Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo Letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski oL št 1. Telefon tater. št 32-59 Račun Dri poštni hranilnici št 14.194. precepu - ticr ppeleznu človek, ki se premišljeno in trezno razgleduje po sedanji dobi in njenih pojavih, se mora nehote spomniti burnih podob iz »Skrivnega razodetja« evangelista Janeza. Kakor tam, tako se tudi nam kažejo pošasti, ki jim oko ne more spoznati pomena: Lahko napovedujejo odrešenje in poveličanje, lahko pa tudi pogubljenje in večno smrt. Štirje mejniki Največji med sedanjimi slovenskimi pesniki, Oton Župančič, je nekoč napisal pesem: »Kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?« Ta pesem, ki vsebuje slovenski narodni program in velik del jugoslovanskega državnega programa, je t več tisoč izvodih razširjena po naših knjižnicah. Poznajo jo vas, mesto in trg, zato pa tudi upamo, da smemo o tem vprašanju mirno razpravljati ali vsaj — razmišljati. Misli — tako je nekoč veljalo pravilo — so davka in carine proste. Vidite, od teh štirih mejnikov smo kljub rodoljubarskemu navdušenju, napitnicam in veselicam »za narodov blagor« sredi »problemov malega naroda«, ki nam jih je prav odprla šele svetovna vojna, rešili samo enega — naš Maribor. In še tega edinega nismo rešili po lastni zaslugi, ampak čisto po naključju — zaradi brezprimerne odločnosti in drznosti slovenskega generala — poeta Rudolfa Maistra. Saj veste, koroški plebiscit in Rapallo — pravkar smo obhajali spominske obletnice — kako je bilo. Ko so se drugi mastili iti vadljali za našo mučeniško tuniko, smo mi pošiljali proteste in se navduševali doma za pečjo. Italijani, ki so bili že zasedli Logaško kotlino in prišli do Vrhnike, so nameravali še sprehod v Ljubljano in malo dalje, da jih ni zaustavil neki gospod, pa ne iz tabora protestujočih Slovencev, ampak čisto vsakdanji srbijanski general — Smiljanič. Licitacija za svetinje Človek bi mislil, da se bomo po iztrez-njenju radi usodnih neuspehov v tistih pomembnih prvih povojnih letih strnili kakor čreda, si izbrali zanesljivega pastirja in šli kot zavedna enota spet na pot. Seveda, če bi bili tako ravnali, bi pač ne bili Slovenci, ampak bi se bili pokazali kot zrel narod, ki bi lahko bili bratom v Jugoslaviji za vzor. Oni so to skraja tudi pričakovali in so nas gledali z velikim spoštovanjem. Bogu bodi potoženo, mi smo ostali sebi zvesti in smo one razočarali, sami sebe pa — opeharili. Dva velika duhova — Ivan Cankar in Janez Ev. Krek — sta legla v grob, mesto njiju pa je prišla na oder četa branjevcev, ki je uprizarjala sramotne licitacije za naše narodne, slovanske in slovenske svetinje. Kar je bila nekdaj simonija, prodajanje odpustkov in kupovanje večnega zveličanja, to se je s primernimi spremembami godilo tedaj med nami. Ljudje so spreminjali barve na debelo, čudovito hitro jih je zapuščal spomin in noben revmatizem jih ni oviral, da bi jim ne bila hrbtenica dovolj prožna. Takrat se je v zmedi zavedla slovenska vas in slovenski kmetski človek si je v pravilnem gledanju bodočnosti ustvaril kot slovensko jedro novih časov bivšo Samostojno kmetsko stranko. Mirno lahko rečemo, da je bila s tem položena kal za veliko vsedržavno kmetsko gibanje, ki bi bilo zaradi posebne gospodarske in socialne strukture naših pokrajin in z ozirom na družabno-socialno pojmovanje političnih vprašanj slovanske rase poklicano brez hudih pretresljajev napraviti red in prepeljati skupno ladjo v varne pristane. Helečine naslajanja Ni naš namen, da bi pisali zgodovino zadnjih 19 let. Preveč nam je vse še blizu, preveč je sveže in skaženo tako rekoč s trenjem sedanjosti. Naglasiti pa vendar moramo eno: Ni rojstva brez bolečin! Zato tudi trpi naša sedanjost, da se bo iz nje lahko rodila velika bodočnost. Ta zavest je tista čudežna sila, ki nas navdaja s pogumom, da vzlic razburkanim valovom in črnim viharjem ne klonemo. Tisti, ki ste bili z nami od početka, ki ste doživljali z nami vse silne boje, lepe zmage, hude udarce in ostre poraze, se tega sami dobro spominjate. Zato bi bilo odveč, ko bi na tem mestu naštevali posameznosti. Eno pa moramo poudariti: Prišli smo, da oznanimo slovenski vasi evangelij kmetske miselnosti in ji pokažemo edino resnično pot v Jugoslavijo. Zaradi svoje idejne — ne morda besedne — demokratičnosti smo na potu k temu svojemu cilju često iskali zaveznikov. Srečali smo na tem potu marsikoga, ki mu rojenice poštenosti in iskrenosti niso položile v zibel za življenjsko popotnico, srečali smo pa tudi mnogo poštenih in značajnih borcev, ki so male razlike znali podrediti velikemu cilju. Narodu v čast in zgodovini v pomirjenje bodi povedano, da je teh zadnjih bilo več. In tudi to dejstvo je med onimi, ki so nam pomagala vztrajati. Nepojmljivi sklepi usode, nepremagljive spletke sil zunaj nas in neodpustljivo početje naših domačih nasprotnikov, vse to je zasukalo razvoj drugače kakor smo želeli. Nikdar in nikoli pa nam ne bo mogel nihče očitati, da bi bili kdaj krenili proč od svoje načelne smeri. Zahtevali smo enotno državo, ki ji bodi temelj — vas. Naj so se okolnosti spre- minjale kakor koli, smo mi ostali temu na« čelu zvesti. In vsak korak, ki smo ga storili, najsi so ga tudi nasprotniki prikazali drugače, je bil napravljen v službi te velike misli, ki je po našem mnenju najbolj sposobna in najbolj poklicana za ureditev vseh naših spornih in tudi vseh še nenačetih vprašanj. 5Va dragem bregu Ta ponosna zavest je bogata dota slovenske vasi in našega kmetskega gibanja. Ne naglašamo tega zato, da bi se ponašali, saj smo vendar storili samo svojo dolžnost! Povedati pa vendar moramo zavoljo tega, da se pred vso javnostjo lahko bolj pošteno in odkrito pomenimo z gospodo z drugega brega. Glejte, v zasebnem življenju poznamo odkrite, kremenite ljudi, ki nosijo vedno glavo pokonci in vsakomur jasno pogledajo v oči — tudi takrat, če so storili kaj narobe. Take ljudi vsi spoštujemo, ker ob njih vedno vemo, s kom imamo opravka in na koga se lahko zanesemo. Poznamo pa še druge, ki se drže prihu-ljeno, gledajo v tla in spreminjajo svojo podobo kakor močvirsko blato. Govori s teboj, je ves tvoj; bo srečal tvojega nasprotnika, bo ves njegov; če pa za vihti korobač vajin skupni sovražnik, bo čisto njegov in bo za prijazen nasmeh izdal vaju in še koga, da le reši ali pridobi drobec lastne koristi. Narod jih imenuje hinavce, vetrnjake in petoliznike, sveto pismo pa pravi o njih: »Ker nisi niti vroč niti mrzel, ampak mlačen, te bom izpljunil iz svojih ust.« Ce so taki ljudje v zasebnem življenju zoprni in odvratni, so v političnem naravnost škodljivi. Oni pomenijo kugo, ki razjeda narodovo telo. Če je naša vas razdvojena, kdo je tega kriv? Če naše politično življenje vzlic poštenim stremljenjem in nesebičnim naporom mnogih najboljših narodovih sinov ne more najti prave poti, kdo je temu vzrok? Kdo je tisti, ki cepi vse, kar si hoče narod ustvariti močnega in velikega? Dragi kmetje in kmetice, slišimo vaš od-go/vor, slovenska vas, poznamo tvoj klic! Spoznal« ai čelo, ki nosi sramotni Kajnov pečat. Ko čelo se je s svojim ravnanjem samo ujelo v preeep kakor modras — in zdaj ne ve iz« hoda iz njega. V besnih smrtnih krčih se zvija kačji trup in glava brizga strup okrog sebe. Za strup te bolne golazni smo — ne« občutljivi. Denaj in Pešta sta nas ubijala, ubiti nas nista mogla. Kakor je tiste dni Ivan Cankar, čeprav šibek po telesu, zaklical avstro-ogrskim mogotcem: »Avstrija je samo repek Nemčije, zato poj demo naprej in jo bomo pustili v njenem d....,« tako kličemo mi danes: »Ta nestvor ni niti slovenski niti jugoslovanski, ampak samo privesek nečesa, kar ni nafte; zato bomo pustili privesek v precepa, da sc zaduši v lastnem strupu, mi pa gremo ponosno naprej!« 2V« prelomu Dogodki krog in krog nas nam pravijo, tla se svet in z njim tudi mi sami nahajamo na prelomu. Že okolnost, da se tega zavedamo, nam lahko pomeni — rešilno orožje. Prepričani smo, da nam bo usoda vsaj to pot ob našem zavestnem in smotrnem sodelovanju pravičnejša kakor doslej. Slovenska vas in slovensko kmetstvo se v vsej globini za-< vedata resnega položaja in samo čakata trenutka, ko bo domovina poklicala. Kajti ne boj in kri, ampak bratski razgovor iz oči v oči nam more utrditi skupni dom. Mi doslej nobenega poskusa v tem smislu nismo niti prezirali niti ovirali, nobenega pa tudi ne silili. Prepričani smo pa bili in smo M danes, da je v našem narodu dovolj zdravih sil in dovolj poštene življenjske volje, ki ne ho dopustila, da bi za bodočnost propadlo to, kar je sad neštetih dragocenih žrtev v preteklosti. V tem zaupanju stojimo na braniku in mirno gledamo vse, kar se dogaja. Vidimo precep in vidimo prelom ter vemo, da je to prizadetim nujna kazen za premnoge grehe. Zgodovina namreč ne pusti nobenega zla brez kazni in nobene dobrote brez priznanja. Naš narod je pokazal svojo dobroto neštetokrat v zgodovini, svoje zmote pa je bogato opral s krvjo. Zato upamo, da sme z zaupanjem gledati v bodočnost, ker ni več daleč čas, ko bo zgodovina spregovorila. Radi tega pa: Ponosno naprej in glave pokonci! Pravica je z nami in pravica — mora zmagati! Agrarna reforma v Kostanjevici pred upravnimi sodišči V avgustu 1936 je banska uprava v Ljubljani izdala odlok, da se razveljavljajo vse odločbe o ugotovitvi interesentov, ki naj prejmejo zemljo od veleposestva verskega zaklada v Kostanjevici. Obenem je bila odrejena obnova vsega postopka, torej predvidena možnost, da že pravo-močno ugotovljeni agrarni interesenti pridejo ob zemljo, ki lahko preide v druge roke ali pa morebiti kar še nadalje ostane last verskega veleposestva. Ta odlok je bil razglašen v občini Kostanjevici in drugod, kjer so pač bili agrarni interesenti. Eden med njimi je nabral mnogo podpisov na izjavo, da se s tem ne strinjajo. Ta izjava pa ni bila zadostna, potrebna je bila še tožba. Tožba zoper bansko odredbo je prišla na upravno sodišče v Celju. To sodišče pa je reklo, da sploh ni pristojno za razmotrivanije tožba v agrarnem postopku in je tožbo zavrnilo. Sedaj je šla stvar pred najvišjo upravno sodišče v državi: pred Državni svet v Beogradu. Državni svet v Beogradu pa je razsodil, da je Upravno sodišče dolžno preiskati, če je banska uprava pravilno postopala, zlasti, ali je imela pravico reči vsem interesentom, ki so že dokončno kot taki dognani — da morajo zapustiti dodeljeno jim zemljo. Zakon o upravnem postopku namreč pravi, da se smejo pravomočno končane stvari obnoviti le pod sledečimi pogoji: če je listina, ki je temelj za dotično določbo, ponarejena; če so priče ali izvedenci po krivem pričali in so bile njihove izpovedbe odločilne ali je sploh prišlo do take odločbe na podlagi kakšnega kaznivega dejanja ter končno, če pridejo na dan nove okolnosti in dokazi, ki bi prinesli drugačno rešitev kot je bila prvotna, a jih stranka brez svoje krivde ni zaznala še v prejšnjem postopku. S temi vprašanji se bo sedaj bavilo spet upravno sodišče v Celju, ki je prvotno bilo mnenja, da jih ni poklicano reševati. Svoje čitatelje bomo obvestili o novi razsodbi našega upravnega sodišča, čim bo izšla. Poplave zločinov hvičo o socialnih hvivicah Ta teden je spet zalila Slovenijo poplava zločinov. Brat zakolje brata, oče sina, sin očeta, mož ženo, žena moža, človeku se ježe lasje, ko |w>šluša te krvave zgodbe. Vmes tatvine, vlomi, ropi, noben kraj ni več svet, noben čas več varen. Iz cerkve ukradejo starinsko podobo, sredi mesta izropajo priletno starko in jo puste, da se zaduši, vajenec požge dom svojemu gospodarju, skratka: slika propasti, ki vpije do neba! V zadnji številki našega lista smo spregovorili nekaj besed o socialnih krivicah na vasi. Številni dopisi, ki smo jih prejeli kot dodatna razmotrivanja k tam nakazanim mislim, nam dokazujejo, kako živo občuti vas ta strupeni prepad. Popolnoma se strinjamo s tistimi, ki zatrjujejo, da so tudi zgoraj omenjene strašne sence samo odlomek iz strašne slike socialnih krivic na vasi. Samo pomislite, kdo je znašel krilatico >o trdi slovenski pesti?« In proti komu naj se uporablja? Proti lastnemu človeku, proti bratu, očetu, sinu, možu, ženi, proti sosedu in proti vsakemu človeku, ki ne ukloni tilnika svojih misli pod bič pohlepnega ukaza. Ali veste, koliko naš narod žrtvuje v razne lepe in dobre namene, ki mu jih znajo v plemenitih besedah naslikati neplemeniti ljudje. Tisoči in milijoni se zbirajo in zbero, toda kdo je še kdaj slišal, kam so izginili, ko so se odtekli iz vasi? Narod je potrpežljivo čakal, pričakal pa Še do danes ni računa ne odkrite besede. Med-» tem ko je samo tonil v bedi — (beseda o nagih otrokih je, žal, kruta resnica) — je videl rasti blagostanje in razkošje, o kakršnem ni smel sam niti sanjati. Ali je kaj čudnega, da je v podzavesti jela valovati ljudska nejevolja in podirati vse temelje morale in reda? Človek, ki vidi, da je v blato poteptano vse, v kar je verjel in na čemer je zgradil svoje življenje, izgubi tla pod nogami in postane — zver. Da, vidite, tu je vir gorja! Ni zločinec samo tisti obupanec, ki je dejanski zagrešil zločin, ampak večji, hujši in grši zločinec je tisti, ki je preprostega človeka v tako dejanje zapeljal s svojim vzgledom. Tisti, ki drugače uči in spet čisto drugače dela, tisti je grobokop naše sreče, tisti je črv naše vasi in gloda na stavbi njene rasti! Učenec je podoba svojega učitelja. Kdo pa se ponaša, da je dolga desetletja vodil in vzgajal slovenski narod? Kar nam je vzgojil, je strašna obsodba njegovega dela. Zdaj ne pomaga tarnanje in nobeno hinavsko zavijanje oči. Edino, kar bi še mogel tak učitelj storiti, bi bilo, da bi se pred vso javnostjo skesano potrkal na prsi in priznal: »Grešil sem!« Tega seveda ne bo naredil, sicer ne bi bil zmožen podlosti, ki jih je zagrešil. Eno pa bo narod nekoč brezobzirno zahteval od njega: »Položi račun od svojega hiševanja!« Da, to se bo zgodilo, če mi hočemo ali ne; kajti tako zahteva življenjska nujnost. In takrat se bodo pokazale tudi vse rane, ki so danes nemara še skrite, in tedaj bo šele slovenska vas spoznala, v kakšno močvirje krivic je bila pahnjena. Ali se ljudje, ki so pahnili narod v tako močvirje, kaj zavedajo svoje silne odgovornosti? Tu ne gre za »naslov, ime in stan,« ampak za početje, ki ga niti smrt ne opere. S čim ga upajo neki oprati ti ljudje? Narod, slovenska vas pričakuje odgovora, ima pravico do njega in ga tudi zahteva; kajti Slovenci vendar ne morejo dovoliti, da zaradi peščice glodavcev pogine ves narod v poplavi zločinstva! Ob stoletnici rojstva skladatelja Antona Foersteija Letos 20. decembra bo minilo 100 let, odkar se je v Osenicah na Češkem vaškemu učitelju in vodji cerkvene glasbe Jožefu Foersterju rodil za našo glasbeno kulturo in ustvarjanje vele-pomembni in zaslužni skladatelj in glasbeni vzgojitelj Anton Foerster. Odkar je ta veliki mož 1. 1867. kot kapelnik pri »Dramatičnem društvu« in vodja petja in šole tedanje »Čitalnice« prišel v Ljubljano, je posvetil vse svoje izredne sposobnosti razvoju in napredku slovenske glasbe. Že leta 1868. je sprejel mesto organista in zborovodje v ljubljanski stolnici, kjer je potem deloval nad 40 let. Tu je razmahnil vse svoje velike sposobnosti. »Cecilijino društvo«, orglarska šola in »Cerkveni glasbenik« so ustanove, ki so se mogle razviti samo pod Foersterjevim vodstvom in ob njegovem požrtvovalnem sodelovanju. Z njimi je reformiral vso našo cerkveno glasbo in z vzgojo organistov dvignil cerkveno in svetno glasbeno in pevsko kulturo našega podeželja. Ze samo to delo je vredno človeškega življenja. Foerster pa je našemu narodu tudi na polju svetne glasbe ustvaril vrsto draguljev, med katerimi naj omenimo širokim krogom najbolj znano njegovo opero »Gorenjski slavček«, ki še danes napolni gledališče, kadar je na sporedu. Čeprav ne naštejemo velikega števila njegovih skladb z najrazličnejših področij, če ne naštevamo v podrobnostih njegovega glasbeno-kritičnega dela, pa ne smemo prezreti njegovega glasbeno- in pevsko-vzgojnega pouka. Sestavil nam je »Pevsko šolo«, po kateri je uvajal na vseh tedanjih ljubljanskih srednjih šolah mladino v svet glasbene umetnosti. Kot učitelj petja in glasbe je bil nenadkriljiv. S svojo odkritostjo, svojo prikupljivo nazornostjo in osvajajočo šega-vostjo je znal mladega človeka tako prikleniti nase in na svojo lepo umetnost, da nam je vzgojil cele rodove pevcev. Vsi, ki smo kdaj v mladosti bili njegovi učenci, se še zdaj kot sivolasi možje v topli hvaležnosti spominjamo svojega nekdanjega velikega učitelja. Ni se še našlo pero, ki bi do kraja opisalo in prikazalo zasluge tega velikega moža za nas, Slovenci pa čutimo do njega resnično spoštovanje in iskreno hvaležnost Doma in drugod Preti sporazumu madaljuje svojo gonjo časopisje JRZ z beograjsko »Samoupravo« na čelu. Klerikalna glasila se sramežljivo vedejo pri tem početju in so zadnje čase postala zelo previdna in redkobesedna. Nekaj časa so priobčevali dolge članke iz »Samouprave«, v katerih so bruhala ogenj in žveplo na združeno opozicijo zaradi sporazuma, a v najnovejšem času se zadovoljujejo le z nekaj vrsticami brezbarvne kritike in se beseda sporazum s silno težavo izcedi skozi klerikalne zobe. Časopisje katoliške akcije mnogo bolj ljubi napade na JNS in se lepo zanje skriva, ko njegovi bratci potijo krvavi pot v obrazu, nazivajoč sporazu-maše izkoreninjence, izdajalce, škodljivce in prekucuhe. Bivša SDS Glavni odbor bivše SDS je v nedeljo zasedal v Zagrebu. Predsedoval mu je g. Večeslav Vil-der. Predmet zasedanja gospodov samostojnih demokratov je bilo vprašanje sporazuma in razpoloženje v narodu. Združena opozicija je tudi ta teden priredila več konferenc in manjših sestankov po raznih krajih Srbije. Sestanki in konference združene opozicije imajo namen otipavanja narodnega razpoloženja povodom sklenjenega sporazuma med zagrebško in beograjsko opozicijo. V splošnem je treba reči, da Srbi odklanjajo zahteve sporazuma, kolikor se tiče ukinitve ustave, načela treh narodov in porušenja vseh osnov Aleksandrovske Jugoslavije. £jolicev „Zbor" Glavni odbor Ljotičeve stranke »Zbor« je imel v nedeljo v Beogradu sejo, na kateri so razpravljali o političnem položaju. J?MS je imela zadnje dni po Srbiji in Bosni več shodov in konferenc. Pristaši Jugoslovanske nacionalne stranke mirno čakajo na razvoj dogodkov, ker so prepričani, da se bo prej ali slej morala situacija vrniti v njihove roke. Mladinske zborovanje JftS V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor mladinske organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke na Vrhniki. Vrtni prostori pri Kunstlu so bili polni in so se zborovanja udeležili tudi starejši tovariši. Banovinski odbor OJNS je zastopal tov. Uršiž Andrej, ki je orisal v svojem govoru načelno stran mladinskega gibanja. Narodni poslanci Stanko Hočevar, Albin Koman m Milan Mravlje pa so poročali o političnem položaju v državi, posebno pa še o najnovejših dogodkih v Sloveniji. Izvajanja in poročila govornikov so bila navdušeno sprejeta. Slovenska mladina ne bo stala več ob strani in nezainteresirano gledala, kako se razvijajo dogodki v Jugoslaviji, temveč hoče aktivno poseči vmes. V dosego uspehov se hoče politično organizirati, ustvariti potom organizacije skupno voljo ter na ta način vplivati na politični razvoj. Naš mladi rod "se zaveda, da se kuje usoda predvsem zanj in da bo on v prvi vrsti občutil v bodočnosti dobre ali slabe posledice sedanje politike. Mladini ne more biti vseeno, kakšna politika se vodi, kako se ji kuje usoda in kakšna bo njena bodočnost. Govorniki so obširno razpravljali o posledicah, ki jih je povzročil zagrebški sporazum, o stališču, ki ga je do sporazuma zavzel glavni odbor JNS in o klerikalizmu v Sloveniji. Po govorih je bil izvoljen odbor krajevne omladinske organizacije za Vrhniko. 8rodar neče z Zagrebom Janez Brodar iz Hrastja pri Kranju je predsednik »Kmečke zyeze<. Večkrat je obiskoval zadnje leto Zagreb in se zglasil tudi v politični pisarni g. dr. Mačka. Govorice so vedele povedati, da išče Brodar stikov z Mačkovim pokre-tom, da ga odobrava, in da se bo Kmečka zveza temu pokretu priključila, oziroma bo pristopila k oživljajoči se b. SLS, ki ostro obsoja politiko JRZ. V ponedeljek pa je g. Brodar dal izjavo v »Slovenskem domu«, da nima nobene zveze z razdiralci naše slovenske in katoliške skupnosti in da odobrava politiko g. dr. Korošca. Proslava slovanske kulture na Balkanu Vuk Štefanovič Karadžič Te dni je srbski del Jugoslavije obhajal pomemben jubilej — proslavo 1501etnice rojstva Vuka Štefanoviča Karadžiča. S Srbi proslavljamo spomin tega velikega moža tudi mi Slovenci. Saj je bil Vuk Karadžič tisti človek, ki je dvignil in zbral narodne zaklade in s tem svojim delom prvi povedal, da politične meje ne morejo presekati duhovne povezanosti naroda. Vuk Karadžič je bil mož, ki je ustvaril Srbom enoten pismeni jezik. On je bil tisti, ki je zbral bogastvo srbske narodne pesmi v zaklad, ki ga je občudovala in ga še občuduje vsa Evropa in ves kulturni svet. Za nas Slovence pa je še posebno važno, da je to delal Srb po nasvetih in navodilih slovenskega učenjaka Jerneja Kopitarja. Razumljivo je, da takrat niti ta niti oni ni mogel videti obrisov velike dobe, ki sta ji utirala pot. Pomembno za slovansko misel na Balkanu pa je dejstvo, da je Karadžič pod vodstvom Slovenca Kopitarja pripravljal na duhovnem polju to, kar smo mi dosegli tudi na političnem. Vukovo delo je vplivalo na ilirizem, ki je tudi zastopal idejo narodno-kulturne skupnosti in je prvič zavestno — čeprav morda ne najbolj posrečeno — vključil tudi nas Slovence v veliko narodno celoto. Mi smo bili takrat ne le državno-politično, temveč tudi kulturnopolitično zaprti v nemško-avstrijsko ječo in vse sile so delovale, da bi nas definitivno odsekale od srbsko-hrvatske celine. Toda tudi k nam so dospeli močni odmevi Vukovega dela in usoda je simbolično povezala naš rod z genialnim preporoditeljem bratov na Karadjordjevem jugu. Našemu učenemu Jerneju Kopitarju je bilo dano, da je po- stal učitelj, najboljši prijatey, zaščitnik in podpornik Vuka Karadžiča. Slovenski Kopitar je odkril srbskega Vuka Evropi, bil mu je svetovalec in vzpodbudnik v njegovem jezikovno-reformističnem delu, sourednik njegove sloveče izdaje narodnih pesmi, pomočnik pri sestavi njegovega slovarja. Kadar se imenuje Vukovo ime, zveni tudi Kopitarjev slovenski glas. Slovenski učenjak, ki je, zvesto vdan Avstriji in njeni vladarski hiši, živel na Dunaju, seveda ni mogel in najbrž tudi ne bi bil hotel misliti na dalekosežne zgodovinske posledice Karadžičevega dela, toda v resnici je nevede in nehote sodeloval pri ustvarjanju podlage za vse ono, kar je nujno prinašal razvoj dogodkov in kar danes predstavlja veliko nacionalno in politično realnost: Jugoslavijo. Saj je bil skrajna in nujna konsekvenca Vukovega dela — 1. december 1918. Kako točno je pojmovala Vukovo delo nekdanja Avstrija, naj pove samo neznatna okol-nost, da je bil slovenski človek, pri katerem je našla avstrijska policija Vukove narodne pesmi — čeprav z žigom ugledne avstrijske vseučiliške knjižnice — postavljen pod policijsko nadzorstvo in ga je samo fronta rešila ječe. Zato je naša sveta dolžnost, da se izkažemo vredne velikih mož. Naša naloga je, da dovršimo, kar so oni začeli. To bo najlepša in najdostoj-nejša Vukova proslava. Zoper sporazum nadaljuje JRZ svojo borbo. Bivši minister gosp. Gjura Jankovič je imel v nedeljo v Beogradu sestanek strankinih pristašev, na katerem je zopet izbruhal vso jezo na sporazuinaše in rekel med drugim tudi tole: Ko smo ustanavljali JRZ, smo pozvali vse državljane, naj vstopijo in sprejmejo njena osnovna načela narodnega in državnega edin-stva. V našem programu smo dejali, da nismo niti za centralizem, niti za federalizem, nego za široke samouprave. Člani JRZ smo načelno za sporazum, toda ne za sporazum med jugosloven« skimi narodi, ker je v Jugoslaviji samo en narod, temveč za sporazum med politiki, ki predstavljajo narod. Sporazum, kakor si ga zamišlja JRZ, ne sme poglabljati razlik med posameznimi deli našega troimenega naroda, temveč mora počasi izgladiti vse razlike, ki so ostale kot posledica naše težke preteklosti.« V ostalem bodeta pa objavila celoten govor »Slovenec« in »Domoljub«. Kratke vesti ■ Usoda vohunov. Kitajske oblasti so te dni dale ustreliti v Hajnanau v pokrajini Honau 200 japonskih vohunov. ■ V morje je treščilo veliko holandsko bombno letalo blizu Surabaje v holandski Indiji. Pri tem se je smrtno ponesrečila vsa posadka, ki ge štela 7 mož. ■ Najvišji stolp na svetu grade v Stockhol-mu. Visok bo 380 metrov. Na vrhu bo napravljena prostrana ploščad, odkoder bo lep razgled po okolici. Tik pod vrhom bo tudi bar. V višini 80 metrov bo razkošna restavracija, v kateri bo prostora za 430 gostov. Kmeisfezm dolžni bom v vednost Drugi obrok (anuiteto) za kmetske dolgove morajo po določilih Uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov plačati dolžniki Privilegirani agrarni banki izključno preko pristojnih davčnih" uprav. Samo pri prvi anuiteti je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili poziv, da jo plačajo neposredno Privilegirani agrarni banki, in sicer zato, ker Priv. agrarna banka takrat še ni mogla sestaviti seznamov dolžnikov in jih' poslati davčnim upravam. Tudi zastran prve anuitete so za vse tiste dolžnike, ki je niso pla* 5ali do 1. septembra t. 1. naravnost pri banki, naknadno izdelali sezname in jih poslali davčnim upravam. Zato morajo dolžniki plačati tudi prvo anuiteto preko davčnih uprav. Druga anuiteta je zapadla 1. novembra t. 1. Privilegirana agrarna banka je poslala seznam© vseh dolžnikov davčnim upravam in opozarja dolžni-ke-kmete, da morajo to drugo zapadlo anuiteto izključno plačati pristojnim davčnim upravam. Privilegirana agrarna banka zaradi tega ne bo sprejemala neposredno od dolžnikov nakazil za račun druge anuitete. * Dolžniki naj se ravnajo po teh navodilih, da ne nastanejo pri plačevanju nerednosti. Pojasnilo vinograd* nišUim zadvugam Na mnoga vprašanja ali vinogradniške zadruge lahko točijo zadružno vino na malo ali na veliko brez točilne pravice za alkoholne pijače izven zadružnih kleti v kraju produkcije ali Položaj se ta teden ni prav v ničemer zbolj-šal. Glede španskega vprašanja moramo žalibog reči, da je evropska demokratična fronta kapitulirala. Kaj je Angleže in Francoze prisililo, da so se vdali fašističnemu pritisku, je težko reči. Vsekakor je bilo tu na delu mnogo sil, mislimo pa, da se ne motimo, če trdimo, da je uspeh protislovanskega boja vse to, kar danes uganjata v svetu Nemčija in Italija. Spretnost italijanske diplomacije je znana že izza dni svetovne vojne. Nemška diplomacija Belgijski profesor Piccard se je najprej dvigal v silne višine, v tako zvano stratosfero, kakih 15 do 30 tisoč metrov nad zemljo, zdaj hoče še v globino morja 9000 metrov. Seveda je veliko vprašanje, kako se mu bo to posrečilo. Znanost pa bo Ha vsak način uvrstila ime tega požrtvovalnega junaka med svoje svetle zvezde. pa se je vrnila v preteklost in se naslanja na orožje. Poleg tega mesto nekdanje »rumene nemarnosti« grozi sedaj s »slovansko nevarnostjo«. Ho pa je utež, ki danes zmaguje. Vsa gonja y »vetu, ki se na zunaj pojavlja kot zveza za boj proti komunizmu /e namreč čisto navadna in prav debela laž. Med fašizmom, med hitlerizmom in stalinov-fctvom ni bistveno prav nobene važne idejne razlike. Vse te tri struje pomenijo diktaturo, po-menijo nasilno ropanje človečanskih pravic, ki Jih ima po demokratičnem pojmovanju vsak Človek. Ce pa se tako med seboj tuji elementi, kakor je romanski fašizem, germanski hitleri-sem In japonsko-mongolski imperializem družijo 1 enotno fronto proti gjovanskemu razpoloženju, | zunaj zadružnih kleti v kraju, kjer ima zadruga svoj sedež, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal obširno pojasnilo. Po določilih pravilnika za izvršitev določil taksnega zakona, lahko prodajajo pridelovalci vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih kleteh, kjer imajo zemljišča, • in v kleteh onih hiš, kjer stalno stanujejo, in sicer na kmetih v količinah preko 5 litrov in v mestih v količinah preko 10 litrov, in sicer brez pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno ali na debelo. Ker se vinogradniške zadruge smatrajo za pridelovalce vina in žganja lastnega pridelka in iz lastnega zemljišča, smejo tudi one prodajati zadružno vino in žganje iz svojih zadružnih kleti brez pravice za točenje alkoholnih pijač, in sicer na deželi v količinah preko 5 litrov in v mestih v količinah preko 10 litrov. Če pa žele te zadruge prodajati vino ali žganje zunaj kleti z voza ali" s katerega drugega prevoznega sredstva v količinah preko 50 litrov hkrati, si morajo za to prodajo izposlovati redno pravico za točenje alkoholnih pijač. ki živi v Rusiji, potem mora vsak pameten človek vedeti, koliko je bila ura. Značilno v tej neenaki borbi je še dejstvo, da ustanove stoje na strani fašistov. Pomnite, da je to ista ustanova, ki jo Hitler brezobzirno preganja, ista, ki na Japonskem gleda malikovalce in pogane! V trenutku pa, ko je treba nastopiti proti nam, pozabi gospoda na svoj misijonski klic in poklic ter velikodušno seže pod pazduho Italiji, Nemčiji in Japonski. Ta zveza je spričo teorij o rasah in edino zveličavnih naukih tako nenaravna, da se človeku ježe lasje, ko jo gleda. Zato pa vede ta zveza kljub vsemu oznanjevanju miru nujno do prelivanja krvi. Slovanstvo namreč mora v samoobrambi nastopiti proti vsem tem rovarskim nakanam. Gre samo za vprašanje, kdaj dozori usodni trenutek. Spričo takega položaja je razumljivo, da je bruseljska konferenca ostala brez uspeha. Zadnjič smo rekli, da bo od-godena.' Danes moramo to napoved popraviti. Konferenca se je začela, toda izkazalo se je, da je brez pomena. Medtem ko ginejo na Daljnem vzhodu tisoči in stotisoči ljudi, so gospodje v Bruslju sklenili, da si izberejo stalen odbor za proučevanje dogodkov, konferenca sama pa bo odgodena. V primeri s tem je naše hrvatsko vprašanje res samo igračka. Nemčija v borbi za kolonije Osrednja zahteva Hitlerjeve Nemčije je danes — vrnitev kolonialne posesti. V našem listu smo že večkrat izrazili mnenje, da Nemčija od te svoje zahteve ne bo odnehala in da bo tudi verjetno dosegla svoj cilj. Razvoj dogodkov naše mnenje popolnoma potrjuje. Po nedavnem govoru, v katerem se je angleški zunanji minister Eden v poslanski zbornici dotaknil tudi tega vprašanja, so vsi nemški listi polni samo razpravljanja o kolonijah. Zlasti jasno se izraža list »Germania«, ki med drugim piše: »Nemčija ne zahteva nič drugega, kakor da se ji vrne suverenost nad ono prekomorsko posestjo, ki ji je bila leta 1919 protizakonito odvzeta. Ta nemška zahteva danes že pomeni eno glavnih točk mednarodnega razpravljanja. To je vprašanje, preko katerega danes ni več mogoče priti na dnevni red.« Da niso te besede samo časopisno modrovanje, ampak tehtna zahteva, nam priča okolnost, da nemški uradni krogi o sedanjem nemškem poslaniku v Londonu Ribbentropu že govore kot o bodočem ministru za kolonije. Hkratu iz Bruslja prihajajo vesti, da sta Francija in Anglija v tem vprašanju pripravljeni za sporazum z Nemčijo, če pristane Nemčija na istočasno ureditev srednjeevropskih in jugo-vzhodnoevropskih problemov, če se odpove ro-varjenju proti Češkoslovaški in širjenju narodnega socializma na Madžarskem. Ti na videz preprosti pogoji vsebujejo mnogo zapletenih problemov, vendar je verjetno, da ni več daleč čas, ko bo Nemčija spet imela svoje kolonije. To bo vsekakor uspeh, ki se ga Nemci po pravici lahko vesele in smejo biti ponosni nanj. Minister Pierlot, ki mu je poverjena sestava nove belgijske vlade. Iznajdljivost bolgarskega finančnega ministra Po novem bolgarskem volivnem zakonu imajo tudi ženske volivno pravico. Tako je tudi v mnogih naprednih državah. Poleg tega vsebuje bolgarski volivni zakon določbo, ki je menda edinstvena v Evropi. Ta paragraf je bil uvrščen v zakon na zahtevo finančnega ministra in se glasi: »Vsak, kdor hoče imeti aktivno in pasivno volivno pravico, se mora na volišču izkazati s potrdilom, da nima zaostankov v plačilih državnih davkov.« Določba je rodila nenavaden uspeh. Pravijo, da je sedaj po bolgarskih davkarijah promet živahen kakor na voliščih. Bolgarska vlada odslej ne bo nikoli več v zadregi: Vsako leto izvede po ene volitve, pa bodo davki brez eksekucij zmeraj v redu plačani. Srednji Ameriki grozi vojna Srednji Ameriki grozi vojna. Razmerje med republikama Nikaragua in Honduras je tako napeto, da se se doslej vsi posredovalni poskusi Zedinjenih držav, Venezuele in Costarice izjalovili. Spor je nastal zaradi meje, ki ni točno označena. Sedaj je Nikaragua izdala znamko z zemljevidom, na katerem je kot nikarugujska last označeno obmejno ozemlje, ki si ga hkratu lasti tudi Honduras. Spor se je tako zaostril, da je vlada Nikaru-gue že poslala v to ozemlje večje število redne vojske. General Rigoberto Reyer sicer zatrjuje, da so to samo navadni ukrepi za zavarovanje meje, vendar vsa Amerika ve, kaj to pomeni. Diplomacija še vedno skuša preprečiti novo prelivanje krvi. Ko pnRtatc Kmetski list. dajte ga lepo e iep in pokažite ga tosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki «o pisani o duhu kmet-ekega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste Imelt pridobljenega novega naročaja za prihodnje leto. Kaj se godi po svetu Mladina na vasi Jz oči v o či Listič, ki nosi, ne vem zakaj ponosno ime »Slovenska vase, je v svoji 6. številki prvega letnika prav nesramno in brez vsakega povoda napadel — slovensko vas, to se pravi: organi-Eirano kmetsko mladino. Kot nepolitičen človek, a kmetski sin, ki mi kmetsko poreklo ni politikum, temveč sestaven del lastnega bitja, se čutim dolžnega in celo poklicanega, da natolcevanja, izražena v imenovanem listu, odločno odklonim. Bil sem kot idejni pristaš in kot edini novinarski poročevalec na seji Glavnega odbora in ves čas na občnem zbor-u Zveze kmetskih fantov in deklet. Na seji Glavnega odbora sem celo posegal v debato in to s tako ognjevitostjo, da so me nekateri smatrali za to, kar nisem nikdar bil in nikdar ne bom. Iz vsega mojega dosedanjega dela, govorjenega in pisanega, je razvidno, da mi kmetstvo ni fraza niti korito, ampak življenjsko prepričanje. Prav zato si tudi dovoljujem pripomniti nekaj besedi na napad »Slovenske vasi«. Tamkaj trdi užaljeni »junačina« ali »mali Mussolini« ali pa — če hočete — »mali Stalin«, da je bil na občnem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet med »samo mestno gospodo«. Fantje, dekleta, ki ste žrtvovali čas in denar, da ste se lahko udeležili te edine in edinstvene kmetske manifestacije, ali čutite, kako neupravičeno vam je ta človek, ki ga — mimogrede povedano — vsi poznamo, prisolil nezasluženo klofuto? Vi vsi, ki ste prišli žuljavi naravnost od svojega dela, vi ste v njegovih očeh »gospodki«! Nočem vas naštevati po imenu, vas vseh, ki ste podajali krasna poročila o uspehih svojega dela, vem pa, da ste vsi, od predsednika do slednjega člana, bili res kmetski fantje in dekleta. Kramljali smo pred občnim zborom, razgovarjali smo se med odmori, zdaj pa reci ti iz Ptujskega, Ljubljanskega ali Celjskega pododbora, kakšen Duplje pri Kranju Tudi v naši vasi je kmetska mladina spoznala, da se more le v lastni, neodvisni kmetski organizaciji Društva kmetskih fantov in deklet pripravljati za vse naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Prebujeni fantje in dekleta smo spoznali, da si moramo v skupnem, tovariškem delu večati svojo izobrazbo in utrjevati svojo kmetsko zavest. Zato smo si ustanovili svoje društvo. V nedeljo 7. t. m. smo imeli ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo prav veliko število kihetske mladine. Zvezo je zastopal delegat tov. Drago Košmrlj, ki je v svojem obširnem govoru razložil, zakaj se mora kmetska mladina združevati, kakšen je namen in delo naših društev. Prikazal je stanje kmetskega ljudstva v preteklosti in sedanjosti in poudarjal, da more le sloga in delo rešiti vse, ki so tlačeni in ponižani. Po podrobnem pretresu vseh vprašanj, ki se tičejo društvenega delovanja, smo izvolili odbor, ki bo vodil naše mlado društvo. Razhajali smo se v zavesti, da nas čaka obilo dela, ki ga moramo izvršiti. Pogum nam daje spoznanje, da smo se priključili veliki armadi kmetske mladine po vsej Sloveniji, ki hoče delati za boljše življenjske pogoje slovenske vasi. Društvo kmetskih visokosolcev »Njiva« razpusčeno Kraljevska banska uprava je z odlokom z dne 3. novembra t. 1. razpustila Akademski agrarni (kmetski) klub »Njivo« »radi prekoračenja delokroga in ravnanja zoper državni red.« Policija je zapečatila društveno sobo in zaplenila vse imetje. S tem je uničeno edino kmetsko društvo na naši univerzi, kjer so se slovenski kmetski viso- gospodek si? Fant si, naše gore list in naše vasi sad! In ker si tak in ker si to, smo te iskreno veseli in upamo vatel »Gospoda je sedla za zeleno mizo, pravega kmečkega fanta ni bilo med njimi« — pravi nesrečni dopisnik »Slovenske vasi«. Zdaj pa recite, dragi tovariši, Avsec, Blaž, Tomažič, Turnšek in vsi drugi (deklet niti ne naštevam, ker jih preveč spoštujem, da bi jih vlačil v to nevredno debato), ali ste kmetski ljudje ali ne? Kdo, ki je po stanu in delu ali pa vsaj po srcu in miselnosti kmet, se je mogel čutiti tujca med vami? Sicer pa, pustimo to! Slovenski pregovor o živali, ki dlako pusti, kjer koli leži, se je ob-nesel tudi tu. Samo zaradi zanimivosti naj vas, dragi tovariši in tovarišice, opozorim še na tole: V imenovanem listu piše »znani — neznani« dopisnik: »Pokazali bi jim svoje žuljave roke in vprašali, zakaj so njihove tako nežne in bele, če so res fantje od pluga in motike«. Vidiš, pobič — imena fant namreč nisi vreden —, jaz sem videl na tem občnem zboru dosti žuljavih rok. Zdaj mi pa ti, če si res odkrit kmetski tovariš, pokaži žulje na beli roki advokata gospoda dr. Rudolfa Doboviška, ki je napisal uvodnik v isti številki lista, kjer si ti pljunil na edino res kmetsko mladinsko organizacijo na slovenski zemlji! Naj bo dovolj! Meni se zdi, da bi bilo Zvezi pod čast, če bi se ukvarjala s takimi rečmi. Da pa bolno domišljijo spravim v pravi tir, sem to napravil sam. Prepričan sem — in mnogo poštenih je, ki mislijo z menoj enako, da ta nezaslužen »udarec« ne bo Zveze čisto nič zadel, »Slovenskp vas« pa si je napravila kaj slabo uslugo, ko ga je priobčila. Strici, kje pa živi slovenska zemlja, če ne na vasi. 0 popolni demokraciji pišete, vas pa hočete pridobiti z brcami in klofutami? Če boste tako nadaljevali, vam bo z menoj vred rekla: »Hvala lepa!« Ivan Albreht. košolci vzgajali v kmetskem duhu, proučevali gospodarska, socialna in kulturna vprašanja slovenske vasi in se pripravljali, da bodo nekoč kmetskemu ljudstvu v pomoč pri borbi za njegove pravice. Društvo »Njiva« je bilo ustanovljeno leta 1923. in je v svojem 141etnem delovanju vzgojilo mnogo kmetsko zavednih šolancev. Št. Pavel pri Preboldu Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 21. novembra 1937 ob 3. uri popoldne v dvorani g. Franca Vedenika tekmovalno in nagradno streljanje prašiča. Vabimo vse prijatelje kmetske mladine in domače zabave ter sosedna tovariška društva, naj se prireditve v čim večjem številu udeleže. Frankolovo Društvo kmetskih fantov in deklet na Fran-kolovem priredi (gostuje) v Zrečah dne 14. novembra ob 3. uri popoldne v dvorani Kračun, igro »Tihotapec«. Po igri se vrši Martinov večer. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Za obilni obisk se priporoča odbor. bbhhs^BHHH domač proizvod, izdelek isti kot inozemski in nad polovico cenejše izdeluje Ciril Poderžaj Ig pri Ljubljani lOletno jamstvo. Cenik brezplačno »Naš caj« mešanica domačih ■■■■■■ čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobren ju ministrstva socialne politike in nar rodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 • Naprodaj pri: Kmetijski družbi r.z.zo.z. v Ljubljani Mtatil 7udi UcšlansUi socialisti mtatu-o Krščanski socialisti, bog jim daj zdravje, so začeli v svoji cajtenšci, čeprav je majhna, mlatit po pokvarjeni gospodi, na sličen način kakor mlatim jaz po fižolovih, včasih pa tudi po debelih obritih žitnih snopih. Mlatenje se začenja takole: »Pri nas so ljudje, ki si prisvajajo vodstvo in izključno poklicanost za vse javno življenje. Povsod hočejo imeti prvo in zadnjo besedo. Kdor ni z njimi, je proti njim. Tisti, ki hoče pokazati na pravo podobo življenja, veliko tvega. Takemu predrznemu resnicoljubu natveziijo najbolj ogabne očitke, proglasijo ga za upornika, nevernika in nasprotnika cerkve in priležnika komunizma... Gibalo vsega njihovega dela je neutrudljivo sovraštvo in gonja proti vsemu, kar ije na poti njihovim ciljem. Pri svojem boju zamenjujejo idejo s taktiko, svetovni nazor z disciplino. Njim niso katolicizem, fašizem in podobno nič drugega, kakor samo borbena gesla. Zanje ljudje, ki niso v njihovih vrstah, niso nikdar dovolj verni, dovolj katolšiki, če so — seveda po izrazu njihovih pojmov in meril — sploh ljudje. A vse to pa ni nič drugega, da opljujejo vse, kar ni strogo uvrščeno v njihov krog. To ni moralno, ne krščansko, ampak le podlo, do ogab-nosti-pretkano agitatorsko delo, ki vidi zablode samo izven sebe. Zase pa ti ljudje nimajo ne časa ne volje, da bi si pogledali v dno duše.« Cajtenčca zaključuje svojo obtožbo s čepom: »Kje je slovenski Herkules, ki bo izkidal ta smrdljivi Avgijev hlev?« IflfUca fe potna...! Vsaka stvar ima svoje meje in nikjer ni zapisano, da bi ravno potrpljenje bilo neskončno! Vprav taka ugotovitev mi je šinila skozi zobe — ko sem komaj vrgel z rok lopato, s katero sem zasul zadnji voz repe ... No, da Vam bo jasno, za katerim grmom tiči zajec. (Zajec je sicer zakonito zaščitena »zverina« in zato moram jako previdno laziti po grmovju. Poleg tega moram še povedati, da imam opraviti z domačim in ne z divjim zajcem.) Potrpljenje mi namreč popušča vsled neprestanih vprašanj; zakaj sem utihnil, če se mi je pero zlomilo, če »štrajkam« zaradi prenizkih honorarjev itd. Vsem tem radovednežem m tudi tistim, ki bi me s takimi in podobnimi vprašanji nadlegovali v bodoče, bodi pojasnjeno, da na honorarje sploh ne reflektiram, da imam pero, ki se s pisanjem samo ostri in da sem tudi v pogovorih toliko demokratičen, da dam tudi drugim priliko za izražanjel Saj Vam je še v spominu, da sem se zadnje čase ukvarjal z gnojilno vrednostjo naše zemlje, o kalijevih, fosfornih. dušičnih, humuznih in podobnih revirjih, v katerih skoro zastonj kopljemo te dragocene surovine in jih po smešno nizkih cenah prodajamo — da si s tem vlečemo in podaljšujemo naše životarjenje? r v .. : - Čeprav sem pri zaključkih podrčtaval, da od rešitve tega vprašanja zavisi gospodarsko blagostanje, politični razvoj in kulturno življenje in da na tej niti visi obstoj narodov in držav, na žalost mOram pribiti, da se še do danes ni nihče postavil po robu in me postavil — na laž (pa čeprav je bila pričujoča razprava objavljena tudi v kmet. strokovnem listu)! Brez dvoma bi se bil javno izjavil, da sem pripravljen prostovoljno zapustiti javno pozor-nico in se zateči — v umobolnico, če bi me ne bodrili z zadoščenjem vsi oni, ki ste mi pritrjevali z osebnimi izjavami v privatnih razgovorih. Zato sem prostor v oni prečudni hiši stavil na razpolago drugim... Nekaj časa kar nisem mogel verjeti svojemu pregrešnemu mnenju, da imamo mnogo preveč kričavih patriotov, a toliko premalo iskrenih po-bornikov, potem pa sem zapadel svoji kmetski lastnosti (ki pač nima smisla za filozofiranje), vdal sem se prepričanju, da je pač gnoj ono naj-stanovitnejše zlato, ki ga ne morejo razvrednotiti vse borzne špekulacije sveta... Gnoj je torej predpogoj ugodnega razvoja, blagostanja in splošnega zadovoljstva. Zato naj bo naše glavno težišče v tem, da najdemo in ohranimo čim največ te dragocene surovine — ki pa je ne smemo prodajati po slepi cenil In če kdo izvoha gnoj v kakem temnem kotu ali vratolomnem prepadu, naj nikar ne vrta po njem in s tem omogočuje izparivanje njegovih najdragocenejših sestavin — pač pa naj si dobro zaznamuje in zapomni mesto. Saj bo prišel čas, ko bomo z združenimi močmi pometali in posvetili tudi v najtemnejše kote in se brez nevarnosti spustili v najglobokejše prepade! Čim starejši in kolikor dalje od solnca in vetra leži gnoj — več je vreden! iio- to Lajnarjev Štefan«. Kot dobremu in vestnemu kmetu mu ob tem redkem jubileju prav toplo čestitamo in želimo še mnogo srečnih let. X Btiiu Loke pri Šmiklavžu na Dravskem polju je neki avtomobilist povozil 301etno Marijo Lebarjevo iz Slovenje vasi. Nezavestno so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer Ti-: rt ■.■-lis ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom I Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanfno in jo operejo tako, da postane Schicht°v »Rad ion-be la«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne bosfe nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! P©!*"© SCI ITI pa je kmalu izdihnila. Državno tožilstvo je odredilo raztelesenje trupla ponesrečene pokoj-nice. X Dvojen beg iz življenja. Na Janževem vrhu na Pohorju so našli na smrekovi veji obešenega 401etnega posestnikovega sina Rudolfa Hafnerja iz Sv. Lovrenca na Pohorju. — V gozdu nad Pekrami se je obesil delavec Alojzij Knehtl. V obeh primerih je ostal vzrok samomora neznan. X Kari Prelesnik — 801etnik. Daleč naokoli znani turist, lovec, dolgoletni župan, posestnik in gostilničar v Stahovici Kari Prelesnik je praznoval te dni 801etnico rojstva. Mi mu kot kmetskemu pokretašu in prijatelju želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! X V Hrastovcu pri Poljčanah sta se smrtno sovražila brata Martin in Josip Sajk. Končno se je starejši brat naveličal prepira in se je pri posestniku Lorberju udinjal za hlapca. Po enkrat na teden pa je obiskal dom, kjer je gospodaril očim. Pri zadnjem obisku je med bratoma spet prišlo do prepira in tedaj je mlajši Martin zabodel starejšega Jožeta z nožem na* ravnost v srce. Ranjeni brat je bil v nekaj trenutkih mrtev, morilec pa je pobegnil, a so ga orožniki kmalu izsledili in ga izročili sodi&hi v Slovenski Bistrici. lo in ene • Na razstavi v stekleni krsti Že več kot tri leta je v stekleni krsti razstavljeno truplo mlade ženske, ki so jo pred tem časom našli umorjeno na cesti proti Sid-neyu v Avstraliji. Avstralska vlada je tedaj razpisala veliko nagrado za tistega, kdor bi mogel pojasniti skrivnostni zločin. Da bi olajšala preiskavo in vzbudila zanimanje čim širših krogov, je v Sidneyu na policiji razstavila truplo umorjene v stekleni krsti. Doslej si je na tej svojevrstni razstavi ogledalo umorjenko nad 300 oseb, vendar je ni nihče izmed njih spoznal in tudi nihče ni mogel navesti nobenih podatkov o njej. Po tem brezupnem prizadevanju je sedaj avstralska vlada poslala krsto s truplom v London, kjer je odslej umorjenka razstavljena v isti stekleni krsti na policijskem ravnateljstvu. Razjasnitev zločina je vzela v roke londonska policija, vendar je malo upanja, da bi londonski policisti imeli kaj več sreče kakor njih avstralski tovariši. Tragedija nevarnega norca Letos poleti ije zažgal več raznih poslopij 401etni Ivan Oletič iz Hlapčine, občina Sv. Martin ob Muri. Poleg tega je hotel vreči v Muro nekega otroka, ki so ga pa ljudje še pravočasno rešili. Nekega 51etnega dečka je posadil v čoln in ga prevrnil. Deček je tedaj skočil v reko in valovi so ga odnesli kakih 100 metrov daleč. V zadnjem trenutku se je ljudem posrečilo, da so fantiča rešili. Po preiskavi so poslali Oletiča na opazovalnico v Zagreb, a možak je trdil, da je zdrav. Zatrjeval je, kako so ga v čakovski bolnici zdravniki proglasili za tako pametnega, da bi bil lahko za župana. Pred sodiščem ije Oletič nato povedal, da pozna papeža, ki da je »trgovec z narodi«. O Kristusu je dejal, da se je rodil v Hlapčini št. 1. Glede papeža je še vedel povedati, da tehta 135 kilogramov. Po takih izjavah se je sodišče prepričalo, da ima opraviti z norcem. Zato bo moral po sodnem sklepu Oletič za vse življenje v Lepoglavo, kjer ga bodo zdravili in mu zabranili nadaljnje zločine. ' * Zaslužek z grbo Vraževernost tistih »boljših« krogov, ki ne vedo kam z denarjem in ga hodijo zapravljat v mednarodno igralnico v Monte Carlo, je spravila Francoza Andreja Peligonua na izvirno in do-bičkanosno misel. Mož ije namreč izvedel, da bogataši, ki hodijo v Monte Carlo igrat, pričakujejo sreče v igri, če smejo pred vstopom v igralnico pogladiti kakega grbca po njegovi grbi. Misel na grbo in na dobiček, lci bi mu ga v Monte Carlu lahko donašala, možakarju ni dala miru. Smola je bila le v tem, da je bil Francoz lepo raščen. Končno se mu je pa le posvetilo. Dal si je napraviti umetno grbo, ki si jo je pritrdil pod elegantno obleko na hrbet. Tako »popravljen« se ije podal v Monte Carlo ter se postavil pred igralnico, da so bedasti bogataši po mili volji lahko božali njegovo »grbo«. Nov poklic se je Francozu sijajno obnesel. Kdor je namreč pri igri dobil, ga je bogato nagradil. Mož bi bil obogatel, da ni posegla vmes zavist. Uprava igralnice je namreč zavohala, da Francozova grba ni pristna, pa mu je prepovedala nadaljno izvrševanje poklica. Važnejša radio predavanja od 14. do 21. novembra 1937. Nedelja, dne 14. novembra. 11.00: 0 Antonu Foersterju. — 17.00: Po premovanju. — 19.30: Kulturne vrednosti naše države. Ponedeljek, dne 15. novembra: 18.00: Blago-rodnja in plemensko zdravstvo. Torek, dne 16. novembra: 11.00: Iz življenja gluhonemih. — 18.40: Kolektivizacija življenja. Sreda, dne 17. novembra. 18.00: Rast v poštenost. Četrtek, dne 18. novembra. 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Petek, dne 19. novembra. 11.00: Slovenska Kočevska in Koštel. —18.00: Kaj vse slišijo star-ši o šoli. Sobota, dne 20. novembra. 18.40: Izvoz našega lesa. — 19.30: Razvoj kmetijskih šol v Jugoslaviji. — 20.00: 0 zunanji politiki. iivinshi sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih konj 146, žrebet 21, volov 124, bikov 19, juncev 38, krav 406, telic 97, telet 6, skupaj 357 glav. Prodanih pa je bilo 306 glav. Cene so bile naslednje: voli 4'50 do 5'50 din, biki 3'50 do 475 din, junci 3'75 do 4"25 din, krave 2'50 do 4'50 din, telice 4'50 do 5'50 din, teleta 5'50 do 6 din za kg žive teže. Konje so prodajali po 500 do 5500 din. Sejmi 14. novembra: pri Sv. Barbari (v Halozah). 15. novembra: na Vranskem, v Gornji Radgoni, Poljčanah, Radečah (Zidani most), Šmartnem pri Litiji, Grahovem, Trbovljah. 16. novembra: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Ptuju, Dol. Lendavi, Bogojini. 17. novembra: v Ljubljani, Tržiču, Brežicah, Celju, Hrastniku-Dolu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah. 18. novembra: v Črnomlju, Vrhniki, Šmihel-Sto-pičah, Senožetih, Turnišču. 19. novembra: na Raki, v Mariboru, Ptuju,-Ljubnem, Podsredi, Slov. Gradcu, Sv. Juriju pri Celju-okolica. 20. novembra: v Domžalah, Kamniku, Škof j i Loki, Tržiču, Brežicah, Celju. Hrastniku-Dolu, Mariboru, Prevaljah, Sevnici, Trbovljah. Vrednost denaria ameriški dolar nemška marka avstrijski šiling, švicarski frank angleški funt češkoslovaška krona italijanska lira francoski frank Din 43 — Din- 17"45 Din 8'80 Din 10-— Din 215 — Din 152 Diu 2'28 Din 1'42 • «■!"!"!: J*""1 f. lmkuSS* reg. zadr. z neomejeno zavezo Telefon št 28-47 Rač. pošf. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki £ Eskontuje menice Dafe kratko- 1 ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle ^ * o** iT. O Zaupajte denar domaČemu zavodu! POZOR! Ta inserat dobro prentalte! Blago za zimske moške suknje, površnike, ženske plašče, moške in ženske obleke, barhente, flanele, pletene jopice, triko maje in hlače, zimske rjuhe in deke. kovtre, damske in moške dežnike vseh vrst i. t. d. dobite najceneje edino pri splošno znani domači tvrdki Str. Petra cesta 29 in 30 Na zalogi tudi velika izbira izgotovljenih damskih in otroških plaščev in hubertusov. — Pri nakupu nad din 100*— dajemo robček, nad din 200'— nogavice zastonj, in sicer le, ako se sklicujete na današnji inserat. TISKOVINE vseh vrst i trgovska, orodna, reklamne, čaio— plse. knjiga, večbarvni tisk bltro in pocantf TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA K TELEFOI $TEV. 15-52