tel.: 831-966, gsm: 041/785-693 ■ Kamniški ObČAN MED MLADIMI 24. junija IW9 U Eni ukradli, drugi podarili Aljosa je znova kolesar Kako se Se tako neuresničljive želje iiresničijo in prinesejo trenutke, ki v hipu naredijo žviljenje mnogo lepse, sedaj iz lantnih mladih, a bogatih izkusenj ve tuđi 15-lelni Aljosa Agovič, varovanec doma invalidne mladine v Kamniku. V teh dneh te dirja z novim kolesom, ki mu je bila dlje časa le pobožna želja, kol bi rekli naši starsi. Pa to ne bi bilo nit nenavadnega, saj se z motor-jem, da ne rečemo automobilom, vozi že vsak fanlič, te življenje ne bi pisalo lako različnih zgodb. Aljosa je že v ranem otroslvu ostal brez staršev, poleg tega pa se je nenehno uhadal z zdravstvenim! tegobami. Kar tri leta je moral zaradi okvar ledvic hoditi na dializo, dokler mu težave nišo resili zdrav-niki s transplantacijo. Humanost za velik HVAIA! V prostem času je dneve v centru invalidne mladine v Kamniku najraje preživljal na kolosu, vendar ... »Nekega dne so mi 'ponija', ki sem ga imel pred stopniščem, ukradli,« je napisal v pismu, ki ga je poslal zastopniku sportne opreme CS Trade v Kranj, ki uvaža kolesa in kolesarsko opremo. Tako kot prisluhnejo vsem svojim morebitnim kupcem, so prisluhnili tuđi Aljosi in mu željo ludi izpolnili. »Aljosi homo poklonili gorsko kolo Raleigh, da bo tuđi on lahko uživa! veselje v življenju,« je dejal l'eter Virnik, lastnik CS Trade in podeljevanje zaupal trgovini Proloco Sport na Glavnem trgu v Kamniku, kjer tuđi prodajajo tovrslno opremo britanskega proizvajalca. Jasna in Sandi sla poskrbela, da je kolo v hrezhibnem voznem stanju čim prej našlo pra-vega lastnika in protekli leden se je Aljosa te lahko iisedcl na svojega eminent-nega Raleigha. MKTOI) MOČNIK VESEIJE NA KOLESU - Aljoši-vozniku novega gorskega kolesa Raleigh je poleg vesele vzgojlteljice devo) in kolesarskega servherja Sandija čestita! tuđi ohe-tavni mladinski reprezentant v gorskem knlesarstvu Rok Podbevsek (desno). KOLAŽ, PLESNIH BARV -Tak. je Iril ludi naslov plesne prireditve, ki je bila 4. (>. 'Vi v glasbeni Soli v Kamniku. Licenci oddelkov izrazni ples in klasični balet smo pripravili zaključni naslop. Pod vodstvom gospe Krike ?.agar smo predstavili U točk. Nastopile smo Stiri skupine: Klasični balet, izrazni ples I in 2 ler predSolska skupina. Dvorana v Glasbeni Soli je bila premajhna za vse, ki so teleli videti, kaj smo se naučili. Gospa lirika se je izkazala kol odlična koreografka in kostumograjka. Za njen trud se ji zahvaljujemo. MAJA BEIAJ, 2. raz., OS. Nevlje ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJIJEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki •TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS — tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Državno tekmovanje učencev 8. razreda v znanju angleškega jezika Državno takrnovanje je bilo v skladu s pravilnikom organizirano \x> studijskih skupinah. 20. aprilu je potukub m ŠS Doinzule-Kamnik-Menguš-Tr/.in na OŠ Trzin. Tekmovubje 17 neeneev, ili v kategoriji redni pouk, I ucenee pujc tekmoval izven konkiirenee, vseh »kupuj je bik* lelos 957 tuk-movaleev. lk~:em.i, ki no osvojili (i!) In već točk, no dobi I i bronuslo priznanje - Uh je bilo 540; ueemi ki so osvojili Ki in vet tofik, so dobili srelmvi priznanje -loli je bilo 2'Mk iičenei. ki so osvojili HS ločk in već, pti no osvojili zlato priznanje- Idi je bilo 1I7. Cilj tekmovanja je spodbujtinje učvncev k pogktiiljcnemu učenju tujlh jo~ zikov Ur odkrivnnje Inilj ntidarjenlh zii Utpodro(je. 'Ibknnvanja tako predstavlja dodatno inotivueijo, hkratl pa ludi prlloznosl za prirrmrjavo znanju med ptmumeznlmi ueenei osnovnih sol. l'rejemniki zlalaga priznanja lahko uveljuvljajo 5 dodatnih točk pri ftostopku vpisa v srednje sole. BroimsUi priznanja, so osvojili: Ilok TAVCAR - OŠ Marije VERE. Metka MAIDVHH - 0$ Radomlje, l'ritma ŽURAN - (& Prtinu Albrehtii, Gasper TOI11ČAN - (JŠ Domžtik!, Mirela IKlĆ-OŠMengi* Kksntm HHVMEC - CJŠY Slranje. Nlmi VEMUIST - OŠ Biranje, Jeren. t'RIMC - (# l< Albrehta, Ulaz DltOLC - (& Radomlje, Erika KOVAČ - «■> Dob. Aleksandra ■ DoroUfo RETTINUER - Oft iiodl-eii, Puti KOPITAR - OŠ Doimale. Krika GODEC - OŠ V hrka, MaUtj VOJSKA - OŠ Dob, Črt JAM&EK - OŠ T. Brejea. Mirjani I'ICKLAR - OŠ T lirejeli. Blaž VRTA("WK - OŠ M. Vere. Ihnnen /MM/V- OŠ Trzin, Ines ,!RRWHNA - OŠ Rodiea. Boris CKRAR ■ OŠ Muravee. Ju rij JIUIANT -OŠ liodleii. Arija GJERGEK ■ OŠ I: Albrehta. Špela KRALI - OŠ F Al-brebtti, Ales ADAMIČ - OŠ DomZale. Kalja JKRAJ - OŠ Mengeš. Špela ŠTRITOI''- OŠ Slranje. Matjiu EKMJ'tlC - OŠ Rodicu. TJaua MIAKAR ■ t*5 Slranje, Bosljan ŽANKAR - OŠ V l'erka. S kamniškega ohmodja Je 12 ut'vneev prejeh hroiinsto priznanje. Vsem. kl so se izkazali na drtuvnem tekmovanju, iskrene eeslllke. l'eslitke va-Ijujo ludi mentorjem, ki so s svojim ziivzolim in intenzivnim dolom vodili svoje ueence na. poli k usjmliu. Podelilev vseh priznanj bo na zaključni priredllvi - valeli za licence 8. razredov mi posameznih solah. Vsem tekmovaleein in njihovim mentorjem pa telim prijatne ixx\ltnice. STANKA JAKUČ vod ja ŠS za ćingHki jezik Z OŠ Komenda-Moste Tenis je zanimiv šport Iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Obiskali smo Vojašnico Šentvid Učenci Osnovne Sole v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine smo se s štirimi kombiji odpcljali i/, Kam-nika v Ljubljano. NaS cilj je bila Vo-jasnica Scntvid. V vojaSnici so nas prijazno sprejc-li. Razdelili so nas v pet skupin. Vodili so vojaki in nam prikazali, kako potoka življenje v vojašnici. V solo-ru so pokazali, kako mora biti nostla-na postelja in pospravljcna omariea, vsc to se morajo vojaki naučiti /c prve dni po prihodu. Vidcli smo tuđi, kako se strclja v tarco preko računal-nika, kar smo poskusili in se dobro izkazali. Zanimiv je bil prikaz jutranje telovadbe, ki jo imajo vsako jutro ob 5.50. Najbolj nas je zanimalo orozje, ki smo si ga natanćno ogledali. V posebnem prostoru se vojaki urijo preko računalnika zadeti letala z raketo. Dva vojaka sta prikazati sa-ni(x)brambo. Spoznali smo naprave, ki jih uporabi jajo za komuniciranje v vojnih razmerah. Največji uzilek je bih vožnja z vo- jaSkim terencem Pred odhodom so nas postregli z vrocim čajem in sendvičem. Za slovo smo se se slikali. Osmosolci: Mamali, Andrej, Peter Ob obisku vojašnice smo bile na-vdusene tuđi dcklcla, predvsem zaradi lepih vojakov. Po skupinah smo si ogledali posamezne dejavnosti, ki polekajo vsak dan. Vojaško življenje je zanimivo in naporno. Spoznali smo, da vojsko potrebujemo predvsem za obrambo, vsaka država mora biti sposobna braniti se pred na-sprotniki, ki jo ogrožajo. Pripis: Pozdrav vojaku, ki je vodil jutranjo telovadbo. OsmoSolke: Sara, Marja, Selma Program v vojašnici je bil zanimiv in poučen. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogućili, da smo se sezna-nili z življenjem v vojašnici. Prese-netili sta nas prijaznost in gostoljub-nost, ki smo ju bili deležni ob obisku v, Vojašnici Sentvid. Ućenci OŠ v ZUIM Kamnik Piri mednarodni sejem učnih podjetij v Celju Let os ustanovljena CENTRALA UČNIH PODJF'TIJ je organizirala PRVI MEDNARODNI SEJEM UC-NIH POIilETIJ, ki je bil v CE1JU v okviru 23. sejma Vse za otrflka in družino, in je trajal od 10. do 11. maja 1999. Scjma so se udeležila UCNA PODJETJA: MARTTF, d. o. o., Maribor, TITMAR, d. o. o., Maribor, MARK. d. o. a, Maribor, PROLO- UČNIH PODJETU Rače in IMPULS G. m.b.H. Celovec iz AVS1K1JE. Sejem UCNIH PODJETIJ sta slovesno odprla voditeljica centrale učnih podjetij ga prof. Danila ZURAJ in direktor Zavoda za šolstvo g. IX> RENCIC. Odprlja pa so se udeležili ludi direktor podjetja B&Z ter mentor-ji in dijaki UČNIH PODJEI1I. Priprave na sejem so v naših učnih firmah polekale mesec dni. Pri- Tenis je zanimiv sport, pri katerem je potrebno veliko lekati, skakati, pa tuđi zbranost in razmišljanje sta potrebna KakSno vzduSje je na treningjh in tekmah, pa nam bo povedala Ana Mlinar, ki tenis trenira Suri leta. Kot pravi novinarki sva jo vprasali: lakoj si se odlučila za ta sport? Ko sem bila majhna, je oči tenis večkrat gleda) po televiziji, jaz pa sem zraven navijala. Pocasi mi je ta Sport postajal vseć in v drugem razredu sem začela trenirati. V katerem klubu? Treniram v kamniskem klubu, ki se od lani imenuje Slazenger, ker smo dobili novega pokrovitelja Kdaj pa imaš treninge? Vsak dan po dve uri, ob vikendih pa turnirje in tekme s prijateljicami (spa-ringe). Opisala nama je svoj trening: najprej se razgihamo, pet minut teče-mo, pctnajsl minut igramo a, veliko, kajti će hočeS biti uspe-sen tenisač, moraš veliko trenirati. Kdo je tvoj vzornlk? Moja vzornica je Švicarka Martina Hingis. Zakaj? Ker je tako mlada prišla v sam sve-tovni vrh. Ali si se te kdaj resno poskodovala? Nisem, vendar me većkral holi križ in zadnje čaše imam težave s kolenom, saj so vsak(xinevni dveurni treningi velik napor. Kaksni so tvoji cllji? Moj cilj (želja) je, da bi prišla med najboljsih pet v Sloveniji, vesela bi bila tuđi, ce med prvih deset. Pogovor / Ano je bil zanimiv in že-liva ji, da bi se ji vse želje uresnićile in uspehi kar vrst ili. EVA MLINAR IN URŠA ŽN1DARŠIĆ, 7. a V ponedeljek, 10. 5. 1999, smo mentorji s skupino dijakov odsli v Celje, kjer smo prićeli opremljati razstavna prostora v dvorani C. Tako smo se v naslednjih dneh na pr-vem prostoru predstavili s turistićno ponudbo »Tabcjrjenje v Žužember-kuc Temu primerno smo ga opremili s taborniSko opremo: sotor, lok s tarčo, vesla, ognjisće, reSilni jopič. plakati. Obiskovalci so si lahko ogledali tutli film Zužcmberk 199H. Predstavili smo naše učno podjetje in Solo s pomočjo računalniskega programa Powcr point. Drugi raz-stavni prostor pa smo opremili s ča-ji, in sicer z ledenimi čaji iz Ljubljanskih mlekarn in ćaji iz Droge Portorož. Dijaki UE 1 IZUM, d. o. o, in UE " 2 IZUM, d. o. o„ Zavcxla za usposab- ljanje invalidne mladine Kamnik smo z nastopom na sejmu utrdili in poglo-bili v Soli pridobljeno znanje. Sreča-li smo se s poslovnimi partnerji, po-skusali pridobiti nove kupce, predstavili nov izdelek in razvijali komunikacijske spretnosti. V realnosti smo se prvič srećali s konkurenco in ugo-tovili. da se lahko uspeSno primerja-mo z drugirni Solami. Tako wj dijaki pridobili pomemben ončutek pozitivne samopodobe. Ra/stavljanje in nastop na sejmu učnih podjetij je za dijake ptjmemben dog(xlek za pridobivanje izkusenj. ki jih b(xio kasnejc potrebovali na de-lovncm mestu. Alena Kocbek, Zve/dana liribar Kajh, Greta Novak /avod /.a usposabljanje invalidne mladine Kamnik G1C, d. o. o„ Maribor, 4 EVER, d. o. o„ Radovi jica, B Eashion. d. o. o., Radovljica, UI- I IZUM. do. o., Kamnik, UE 2 IZUM, d. o. o. Kamnik, SEOVENSKA CENTRALA pravljali smo ponudbe, naročilnice, račune ... malcrial za opremo raz-stavnega prostora. Vse to pa je bilo povezano z visokimi stroSki, zato smo bili prisiljeni iskali sponzorje. Trisport slovenski viče prvak V Celju je bilo 79. 6. 99 Driavno klubsko prvenstvo v sprint triatlonu. Na 750 m plavanja, 21) km kolesarjenju ter 5 km teka dolgi progi so (luni kam-niskega Trisporta v postavi Igor kogoj, Miro Kregar in Grega Zore le za tri minute zaostali za novimi drluvnimi prvaki, ekipo Novke extrem (Vetepec, Hočevar, Seme). Devet minut za kamniiko ekipo so tretje mesto zasedli No-vogoričani - ekipa Triway (Tepeš, Pšeničnik, Jenič). Med posamezniki je zmagal VroS Velepec, Igor Kogoj je bil tretji, Miro Kregar Šesti in Grega Zore deveti. MK Miro Kregar odličen v Braziliji Miro Kregar se je na lekmi svetome serije v Ironman triatlonu izmed 271 tekmovalcev iz /9 držav uvrstil na odlično 12. mesto. I okrutno tekmuje zaru-di močnih tokov zaznamovalo izredno oteZkočeno plavanje in nulo na kolesarjenju in teku velika vročina in vlaga. Za 3.H km plavanja, IHO km kolesarjenju in 42,2 km teka je potreboval 9 ur in 27 minut. Tekme se je udeletil tuđi njegov reprezentantčni kolega Jani Tomsic, ki seje časom 9. IH uvrstil na 9. mesto. Za oba je to izvrstno izhodisče pred nadaljevanjem sezone, kjer je najvatnejsi reprezentančni naslop na Evropskem prvenstvu v ironmunu - septembra na Ni-zozemskem. Za zaključek sezone pa ima Miro v planu se nastop na llavajskem ullramanu. To tekmovanje je dolgo zu 2.5 ironmana (10 km plavanju, 450 km gorskega kolesarjenju ter H5 km teka) in traju 3 dni, vendar lahko nu njem na-stopi le 35 izhrancev, ki jih določi organizator. Ce bo Miro eden izmed njih, se bo letosnja sezona potegnila se krepko v jesen. /T Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik organizira SOLO JAHANJA - zacetni in nadaljevalni tečaj. Genu ix)samezne ure je 1 .fXX),(X) SIT, celotnega tečaja (10 ur) pa 17.(XX),M SIT. Ce za vašega konja se niinate prostoru uli pa bi ga imeli bliz je doma, lahko pri nas dobi prostor in j>ojx>]:no oskrl>o. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki ((X)l) 817-444, ini. 'ZZ± ali 251. 12 24. junija 1999 MED MLADIMI KamniSki ObČAN Iz OS Stranje ZACIMBEINDISAVEIZNEKEGA VRTCA hdelali smo stenske ure V tem šolskem letu so si učenci 8. razreda želeli popestriti ie tako zimimiv po-uk tehnične vzgoje. Odločili so se, da bodo izdelali stenske ure. Zato smo že jeseni začeti z zbiranjem ustreznega materiala. Pri gozdarjih smo dobili različne vrste lesa, katerega so nam tuđi raziagali na ustrezne kose. Preden smo začeli z defom, smo morali les še posušiti. Zelo primeren za obdelavoje tuđi skrilovec. Tega smo dobili na kmetiji Ža-gar v Zakalu, za kar sejim še enkrat najlepše zahvaljujemo. S tem kamnom so imeli nekoć pri Žagarjevih krito streho. Skrilovec je bil različnih oblik, primer-nih za izdelavo stenske ure. Kupili smo ume mehanizme in začeli z defom. Učenci so risali, rezljali, vligali, klesali, barvali in počeli še marsikaj drugega. Izdelane ure sojim lahko v ponos in spomin na osnovno solo, katero so ravnokar zapustili. STANKA ČEVKA Kapljica vode otrokom sveta »Shraus« je nenadoma pritekel pes, ki živi v hiši ob soli, iz svoje koče in ugriznil voznika, ki naj bi nas peljal v ljubljanske Križanke na pevski nastop. A vtobusje stal pred solo Stranje, voznikje krvavel, vsi smo bili iz. sebe. Res, obetaven zače-tek dneva, ni kaj. Kljub temu je bil voznik še sposoben voziti in kopica otrok, čla-nov Mladinskega pevskega zbora OŠ Stranje, in njihova zhorovodkinja gospa Karla Vrh so vstopili v avtobus. Odpeljali smo se v Ljubljano v Križanke, kjer smo sodelovali na Unicefovi prireditvi Kapljica vode otrokom sveta. Začela seje tonska vaja. Pred nastopom smo opazovali čarovnije nekega ča-rovnika in tovarišica nam je razdelila majhne broške modre barve. »Kaj pa je to? Zakaj smo to dobili?« sem vprašata, gobčna kakor sem. »To so priponke, ki predstavi jajo kapljice vode. Obiskovalci morajo plaćati žanje, nam pa ni treba. Su- Pevci OŠ Stranje ob Adiju Smolarju. (Joto K. Vrh) per, a ne?« sem dobila razlago od zboroyodkinje. »Samo kasirali bi ti organiza-torji!« sem se nekoliko razhudila, ampak tovarišica mije takoj razložila. »Toje DOBRODELNA prireditev! Denar zbirajo za namibijske otroke! Unicefove prire-ditve so dobrodelne, nikoli ne kasirajo!« »Aaaa,fino.« sem rekla in odskakljala stran. »Lej lej. Vili!« sem zaslišala. Zagledala sem ga tuđi jaz »Superca, podpise daje.« sem še zaslišala in ieje bila okoli njega prava gruča. »Vili Resnik je pri-šel,« sem šla poročat učiteljici. »O, pa saj ne bo nastopal samo on. Nastopali bo-do še Čuki, Adi Smolar, Mojca Mavec, Pinocchio...«,je štela na prste. »Kaj«, sem rekla z izbuljenimi očmi. »Toliko folka! Potem bopa gotovo veliko denarja za namibijske otroke!« sem bila navdušena. »Poglej, poglej. Še Vika sije vzela malo časa,« mije tovarišica pokazala ljubljansko Županjo. Čas je tekel s svetlobno hitrostjo in žeje Mojca Mavec začela napovedovati na-stopajoče. Kmalu smo bili na vrsti tuđi mi. Postavili smo se v zbor in odkorakali na oder. Glasbeniki Veselega tobogana, naši spremljevalci, so začeli igrati. Tovarišica je dala znak in naš nastop seje začel. Zapeli smo in po končanem na-stopu smo se ixtmaknili z odra in dali prostor drugim. »No, za danes smo zaključili, a borno še vseeno malo pogledali druge nastopajoče.« je oznanila zhorovodkinja. Res smo si ogledali nastope Vilija, Adija, Čukov,... Potem pa smo morali domov.. ' A meni so po glavi rojile živahne misli: »O, kako lepoje bilo danes! Zbrali smo kar nekaj denarja za žejne otroke sveta.« Barbara BRUMEC, 6. a Državno tekmovanje iz vesele sole Vnedeljo, 6. junija 1999, je potekafo 31. državno tekmovanje v znanju iz. Vesele sole Pila v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani. Za naslov dri.avne.ga prvaka smo se med 785 veselošolkami in veselošolci iz vse Slovenije potegovali tuđi trpe učenci iz OŠ Toma Brejca: Živa Vučkovič, 5. razred, Marko Prnaver in Zala Šenk, 8. razred. Naloge smo reševali 40 minut. Med nalogami je bilo tuđi nekaj bolj zahtevnih, za katereje bilo potrebno veliko znanja. Po tekmovanju smo si v Gallusovi dvorani ogledali prireditev Vesefošolski plesni potep. Baletniki SNG Maribor so nam v predstavi Tango razkrili skrivnosti tega vznemirljivega plesa. Na koncu pa sta nam zaplesala še svetovna prvaka v argentinskem tangu An-dreja Podfogar in Blaž Bertoncelj. Po končani prireditvi so podelili priznanja petim mentoricam za 20-letno defo v Veseli soli, pohvale pa soprejeli tuđi Vesefošolski inovatorji. Potem so razglasili državne prvake, kijihje bilo kar 180, med njimi največ osmošolcev. Naslov državnega prvaka smo osvojili vsi tri je. Prejeli smo lepe knjižne nagrade in diplome. Tega naslova smo se najbolj razveselili osmo-šotci, saj nam pomaga pri seštevku točk za vpis na srednje sole z omejenim vpi-som. Zala Šenk, H. a OŠ Toma Brejca Kamnik So vonji kot otroška polt mladi, blagi kot oboa, kot vrt zeleni, drugi bogati, zmagoviti, zli s stvarmi neskončnim dihom prepojeni, ki v amhri in muška tu trepeta, pojoč o žaru čutov in duha. (Charles Baudelaire: Sorodnosti) Kaj neki tako Icpo diši, se vča-sih sprašujemo, ko se sprehajamo po vrtu, parku ali drevoredu? Vonj je namreč zelo zanimivo ču-tilo. Diši, ali pa tuđi ne, nam lahko marsikaj. Naslov nas opozarja na to, kaj diši nam iz vrtca MOJCA, namreč zelišča, začimbe in dišavnice, ki imajo svoj vonj, vi-dez, pomen in namen. Zelišča so naše najstarejše vrtne rastline, ki nas sprcmljajo skozi vsa obdobja. V različnih obdobjih so se upo-rabljala kot dodatek pri kuhi, kot zdravila, bila so osnova za kozmc-tiko, barvila in parfume. Tuđi v današnjem času najdemo zelišča in začimbe v vsakem vrtu. Zelišča so vsekakor rastline, ki so nam v korist, nas razveseljujejo, nam lepša-jo dom in vrt, popestrijo okus pri jedi, omogočajo pa nam tuđi pris-ten stik z naravo. Vloga in pomen zelišč sta se skozi zgodovino nekoliko spremi-njala, kajti Ijudje so zelišča nekoč cenili in spoštovali. Vse rastline so imeli za otroke matere Zemlje, ze-liščem pa so pripisovali božanske lastnosti. Današnji človek je z razvojem industrializacije žc skoraj-da izgubil stik z naravo, a se tuđi ta odnos nekoliko spreminja -v korist narave. Zelišča že nekaj časa pridobivajo svoj nekdanji slo-ves in veljavo tako na vrtovih kot v kuhinji, zdravstvu in industriji. Izročilo zelišč je staro in dobro ohranjeno. Ohranjena so mnoga pisna poročila o poglavitnih zdra-vilnih zeliščih. Pogosto se opisuje mešanica zdravilne in magične uporabe rastline. Zanimivi in drzni poskusi uporabe zeliščnih okusov in vonjav obogatijo vsak lonec. Stvari, ki jih ne poznaš, ne mo-reš ceniti in jih ne moreS uporab-Ijati. Spoznavanje in seznanjanje z novimi dogodivščinami je za nas, ki se vsak dan družimo v vrtcu MOJCA, vedno izziv. Podali smo se na pot spoznavanja zelišč, di-šav in začimb. Začimbe dajejo okus jedem, ki jih jemo. Lahko so sesekljane, ćele, posušene, sveže, pijemo jih v zeliščnih napitkih. Di-šave poudarjajo okus, lahko so sladke, npr. vanilija, lahko so moč-nc (čili, paprika), lahko imajo ne-žen okus. Dišava je lahko sadež. korenina, posušena rastlina ali se-me. Kaj storiti? Spoznati, okusiti, prepoznati po barvi, vonju, vide-zu, opazovati pri rasti, sejati, saditi, eksperimentirati, se seznani-ti z novimi zgodbicami. Veliko je stvari, ki jih lahko počnemo z ze-lišči in dišavami. Veliko idej in veliko rešitev, veliko poskusov, do-živetij in užitkov. Tuđi zelišča in dišave nam lahko pomenijo izziv. Treba se je pripraviti - semena, sadike, prst, lonćki, lonei, laboratorijski material, alkohol, voda, sladkor, posušeni cvetovi, listi, različna literatura in še mnogo drugih zanimivih stvari je potrebnih za dobro izvedbo. Začeti je treba od začetka. Lastna dejav-nost je pri tem najboljša. Vrtec MOJCA se je spremenil v »ze-liščno delavnico«. Posejali smo vrtno krešo in baziliko. Njuno rast vsak dan opazujemo in spremlja-mo. Nekoliko kasneje smo šc enkrat posejali vrtno krešo, gorčič-no seme in drobnjak. Tuđi njihovo rast pozorno spremljamo in ugotavljamo, kaj se dogaja. Vrtec je pridobil nov lonec - jagodnjak, ki smo ga uspešno preimenovali v »začimbnik«, kajti vanj smo posadili sadike timijana, majarona, peteršilja, zelene, mete, bazilike, šetraja. Lonec nam polcg estetskih užitkov omogoča tuđi redno spremi janje rasti in razvoja vseh teh sadik. Igralnico nam je olep-šal tuđi grm rožmarina. »Rožma-rin ima svoj duh, naj bo zelen aP pa suh«, je pa tuđi že znana. A samo opazovanje in sajenje je za nas premalo, potrebno je tuđi pravo eksperimentiranje. Zelišča in cvetove (mete, vijolic, reg-rata...) smo posušili na lepem be-Icm papirju. Pripravili smo si čisto pravo dišavo, z vonjem po smre-ki in vijolici. Naredili smo si sirup iz regratovih cvetov in mete. Zeliščni napitek smo si pripravili iz mete in žajblja. Kot naročena nam je bila pehtranova potica, ki je bila v petek del kosila. A ker samo sajenje, eksperimentiranje in vonjanje ni dovolj, smo preizkusili tuđi svoje kuharske spretnosti. Zeliščni namazi z drobnjakom, peteršiljem, krešo in podobnimi zanimivi zelišči znajo SAH Turnir mladih Komenda 1999 Šahovski klub Komenda je v petek, 21. maja 1999, in v soboto, 22. maja 1999, v prostorih osnovne šolc Komenda-Moste izvedel tradicionalni peti TURNFR MLADIH KOMENDA 1999. Šahovskoga tekmo-vanja mladih do 16 let starosti se je udeležilo 118 šahistk in šahistov iz osrednjega dela Slovenije (Velenjc, Celje, Litija, Grosuplje, Novo mesto, Borovnica, Tolmin, Radovljica, Škofja Loka, Kranj ter iz ljubljanske regije). Udeležba je bila rekordna. Tekmovalci so nastopili v petih ja-kostnih skupinah. Na najmočnejšem turnirju AVTO-HIŠA REAL OPEN (rating nad 1701) je nastopilo 16 igralcev in ena igralka. Zmagal je Brusnjak Sašo 7 točk (Šaleško ŠD Velenje). Sledijo: Novak Jernej 6,5 točk (ŠK Grize), Lenič Luka 6 točk (ŠD Napredek Domžale), Škoberne Jure 5,5 točk (ŠD AET Tolmin), Švent Matej 5,5 točk (ŠK Žalec), itd. Na najmočnejšem turnirju deklet PEKARNA HROVAT OPEN (rating nad 1551) je nastopilo 10 ig-ralk. Zmagala je Novak Ksenija 9 točk (ŠK Grize) brez poraza. Sledijo: Rožič Vesna 8 točk (ŠS To-mo Župan Kranj), Uršič Simona 6 točk (SD AET Tolmin), Mirjačič Tanja 5 točk (ŠD Trdnjava 1896 Ljubljana), Šmitran Marjana 4 točke (SS Tomo Župan Kranj), itd — Na turnirju dečkov KEMOSTIK OPEN je nastopilo 28 igralcev. Zmagal je Mazej Jernej 8 točk (Gimnazija Velenje). Sledijo: Lendero Peter 7,5 (Šaleško ŠD Velenje), Punč Žiga 6,5 točk (OŠ Simon Jcnko Kranj), Pucel j Marko 6 točk (ŠD Novo mesto), Filip Matej 5,5 točk (OŠ Maks Pecar Ljubljana), itd. Na najmnožičnejšem turnirju dečkov CVETLIČARNA MATEJA OPEN (rating do 1550) je nastopilo 48 igralcev. Zmagal je Peterlin Kdi 7,5 točk (ŠD Komenda). Sledijo: Kr-žišnfk Jure 7,5 točk (OŠ Petra Kav-čiča Škofja Loka), Ccrar Matjaž 7,5 točk (ŠDNapredck Domžale), Rav-nikar Martin 6,5 točk (ŠD M(*ngcš), Petrovič Bojan 6 točk (OŠ Nove Fu-žine Ljubljana), itd. Na turnirju deklet ZAVARO-VALNICA TRIGLAV OPEN (rating do 1550) je nastopilo 15 deklet. Zmagala je Bilbija Šaška 8 točk (ŠD trdnjava 1896 Ljubljana). Sledijo: Fine Anja 7,5 točk (SK Grosuplje), Ivanovski Masa 6,5 točk (ŠD Trdnjava 1896 Ljubljana) , Uršič Mojca 6 točk (ŠD AE'T Tolmin), .le-rič Tina 5,5 točk (OŠ Ivana Ko-rošca Borovnica), itd. Tekmovanje so uspešno izvedi i člani ŠK Komenda. Za uspešno izvedbo tekmovanja se zahvaljujemo pokroviteljem in sponzorjem tekmovanja: Avtohiša REAL Ljubljana, Pekama Hrovat Komenda, Belinka Kemostik Kamnik, Cvetličarna Ju-hant Mateja, Škofja Loka, Zavaro-valnica Triglav Poslovno mesto Komenda, »MFX!A« trgovine in storit-ve Brdinje, Trgovina Marija Moste ter osnovni soli Komenda-Moste, ki nam je nudila prostore. FRANC POGLAJEN biti prav okusni, sploh, če si jih pripraviš sam. Ob vsem tem si otroci utrjujejo količinske odnose, spozna-vajo naravna barvila, opazujcjo vrenje in izparevanje pri kuhanju eks-traktov, se seznanjajo z laboratorijskim malerialom. Spoznajo lahko cei kup novih in zanimivih besed, kot so ščepec, ščep, prgišče, tinktura, droga - posušena rastlina. Idej je skratka veliko. V dveh tednih se lahko zgo- di marsikaj in tuđi mi smo doživeli marsikaj. Morda s'ama tema na prvi pogled sploh ne izgleda tako zelo za-nimiva - a verjemite, v dveh tednih smo spoznali samo del vsega. Doga-janje se lahko raztegne v dva mese-ca, v dve leti, v prihodnost. V zeliščih je mistika in magičnost, ki jo je treba spoštovati in ceniti. ALKNKA JEVŠNIK V. Priprava mete za sušenje je prijetim skupno opravilo. Iz OŠ Toma Brejca Zgodovinarji smo bili aktivni in uspešni Mnogi učenci OŠ Toma Brejca smo bili aktivni, na zgodovinskem področju, predvsem na tekmovanjih. Šolskega tekmovanja za bronasto priznanje iz. zgodovine, ki je potekafo 13. 2. 1999, seje udeležilo kar 68 učencev, priznanje-pa je osvojilo 25 učencev. Na regijsko tekmovanje, laje polekalo 13. 4.. v Ljubljani se je uvrstilo 9 učencev. Srebrna priznanja smo osvojili: Peklar Mirjam 8. a, Prnaver Marko 8.a, Šenk Zala H.a, Lakner Nina 6.a, Jamšek Blaž. 7.b, Jamšek Kaja 7.b in Golob Mateja 6.b. Na državno tekmovanje, ki je bilo 12. 5. smo se uvrstili štirje učenci in Mirjani Peklar je osvojila zlato priznanje. Poleg tekmovanj smo pri zgodovinskem krožku učenci naredili dve razi-skovalni nalogi. Učenci sedmih razredov so raziskovali prosti čas mladih na naši soli, osmaki pa društva v Kamniku. MIRJAM PEKLAR Odlični rezultati mladih fizikov in matematikov Tekmovanja iz fizike Tekmovanje sedmošolcev in osmošolcev iz fizike zxi bronasto Stefanovo priznanje je na naši soli ze Mecena zadeva. Tako se odkrijejo novi talenti, res najboljši pa se udeležijo področnega tekmovanja. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 23 učencev iz. 7. in 8. razreda. Bronasto Stefanovo priznanje so osvojili Kaja Jamšek, Špela Bovha, Črt Jamšek, Mirjam Peklar, Marko Prnaver, Veronika Kralj in Domen Veternik. Po pravilniku o tekmovanjih sta se področnega tekmovanja lahko udelež.ila Ie dva najboljša učenca iz posameznega razreda, ki na tem tekmovanju naloge rešujeta v paru. Tako sta nas v kategoriji sedmih razredov zaslopali učenki Kaja Jamšek in Špela Bovha, iz osmega razreda pa Črt Jamšek in Mirjam Peklar. Pripravljali in dodatno izobraževali smo se skupaj z našo mentorico Natašo Uršič od septembra vsak leden, pred tekmovanjem pa ćelo vsak drugi dan. Tekmovanje je' potekafo v Ljubljani na OŠ Dravlje, kjer je sodelova-lo prek 200 ekip v kategorijah 7. in 8. razred z zelo velikega področja, od Ko-čevja do Hrastnika. Kaja jamšek in Špela Bovha sta za malenkost z.grešili srebrno Stefanovo priznanje. Črt Jamšek in Mirjam Peklar pa sta se uvrstila na 3. mesto, s tem osvojila srebrno Stefanovo priznanje in si tako zagotovila so-delovanje na drž.avnem tekmovanju. Državno tekmovanje je bilo v soboto, 8. maja 1999, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Črt in Mirjam sta se uvrstila na dobro 22. mesto, kipajima ial ni prineslo zlatega Stefanovega priznanja. Tada za nadaljnje šolanje ji-maje ostalo zelo veliko znanja, kar pa je ludi eden izmed namenov dodatne-ga izobratevanja. Tekmovanja iz matematike Tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje ima pri nas ludi na OŠ Toma Brejca dolgoletno tradicijo. lxtos se ga je udeležilo okrog 150 učencev od 2. do 8. razreda. Priznanje je osvojilo 53 tekmovalcev. Na področno tekmovanje, kije potekafo letos na OŠ Komenda-Moste v soboto, 17. aprila 1999, so se uvrstili naslednji učenci in učenke: - iz. 6. razreda: Miha Vučkovič, Barbara Balantič in Teja Jeras - iz. 7. razreda: Kaja Jamšek, Blaž. Jamšek in Maja Ij-ngar - iz. 8. razreda: Domen Veternik, Črt Jamšek in Mirjam Peklar. Vsi ti udeleženci so se na tekmovanju za srebrno Vegovo priznanje odlično odrezali in s tem dokazali, da njihovo pripravljanje v okviru dodatnega pouka z mentorico go. Natašo Uršič ni bilo zaman. Še posebno so se izkaza-li Miha Vučkovič, ki je med šestimi razredi osvoji! 1. mesto, Kaja Jamšek, ki je I. mesto osvojila med sedmimi razredi ter Domen Veternik z osvojenim I. me.stom, Črt Jamšek pa z osvojenim 2. mestom v kategoriji 8. razred. Vsi li omenjeni tekmovalci so osvojili srebrno Vegovo priznanje, prav tako pa jih je Nova Ljubljanska banka, d. d., denarno nagradila, zato se ji lepo zahvaljujemo. Srebrno Vegovo priznanje je dobila tuđi učenka 6. razreda Teja Jeras za osvojeno 5. mesto. Najboljši učenci iz 7. in 8. razreda so se pomerili na držuvnem tekmovanju na OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani, v soboto, 15. maja 1999. Med njimi so bili iz naše sole Domen Veternik, Kaja Jamšek in Črt Jamšek. Skupno de-lo z mentorico je obradilo obilne sudove, saj so vsi trijc osvojili zlato Vegovo priznanje. Posebno želiva poudariti, daje Črt Jamšek dosegel vse možne točke in zato poleg zlatega Vegovega priznanja bil nagrajen še s I. nagrado. S tem seje uvrsti! med državne prvake v znanju mtitemutike. Skupaj z mentorico sla bila povabljena na slavnostni sprejem v prostore Vlade RŠ, kjer ju je sprejel minister Slavko Gaber spredstavnik'! Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Poleg knjižnih nag rad je bil Črt nagrajen ludi z eno-tedenskim matematičnim taborom, ki bo potekal konce junija na Bledu. Ob koncu prispevka bi se rada v imenu vseh, ki nas je pripravljala na tekmovanja, zahvalila naši mentorici Nataši Uršič za njen trud in potrpežljivost, saj brez njene pomoći ne bi nikoli dosegli takih rezuttatov, kot smo jih. ČRT IN KAJA JAMŠEK Kamniški ObČAN OD TU IN TAM 24. junija 1999 13 Slovenske narodne nose gostovale na Bavarskem Žudnjo niajsko sobolo je bilo pri »krstnem kamnu« slovenskih (ka-rantanskih) knezov Ciorazda in Ho timira na Otoku mof. (Hcrren-inscl) sredi Chicmskcga jezera na Bavarskcm srećanje vernih iz Slovenije, Nemčijc in Avstrije; največ je bilo Slovenccv. Udclezcnci so se pri slovesni maši, ki jo je vodil munehensko-frcisinški nadškof kardinal Friedrich Weller, pridružili pa so se mu ludi slovenski skof-je in duhovniki. spominjali 1250. oblelnice začetka pokrisljanjcvanja karanlanskih Slovenccv, pri katc-rem imata prav posebne zasluge ravno kneza Ciorazd in Uolimir, poleg njiju pa salzburški školje. ki so z duhovniki oskrbovali ledanji »slovenski misijon« do reke Drave. Srečanja se je udelezilo tuđi precej vernih iz kamniske dekani-je. Posebno vlogo so imeli članice in elani Društva narodnih nos na Komcndskem, ki so zastopali narodne nose iz Slovenije. Na Bavarsko so potovali s posebnim avtobu-som iz Komcndc, od koder so se odpcljali ob 5. uri, vrnili pa malo pred polnoćjo. Romanje narodnih nos je usklajevala predsednica društva dr. Angelca Zcrovnik iz Komende, prijave (42) je zbirala Jožica Globočnik, vodil pa ga je urednik pri Družini .loze Pavlić. Za dobro voljo so skrbeli ćlani društ- va Ivan Kcrn, Mat ja/ Koritnik (oba z igranjem na harmoniki) in An-drej ljoS*ar (z igranjem na »ribež«), duhovno vodstvo pa je prevzela prof. Anda Pctcrlin. Krajc, skozi katere so potovali, pokrajino, zlasti pa Se gore, je razlagal dr. Marko Žcrovnik. Razpolozenjc med romarji je bilo kljub nesreći v tumskem predo-ru, zaradi kalcre so morali potovati »ćcz gore«, vseskozi odlično. K lemu so pripomogli vsi elani in članice društva, nekateri posamezniki pa Se prav posebej. Slovenske narodne nose so ob prihodu v mesto Pricn ob Chiemskem jezeru dozi-vclc navdusen sprejem, posebej pa, ko st) se zvrstile v povorko ter ob igranju Ivana Kerna na harmo-niko odšle na kuljo. Fotografiranja in pozdravljanja kar ni bilo konca. Društvo narodnih noš na Komend-skem je potem na otoku ob koncu pomola pripravilo »špalir«, s kate-rim je pozdravilo visoke bavarske, avstrijske in slovenske goste, nato pa je odšlo v sprcvodu na prostor za maso za bavarskimi ncdcljskimi nošami. S seboj je kot svoj dar pri-ncslo v komendski pekarni Hrovat pečen hlcbee belega kruha in ma-joliko z masnim vinom, pri maši psi je zavzclo prostor v neposredni blizini oltarja. Po njej so njegovi »mu/.ikantje« s svojim igranjem najprej razveseljevali množico ro- marjev na prostoru, kjer sta bila masa in kulturni program, nato pa se na bližnjem hotclskcm vrtu, kjcr so se romarji okrepćali od zejc, ki ji je bolrovaki pniva poletna vroči-na; pri tem jim je izdat no pomagalo izvrstno bavarsko pivo. Nckaj narodnih noš si je cxi zunaj oglcda-lo znameniti dvorce bavarskega kralja Imlvika II. Nazaj grede se je na ladji narodnim nošam pridružil ludi ljubljanski pomozni škof Alojz Uran in kot i/.vrstcn pevec z njimi zapel nckaj slovenskih narodnih pesmi. Vožnja domov se je sicer malec »vlckla«, da f>a ne preveč. so po-skrboli s svojimi humoristićnimi vložki nekateri posamezniki, s har-moniko in duhovitost jo pa pred-vsem.lvan Kcrn. Kot med potjo na Bavarsko se je ludi pri vračanju z nje v avtobusu razlcgaki ubrana pe-sem, rahlo »podprta« z igranjem na harmoniko. Narodne nose so bile zadovoljne, da so izpolnilc zaupano nalogo, pa tuđi, da sta si v sanitetnem vozilu, cna pa poznejc šc v prienski bolnišnici, opomogli članici, ki sla imeli zaradi naporov poti, pred-vsem pa vroćinc. vcćjc zdravstvene tezave. Rcs ni bil mačji kašelj zdrzati okrog 700 kilometrov vožnje v avtobusu, poleg tega pa še vsc napore slovesnosti na otokn. Bilo je pravo romanje ki je spomnilo ne samo ne prclomnc trenutke slovenske žgodovinc, marveč tuđi na t isto, kar Slovenci znamo in zmorc-mo pripraviti in pokazati. Nić ćud-nega, da so bili Bavarci tako na-vdušeni nad nami. E. Ć. Pogovor z dr. Dušanom Rutarjem Slovenske narodne noSe gredo v sprevodu k ladji FERROLI bTIKINB PRAVA ODLOČITEV- FERROLI KVALITETNE IN CENOVNO DOSTOPNE NAPRA VE ZA OGREVANJE Ukvarjamo se s strokovnim projektiranjem in izvedbo celotne plinske napeljave. Naši strokovnjaki vam svetujejo in ideje izpeljejo do končne izvedbe - toplega doma ali poslovnega prostora. Kot zastopniki koncerna FERROLI vam predstavljamo svetovno znanega proizvajalca opreme za ogrevanje in klimatizacijo. Koncern FERROLI deluje na rjpdročju ogrevalnih naprav že vrsto let. Svoje tovarne ima po ćeli Evropi (Italija, Nemčija, Anglija, Francija, Španija, Turčija), izdelke pa prodaja po celem svetu. Z več kot 320.000 izdelanimi kotli v letu 1997 se zanesljivo uvršča med največje evropske proizvajalce. Prodaja njihovih izdelkov je ves čas usmerjena prdvsem na tuja tržišča, kjer so zahteve po kakovosti zelo visoke. Njihov proizvodni program vsebuje: - stenski plinski kotli DOMINA v vseh možnih izvedbah, - specialni plinski kotli z atmosferskimi ali tlačnimi gorilniki v različnih izvedbah, • litoželezni kotli s kombiniranimi gorilniki (kurilno olje-plin) v vseh velikostih in različnih izvedbah, - litoželezni kotli na kurilno olje, - parni kotli, - oljni ali plinski gorilniki, - bojlerji za centralno ogrevanje, - radiatorji vseh vrst, - oprema za klimatizacijo in hlajenje... Plinski stenski kotli DOMINA so v raznih izvedbah: - z naravnim vlekom - s prisilnim vlekom, - s pretočnim ali akumulacijskim bojlerjem ter - model za zunanjo montažo. Natančno konstrukcijsko načrtovanje, ki so ga izvedli na skupini kotlov DOMINA, je omogočilo, da so dosegli pomembne rezultate glede zmanjšanja zunanjih mer in teže kotlov. Zaradi svoje sodobne in funkcionalne oblike, se kotli DOMINA lepo vključujejo v katerikoli prostor. Kotli DOMINA OASI s 55-litrskim bojlerjem pa so najmanjši kotli na tržišču. DOMINA, kombiniran stenski plinski kotel je od ustanove INSTITUTE OF DOMESTIC HEATING & ENVIROMENTAL ENGINEERS (Institut za ogrevanje domov & okoljevarstveni mženirji) prejel ugledno priznanje in sicer MEDNARODNO NAGRADO ZA ODUCNOST 1998, kot najbolj inovativen izdelek leta. V zvezi z izdelki koncerna FERRĐLI se lahko obrnete na zastopnike za Slovenijo, ki vam bodo posredovali vse potrebne informacije in prospektno gradivo. Izvajamo tuđi projektiranje in montažo ■ garancija in servis sta zagotovljena., STIKING, d.o.o., LJUBLJANA, Dolenjska cesta 73 Tel./faks: 061/127-17-22, 127-26-35, 041/669-611, 041/661-453 TROXTA, d.o.o., 061/268-843 FRINOX, d.o.o., 065/81-029 Informacije posredujemo tuđi po tel.: 061/814-161 V Ramniku boš imel Predavanja za uvod v humanistiko. Najprej me zanima, ker pać vem, da si učil v srednji soli, v gimnaziji Kamnik, v Zavodu za usposablja-nje invalidne mladine pa imaš tuđi neka predavanja in si tam psiholog, zakaj ravno Kamnik? Ali ti Kamnik odgovarja ali pa je to čisto nakljućje? Samo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je Kamnik v intelektualnem smislu nopolnoma deprivilegiran in zaprt. To pomeni. da se ne dogaja nič takega. kar bi lahko hvalili, šc /.lasti se ne dogaja nič takega, kar bi bilo povezano s humanistiko; vlada popolno mrtvilo. To je prvi razlog, drugi razlog pa je, da se većina podobnih stvari dogaja v Ljubljani, ki je zaradi tega zasićena z intelektualno dejavnostjo in tuđi s humanistiko, zato imam raje kraj, kjcr se to ne dogaja Jcniljem jo preprosto kot posebno izkušnjo in kot možnost, da bi se tam, kjer se. nić ne dogaja. pać nekaj začelo dogajati. Dodal bi šc, da niti gimnazija ne opravlja svoje funkcije, ker ni na gimnaziji čisto nič bolje kol pa sicer v Kam-niku. » Naslov tvojega delovanja je Predavanja za uvod v humanistiko, kar pomeni, da bo šio za predavanja. Zanima me, kako bodo predavanja potekala oz. kako si jih predstavljaš? Zamislil seni si, da bi morebitne udelezenec in udeleft:nke vpeljal v humanistiko na tri načine oz. s tremi sredstvi, in sicer: z ogledi fil-mov, s kratkim i preda vanji, ki so komenlarji k lem filmom (so razla-ge, kako je filme moguće interpretirali), in na koncu z razpravo, diskusijo, ki bo vodena, kar pomeni, da bo demonstrirala udclcžcnccm in udelezenkam določen način razmišljanja, za katerega verjamem, da je znaćilen za humanistiko. Torej ra/prava ne bo potekala z dvigovanjem rok, tj. tako, da bodo udeležcnci in udeleženke sprasevali, kar jim priđe na misel, ampak bo vnaprej »narejena«, kajti ne znam si predstavljati, da bi taka ra/prava lahko potekala, ne da bi bila vodena. Diskusija je oz. bo v osnovi pripravljena vnaprej, kar pomeni, da Šahovsko prvenstvo upokojencev Kamniško društvo upokojencev je bilo 28. maja 1999 organizator regijskega tekmovanja v šahu. Udeležile so se ga ekipe društev upokojencev iz Kranja, .lesenic, Skofje Lokc, Žiri, Radovljicc in Kam ni ka. Tekmovanjc je potckalo po pra-vilih šahovske zveze. Posamezne ekipe so se uvrstile takole: 1. Skofja Ijoka 2. Kranj 3. Jcsenicc 4. Kamnik 5. Radovljica 6. Žiri Prvouvršćcna ekipa iz Skofje Lokc si je pridobila pravico ude-lc/be na državnem tekmovanju jeseni v Mariboru. Tekmovalci prvih treh ckip so prejeli lične medalje. Tekmovanjc je potckalo pod strokovnim vodstvom Udelezenci so si po zaključku tekmovanja ogledali nekaterc zanimivosli Kamnika in se nato v druzabnem razgovoru dogovorili za nadaljnjc sodelovanjc. STANE SIMŠIĆ ZAPOSLIMO DELAVCA ZA PRIUČITEV. TELEFON: 041-649-765. ne bo prepušćeno vsakomur, da bi pripovedoval svoja mnenja ali pa kaj takega, zato ker gre za predavanja za uvod v humanistiko. ki je zelo natanćna zadeva. Ne grc pa za uvod v smislu, da vsak pripoveduje svoja mnenja, ker to pač ne dosega ravni, ki jo želim. Če se ustaviva še malce pri hu-manistiki, bi bilo dobro povedati, kako ti razumeš humanistiko. Humanistika je najprej način razmišljanja, ki ga ne zanima praktična koristnost ali uporabnost. ne zanima ga popularnost, sploh pa ga ne zanima obkst, ne žitnima ga delitev znanosti na posamezna področja puč pa poskuša doseći to. kar so zagovarjali Stari in sicer spoznati resnico. Humanistika je torej način, s katerim skušamo razumeti resnico tega, kar se dogaja okoli nas. Če se vrnem k prvemu vpraša-nju, ki se je glasilo Zakaj Kamnik?, me sedaj zanima, ker pać vem, da poskušaš narediti neko mrežo pred a va nj po Sloveniji, ali so ta predavanja uvod v mrežo in so tuđi v skladu s tvojo zamislijo o tej mreži ali pa gre le za neko za-misel, ki je zunaj te mreže, kot je na primer tvoja Freudovska šola? Tu imaš prav. Gre za poizkus ustvarjanja mreže po Sloveniji (za-enkrat), mreže predavanj oz. disku-sij iz humanistike. Ta ideja mi je prišla na misel potem, ko sem odpisal izobrazevalne ustanove, za katere verjamem, da v tej državi nišo sposobne delati tega, kar bi morale, in se mi je logično ponudila moznost, da sam poskušam ustvarili mrežo, ki ne bo institucionalizirana in bo kot taka kihko uresničevala to kar je humanistika v svojem bistvu. Torej je zanimivo tole. Noceš, daje humanistika institucionalizirana, nočeš, da je praktično ko-ristna, nočeš, da je popularna, oblastna, ild. To pomeni, da ne pristajaš na kategorije, ki so sedaj sicer prisotne v šolstvu in drugje. Mogoče je bistvo, narava tega tvojega celotnega projekta odpreti nov prostor ali pa pokazati, kako se to dela? Ja, jaz ne verjamem, da izobraze-valnc institucije v tej deželi lahko izobražujejo na podroćju humanistike, trdim, da tega nišo sposobne in da ne razumejo humanistike. Rdina ustanova, ki je to zmogla, je bila Platonova Akademija in verjamem v to, kar so vsaj na začetku, v 12. stoletju, delali nekateri srednjeveSki intelektualci. Verjamem v odpiranje prostorov, ki nišo institucionalizirani, iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je samo v odprtepi prostoru res še mogoće izobrazevati, in drugić, ker sami taki prostori (jmogrtćajo tuđi demokratičnost, demokracijo. Tvoje vračanje k Starini je v bistvu ohranjanji neke demokratičnosti, demokracije v tem prostoru. Zanimivo je, zakaj ravno vraćanje k Starim, kajti omenil si nastanek univerze v 12. stoletju. Zakaj torje ne vraćanje v obdobje 12. stoletja? Zakaj ravno k Starim? Prvič, zato ker je v 12. stoletju bilo vodilo tistih, ki so odpirali prostor, vrnitcv k Starim, torej so poce-li isto. kar skusam delati tuđi sam, drugić pa zato. ker je že v 13. stoletju univerza postala korporacija kar pomeni, da se je oddaljila od tega, kar je na začetku zelela doseći. Tret-ji razlog je. da so Stari vedeli. kar je Dr. Dušan Rutar bo imel v Matični knjižnici Kamnik v okviru poćitniških delavnic svoja predavanja 28. in 30. junija ter 2. Juliju od 15. ure dalje. Platon potem tuđi zapisat da naloga filozofov ni priti na oblast ali voditi državo, ampak je njihova naloga držati prostore odprte. V tem smislu je filozofija in širše humanistika osnovni, temeljni, ključni vzvod demokracije. Bre/humanistike ni demokracije. Će prav ra/umem, ne vidiš neke bodočnosti demokracije v sistemu, ki obstaja sedaj, v tem kapitalizmu, ki na nek način vodi in vrti celotni svet. in da to, kar imamo tukaj, sploh ni demokracija. Ali kako ...? Ja, trdim natanko to. V Sloveniji srno imeli enkratno priloznost z osa-mosvojitvijo, da se odpremo n<:Ce-mu novomu, ponudimo novega. vendar smo to i> zamudli, zavrgli smo jo in se podredili logiki kapitakt zato bodo v tem smislu stvari vedno slabse. To je tu- j di eden od razlogov, zakaj je še toliko bolj pomembno in v konćni fazi ćelo etično poskušati držati prostore odprte. Najprej pa jih je se-veda potrebno ustvariti. LUKA HKOVAI TRGOVINA C^®CD®^ Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 831-888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, likalne miže že od 2.800 SIT; kolesa Rog, pipe Armal, cevi za vodo... Velika izbira aranžiranih daril Strokovni nasveti iz sobopleskarske str oke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Želimo lepo praznovanje dneva slovenske državnosti. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! OGREVALNE IN SOLARNE NAPRAVE ŠE PO NIZKI DAVČNI STOPNJI plinske in oline peči BUDERUS, VIESSMAN FEROTERM, JUNKERS VAIIANT sončni kolektorji, toplotne črpallce sončne celice za pridobivanje elektrike KON TIKI SOLAR, d.o.o. Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPUCA) Tel.:810-380 MenmA Vsem občanom voščimo ob dnevu slovenske državnosti. 14 24. junija 1999 Karaniški ObČAN KOMUNflLNO PODJETJE KflMNIK, d.d. Ob stoletnici avtomobilov Opel vam Avtotehna VIS - Kosec d.o.o. v mesecu juniju ob nakupu Opel ASTRE nudi vročo ceno za hladno klimo. Ne zamudite izjemne ponudbe in s klimo ohladite vse. Ražen strasti. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL Avtotehna Vis - Kosec d.o.o. Kamniška 19, Oomžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333 OPEL^ Polcg bogato založene trgovine in ostalih fotografskih storitev vam nudimo tuđi IZDEDNO UGODNO FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV,... V NAŠEM ATELJEJU. Za fotografiranje porok sprejemamo naročita. TEN OT4R& I ATA Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVASKA - NOVE. NIZTE CENE - već kot 50 počitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzioni, zasebne sobe) AKCIJA: Rab - en teden, lastni prevoz, že od 26.100 SIT Kukljica - en teden, lastni prevoz, že od 22.800 SIT Bol na Braču z letalom že od 48.500 SIT (odhod 4. julija) Hvar z letalom že od 39.900 SIT (odhod 3. julija) Korčula z letalom že od 39.100 SIT (odhoda 4. in 11. julija) CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA) - letalski prevoz iz Ljubljane v Larnaco na Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališče, slovenski predstavnik - enkratna priložnost - večdnevni izleti z ladjo v Sveto deželo in Egipt (ob prijavi priznamo 5% popusta) CIPER - AKCIJA - teden dni z letalom (odhod 5. julija) hotel (")-68.900 SIT hotel (***)- 88.900 SIT - vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji in drugod v Sredozemlju FORMULA 1 - enodnevni izlet v Spielberg z ogledom VN Avstrije (odhod 25. julija) - tridnevni izlet v Budimpešta z ogledom VN Madžarske (odhod 13. avgusta) - enodnevni izlet na VN Madžarske (odhod 14. avgusta) Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel.: 711 -229,719-230 ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plaćila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. GRVKT Trgovino, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 TUĐI V POLETNIH MESECIH VAM NUDIMO * sredstva za varstvo rastlin * zemljo, gnojila, semena * sredstva za nego in prehrano malih živali V torek, 13. julija, od 15. do 18. ure in v sredo, 14. julija, od 9. do 12. ure nas bo obiskal strokovnjak, s katerim se boste lahko posvetovali o problemih nadležnih insektov (klopov, komarjev, muh, mravelj...) in reševanju le-teh. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrtipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VABLJEM! Telefon: ^kIk^^UB RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO TELEFONOV KVARK d.o.o., Ljubljanska c 21 e. KAMNIK (naiđete nas v obrtni coni Duplica) Rhododendron center, d.o.o., Radomlje vabi s pestro ponudbo V TRGOVINI JURČEK na Stranski 9 v Domžalah, tel.: 710-186 in VRT na Ljubljanski 67 v Domžalah, tel.: 722-455 0 (me&anica e kremenčevo mivko) CL ^ možnoet prevoza do doma ^ Izkoristite ugodno priložnost še pred uvedbo DDV za nakup KOSILNICE - 20 različnih tipov, tuđi bočne, kosilnice za brezine, traktorske kosilnice za vrt. Še vedno imamo pestro izbiro škropiv, bioškropiv, gnojil, zemeljskih substratov... Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. KŠD Rhododendron pa vabi v soboto, 26. junija, ob 16. uri na ogled VALVASORJEVE KONJENICE s prek 4ovkonjeniki na prostoru izpusta za gostiščem Šraj v Volčjem Potoku. Ob dnevu slovenske državnosti želim vsem lepo praznovanje. Pastra izbira - ugodna cene Testna vozila - promocijsko cena A6 2.5 TDI - dobava takoj informacija Ljubljarmka e. 1 Ocimialo T«»i. OSI 7 18 188 r Audi Ju rij SI ci p rYi!K«SffJ3?B Zagorka 1 2 f, Stahavica i Tel.:825-1291 Mob.: AAAO/A'jft.ftAfl! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA POSUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste.krmil za purane, pišćance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo narocila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA POUŠČIN (čma detelja, lucerna, travnik II., krmna pesa) : slTd^r500 ugodne cene RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tuđi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. i LANEN CVET I tekstilna trgovina I Moste 74, Komenda, tel.:841-660 VEUKA Omf\ KDPAUĆ & ŠK£ KRA1KE M&1&® ®MP ZA PRIJETNEJŠE DNI POSKRBIMO Ml! Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. EKSPRES KAMNIK, SUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 730-19(M sobota 730-1200 ... hladno, hladno vroče, vroče, vroče... Kamniški ObČAN 24. junija 1999 15 Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 061 825 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V poletnih mesecih vam postrežemo na prijetnem vrtu. \ Se priporoćamo. Muli o0(vi: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 758-757, 040-214-660. Pri starejst, urejeni družini na deteli, lahko v hribovitem svetu. Liče sobo ali skupno gospodinjstvo upokojenec. Naslov sporočite po tel.: H3 1-311. V bližnji okolici Kamnika prodajama brez posrednika hiio v dveh etažah, z vrtom. Tel. 041-534-574, 061-H32-40K. Garažna dvokrllna vrata 2,25x2,25 m dobro ohranjena zelo pocenl prodam. Tel: 041-66-44-40, O61-K32-3HO, zveter. Prodam Tasco teleskop, premer zrcala 114 mm, gortsčna razdalja 500 mm z okularjl in harlow leCo. Tel.: H11-H61, 0411691-287. SOLARNIIN IN0X BOJLERJI <&"&* FRANC LAGOJA BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO FRANC LAGOJA KLJUCAVNICARSTVO 1234 MENGEŠ, LOKA NA GMAJNI 22, tel.: 061/738-488 IZDELOVANJE IN POPRAVILO SOLARNIH, INOX IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO KURJAVO, ZA SANITARNO VODO IZ NERJAVEČE (ROSTFREI) IN NAVADNE PLOČEVINE. BOJLERJI SO VELIKOSTI OD 100 DO 500 L. Vsem svojim strankom in drugim obcanom zeCim fepo praznovanje! Zaposlimo kljućavničarja z znanjem elektrovarjenja. Prednost imajo mlajši moški. Telefon 061-738-488. IZDELUJEM VSE VRSTE MANSARD, STEN, IN STROPOV Z MAVČNIMI PLOŠČAMI (KNAUF). Telefon: 061-814-629,041-822-152. S&P d.o.o. STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMN1K tel.:(061)813-685 041-631-148 R T V SERVIS Samsung PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN ZAHVALA V 91. letu nas je za vedno zapustila naša draga tasca, babica, prababica in teta CILKA LEMIČ roj. Sitar Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot, ji pcxlarili evet je in svece, nam pa izrekli sožaljc. Vsi njeni Kamnik, Mengcs, maj 1999 Previsoka je cena za življenje, nikoh ne more zadostovati, da bi lahko dalje živci vekomaj in ne hi videl groba. ZAHVALA Ob boleči i/gubi moza, oceta. sina, brala, strica in svaka ALOJZA LENARTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Pcrkovc in KlavčiCevc ulice, prijateljem in znancem za izrećeno pisno in uslno sozaljc, darovano cvelje in svece in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu poćitku. Iskrena hvala dr. Ijogarju in patronazni sestri Majdi za pomoć in bodrilne besede ob njegovi ležki bolezni. Iskrena hvala gospodu Šlcfanu iz podjelja Tabor za izrečene besede ob slovesu in pevcem za zapete pesmi ter gospodu župniku za leno opravljcn obred. Lenartove in drugi žalujoči junij 1999 nODEX Rova, Rovska cesta 2 1235Radomlje prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT ',,, i U PEUGEOT BOXER že od 2,460.000 SIT PEUGEOT PARTNER COMBI (drsna vrata) že od 1,691.096 SIT Pred uvedbo DDV (dratjih dostavnih vozil) Izkoristite ueodnost 5% dodatneaa nonusta. Novi model PEUGEOT 406 že od 3,329.000 SIT Ugodni kreditni, lcasing pogoji: TOM+4,5%. za skuterje pa TOM+0% Na zalogi večja količina skuterjev in koles. STEKLARSTVO HOMECVIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih etekel in ogledal, izdelava eteklenih vitrin, termopan stekla, za&teklitevz okraenimi letvicami, oprema ________lokalov, kaljeno steklo... Zaspul si dragi ala, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre Ti rajska vrata, zaželeli smo Ti vsi. ZAHVAI.A V 71. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapuši i I naš dragi moz, oće, stari a ta, brat in slric MILAN ŠTRA JH AR iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrećeno sozalje, darovano cvetje, svece in darove. Iskrena hvala vsem, ki ste se od našega moza in oćcUi noslovili in ga v lako velikem Slcvilu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala Nivcs in Niku za pomoć ob nesreći. Hvala gospodu župniku Francetu Šustarju za leno opravljcn pogrebni obred. Vsem se enkrat iskrena hvala Zalnjoci vsi njegovi Kamnik, junij 1999 K tebi želim, moj Bog. ZAHVALA V 69. letu je dotrpel nas dragi moz, oće, dedek in tast EMIL KUKANJA z Dnplice Najiskrcneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sokrajanom, nckdanjim sodelavcem iz Stola, Društvu invalidov iz Kamnika, delavcem Komunalnoga podjetja Kamnik in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečena sozulja, lolažbo, cvetje in svece ob njegovi zadnji noti. Iskrena hvala trobentacu za obeuteno igranje in gospodu župniku iz Šmarcc za poslovilni obred in globoke besede. Žalujoči vsi njegovi junij 1999 CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347, 0609-624-215 Izdelujemo: — vse vrste betonskih blokov — vogalnike — stresno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. $&*» KNJIGARNA IN PAPIRNICA ^ 817-321 MAJHNA BLAGAJNA VELIKIH ZMOGLJIVOSTI PRIMERNA ZA DDV OLYMPIA© MOZNOST PROGRAMIRANJA: * 6 VRSTIC ZA GLAVO RABINA * 900 ARTIKLOV * 4 DAVKOV * 20 ODDELKOV * 6 PRODAJALCEV * POPUSTOV IN USLUG SAMO 75.000 SIT + P-d- IMOŽNOST FRIKIOPA NAOSEBNI RAČUNALNIH j VRTNAR5TV0 GA&PERLIN Vrtnareka trgovina in vzgoja Mo&te 99 pri Komendi, tel.: &41-471 PESTRA1Z3IRA CVETJA ZA PAR^E, GREDICE IN GK050VE UG0PNE P05EZ0N5KE CENE! Velika i?bira SOBNIH ROŽ po ugodnih cenah KORITA in LONCl ja rojfe, jemlja, tekoča in mineralna gnojila ja rofeinbiogrenajavrt... SCMENAvvrečkahjavrt... Odprio vsak dduvnik od 8. do 17. ure, ob sobutati do 13. ure. ZAHVALA V 60. letu nas je nepričakovano za vedno zapustila draga žena, mami, babica, sestra, svakinja in teta ELA SEMPRIMOŽNIK iz Kamnika, Pot na Poljane 6/e Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja. darovano cvetje in svece ter za svete mase. Posebno se zahvaljujemo patru Miroslavu in pevcem za lep pogrebni obred. Iskrena zahvala vsem, ki ste našo mamo stevilno pospremili na zadnjo pot. Žali^oci: mož, sin in hčerka z družino, brat in sestra / družinami Kamnik, Perovo. Rakitovec, junij 1999 . Noc temnu ~(ikrilu je mladost ni tiho k puCitku odsla s tebuj ir skrb, boleCtna in radost... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil nas dragi sin, brat in svak VINKO PESTOTNIK iz Gradifcća 9 Iskreno se zahvaljujemo Mosedom za pomoć v tezkih trenutkih. sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za i/.rečena pisna in ustna so/alja, podarjeno evetje, svece in za svete mase. Hvala tovarni Menina Kamnik in sodelavcem strojnega sp. aparatov POSIBNA PONUDBAl - HLADILNIKI od 35.747 SH' naprej - PRMJNISTROJU31S-81.843SH (1100 ohratov ccntrifuci') - ZAMRZOVM.NA ŠKRINJA, 3001 -60.782SIT - BARVNI IV (Jorcnje, 63 ST 1TX - 74.945 SIT - BARVNIT V (Jorcnje, 55 TTX - 45.170 SIT pralni stroj Simple^Logical 300 'ilrov 7 predalo1!)......1 ' "r cena: 83.327 SIT Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure OOTOVMIKIPOPUfTI brezplačna dostava, možnost nakupa na već obrokov KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniilci postaji Kamnik, tel.: 813-938 \