Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja!: Za celo leto predplaCan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za lieden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., ra Četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošifjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Ijeden i Vredništva telefon-štav. 74. Naročnino in oznanila (in »era te) »sprejema upravnlStvo ln ekspedklja t Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenISkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 248. V Ljubljani, v petek 28. oktobra 1898. Letnik: XXVI. Državni zbor. Dunaj, 27. oktobra. Ogerska nagodba. Sicer ta naslov ni pravni, a je pravi, kajti sedaj že četrtič Ogri narekujejo nagodbo. Avstrija je imela vedno slabše stališče nasproti Ogerski, katera je znala v svojo korist izrabiti položaj. Tudi sedaj so si Ogri izbrali boljšo polovico, ker so bile vse tri vlade pri obravnavah o obnovitvi nagodbe brez zaslombe. Nagodba ima mnogo slabih stranij, vendar treba pomisliti, da se velike napake ne morejo na mah popraviti. Avstrija je takorekoč že pri prvi nagodbi prevzela servitute, katerih ne more izbrisati iz svoje zemljiške knjige. In to se maščuje se danes. Stoječ na nepristranskem stališču moramo priznati, da je nagodba že vsled tega državna potreba, ker bi carinska meja jako škodila obema državnima polovicama. S tem pa seveda ne moremo priznati, da bi ravno samo Avstrija na svoje stroške morala varovati »državno potrebo«, kajti istina je, da so danes in gotovo še prihodnje desetletje Ogri v vsakem oziru navezani na Avstrijo. Ogri brez nagodbe z Avstrijo se zgube v svetovni politiki, dočim imajo po Avstriji veljavno besedo. Skratka: v današnjih razmerah mora večina glasovati za nadrobno razpravo, sicer provzroči krizo, ki bi koristila le političnim nasprotnikom. Gojimo pa upanje, da bodo pododseki zboljšali vsaj železniške tarife ter dosegli jasnost glede kvote. Nagodbeni odsek je podoben mlinskemu kamnu, ki noč in dan melje drobnice in plesnjive krhlje. Govorniki so ropotali dolge ure, da se je kar kadilo po veliki dvorani, toda vreča je prazna, mlivo se je umlelo in mlinar je brez zaslužka. V vseh govorih je več teoretičnega, nego praktičnega znanja, v obče pa odločuje strankarsko sta-liče. Včeraj je kamen srečno pogoltal prvi zasip, generalna debata v odseku je končana, prihodnje dni se prične vejanje in čiščenje v pododsekih. Z 21 proti 13 glasovom je odsek odklonil zahtevo dr. Grossa, naj vlada nadaljuje obravnave z Ogri in predloži nove nagodbene načrte. Istotako je bil odklonjen predlog poslanca Heegerja, ki je zahteval, naj Avstrija Bklene carinsko in trgovinsko nagodbo z Nemčijo. Vsprejet je bil konečno z 31 proti 11 glasovom predlog grofa Dzieduszyckega, naj se izvolijo trije pododseki, kar se je v sinočni seji tudi zgodilo. V pododsek za carinsko in trgovinsko nagodbo so bili izvoljeni: Dvorak, Dzieduszycki (načelnik), Foft, Hagenhofer, Kaftan (poročevalec), Karlik, Kern, Kolischer, La-ginja, Axmann, Basevi, Kaiser, Lecher, Mauthner; v b a n č n i pododsek : David Abrachamovvicz, Berks (načelnik), Keil, Kunig, Metali (poročevalec), Milevvski, Popovici, Stransky, \Vachnianyn, Au-spitz, Gross, Jax, Steinvvender, StUrgh; v pododsek za užitninske davke: Falkenhayn, Gnievvosz, Kozlovvski, Kolp, Rutovvski, Sch\varz, Šuklje, Tollinger, Zedwitz (načelnik), Chiari, Menger, Schlesinger, Spens, Verkauf. Poročevalci v tem odseku so za petrolejsko carino Kozlowski, za sladorni davek Ruto\vski, za predlogo glede pre-pusta od užitninskih davkov deželam Šuklje. Ti pododseki prično svoje delo še le v 14 dneh, da mej tem časom poročevalci izgotove svoja poročila. Obče mnenje je, da zbornica ne dovrši na- godbe o pravem času in da bode treba novega provizorija. Ali je tega treba bilo?! Današnja seja. Začetkom današnje seje zahteva poslanec Kienmann, naj zbornica sklene debato o odgovoru trgovinskega ministra Dipaulija na neko interpolacijo. Večina ta predlog odkloni, kakor tudi predlog poslanca Lecherja, naj se otvori debata o odgovoru pravosodnega ministra na interpelacijo glede delniške družbe v Steyru. Posl. Wolf je danes jako slabe volje ; vse ga jezi, vse mu je na potu. lluduje se grozno, daje zopet na glasovnicah dobil imena kandidatov, ka-tere naj zbornica voli kot člane drž. sodnega dvora in drž. sodišča. Predsednik dr. pl. Fuchs ga opetovano vpraša, kaj hoče; a \Volf razsaja in bije z rokama na vse strani. Kar ga vščipne brencelj, da kot burja vihra k predsedniku , ki pa se ž njim noče razgovarjati. Wolf se med glasnim smehom zbornice vrne ter potoma strežaju izbije iz rok posodo, v katero je nabiral glasovnice. Od vseh stranij mu kličejo: pfui! Kot člani državnega sodnega dvora so bili danes izvoljeni: Dr. Kokoschinegg, vseučiliški profesor dr. Lammasch, predsednik okrožnega sodišča v Bolcanu dr. Melchiori, predsednik lvov-skega nadsodiSča dr. Mniszek, fin. prokurator dr. Podlevvski, advokat dr. Popelka, dr. Porzer, dr. Skarda, dr. vitez Tonkli, dr. Jos. Suppan iz Ljubljane, dr. \Vackernell in dr. Weitlof. Po tej aferi se prične debata o LISTEK. Primorka. Profil. — Spisal S. Semenovič. Sedel sem na vzvišenem kraju nad reško luko in zrl na morje. Budilo se je krasno jutro. Na jasnem nebu je ugašala zvezda za zvezdo in polagoma se je osvetil daljni vshod. Svetli, rožasto naduti žarki so vstajali na kraju poltemnega nebesnega oboka iz vode, in blišč mladega jutra je zasijal v morski globini. Lahna sapica je dihala sem od morja in se nedolžno zigravala v oljkah in temnih cipresah, rastočih v bližnjih vrtih. Mračna meglica je poletavala nad luko, a šepet morskih valov je prodiral lahni megleni ovoj. Mir, nočni mir je še ležal po kamenitem hribu okrog mene. Daljni vrhovi kraških gora so se žarili, a po prostranih krševitih planinah, ki se razprostirajo nad Reko, zavijala je še siva nočna halja borne belo - zelene cvetlice , mršavo hrastičje in pritlikovje v skrivnosten somrak. Iz temine so se razločile le bele, mrtvaško-bele skale, moleče tajnostno-tožno navzgor. Toda v reški luki je bilo že živahno gibanje. Gostobesedno govorjenje, zapovedujoči glasovi, premetavanje zabojev, škripanje koles mnogo-brojnih dvokolnic, rožljanje verig in vsestransko tekanje se je mešalo v šumenje ploskajočih morskih valov. Pripravljala se je kupčijska ladija za odhod. Na vse zgodaj so se odpirala vrata malih, bornih hišic po obronku hriba. Iz njih so prihajali krepki, črnobradati možje, pripravljeni za odhod. Spremljale so jih žene, nekatere z deco, druge same. Žalost je legala vsem na srce, ko so zapuščali mirne domove. A kmalu se je umaknila žalost nekakej samozavesti, nekakemu pogumu in ponosu, ki se kaže vselej in povsod na krepkem hrvaškem mornarju. Ob poti, ki vodi med cipresami in hrasti-čevjem ob morski obali, stoji koča ribiča Zvanija. Zvezde so še migljale, mrak, lahni jutranji mrak je še ležal nad morjem, ko se je odpiralo v tej hišici malo okno, obrneno na pot. V oknu se je prikazala dekliška glavica z razpuščenimi kodri in bistrimi očmi. Jutro je bilo, zgod je jutro, a prav nič niso bile zaspane te črne oči. Vidno so pričakovale nekoga. Po poti so prihajali in odhajali mornarji, poslavljajoči se od doma. Prišel je tudi mlad visokorasel mladenič. Ponosno je stopal po poti, nihče ga ni spremljal. Prišedši do male ribičeve koče je postal. Glavica v oknu se je zganila. »Joso!« je bilo čuti sem od okna. »Dragica!« Mladenič je pristopil k oknu. Veter je šumljal med resnimi cipresami in odnašal šepetajoče besede v mrak. — Poslavljala sta se nevesta in ženin. Kratko je bilo slovo, kajti parnikov žvižg je zval mladega mornarja na krov. Hitrih korakov je odšel. Nekaj časa je še zrla deklica za mladeničem, potem pa je zaprla okno. Potegnila je z rokavom po rosnih očeh ter pokleknila k mali podobici Brezmadežne. Nagnivši glavo sklenila je roki in klečala dolgo pred podobo »Morske zvezde«. Ustnice so se jej gibale, a duša jej je drhtela v vroči, iskreni molitvi, dokler se ni zganil oče-ribič na borni postelji in poklical: »Dragica!« Dekle se je vzdramilo in priskočilo k postelji. »Kaj je oče ?« »Pripravi mi pražnjo obleko! V mesto grem, da spečam ribe, ki sva jih včeraj nalovila. Vedve z materjo pa poberita mokre mreže iz čolna in jih sperita. Potem pa jih obesi na vrvi, da se posušč«. Deklica je hitela v vežo, da vzame iz velike črne skrinje pražnjo očetovo obleko. Parnik v luki je zažvižgal tretjič in zadnjič. Po vsej okolici je odmeval njegov glas in segal marsikomu globoko v osamelo dušo. A skoro vsakemu je budil tudi upanje na boljšo bodočnost. kužni nevarnosti. V zadnji seji je ministerski predsednik grof Thun odgovoril na interpelacijo glede kuge na Dunaju. Naglašal je, da vlada ne more prepovedati znanstvenih poskusov, ki so na korist človeštvu sploh. Da, znanstvene preiskavo in poskusi so potrebni, toda z gorečo trsko se ne sme dregati v predivo, ker se s tako lahkomiselnostjo lahko provzroči grozen požar in velikanska škoda. Današnji govorniki so brez izjeme naštevali razne nedostatke na tukajšnjih medicinskih zavodih. — Istina je, da so že prejšnje vlade v tem oziru mnogo opustile in zamudile in da nekateri organi postopajo z neverojetno lahkomiselnostjo. Zato ni odveč, ako so danes govorniki pojasnili in razkrili nelepe razmere v občni bolnišnici, le škoda, da mnogi mahajo tudi po senci. Govornikov je oglašenih kar 33 ; do 5. ure so govorili Gregorig, naučni minister, dr. Fournier, dr. Jarosievvicz, Schneider, Steiner, vladni zastopnik dr. Kusy, dr. Chiari, Daszynsky in Vrabec. Kakor kaže, bodo še dolgo prali umazano perilo. Katoliška ljudska stranka je imela danes pod predsedstvom dr. Kathreina sejo, katere se je udeležil tudi trgovinski minister baron Dipauli. Po daljši debati o političnem položaju je klub soglasno vsprejel nastopno resolucijo: »Katol. ljudska stranka smatra kot svojo prvo nalogo, da pospešuje kulturni napredek in moč skupne države, to je, verske, politične, gospodarske in narodne koristi posameznih kraljevin in dežela neodvisno od vlade. Klub bode podpiral Vlado, v kolikor dopuščajo njegova načela in se strinja ž njegovim programom. Klub obžaluje narodni prepir, ki ovira vspešno delo državnega zbora ter škoduje državi v vsakem, posebe v gospodarskem oziru. Klub se drži stališča popolne ravnopravnosti vseh narodov, zato se ne more udati radikalno - narodnemu toku. V tem prepričanju klub ostane in ga ne bodo motili napadi, naj pridejo od katere koli strani. Za slovensko nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani je danes občina Selca na Gorenjskem po poslancu dr. Kreku vložila dve peticiji. Prav je in potrebno, da se ljudstvo samo oglaša za svoje pravice in tako svoje poslance moralno podpira. Toda nekaj moramo povedati mnogim slovenskim županom: Mi zahtevamo slovenske urade, slovenske šole, vseučilišče, slovenske pečate in napise pri raznih ces. uradih, toda mnogo je slovenskih ob-čin tudi na Kranjskem, ki imajo še danes samonemške pečate. To je narav nost škandal in sramota. In zakaj? Ker se mnogi župani boje zamere pri gospodih glavarjih !' Prebivalstvo v hrvaškem Primorju je revno. Peščena zemlja, na kateri prebiva, rodi bore malo, Jedini zaslužek in jedina zaslomba je Primorcu morje. Ne samo ribiči in brodniki dobivajo pri morju svoj košček kruha, ampak tudi mornarji, služeči na velikih kupčijskih ladijah. In kot tak slovi Primorec po svetu za najboljšega, najzane slivejšega in najvstrajnejšega pomorščaka. Vsako leto, ko odrinejo iz Trsta in Reke velike kupčij ske ladije na daljno morje, zapusti na stotine Primorcev svoje tihe domove, kamor se vračajo šele v jednem ali dveh letih. Danes je odhajal kupčijski parnik »Orest«, namenjen v vzhodno Indijo. Urni mornarji so po metali na krov dolge železne vrvi, s katerimi je bil parnik privezan na obrežje, v notranjosti la dije se je zaslišalo bučanje in sopihanje stroja, vijak v ozadju ladje je švignil na okrog in ljuto razpenil zeleno vodo — polagoma se je jel oddaljevati mogočni trgovski velikan. Hitrejše je letelo vreteno strojevo in urnejše je rezal »Orest« valove domačega morja. Potniki in mornarji, vse, vse jc stalo na krovu in gledalo na obrežje, kjer so stali njihovi znanci, prijatelji, sorodniki — same ljubljene duše, od katerih jim je bilo slovo težko, neznosno. Neizprosna usoda je trgala srce od srca, vedno več mrzle vode je bilo med plamtečimi ognji poštenih, nepokvarjenih src, in marsikomu je trepetala duša pri misli, da morebiti ta mrzla voda pogasi jedni ali drugi plamen za — vselej eJalje sledi.) Državni dolgovi. Danes je kontrolna komisija predložila poročilo o stanju državnih dolgov koncem junija t. 1. Splošni državni dolg znaša 2.757,449.395 gold. 10 krajcar., dolgovi avstrijske državne polovice 1.470,788.878 gold. 95 kr., skupaj 4.228,238.274 gld. 5 kr.; obresti od tega dolga 176,757.216 gld. 61 kr. Služabniške plače. Pododsek proračunskega odseka, da se posvetuje o predlogi tičoči se državno služabniških plač, se je danes izvolil in tako • le osnoval: Načelnik: dr. Kur z, zapisnikar: dr. Krek. Poleg njih so se v pododseku: dr. Pietak, Abrahamo-wicz in Tusel. Vlada še dozdaj ni dala nobenih podatkov odseku; zato se vsa zadeva zelo zavlačuje. Politični pregled. V Ljubljani, 28. oktobra. Postulati češke delegacije. V dobi pogajanja s Thunovo vlado, ki, kakor znano, še sedaj ni definitivno končano, predložile so vse desničarske stranke vladi svoje »postulate« ali zahteve, glede katerih žele, da jih vlada izpolni, ako hoče, da jo bodo podpirale pri razpravi nagodbenih predlog. Tako so tudi češki poslanci naznanili svoje predloge kot conditio sine qua non. O vspehu pogajanja z vlado o teh postulatih je poročal v predvčeranji seji v mladočeškem klubu načelnik dr. Kngel. Naznanil je, da se je grof Thun že olicijelno izjavil o teh zahtevah. Njegov odgovor je bil načelno ugoden glede vseh 26 po-stulatov. Glede nobene točke se ni pokazal nenaklonjenega. Vendar pa njegov odgovor ni bil dovolj jasen in določen ; posebno ni povedal roka, v katerem namerava vlada ugoditi navedenim zahtevam. Vsled tega je sklenil klub, da se še nadalje pogaja z grofom Thunom in sicer tako dolgo, dokler češka delegacija ne dobi preciznega odgovora. Se le potem bo klub uravnal svoje postopanje napram vladi. S samimi obljubami se Cehi ne morejo zadovoljiti. Pred vsem se je pa naročilo parlamentarni komisiji, naj skrbi za to, da se razmerje mej Cehi in vlado čim preje pojasni. — »Politik« poroča o tem razgovoru, da je grof Thun obljubil češkim zastopnikom, da je voljen ustreči želji češkega naroda, vendar se mora še poprej dogovoriti s posamnimi resortnimi ministri-Ta list tudi pripominja, da imajo člani parlamentarne komisije v češkem klubu za seboj precejšnjo večino in da je v opoziciji le malo poslancev, ki se ne marajo odločiti poprej, dokler ni zagotovljeno vse, kar zahtevajo. Nemške „Gemeinbilrgschaftu ni več. Klub nemške ljudske stranke sošel se je včeraj popoludne na poziv nekaterih članov k posebni seji in sklenil sledeče: Uvažuje, da sta se v zadnji seji nagodbenega odseka dva levičarska člana parlamentarne komisije levice v nekem važnem vprašanju ločila od ostalih zastopnikov levice in toraj načelniki ne morejo jedino postopati v tem vprašanju in sploh v reševanju svoje naloge, sklene nemška ljudska stranka odzvati svoje zastopnike iz parlamentarne komisije. — V narodnostnih vprašanjih bo skušala stranka i nadalje složno postopati z ostalimi levičarskimi klubi. Klub krščanskih socijalcev pa je nato sledeče sklenil: Ker je nemška ljudska stranka izstopila iz zveze, kar se z obžalovanjem jemlje na znanje, je zginila tudi nemška celokupnost. — Tako je vsaj oficijelno pokopana nemška celokupnost v precejšnjo škodo združene opozicije germanskih voditeljev. Mažari in hrvatsko državno pravo, Od prvega trenutka, ko se je mej bratskim na rodom hrvatskim prvikrat oglasila ideja o hrvatskem državnem pravu, pa do današnjega dne so naši ljubi mažarski zavezniki rohneli nad bojevniki hrvatskega naroda ter si na vse možne na čine, seveda popolno zaman, prizadevali udušiti mej vedno bolj se probujajočim narodom to »obstoju Mažarske nevarno« idejo. Prav nič nas ni toraj presenetila interpelacija v predvčerajšnji seji ogerske poslanske zbornice, ki jo je v ime skrajne levice stavil posl. Polonyi in ki slove nastopno : Ali je ministerskemu predsedniku kaj znano o shodu, ki so ga na Trsatu priredili člani hrvatske stranko prava in slovenski poslanci avstrijskega državnega zbora, da bi pod varstvom hrvatskega državnega prava, ki pa ne eksistuje, sklenili zvezo v svrho ločitvo pokrajin, ki pripadajo kroni sv. Stelana? Ali je vlada prepričana, da soglaša to počenjanje z državnim pravom, ki velja za vse dežele krone sv. Štefana, s kazenskim pravom, ki je veljaven tudi za Trsat? Ali in kake odredbe je vlada ukrenila, da se v bodoče preprečijo in kaznujejo taka, proti časti in teritorijalni nedotakljivosti naperjena hujskajoča pobratimska poče-njanja? — Tako slove interpelacija moža, ki si drzne trditi, da ne eksistuje hrvatsko državno pravo, in ki bi najraje videl, da bi se danes po-mažaril zadnji Hrvat. Radovedni smo, kako se bo glasil odgovor ministerskega predsednika Banffyja. Deželnozborske volitve na Pruskem. Včeraj so se vršile po celem Pruskem prvotne volitve za pruski deželni zbor, katerih vspeh je odločilen za glavno volitev poslancev, ki se vrši dne 3. novembra. Vspeh včerajšnjih volitev seveda še ni znan. V volilni borbi so si stale nasproti štiri stranke, namreč konservativna, slo-bodno konservativna, nacijonalno-liberalna ter slo-bodomiselna stranka, po nekod so se vtikali v volitev letos prvikrat tudi socijalni demokratje, ki pa nikjer ne pridejo v poštev pri glavni volitvi. Pruski deželni zbor šteje 433 članov, od teh so šteli dosedaj združeni konservativci 211 poslancev in jim je torej manjkalo le šest glasov do večine. Pri včerajšnji volitvi slo se je torej zato, ali dobe ti zadostno večino, ali pa bodo vladali v pruski zbornici nadalje združeni nacijonalci in liberalci. Državna kriza v Franciji še ni rešena in še tudi ni nikake nade, da bi se kmalu rešila, akoravno je izjavil predsednik Faure, da bo zastavil vse svoje sile, da se čim preje sostavi novo ministerstvo. Kdo bo prihodnji ministerski predsednik francoski, je danes še popolno negotovo. Imenujejo se razna popularna in deloma že napol pozabljena imena, kakor Dupuy, Ribot, Bourgeois, Freycinet, Poincarre in tudi Constans, ki je že pred več leti izginil s političnega površja, Predsednik Faure se nikakor ne more odločiti, ker od nobene stranke ne pričakuje potrebne podpore. Vse je razdejano po državi, po celi deželi vre, vsaka avtoriteta je pokopana. Z velikim strahom zre Faure v bodočnost. Le jeden napačen korak v sedanjem kritičnem trenutku zadostuje, da se pokažejo za Francijo najusodneje posledice. — Vsemu temu pa je največ vzrok, ker se ne poseže po istih sredstvih, s katerimi je mogoče ozdraviti Francijo sedanje kužne bolezni. Preveliko nasprotstvo napram načelom katoličanstva in pa strah pred zagrizenimi sovražniki krščanskega imena sta kriva vsem velikim homatijam. Predsednik se neče ali ne upa opreti na ono stranko, ki ima za seboj veliko večino poštenega francoskega naroda in katera bi bila jedina kos težavni nalogi v korist katoliški Franciji. Cerkveni letopis. Cerkvena slavnost v Kranju. (Konec.) Z lepimi zgodovinskimi slikami iz preteklosti in sedanjosti nam je pojasnil in dokazal svetli knez, kako resnična je ta trditev in kako neutemeljeno je nasprotno govoričenje ali pisarjenje, kakor bi bila katoliška cerkev, hraniteljica Kristusove vere, sovražna pravemu napredku. Kjer se je ukoreninilo kristijanstvo, tam se je razvila omika, sreča in blagostanje. Zakaj je Evropa nad-krilila vse ostale dele sveta v omiki, in sicer v vseh strokah ? Kristusovi cerkvi se ima zahvaliti za to prednost. — Prav dandanes se kaže, da je človek res gospodar na zemlji, kralj vidnega sveta ; zvezde preiskuje, meri njih velikost in oddaljenost, zemlji preiskuje osrčje, z jedno besedo: vse prirodno sile mu morajo služiti. In vender, vkljub tolikemu napredku je dandanes toliko nezadovoljnosti na s vetu in toliko zla. Od kod to ? —• Vzrok je v tem, ker se ljudje in narodi hočejo nehvaležno otresti sladkega Gospodovega jarma, ker se odtegujejo kristijanstvu. Oni velikan, po katerem delimo zgodovino v dva dela, v pred-krščansko in krščansko, je ustanovil cerkev, če tudi so ga umorili na križu; v svoji cerkvi še živi in deluje. On ni samo človek, ampak tudi Bog. Zato je njegov nauk — božji, sama čista resnica. Tukaj imamo zanesljiv svetilnik v raznih zmotah in zmedah, ki se širijo in uče dandanes po svetu. Njegov nauk nas osrečuje, blaži in vodi do nesmrtnosti — kdor se pa odteguje blagodejni svetlobi in gorkoti tega božjega solnca, pri tem se pa oglasi in začne kruto gospodariti poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja, in nasledek je nezadovoljnost, nesreča, obup. Vse to nam pojasnjuje, za katero boleznijo dandanes hira člo-vešteo. Kaj naj stori mladina, da je ne potegne za seboj imenovani pogubni vrtinec ? Moli naj vneto in prosi pomoči njega, ki more pomiriti razbur jene valove strastij, pomoči pa naj išče pri njem zlasti po posredovanju Matere božje, ki jo imenujemo sedež modrosti božje. Angel na altarni podobi ob nogah brezmadežno Device nam kaže blagodejne nasledke, ki jih bomo sami čutili, ako uporabljamo in v življenje prenesemo nauke svojega zares apostolskega nadpastirja. Lilija v njegovi desnici nam svedoči, da bo vladalo nebeško soglasje in mir v naših očiščenih dušah, premagali bomo pod Marijinim zaščitom vse sovražnike in konečno dospeli do neminljive slave, kar nam naznanja palma v angelovi levici. Mogočen ie bil utis škofovega govora, ki se je pričel mirno, kakor šumlja neznaten vrelec med skalovjem, a rasel je in dvigal do največje navdušenosti, kakor se izpreminja mal potok v deročo reko. Po končanem cerkvenem opravilu se je za hvalil najpreje gosp. ravnatelj J. Hubad presvetlemu knezu za toliko prijaznost in naklonjenost do gorenjske mladine in potem se šestošolec Ipavec posebe v imenu dijakov najprej premilost-nemu škofu in potem tudi ekscelenci gosp. dežel nemu predsedniku za izredno odliko in čast, ki je doletela s tem dnevom kranjsko gimnazijo. V procesiji je spremila mladina z učiteljstvom vred ljubljenega vladiko v veliko cerkev in tako se je lepo završila cerkvena slovesnost ob krasnem vremenu. Obeda pri gospodu dekanu sta se udeležila poleg drugih povabljenih gostov oba najvišja dostojanstvenika v naši deželi. Izmed napitnic ome njam samo jedno, ki se mi zdi jako pomenljiva. Njegova vzvišenost g. deželni predsednik baron Mein so je dvignil s kozarcem v roki, zahvaljujoč se g; dekanu, ker ga je prijazno povabil k obedu, ter je dostavil, da ni prišel samo zato k eprkveni slavnosti, da se odzove uljudnemu vabilu g. ravnatelja, temveč posebno zato, da pokaže na konkreten način, kako zelo odobrava misel, ki smo jo gledali ta dan uresničeno : posebno kapelo za dijake na gimnaziji. Veseli ga — tako je nadaljeval ekscelenca gospod predsednik, — da vidi pri nadepolnem razvoju kranjske gimnazije kot vsporedno točko načelo: učiteljstvo naj deluje vzajemno in složno z duhovščino v prid mladini. Tudi nas so vzradostile take besede. — 24. dan oktobra t. 1. bomo zapisali z zlatimi črkami v zgodovino kranjske gimnazije, blesti se zares isklesan na marmornati plošči nad stopnjicami v kapelo; pričal bo še poznim rodovom, kak lep dar so poklonili raznoteri dobrotniki naši mladini, ker so jej postavili poseben božji hram ; oznanjal bo tudi, da je lepi prostor izpremenil v hišo božjo z blagoslovljenjem naš izborni za vse dobro vneti nadpastir, dr. Anton Bonaventura Jeglič, katerega nam Bog ohrani še dolgo. Krepko rastoči kranjski gimnaziji kličemo : Crescat, floreat! Vsem udeležencem pri cerkveni slovesnosti in vsem dobrotnikom, ki so nam pošiljali darove, velike in male, kakoršna je bila zmožnost ali srce, pa želimo plačila iz nebes. Valete ! P. Dnevne novice. v L j u b 1 j a n i, 28. oktobra. (Presvetli knez in škof dr. Autou Jeglič) se se poda prihodnji teden po Vseh svetih na pot v Iiim ad limina apostoiorum ter so vrne v domovino koncem meseca novembra. (Redka 25-letnica.) Dne 4. novembra bode 25 let, ko je slovenski poslanec g. Viljem Pfeifer stopil v državni zbor. Za posameznega človeka pomeni 25 let življenja jako mnogo, tem več pa za moža, ki 25 let neprestano deluje v javnem življenju. To svedoči, da tak mož deluje nesebično le v korist svojih volilcev in ima njihovo zaupanje G. Pfeifer ni taborit, ni ofenzivna narava, pač pa mirna, blaga duša, ki ima vedno in povsod pred očmi vsestranske, vzlasti gospodarske koristi svojih volilcev, a ob jednem tudi svoje ožjo in širše domovine slovenske. O njem smemo brez ugovora trditi, da ga nima osebnega nasprotnika v javnem življenju, pač pa mnogo odkritih prijateljev, katere si je pridobil s svojim tihim, blagim značajem. In to prijateljsko spoštovanje mu je izrazila tudi »slovanska krščansko narodna zveza« ter slavljencu na čast v torek zvečer na Dunaju priredila banket. Mnogi govorniki so v rusinskem, češkem, hrvatskem in slovenskem jeziku nagla-šali vestnost, požrtovalnost in druge vrline g. poslanca Pfeiterja, želeč mu trdnega zdravja in krepke volje, da more še mnogo storiti v krogu svojih tovarišev za svoj volilni okraj in slovanski rod sploh. In tej želji se pridružujemo iz vsega srca i mi ter kličemo slavljencu: Na mnogaja leta! (Ustanovni shod društva .Naia straža") se bode vršil v Ljubljani dne 15. novembra t. 1. zvečer ob 8. uri v Katoliškem domu. Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel. (Deželna prizivn* komisija za osebno dohoda- rino) prične svoje seje dne 7. novembra ter bodo trajale do blizo 15. novembra. (Iz Škofje Loke) se nam brzojavno poroča: Ostuden napad včerajšnjega »Naroda« na nunski samostan zaradi vmešavanja v volitve najodločneje zavračam, ker sloni na laži. Jaz se nisem udeležil volitve, katehet Blehveis je sicer volil, a nikjer agitiral, uršulinke pa še danes no vedo, da je bila kaka volitev v mestu. — Za nunski samostan: Feliks Za vodnik, duhovni voditelj. — (Op. uredništva: »Narodova« resnicoljubnost se kaže v vedno čudnejši luči. To poročilo tudi kaže, kako je kanonik Kalan agitoval v nunskem samostanu, kar mu očita včerajšnji »Narod«, ki ne veruje drugemu razun svojim lažem. (Cesarjev dar.) -Cesar je naklonil iz svoje zasebne blagajne naslednja darila: požarni brambi na Dobravi 80 gold., v Velikih Lašičah 80 gold., oni v Loškem potoku 80 gld. (Kmetijsko - kemičnemu preskušališču v Ljubljani) poslale so oblasti, društva in zasebniki do 20. t. m., to je v prvih dveh mesecih njegovega obstanka, 55 različnih predmetov v znanstveno (kemično, oziroma mikroskopsko ali bakteriološko) preiskavo, in sicer 23 poskušenj vina, 11 poskušenj Tomasove žlindrovke, 9 poskušenj vode iz studencev in vodnjakov, nadalje 4 poskušnje ilovine, 3 poskušnje vinskega mošta (grozdja) in po jedno poskušnjo zemlje, mleka, piva, sladorja iri tkanine. Poleg tega so se obračali na zavod v različnih kmetijskih in tehniških zadevah. Iz tega se razvidi, kako je bil potreben ta znanstveni zavod za našo deželo. (Promeuadni koncert) priredi tamburaški klub »Zvezda« v nedeljo, dne 30. t. m. v »Narodnem domu«. — Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. Posebnih vabil ni. Vspored se bode dobival pri blagajni. (Mlekarnica v Dobrepoljah.) Priliko smo imeli videti surovo maslo in sir, ki ju izdeluje v Dobrepoljah mlekarnica, katero je nedavno osnovalo ondotno neumorno delavno kmetijsko društvo. Blago je lepo in okusno ter se ne čudimo, da društvo svoje izdelke tako lahko vse sproti prodaja. (Redko.) Na vrtu gosp. župnika na Brezovici pri Ljubljani ima mlada nešplja popolno razvit cvet. Čudno, da tudi narava dela take skoke; no^ pa saj ni pravila brez izjeme. (Razpisuje se) mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Gradacu, okraj Črnomelj proti pogodbi in kavciji 200 gld. letna plača 200 gld. za oskrbovanje poštne službe, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 80 gld. in uradni pavšal 60 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Mrtvega moža), ki so ga v nedeljo z barja prepeljali na Dobrovo, so agnoscirali za znanega ubožca, ki je beračil po ljubljanski okolici. Kakor so izpovedali očividci, je nesrečnik isti dan padel z brvi čez Zornov jarek in utonil. Potegnil ga je mrtvega iz vode J. Dolinar iz Razorov. (Tatvine) so v poslednjem času vedno na dnevnem redu. Dne 21. t. m. jc neznan tat ukradel v župnišču v Preski srebrno jedilno orodje v vrednosti 12 gld., v noči od 10. na 11. t. m. pa pa je v cerkniškem konsumnom društvu nekdo odnesel denarja in blaga v skupni vrednosti 43 tri 60 kr. (Z nožem zabodel) jo minulo nedeljo v Zalogu posestnikov sin Fr. Avšič kočarjevega sina Snoja, ko se je vnel prepir mej njima in nekaterimi drugimi tovariši. Snoj je nevarno ranjen. (Nesreče ua morju.) O zadnjem deževju se je zgodilo veliko nesreč na morju. Pri Gourdonu se je potopila ladija »Anguald«, namenjena na Norveško. Blizu Middlesen se je potopila ruska ladija »Bircev«. Vse moštvo je potonilo. Pri Cap Santa Maria se je razbila laška ladija »Ester «. Štiri osebe so utonile. Poškodovane so tudi ladije »Adelgunde«, »Robert«, »Dillon«, »\VHhelm«, in na vseh je potonilo več mož. Pogrešajo tudi mnogo čolnov in ribičev. (Manjak.) Na Antilah so našli novo kurivo, ki je domačin1 imenujejo »manjak«. Analiza jo pokazala, da je strjen petrolej. Dobi se ga na površji po 30—60 ctm na debelo. Gorivo je izvrstno. Dobro služi tudi za »lirnež«. Uporaben je manjak posebno na mesto »guttaperche« za ovoj električnih žic. Društva. |K r š č. soc. polit, društvo »Naprej« v Cel j tu skliče v nedeljo dne 30. t. m. ob l/,4. uri popoludne javen shod v «Narodni dom« v Celj u. Govoril bo drž. posl. J. Žičkar o našem sedajnem političnem položaju; tudi bodo nastopili govorniki za naš gospodarski in socijalni položaj. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Gospodarska organizacija. Revizorjem »Gosp. zveze« in »Zveze kranjskih posojilnic« je imenovan g. Josip Perhavc, ime-jitelj konces. pisarne v Ljubljani, ki je že nastopil svojo službo. Kmetijska organizacija na«Francoskem. Kmetsko zadružno gibanje pričelo se je na Francoskem leta 1884 s prireditvijo shodov, kmetijskih kurzov itd. Potem so se jela snovati kmetijska društva, kreditne in korporativne zadruge, mej temi zadružni mlini, pekarije itd. Potem so nastale razne vrste zavarovalnic in vzajemnih podpornih društev. Če n. pr. kmet vsled bolezni ali poškodbe postane nesposoben za delo, prevzamejo društveniki delo zanj. Izvrstno tudi poslujejo pisarne za izkaz dola, za pravni poduk in pa razsodišča. Advokati pri kmetih nič več ne zaslužijo in prekupčija je skoro popolnoma uničena. Posamezna kmetijska društva so združena v občinskih, okrajnih, pro-vincijalnih in regijonalnih zvezah. Vse te zvezo skupaj tvorijo narodno kmetijsko zvezo z osrednjim vodstvom. Kmetijska kriza je od leta 1889 v Franciji premagana. Z vsakim letom seje zmanjšalo število prisilnih dražb. Zadružno gibanje spremenilo je tesnosrčnost kmetov in razširilo njihovo obzorje. Mož, ki je preje imel razum le za male interese, spoznava sedaj, da je njegov blagor v zvezi s splošnim blagrom. Za strankarsko politiko tu ni prostora, pač pa so praktično reformatorično delo in njegovi vspehf vplivali blažilno na stranke. V tem leži skrivnost nazadovanja in brezpomembnosti socijalne demokracije celo v deželi, kjer že 50 let obstoji splošna volilna pravica od 21. leta dalje za državni, pro-vincijalni in občinski zastop. V Avstriji smo še daleč od tega oddaljeni, da bi zamogli kazati na tako organizacijo kmetijstva. Vlada, ki bi v tej točki storila svojo dolžnost, bi si zaslužila veliko hvaležnost kmetskega ljudstva, ki jc jedro in temelj države! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 28. oktobra. Razdor v levici je popoln. Poleg nemške ljudske stranke so tudi antisemiti iu liberalci sklenili odpokiicati svoje zastopnike iz skupnega izvrševalnega odbora levice. Vse te stranke pravijo, da s tem ni izključeno, da bi od časa do časa se ' glede taktike skupno ne dogovarjali. Dunaj, 28. oktobra. Na kugi zbolela strežajka Pecha je popolno na koncu, drugim bolnikom se je stanje zboljšalo. Zader, 28. oktobra. V poslednjih dneh se je pojavilo v Sinja in okolici več po- tresnih sunkov, ter sp se pokazale na raznih krajih nove razpoke, vendar posebne škode potres ni provzročil. Trst, 28. oktobra. Včeraj zvečer so tukaj zaprli nevarnega italijanskega anarhista, pri katerem so našli 25 cm dolg žebelj. Levov, 28. oktobra. „Ivurjev Lwowski" poroča, da je vlada Čehom dovolila ustanovitev tehnike v Brnu ali Oloinucu, češko-nemškega vseučilišča v Brnu in pa da v državno oskrb vsprejme mnogo čeških zasebnih, občinskih in deželnih šolskih zavodov. Krakoyo, 28. oktobra. „Czas" objavlja dolgo pismo z Dunaja, v katerem hvali vlado, da je pri dogovorih s Slovenci pokazala toliko dobrohotnost in toliko razuma za potrebe manjših narodov. To je napravilo ugoden vtis tudi na poljske in češke poslance ter bo vtrdilo stališče desnice. — Pričakovati je, da tudi nezadovoljni elementi v češkem klubu spoznajo, da vlada za Čehe rada stori, kolikor ji je v sedanjih razmerah mogoče. Sredeo, 28. oktobra. Včeraj je knez otvoril sobranje s prestolnim govorom, v katerem je naglašal, da so razmere napram Turčiji in drugim državam zelo ugodne. Kolonija, 28. oktobra. „Koln. Zeitg." poroča iz Petersburga, da je Ruska popolno složna 8 Francijo v zahtevah, katere morajo Angleži Francozom izpolniti, ako hočejo, da jim Francoska odstopi Fašodo. — Francija . ima dobiti več točk na gorenjem Nilu in Par-ehl-karal. O tem se je grof Muravjev dogovoril v Parizu s francosko vlado. Pariz, 28. oktobra. Predsednik Faure je vsprejel včeraj Delcasseja, s katerim se je dalje časa razgovarjal o zunanji politiki. Popoludne je konferiral s predsednikom senata o sostavi kabineta. Pariz, 28. oktobra. „Eclairu poroča iz Londona, da se je mej ministerskim predsednikom Salisburyjem in francoskim poslanikom Courcelom doseglo sporazumljenje glede načina rešitve Fašoda-vprašanja. Oli-cijelno se ta vest še ne potrjuje, vendar izražajo nado razni listi, da se preporno vprašanje reši mirnim potom. Pariz, 28. oktobra. V prisotnosti Drey-fusove soproge, odvetnikov Demange in La-bori ter velikega števila poslušalcev pričela se je včeraj opoludne razprava pri kasacij-skem dvoru. Svetnik Bard je poročal. Prebral je vsa poročila o Dreyfusovi preiskavi, izjave raznih veščakov, pisma in prošnje Dreyfusove soproge ter izjave sodišč. Svoj govor je včeraj sklenil z besedami: Ako je bordereau služil za podlago Dreyfusove obsodbe, se mora ta preklicati z ozirom na izjave veščakov, katerih poročila se ne strinjajo. Danes govor nadaljuje. JafFa, 28. oktobra. Nemška cesarska dvojica je dospela sem včeraj zvečer ob najhujši vročini in nadaljevala danes potovanje v Jeruzalem. Umrli mk 25. oktobra. Karol Nolda, ključarja sin, 3 mesece, Vodmat 70, božjast. V hiralnici: 25. oktobra. Anion Strajhar, dninar, 28 let, caries et necrosis oss. multiplex. V bolnišnici: 25. oktobra. Pavi Mortar, dninar, 78 let, ostarelost. -Uršula Kramar, gostija, 78 let, črevesni katar. Ljudska posojilnica, registr. zadruga z neomejeno zavezo. Meteorologično porodilo. _Višina nad morjem 306-2 m. čas opazovanja 9 zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi I T7 f il.jug Neb* •g Š 6 jjs k jasno 0-0 7412 I 5'2 I sl. jug | megla ?40 0 | 11-2 | „ | jasno | Brednia včerajšnja temperatura 8 6". za 0-3° nad cortn&loB. Na rip. portalls 714 10-7 cepljene trte vrst: 1. rizling, beli in črni burgundec, rulandec, zeleni sil-vanec, moslavina, bela in rudeča ranfolina, rumeni in damasc. muškatelec, beli, rudeči in narezljani španjol, kraljevina, plaveč, bela rožica, kavSčina, črna lipovšina, tra-minec, slankamenka — sto po 14 gld., >n rlp. portalla- bllfe sto po 2 gld, dobe se pri Antona O&oreleo, nadučitelju pri Sv. Barbari vHaloMh na Spodnjem Štajerskem. pristnega letošnjega vina lastnega pridelka je takoj na prodaj. Cene: Belo namizno vino . . hektoliter po 22 gld Črni teran .... » » 26 » Vino je sladko in močno ter ima od 9—11 stopinj alkohola. S o d i se pošiljajo na naslov: Franjo Oorec župnik v Baderni, pošta Antignana, železniška postaja Pazin (Pisino) Istra. 758 VABILO na 757 l-l izvanredni občni zbor ki se vrši v soboto, dnč 12. novembra 1898, ob 6. uri zvečer v posojilnični uradnici v LJubljani, Gradišče št. I. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 24 oktobra 1898. Dr. Ivan Susteriič, j0Bip Šiška, Dačelnik- odbornik. Gospodarsko društvo v Ratečah na Gorenjskem išče zanesljivo prodajalko, izvežbano v navadnem računstvu in veščo v šivanju. Prosto stanovanje s prosto kurjavo in svečavo. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoi nastopi. ?53 Dobro izvežl>ani cerkvenik išče službe pri kaki farni ali podružni cerkvi. 744 3-3 Franiiiek Brezec v Horjulu št. 33. •£HMHKJQ€M Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi doloibami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dob6 se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni ___ v Ljubljani. St. 36435. Razglas. 755 3—1 18 T , a ' aP°,st°liko Veličanstvo je z na vis im ročnim pismom z dnč 18. avgusta letos povodom oOletnega vladarskega jubileja ustanoviti blagovolilo- a) »jubilejno svetinjo (medaljo) za civilne državne uslužbence, in b) »častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje«. • • „„ fub'leina svetinja gre po dotičnem statutu vsem onim osebam brez razločka stanu al. spola katere so bile od 2. decembra 1848 do 2. decembra 1898 ali so Se v d vi In! a1T\ ,! Pa tBJ led°ak' yŽbJ in sicer aktivnlm drža™™ uslužbencem brez ozira na f„ hlh TJa»b'VSr US užhencem Pa l6< ak° ^kažejo najmanj desetletno službovanje da ^gube rede in čaVtne'S^nake*rnlm P°l0m °bS°jeni ka—k°P-vn,m potom, Držj>vn' službi jednako javno službovanje je isto, za katero se vsaj deloma rabiio ista disciplinarna in penzijska določila, kakor za državne uslužbence J do svetinje. Cl' PraT'C° d° pr0vizij' kakor c' kr' cestarji, imajo tudi pravico Častna svetinja podeli se za nepretrgano 401etno zvesto in zadovoljno delovanje r jedni in isti javni ali privatni službi brez razločka stanu ali spola. Zakonito aktivno ne pretrga pricete 4oietne dobe o r z a. Dne 28. oktobra. »Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj. 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini...... 100 gld. 100 » 119 » 101 » 119 » 97 » 915 » 352 120 58 11 9 43 5 95 kr. 65 > 50 » 20 » 25 » 60 » 50 » 60 » 87",. 77 » 54 V 90 » 68 » Dne 27. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. — kr 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 50 » 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 30 » Tišine srečke 4%, 100 gld.......138 » - » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 180 » 50 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 » 10 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » » južne železnice 3°/0 . 178 » 45 » » » južne železnice 6°/0 . 126 » 70 » * » dolenjskih železnic 4°/„ 99 > 50 » Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 75 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 10 » Rudolfove srečke, 10 gld.......25 » __> Salmove srečke, 40 gld........82 » — » St. Genois srečke, 40 gld.......80 » 20 » WaIdsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........22 » 50 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 154 » 50 > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3445 » 50 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 409 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 » 50 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 » — » Montanska družba avstr. plan.....175 » 70 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 » _ , Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 » S ?? MERCUR XXXVII. letnik. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje! \\ t<>(lfirim oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-■ ■ rt« tt iiuvmu skih efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RrP7ft1flfnn riarilrt »Flnanzielle« Jahrbnoh", ki obsega DiCApidUIU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih _HLJ2IL*dmlnl8traolJl ,.Meronr", DnnaJ, I., WollzeUe 10. 2 gl. 60 kr. celoletna naročnina.