Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izha|a v Celovcu — Erscheinungsorl Klagonfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt K agenturi 2
P. b. b.	» *
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: CeloveoKlagcnlurt Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro I otočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfacb 124.
Letnik XV.
petek. 23. december 1960
Ste>. 52 (971)
Za pravičen mir
Mir, svoboda, enakopravnost in bratstvo med narodi — to je skozi sto- in tisočletja vedno se ponavljajoči krik izmučenega in zatiranega človeštva. Iz najglobljih globin je prihajal; milijoni src so jokali v njem. Milijoni korakov so tavali skozi temo in iskali svetel zarek, ki bi jim razsvetlil pot in ogrel mrzle du.se. Milijoni ponižanih in razžaljenih so za te visoke ideale sli v boj proti raznim oblikam nasilja in krivice; sli so v borbo in se žrtvovali, polni nesebičnega idealizma, za zmago resnice in pravice.
Tudi danes govori ves svet o miru. Govorijo o njem tisti milijoni, ki si ga iskreno želijo; govorijo o njem pa tudi oni, ki rožljajo z ‘orožjem, da bi preplašili svet in mu vsilili svoj red in mir. Govorijo o miru na Vzhodu in na Zahodu, hkrati pa na obeh straneh gradijo nova vojna letala in izdelujejo nove atomske bombe, da bi se z njimi — kakor pravijo — borili za mir, čeprav jim gre le za razširitev njihovega vpliva na nova področja sveta. O miru govorijo celo tisti, ki z oboroženo silo zatirajo miroljubne narode, tisti, ki skušajo s silo zavreti razvoj časa in hočejo še naprej izkoriščati odvisna kolonialna ljudstva.
O miru govorimo tudi pri nas na Koroškem. Gotovi krogi govorijo o »stoletnem miru v deželi« in mislijo s tem mir tlačenega naroda, ki naj bi molče prenašal potujčevanje svoje mladine, blatenje svojega jezika ter izkoriščanje in gospodarsko zapostavljanje. Govorijo o miru in hkrati ščuvajo proti vsem, ki se upajo priznati k slovenskemu narodu; govorijo o enakopravnosti, ko hkrati grozijo tistim, ki se drznejo opozarjati na krivice, katere se godijo koroškim Slovencem. Govorijo celo o bratstvu, čeprav v svoji šovinistični ozkosrčnosti poznajo le sovraštvo in prezir do vsega, kar je slovenskega. In govorijo tudi o prijateljstvu med sosednimi državami, čeprav se zaletavajo v kulturno sodelovanje in mali promet ter napovedujejo celo bunkerje na meji.
Vsi govorijo o miru, pa vendar ne mislijo pri tem vsi eno in isto. Beseda mir ima torej več različnih pomenov. Ne more biti mir, o katerem govorijo na primer francoski kolonialisti, isti mir, za katerega se že dolga leta z velikanskimi žrtvami bojuje alžirsko ljudstvo. In mir, katerega mislijo tisti, ki nas hočejo šele »ugotavljati«, da bi nam tako še lažje odrekali pravice, zapisane v mednarodni pogodbi, ne more biti isti mir, kakor ga razumemo koroški Slovenci, ko se borimo za obstoj in razvoj na domači zemlji, da bi kot enakopravni živeli v miru in prijateljstvu s sodeželani druge narodnosti.
Pravi mir je le namreč tisti, ki temelji na načelih pravičnosti, mir, ki je zgrajen na svobodi in enakopravnosti tako posameznika kakor tudi skupnosti. V zadnjih mesecih smo videli, kako so na raznih konferencah skušali ustvariti mir. In spoznali smo, da so mir, svoboda, enakopravnost in bratstvo možni samo na pravičnih odnosih med ljudmi in med narodi. Kdor grozi in preti s silo, ta pač ne more biti prijatelj miru, ker hoče z zastraševanjem in s silo obdržati ali celo razširiti prednostne položaje, ki si jih je pridobil na račun in v škodo drugih.
Koroški Slovenci nikdar nismo ogrožali miru, ker si nikdar nismo ničesar bolj želeli kot trajnega, resničnega in pravičnega miru. Nikdar nismo komu kratili njegovih pravic, marveč smo se vedno borili le za tisto, kar nam pripada. Zato je ta naš boj bil in bo ostal pravičen, kakor je pravičen tudi mir, za katerega se borimo: namreč mir, ki ne pozna sovraštva in zapostavljanja, temveč je zgrajen na enakopravnosti, svobodi in resničnem bratstvu vseh ljudi in vseh narodov!
Ugotovitve ob proračunski razpravi v deželnem zboru:
Zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja
je možna le ob upoštevanju argumentov prizadete manjšine
Kakor smo poročali že v zadnji številki, je bilo med proračunsko razpravo v koroškem deželnem zboru govora tudi o našem vprašanju. Poleg deželnega glavarja Wede-niga so o manjšinskem problemu govorili predvsem poslanci Kazianka (KP), Knaus (FPO) in Einspieler (OVP). Medtem ko je komunistični zastopnik opozoril na znane protislovenske izpade ob 10. oktobru in posebej omenil dogodke v zvezi s postavitvijo spomenika žrtvam fašizma v Železni Kapli, sta se Knaus in Einspieler — lahko rečemo: po stari navadi — spet znašla na skupni liniji hujskanja proti koroškim Slovencem in proti sosedni Jugoslaviji.
Upravičeno pravimo- „po stari navadi", kajti v teh vprašanjih sta OVP in FPO že večkrat zostopali zelo sorodna mnenja. Tokrat pa je bilo njuno sorodstvo že kar preveč očitno, ko sta tako Knaus kakor tudi Einspieler vzela manjšinsko vprašanje kot povod za strupene izpade proti politiki dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugosla-
vijo. Pri tem sta se naravnost izpopolnjevala, kokor da bi si bilo vloge poprej razdelila. Ce se je Knaus obregnil ob mali obmejni promet in ob načrtovano dograditev Ljubeljskega predora, je Einspieler „vzel na piko" kulturno izmenjavo med Koroško in Slovenijo; družno pa sta zatrobila v trenutno najbolj priljubljeni nocionalistič-
Prijetne praznike in uspehov polno leto vsem
naročnikom,
araiLem,
setrudnikom in prijateljem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA VESTNIKA
L_______________
Neonacizem in domovinska zvestoba
Dober teden je trajal pred dunajskim porotnim sodiščem »na j več ji neonacistični proces zadnjih let«, v katerem je bila obtožena skupina desetih »Fiihrerjev« najrazličnejših organizacij tako imenovane domovini zveste mladine. Dokazni postopek je pokazal, kako si ta mladina zamišlja zvestobo do domovine Avstrije: na njenih sestankih je govora o antisemitizmu in drugih izrazito nacističnih geslih; pozdravljajo se s »Heil«-kli-ci (nekateri celo s polnim Hitlerjevim pozdravom) ter dviganjem desne roke; prepevajo znane pesmi iz nacistične dobe; berejo in širijo »klasično« nacistično literaturo (Hitlerjev »Mein Kampf«, Rosenbergov »Mitos 20. stoletja«, znano protižidovsko publikacijo »Blut und Ehre« in podobno); izdajajo lastne časopise kot »Sturmjugend«, »Kampf-schrift Trommler« in podobne, v katerih kar mrgoli nacističnega izrazoslovja; zbirajo orožje in šolajo kadre, da bi »v danem trenutku udarili«; imajo se za »naslednike SA« itd.
Podrobno naštevanje vseh značilnosti delovanja teh organizacij, kot so prišle na dan v razpravi pred dunajskim sodiščem, bi vodilo predaleč. Zadostuje ugotovitev državnega pravdnika, ki je dejal, da bi ljudje te vrste lahko tekali okrog v rdečo-belo-rdečih majicah in prepevali avstrijsko državno himno, pa bi vseeno že druge okolnosti zadostovale za dokaz, da gre tukaj za nacistično udejstvovanje.
Kljub temu pa se je sodišče odločilo za ne-lazumljivo milo sodbo. Štiri glavne obtožence, od katerih so bili nekateri že večkrat kaznovani zaradi neonacističnega udejstvovanja, je obsodilo le za 3 do 9 mesecev zapora (Čeprav predvideva zakon tudi kazni do 20 let) in so bili takoj izpuščeni na svobodo, ker so kazen že obsedeli v preiskovalnem zaporu, medtem ko je ostale obtožence sploh oprosti-
lo.	Vprašati se je treba, ali ni v takem zadržanju sodišča nevarnost, da bodo ljudje te vrste še naprej zlorabljali demokracijo in ši-lokogrudnost oblasti in mladino še dalje zastrupljali z nacistično miselnostjo. Mnenja smo, da je treba vsak pojav neonacizma z
vso odločnostjo zatreti v kali, kajti sicer bi se lahko zgodilo, da bi se Avstrija lepega dne spet znašla na robu prepada.
Razprava na Dunaju pa je razkrila še več: namreč neverjetno dejstvo, da se take organizacije ne vesele samo nezaslužene svobode in prostosti, marveč so za svoje pretidržavno delovanje deležne celo uradne finančne podpore. In značilno, da pade madež take širokogrudnostl prav na Koroško, kjer se geslo o domovinski zvestobi zlorablja kar v dveh smereh: za neonacistično delovanje in za hujskanje proti slovenski manjšini. Sorodnost obeh smeri Je prav na Koroškem že tako očitna, da je — kar nas uči tudi zgodovina minulega pol-stoletja — res težko delati razliko med neonacizmom in domovinsko zvestobo.
Če pa se Avstrija pri reševanju manj-I šinskega vprašanja opira na take pred-I stavnike ..domovinske zvestobe”, potem I si s tem sama izstavlja primemo zrelost-I no spričevalo!
15 let parlamenta
druge avstrijske republike
V ponedeljek je bila v dunajskem parla-menfo velika slavnost, posvečene 15-letne-mu delovanju parlamenta druge avstrijske republike. Predsednik parlamenta Figi je v navzočnosti zveznega prezidenta in številnih drugih častnih gostov opozoril na uspehe Avstrije v letih po drugi svetovni vojni in poudaril, da je bilo vse to mogoče doseči le v sodelovanju vsega avstrijskego ljudstva.
Podobno je izjavil na seji socialističnih poslancev tudi vicekancler Pittermann, ki je dejol, da je treba opustiti vsako misel na samovlado, ker le v složnem delu in demokratičnem sodelovanju je možno doseči zaželjene uspehe.
ni rog: Najprej ugotavljanje manjšine, šele potem manjšinske zakone!
.Resnična slovensko manjšina že v polni meri uživa pravice in svobodo," komentira glasilo koroške FPD razprovo v deželnem zboru. Vprašati se moramo, kdo je to .resnična" manjšina? Koroški Slovenci vsekakor ne moremo biti mišljeni, kajti nas hočejo vendar šele ugotavljoti, ker baje še ne vedo, kje smo. Ali pa misli FPD na tiste, ki jim je bila narodna zavest ubita v desetletjih načrtnega pritiska in vsestranskega zapostavljanja, da danes niso ne tič ne miš, ko se svojega materinega jezika sramujejo, jezika drugega naroda pa ne obvladojo. Vsekakor prihaja FPD v čudna protislovja in se zato niti ne čudimo, če v svoji nenačelnosti skuša .prekomerno izvedbo’ člena 7 dokazovati s tem, da je bil med Avstrijo in Jugoslavijo uveden mali obmejni promet in da bo prihodnje leto dograjen še Ljubeljski predor.
Stvarnih argumentov primanjkuje tudi poglavarju .vindišarjev" Einspielerju in se mora zato kot .jezikoslovec" (vsaj tako ga imenuje neki W. K. v Wiener Wochenaus-gabe, ki pa sramežljivo zamolči, da je Einspieler profesor slovenščine in ne .vindišar-ščine") spraviti nad šolske knjige v Jugoslaviji. Vendar v svoji vnemi pozablja, da .uirnc. v>; nC,.-..	>‘n-. j,- %n n,egovo po»
renegatstvo in nismo pljunili na svoj narod in materin jezik, marveč smo ostali to, kof kaj nos je rodila mati, čeprav se moramo zarodi te zvestobe in poštenosti odpovedati marsikateri ugodnosti.
Slobo spričevalo za OVP in FPD, če nimata boljših argumentov, ko zahtevata ugotovljanje manjšine, še slabše spričevalo pa je za Avstrijo, če kljub temu išče rešitev manjšinskega vprašanja v smislu nevzdržnih argumentov šovinističnih hujskačev, namesto da bi se opirala na stvarne predloge in upravičene pomisleke prizadete manjšine. Tako reševanje nasprotuje načelom, ki so jih poudarili tudi na|viš|i predstavniki Avstrije, zato taka rešitev tudi ne more biti pravična In ne vsestransko zadovoljiva!
Združeni narodi na počitnicah
Generalna skupščina OZN je svoje delo prekinila in ga bo nadaljevala šele marca prihodnjega leta. Pred odhodom ,na počitnice" pa je bilo sprejetih še več resolucij, katerih glavne te nanašajo na vprašanja Konga, razorožitve in Alžirije.
Medtem ko so pri reševanju kongoškega vprašanja prevladovala stremljenja tistih sil, ki bi rade še dalje izvajale kolonialno in imperialistično politiko, so se v vprašanju razorožitve uspešno uveljavile izvenblokov-ske države. S svojim posredovonjem so omogočile napredek pri reševanju razoro-žitvenega problema. Čeprav se je Amerika močno upirala predlaganim resolucijam, je bila končno prisiljena, do se je glasovanja vsaj vzdržala, ker je na drugi strani videla, da pretežno večino držav podpira zahtevo po nadaljnjih pogajanjih o razorožitvi.
Največjega pomena pa je resolucija o Alžiriji, ki je bila z velikansko večino sprejeta na predlog afriško-azijskih držav. Glasovanje o tej resoluciji je nojvečji uspeh Generalne skupščine v konkretnem urejanju kolonialnega vprašanja, kajti boj alžirskega ljudstva za svobodo in neodvisnost je dobil še večji mednarodni pomen, za Francijo pa pomeni resolucija ostro svarilo, da je zadnji čas, da spremeni svojo politiko do Alžirije. Zaradi nasprotovanja Francije. Amerike in Velike Britanije sicer ni bila sprejeta določba, naj referendum v Alžiriji organizira in nadzira OZN, vendar je bila OZN naložena dolžnost, da pripomore k temu, da bo uveljavljeno načelo samoodločbe na podlogi spoštovanja enotnosti in ozemeljske nedotakljivosti.

Občni zbor Zveze slovenske mladine:
Z novim poletom v novo leto
Gotovo ni bilo le naključje, da se je naša mladina ravno ob koncu leta zbrala na svojem občnem zboru. Noben drugi čas v letu ni tako primeren za polaganje obračuna o dosedanji aktivnosti in hkrati za določanje smernic bodočega dela, kajti ob koncu leta morajo biti računi čisti> da v novo leto lahko stopimo z novim poletom. Za našo mladinsko organizacijo pa velja to še posebej, ker si je zadala nalogo, da svoje delovanje, ki se je zadnje čase več ali manj omejevalo le na neposredno delo na vasi, zlasti v prosvetnih društvih, obnovi in okrepi tudi na organizacijski podlagi in tako ustvari pogoje za dejavnost mladine tudi na vseh drugih področjih našega narodnega življenja in hotenja.
Po štiridesetletnici
(PONATIS IZ »NAŠE SODOBNOSTI’, 12/1960)
Zadnje čase postaja vprašanje koroških Slovencev vedno bolj živo — in prav z nenavadno nasilnostjo je nanj opozorilo zlasti letošnje praznovanje štiridesete obletnice plebiscita. Osrednjih prireditev sta se udeležila celo predsednik republike in zvezni kancler, in koroški deželni glavar je lahko ugotovil, da je imela proslava splošno državni, splošno avstrijski pomen ...
Ob tej priložnosti so se v oficialnih govorih pojavljale predvsem tri teze. Govorniki niso izbirali besed, ko so hiteli poudarjati, češ da je bil koroški plebiscit veliko in izrazito demokratično dejanje, ki naj še po štiridesetih letih služi za vzgled sodobnemu svetu. S prav tako lepimi in svečanimi, a hkrati nekoliko bolj odločnimi besedami se je uveljavila tudi misel, češ da je koroški plebiscit enkrat za vselej odločil državno pripadnost koroškega ozemlja in bil zmaga avstrijskega patriotizma in nacionalne zavesti. In slednjič: najglasnejša je bila misel o enotni in nedeljivi Koroški. Pri vsem tem seveda ni manjkalo šovinističnih ekscesov, ki so dajali prireditvam, čeprav so imele splošno državni pomen, zelo neprijeten, napadalen ter za koroške Slovence in slovenski narod žaljiv prizvok.
,
Kljub temu, da skušamo prezreti vse te nedostojne pojave, moramo vendarle reči, da tudi omenjene tri teze ne vzdržijo kritike. V' njih ni prave logike, niso v skladu z zgodovinskimi dejstvi, zlasti pa ne morejo predstavljati zanesljivih temeljev za kolikor toliko razumno, sodobno in realno koncepcijo. Vendar pa nas ne zanima. v kakšni meri so posamezni govorniki prenarejali zgodovinske podatke, niti nima pomena, da bi se ukvarjali z logiko njihovih zamisli, pač pa moramo spregovoriti predvsem o tisti tezi, ki je izvor vsega ostalega — to je trditev o nedeljivi in enotni Koroški.
Ko se je mladina zadnjo nedeljo zbrala na svojem zboru, ni bilo razveseljivo samo fo, da je prišla v fako lepem številu, marveč fudi ali še posebno dejstvo, da je bilo poleg že doslej znanih aktivnih članov mladinske organizacije videti tudi mnoge nove obraze. To so bili mladinke in mladinci, ki sicer tudi doslej niso stali ob strani, saj kljub mladim letom že aktivno sodelujejo posebno v prosveti, zdaj pa hočejo svoje mlade sile zastaviti v širšem okviru, zavedajoč se, da mora biti delovno področje mladine mnogo obsežnejše.
Za prehod iz stare v novo delovno dobo sta bila vsekakor značilna poročilo o do-
______________ I
* , ^"rr,— - -	---w—y
sedanjem delu mladine, ki ga je podal Hanzi Weiss, ter referat mladega dr. Pavla Apovnika o nalogah mladine. Medtem ko smo iz poročila slišali, da je bilo delo mladine v zadnjem času precej enostransko, ker so pač manjkale trdnejše organizacijske osnove, pa so bile v drugem referatu nakazane zelo pestre oblike bodočega dela in smo prepričani, da bo naša mladina lahko mnogo bolj uspešno izpolnjevala na-
loge, ki se ji postavljajo v okviru splošnega prizadevanja koroških Slovencev, če bo najprej okrepila in razširila svojo lastno organizacijo — Zvezo slovenske mladine.
V referatu dr. Apovnika nakazane misli (o katerih bomo ob priložnosti še podrobneje spregovorili — op. ured.) so našle dopolnilo v diskusiji, v kateri je zbrani mladini spregovoril tudi predsednik naše osrednje organizacije ZSO dr. Franci Zwitter, ki je zlasti poudaril, da se mora v mladinski organizaciji pripravljati in usposabljati mladi kader za vse naše narodne organizacije.
Pri volitvah je bilo izvoljeno novo vodstvo Zveze slovenske mladine z dr. Pavletom Apovnikom na čelu. Od tega vodstva smemo pričakovati, da bo šla naša mladina na delo z novim poletom in fako nadaljevala slavno tradicijo slovenske mladine na Koroškem, katera je bila v vseh obdobjih zgodovine našega ljudstva vedno v prvih vrstah tistih, ki se v delu in borbi za pravico In demokracijo nikdar niso bali žrtev.
Občni zbor Zveze slovenske mladine pa je bil hkrati važen doprinos tudi k čim tesnejši povezavi in sodelovanju med vso zamejsko slovensko mladino ter mladino vsega slovenskega naroda. Udeležili so se ga namreč tudi zastopniki mladinske organizacije Slovenije in slovenske mladine v Italiji, ki so nakazali probleme svojega dela. Zelo zanimiv je bil prikaz vloge, ki jo mladina igra v novi Jugoslaviji, medtem ko je delo slovenske mladine na Tržaškem, Goriškem ir> Benečiji močno podobno prizadevanju slovei.Ški mladine na Koroškem.
■ Zato je medsebojna povezava še to-I liko bolj potrebna in bo v sodelovanju I ter izmenjavi izkušenj tudi naša mladina I našla koristno podporo v izpolnjevanju I nalog, ki jih ima v okviru borbe koro-I ških Slovencev za dosego popolne ena-I kopravnosti in v delu za vsestranski na-I predek slovenskega ljudstva na Koro-* škem.
Nov petletni načrt za gospodarski razvoj:
Jugoslavija leta 1965
V nasprotju s svečanimi manifesti je treba povedati najprej, da Koroška v resnici sploh ni enotna, saj je velik njen del izven meja sedanje Avstrije. Mit o enotni koroški deželi ne ustreza stvarnim dejstvom, patetične besede, ki se sklicujejo na tradicijo nekakšne deželne, skozi stoletja ohranjene enotnosti, niso prepričljive in so nepotrebne. Deželna mitologija kot temelj za razne kulturne in politične koncepcije je vse od poloma avstro-ogrske monarhije dalje nekaj anahronističnega, hkrati pa nekaj izrazito agresivnega in imperialističnega.
Govoriti je tedaj mogoče samo o enotnosti in nedeljivosti tistega dela Koroške, ki je danes v avstrijski republiki. Politično upravna enotnost tega ozemlja je seveda nedvomno dejstvo, brani jo mirovna pogodba, varujejo jo najrazličnejši predpisi in zakoni, navsezadnje pa stojita za njo tudi vojska in žandar-merija. To je formalno pravna enotnost — in kakor vse formalno pravne institucije sama na sebi ni apriorno nujna.
Etnično pa Koroška ni enotna in enotna biti ne more. In prav to dejstvo ima odločujoči pomen, saj je nekaj prirodnega in ni šele naknadna izmišljotina ali iznajdba ljudi. Morda je ravno spoznanje o bistveni razliki med upravno politično in nacionalno pripadnostjo tisto temeljno načelo, ki se ga moramo držati, ko razmišljamo o tako zapletenem problemu, kakor je vprašanje koroških Slovencev.
Gradivo s proslave štiridesetletnice plebiscita, poročila o nekaterih najnovejših dogodkih in dogajanjih, analize zadnjega ljudskega štetja, podatki o slovenskem šolstvu in o gospodarskem položaju — vse to dokazuje, da je splošno vzdušje na Koroškem vse prej kot normalno in vzpodbudno. Posledice preteklosti so še nenavadno žive, stari spori in stara prizadevanja se ne le vedno znova pojavljajo, marveč pogosto celo krepijo. K temu je
Hkrati z državnim proračunom za leto 1961 obravnava Zvezno ljudska skupščina FLR Jugoslavije tudi novi petletni načrt za gospodarski razvoj Jugoslavije v obdobju 1961—1965. Se prej pa so o tem načrtu obširno razpravljali v podjetjih, komunah, okrajih in republikah z željo, da bi lasten napredek v prihodnjem obdobju planirali čimbolj uspešno in realno, zlasti pa v skladu s splošnim gospodarskim načrtom v državnem merilu.
Preden navedemo nekaj številk iz novega načrta, je potrebno, da pogledamo, kaj je dosegla Jugoslavija v starem petletnem načrtu, ki ga je v glavnem uresničila že v štirih letih. Predvsem je bil dosežen velik napredek v razvoju industrije in kmetijstva, kar prihaja do izraza v naraščajoči življenjski ravni prebivalstva. Narodni dohodek se je v zadnjih štirih letih povečal za 62 %>, čeprav je načrt predvideval povečanje le za 54 %>. Industrijska proizvodnja se je po-
treba dodati še vse tiste zaplete, ki nastajajo zaradi naše politične emigracije. Vse to pa se dogaja v območju državne tvorbe, za katero je značilno, da še vedno ni rešen njen lastni notranji nacionalni problem, zato ni čudno, da so razmere na obrobnem in izpostavljenem ozemlju še posebej napete in težko rešljive.
(Nadaljevanje prihodnjič)
večala za 70 %>, kmetijstvo pa v primerjavi z letom 1957 za 60 °/o.
Tudi po novem načrtu je predviden nadaljnji razvoj vseh panog gospodarstva in s tem povečanje življenjske ravni prebivalstva. Poseben poudarek je na povečanju zunanjetrgovinske blagovne izmenjave, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju socialističnega gospodarstva Jugoslavije, ki temelji na delavskem in družbenem upravljanju. Industrijska proizvodnja se bo po načrtu povečala vsako leto za približno 13 °/o, skupaj pa do leta 1965 za 84 °/o. Kmetijska proizvodnja naj bi se v istem času povečala za 42 %, gradbeništvo za 87 %, promet za 71 %, izvoz za 91 %>, medtem ko bi se uvoz povečal le za 59 %>.
Skupne investicije v gospodarski in družbeni razvoj bodo v prihodnjih petih letih znašale kakih 8000 milijard dinarjev. Osebna potrošnja in družbena raven naj bi se v tem času povečala za 52 %, narodni dohodek pa bi narasel približno za 50 °/o. Za gradnjo stanovanj bodo porabili okoli 1000 milijard dinarjev, kar bo omogočilo, da bodo tekom petih let zgradili 500.000 novih stanovanj.
2e teh nekaj številk kaže, kako velike so naloge, ki jih postavlja novi petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj. Kažejo pa tudi, da bodo uspehi, ki jih bo dosegla Jugoslavija z uresničitvijo tega načrta, zelo pomembni in bodo prispevali k nadaljnjemu izboljšanju življenjske ravni jugoslovanskih narodov.
Moskva. — V bližini atomske elektrarne v Dubni pri Moskvi so zgradili prav svojevrstno meteorološko opazovalnico, ki ji menda ni primere na svetu. Da bi tamkaj lahko nemoteno opazovali pojave v ozračju, so namreč postavili 313 metrov visok jekleni stolp, prav na vrhu stolpa pa so uredili vremensko postajo. Stolp, ki je podoben velikemu jeklenemu cilindru, stoji na betonskih temeljih, do vrha celotne konstrukcije pa vozi dvigalo. Opazovalnico so opremili z najsodobnejšimi meteorološkimi instrumenti in z napravami za merjenje radioaktivnosti v ozračju.
Sazel. — Švicarski inženirji so pripravili načrte za gradnjo omrežja podzemskih avtomobilskih cest, ki naj bi povezale središče Bazla s predmestji in glavno avtomobilsko magistralo. Mreža podzemskih avtomobilskih cest v Bazlu bo dolga 7,3 km, veljala pa bo okoli 230 milijonov švicarskih frankov.
Beograd. — Centralni komite Ljudske mladine in Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije sta poslala Generalni uniji muslimanskih študentov Alžirije pismo, v katerem izražata svojo solidarnost z bojem alžirskega ljudstva in vero v njegovo zmago.
New York. — Pri trčenju dveh ameriških potniških letal nad New Yorkom minuli petek je izgubilo življenje 135 ljudi, od tega 128 potnikov in 7 ljudi, ki so jih ubili deli letal, ki so padli na ulice Brooklyna in Staten Islanda. Ne izključujejo možnosti, da je število žrtev na zemlji še večje, ker tega niso mogli takoj ugotoviti zaradi razdejanja, ki so ga povzročili padli goreči deli letal. V štiri-motornem reakcijskem letalu „DC-8", ki je letelo iz Chikaga v New York, je bilo poleg popadke 77 potnikov, v lotalu družbe „TWA", ki je letelo iz Datona, pa je bilo 39 potnikov.
Miinchen. — V središču Munchena je padlo na tla ameriško potniško letalo, pri čemer se je po prvih vesteh ubilo 50 ljudi. Letalo, ki je z 20 potniki letelo v London, je treščilo na poln tramvaj. Med potniki v letalu je bilo 13 otrok, ki so potovali na obisk k svojim storšem — ameriškim vojakom v Veliki Britaniji. Vzroka za to katastrofo niso ugofovili.
Oslo. — Norveška avtomobilska zveza ima zdaj 81.000 članov. V enajstih mesecih letošnjega leta se je prijavilo nekaj nad 10.000 novih članov. To združenje je uredilo doslej v vseh norveških pokra-jinah okoli 300 tabornih prostorov za lastnike avtomobilov in drugih vozil.
Washington. — Uradno so sporočili, da so se zlate rezerve ZDA zmanjšale še za 204 milijone dolarjev. Zlate rezerve ZDA znašajo zdaj 17 milijard in 973 milijonov dolarjev. Skupno so se letos rezerve zlata v ZDA zmanjšale za milijardo 183 milijonov dolarjev.
Djakarta. — V Indoneziji bodo kmalu odprli še štiri državne univerze oziroma institute na stopnji univerze, med katerimi bosta tudi oceanski in ladjedelniški institut. Največja državna univerza je v Djodjakarti, na kateri zdaj študira kakih 12.000 študentov. Prosveta je eno izmed poprišč, na katerem je Indonezija po proglasitvi neodvisnosti leta 1945 dosegla največje uspehe. Pred osvoboditvijo, v času kolonialne vladavine, je na maloštevilnih ustanovah, ki so bile na stopnji univerze, študiralo samo nekaj sto Indo-nežanov. Vlada ima razvoj univerzitetnega in drgega izobraževanja prebivalstva za podlago pri izvajanju načrtov za razvoj države.
Tunis. — V nekem govoru je dr. Kvarne Nkrumah izjavil: Naš cilj je ustvariti družbo, v kateri ne bo bogatih ne revnih, ki ne bo poznala razrednih razlik, temveč bo vsakomur omogočila človeka vredno življenje in enake možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Bogastvo narave je treba izkoristiti za blaginjo vsakega posameznika.

Slovenska knjiga /
naša učiteljica in prijateljica
.Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti." Tako je o vlogi in pomenu knjige zapisal eden največjih umetnikov slovenske besede — pesnik Oton Župančič.
Njegove besede veljajo za narod kot celoto, veljajo pa že posebej za narodnostno skupino, ki ločena od narodne celote živi v drugi državi, med večinskim narodom drugega jezika in druge kulture. Taki skupini je knjiga še bolj potrebna, ker ji pomaga ohranjevati narodno zavest in jo utrjuje v lastni kulturi, v zvestobi do materinega jezika.
Koroški Slovenci se imamo slovenski knjigi veliko zahvaliti. Posebno v zadnjem stoletju naše zgodovine, ki nam nikdar ni bilo naklonjeno, je slovenska knjiga poleg matere naša prva in glavna šola. Uči nas zvestobe narodu in ljubezni do materine govo-
Slovenske knjige
časopise in revije
dobite v bogati izbiri in po zmernih cenah v knjigarni
„Naša knjiga"
Celovec, Wulfeng.15
rice, v njej spoznavamo bogastvo slovenske kulture in iz nje črpamo moč, da smo kljub viharjem, ki so nenehno grozili našemu obstoju, vse do danes ostali zvesti člani slovenske narodne družine.
V knjigi imamo zvesto spremljevalko, ki nas spremlja vedno in povsod, v težkih časih in v lepih trenuikih. Knjiga nas tolaži, ko smo potrti, kajti v njej spoznavamo velike stvaritve slovenskega človeka, kar nam vliva novega poguma, da ne zapademo malodušju. Ona nas uči razumeti življenje in razvoj doma in v svetu, ko nam odpira pogled na razna področja politike, gospodarstva, kulture, znanosti in tehnike.
Za vse to, kar nam radodarno nudi v zvrhani meri, pa zahteva od nas le eno: da ji ohranimo zvestobo. Jemljimo slovensko knjigo torej z ljubeznijo v roko, segajmo po njej redno in pogosto, kajti lahko smo prepričani, da nas ne bo razočarala, marveč nam bo našo naklonjenost bogato poplačala!
Zanimivo predavanje
o današnji stvarnosti v Sovjetski zvezi
Avstrijsko-sovjetska družba je priredila minuli teden potopisno predavanje s skioptič-nimi slikami o osebnih doživetjih domačega turista v Sovjetski zvezi. Potopis je bil osredotočen na dve ruski velemesti, Moskvo in Leningrad. Fotografski posnetki so posrečeni in so gledalce povedli v duhu med značilno • sti in zanimivosti sila razvijajočih se mest za »železno zaveso«. Predavatelj je razumel v stvarnem predavanju predočiti navzočim mnoge zanimivosti o gradnji in razvoju teh mest ter o spoznanjih, ki si jih je osvojil v stikih in razgovorih s tamošnjimi ljudmi.
Potovanje po rurlkih velemestih in neizmerno širokih ter pestrih pokrajinah, deželi velikih literatov, umetnikov, arhitektov in mojstrov na najrazličnejših drugih področjih znanosti, razpršuje in razblinja napačna in zlohotno širjena mnenja mnogih, da je rusko ljudstvo potrto, ustrahovano in živi v negotovosti. Zelo prepričevalno je bilo v predavanju povedano, da rusko ljudstvo dela in sicer ogromno dela in še več, rusko ljudstvo dela z veseljem in v prepričanju, da ustvarja iz dneva v dan boljše življenjske pogoje in nove podobe svoje prostrane domovine.
Nobenega dvoma ni, to lahko potnik opazi na vsak korak, da se je življenjska raven ruskega človeka po revoluciji silno zboljšala ter se z velikimi koraki približuje ravni v zapadnih deželah. Številni ukrepi v zadnjih letih na vseh področjih ljudske blaginje so koristili brez izjeme vsem slojem. Ruski človek ve, da živi danes veliko boljše, kakor je bilo to za časa absolutističnega carizma, ko so bili na eni strani manjšina bogatašev in plemičev, na drugi strani pa ves narod v bedi in zaostalosti. Boljše se hrani, oblači ter stanuje udobneje. Vse ogromne sile sovjetskih narodov so sproščene in se v gigantskem zaletu prizadevajo za vsestranski napredek skupnosti in vsakega posameznika. Blaginja se je dvignila s hitrim razvojem industrije in kmetijstva, z ogromno proizvodnjo prehrambenih potrebščin, skratka vseh potrošniških dobrin s stopnjevanjem kakovosti in z zboljšanjem trgovinskih odnosov z vsem svetom.
Ves ta velikanski razvoj je rusko ljudstvo v kratkih desetletjih doživljalo samo in nihče
ne dvomi, da bodo v nekaj letih živeli še boljše. Zaradi tega delajo vsepovsod z veseljem in globokim prepričanjem, da gradijo ogromno lepo domovino srečnega življenja zase in za potomce. In kar je bistveno: država je storila vse, da se vsa mladina izšola in iz te zrastejo polnovredne delovne sile s kvalifikacijo na vseh področjih gospodarske in družbene dejavnosti. V milijone gredo številke ruske mladine, ki študira in od te dobršen del na univerzah. Predavatelj je v sliki pokazal impozantno zgradbo univerze v Moskvi, iz katere izhaja iz leta v leto armada intelektualcev, neprecenljiva sila duha in uma, naraščaj s temeljito izobrazbo.
Visokošolska izobrazba je velika dobrina.
V	carski Rusiji je bila ta le privilegij imo-vitih slojev. Le bogataši in plemiči so mogli pustiti svoje otroke študirati; nikdar niso bili zainteresirani, da bi bila tudi mladina mu-žikov in delovnih ljudi deležna šolanja, da bi izšli iz »preprostega« ljudstva inženirji, agronomi, zdravniki in vseh vrst drugi znanstveniki. Izobraženega proletariata so se bali. Sovjetska vlada je vsej mladini odprla vrata v šole in daje vse možnosti za študij. Mladina se razvija zdrava, močna in razborita. Rusko ljudstvo ima danes inteligenco, ki je sposobna ustvarjati čuda za svoje ljudstvo, za zemljo, za mir in prijateljstvo med narodi. Sovjetska mladina se marljivo uči in pripravlja za poznejše koristno delovno vlogo v skupnosti, izkorišča vse možnosti, da si osvaja dobro znanje. Značilno je, kakor je predavatelj povedal, da sovjetsko ljudstvo zelo veliko bere in ves svet ve, da ruska literatura ni malovredna plaža, ki je v zahodnih državah zelo močno razširjena.
V	12. letu poletnih iger v Brežah:
Shakespearov »Kralj Lear“
Čeprav je razvaline na Petrovi gori v Brezah šele pobelil prvi sneg in je še zelo dolgo do tega, ko bo čudoviti naravni amfiteater napolnila dobre gledališke umetnosti željna publika, se ansambel v Brežah pod vodstvom neumornega arh. Sandlerja že pridno pripravlja za novo igralsko sezono v letu 1961. 7.a
mm#-
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
in v njo vključene
želijo vsem svojim članicam in članom, somišljenikom, sotrudnikom in prijateljem
prijetne praznike in srečno novo leto!
Slovenska prosvelna zveza Zveza slovenskih izseljencev Slovensko šolsko društvo Zveza slovenskih žena Slovensko planinsko društvo Zveza slovenskih zadrug Slovenska kmečka zveza Zveza koroških partizanov Slovenska fizkulfurna zveza Zveza slovenske mladine
Dvoje troje je naglasil predavatelj, kar je za sovjetske narode značilno: veselje do učenja in dela, zdrav optimizem in zavest, da se s skupnim prizadevanjem življenjska raven nenehno dviga ter se vedno bolj bliža splošni blaginji, ki v ničemer ne bo zaostajala za toliko naglašeno življenjsko ravnijo zapadnih narodov. Originalne slike so ponazorile življenje in delo v Sovjetski zvezi, kakršno je zares, bujno in kipeče, z velikanskimi že doslej priborjenimi uspehi.
in Kleistov »Zlomljeni vrč“
12. leto Poletnih iger so v Brežah izbrali spet dva komada iz svetovne literature: po stari navadi eno tragedijo in eno veseloigro.
Shakespeara so si v Brežah izbrali za »hišnega avtorja«, zato bo zastopan tudi v novi sezoni, in sicer s tragedijo »Kralj Lear*, kateremu se bo tokrat pridružil še nemški klasik Hcinrich von Kleist s svojo veseloigro »Zlomljeni vrč». 2e izbor sam priča, da se ansambel v Brežah ne boji težkih in najtežjih komadov, ki stavijo velike zahteve tako do igralcev kakor tudi do tehnične izvedbe uprizoritev. V minulih . enajstih letih so se stoti-soči gledalcev prepričali o visoki kvaliteti tega na Koroškem in sploh v Avstriji edinstvenega gledališča, zato tudi od nove sezone upravičeno pričakujejo, da jim bodo v Brežah nudili res višek umetnosti.
Vodstvo Poletnih iger v Brežah je o programu za leto 1961 zapisalo naslednje: Program za 1961 ne vsebuje samo resnično velike in težke naloge, marveč zahteva tudi vso predanost delom, ki so tega vložka res vredna. Na tej poti se duh in misel Poletnih iger v Brežah lahko utrjuje, da se obdrži raven in se resnično služi umetnosti.
Vladimir Klemenčič:
Migracije prebivalstva
na Koroškem med leti 1934 —1951
S podatki o prebivalstvu po rojstnem kraju in po okrajih ne moremo ločeno obravnavati in številčno dokumentirati migracijskih procesov za nemško, mešano in slovensko ozemlje. Vendar je mogoče s podrobno analizo podatkov za celotno Koroško in za posamezne okraje, zlasti s primerjavo pojavov med severno-koroškimi nemškimi in južnokoro-Skimi mešanimi okraji, razbrati in dokumentirati vzroke in posledice migracijskih procesov, kar nam ho lahko v bodoče trdna osnova za tolmačenje razvoja nacionalne strukture prebivalstva na južnem Koroškem.
Pregled migracijskih lokov za celotno Koroško
Na celotnem Koroškem je naraslo število prebivalstva od 405.129 v letu 1934 na 474.764 v letu 1951. Dejanski prirastek znaša 69.635, pri-rodni pa 68.881. Za 754 ljudi večji dejanski prirastek od prirodnega ustvarja napačno predstavo o tem, da so bile gospodarske in politične razmere v tem času na Koroškem takšne, da se domačemu prebivalstvu ni bilo treba izseljevati, tujemu pa doseljevati. Toda podrobna primer-
java in analiza podatkov prebivalstva po rojstnem kraju med popisi leta 1934 in 1951 je pokazala, da se je pomnožilo število ljudi, ki niso bili rojeni na Koroškem, od leta 1934 do leta 1951 za 32.484. Od teh se jih je priselilo iz drugih avstrijskih dežel 7856, iz inozemstva pa 24.628. Če prištejemo skupnemu številu doseljencev iz krajev izven Koroške samo še približno 18.000 otrok9, ki so se tem doseljencem iz inozemstva po drugi svetovni vojni rodili na Koroškem, se poveča prirastek tujcev na okrog 50.000.
Nazorneje nam ilustrirajo to ugotovitev tudi drugi podatki. Število ljudi brez državljanstva se je povečalo pri popisu 1. 1951 v primeri iz leta 1934 za 12.433, avstrijsko državljanstvo je pa dobilo od leta 1945 do ljudskega štetja 1951 9902 osebi s približno 30.000 družinskimi člani. To ponovno potrjuje, da :e je povečalo število prebivalstva na Koroškem med leti 1934 do 1951 na
9 H. Schttn, „Die Bevblkerung Komični im Spiegel iweler Volkiitthlungen*. Aml dei Katnlner landeiteglerung. Statistik und Wlrt-schaftsdicnst. Klagenfurt 1953, ifr. 31.
3 račun doseljencev iz inozemstva za približno 50.000 ljudi, z doseljenci iz drugih avstrijskih dežel in njihovimi otroki vred pa skupno za nad 60.000. Število pravih Korošcev pa se je v tem času pomnožilo za manj kot 10.000.
Razčlenitev prirodnega prirastka koroškega prebivalstva, ki znaša 68.881, nam pokaže tudi drugo stran selitvenih procesov. Število na Koroškem rojenega prebivalstva se je povečalo med obema popisoma za 37.817. K temu številu je prištetih 18.000 na Koroškem rojenih otrok povojnih doseljencev iz inozemstva. Če bi upoštevali še število na Koroškem rojenih otrok doseljencev iz drugih avstrijskih dežel in iz inozemstva, ki so se naselili na Koroškem pred letom 1945, za kar nimamo podatkov, bi se pokazalo, da je od prirodnega prirastka pravih Korošcev ostalo manj kot 10.000 ljudi na Koroškem. To je število, ki smo ga dobili tudi z razčlenitvijo dejanskega prirastka prebivalstva.
Statistiki ne štejejo okoli 17.000 vojnih žrtev kot umrle, marveč kot odseljene.10 Zaradi tega lahko računamo z izselitvijo 13 do 14.000 Korošcev iz Koroške.
Primerjava prebivalstva Koroške po rojstnem kraju in analiza dejan-
ih Glej opombo sit. It.
skega in prirodnega prirastka kaže, da se je med leti 1934 doselilo na Koroško iz drugih avstrijskih dežel in iz inozemstva 32.4S4 ljudi, na drugi strani se je moralo v času velikega doseljevanja tujega prebivalstva izseliti iz Koroške 13 do 14.000 Korošcev. Zato ni nič čudnega, da
Na Koroškem se je povečalo število v drugih avstrijskih deželah rojenega prebivalstva od 25.678 ali 6.3 °/o celotnega števila prebivalstva v letu 1934 na 33.534 ali 7.1 ° V
prispevajo pravi Korošci k dejanskemu prirastku manj kot 10.000 ljudi. Ker so doseljenci večinoma Nemci, je za Koroško tudi razumljivo močno povečanje dejanskega števila in odstotka nemškega prebivalstva na eni strani ter zmanjšanja slovenskega na drugi strani.
števila prebivalstva v letu 1951. Število v inozemstvu rojenega prebivalstva pa od 20.507 ali 5.1 °/o na 45.135 ali 9.5 %>.
(Se nadaljuje)
Tabela II.
Ocena analize prirodnega in dejanskega prirastka med leti 1934 in 1951
I. Prirodni prirastek: 68.881
a)	Prirastek koroškega prebivalstva, ki je ostal na Ko-
roškem (všteti so tudi otroci na Koroškem rojenih doseljencev. Glej pod dejanski prirastek	c,	d)	.	.	.	37.817
b)	Kot vojne žrtve umrli izven Koroške,	okoli	.	.	.	17.000
c)	Izselili se iz Koroške, okoli......................13—14.000
II. Dejanski prirastek: 69 635
a)	Število doseljencev iz avstrijskih dežel........... 7.856
b)	Število doseljencev iz inozemstva............... 24.62S
c)	Na Koroškem rojeni otroci inozemskih povojnih doseljencev, okoli...................................17—18,000
ki so se naselili na Koroškem pred letom 1945, in prirastek pravega koroškega prebivalstva (ugotovili smo, da je nižji od 10.000), skupaj okoli................... 19.000

Mir in soglasje v družini je velika sreča
Bližnji praznik imenujemo praznik miru, hkrati pa tudi družinski praznik. Nič ni lepšega, kot če vlada v družini lepo, mirno skupno življenje. Poznam človeka, ki zna to dobrino posebno ceniti in ko odhaja za daljšo dobo za poklicnim delom, nikdar ne pozabi domačim reči: lepo se imejte! Če sta pa s kakšnim družinskim članom nekoliko v laseh, kar se pač včasih pripeti, ne odhaja nikoli, da se ne bi poravnal, kajti nihče ne ve, če ni njegova pot poslednja v življenju ter se nikoli več ne bo vrnil med svoje drage svojce. Človeško življenje visi danes pogosto na nitki.
V teh dneh so pomnožene komunikacije za prevoz potnikov, kajti vsakdo si želi praz-niški večer preživeti v kraju. kjer mu je tekla zibelka in je preživljal srečno mladost, toda življenjske razmere so ga prisilile, da je moral svoj rojstni kraj zapustiti in se prebija v tujini. Nepozabni spomini na brezskrbna otroška leta, polna prijetnih doživetij v središču družine, kjer so se radi imeli, ga vlečejo med svojce, kjer mu morda žive še mati,
Električna napeljava v Šmarjeti nad Pliberkom
Minulo soboto popoldne so se zbroli iz šmarješke soseske kmetje, kmetice, kajžarji in delavci na zemljišču Kajžrove kmetije, kjer je postavljen transformator za električni vod v hribovite domove vasi libuške občine. Ta dan so ob lepi slovesnosti izročili koristno napravo svojemu namenu. Med navzočimi so bili zastopniki KELAGa, elek-tro-mojster Hollauf, libuški župan Kristan, pliberški župnik Kulmež, oba učitelja in šolska mladina. Transformator je bil lepo okrašen z venci in razpoloženje je bilo kljub mračnemu vremenu ugodno ter svečano.
Župan Kristan je v svojem nagovoru čestital Šmarječanom k lepemu uspehu in pomembni pridobitvi za napredek. Uresničenje elektrifikacijskega načrta je uspelo v razmeroma kratkem času, kar je pripisati skupnemu sodelovanju vseh. Šele leto po-

;gP
V- -
J. ______________

oče, bratje in sestre. Ob razsvetljenem drevescu, prazniških darovih, je svidenje toplo, prisrčno ponovno doživetje odseva davne sreče.
Zares, nič ni lepšega in večje sreče, kakor če vladajo v domači družini ljubezen, soglasje in mir. Žal ni povsod tako, kajti marsikje se družinski člani tudi prepirajo in sovražijo, čemur so krive različne okoliščine, prečesto pa demon alkohol. V' taki družini na božični večer ni toplote, luč je motna, v srcih pa mrak. Če ne gospodari razumevanje in mir v najmanjši celici človeške družbe, v družini, kako naj bo mir potem v soseski, na vasi, v deželi in med vsemi narodi sveta. Če nastanejo v družini spori, je treba, da prevlada razum in se spet čimprej vse lepo poravna, ker človek mora v mnogih primerih premagovati samega sebe.
Za mir in lepo življenje v družinah je potrebna primerna stopnja srčne kulture vseh in vsakega posameznika. Naše slovenske matere posedujejo srčno kulturo, prirojeno in po naravi. v veliki meri in tem se je v prvi vrsti zahvaliti, da je še toliko srečnih družin po naših domovih. Srčno kulturo si morejo družinski člani pridobivati ob vzgoji dobrih in pametnih staršev, v šoli in ne nazadnje z dobrim tiskom, uživanjem lepe umetnosti, domačim petjem in lepim zgledom.
V nemali meri pa soglasje v družini utrjuje tudi spoštovanje do izročil staršev in prednikov, v naših razmerah zvestoba materini besedi, ki jo govorijo po naših družinah iz roda v rod. Nad vse važna vzgojna naloga staršev je, da vzgajajo v svojih otrokih spoštovanje do domače govorice, kajti če se otrok narodnostno odtuji, je zgubil dragoceno dobrino, kar povzroča vrzel v družinski harmoniji. Modernizacija je prinesla velike ugodnosti v vsakdanje življenje ter olajšala človeku delo in skrbi. Toda ni moderno, če se dogaja, da je ta razvoj tu in tam posegel tudi v narodno zavest mlajše generacije, ko doživljamo. da se kak mlajši človek, posebno če je bil v tujini, sramežljivo izogiba svoji materini govorici in misli, da govoriti v rodnem jeziku ni moderno.
Moralne vrline so temelj lepega življenja in soglasja v družinah in želimo ter se prizadevamo, da bi tako bilo v vseh družinah po naši zemlji, k: bi se družile v veliko narodno družino in občestvo trdnega in značajnega ljudstva.
Slovenski film
?Vc čohaj na maj
II. dol ,,Vesno**
bodo predvajali v ponedeljek, dne 26. decembra 1960, ob 11.30 uri v kinu v Železni Kapli.
Ne zamudite lepe priložnosti, ter si oglejte umetniški film za prijetno doživetje ob praznikih!
prej so dobili električno luč interesenti v svetlobni skupnosti Senčni kraj, v katerih domovih si danes skoraj ne morejo več predstavljati časov, ko niso imeli električne luči in energije.
Tudi v šmarjeti je bilo treba premostiti marsikakšne težkoče in pomisleke, vendar je končno le prišlo tako daleč, da je tudi v teh domovih zasvetila električna luč in to tik pred prazniki. V domovih bo neprimerno prijetneje, ko ne bodo več tako občutili večernega mraka in jutranje teme. Vsi interesenti se zavedajo, da ima velike in nesporne zasluge za napeljavo elektrike v v tem kraju župan Kristan, ki je storil vse poti in korake, da so bili interesenti v tem gospodarsko težavnem, zaostalem in šibkem kraju deležni izdatne podpore iz javne roke ter poceni agrarnim posebnim kreditom za dobo 10 let. Šmarječani so županu odkrito hvaležni ter so svoje zadovoljstvo tudi nedeljeno izrazili ob slavnosti. Zupan je tudi dejal, da bodo v najkraj-
Prodam za ugodno ceno 17.000 šilingov stanovanjsko in gospodarsko poslopje, opremljeno z električno napeljavo in 7,5 ara zemljišča, v bližini Pliberka komaj dva kilometra oddaljeno od železniške postaje.
Ponudbe na upravo: Slovenski vestnik, Celovec — Klagenfurt, Gasome-tergasse 10.
šem času šli z elektrifikacijo korak naprej ter elektriko napeljali tudi na Belšak, s čemur bo vsa občina priključena na električno omrežje.
Govoril je tudi zastopnik KELAGa ter se med drugim obrnil posebno na šolsko mladino, ki bo lahko v poznejših letih pripovedovala, da je bila navzoča pri pomembnem dogodku, ko je prvič zasvetila električna luč po šmarjeških domovih.
Šolarji so pod vodstvom učitelja Sadjaka prisrčno zapeli dve domoljubni pesmi v nemškem in slovenskem tekstu. Župnik Kulmež je po nagovoru opravil cerkvene bla-goslovitvene obrede, podžupan Primožič pa je simbolično privil luč.
Elektrifikacijska dela družbe KELAG in elektro podjetja Hollauf v Pliberku so bila izvedena strokovnjaško ‘in v vsestransko zadovoljnost. Na proslavi so izrekli firmama kakor fudi delavcem vse priznanje. Tvrdka Hollauf si je osvojila ponovno lepo priznanje ter se lahko povsod priporoča, ker dobro delo se samo hvali.
Za zaključek slavnosti in uspelega dela je bilo primerno prijetno in domače srečanje v gostilni pri Gutovniku. Jedače in pijoče je bilo na pretek, domača hčerka Tilka, ki je prav za to priložnost prihitela s svojim možem Feliksom iz Celovca domov, je vsem s hvalevredno spretnostjo in vljudnostjo postregla. Razgovor se je razpletal v sproščeni šegavosti, nekoliko so ljudje tudi politizirali in si povedali svoje mnenje. Podoba je bila, da so „gospodi' govorili le nemško, domačini pa po domače, slovensko, kar pa ni preveč motilo, ker noši ljudje so brihtni in razumejo oba deželna jezika. V poznih nočnih urah so se gostje zadovoljni razhajali na svoje domove.
Občni zbor SPD „Rož” v Št. Jakobu v Rožu
V soboto, 10. t. m., je bil v prostorih gostilne pri šimeju Martinjaku občni zbor našega Slovenskega prosvetnega društva „Rož". Zanimanje za občni zbor je bilo veliko, kar je pokazala lepa udeležba domačinov, mlajših in starejših prosvetašev, k: se zavedajo in jim je pri srcu naša prepotrebna ljudsko-prosvetna dejavnost.
Po poročilih se je razvila živahna razprava o perečih prosvetnih vprašanjih in načrtih za bodoče delo.
Pri volitvi odbora so bili izvoljeni za predsednika Marko Baumgartner, za podpredsednika Jože Štornik, za tajnika Toni Gabriel, za blagajničarko pa Mička Ko-šatova.
Ob priložnosti občnega zbora je Hanzi VVoiss povedel navzoče v zanimivem potopisnem predavanju s skioptičnimi slikami po krajih Bolgarije, Grčije in južne Jugoslavije. Predavanju in pestrim fotogratskim posnetkom so vsi sledili z navdušenjem in marsikaterega je zamikalo, da bi te lep® in pestre kraje tudi osebno prepo’oval.
Zahvala
Za številno udeležbo ter za mnoge vence in cvetlice ob pogrebu našega ljubljenega, dobrega in nepozabnega soproga in adoptivnega očeta
Vinka Grdblacherja
posestnika p. d. Hofovca na Deščicah
se tem potom iz srca zahvaljujemo vsem od blizu in daleč.
Prav posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, predvsem g. župniku v št. liju ter župniku iz Kostanj g. Kuchlerju za globoke in tolažilne besede ob odprtem grobu našega dragega pokojnika. Nadalje se zahvaljujemo g. Lovrotu Kramerju, p. d. Janšeju iz Škofič, kot predsedniku Zveze slovenskih izseljencev, katere dolgoletni predsednik in v zadnjih letih častni predsednik je bil pokojnik, ter g. Janku Ogrisu, zastopniku Zveze slovenskih organizacij, za odkrite in prisrčne poslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi zastopstvu slovenske gimnazije v Celovcu za udeležbo pri pogrebnih svečanostih in cerkvenemu zboru iz Št. lija za ganljive žalostinke.
Deščice, v decembru 1960.
Pavla Groblacher, soptoga
Franci Groblacher, adoptivni sin
JUdluL (J)cdz
Krznar na Plesivcu — šestdesedetnik
Kake pol ure hoda iz Kotmare vasi v strmino Plešivca se pride do narodno zavedne domačije, h kmetu Krznarju. Gospodar kmetije je Miha P a k, ki je koroškim Slovencem po svoji dejavnosti, predvsem na področju naše prosvete, poznan že več desetletij. Miha praznuje prav danes svoj življenjski jubilej: šestdeset let je minilo, odkar je zagledal luč sveta, šestdeset let napornemu toda plodovitemu delu posvečenega življenja.
Z iskrenimi čestitkami mu danes v duhu stiskamo roko ter mu želimo še mnogo let trdnega zdravja in zadovoljstva. S temi vrsticami hočemo predstaviti lik značajnega mo-ža-jubilanta, posebno mlajšim našim tovarišem, ki ga morda ne poznajo v tolikšni meri kot starejši, kot vzor in zgled, kajti besede vlečejo, a zgledi mičejo.
V prosvetno dejavnost se je vključil že leta 1919, ko so ustanovili izobraževalno društvo »Gorjanci«. Bil je med ustanovnimi člani društva in je zelo požrtvovalno sodeloval kot društveni tajnik. Vsa leta je in tudi danes še aktivno deluje v naši prosveti v zavesti, da je izobrazba našega človeka temelj tudi narodnemu obstoju in osnova zvestobe sebi in lastnemu ljudstvu.
Kakršen je sam, tako je kot oče vzgojil tudi svoje otroke. Pri kotmirškem slovenskem pevskem zboru sodeluje nič manj kot šest Krznarjevih družinskih članov, če zbor zapoje vemo, da poje med njim tudi šest Pakov, mlajših in starejših. Slovensko pesem pa gojijo in pojejo tudi že njegovi vnuki.
Leta 1923 mu je umrl oče in sta z materjo prijela za krmilo gospodarstva. Krznar je torej na svoji domačiji že 37 let gospodar in sicer vsestransko razgledan in napreden kmet, ki se je vedno pametno in s preudarkom okoriščal s pridobitvami sodobnega napredka. Razen tega ima sila spretne roke za najrazličnejša rokodelska dela ter strokovnjaško izdela grablje, vile, kolesa in druge predmete, kakor izoblikuje tudi železo na vojaški ali poljski kovačnici. Ta spretnost mu veliko koristi, ker mu ni treba z vsakim popravilom ali za nabavo novega orodja k rokodelcu.
Ko je nacizem hotel nasilno iztrebiti koroške Slovence, je bila tudi Krznarjeva družina na listi izseljencev. Le naključju je treba pripisati, da je niso izselili. Njegova žena je namreč imela v postelji dva dni starega otroka, razen tega pa še pet otrok v starosti do enajstih let. Zaradi tega so izselitev odložiti, potem pa so se zaradi ogorčenja in obsojanja takega početja vendarle ustrašiti. Tako je ostala Krznarjeva družina doma. Narodnoosvobodilne borbe pa Krznarjevi niso spremljati prekrižanih rok, temveč so pri tem gibanju in borbi na življenje in smrt v globokem prepričanju sodelovati. Mnogo je partizanskih borcev, ki so bili med vojno deležni iskrenega gostoljubja pri Krznarju. Še danes radi prihajajo v to gostoljubno slovensko hišo bivši borci, da obiščejo družino, ki jim je bila v težkih časih tako zelo naklonjena.
Miha Pak požrtvovalno sodeluje tudi v našem zadružništvu, ker ve, da je zadružništvo temelj našega skupnega gospodarstva ter hrbtenica za neodvisnost gospodarskih eksistenc, kar je tudi pogoj za duhovno neodvisnost in miselno samostojnost. Skratka, Miha Pak sodeluje v vseh naših političnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah, lokalnih in osrednjih in doprinaša s tem svoj velik del na področju našega skupnega prizadevanja. V občini zastopa kot odbornik koristi našega kmeta in delavca, član pa je tudi krajevnega kmetijskega odbora.
Miha Pak je ves naš slovenski človek, ki ne živi in skrbi le za sebe, temveč tudi za dobrobit in blaginjo naše narodne skupnosti. Zaradi tega uživa tudi spoštovanje kot malokdo. Vslcd svoje dejavnosti, značajnosti in sposobnosti ga cenijo prijatelji in nasprotniki. Zaradi odločnega prizadevanja za pravico in resnico je postal ugleden in priljubljen pri vseh, ki ga poznajo. Kljub temu pa Miha ne pozna narodne nestrpnosti in v svoji hiši je prijazen gostitelj vsakemu, bodisi slovenskega ali nemškega porekla, stoji pa kot trden branik za ohranitev in enakopravnost slovenskega materinega jezika na koroških tleh. Tak je on in njegov rod na strmih plešivskih hribih.
Mihi Paku kličemo ob njegovem šestdesetletnem jubileju: Bodi ti naklonjeno zdravje in zadovoljstvo še mnogo mnogo let!
HQ0I3B0QQ1
Petek, 23. december: Viktorija Sobota, 24. docomber: Adam in Eva
Nedelja, M. december: Božič Ponedeljek, 26. december: Stefan
Torek, 27. december: Janez Sroda, 28. docember: Ned. otroč. Četrtek, 29. docember: Tomaž
ZA GOSPODINJO IN DOM
Nahod — nadloga človeštva
Jlljileki ut Ofldm- Leifr
Otroci naj obhajajo konec starega leta z nami
364-krat letno pošljemo otroke ob določenem času spat. Za staro leto pa bi pravzaprav lahko napravili izjemo. Pustimo jih pokonci do polnoči. Okoli pol ene jih bo gotovo premagala utrujenost, glavice se bodo sklonile in z lahkoto jih bomo spravili v posteljo . ..
Toda kako veliko veselje bomo naredili svojim malčkom, če jih bomo pustili, da pomagajo že pri pripravah: izžemali bodo limone in pomaranče, razporejali pecivo. Pošljimo jih, naj kupijo po svojem okusu kakšno malenkost.
Otrokom lahko pripravimo tudi »otroški punč*, iz čaja, limone, pomarančnega soka in sladkorja. Predvsem pa — pijejo naj iz pravih kozarcev za punč!
Razumljivo: mizo naj otroci sami okrasijo. Če jih veseli, naj rišejo in izrezujejo svoje simbole ali pa naj namestijo še posebne olepšave. Lasten okus tokrat zatajite.
Najvažnejša je jed. Miza naj bo polna lahko prebavljivih in hitro pripravljenih jedi, ki jih v kuhinji ne vidmo tako pogosto. Mrzli zrezek, sadna solata, torta ali krema in malo peciva, to je več kot dovolj. Kulinaričnih manevrov nikar ne komplicirajte.
Obhajajte prihod novega leta z otroki (če je otrok utrujen, prav lahko proslavite »polnoč* že prej) in uporabljajte vso svojo domiselnost, da jim to naredite kot praznik. In, kar je glavno — ne posvečajte tega večera le proslavljanju novega leta, temveč v prvi vrsti — otrokom.
2>oI za šale,
POL ZARES
Ali ste nervozni! Nikar ne recite, da boste Sli k psihiatru. Zato gotovo nimate časa __ pa tudi potrebno ni. Raje si uredite
akvarij: ta vas bo izvrstno raztresel in pomiril. Če pa se za akvarij ne morete ogreti, izbirajte med neštetimi drugimi konjički in pri tem upoštevajte tudi svoj značaj.
SANGVINIK
bo zaradi svojega velikodušnega značaja In želje po užitku najlaže naSel primerno razvedrilo. Njegovo področje sta družba in zabava, ker zaradi svojega družabnega, ljubeznivega vedenja odlično uspeva. Najprimernejše razvedrilo zanj je baje fotografiranje, ki naj ga — če mu nese — dopolni Se z zbiranjem barvnih fotografij. To ga bo odvrnilo od nepremišljenosti in zapravljanja, k čemur so mnogi sangviniki nagnjeni.
FLEGMATIK
bo zaradi svoje pasivnosti teže naSel pravega konjička. Preden se bo odločil, utegnejo preteči leta. Zanj sta najboljSa zabava radio in gramofon, ker ga bosta zvabila v gledališče in opero, ali pa bo celo sam začel Igrati kak instrument. Kot morebiti dopolnilo naj bi gojil čebele, da bo postal bolj bojevit, tako svetujejo...
KOLERIK
ki se razburi že ob najmanjšem vzroku in raje posluSa pritrjevanje kot ugovor, bo pri igranju Šaha naSel idealno priložnost, da se uveljavi v vsej svoji ognjevitosti, — brez nevarnosti zas« a|j za druge. Znameniti koleriki, n. pr. Churchill, vihte razen tega Se slikarski Čepič, ali pa se udeležujejo avtomobilskih dirk Itd. Kolerik se mora na vsak način zaposliti, pa na| bo to s čopičem ali s Šahom, sicer postane vse| okolici In samemu sebi neznosen.
MELANHOLIK
bo pri zbiranju znamk pozabil na svoj pesimizem in nezaupanje. Tudi gojenje cvetlic ter branje kriminalnih romanov in pesmi mu bo pomagalo, da bo laže prenaSal težave svo|ega sveta. Za razvedrilo pa naj zbira anekdote In Šale, če mu niso IjubSe Škatlice vžigalic.
Človek je premagal ali vsaj ukrotil najstrahotnejše bolezni — koze, davico, sladkorno bolezen, tuberkulozo itd., toda zaman se zoperstavlja najbolj razširjeni in najbolj množični bolezni vseh časov — navadnemu nahodu. V borbi s to vsakdanjo nadlogo so ostali znanstveniki brez moči, nahoda namreč še vedno niso pojasnili.
Čeprav je ta bolezen na videz zelo nedolžna, pa predstavlja zaradi svoje množičnosti velik problem. Ameriški narodni dohodek zmanjša nahod na primer za 5 milijard dolarjev letno. Ti stroški nastajajo zaradi izostajanjo z dela, zdravstvene pomoči itd. Polovico izostankov povzroča namreč nahod.
Zaradi nahoda še ni nihče umrl, vsaj ne neposredno zaradi njega, vendar je kljub temu zahrbtna bolezen. Razumljvo je torej, da se najboljši medicinski strokovnjaki že leto trudijo, da bi iznašli uspešno zdravilo proti tej dosedanji neozdravljivi bolezni. Vse kaže, da bo to dolga in naporna borba, ker za zdaj je znanstvenikom uspelo zvedeti o nahodu prav malo. To, kar so do sedaj odkrili in kar lahko zve vsaka „potencialna žrtev” nahoda — to smo mi vsi — je zbrano v odgovorih na naslednjih 20 vprašanj:
1.	Kolikokrat zboli povprečen človek zaradi nahoda! Približno 3-krat letno in izgubi letno zaradi tega povprečno 2,5 delovna dneva.
2.	Ali človek lahko poslane imun proti nahodu! Morda. Znanstveniki tega še ne vedo. Kaže pa, da povprečen človek ostane imun približno dva meseca pa zopet zboli.
3.	Ali znanstveniki poznajo povzročitelja nahoda! Mislijo, da ga poznajo, niso pa o tem prepričani. Upajo, da je povzročitelj te bolezni neki virus ali pa več virusov.
4.	Ali je nahod najbolj razširjena in najbolj množična bolezen človeštva! Nedvomno. V ZDA, ki ima približno 170 milijonov
prebivalcev, ko je sezona nahoda, zboli dnevno povprečno 20 milijonov ljudi, se pravi vsak deseti prebivalec.
5.	Kdaj je sezona nahoda! V zočetku jeseni, sredi zime (februar, marec) in v začetku pomladi. S tem pa ni rečeno, da je povzročitelj nahoda hladno vreme, pač pa lahko trdimo, da hladno vreme zmanjšuje odpornost proti bolezni.
6.	Kako je v resnici s prepihom in vlažno
obleko ali obutvijo! Sami po sebi ti činite-Iji ne morejo izzvati bolezni. Če ne prideie v dotiko z nepoznanim povzročiteljem nahoda in če ste v dobi relativne imunosti, lahko stojite ure in ure v ledeni vodi ali na neznosnem prepihu, pa se vas nahod vseeno ne bo prijel. Eskimi no primer te bolezni sploh niso poznali, dokler jim je niso prinesli belci.
7.	Kako se razširja okuženje z nahodi!
Z neposrednim kontaktom dveh oseb, na
primer s poljubljanjem ali z običajno kapljično infekcijo pri kihanju.
8.	Ali pomeni, da se bomo okužili z nahodom, če pridemo v neposredni kontakt
z bolnikom! Ne. V tem primeru je samo 1:10 možnosti.
9.	Kaj zmanjšuje odpornost proti nahodu!
Na to vprašanje znanost še ni odgovorila.
10.	Ali lahko antibiotiki in antihistamini
pozdravijo odnosno vsaj preprečijo nahod!
Ne morejo. Antibiotiki niti antihistamini ne morejo preprečiti ne pozdraviti nahod. Antibiotiki koristijo, kadar spremlja nahod vročina, zato, ker lahko preprečijo takozvane sekundarne infekcije, t. j. infekcijo s kakšno drugo nalezljivo boleznijo, ki je napadla bolnika zaradi neodpornosti. Ni pa priporočljivo jemati antibiotike v vsakem primeru.
11.	Ali ima starost kakšne vlcgo odnosne kdaj najlaže zbolimo za nahodomt Najlaže med prvim in tretjim letom. Pozneje nagnjenost k nahodu ne izbira let.
12.	Kdaj je imunost največja! Čeprav se bo zdel odgovor čuden, samo v prvih mesecih našega življenja. Novorojenčki so absolutno imuni proti nahodu; zakaj, tega znanost ne ve.
13.	Ali se moramo, kadar smo nahodni, topleje obleči! Ni treba, temveč se je treba oblačiti normalno. Pretopla obleka je pravtako neprimerna kot pomanjkljiva.
14.	Ali se mora bolnik paziti ekstremnih temperatur! Na vsak način. In to pravtako preveč segretih kot preveč hladnih prostorov. Predvsem pa naj se čuva naglih toplotnih sprememb.
15.	Kako se je treba hraniti! Tudi tu velja geslo: umirjeno. Prekomerno uživanje hrane obremenjuje organizem, ki se že itak mora boriti proti prcvzročitelju nahoda. Najboljše merilo pri tem naj bo bolnikov apetit.
16.	Ali so jedi, ki jih je priporočati na-hednim belnikem! Ne. Treba se je samo izogibati jedi, ki so težko prebavljive.
17.	Kaj pa pijača! Treba je popiti čim-več tekočine, vendar ne alkohola, ker alkohol zmanjšuje odpornost telesa,
18.	Kaj pa postopki naših babic — potenje itd.! To je popolnoma odveč, ker isto dosežemo s pitjem tekočin.
19.	Ali bodo učenjaki našli vzrok in uspešne zdravilc za nahod! Da. Uspelo jim je premagali tudi druge bolezni dihalnih organov. Razen tega je nova metoda vzgajanja kulture povzročitelja nahoda, znana pod imenom Enders-Wel!er-Robbinsonova metoda.
20.	V čem je ta metoda! Kot smo rekli, omogoča znanstvenikom vzgajanje virusov, ki povzročajo nahod. Vzgajajo jih v epruvetah. Nekoč so jih lahko proučevali samo na človeku ali pa na antropoidnih opicah, ki lahko zbolijo za nahodom. Te raziskave pa so bile zelo drage, saj so dragi tudi šimpanzi in gorile. Novi metodi se sedaj lahko zahvalimo, da povzročitelje lahko poceni vzgojimo v epruvetah.
--------------- ■■■
Za naše goste ob praznikih
Vsaka družina pričakuje za novoletne praznike obisk prijateljev ali sorodnikov, da si ob prijetnem večeru ali popoldnevu žele vse najboljše za prihodnje leto.
Kako postrežemo ob takih priložnostih? Za nenapovedane goste je hitro skuhan čaj, pripravljena črna kava s pecivom, poticami ali hitro obloženimi kruhki. Tudi steklenica vina ali sadnega soka je ob teh praznikih navadno pri hiši. Za napovedane goste, s katerimi bomo posedeli nekaj ur, pa je najbolj praktično uredit: bife. Zanj so pri merne le tiste jedi in pijače, ki lahko nekaj časa stoje, ne da bi spremenile svoj lep: videz ali se celo pokvarile. Navadno se vrste v bifeju mesni in sladki prigrizki ter razne pijače. Ne smemo pozabiti na prtiče. Lahko so papirnati ali pisani. — Okusno izbrani glede na vzorec in barvo, prijetno dopolnjujejo bife.
Osvežilne pijače ...
Pripravili smo vam nekaj osvežilnih pijač, ki vam bodo za Novo leto prav gotovo dobrodošle.
Sadna bovla: 15 do 20 vloženih marelic ali breskev vložimo v liter belega vina, prilijemo tudi sok od sadja in sladkamo po okusu; primešamo lahko še malo cimetove skorjice ali vanilijin strok. — Na hladnem pustimo nekaj ur, nato dodamo po okusu vode, vina — samega ali mešanega s poljubnim sadnim sokom —, po želji še nekoliko bolj močne žgane pijače, n. pr. konjak, rum ali kak liker. Bovla je dobra le primerno hladna, pozimi serviramo toplejšo kot poleti.
Limonina bovla:	Zmeša-
mo sok in lupinico (samo rumeni del) od 4 limon, četrt kilograma sladkorja in pol litra belega vina. Postavimo za dve uri na hladno. Pijačo nato precedimo in ji prilijemo te vina ter vode po okusu. Za močnejšo bovlo dodamo !c malo konjaka.
Novoletni punč: četrt kilograma sladkorja, liter močnega ruskega čaja, sok dveh limon, liter rdečega vina, malo ruma, limonina lupinica in nekaj klinčkov. Vse skupaj dobro zmešamo, nazadnje prilijemo vrel čaj In naglo segrejemo, da je pijača zelo vroča in takoj serviramo.
Metan punč: Skuhamo liter ruskega čaja z limonino in pomarančno lupinico, posebej zavremo liter rdečega vina s sladkorjem. Oboje zmešamo in dodamo sok dveh limon in dveh pomaranč.
Za otroke pa vzamemo namesto vina poljuben sadni sok.
v__________________________________
... in slavnostni kolači
KOLAČ Z RUMOM
Za 0 oseb potrebujete 20 dkg moke, 1 dkg kvasa, 2 jajci, skodelico mleka, 7 dkg masla, 1 kavno žličko sladkorja, pol litra sladkornega sirupa, 1 vinski kozarec ruma.
Moko vsipljite v skledo in naredite v sredi jamico. Kvas, ki je že vzhajal v mlačnem mleku, vlijte vanjo. V testo ubijte jajci, zmesite in tolcife 10 minut. Skledo pokrijte. Testo naj na toplem vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino. Takrat dodajte sladkor, sol in omehčano maslo. Narahlo ga mesite 5 minut, denite v dovolj velik pekač, da bo v zmerno topli pečici lahko te naraslo na dvojno količino. Dalje naj sc peče v zelo vroči pečici, dokler se ne obarva rjavo. Kolač stresite iz modela tele, ko se ohladi. Ulijte čezenj gosto sladkorno raztopino (sirup), potem ko ste ji dodali rum.
KOLAČ IZ KUHANEGA KOSTANJA
Za 8 oseb: 1 kg kostanja, 35 dkg sladkorja, vanilijev sladkor, 4 jajca, sladka smetana za prevleko.
Kostanju odstranile lupino in ga kuhajte v kropu do mehkega. Olupite še tanjšo kožico in ga zdrobite z vilicami. Iz 30 dkg sladkorja in pol kozarca vode naredite gosto raztopino (sirup). Primešajte pro-tlačeni kostanj in kuhajte nekaj minut. Ohlajenemu primešajte raztepena jajca in malo vanilijevega sladkorja. Iz preostalega sladkorja in malo vode naredite gosto raztopino in z njo premažite pekač. Kostanjevo zmes dajte vanj (pekač mora Imeti pokrov) In kuhajte kolač celo uro v posodi kropa. Mlač-
nega stresite iz modela in ga prevlecite s kakim ledom.
MICKIN KOLAČ
Za 8 oseb: 8 beljakov, 30 dkg sladkorja, 15 dkg moke, 15 dkg masla, marelična mezga.
Iz 8 beljakov stolcite trd sneg. Med mešanjem dodajajte sladkor, potem moko in nazadnje raztopljeno maslo. V kolačnik položite z maslom namazan papir in nanj vlijte testo. Peče naj se 45 minut. Kolač naj se hladi več ur, tele potem ga razrežite vodoravno na več delov, vsakega namažite z marelično mezgo in zopet zložite drugega vrh drugega.
Dva beljaka stepite v trd sneg, primešajte osminka kilograma sladkorja in vanilijev sladkor in s tem namažite kolač. Dajte ga te za nekaj časa v pečico, da se prevleka posuši in nekoliko obarva.
HOVOLETNI PANJ
Vi kg kaše, narejene iz kuhanega in olupljenega kostanja, vanilijev sladkor, osminka kilograma surovega masla, osminka kg sladkorja osminka kg naribane čokolade, 5 dkg spenjene sladke smetane.
Čokoladi primešajte kar najmanj vode in jo stopite. Primešajte |o kostanjevi kaši, potem dodajte še malo vanilijevega sladkorja, sladkor in dobro vmešano maslo. Vse skupaj mešajte, dokler ni prav gladko in trdno. Tedaj zmes povaljajte, da bo poleno, potem pa te umetelno skrotovičite, da nastane panj. Z zobmi vilic si pomagajte, da boste v panj zarisali razpoke. Okrasite ga z gobicami iz marcipana in listiem mahonije. Prevlecite ga s sladko smetano.
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Naš traktor v zimskih mesecih
Ponekod prej, drugod pozneje v decembru pride na kmetiji čas, ko traktor ne potrebujemo vež in ko ga postavimo za nekaj tednov, pa tudi mesecev k počitku. Za umnega in skrbnega kmetovalca je ta počitek traktorja čas, da ga temeljito očisti In pregleda, da ugotovi, kateri deli na njem so obrabljeni ali pokvarjeni, in da jih pravočasno nadomesti. To delo na traktorju je za kmetovalca najboljša šola za spoznavanje traktorja in za pozneje potrebno naglo popravilo njegovih delov, hkrati mu pa to delo prihrani ne le enega, temveč več tisoč šilingov, ki bi jih moral drugače dati mehaničnim delavnicam za enaka in podobna vzdrževalna dela na traktorju.
O tem, kako naj traktor očistimo nesnage, blata, strjenih mazil in rje, na tem mestu ne bomo dosti govorili, kajti vsi vemo, da moremo to delo temeljito opraviti le, če vzamemo vse zunanje dele traktorja na-
Poučen primer
O vplivu izdatnega gnojenja z || umetnimi gnojili smo prejeli nasled- jj nje pismo:
♦	K*
Na moji kmetiji, ki meri 3,6 ha kmetijske površine in ki leži v 900 m nad-	M
morske višine, pred leti še nismo gno-	fi|
jili z umetnimi gnojili. Takrat smo komaj prekrmili 3 krave čez zimo. Po- jj leti smo jih morali pasti na planini j| in v gozdu. Molznost je znašala okoli 1800 I mleka na leto in kravo.
V zadnjih letih pa svoja zemljišča vedno bolj gnojim z umetnimi gnojili. Uspeh ni izostal. Sedaj sem v stanju, da na kmetiji skozi celo leto prekr-mim 4 krave in dva teleta, pri čemer mi ostone še zimske krme za 2 enoletni telici, ki jih čez poletje pošljem na planino. Hlevsko povprečje letne molznosti znaša sedaj blizu 5000 I mleka. V silos, ki meri 40 m3, zrežem drugo otavo, poleg nje po še listje polsladkorne pese, katere sadim letno okoli 30 arov.
razen, da pogledamo in očistimo vsak ležaj in vsak vijak posebej. Le tako bomo lahko videli, kaj je obrabljenega in kaj skvarjenega, kaj je treba popraviti in kaj z novim nadomestiti.
Preden pa se bomo tega dela lotili, bomo s traktorja odtočili vodo in olje (ki ga bomo nadomestili takoj z novim). Nato bomo traktor postavili na podloge in vzeli z osi prednja in zadnja kolesa. Na podlogah bomo pustili traktor stati ves čas do njegove zopetne uporabe. Medtem pa bomo pregledali tudi pnevmatiko (gume) traktorja ter jih pustili vulkanizirati, kjer so predrte. Nato jih bomo napolnili spet z zrakom in jih zložili na suhem mestu. Za pnevmatiko je namreč zelo slabo, če mora na enem in istem mestu nositi težo traktorja. Zato s tem ukrepom podaljšamo trpež-nost pnevmatike, ki je zelo draga.
Posebno poglavje pa je nega traktor-jeve baterije v zimskem času. Ze običajno, se pravi pri poletni temperaturi, se baterija sčasom sprazni. Se bolj kot poleti pa se baterija sama od sebe sprazni v zimskem času. Baterija ima polno zmogljivost pri 25° C. Čim hladneje je, tembolj pada njena zmogljivost. Tako znaša pri 10° le še 87 %, pri ničli pade na 72 % in pri 10° pod ničlo na 57 %>. Če z ozirom na to pustimo baterijo čez zimo na traktorju, ki ni v uporabi, se lahko zgodi, da nam bo pri naslednjem štartanju (ki je pozimi posebej težavno) kmalu odpovedala. Sploh
pa zmrzal baterijo lahko popolnoma uniči.
Ko smo traktor postavili na „prezlmlje-nje", je zaradi tega naše prvo opravilo, da baterijo napolnimo, da jo od traktorja vzamemo In postavimo na topel in suh prostor v stanovanju ter da njeno energijo dopolnimo vsak mesec enkrat. Priporočljivo pa je, da tudi v primeru, da čez zimo s traktorjem delamo, baterijo čez noč spravimo na toplem prostoru. Tako bomo obdržali njeno zmogljivost, zlasti pa njeno trpežnost.
Ko smo traktor docela očistili in popravili, zavarujmo vse njegove dele pred nadaljnjim rjanjem. Pleskane dele na novo prepleskajmo, ostale pa namažimo s primernim oljem ali mazilom.
Na trgu s klavno živino še nobenega zboljšanja
Kritični položaj na trgu s klavno živino in prašiči, ki traja že nekaj tednov, se tudi v preteklem tednu ni zboljšal. Na dunajskem trgu se cene za klavno živino in pitance, k* so v zadnjih tednih padale, še niso popravile. Domača ponudba je velika in še narašča. Navzlic temu pa v Št. Mariu še vedno trgujejo z inozemsko uvoženo živino, ki gre v celoti v denar. Na sejmih v preteklem tednu je spet bilo 90 inozemskih goved in 625 inozemskih pitancev.
Na Koroškem je po zadnjem tedenskem poročilu izvoz goveje živine v Italijo padel od 187 goved na 80 goved, kar se |e občutilo tudi pri nadalje padajoči ceni. Pitanci le še težko držijo ceno 12 šil., pr) čemer pri dunajskih dobavah plačujejo to ceno za težo ki jo imajo pitanci ob dovozu na Dunaj. Klavna teleta plačujejo na Koroškem živa po 14 do 15 šil., zaklana (z glavo in negami) pa po 18 do 19 šil.
Za težavami na trgu z živino še težave na trgu z mlekom
Letošnja proizvodnja mleka je za 6 •/* višja, kakor je bila v letu 1959. Sicer se je konzum pitnega mleka povišal za 2 •/», konzum masla pa celo za 6 °/o, vendar so tekom leta nastale velike zaloge mlečnih Izdelkov, ki jih trenutno ni mogoče spravit? v denar.
Tako je ocenila položaj na trgu z mlekom nedavna konferenca prezidentov kmetijskih zbornic in znova zahtevala, da se odstotek masti v pitnem mleku poveča od sedanjih 3,2 % na 3,6 °/o in da se temu odgovarjajoče podraži tudi cena pitnega mleka. Prav tako je konferenca med drugim zahtevala, da se u v o žene surovine za industrijo margarine obremenijoz izravnalnim prispevkom, kar bi margarino podražilo in bi le-ta v ceni ne m o g I a toliko konkurirati maslu. Poleg tega je treba po mnenju iste konference še povečati propagando za širšo in večjo potrošnjo mleka.
Z vprašanjem težav na trgu z mlekom se je pred nedavnim bavila tudi zvezna vlada, ki za njihovo omiljenje pripravlja ustrezne ukrepe.
O dognojevanju ozimnih žit
Pri pridelovanju ranih rodovitnih sori ozimnega žita uvajamo dopolnilno gnojenje z dušičnatim gnojilom pozimi, tako imenovano zgodnjo zimsko in pozno zimsko nitratacijo. Starim kasnim in manj rodovitnim sortam žita smo po navadi gnojili z dušikom le v enem ali največ v dveh obrokih: samo spomladi ali kvečjemu jeseni ob setvi in spomladi.
Medtem ko kasnejše sorte v hladnejšem zimskem času mirujejo, ne rastejo in se ne razvijajo, je za rane intenzivne sorte značilno, da tudi pozimi, vse dokler temperatura tudi podnevi ne pade izpod 0° C, rastejo ali se vsaj v njihovem tkivu vršijo zelo važni življenjski procesi. Zimske rasti ranih sort žita običajno s prostim očesom ne bomo opazili, vendar pa jo lahko ugotovimo z natančnim tehtanjem rastlinic, še važnejše kot rast v toplejših zimskih dnevih pa so notranje spremembe, ki v tem času nastajajo v ranih sortah ozimnega žita: izoblikujejo se novi vršički koreninic in listov ter zametki bodočih klasov.
Razumljivo je, da potrebujejo rastline za rast in razvoj lahko topljive hranilne snovi — med drugim dušik, fosfor in kalij; zlasti lahko topnih dušičnih spojin mora biti v lem času v zemlji v izobilju. Teh hranilnih snovi rastline v zimski dobi ne potrebujejo le za
rast in razvoj v tem času, temveč ustvarijo v toplejših poznojesenskih in zgodnjezim-skih dnevih v svojem tkivu zelo velike zaloge dušičnih spojin. Rastline uporabijo te zaloge zgodaj spomladi, ko je zemlja še hladno in zato še ne morejo usvajati tako velikih količin dušika iz zemlje, kot so potrebne pri bujni spomladanski rasti.
S številnimi poskusi je bilo ugotovljeno, da so dali tisti posevki ranih intenzivnih sort pšenice, ki so bili tudi pozimi pognojeni z lahko topljivim dušičnim gnojilom, mnogo večje pridelke kot posevki, ki so bili pognojeni samo jeseni ob setvi ali pa šele v pozni pomladi. Večji pridelek je posledica popolnega Izoblikovanja vseh klaskov v klasu — tudi klaskov v spodnjem in gornjem delu klasa, ki so pri posevku, ki ni bil pozimi pognojen z dušičnim gnojilom, neplodni, brez zrnja — ter Izoblikovanja večjega števila zrn v vsakem klasu. Pri zimskem dognojevanju z dušičnim gnojilom je torej v klasu večje število zrn kot tedaj, če zimskega dognojevanja ne opravimo.
Rane intenzivne sorte ozimnega žita so večinoma rlabše odporne zoper zimski mraz kot kasne manj intenzivne sorte. Vendar pa se odpornost zoper zimski mraz poveča toliko bolj, čim več hranilnih snovi — zlasti kali-
ja in dušika — je raztopljenih v celičnih sokovih. Torej je z intenzivnim predsetve-nim gnojenjem s kalijevim gnojilom ter z lahko topnim dušičnim gnojilom na prehodu v zimo možno pri občutljivejših sortah povečati odpornost zoper zimski mraz.
Kdaj in kako naj opravimo zgodnje zimsko dognojevanje žitnih posevkov z dušičnim gnojilom?
Žito sicer lahko usvaja dušik v dveh oblikah: amonijski in nitratni, vendor laže in bolje izkoristi nitratno kot amonijsko obliko. Razen tega je amonijska oblika dušika za rastline v večji količini strup, zato žilo v predzimski dobi v svojem tkivu ne more ustvariti zalog dušika v amonijski obliki. V kolikor bi bil torej ozimnemu žitu pred zimo na razpolago le dušik v amonijski obliki, si rastline ne bi mogle ustvariti zadostnih zalog dušika, ki so, kot smo rekli, zelo važne za hitro in bujno spomladansko rast.
Dokler je jeseni zemlja še dovolj topla, se drobnoživke v tleh, ki pretvarjajo dušične spojine v nitratno obliko dušika, še zelo bujno razvijajo ter oskrbujejo žitne posevke z zadostnimi količinami nitratnega dušika. Ko pa pade temperatura zemlje na okoli 8 do 10° C, zamre delo teh drobno-živk, s tem pa preneha tudi preskrba posevkov z nitratno obliko dušika. Tedaj nastopi čas, da mi sami oskrbujemo žitne posevke z nitratno obliko dušika, ki je vsebovana n. pr. v umetnem gnojilu nitramoncal.
Pričnimo živini dodajati apna in fosforja
V krajih, ki so bili čez poletje močno prizadeti od moče, kjer travnike z apnenimi in fosfornimi gnojili premalo ali sploh ne gnojijo, nadalje v krajih, kjer imajo mnogo močvirskega sena in tam, kjer so pridelali premalo sena in bodo zaradi tega krmili v re-zanici obilo slame, skratka povsod tam, kjer je gospodarstvo na travnatem svetu zanemarjeno in zaostalo, krmljenje živine pa enostransko in površno, preti nevarnost, da bodo breje in visokomolzne krave ter mlada doraščajoča živina obolele na kostolom-ni c i. Povzročitelj te bolezni je pomanjkanje apna in fosforja v krmi.
P.ve znake kestolomnice bomo spoznali, če bomo videli, da živali glodajo jasli, da ližejo zid, da pijejo gnojnico in da žrejo onesnaženo steljo. Kjer te znake v hlevu opazimo, pričnimo živini — zlasti brejim in viso-kobrejim kravam, ki potrebujejo tudi do 30 dkg apna in fosforja na dan — h krmi dodajati krmno apno, fosfornokislo apno ali pa rudninska krmila, ki jih pod raznimi imeni dobimo v naših zadrugah.
Glavna krma z apnom in fosforjem je
seno, zlasti ono lucerne in detelje. Količina apna in fosforja v senu pa je zelo različna in je odvisna od gnojenja z apnenimi in fosfornimi gnojili, od suše in moče čez poletje, od časa košnje in od vremena pri spravilu sena. Slabo gnojenje z apnenimi in fosfornimi gnojili, mokro ali sušno leto, pozna košnja in deževno vreme pri spravilu sena odstotek apna in fosforja v njem močno zmanjšajo. Njune nadomestitve v drugi krmi ne moremo iskati v silaži, krompirju, pesi in močnih krmilih, kajti vsa ta krmila vsebujejo manj apna kot seno. Slama kot krma pa živalim apno naravnost krade. Pri njenem prebavljanju namreč nastane preveč kisline, k> veže nase apno in ga tako krade živalskemu telesu.
Po starem pregovoru je bolezen bolje preprečiti, kakor po jo zdraviti. Nevšečnostim v govejem hlevu zaradi pomanjkanja apna in fosforja v krmi se bomo izognili, če bomo krmi pričeli redno dodajati rudninska krmila in če bomo tudi pozimi ob sončnih popoldnevih spustili živali na teka-lišče. Tam se ne bodo naužile le svežega zraka, temveč bodo sončni žarki pomagali živalskemu organizmu ustvarjati snovi, iz katerih se tvori vitamin D, ki je pri presnovi apna neobhodno potreben.
Dokup rudninske krme (fosfomokislega apna) se vsekakor izplača in je dosti cenejši od izgube, ki jo na rasti, molznosti in zdravju zaradi kostolomnice v hlevu lahko utrpimo.
Pri dognojevanju se ne ravnamo po koledarju, temveč po vremenskih prilikah in razvoju rastlin. Posevke je treba dognojiti, ko se znižo temperotura izpod 8° C in ko se žito začne razraščati, to je, ko razvije prve tri do štiri liste. V tej razvojni fazi je namreč zgodnja zimska nifratacijo najbolj uspešna. Za 1 ha posevka je treba upora-
biti okoli 75 kg nitramoncala. V kolikor bi bila zima v decembru še zelo mila — s temperaturami iznad nič stopinj Celzijo — je treba posevke ponovno pognojiti z manjšo količino nitramoncala.
Zaspanci, da jim ni primere
Zimsko spanje — posebna oblika prilagoditve na okolje
m.r
Jeseni, ko se obleti drevje in mrzle sape zapihajo čez svet, se v naravi marsikaj spremeni. Vlažne jesenske megle pa sonce, ki bolj naredko prodre skozi deževne oblake, nizke nočne temperature in jutranja slana — vse to prav gotovo niso pogoji, v katerih bi življenje klilo tako, kot smo ga navajeni v poletnih mesecih. Golo drevje se je pravzaprav že pripravilo za zimo. Listje bi bilo takrat seveda popolnoma odveč, saj je pozimi vse premalo sončne luči, da bi rastlina lahko asimilirala, v zmrznjeni zemlji pa tudi ni dovolj vode, ki bi v sleherno rastlinsko celico dovajala raztopljene anorganske snovi.
Spet po svoje se na zimo pripravlja živalstvo. Polž se, denimo, zaliže v svojo hišico. Žabe, zarite v globokem blatu, otrpnejo, ptice selivke pa odlete v toplejše kraje. Nekatere živali resda ostanejo vso zimo aktivne
in v težkih pogojih, tam kjer so, bijejo boj za svoj življenjski obstoj. Zato pa druge zimo enostavno prespijo: od pozne jeseni do zgodnje pomladi.
Beg, za katerega najdemo opravičilo
Človek je v živalskem svetu nedvomno izjema. Gol, neoborožen in brez vseh pridobitev civilizacije bi se v boju z naravo kaj slabo obnesel. Zato pa si prilagaja okolje, da je takšno, kot mu najbolj ustreza. Samo poglejte: obleka ga varuje pred mrazom, prehrano si je uredil tako, da ima hrane čez vse leto dovolj, hiše in stanovanja pa niso v osnovi nič drugega kot področja z umetnim, najprimernejšim podnebjem.
Toda pri živalih je nekoliko drugače. V boju za obstanek si lahko pomagajo le z vsemi lastnostmi in prednostmi, ki so jih pridobile v dolgih dobah biološkega razvoja. Vsa-
Novoletni običaji po svetu
„Vasili-pita“ v Grčiji - Na Cipru: kihnil - Dvanajst sveč v Mehiki - „lnferio“ in „Macumba“ v Braziliji - Zvonovi v japonski novoletni noči
Novo leto je praznik, ki ga ljudje vsega sveta slavnostno pričakujejo z veselimi prireditvami, s pesmijo in plesom, v družinskem krogu ali pa v veliki veseli družbi. Čeprav je Novo leto že od nekdaj praznik vseh narodov sveta, živijo v mnogih deželah še vedno stare tradicije, ki dajejo temu prazniku poseben nacionalni značaj.
Točno opolnoči razrežejo v Grčiji kolač, ki ga Grki imenujejo „Vasilo-pita\ Pravijo, da je dobro znamenje, če najde kdo v svojem koščku kovan novčič. Potem razdelijo darove, ki se skrivajo pod jelko, nato pa začnejo domačini igrati karte. Igra se ne konča pred zoro. Zmago v tej igri, ki jo igrajo obvezno za denar, imajo za srečen predznak za vse naslednje leto.
Don pred Novim letom je grška policija prav posebno strpna. Celo prometniki gledajo šoterjem, ki vozijo z nedovoljeno brzi-no, skozi prste. Ti se jim pa oddolžujejo s tradicionalnimi novoletnimi darili:	razni
predmeti od steklenic vina do delov pohištva se kopičijo tega dne ob podstavku, s katerega prometniki upravljajo promet.
Prav posebna atrakcija je loterija Združenja novinarjev, katere žrebanje je točno opolnoči. Praktično v Grčiji ni družine, ki ne bi kupila vsaj po eno srečko, saj lahko na tej loteriji razen velikih premij v denarju zadeneš tudi najmodernejše stanovanje. To je vaba, ki se ji človek v današnji stanovanjski stiski le stežka upre.
*
Na Cipru vlada nenavaden novoletni cbi-čoj.
»Dedek Mraz”, ki nosi po vsem svetu darove. se na Cipru vede drugače: po ulicah pleše, poje in moleduje za denar.
Na Cipru se je utrdila vera, ki pravi, dc bo tisti, ki na Novo leto kihne, to leto vsekakor preživel.
*
Kot povsod na svetu pričakajo Novo leto tudi v Mehiki s smehom, dobrim razpoloženjem, pesmijo in alkoholom. Ljudje, posebno na podeželju, pričakajo Novo leto v družinskem krogu, in to v skladu s starimi običaji, ki so se obdržali še iz Cortezovih časov. Na teh družinskih zborih pijejo, pojejo in plešejo, toda pri tem ne pozabijo na glavni namen proslave: da se vsi člani družine p-ed novim letom snidejo, se poljubijo in izmenjajo čestitke.
Ob tej priložnosti miza ni preobložena. Navadno je na njej hladno meso, pecivo in suho sadje. Zanimiv je tudi star običaj, k: zahteva, da po polnoči vsak poje 12 grozdnih jagod in prižge 12 sveč. Vsaka jagoda in vsaka sveča morata prinesti v vsakem mesecu novega leta srečo.
Pred Novim letom so v Braziliji vsi javni lokali, kabareti, plesišča in krčme, ki jih meščani Rio de Janeira imenujejo „infernio" (mali pekel), polni do zadnjega kotička.
Celo tisti, ki se vre leto izogibajo nočnih lokalov, preživijo ta večer v teh prostorih.
Hkrati plapolajo po dolgi peščeni obali ognji, okoli katerih plešejo „makumbo”, ples iz primitivnega črnskega rituala, s ka-
terim prosijo boginjo Jemanje (mati vode) za srečno poroko.
Tisoči žena vseh družbenih slojev, ras in let se belo oblečene zberejo ob ognjih še pred polnočjo. Medtem ko tamtami in kitare udarjajo ritem »makumbe”, žene tiho pojejo in se zibajo po ritmu glasbe. Opolnoči zabredejo v vodo in pomečejo vanjo cvetje in nakit — žrtev boginji Jemanji za srečen zakon.
Prizor opazujejo tisoči gledalcev kljub prepovedim katoliške cerkve, ki poziva vernike, da se teh »poganskih običajev ne smejo udeleževati niti kot gledalci."
*
Novoletno noč na Japonskem oznanjajo zvonovi. Na ta večer mora vsak zvon zazvoniti 108-krat. S svojim zvokom mora namreč pregnati iz novega leta vseh 108 grehov, ki jih navaja budizem. Zahodni običaji, ki vse bolj zajemajo Japonsko, na Novo leto popolnoma izginejo in težko je videti ljudi, posebno žene in otroke, brez tradicionalnega kimona v pisanih barvah.
Novo leto slavijo na Japonskem polne tri
dni. Pred Novim letom postavijo pred vsako hišo 3 bambusova debla in par prašičev, kar simbolično predstavlja srečo in blaginjo v letu, ki prihaja. Ta običaj je star 900 let.
Tega dne so sobe v japonskih domovih okrašene z bori, bambusovimi in slivovimi vejicami, v kotu pa stojita dva riževa kolača, okrašena s pomarančami. Oba simbolično predstavljata dolgo, zdravo in srečno življenje.
V	novoletnih dneh se obiskujejo med seboj prijatelji in sorodniki. Razen tega obiščejo te dni grobove prednikov.
V	teh prazničnih dneh prirejajo na Japonskem velika športna tekmovanja ter mnogo tradicionalnih japonskih zabav in iger. Ena teh iger, ki jo imenujejo „hakijunin-išu”, obstoji v tem, da medtem ko so med soigralci razdeljeni listi z raznimi teksti, prečita nekdo prvo polovico nekega teksta. Naloga soigralcev je, da čimprej najdejo med svojimi listi pravega, na katerem je napisano dopolnilo prvega dela pravkar pre-čitane pesmi.
Nagradna križanka za praznike
Po stari navadi smo vam za praznike spret pripravili križanko, ki vam bo krajšala dolge zimske večere. Da pa bo reševanje še bolj privlačno, razpisujemo za pravilne rešitve tudi lepe nagrade. Med pravilnimi rešitvami bo žreb določil 5 nagrajencev, ki bodo prejeli dragocene knjižne zbirke. Torej se bo »delo” vsekakor izplačalo, pa čeprav bi vam delala ena ali druga beseda malo preglavic. »Brez dela ni jela", nas uči star pregovor; to naj velja tudi za reševalce naše nagrodne križanke!
Rešitve je treba poslati do najkasneje 7. januarja -1961 na naslov: Slovenski vestnik, Celovec, Gasoaietergasse 10.
Zdaj p>a na delo in mnogo sreče!
1	
	
iS	
	y//
nr	l\
	
l€	
	y/y
is	
	
	
Vodoravno:	1. pisalni pripo- 45. prav lak; 46. grlkl bog IJubeml; redoma pltijo; 15. vrsla konjskega te-
moCek; 4. pogorje, v katerem Je tudi 47. rastlinska malZoba; 48. molka do- ka; 28. nabruieno; 29. loti posamezne nojvllji avstrijski vrh; 12. z njo se mata ilval, ki daje volno (dvojina); sobe; 31. premika neko vozilo; 33. ro-otroci radi igrajo; 15. raste nod oče- 50. glej 45. vodoravno.	pot, ki nastane pri premetavanju ko-
som; 16. tlvi v gozdu; 17. pesnik pri- Navpično: 1. kasen; 2. pleni; vancev, cekinov alf drugih kovinskih povcdnlk; 19. AAT; 20. kratica za 3. industrijsko podjetje; 4. nosi glavo:	predmetov; 34. napravljen iz rli; 35.
.Slovenija avto prevoz’; 22. osebni 5. IVZ; 6. deli koles; 7. Otok v la- iz ilovice (o = a); 36. psu podobna zaimek; 24. stara slovanska pljato; titanskem morju; 8. nekatere; 9. TAI; zver; 37. svojilni zaimek; 39. lensko 25. slovenska prllrdllnica; 26. termin, 10. na|vet|a zahodnonemlka reka; 11. ime; 40. sij, sijaj, tudi setev; 41. obločno dolotena doba; 27. prestolnica |una!ki spev; 12. ilvo bitje; 13. vo- dob|e (mnolina); 42. del obraza; 43. evropske drlave; 28. del kolesa; 29. jalkn obrambna naprava, obrambni del drevesa (nemiko); 44. velika kača, povratni zaimek; 30 pripovedna pet- Jarek; 14. lensko Ime; 21. komad, tudi udav |3. sklon).
nltev; 32. lilarlca; 34. skrojni del ce- ptica; 23. ga Ima vsaka stvar, tudi Ob pravilni reiitvi berete 18., 38. in line (mnolina); 36. krajevni prislov; človek; 24. iulelke, ki vetkrat sapo- 49. vodoravno nale voltilol
ka žival pa je prilagojena določenemu okolju. Torej lahko živi le na tistem področju, ki ustreza njenim življenjskim zahtevam. Med slednje nikakor ne šteje samo primeren rastlinski in živalski svet, temveč tudi vrsta podnebnih in fizikalnih pogojev, kot so denimo temperatura, vlaga, dolžina letnih časov in podobno.
Okolje ni stalno, ampak se nenehno spreminja. V zmerno toplem pasu na primer niha temperatura v precejšnjih mejah. Pri nas je pozimi živo srebro nekaj tednov pod ničlo vse do —25 in včasih še več stopinj, poleti pa nas nemalokrat kar trapi neznosna vročina. Razen nizkih temperatur pa je pozimi tudi malo hrane in mnoge živali je sploh ne bi našle.
Tako lahko postavimo, da je zimsko spanje posebna oblika prilagoditve na težavne življenjske pogoje, v katerih bi žival sicer poginila. Nekakšen izhod iz zagate je, ki omogoča, da žival skozi vse leto prebiva na določenem področju. Pri tem pa moramo ločiti zimsko spanje toplokrvnih sesalcev od otrplega stanja živali, ki imajo nestalno toplo kri. Slednje otrpnejo brž ko pade temperatura pod določeno točko, saj se obenem z znižanjem temperature zmanjšajo tudi fiziološki procesi v njihovem organizmu. V nasprotju z njimi pa imajo sesalci termoregu-lacijski sistem, ki sicer vzdržuje njihovo telesno temperaturo na stalni višini. Zimsko spanje je torej pri njih nedvomno svojevrstno in posebno fiziološko stanje, ki mu velja posvetiti nekaj več pozornosti.
Dremavci in pravi zimski zaspanci Vprašajte nekoga, naj vam pove žival, ki spi zimsko spanje. Prenekateri bo odgovoril — medved! In vendar medved ne sodi med tiste sesalce, ki spe pravo zimsko spanje. Resda se zavleče v svoj brlog in ga lep čas ni na spregled. Toda njegovo spanje v mrzlem zimskem obdobju je bolj podobno dremežu kot pravemu snu. V spanju se pogosto obrača, sliši, kaj se dogaja v okolici in ob toplejših dneh začasno zapusti brlog. Tako kot medved spi v mrzlejših krajih tudi jazbec, pri nas pa denimo veverica, ki se ob hudem mrazu zarije v svoje gnezdo v drevesni votlim, se zvije v klopčič in se pokrije s košatim repom.
Pravo, trdno in čez celo zimo trajajoče zimsko spanje pa spijo hrčki, polhi, tekunice, svizci in jež ter podlesek. Te živali se na jesen zarijejo v svoja bivališča in tudi vmesna toplejša obdobja jih ne spravijo na plan. Šele na pomlad, ko narava spet ozeleni in ko postane dokončno topleje, se zbudijo in si spet začnejo iskati hrano, tem živalim bi lahko rekli, da so pravi zimski poležuhi.
..Zimsko spanje" sredi vročih dni Rumena tekunica, ki živi v južnoruskih stepah, ima kaj svojevrstno navado. Poleti, ko vroče sonce požge travo, se zateče v svoj podzemski brlog, vhod zasuje s peskom in za nekaj tednov zaspi. Zakaj je tako, prav lahko razumemo. Na požgani stepi tekunica ne najde hrane. Ko pa deževje razmoči zemljo in trave spet vzbrstijo, se tekunica nemudoma odpravi na svoje prehrambene pohode.
Naravoslovci so s poskusom ugotovili, da rumeno tekunico te njene navade lahko hitro odvadimo. Ako jo ves čas hranimo, ji tudi v pasjih dneh ne bo padlo na misel, da bi zaspala. Pri njej tudi ne opazimo nikakršnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Podobno kot rumene tekunice spijo poleti še nekateri žužkojedi in polopice na Madagaskarju.
Tiste živali, ki spijo pravo zimsko spanje, pa pozimi zaspe v vsakem primeru, čeprav jih kar naprej hranimo in so okolne temperature za običajen način življenja. Pri njih opazimo, da polagoma zapadejo v tisto posebno stanje, ki ga imenujemo zimsko spanje. Slednje je postalo začasna potreba njihovega organizma, ki se je utrdila v mnogih rodovih.
Življenje pri nizkih temperaturah
Zimskega spanja nikakor ne moremo primerjati z običajnim snom. Biologi in fiziologi namreč vedo, da med zimskim spanjem potekajo nekateri osnovni življenjski procesi popolnoma drugače kot sicer. Telesna temperatura živali je med zimskim spanjem odvisna od zunanje temperature. Ker živi žival med zimskim spanjem na račun podkožne tolšče, ki si jo je nabrala čez poletje in na jesen, se tudi vsi osnovni fiziološki procesi v organizmu močno znižajo. Črevo je stisnjeno in prebava domala preneha, dihanje je komaj zaznavno, srce bije počasneje in kri le počasi kroži po žilah. Vse to omogoča, da je presnova v celoti kar na moč majhna in da žival lahko zdrži z rezervno hrano skozi vso zimo.
Ko se spomladi narava spet prebudi, tudi živali, ki so spale zimsko spanje, zapuste svoje brloge. Okolje je spet primerno za njihovo običajno življenje. Čez poletje in na jesen pa se bodo spet pripravile na svoj zimski počitek.
Kako so nastale ledene rože
so sredi zime čarali poletje. Bilo mu je fa-MARIJA VOGELNIK:	ko všeč, da je kar obstal in gledal.
Ko je učiteljica ugasila luči in zaklenila razred, je Mraz še vedno stal pod šolskim
Bilo je pozimi, ko so bile ceste pokrite s snegom in so hišniki trkali z lopatami cb hodnike. Po ulicoh je postopal Mraz v prazničnem kožuhu, ker je bil to njegov čas.
V šolski sobi je bilo hladno. Stara in betežna šolska peč, ki je že nekaj let čakala na zasluženi pokoj, se je prehladila in je dobila pravi revmatizem. Zato res ni mogla pošteno pregreti velikega razreda in so si otroci hukali v premrle prste.
Seveda bi jih učiteljica najraje pustila domov in jim dala mrazne počitnice; toda njihove mame so zjutraj, preden so odšle v službo, pogasile ogenj v štedilniku, da ne bi nastol, nebodigatreba, požar v stanovanju. In je bilo doma še dosti hladneje kot v šoli.
Ko pa so celo računi v šolskih zvezkih zmrznili in so se črke v knjigi skrčile v dve gubi, je učiteljica predlagala otrokom, da pospravijo knjige in zvezke in črnilo ter pripravijo papir in svinčnike in barve.
Risali bomo poletje, je rekla, da se ogrejemo. Risali bomo poletne rože, rdeče rože. Postavili jih bomo v vaze in bodo cvetele v razredu. Gotovo nam bo potem topleje.
Prvi sneg
Zjutraj, ko še mucek spančka, že po vrtu skače Ančka.
Danes je res dobre volje saj je srteg pobelil polje.
Ves dan se lovi po snegu, sanka z Mihcem se po bregu; lica — jabolka so rdeča, nosek njen — ledena sveča.
Ko pa lunica posije, punčka v kožuh se zavije.
Ena, dve in naša Ančka v topli posteljici spančka.
In sredi zime so otroci risali poletje in slikali rdeče rože.
Naslikali so vsak svojo vazo in vanjo postavili prave poletne rože. Poslikali so jih rdeče, rdeče. Zadehtelo je in ob žareče rdeči barvi se je razred ogrel. Črke so kar poskočile pokonci in računi so se odtajali. Pa tudi stori peči je popustil kašelj in je ni več tako zelo trgalo.
Kot bi se v razredu menjal koledar.
Otroci so se bali, da se bo soba spet ohladila, če pospravijo rože v predal ali v mapo. Bali so se, da se ljuba stara peč
ANTON POLENEC:
spet ne prehladi. Zato so raje obesili podobe z rožami na steno in so jo tako prekrili z njimi, da še sama ni več vedela, kako je pravzaprav pobarvana.
Mraz se je sprehajal po ulicah v svojem najboljšem kožuhu in je skrbno pazil na svoj ugled. Včasih je pristopil k hiši, da pogleda, če ga ljudje res upoštevajo; če se zadosti stiskajo okrog peči, če se zadosti zmrznjeno drže.
Pogledal je tudi v šolo, tako mimogrede, in slučajno se je ozrl vanjo. In je zagledal steno rdečih rož. In je zagledal otroke, ki
Življenje pod ledom
Že nekaj dni je kar naprej snežilo. Sneg se je kar usipal izpod sivih oblakov. Ko se je spet pokazalo modro nebo, je bila vsa pokrajina bela. Tudi mlaka je bila pokrita s snežno odejo. Še prejšnje dni so se otroci drsali po njej. Ko je tistega dne pogledal sosedov Tevžek skoz okno proti robu gozda, kjer je ležala mlaka, mu je bilo hudo pri srcu. Tako čudovito so že zgladili led z okovanimi čevlji, da se je svetil kot steklo. S poštenim zaletom si bil v hipu na drugem bregu. Kar ni mogel strpeti doma. Z bratcem in sosedovim Janezkom so vzeli brezove metle in očistili led. Spet so se drsali, da je bilo veselje.
Iz bližnjega gozda je bilo slišati sinice in meniščke, ki so stikali po zasneženih smrekah. Sive vrane so se tudi oglašale od nekod. Le mlaka, v kateri je bilo čez leto toliko življenja, je bila sedaj vklenjena v led in kot izumrla. Tevžek in Janezek še slutila nista, da se drsata nad kačjimi pastirji in žabami . •
Pod ledom ie bilo življenje.
Droben polžek je prevažal po dnu svojo hišico, tipal s tankiima tipalnicama ter z drobnimi očki, ki so tičale na dnu tipalnic, motril okolco. Sedaj, ko so sneg pometli z ledu, je bilo tudi na dnu mlake svetleje. Izpod rjavega lista, ki so ga jesenski vetrovi prinesli iz bližnjega gozda, se je pravkar pokazala čudna žival. Kdaj pa kdaj je puhnila iz zadka vodo in se pognala naprej. Na široki glavici je dvoje velikih oči bolščalo med vodno rastlinje. Ko je čez nekaj časa priplaval mimo droben rakec, je ta žival sprožila nekakšno lovilno napravo izpred ust in že je tičal rakec v kleščah tega majhnega vodnega roparja. Ko bi še malo pobrskali po dnu, bi našli še več takih roparjev. Čudne živali. Tevžek in Janezek, ki sta sicer poznala marsikaterega metulja in hrošča, bi jih ne vedela kam dejati. In vendar sta te živali pravzaprav poznala.
Čez dva ali tri mesece bodo prilezle te roparske šesteronožne živali iz vode in iz njih se bodo izmotali urni kačji pastirji. O, kačje pastirje pa je Tevžek prav dobro poznal. Nekaterih, tistih velikih s prozornimi krili, se je zelo bal, ko so švigali nad vodo.
Globoko v blatu pa so tičale žabe. Jeseni so se zarile v mlako in tu čakale toplega juga.	•
In res se je prav kmalu pripodil izza hribov ter stopil sneg in led. Zdramil je tudi žabe.
Ko se je zmračilo, sta vzela Tevžek in Janezek svetilko in odšla k mlaki. Vsako leto sta komaj čakala toplih južnih večerov, ko sta lovila žabe. Tudi ta večer sta vsa nestrpna hitela k mlaki. Na sneg in led, ki je še pred dnevi pokrival vodo, pa sta čisto pozabila. Saj se je oglašala pomlad.
oknom.
Ko so se olroci že davno vrnili domov, ko so mame že davno zakurile štedilnike in razdelile večerjo, ko so hiše že zagrnile okna, je Mraz še vedno stal in gledal rože.
In ko ga nihče več ni videl, ko so bile ulice prazne, je vzel v roko leden svinčnik. Gledal je otroške podobe in je risal na okno ravno tako drobne marjetice, kot so visele na steni. Risal je bujne vrtnice pa težke glave georgin in nežne makove cvetove. Risal je in spreminjal stekla v blesteč šopek. Ledene rože so se iskrile, ledeno listje je blestelo.
Risba je prekrila stekla in zatrla okna. Skrila je Mrazu rože s stene; skrila je žareče rdečo barvo. In Mraz jo je pozabil. Pozabil je pobarvati svoje rože. In so ostale bele, kristalno hladne, ledeno mrzle.
In prav take so bile Mrazu všeč. Tako zelo všeč, da jih je narisal še na druga okna.
Tako zelo všeč, da jih je risal noč za nočio.
Tako zelo všeč, da jih riše še danes, kadar je njegov čas.
Novo leto
Cene meri pet pedi,
Anka pa le dobre tri.
„Novc leto grem iskat.*
„Sam ne smeš, si še premlad." Roke v žepe, pa sta šla; rdeče lučke — noska dva.
„Kaj če ga ne boš spoznali' „Bom ga. Oče Je dejal, da je Novo leto belo, majhno, mehko In veselo.” „Glej ga, glej, nasproti gre! Na potičke! Vidiš! je!”
Grize, grize psiček bel, majhen, mehek in vesel.
„Veš kaj, s sabo ga vzemiva, pa še jutri in vsak dan Nevo leto narediva.”
♦
:
♦
:
♦
:
Križanka »Sneženi mož“
Tudi za vas, mlade prijatelje, objavljamo nagradno križanko, ker vemo, da radi Jomite trde orehe". Med božičnimi in novoletnimi počitnicami boste imeli dovolj časa, da preberete vam namenjeno stran Slovenskega vestniko in da se poleg tega lotite tudi še reševanja križanke. Ker pa mora biti trud tudi poplačan, smo za reševalce pripravili posebne nagrade: muhasti žreb bo med tistimi, ki nam bodo poslali pravilne rešitve, izbral 5 nagrajencev, katerim bomo poslali lepe slovenske mladinske knjige.
Vendar ne smete pozabiti, rešitve pošljite do 7. januarja 1961 na naslov našega uredništva: Slovenski vestnik, Celovec, Ga-sometergasse 10.
Torej, zdaj velja: Ce ste se v šoli in doma pridno učili vašega materinega jezika, vam reševanje križanke ne bo delalo posebnih težav. Mi pa vam želimo mrvogo zabave in seveda tudi uspeha!
ŠPORTNI	ŠPORTNI
Mali rokomet:
Jugoslavija premagala Avstrijo
Zadnjo soboto je bila v Ljubljani tekma v malem rokometu med Avstrijo in Jugoslavijo, kjer sta se srečali tako moški kakor tudi ženski ekipi obeh držav. Pri moških je Jugoslavija zmagala z rezultatom 20:10, ženska ekipa Avstrije pa je bila naravnost deklasirana, saj je zgubila proti Jugoslovankam 3:11.
Avstrija B — Švica B
Nekoliko več sreče je imelo avstrijsko B-moštvo, ki je istega dne nastopilo proti B-moštvu Švice. Švica je namreč zmagala le s tesnim rezultatom 12:11.
Telovadba:
Avstrijski telovadci v Pragi
Obe avstrijski telovadni ekipi — moška in ženska — sta gostovali v Pragi, kjer sta nastopili proti najboljšim telovadcem Češkoslovaške. Pri moških so češki telovadci zmagali z rezultatom 280,5:274, še bolj prepričljivo zmago pa je dosegla češka ženska reprezen-
tanca, ki je zmagala z rezultatom 187,20:178,10 točke. Med posamezniki je najboljši avstrijski telovadec Konig osvojil 4. mesto.
Smučanje:
Slab začetek avstrijskih favoritov
Mednarodna smučarska sezona se je začela s tekmovanji v Val dTsere (Francija), kjer so Avstrijo zastopali najboljši predstavniki smučarskega športa, med njimi tudi mnogi olimpijski zmagovalci. Vendar se je to tekmovanje za avstrijske favorite slabo končalo, ker si je avstrijska reprezentanca osvojila zmago samo v ženskem smuku (Traudl Hccher in Krika Netzer), medtem ko so v ženskem slalomu dominirale francoske smučarke (Thc-rese Leduc in Arlette Grosso). Še slabše se je izkazala avstrijska moška ekipa, kajti v smuku je zmagal Francoz Leo Lacroix (najboljši Avstrijec, F.gon Zimmermann II, je zasedel 6 mesto), v slalomu pa sta olimpijska zmagovalca Hias Leitncr in Pepi Stiegler dosegla 2. in 6. mesto.
Vodoravno: 1. organ vida: 3. lopa slovanska prl-trdllnlca; 5. Igralna karta; 6. vsipava: 9. nakatoti; 10. gozdni plod; 11. to leto; 13. nedelaven; 14. rojstna bila; 16. lelka zemlja; 17. bolet; 10. oster veter, pomelan s snegom; 21. namakam: 13. vpili kar ZES.
Navpično:	2. tlvljenjska tekočina; 4. vzklik psi
bolečini; 5. dvo enaka samoglasnika: 7. go Imate pted seboj; 8. nauk o prirodi: 11. prislov poziva, bodrilo; 12. kratica za .sindikalni odbor*: 13. ga nujno sobi lokostrelec; 1J. mačko Jo Imo na|ra|li; II. razum: 20. dol imena; 22. ako, pogojni veznik.
5^*

Štev. 52 (971)

,Pa so nam v šoli rekli: ,Ves svet bo blagoslovljen ta večer. Sama sreča, samo veselje bo v vsaki hiši...' Po nič res nil"
Ostro, kakor bi govoril v življenju težko izkušen mož in ne trinajstleten deček, so padle besede v molk dolge, ozke sobe. In so vse tri, ki so bili razen Petra v sobi, trdo zadele, hudo vznemirile.
Milka, nekoliko mlajša od brata, je vsa vztrepetala; drobni prsti so se ji drhte zagrebli med liste v knjigi pravljic, ki jo je bila malo prej dobila od matere za božično darilo. Prestrašila in zbala se je za brata, sedečega tudi pri knjigi na nasprotni strani mize. Vedela je, kakšen je oče, odkar je tako bolan in zlasti še zadnje čase, kar sestre Milke, ki jo je najrajši imel, ni več doma: vse ga razburi, nihče si skoraj govoriti ne upa in ne sme, da ga ne bi ujezil, ker v jezi ne pozna mere; in če se zdaj loti Petra, ga pretepe, nocoj, na sveti večer! Zato je tako plašno zastrmela v brata.
Od Petra so ji pogledi pohiteli dol po sobi, na očeta, na mater. In je videla, kako se je oče, ki je kakor po navadi stopal zamišljeno in kašljajoče po sobi, ustavil spodaj ob vratih, da ga je svetloba svetilke, stoječe na mizi med Petrom in njo, le slabotno obsevala. Celo pokašljevati je prenehat, da je tišina v sobi postala še bolj
Fran Ksaver. Meško:
Božična romanca
nico povedal," je iztisnil polglasno, kakor bi on odgovarjal materi namesto Petra. In je nastopil spet svojo pot po sobi, od okna do vrat, od vrat do okna, počasi, z enakomernimi, trudnimi koraki, s povešeno glavo, roke držeč na bolnih prsih, iz katerih mu je skoraj nenehno vrelo khe-khe, khe-khe-khe.
A Peter je spret, kakor bi se vse to nič ne tikalo njega, strmel v knjigo predse. A misli mu niso bile pri knjigi niti ne doma. Po mestu so mu blodile; preživljal je v mislih, kar je bil doživel malo prej in je bilo vse tako nenavadno in čudno, da se ni mogel umiriti, ne najti pravega izhoda iz vsega tega, ne najti poti do božičnega miru, do svetonočnega veselja.
V mraku je bil s sestro Milko v mestu, v življenju, ob bogastvu, lepoti in sreči.
Prišla sta bila tudi na trg. Še je bilo tam
težeča in grozeča. Mati pa, ki je sedela pri ognjišču in se ji je zdela že ves dan čudno vznemirjena, se je naglo dvignila, stopila za korok od ognjišča, kakor bi nameravala zastaviti očetu pot proti Petru, braniti Petro, če bi ga oče napadel. A ko je ■oče le stal in molčal, je samo zaklicala: »Kaj vendar govoriš, Peter!"
Zdaj se je zdramil tudi oče. »Saj je res-
božičnih drevesc na izbiro. Tiho so prodale nanje mehke bele snežinke, kakor bi jih že kor na trgu nameraval okrasiti za sveto noč. Kljub metežu je bilo še dokaj ljudi na. trgu, ki so kupovali večinoma ne več drevesc, le sladkarije in druge drobnjarije na stojnicah ob drevescih. — »Mama, še to, prosim." — »Ata, glej to, prosim," so prosil otroci, ki so jih očetje in matere vodili
zo roke, jim kup>ovali razne dobrote in lepote. Vsaka taka prošnja je zarezala Petru v srce. Krepkeje je stisnil hladno, od snežink vlažno Milkino roko. In je čutil, kako po-drhteva ta drobna roka, kako se prsti nemirno pregibljejo in krčijo, ne menda toliko od mraza kakor od nemira in hrepenenja po lepotah in dobrotah, ki jih ne moreta imeti, niti dotakniti se jih ne smeta.
Po strani je pogledal sestri v lice. Glej, kostanjevi kodri nad čelom so ji posuti z nežnimi snežinkami, kakor belo krona se mu zazde. Bledo lice p>od krono ji je nekoliko zardelo, morda nekaj od mraza, bolj morda od hrepenenja — saj vidi, kako ji oči strmijo v te vabljive piškote, orehe, jabolka in druge razstavljene privlačnosti. Usteča so ji nekoliko odprta, kakor da namerava tudi ona zdaj zdaj zaprositi: »Tudi meni nekaj, prosim, prosim ...”
Tedaj mu je vroče zaplalo v srcu. Kakor da si namerava ogledati, bi vzel v roko katero teh božičnih !ep>ot in sladkosti. Pa bi skril v žep, neopaženo se odstranil, pomešal se med ljudi... »Saj ne zame, za Milko! Ničesar ne bo imela ta večer... Toliko ljudi se preriva tod ... polno dela imajo za stojnicami . . . nihče ne bo opazil . .
V tistem trenutku se je sestrina roka tesneje oklenila njegove, Milka je zaprosila: »Pojdiva, Peter, mene zebe."
Zdrznil se je, globoko si oddehnil: »Kaj sem sanjal? Čudne sanje, hudobne, grde sanje! Milka me je rešila. Kaj, če bi se bil prebudil prepozno, ko bi bilo že storjeno in bi stal pred ljudmi morda že osramočen, tat!"
In si je oddehnil, globoko, sproščeno. S hvaležnim pogledom se je ozrl na sestro, naglo, poltiho pritrdil: »Da, pojdiva, Milka."
S krepko roko jimo je delal pot med množico. Mudilo se mu je. »Samo od tod! Kaj, če bi bil storil! Kaj bi rekli oče?" je nemirno razmišljal, ko sta stopala že po široki, žarko razsvetljeni ulici. »Ne, oče, strogi, kakor so, zdaj v bolezni še bolj strogi, mi nikdar ne bi odpustili te sramote, kakor ne odpustijo Malki."
Nenadno mu je prešel spomin na sestro Malko, sunkovito in tako močno, da je za trenutek postal, kakor bi se bil silno ustrašil vsega hudega, s tem spominom združenega.
Milka, ki so ji nedolžne oči begale na vse strani, da ji ne bi ušlo nič od teh božičnih lepot, je menda mislila, da je brata toko zamamilo veliko, razkošno razsvetljeno izložbeno okno, pred katerim se je ustavil.
Pa je vzdihnila: »Ah, kako lepo!" Pa jo je trdo za roko prijel, osorno ji velel: .Pojdiva!"
V vseh mislih mu je bila tedaj Malka. Ali mora zato toliko misliti nanjo, ker bi bil tudi skoraj omadeževal očetovo ime, kakor trdi oče, da ga je omadeževala Malka?
»Poglej, Peter, poglej!"
Zdrznil se je, zbudil se iz težkih misli, proti oknu se ozrl. Slaščičarna! Okno, polno najvabljivejših dobrot! Jezna upornost mu je na mah pregnala vse druge misli, globoko v srce ga je zabolelo: »Zdrobil bi okno, vse iz njega pometal! Zakaj smejo imeti drugi, midva z Milko ne?"
Ozrl se je na sestro. Bela krona na svilnatih laseh se ji je bleščala, oči so ji sevale v občudovanju in hrepenenju. »Pusti, Milka, pojdiva!"
Stopil je hitreje. Skrbno in trdno je držal sestrico za roko, kakor bi se bal, da bi jo mogel izgubiti, ali bi tudi njo napadla in morda celo premagala kaka taka grda skušnjava.
Tako sta stopala po predmestni ulici, čisto prazni. Samotna svetilka na voglu večje hiše, kakor so bile sosednje, jo je le slabo razsvetljevala, gosti snežni metež je luč še bolj vpijal. Kar je le nekaj korakov pred njima stopila iz ozke stranske ulice vitka mlada ženska v črnem plašču, ki pa je bil s snežinkami že precej pobeljen, z oglavni-co čez glavo. A toliko da ju je zagledala, je postala, naglo se obrnila, izginila nazaj za vogel.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Tone Seliškar:
Zamedlo nas je v gozdu sredi gore
Zamedlo nas je v gozdu sredi gore, v brezdanje megle je vfonila vas In vsi se vgrezamo v neviden čas, kot da smo spremenjeni v bele bore.
še ptica, ki je švignila v višave, je v smrtnem molku stisnila pero*
In zdrknila nazaj v obroč usod molčečih mož. Nekje od ceste prave
smo vsidrani v globok zaliv tišin, molče drevesa, kamen, voda, les... Le v zemlji, iz zamolklih tmin globine
se tke nam v srca drobna, čvrsta vez da smo zravnani šli čez te čistine in zmagali teh zim molčeči jez.
Korenine
Dobriča Čosič

Zakaj me je to vprašal? Ačim dolgo misli. Ječe so ■obrne k zidu in si pokrije glavo s pogrinjalom, da ne bi več slišal zvonov. Propad napovedujejo. Morda se mi maščuje Vukašin. Ne. Pozabil je. Vse, kar je bilo do tistega večera, je pozabil. Pozabil je tudi tisto noč in tisti pogovor p>red odhodom. Vpričo matere in vasi, ki nikoli za prav nič nista spoštovala Luke Prišleca, kako bi ga bi! on mogel in si ga upal spoštovati? Zdaj se kesa. Bog ga zato kaznuje z Vukašinom.
»Saj menda veš, kako se mora sin vesti z očetom," sem mu rekel. »Moj pokojni oče se je družil samo s pastirji. Pravili so, da jim je pogosto tudi mesil pogače iz svoje moke. Z menoj se je pomenkoval šele, ko sem od-rastel. Tudi nas, svojih otrok, se je sramoval. Ko je izvedel, da hodim po svojih opravkih iz vasi, se je neko noči pogovarjal z menoj v mlinu."
»Ali je imel debel glas?”
Kaj mu je bilo treba to vprašati?
»Glas — navaden. Samo, kadar je govoril, je vpil-Kakor vsi mlinarji."
Nisem mu hotel povedati, da je siromak oglušel zraven kamnov in mlinskih koles. Vse življenje je prebil v mlinskem hrupu. Tišina je bila zanj samo, kodar je led vkovat- mlin in zaustavil reko. Tedaj je bežal iz mlina in blodil po vrbovju. Ali pa je z zabijačem razbijal led, sa-
j mo da bi nekaj delal in da bi se slišalo razbijanje. Dobro je, da mu tega nikoli nisem povedal.
»Na žito se mi je rotil, da pomni očeta, mater in brate. Nisem mu verjel. V letih, ko so njega pustili v | vrbovju, človek ničesar ne pomni. ,Ali hočeš, da ti pokažem vrbo, kjer so me pustili? In kjer je bil zakurjen ogenj?' me je vprašal nekega večera, ko sem mu prinesel večerjo, vstal je in me prijel za roko. Bila je tema; ko bi voda ne bila bučala na kolesu, bi ne bilo mogoče vedeti, da sva na reki."
Gotovo je pogosto odhajal v vrbovje na kraj, kjer j so ga pustili, zdaj pomisli Ačim, v očeh je tema, dihanje ga boli in zebe ga od dežja in jesenskega mraza v vrbovju zraven pogašenega ognjišča v zapuščenem pribežališču.
»Glej, tudi zdaj lepo vidim mater in očeta in svoje brate, svoje sestre in okoli celo morje ljudi. Ne znam ti povedati, toda vidim,” mi je govoril oče in mahal z rokami po temi. »Tele in prase, zajec in vrane in kukavica, vsi poznajo svojo mater. Kadar koli se srečajo, se po-] ljubljajo. Na lastne oči sem to gledal." Moral je reči, da mu verjame. »Ko nekoč srečaš ljudi, ki so mene pustili na dežju, boš vedel, da so oni. Nikar jim ne reci, da si od mene. Ničesar. Niti o meni ne. Niti tedaj ne, če umrem, pa se nekoč, pozneje, srečaš s katerim izmed njih, dogaja se tudi to, saj se tudi vode srečujejo iz vseh smeri. To si moraš zapomniti in samo paziti, da se vam kri ne pomeša. Od tega se porajajo pohabljenci."
Razločno sliši »kri ne pomeša". Držal je popuščene vajeti, kobila pa se je sama vzpenjala po hribu, od koder se vidi pot v Polanko. Prišla sta v hrastov gaj, pognal je k ceru, se prijel za deblo in gledal, kako odhaja. Konja nista dirjala. Letela sta. On se nima za kaj kesati. In zakaj mu je Vukašin po dveh letih prebivanja v svetu
pisal: »Sinoči sem se spomnil najinega pogovora pred mojim odhodom in vso noč mislil na deda Luka."
Mesec je splezal z okna na streho. »Čos je, da za-spiš, Vukašin."
»Ne morem. Nikoli niso psi toliko lajali."
Vedel sem, o čem je mislil. Pozneje je rekel: »Tisto, kar sem pripovedoval o Luku Prišlecu .. .*
»O mojem dedu."
»Da, o mojem očetu. Lahko pozabiš."
Zakaj sem mu to rekel? A kaj mi je napisal v pismu, da je mislil o dedu vso noč, zlagal se je. Imel sem prav, da ne Djordju ne njemu nisem veliko pripovedoval o svojem očetu.
»Ribiči se vračajo s Save," je rekel Vukašin ob zon.
Noč mi je iztekla v prazno pripovedovanje in nisem mu utegnil lepo svetovati in reči vse, kar mora vedeti o redu v tuji državi. Ej, bolje sem mislil o njegovi pameti, kot bi bila zaslužila.
Vstala sta. Vukašin ga je polival z vodo iz vrča. Zadnjikrat. Hitro se je tudi sam umil, vrgel kovček na pleča in šel za očetom na postajo.
Potem ... o pospremitvi noče misliti. Vsako noč so petelini trikrat peli. Ačim se je spominjal pogovora z Vukašinom, dokler ga ni videl v zelenem površniku, ga videl za mizo, kako je, ga opazoval, koko s knjigo pod pazduho odhaja na travnik ob Moravi, kjer je bil nekoč j mlin njegovega očeta, slišal Vukašinove očitke Simki, ker dninarjem kuha postne jedi, tedaj je bil radikal, zdaj pa, ko se ženi z ministrsko hčerjo, zdaj bi molčal, in pred 1 Tošičem grdo govori o očetu. O tem misli najdalj. »Kaj ] ti pravi oče?" ga je gotovo vprašal Tošič, ko se je vrnil iz Prerovega. Spet vidi sani, ki drvijo po poti proti Polanki, toda ne posreči se mu videti Vukašinovega obraza,
i« - štev. 52 (971)	»minm

23. december 1960
Siv januarski dan je bil. Rosita (to ime ji je dal Marko) pa ni čutila ne sivine ne mraza. Gnalo jo je hrepenenje in v srcu ji je bilo toplo in svetlo.
Videla ga bo...
Stisnil ji bo roko.
Ob stisku njegove močne roke bo čutila, da jo ljubi, dasi ne bo govoril o tem.
Tako je sanjarila Rosita vse od Celovca sem, dokler ni izstopila na postajici pod Karavankami. Megla je ovijala Stol in se naslanjala globoko nad gozdove na njegovem severnem pobočju. Rositino sanjarjenje se je umaknilo opreznosti.
Počasi je stopala proti vasi, oddaljeni do-
brih sto metrov od postaje. Na rami so ji počivale smuči. Njena hoja je bila lahkotna. Lepo oblikovane noge in boki v skrbno zlikanih in napetih smučarskih hlačah bi vzbujali poželenje vsakega moškega. Vetrni jopič, nabran v pasu, je še bolj poudarjal dekliško ljubkost njene postave. Izpod kapuce so ji silili kodri zlatih las in obsevali nežno, pravilno oblikovan dekliški obraz. Rdeče ustnice pod ljubkim noskom so se črtale v rahel, komaj zaznaven nasmeh. Kakor avgustovo nebo sinje oči so izza dolgih, negovanih trepalnic motrile januarsko pokrajino in oprezale, če morda niso v vasi Nemci.
Do sestanka z Mirkom ima še dve uri časa, do dogovorjenega mesta pa je le uro daleč.
Dolga bo ta ura, je vedela. Zato bo počakala v gostilni. Gostilniška okna gledajo proti gozdu, kamor je namenjena, in lahko bo premotrila položaj.
Vstopila je. Ob zakurjeni kmečki peči so sedeli stari očanci in se pogovarjali po slovensko. Njen prihod je zmedel njihov pogovor.
».. . ne puste pokopati,« so bile zadnje besede, ki jih je ujela. Povedale pa ji niso nič.
Očanci so se v zadregi odkašljevali, kakor da bi bili nadušljivi. Nato pa so po nemško začeli tožiti o vremenu in revmatizmu, izpili vsak svojo merico mošta in odšli.
Rosita je naročila čaj. Priletna gospodinja ji je postregla in jo zvedavo motrila.
Gospodinjino motrenje je Rosito vznemirjalo. Neprijetno ji je bilo in obžalovala je, da je prišla v gostilnico. Okna so bila pokrita z ledenimi rožami, sem pa je prišla samo zato, da bi opazovala pot do gozda.
V gostilni ni več strpela. Popila je čaj, plačala in odšla.
Pogledala je uro na zvoniku.
Kako počasi minevajo minute! Smučala bo, je sklenila. Tako bo hitreje minilo te pol
ure, potem se bo pa neopaženo izmuznila v gozd.
Začelo je rahlo snežiti. Cesta je bila skoraj prazna. Le redki otroci so se sankali po bregu. Zaverovani v svoje veselje, je niso ogledovali. Ne da bi vzbujala pozornost, je prišla do pokopališča na robu vasi. Nedaleč od pokopališkega zidu, onkraj zasneženega pašnika, se je začenjal gozd, sprva redek, da se je videlo globoko med drevje, nato pa se je vedno bolj gost vzpenjal v pobočje.
Nataknila je smuči, da bi presmučala čas, ki jo še loči od poti k Mirku. Ob misli nanj jo je minila volja do smučanja. Samo do poti je zapeljala in se ozrla. Nikogar ni opazila
Od vasi jo je skrivala cerkev s pokopališkim zidom.
Snela si je smuči. Pot je vodila navkreber in laže je bilo hoditi brez smučk. Gozd se ji je bližal. Hrepenenje je znova prebujalo sanje.
Lep dom si bosta uredila. Dvoje ljubkih otročičkov bosta imela. Fantka in punčko. Fantku bo ime Mirko. Punčka bo Rosita. V spomin na te dni bosta nosila njuni ilegalni imeni.
V sivi januarski dan so sanje čarale pomlad. Rahlo naletavajoče snežinke so češnjevi cveti. Rositine misli se sprehajajo po sončnem vrtu med cvetočimi češnjami. Sredi takega vrta bo moral biti njun dom. Z otročičkoma se bo lovila po belih prodnatih stezah. Uživala bo ob otroškem kriku in smehu. In užival bo Mirko, ko jih bo gledal srečno smehljaje se s praga. Roki bo tiščal v žepih in zadovoljstvo mu bo sijalo z zdravega moškega obraza. Tako bo stal in jih gledal in ko bodo pritekli do njega, bo razširil roke v objem vse tri. Potem bodo sedli k mizici na verandi. Ona bo oblekla predpasnik in pripravila malico. Zavrisnili bodo, ko jim bo prinesla na mizo. Odložila bo predpasnik, sedla k njim, Mirko jo bo odobravajoče pobožal in . ..
Spotaknila se je. Skoraj bi padla.
»Veja,« je pomislila in se hotela nasmehniti sanjam, ki jih je ta pripetljaj pretrgal. Nasmeh pa ji je takoj ugasnil in se spremenil v grozo. Odskočila je .. .
Kraj poti je ležal mrlič . . . Bos ... Pol-nag . .. Na prsih sledovi strjene krvi...
Ko ie prva groza splahnela, se je zagledala v njegov obraz.
Temni lasje . . . široko razprte oči. . . Polodprte ustnice ... Tako znan obraz . ..
Meglilo se ji je pred očmi.
»Ne... ne.........« se je trgalo iz nje.
Ob poti je ležal mrlič.
Bil je Mirko.
Solze so ji navrele na lica in se utrinjale na mrtvečeve prsi.
». . . ne pustijo pokopati,« so se kakor temen odmev prebudile v njenem srcu besede, ki jih v gostilni ni mogla razumeti. Zdaj so se razodele: Mirka so ubili Nemci in ga ne puste pokopati. Naj bi bil v svarilo drugim. V svarilo domačinom!
(Odlomek)
Božična romanca
(Nadaljevanje z 9. strani)
nO, Marija, ali ni bila fo Malka?" je vzkliknila Milka, obstala, naglo izvila roko iz njegove, ki je tudi obstal na mestu, ker mu je bilo, kakor bi ga kdo v prsi sunil, da se za kak trenutek niti ganiti ni mogel.
„Tu počakaj, Milka, takoj se vrnem,* je čez trenutek naročil sestri in zbežal v stransko ulico. A nikogar nikjer!
.Tako daleč še ni mogla zbežati, da je ne bi videl. Morala je v kako hišo, da se je kje v veži skrila; če ne stanuje kje tukaj, kar pa ne bo, plašč je imela tako osnežen.* Pomislil je, če bi jo iskal po vežah, od hiše do hiše. „Ne bom,* se je odločil. .Če se mi skriva, je tako ne bom našel. In me ie kje primejo, kaj po hišah stikam.*
Ko se je vrnil, je Milko miril: .Nikjer nikogar. Morda pa vendar ni bila Malka. A veš, Milka, nič ne pravi doma. Očeta bi le ujezila, saj veš, da jim nihče ne sme o Malki kaj omeniti.*
„Ne bom, Peter,* mu je obljubila.
Tako sta se vrnila, tiha, zamišljena, potrta.
Vendar je bil med skromno večerjo ves čes nemiren. Če je Milka pogledala mater, ga je spreletelo: „Pa menda vendar ne bo povedala?"
A je večerja srečno minila. Mogoče so mislili tudi oni trije nanjo, ki je letos niti ta večer ni bilo pri mizi, na Malko.
Po večerji jima je mati dala vsakemu knjigo pravljic. O, on jih dobro pozna! Pri sosedovih, krojačevih, jih je nekajkrat videl, tudi bral. A tam otroci doraščajo, odraščajo menda tudi pravljicam, pa so jih dali materi. Saj ve, dobra je mati. Že nekaj časa ju je pripravljala na to, da letos ne bo ne jaslic ne božičnega drevesca; oče je bolan, zdravnik in zdravila so dragi, oče že več mesecev nima službe — kar je Malka odšla z ravnateljevim sinom, so mu povedali dečki iz soseščine, oče in mati mu o tem nista nikdar govorila. Težko je, ve, vendar jima je mati hotela narediti vsaj majhno veselje: knjigo jima je oskrbela in darovala. Njemu bi bila veliko veselje, čezvse rad ima knjige; rajši sedi pri njih, kakor bi se igral s sosedovimi dečki. A nocoj ne more brati. Strmi pač v knjigo, toda misli niso pri nji, ne pri privlačnih pravljicah; po predmestnih ulicah mu blodijo, iščejo njo, ki jo je menda nocoj bežno videl, a je zbežala pred njim, ki jo ima vendar tako rad. Kje je pač sedaj? Ali blodi zunaj v snegu? Nima doma? Kje bo večerjala nocoj? Kje spala? Nima niti toliko tople sobe, kakor je njihova, na pol mrzla? Niti ta sveti večer ne, ki bi naj bil tako blagoslovljen, tako poln sreče?
Tako bolno mu je postalo ob teh težkih vprašanjih, ob ti moreči skrbi, da je nekako proti volji izkričal svojo srčno bolečino: ,Pa so nam v šoli rekli: ,Ves svet bo blagoslovljen ta večer. Sama sreča, samo veselje bo v vsaki hiši . . Pa nič res ni!*
(Odlomek)
medtem ko posluša Tošičevo vprašanje. Tudi odgovore ne sliši. .Zdaj je tvoj Ačim opravil,* pravi Tošič.
In Andra, Vukašinov učitelj, mu je rekel:
.Niti o kraljevi ženitvi niso toliko govorili. Vem, nekateri očetje so ponosni na grehe otrok.*
Pobledel sem.
.Veliko učenosti se je naučil tam, Andra.*
.Vse grehe so očetje izmislili otrokom, preden so jih rodili." Noži so bile Androve oči skozi naočnike, ko je rekel: ,Ne bil bi smel ugrizniti v jabolko, ki so ga grešniki zdavnaj oglodali."
,A če je lepa?’ Kako sem mogel reči, kako sem ga mogel priganjati, naj gre v Beograd in jo vidi?
Zaduši ga tišina: zvonovi so zamrli v meglicah svitanja, in tramovi pokljajo v strehi puste, jalove in preklete hiše Vasilijeve. Tudi proti sebi bo danes.
Ačim skoči s postelje. Med vrati, zgrbljen, stoji Steva Codjevič, župan prerovske občine, dolgo molči, pa reče: .Vojaki pijejo v graboviški krčmi.*
.Vedo, da trezni ne bodo streljali v ljudstvo. Ali so se ljudje zbrali?" Stevu se zoži špranja velikih oči. .Ali si se ustrašil?’
,Te zime je napodalo veliko snega, pa nismo utegnili prekopati niti za vrtove. In jaz imam tudi prestare vole. Ženo jih ne bo znala ne prodati in ne kupiti novih,* reče zamišljeno in tiho, potiskaje roko v mošnjo s tobakom. Ačim stopi bliže k njemu:
.Pogovoriva se kot moža, kot radikala...*
.Kmetje smo.*
.Smo kmetje, toda radikali. Svoboda in ustava .. .* .Pijani vojaki ne bodo brali ustave. Vsi streljajo na ukaz.*
.Ce je tako, potem se ti, Steva Codjevič, vrni do-
mov in obesi belo zastavico na pristrešek. Naj se vidi, kdo noče z ljudstvom."
Čadjevič je molčal in stal sam zase, medtem ko se je Ačim umival iz vrča.
.Kdaj se je nakotilo toliko kril po Srbiji?" govori sam sebi in si briše obraz z brisačo. .Toda jaz se bom sam bojeval."
.Kje imaš Djordja?"
Ačim je vzel palico in šel brez besede ven.
Simka, zamotana v kaftan, stoji naslonjena na akacijo.
„Ali je prišel?"
„Ni," se zlaže. Gleda ga prestrašeno, hoče ga zaustaviti, mu nekaj reči, ne ve, kako, ne upa si, on pa odide.
Osramočen pred Cadjevičem Ačim glasno preklinja sina in hiti. Valjajo se megle, težke, goste. Z drevja šumi ivje. Čadjevič postaja, opoteka se in zapleta, zadeva s koleni ob bregove celca. Potem iznenada steče in dohiti Ačima:
.Bolje bi bilo, ko bi šla tudi tvoja sina zdaj s teboj,” reče brez jeze v glasu.
Ačim obstane, vendar se ne obrne. Pred občino, v megli se črni in kakor da tone gruča kmetov.
.Pred njimi morava biti takšna, kakor se spodobi za ljudske glavarje."
.Toda preudari samo še toliko, kolikor je treba ptici, da prileti do njih.* Čadjevič kaže z roko.
Ačim se naglo odpravi in pospeši korak. Cadjeviču je megla skrila kmete pred občino in vidi samo Ačima, kako se izgubljeno potaplja v megli. Stoji, pomišlja si, potem pa, zmerjaje življenje, naglo dohiti Ačima in gre naprej vštric z njim.
Stopila sta pred kmete. Vsi so se nakopičili pod bre-
stom, z deblom, votlim in širokim kakor kadica, z vejami, v neredu zabodenimi v nizko nebo, vejami, sprtimi in odtujenimi tako deblu kakor zemlji in nizkemu ter potegnjenemu občinskemu sodišču. Megle pa so pritisnile, mešajo se in vlačijo nad krivimi ulicami, in zdi se, da so dim s kopice ogorkov in vejnatega ogorka bresta. Izgubljeno se gledajo kmetje in Ačim. Potem se vsi plašno ozirajo naokoli v meglo, v kateri tonejo kupčki hiš in krošnje drevja.
.Prišli smo,* reče nekdo.
.Vedel sem, da ste tu," reče Ačim/
„A kdaj pridejo oni?”
.Morali bi biti že tu," odgovori Ačim, kakor zaskrbljen, da še niso prišli. Reče jim, naj zakurijo ogenj, in gre v občinsko sodišče.
Zakurili so velik ogenj in iz bližnjih hiš prinesli nekaj kotlov žganja. Preštevali so se in ugotavljali, kdo ni prišel, pošiljali po nekaj ljudi, da priženejo strahopetca, ki se hoče skriti, oni, drugi, pa naj krvavijo spodnjo hlače zanj, njihovo občino in oblast; grozili so, da bodo požgali hiše tistim, ki niso prišli; pazili so, da ne bi nobeden izmed navzočih pobegnil čez plot, in se prepirali z nekaterimi, ki so glasno mislili svoj strah. Najvažnejše jim je bilo, da bi bili vsi polnoletni pred občino, zakaj če pride do kake nesreče, naj jo izkusijo vsi; če bo treba odgovarjati pred oblastmi, naj odgovarjajo vsi enakopravno, enako.
Ačim, namrščen, s palico, obešeno na levo roko, pride iz občine, stopi na prag, napolni vrata s strogostjo in z močjo, izvleče občinski pečat iz nedrja, vzdigne roko visoko, da bi ga vsi videli, in vzklikne:
.Ali ga vidite, bratje?"
(Se nadaljuje)
23. december 1960
cbssssz Vesele praznike in srečno novo leto želijo
Štev. 52 (971) — 11
Vsem našim odjemalcem prisrčne božične in novoletne pozdrave! PLACH STOFFE Celovec - Klagenfurt
Vsem zvestim gostom vesele praznike in srečno novo leto
Marica in Mara
GOSTILNA OBIR Celovec, Gasometergasse 10
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Franc Schnabl
Les, furnirji in trgovina lesnih plošč CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrafie 38 B, telefon 48-86
Dobro moško obleko pri
G APP
specialna trgovina za moške
Celovec, Karfreitstr. 3
Prijetne praznike in srečno, boljše novo leto 1961!
Dr. Matko Scharwifzl in sinova, Dunaj
Vesele praznike in srečno Novo leto!
Odvetniška pisarna dr. Miler, Celovec
Vesele praznike in mnogo uspehov v letu 1961
družina inž. Čistimir Bauer, Šmohor
Našim pevkam in pevcem, malim in velikim, širom naše zemlje vesele praznike in srečno leto 1961!
Pevovodje SPZ in SPD
Vesele božične praznike in srečno Novo leto ŽELI VSEM
Podgoršek Maks
SOBNI SLIKAR IN PLESKAR
Celovec, Bahnweg 12
Zadovoljne praznike in srečno Novo leto želi BORO KOSTANEK, urednik literarnega lista MLADJE, vsem sotrudnikom in sodelavcem ter vsem bralcem naSega listal — Obenem se zahvaljujem za vse velikodušne prispevke za naš list. Sodelavcem želim posebno še mnogo pisateljskih in pesniških navdihov za naše prihodnje leto. Ostanite zvesti MLADJU; nove, pogumne sodelavce pa kličemo na delo, medtem ko bralce prosimo, da še naprej podpirajo mlade ustvarjalce.

(Sdbfolftttiu
Naše priznano dobro pivo ob praznikih in vsak dan!
Vsem konzumentom vesele praznike in uspehov polno leto 1961!
Vesel božič in zdravo novo leto želi vsem odjemalcem
strokovna trgovina
SEPP KORENJAK
CELOVEC, Benediktinerpl. 10
RESTAVRACIJA	JsSgTfigi	Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi ve-	
(Vfrikike-LUf		šele praznike in srečno novo leto Janko Ogris
CELOVEC - KLAGENFURT		trgovina in gostilna
Bahnhofstrafie		V BILČOVSU
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 25. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 26. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Torek, 27. 12.: 14.00 Poročila, objave. — J. F. Perkonig
—	Rok Arih: Ugrabljena strd.
Sreda, 28. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Za našo vas.
—	Kar želite, zaigramo.
simfonija — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Glasba, ki nikdar ne izzveni — 16.00 Plesna glasba — 17.05 Gledališče po vsem svetu — 17.55 »Grda račka", radijska igra, Hans Christian Andersen — 21.00 Big-Band-parada
—	21.55 šport — 22.15 Vse pleše in poje.
Torek, 27. december:
I. program: 6.10 Juiranja gimnastika — 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Domači zdravnik: Angina peetoris
—	14.30	Zvezde so odplavale	v nedosegljive	dalje —
14.45 Posebej za Vas — 16.00 Za veselo popoldne — 18.00 Prometna vzgoja — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa —	20.15 .Druga možnost', radijska	igra	— 21.30
Zabavna glasba — 22.10 Pogled v svet — 23.00 Dunajske stvari, dunajski smeh.
il. program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.20 Da, to je mo,a melodija — 12.03 Za avlomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 15.30 Venček dunajskih melodij — 17.10 Kulturne vesti — 17.45 Esperanto —	17.55 UNESCO — 20.00	Veselo o	zimskem športu
—	20.30	Ljudstvo in domovina	— 21.55	šport	— 22.15
Ljudske viže.
Sreda, 28. december:
I. program: *6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 17.10 Za prijatelje glasbe —
RADIO PROGRAM
Četrtek, 29.	12.:	14.00 Poročila, objave. — Na za-
pečku.
Petek, 30. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Zanimivo, poučno, razveseljivo.
Sobota, 31. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
KONCEM TEGA TEDNA PA ŽELIMO VAM VSEM SREČNO IN ZDRAVO TER ZADOVOUNO NOVO LETO!
Sobota, 24. december:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.45 Sirni pisani svet — 13.10 Vesel praznik — 14.00 Pozdrav nate — 15.30 Koroški božič — 17.15 Stare pastirske pesmi — 18.05 Baročna glasba — 19.15 Božična večerna glasba — 19.45 Božične pesmi iz treh stoletij — 20.04 Božična igra — 21.00 Biseri iz pozabljenih oper.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.20 Glasba na tekočem fraku — 10.00 Operni koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.20 Slavni umetniki — 15.00 Otroška opera — 16.34 Pravljična glasba za velike in male ljudi — 18.05 Govori notranji minister Afritsch — 18.33 Božični zbori — 19.35 Poglejte, kakšna ljubezen.
Nedelja, 25. december:
I. program: 7.00 Jutranji koncert — 11.00 Veselo pelje, veselo igranje — 12.00 Ko zvonovi zadonijo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nale — 16.00 Otroški oder — 16.30 .Fidelio”, Beethovnova opera — 18.55 Mladina, prisluhnil — 19.05 Šport
—	19.45 Veseli donavski valovi — 22.15 šport.
Ponedeljek, 26. december:
I.	program: 7.00 Lahka mešanica — 8.15 Praznična jutranja oddaja — 11.20 Glasbeni sprehod ob izložbah
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Božič v cirkusu — 17.05 Plesna glasba — 19.00 šport — 20.10 • Ubogi Jonatan”, Millockerjeva opereta — 22.25 Pogled v svet — 22.30 šport.
II.	program: 7.05 Operni koncert — 8.00 Glasbena tata morgana — 10.05 Operetni koncert — 11.00 Velika
18.55 šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa — 20.15 Simfonično delo Gustava Mahlerja — 22.10 Pogled v svet.
II. program: 6.05 Premislite prosimo sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.30 Glasbeno potovanje po Argentini — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 16.00 Otroška ura — 16.30 Popevke — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Zenska oddaja — 19.20 Za prijatelja planin — 19.30 Najraje doma, družinska oddaja — 21.55 šport.
Četrtek, 29. december:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 14.30 Ura pesmi
—	15.30 Aktualna reporlaža — 16.00 Glasbeno kramljanje
—	18.00 Kulturne vesti — 18.35 Mladinska oddaja: In po maturi? — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Koroški gradovi: Pliberk — 21.00 Zveneča alpska dežela
—	22.10 Pogled v svet — 22.15 šport.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Glasba na tekočem traku — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomebni orkestri — 16.30 Pisani takti — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 2enska oddaja — 19.20 Mala melodija — 21.00 Intimni zvoki — 21.55 šport
—	22.15 Oh, ta mladina.
Petek, 30. december:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestrski koncert — 14.45 Komorna glasba — 15.45 Novosti na knjižnem trgu — 16.00 Glasbena vzorčna kolekcija
—	17.10 Zveneči mozaik — 18.00 Na zapečku — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halol Teenagerji! — 22.10 Pogled v svet — 22.40 Melodija noči.
II.	program: 6.05 Mladi glas — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.30 Staro kmečko pravo in tajna sodišča — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avlomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Mandoline — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 .Mesto brez strahu", radijska igra — 21.40 Gledališče v Avstriji — 21.55 šport.
Vsem odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto
BREZNIK & CO.
veletrgovina z vinom - CELOVEC
Druckerei - Klischeeanstalt
Roman Ritter
Papierhandlung
Klagenfurt, Burggasse 8, Tel. 21-08
f
lipp-
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA
ING. T. SCHLAPPER
Št. Jakob v Rožu
želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto

l\&«e
\eV>’ tud' *
% i o«0'0 *°o^e
Erwin Munch
trgovina z drvmi in premogom
Celovec - Klagenfurt
Villacher StraBe 187
Električne napeljave, instalacije in vsa popravila strokovno in po ugodnih plačilnih pogojih
Elektro-trgovina
Michael HOLLAUF
PLIBERK — BLEIBURG
KROJAŠTVO
JANEZ WEISS
št. Janž v Rožu, tel. 224
PODRUŽNICA CELOVEC
Kinkstr. 60a, tel. 40-8-97
Vesele božične praznike in uspešno leto 1961 želijo vsem odjemalcem
trgovska
podjetja
Rutar
Dobrla vas Žitara vas Št. Vid v Podjuni Žamanje Mokri je Lovanke Globasnica Dvor pri Šmihelu
STADTGARAGE
FRANZ LIEGL
Autoreparaturen - Wa6ch- u. Schmierstatlon
KLAGENFURT, VCIkermarkter Ring 1*~
Tel. B1-08
KROJAŠTVO
Blaž OPETNIK
ČEVLJARSTVO
Gregor OPETNIK
Prizadevali se bomo, da boste pri obeh tvrdkah zadovoljni tudi v bodoče. Voščimo in želimo vesele praznike in srečno novo leto!
Letos smo kupovali In tudi v bodoie bomo v domači trgovini
Kaufhaus Franz Kfdllt
PLIBERK — BLEIBURG
kjer nam postrežejo s kvalitetnim blagom po zmernih cenah ter je bogata Izbira najrazličnejših potrebščin.
Trgovina želi vsem odjemalcem prijetne praznike in uspešno novo leto!
POHIŠTVENO IN STAVBENO MIZARSTVO
Hanzi Leitgeb
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
se priporoča ter se bo prizadevalo, svojim odjemalcem kot doslej tudi v bodoče ostreči v zadovoljstvo.
Vesele praznike in srečno novo leto
NATIONAL
splošna zavarovalna delniška družba
DEŽELNA POSLOVALNICA ZA KOROŠKO
Celovec, Lidmanskygasse 9
0	*•:* -:*:-	-iv 0	0
*
*
0 •i 0
vi;*
0 0 0
Vsem cenjenim odjemalcem znancem in prijateljem želi
Gašper Ogris Martič
trgovina v Bilčovsu
vesele praznike in srečno novo leto
Vesele praznike in srečno novo leto želijo
CARIMPEX
CELOVEC - KLAGENFURT
Gabelsbergerstr. 24 tel. 24-98
Karl Prinčič		Obiščite med božičnimi nakupi
Celovec, Sternallee		Buffet .Spitra
		
želi vsem svojim odjemalcem vesel božič		CELOVEC - KLAGENFURT
in uspešno novo leto 1961		8.-Mai-Strafie 11	telefon 49-60
Izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle
uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila
izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje
Vesele praznike in srečno Novo leto
Joško Čimžar
TRGOVINA
KOTMARA VAS
*^)rijetne praznike ter srečno in uspehov polno novo leto
želi svojim naročnikom in se priporoča ,za naprej
tiskarna Drava
Bopo vij e
Vesele praznike in sreino Novo leto
MODNI SALON
Franc Haderlap
CELOVEC, T3rviser Str. 100 - tel. 21-23
Nakit - ure - delavnica za popravila URARSKI MOJSTER
Gottfried Anrather
Celovec, Paulitschgasse 9
Vsem odjemalcem vesele praznike ter srečno novo leto želi
Radio-Elektro KREUTZ
CELOVEC - KLAGENFURT, St.-Ruprechter Str.
Krischke & Co
Celovec - Klagenfurt 8.-Mai-StraCe 3, Neuer Platz 12
Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem letu
delavcem, odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
GASSER
B I L Č O V S
TELEFON (0-12-28) 24-19

esele praznike in srečno novo leto 1961, polno delovnih uspehov, želijo svojim odbornikom, članom in prijateljem
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
in v njej združene
Hranilnice in posojilnice, Kmečke gospodarske zadruge, Južnokoroška gospodarska zadruga,
Živinorejske zadruge, Južnokoroška semenarska zadruga, Podporno društvo proti požarom v Selah