ft. 273 mm ritim nfeMMi v Trstu, v soboto TU novembra 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L fctiaja imre-cnti poadeHek Adiiltv*« ft. 20. L nadstro petna se ne sprejemanj >r*L F, Petič Letnik ti ce«nstvo mcKtao 5 d«Mi zjulrtj. Uredatltvo: uUct it. F-i ifilfct - __ Do Ui naj a* pobijajo ur~» ' -V-n. j£JlA i-S*1^4"*" « ne vr.' *>«« Tk rJ0gU ».50; pol U ----- —• ^ uredništva in uprave it, 11-57. 3INOST Postraene Številke v Trst« in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo r širokoati ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev m obrtnikov mm po 90 cest. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasa po 30 cent. bdseda, najmanj pa L 3.—■. Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika AsiSjtega itev. 20, I nad. — Telefon uredništva in upravo 11-57. ffarodno-gespod arsRi pomen zadruge Danes, v dobi združevanja kapitala, opažamo razveseljivo dejstvo, da tudi mali ka-to so prihranki naših kmetov, silijo k združevanju. Producent in konsument stremita za tem, da čim preje, v danih možnostih izvedeta ono težko nalogo — izključitve posredovalne trgovene vsaj v najvažnejših potrebščinah kmetijskega konsuma in produkcije. Stremljenje združitve malega kapitala na zadružni podlagi v svrho ^krepitve gospodariva posameznika1 je pač nekaj -v kar nas sili življenje in gospo-daiske podrete acdsrrne dobe. Zadruga samo na gospodarskem, ampak tudi na kulturnem in političnem polju. y. Seja poslanske zMce RIM, 20. Seja se je pričela ob 15. Zbornični tajnik je prečita! zapisnik včerajšnje Predsednik naznanja, da je pravosodni minister sporočil, da se ne sme na podlagi amnestije postopati proti poslancu Teruzziju, Giunti in Balzonu radi obrekovanja. Ravno tako se ne sme na podlagi amnestije postopati proti poslancu Giunti radi premišljene telesne poškodbe in proti poslancu Motti radi obrekovanja potom tiska. Nato sledi razprava zakonskega. načrta postavlja moderno gospodarsko družbo na o advokatih in prokurat^rjih. čisto rtov o podlago — /ia obzorju se nam prikazuje nova družba z novo svežo gospodarsko močjo. Na prvi pogled bi človek mislil, da je zadružno g:ba.nje nekak .socijaHzem, kakršnega so propagirali in ga deloma še propagirajo socijalni demokrati, ki hočejo na ta način izpodbiti tla sedanjemu kapitalističnemu redu. To tendenco socijalizma opažamo še danes v.mestnem konsumnem zadružništvu. _ * - Nikakor pa ne velja.to za naše kmetsko zadružništvo. Naš kmet je sposoben misliti in delovati zadružno, a nikdar ne kolekti-vistično/ Zadružno misliti se pravi ljubiti svojo rodno grudo in v tej ljubezni jo obde-lov-a-i kot samostojen gospodar ter pri tem imeti dejstvo pred očrni, da sedanja doba zahteva skupnega dela in nastopa vseh gospodarskih sil kmeta za dobrobit vseh. Komunistična ideja ne more dobili med kmetom pravih tal bas radi dejstva, da se v današnjem redu vedno bolj umika vele-p-sestvo malemu in srednjemu kmetu-po-sestniku. A kljub temu da kmetsko zadružništvo ne zidu na naukih agrarnega komunizma v svrho preustreja družabnega reda v komunističnem smislu, ovira vendar uspešno raavoj kapitalizma v kmetijstvu. Ta vpliv je direkten čn mdirekten. Direkten v tem, Volitev zborničnih podpredsednikov se bo vršila še-le prihodnji teden. On Giunta bo zopet izvoljen; na mesto on. Di Rodino, čigar ostavko na podpredsedniško mesto je že odobrila zbornica, pride on. Acerbo. Danes predpoldne so imeli kinferenco poslanci, ki so uradno vpisani a prestop k fašistom. Ča-kajo le, da njihove sekcije odobrijo sklep osrednjega strankinega odbora. Seno! *ll načrt proti tapčm udruženjem RIM, 20. Pod predsedništvom T, Tittoni-ja se je pričela ob 15. uri seja senata, ki je nadaljevala splošno* debato o zakonskem načrtu glede tajnih udruženj. Senator Maz- RtaBnffl mdnrc RIM, 20. Na boArikih zbornice je nalepljen ta-le službeni pvaflriinrk: Po odredbi poslancev kvestorjev mora vse Ebornično o sob je brez izjeme od danes naprej pozdravljati na rimljanski način. Radi tega se morajo vratarji ob vhodu v zbornično palačo in drugi zbornični uslužbenci, ko gre r imo ministrski predsednik ali zborni r! -ored^ednk postaviti v položaj «mtr-nc. * i draviti na rrmljanski način z iztegnjen "i *sno roko v višini glave. Ko gredo ■ :: . j njih poslanci aH senatorji, se morajo ravno tako postaviti v položaj «mirno» in se pokloniti. Tdniš vo Delavske zveze rozpuSJeno TURIN, 20. Na podlagi prefekt ovega dekreta je bilo razpuščeno krajevno tajništvo Delavske zveze. Okolu poldne se je javil v pisarni tajništva policijski komisar ter je obvestil osrednjega tajnika o pre-fektovem dekretu. Za izrednega komisarja, ki bo vodil likvidacijo tajništva Delavske zveze, je imenovan conun. Panconesi. ttalijattiHRtDfta tfpvtaka mifea v izjavah ministra Stresemanna BERLIN, 20. Minister za zunanje zadeve Stresemann je med razpravo o trgovinski pogodbi med Italijo- in Nemčijo v držav- službeno mesto. Za njegove zasluge za sklep locamske ptogodbe bo dobil vieoko odlikovanje. _ m HI Dnevni red prihodnjega zasedanja narodne skupščine BEOGRAD, 20. (Izv.) Čas političnega odmora, ki bo« najbrže trajal do prihodnjega sestanka narodne skupščine, bosta vladni stranki izkoristili za shode med narodem. Stjepan Radić je že odpotoval nr Ljubljano in bo imel po vsej Sloveniji in Hrvatski shode. Tudi radikalna stranka namerava številnimi javnimi shodi napraviti jez agitaciji Svetozarja Pribičevića, Kakor se ckeznava, je bil za prihodnje zasedanje nar. skupščine, ki se bo sesta'a 27. t. m,f določen sledeči dnevni red: 1. razprava o uvoznih carinah; 2. proračunske dvanajstine za mesece od decem- _______________________________bra do marca; 3. nujni predlog za povišanje zreti je "odgovarjal na včerajšnja Ruffinije- pokojnin umirovljencem; 4, prediog za pod-. va izvajanja. Rekel je, da je bil Cavourjev liberalizem, ki ga je Ruffini -včeraj tako poro poplavljencem. Ministrski svet je danes ves dan raz- da kapitalistični veleobrat ne more izrab- hvalil, prilagojen potrebam časa in težnjam i pravljal o proračunu za finančno leto ljati vseh svojih sil na polju knietskega po kredita, a indirektno se kaže v tem, da se srednje in ma!o< posestvo kmeta krepi. Očitki, ki padajo na rač-n zadruge in zadružnega gibanja sploh, češ da hoče osvoboditvi, in ujedinjenju Italije Cavourjev liberalizem je imel tudi drug namen; zagotoviti si je hotel simpatije svobodnih držav, kakor Anglije in Francije za borbo proti reakcijonarai Avstriji. Toda _ , t Ar-.t^ danes so se okoliščine v Italiji popolnoma uničit::, -asebno travmo s ta, da«^tej I rcm0ni!c z, časa Carvourja n^.^liUčne V veleobrate in s pomočjo ■ I stranke skušale razrušiti družabni red ka sako 1 ^ ^ I kor danes. Dejstvo je, da skušajo sedanja Teoretično je ta očitek upravičen a ^ | ^ £ aniajati disciplino državnih kaker ne praktično. Do sedaj je zadruzno .. . 1 j — gibanje v večji ali manjši meri podpiralo zasebno trgovino. To \*eLja posebno za veletrgovino. , . zachijih 20ih "l5rno sožitje državne in cerkvene oblasti funkcijonarjev in da na škodo Interesov celokupne dežele vodijo neizprosno borbo proti sv. stolici. Govornik naglasa, da Zadružna propaganda je v ščiti verski mir italijanskega naroda ter letih ogromnp propomogja do ^ tvoH vogelni kamen njegove sedanje in rabe kmetskih potrebščin m od tega je imela zasebna trgo-vina ogromne dobičke. K'vnsum se je zvišal in s propagando je prišel na svoj račun tudi trgovec. Dejstvo pa je, da je sveta naloga zadružništva dobiti v roke vso trgovino s kmetijskimi produkti ter potrebščinami. Pri tem je res, da bo mala in srednja trgovina trpela, ali to je neizogibno dejstvo, katero se mora upoštevati, kajti čas razvoja upošteva maso in ne posameznika. Seveda je ta razvoj vprašanje desetletij •In še več. Kajti razvoj je pač oni, ki hoče nad staro Ž3 obrabljeno gospodarsko organizacijo postaviti noivo izpopolnjeno obliko iespodarskega snovanja. Smuller pravi: «Zadruge so veleobrati, zastopniki novega, naprednejšega režima, glasniki*' bodočnosti. / Ni kakor bi jih |ne kazala zatreti z davki, ampak nasprotno jim dati pomoč in olajšave. Ni pametno za narodnega gospodarja, če hoče obdržati staro že obrabljeno načelo gosspodarstva in združevanja kapitala». In ravno zadružništvo v sedanji dobi in v sedanjem razmahu je ona oblika koncentracije kapitala, ki ustvarja novo dobo gospodarstva. Da še večja kot gospodarska moč zadru-^ je njen m :ralni vphv. Razvoj in zmaga cmetijske zadružne ideje je zmaga pravičnosti nad oholim in brezobzirnim egoizmom. Splošni pomen zadružništva je v tem, da se le to bojuje za poštena trgovska račela, za odpravo trgovine na upanje, za varčnost ter za omejevanje in preprečevanje oderuštva. Potrebna je torej zgradba kmetijskega zadružništva, oslonjena na načelo gospodarskega snovanja malega človeka. Zadruga in nie razne zve*:e so nova oblika t«-nstov. To so po vsej verjetnosti trustl bodočnosti. A k o pogledamo širom sveta in afco ho-čems biti preroki, lahko mirno rečemo, da je za-druga ona organizacija, ki bo obsegala vse panoge gospodarskega snovanja malega in s e inje^a človeka v bodočnosti. Pa tudi če bi zadružno gibanje še ne dc-cilja, ki si ga stavi, je eno gotovo in to je blagodejni vpliv zadruge na gospodarsko, duševno in etično povzdigo ljudi. Mogoče bo še dolgo prevladoval egc.:zem nad bratstvom, kajti egoizem je pač tesno v zvezi z vsem dejanjem in nehanjem človeka in. bo tako več ali manj tudi v bodoče. A jasno je, da zadružna ideja nosi v sebi seme altruizma ter ga seje med Ijuda, Sedaj ko nas vrtinec živi jenja meče tja in občutimo potrebo združevanja ne 1926-27. Na jutranji seji se je bavit tudi o pokojevanju uradni!kov. Popoldne je bil sprejet v avdijenci na dvoru prometni minister Radojevič, ki je kralju razložil svojo novo prometno* politiko v zveza z novim proračunom. Za njim je prišel na dvor minister Ninčič ter poročal kralju o raszvcju incidenta radi zavoda sv. Jeronima v zvezi s prihodom Smo-dlake v Beograd. Davi je namreč prispel v Beograd doktor Smodlaka, jugoslovenski poslanik pri Vatikanu. Dopoldine je Smodlaka konferi-ra>l z Ninčićem in s Pašičem in je popold :e imel razgovor z novim ministrom prosvete Stjepanom Radićem. O svojem razgovoru z dr jem. Sinodlako je zvečer dr. Ninčič poročal na seji ministrskega sveta. EEOGRAD, 20. (Izv.) Na nocojšnji seji ministrskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunskih dvanajstinah, ki znašajo po naknadno sprejetih postavkah 12 milijard in 900 milijonov dinarjev. Proračun za naslednje finančno leto 1926-27 je popolnoma uravnotežen in za : 650 milijonov večji od skupnega proračuna za tekoče finančno leto. Ob tej priliki je finančni minister poročal tudi o novem finančnem zakonu, ki je v glavnem ostal isti kakor dosedanji, samo da so izostale nekatere določbe, ki niso čisto finančne narave. Proračuni ije že dotiskan in je že bil predložen narodni skupščini. ZAGREB, 20. (Izv.) Danes je prejel namestnik velikega župana v Zagrebu brzojav ministrstva- prosvete, da se imaic do nadaljnje odredbe odstaviti od službe doktor Branko Tekavčič, Milan Stinac in An-droš Pestiček, 'vsi trije nadzorniki pri prosvetnem oddelku v Zagrebu. bodoče veličine. Senator Pecori Giraldi pravi, da se mora v zakonski načrt vnesti člen, ki se glasa, da zgubijo svoj čin vsi oni oficirji, ki bi bili člani prostozidarskih ali sploh tajirh udruženj. Taki oficirji se morajo izgnati iz armade, katera mora vedno biti čista in svetla kot kovina. V nadaljnjem, odobri senat čl. 1. in 2. zakonskega načrta in preide k tajnemu glasovanju. Izid glasovanja je naslednji: 182 senatorjev je glasovalo za zakonski načrt 0 tajnih udruženjih in 10 senatorjev proti. Zakonski načrt je sprejet. Jutri popoldne se vrši javna seja. HkcIJa za nsblranjs dolcrsKih prlspevKeo RIM, 20. Na današnji seji so člani senata sklenili prispevati jx> en dolar za povračilo vojnega dolga. Tudi odbor parlamentarne veČine je sklenil nabiranje dolarskih prispevkov med poslanci. General prostovoljne milice G'o*nzaga, je izdal na vsa conska poveljstva ukaz, da organizirajo prostovoljna podpisovanje za povračilo vojnega dolga. Naučni minister je izdal na vse učitelje peziv, da nabirajo prispevke za povračilo dolga. Vsak učitelj najj nabene v razredu vsaj en dolar (Lir 25). Direktoriju fašistovske stranke prihajajo od 'vseh strani naznanila za- prispevanje k plačevanju vojnega dolga v Ameriki. Tako se je ponudil Raffaello Ca ste liani v Firencah, da bo s pcmočjo gledališke zveze or- j II m tokrat z elementi izven parlamenta — ganiziral v vseh italijanskih kinematogra-1 novo vlado. Skrzynski je odklonil mandat, ker fih in zabavnih lokalih «dolarski večer«.' Dobiček teh prireditev je določen za odplačevanje vojnega dolga. Tudi železničarji sekcije Sperone pri Neapolju so sklenili v to svrho« plačevati letni prispevek 1 dolar. Bančno udruženje je razposlalo vsem bankam navodila za podpisovanje »dolarskih prispevkov*. Milanska občina je na predlog župana Mangia^alli oklenila nakazati v ta namen vsotff 10.000 dolarjev. Obenem je pozvala vse občinske denarne zavode, da prispevajo k tej akciji poldne sestavil novo vlado na podlagi Posojilo v znesku 100 milijonov dolar-1 koalicije vseh parlamentarnih strank od jevf ki ga je finančni minister Volpi najel narodno-demokratske desnice pa do soci- ..»___ * - - * amaMćIri Kanlfl M ftrtan ftr in I ~ 1 ---- J— ^ 1 n —.«» ._i__* .__t » . i Uporni poslanci „„, ^ ___________ KAIRO, 20. Člani 25. marca t. 1. razpu- nei^zboru izjavil^da gre luTa'prvo važno ščenega egiptovskega parlamenta so skle-pogodbo, ki je stopila v veljavo po udej-indi, da se zopet sestanejo dne 28. t. m. stitvi novih carinskih tarifov. Ta pogodba Vlada je sklenila, da bo zborovanje even-— je rekel Stresemann — more zboljšati tualno budi s silo preprečila, nemško trgovsko bilanco ter pospešiti „ , trgovinske odnošaje z drugimi državami. ^J1 v ^arCKU Stresemann je izrazil nado, da bo pogodba PARIZ, 20. «Westminster gazelte» poro-ne samo pripomogla do tesnejših gospo- ča, da so Marokanci zopet začeli obstre-darskih odnosajev med Italijo m Nemčijo, Ijevati Tetuan. Iz mesta je zbežalo nad ampak tudi politično zbližala obe državi.1 6000 oseb. _ Minister je končno priporočil državnemu zboru, da naj čimprej ratificira pogodbo. KsmšKa vlada za lettmHtai vmtto in za vstop Nemčije v Društvo narodov BERLIN, 20. Nemška državna vlada je ainoč: odobrila zakonski načrt, ki se tiče v Locarnu sklenjenih paktov in vstopa Nemčije nr Društvo narodov. Danes bo razpravljal o tem zakonskem načrtu državni zbor. Komunističen proces v Londonu LONDON, 20. Včeraj se je pričel tukaj proces proti 12 komunistom, ki so obtoženi zarote proti državi. > Politično kriza na nizozemskem Cdstop Colynoyega kabineta. Prekri odno-šajev z Vatikanom. — Pred koalicijo socialistov in «katolišk.iii demokratov^? HAAG, 20. Nizozemski ministrski predsednik Colyn je predlož 1 kraljici Vilheraini ostavko celokupnega kabineta. iLetošnje julijske volitve so se izvršile v znamenju napredovanja levice, zlasti šaci ali-Katoliška stranka e dobila 30 mandatov, 13, prote-. Tc I rt Srbohrvaščina in Čehoslovaški častniki PRAGA, 20. V prostorih čehoslovaškoi-iugoslovenske Lige so bili včeraj svečano _ __ _ otvorjeni tečaji srbohrvaškega jezika za Ljotes^antsici "p^otireToluc^jonarci čehoslovagke višje in nižje častnike. Te-,stantski ^zgodovinski kristjanih 11 Čaje je otvoril vseučiliški prof. dr. Matija f stranke so tvorile konservativni vladni blok. Murko. Nadzorstvo je poverjeno posebne-; Od opozic je ji; pr padlo 24 mandatov sociiali-odboru Lige, ministrstvu narodne ' stom, 9 liberalcem, 7 radikalcem. 3 neodvisnim mu obrambe in udruženju čehoslovaških častnikov. General Gajda, podšef generalnega štaba, je ob otvoritvi želel najboljši uspeh, a odpravnik poslov kraljevine SHS g. Na-stas^jevič se je zahvalil za manifestacijo bratskih simpatij. Sovjetski časopisi v Parizu MOSKVA, 20. Uradno glasilo sovjetske vlade «Izvestija» bo pričelo v kratkem izhajati tudi v Parizu v francoskem jeziku. Na ta način namerava sovjetska vlada pobijati protisovjetsko propagando na zapadu, oziroma delati boljšeiviško propagando. in 1 komunistom. Opozicija Je sicer silno neenotna, složna pa v boju proti desničarski vladi, razpolaga torej v dol ni zbornici s 44 glasovi proti 54 vladne .koalicije Rusy de Beerenbroe-kov kabinet ie sicer odstopil, a novi ministrski predsednik Golyn, voditelj tprotirevolur c:jske stranke», se je še vedno opiral na staro delničarsko koalici o. V:adna večina se ni izkazala nič kaj solidno. Raz edalo jo je staro sovraštvo med protestanti in. katoličani. Leta 1915. je namreč Nizozemska po skoro 50 letih zopet stop;la v odnošaje z Vatikanom. Ta obnova je bila le začasna. Da pa se utrdi koalicija med protestantsk mi in katoliškimi konservativci, so se leta 1920. pro-vrzorični stiki s papežem izpremenili v definitivne. Ta korak je izzval veliko razburjenje med kalvinisti. Te dni je odpor proti sv. stolici Francozi izpraznijo Libanon PARIZ, 20, «Chicago Tribune» poroča1 izzval odstop celokupne vlade iz Bajruta, da so Francozi pričeli velike I Pastor Kerstens, ki e .poslanec vladmh «zgo-,, I , .. u dovinskih krisl-anov*. 'e predla-.'al v proračun- obkrozevalne akcije v svrho izpraznitve ^^ ^^ ^^ odpravoP poslani- T^2SfAxT ^ O - i -i M • štva Pri Vatikanu. Pri glasovanju je potegnila LONDON, 20. Porocevalec «Daily Mai- z zgodovinskimi kristian-i^ vsa sc za6ela upošlcvati možnosl soc ja. Z Romunko je zadeva z dolgovi ze urejena. iistično.katoIiške koaIic:je po belgijskem vzor-V prihodnjih mesecih upa vlada urediti tudi cu Nizozemska katol ška stranka ima tudi plačevanje vsot, ki jih Angliji še dolgujejo i Svo e «kr^čanske demokrate^, ki so napravili Portugalska, kraljevina SHS in Grčija. j že marsikatero preglavico strankini desnici. °__ .. v, . _ _ I Celo sam Vatikan ;e že m-oral posredovati da Nov angleški poslanik v Berlinu | prepreči razkoi v katoliškem taboru Zato ni LONDON, 20. V tukajšnjih diplomatskih ^olovo če bo konservativni del dovolil krščan-krotfih trdijo, da bo poslanik v Berlinu skim demokratom vstop v soci alistični ka-lord d'Abemon v kratkem zapustil svoje binet. _ EVNE VEST Odlikovanje čehoslov. poslanika Šebe BEOGRAD, 20. (Izv. )Kralj Aleksander je podpisal ukaz, ® katerim se čehoslovaški poslanik v Beogradu Seba odlikuje z redom sv. Save L stopnje. Skrzvnski zopet poverjen z mandatom za sestavo parlamentarne vlade VARŠAVA, 20. Predsednik republike je ponovno j>overil ministra Skrzynskega, da sestavi smatra, da je parlamentaren element neobhodno potreben za formacijo nove vlade. VARŠAVA, 20. Po raznih fazah ministrske krike so se danes izravnale težkoče, ki so nastale pri sestavljanju nove vUbde. Davi ob 5. uri e bil Skrzynski spre'et pri predsedniku republike, ki mu je poveril mandat za sestavo vlade na podlagi parlamentarne koalicije. Nova poljska vlada VARŠAVA. 20. Po osemdnevni krizi je v-čeraj pri ameriški banki Morgan & Co., bo okrepilo zlate zaloge in bo obenem služilo kot najboljša podlaga* proti eventualnim napadom na liro. Kralj prisostvtie odHrftla volaikegn spomenika RIM, 20. Danes predpoldne se je job kraljevi navzočnosti vršilo svečano odkritje SDomenika p^itfn vojakom ženijskih čet. manj prizadeta vsa društva. S tega stališča so ugovarjati nekateri senatorji novemu zakonu, češ da se z njim obenem tudi odpravlja sploh pravica do združevanja. Na te ugovore je odgovarjal pravosodni minister Rocco, čigar izvajanja ima ifla/U ---losti in nemilosti varnostnega in politične- ga oblastva. Če je kak zakon izmed tako-imenevanih «leggi fasciste*, ki bo značil velik korak naprej, potem moramo postaviti tega brez dvoma na prvo mesto, ako pomislimo, kakšno važnost zavzema pn vseh kulturnih narodih. Minister Rocco je v glavnem nagla šal, da je zakon glede tajnih društev predvsem policijske narave ter, kakor rečeno, obljubil v tej zvezi senat« nov zakon, ki bo sle-d0 zakonu, kateri disciplinira delo, ter se bo nnnažH na pravioo do združevanja in ZnKonsKl načrt o tujniu mA senatom konu, kateri zahteva le, da se naznanijo , j pravila in člani ter da se ugotovi, ali ne gre Predvčerajšnjim se je začela pred rim-jza lajno društvo. Kar se tiče framason-skim senatom razprava o zakmskem na-, 9tva je rekel, da je obstoj mednarodnega črtu glede tajnih društev. Zakonski načrt j tajnega društva, kot je framasonstvo, ne-je bil v zbornici že sprejet in ko ga sprejme 1 združljiv z državo, ki hoče biti narcidna, še senat, se promulgira in objavi kot drža- nj primeren , Id pdfe ▼ zapor. Predvč^ rajšnjim «o nekateri policijski agenti ustavili v ulici A. Caccia sumljivega moškega, ki je nosH na hrbtu vrečo, katere vsebina je zelo zanimala agente. Ko mo pogledali vanjo, so se prepričala, da je bila njihova radovednost utemeljena: v vreči je bilo okoli 20 kg saharina. Ta ugotovitev je bila za moža, ki se je izkazal za 32-telnega Frana -Derivo, rodom iz Cagliarija v Sardiniji, usodepolna, kajti trgovanje s saharinom je — .kakor znano — prepovedano. Moral je v zapor dočim je bik) sladko blago seveda zaplenjeno. Pozneje so policijski organi aretirali tudi 28-letnega Bruna Bia«i„ paidaša De-rive, v njegovem stanovanju so zaplenili še 15 kg saharina, — Prepovedano orožje. Predpreteklo noč so policijski agenti aretirali delavca Štefana Ju- i rina, ker so našli pri njem prevelik žepni nož. Pri hišni preiskavi v stanovanjih Bruna Bremitz in Marije Velicogna so policijski organi našli dve repetirni pištoli in več nabojev. Ker orožie ni bilo avljeno oblastva, kakor je predpisano, sta bila oba aretirana. JCale. Pri napovedi konkursa se je ugotovilo, da je bflo knjigovodstvo popolnoma zanemarjeno. Proti lastniku družbe je vloiena tožba radi poneverbe. Pasive presegajo 2H milijona Ur. Kakor se adi so v to zadevo zaplate ne tudi seio znane sta. janičine, pridno, polteno, ki ena iodi_____ ko kukati, išče gostilna «A1 Gtfi©", Campo S. Giacomo 9. 1628 trgovske osobnosti tržaškega me- 1925-26 na Čekodova-ikem. Leta 1931. je znaiala s sladkorno repo obdelana površina 299.645 hektarjev, na kateri se je pridelalo 83,348.582 q sladkorne repe, ki je dala 14,266.223 q sladkorja. V tem letu jej dosegla produkcija sladkorja na Ceh oslova-J škem svoj rekord. Letos je obilo obdelane 311.674 ka površine 40 1% več), ki je dala 85.053 491 q sladk. repe (3.28 % več). Po predvidevanju meroda^nih krogov se bo iz te repe pridelalo 14374.112 q sladkorja (0.74 % več) Produkcija sladkorja bo v letošnji sladkorni kampanji absolutno višja, relativno pa nižja od lanske. Letošnji "pridelek sladkorne repe namreč ne obsega toliko sladkorne snovi kot lanski in stoji v razmerju 16.90 odstotkov proti 17.33 iz minole letine. — Ukinjen je izvozne carine na živino. Žito in les v Jugosiavift. Iz Beograda javl ajo: Financ -no-carinski odbor se je enoglasno izjavil za O;dprayo izvozne carine na živino, opij, suhe in sveže šljive in na seno. Ma'hna izvozna carinska postavka ostane ie dalje v veljavi za __ rp ,__, »__- *__»-— neobdelano konstanjevino, okrogli hrastov in zon v Trgovcem oomu vel^abavna šsmber. ne . ^„^ železniški gova brn^k* vsU-nh dte|anih «ULICA. . ' hrastove grede Ortane v veljavi st 15», ki je dooegla vedno, tud* ua T^ izvozna carina na praliče. carine prosti pa so odrih, najlepše uspehe. Zaoim^e ^e tw»i ff prašiči angleške in križane pasme izpod 70 kg nas veliko m uspeh gotovo ne težine kakor tudi prašiči nad to težino, sebno še. ko se ze toliko časa m podala nobena ■ r tako zabavna igra, kot je ravne ta- Konjar je kaj do zdrave zabave, pride < totovo. Med de- j !jao;i ?vira MandoHmstTČni krožek, Igra se prič- j Za sveioivansko podružnico Šolskega dru-ne točno ob napovedanem času. Režira Koš«ta. j §tva so darovali: Dvojica Gradišar običajnih L 50; Cibic Franc, ker ga ni eksekutar lehtai SLU2BE v trgovini jeotvin a£ blaga v mestu alt na deleK išče mladenič s 4 letno praiua Gre tudi kot skladiščnik. Naslov pri upravništtvu. 1627 Vesti z a-drši&esa Ljudsko glEdižče — Trgovski dom Dramsko društvo. Danes ob 21. uri in jutri ob 16. uri se upn- E. TROCCA SUCC. Tnt, m teiriđria Ci. Jakot blizu mM Bogata izbera mrtvaških potrebščin. Venci v perlah in porcelanu. Cvetlice umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah. 713 Tivarnefla 3, vrata 24. 1633 BABICA, avtorizirana »prej t mi noseč«. Govs« ri aiovemko. Slavne, vio Gid&a 39. 6f Pravimo Vam samo to: Predno kupite ZLATARNA F. gUDA Trsi — Corso OaribaldI 35 CPodruinlca Vin Scalinata 1) Knpuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine m ur po najnižjih cenah. (55) Pohlttvo oglejte si nalueUo Izbsra pri M. STE1NER Via GepDa 15 in 17 Via Umu 15 in M plačuje ALOJZU PDUH, PlGZZC Garloaldl 2 prvs »sd^lrosje Pazite na nasl&v! Pazite »a naslov! DAROVI pri' uri popol šila na gorifrki sodnrji kazenska obravnava proti trgovcu Štefanu Cigo;. Prvi je bil obtožen, da je izdeloval človeškemu želodcu škodljive klobasice, medtem ko je d"rugi obtoienec bil obdolžen da ih proda al kupujočemu občinstvu. Ker je svoječasna vest časopisov o pokvarjenih klobasah nemalo razburila goriško občinstvo, zato ;e v!adaJo v Gorici za 1o razpravo izredno zan:man;e. Po dolgi in živahni razpravi je sodnik Dr. Leoni proglasil razsodbo, » katero je bil me«ar Guagnin obsojen na 3 mesece zapora, na 500 Hr globe in na 3 mesečno parepoved izvrševanja n egove obrti, trgovec Cigoj pa je bil obso>n na 20 dni zapora in tudi na dva setdnevno pre-po^4pd izvrševana njegove obrti. Obtoženca sta vložila proti razsodbi priziv na drugo instanco. — Kako je lep vojaški stan! Tako pojejo «mladi vo;'aki-korenjakj,» ampak natrorn^'k Ivan Žgur iz Podrage ni niihovega mnen a. Zato se tgur ni hotel odzvati klicu kralja, ki ga je Ie- L 5; č. g. žup. Hubert Leiler pa 20 kg fižola. Srčna hvala! Za isto podružnico so darovali zavedni va-ščani v Coljavi pri Gabrovici: C olj a Maria 19, CoJ,"a Jožeia 14, Colia Frančiška 11, Luin Marija 8 in Švara Mari a M. 18 - pc 2 kg: krompirja; Coija Viktorija 10 in Cofj^a Mari a 16 -po 5 kg krompirja, .Jtrren Ema 2, Co?|a Frančiška 3, Ostrouška Karolina 5, Ostrouška Kristina 6, Zerjal Angela 15, Gec Alojzi* 12, Colja Karolina 9, Makove« Emftra 17, Svara Marija št. 18 in Luin Marija 1 - po 2 kg tižoJa; Col'a Viktorija št. 11 poleg krompirja se 1 in pol kg ječmena. Šentjakobski šoli je daroval mladi Zorko Žer'al lepo veverico. Hvala! Plavci zbrali v veseli družbi L 50 za Šolsko druitvo. Grasilda Kante, učenka prvega razreda slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu v Trstu, je nabrala v Smar ah na svatbi &o6p Jožefa Vrlovec in g.čne Aice Henikman L 72 za Šol. društvo. Na pobudo g. Mihelna se je nai>raIo med zavednimi fanti in možmi v Riliemfcerku L 17 za Šolsko društvo. Prejeto napitnino od trgovca g. Franca Iste-niča L 20, h katerim dodaa be sam L 10; skupaj L 30 daru e gosp. Ivan Fait, Mifctno - šolskemu društvu v Trstu. SAVEZ SODNIKOV, Sodnik« za nedelr ko tekmo: Adria - Magdalena: Vlad-c Kras; Obzor - Op-ime: Rudi Smrdel; Presveta - Gorica: Drago Sancin; Voiga - Sparta: Boris Plesničar. Opozarjamo vse č'anice, da ob dnevih, ko sc bodo vršile prvenstvene tekme, ne bodemo nakazovali sodnikov za prijateljske tekme. — Vodstvo SS. _ _ Na igrišču S. D. «Adria» v ul. Calvola se srečata v nedeljo 22. t. m. četa M. D. S. M M. Spodnja in prva četa S. D. Adria, da si bosta merila moči za prvenstvo. Prvenstvene tekme na"nabor, inarveč «e je rajši skril. Ko med našo mladino so popolnoma neka) novega, J gc posTedti)e dni potikal po Gorici, so ga ker se do sedaj niso še vršne solok v nasi po- j j , ^ ai polici.;ski agenti ter odvedli v goriške krajmi med našun ž:>f>&; Dpasj od —M do — .3o*; Zs^vsb od 43 9 > do 44.3j. R«sčy»ks obvesnie« W - . VALUTE: Irit; 'JO novembra. Avstr^skskroM od 0.6^46 do 0.0356; dinarji od 43.5 do ^4.25; dolarji od 24.80 do 24 95; novci po 30 frankov sd fcL— do fant Sterling od 120 25 do 120.60, vam ntidl nakup v'naši prodajalni: 1) Gotovost, da kupite zimik§ potrsMone po nalzmernelšlh cenah so stalne in zaznamovane na vsakem posameznem kosu. Tudi dobite najpopolnejšo izbero. 2) Gotovost, da dobite krasen dar, odgovarjajoč približno 10 7® vrednosti vašega izdatka, ako kupite za L 50.— blaga v enem dnevu. 3) Možnost, da dobite darove, ki nadkriljujejo nakupno vrednost, tako da lahko dobite tudi 1£0°/o nakupe vrednosti Več takih darov je bilo izročenih te dni. Imena in bivališča dobiteljev so na vpogled vsakomur. Nekateri primeri našega trpežnega, elegantnega in cenega blaga : PLETENINE Podsuknjlce bombažaste 9.80, 7.20, 4.75 Podsakr.jlce volnene 17.50, 16.—, 12.90 Culottes bombažaste v vseh barvah 16.—, f0.50, 7 50 Culotes volnene, ojrčene v koraku 25.50 Maje ali spodnje hlače (sist. Jager) moške ali ženske L 41.50, 30.— Pletenine, izdelki in klobuki za otroke za danes ob H), sestanek I. 'n II nogometne] čete v društveni sobici. — Načelnik. is triaik«na SlvUenla Nesrečni pevci. Slep e kdor se s petjem ukvarja >, /e !.rt!'I Prešeren v dobrih starih ča-sJi. ko se ljudje n.:so še tako ukvarjali s politiko; ako bi pa bil slavni pesn:k živel v sedanjih modernih časih, bi v dotični stih bržkone \ric.l še besedo nesrečen*, ka^ti pet e je dandanes prece nevarna zabava, posebno ako pesern ni intonirana po- modernem leitmoti-\u To resnico je predpreteklo noč b^:dk0 občutil k črn ar N:no Z^ani, lastnik neke gost ] ne v ulic« Timeus št, 6. Ko je predsinočiijim zaprl svo'o goS'ilro. se je podal z nekaterimi prijate-li v neko gostilno v ulici XX. Scttembre. I>ružba je bila precej žlahtne vo'je, zato ;e pađ umi ivo, da .je tu pa tam ubrala kako več ali manj veselo- popevko Končno, ko so začtiti'i petrebo po postelji, so se prijatelji cHpravili dojrov. Toda komai so zapustili gostilno, je planila proti nj m mladeničev, katerim očividno popevke Ziani a in njegovih tovarišev niso bile po volji. Meni nič tebi nič, so začeli mladeniči udrihati po veseli družbi, ki je po uvo'i moči skušala vrniti milo za drago. Nastal je hud pretep, ki se je končal šele tedaj, ko se je Ziantiju ulila kri iz nosa in ust. T eda) so jo mladeniči naglo odkurili, Ziani pa se c v spremstvu tovarišev podal v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima mož razer rane na zgoraii ustnici iudi zdrobljene nosne kosti. Ziani se bo moral zdraviti najmanj kakih 14 dni. — Pet'e je spravilo v nesrečo tudi 40-letnega sladoledarja Marijana Fletta, stanu oč v ulici Giuliani §t. 42. Predsinočnjim je popival in pel v družbi nekaterih znancev v neki gostilni v ulici Arca+a. Ker so se Flefeta in njegovi tovariši preveč drli, jih je krčmar skušal odpraviti iz gostilne, kar «e mu ie končno tudi posrečilo, dasi ne brez napora, Fletta se pa ni odpravil domov, kakor so storili n.'egovi tovariši, temveč *e romal se v druge gostilne. Ko 'e naposled začutil, da ga ima dovolj pod klobukom, ie krenil pro*i domu, pevaijoč neko popevko. Njegovo pet'e je razdražilo nekatere neznance, ki so skočHi proti Flet'u in ga začeli obdelovati naprej s pestmi, potem z nožem Dogodek je imel svoj epilog v mestni bolnišnici, ka"~cr je bil nesrečni pevec prepel an z avtomoVlom vati denarja, ker je bila blagajna, v kateri se je prejšnjega dne nahajalo nad 5000 lir, popolnoma prazna. __ novi, križane strune, se prodajo pr> L 4500.— 5000— Ceniki zastonj. Solitario 25,'HI Trst 1624 TRGOSKEGA pomočnika za trgovino mešanega blaga, išče Karel Šiskovič, Heipelje-Ko-zina, 1625 DROBNE GOSPODARSKE VESTI IZ RUSIJE Zadružništvo, Sovjeti podpirajo zadružništvo z vsemi sredstvi. Radi tega se ni čuditi, ako se zadružništvo pod sovjetskim režimom tako naglo in tako krepko razvija. Izmed vseh za-družniških panog napreduje na;bolj ,konsumno zadružništvo. To nam je takej razumi Wo, ako pomislimo, da mu vlada pomaga v borbi oroii privatni trgovin.i v izdatni meri. Število kon-s um ni h zadrug raste od leta do leta in nihovo poslovanje se širi v vedno več;i meri. Dne 30. aprila se jc v Rusiji naštelo 23.S21 konsum nih zadrug s 43.635 prodajalnami in BILJARD velik, popoln, skoraj nov, se proda po n itki ceni. Via Giulia 80. Prodajalna. 1626 MEBLIRANA soba v bližini južne positaje se odda v najem. Na razpolago tudi hrana. Via Ruggero Manna 34/111 desno. 21 LETE1N mladenič, dobrih starišev, govor sloven&ko, Išče primerne službe. Bandel Alfonz, Pliskovica, Komen. 161 fc HARMONIJ za cerk«v, rabljen, v dobrem sta n u se išče. Ponudbe na naslov: Zupni urad. Vod'zze, I&tria. 1617 ROK Si iiCE Za ienske Usnje imit. velikanska izbera L 7.90 Usnje imit. fantazija L 15.— 12.50, 10.85 Usnje glace ali švedsko !. vrsta L 19.50 Za moške Usnje imit. barvane belo ali chamois, pralne, zadnja moda L 17.50 navadne L 9.50 Usnje kenguru, trpežne L 26.— Irhaste originalne francoske Fischl Freres L 39.— Corso V. E. III, 16 Corso V. E. III, 16 922 000 BABICA, avlorizirana, diplomirana sprejema člani, medtem ko je leia 1923. obstojalo !e \8/G02 zadrug s 24.636 prodajalnami in 489.600 — Zelo so se razširile konsumne zadruge po vaseh, kjer so jih leta 1^33 našteli 16.105 z 21.240 proda alnami in 2,297.000 člani. Letos je število vaških konfl. zadrug narastlo na 22.2^10 z 32.297 proda alnami in 4,360 000 člani. Temu nasprotno se opaža v mest h koncentracija konsumnega zadružništva, kar povzroča naraščanje prodajalen in padanje zadrug. Leta 1923. se jih ie naštelo 1®97 z 3216 prodajalnami, leto« pa samo 15d7 z 11.127 prodajalnami. Število prodaialen se je torej več-kot potro ilo. Te zadntge so imele leta 1923. 2,599 000 članov, 1 aprila t. 1. pa jih. je bilo že 3,562.000. — V konsumnih zadrugah je včla-n enih okrog 8,800.000 oseb. — Poljedelske zadruge šte'ejo 2,900.000 članov, produktivne pa samo 450.000. Žetev. Glasom uradnih statističnih podatkov sovjetske zveze je znašala celokupna žetev 65 miljonov ton protr 70, kakor se je v začetku pričakovalo. __F. Cč- Konkurz dražbe Veneto-Giuli/uta. Konkurz je napovedala v tuka Šnfili trgov-sk h krogih v zadnjem času zelo poznana Soči et a Veneto-Giu?iana. Najbolj oškodovana je pri tem tvrdka Crippa De Luigi iz Milana, ki ;e imenovani družbi dobavljala vel kasske množine manufakturnega blaga po smešno niz- noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farne to 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon "20-64. 1524 PODLISTEK k:h cenah. Lastnik družbe Giovanai Corazza-j tajočih usten gl< pa je razpečaval b?a£o iznod nabavljalne cene. bo v očeh. «NJ remkoli pogTedu, z edino iz.emo morda sedaj pri tem potovanju. Ta večer sem sklerr i, da vas poprosim, ako mi bosie hoteli zaupati, da mi pojasnite kaj glede tega moža, ki umira spodaj, in glede n'egovega čudnega potovanja. Mislim, da mi ni treba poudarjati, da bom vaše zaupanje spoštovala.^ ' Obžalujem,« je rekel. ^Vprašate me nekaj nemogočega.» «Ptotemtakem je res, da se plete neka žaro ta?» je vztrajala. •< Do volite mi, da vam stavim direktno vprašanje. Ali ni res, da ste napravili iz mene brez mojega vedenja udeleženko nekega nezakonitega čina?» , . . -Res je ptriznaL -Zelo ofcžahnem, da je tak«, a bilo je nu no potrebno. Brez *ašegs sodelovanja bi nikoli ae dobil dovoda ^ transportiranje Phillips čez Atlantik- «Kakšno razlflto sem jaz s srojtm sodelora- njem napravila?* ,, •Vaša naratooat je poA4ila pad]tQ* j*dex resničnosti in poštenosti^ ji ie povedal. «Vi •te oseba odlične družabne ftapnje in v vsAi deželi vas vsi občudujejo m hvalijo. Zdravnik, ki spremlja bolnika, je prišel iz vaše lastne edafat • čudovito mehko svetlo-1 bolnišnice. Nihče « svetu bi ne mogel Su-JloU me nista vsjcali v kate-1 miti da * 1 E. PHLILIPS OPPENHEIM; ta slečal gespria Mm toa Prevel France Ma^ajsa. ^Domnevam, da poseduje ta človek nekoliko inteligence mladega psička,» je rekel za-smehljivo. «• - J az pa gospoda Cravrshaya sploh ne razumem, » je priznala. »Predno sva se sestala na tem parniku, je bilo moje znanje z njim zelo površno. Vsekakor se spominjam, da sem ga smatrala za odločnega in pogumnega človeka. Tu na parniku pa se mi je prikazal v površniku, ves ovit, z galošami na nogah in tako se toži nad svojimi domnevanimi boleznimi, da sem se mu morala smejati. Včeraj je bil zopet drugačen. Bil je popolnoma resen in govoril mi je o vas.» «Ali hočete biti svarjeni pred meno:.?» je vprašal očitaje. «Ali sem kdaj plul pod lažnji-vim praporom?« Prosim vas. nikar,» j« prosila in ga trepe roto. Ako bi ta osel od Crawsh*ya ne dospel na parnik, sem prepričan, da bi *e nikoM ne po.avila niti senca stima Zatrepetala je. , ■Dalje mi n-ačeie zaupati svo« skrivnosti?« • Ne morem Vaša naloga bo v Liverpol« dovršena. Ko hitro zapustite v družbi z zdravnikom tU parnik in ambu'anco, Če ostane Phillips živ, boste prosti in lahko te piovrrcfe domov kadarkeli ieHu.» «Dobro,« rekla. Glejte, jaz sj>rcjfucm svojo pozicijo. Ki,.- se*i cWfitbi!a. htočerc ii-polniti, pa naj reče Cra*miAy karkoli hoć*». Ali nočete v zrHvalo zato postopati z m^tfo, če že ne kot z zaupraoo pa >«&t 9 teljico?« Obrnil se je in za trenutek zrl na mm o prošnjo v njenih mehkih oč»eii sc ^ naglo obrnil »tran. «Jaz ne spadam v vrsto tistih, gospodicn* Beverley,» je rek^l «izimxl katerih si smeta izbirati svoje priajtelre-* «In zakaj bi si ne «meia napraviti