PUltulM pUUSUM V (VlVlUb ___ Leto XVmM št, 18 UpravtiiStvo; ujuDijana, Knafljeva ulica & — Telefon St. 3122, 8123, 3124. 3125, 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 6 — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St, 2 Telefon St. 190, Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Ljubljana, petek «. januarja im _Cena 2 Dia Izhaja vsak dan razen pouedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Boj dveh mistik Skoro pol leta se že poostruje^ mednarodna napetost s tako zvanim ideološkim bojem, z bojem dveh mistik, fašistične in komunistične. Odkar je Hitler na septembrskem kongresu nacionalno socialistične stranke v Nurnbergu vrgel v svet svojo znano protiboljševi-ško parolo, se vedno znova obnavljajo poskusi, da bi se zunanja politika držav postavila na ideološke osnove. Nič čudnega ni spričo tega, če so danes vsi pomembnejši govori evropskih državnikov prepleteni v ideološkimi iMizglabljanji. Razen Hitlerja in Mussolitnija, ki sta to delala že od vsega početka, pa komunističnih državnikov, ki so v ideološke debate posegali spet s svojih vidikov, se čedalje bolj spuščajo v to polemiko tudi zastopniki tako zvanih demokratičnih režimov, dasi seveda s čisto drugimi na-meni. Beneš, Blum in Eden so se v poslednjem času v svojih izjavah, govorih in ek&pozejih ponovno dotaknili značilnih poskusov ideološkega razcepa Evrope m sveta v dva čisto ločena tabora, med katerima bi bil resen spopad prej ali slej neizogiben. Vsem je še v spominu božična" poslanica prezidenta dr. Benesa, ki označuje nesmiselne vse poskuse pridobivanja zunanjepolitičnih prijateljev na osnovi te ali one ideologije. Evropa, pravi dr. Beneš. ne bo niti fasisticna niti boljševiška. Avtoritativni režimi so nastali v razmerah, težkočah in skrbeh nekaterih držav, ki so samo njim svojstvene. Komunistični režim je posebnost republik Sovjetske Rusije. Bilo bi torej nespametno presajati ti dve ideologiji in doktrini tja, kjer jih razmere, struktura družbe ter idejne in moralne sile ne prenesejo. Iz tega bi zares utegnile nastati najbolj uničujoče vojne. Enako odločno .-ta se proti poskusom razcepa Evrope v znamenju obeh ekstremnih ideologij postavili Francija in Anglija. Lahko celo rečemo, da so vsi napori francoske in angleške diplomacije v zadnjem času šli samo za tem, da bi preprečili tak razvoj Evrope, ki bi navzlic pomirjevalnim akcijam diplomacije držal svet v neprestani napetosti m pravi bojni psihozi. Posebno očita je bila ta tendenca pri angleški diplomaciji, m to vsaj od tedaj, odkar je protibol]-ševiška parola niimberškega kongresa postala me?o in kri z znanim italijan-sko-nemškim sporazumom z dne -3. oktobra 1935. ki ga je Mussolini v svojem milanskem govoru dne 1. novembra lanskega leta značilno označil za »novo osišče evropske politike«. Ako izvzamemo Japonsko, ki se je pozneje tudi priključila berlinski proti-komunistični fronti, in obe srednjeevropski državi rimskega trikota, ki sta prav tako vključena na os Berlin-Rim, se navzlic španskemu klanju, ki se navidezno tudi razvija v znamenju boja dveh mistik, Italiji in Nemčiji ni do^ej pridružila nobena druga evropska drz?-va Kljub temu pa se Run in Berlin se vedno "nista odpovedala ideološkim geslom v svoji zunanji politiki. Nasprotno, po Goringovem obisku v Rimu se zdi, da sta svoje zunanjepolitično sodtfova-nie prav na tej podlagi ceilo še poglooar •la Tako vsaj lahko sklepamo, po nekaterih najnovejših izjavah italijanskih in nemških državnikov, od k: ta ih hočemo tu opozoriti zlasti na Mussolini-ieve izjave rimskemu dopisniku »V61-kiseher Beobachterja« in Gotingove izjave italijanskim novinarjem. Oba, Mussolini in Goring, sta vpletla v svoje izjave ideološke momente. »Ustvarili smo,« je dejal Mussolini, »politično os Rim-Berlin, ki mora biti izhodna točka za ponovno ureditev Evrope«. Mussolini je z značilnim poudarkom podčrtal niirnberško parolo o razcepu Evirope v dva tabora, fašističnega in komunističnega. Boljševizem je zanj »edina nevarnost, ki grozi naši kiuftuci in našemu obstanku«. Samo ob upoštevanju te nevarnosti »pride lahko v Evropi do neke skuone fronte«. Mussolini še posebej opozarja, da se damoVracra ne more več uspešno postaviti komunizmu v bran, ker da je že »za vedno dovršila svojo misijo v svetu«, kajti »v sebi nosi bacil, ki samo koristi bctfjle-vizmu«. Mussolinijeve izjave o osnovah itaila-jansko-nernškega prijateljstva je potrdil general Goring, ki tudi smatra, da sta »isto svetovno naziranje in isti politični sistem« eden izmed treh osnovnih temeljev, na katerih počiva osišče Rim-Berlin. Rimu in Berlinu je v torek odgovoril angleški zunanji minister Eden, ko je z vso odločnostjo znova poudaril, da ne bo Anglija »nikdar pristala na to, da bi bila Evropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali levičarsko diktaturo«. Anglija »prepušča Špancem, da sami uirede boj svojih naziranj. Odločitev o režimski obliki v Španiji je rokah španskega naroda samega. V 'an-gleško-italijansikem sporazumu ni nobene besede, ki bi podeljevala tuji sili pravico za intervencijo v Španiji.« Eden je še posebej nasvetoval Nemčiji, naj krene s pota »negotove bodočnosti za- OZLOVOLJENI BERLIN Edenove Izjave o nesmiselnosti ideološke borbe, o povzdigovanju nemške rase in o pravici španske do samoodločbe so močno razburile nemške uradne kroge Berlin, 21. januarja, b. V krogih zunanjega ministrstva so silno ozlovoljeni zaradi najnovejših Edenovih izjav v angleški spodnji zbornici. Neprijetna je Nemcem posebno Edenova lekcija o nesmiselnosti ideološkega boja na mednarodnem terenu, ki ne more pomeniti nič dobrega, še bolj je vznemirila uradne kroge Edenova izjava o »previsokem dviganju nemške rase in nacionalizma«. Edenu zamerjajo nadalje na Wilhelmstrasse, da si je dovolil ne-džentlmensko kritiko nemškega nacizma, ne da bi bil istočasno obsodil metode in predočil nevarnosti boljševizma. »Berliner Tageblatt« se sprašuje med drugim: Kaj daje neki Edenu pravico, da postavlja v isto vrsto sovjetske svetovno revolucionarne namene v Španiji z nameni, ki jih tam zasledujeta Italija in Nemčija? Še bolj značilno je, da je v Nemčiji naletel na povsem gluha ušesa tisti odstavek iz Edenovega govora, kjer angleški zunanji minister poudarja, da mora biti bodoča oblika španskega režima prepuščena samo svobodni odločitvi španskega naroda. V tej zvezi poudarjajo nemški listi, da načelo nevmešavanja nikakor še ne pomeni, da smo lahko glede bodoče usode Evrope popolnoma indiferentnl. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo na Edenove besede najbrž reagiral sam kancelar Hitler dne 30. t. m. na poslednji seji nemškega rajhstaga. Simpatičen odmev v Avstriji Dunaj, 21. januarja, b. Edenove izjave so zbudile veliko pozornost tudi v avstrijskih krogih. Značilno je, da jih časopisje zelo simpatično komentira, dasi je Avstrija vsaj formalno vezana na os Berlin-Rim, katere se Edenove izjave v prvi vrsti tičejo. Vladna »Reichspost« piše o »evropskem pomenu Edenovega govora« in meni, da veljajo njegove suhe in stvarne besede kot poslednji opomin Nemčiji. Eden je odklonil ideološki radikalizem, in to tudi v obliki četvomega pakta, ki Londonu ni simpatičen. Nasprotno je na jasen način pokazal na potrebe širšega evropskega sodelovanja, ki ne zahteva od nobene države, da bi se morala odreči svojim posebnim svetovnonazornirn ali političnim načelom. List še posebej hvali Edenove besede o potrebi absolutnega nevmešavanja v španske zadeve in podčrtava Edenove besede, da je »vmešavanje slaba politika«. Soglasje med Anglijo in Francijo, da naj španski narod sam odloča o svoji u>odi Pariz, 21. januarja, o. Angleški zunanji minister Anthony Eden se je snoči mudil v Parizu. V spremstvu angleškega poslanika Clerka je bil zvečer pri predsedniku vlade Blumu, ki se je malo prej sestal s španskim zunanjim ministrom Del Vayom, ki ga je informiral o stališču valencijske vlade glede na angleške načrte o strogi izvedbi mednarodnega sporazuma o ne\ tral-nosti napram španski državljanski vojni. Del Vayo se v Parizu z Edenom ni sestal, pač pa sta odpotovala v ženevo z istim vlakom. Kakor poroča United Press, sta se Eden in Blum na snočnjem sestanku popolnoma sporazumela ter se glede španskega vprašanja postavila na stališče, da naj španski narod sam odloča o svoji usodi. Francija in Anglija si bosta še nadalje z vsemi sredstvi prizadevali, da bi se dejansko opustilo sleherno mednarodno vmešavanje v španske zadeve, spričo katerega bi se lahko španska državljanska vojna izpre-menila v splošno s ve toni o klanje. Od generala Franca je angleški poslanik v Rimu Drummond posredno dobil, zagotovilo, da bodoča nacionalistična vlada v Španiji ne bo imela nikakega ekstremi-stičnega značaja. Nacionalistična vlada bo v celoti spoštovala interese Anglije in Francije v zapadnem delu Sredozemskega morja, španski nacionalisti države ne bodo uredili po zgledu Italije in Nemčije, zaradi česar demokratske države Evrope nimajo razloga, da bi se bale ojačenja fašističnega bloka. O vsem tem je Eden podrobno informiral francoskega ministrskega predsednika. Opozoril ga je tudi na to, da sta ga Mussolini in Hitler ponovno obvestila, da Italija in Nemčija ne gojita ni-lcakih teritorialnih aspiracij glede na Španijo in njene kolonije. Prostovoljski zakon seuatom Pariz, 21. januarja. \v. Senat je popoldne pričel debato o zakonskem račrtu, ki pooblašča francosko vlado za primerne ukrepe, da prepreči odhod prostovoljcev v Španijo. Poročevalec senator Bordeaux je pozval senat, naj sprejme zakonski načrt soglasno kakor zbornica. Senat želi, da bi se ta zakon izvajal iskreno in da bi ostali evropski narodi pokazali isto lojalnost. Tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Beringer se je zavzemal za soglasen sprejem načrta. Fr&sseosko-asiglešks ssaert za gospodarsko sodelovanje med Anglijo, Franeljo in Nemčijo Pariz, 21. januarja, br. V političnih in diplomatskih krogih zatrjujejo, da pripravljata Francija in Anglija novo velikopotezno akcijo, ki naj bi dovedla do poinir-jenja z Nemčijo in omogočila gospodarsko obnovo Evrope ter smotreno mednarodno sodelovanje. Na sestanku v Parizu sta Blum in Eden razpravljala tudi o načrtu, ki naj bi dovedel do gospodarskega sodelovanja med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Načrt bo v kratkem predložen nemški vladi. Med drugisn vsebuje tudi predlog, po katerem naj bi se ustanovila posebna družba za pospešeno pridobivanje surovin in kolonšjskega blaga. Francija in Anglija bi dali na razpolago potreben kapital, Nemčija pa bi morala dati potrebno število inžsnjerjev in strokovnih moči. Seveda zahtevata Francija in Anglija za to od Nemčije gotova politična zagotovila za ureditev španskega vprašanja, obnovo lo-karnske pogodbe ter ureditev odnošajev v sredn ji Evrcpi. Min. predsednik Blum bo o tem predlogu govoril v nedeljo na velikem zborovanju v Lilleu. Bučam fe zavladal pred Madridom mar, se pri Malagi razvijajo ogersena Iso^i Gibraltar, 21. jan. br. Dočim vlada po vče* rajši) ji bitki in zamaši vladnih čet na Angelskem hribu pred Madridom relativen nšr, se razvija pred Maila.go ogorčena bitka. V Gibraltarju se čuje močno topovsko ginr.e-nje, ki priča, da so v teku na J. m j Ji boji. V Algecirasu po danes ves dan ;zkrcava ii čete. ki jih je pustil general Franco prepeljati iz španskega Maroka, ter jih nemudoma pošiljajo z avtomobili na fronto proti raidi borbe med raanimi ideologijami,« ker bi taka borba za?€ikaila Evropi r?.ne, ki bi jih ne moglo preboleti več generacij. Ideci'oške izjave italijanskih in nemških državnikov so, kakor se vidi, napolnile mednarodno ozračje z novim nezaupanjem. Dokazuje to predvsem Edenova odTočna reakcija nanje, zlasti pa ponovljeni angleški poudarek, da je »<' u-rii demokracija zdravi1 o proti komunizmu«, kafeor je to v svoji božični poslanici izrekel tuidi prezident dr. Beneš. S tem se Italiji in Nemčiji jasno odreka pravica, da sta samo oni dve pok'dca-ni braniti evropsko civilizacijo pred »boljševiško nevarnostjo«. Marbolii. kjer se vrše glavne borbe. Že dva dni se morajo čete gLnea-ai'a Franca bo-rjtj piro!i vladnim četam, ki so docela zaus stavi&e Francovo ofenzivo proti Malagi. Nagla koncentracija čet z vseh front v tem odseku priča, da pred« Franca precej trda. Zadnje čase se opaža, da je vladno letalstvo močnejše kaikor Francovo. Vodno le" talftvo i7.vaja neprestano velikopotezne akcije im lsomb.-iirdiri skoraj neprestano ne samo postojanke Fran rov Si čet. marveč tudi glavne centre, zlasti pa vse luke, ki so v njegovi oblasti. Francove ladje se ne sunejo ver, pokazati v bližini vladnih htk. ker jih tnkoj zasujejo z bombami. Eno Francovo po;lmo~n«*>. ki je fjku.šnila tocrpediirati barcelonsko lmko so n jedi. Ceuta bombardirana od vladnih letal Okrog 1. popoldne se je pojavilo nad Ceuto večje število vladnih letal, ki so odvrgla okrog 60 bomb. Bombardiranje je povzročlo veliko škodo. Pristaniške naprave so skoraj porušene. Vžigalne bombe so povzročile požar, ki je zajel tudi velikansko cisterno bencina in tri ogromne tan-| ke nafte, določene za pogon Francovih vojnih ladij. V luki se je mudil v tem času tudi neki parnik, na katerega so vkrca-vali člane tujske legije, ki so bili odrejeni za fronto pri Marbelli, da bi okrepili Fran cove čete. Parnik je bil dvakrat zadet in je tako poškodovan, da se bo najbrže potopil. Mnogo legionarjev je bilo ubitih in ranjenih. Francovci so razširili vesti, da gre za romarski parnik, na katerem so bili muslimani, namenjeni v Meko. Republikansko vojno poročilo Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavil naslednji komunike: Po srditih in neprestanih bojih, ki so jih imele republikanske čete okeli hriba Los Angeles, zadnih 24 ur ni bilo posebnih dogodkov na madridski fronti. Uporniška vojna mornarica je obstreljevala Malago, ne da bi bila napravila posebno škodo. Uporniške letalske enote so se prikazale nad Madridom in so se morale spustiti v boj z republikanskimi lovskimi letali. Sestrelili smo dve trimotorni letali Junker-sovega izdelka. Republikansko letalstvo je obstreljevalo pristanišče Ceuto in zažgalo skladišče bencina. Nedolžne žrtve obstreljevanja mesta Po doslej ugotovljenih podatkih je poslednje bombardiranje mesta zahtevalo v delavski četrti Entravias 15 žrtev, med njimi 9 otrok, ranjenih pa je bilo 16 oseb. Skupno so nacionalistična letala vrgla na mesto 22 bomb težkega kalibra. Mestna četrt Entravias je v neposredni bližini strateško zelo važnega mostu Vallecas čez reko Manzanares. Bombni napad je povzro- čil v civilnem prebivalstvu mesta veliko paniko. Grozen je oil prizor, ko je neka bomba raztrgala šest otrok in mater, ko so se ravno skušali rešiti v neko klet. Nekemu drugemu otroku so bombni drobci odtrgali nogo. Na prevozu v bolnišnico je umrl. Nekega fantiča in neko deklico so bombni drobci raztrgali na polovico. Nacionalistična letala so bombardirala mesto z višine 100 m, kar je imelo za posledico, da je bilo bombardiranje na vseh mestih zelo učinkovito. Panika civilnega prebivalstva je bila nepopisna. Mnogo mater je od groze zblaznelo, ker so zaman iskale po mestu svoje otroke. Iz nacionalističnega tabora Nacionalistično vojno poročilo pravi: Po včerajšnji ofenzivi v okolici Las Rozas na desnem krilu armade generala iMolle je danes na vsej madridski fronti zavladala tišina. Na severu univerzitetne naselbine in v okraju Moncloa je bilo le malo streljanja iz pušk. Azana v Valencifl Barcelona, 21. ajn. AA..Predsednik Azana je prispel nocoj v Valencijo, kjer bo ostal dalje časa. V nedeljo bo imel javen govor, v katerem se ne bo dotaknil samo državljanske vojne v Španiji, temveč bo govoril tudi o mednarodnem položaju Neobvezni razgovori o premirju London, 21. jan. o. Tu se širijo vesti, da so se v Franciji sestali politični zastopniki vlad v Valenciji in Burgosu k neobveznim razgovorom o premirju in o ureditvi nastalih sporov. Kakor poročajo, se vršijo razgovori brez vednosti in pooblastil odgovornih vojaških oblasti z obeh strani. novih italijanskih prostovoljcev London, 21. januarja, g. Poročevalec »Morning poste« v Gibraltarju javlja, da je prispelo v Cadiz s parnikom »Lombar-! dia« 5000 novih italijanskih prostovoljcev. V Lizboni pokajo ski stroji Gre za tajno inozemsko zaroto, da bi se tudi na Portugalskem izzvala državljanska vojna Lizbona. 21. jan. o. V Lizboni je v pretekli noči nenadoma eksplodiralo več velikih lxwnb. Mej prebivalstvom je ponekod nastala panika in so že splošno govorili da so marksisti s tem napovedali pričet ek državljanske vojne v IPoirtuigail&ki. Bornih &o eksplodirale postopno na raznih krajl.li. Alarmirana je bila takoj policija, pa tudi vojaštvo je moralo nemudoma na uiioo. V pičli uri so bile. zasedene vse važne prometne in strateške točke. INa ulicah so se pojavili tudi »klopni avtomobiilL Notranji minister je odredil najstrožjo pre'«ka.vo. Dve večji bombi sta eksplodirali pred bivjiim španskim konzulatom, kier posluje sedaj zastopnik Francove vlade, dve prav tako veliki bombi pa v prosvetnem ministrstvu. V poslopju je b:il še državni pod-fcajnik, ki je imel tam nekaj eprarnka. Bombi sta eksplodirali v IT. nadstropju in sta .povzročali izredno veliko škodo. Sesulo se je več s "ropov v posameznih sobr.V preta-gala se je električna napeljava in tudi vrline instalacije so b'Izvestij«, ki so vsak dan prinašale njegovo ime na zadnji strani, šele v nedeljo se je prvič zgodilo, da Buharinovega imena ni bilo več v »Izvestjih«, temveč je izdajatelj-st.vo odgovorno uredništvo lista bilo označeno s kolektivnim imenom »uredniški zbor«. 2e po tem se je dalo sklepati, da ga višji krogi niso več smatrali vrednega za izvrševanje dotedanje funkcije. Kmalu nato je bal Buharin aretiran, kar zbuja domnevo, da so našli proti njemu nove obtežilne dokaze. Buharin je veljal za enega izmed najbolj slavnih teoretikov boljševizma. Bil je član političnega urada in izvršnega urada ko-minterne ter je pred letom 1929 celo krepko podpiral Stalina v njegovi borbi proti trockistom. Leta 1929 je prešel v desno krilo opozicije, kateremu je bil skupno z Rykovom in Tomskim eden izmed voditeljev. Tedaj je moral zapustiti uredništvo »Pravde«, politični urad in izvršni odbor kominterne. Kmalu nato se je skesal in postal direktor »Izvestij«. Na kongresu komunistične stranke v februarju 1934 je bil izvoljen za namestnika v osrednjem izvršnem odboru in se je zdelo, da je že popolnoma . rehabilitiran. Zaradi neštetih nevšečnosti, katerim je bil podvržen od Zi-novljevega procesa dalje, se je v zadnjem času močno postaral in tudi telesno oslabel. Nove zarote ln aretacije Rim, 21. jan- br. Rimski listi poročajo ir Rige, da je bila v Kjrgjziji odkrila nova zarota proti Stalinu im njegovemu režimu. GPU je izvršila veliko število aretacij. Novo zaroto 60 odkrilj tudi v Ukrajini. Med drugimi ie bil aretiran tudi tajnik centralnega izyršnega odbora eovjetov Golubjenski in predsedniški ravnatelj Šmrt. Leninovi vdovi so prepovedali vsako svobodno gibanje. Do nadaljnjega sploh ne sme zapustiti svojega stanovanja. Trockl o novem procesu v Moskvi Mexico. 21. jan. w. Trockj je o bližnjem novem procesu v Moskvj izjavil novinarjem: Nenadna odločitev sovjetske vlade, da obtoži Radeka, SokoLnikova in 15 drugih, ki so osumljeni trockizma, dokazuje, da se sovjetski oblastniki boje, da ne bi ruski narod zvedel resnice. Ker se je mehiška vlada izkazala gostoljubno. upa Trooki, da mu bo dovolila spo« roeiti, svetu resnico o političnih umorih v Rusiji. Ras Desta dela Italijanom še vedno hude preglavice Rim, 21. jan. o. Okupacija pokrajin Bale ta Sidamo po italijanski vojski je zaradi nenadnega odpora večjih skupin abesin-skih četnikov pa tudi redne vojske pod poveljstvom rasa Deste in bivšega abesin-skega poslanika v Parizu Gabre Mariama nenadoma zastala. Maršal Grsziani je bil zaradi tega prisiljen premestiti glavno poveljstvo italijanske vojske iz Adis Abebe na mejo sidamske dežele. Uporniki so se organizirali v dveh večjih vojskah. Prva nastopa v pokrajini Bali, kjer napada razne italijanske postojanke, druga pa v Siri ara u pod neposrednim poveljstvom rasa Desta in Gabre Mariama. Ras Desta, ko so ga Italijani lani pri Negeliju premagali, se je umaknil v gozdove ir. popolnoma reorganiziral svojo vojsko, ki šteje sedaj okrog 10.000 ljudi. Vojska je sorazmerno dobro opremljena z orožjem in strelivom. Ras Desta si je zagotovil tudi reden dovoz živil in drugih potrebščin. Sedaj si prizadeva, da bi se združil z uporniki v pokrajini Bali. V primeru, da bi mu tudi ta posled- nja akcija proti Italijanom ne uspela, bo ■okušal s svojimi vojščaki pobegniti v Kenijo. Civilizatorao delo Italije Rim, 21. jan. br. Podkralj Graaiani je imenoval posebnega šolskega inšpektorja, ki ima nalogo organizirati šolstvo v Abe-siniji in ostalih italijanskih kolonijah v vzhodni Afriki. V Adis Abebi sta že bili otvorjena gimnazija in ženski licej ter dve osnovni šoli, ena za Italijane, druga za Abe-since. Znova otvorjeni sta tudi obe prejšnji italijanski konzularni šoli, izmed katerih je ena sedaj določena za Abesince. V Eritreji je bilo doslej otvorjenih 17, v Am-hari 24, v Hararju 2 osnovni šoli in ena gimnazija, v pokrajini Gala 11 osnovnih šol z nižjimi razredi. V prvem in drugem razredu se bo pouk vršil v domačinskem jeziku. v ostalih razredih pa po večini v italijanskem jeziku. Občinski volilni red v Bolgariji Kakor je našim čitateljem že znano, se bodo spomladi vršile v Bolgariji občinske volitve, ki bodo prve politične volitve po uvedbi diktature v maju 1. 1934 Volilci bodo izvolili samo en del občinskega odbora, župana bo imenovala vlada, enako pa bodo imenovani v občinski odbor zastopniki raznih v občini se nahajajočih poklicev. Na ta način naj bi bila dana koncesija kor-poracijskemu principu. Volilno pravico imajo vsi moški, ki 90 dovršili 21 leto, a poleg njih prvič v Bolgariji tudi ženske, vendar pa za enkrat samo one. ki so ali so bile matere. Za moške volilce je udeležba pri volitvah obvezna, za ženske ne. Ker doslej kakor v drugih balkanskih državah ženske tudi v Bolgariji ni- so imele političnih pravic, pomen ja uvedba ženske volilne pravice velik preokret. Pasivno, volilno pravico imajo samo moški državljani, ki so stari vsaj 30 let ter so odslužili vojaško ali, pa obvezno delovno službo. V kmečkih občinah mora kandidat dokazati, da je dovršil osnovno šolo, v mestnih občinah pa, da je dovršil tri razrede srednje šole. Vrh tega mora izjaviti, da ne pripada nobeni prepovedani organizaciji, torej tudi ne poli*ični stranki, in da ni član kakega komunističnega ali drugačnega protidržavnega pokreta. Od pasivne ! in aktivne volilne pravice so izključeni ne i glede na starost dijaki srednjih in visokih ! šoL Sklepi vlade Beograd, 21. januarja. AA. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji je minister D j ura Jankovič dal za liste tole poročilo: Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila nocoj od 17. do 19.30 pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča, so bila na dnevnem redu resorna vprašanja, razen tega je pa predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dal poročilo o zunanji politiki, notranji minister pa o notranji politiki. Dalje je ministrski svet sprejel uredbo, o kmetijskih zbornicah, ki jo je predložil kmetijski minister, in uredbo proti umetnim sla-dilom, ki jo je predložil finančni minister. Ministrski svet je da! pooblastilo prometnemu ministru, da sklene s Putnikom pogodbo o prodaji železniških voznih listkov. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra dovolil tele kredite: 1) za gradbo ceste Skopije-Djevdelija in Mostar čez Črno reko v znesku 2 in pol milijona dinarjev, 2) za gradbo dveh mostov pri Smederevu na občinski cesti Lipe-Salinac v znesku 15.000 dinarjev, 3) za gradbo poštnega poslopja v Skop-lju naknadni kredit 116.000 dinarjev, 4) za gradbo državne ceste Sarajevo-Ilidia se dovoli naknadni kredit 352.000 dinarjev. Pred podpisom pogodbe z Bolgarijo Sofija, 21. jan. AA. Po snočnji seji, vlade, ki je trajala do 22. je ministrski predsednik Kjuseivanov izjavil novinarjem, da bo pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarsko in Jugoslavijo podpican v Beogradu v nedeljo 24. t.m. na zelo svečan način. Kjuseivanov bo odpotoval iz Sofije v soboto zvečer ln mu pripravljajo v Beogradu slavnosten sprejem. Beograjski župan je izdal proglas, ki poziva prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema I predsednika vlade bratske države. Beležke Zahteve zagrebškega vseočiliSča Kakor beležijo zagrebški listi, je rektor vseučilišča dr. Hondl sestavil obširno spomenico, ki jo bo osebno izročil merodaj-nim činiteljem v Beogradu. Spomenica pravi, da je proračunski predlog, ki so ga izdelale univerzitetne oblasti, reduciran na minimum, tako da ne prenese nobenega črtanja več. Zato računa zagrebško vseučilišče, da ministrstvo predloženega predloga ne bo v ničemer spreminjalo. Spomenica nato našteva najnujnejše potrebe zagrebškega vseučilišča. Kot take navaja dovršitev poljedelsko-gozdarske fakultete, novo zgradbo za veterinarsko fakulteto, ki je sedaj nastanjena v docela nezadostnih prostorih, in pričetek novih zgradb za tehniško fakulteto, ki se sedaj nahaja v najetih prostorih. Dalje je treba zagotoviti vsaj prve kredite za gradnjo klinike za živčne bolezni in za razširjenje glavnega vseučiliškega poslopja, ki naj se modernizira in obenem poveča z dozidavo četrtega trakta. Kaj vse vedo v Zagrebu Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« poroča, da se v Mariboru ustanavlja nova — politična stranka. Porodila se je baje. iz lanskega štrajka tekstilnega delavstva v Mariboru. Pravila so že predložena oblastem. Program nove stranke bi se v glavnem naslanjal na program Dimitrija Ljoti-ča. Isti list dalje poroča, da se je v Vojvodini sprožila akcija az ustanovitev nekakega kartela desnice. V ta »kartel« naj bi vstopile JNS ter stranki g. Hodžere in g. Ljotiča. Voditelj naj bi bil Ljotič... Obe ti dve informaciji sta take baže, da pač od njih ni treba reči kaj več. Srbski kulturni klub tudi v Subotici V ponedeljek je bila v Subotici glavna skupščina tamkajšnje Srbske čitalnice. Po odpravljenem dnevnem redu se je razvila živahna razprava o predlogu, naj bi dala čitalnica iniciativo, da se tudi v Subotici osnuje Srbski kulturni klub po vzoru onega iz Beograda. Novi odbor čitalnice je bil pooblaščen, da izvede priprave in stopi v stike z ustanovitelji beograjskega kluba. Kaznovana krščanska gesta Pod tem naslovom poroča šibeniska »Tribuna« iz Sušaka o dogodku, ki je na Sušaku in v okolici zbudil veliko pozornost. Dne 27. decembra m. 1. jc bil, kakor smo takrat poročali tudi v »Jutru«, na tr-satskem pokopališču pri Sušaku pokopan dolgoletni požrtvovalni sokolski delavec Janko Prelovec. Ker si je v hipni duševni zmedenosti sam prestrigel nit življenja, mu je bil odrečen cerkven pogreb. Ko pa je bila ob odprtem grobu zbrana večtisočgla-va množica, sc je neki član sušaiškega Sokola poslovil od pokojnega brata in na koncu zmolil kratko molitev za pokoj njegove duše. Dotični član je bil sedaj po su-šaški policiji kaznovan z 200 Din globe, ker ga je župnik ovadil, da je na pogrebu neupravičeno opravil obred, ki je pridržan duhovniku. »Tribuna« zaključuje svoje poročilo takole: »Ako bomo šli po tem potu, se utegne zgoditi, da bodo kaznovani vsi oni, ki bodo kje govorili ob odprtem grobu, pa morda tudi oni, ki bodo izkazali zadnjo čast kakemu Sokolu, brez ozira na to, da je pokojnik posvetil vse svoje življenje delu za svoj narod in svojo domovino.« Iz stranke v stranko Pri zadnjih občinskih volitvah je bila izvoljena v Poboju v vzhodni Bosni opozicijska lista z nosilcem Blagojem Kerovi-čem. uglednim članom zemljoradniške stranke. V nedeljo se je vršila seja občinskega odbora, na kateri je sporočil župan Kerovič, da prestopa z vsemi občinskimi odborniki v tabor JRZ. Sklep je izzval razumljivo senzacijo med pristaši združene opozicije v Bosni, ker je Kerovic veljal za desno roko zemljoradniških prvakov Milana Tupanjanina in dr. Branka Cubriloviča. Zlet zimskih športnikov v Sarajevu Sarajevski listi poročajo, da bo sredi februarja v Sarajevu in njegovi okolici velik zlet zimskih športnikov vseh pokrajin države. Iniciativa je izšla iz prometnega in telesno-vzgojnega ministrstva. Za* udeležbo na zletu bodo dovoljene velike vozne ugodnosti. V Sarajevu se je sestavil pripravljalni odbor, v katerem so poleg zastopnikov oblasti in mestne občine tudi predstavniki tuj&ko-prometnih institucij ter planinskih in športnih društev. Zagrebško časopisje Listi objavljajo statistiko o prometu, ki ga je v preteklem letu opravila pošta Zagreb 2, t. j. kolodvorsko pošra, preko katere gre ves poštni promet, kolikor uporablja železnice. Med drugim navaja statistika, da je bilo preko te pošte odpremljeno po železnici okoli 25 milijonov izvodov zagrebških listov. Ta številka se zdi na prvi pogled visoka, vendar pa je le za nekaj milijonov višja od odgovarjajoče ljubljanske številke, ker je v prošlem letu tudi iz Ljubljane odšlo po železnici blizu 20 milijonov izvodov v Ljubljani izhajajočih listov. Proračun dunavske banovine Za prvo polovico februarja je sklicano proračunsko zasedanje banovinskega sveta za dunavsko banovino. V zvezi s sklicanjem je bilo te dni razrešenih 14 članov banovinskega sveta rn so bili na njihova mesta imenovani novi člani po predlogih organizacij JRZ. Banovinski proračun bo znašal nekaj nad 130 milijonov dinarjev. V primeri s sedanjim proračunom je povečan za okrog 30 milijonov. Povišek je bil potreben zlasti zaradi tega, ker so morale banovine prevzeti vzdrževanje osnovnih šol. Da se bodo večji izdatki krili, bodo znatno povi-4 šane banovinske doklade, ki pa so doslej Težave Hirotove vlade Sedanj« Japonska vlada Je naletela v poslanski zbornici na izredno hud odpor Tokio, 2L jan. AA. Ob otvoritvi novega a&edai\j& v novi veličastni palači je predsednik vlade Hirota poudarjal, da zahteva notranji in zunanji položaj Japonske politiko obnove na vseb področjih in 6icer v okviru obstoječe ustave. Občnem je treba voditi odločen boj zoper komumietfično nevarnost, zaradi katere je bila nedavno tudi sklenjena nemško-japonska pogodba. V notranji politiki posveča vlada pozornost predvsem državni obrambi in pravni reformi, ki bo prinesla tudi precejšnje izpre-membe v delu parlamenta. Za predsednikom vlade je govorili zunanji minister Arital, ki je naglaša], da bo skušala japonska vlada 7Jx>ljsata odno^aje z Veliko Britanijo, kasneje pa bo uredila tudii svoje stike z Zedimjeniimii državama. Japonska odklanja tekmovanje v gradnji vojnih ladij in upa. da bo prišlo do pravične pomorske pogodbe o omejitvi pomorskega oboroževanja kii naj nadomesti washimgtonsko in londonsko pogodbo. Japonska je še dalje za načelo nenapadanja. z resno pozornostjo iin vznemirjenostjo pa spremlja osbro-ječe ovire v mednarodni trgovini in priporoča naj bi velike držav« proučile vprašanje koJonijskiJi tržišč v pomirljivem duhu, kar velja zlasti »a Kongo. Nem^o-Japon-ska pogodba je zamišljena kot obramba zo-p«r mednarodno delo komun;stov. P«>!eg tega Japonska ni sprejela i njo nobene druge obveznosti. Japonska bo nadaljevala politiko pop jan j s Kiitejffco č-eipmv danja pogajanja niso nspal-i. Prav tako upa obraniti normalne stike r Rusijo jn uredita vsa sporna vprašanja z moskovsko vlado. Reprezentančna zbornica je sprejela Ari-fcov in Hirotov govor z velikim nezadovoljstvom. Ouili eo se razni medklici, na mnoge izjav© pa so poslanci odgovarjali s krohotom. Posebno poslanska zbornica je pokazala svoje nezadovoljstvo, ko je proračunski poa-očevaJee poročaj o proračunu za 1937/38. Medklici so bili tako pogosti, da je moral predsednik večkrat pozvati nekatere poslance k redu. Čeprav je skoraj vsa poslanska zbornica nasprotna vladi, vendar zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da poslanci ne žele povzročiti padca kabineta, ker ne mara nihče v sedanjem trenutku prevzeti odgovornosti za prihod morebitnega vojaškega kabineta. Gotovo je le. da bo še v teku sedanjega zasedanja poslanske zbornice prišlo do odkritega spora med poslanci, ki očitajo nekaterim vojaškim krogom vplivanje na zunanjo politiko Japonske in ogrožanj« narodnega crospodnrstva s pretiranimi zahtevami, ter tistimi vojaškimi krogi, ki očitajo poslan-!xnn demagogijo iin podpiranje »politike slabosti«. Poslanska žbomica je odgodila svoje seje do 25. januarja. Takoj po današnji seji je predsednik vlalde Hirota odšel poročat mikadu o političnem položaju, ki je postal resen zlasti zaradi izjave člana Sejulkajeve stranke, ki jo je vojni minister general Teraud označil žaljivo za armado, širijo se glasovi, da bo Hirota zahteval razpust parla-I ments Slovenska, hrvatska in srbska kultura Novosad^ki >Dan«, glasilo predsednika senatorskega kluba JNS g. Dake Popo-viča, objavlja uvodmik o osnovanju Srb-rlkega kulturnega kluba v Beogradu. Z zadoščenjem jemlje na znanje izjavo ustanoviteljev, da novi klub ni ln noče biti politično, marveč strogo kulturno društvo. Iz nadaljnjih izvajanj člarika povzemamo: »Srbski klub s političnimi cilji bi zna čil za naše politično življenje analironizem. Bil bi odvišma komponenta, ki bi vplivala ravno v nasprotnem pravcu od onega, na katerega nas navaja zgodovinska logika. Bil bi to nov fa&tor, mnogim morda do-padljiv, navidez tudi priroden, toda z nj'm bi se povedale že tako velike zablode v pojmih, ki danes ovirajo konsolidiranje jugosloverr«kega nacionalnega in kulturnega življenja. Zato računamo, da si srbdki kliib ne bo postavljal drugih nalog, razen onih, ki se nanašajo na širjenje kulture v srbskem delu našega naroda. Prepričani smo, da srbska kultura v avobodni m neodvisni Jugoslaviji ni v nobenem pogledu ogrožena, čeprav je res, da je srbsko plsme med jugoslovenskimi plemeni najmanj organizirano in najbolj diferencirano. Velike so razlike mol Srtri iz Vojvodine, Like, Hercegovine, Črne gore ali Južne Srbije. Povprečni kulturni nivo ni nikjer na posebno zavidljivi višini. Težka usoda je metala Srba rtoletja in stoletja z juga na sever in z vaJhoda na zaipad. Izpostavljen neprestanim napadom se je branil, kakor Je vedel in znal. Prestal pa je vw težke preizkušnje ter izvojeval neodvisnost in svobodo ne samo za sebe, marveč tudi za svoja brata Hrvata ta Slovenca.^Za kulturno organizacijo razmetanega erbstva je zares treba delati resno ta smotrno. Sodelovati morajo šola, cerkev ta družba. Ako si predoMmo kulturni nivo po ostalih pokrajinah Jugoslavije, vidimo, da je zadovoljivo edino kulturno stanje Slovencev. In naša sreča je, da smo na tem taiko eksponiranem delu Jugoslavije re-r nično kulturni. To nam je najboljše jamstvo, da bomo obstali v borbi v tem delu države, kjer se tare ta dve veliki kulturi, germanska in italijanska. Ni gol slučaj, da stojimo v pogledu kulture najbolje v Sloveniji. Stoletni kulturni vplivi so naiučili Slovence, kaiko se je treba braniti pred raznarodovanjem. Ako bi Slovenci ne bili pravočasno spoznali pomena kulture, bi jih najbrže že davno ne bilo več. Srbom in Hrvatom zato ne ame biti krivo, ako je danes slovenska kult/ura na višji stopnji od srbske ta hrvatske. Nasprotno, tega se moramo samo veseliti, pa moramo stremeti, da se tudi med Srbi in Hrvati čim prej dosežejo sto-procentna pismenost, družabna in gospodarska organizacija m zlasti tudi slov en« ska delavnost. Pri današnjem stanju vidimo, da srb-čtoo-hrvatska inteligenca zaostaja za slovensko. Njo je zato treba najprej prero-diti in jo usposobiti za resnično delo med ljudstvom. Ta preporod se ne da doseči s pomočjo političnih strank, ki predstavljajo za Srbe ta Hrvate vse. Partizanstvo samo cepi inteligenco ta ljudstvo, pa je zato treba Iskati ustanov, pod katerih krovom bi se združili za kulturno delo pristaši vseh strank. Ako se bo bodoče delo srbskega kulturnega kluba gibalo v tem okviru, ga pozdravljamo. Odkloniti pa bi ga bilo treba, ako bi se delo kluba gibalo v pravcu nekakega plemenskega nadmodrivanja. Srbski kulturi preti največja opaanost od Srbov samih. Mi smo stoletja in stoletja največ krvaveli ta emo često propadali zaradi svojih lastnih pogrešk. Vojne so na vsaki generaciji zapuščale izvestne sledove surovnosti in .Tedaj, ko je pred nami daljša perioda miru, moramo našo družbo bolje povezati. Dovolj je bilo me-šetarske mentalitete, čaršijskega egoizma ta go?iposke objestnosti. Naša družba se mora čimprej resnično preroditi in resnično demekratizirati. Kulturno delo zahteva velike materialne in moralne žrtve. Vsi, ki hočejo resno delati za kulturni na/-predek Srbov, se morajo zavedati žrtev, ki jih tako delo terja.« Volilni red za bratovske skladnice Kakor je »Jutro« že poročalo, je minister za gozdove ta rudnike odredil, da se imajo volitve delegatov v krajevne bratovske nkladnice vršiti do konca februarja, volitve upravnih ta nadzornih odborov krajevnih bratov.-fkih skladnic do konca marca, volitve delegatov za skupščine glavnih bratovi ih sklaflnie pa do konca aprila t. 1. Ob enem je minister predpisal pravilnik za izvedbo volitev. Glavne določbe so naslednje: Volitve se vršijo s tajnim glasovanjem po kandidatnih listah ta proporčnem sistemu. Glasovalno pravico ima vrak polnoletni in polnopravni! član bratovske skfed-nice, torej tudi žerastke. Voliti se more samo oeebno. Za delegata krajevne aH glavne bratovske skladnice je lahko izvoljen vaafc, ki ima aktivno volilno pravico, število delegatov ta namestnikov se določi po številu polnopravnih in manjpravnih članov vsake skladnice. Krajevni upravni odbor sestavi volilni imenik, ki mora biti 14 dni na vpogled v pisarni bratovske Skladnice ta v rudar.:(kih podjetjih. Pravico reklamacije ima do 5 dni pred volitvami vsak polnopravni član. Volitve se vrSijo vsako tretje leto ta sicer na nedeljo ali kak drug dan, ko delo v podjetju počiva. Krajevni upravni odbor mora najkasneje v enem mesecu Sklicati novo krajevno skupščino, da izvoli nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za glavno skupščino bratovske skladnice. Tudi te volitve se vršijo po proporčnem sistemu. znašale v dunavski banovini samo 10 odstotkov. Banska uprava bo banovinskemu svetu predložila tudi uredbo, ki naj bi uvedla , obvezno zavarovanje žitnih posevkov, Istočasno z volitvami delegatov za krajevno Skupščino morajo podjetju dostaviti volilnemu odboru seznam oseb, ki jih določajo za svoje zastopnike na krajevni skupščini. Ravnotako morajo v rokih, ki so določeni za izvolitev upravnih ta nadzornih odborov ter deelgatov za skupščino glavne bratovske skladnice, tudi podjetja nominirati svoje zastopniške . Obisk staroste slovanskega Sokolstva Beograd, 21. januarja. AA. Starešina sa-neza slovanskega sokolstva in starosta češkega sokolstva dr. Stanislav Bukovsiki bo obiskal sokofetvo kraljevine Jugoslavije 26-, 27. in 28. t m. Bttkovski bo pri tej priliki obiskal Opie-nac, Kragujevac in Avalo. Prav teko bo uiradno obiskal ministra za telesno vzgojo ljudstva dr. Josiipa Rogida. Sklicanje skupščinskega finančnega odbora Beograd, 21. januarja. AA. Predsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Vo-jislav Jonjič je sklical za soboto, 23. t. m. ob 9. dopoldne plenarno sejo finančnega odbora. Na dnevnem redu j« nadaljevanje načelne razprave o proračunskem predlogu za 1937/38 leto s Finančnim zakonom. Vremenska napoved Zemunska; Prevladovalo bo jasno vreme z jutranjimi meglami, le v zapadnih krajih in na jugu bo oblačno vreme. Slana bo po vsej državi še bolj pritisnila. Zagrebška. Oblačno in megleno vreme, ponekod nekoliko dežja. Dunajska; Po večini oblačno, temperatura negotova, v odprtih legah najbrže okoli ničle, ponekod niso izključene padavine. * Naši kraji in flfudje V Ljubljani se ustanovi Društvo za ceste Ustanovni občni zbor bo prihodnji petek LJubljana, 21. januarja. Z odlokom banske uprave z dne 16. februarja 1. 1935. so bila odobrena pravila Društva za ceste v Ljubljani, ki jih je predložila ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjerev in arhitektov. Po odobrenih pravilih je namen društva: »Spremljati sodobni razvoj tehnične vede o cestah in njene uporabe, sodelovati z javno upravo pri izboljšanju in izpopolnitvi javnega cestnega omrežja kakor tudi z vsemi zainteresiranci s propagando in stalnim preučevanjem vseh vprašanj, ki spadajo v to stroko. Dalje določajo pravila, da bo uprava društva v stiku s stalnim Mednarodnim udruženjem za cestne kongrese v smislu Pklepa na VI. mednarodnem kongresu za ceste v Washingtonu. Pravila določajo redne, častne, dopisne in podporne člane. Va.žna je tudi določba v članu 20. pravil, ki pravi: »čim se oživot-vorijo tri društva za ceste na sedežih banovin, se pristopi k ustanovitvi jugoslo-venskega nacionalnega komiteja za ceste in glavne uprave tega komiteja s sedežem v Beogradu tako, da stopi Društvo za ceste v Ljubljani kot kolek ti vrni član v ju-goslovenski nacionalni komite za ceste«. Pri ljubljanski sekciji obstoječi odsek za ceste je posloval bkratu kot pripravljalni odbor za ustanovitev Društva za ceste v Ljubljani. Po potrditvi društvenih pravil pa pripravljalni odbor ni takoj pristopil k ustanovitvi društva iz razloga, ker se je Društvo za ceste v Zagrebu zavzemalo za izpremembo pravil Društva za ceste v Beogradu v tem smislu, da se osnujejo v vseh banovinskih centrih samostojna društva za ceste, ki naj bodo zvezana s centralnim društvom za ceste v Beogradu. Tozadevna pogajanja med člani društva v Beogradu in društva v Zagrebu so bila ob koncu leta 1936. uspešno zaključena tako, da je obveljal princip, naj v banovitrsikih centrih poslujejo povsem samostojna društva za ceste, katerih zvezo predstavlja Jugosrtovensko društvo za ceste v Beogradu. Po ureditvi tega vprašanja se je pripravljalni odbor odločil, da skliče ustanovno skupščino Društva za ceste v Ljubljani, ki bo v petek 29. t. m. ob 20. uri v dru štvenem lokalu ljubljanske sekcije Udru-ženja jugoslovenskih inženerjev in arhitektov na Kongresnem trgu l/H. z običajnim dnevnim redom. Ponovna stavka v rudniku Stanovskem Podjetje ne plača zaostankov, pač pa odpoveduje službo Poljčane, 21. januarja. Rudarji, zaposlena v rudniku Stanovskem pri Poljčanah, preživljajo hude preizkušnje. Zaradi nerednih izplačil so že lani novembra pričeli gladovno stavko, ki pa je bila po po»Tedovanju zastopnikov delavstva in pristojnih oblastev kmalu ustavljena. Takrat je podjetje pristalo, da bo izplačalo ve3 zaostali zaslužek do konca decembra 3936. Dne 18. t. m. so rudarji ponovno stopili v stavko in swer zaradi neizplačanega zaslužka, ki jim prit.iče za pretekli mesec december. Podjetje je na stavko reagiralo e tem. da je odpovedalo službo vsem tistim delavcem, ki se ne vrnejo takoj na delo. Posredovanja, Id so se v tem pogledu vršila od strani zastopnika Zveze rudarjev Jugoslavije in zastopnika načelstva II. rudarske skupine, so ostala brezuspešna, ker podjetje vztraja pri svojem in odklanja posredovanje, obenem pa delavstvu ne da tistega, kar mu po zakonu pri tiče. Poleg rudarjev obsoja vsa javnost asocialno taktiko. Rudnik Stanovsko pri Poljčanah je menda edino podjetje v Sloveniji, ki ne izplačuje točno zaslužka svojemu delavstvu. Prepričani pa smo, da bodo pristojna nadzorstvena oblastva zadevo odločno rešila, da se dalinitivno konča izkoriščanje rudarskih trpinov. Kdo bo urejal sadne in cvetlične vrtove? Društvo sadjarjev in vrtnarjev priredi poseben tečaj Ljubljana. 21. januarja. Največja in tudi na.pridnejša izmed vseh podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva v dravski ba.novini je brez dvoma ljubljanska. Poleg neštetih predavanj, ki jih imia domala vsako sredo v mineraloškem institutu univerze iz sadjarstva in vrtnarstva. je priredila v preteklem letu tudi dobro uspel tečaj za vrtnarstvo v šentjakobski ljudski meščanski šoli, v letu 1934. pa cvetličarski in v letu 1035. sadjarski tečaj. Kako zaželena in srečno izbrana po vsa predavanja, dokazuje vsekakor polno zasedena dvorana. Življenjske izkušnje v zadnji dobi so pa pokazale, da ti prosvetni večeri še zdaleka n« zadoščajo vsakodnevnim potrebam. Pretežna večina lastnikov vrtov namreč ne oskrbuje in ne neguje vrtnih kultur na svojih vrtovih sama, temveč poverjajo to neogibno delo raznim samoznancem in šuš-marjem. Neodgovorni elementi, ki v svojem življenju nikdar in od nikoder niso črpali ne teoretične in ne praktične izobrazbe, ki je za umno sadjarstvo in vrtna trst vo neogibno potrebna se ponujajo od ulice do ulice in od hiše do hikšp lahkovernim gospodinjam in srospodarjem. Ti vsez.iiali pa ne narede na vrtovih za drag denar ničesar drugega, kakor nepregledno in često nepopravljivo škodo na sadnem drevju in na drugih vrtnih kulturah. Veliko bolje bi bilo. da bj hili posamezni vrtovi prepuščeni po posrečeni vrtno-arhitek tonski uredbi ljubi materi naravi, kakor da je posegla vmes roka ljudi, ki nimajo sirnsla niti srca za lepoto vrtov. Ni ni kako čudo. če izgubi marsikateri lastnik ali lastnica veselje do vrta. ko vidi. da so se vsi upi iin veliki izdatki razblinili v nič. Koliko škode, jeze in žalosti napravljajo šušmar.jii posameznikom. ker se drznejo obrezovati pritlično in špalirano drevje, cvetlično grmičevje, okrasno listnato in igličasto drevje, koliko škode na drusrih cvetličnih gredicah, ker nimajo niti najo6.novnejšilh pojmov. kako se negujejo to nežne vrtne kulture. Kako bi &e temu zlu moglo odpomoči. je prišel na srečen domnislek gospod Josip Štrekelj, vrtnarski nadzornik v pokoju. Na. ponovnih anketalh, ki jih je v ta namen sklical. se je ta predmet do potankosti pretresal in se je naposled sklenilo, da bo priredila ljubljanska podružnica SVD v letošnjem letu popoln tečaj, ki bo namenjen predvsem vajencem in pomočnikom ljubljanskih trgovinskih vrtnarjev, a hkratni tudi dvanajstimi udeležencem, ki jih bodo določile sadjarske podružnice v območju ljubljanske občine. Za vse udeležence bo tečaj obvezen. Saimo ob sebi pa je umevno da Ivi imel k predavanju ornst vs+on tudi vsak posestnik vrta in ljubitelj sadjarstva, in vrtnarstva, Oh zaključku tečaja bodo nanravili vsi udeleženci strokovni izpit pred posebno komis;jo ki bo vsakemu udeležencu izdala sposohnostno izpričevalo za sadjarskega in vrtnarskega pomočnika. Prav;eo negovati in oskrbovati sadne in cvetlične vrtove bodo potem imeli samo ti legitimirani absolventi sadjarskega in vrtnarskega tečaja. Vsakdo, ki ne bo imel tega zrelostnega izpričevala, se bo smatral kot navaden škodljivec sadn:lh in cvetličnih vrtov, na kar že danes opozarjamo vse lastnike vrtov. D \NES GIGANTSKI VELEFILM, ki se da primerjati edinole s svoječasnim DIALOG V NEMŠKEM JEZIKU! velešlagerjem »Bcn Hurjem« Revolta bredu Bounty Zaradi ogromne dolžine filma se vrše predstave topot ob delav- ELITNI KINO nikih ob 16., 18.30 in 21. uri, MATICA, tel. 2124 Danes samo ena predstava ob 18. uri. — Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta. Tečaj se prične 25. januarja ob 19. v šoli na Grabnu, nadaljeval se bo pa v presledkih pomladi, poleti in v jeseni. Kraj. dan in čas ter predmet predavanja s© bo priobčeval v časopisju. Po skrbno pripravljenem programu bo trajal teoretični pouk vsakiikrat po dva tedna in po dve uri na dan. Razen tega se bodo vršila, da se prenese teorija v prakso, še na ljubljanskih vrtovih praktična dela. Predavali bodo naši znani strokovnjaki praktiki: gg. Martin Humek. višji sadjarski nadzornik v pokoju, predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva in urednik Sadjarja. Anton Flego. referent 7a sadjarstvo pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave. Josip Štrekelj. vrtnarski nadzornik v p.. Franc Kafol, tajnik in referent za sadjarstvo pri Kmetijski družbi, inž. Levstik, kmetijski referent na ljubljanskem mestnem poglavarstvu. Anton Lap. ravnatelj mestnih nasadov, in Frido Lenard, posestnik in sadjar praktik iz Št. Vida nad Ljubljano. Že imena teli veščakov v sadjarstvu in vrtnarstvu jamčijo, da bo tečaj za vzjrojo in povzdigo teih velevažnih gospodarskih panog v vsakem pogledu odlično izveden. Nadejamo se. da bodo tudi lastniki vrtov predavalnico vsak večer do kraja napolnili. 70 letnica ugledne dobrotnice Šoštanj, 22. januarja. Danes praznuje ugledna ga. Marija Cerovškova v Šoštanju 70-letnico življenja. V teh sedmih križih je natrošenega obilo truda in znoja. Še zdaj, ko bi lahko bila deležna miru, z izredno žilavostjo kljubuje visokim letom in opravlja razna dela, vmes pa z nezmanjšano razumnostjo spremlja razgovore očancev in ostalih gostov ob njenih mizah. Ga. Cerovškova izhaja iz znane Rojniko-ve rodbine v Latkovi vasi pri St. Pavlu pri Preboldu Ko je pred 45 leti prišla v Šoštanj in postala soproga zdaj že pokojnega Mihaela Cerovška, uglednega posestnika in gostilničarja, je šc bolj utrdila že tako narodno zavedno Cerovškovo hišo. Soštanjča-ni in številni gostje Cerovškove gostilne so jo kmalu vzljubili. Dobili so v njej ženo, ki je vselej in vsakomur stala ob strani kot iskrena svetovalka in dobrotnica. Zlasti med vojnim časom je bila Cerovškova hiša pravi zavod dobrote, kakor so jo mnogi na-zivali. Dijakom je bila Cerovškova mama prava mati. Če za koga, potem veljajo za go. Cerovškovo besede, da levica ne ve, kaj daje desnica. Dajala jc, a priznanja in časti ni iskala. Ob jubileju ji vsi. ki jo poznamo, iskreno želimo, naj zdrava in zadovoljna biva med nami še dolgo, dolgo let! Za svinčeni rudnik v Sitarjevcu se zanimajo Nemci Zagorje, 21. januarja Nedeljski »Slovenec« je priobčil članek, ki pa je zelo pomankljiv. Za svinčeni rudnik v Sitarjevcu ki je zdaj v domači posesti, se ie zanimal in se še zanima tuj kapital. Ako je resnica, da ga bo kupila neka nemška skupina in ga spel spravila v obrat, bj bilo to za vse prebivalstvo Litije jn Šmartna ve« likega pomena. Kakor znano so v Zasavju poleg premoga in svinca tudi ležišča cinobra in cinka. V Sita>rjevcu je poleg svinca baje tudj nekaj srebra. Odkar se je začel obrat v Sitarjevcu, je poteklo mnogo več kakor 50 let. še živeči tehnični uradnik. ki je nastopil pri tem podjetju 1. 1879. služlio — delničarji z glavnico 150.0C0 goldinarjev so bilj ravnalelj Verhan. dr. Puchler in Štrubelj — zatrjuje, da je rudnik obratoval že za časa Marije Terezije. Opereta v kateri slavi zmago lepota, vesela, ognjevita muzika, humor in razposajenost. Maks Hanseii Irena pl. Zilahy in Tibor Hslmav Vesele nočne pustolovščine lepe mlade žene v baru velemesta J U T B I PREMIERA 2 Č A R D A Š (>NJENA RAZPOSAJENA NOC«) JUTRI V KINU SLOGI! V hrjbu nad Forunovo gostilno eo takrat našli v šahtu Uršulj razno orodje in posodo iz tistih časov. Preden je prevzela gori omenjena družba rudnik Sitarjevec, je bil ta v posesti rudnika v Zagorju več kakor 20 let. Ko so leta 1880i preko Save speljali žični« eo. ki je prevažala rudo iz Sitarjevca v topilnico. se je začelo v kraju živahno življenje- V rovu ie bilo zaposljenih 400 rudarjev, na perišču 60 žensk.in prj treh topilniških pečeh 30 06eb. Posebno živo je bilo v Zavrstniku. kjer 60 imeli rudarji še zdaj tako imenovani >berkhavz« in liolnlšnico. Tudi svojo prav dobro godbo na pihala eo imeli. JOjub temu, da je brlo dovolj rude, je družba kmalu ustavila obrat, zaradi česar je pnšlo okrog 500 ljudi ob zaslužek. Če se zdaj obnovi obra'. bj se v la kraj spet vrnila boljši časi. Zato je le želeti, da bi pogajanja za nakup svin« čenega rudnika uspela. Nevaren ropar za zapahi Oropal je gostilničarko Resnikovo iz Št. Lamberta, pripisujejo mu pa tudi znano vaanpirsko pobijanje živali Zagorje, 21. januarja Te dni se ie okoli št. Lamberta potikal velik neznanec z naočniki in prosil po hišah. Prišel je tudi v Resnikovo gostilno, kjer že ni imel več naočnikov. Tam je izvedel, da ie šla Resnikova gospodinja v Litijo in da se popoldne spet vrne. Neznanec se je napotil nato proti Mošeniku in na nekem samotnem kraju srečal Resnikovo. Vprašal jo je. kje je bila, in ko mu je povedala, da v Litiji, je potegnil iz žepa odprt nož in zaklical: »Denar sem, če ne bo smrt!« Prestrašena Resnikova ie stiskala k 6ehi torbico, v kateri je bilo 300 Din v gotovini in blago za obleko. Neznanec pa ni dolgo okleval, temveč jo je sunjl z nožem za vrat, jo podrl na tla in izginil s plenom v gozd. Roparski napad je razburil vse Zasavje. O napadu takoj obveščeni zagorski orožniki so začeli zasledovanje, ki pa je bilo težavno, ker natančnega opisa roparja niti sama na« padon.ka ni mogla podati saj sj ga v 6trahu ni upala pogledati. V ponedeljek pa so orožnika le dobili sled za roparjem. Izvedeli i-o, da je prj nekem posestniku v šklendrovcu že večkrat kaznovani 36«letni Josip Dimic iz Ponovič prj Litiji, ki ie bil malo prej odsedel šestletno ječo. Orožniki so ga šli takoj iskat, a ko so prišli v Šklendrovec. so izvedeli da je možak šel v Št. Jurij pod Kumoin. Napotili eo se za njim in ga dobili v Jazmah. Seveda je hotel zbežaii, ko je zagledal orož« nike, a tj so bili epretnejšj in so ga prijel;-Pripeljali so ga z vozom močno uklenjenega v dolino do savskega mostu, odkoder so ga povedij peri na orožniško postajo, kjer je priznal svo? zločin. Zdaj je v zapor;h litijskega sodišča. Zagorska dolina si je oddahnila, zlasti ker vsi mislijo, da ie bjl Dimic tudi tisti, ki je pobijal rudarjem živali. Naši aktuarji Ljubljana, 21. januarja. Izšla je prva številka »Glasnika« združenja aktuarjev kraljevine Jugoslavije. Tiska se v Ljubljani, njen urednik pa je član združenja g. Ivan Lah, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V prvi številki »Glasnika« razpravlja g. direktor Matjašič o aktuarjih, g. dr. Vranic o združenju aktuarjev, g. inž. Jakševac o zrakoplovnem riziku pri življenjskem zavarovanju, g. Fahn o popustih na premije v življenjskem zavarovanju, g. dr. Pavlinovič o kolektivnem zavarovanju življenja, g. Ivan Lah o najlepšem poglavju zavarovalne matematike, potem pa sledijo beležke ter popis članov združenja. Aktuarji v naši državi imajo svoje združenje od leta 1933. Svrha združenja je zaščita stanovskih interesov, vzajemno strokovno usposabljanje ter obveščanje javnosti o nalogah in potrebah tehnike in matematike zavarovanja. Sedež združenja je v ( Zagrebu. Člani so lahko osebe, ki imajo diplomo tehnika zavarovanja ali pa diplomski izpit odnosno doktorat iz matematike in ki se udejstvujejo tudi praktično v zavarovalni stroki. Ustanovna skupščina združenja je bila 27. maja 1933 v Zagrebu. Potem so se vrstile redne glavne skupščine v Zagrebu. Beogradu, Ljubljani in lani spet v Zagrebu. Sedanji predsednik združenja je g. Radovan Matjašič, generalni direktor centralnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Po popisu od 1. t m. ima združenje 26 rednih članov. Astronomsko društvo co na takozvanem Popovem tornju. Po njegovi smrti pa je delo v tej zvezdarnici zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev in seveda tudi izdatne propagande popolnoma zamrlo. Zagrebška zvezdaniica sedaj počiva, aparati se kvarijo, znanstveno delo pa zaradi pomanjkanja nekaterih aparatov sploh ni mogoče. V Beogradu pa so mnogi aparati, ki smo jih dobili na račun reparacij, in vsi ti aparati niso izkoriščani, ker je beograjski observatorij popolnoma opremljen. Novo astronomsko društvo v Zagrebu ima v prvi vrsti nalogo uvesti akcijo za ureditev zagrebške zvczdarnice. Z daljšimi članki sta to akcijo sedaj podprla dnevnika »Novosti« in »Hrvatski dnevnik« ter je slednji navedel tudi to-le: Po vojni so se razmere zelo izpremenile. Slovenci in Srbi so izdali več astronomskih knjig, v Zagrebu pa že 18 let ni ničesar izšlo in zvezdarnica je popolnoma zanemarjena. Danes premiera „Navihanhe" Drevi bomo culi v ljubljanski operi pre-miero Beneševe operete »Navihanka«. V naslovni vlogi nastopi priljubljena operetna pevka ga. Marica I^ubejeva, sodelujejo v Zagrebu Zagreb, 21. januarja. Zagrebški listi posvečajo veliko pozornost ustanavljanju astronomskega društva v Zagrebu. V začetku decembra se je v Zagrebu sestala skupina strokovnjakov in prijateljev astronomije ter po mnogih razgovorih uvedla priprave za ustanovitev astronomskega društva. To je bilo zelo potrebno, zakaj Hrvati so na slovanskem jugu nekdaj dosegli prvenstvo v astronomiji, pozneje pa to častno mesto izgubili. Zadostuje, če navedemo v vsem svetu znana imena Getaldiea (Gethaldus), tiadškofa Go-spodnetiča (De Dominis) in Rudjera Bo-škoviča. V Zagrebu je izšla v založbi Matice hrvatske že leta 1895 prva originalna astronomija »Naše nebo«, s katero je pokojni profesor dr. Kučera pridobil vse intelektualne kroge in mladino za astronomijo. Po smrti tega zaslužnega znanstvenika pa med Hrvati ni več astronoma, ki bi znal javnosti poljudno prikazati uspehe astronomske znanosti. Pokojni prof. dr. Kuče-Ta je v Zagrebu otvoril in vodil zvezdami- Življenje brezposelnih učiteljic Nedavno sem prejela pismo od znanke. ki je dokončala učiteljišče pred tremi leti. Iz pisma odmeva obup. ki glasno kliče po pomoči: Š ~~ — Kaj bo z menoj, z nami vsemi? Begam od znanca do znanca, od družine do družine. od šole do šole in iščem instrukcij. To jc danes naša edina možnost zaslužka. Saj bi šla delat tudi kaj drugega, toda kaj? Na pisarniška mesta čakajo strokovno iz-vežbanc moči, saj se jih odzove na vsak časopisni oglas sto — ne morem in ne smem jim odjedati kruha. Saj bi sprejela mesto sobarice, toda v tej stroki je prav taka brezposelnost. Še največ tovarišic je šlo za »vzgojiteljice.« Toda te bolj obupavajo kakor vse druge. Povečini imajo položaj pestunje, toda neprimerno več dolžnosti. »Milostiva« sprejme vzgojiteljico za večje otroke, od 5. leta dalje, ker ima sama z najmanjšim preveč dela. Res je, da dado trije otroci iz take hiše več dela. kot 100 navadnih otrok, da najmanjšega dela ne smejo in nočejo izvršiti sami, da jih je treba stre-či kakor dojenčka; toda to bi še ne bilo najhujše, na to je človek pripravljen. Težje je prenašati nadutost in prepotentnost večine takšnih otrok in seveda največkrat tudi njihovih staršev, ki dado človeku neprestano čutiti njegovo podrejenost. Za vse, kar otroci zagreše doma, na poti in v šoli, je odgovorna vzgojiteljica, od katere zahtevajo, da napravi iz poprejšnih lenu- hov same odličnjake. Življenje ženske, ki je za vedno navezana na tako službo je če-sto prava tragedija. Poznam primer, ko je morala vzgojiteljica velike otroke vedno tudi oblačiti. Ko jih je hotela navajati, da bi se temu sami privadili, ji je gospa rekla, da bodo njeni otroci vedno dovolj premožni, da si bodo lahko dovolili primerno postrežbo. _ Vendar bi me to ne oplašilo, da ne bi sprejela takega mesta — saj upam, da ne bo za vedno. Toda bojim se, da ne bi v preobilici dela zamudila kako priložnost za učiteljsko mesto. Sram me je priznati, toda ne morem drugače: kjer zvem za koga, ki bi mi utegnil pomagati, ga poiščem in ga prosim in rotim in razlagam svoje razmere. Ah, kako to boli, ponižuje, demora-lizira! Toda moja mati je vdova, pri hiši so še trije otroci, ki čakajo na moj zaslužek. _ In tako si pomagam z instrukcijami in čakam, čakam. Samo na kruh? Za enkrat je kruh najnujnejše za človeka v mojem položaju. Vendar pa je tudi misel, da bom imela službo, da bom izvrševala svoj poklic, ki me drži pokonci. Mlada sem, hoče se mi dela, na katero sem se pripravljala s prepričanjem, da je zame najbolj primerno. Res je, življenje začenjam gledati s tiste realne strani, katere nam v šoli niso po- j kazali. Toda za mojo bodočnost je morda | bolje, da pridem sama do spoznanja, da mi življenje samo odpira oči, čeprav je razočaranje večje in bolj boli. — Toda čakanje ubija. Doklej še?-- ★ Ko bi objavili vsa taka pisma, ki so jih že pisale brezposelne učiteljice, bi jih bilo na stotine in stotine, pa vsa bi bila podobna drugo drugemu. Samo, da živi marsikatera še v slabših razmerah, da je že obupala, da se čuti izkoreninjeno Poznam primer take absolvirane učiteljske abiturient-ke, v čije družini vlada resnično strašna beda, ki je tem bolj presunljiva, ker jo tako skrbno prikrivajo. Naša mlada tovariši-ca je že od narave plaha, skrb in pomanjkanje sta jo napravili še bolj boječo. Danes pa boječi in plahi ljudje nič nc opravijo, če kaj prosijo. Življenje jih potisne v stran in še bolj sc čutijo nemočne, ko vidijo, kako uspevajo oni, ki si znajo poiskati protekcijo, čeprav so pomoči manj potrebni. Tudi pri oddajanju učiteljskih služb se čuti, da se danes v podvojeni meri uveljavlja parola: prednost gre moškim! Med 720 nezaposlenimi absolventi učiteljskih šol so v veliki večini ženske. Danes se pred socialnimi razmerami in kvalifikacijo ozirajo na spol prosilca. In vendar v družinah čakajo večinoma na zaslužek deklet, na moške člane skoro nikjer ne računajo: fart se bo poročil, fant ima večje potrebe (zahteve) in tako dalje. Zato je dekle mnogo bolj primorano prijeti za vsako delo, posebno, če gre pri tem še za obstanek drugih. Poznam absolventko, ki je morala postati natakarica. O dveh drugih sem čula, da sta sobarici. Se daleč ne mislim, da bi bil kateri od teh poklicev manj vreden, toda dekle se je vživelo v to, da bo učiteljica in starši so toliko žrtvovali za pripravo na njen bodoči poklic — zdaj pa je izkoreninjena. Pri tem pa so v Sloveniji,še bolj pa v drugih krajih Jugoslavije razredi prena-trpani ter primanjkuje po šolah učnih moči. Po statistiki iz leta 1934/35 je bilo v tem letu 873 šol, od teh pa je bilo prenapolnjenih 488 šol. Odločno preveliko je tudi število enorazrednic, katerih razširitev v dve — in večrazrednice ne bi le omogočila namestitve brezposelnih abiturientk, temveč je tudi nujno potrebno za dvig kulturne višine širokih plasti našega naroda. Prav isto pa velja za razbremenitev prenapolnjenih razredov, ki poleg drugega tudi svoje doprinašajo k temu, da se veča kader zaostalih otrok. Brez dvoma pa je za naše moralno ozdravljenje važno tudi dejstvo, da bi se s temi ukrepi odpravila brezposelnost vsaj v eni delovni panogi. A. V. Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. 3—t Ogl. rtg. S. fcr. IS.«V35. pa še ge. Poličeva, Japljeva, Nablocka ter gospodje Gorski, Peček, Zupan, Daneš-Sancin, Golovin, Simončič, Burger in Jel-nikar. Zelo zanimivi so tudi številni vložki ki jih je naštudiral naš pomnoženi baletni zbor. Lahka folkloristična češka glasba, ki jo poznamo že iz Beneševe revijal-ne operete »Pod to goro zeleno..bo nedvomno privabila na premiero naše gledališko občinstvo. »Navihanka« je prav sedaj tudi na sporedu zagrebške operete in se z največjim uspehom bliža že dvajseti repri-zi. Slovo v Mariboru Maribor, 21. januarja. Slmočnje predavanje dr. Petra Zenkla je privabilo v dvorano Ljudske univerze nešteto ljudi, mnogi so morali oditi. Dr. Zen-kilu m konzulu Minovskemu sta izrekla prisrčne pozdravne besede župan dr. Juvan in predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. Po predavanju, ki je vse močno zadovoljilo se je napolnila dvorana pri »Orlu«, kjer sta se odlična gosta lahko prepričala o toplih simpatijah obmeineira Maribora do bratske CSR. Govorili so dr. Kukovec, Fra-njo Bureš in dr. Senior. Toplo se je zahvalil dr. ZenfeL Razpoloženje so povzdisrmli mariborski pevci, med njimi kot solist ba-ritonist Faganeli. Danes dopoldn^, je dr. Zenkl obiskal mestnega poveljnika STenerala Milenkoviča in škofa dr. Tomažiča. Potem se je v spren-stvu konzula Mmovskega. župana dr. Ju-va-na in dr. S en io rja odpeljal po novi avtomobilski cesti na Pohorje. Pri Pohorskem domu je bilo kosilo. Popoldne sta se odlična gosta poslovila od Maribora. K slovesu so se zbrali predstavniki mesta, socialnih zavodov JČ Lige in Češkega kluba. Dr. Zenkl kakor konzul Minovski sta ob slovesu bHa polna hvale o lepotah maribomske pofcrajBPe in Pohorja. Domače vesti Opazovanja časopisnega prodajalca V Beogradu j« slavil v sredo svojo stavo in obenem 251etnico svojega poklica prodajalec časopisov na beograjskem kolodvoru Miodrag Jakovijevič. Med gratulajnti ao bili tudi beograjski novinarji, ki jim je Jakovijejič pripovedoval o doživetjih četrt-stoletmega prodajanja časopisov na kolodvoru. Njegovi kupci so bili in so še mnogi odlični tuji in domači politiki, pa tudi vladarji. Nekoč je bolgarski kralj Boris osebno kupil od njega nekaj listov. O naših ministrih, ki so in še kupujejo pri njem časopise, ko potujejo iz Beograda ali se vračajo vanj, ve Jakovljevič povedati marsikaj zanimivega. Pravi pa, da je križ z njimi. »Dokler so v opoziciji kupujejo vse mogoče časopise. Človek jim kar ne more nanositi dovolj papirja. Kakor hitro pa vstopi kdo od njih v vlado, menda preneha čitati časopise in jaz izgubim na lepem svojega dobrega kupca«. ♦ Udejstvovanje nemškega učenjaka v našem oceanografskem institutu. V oceanografskem institutu v Splitu je nastopil Službo ugledni nemški učerajak dr. Oott-haus. Ta učenjak je deloval dolga leta v velikem nemškem oceanografskem institutu na otoku Helgolandu ter se proslavil s svojimi temeljitimi razpravami o biologiji in preseljevanju rib. Ribarsko-biolo-škim študijam se bo posvetil tudi v Splitu. Bilo je že zelo potrebno, da je tiri i naš institut dobil pravega strokovnjaka za biologijo rib. ♦ Ladv Aberdeen ni umrla. Iz Londona se je te dni po mnogih listih razširila vest. da je tam umrla znana feministka, la<4y Aberdeen. predsednica mednarodne ženske zveze, ki se je lani udeležila ženskega kongresa v Dubrovniku. To vest so objavili tudi razni listi v naši državi ter prinašali obširne članke o življenju in de-iu zaslužne pobornice ženskega pokreta. Lady Aberdeen pa ni umrla. Zveza ženskih društev v Beogradu je dobila iz Londona brzojavni demanti njene smrti in je o tem tudi brzojavno obvestila vodstvo ženskih društev v Zagrebu. V Londonu je umrla neka druga oseba istega imena. Častna predsednica zveze štirih milijonov žena. o kateri je bilo v listih že toliko nekrologov, živi še srečna in zdrava v Londonu. Pri hripi, influenci, prehladu se navadno priporoča tudi masaža. Za masažo je dobra »ALGA«. Pri ht>pi. influenci in prehladu namočite krpico z »ALGO« in nalahno masirajte bolniku prsa hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »ALGO« ublaži bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica 12— Din. 58—t ♦ šahovsko prvenstio dravske banovine se približuje odločitvi. V mariborski skupini je že določen f;nalist v Celjskem šahovskem klubu, ki mora še čakati na zmagovalca ljubljanske skupine. Tudi tu je tekmovanje prispelo že do finala. V re-mifinalu je namreč Triglav v dveh nastopih premagal žentpeter s 5%:2Vs in 5:3 ter ?e tako kvalificiral za finale proti Ljubljanskemu šahovskemu -klubu. Srečanje je le enokrožmo, edino v pr imeru Triglavove zmage naj bi se odigrala tudi revanžna tekma. Zmagovalec bo že v nedeljo igral v Ljubljani prvo finalno tekmo s Celjani. + Otoku Brusni ku preti velika nevarnost. Hrvatsko prirodonlovno društvo in mineraloški-petrografski institut v Zagrebu kakor tudi ribiči z otoka Viša in Komi-že so opozorili oblastva, da preti otoku Brusniku zapadno od Visa velika nevarnost. Občina Komiža je pred 11 leti sklenila z industrijskim poijetjem »Imar« na Hvaru pogodbo za 50 let, po kateri nme polje t je eksploatirati kamenje na vsem področju občine Komiže. Ker je občina lastnica dela otoka Brusnika, je podjetje s tega otoka izvozilo že nad 100 vagonov kamenja, ki je v znanstvenem svetu znan pod imenom diabaza. če se bo ta eksploa-tacija nadaljevala, bo otok Brusnik propadel. Otok pa je zelo važen ne samo v znan stvenem. temveč tudi v gospodarskem pogledu. Na njem pristaja vsak dan do 80 ribiških ladij s posadkami do 300 ljudi. Ribiči imajo na tem otoku tudi globoke vod njake, v kate-;h redijo vlovljene ribe. V znanstvenem pogledu pa je otok važen zaradi tega, ker se njegova konfiguracija močno razlikuje od konfiguracije ostalih d9.1m?jt-r'J ih otokov. P »'Imar« ter tako rešila zanimiv otok gotove propasti. * Nov leseni moNovi svet« rednj občni zbor. u— Nesreče na ledu in pri delu. Na kirurškem oddelku imajo zadnje dni največ opravka z ranjenci, ki se zatekajo v bolnišnico z zlomljenimi udi zaradi poledice. Tako eo včeraj sprejeli v oskrbo llsletnega posestni-kovega sina Mihaela Ovco iz Jelše pri Blago« vici in 9«letno hčerko progovnega delavca Pavlo Lajovčevo iz Spodnjega Hotiča. Oba sta padla na zamrzli cesti, ko sta se vračala jz šole, pri čemer si je Mihael zlomil desno roko, Pavla pa desno nogo. Na spolakih stopnicah je padla tudi poVjeva žena Marija Kra-inarieva iz Medvedove ulice in si atrla roko. Žrtev poledice je bil tudi 23«letni voznik Lojze Kraivanja iz Radovljice, ki so ga morali reševalci prepeljat] v bolnišnico. Na postaji na Lescah je pomagal nakladati ce« ment, pa mu je spodrsnelo. da se je močno poškodoval. Iz Rožne doline pa so prepeljali v bolnišnico 15-letnega delavca Milana Juga, ki je pomagal na cirkularki žagati drva, pa mu je žaga zajela roko. u— Ogenj v Hribarjevi tovarni. Včeraj dopoldne ©o bili mestni gasilci nujno klicani v Hribarjevo tvornico pletenin na Zaloški cesti. Med delom je preletela iskra od motorja na velik kup volne, ki so jo takoj zajeli plameni, in obstajala je resna nevarnost, da se požar razširi po vsem poslopju. Gasilci so pruhjteli z motorno brizgalno, a njihova intervencija na srečo ni biLa več potreb« na, ker so medtem že domači delavci ogenj udušili. u— Kratka sreča z ukradenim radijskim aparatom. V torek popoldne je bilo, kakor sjno poročali vlomljeno v neko stanovanje na Domobranski cesti. Potem ko eo vlomilci premetalj vse omare in «i naložili precejšen kup perila, eo sneli še radijski aparat, vreden okrog 4500 Din, in še nekaj drugih predmetov. tako da so prizadejali gospodarju precejšnjo škodo. Notica v »Jutru« pa je kmailu pomagala izslediti ^orrlce. y sredo popoldne je eden izmed tatov nekje v Šiški ponujal radijski aparat nekemu trgovskemu zastopniku, ta pa je. opozorjen po notici, brž obvestil policijo Ln lastnika. Organi kri« minalnega oddelka so še v sredo popoldne aretirali kot vlomilce 26letnega mehanika Cirila Bončo z Gline. 201etnega ključavničarja Maksa Justina in 201etnega kovinarja Matijo Jereba, kj so dejanje brez oklevanja prizna« li. Na njihovem stanovanju so našij Se drugo pokradeno blago. n— Plesna vaja slušateljev abiturieretake-ga tečaja v petek, 22. t. m. ob 20. Trgovski dom. n— Obleke in klobuke kemično fišsrti barva, pljsira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Celja e— Zahvala celjskih maturantov. V soboto 16. t m. je bila v Narodnem doma običajna vsakoletna prireditev oeljskch maturantov, ki je ena najlepših celjskih prireditev. Tudi letošnja prireditev je ▼ moralnem in gmotnem oziru nad vse lepo uspela Celjski maturanti se na tem mestu najiskreneje zahvaljujejo vsem, ki so po svojih močeh prispevali v blagu ali denarju in s tem pripomogli k lepemu uspehu. Cisti dobiček se bo porabil za ekskurzije in izlete. Vsem 5e enkrat najlepša hvala. e— Izpit za pomočnika trgovske mornarice je napravil pred komisijo v Dubrovniku g. Dušan Benčan, sin znanega sokol-skega delavca g. Matije Benčan« v Celju. Čestitamo! / i e— O jadralnem letalstvo bo predaval ▼ ! ponedeljek ob 20. na Ljudskem vaeučitt-žču strokovnjak g. dr. ioi. A. Kokelj, docent na univerzi v Ljubljani. Predavatelj ima izredno lepo Število diapozitivov, s katerimi bo pojasnjeval svoja izvajanja. Opozarjamo zlasti mladi rod, da ne zamudi ta prilike. e— Nabiranje narodnih in cerkvenih pae-mi. Znani glasbenik šolski upravitelj v p. g. Bolan Schmidt, ki je deloval mnogo let na Dobrni in prej v St Pavlu pri Preboldu, nabira sedaj v dravski in savski banovini Se neobjavljene narodne in cerkvene pečmi, ki jih bo potem objavil. Za to važno kulturno delo se je toplo zavzel celjski industrij ec g. Ivo Ca ter, ki zadevo tudi delno financira. Prosimo glasbenike, učiteljstvo. duhovščino itd., da bi g. Schmidtu pomagali pri nabiranju dragocenega gradiva. e— Izredna seja mestnega sveta bo danes ob 18. Na dnevnem redu je najetje 6-mi-lijonskega posojila pri Drž. hipotekami banki. e— Naval na celjsko bolniinico. Kirur-gični in interni oddelek celjske bolnišnice sta polna bolnikov. Bolnišnica je sprejela v sredo 60 bolnikov, od Novega leta do včeraj pa že skupno 500 bolnikov. V bolnišnici je sedaj 312 bolnikov. Ta Številka jo znatno nad normalo. e— Umrla je včeraj na Masarykovem nabrežju štev. 9 v starosti 71 let vdova po nadučitelju g. Ivana Pečovnikova. Pokojna je bila odločno narodna žena rn srčno dobra mati. Vse svoje otroke je vzgojila v nacionalnemu duhu. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Mati in sin sta kradla kokoši na debelo. Te dni sta bila aretirana 24-letni brezposelni delavec Maks S. m njegova 49-letna mati Frančiška iz Celja, pristojna na Teharje, ki sta se v zadnjem času bavila s tatvinami kokoši. Doslej sta priznala, da sta ukradla 40 kokoši in sicer v Celju, Po-lulah, Zagradu, na Sp. Hudinji in Teh ar ju. Ukradene kokoši sta delno prodala na trgu, delno pa po hišah. Posestniku Strenča-nu na Lavi sta ukradla s kozolca 500 kg koruze. Nekaj koruze sta dala v mlin, ostanek pa sta prodala nekemu celjskemu trgovcu Mater in sina so izročili okrožnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Boheme« z G e rt rudo Lawrenceo-vo m zvočni tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »LJUBEZEN IN JAZZ«. — Matineja ob 16. uri »BENDEZ-VOUS« (TAJNA SLU2BA) iz Maribora a— Ljudska univerza. Jutri v petek pre* dava prof. inž. Rihtman iz Zagreba o Einsteinovi relativnostni teoriji. a— Za 11 milijonov dinarjev alkohola ter alkoholnih pijač ie steklo v preteklem letu po mariborskem grlu jn sicer je šlo 13.630.3lQ Din za vjno in vinski most. 3,948.638 Din za pivo m okol; 1.116.000 Din za žganje. Skupno torej 18.667.447 dinarjev za razne alkoholne pi ače. a— Povoženi kolesar. Včeraj dopoldne okoli 11. se je pripetila na Aleksandrovi cesti pred unionsko restavracijo prometna nesreča, kj bi kmalu terjala človeško žrtev. Avto, kj ga je šofjral šofer Franc Vrecelj in ki je pravilno vozil po desnj strani, je vrgel kolesarja Maksa Cepeja, stanuiočega na Tržaški cesti 54, na obcestni pločnik, kjer je Cepe obležal v nezavesti in z močnimi poškodbami na glavi. Reševalci so Čepeja prepeljali v zek> resnem 6tanju v splošno bolnišnico. Katastrofa bi bila neizogibna, ako bi ne bil šofer v zadnjem trenutku voaaAo zavrl. s— Ločitve, zapuščine, nezakonski otroci. Po statistiki okrožnega in sreskega sodišča, je bilo v preteklem ietu obravnavanih 56 ločitvenih primerov. Io06 zapuščinskih zadev in 382 zadev glede nezakonskih otrok. a— Zaplenjeno meso. v soboto 23. t Hibo na Glavnem trgu na javni dražbi proda« no približno 12 kg svinjskega jn 20 kg govejega mesa. a— Tripresna deteljica. Mariborski policiji se je posrečilo, da je izsledila tatinsko in vlomilsko skupino, ki ima na vesti več vlomov v zadnjem Času, med drugim vlom na Slomškovem trgu 26, v Vrbanovi ulica in Tržaški cesti. V 6klepu te ytriperesne de* teJjice« sta dva moška in ena ženska, k; Jih je policija izročila sodišču. Aretiranoi ie delno priznavajo krivdo. a— Hotel >Orel« v soboto 23. t. m. pustna zabava. Iz Gornjega grada gg— Poziv vsem bivšim koroškim borcem iz Gornje Savinjske doline. V nedeljo 24. t m. ob 14. bo v Majc^novičevi gostil, ni v Radmirju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev za gornjegrajski srez. Vsi bivši koroški j borci in dobro voljci iz Gornje Savinjske doline, ki so se leta 1918. in 1919. dejansko udeležili bojev za osvoboditev slovenskega Korotana, se pozivajo, da se tega zbora potnoštevilno udeleže. Rumeni fermttn Prejeli smo: Ravnateljstvo mestne plinarne v Ljubljani je presenetilo ta mesec tvoje odjemalce z okrožnico, tiskano na rumenem papirju in datirano z 22. decembrom 1936., v kateri samovoljno izpreminja dosedanje plačilne pogoje, zahtevajoč, da morajo biti računi za porabljeni plin poravnani do konca meseca, v katerem »o biti dostavljeni potrošniku plina. Temu odloku Je pripisana sankcija: Če račun ne bo poravnan v tem roku, bo monter plinarne brez predhodnega obvestila odvzel plinomer, zaostanek pa se bo s stroški demontaže 10 Din iztirjal sodnijsko. Dejanski stan v mojem konkretnem primeru je ta-le: Račun za potrošeni plin Je izstavljen 31. decembra 1936, dostavljen pa mi je bil 20. t. m. Jasno ko beli dan je, da ga ne bom poravnal v teku januarja, pač pa takoj prvi dan februarja, kakor sem to delal doslej. S tem se seveda izpostavim gornji sankciji in če bo ravnateljstvo plinarne svojo pretnjo res izvedlo, bom brez plina že 31. t. m., ko bi ga naslednji dan vendar ie plačal. Mislim, da ravnateljstvo stvari ne bo gnalo do skrajnosti, vsekakor pa je rumena okrožnica značilna za miselnost upraviteljev mestne plinarne. Gospodfe si namreč predstavljajo, da so nekako oblastvo, ki sme izdajati fermane in groziti s sankcijami ln celo s stroški za stranko, kadar se njim tliubi, odklopiti plinomer. Kti„o pa si gospodje predstavljajo hKIN [ m MATICA J ▼«Uk«ga itafHfltau t revolta na brodu bountt CUrfc Oabta, Chmrlca Langbton, Frmncbot Tam Dhm amo n« prodotavm ob 1)5. uri Vaferaa pndiUvi odpadejo zaradi koncerta TEL. 27-30 SLOGA Danes poslednjič LEHARJEVA prekrasna in meiodljoina opereta ■W« die Lerche ilngtc skrjancek poje... zvrgoli ▼ gL ▼logi MARTA EGGERTH T17 wniy Forstora nmetnina BURGTHEATER WERNER KRAUSS, HORTBNSE RAKY, Olga Cehora, WiUy Eichberger, H £7WA£a/i>e o&- 1 e., 19." ^ 21.,s>ahi - Iz Kranja r— Sokolski članski sestanek ra sestavo kandidatne hste bo v soboto, 23. t m. ob poi 21. v posvetovalnici v Narodnem domu. Sokolska glavna skupščina bo v sredo, 27. t-m- ob 20. v posvetovalnici v Narodnem do» mu. Dnevni red Je objavljen na oglasni deski Uprava. Z Jesenic s— Soofalno-gospodarska šola podružnice NSZ na Jesenicah in Javorniku. V soboto 23. L m ob 19. bo redno predavanje oodatao-gogpodarske šole NSZ za Jesenice in Javornik. Predaval bo g. dr. Jože o temi: »Uvod v narodno gospodarstvo«. Predavanje bo v veliki dvorani Kazine na Savi. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic, Javornika ki ofco lice. Predavanje je zlasti važno za one delavce in nameščence, ki so se udeležili prvega predavanja o isti tem L Iz Liti|e i— Nova izguba Sokola na Ponoričah. Sokol Ponoviče«Sava je nedavno jzgubid načelnika učitelja br. Logarja. Zdaj pa je še ob starosta K sv. Križu je bil premeščen u&ir teij br. BiTsa Josip. Deloval je na banoc vinskem zavodu za vzgojo moralno defektne dece. Malo pred premestitvijo zavoda iz Po-novič v Moste pri Ljubljani je br. Birsa nevarno zbolel in se je moral zdraviti na GoL niku. Zdaj je nameščen kot šolski upravitelj v Sv. Križu nad Litijo. Služboval je na Ponovičah več let Krepko se je posvetil so* kolek emu delu jn je bil med ušftanoviteiji nove sokolske edinice. Članstvo ga je izvolilo za starosto. Svoje sile je posvetil društvu in se je vneto vrgel na delo za zgraditev društvenega doma v MačkovnL Zdaj stoji ponoviški sokolski dom in priča o marljivih in požrtvovalnih društvenih delavcih. Br. ' Birsa je krepko sodeloval tudi pri dramat-skem odseku in ie nastopal kot igralec in režiser. Ostal bo v najlepšem spominu. i— Osebne spremembe pri sreskem cestnem odboru. Ta teden je zapustil Litijo cestni nadzornik g. Tone Fabjan, ki je bi* val v našem kiraju 6 let jn se je ves posvet;! cestnemu omrežju v višnjegorekem sodnem okraju, ki je spadalo v njegov delokrog. Po zatrdHu vseh so bile njegove ceste v najboljšem stanju. Pred dnevi 6e je poročil z gdč. Frido Demšar j evo z Bleda. Preme« stjtveni dekret je prejel ravno na dan svatbe. Gospodu Fabianu, črnomaljskemu rojaku, ki bo služboval odslej v Laškem, želimo, da ohrani naš kraj v prijetnem spominu. Na njegovo mesto je prišej g. Golja Frane, ki je služboval doslej v Laškem. Od tukajšnjega sreskega cestnega odbora je bil premeščen tudi dolgoletni tajnik g. Lojze Turk. ki je posebno aktivno deloval v sreski orga« nizacjji JNS. Marljivo se je udeleževal tucfe ostalega društvenega življenja, saj je bol član vseh tukajšnjih naprednih organizacij. Prijatelji eo mu priredili prisrčno odhodnico in mu izročili tudi spominsko darilo. Na novem službenem mestu v Ljubljani mu želimo vso srečo-' |_ Kadar pride neresee ... Letošnjo zimo smo imeli v naših revirjih še precej miru pred divjimi ščetinarji. Zadnjič )e si« cer zašla ena izmed zverin že prav v bJi« žimo šmartna pri Lj-tijL Delavci so bilj zaposlen} v kamnolomu graščine Slatina. Culi eo motni jan je m 90 zvedavo opazovali, kdo se jim bliža- V tjstem je prikukal iz gošče črnuh, kj jo je ubral naravnost proti delav« cem. Ti eo bili brez vsakega orožja, za to so se brž razbežali. Zdaj so ustrelili neresee v bližin^ Jevniee. v Bortiškoven revirju, kjer se klatijo vsako zimo merjasci. Lovski čuvaj France Kokalj, je s tremi gonjači prebrodil ves revir in zasačil zverino v Sonr-cu. Dobro pogoden strel jo je podrl! Tehta preko sto kilogramov. Za odstreti neresca dobj lovec 150 Din nagrade, Mtiiskj gurma« ni pa imajo spet za nekaj dni priboljlka. to stvar? I z premeni ti čez noč plačilne pogoje dolgoletnemu odjemalcu in ga niti ne pobarati, je-li sporazumen s poostritvijo. Naše razmerje do plinarne je namreč razmerje kupca do prodajalca, ne pa razmerje prestrašenega podanika do visoke in stroge oblasti. Plinarna prodaja in dobavlja plin, odjemalec pa ga kupuje in plačuje. Tega bi se morali gospodje zavedati. Niste oblast, ampak trgovina, kaj potem pretite s sankcijami, do katerih nimate ni-kakrine pravice. Brez predhodnega obvestila, 10 Din za de montaž o, zamudne obresti in sodna pot! Tako nam groze mogočniki, ki nam dostavljajo račune 20 dni kasneje, nego so bili izstavljeni in zahtevajo vsi nervozni poravnavo tedaj, ko je najmanj denarja pri hm. Počakajte vendar do prvega in pred vsem obravnavajte svoje odjemalce individualno. Saj Je zelo verjetno, da so med odjemalci plina tudi šibki in neredni plačniki, zato pa se obrnite nanje, ne pa z enostavno okrožnico — lop! — po glavi tudi tiste, ki redno plačujejo. To nikakor ni trgovski način in gospodje — še enkrat — zavedajte se, da niste oblast, marveč štacu-nal Varčujte s fermani, bodite zlasti skopi z grožnjami, ki so žaljive, neutemeljene in smešne. Rumena okrožnica z dne 22. decembra 1936 Je v očeh rednih plačnikov paralizi-rala vso ono reklamo, s katero si plinarna priradeva razširiti krog od jem »'rev svo-Jega dragega blaga. Gospodarstvo Povečani dobiček Narodne banke Preteklo soboto je bila v Beogradu seja širšega upravnega odbora Narodne banke, ki je odobrila bilanco za preteklo leto na račun izgube in dobička. Glavne bilančne postavke so že znane, saj se docela ujemajo s postavkami iz izkaza Narodne banke od 31. decembra lanskega leta. Zato se v naslednjem omejujemo na podatke iz računa izgube in dobička. Dobiček 41 milijonov Cisti dobiček Narodne banke se je v lanskem letu ponovno dvignil in je izkazan v višini 41 milijonov Din nasproti 33.7 milijona Din v prejšnjem letu, 33.1 milijona Din v letu 1934, 26.2 milijona Din v letu 1933 in 24.0 milijona Din v letu 1932. Od doseženega čistega dobička v višini 41 milijonov pripada po statutih rezervnemu fondu' 2.05 milijona Din, državi kot delež na dobičku 14.7 milijona Din in delničarjem za razdelitev dividen-de 24.2 milijona Din. Obe zadnji postavki sta se zadnja leta znatno povečali, kar je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih dinarjev): delež države dobiček na dobičku za delničarje 1930 38.7 25.8 1931 36.4 37.5 1932 4.2 18.6 1933 4.9 19.00 1934 9.8 21.6 1935 10.2 21.8 1936 14.7 24.2 Delež države na dobičku, ki je leta 1932 padel na minimalno vsoto 4.2 milijona Din, se je lani zopet povišal na 14.7, vendar pa pri tem še vedno znatno zaostaja za prejšnjimi leti, saj se je v letih pred krizo ta delež gibal na višini okrog 40 milijonov Din, čeprav čisti dobiček za delničarje ni bil mnogo večji, in se je gibal vedno izpod 30 milijonov. Po zakonu se ta delež države na dobičku porabi za odpis starega dolga države pri Nar. banki. Zanimivo je tudi gibanje dohodkov in izdatkov. Posamezne najvažnejše postavke računa izgube in dobička so bile v zadnjih letih naslednje (v milijonih din): dohodki od: 1933 1934 1935 1936 eks. obresti 122.6 92.1 82.7 73.9 lomb. obresti 24.0 16.1 16.8 15.4 vred. pap. 4.7 4.0 3.2 4.5 dep. v inoz. 2.1 1.4 1.6 1.2 odpis. terj. 5.8 6.3 8.9 11.6 razni doh. 8.8 10.5 15.7 15.7 Iz gornje primerjave sledi, da so obrestni dohodki zadnja leta hudo nazadovali, kar je posledica postopnega znižanja obrestne mere (v eskontu od 7.5 na 5%) in zmanšjanja meničnih in lombardnih posojil. V resnici pa je padec obrestnih dohodkov še mnogo večji, ker so bili v bilancah pred letom 1935 izkazani po odbitku onih obresti. ki jih je Narodna banka sama plačala za takozvane revolving kredite v inozemstvu, ki pa so bili v januarju 1935. likvidirani. V času najvišjega meničnega portfelja ln visoke eskontne obrestne mere leta 1933. je v resnici Narodna banka prejela okrog 150 milijonov eskontnih obresti ta Je torej ta dohodek padel pod polovico. Nekoliko so se povečali dohodki od vrednostnih papirjev, zmanjšali pa ao se dohodki od naložb v inozemstvu. Od terjatev, ki bo bile v zadnjih letih odpisane, je lani Narodna banka skupaj s stroški prejela 11.6 milijona din. Razni dohodki, kamor spadajo razne provizije, pa so lani ostali na nespremenjeni višini, potem ko so se v prejšnjih letih znatno povečali. Glede na ponovno povečanje čistega dobička bi bilo želeti, da bi Narodna banka sedaj 7-nlžala take provizije zlasti v klirinškem plačilnem prometa. Znatnejše spremembe opazimo .tudi pri izdatkih. Administrativni stroški, ki so narasli od 32 milijonov v letu 1937., 63 milijonov v letu 1933., so prejšnji dve leti nazadovali in so leta 1935. popustili na 51.8 milijona din, lani pa so ponovno narasli na 56.2 milijona din. Nasprotno pa se je nekoliko zmanjšala potreba po odpisih sumljivih terjatev, ki je prejšnja leta dosegla ogromne zneske. Prav ta zmanjšana potreba po odpisih pa je omogočila povečanje čistega dobička. Ti dve postavki kažeta skupaj z doseženim čistim dobičkom v zadnjih letih naslednje gibanje (v milijonih din): admin. odpisi čisti stroški sumlj. terj. dobiček 1931 44.0 11.3 45.2 1932 49.7 50.8 24.0 1933 63.2 63.1 26.2 1934 54.7 32.8 33.1 1935 51.8 32.0 33.7 1936 56.2 16.8 41.0 200 milijonov čistih odpisov na terjatvah v 8 letih Tudi v bilanci za preteklo leto je morala, kakor rečeno, Narodna banka odpisati na sumljivih terjatvah nadaljnjih 16.8 milijona din, kar je vseeno znaten znesek, čeprav je manjši nego v prejšnjih letih. Od leta 1929. ko so se pričeli kazati prvi znaki gospodarske krize, je morala Narodna banka vsega odpisati na svojih terjatvah 223 milijonov din; od tega pa je naknadno izterjala (brez stroškov) 23 milijonov, tako da je v resnici utrpela ogromno vsoto 200 milijonov din. Kakor smo na tem mestu že ponovno poudarili, ni Narodna banka v vseh teh letih v Sloveniji skoro nič izgubila, kar je dokaz, da je le krivda na računu poslovanja, če je Narodna banka drugje izgubila tako znatne vsote. To je menda edinstven primer, da novčanična banka, ki zahteva za svoje kredite vedno po tri podpise, navzlic temu beleži izgube, ki jih je končno morala kriti država s tem, da se je njena udeležba na dobičku zmanjšala na minimum gospodarstvo pa je moralo zaradi tega v najhujši stiski plačevati Narodni banki pretirane obresti, medtem ko so delničarji Narodne banke utrpeli le malo škode. Dividenda Narodna banke ki je pred nastopom gospodarske krize znašala leto za letom 400 din na delnico, je bila v letih 1932 in 1933 znižana na 300 din, za naslednji dve leti je znašala 350 din. za lansko leto pa je zopet predlagana v stari višini 400 din na delnico. Znatno oživlfenje izvoza lesa v decembru V nekaj dneh bo na razpolago statistika naše zunanje trgovine za mesec december lanskega leta, ki nam bo nudila obenem pregled naše trgovine z inozemstvom za vse preteklo leto. že sedaj pa so nam na razpolago prvi globalni podatki o izvozu nekaterih glavnih izvoznih predmetov, zlasti številke o izvozu lesa. Ti podatki kažejo, da se je naš izvoz lesa v decembru prav občutno dvignil. To je bilo tudi pričakovati glede na izredno živahne izvozne posle, z Nemčijo in Anglijo. Medtem ko prej Nemčija za izvoz našega mehkega lesa sploh ni prišla v poštev, se je v decembru pojavilo nenadoma veliko povpraševanje iz Nemčije in so tudi slovenski producenti spravili mnogo blaga v denar, tako da je ta mesec vladala prava konjunktura. Toda vsi znaki kažejo, da je bila ta konjunktura za izvoz v Nemčijo bolj prehodnega značaja. Zaradi padca nemške marke na naših borzah je namreč Nemčija sedaj na mah omejila in deloma ustavila izdajanje dovoljenj za uvoz iz Jugoslavije, ker hoče na ta načir. doseči zopet ravnovesje trgovine z Jugoslavijo in zmanjšati preveliko ponudbo nemških klirinških čekov, ki je povzročila padec tečaja. Izvoz v Anglijo pa je nadalje zelo živahen, seveda pa pri tem Slovenija ne pride v večji men v poštev. Okrepitev lesnih cen. ki je nastala ,->b koncu lanskega leta zaradi velikegf povpraševanja od strani Nemčije, že pričenja zopet popuščati. Za december nam je zaenkrat na razpolago le vrednost skupnega izvoza lesa (to je drv, gradbenega lesa, oglja, pragov in ' lesnih izdelkov). Teh lesnih proizvodov smo v decembru izvozili za 78.6 milijona din nasproti 44.3 milijona din v novembru, 44.4 milijona din v oktobru, 42.1 milijona ! din v septembru in 37.0 milijona din v avgustu. Pa tudi v primeri z decembrom prejšnjih dveh let je bil lani v decembru izvoz lesa večji. V decembru 1934 je znašala namreč vrednost izvoza lesa 75.3 milijona din, v predlanskem decembru, ko so bile v veljavi že sankcije, je padel izvoz na 44.1 milijona din, lani v decembru pa se je zopet dvignil na 78.6 milijona din. Zaradi večjega izvoza v decembru se je nekoliko zboljšal rezultat našega lesnega izvoza za vse preteklo leto, vendar beležimo navzlic temu še znaten primanjkljaj v primeri s prejšnjimi leti. Vrednost našega izvoza lesa (drv, gradbenega lesa, oglja, pragov in lesnih izdelkov) se je zadnja leta gibala takole: 1932. 501.4 milijona din 1933. 651.0 < « 1934. 807.7 « « 1935. 784.3 « « 1936. 549.5 * « Medtem ko se j3 v letih 1933. in 1934. naš izvoz dvignil v primeri z najslabšim letom 1932 za 306.3 milijona din, je že v letu 1935 zopet popustil za 23.4 milijona din, lani pa za nadaljnjih 234.8 milijona din. Zbor trgovcev te ljubljanske okolice V veliki dvoranj l"rgov*kega doma je bjia včeraj XVIII. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Ljubljana okolica. To je bil obenem prvi letošnji občni zbor v vr« sti trgovskih združenj. Skuošč no je oivorjl predsednik združenja g. Jernej Logar, ki je pozdravil predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina zbor« ničnega tajnika d . Iv.,na Pe sa podpredsed. nika Zveze trgovskih združenj g. Frana Škrhca in tajnika zveze g Gornika. V svo ern f>oročilu ie orisal težkoče podeželskega trgovca, čigar premoženje se zadnja leta krč zaradi raznh zaščitnih uredb za denarne zavode m za kmeta. Podeželsko trii ovstvo zlasti občuti pomanjkanje denarnih sredstev, s katerim se mora boriti naš kmet. Navzlic temu pe dobivajo davčne uprave stroga navodila glede bodoče odmere pri* dobnine in poslovnega davka. Dokler je kmet trdno stal. niso tarnali podeželski tr- govci, danes pa z nazadovanjem kmečkega t>uunu propadata tudj trgov,na in obrt. Treba je pa kmetu pomagati s pametnimi odredbami Podeželski trgovec zasleduje gospo« da raki razvoj pridnega, poštenega in varčnega krnela z enako skrbjo, kakor svoj gospodarski razvoj, ker ve, da pade s kmetom tudi podeželski trgovec. V ljubljanski okolici je kmetijsko ozko povezano tudi z lesno trgovino, zato je zastoj v lesrei trgovinj hu« do prizadel tudj trgovetvo v ljubljanski okolici. Po končanem poročilu predsednika se je oglasil k besedi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačiu, ki se je najprej dotaknil mednarodnih političnih dogodkov, ki lahko vplivajo na svetovni gospodarski razvoj, potem pa naših domačih razmer. Znova je poudari! potrebo po decentralizaciji. Cas bi i bil. da bj pričeli tud; mer - '-jnj jrv*« trez-' rveje presojat; položaj m da bi opustili dose* nezadovoljstvo. Trgovstvo se prod temu cen-tralizmu bori ie 18 let, toda doslej brez uspehov. Sedaj eo še kmečke dolgove oen-traliziraii pri Privilegirani agrarni bank* ki je dobila hipoteko v višini 700 milijonov Djn na slovenska kmečka posestva. Poudaril j« tudi potrebo, da branimo naše denar« ništvo, zlasti pa naše številne podeželske posojilnice in naše regulativne hranilnice, ki trpijo najbolj zaradi odvzema pupilnih vlog, saj je šlo dosedaj že 80 milijonov pu-pilnega denarja v Državno hi potekamo banka V nadaljnjih svojih izvajanjih se je bavil tudi s socia ln i in; vprašanja in je zagovarjal potrebo razširjenja pokojninskega za* varovanja na trgovske pomočnike. Tudi ▼ tem pogledu moramo bitj del okovi dni ki moramo o pravem času poskrbeti, da ne dožfr-vjmo socialnih pretresijajev. Za pozdrave se je zahvalil tuda poelevode* či podpredsednik Zveze trgovskih združenj g. Fran Skrbeč, ki je poročal o težkočah naše lesne stroke. To 6troko ovirajo zlasti pred. piši glede obračunavanja z inozemstvom, ki Si morajo spremeniti tako, da bo izvoznik lahiko sam disponral z izkupičkom za izvoz. Sploh se mora naša devizna politika voditi po interesnh izvozne trgovine. Obširno poročilo o poslovanju združenja je podal taijniik g. Lojie Šmuc, ki je med drugim omenil, da je zaradi priključitve ok«; liškjh občin k ljubljanski mestnj občini in zaradi dragih komasacij število članov zdru-ienja padlo od 717 ob koncu prejšnjega leta na 473 ob koncu leta 1936. Združenje je imelo naiveč posla v davčnih vprašanjih-Pomagalo je članom sestavljati davčne na» povedi in jim je bilo tudi v drugih davčnih stvareh na razpolago z informacijami. Obširno je poročal tudn o vprašanju krošnjar-stva, k| je največja nadloga podeželskega trgovca. Združenje je poslalo Zbornici za TOI obilo gradiva z navedbo konkretnih primerov kršitve krošniarskjh predpisov. Zbornica je na podlagi došlih informacij predložila spomenico kr. b&nski upravi, v kateri je poudarila, da dosedanje nadzorstvo nad krošnjarji ne vodi do zaželjenih ciljem m je treba sploh prepovedati zlasti krošnjar stvo z manutak turnim blagom. Banaka upra« va pa je spomenico že predložila trgovinskemu ministrstvu. Po rebno prepovedi krošnjar. jenja z manufakturrcim blagom je priznala tudj banska uprava. Po večletnj borbi je prešlo to vprašanje v tek. za kar gre zasluga tudi Zbornici za TOI odnosno njenemu tajniku dr. Plessu. Poročilo tajnika se peča tudi z raznimi taksnimi m davčnimi vpra« šanji, z lesno trgovino, o poslovanjem zadrug in konzumov ter z brzojavnimi in telefonskimi razmerami. Občni zbor je nato soglasno sprejel računski zaključek za preteklo leto, ki izkazuje 48.700 Din izdatkov im 43.500 Dir čjstega premoženja. Prav tako eogias.no je bil spre jet proračun za tekoče leto v višini 39.500 Din. Združenje bo v tekočem letu pobiralo doklado v višini 50 Din za mešane trgovine in 30 Din za branjariie. Pri nadomestnih volitvah je bil soglasno izvoljen v nadzorstvo g. Ivan Gartroža iz D- M. v Polju. Gospodarske vesti — Poizkusni nasadi egiptskega bombaža v Črni gori. S posredovanjem mariborske tekstilne tvornice Hutter in drug je prispela iz Egipta pošiljka bombažnega semena zaradi poizkusnili nasadov bombaža na Cemovskem polju v črni gori. Znano je, da pioizvaja Egipt najfinejše vrste bombaža, medtem ko se v Južni Srbiji prideluje le bombaž najobičajnejše kvalitete. S posredovanjem državne drevesnice bo seme razdeljeno med tamošnje kmete. Strokovnjaki so prepričani, da bo poizkus pokazal dobre uspehe, ker so klimatske razmere na Cemovskem polju najprimernejše za kulturo egiptskega bombaža in so sploh dani vsi pogoji za uspevanje te rastline. Ce bo poizkus uspel, bodo pričeli v velikem obsegu pridelovati to fino vrsto bombaža. = Potrdila o plačilu skupnih banovin-skih trošarin. Po tolmačenju, ki ga je izdalo finančno ministrstvo glede trošarin-skih predmetov, za katere se pobirajo skupne banovinske trošarine (kakor n. pr. kava, čaj, riž, čokolada, britvice, karbid itd.) morajo imeti vsi trgovci, ki prodajajo te predmete, ista trošarinska potrdila, izdana od finančne kontrole, kakršna imajo za prodajo trošarinskih predmetov, na katere se pobira državna trošarina. = Prodaja aaitikvitet iz plemenitih Kovin. Trgovinsko ministrstvo je izdalo opozorilo, po katerem ne smejo starlnarji, ki se bavijo s prodajo starih, toda uporabnih predmetov, prodajati starih izdelkev iz plemenitih kovin. = Taksa na kjnOpredstave Rdečega križa. Finančno ministrvo je izdalo odlok, da so Rdeči križ in njegovi banovinski sreski in krajevni odbori oproščeni državnih in samoupravnih taks na vstopne e za dnevne kinomatografske predstave kulturno-poučnega značaja, če te predstave prirejajo v lastni režiji, kakor tudi na vse druge prireditve, brez ozira na program in dnevni čas, če ae prav tako vrše v lastni režiji, in sicer v dneh, ki jih določa točka 11. člena 42. zakona o Rdečem križu za zbiranje prispevkov. Vsi ti dohodki RK pa se morajo porabiti izključno za vršenje nalog po členu 4 zakona. Borze 21. januarja Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliTingu avstrijski šilingi trgovali po 8.07, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238.25. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski ša-lingi po 8.0150, grški boni po 32, angleški funti pa po 238.06, dočim ao se klirinške nakaznice v lirah nudile po 2.45. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.80, v Beogradu 12.6867 in v Zagrebu 12.7050 odnosno za konec januarja 12.66, za konec februarja 12.70 in za 15. marc 12.6250. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni Škodi nadalje čvrsta in je prišlo do prometa po 381 (v Beogradu po 379.50). Zaključki so bili še v 7*/. Blai-rovem posojilu po 77.75 m 78.25 ( ▼ Beogradu po 77.50) in v delnicah Trboveljske po 220. Devize LWjcna Amsterdam 2378.41 - ^393.01 Beriin 1745.03 — 1758.90, Bruselj 73U0 — 736.76. C»rii 996.45 — 1003.52. London 212.79. — 21485, Newyork 4311 — 434732, Pari« 202.63 — 20407. Praga 15134 — 152.64, Trst 227.84 — 230.92. Čarih. Beograd 10, Pariz 20.3326, London 21.36125, Newyork 436.875 Bruselj 734250, Milan 22.94, Amsterdam 238.6250, Berlin 175.20, Dunaj 7&75, Stockhohn 110.25, Oslo 107.45, Kobenhavn 95.45, Praga 15.21, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 880 _ 881, z« februar marc 382 bL. 4»/. agrarne 51-50 den., 6% begluške 71 den-6% dahn. agrarne 68.25 den.. 7*1» »vest 86.25 — 87, 7% stabiliz. 84.50 deiu. 7•/• Drž. hip, banka 92 den.. 1% Blair 78 — 78.50; delnice: Narodna banka 7300 — 7700, PAB 193 — 195, Gu-tmamn 20 — 40, Narodna Sumska 20 den.. Našice 410 den.. Trboveljska 225 _ 250, Šečerana Osjjek 156 — 163, Šečerana Veliki Bečkerek 680 den., Dubro* vačka 270 — 300, Jadranska 360 den., Oceania 250 den- Beograd. Vojna škoda 879.50 — 380 (979.50), 4V» agrarne 50.75 den, (50.50). 6% begluške 71 — 71.50 (71 — 71.25), 7% Drž. hip. banka 9250 den.. 7*/» Blair 77.50 — 77.75 (77.50). 8% Blair R7 den.. Narodna banka 7300 — 7450, PAB 194.50 _ 196-50 (193.50 — 196). Blagovf«« tržišča ŽITO + Chicago, 21. januarja. Začetni tečaji: plenica: za maj 130.375, za julij 114.50, za sept. 110.125; koruza, za maj 108.25. za julij 103.125, za sept. 101.75. + Winnipeg, 21. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 122.75, za julij 119., za okt. 109.25. — -I- Novosadska blagovna borza (21. t. m ). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska. slavonska 162 — 165; ba* natska 163 — 165, baška ladja Tisa in Be-gej 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — 130. jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška in sremska. nova 75 — 76; ban a teka 72 — 74; baska sušena par. Indija 84 — 85; moka- baška in banatska >0g« in »Ogg« 245 — 255; ,2* 227-50 235: »5« 205 — 215: »6« 185 _ 195: >7« 147.50 — 157.50; >8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230. + Budimpeštanska terminska borza (21. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 14.60, 14.65. Papež vedno slabši Rim, 21. januarja, br. Popeževa bolezen se zadnje dni rapidno slabša. Preteklo noč je prebil zelo nemirno in je imel hude bolečine. še le proti jutru je docela izčrpan za par ur zadremal. Zdravnik prof. Milani je ostal vso noč pri njem in ga je zapustil še le opoldne. Zjutraj je papež le za kratek čas sprejel kardinala Pacellija. Splošno so opazili, da je bila avdienca izredno kratka. Opoldne je papež par trenutkov prebil v naslanjaču, nato pa je moral zopet v posteljo, ker ga moči vedno bolj zapuščajo. Zdravniki mislijo, da bolr^fc-ovo življenje polagoma ugaša. Hitlerjeva obljuba Belgiji London, 21 januarja, o. Današnji listi poročajo, da je nemška vlada pripravljena dati Belgiji enaka ali vsaj slična varnostna jamstva, kakršna sta ji dali že pred leti Anglija in Francija Baje bo Hitler v svojem govoru, ki ga bo imel na seji državnega zbora 31. t. m.podal o tem posebno izjavo. Belgiji v tem primeru seveda ne bi bilo terba nadaljevati politike oboroževanja, ki je med njenim prebivalstvom zelo nepriljubljena. Pariški »Echo de Pariš« pravi, da hoče Nemčija na vsak način Obnoviti stanje, ki je že pred 1914 ščitilo belgijsko nevtralnost, ker bi rada zavlekla sklenitev obrambnih pogodb med Belgijo, Anglijo ln Francijo. Latentna kriza Tatarescove vlade Bukarešta 21. januarja, k. Vlada, ki sedaj pripravlja državni proračun za prihodnjo poslovno dobo, je naletela prj tem na precejšnje težave. Razširile so se vesti, da se je kralj Karol ob priliki zadnje avdien-ce ministrskega predsednika Tataresca odločno izrazil proti nekaterim posebnim postavkam ki jih hoče vlada vnesti r novi proračun. Kraljevo stališče je povzročilo v vladi latentno krizo, ki se bo bržkone končala z ostavko sedanjega Tatarescove-ga liberalnega kabineta. Dogovor o čsl. dobavah za romunsko vojsko Praga. SI. jan. AA. Po uradnem poročilu so s« pogajanja romunske delegacij© z Badulescom m čelu o kreditih za inv-esti-erijska dela in oborožitev romunske vojske končala z uspehom. Ruimuiska vlada bo sklenila s čsl trmUkami naročene poeodbe v nnejali, ki bodo določene kasneje. Uspeh in zaključek pogajanj bo zbodjšai gospodarske »rtke med obema državama ter obenem ntipdj medsebojne zveze tudi v političnem poefledu. Neurath bo vendarle pose tU Dunaj Dunaj 21. januarja, k. V poHUČnih krogih so se razširile vesti, da bo nemški zunanji minister Neurath sredi meseca februarja vrnil obisk avstrijskemu zunanjemu ministru Schmddtu. Že prve dni prihodnjega meseca bo podpisana, kakor napovedujejo vladna glasila, trsrovinska pogodba med Avstrijo ta Nemčijo, nakar naj bi se politična pogajanja uspešno nadaljevala. Tisoč žrtev zime v Transjordaniji Pariz, 21. jan. AA. Iz Amana poročajo, de je vso Transjordanijo zajel mraz, kakor ga ne pomnijo. Doslej je mnalte fle okoli tisoč ljudi. Sokol Sokol ▼ BraslovCah je imel v nedeljo 17. t. m. redni Občni žbor, ki ga je vodil starosta br. OmladK Pepi in v uvodnih izvajanjih naairavil prvemu Sokolu, Nj. VeL kralju Petru IL V izčrpnih poročilih, ki ao sledila, se vidi prav uspešno delo društvo. Posamezna poročila spO podali s. Raj-ner Meta tajniško, s. Počaj Nežfka biagaj niško, br. Toplak Jugo načelniško, a Ma-linter Katrca načelnice, br. Omladič Tone prosvetar-!ko, a Maršič Olga statist&ar-slko, br. Robek A. gospodarsko in & Tur* Majda knjižničarsko. ZJborJe eprejelširoko potezen načrt za Petrovo petletko, katerega hoče društvo dosledno izvajati. Župni delegat br. dr. Milko Hrašovec iz Celja Je pozdravil zbor v imenu župe ter čestital društvu k uspešnemu delovanju. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s starosto Omladičem Pepi jem na čelu. Iz življenja na dežel? RUŠE. Rojstni dan gasilskega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava je pro-stavila gasilska četa na dostojen način 17. t. m. Med slavnostno mašo je igrala četna godba Hayčknovo mašo. Po maši se zaprisegli v občinski pisarni najvišjemu pokrovitelju in gasilskemu praporu zvesto bo gasilci novinca. Nato je bU občni zbor čete, ki je potekel v znamenju sloge in bratstva. Predsedniku tov. Stani ju so poklonili gasilci lično diplomo v znak zahvale za 401etno delovanje. Čestitkami tov. Dolinška in počaščen ju se je predsednik Stani s solznimi očrni zahvalil. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno stari ocfbor s tov. Stanijem kot predsednikom na 6e4u. Dolinšek je načelnik, Bigner načelniikov namestnik, Toplak tajnik in Kupčič blagajnik. Sket, Kac, Prosenjak, Repo-lusk in Hasl so izvoljeni v upravo. Mnogo se je med drugim razpravljalo o proslav? 501etnice čete, ki bo L 1940. in se bo na najdovstojnejši način proslavila. Izvoljen je bil tudi odbor za gradnjo novega gasilskega dama, ki bi naj bil izročen namenu ob 501etnici. ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo 17. t. m. so zborovali naši vrli gasilci. Po poročilih funkcionarjev o letnem delovanju je občni zbor ob polni udeležibi soglasno sklenil poslati zaslužnemu razrešenemu starešini g. Joisipu Tusrku brzojavni pozdrav. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 21.: Dež in vihar. Red B. Petek 22. januarja: Ob 15. uri: Kralj z neba. Dijaška predstava. Cene od 5— 14 Din. Sobota 23. Januarja: Dež in vihar. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. ★ OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 21. januarja: Ples ▼ maskah. Red Četrtek. Petek 22. Januarja: Navihanka, opereta. Premiera ki abonma Sobota 23. januarja: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 15. Nedelja, 24.: Pobegla nevesta. Zadnjič. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 21.: Kadar se utrga oblak. B. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Ukročena trmoglavka. Globoko znižane cene. Zadnjič. k ' PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25-: Prva legija. Gostovanj« Narodnega gledališča iz Maribora Radio Sobota, 23. januarja LJubljana 12: Pestra glasba s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14:Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio ar« kester. _ 18.40: Pogovori s poslušalci- — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. uira. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.20: Od Laškega preko Jurklo; štra in Planine do Svetih gor. Besedilo zbral in uredil Dešnjan, sodelujejo člani rad. igralske družine, kvartet >tLmtadra< in Aka-den»ki pevski kvintet vodstvo: N. Kuret. — 22: Cas, vreme, poročila, spored- — 22.15; Zvoki za oddih (Radio orkester). Beograd 17.20; Pesmj in plošče. _ 18.30; Oboa. _ 20.30: Večer humorja — 21-30; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Tamburaski zbor. — 20.30: Zborovsko petje. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 19-35; Češki kabaret _ 20.30; Zvočna igra. — 21.10: Ors kestralen, violinski in pevski koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 19: Pevska ura,— 21: Lahka italijanska glasba. — 22: >Že-nitbeni oglas«. — 22.30; Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05; Citra» ški zbor. — 17.05: Plošče po željah. — 18.35; Pevska ura. _ 19.15; Spevoigra. — 22.20; Pevskj koncert — 23; Dunajska muzika. — Berlin 18.15: Zimska slika. — 19.15: Komorna glasba. — 20.10: Pesem in ples nekoč pa danes. — 22.35: Prenos iz Miinchena .— 24; Plesni orkester. _ Miinehen 18: Plošče- — 18.50; Pesmi jahačev. — 20.10: Heuber-gerjeva opereta »Operni ples«. — 22.35; Po« riv na ples. _ Stuttgart 18.30: Nemška glasba. — 90.10; Zabaven program. _ 22.35: fe mwrfcia«h ~ *k Btefc General Nogues, rezident francoskega Maroka, je te dni obiskal maroškega sultana v Casablanci Stvari ki jih ne bo videl nihče več Abesinija — Italija — Španija — V žarišču svetovnjh dogodkov »Zadnje mesece sem prebil skoraj sa- , bil takrat zastopnik neke lyonske trgov- —__—__! f n MIva MDiscovery« v Antarktido, se je izgubil. Gre za šest mož, častnikov in mornar jev. Ta oddelek je pri Otočju kralja Jurija, ki pripada južnim Shetlandom in leži ob 60. stopinji južne širine, odveslal s čolni na kopno, da bi dognal, ali je tam okrog kaj kitov. Mogoče je, da tava ta oddelek sedaj na vodovju med omenjenimi otoki, navzlic temu so v resnih skrbeh zanj. Organizirali so iskanje, ki se ga udeležujejo kitolovci in angleška vojna ladja »Ajax«. Vsako šesto sekundo en avtomobil Lanska svetovna produkcija avtomobilske industrije Nova statistika britskega trgovinskega urada ceni lansko svetovno produkcijo avtomobilov na 5.200.000 voz. To pomeni, i!a so lansko lelo vsakih deset minut izdelali po 100 v«jz ali vsako šesto sekundo en voz. V produkciji prednjačijo seveda Zedinjene države s 77 odstotki, sledi Velika Britanska z 8, Nemčija s 5, Francija in Kanada vsaka s 3 in končno Italija z 1 odstotkom. Ostali trije odstotki odpadajo na Rusijo, Japonsko in manjše evropske države. Od leta 1929 se je število na leto izdelanih avtomobilov podvojilo. Računajo s tem, da bo v naslednjih letih to število še naraščalo. V Zedinjenih državah pride 1 avto na vsakih 5 prebivalcev, na Novi Zelandiji in v Južni Afriki ima (teoretič- Če bereš to, izveš: Angleška kraljica-mati bo letos v maju prvič v zgodovini Anglije navzoča pri kronanju angleškega kralja. Na Dunaju je izšla stat;stika, ki dokazuje, da se je podražil gradbeni materijal po vojni za 19 t:soč krat, medtem ko so se delavske mezde dvignile le na 9000-kratno višino. Ameriški arheologi so odkrili v bližini Adane dva dragocena kipa. O prvem sodijo, da predstavlja nekega maga, drugi pa menda kaže hetitskega kralja Urki-Teinpa, ki je vladal v 12. stoletju pr. Kr. no) vsak osmi prebivalec svoj avto, v Kanadi vsak deveti, na Angleškem vsak 23. Z velikim presledkom slede ostale evropske države. svetovno razstavo Priprav« za letošnjo svetovno razstavo v Parizu se vrše sedaj v pospešenem tempu. Doslej znašajo krediti, ki so jih dovolili za razstavo, 654 miljonov frankov. Država je dala 278 milijonov, ostanek pa pariško mesto. Od tega denarja gre 300 milijonov samo za zgradbe, ki ne bodo izgubile svoje vrednosti niti po zaključku razstave. Sem spada novi Trocadero, muzej moderne umetnosti, razširitev Jenske-ga mostu itd. Vsa razstava bo obsegala površino 90 hektarjev in se bo raztezala 3 in pol kilometra daleč vzdolž Seine. Nje obod bo znašal sedem in pol kilometra. Da bi preprečili vsako gnečo, so sklenili urediti veliko število vrat. 31 vhodov bo rabilo za dohod na razstavni prostor, 8 posebnih vhodov bo rabilo za posamezne velike paviljone.. Ta trenutek gradi 5000 delavcev 240 paviljonov. 160 izmed teh paviljonov bo rabilo za poedine industrijske stroke, 50 jih bo pripadalo raznim deželam, ki bodo zastopane na razstavi, 29 so si jih doslej pridržale razne velike tvrdke. Vlak obtičal v snegu Listi poročajo iz Osla, da je neki vlak na vožnji iz Osla v Bergen, obtičal v snegu in ne more ne naprej ne nazaj. Z vlakom potuje 74 potnikov. Vlak nima jedil nega voza, zato so poslali potnikom na pomoč smučarje s kruhom in kavo. Najmlajši gost kronanskilt svečanosti Earl of Gainsborough, ki še nima 14 let, bo najmlajši vojvoda v britskem imperiju, ki se bo kot gost udeležil majniških svečanosti kronanja angleškega kralja Jurija VI. Dne 22. januarja bosta poročena princesa Aleksandrina Luiza, tretja hči princa Ha-ralda, brata danskega kralja Kristijana X. in nemški grof Luitpold C as teli. Nevesta ima 22 let. Doitaa amrti t ameriški državi Kolera« du je že dolgo znana zavoljo svoje strašna iassušenosti in vročine. Tu so izmerili najvišje temperature na zemlji. Se več nego sto let so Skušali ugotoviti vzrok, zakaj poginja vsa živina, ki se pase ▼ teh krajih, šele sedaj so to uganko menda rešili. Dva agronoma, Stratford in Miller, sta več let proučevala to zakleto ozemlje in sta ugotovila, da vsebujejo tla Doline smrti selenove soli. Teh rudnin rastline ne morejo asimilirati, tako da prihajajo z listi in koreninami v želodce živali Te soli pa imajo strupene učinke ter povzročajo specialna obolenja, med drugim omehčanje kosti, zavoljo katerega živina poginja. Prestolonaslednik se uči mehanike Rumunski kralj Carol je dovolil svojemu sinu, prestolnasledniku Mihaelu, ki mu je zdaj 16 let, da stopi v uk v mehanični st-oki. Prestolnaslednik se namreč zanima za ključavničarstvo in M se rad izučil tega rokodelstva. Zato bo kraljev sin prihodnje dni vstopil kot učenec v bu-> kareštansko podružnico Fordovih podjetij, kjer bo prebil zaenkrat tri tedne, d« se seznani z ustrojem mehanične delavnice. Kirurgija v motorizirani vojni Nevtralna sanitetska mesta — Krvne transfuzije Na zadnjem kirurškem kongresu v Parizu je predsednik, general RouviUola, adrarmik-vodja francoske armade, govoril o ulogi kirurgije v bodoči vojni. Prvi pogoj za učinkovito sanitetslko pomoč v motorizirani vojni, ki se bo okoristila z najnovejšimi odkritji kemije, je ta, da se osnujejo sanitetska mesta, ki bi jih bilo treba proglasiti za popolnoma nevtralna. Kirurgija, bo prakticirala za ranjence v veliki meri krvne transfuzije. Omisliti bi si bilo treba torej velike rezer ve konservirane krvi. Vojni laboratoriji bi se mogli posvetiti tej nalogi s tem, da Kazen za japonski puč Vojno ministrstvo v Tokiju je izreklo sodbo proti organizatorjem lanskega februarskega vojaškega puča, ki so hoteli vreči japonsko vlado in ustanoviti nov režim. Obsojenih je bilo 15 častnikov in civilistov. Generalni major Saito je bil obsojen na pet let ječe, polkovnik Mičui je dobil tri leta. Njuni sotrudniki so bili obsojeni na manjše zaporne kaznL smrtne groze Vlomilec obležal nezavesten pod skladovnico rakev V emi zadnjih ncči je vlomil tat v neko mizarsko delavnico v Olomoucu. Odprl je tam blagajno po vseh pravilih, a je našel v njej komaj 100 Kč. V pisalni mizi je odkril samo kup poslovnih pisem in računov, s katerimi si ni mogel seveda nič po magati. Med tem je prišel zanj čas, da bi se umaknil. Hudo razočaran je šel. V skla dišim je v temi zadel ob nekaj trdega, časa, da bi premišljeval, ni imel, kajti v istem trenutku je silno zaropotalo. Težak predmet ga je zadel v glavo in vrgel na tla. Tam je ležal nekaj časa brez zavesti. grozo, da leži v krsti. Z vsemi moftml je skušal priti iz nje, toda teža nad njim Je bila prevelika. Tako je poskusil napraviti s svojim vlomilskim orodjem luknjo v ste no krste. To mu je uspelo. Po dveh urah dela je bil spet prost. Ko se je malo razgleda!, je opazil, da je ležal pod grmado krst Med tem, ko se je bil plaail islkozaskladtšče je zad ob takšno krsto in vse so se zrušile nanj. V grozi je zapustil neprijetni kraj. Delavci, ki so prišli kmalu potem, so našli vlomilsko orodje in plašč, ki ga je bil smolež v svoji zmedenosti ostavil na me- Ko se je spet zavedel, je opazil v svojo | stu. Duhovi v angleških šolah Posledice „Public Shool" in „Dayshool" Znano je, kako važno je na Angleškem vprašanje šole, ki jo je kdo posečal. Precej socialnega življenja se vrti okrog tega, ali je kdo obiskoval kakšno slovito »public shool«, kakor Oxford ali Cambridge, ali pa le kakšno tako zvano »dayshool«. šolsko tradicijo goje Angleži z vso vnemo v vsem poznejšem življenju. Nosijo ovratnice v barvah svoje šole in šolski grb še dolgo potem, ko so že nehali guliti šolske klopi. Nekaj novega in presenetljivega je vsekako to, da si ohranijo ljudje, ki so Vojaštvo madridske vlade Čete» ki so pomagale izvesti uspešen sunek proti Francovim oddelkom na griču Cerro de los Angele«) blizu Madrida, pri odhodu na bojišče obiskovali kakšno staro šolo, toliko zavesti, da obiskujejo to šolo še potem, ko umrejo. Winchestreski šolski predstojnik je pred kratkim izjavil, da veruje trdno in nepremakljivo v bivanje duhov. »Ti duhovi živijo v celi vrsti starih šol ln moje trdno prepričanje Je, da postajajo duhovi ljudi, ki so T teh šolah delali, na ta ali oni način — nihče ne ve povedati, kako — sestavni dei njihovih tradicij, njih specifičnih posebnosti.« VVinchestreskl kolegij, ki ima tako trdno prepričanega predstojnika, se lahko ponaša s častitljivo starostjo 450 let. Toda kraljevi kolegij v Canterburyju ima poslopja, ki segajo še v začetek 11. stoletja. Predstojnik tega kolegija je v ostalem istega mnenja kakor njegov winchestreski tovariš. »Ta šola,« Je dejal, »je, kakor pravijo, najstarejša na Angleškem. Sega še v dobo nadškofa Lafranča, ki je živel od L 1005. do 1089. Nočni čuvaji so večkrat opazovali, da pričnejo njih psi tuliti, če jih prisilijo stopati mimo določenih mest. Čeprav nisem sam še nikoli videl nobenega duha, vendar verjamem, da so ljudje, ki imajo sposobnost, da dojemajo pojave drugega sveta.« Same ženske na odru Na newyorškem Broadwayu igrajo z velikanskim uspehom »Ženske«, v kateri nastopa 35 žensk, a niti en moškL Prizori se odigravajo v kabinah, modnih ateljejih, budoarjih in lepotnih salonih slavnih igralk. Neki prizor je videti celo v kopalnici. V snovnem pogledu obravnava komedija odnošaje med moškimi in ženskami. Igro, ki ima pri ameriškem ženskem svetu nepopisen uspeh, je spisala Klara Boothe. Kupujte domače blago? bi stopili v stike z darovalci krvi, M M jih oskrbovali v formacijah armade, aS. pa s oelo kategorijo pomožnih sO. ki tč jih zavoljo fizičnih nedostatkov ne mogH poslati v prvo črto. ( General Rouvillois meni, da bodo ▼ bodoči vojni uporabljali strupene izstrelke % veliko eksplozivno silo. Da bi mogli pomagati ranjencem po teh izstrelkih. Je treba rešiti celo vrsto vprašanj, kakor vprašanje organizacije mešanih sanitet-skih kolon, tesnega sodelovanja med medicino in kirurgijo, operacijskih indikacij, uspavalnih in zdravilnih metod itd. Ugrabitelj evi prstni odtisi Iz Los Angelesa poročajo, da je policiji uspelo dognati ugrabitelja in morilca malega Chariesa Matsona po prstnih odtisih, ki so jih našli v Tacomi, nedaleč od kraja, kjer se je ugrabitev izvršila. Policija meni, da se morilec skriva nekje v bližini. Zopet na platnu Greta Garbo si zna delati izvrstno reklame* Venomer spušča v Javnost vesti o svoji bo« lezni, katere kmalu nato prekliče z naznanilom, da igra zopet novo vlogo v fllmn. Zdaj prihaja iz Hollywooda novica, da film-ska diva simpatizira z Robertom Tajlorjenj (na sliki). Seveda bodo to stvar kmalu zopet preklicali kot izmišljotino ameriškega časopisja... ANEKDOTA Courteline, slavni francoski humorist, je na marseilleskl Canneblferi srečal nekega prijatelja. »Ali si že slišal, da je Marcel odpotoval v Južno Ameriko?« je vprašal Courteline. Prijatelj se je začudil. »Marcel Je radlral«, je dejal Courteline resno. »Nisem vedel, da ima Marcel umetniške ambicije«, je menil prijatelj. »Ah, ne«, je odvrnil Courteline, »radlral je v neki blagajniški knjigi!« VSAK DAN ENA »Klanjam se — ali bi lahko dobil malo vate za v uho?« »Oprostite — vato prodajamo pri nas samo n« drobno.« (»Dansk Familieblad«) Priprave za pariško Zakleta Dolina smrti K al tur nI pregled Literarni večer V sredo zvečer je priredilo Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Dvorani Delavske zbornice svoj prvi literarni večer. Prireditev je privabila lepo število občinstva ki je s prijaznim aplavzom sprejemalo vsakega izmed sodelujočih pisateljev. Prvj je nastopil dr. Bogomir Magajna in prečrtal eno svojih najboljših proz >Kegina Coelk. Trpljenje slovenskega dekleta v rjm5 ski ječi je pripovedovano z umetniškimi sredstvi, v barvitem, ekspresionistično raz; gibenem slogu. Psihološko fino je orisan Zo» rin odnos do Mateja, posebno učinkovito pa je opisana smrt njene italijanske tovarišice, ki je takisto preganjana zaradi plemenite ljubezni do svobode. Spodnji toni te uspele proze so melanholičen odsev rimske jeseni s padajočim Listjem in krvavimi sončnimi zahodi. Ludvik Mrzel je prebral odlomek iz zbirke. ki jo namerava v kratkem izdati z naslovom »Bog v Trbovljah«- Prvotni načrt, da napiše knjiigo o Trbovljah kot najzoiačflnejs čem kraju našega črnega revirja, se mu je iz sveta stvarnih razmer in konkretnih pro* blemov premaknil v svet pravljične fantazjs je. Toda pravljičnost je tu kakor transparent, ki se akozi njega kaže malce zabrisano. tu in tam ekrivljeno, vendar pa umetniško nič manj učinkovito stvarno življenje v dolini >kjer se pekel začne«. Po svoji gro* tesknosti. ironiji, humorju in formalni izs virnosti utegnejo Mrzelove socialne pravljice »Bog v Trbovljah« postati ena najznaSi-lnej« ših knjig naše" mlade pisateljske generacije. Občinstvo je pisatelja nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Tretji jo bil na vrsti Tone Seliškar, kj 6« je ob tej priliki omejil na vezano besedo. Prečital je osem pesmi, ki jih poznamo iz zadnjih letnikov »Ljubljanskega Zvona«, ver zov, ki so formalno preprosti, odražajo pa v svojih neglobokih, vendar jasnih in umetniško pristnih pesniških podobah in mislih današnjo socialno realrnost (Iz dnevnika ko« misarja za ljudsko štetje, Poslednje pismo) ali pa motive osebnih doživetij (Jetojšnica. Moj oče). Pesmi so bile sprejete z očitno po* zornoetjo in odobravanjem. Naposled je Jože Kranjc preči tal svojo dalj* šo povest »Obraz v oknu«, ki je zavzela polovico večera. Junak povesti je mlad človek tistega tipa, ki ni izjemen pojav v današnjem pokol en ju: brezhrbteničen, omahljiv, moralno nestanoviten človek, ki koleba med eksbremi jn omahuje tudi v stvareh svojega intimnega življenja. Nekoč bj mu rekli: ne-znaoajnež, toda kultura karakterja se je v današnji dobi tako degenerirala, da je tudi ta beseda izgubila pravi pomen. Junak Kranjčeve povesti se lov; in išče med dvema političnima in svetovnonazorskima tečajema (radikalna levica, katoliška redakcija) in med dvema ženskama; šele po periodi aL koholizma in polomu 6voje žurnalieiične eksistence najde pot k sebi. Povesit je pone« kod razvlečena jn neenakomerno obtežena z nebistvenimi podrobnostmi. Bistveno važen pogoj za večjo učinkovitost takih literarnih večerov je tehnika čitanja odnosno recitacije. Les ta zahteva, kakor sle-hern javni nastop, ki naj impresionira ob- ecflčinj a predgovorom Louisa Bisenmaoma. Ne le francoska kritika, marveč celo poljska je spis češkega avtorja sprejela a priznanjem in hvalo. V&clav Fiala je po študiju zgodovinar iz praške šole prof. Sušte, ki ji je stremljenje po nezajnteresirani objektivnosti poglavitno pravilo. Zaradi tega je pričujoča češka publikacija o sodobni Poljski daleč od vročih tal poljsko — češkoslov. spora in nu* di kar moči nepristranski in širok vpogled v poljske politične, socialne, kulturne in gospodarske razmere. Češka izdaja, ki ji je pariški prof. Eisenmann spisal poseben pred, govor, je za razliko od francoske razširjena do najnovejšega časa. Ni nam znano, da bi bili Poljaki izdali o Češkoslovaški tako objektivno in mirno knjigo kakor je Fialova: očitno je dandanes politično kavalirstvo na strani manjših narodov, kadi? V 6lovaško spisani knjigi »Orbisove« izdaje »Prezident medzl nami (Beneš Sloven-sku^Slovensko Benešu)«, ki je izšla z uvo« dom dr. Jana Halle, so zbrani dokumenti o lanskem službenem potovanju prezidenta dr. Beneša po Slovaškem- Dokumenti obstoje iz besedila govorov, ki eo bili izrečeni ob tej priliki; pozdravnih govorov predstavi-teljev slovaških mest in trgov, ki jih je obiskal prezident, d epu teci j i. t. d., v glav« nem pa iz dr. Beneševih odgovorov nanje. V zamzačenem letu 1936. sredi nove kam* panje madžarskega revizionizma, je slovaškj narod po zastopnikih vseh svojih slojev, strank in ver in tudi po zastopnikih narodnih manjšin, med njimi seveda madžarska, iz- rekal prezidentu svojo zvestobo in loja! slušalcu ne daje pisateljevo čitanje povesti ali pesmi več. kakor lahko odkrije v nji 6am pri nemem prvem čitanju iz knjige, tedaj je javno čitanje zgrešeno. V tem pogledu prina« šajo literarni večeri večidel razočaranje. Pj* satelji so skoraj že po navadi slabi recita-torji, ki ne umejo z glasom, mimiko, in z drugimi izrazitimi sredstvi doseči govorilne, ga, dramatsko-plastičnega učinka, ki mora biti vsaj minimalno zaobsežen v slehernem javnem nastopu. V tem pogledu je bil na sredinem literarnem večeru najboljši — vzlic zdravstveni indispozicift — L- Mrzel, ki ima v barvi glasu in jasni intonaciji že neke naravne prednosti pred ostalimi. Vsekako bi bilo treba take večere govorilno naštudiratj ali pa prepustiti čitanje in recitacije dram« skim igralcem. Demitrij tebre —■ naš novi dirigent Naša opera, kakor tudi naše splošno glas* beno ustvarjanje je prav sedaj na lepi umetniški višini. Upravičeno pa lahko trdimo, da je naša bojazen opravičljiva, če mislimo na bodočnost naše opere, saj ne skrbimo do« volj za našo mlajšo generacijo, ki ne nudi dovolj sodelavcev niti z.a sedanjo izpopolnitev, kaj šele za bodoče samostojno umetniško glasbeno ustvarjanje. Le tu in tam se pojavljajo redki, ki so se resno oprijeli 6vojega vzvišenega poklica in ki stopajo pred kritiko in občinstvo, da preceni njihovo znanje. Tako se bo pred sta« vil našemu gledališkemu občinstvu drevi Demitrij Žebre. Mladi komponist jn kapeloik se je rodil 22. decembra 1912 kot sin po« kojnega višjega sodnega svetnika. Ljudsko jn srednjo šolo je obiskoval in dovršil v Bauerjeva izdaja »Mojega boja« vsebuje vse, kair utegne bditj v »evangeliju novega rajha« zanimivo in važno za slovanski svet. Tako prikrojena izpoved vodje današnje Nemčije bi pozitivnejše kakor izvirnik vplivala na politično vzgojo naše inteligence, ki pri čis tanju izvirnika ne ,vidi ozadja in lahko v tem ali onem podleže njegovi agitatorični goštobesednosti. Ista praška založba je izdala 350 strani obsegajoči spis Vaelava Fiale »Sondobč Polsko«. Ta knjiga je prvotno izšla v fran- nost 6kupnj državi. Slovaški župani so celo izrečno odklanjali revizionistična gesla in demonstrativno poudarjali, da vidijo Slova, bi svojo edino domovino in narodno državo v Češkoslovaški. Zares je bilo vredno zbrati im ponatisnit! te izjave, kj so bile kakor plebiscit proti revizionizmu in demantj nje« govih laži, da si Slovaki želijo pod Madžare (I). Slovaško ljudstvo, ki je z osvoboje-njem šele vstalo k pravemu narodnemu ži-v* ljenju, bi ne bilo zdravo jn vredno svobo« de, če bj res sililo nazaj v jarem ogrskih fevdalcev. Toda to so samo pobožne želje njegovih nekdanjih zatiralcev. Iz vrste zelenih nemških brošur, ki jih v informacijo inozemstva izdaja založba >Or-bi6«, naj omenimo najnovejše; Josef Chme* iar, »Das deutsche Problem in der Tschecho* slovakei« (98 strani, 6 karto); Jaroslav Pa-poušek »Die Tscheehoslovakej die Sowjetnje* union und Deutschland^ (66.str.);-polkovnik Emamuel Moravec, «Die strategische Be« deutung der tschechoslovakischen Republik fur Westeuropa« (76.str.). Sem se priključuje tudi nemška izdaja božične izjave pre-zjdenta dr. Beneša. Vsaka teh knjižic je pereče aktualna in prinaša obilo informacij, podatkov in misli o zadevah, ki se tičejo ČSR. v širšem smislu pa tudi vseh njenih bližnjih in daljnih sosedov, vse Evrope. —o. Ljubljani, ob istem času pa je študiral na našem konservatoriju kompozicijo pri prof. S. Ostercu in dirigiranje pri prof. L. M. Skerjancu. Po končanih študijah na visoki šo li ljubljanskega konservatorjja je odšel v Prago na mojstrsko šolo. kjer je študiral in absolviral pri prof. Josipu Suku kompozicijo, pri prof. Vaclavu Talichu pa dirigiranje-V mesecu juniju preteklega leta je dokončal 6voje študije v Pragi, v začetku naše Je« tošjije gledališke sezone pa je 6prejel mesto korepetitorja v naši operi. Demetrija Zebreta smo spoznali kot konv ponista že pretekli mesec o priliki koncerta našega priznanega godalnega kvarteta (Sta* nič, PfeifeT, šušteršič, Miiller), ki je izvajal njegov moderni kvartet v treh stavkih (Ma* eštoso, Allegro non troppo Andante, Al'le-gretto), kj so pisanj v dvanajsttonskem si« stemu, prv; v sonatni, drugi v peseniski jn tretji v roudojski formi. Omenjeni kvartet so izvajali že v Pragi in Varšavi s prav lepim uspehom. Kritiki mu prorokujejo kot glasbeniku najlepšo bodočnost. Ne smemo pa prezreti, da je stroga glasbena pariška žirija vzela v svoj program, kj se bo izvajal o priliki letošnjega mednarodnega glasbenega festivala v Parizu v času svetovne razstave tudi Zebretov »Toccato za veliki orkester«. Krstna predstava, ki jo bo vodil D. Žebre, je Beneševa opereta »Navihanka« ki vsebuje, tipično lahko folkloristieno češko glasbo, s katero naši bratje uspešno zapjrajo pot nem« škim šlagerjem. V naslovni vlogi nastopi ga Marica Lubejeva, nadalje pa sodelujejo v glavnih partijah še dame Poličeva, Nabloc« ka in Japlieva ter gg. Gorski, Peček, Zupan. Daneš, Sancin, Golovin, Simonoič, Bur« ger, Jelnikar, veliko vlogo pa ima tudi baletni zbor, ki je naštudiral prav za to opere-fo več zanimivjh vložkov. »»Navihanko« je zrežiral prof. šest, koreografija je Golovino« va, muzikalno vodstvo pa ima Demitrij Ze« bre. Mlademu kapelniku želimo mnogo uspehov ! —r. Iz češkoslovaške politične literature V zadnjem času je izšlo v Pragi več važnejših spisov iz politične literature, ki eo vredni omembe tudi prj nas. Založba »Orbis« je izdala že tretjo izdajo knjige »M&j boj. Hitler o sohč a svych ci« lech«. Je to češka izdaja Hitlerjevega spisa sMein Kanipf«. vendar v docela svojski obliki ker b; pisec pač ne dovolil celotnega prevoda v češk; jezik. Zato je dr. Fr. Bauer važnejše odstavke v knjigi »Mein Kampf« vpletel kot citate v spis. ki s prostimi besedami pripoveduje ostalo vsebino, jo obenem razlaga in komentira ter pregledno razvršča. ŠPORT Smučarji pred nalogami Zimsko-sportni spored po tujini se je začel, JZSS pa spet ne ve, kje In kako ho dobil sredstva za našo udeležbo Smučarska sezona po svetu je v polnem razmahu, čeprav je pri nas z majhnimi izjemami zaradi klavrnega vremena vse ostalo le v načrtih in pripravah. Cela vrsta prireditev, med njimi tudi take za državno prvenstvo, je bila že odpovedana zaradi pomanjkanja pravih tal, in kakor že dve leti zaporedoma, bodo morali tudi leto« — če bodo mogli — naši smučarji na hude preizkušnje v tujini spet brez pravega in zadostnega treninga. Toda sezona je tu in vsi svetovni prireditelji ae bodo držali prevzetih obveznosti. Zato tudi našemu save-zu, kakor vsem, ki jim sreča s snegom letos ni bila mila, ne bo preostalo drugega, kot vztrajati in nastopiti, če hoče tako ali tako obdržati častno pozicijo, ki so si jo njegovi tekmovalci v kratki dobi nastopov v tujini priborili v mednarodnem smuča rs tvu. Glede obsega in priprav letošnjega tekmovalnega sporeda smo se obrnili po informacije do gen. tajnika JZSS g. Jeleniča, ki nam je v kratkem orisal glavne letošnje nastope naših tekmovalcev. Spored obsega štiri nastope v inozemstvu, in sicer skoraj strnjene od 23. t. m. do 18. marca. Na prvo tako prireditev, na mednarodni športni teden v Ga-Pa so naši tekmovalci že odpotovali Ker je nemška smučarska zveza ponudila za potovanje in bivanje tamkaj zelo ugodne pogoje, je JZSS ostalo materielno stran za to udeležbo rešil brez posebnih težav. Kakor smo že zabeležili, bodo naši tekmovalci nastopili v Nemčiji samo v smuku in slalomu, novo pa je. da bo med njimi startala tudi prva ženska, Heimova sestra Erika' z Jesenic. Drug važen nastop čaka naše tekmovalce, in sicer samo akademike, na V. svetovnih akademskih zimskih igrah v Zeli am See v Avstriji od 1. do 7. februarja. Naši akademiki, med katerimi sta tudi odlična savezna tekmovalca Heim in Novak, menijo na teh igrah nastopiti v vseh smučarskih disciplinah z vsaj 10 tekmovalci. Priprave za ta nastop vodi akademska smučarska organizacija, ki pa ječi pod pezo enakih bremen kot savez in o katerih bomo spregovorili pozneje. Skoraj istočasno, to je od 31. januarja do 7. februarja bodo v Banski Bystrici na Češkoslovanškem . tekme za slovansko prvenstvo ki se letos ponavljajo tretjič in bodo zdaj zaključene. Ta nastop je za našo tekmovalno ekipo obvezen, čeprav je ta konkurenca po odpovedi Poljakov omejena že drugič samo na dva udeleženca. Morda se bo zdaj, ko bo konec tega zaključnega kola. le našel organizator, ki bi spravil v tekmovanje vse štiri slovanske narode, ki so organizirani v Fisi. Za nas bi bilo še posebno razveseljiva udeležba Bolgarov, ker bi tako nastopali z mnogo sigurnejSimi na- dami za uspeh. Na slovanska prvenstvo namerava JZSS poslati 17 tekmovalcev, ki mu 'bodo za obširen spored neobhodno potrebni. Kot zadnja prireditev v tujini velja za naše tekmovalce Fisina prireditev v Chamonixu v Franciji od 11. do 18 februarja. Tudi ta prireditev obsega seveda vse smučarske discipline z vztrajnostnim tekom na 50 km povrhu, toda savez se misli pri delegiranju našega zostopstva omejiti res na najboljše moči in poslati v Francijo k večjem 8 do 10 tekmovalcev. To je torej na kratko zunanji spored! Se bolj kratka in suha pa je bridka ugotovitev, da potrebujeta Savez in JASO za količkaj primerno udeležbo na teh treh prireditvah (razen v Ga-Pa) vsoto nad 100.000 Din, njihova blagajna pa izkazuje nekaj sto dinarjev gotovine. Seveda je JZSS, kakor je treba, že junija 1936 predložila pristojnim mestom svoj proračun in septembra 1936 poslala tjakaj še posebne prošnje s podrobno utemeljitvijo, koliko mu je neobhodno potrebno za financiranje tega minimalnega tekmovalnega sporeda naših smučarjev. Na vse te vloge in prošnje dozdaj ni bilo nobenega odgovora, tabo da je zdaj situacija taka, da bodo morali naši tekmovalci v Ga-Pa, kakor žc opetovano, čakati do zadnjega trenutka na to življenjsko odločitev. če denarja ne bo, se bodo morali vrniti naravnost domov in čakati na isto odločitev tu, namesto da bi v tem času odpotovali na novi cilj v Ban-sko Bystrioo m izkoristili vsaj zadnje dni za dober trening na kraju tekmovanja. Savezna uprava in njeni vrhovni funkcionarji so storili vse, kar je v njihovi moči, da se to vprašanje reši vsaj kolikor toliko zadovoljivo za naš zimski šport. Toda če bo ostalo odvisno samo od njih, je naša udeležba v Banski Bystrici obsojena že v naprej na jok in stok do zadnjega, naše sodelovanje v Chamonixu pa več kot problematično. Razumljivo je, da JZSS v teh okoliščinah le s težavo zmaguje vse ostalo delo, ki je v zvezi s takšnimi inozemskimi nastopi njegovih ekip, in mu nerazumevanje pristojnih mest v vprašanju denarja ubija vso potrebno voljo do udejstvovanja na tem nehvaležnem polju. Letošnji nastopi naših smučarjev v tujini se po važnosti na papirju gotovo ne dajo primerjati z lanskimi, vendar pa so glede na njihov slovanski in mednarodni značaj skoraj prav tako pomembni kot olimpijski. Zato smo prepričani, da bodo naši odlični faktorji tudi letos — čeprav v zadnjem hipu — našli možnost rešitve, ki bo omogočila vsaj teh nekaj inozemskih nastopov naše smučarske elite. Saj je to po svojih dosedanjih uspehih več kot zaslužila! Ja3o, priredi Jutri zgutraj ekskurzijo na Krvavec. Odhod z vlakom ob 7. do Kranja, nato z avtobusom do Cerkelj. Vožnja četrtinah*. Odbor Državno prvenstvo v Mariboru — odpovedano Namesto tega izbirne tekme za sestavo državne reprezentance v Planici Ker je prvenstvo v Mariboru odpovedano, priredi JZSS v soboto 23. t. m. ic v nedeljo 24. L m. izbirne tekme v teku in eko-kilu dostopne verificiranim tekmovalcem vse h klubov. Izvedba tekem je poverjena SK Iliriji in SK Ratečam-IPlaaiici, bo pa obenem pod nadzorstvom saveza. — Start za tek bo ob 13.30 v soboto, kraj bo objavljen na pontaji. Skoki se prično v nedeljo ob 13.30 na &kaikalnici pri postaji (60 m). Prijave je treba na saveznih prijivnšcah izročita do sobote do 11. ure v penzijonu »Jalovec«, kjer se l«o nato izvršijo žrelna-nje. kjer bodo lafHko navzoči zastopniki klubov. Za ločene skoke je možna prijava prav tako na e a veznih prijavnicah do nedelje ob 11. uri v penzijonu Jalovec. Kandidati za tek na 18 kan in 6tafeto bodo tekli projro 18 leni eokrat, kandidati za 50 km tek pa bodo morali teči 18 km pro v tujino. Nas! table-tenisti v Gradcu V Gradcu se je vršilo pred kratkim tri-(fcievno mednarodno tekmovanje za prvenstvo avstrijskih alpskih dežel v table-te-nisu, ki so se ga udeležili tudi Slovenci. Nastopili so državni prvak Marinko (Her-mes), Lazar (Ilirija) in Mariborčan Paj-kič. Kakor že v prejšnjih letih so Jugo?lo-veni tudi tokrat zajedli vsa prva mesta in spravili vsa prvenstva. Bili so Gradčanom znatno nadmočni in so pokazali res zelo lepo igro. Le ko so se v finalih srečali med seboj in so bili tekme važne glede vprašanja prvaka, so igrali bolj previdno in defenzivno. Najbolj sta ugajala Marinko ie Lazar, dolim pravijo za Pajdiča, da je njegova igTa kar razburljiva. V singlu gospodov za prvenstvo avstrijskih alpskih dežel sta se srečala v finalu Marinlco in Lazar. Odigrala sta le en s-et, morala sta pa nato na vlak in bo?ta šele v Ljubljani odločila vprašanje prvaka. Tretje mesto je zavzel Pajkič skupno z Gradčanom Kirchnerjem. Tudi v doublu za prvenstvo alpskih dežel go naši igralci nastopili uspešno. Na eni strani sta prišla do finala Marinko—Pajkič, na drugi strani pa Lazar, ki je igral z Gradčanom dr. Jentlom. V finalu sta slednja podlegla prvemu paru 3;0. Slabše so se naši odrezali v handicap turnirju. Nasprotnikom so morali dati prevei naiikoka in so zato izpadli. Nadaljeji uspeh so dosegli v tekmovanju za spominsko darilo Novozem-skega, kjer je Pajkič v finalu porazil Marinka. Slednji je že vodil 2:0, a je Mariborčan izenačil in ko je ta v zadnjem setu vodil 4:7, se je Marinko vdal. Tretje mesto je zasedel Lazar sikupeo z Gradčanom Novozanxskym. Občni zbor kranjskega Korotana Klub se bo v bodoče imenoval SK Kranj V prostorih Narodnega doma v Kranju je bil te dni občni zbor SK Korotana, ki stopa sedaj v 16. leto svojega obstoja. Ta klub spada po!eg SK Ilirije med najstarejše klube v Sloveniji. Njegovi člani še cesto obujajo spomine na one čase, ko je morala tudi Ilirija poražena zapuščati gorenjsko metropolo. V dolgih letih so se seveda razmere spremenile v slabo kranjskemu klubu, ki je životaril po tujih igriščih in se le malokdaj pokazal v javnosti S pridobitvijo novega igrišča je športno življenje v Kranju spet oživelo in od tedaj gre klubova pot trajno navzgor. Najvažnejši sklep letošnjega občnega zbora je bil ta, da so se spremenila klubova pravila tako, da bo kot edini tamkajšnji športni klub nosil ime kranjskega mesta, ki je znano po vsej državi in tudi tujini kot važno industrijsko središče. Dalje so bile sprejete še nekatere spremembe glede povečanja odbora, tako da bodo mogli biti njegovi člani zastopniki vseh slojev m se bo tako klubovo delo razširilo in posplošilo. Iz poročil posameznih funkcionarjev so razvidni naslednji zanimivi podatki iz klu-bovega življenja: SK Korotan je imel lani 95 aktivnih in 105 podpornih članov. Načelnik nogometne sekcije je v svojem poročilu najbolj poudarjal vzgojo juniorjev, ki mora biti temelj za nadaljnji napredek tc klubove sekcije. Klub je odigral vsega 57 tekem, med temi 31 doma, 2 pa cclo v inozemstvu. Njegovo prvo moštvo je odigralo 35 tekem z razliko 138 : 102 golom v njegovo korist. Tudi II. in juniorsko moštvo izkazujeta pozitivne razlike v golih. V sekciji deluje aktivno 97 nogometašev. Klub je od lani posebno v nogometu pokazal velik napredek in je trenutno na drugem mestu v pod?aveznem prvenstvu ljubljanske skupine. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima klub nad 3000 Din primanjkljaja, kar je pač razumljivo zato, ker so bile vse njegove prireditve deficitne. Lahkoatletska sekcija je vsega priredila samo en miting in je bila na občnem zboru upravičeno izražena želja, da bi sc člani, zlasti nogometaši, bolj oprijeli te panoge. Prj volitvah je bil za predsednika so-i glasno izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Drago Demšar, v ostali odbor pa gg. Zivko Adamič. Dimelj, Fuchs. A. Prah, Ogorelc, Rici Mayer, dr. Šiler. Potušek, A. I Klavora, Tine Zebre. F Lieber in Jarc, za revizorja pa vet. Bedenk in inž. G ros. Novi odbor je sldenil poslati pismeno zahvalo prejšnjemu klubovemu predsedniku Jožku Horvatu za njegovo požrtvovalno delo v klubu. Slednjič je bilo sprejetih več koristnih sklepov z željo, da bi se vsi člani s srcem oprijeli dela v klubu za nje- gov nadaljnji razvojni napredek. Mesto Kranj samo pa bo gotovo tudi znalo cerrrft zasluge tega dela ter po svojih močeh podprlo stremljenje za cilji, ki si jih je ta klub postavil v veliki športni družini naše države. • Izstop Ilirije Iz JTTS Upravni odbor SK Ilirije je na seji dn« 19. t. m. sklenil, da bo njegova table-te-nifika sekcija izstopila iz table-teni&kega aaveza in v bodoče gojila to sp°rtno panogo, kakor ogromna večina sUčnih khibor v državi, izven saveza. Kakor trdi kjufo v daljfti izjavi o tem koraku, ki jo bomo ob-j^ili pozneje, se hoče Ilirija tako izogniti neprilikam, ki jih ima zaradi članstva pri tem savezu in odkloniti odgovornost za propadanje tega športa. Sekcija «e t JTTS ne bo vrnila vse dotlej, doki ar se način delovanja v tej organizaciji ne bo popolnoma spremenil. Nogometne tekme za ZP. Za nedeljo 24- t m. so določene tekme; I. Svoboda : Zalog, n. Hermes : Grafika. Pričetek ob 13. Drevi olj 20. seja modklulekeffa odbora za-ZiP v restav. Miklič. LZSr (Službeno). Drevi ob 20. v dara-eikem salonu kavarne Emone seja upravnega odbora. Točno in sigurno! Službeno iz S. O. pri LNP. Glede na nr-genco v »Sportisti« 1021. službeno br. 4 točiva 11.. so podiva ss. Wagnešek. Tstcnič, Gre^ori. Štolcnr, Zupan. Hedenik. Imonovani naj bodo pravočasno na startu. Oni. ki pridejo v poštev za bivanje v domu, dobijo nalkawree v domu pri prihodu. Vsem ostalim Sanoan se fcfart priporoča. Prijave se sprejemajo še v so'n »Olga« Beethovno-va ul. 14. 1317-30 Službo dobi Beseda t Din, davek 3 Din u i:!ro U; lajanje oiAiov« S Dia. Najmanjil snesek 17 CHft Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Naslov v vsea posl. Jutra. 1844-0 Mesar in prekajevalee vaj*n D "i čoka star 35— tet. dobi službo takoj. Pismene ponudbe na Bule Toni ml. Mokronog. JS3-M Strugarskega pomočnika ta les »prejemem takoj. Rabič, stragar Rečica La-iko. 1336-1 Brivskega pomočnika d^rega, sprejmem takoj. Prednost z znanjem ondulira nja. Petrič. Tržič. 1341-4 Dva krojaška pomočnika mlajša, za damsko delo sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 1326-1 K 3 unb ta Šifro «1; lajanje naslova 15 Din Najmanjši inesei 17 Din Vsako prepisovanje na stroj pirevzamem na dom. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra 133J-3 PoUk Best-ta , Din I., vek S Din u Sifn, al- dajanje na»tovs 5 Din Najmanjši inesek t7 Dia Učiteljska abiturjentka iSče instrukcij« za osnovno in meščansko šolo, gre tudi v pisarno. Ponu«ll>e na r>gl. odd. Jutra pod »In-strukcije«. 1)330-4 Oblačila bt^e ia i Diii Iavek o L/.i za Sfro al; lajanje nasl^s 5 Dia N*imnnj8f tnesek 17 Din Smoking dobro ohranjen, za srednje veliko osebe ugodno napro daj. Naslov v vseb posl. Jutra. 1332-13 Beseda 1 Din, davek 3 Dm za S fro al; fajanje naslova S Din Na; manjši enesek 17 Din Harmonika (Hohner) klub model HI. naprodaj. Lefodvorska 10JI. nad. le vo. 1335-26 Tenor saxofon B dobro ohranjen takoj kupim. Ponudbe takoj na Ferdo Černe, SI oven j grad f-c 1019-26 Kupim Bosed* ! Din Iavek S Din ta Wro »l> lajanje na»|ov» 6 Din Najmanjši cneaek 17 Dio Lesene drsalke starodavne z jermeni, tako sva.nl »Slajbšuho« (rake), kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Drsalke* 1034-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši snesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup m prodajo vseh denarnih zavodov izposijujem po najvišji eeai takoj v gotovinf« ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Bethovnov« nI. 14./L Telefon 36—10. 86-16 Bančno kom. zavod lavršnj« najboljše nakup io prodaje HRANILNIH VLOG neb denarnih zavodov. £a odgovo* Din 8 tnimk- — Maji bo«, Aleksandrova 40. 53-ie Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke Posojilnice na Bledu Posojilnice v Ribnici, Posojilnice v Logatcu, V za jem ne posojilnice v Ljnbijani, Mestne hranilnice r Kamni kil, in podeželskih hranilnic, članice ZadTužne zveze in Zveie slovenskih za drug. Vam vnov&nn takoj v gotovini, po najvišji ceni. Al. Planinšek trg. ag. bančnih in kreditnih poslov Ljubijnna. Beethovnova ul. 14./L Tetefot 35—10. 64-16 Srbsko vino "i okolic« Niša, nudii v pro dajo vagonske množine Mii-Ijufcin Milenkovič, Sv Petka, Niš. i 197-16 ¥ najem Trgovino in gostilno v zelo jnranetnem mdu -trijskem okraju dam takoj v najem Vprašanje in ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »3346«. 1571-17 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din a-. jrfro ul-, lajanje oaslova i Din. Najmanjši ineses 17 Din. Stirisob. stanovanje solnčno v I. nadstropju oddam brez kopalnice s 1. majem. Poj«»niia daje pisarna dr. Frlana, Miklošičeva 4. 1235-21 Dvosob. stanovanje voda, elektrika, takoj od-doim. Predovičeva ul. 9'I. Moste. 1815-211 iesola D:n dav»k S Dm ia Šifro ali dajanje o»»ieva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lepo, sončno sobo traven Sv. Jožefa oddiam takoj boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1348-23 Opremljeno sobo lepo, oddam boljšemu gospodu z uporabo kopalnice oentralna kurjava, bližina pošte. Naslov v vseh posl. Jutra. 1)331-33 Sobo s posebnim vhodom oddam goopodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 11800-23 Že nit ve Vulu oeseda ž Din; iavek 3 Dn. ta dajanje lajanje naslova S Din naimaniS! »nesek 20 D:n Gospoda z 130.000 Din poro6i. mlada dobra, simpa tična gospodična z dobrim podjetjem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ane«. 18©-25 Gospodična želi v svrho ienitve, spoznanj« i gospodom od 30— 35 let. Pogoj stalna služba. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobrosrčna« 1337-25 Izčrpen oris Bele krajine O Beli krajini v geografskem pogledu je na zadnjem društvenem sestanku društva Bele krajine predaval g. prof L Simonič iz Vinjega vrha. Sicer poznamo Belo krajino po nekaterih opisih in študijah, izmed katerih je belokranjsko narodno dušo najgloblje zajela Maroltova študija o plesih, obredih in pesmih belih rojakov. Komu je še po vsem tem neznana zgodba o Zelenem Juriju, metliško kolo, belokranjske obredne igre most in črnomaljsko kolo. Bela krajina, ki leži na jugovzhodnem kotu Slovenije, nam predstavlja obmejno pokrajino, kar je bila že v visokem srednjem veku. ko so se začele ustanavljati tu državne, fevdalne, dinastične in deželne meje. Usoda obmejne pokrajine s posebnimi antropogeografskimi ali etnološkimi svoj-stvi pa je kaj rada izpostavljena političnim prilikam. Bela krajina, ki jo je Sloveniji pridobil ob koncu 12. stoletja Albert, poslednji grof Višnjegorski, je rahlo vzgibana kraška ravan, ki jo na tektonskih prelomnicah omejuje lok Gorjancev in planotasta Rogovska gruda s Poljansko goro, ob Hrvatski pa lok Kolpe s Kamenico — izvzemši Marindol, ki spada že v Savsko banovino. V geografskem pogledu se razprostira Bela kra^ jina le znotraj opisanih meja, v širšem etnografskem in antropo-geugrafskem pa obsega razen planinskih Kočeva.rjev tudi onstran Seniiških gora zaprto Rožendoisko dolino, onkraj Poljanske gore proti Kolpi nagnjeno sutoo dolino Poljane s pasom ob Kolpi in radatoviško občino. Bela krajina ne predstavlja izrazito zaključene geografske enote. Na prehodu iz miceena v pliocen je v udorni dolini Bele krajine nastalo jezero, ki je tu zapustilo sled v nakupičenju premoga iz spodnje pliocenske faze, ki se nahaja v trinajstih skladih skledasto ugrez-nj-en v ilovico v Kanižarici, kakor tudi v hribovju med Vinico. Preloko in Dragatu-šem. Belokranjsko dno je prepreženo s plitvimi vrtačami, med katerimi se tu in tam dvigajo nizke vzpetine. Svet je nekoliko bolj vzgiban v Bojanškem hribovju, ki 6e od Kolpe kakor tudi ml Laihinje dviga v zaporednih terasah. Manj izrazita je Doblji-ška kadunja. ki predstavlja pravzaprav le globlji del belokranjskega dna. V območju Dvignite dospele ponudbe: Amor, Anka—Jelka. Brivec Barve, C 19, Čimprejšnji nastop. Dobro upeljan. Do bei plačnik, Do 250, Dober vinski potnik, Kotoa.mater, Fiksna plača. F. K. L. Izven Ljubljane, Inteligenten, Iskrena, Imam osebno pravico, Kuharica, Kau ei-ja 1000. Ljubljana—\Vien, Lahko delo, Mary, Nizka eena, N 17, Najnovejša, Na deželi. Obrt. Osamljena, Patent, Parna pekarna, Pla iam, Prav ugodno, Ravnikarje. Resen kupec. Radomlje, Rentabilno, Resen [irojekt. Redka prilika, Skupno gospodinjstvo. Samostojna, Simpatična. Srečno. Soirodne želje. Sigurnost 999. Samostojna in varčna gospodinja. Svinec— cink. Snažna, Skupna pomlad, Stalno 6O 000, Sigurna eksistenca. Stalna, Se strinjam. Strogo seiw.ri rano. Služkinja Trgovec potnik. Točen plačnik. Tolažba. Trgovin«, Trg Tiha sreča. Takojšnja ženitev. Uma strojepiska, Vesten 909. Vstajenj«, Varuh, Ze lo natančna. Zavarovalnica 900, 50, 28. 29. Razno Beseda 1 Din, davek 8 Din za Šifro »li lajanje na»tov% ■! Din Najmanjši znesek 17 Dn Na vsa zimska | oblačila dajemo | IS do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14.1 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59 100% : • .oa tega. karisčete:. : ČUVAJ VAŠEGA ZDRAVJA " črnomeljsk&ga sreza imamo poleg vrtač, žlebičev, uvad, suhih dolin in kraških polj tudi v zgornjem delu s strmo steno zaključene zagatne doline, v spodnjem delu za^ ključene slepe doline, na robu planote viseče doline, dalje ponikalnice, izvore v velikih kotlih, hudourniške potoke, kanjone, rupe. gozdne kotliče, prepade, podzemske in kapniške jame. Glavna voda je Lahinja, ki izvira kot Lahinjščica v Glavici pod Knežino. Seveda pa je poleg tega potoka še dosti drugih manjših vod manjšega pomena. Podnebje je v Beli krajini milo in se odlikuje po vedrih zmerno toplrh zimah, poletje pa je precej vroče in so zlasti znane belokranjske suše. Srednja letna temperatura znaša 10.2 C. Kakor sploh po kotlinah, opažamo tudi tu večji hlad vdoilini kakor po hribih. Pogost pojav je v Beli krajini megla. Pojavlja se posebno poleti in jeseni zgodaj zjutraj po vlažnem in toplem dnevu. Glede padavin je Bela krajina bolj na slabem, ker jih ne dobiva ob pravem času. To velja zlasti za poletni čas. Povprečne letne padavine 6e gibljejo (merjeno v Metliki) od najmanj 659 mm do največ 1614 mm. Sneg prithnja v te kraje običajno zelo pozno in le redko ostane dalje časa. Predavatelj je nato pokazal potek naselitve od najstarejše dobe do danes. Tu so našli odmeva halštatska doba in tudi laten-sko obuobje je pustilo svoje sledove v utrjenih gradiščih po gričih. Prvo slovensko prebivalstvo se je naselilo v drugi polovici 6. stoletja in sicer od hrvatske strani. 2e v rimski dobi so nastajala tu tržišča (Črnomelj, Vinica). V 13. stoletju &e v večjem številu pojav-ljajo prve cerkve, ki so skrbele za dušno cerkveno oskrbo. Prvo zidano cerkev pa imamo že v 12. stoletju za ogrskega kralja Bele III. v Semiču. Ko so cerkveni in svetni fevdni gospodje zagospodovali nad našo zemljo, so v svrho povečanja dohodkov pospešili kolonizacijo in po potrebi dovedli koloniste tudi od drugod. Tako so Poljanski gospodje že v prvi polovici 13. stoletja — kakor nam priča listina iz leta 1248. — začeli kolonizirati po redko poseljenih Poljanah tudi nemške koloniste. Iz kočevskega gospodstva pa je začelo nemško prebivalstvo počasi prodirati v obrobje Bele krajine šele v 16. stoletju. Staro slovensko belokranjsko prebivalstvo se je zaradi turških roparskih in ple-nilnto napadov in pustošenj v teku 15. stoletja in v začetku 16. stoletja zelo skrčilo. Nekateri, Turkom izpostavljeni kraji so skoraj čisto opusteli. V take kraje bo potem od 1530. leta dalje zemljiški gospodje naseljevali Uskoke, ki so se pomešali med staro prebivalstvo tu v večji, tam spet v manjši meri v vsem obkolpskem sektorju. Mnogo novo v sel cev se je naselilo zlasti okrog Adlešičev, Preloke, Vinice, v Poljanah in v Prilozju. Sredi 16. stoletja (1548) so Uskoki poselili Marindol, ob koncu 16. stoletja pa so ustanovile štiri uskoške zadruge Bo-jance. Po žužemberškem gospodstvu so se naseljevali Uskoki od leta 1530. dalje. Skoraj nepomešano od Uskokov b« je ohranilo staro prebivalstvo v semiški občini in v občini Crnomelj-okolica. Izjema so Maline in iz Hrvatske priseljeni Pavičiči. 0 velikem dotoku novoselcev pričajo poleg zgodovinskih listin mnoga krajevna imena, priimki, narečje (v Tribuča/h in Zuničih so še sedaj ikavci), običaji, nekatere stare narodne pesmi in druga svojstva ljudstva. Novosel-ci so se morali socialno in etnično prilagoditi staroselcem, ker so jim ti nudili krepak odpor. K formiranju novega etničnega amalgama pa je največ pripomoglo križanje z medsebojnimi ženitvami. Tu naj še omenimo, da je kolonizacijo Uskokov v 16. stoletju posebno pospeševal uskoški stotnik in pobreški graščak Ivan Lenkovič. Prebivalstvo Bele krajine živi zelo siromašno in se preživlja največ z živinorejo, viničarstvom in sadjerejo. Posebno pa je prizadelo te kraje, ker jim je zadnja leta onemogočeno izseljevanje v tujino. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□g 100 uspehov □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p oa en oglas »f JUTRU" Naznanjamo tužno veat, da nas je naš dobri mož, oče in stari oče, gospod JELEN MARTIN fin. respicijent v pokoju dne 21. t. m. za vedno zapustil. Dragega pokojnika prepeljemo danes v Maribor, kjer Se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Mestnem pokopališču na Pobrežju. Celje—Trbovlje—Maribor, dne 22. januarja 1937. || Rodbine: JELEN, KROPIC, TOMAN in GERM. $tisertraf£e v ff^uiru"! , v i- --i trs. __J Zapustil nas je naš dragi oče, brat, stric in svak, gospod ŠVENT FERDINAND VLAKOVODJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb pokojnega se bo vršil v soboto, dne 23. januarja 1937, ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta 24, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1937. 1229 Žalujoči ostali. Nenadoma je preminula naša nadvse ljubljena skrbna mama, babica in prababica, sestra in teta, gospa IVANA PEČ0VNIK roj. REHAR vdova po nadučitelju v 72. letu starosti. Zemeljske ostanke drage pokojnice prepeljemo iz hiše žalosti Masa-rykovo nabrežje št. 9, v soboto, dne 23. januarja ob 14. uri v 2alec, kjer jih položimo ob 16.30 na pokopališču Sv. Kancijana k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. januarja ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 21. januarja 1937. Globoko žalujoči ostali. 1232 Urejuje Davorin Ravljea. m Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak Vsi j Ljubljani