It. 25. Poštnina plačana v gotovini. V Lltlblfsnl, dn© 11. Sirila 1923. frttafa vsako sredo, GEesIle ^SmmmtMmm PIM m B mm Mi ■ ■Hp 1 - Vi-' . ■i Vrt * •ggB * l ! kmefilsk@ sfranlie sa S!®w@nSi® Naročnina: «eloletne . . > . aolulctno . • . > ietrtletno . • . « Posamezna Številka Din 20°— Din 10--Din 5*— Din !•— Staeft pomagal si sam, In svols stališče v držaji uravnal si sam! Inserati: 1 mm tnseratnega stolpiča stane za: ma!e atlase ...... .....*.«.... Din uradne razglase ................ Din ({'SO reklame po dogovora Stranka brez poštenja. — Politično barabstvo. — Kdo ruši dinar? Kakšne davke plačujejo pod Italijo? — Klerikalne surovosti po deželi. — »Slovenec" zopet obsojen. — Klerikalni razgrajači v Sodražici obsojeni. — Ali so res padli zemljoradniki ? — Obrtnik in plemenski boj. Uredništvo in upravaištvo lista ?e v LJubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma". — ini lunin in m iimiii i iiiiiWirTni™MMnmriTrTMiiirmTiiinri^—i Kadar Izgubi posameznik čut poštenja, tedaj se neizogibno prične njegova pot navzdol. Kakor s posameznikom, tako je s stranko, tako je z narodom. Stranka, ki ne pozna več poštenja, je obsojena na smrt in propadu je zapisan narod, ki je Izgubil čut poštenja. To je neovrgljiva resnica, potr-|ena na vsakem listu zgodovine. In kako je s poštenostjo v slovenski javnosti? Ali izginja ali raste, ali se veča ali pada? Tovarišil Odgovor na to vprašanje pomeni tudi odgovor na bodočnost slovenskega naroda Iz vsega srca želimo, da bi bila bodočnost slovenskega naroda lepa, saj je to naša bodočnost Toda, kakor so razmere danes, se bojimo, da drvi slovenski narod v pogubo, da Bosi na čelu znak smrti, zakaj svojo ■sodo Je poveril do kosti gnili ln vseskozi nepošteni stranki Evo dokaze! i Vsem je Še v spominu klerikalno vpitje po avtonomiji, vsem je pa tudi !e v spominu njih obljuba, da bo avtonomija dosežena, samo če bodo izvoljeni klerikalni poslanci. Ob volitvah pa se je sestal naš (tovariš s profesorjem Remcem, enim od generalov SLS ln sklicateljev V. katoliškega shoda v Ljubljani. In tekom pogovora je dejal prof. Re-mic, da avtonomija sploh nikoli ne bo dosežena. Vkljub temu svojemu prepričanju pa ni nastopil prof. Re-aric proti onim, ki so agltirab' za avtonomijo. Tudi ob volitvah se je sestal drug aaš tovariš s klerikalnim namestnikom Janom iz Gorenjske. In ko ga je naš tovariš vprašal, kako da se more tako ponižati, da je namestnik protikmetskega Gostinčarja, je Jan dejal: »Jaz sploh v Beograd nočem, ker vem. da ne bodo naši poslanci ničesar dosegli.« Kljub temu je agitiral Jan za zmago Oostinčarja. Glavni tajnik SLS ln duhovnik dr. Kulovic je obrekoval tov. Ažma-na, da je bil avstrijski konfldent. — Pred sodiščem se dokaže dr. Kulo-vlcu, da je obrekoval. Kaj stori tedaj duhovnik dr. Kulovic? — Izjavil Js: »Meni nič a« morete, jaz sem izvoljeni« Vsaka stranka, ki hoče biti poltena, bo takega ciničnega obreko-falca vrgla iz svoje srede. Toda pri SLS Je dr Kulovic še nadalje glavni tajnik in poslanec. Poslanca Škuljn Je bil v skup-ICtnl Javno vržen v obraz očitek, da Je denunclral tov. Puclja. Ta očitek smo potem mi opetovano ponovili. Se do danes nista ukrenila niti posl. SkuU In niti SLS ničesar, da bi razčistila to stvar. Poslancu Sušni?« smo opetovano očitali laž in Se danes ga poživljamo, da nas zaradi tega toži In še danes Izjavljamo, da bomo navedli ime pisca članka, pa poslanec Sušnik ne toži In ne toži. In mirna je tudi SLS, ki pusti, da sa njenim po-»lancom očita laž! Te dni Je očital Korošcu Stojan Proflč, nekdanji njegov zaveznik, da mu Je dal koroški fond in da o Bjegovl uporabi še niso bili položeni računi. Vsaka poštena stranka bi gh v«aj sedaj predložila. N« tako BLS, ker Jih ne sme. Bi pač prišlo P dan. da ne ilve klerikalni zavodi od požrtvovalnosti, temveč tudi M drugačnih dobrot Ves svet ve, da Je dr. Korošec tvojimi modrčki oškodoval državo r m za milijone. Ne na en tozadeven očitek ni dr. Korošec odgovoril Pač pa se je našla na Dolenjskem klerikalna baraba, ki je očitala modrčke — Puclju l Klerikalci pravijo o sebi, da so ljudska stranka. Bi res radi znali, v čem se še njihov ljudski značaj kaže, zakaj ljudstva niso nikoli vprasaii za mnenje in mu tudi nikoli niso položili računa, ln vendar bi ga morali polagati o marsičem. Tako o izgubljeni Koroški, o izgubljeni Primorski, o raztegni t vi srbskega vojaškega zakona na Slovenijo itd. — V čem so torej ljudski? Ali v tem, da mislijo, da je ves denar ljudstva — njihov? Nepoštenost pa ni samo geslo klerikalnih generalov, temveč tudi stranke same. Drugače pa tudi biti ne more. Ce so nepošteni posamezniki, potem tudi ne more biti poštena stranica, ki js iz njih sestavljena. Samo pri klerikalcih jo mogoče, da sklepa SLS zvezo s komunisti, najbolj fanatičnimi nasprotniki krščanstva; Samo pri klerikalcih je mogoče, da se vežejo danes z Radičem, ki je na najbolj ogaben način opsoval duhovnike. Poročali smo, kako je opsoval Radič Slovence. In klerikalci, ki hočejo biti edini zastopniki Slovencev, se vežejo z njim. Čast se pač nikdar ni ustavila pri SLS, Nas psujejo, da smo brezverci, da smo se prodali Srbom itd. — Njihov generallslmus dr, Korošec, pa se je prodal Srbom tako, da si je pozabil zapisati celo kot — in vendar molči vesoljni Eseles. In te dni se je zvezal dr. Korošec celo s mohamedanci in tudi to je prav SLS, ker misli, da je udarila s tem Srbe in nas, ki smo kristjani. ln kako so klevetah našo stranko in naše voditelje. Vse pod plaščem Imunitete. Samo »Slovenec« ni imel vsled osebne zasluge Smodeja, poslanca za odgovornega urednika in zato doživlja »Slovenec« obsodbo za obsodbo. Pa dasi glasilo »katoliške« stranke, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo, ni čutil »Slovenec« niti enkrat še potrebe, da bi svoje klevete preklical. Nasprotno I Povzpel se Je celo do te gorostasnosti, da izjavlja njegov zagovornik, da »Slovenec« sploh ne more biti več kaznovan, ker je že prejel vso po zakonu sploh mogočo kazen l Sedaj so volitve končane in pred sodiščem so vsak teden obsojeni razni klerikalni zaslepljene!, ki so verjeli klerikalnim klevetam. Na zapor In na tisoč dinarjev kazni so obsojeni posamezniki. SLS pa se niti ne zmeni, da bi se zavzela za te žrtve, da bi jih rešila pred kaznijo. Še naprej zavaja ljudstvo, kakor v nepoštenosti Čisto zagrizen grešnik. Nimamo prostora, da bi mogli priobčiti vse dokaze klerikalne nepoštenosti. Pa tudi Že samo del navedenih zadostuje za vsakega poštenjaka. Slovensko ljudstvo I Kadar Izgubi posameznik čut poštenja, potem se prične njegova pot navzdol. Narod pa je zapisan poginu, če se izneveri poštenosti. Kam greš slovensko ljudstvo? Ali v zmago in poštenje, ali v nepoštenje In pogubo? Pot Je samo ena! Dne 18. marca si volilo pot v pogubol 13----*>' 61 91 V soboto se Je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem zopet obravnava proti »Slovencu«, ki sta ga tožila tov. Pucelj in Štibler, ker je pisal »Slovenec«, da pomeni imenovanje Štiblerja novo korupcijsko aiera Zastopnik »Slovenca« dr. Adlc-šič je izjavil, da odgovorni urednik omenjenega članka ni bral. »Slovenec« je torej zlezel zopet pod klop, mesto da bi nastopil dokaz resnice. Pred volitvami klevečejo, po volitvah pa rep med noge! Fej vam, vi poklicni obrekljivcl! Zrradi te izjave, bi mogel biti obsojen odgovorni urednik »Slovenca« samo vsled zanemarjenja uredniške dolžnosti. Toda najlepše šele pride! Zastopnik »Slovenca« je izjavil namreč sedaj, da »Slovenec« sploh ne more biti več kaznovan, ker je bO v kratkem kaznovan že toilkrat In tako visoko, da je po zakonu dopustna najvišja mera kazni že dosežena. Tako torej! Ker je »Slovenec« tako klevetal, kakor nihče drug in celo že prekoračil ono mero, ki jo je smatral zakonodavcc sploh za mogočo, zato naj sedaj »Slovenec« nemoteno še naprej obrekuje! Človek mora biti pač klerikalec, da razume tako moralo. Toda račun »Slovenca« je bil morebiti prebrisan, vseeno pa napačen. Sodni dvor je namreč ugotovil, da se zagovornik »Slovenca« moti in da sc more »Slovenca« še obsoditi. In kolikor se ga je še dalo, toliko ga je sodni dvor tudi obsodil, »Slovenec«, oziroma njegov odgovorni urednik jo bil namreč Obsojen na 1C00 dinarjev globe, oziroma 20 dni zepora, na povračilo sodnih stroškov in pa v objavo rezsodbe. Tako je obrekljivega »Slovenca« dosegla zopet pravična kazen. Nad iznajdljivostjo »Slovenca«, da sme sedaj nekaznovano obreko-vati, ker je bil že tako mnogo kaznovan, pa se je vse prav dobro zabavalo. Ampak kljub vsem tem obsodbam pa je »Slovenec« katoliški list, »Kmetijski list« pa brezbožen. Oh, gospodje duhovniki, da imate tako kosmato vest. res nismo mislili! Pred nami so rezultati volitev, ki so končale z nepričakovano veliko zmago stranke, ki je volitve vodila. Velika udeležba volivcev in zmaga radikalov bi na prvi pogled kazala na veliko zavednost vo-livnih mas in na njihovo ljubezen in vero do vladajoče stranke. Radikali se tudi trudijo, da v tem smislu razlože svoj uspeh, dasi je resnica čisto druga. Do samega dneva volitev so dajali vsi največje nade na uspeh kmetski stranki Zveze zemljorad-nikov, ki je uživala največje simpatije mas in ki je edina mogla na vasi prirejati Javne shode in doživljati odobravanje kmetskega ljudstva. Izgledalo je, da obstojita sploh samo dva tabora: tabor meščanskih strank, v katerem so bile vse stranke razven Zveze zemljoradnikov In tabor zemljoradniški z ogromno množino podeželskega ljudstva. Ne policijski teror, ne preganjanja in ne grožnje niso mogle odvrniti zemljo-radnike od njihove poti. Ko so videli radikali tako stanje stvari, tedaj so se zatekli k dvema ogabnima In nizkotnima sredstvima. In ker so se bali, da bi zemljoradniki mogli Imeti dovolj časa, da bi ono podlo laž razgalili — so uporabili oba sredstva na dan volitev. Prvo podlo sredstvo je bilo vo-Hvno geslo: »Boj za državo in je-dinstvo.« To geslo pa so razširjali na ta način, da so dolžili zemljorad-niško stranko, da je prejela nekaj milijonov dinarjev cd Bolgarov In da se je dogovorila z Radičem, kako bo razdelila državo. To brezstidno laž so razširjali na dan volitev po nepodpisanih plakatih, ki jih je policija čuvala ln njih vsebino kot resnično potrdila. Objavljali so dalje, da je oblastvom uspelo, da to dokažejo ln da bo vsled teera dal kralj radikalom, če bi propadli, diktaturo. Na mnogobrojnih ln nepodpisanih plakatih so širili o zemljoradničkih kandidatih najbolj neverjetne laži, ustmeno pa so zagotavljali, da so vši zemljoradničkl kandidati že pobegnili v tujino — na Bolgarsko. Zemljoradničkl sveti (ko naše krajevne organizacije) so poslali sicer naokoli konjenike, da razgalijo radikalno laž, toda povsod! se to nI moglo zgoditi in tako so bili volilci zbegani in niso znali, za koga se naj odločijo. Ko so dovršili radikali to svoje prvo nedelo in zbegali narod, so začeli razsipati denar in sicer v neverjetni množini. Plačevali so ko neumni. kakor da bi jim bila na razpolago cela Rotschildova blagajna. V posameznih vaseh so pooblastili svoje agente, da plačajo poljubno vsoto, samo da dobe glasove. Ceni se, da so samo v požairevačkem okraju razdali nad dva milijona dinarjev. Šli so od hiše do hiše siromašnih kmetov, dajali jim denar in jih potem zaklinjali na kruh in sol, da volijo radikale. ln tako se je zgodilo to, Cesar nI nihče pričakoval: volitve so končale z radikalno zmago. Toda ta zmaga ne pomenf poraza zemljoradničke stranke — ker je dobila zemljoradnička stranka letos v celoti več glasov ko pa leta 1920. SedaS, ko je nehala pijanost naroda, ko se je narod prebudil, sedaj spoznava narod, da je bil pre-varjen. Danos Je radikalna stranka v Srbiji slabejša kakor pa js kdaj btta, zemljoradnička zavednost pa večja, kakor kdajkoli popreje. Volitve so bile zadnja laž starih levov, poslednja zmaga umirajočih lopovov, ki so za trenutek oživeli, da za vedno ležejo potem v grob. MI gremo v boj z bolj vedrim čelom ko preje In nadejamo se, da tudi bratov Slovencev ne bo trenuten neuspeh zbegal, temveč da bodo v borbi vztrniall In se krepili, dokler ne reši kmečka vlada Jugosiavije.« Prlobčeni članek nam je poslal ugleden voditelj zemljoradnikov. Članek jasno dokazuje, da je kmetska misel v vsej državi na pohodu in da bo ravno tako zmagala pri nas, kakor je zmagala na Bolgarskem in kakor je zmagala na Češkem. Tudi na Bolgarskem je kmetska stranka nekoč silno padla, toda ravno padec je bil najboljša šola in stranki v največjo knrist. Odpadlo je tedaj vse suho in gnilo listje, ostalo je le 7dravo in krepko In zato je prišla tudi zmaga. Tako se bo in se mora zgoditi tudi pri nas in zato tovariši stopnjujte svojo delavnost, povečajte svojo požrtvovalnosti. Ker ni vei ton. Pucelj minister. Dovoljenja za loterije Izdaja poljedelsko ministrstvo. Ko je bil tovariš Pucelj minister Je bilo vsakemu dobrodelnemu društvu ugodeno ln tudi v takih primerih, če so bile prošnje nepravilno sestavljene in v nepravilnem roku. Sedaj je prosila »Mariborska gradbena akcija za lajšanje stanovanjske bede« za dovoljenje loterijo^ Prošnja pa je bila odbita. Prav zelo se bojimo, da bodo rkoraj isto doživela tudi razna po-deželna gasilska in druga društva. Tako se sedaj, ko so klerikalci zmagali, obrača vse na slabše! Politično barabstvo. V »Slovencu« z dne 10. aprila h objavljena zahvala Odbora za grad-bo mostu čez Krko pri Cerkljah ln sicer na naslov poslanca Sušnika, ki da je dosegel podporo v znesku 400.000 kron. Na zahvali sta podpisana načelnik odbora Toma z In in tajnik odbora Orane. Ne bomo raziskovali, če sta oba podpisanca podpisala zahvalo v dobri veri, da je njena vsebina resnična, ali pa sta podpisala zavedno laž. Pač pa pribijamo, da je vsebina zahvale grda laž. Poslanec Sušnik je bil v opoziciji In zato sploh ničesar ni doseči mogel. Podporo je Izposloval klub poslancev SKS, zlasti tov, Rajer So Pucelj. Vse drugo je laž! To ve prav dobro tudi poslanec Sušnik! Ampak vseeno ne dementlra laži, vseeno si pusti lažnivo kaditi, vseeno si hoče pomagati z uspehi, katere krade toliko opsovanim samostojnim poslancem! Tako početje je politično barabstvo, ki je med poštenjaki nemogoče I Treba Je že vstopiti v vrste ko-ruptne Eseles, da se sme uporabljati tudi take podlosti I Ampak, obračun že še pride I Kdo ruši dinar? Ob priliki poloma tržaške firme Hacker in Kraus je prišlo na dan, da so v zvezi ž njo tudi razni zagrebški židje pomagali rušiti vrednost našega denarja. Finančno ministrstvo je zato odredilo strogo preiskavo In na podlagi te kaznovalo zagrebške špekulante z globami do 300.000 Din. Tako so bili kaznovani Adler, Buchler, Schrenger. Schon, Lichtenberg, Dia-mand, Sch\varz, Vinski itd. po 300.003 Din Bicr, Fischer, Pollak, Brummer, Schlesinger, Schwarzen-berg, Samuel Kolin, Gelb i. dr. pa z globami preko 100.000 Din. Torej skoraj sami zagrebški čifuti! Ti čifuti pa so gospodarji nad Radičem in temu Radiču se je šel poklonit dr. Korošec! Ka^cn teh pijavk ijudstva je veliko premila! Vse premoženje bi se jim moralo pobrati, njih same pa obsoditi na dosmrtno prisilno delo. Ce pa to še ne bi pomagalo, pa na vislice z njimL Bi videli, kako hitro bi bila vfr. ljava našega denarja trdna! Onemogla lesa. Ker se naše gospodarske organizacije — kmetske hranilnice h» posojilnice in gospodarske zadruge — lepo širijo in uspešno delujejo in to vzlic temu, da je reke! dr. Koroi šcc, da samostojneži niso sposobni ustanoviti eno samo zadrugo ali kul* hrrho društvo in čeprav je dejal dr. Žerjav, da se samostojni veljaki rajše pehajo za častmi, kakor pa da bi ustanovili gospodarsko organizacijo, zato jim zdaj gola zavist in strah pred konkurenco ne pustita spati. Ker pa delujejo naše zadruge mnogo uspešnejše kot klerikalne, katerim delajo hudo konkurenco, zato ne morejo iztakniti izdatnega sredstva, kako bi naše zadruge oklevetafl. Pa po dolgem tuhtanju so vendar »pogruntali«, češ da vlečejo naše zadruge mastne državne podpore, katere da jim je preskrbel minister Pucelj. (Kakor da bi bilo to kaj slabega.) Ker pa to ne zaleže, kajti ljudje vprašajo samo, kje je cenejše, so si potem izmislili, da so naše zadruge liberalne in da zato podpira »luciferja - liberalca«, kdor kupuje pri naših zadrugah ln postane njihov član. Ljudje pa pravijo: rajši še dosti »llberalno-luciferskih« zadrug, ki nam bodo poceni prodajale kot pa »žegnane« klerikalne oderuhe. Ker stojimo na načelu stroge res. nlce, zato povemo vsem ln vsakemu, da nimajo naše zadruge niti ficka državne podpore In da so vso prej kot pa liberalne, kajti zadružništvo in liberalizem se izključujeta, prav tako kot ogenj ln voda. Ampak nekaj drugega je na stvari. Naše zadruge delajo pošteno in za koristi ljudstva, kajti vodijo jih kmetje sami; zato delajo dobro. Klerikalne ln demokratske pa ne delajo za ljudstvo, ampak za žepe posameznih mogotcev ln predvsem za volivne fonde. To nam dokazujejo mnogi slučaji, o katerih imamo točne podatke, kako so kupovali prvi kakor drugi glasove na račun zadrug (Vehovec, Prijatelj Itd. itd.) In dvema gospodarjema — ljudstvu na eni strani in mogotcem na drugi strani —- pa ni lahko služiti. Pa to gospodje klerikalci In demokrati (liberalci) sami dobro vedo, zato taka onemogla jeza nad našimi zadrugami. — Sram Vas bodi! Darila za tiskovni sklad. Tarokist! In kibici pri Krištofu v Lescah 540 kron. (Ker sta 2 izgubila ultimo in prosila za odlok, prispevata pozneje.) Tov. Matija Obreza, župan v Cerknici, nabral na volilnem shodu z dne 24. II. 800 kron. Na sestanku v Preserju je bilo nabranih 400 kron. Tov. Franc Bavdek, Sp. Slivnica, 80 kron. Tov. Josip Zurc, Semič, 120 kron. Vesela družba pri Kovaču v Dravljah nabrala 404 krone. Krajevna organizacija SKS v Komendi nabrala na sestanku 850 kron. Vesela družba v gostilni Jerneja Hlršmana v Krtini 280 kron. Sodarska zadruga v Štepanji vasi 240 kron. Tov. Ivan Klenošek, Zabukovje, 400 kron. Tov. Anton Prijatelj, Žalna, 20 kron. Tov. Josip Novak, Jama, 400 kron. Tov. Franc Pustotnlk, Blagovica, 1000 kron. Tov. Martin Verhovnlk, Šutna, 20 kron. Tov. Iv. Drnošek, Žlebe, 40 kron. Tov. Faleschlnl, Straža, 80 kron. Tov. Kovač, župan v Preserjah, 400 kron. Tov. dr. Franjo Šemrov, Kranj, 40 kron Tov. šefman, Radohova vas, 400 kron. Neimenovani, 20.000 kron. Na volilnem sestanku v Šmart-nem pod Šmarno goro 672 kron. Neimenovani, 1000 kron. Tov. Anton Kline, Gorenje polje, 400 kron. Neimenovani, 28 kron. Skupno torej 28.654 kron. V vsem je bilo letos darovanih za tiskovni sklad 77.335.20 kron. Ta vsota je časten dokaz požrtvovalnosti naših tovarišev ln mi smo na njo ponosni! Z lastno močjo se vzdržujemo in stranka, ld živi od požrtvovalnosti svojih pristašev ne more propasti. Tovarlšll Zavedati pa se moramo. da zahteva blagor kmetskega ljudstva, da svojo požrtvovalnost Se stopnjujemo. Zlasti pa sedaj, ko slavi bujskaštvo naravnost orgije in ko Ogroža našo svobodo. S prosvetljenjem naroda moramo nbK) hujskaitvo, s naobrazbo zaslep- pa moremo doseči le potom frftfrffp natega »Kmetijskega m felo ca »Kmetijski Ust«, p* delo sa tiskovni sklad. Naše orožje mora biti močno, da bo zmagalo! Čast pa vam darovalci, in hvala vam v imenu kmetske misli! Da bi Ysi posnemali vaš visok vzgled! ___ (Obsodba klerikalnih kričačev v Sodražlci.) Pretekli teden je bila razprava proti klerikalnim razgrajačem, ki so hoteli preprečiti naš shod v Sodra-žicl Vsi obtoženci so bili spoznani krivim in obsojeni deloma na poostren zapor (kakor jurist Campa) deloma pa na denarne globe do 1000 dinarjev, (er vsled priziva nekaterih sodba še nI >ravotnočna, objavimo podrobnosti pri-lodnjič. (»Naš dom«), glasilo narodnih socialistov hvali vlado Stambolijskega. In nakoncu svoje hvale vzklika, kako bi bilo pri nas vse dobro, če bi imeli tudi kakega Stambolijskega. Toda pri nas ga ni in ga ni, toži »Naš dom«. — Naj bo potolažen. Tudi Bolgarska ni imela svojega Stambolijskega, dokler je bila na krmilu meščanska vlada. Stambo-lijski je prišel šele s kmetsko do veljave. Ravno tako je tudi pri nas. Danes nimamo svojega Stambolijskega, ker nimamo kmečke vlade. Pa ta bo prišla In tedaj bomo Imeli tudi svojega Stambolijskega. (»Naprej«), ki hoče biti sicer velik učitelj za vse politične zadeve, napada zemljoradnike, češ, da se bodo zaradi ministrskih stolčkov zvezali z radikali. Da bo »Naprej« pomirjen in da ne bo po nepotrebnem točil krokodilove solze zaradi »nenačelnosti« zemljoradnl-kov, mu svetujemo, da si prebere vsaj eno številko »Sela« in uvidel bo, kako nekvalificirano je napadel zemljoradt-nike. Ce mu je pa »Selo« preveč od rok, pa naj vzame v roke »Kmetijski list« in tudi tam bo našel, da je Bernoto-vo mnenje popolnoma napačno. Prepričani pa smo, da »Naprej« svojih klevet ne Ido popravil. (Krvavi dogodki v Slov. Bistrici) V soboto so imeli OrjunašI v Slov. Bistrici svoj občni zbor, ki so ga nemškutar-ji hoteli preprečiti. Orjunaši pa so nastopili z veliko silo in občni zbor se je vršil nemoteno. Po zboru je prišlo vsled nemškutarskih izzivanj do velikih nemirov, tekom katerih je bilo pet oseb ranjenih. Prav resno svarimo štajerske ^emce, da ne napenjajo preveč loka, kajti drugače bi spoznali, da Je slovensko ljudstvo sicer dobrosrčno, toda nt-kakor ne babje. (Orožn!škl komandi.) Lažnivo obrekovanje tov. Ažmana je povzročil narednik Fon. Vprašamo zato, ali uradu-jeta morebiti tajništvo SLS in orož-niška komanda skupno? Zahtevamo o stvari preiskavo ln kazen krivcev. (Slovenski dijaki v Pragi) so podpore nujno potrebni. Poživljamo zato županstva in posameznike, da podpirajo Slovensko dijaško zadrugo v Pragi, ki bo skrbela, da prejmeio podpore res najbolj potrebni ln pa na najbolj učinkovit način. Podpore je pošiljati Jadranski banki v Ljubljani na račun Slovenske dijaške zadruge v Pragi. (Pclhovgradec.) Pri nas smo na velikonočno nedeljo doživeli lep ln razveseljiv dogodek. Pri vstajenju je bila namreč cerkev prvič električno razsvetljena, Bil je to lep in srce povzdigujoč trenotek. Da se je to zgodilo, se moramo v prvi vrsti zahvaliti Pavlu Rožnarju, ki je z redko požrtvovalnostjo skrbel, da se le ta lepa stvar uresničila. Hvala pa gre tudi župniku, kakor tudi vsem drugim, ki so na kateri koli način pripomogli k električni razsvetljavi cerkve. Takih mož, kakor je Rožnar, nam treba. Sedaj naj pa še Rihar in Tomšič s svojimi pokornimi slugami poskusita s svojo elektriko. Pa menda upata samo na mastne dohodke. Naj si kar napravita žago, ne pa da bi drugim samo svete dajala. Tič se po perju pozna. (Sadovi klerjkalne hujskarije.) Na velikonočni pondeljek Je prišlo na Šmar no goro vse polno ljudstva, večinoma romarjev. Ko se je ta množica dobro napila in najedla, se je razkropila na vse strani, ter zažgala kmečke gozdove na nič manj ko osmih krajih. Suho listje se je takoj vnelo, pričeli so goreti gozdovi, da je škoda milijonska. Lastniki parcel, med njimi baron Lazarini iz Smlednika, so se trudili od 1. ure popoldne, do 2. ure zjutraj, da bi zadušili ogenj, toda vsi napori so bil* zaman. Gorelo je še v torek dopoldne. — Tako se dela lz zločinske nepremišljenosti škoda.Toda klerikalni generalni štab to ne briga, ker pri takih stvareh ne morejo udrihati čez Puclja in samostojno. Poživljamo ob zadnji url zaslepljeno in deloma že strankarsko čisto podivjano duhovščino, da navaja ljudstvo na trezno in pošteno delo ter k varčnosti. Drugače nas mora zadeti kazen, 5e hujša, kakor je zadela Rusija Nehajte s hujskarijami, kajti te bodo rodile hujše razmere kakor so v Rusiji Danes ste sicer zmage pijani, toda brez pravice. Dvignil vas je val nezadovoljstva, toda drug val vas bo pahnil v prepad. Narod, pazi, da sedaj tudi ti ne boš potegnjen v prepad! (Srečna občina je Trata na Gorenjskem) ker jo vodi tako odličen župan. Dne 28. januarja se je ta odlični mož udeležil shoda tovariša Puclja v Gorenji vasi in tedaj je, ker je hotel napadati Samostojno, slišal tako težke očitke, da je moral umolkniti »Avstrijski rabelj! Ti si nam med vojno pil kri!« in slično je letelo na njegov naslov. Toda župan Je molčal in še do danes ni nikogar tožil. Mož si menda misli: Blagor tistim, ki trpe preganjanje, ker njih Je nebeško kraljestvo. Toda možakar je pozabil, da so drugi trpeli zaradi njega preganjanje in da so očitki le prezaslužena kazen. Pa menda so tudi vaščani pozabili na vse in mu nasuli dne 18. marca polno skrinjico kroglic. Ljudska pozabljivost je izvor vsega ljudskega trpljenja. (Lesce.) V naši občini je bila agitacija s strani župnika Avseca velika. Spozabil se Je celo tako daleč, da Je nosil celo očitnim naprednjakom listke, da volijo v 1. skrinjico. In s častno besedo jih je hotel zavezati v to. Okoli je govoril Avsec, da ne bo imela 2. skrinjica niti 6 glasov — a imela jih je 60. — Naj bi se raje brigal župnik Avsec mesto za politiko, za cerkev, da bo red malo večji Naj mu bo za vzgled prejšnji župnik Seigerschmied in potem bodo cerkvene stvari v redu ln pri procesiji ne bodo otroci nosili svetilke, ker je župnik pozabil odrediti potrebno. — Na belo nedeljo pa naj škof poduči Fa-turja v Radovljici, da skrbi, da bo radovljiška antanta čimpreje zbrala denar za zvonove, ker je bil les poceni (Dobrepolje.) Orlovski zastavonoša, ki se pripravlja, da gre na ričet. Kdor ni s klerikalci, tega takoj oklevečejo klerikalni listi. Pa sem si mislil: zakaj pa ne bi tudi »Kmetijski list« enkrat povedal kakšno o klerikalnih nedelih, saj jih je dosti In tako vam sporočam junaštvo našega orlovskega zastavonoše. Dne 29. se je orel Anton Novak iz Male vasi št. 16 spri s svojim sosedom Jožetom Cimermanom. Ker je zmanjkalo Novaku zaradi točnih odgovorov Cimer-mana argumentov, je zagrabil Novak vago in ž njo udaril Clmermana po glavi. Udarec je bil silen in da ni Cimer-man k sreči pristrigel z roko udarec, bogzna kako bi stvar končala. Cimer-man ima globoko in dolgo rano na roki ter manjšo na glavi. Da bo Novak prihodnjič boljše razumel Kristusov nauk: Ljubiti svojega bližnjega, bo prišlo Novakovo junaštvo pred sodišče, Novak sam pa v luknjo. Ja, kljub klerikalni zmagi, veljajo zakoni tudi Še za klerikalce, pa čeprav nosijo »fano« pri orlih. Ampak orli ga vendarle pihnejo, ko imajo tako imenitne zastavonoše! (Koprivnica pri Rajhenburgu) Dne 20. aprila leta 1920 Je bila v Kozjem zanimiva sodna razprava. 23 vaščanov Koprivnice je bilo pred sodiščem obsojenih, ker niso pošiljali otrok v šolo in ker so nedopustno nastopali proti učitelju. Vsi so bili občutno in težko kaznovani Skoraj bo dveletnica tega dogodka. Ali smo se Koprivničani iz te razprave kaj naučili? Ali smo ostali taki, kakor smo bili? Žalostna resnica je, da je še danes vse polno Kopriv-ničanov odločno nasprotno šoli Ljudje — zakaj to? Šola je dobrota in kdor se ni nič učil, ta nič ne zna. Danes pa pridejo naprej le tisti, ki kaj znajo, ne pa tisti ki kriče »auf biks« in ki groze z noži Človek, ki ne zna brati, pisati in računati, se ne spozna v nobeni ne-priliki. Zlasti pa je šola potrebna sedaj, ko vlada splošna izprijenost mladine. Kdor pohajkuje mesto da bi hodil v šolo, ta je na slabi poti ta prej ali kasneje slabo konča. Šolo vzdržujemo vsi. Ce pa plačujemo davke za šolo, zakaj ne bi Imeli od tega tudi dobiček. Zato pošiljajte otroke v šolo in pomagajte učitelju, da bo njegovo težko delo imelo popolen uspeh. In še nekal Naša šola razpada. Sedaj se jo more popraviti še z malimi stroški. Ce pa se ne bo nihče brigal, pa bo treba postaviti novo šolo. Kdo bo povrnil ljudstvu večje stroške? Mar tisti hujskači proti učitelj-stvu. Koprivničani! Bodimo pametni ln napredni možje! Naobrazba je temelj napredka in blagostanja. Naobrazbo pa daje šola. Zato proč s hujskači proti šoli in učiteljstvu, da ne bo zapeljano ljudstvo trpelo po nepotrebnem škodo ko leta 1921. (Rajhenburg.) Oh, a prešmentara raca, racasta! Svet je Čisto narobe, naravnost na glavo postavljen. Kako pa bi bilo drugače mogočo, da je zapisano: Blagor poslednjim, kajti oni bodo prvi in tisti, ki so prvi bodo poslednji! Oh, ti kapa kosmata, kosmata-sta! Kako bridko je občutil to resnico naš škoberne, bivši slavni poslanec, še slavnejšega Eselesa! Ali ste videli Škoberneta pri zadnjih volitvah? Ne? No, ni čuda, ko pa je bil tako visoko, namreč čisto zgoraj, nad vsemi drugimi, tik pod žegnano peto gospoda Korošca. Še jaz ga nisem opazil, ki sem dolg za tri lojtre očaka Jakoba. Kako bi ga pa potem opažih vi majhni pri- tlikavci! Toda jaz sem ga videl. Cisto na vrhu je bil in če bi ne bilo Korošca, bi bil še celo prvi! Oh, kako smo ga zavidali mi navadni klerikalni gmaj-narji. Pa Škoberne je svojo imenitnost tudi slavno čutil. Kot grof je hodil, kakor se to spodobi za prvega Korošče-vega lakaja; pardon — kandidata. In vedno višje je hotel dični Škoberne. Da bi še Korošca kap zadela in Škoberne bi bil prvi! In v nedeljo je nato pel Škoberne v cerkvi tako rajsko milo, da smo takoj znali, da se bo Ško-bernetova prošnja uresničila. Ali bo potem Škoberne zagodel Pašiču. Kaj avtonomija in Koroščeve marnje! Škoberne bo dosegel za svoj mili kraj Dov-ško lastno in pravo čovječansko republiko. (To se je namreč lani naučil od Radiča.) Ljudstvo ga bo tedaj čisto gvišno kronalo za prvega kralja dov-ške republike. Toda — bumff kaj se je zgodilo? Ah, ti kura kurasta! Kroglica je ušla prenavdušenemu Škobrnetu v prvo skrinjico. Ko se je namreč Škoberne v zlati domišljiji vsedel na dov-ški tron, mu je v resnici izročil predsednik volilno kroglico. In ta sala-menska smola! Škoberne se j1? zmotil in volil demokrate! Tedaj je bil Škoberne zopet na zemlji in spoznal je svojo velikansko polomijo. Nehote stisne pest v debelo figo in jo vtakne v drugo skrinjico — v klerikalno. Vse je grizlo in peklo Škoberneta. Demokrate je volil, lastni Skrinjici pa je pokazal figo! Niti jesti, niti piti ni mogel. Kot je dolg in širok je namreč telebnil Škoberne iz nebotičnih višin doli med nas uboge, skesane Adamove naslednike. Škoberne namreč nI Izvoljen. Kako to? Tik za peto Korošca in ne biti izvoljen? Pa, kakor je zapisano. Tisti, ki so prvi, bodo poslednji! Škoda pa je za dovško republiko, ki je šla sedaj rakom žvižgat! Bo že treba zopet romat malo k Radiču in zatožit tega Korošca, ki ni dal najbolj pobožnemu Škobernetu mandata. — MI pa smo veseli, da bodo ostali ata Škoberne doma. Nas bodo vsaj še vsako nedeljo očarovali s svojim rajskomilim glasom. Ta sreča v nesreči nas tolaži. Ampak, da je svet tako narobe! Zadnji bodo prvi, prvi zadnji! Oh, ti šmentana raca, racasta! (Sv. Katarina pri Rog. Slatini.) Sadovi klerikalne vzgoje. — Ker niso mogli klerikalci premotiti vseh volilcev, se sedaj maščujejo nad onimi ljudmi, ki so ostali zvesti kmetski rvsll na vse načine. Tak dičen vzor-mož je tovariš Anton Kamenšek, ki je kljub vsemu prigovarjanju klerikalcev ostal zvest kmečki misli. Ko se je vračal dne 21. marca Kamenšek s svojo materjo s semnja domov, pa ga je čakal v gezdu posestnikov sin Franc Gobec v Rajn-kovcih in mu prizadejal z vozno ročico več težkih ran. Ko je bil drugi dan naznanjen Gobec orožnikom, je hotel seveda po klerikalnem geslu, da je junak le za plotom, vse utajiti. Toda končno je le spoznal, da se napad ne da zatajiti in je vse priznal. Gobcu želimo prav dober tek k ričetu. Pripominjamo samo še, da je bil Gobec predsednik crlov, da je član Marijine družbe in da je več v kaplanijl ko pa Joma. Gobec je torej prav odlična eselesarska oseba Zato pa zna tudi tako imenitno katekizem, da mu bo dala sodnija še posebne, z ričetom zasoljene lekcije. — Tovariši! Ne more zmagati podivjanost, ne more zmagati laž! Zato vztra-jajmo in bodimo vzor-možje, kakor je bil naš tov. Kamenšek. Po trpljenju pride zmaga! (Listnica uredništva.) Lep, stvaren ln poučen dopis iz Koprivnice smo morali, čeprav neradi, skrajšati. Pa bres zamere! (Sokolsko gledališče v Radovljici) Objavo prejeli prekasno. (Notranjo politični položaj) je še vedno enako nejasen kakor je bil. Sporazum z Radičem je vsled njegovih konfuznih zahtev nemogoč. Preostane torej samo sporazum z demokrati, za katerega se je Pašič že izjavil in za katerega bi bil tudi Pribičevič. Toda ta sporazum je le težko izvedljiv, ker je Pašič pretrdo izgnal demokrate iz prejšnje vlade. Ce ne pride do sporazuma med demokrati in radikali potem so nove volitve mogoče. (Predlog »Politike«.) Ker je notranje politični položaj tako zapleten, da skoraj ni izhoda, svetuje »Politika«, da naj krona sama prične s posredovanjem. Kakor v osemdesetih letih kralj Milan, tako naj skliče sedaj kralj Aleksander zastopnike vseh političnih strank k sebi na razgovor. Tedaj se je kralju Milanu posrečilo, da je dosegel skupno delo vseh strank, čeprav izven skupščine. Isto se more posrečiti sedal tudi Aleksandru. Ustvarjen naj bi bil nekak izvenskupščinski parlament, v katerem bi bil kralj Aleksander predsednik. Radič noče v skupščino, v tak odbor pa bi morebiti šel. Predlog »Politike« je gotovo zanimiv in deloma tudi utemeljen, toda njegova izpeljava ni lahka, ker so sedaj druge razmere. (Seje klubov.) Demokratski klub se sestane dne 12. aprila, radikalni pa 14. Na teh sejah pade odločitev o naši nadaljni notranji politiki. (Vlada odstopi) dne 15. aprila, torej dan pred sestankom nove skupščine. Vlada odstopi tedaj zategadelj, ker se boji da dobi že na prvi seji skupščine nezaupnica (Prvo sejo) skupščine bo vodil najstarejši poslanec, ki bo naznanil derni-sijo vlade. Nato bo seja zaključena. Na drugI seji bo izvoljeno predsedstvo! skupščine. (Vlada proti narodni hrvatski cerkvi.) Kakor znano se je na Hrvaškem precej močno razvilo gibanje za narodno hrvaško cerkev. Duhovniki te cerkve ne priznavajo celibata in mesto latinščine rabijo hrvaški Jezik. Sedaj je izdal minister za vere, Ljuba JovanoviG odredbo, da se mora hrvaška narodna cerkev razdružiti, ker ni po ustavi pri-poznana. Kljub temu bodo seveda naši klerikalci kričati, da je vera pri nas preganjana. (Proti anarhistom in komunistom) Je pričela odločno nastopati bolgarska vlada. Prišlo je zaradi tega na več krajih do krvavih spopadov, toda anarhisti in komunisti so bili na vsej črti premagani Kmetska vlada Stambolijskega je zalog notranjega, pa tudi zunanjega miru, kar je Stambolijski zopet jasno dokazal. Ker motijo make-donstvujušči dobre odnošaje z Jugoslavijo, je nastopil Stambolijski proti njim z vso odločnostjo. Dal je celo lastnega ministra, ki je makedonstvujušČ« tajno podpiral, aretirati (Obsodba proti bolgarskim ministrom), ki so zakrivili, da je vstopila Bolgarska v vojno, je končana. Večina ministrov je obsojenih na dosmrtno ječo in na povračilo vseh vojnih stroškov. Tega premoženja obsojeni ministri nimajo, toda kar imajo, bo v korist države prodano. (Nova politika Madžarske.) Listi poročajo, da se hoče Madžarska zbližati Mali antantl. Čeprav Je gotovo, da Madžari nikakor nočejo opustiti svojih sanj glede Velike Madžarske, je vendar verjetno, da bi v resnici hoteli zbližanje. V glavnem iz dveh vzrokov: Prvič so v silnih denarnih težavah, ker je madžarska krona zelo padla, drugič pa so doživeli i pri Turkih i pri laških fašistih neuspeh. Ta dva udarca sta Madžare spravila k pameti. (Poruhrje.) Zaradi poruhrskega konflikta je neobvezno posredoval v Londonu bivši francoski minister Cotb cher. Govori se, da je dosegel zbližanje in da Je možnost likvidacije spora msA Nemci in Francozi povečana. (Turška vlada) je izročila zaveznikom odgovor, v katerem izreka nado» da pride do sporazuma. Angleške informacije so bile torej točne. (Komunisti proti krščanstvu.) Po usmrtitvi katoliškega prelata Budkle-wlcza se prične proces proti pravoslav-nemu patrijarhu Tihonu in drugim pravoslavnim duhovnikom. Komunisti žo groze, da bodo vse obsodili na smrt Istočasno s procesi proti duhovnike« pa so pričeli komunisti sploh z vso silo nastopati proti krščanstvu. Cerkve ts-preminjajo v Javna zabavišča, da celo v javne hiše z zloglasnimi ženskami Na več krajih so se zato kmetje uprli Tako v Minsku. Toda rdeče čete so kmete premagale in nato skoraj vse poklale. Zaradi tega protikrščanskega nastopa komunistov se govori, da bodo vse države pretrgale vse zveze z Rusijo. Zanimivo Je, da preganjajo komunisti vse vere, razven židovska Ta uživa edino varstvo komunistov, ker so pač vsi voditelji komunistov žSdje. Zaradi umora prelata Budkiewicza je prišlo v Varšavi do velikanskih protiro-skih demonstracll tekom katerih J* množica navalila na židovske trgovhML Vojaštvo je le s težavo napravilo Drobne politične vesti. (lz Romunije) so Izgnali vse men$h& ki niso grško - pravoslavne aii grško f uniatske vere. (Škodove tovarne) hočejo v Jugoslaviji ustanoviti svojo podružnico. (Bivši Bolgarski vojni minister Tomov) je bil aretiran, ker je podplnfl makedonstvujušče. španska vlada je podala ostavlK% ker je dobila v skupščini nezaupnica Mussolini namerava sklicati podq|» navsko konferenco nasiedstvenih držav« Za novega češkega kardinala hi imenovan Stoja n, škof v Olomucu. V Gsorglji so dali boljševiki v zadnjem času ustreliti nad 200 ljudi in sfce* brez sodbe sodišč. Med ustreljenimi (t bili celo otrocL V Rumunijl so poskušaH komunfsfll uprizoriti vstajo. Policija pa je priSA zarotnikom na sled in jih aretirala. Bolgarska izroči medzavezniški ko« misiji vse orožje, ki je bilo naknadnft nabrano. Tako spoštuje kmetska vladi dogovorel Dra^i somfsrfeniK! AH si Že prfdotm „KmetIjskemu nstu" kakega novega naročnika afl kflto novo II I i mm m II lil« —I i <111 ............11 II* ■ n—in i ——i i ............... Obletnlo Karlove smrti so praznovali na Dunaju monarhisti. Zaradi tega Je prišlo do spopadov s socialisti. Atentator Daskaiov, ki je hotel umoriti Stambolijskega je bil te dni aretiran. število nemških komunistov je naraslo za 38 tisoč in znaša sedaj 217X100 organiziranih članov. Tako i>oro£ajo nemški komunistični listi. Na Turškem je izdana prepoved prodaje alkohola. Za tuje državljane bo pa veljala izjema. Pilo se bo torej še v naprej, samo mak) bolj drago. Laška princezLnja Jolanda se je po-fDČfla dne 9. i m. z laškim oficirjem. O Lenina pišejo zopet, da je težko bolan. Nekateri listi poročajo celo, da je ia umrl, da pa komunisti prikrivajo njegovo smrt. Kmetijsko Šolstvo- Oddelek za kmetijstvo priredi v nedeljo, dno 15. aprila sledeča poučna predavanja oziroma tečaje: L V St Lambertu pri Litiji, po rani ttft& o poljedelstvu in živinoreji; pomočnik okr. ekonoma Jereb. t V Gor. Polju, popoldne, o pomlad-MQ delu v vinogradu in sadovnjaku, o pridelovanju krme; okr. ekonom KafoL & V Dobo, ob 14. uri, razgovor o sadjarstvu; pomočnik okr, ekonoma Marinček. 4. V Logatcu, ob 11. uri, o pokonče-vanju majnikovega hrošča; pomočnik okr. ekonoma MatjaiiS. 5. V Češnjlci v Bohinju, ob 15. uri, • živinoreji in planšarstvuj okr. ekonom Sustič. 6. V Draličih, v SoH ob H uri, o sa-družništvu; pomočnik okr. ekonoma Konda. 7. V Boh. Bistrici, ob 11. uri, o izboljšanju bohinjskega sira; mlekarski Inštruktor Pevc. 8. V Dobrovi pri Podnartu, pri zborovanju kmet zadruge, o delovanju živinorejskih odsekov; pomočnik okr. •konoma Hiadnik. 9. V Podgori pri Slovenjgradcu, o Ufljoljšanju pridelkov s pravilnim obdelovanjem, okr. ekonom Wemig. 10. V Selnici ob Dravi, o gnojenju; tfi. kmet. nadzornik Širekelj. 11. Pri Sv. junju v občinskem uradu ob 14. uri, o sadjarstvu in o živinoreji; pomočnik okr. ekonoma Pavlica. — (Petdnevni kletarski tečaj) priredi Vinarska hi sadjarska Šola v Mariboru od 1. do aklj. 5. maja t L Prijave za udeležbo sprejema ravnateljstvo navedem šole najpozneje do 25. aprila t. I Ker Je število udeležencev omejeno, bo ravnateljstvo vsakemu zanhnancu sporočilo pismeno, da H se tečaja more udeležiti ali ne. Pouk Je brezplačen. Stanovanje ln oskrba Izven zavoda. (Na vinarski in sadjarski šoti v Ma-rtorn) je bflo koncem prvega semestra (28. n. 1923) tekočega kot 51. šolskega teta 1922-23 v obeh letnikih 97 učencev od katerih Je dovršilo I. semester z odličnim uspehom 11, z dobrim uspehom 32 in z nezadostnim uspehom 12 učencev; 2 učenca sta bila Izključena ra IS do 20, med L. 10 do 12 za kilogram, mleko L, 1.20 do 1-50 za liter in jajca po 0.45 do 0.55 lire. (Izvozna cena na moko) je znižami in znaša odslej za pšenično moko le 60 dinarjev, za ostale moke pa 40 dinarjev za 100 kilogramov. Demokratski naftna rti so torej lahko pomirjeni (Kvas) se mora po odredbi železniškega ministrstva odpre ml jati brez vsakega odlašanja. Skrajni čas. da Je to odrejeno. (Rusko {gospodarstvo.) Na milijone ruskega prebivalstva trpi od lakote, komunisti pa izvažajo Sto v Evropo, da dobe na ta način denar za svojo komunistično propagando. Nansen, ki vodi prehranjevalno akcijo v Rusiji in ki Je bil še pred kratkim prijatelj komunistov, jih je sedaj zaradi tega brezvest-nega gospodarstva ostro obsodil. Raznoterosti. (Mrzla velika noč.) Is vseh krajev prihajajo poročila o mrzli veliki nočL Beograd je Imel 1. in 2. aprila snežen metež in tudi po drugih mestih je zapadel sneg. Mraz Je splošen, v Evropi ravno tako občuten ko v Ameriki. Meteorologi (vremenostovd) trde, da bo vsa doba okoli velike noči tako hladna, ko ni bila Že 49 let. V New Yorku ie padla temperatura na velikonočno nedeljo celo pod ničlo. (Velikanski bančni polom na Danskem.) Danska kmetska banka Je doživela popolen polom. Primanjkljaj znaša nad 230 milijonov danskih kron (skoraj enake zlatim kronam). Danska kraljeva rodbina je zaradi potoma skoraj ob vse premoženje- Ravnatelj Gliickstadt je živel silno razsipno. Polom banke so povzročite predvsem velikanske izgube na Ruskem. (V Ricmanjih), prijazni vasi v tržaški okolici so n« velikonočni pondeljek vdrli fašisti v stanovanje Josipa Žerlja-na, ga isviekll lz postelje, ga pretepli t žilovkami in nato mu prerezati žile. Ko so dokončali to svoje barabsko »junaštvo«, so pretepli še nekega Kureta. Zakaj? — Zato ker sta imela ta dva spor t nekim renegatora v družinskih zadevah. Take so razmere tam preko-Kierikaki pa pravijo, magari pod Kalijo, samo da bo avtonomija. Prekletstvo nad izdajalci! (Lord Carnarwon), ki je odprl grobnico egipčanskega kralja Tutankamena, je umri vsled pika neke žuželke. Stari Egipčani so silno skrivali trupla mrtvih, da jih ne bi nihče motil v njihovem večnem spanju. Zato to postaviti grobnice v puščavo, Vhode v piramide so kolikor mogoče skrffi ln v piramidi sami se je prišlo do groba šele po labirintu. Zadnje varstvo pa Je bilo v papirusu, ki je bil na prsih mrtveca in na katerem Je bila izrečena strašna kletev nad onim, k) bi motil mrtveca. Zanimivo je, da konstatirajo listi, da se je več takih prokletstev tudi natančno izpolnilo. Bomo videti, ko odpro mumijo Tutankamena, če je izrečeno v papirusu, da naj tistega, ki odpre njegov grob ubije žuželka. (453 kilometrov na nroj »Times« (Tajms) poroča, da je prevozil ameriški poročnik-letalec 453 kilometrov na ura Iz Ljubljane na Dunaj se pride torej lahko v eni uri, če ima seveda človek letalo in da zna tako hitro voziti (Vojak ustrelil civilista.) Ko se je vračal na velikonočni pondeljek 24 letni mehanik Stanislav Vodnik it Ježice v Ljubljano, mu je zaktical vojak, ki je bil na straži uri smodnišnlci: »Stoj«. Vodnik se je takoj ustavil, toda vojak Je takoj ustrelil. Vodnik Je bil na mestu mrtev. Mak) manj odločnosti tndS vojakom ne bi škodovalo. (Duhovnik ubti ženo In potem še seboj Pravoslavni duhovnik Nikolaj Ko-eevič je poslal svoje otroke v Novi Sad v šoto- Otroke Je spremijevak v Novi Sad njegova žena. Med tem pa je po- stal duhovnik silno ljubosumen ln odšel za ženo v Novi Sad. Pričel ji je očitati nezvestobo, nato pa je nakrat potegnil samokres in ustrelil ženo. Ko je videl, kaj je storil, je ustrelil še sebe. Bil Je na mestu mrtev, dočim bo žena najbrže okrevala. Za kratek ias. Dober odgovor. Kraljica je imela priti v nek kraj. Ob progi, kjer se je imel voziti dvorni vlak je stal orožnik, blizu njega pa na dreves« mali Francek. Kraljice pa dolgo ni bito in ni bilo. Nakrat se oglasi Francek: »No koza, ali boš že enkrat prišla?« Orožnik sli® to, se obrne k Francka in mu reče: »Ti poba. pridi no mak> sem k meni!« Francek uboga. Nato reče orožnik: »Koga pa si ti misffl s kozo, a?« Francek odvrne: »Svojo sestro, ki tam gre.« Nato spleza Francek nazaj na drevo. Ko je bil na svojem mestu, pa reče orožniku: »Gospod orožnik! Koga pa ste mislili Vi?« V gostflnl Sin sedi s očetom pri mM bi pije ta vino Sin vpraša očeta: »Kedaj Je pa človek pijan, oče?« »To ti Je težko naložiti,« odgovori očej »glej, če bi bil ti pijan, bi videl pri mizi v kotu štiri osebe namesto dveh, ki sedita pri mizi* »Saj je pri mizi samo eden. oče!« vzklikne sin začudeno. MmuuHttCi?;;; .!Kiati»iBWiim»«8flWHmiamjwitt« Obrtnik. i&miutsuuu3!^!!Hiittnm«NM]itBUittmiiiimut«tiuniUH!ii Obrtniki in piamenski bol. Večno bolj razvijajoča se plemenska borba Je velike važnosti tudi za obrtniSkl stan. Predpogoj uspešnega razvoja vsakega obrta (in s tem prospeva-nie obrtnika) Je, da vlada v deželi mir in red. Plemenska borba, ki sloni vedno v prvi vrsti na Instinktih mas fn ki je zato vedno le bolj plod želi ko pa razuma, ogroža mir in red v deželi. Tako med Hrvati ko med Srbi se s plemensko borbo stopnjuje medsebojno nasprotje in to stopnjevanje mora, hočeš nočeš, privesti do odkritega boja. Ravno pretekla volilna borba je to v potni meri dokazala in onih 15.000 kmetov Iz Ko-stajnice, ki so hoteli z orožjem v roki izvesti tta svoj način plemensko borbo, Je potrdilo to žalostno resnico najbolje. Vsak boj Je sicer zdrav, v kolikor pomeni tekmo borcev. Pri nas pa, žalibože, ne pomeni plemenski boj tekme plemen, temveč te poveličevanje praznega plemenskega Šovinizma. Proti ušivim bal> kancem govore na Hrvatskem, o slovenski kulturni superiornosti be-sedičijo na Slovenskem ln s srbsko slavo In zmago a gi tirajo na Srbskem, Povsodi torej le šovinistična gesla in povsodi le nerealni ideali aH o Veliki Srbiji, veliki Hrvatski aH veliki Sloveniji, da označimo tako Koroščevo čudodelno avtonomija Dolžnost obrtnikov ln vseh pridobitnih slojev je, da izrodke plemenske borbe dovedejo povsodi v prave meje. Nad ostane plemenski boj, toda te zdrav in napredek naroda povzročujoč plemenski boL Tekma plemen glede njih napredka mora postati plemenski boj in nič drn-gegai Ta tekma mora pa biti toka, da optogoča zlasti gospodarski napredek dežele. Od krivičnega davčnega sistema trpi obrtnik vse Jugosla-vOe, od teže voJaSkega zakona je udarjen obrtnik vse države, te nezmožnosti centralnih, pa t odi pokrajinskih vlad, ovirajo vse obrtnike v razvoju. Zato je tudi potreben složen nastop vseh obrtnikov te zato je rešitev plemenskega boja v znatni men odvisna od tega, če bo uresničen klic: Obrtniki vseh dežel, združite se! Ne šovinistična gesla, ne besede o kulturni prepotend, ne oziri dO zgodovinskega prava in ne sklicevanje na stvarno zgodovino, ne bodo rešila naroda! Rešitev pa prlne-r se zdrava tekma, M bo dala složna in temeljito delo, ki bo pometla % vso gnilobo. Id zavira razvoj ln katera se pod krinko plemenskih ge« sd povsodi bohotno razvija. Poglejte Zagreb z njegovim ozračiem, poglejte njegovo nad vse močno ilaovsivo, poglejte gospodarsko delo SLS, ki je na vseh pobih zavoženo, poglejte brezdno, v katerega tira deželo beograjska po-rodica, radikalna ko demokratska, pa spoznati boste, da ne more niti ena sedaj vladajočih plemenskih večinskih strank prinesti zdravje v naše javno življenja čisto novi ljudje morajo priti na dan to sicer od, ki z lastnim delom ustvarjalo tudi v najtežjih prilikah blagostanje dežele. Ti ljudje so še zdravi po morah, ti imajo krepko voljo te ti poznajo potrebe dežele. Ti ljudje so med kmetskim ln obrtniškim delovnim ljudstvom, ti ljudje pridejo do moči, če bosta kmet in obrtnik združena v močni in enot" ni stanovski organizaciji. V tem pa je tudi veliki ta naravnost zgodovinski pomen. Obrtniki vseh dežel združite se te v tem kil-' ca je tudi povedano stališče obrtnika do sedanje plemenske borbe. Obrtniki, upoštevajte to in s krepko organizacijo na delo proti Lz-rodkom plemenskega boja, za stvar* no injpdrešujoče gospodarsko delo. le n tat t «Mk dafadab preirimlena, hvaljen« ta, prttfttbljeoa so prava Etea-lepota pospefctfoca ared-Mva lekarnarja Fettor. Elza-obrazna pomada sanosljivo varrtro proti aolžnlra pegam, solžnj opeklini, lisam, hrapavi koši odstrani sajedavcei, Ogfce, nabore ia vsakovrstne nežtatoati kol«. Z velika porcelanasta lončka s pakovanjem is poštnino 26 dinarjev. Etza-Iilijno mlečno milo aajssflejSe ta aajfineji« milo tapotei Ideal meh mili Popolnoma neškodljivo, ie jako dobro penit la je milega fiNga duha 4 veKke koee • pafeo- fanjam ia poštnino 85 din. Efza-pomada za rast las krepi kožo a« glavi, sabranjuje, hspadanje. lomljenj« ta cepljenje las prho* ta prerano osivelo* L t i. t vp-lika porcelanasta lond-fca a pakovanjem ta poštnino 28. Šaafrr pokus zadostuje, (ta tudi vt režete: Učite v vseh poslovnioah samo prav. Blaa- 3te od lekarnarja Feiler. ta cene se računa ie 5% doplatka, Ina pisma adresirati: Lekarnar L V. FELLES. STUBICA GOSJA EIsatrg it 357, Hrvatska Dražba »ILIRIJA', LJubljana Kralja Petra trg St 8. — Telefon 230. Nakup gozdov. — Proda/a vsakovrstnega lesa. Zanesljiva, dobrokalji-va in pristna semena za vrt in polje jrtporoEa občeznana tvrdha Viktor Morstk® LfnblJojna jiBflresnl trg ww. >» bribggnOto in nj° Transatlantique, Francoska linija R&Ma in nojudoboelia vožnja b BflEKJBD Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banke i i .v Zagrebu. Vozne lističe te tozadevna pojasnila deje: Ivan Krater, zBtipiii v Ljobljani Kolodvorska irtka 41, Ali si poravna! naročnino za »Kmet list '. Nova na Skofeijei, tafeb ob oe*tl, oddaljena od kolodvora kom^j S lalast, B dvema stanovanjema, od katerih je eno takoj na razpolago, se proda. Hifia Je pripravna xa vsako obrt Pojasnila daj« odvetniška pisarna dr. H. Pire« v Ljubljani, Clgaletova ulisa 1, kjer m l*vajo pogoji. t gospodarskimi poslopji (hlev, skedenj, svinjak) vh v prav dobrettt stanju, ter k hiii spadajoče njive, travnike in nekaj gozda. Terezija Sluga, posestnica, Sp. Kašelj k. 21, p. D. M. v Pojju. Kdor upor abTT milo štedi perilc in »ovac Priznano najboljše »peklenske kose' (HBHensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo, - trrfta F. i li fi!n!a mi Predprodalalcem usodna cene I ČUDILI u tudi VI j bodel« nizkim ce nam, po katerih »a prodaja Bukno. volno, platno, eefir, mo-droviaa, ftačevina, robci in •ploh vsa | manufak-turna roba I I v Veletrgovini R. Stermecki, Cel)*, j | kater* dobiva »talno velikanske j [ poiUjalve roba direktno U prvih j svetovnih tovarn. Zahtevajte cenik. \ zavarovalna ta pozavarovalna družba v Beograda. Osmini kapital 5,000.000 dinarjev Eafiatel|stvo podružnice za Slovenijo: v LJubljani, Sodna ulica 2/1 Družba Izvršuje zavarovanja vseh vrst: 1. zavarovanje proti požara; 2. zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod; 3. zavarovanje proti škodi po toči; 4. zavarovanje proti vloma ln tatvini; 5. zavarovanje vseh transportov; 6. zavarovanje jamstvene dolžnosti; 7. vse vrste zavarovani življenja pod najugodnejšimi pogoji % 8. zavarovanje stekla. Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjfn krajih. razne konjska opreme, »cdlo, fini roiir mlekarski voz, otoirano, 65 kg zeleno ga-lice ter vež popolnoma novih plaht za vozove. Iv. Čeme, sedlar, Zg. Šiška. Cepljene trto mešanih vrst prodaja Franc Zdenko, trtnar, Rucmanci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu.^ Cena za 1 komad prve vrste 3 Din. i H Uf S y se dobi po konkurenčni cqiu v cin&arni u Celin. Razun tega proizvaja cinkovo pločevino, surovi in rafiniran) cink in cinkovni prah. Brzojavni aaaiov: Cinkarna, Celje. Medkrajevni telefon štev. 28, SLOVENSKA BANKA i. d., ZAGREB Podružnica: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 24. flilnifta fiUca ia fbzefiib Din S8.Q8D.QCQ. Vloge tn Sla IZS,QLG.0&0. Podružnice: Beograd, BjeTovar, Brod n S., Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona, Kranj, Maribor« Manka Sobota, Gsijek* Sarajevo, Sombor, SuSok, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture s Rogaška Slatina (sezonska), Škofje Loka. Agencije: Bueaos Aire% Rosario de Santa Fe. Afilliacife: Slovenska banka, Lfnbijana, jugoslovenska industrijska banka A d. Splita Balkan Bank r. t Budapest, Vacziutca35, Bankhaos Milan Robert Aieiander, VVlen 1. Augustinerstrasse 8. izvršuje vse bančne pasle najkuiantnele. 111 1110 v LJUBLJANI - Wolfova ulica štev. 1. PoStnl predal 74. Telefon S59. infflt«-. r,,r.-: -.'rifr'"""' •v "Vn Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča Zahtevajte preračun! Točni poMa! '.^■V V." ! s I u I i ftiaiilEssiilaHOfflaiim® HMl Mm I (M r. t. s o. s. vab! vse svoje Člane na m kt se bo vršil dne 18. aprila 1923 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: t Volitev novoizvoljenega načelstva > 2. Volitev nadzorstva. 3. Izprememba pravil , 4. Slučajnosti. 5. Pritožbe, it ne pride ob določeni uri zadostno Število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje v istem prostoru in ob Istem času drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Nafelstvo. LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. MaasifaktarBsa ia ntodna veletrgovina. Posebni oddelek a pletenine, trikotaže ln perilo. > Utoopradnilti pozor! Na prodat imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst kakor tedi večjo množino necepljene bele imsrnice in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rio -Portalis in GOthe it S Cena po dogovoru. Kdor ieH res lepo in dobro blago M) m obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Pr. Slodniak, **£!• Sv. Lovrenc v SI ser. p. 3uršind. Za pismen odgovor priložite znamke "f Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča In sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje Iz klota, kretona, volne in svile. Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. Platno za rolete in verande itd. Črno »n modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Različno sukneno, volneno in svilena blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje periJno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Vsakovrstni Sifoni, batisti In cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. Velika izbira svilenih in volnenih šalov In robcev. Novosti za pomlad* Perilo za dame in gospode, Hzgotovffeno iz najfinejšega Sifona, batista in ceflrja. Otroško perilo zs dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki Iz kretona ln klota, bluze iz svile ln etamina. Največja izbira florastib, volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosii, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, Športno perilo, kopalne obleke itd. fgJT Solidna ln točna postrežba. imam jako lepe dve letne sadike g r sliki rlbesel po ceni S Dlo. komad s povzetjem. Prodam S fino vezane oovt ilustrirane knjige iz Rusko-Japonake vo>» ske, 1634 atrani, spisal grof Rovratloar, cena 200 Din. in nekaj zelo dobre- ohrfr njenih knjig družbe Sv. Mohorja po moI 10 Din. komad. Ekonom1 osrMflia gospodarsko zadrup Ljubljana Kolodvorska ulica St 7 Srna v zalogi: drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko, •Ido, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 k& sladkor v kockah po 25 in po 60 kg, milo za pranje, pšeirične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno sviojsko mast, po dnevnih cenah, vedno cenejt kakor pri dragih trgovcih. Riž, kavo, olje i dr. preskrbimt na željo vsakemu člana. ~ Ji N Ji I PODRUŽNICE: | Maribor Novo mesto Rakek Slovenlsradsc Slovenska Bistrica Solenburgova ulica štev. 1 (PREJ SLO ENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-- Izvršuie vse bančne posle najtoc- EKSPOZITURE; •eeeeeeeeeee Brzojavi: Trg neie in nalkulantneie. rgovaka Teletoaii 139,143, 408 Konjice Msža-Dravograd ilubSJana (menjalnica v Kolo* dtrcirsk! ulici) i Urednik: Ivan Puceli MaHanll* »Zvezna tkkanu« v Uu^- .Jl