Poštnina plačana v gotovLaL XX. Posamezna štev. Din Št. 9. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo .Domovine«. Knaflova ulloa Ml. telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek Naročnina ca tnzemstvo. četrtletno t Din, polletno II Uln. celoletno It Dloi u !«•» tenstro razen Aratrlkei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Dia, Amerika letno i -tolar. — Rafno poStne Hranilnice, podrninlce • Llohllanl. ŠL 10.JU. Frodaja vina naj se vrši točno po zakonskih določbah xz vrst vinogradnikov smo prejeli: Ko so v letu 1931. nastali zaradi splošne stiske tudi hudi časi za vinogradnike, da niso mogli vnovčiti« svojega pridelka, je v letu 1932. takratna vlada sprejela zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini (»Službeni list dravske banovine« z dne 27. aprila 1932.), ki v pripombi 3. pravi tole: »Proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 li* trov in eš več, v velikih mestih, mestih in malih mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat, se ne smatrajo za točdce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse Ti smejo prodajati vino tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad SO litrov, žganje pa v množinah nad 25 litrov naenkrat prosto trošarine in . ošarin^ke takse«. K temu zakonu se je izdal pravilnik, ki je bil objavljen v »Službenem listu dravske banovine« dne 13. julija 1932 Člen 103., odstavek 8., se glasi: »Proizvodn ki vina in žganja iz lastnih sirovin in z lastnega zem ljišča ne plačajo nič državne in banovinske trošarine, če prodajajo doma (pri svoji hiši) v vaseh nad 5 litrov naenkrat, v velikih mestih, mestih, malih mestih in trgih pa nad 10 litrov vina in žganja naenkrat Isto tako ne plačajo te osebe nič državne in banovinske trošarine, če prodaio vino 'n žganje lastnega pridelka in lastnega zem ljišča na trgu in zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 litrov vina ali nad 25 litrov žganja naenkrat.« Ta zakon je še v celoti v veljavi. Prav tako tudi pravilnik k temu zakonu Vendar pa se določila tega zakona prevračajo. Okrožnica banske uprave z dne 6 maja 1 1936. na sreske načelnike se glasi: »Vinogradnik, ki ni točilec na drobno ali na debelo, sme prodajati vino lastnega pridelka brez posebne dovolitve in brez pla čila banovinske trošarine v množinah nad 5 litrov, odnosno 10 litrov le iz kleti, kjer je vino proizvedel, naj si je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik stanuje. Proizvodna klet je ona klet, kjer se je grozdje prešalo ali žganje kuhalo, odnosno, kamor se je po izvršenem opravilu proizvod shranil. Vino lastnega proizvoda se dom in le tu v množinah nad 5 litrov, odnosno 10 litrov prodajalo brez trošarine in brez vsake dovolitve. To bi nasprotovalo trošarinski uredbi in bi se proizvodnik v takem primeru moral smatrati za točilca na drobno.« Iz zakona in pravilnika se razvidi, da ima vinogradnik, ki prodaja vino z lastnega zemljišča, svoj proizvod pravico prodajati tudi na svojem domu (pri svoji hiši), kar je jasno rečeno. Resnica je, da so nekateri vinogradniki hoteli izigravati te zakonske določbe in so si najeli v kraju, kjer bi lahko prodajali vino. stanovanje in začeli prodajati vino lastnega pridelka od 5 litrov, odnosno 10 litrov naprej. Zaradi tega izigravanja zakona je oddelek za davke v ministrstvu za finance izdal pojasnilo že z dne 16. junija 1 1934. (»Službeni list dravske banovine« od 18. julija 1. 1934.), kjer pravi med drugim: »Pri izvrševanju uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 8. maja 1. 1934. ne postopajo vse banske uprave enotno. Da se izenači postopanje v vsej državi, izdaja ministrstvo za finance na osnovi člena 46. omenjene uredbe pojasnilo in navodilo. Po členih 2. in 3. navedene uredbe postaneta vino in žganje zavezana plačilu banovinske trošarine, ko ju prične to-čilcc na drobno točiti, to je ko se postavi na sod pipa zaradi točenja, odnosno ko točilec vina in žganja na debelo blago proda, odsvoji Ta določba se je že od začetka veljavnosti uredbe pogrešno, in sicer tako razumevala, da so proizvodniki absolutno oproščeni vsakega nadzora in da lahko prodajajo potrošnikom svoje vino in žganje nrosto in neomejeno. Spredaj navedena uredba nima določbe, s katero bi se proizvodnik, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo, zavezoval; vendar pa to nikakor ne pomeni, da so s tem razveljavljene določbe trošarinskega pravilnika, ki predpisujejo, da sme proizvodnik samo iz svoje kleti, to je iz kleti, kjer je vino in žganje proizvedel, najsi je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik na svojem prebivališču stanuje, prodajati brez vsake dovolitve v vaseh nad 5 litrov vina in žganja, v mestih in trgih pa nad 10 litrov. Ni torej moči dovoliti, da bi prodajali proizvodniki svoj proizvod na trgu in kjerkoli v količinah pod 25 litrov žganja in pod 50 litrov vina, ker se smatrajo v tem primeru za točilce pijače na drobno in se nanje uporablja tarifna postavka 62. taksne tarife in potemtakem tudi uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Smiselno s tem je uporabljati na take primere člen 37. spredaj omenjene uredbe.« Tako torej pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva, ki se sklicuje na obstoječi pravilnik. Pravilnik pa nima določbe, ki bi pravila, da sme le iz proizvodne kleti prodajati, temveč izrecno pravi: »če prodaja na svojem domu (pri svoji hiši).« Kakor že spredaj omenjeno, je hotel omenjeni oddelek razjasniti, da začasnega stanovanja, ki si ga najame vinogradnik za svoje stanovanje, ni smatrati za svoj dom. Pri tem se je poslužil besed »kjer je proizvedel.« To pa je proti določbam zakona in je neoovoljno za one vinogradnike,- ki res prodajajo vino na svojem domu (pri svoji hiši). Vzlic temu je banska uprava izdala spredaj navedeno okrožnico, s katero so zelo prizadeti vinogradniki, ki bi po zakonu lahko prodajali svoj proizvod. Marsikateri vinogradnik, ki ne ve za to okrožnico banske unrave, pa bo po krivici občutno kaznovan, kar je hud udarec pri današnjem slabem položaju vinogradnika, ki je lani zelo malo pridelal. Vinogradniki, ki nam pač že dolga leta prede trda, prosimo, da se zadeva razčisti po besedilu zakona in pravilnika. Tkaninska Industrija hoče večjjih dobičkov Pred kratkim je objavil »Slovenec« vest, da so za tkaninsko industrijo spet nastali sme torej prodajati v zgoraj omenjenih ko-, boljši časi. Iz vesti povzemamo: »Maribor- ličinah brez posebne dovolitve in brez plačila banovinske trošarine ali v kleti v vinogradu samem ali pa v hiši, kjer vinogradnik stanuje, če ima proizvodno klet na svojem prebivališču. Izven teb prostorov pa sme prodajati vino lastnega pridelka brez dovolitve in brez plačila banovinske trošarine le v množinah nad 50 litrov hkratu, in to le z voza ali kakšnih drugih prevoznih sredstev na prostem, ne pa v odprtih lokalih. Za vsak drug način točenja vina lastnega pridelka je potrebno dovo= ljenje za točenje na drobno. Prav tako se mora tudi plačati banovinska trošarina. Tudi ni dopustno, da bi se vino ali žganje iz proizvodne kleti v vinogradu prenašalo na ske tvornice uvajajo zaporedno še tretje zmeno. Nekatere so zaposlene že polnih 24 ur na dan. Naročila se množijo iz dneva v dan in trgovci kar tekmujejo s cenami navzgor, da bi prišli poprej do blaga. Skladišča tvornic so docela razprodana in razpošilja se samo še blago, ki sproti prihaja iz strojev. Zanimivo pa je, da prihaja ta poplava naročil v prvi vrsti iz Vojvodine, Beograda, severne Srbije, Hrvatske in Dalmacije, pa tudi precej iz Bosne in Hercegovine, samo ne iz Slovenije. Slovenski trgovci skoro nič ne kunujejo, kar je znak, da tudi malo prodajajo.« Čisto drugače pa piše o položaju tkaninske industrije »Jugoslovenski kurir« iz Beogra- da. Med drugim navaja tole: »Zadnje čase se uvaža vedno več tkaninskega blaga iz držav, ki pospešujejo izvoz z izvoznimi nagradami. Domača industrija ne more več tekmovati z izvoznimi cenami Italije in Nemčije niti za primer, da se odpove slehernemu zaslužku. Zato obstoji nevarnost, da bodo te na-polzastonjske cene sploh onemogočile delo naše tkaninske industrije.« Dopis opozarja oblastva, naj povišajo zaščitne carine na tkaninsko blago, »da se prepreči nesreča, čije posledice so nepregledne«. Konča se dopis z vzklikom: »Brez kruha bi ostali desettisoči delovnega ljudstva!« Komu naj verjamemo? Ker je v javnosti kolikor toliko znano, da tkaninske tvornice v vsej državi delaio zmerom s polno paro, moramo verjeti »Slovenčevi« vesti. Tožba tka-ninskih industrijcev iz Beograda v »Jugoslo- venskem kurirju« je pač spet eden izmed poizkusov, kako bi se dosegle večje zaščitne ea= rine in s tem večji dobički. Značilen povojni pojav je, da hoče pri nas toliko ljudi, ki se lotijo kakšnega podjetja, kar čez noč obo-gateti na račun siromašnega ljudstva. Iz obeh Beograjska »Politika« poroča-Uredba o kmečki razdolžitvi je hudo prizadela vse denarno zadružništvo Zadruge so morale odpisati dolgove ki so jih dolgo vali zadrugam kmetje Ker so bili kmečki dolgovi po pretežni večini izpod 25 000 Din so denarne zadruge izgubile polovico vseh svojih terjatev, odnosno četrtino, če se ur>o števa državni r?el amortizaciie ^azen tega so denarne znrMtge no ter uredbi 'zgub»Ie vse svoje dolžmke. ker so i;vi rnnrale br te uredbe zahteva'o T7nrrmemkn ko ltVor se ^artriig fP^NnHn za Ormož, februarja »Jutro« z dne 7. t m je poročalo, da je Ormoško kletarsko društvo dobilo blizu * milijona dinarjev državne podpore in pri= pominfa. da zadruga, ki je uvažala banatska vina, ne bi smela biti v prvi vrsti deležna tako visoke podpore Očitno jc bil to malo prehud poper, zato »Slovenec« z dne 14 t m milo apelira na razsodnost treznih ljudi v ptui*ki zadrugi češ da ne vidijo in ne graiai« »debelih brun« sedanjosti, pač na se spotikajo oh »trščico« v preteklosti Ormoškega kitarskega dni štva TONE BRDfiR: Velika ljubezen ROJftAN IZ PRETEKUIH ONI Ce ne ooste unogan svojega gospodarja, izgubite službo! Pojdite h gospodu markiju!« mu je še veiela in ga potisnila v sobo Takoj na to je spet zaklenila vrata Starec je ves prestrašen omahnil nazaj, ko je zagledal Evgenijo. »Pojdi sem'« mu je zaklical markj. »Poglej me v oči in gorje ti če iažeš' Ali nisi vedel da je bita kontesa že dolgo tu ujeta in zaprta ?« »Sveta mati božja!« je trepetajoč vzkliknil Starec in zmedeno pogledal Evgenijo. »Kaj pravite? Tu — zaprta?« »Mislim, da ni nič vede!,« ga je branila Cvetka. »Tudi ostalim ni Rochefort ničesar povedal.« »Ampak tudi ta drži z njim!« je odvrnil marki in jezno pogledal starca a Za mojim hrbtom je zvezan z njim in me goljufa, lopov stari!« »Iz strahu, gospod marki.« je branila Cvetka slugo, ki je bil ves potrt. »Ivan,« je ukazal marki, ne da bi se bal zmenil za Cvetkine besede, »To so kljnči! Prinesi iz omare skrinjico, ki je S srebrom okovana.« SbisT* je ubofral Prinesel je podotgusfo (Bkrinfco in jo postavil pred gospodom na mizo. nasprotujočih si vesti bi sc pa dalo tudi sklepati, da tkaninske tvornice v Sloveniji ceneje izdelujejo svoje blago kakor v drugih banovinah Ker je tkaninsko blago neogibna življenjska potrebščina, je odločno želeti, da se ne posrečijo te nakane. ' to sta dali Zveza slovenskih zadrug in Zveza hranilnic). Naglašale so da se bodo morale razi ti denarne zadruge če se to ne zgodi Konec den zadrug pa bi pomenil znatno oslabitev zadružnega gospodarstva, kajti de-.narnc zadruge so še vedno naimočneiša panoga zadružnega dela in zadružnega go spodarstva. in prav te zadruge s svojimi sredstvi podpirajo in vzdržuieio vse ostale zadruge. Zaradi čedalje ve"-iega pritiska za družnrštva in spričo Posledic uredbe o raz dolžitvi kmetov, ie v bi da v načelu sklepi'a. da se kred**no 7arln,i7M*t"n '^vzarne od do !(y*f> te uredbe Vlada nrmravffa amandman s katerim se bo ta iznrememSa izvršila in ki bo prerto+avliola r>r\-n nrd,lnp preosnovo uredbe o l-frič dolgov Kmečki vinogradniki se za tako časopis no prerekanje ne bi zmenili, če pri tem ne bi šlo za vprašanje uvažanja hanatskega in drugega cenenega vina v naše vinorodne kra je in čc ne bi smatrali vsak uvoz tujega vi na k nam kot hud udarec ip nonovno pove čanie st;ske našega vinogradništva ki prav zaradi takih vzrokov danes tako rekoč le še životari Razlika v slovesu, kakovosti in ceni naših vin naspioti banatskim in nekaterim juž nim vinom ie nepremostljiva Pri nas ima mo žlahtnejše trsje v legah ki se težavno ;r> nrinišaio -Inst.' mani a nenri Marki jo je odpri tn vze v/ njt dva krasna, s srebrom okovana revolverja »To brusita naša najboljša prijatelja,« Je bridko a odločni- reke). Evgenija je prestrašena knikmla in zagrabila za orožje A prepozno Oče je že krepko drža' en revolver v roki »Oče deni revolver stran! Prosim te! Kaj hočeš storiti z njim?« »Pusti me! Pogledati moram, ali je nabit. Ti pa vzemi drugega Evgenija!« Hči je zaprla skrinjico tn jo postavila nazaj na omaro. Vsa se je tresla »Zdaj naj le pride'« je zadovoljno zamr mra marki, ko je preiska' revolver. Tedaj je Roehefori planil v sobo Cvetka je pretresljivo zakričala in se skoraj brez zavest naslonila n* steno Ko je Rochcfort stopil v sobo, je najprej opazil Evgenijo, ki je vsa bleda objemala očeta, kakor bi ga bila hotela braniti. Ta pogled jt. Rocheforta presenetil. Marki se je tresel od jeze in ni mogel govoriti Čez nekaj trenutkov pa se je dvignil v sto-; lu, stisniA revolver v pesti in zagrmel: »I-opov! Stopi bliže da te strem kakor gada! Tvoje iočinsko delo je prišlo na dan. Izgubil si svojo satansko igro. Maščeval bom vsako solzo, ki jo je prelil moj otrok!« Rochefort pa ni takoj izgubil upanja, čeprav je videl, da so njegova dejanja odkrita. Slabotnega bolnika se mu ni bilo treba bati. S predrznim čelom in z zaničljivim smehljajem je stopil bliže in rekel: »Tvojih kletev se ne bojim. Moja igra še j merno boljšo vino, za katero bi morali doseči pač višjo ceno ne glede na višje pridelovalne stroške A žal ni tako Kar na debelo se je začelo k nam uvažati banatsko in drugo manj vredno vino. in to predvsem od ljudi, od katerih bi kaj takega ne pričakovali, ker so namreč do svojega današnjega položaja prišli baš na račun žuljev okoliških vinogradnikov Razumljivo je, da tako početje zelo razburja vse vinogradnike kakor -tudi poštene vinske trgovce iz vseh naših vinarskih središč To torej niso več »trščice«. kakor jih pisec priznava, ampak že presneto debela »bruna« posebno ker gre tu le za navadno kunčiio in trenuten uspeli majhne vrste izvoljenih na škodo tisočev. No, če bi se to mani vredno in ceneno vino pri nas tudi po n;zki ceni točilo, kakor se po nizki kuni. bi ne h'"lo tako budo toda se ta nripeliapa viria nri nas malo zmešajo z našimi in cenenimi hrvatskimi ter se nrekr-ščena v sloveča vina knknr liutomerčan 'e-ruza'emčan '•>^Vrč<»n baložan nanrei proda iaio v «r\ln«r»o Jt-r>rlo te'i .znanih pri«tr"h, 7'»tr> ta vma v 7<"In;em času na in eehi "" med natvivnr) ?n '->r<-w!n ino ceno uvožen ;h .vin ie ,to';k$na da se hsav leno zra« ven zasluži Upravičeno smatramo tako početje za zločin n»d na$im vinogradništvom Temu sc mora kmalu napraviti kopec' Maš slovenski vinogradn:k sp trr\f vtop;ti v moriu k nam uvožene«« b^pi.tskeoa vina Pozivamo ofllooiln' *.i,t);te'if Ha zadevo notno vzamejo v roke nreden naše vinogradništvo ne propade Kai nam nonfi?"'" naivečie kleti. gra'ene z dr/avno >-,o''"oro '"e se s tem le Dodnira 'i""o/ druj>'Mw,;n s ^'mer se tira naš vinogradn:fc a siromašno in obup VinogradrHki Vinarsko društvo, zadruge m tud; pošteni 'vinski trgovci na i budno v? zijo, da se pfepVeči k nam uvoz tujega vina, ker nočemo da bi naše tisočletno vinogradništvo samo radi trenutnega dobička posamezniko\ propadlo v bedi Naisi so to »trščice« ali '»debela bruna«, naše slovensko vinogradništvo se mora tega očistiti, ker tu gre za življenjski obstoj na tisoče gospodarjev, viničariev in drugih delavccv -žič. dolgo ni izgubljena Dokazal vam bom. da je moč na moji strani!« »Zločinec!« je, kriknhl marki. »Poberi se stran, ali pa te na mestu kaznujem!« Pomeril je nani z revolverjem. Rochefort je obstal kakor okamenel in s prestrašenimi očmi gledal v orožje fo katerega mu je grozda strašna smrt. »Beži!« mu je zaklicala Evgenija »Beži in zapomni si. da je v nebesih še bog ki kaznuje zločine ' Pojdi odtod v kraj. kjer nihče ne ve za tvojo sramoto! Tu si končal!« »Ti mi ne uideš'« je zaškripal Rochefort, »Pred očmi fastnega očeta te bom odpeljal v norišnico',« Evgenija je prijela očeta za roko, da bi obrnila revo'ver drugam Cvetka se je tresla in stari Ivan je bil na pol mrtev od strahu Tedaj je marki z ve'ikim naporom odrinil hčer in pomeril na Roeheforta. Njegov obraz je biil ves spačen. >Tu i m »S plačilo!« je kriknil Ko je hote' orožje sprožiti so ga iznenada popadii krči. Roka mu je omahni'a in revolver je zdrknil iz ohromele roke. Se enkrat je bolnik zakričal, potem pa se je zgrudil nazaj. i • s Oče, oče!« je pretresljivo zajokala Evgenija in se vrgla k očetu. »Oče! Pomagajte! Vsemogočni bog! Umira! Umira!« Marki se ni več ganil P"juča niso več dihala In obraz je bil mrtvaško bled miren... Cvetka je prihitela bliže preplašena je zakričala in se opotekla. Rochefort je gledat strica z naipetim pričakovanjem, potem pa se je satansko zasmejal. ' Za denarne zadruge ne bo veljala kmečka uredba Debela bruna In trščice so vzrok vinogradniške stiske Politični pregled Naša narodna skupščina nadaljuje proračunsko razpravo za leto 1937/38. Da je živahna, priča dejstvo, da je poleg finančnega ministra doslej govorilo že okoli 40 govornikov. Skoro vsi govorniki pripadajo opoziciji in ni vladna večina poslala v borbo še nobenega pomembnejšega puslanea Od poslanskega kluba .INS je razen poslanca a Mohoriča nastopila še vrsta odličnih govor nikov Od slovenskih poslancev JR/. se pre tekli teden še ni nihče oglasil Kako dolgo bw proračunska razprava v skupščini trajala, še ni znano V soboto je bilo končano proračunsko zasedanje dravskega banovinskega sveta Zadnji dan so se obravnavali dohodki bano vinskega proračuna Glavne postavke v do hodkih so: banovinske doklade na neposred ne državne davke (50 milijonov) banovinske trošarine (28 milijonov), banovinske takse j in davščine (15 in pol miliiona) pričakovan' ! prispevek iz banovinskega sklada od skup nega davka na poslovni promei (H miliio nov) in razni drugi dohodki (3 milijoni li narjev); skupno torej 120 m'li«(»no» dinar jev Enako visoki so tud; 'zdafki Banovin ske davščine so ostale v glavneci neizpre meniene razen nove doklade za šole v viši ni 35°/o Češkoslovaška vlada je v načelo sklenila ui^esti delovno obveznost za vso češkoslovaško republiko Ustanovili naj bi se posebni delavski bataljoni, kakor obstajajo delno že v Pragi, kjer se je ta ustanova zelo dobro izkazala Ž uved bo delovne obveznosti naj bi se zn žali izdatki za podporo nezaposlenim, odnosno naj bi se omogočilo, da se ti zneski polno izkoristi« jo. Vlada pa zaenkrat ne misli na ustanovitev posebnih delovnih taborišč, kakor obstajajo na primer v Nemčiji, marveč namerava de lovno obveznost izvajati na ta način, da bo vsak nezaposleni človek, ki prejema podporo, dolžan v danem primeru opravljati naročeno delo, zlasti v primeru več iih nesreč ali pr' '7*'aianiu ia^nih del Varšavski listi poročajo, da je prišlo med Litovsko in Rusijo do sklenitve tesnega vojaškega sodelovanja. Pogajanja, ki so se začela ob priliki lanskega obiska šefa ruskega generalnega štaba v Kov-nu, so bila te dni končana in je bila podpisana tajna vojaška pogodba. Po tej pogodbi se je Rusija obvezala, da bo najmoderneje oborožila litovsko vojsko Litovska s svoje strani se obvezuje, da bo v primeru kakega spora dovolila ruski voiski svoboden prehod preko litovskega ozemlja Po londonskih vesteh republikanske čete srdito napadajo Francovo vojsko da preprečijo načrt generala Franc* ki bi rad obkolil Madrid Vladne (republikanske) če te so v ponedeliek v to svrho začele ofenzivo ki se je končala i znatno pridobitvijo ozemlja Franeov protinapad s tanki je bil odbit zato je Franco poslal pred Madrid ojačenja. sestoieča zlasti iz Nemcev in Itali janov Tudi v odseku Escoria'a sn izvojeva le vladne čete znatne uspehe Nasprotno za tnujejo v Francovem glavnem taboru da se njihove če te dobro drže in la bo Madrid k tnal j obkoljen in da ho najkasneje 2 marca padel 7 baskovske fronte javljajo, da se republikanci / uspehom borijo za Oviedo kjei se vrše srditi hoji po ulicah Iz Abesinije so prisnele vznemirljive vesti k' pričaio da dežela še n' pomiriena pe tek ie h" namreč i/vršen v Adis Abcbi atentat na podkralja maršala Gra zinnija Omenjenega dne je v proslavo rojstva prve ga sina italijanskega prestolonaslednika delil podkralj Graziani v Adis Abebi med pre bivalstvo razna darila zlasti živež Gnečo, ki je nastala pri tej priliki, so izkoristili neznanci in vrgli več ročnih bomb pioti Grazi-aniju, nato pa hitro pobegnili Na tla so se zgrudili hudo ranjeni Graziani. letalski general Liotta, poglavar abesinske koptske cerkve abuna Ciril in več višjih italijanskih oficirjev Nekaj ljudi je bilo menda tudi mrt vih Italijanska oblastva so aretirala že nad 200 sumljivih domačinov Več sto osumljencev je že dokazalo svoio nedolžnost in so jih spet izpustili Okoli 200 aretirancev, pri ka-terh so našl; orožie ie bilo takoj ustrelje- »Mrtev je!v je hladno dejal. Tedaj planila Evgenija kvišku. »Brezsrčni, okrutni izrodek,« mu je zakričala, »ti imaš na vesti Ti si umoril mojega očeta!« »Divjaj kakor hočeš, jaz te imam v oblasti. Vrnila se boš v ječo iin za družico ti bom dail to zahrbtno, zvijačno čarovnico. Drugič vaju ne bo nihče rešil. He, Blaž, pojdi sem!« Kakor blisk se je Evgenija nagnila in pobrala revolver, ki je bil padel markiju iz rok. Pomerila je na Rocheforta in kriknila: »Ven! Stran! Če ne greš, se maščujem za svojega očeta!« Rochefort ni nič odgovoril. Videl je, da se ne more upirati in je zbežal. Ko so se vrata za njim zaprla, se je Evgenija zgrudila brez zavesti poteg očeta. Takšnega udarca ni mogla prenesti. XXV. V obupnem položaju Ko se je detektiv Filip Sm.it po dolgem času prebudil, in odprl oči, je bili že dan. Detektiv je ležal na čisti postelji, pokrit s sivo rjuho in pisano odejo. Nekaj časa je gledal okoli sebe, ne da bi se bil ganil. Čutil je bolečine na glavi. Segel je z roko tja in otipal obvezo. Tedaj se je iznenada vsega spomnil. Padel je bil z vinske trte, ko je ušel iz največje nevarnosti v sobi grofa Hugona. Najbrž se je pri tem hudo ranil. Sklonil se je v postelji in se začuden vprašal: »Kje pa sem?« V sobi ni bilo drugega kakor lesena miza in dva stola Pri nasprotni steni je stala še ena postelja in v njej je ležal neki moški črnih las Vse naokoli je bilo tiho. Spet ga je premagala slabost, da je zatisnil oči. Njegove misli pa so postajale čedalje bistrejše. Neprestano se mu je pojavljalo vprašanje, kje je prav za prav. Ali je še zmerom v oblasti svojega smrtnega sovražnika? Ali ga je kdo rešil? To mu je bila uganka Filip Smit pa ni imel navade, da bi ostal dolgo v negotovosti Odločil se je, da si sam priskrbi pojasnilo, kje je. Poklical je neznanega stanovalca, a ta se ni zganil, ker je najbrž zelo trdno spal. Tedaj je začul korake in ključ se je obrnil v ključavnici. ,Torej sem res ujet in zaprt,' — je pomislil detektiv. Naredil se je, kakor bi bil spal in je skrivaj gledal skozi priprte trepalnice. V sobo je stopil mož v pisanem jopiču, kakršne imajo bolniški strežniki. Prinesel je skodelico juhe, kos belega kruha in steklenico zdravil. Vse to je postavil na mizo in pogledal najprej detektiva. Kmalu nato je prišel v sobo elegantno oblečen gospod,, s sivo brado in zlatim šči-palnikom. V eni roki je imel knjigo, v drugi pa svinčnik. Čevlji so mu glasno škripali. Gospod je moral biti zdravnik, njegovo preiskovanje pa je bilo kaj površno. »Zdravite ga še nadalje tako kakor doslej!« »Dobro, gospod profesor,« je odgovoril mož v pisanem jopiču. Profesor je odšel. S strežnikom sta govo- nih. Po italijanskih vesteh atentat ni bil delo zarote, temveč le posameznikov. Na Dunaj je prispel nemški zunanji minister Neurath zaradi pogajanj za odstranitev nesoglasja med Nemčijo in Avstrijo Glavni predmet razgovorov Neuratha z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom in avstrijskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve dr Schmidtom je bilo vprašanje obnove monarhije v Avstriji in povratka Habshuržanov na avstrijski prestol Neurath je naglašal. da se Nemčija ne strinja s tem stališčem avstrijske vlade in da nasprotuje obnovi monarhije vendar pa spoštuje samostojnost Avstrije Predlagal je tudi ustano* vi te v nove evropske antante, v kateri bi se združile Nemčija. Avstrija Italija in Madžarska a morda tudi Poljska Ta antanta bi bila po zamisli Berlina le obrambna in naj hi samo pospeševala medsebojno sodelovanje na političnem in gospodarskem področ-iu Na razgovorih so se dalje obravnavala tudi vprašan surijsid poštni hranilnici. Razprava je bila ponovno preložena na nedoločen čas, ker je državno pravobranitern''"<"*irr> i7Vfiianiem * Izstop senatorja dr. Ploja iz JNS. Senator g. dir. Miroslav Ploj, ki mu letos poteče njegov senatorski mandat, je izstopil iz JNS, kateri se ima zahvaliti za svojo poetično kariero v Jugoslaviji. Izjavil je, da se ne bo pridružil nobeni drugi stranki. PoHtično se .je g dr. Ploj sicer razmerno mate udejstvoval. * Mučeniška smrt rojaka v Gorici. Kot žrtev strašnega nasilja, izvršenega v božični noči v Podgori, je izdihnil 351etni učitelj petja Lojze Rratuž. V Podgori je v božočni noči po polnočnici ljudstvo ostalo v cerkvi ter prepevalo domače božične pesmi Petje je spremlja! na orglah Lojze Bratuž. Vernike pa je razgnaila nahujskana drhal in zločinci k jih oblastva do danes še niso izsledila, so Bra-tuža in štiri pevce neusmiljeno pretepli in jim vlivali v usta ricinovega olja. Bratuža pa so zalili s strojnim oljem, v katerem je bil bencol. Med tem ko so sotrpini za silo okrevali, ni mogel Bratužu, ki je bil zastrupljen, pomagati noben zdravnik. Več dni je ležal preden je dotrpel. Pokojni Lojze Bratuž se je rodil v Gorici. Ko je dovršil tolminsko učiteljišče, je služboval kot učitelj v Solkanu, Brdih in Batujah, odkoder je bili premeščen v Pescairo. Ko so ga odpustili iz s iužbe, ga je pokojni šfkof Sedej imenoval za učitelja petja v semenišču in nadzornika cerkvenega petja v goriški nadškofiji. Po smrti vladike Sedeja je tudi to Službo izgubil in se je skromno preživljal kot zaseben učitelj petja in kot voditelj cerkvenega pevskega zbora T Podgori Ob grobu mladega mučanika žalujejo mlada vdova, dva atročička ni mnogi prijatelji in rojaki. Vsa Goriška je cenila in ljubila Lojzeta Bratuža. e Iz slovenske Koroške. V Podljubelju je ukinjena ljudska šola in morajo otroci is Podjubelja in Podgone hoditi v šolo v Borov-lje. šolsko poslopje je preuredi,a borovelj-sika občina v ubožno hišo. — V Globasnici jo umrl v visoki starosti od Celovca naprej po vsej Podjuna in tudi preko mej znani trgovec z žitom in živino Peter Huter. Huterjev oče, kakor ga je spoštljivo imenovalo staro in irvla do, je bil spreten in pošten trgovec. Bil jo mož odkritega značaja, stara slovenska korenina in neustrašen bojevnik za narodno pravice. — V Beljaku so imeli nedavno posebnega gosta. Namenjen na Dunaj se je prihajajoč iz Trsta ustavil tam alvarski maha-radža iz Indije V njegovem spremstvu je bilo 32 oseb. V Beljaku je nočeval v Panklio-telu, kjer je dal v najetih sobah odstraniti vse pohištvo in ga nadomestiti s svojim. V železniških vagonih in avtomobilih pa je dal odstraniti vse prevleke iz svinjskega usnja ter jih nadomestiti s svojimi dragocenimi preprogami. * V globok vodnjak je padel in se ubil. Tvornica g. Sirca v Stražišču gradi nov vodnjak, ki bo globok 55 metrov. Prj tej gradnji je bil zaposlen tudi 40 letni delavec Hinko Ci-glič iz Kokrice pri Kranju. Ko so nedavno delavci končali delo in zapustili vodnjak, se je nesrečni Ciglič spomnil, da mora iti še po orodje Kakor da bi slutil nesrečo, se je nekam obotavljal stopiti še enkrat v vodnjak. »No. še to opravim, potem pa sem gotov,« je Po Merkn J M SRCE JE ZMAGALO Mlada dama je prva začela govoriti. Gledala je s svojimi lepimi modrimi očmi oba reševalca, M sta z vročimi lici in veselo vznemirjenostjo veslala proti obrežju, in rekla v hrvaščini, ki je nekoliko tuje zvenela: »Najlepšo hvalo smo vama dolžni gospod in milost-Ijiva gospa!« Ivan je imenovat svoje ime in pristavil: j-Hvalo ste dolžni samo tej mladi dami. ki je vašo nesrečo opazila. Jaz sem bim samo njen pomočnik.« »O,« je vzkliknila tujka osupla in uprla svoje lepe oči, polne občudovanja, v Vero. »Dovolite, da vam predstavim svoja spremljevalca: gospod Kovač in gospod Perič, moja rojaka iz Clevelanda Vsi trije smo se rodili v Ameriki Starši gospoda Kovača so po rodu iz okolice Ljubljane Moji in Peričevi starši pa so tukajšnji rojaki.« Američana sta prijazno zamrmrala nekaj besed, pomešanih z angleščino, in sta hotela namesto Vere prijeti za vesla Toda Ivan jima je dejal: »gospoda sta izmučena, zato ju prosim, da osfaneta Dri miru na svojih prostorih Še ena 1aka mrzla kopel, če se čoln prevrne, ne bi bila prijetna. Gospodična Podgorškova se ie izkazala za hrabro mornarko Mislim, da je v njej mnogo zdrave slovenske krvi.« Ivan je bil pri teh besedah malo okr^nil glavo proti Veri in jo pogledal v njene oči s pogledom, ki je mladenko čisto zmedel. »Razen tega,« je pripomnil obrnjen spet proti Američanki, »bomo v nekaj minutah ob vili mojih staršev. V njih imenu vas prosim, da ste za danes njih gost z obema gospodoma spremljevalcema. Je tudi skrajni čas, da se preoblečete v suho obleko, milosti j iva gospodična!« Pred Klenovčevo vilo je bila zbrana vsa družina in zaskrbljeno gledala na morje, kako se je drznima reševalcema posrečila rešitev. Ko so reševalca in rešenci stopili iz čolna, se je mlada Američanka oklenila Verine roke in nikakor ni hotela dopustiti, da bi se Vera zdaj poslovila. »Prosim, prosim, ne pustite me same med temi tujimi ljudmi. Bili ste tako dobri nasproti meni. Moram videti vaš obraz tudi v svetli luči!« Te besede je izrekla s tako prosečim prikupnim glasom, da njene prošnje ni bilo mogoče odbiti. Se mnogo bolj pa je učinkoval na Vero blesteči se pogled, s katerim je Ivan pripomnil: »Seveda morate z nami! Bila sva tako dobra tovariša. Ne smete me pustiti na cedilu zdaj, ko bomo praznovali rešitveno slovesnost.« V Veri se je tresel vsak živec po naporu, po borbi z burjo in valovi. Njeno razpoloženje je bilo skoro svečanostno. Bila je kakor pijana od zmagovite borbe, od vzajemno premagane nevarnosti. Tudi njena običajna ponosna plahost je bila kar vtonila v tem za-nosnem občutku. Kramljala je. ko je bila odložila plašč in si vlažne lase malo poravnala, z živahno sproščenostjo s Klenovčevo gospo, ki je bila z gosti izredno prijazna in je z občudujočim ponosom pogledovala svojega sina. V sosedno vilo so poslali slugo, da se gospa Podgorškova ne bi vznemirjala v bojazni, da se ni Veri zgodilo kaj hudega. Med tem so domači in gostje sedli v jedilnici za izdatno obloženo mizo. Oba Američana, ki sta oblekla suhi obleki, sta si vzela le toliko časa, da sta izpila po nekaj skodelic vročega čaja, nato pa sta, ker je neurje minilo, poiskala nekaj mornarjev in se z njimi odpeljala na morje, da rešita prevrnjeno jadrnico, preden se potopi. Njuna rojakinja pa se je kmalu počutila za tujo mizo prav udobno v tuji obleki. Ivanov brat Rihard, postaven poročnik, je opazoval z nepr kritim občudovanjem mehko okroglino njenega obraza, ki J« počasi izgubljal bledico in dobival nazaj svojo nežno rožnato barvo Tudi Ivan je smeje se priznal, da se prisrčno veseli ker je izvlekel iz morja tako prijazno ribo. Toda njegovi pogledi so se vendar zmerom spet vračali k Veri, ki je predstavljala z vročimi lici, s še bolj kakor sicer blestečimi se očmi s svojo visoko, vitko postavo ostro nasprotje z drobno in nežno Američanko. V prav vedrem, vendar čudno mešanem razooloženju so sedeli skupaj za mizo: Ver« in Ivan žareča in nemirna, Američanka Edita še zmerom malo drhteča spričo oravkar minile smrtne nevarnosti, a mladi oficir strumen in uslužen. Na morju je bilo že čisto mirno, ko je Vera nastopila kratko pot proti domu. Na temnem nočnem nebu ni sijala nobena zvezdica. Le v daljavi se je zdaj pa zdaj zablis-nilo čez oblake. Ivan jo je spremljal pod roko. Plaho je stopala poleg njega »Lepo je bilo, ko sva veslala v vihar!« je rekel in stopil na prvo stopnico. Toda takoj prvi korak je bil usoden. Spodrsnilo mu je in je zgrmel v črno jamo, kjer je v globini 40 m obležal z razbito glavo. Tovariši so takoj priskočili na pomoč in ga potegnili iz vodnjaka. Nesrečnik je še dihal, toda je kmalu izdihnil. Najbridkejše pri nesreči pa je, da je devet nedoletnih otrok izgubilo očeta in so zdaj z ubogo vdovo prepuščeni bedi, ako se jih ne bodo usmilili dobri ljudje. * Smrtna nesreča. V Sv. Lenartu v Sov. goricah se je pripetila veiiika nesreča, ki je zahtevala življenje 171etnega lončarskega vajenca Jožefa Knupleža iz Gasteraja. Knu.p-leža je poslal njegov mojster, da mu nakopije ilovice. Pri tem mu je pomaga! tudi delavec. Pri kopanju pa se je ilovica vdrla \ jamo in oba zasula. Delavec se je izkopal iz jame in takoj začel odkopavati tovariša, vendar pa je to trajalo eno uro. Knuplež je b'l sicer še pri življenju, vendar mu je iz ust vrela kri. Zdravniška pomoč je bila zaman. * Z elektriko se je ubi-. Nedavno so aparati v falski elektrarni zabeležili kratko prekinitev toka na daljnovodu Fala—Laško. Uslužbenci so potem pregledali daljnovod in na betonskem podstavku stebra v bližini Bresterni-ce našli nekega moškega, ki je bil že mrtev Smrt neznanca, v katerem so pozneje spoznali 401etnega brezposelnega delavca Ivana Novaka, je napravila v Breste, niči, odkoder je bili doma, globok vtis. Mož se je moral po-vzpeti na 22 metrov visok drog in se dotakniti žice. Omamljen in ožgan je trešči' v g'obino in si razbil lobanjo Nesrečni Novak je bil sivo j čas zaposlen na žagi v Viltužu. * Otrok se je polil s čajem in umrl. V Ba-kovcih je leto dni stara Margareta Vogrinči-čeva bila sama doma s svojo babico, ki je zvečer pripravila čaj in ga postavila na klop zraven zibelke. V trenutku, ko je babica šla na dvorišče po drva, se je otrok zbudil, zagrabil] za lonec in se z vročim čajem polil po prsih in rokah. Zaradi hudih opeklin so otroka prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je umrl. * Naplavljeno moško truplo. Nedavno je naplavila Drava blizu Ptuja že delno razpadlo moško truplo Kakor se je ugotovilo, je utopljenec 25 letni posestnikov sin Mo-horič Alojzij iz Slovenje vasi pri Ptuju. Pokojni Mohorič se je 9 decembra vračal v družbi z bratom Francem in še štirimi sova rekel strastno »Vi ste divno dekle, gospodična Vera!« Ivan je sklonil glavo k njej V temini je hotel srečati se z njenimi očmi Vera ni rekla ničesar Kakor prej v viharju se je je spet začelo lotevati vroče občutje, za katero ni bilo treba besed Ko mu je potem Vera ob vrtnih vratih dala roko. je Ivan objel njeno prožno, vitko postavo in pritisnil svoje ustnice na njene v dolg, vroč poljub »Tako se vzame slovo po takšnem dnevu Vera!« Kakor žgoč plamen je udarilo vanjo od njegovih ustnic, iz njegovega vzneroii jenega gla su. Prvič v življenju jo jt spreletel dih vroče strasti. Če bi se bila vdala svojemu hrepenenju, bi ga bila z rokami objela okoli vratu in mu vrnila poljub Toda dejstvo, da je bila po stari navadi kot dekle strogo vzgojena zlasti kar se tiče obnašanja nasproti moškim ji tega ni dopustilo. Ivan je samo občutil njeno drge-tajočo roko v svoji roki in že je Vera šla Ko je bila Vera sama v svoji sobici je njeno samopremagovanje šlo rakom žvižgat. Vrgla se je na posteljo in se smejala in se jokala in šepetala v blazino: »Ivan. jaz te imam rada! Divje rada!« Vso noč se je nemirno premetavala po postelji, mrmrala besede in porajale so se ji številne želje združene z globokim, žgočim hrepenenjem. Ali pa je sanjala, da sedi spet z njim v plesajočem čolnu in vsa vesela drsi med bliskom in gromom z njim tja v blaženo brezkončnost. Vsa bleda in zmučena kakor po vročični noči je vstala drugo jutro Siva in brezkončna je bila vsa pokrajina. Zdaj je Vera spet trezno in jasno videla resničnost. Sinoči je do- ščani s čolnom iz Vurberga domov v Slove-njo vas. Ker je bila reka v tem času precej nizka, so zadeli s čolnom ob neki štor, ki je molel iz vode. Sunek je bil tako močan, da se je čoln prevrnil. Vsi ostali, ki so bili v čolnu, so poskakali v mrzle valove reke Drave in se rešili. Mohorič pa je še vedno zaupal svoji moči in hotel čoln spet spraviti v normalni položaj, kar pa je bilo zanj usodno in so ga valovi pogoltnili s čolnom vred. * Požar. V soboto ponoči je začel goreti kozoi> c posestnika Beca v Podkraju. Na pomoč došli gasilci z Zidanega mosta, ki so se v čolnih prepeljali čez Savo, so lahko obvarovali le hišo. Kozolec pa je z vsem pogorel do tal. Pod kozolcem je imel neki lesni trgovec shranjenega lesa za dva vagona. Ker je zgorel ves les, trpi trgovec veliko škodo Pa tudi posestnik Bec ima škodo le delno poravnano z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ne ve * Dva požara v Zgornjem Kaši ju. Na pust ni torek zvečer je požar uničil pod in šupo Neže Lovšetove v Zgornjem Kašlju, a nedavno ponoči je v isti vasi nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Ivane Znojeve. Ogenj se je razširil hitro tudi na bližnji dve šupi. Domači gasilci so s predsednikom g. Gradom na čelu prispeli izredno hitro na pomoč in so mogli rešiti nekaj voz in orodja, dočim je slamoreznica ter nekaj orodja, slame in sena postalo plen ognja Sina Ivana, ki je trdno spal v kašči, so zbudili šele ropot in klici ljudi Močno onečen je planil na plan malo prej. preden se je zrušila streha kašče Tudi Sin Karel, ki ie reševal blago in orodje iz gorečih gospodarskih po slopij, se je močno opekel Domnevajo da ie bil ogenj podtaknjen Gasilci so imeli tudi nekaj ranjencev: Janez Strah si je izvil nogo, Andrei Bitenc je odnesel opekline nn roki, na Jakoba Viktorja pa ie padel težak tram K sreči so vse poškodbe lažjega zna čaja. * Steke! volk je napadel vas V Vagane pri Banja Luki je stekel volk pridivjal iz °ro-zda in napade1 vaščane ki so bil' na ce-sti Volk je u prizmi1 štiri kmete in nek~ de''1* Nato iie zdivja' skozi vas in sp loti' kmeta Marka. Pezeroviča Ker je ime) Mark" -ekiro ori sebi. je počakal volka iti kmalu s» ie med rili"!a razvi'a strašna borba Na»n živela le majhno pustolovščino Minilo je Sledili bodo spet pusti dnevi drugim podobni On pa ji bo ostal tuj Ne bo je iskal V trenutnem razpoloženju jo je bil poljubil Kaj naj pomeni poljub7 2eljo minute — trenutno muhasto razpoloženje Kakor v potrditev njenega žalostnega spoznanja ki ji ga je prineslo jut.ro je slišala že ob zajtrku iz sosedne vile vesele, kramljanje Smeh dekleta vmes njegov glas Ivan je poizkuša! govoriti z Edito po angleško Pozneje sta celo pela neko ameriško pesem ob klavirju Prav prijetno je bilo poslušati: njegov krepki bariton in njen mehki sopran Proti poldnevu se je pojavila Edita pri zaprtih vratih Podgorškovega vrta in rekla: »Zakaj ne pridete k meni gospodična Podgorškova? Prosim vas, pridite Rada bi govorila z vami.« Ah Vera bi se bila v svojem nerazpolože-nju rajši skrila v samoten gozd ali pa sedla kakor njen oče v tihi paviljon Nič je ni mikalo iti med vesele ljudi Toda Edita je znala z vljudno in prijazno silo uveljaviti svojo voljo, da je njeno upirale popustilo Tudi v Klenovčevi vili je znala obvladovati že vso hišo Rihard je stal oblečen v uniformo sredi vrta. Moral se je na ukaz lepega gosta odreči civilni obleki, ki jo je nameraval nositi za čas svojega dopusta. »O, uniforma mi ie všeč.« je priznala Edita v svoji ameriški odkritosrčnosti. »Ne razumem kako morete v Clevelandu živeti brez poročnikov!« se je norčeval Ivan lahno razdražen, kakor bi bi! bratu zavidal njegovo oficirsko uniformo, ki lepo Edito tako zelo navdušuje. pa se je držaj Sekire prelomil in volk je skočili Marku na vrat. Ko je Marko videl, da je v smrtni nevarnosti, je zgrabil volka za uhlje, ga podrl na tla in se boril z njiim, dokler niso prihiteli kmetje s sekirami in ubili volka. Ogrizene ljudi so poslali v Banja Luko v higienski zavod. * Žrtev preizkušnje moči v gostilni. Te dni je umrl v marioorski bolnišnici brivski mojster Oskar Marko za poškodbo, ki jo je dobil ob prti! iki preizkušnje moči v neki gostilni. Pred dnevi je bila namreč tam zbrana veseia družba. Med razgovorom jie nekdo sprožil misel, da bi šli preizkušat svoje moči v rokebor-bi. Več prisotnih je bilo takoj za to in v šali so se začeli ruvati. Nasprotnik brivskega mojstra Marka, ki je bil očitno ze,lo močan, je svojega moža dvignil visoko nad glavo in ga po pravilih rokoborbs zagnal ob tla. Marko pa je priletel s tako silo na tla, da si je stri hrbtenico in so ga moraH prepeljati v bolnišnico, kjer je umrl. Obiastva so uvedla preiskavo. * Zavarovahrške zadeve pred sodiščem. Mali kazenski senat v Mariboru je pri pirizivni razpravi proti funkcionarjem Splošnega gospodarskega društva, ki so bif.i aprila 1935 leta obsojeni na ks.'.en od osmih mesecev strogega zapora do iela robi je, oprostil obtoženca Ivana Wolfo>nda, ki je bil prvotno obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Ostalim obtožencem pa je znižal kazen na šest mesecev strogega zapora posrojno za dobo treh let. * S'ovenjegoriški strahovalec za zapahi. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je posrečilo orožni ko .n izslediti in aretirati znanega vlomilca in tatu Pavla Kranjca, ki je krad-a1 po Slovenskih goricah, zlasti v okolici Sv. Ruperta, prav vse. kar mu je priš o pod roko * V Halozah nasiopa vlomi Iska to!pa. Nedavno je bilo vlomljeno pri posestniku Ig^iču, ki so mu tatovi odnesli za 10 000 Din blaga. Ni še minil teden, ko so tatovi ponovno Vlomili pri Igliču, vendar pa niso napravili tolik; škode kakor prvič. Potem so tatovi v isti noči vlomili pri posestniku Hoiniigu Francu v Gorci in uikrad'i vse perilo, posteljno perilo in še razne druge predmete. Orožniki iz Podlehnikd. ki so dan in noč v službi, za vlomile- šp liso na$'i sledi. Pri tej p.i iki je tre- Oba mlada gospoda sta se kar kosala v ljubeznivosti nasproti Edifi Vera j? čutila da s svojimi neprespanimi očmi z utrujenostjo ki jo stiska za čelo. in zlast' s tem neznosnim občutkom potrtosti ne spada v vedro druščino Edita li je nekajkrat vprašujoče pogledala v revni obiaz Njenim patretn:m očem ni ušla zadrega ki se ie držala obeh ljudi ki sta včeraj tako složno in vz^ip.mno reševala nio in njuna tovariša Opazila je kako ie Vera 'kramljala o čisto nepomembnih rečeh, kadar je govorila z Tvanr>m sama kako utrujeno in prisiljeno je zvene! njen smeh Ubogo dfkle si ;p z vso silo prizadevalo, da bi bilo enako vedro in veselo kakor ostala družba Ivan nai vidi. da ni navadna lahko-vernica ki bi smatrala en sam poljub že za obvezno izjavo ljubezni Včeraj mu ie vendar rekla: »Imam moč in oogum kakor moški!« Zdai r»>ora to dokazati. V viharju voditi čoln ni nič Železne volje oa je trpba če hočeš prpmagrti lastno srce Ah če le ne Hi ta^o grenko boTelo da bi glasno vpila od bo'pčine. VaHar Ivap med ve-?el;m =mehom pogleda v FHi+.ip lepi rožnati obrazek Ivan ni bil brezsrčen površen človek. Kot otrok sreče pa ie b i nsvaien da se ie vdaial trenutnemu ra^oložep^j.. np da h; bil mislil na posledi"p Poliiih ki ga ie bil ukradel z Verinih ustnic je bil zan' le pri rod ni izraz niegovpca prizpania občudovanja. V mirnem iutrppm razpo^ženiu si je seveda priznaval, da ie b'l zakrivil "pliko prp^rznost, da je bil počasi izgvifc:l sposobnost občpvania s tankočutnimi dekle*1 ;n obnašanja, kakor ga zahtevajo navade boljše družbe. ba ponovno naglasiti potireibo, da se orožni-ška postaja v Podilehniku čim prej poveča. * Poldrugo leto za vlom. Te dni se je moral zagovarjati pred malim senatom v Mariboru 341etni Anton Pernat iz Maribora, ki se je novembra splazil v prodajalniieo Helene Lukeževe v Vetrimjski ulici in ukradel raznega blaga v vrednosti 9000 Din. Pernat je bil obsojen na eno leto in šest mesecev robi je in na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta * P«*.-. iiiU je daia okrog trebuha, da bi manj jedel. Radgonski kaplan g. Kolinam je opazil v šoli, da je 71etni učenec Alojz Kreft z Orehovega vrha nenavadno stisnjen čez pas. Opozoril je na to učiteljico in oba sta fanta pregledala. Presenečena sita videla, da je imel ; a« tek trebuh močno stisnjen s steznikom z „eklen:imi vložki. Fantka sta nato odvedla k zdravniku dr. Brezniku, ki je ugotovil, da ima želodec prevezan s tem steznikom že več mesecev, in sicer tako močno, da je na hr-b'u že nastalo pokivarjenje mišičevja. Šolarčeik je izpovedal, da mu je mačeha že pred božičem jrepasala želodec zaradi tega, ker preveč ie. Govorila mu je, da ga bo tako povezala, da ne bo mogel več toliko jesti. Pas je ime' podnevi in pomoči na sebi, kar ga je zelo bolelo. Orožniki so potem zaslišali otrokovo mačeho 341etno posestnico Marijo Kreftovo, ki je priznala, da je pastorku prevezala s pasom želodec, da ne bi toliko jedel. Reki a je tudi-, da mu je poveza'a želodec v dobri nameri, da bi se mu skrčil Aii je bila ta namera res dobrohotna, bo pokazala preiskava. Fantka so rešili nenavadnega steznika, mod ljudmi pa je zbudil sirovi dogodek ve'iko ogorčenje. * Za majhen vlom 2 le i. PrecT malim kazenskim senatom v Celju je bil obsojen samski mesars.ii pomočnik Ocvirk iz Loaoe pri Celju na dve leti robi je in izgubo častnih državljanskih pravic za pet let zaradi vloma, ki ga je bil septembra izvrši! pri posesitniiku Osoli-nu v Škocijamu pri Dol« in mu odnesel razme reči v vrednosti 500 Dim. * Tatvina hranilnih knjižic. Nedavno se je splazil v stanovanje neke stranke v Ljubljani soreten vlomilec in se polastil petih hranilnih knjižic. Prva knjižica je na ime Josip < „ ma ^ 7.967 Mestne hranilnice ljubljanske. Vloga se glasi na 30.000 Din. Druga knjižica istega zavoda z vlogo 10.000 D:n ima št S ftfP "n se glasi na ime Drago Čuden. Tretja knjižica se glasi na ime Dušan Čuden in višina vloge ni znana. Četrta knjižica je od Kmetske posojilnic in se glasi na ime Olgica Šavnik z vlogo 30.000 Din. Peta knjižica pa je od Poštne hranilnice z vlogo 5000 Din na ime Čuden Josip. Tat bo seveda skušal spraviti knjižice v denar, zato svarimo pred nakupom. * Pod imenom invalidnin prisleparjeni milijon i.Pired okrožnim sodiščem za mesto Beograd so se te diai odkrila veČina s' :-pa:sitva z invalidi linami. Obtoženi so bivši slu: a, sedanji bogatin Jovara Lakiče'»ž in 57 njegovih pajdašev. Lakičevič in glavni pajdaši niso prišli k razpravi, temveč so pismeno jaivi i, da so bolmi. Sodišče je takoj odredtVo komisijo zdravnikov, ki so obiskali mjprH glavnega obtoženca Jovama Laklčeviča. Našlo so ga v njegovem lepo opremljenem s anovanjiu. Na glavi je imel mrzle obkladate, toži: je, da trpi zaradi posledic neke venerične boiVzii, da ima mrzlico in še razne tegobe. Ko so ga zdravniki preiskali in ugotovi"i, da mrzlice nima, je mora' pred sodišče, — Jovam La-kičevič se je rodil 1. 1891 v Nikšiou v Orni gori. Po osvobojenju je bil v Beogradu s!n-ga. Leta 1926. pa je iznenadir pijatelie in znance, ker se je pojavil v uniformi poročnika. Pred invai'idsk"!m sodiščem v Beogradu se je iakaza! z stotom glavne kontro e v č-ni gori, v katerem stoji, da se je udeležil vojne kot poročnik it posta' invalid. Glaivinij kem-trci' a za Orno goro teh dokumentov ni nikdar videla. Lakičevič p® je ven*w.r v z,č°i-:ku leta 1931. preW na račui invalidnine za ves čas nazaj 279 361 Din Vsi n"'egvi dokumenti so teli ponarejeni. Ko mu je prva prevaja teC.ro dobro uspela, je zače' na debelo »mrtve .duše« predstavljati za voime i^ivaide. Ponaredili je menda še sama nekaj dokumentov in izplačane so bile invsfiidi rne za izmišljene invalide in vdove. Sleparski posM so od dneva do dtreva naraščali in okrog Lakičeviča so se zbira1! poslovni pajdaši in zaupniki. S pomočjo ponarejenih dokumentov ie bilo po ugotovitvi preiskave izplačanih 2,328.530 Dim. Dohor'lki vseh sleparij z »mrtvimi dušami« pa daleč presegaio to število. D a sleparja, Gjo^-gjevič in Parni e. ki sta se napravil" za invalida, sita sama dvignila preko por miliioma. Višek so dosegi!® sleoaratva, ko so si Lak'čevič in paidaš' pridobT1' zavetnike v raznih drfar;-nih uradih. Da uspehi niso mogvi izostali. Čeprav mu je Vera tako po svojih lastnostih kakor po svoji zunanjosti ugajala, vendar ni mislil na resno ljubezen. Imel ni prav ni-kakega razumevanja za zvestobo. Spoznal pa je vendarle, da ima Vera pravico, biti nejevoljna nanj Ker pa kesa in obžalovanja spričo svoie lahkožive narave ni poznal, je smatral za najprimernejše če se ji pokaže z naj-lahkomiselripiše strani in se dela, kakor bi bil včerajšnji dogodek že čisto pozabil. Naj ga ima tudi za slabšega, za lahkomi^el-nejšega, kakor ie v resnici, samo preveč dobro ne sme misliti o njem Bil je ponosen na to. da še ni nikdar prevaral nobene ženske, da je vsaki prostodušno priznal: »Danes te ljubim, za jutri pa ne vem, kako bo ...« Tako se je bil zmerom izmotal iz najbolj vročih vezi, ne da bi ga bila pekla vest, in spet kje drugje začel liubezensko razmerje brez obveznosti Vero. ki si je prizadevala, da bi z enako prostodušnostio mislila na včeraišn:e strastno slovo, pa je le zdai zdaj spreletel divji odpor. Kako sme biti *ako krut? Kako jo ie smel poljubiti, če je ne ljubi? Naslednje dni je bilo tiho in mirno v Kle-novčevi vili Edita je bila odpotovala z Ivanom in Rihar-dem, ki ju je klical njun poklic v mesto. Čez nekaj dni pa se je vrnila na kratek obisk, tokrat s svojimi starši, ki so hoteli spoznati rešiteljico Vero Editina mati ie bila oriiazna. še mladostna žena. med tem ko ie bil nien oče tih mož s samozavestnim nastopom človeka, ki se šteje med bogatine. Vsa rodbina pričajo že naslednja imena Lakičevičevih sokrivcev: Dušan Petrovič, šef računovodstva ministrstva socialne politike, Jokica Boljevič, likvidator dlunavske finančne direkcije; Lju-bomir Markati, inšpektor finančne direkcije; Dragoljuib Stojadimovič, inšpektor ministrstva financ; Dragoljiuib Lazarevič, blagajnik davčne uprave; Miodirag Drafculič, knjigovodja finančne direkcije; Kristivoj Stanoje-vič, pomočnik knjigovodje finančne direkcije;; Todior Ulic, svetnik finančnega ministrstva;; Gjairica Staimenkovič, likvidator finančne direkcije im druigi. Obsodba še ni znana. Listnica uredništva Dobova. Prehudo za paragrafe! Gladbeck. Še pride na vrsto! Klane pri Dobrni. Povprašajte bratovsko skladnico! Novo selo — Vinkovci. Naslov G. M. nam žal ni znan! Zemun. Slika ob priliki 70 letnice pride še na vrsto! Za propagandno nagradno tekmovanje, ki ga je razpisala v oglasu »Domovine« »Novi-tas« iz Zagreba, smo prejeli nekaj rešitev na naše uredništvo. Poslali smo jih v Zagreb, kamor bi jih seveda morali poslati že rešitelji sami. Eden izmed teh rešiteljev se nam je že pritožil, da še ni dobil ne nagrade in ne odgovora. Dejal je, da si je nakopal samo skrbi in stroške Zakaj si je nakopal skrbi in celo stroške, ne razumemo. Saj mu ni bilo treba drugega storiti, kakor poslati rešitev uganke in znamko za odgovor. To je pač riziko, da bo morda med tistimi srečniki, ki bodo zadeli kakšen večji dobitek. Vseh večjih dobitkov je 500, kakor nam pove oglas, a rešitev uganke bo morda 100.000 ali še mnogo več. Podjetje »Novitas« bo, kakor sodimo, te srečnike izžrebalo iz vsega števila rešiteljev. Zelo smešno pa je seveda, če kdo misli, da morda zaradi tega, ker je poslal rešitev uganke in priložil znamko (kar ga s+ane največ do 5 Din), dobili že kar veliko nagrado. Kdaj bodo srečniki izžrebani- nam bo »Novitas« pač gotovo sporočila. Na koncu še to, da teh nagrad ni .razpisala »Domovina«, temveč »Novitas« iz Zagreba, ki je enak oglas objavila tudi v vseh drugih večjih listih. Toliko v vednost na zadevna vprašanja! je bila polna ljubeznivosti nasproti reš telj;ci. j Edita se je na vse načine trudila, da bi si Vero pridobila za srčno prijateljico Toda Vera je iz pogovora z Američanko vedno znova čula Ivanovo ime, zato ni mogla biti preveč prijazna z Edito. Vmes so bili trenutki, v katerih je prav zasovražila to dekle, ki ga je rešila iz valov Njeno življenje je postalo stalen boj proti strasti. Upala je postati mirnezša ker ga ni več tu Če si je vsak večer zatrjevala »Zdaj je konec, ne mislim več nanj!« se je drugo jutro spet zasačila pri misli na trenutek, ko jo je bi! držal objeto in srkal z njenih ustnic poljub Pri tej borbi s samo seboj se ie morala stalno zatajevati, da ;e skrivala »red materjo svojo duševno razrvanost Mati se je še zmerom enako zanimala za sosede Artelir.a radovednost za vse. kar se ie dogajalo pri Klenovče-vih, je doživela v drugi polovici iuniia novo pobudo Opazila je bila. da ie pismonoša večkrat prinesel brzojavko K Klenoveevim in ^a ie Klenovčev sluga večkrat hitel na nošto Zgoditi se je moralo nekai posebnega. Samo kaj? Na neki praznik zjutraj, ko je Vera sedela poleg očeta na senčni klooici in nei čitala. je prihitela mati vidno vzneroiriena in vzkliknila: »Ali si videla. Vera? Čoln poln smrekovih vejic, je prispel h KWovčevi vili. Okrasili bodo jedilno dvorano Mjslila sem si že, da se nekaj p^nra-lja P^le 0a ie novceva slnžkinja Roza n>t"v~rln1a no?i AnPki da bo v nedeljo zaročna sveranost Ti boš tudi povabljena. Vera' Zdaj nisi samo rešitplii^a temveč si postala tudi povzročiteljica poroke . I za lepo Edito Američanka je baje silno bogata. Seveda' Dandanes dobi bogatega ženina le bogato dekle.« Adela je pritisnila majhen daljnogled na oči in gledala čoln. ki sfe je bližal sosedni vili in v katerem so sedeli neki ljudje Komaj je opazila, da Vera na njeno sporočilo ni ničesar odgovorila Oče je za trenutek pogledal svoji hčeri v obraz in opazil v njem brezmejen strah divji obup Uganil je skrivnost svojega otroka Rad bi ji rekel kaj 'jubega, tolažečega, toda nežni onzori niso bil; v navadi v tem hladnem domu Ni mogel storiti drugega da je mc.Fe in sočutno okrervl obr >z od nje. Njegova slava je bila zaradi tega še fdoblje sklo-niena kako- «ic»r. ko je korakal po vrtu. Strašno grenko je gledati. kadaT ljubljeno h;tir trpi pa n'ma* ?snj ne tolažbe, ne pomoči K Podgorškovim ie oris"«' pismoooša in prinese! mznanilo zaroke Podsoršek je bral, zmajeva! v. glavo n«kai čisa okleval, nato pa šel proti klopiei kier ;e Vera Se sedela z mrtvimi ormi in bledim nhr^zom Skoro se je ni unal ogovoriti Zdela se mu ie kot boln^a ki jo mora vsak dotik zaboleti In vendar morda ima v rokah sr<"'stTO od katerega bo njegov ubogi otrok ozdravel Mirno in z' glasom, ki je izkušal biti čisto vsakdanji da ne bi bi' 'zdaI svoje slutnje, ie rekel Podgoršek- »Tule je črno na belem kar tvojo mater tako živahno zpnima. Rihard K'e"over iavlia svoio zareko z go- spodično Edito Tomičevo.« DOPISI LJUTOMER. G dr Ciril Prekar iz Ljutomera je ustrelil pri nas zelo redko ptico sokola selca. — Poročil se je g. Gorjak Franc, ekonom v Ljutomeru, z gdč Heričevo iz Vogričevcev. Našemu vrlemu Frančku bilo srečno! — V ljutomerski okolici se je za čela pojavljati hripa. Znani so tudi primeri škrlnticc MALA NEDELJA Sokolska četa je na pustno nedeljo v Sokolskem domu uprizorila veseloigro »Miciki je treba moža« Uprizoritev je sijajno uspela Vsi igralci so rešili svoje vloge nad pričakovanje Uprizoritev je bila v prleščini. zato so nekateri pri zori povzročili salve smeha Mnogi so iz razili željo, da bi se igra še ponovila Obisk je bil zelo lep, dvorana pa krasno oprem ljena, kar je pozneje dvigalo razpoloženje pri plesu Vsa prireditev ie notekla brez Izgredov. za kar gre velika zasluga Sokolu, ki vsestransko deluje na področju izobrazbe naroda S to prireditvijo je stopila sokolska četa v tem letu pred javnost V teku leta slede še druge prireditve Četa se že zdaj pripravlia za nomladno akademijo Letos bo sploh po!no dela saj poteče pet let obstoja čete. Le tako naprej, da bomo čimveč doprinesli v Petrovi petletki na oltar dnmo vine MALA NEDELJA. Namesto cvetja na grob pokojni gospe Šckovi Tereziji msteri narodnega poslanca g. Luikačiča Avgusta, je zbralo učiteljstvo nialonedeljske šole 80 Din. Trgovec g. Senčar Slavko pa je daroval 100 Din. Za nabrani znesek se je kupilo blago za obleke šestim najsiromašnejšim šolskim otrokom. V imenu obdarovancev prisrčna hvala vsem, ki so prispevali, zlasti g. Senčarju! OSELICA V POLJANSKI DOLINi. Živi. mo v hudih časih in bi bilo želeti, da bi se združili za blagor občine vsi sposobni možje brez razlike političnega mišljenja. No, godi se pa prav narobe To nam kaže primer gasilskega društva na Trbiji, ki je bilo ustanovljeno pred leti od požrtvovalnih mož in fantov. Uprava te gasilske čete je bila od stavljena in postavljena začasna uprava Ta je sklicala za 14 t. m občni zbor, katerega je pismeno prijavila vsem članom, a na seji 11. t. m. pred zborom se je že premislila. vz kakšnih razlogov ne vemo in se tudi ne spoznati iz obvestila, ki se glasi v originalu- Sklenilo se je Na sej Gasilske čete Na trebi, Dase Občni zbor Prekliče zaunedelje Usletne Pravinih Dostatkou Pomozi bog Otbor« Sicer je gasilski pozdrav Na pomoč No. pa naj bo tudi Pomozi Rog, a pričakujemo, da se bodo novi člani uprave naučili četudi ne dovršenega pa vendarle umljivega jezika, za kar jim kličemo: V to pomozi Bog! RADINC1. Nedavno nedeljo je imel Sokol občni zbor Iz poročil je razvidno uspešno delovanje te čete v preteklem letu. Telovadilo je šest oddelkov. Prireditev je imela četa štiri, med temi svoj nastop Njeni telovadci so sodelovali pri okrožnem nastopu v Ljutomeru in pri pokrajinskem nastopu v Subotici Stanje blagajne je bilo ob koncu leta 715.25 Din V novo upravo so bili izvoljeni: starosta in gospodar Fabjan Ignac, pod starosta, prosvetar in matrikar Stuhec Ivan, načelnik Kosi losip, podnačelnik in orodjar Menhart Roman, načelnica Lužarjcva Zofka, podnačelnica in tajnica Šumerjeva Ida. bla-gainik Bratkovič Avgust, revizorja Fabjar« Vilma in Glaser Jožko, društveni zdravnik dr. Sedlaček Jan Imena nove uprave nam-jamčijo za vsestransko delavnost. STARA VAS V žrcbčami v Ponovičah pri Litiji je sprejet v službo g. Stuhec iz Stare vasi pri Ljutomeru, sin banovinskega svetnika, ki ie bil doslej v službi pri Posojilnici v Knževcih. SF. JURIJ OD ŠČAVNIC1. (Smrtna kosa). Umrl je g. Franc Kocmut. rezervni podporočnik. Rajnki je bil brat ravnatelja Mestne hranilnice mariborske g Draga Ko-cmuta. Bodi ^okojniku lahka zemlja! ŠT ANDRAŽ PRI VELENJU (Smrtna kosa). Dne 15. t. m je končal svoje dela polno življenje posestnik g Luka Sitar, po domače Šop. Štel je 89 let Kakor je bilo vse njegovo življenje samo trpljenje, tako tudi smrt ni prizanašala Mnogo je moral pretrpeti zadnje dni Njegova žena ga je zapustila že pred 33 leti in mu takrat ostavila tri mladoletne sinove Ali mož se ni ustrašil, temveč je vzel vse križe in odgovornost na svoje rame. da mu je ostal grunt neobremenjen Rajnki je bil znan daleč naokoli, saj je zaradi svoje zidarske obrti mnogo kamnov položil na številne stavbe. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. Ob odprtem grobu mu je lepo v slovo izpregovoril g. župnik Pokoini zapu- j šča dva že preskrbljena sina Bodi blagemu možu ohranien len spomin, žaluiočim na n?še iskreno sožalje! STRICEV A Nedavno se ie pri nas ustanovilo poverieništvo Vodnikove družbe Dobile se bodo za 20 Din *t;ri lepe knijce. Članarina lahko nlačs v lekarni v Štrigo- vi ali ri S^n^ariev? trri?or; " nedflio t m v nosoiilnišl-' d''«"«'-!'"' oŠ 1S uri Cio,;Je-vo dramo v 5pst'b t,itnor rm Wr>. ♦■oiri,, Vmptck? m'»d'ne vnhlieni! Jakatat Erjavca v spamiti .ošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura: Va-lo Bratiaa- Botra smrt — pravljična igra (izvajali bodo člani radijske igralske družine; režija Zupan). — 18.40: Naše reke (dr. Vailter Bohinec). — 19.00: Čas vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nacionalna ura. — 19.50- Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar; v n. odmoru čas vreme, poročila, spored). Četrtek, 4. marca: 12.00- Operetni venček (plošče). - 12.45: Vreme, poročila 13 00: Čas, spored, obvestila. 13 15 Inst rumen, talne solistične 'očke (plošče 1 ' 4 00 • Vreme, borza. — 18.00: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Nagrajene in odkupljene skladbe (radijski orkester). — 20.50: Po domače (plošče). — 21.15- Lahka glasba (radirki orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi bodo peli Fantje na vasi. Petek 5. marca: 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz St. Vida (višja narodna šola). — 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. 13 00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operna g as-ba (radijski orkester). — 14.00: Vreme, bor za. — 18.00: Ženska ura: Kaj vzposablja žensko za karitativno delo (Anica Lebarjeva). — 18.20: Harmonisti (plošče). - 18.40: Francoščina (dr. Stane Leben). — 19 00- Mandič: 20.35: Čas, vreme, poročila, spored, 19.30: Prenos iz Olomouca. dr. Mirjana — opera v 3 Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar). —■ 21.45- čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 6 marca: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Č36, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 14.00- Vreme. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30. Nacionalna ura. - 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). - 20.20: Pratika za marc (besedilo sestavil profesor Niko Kuret; sodelovali bodo člani radijske igralske družine; vmes plošče). - 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec Pojedina, na kafer! fe bito milijon gostov Eden najugieaucj^m indijskih knezov, ai zam hajderabadski, ki o njem pravijo, da je najbogatejši mož sveta, je slavil 14 t m 25-letnico vladanja Svečanosti bi morale biti že lami, pa so bile preložene zaradi smr. j angleškega kralja Jurija V Ta zakasnitev pa seveda ni vplivala na razkošje in sijaj svečanosti Nizam niti sam ne more dognati, kako ogromno je njegovo bogastvo sij pravijo, da so samo njegovi dragulji vredni 30,000.000 funtov šterliugov kar znaša v našem denarju okoli sedem milijard dinarjev Na tej gostitvi je iime' nizam nad en miu jon gostov Pogost ti toliko ljudi seveda ni lahko. Zaklati so mo^i 50.000 ovc in 10.00U volov. Največje svečanost so t>i'e v pre-tol niči, kjer je bit b'izu pel kiometro- do'a sprevod, v katerem se ie pelta' nizam v zlati kočiji Sledilo mu je spremstvo na krasno ooremljenih s'o-ih kakor se snodoHi za naj bogatejšega Med svečanostmi so pokazali tudi d*»' n^nj6v?> • -žakTBdov Nekaterih njegovih draguljev sploh še ni videlo oko Evropca razen amsterdamskih strokovnjakov, ki že nad po! leta ocenjujejo vrednost nizamovih draguljem. Vladai drage največje napol samostojne tlu-žave v Indiji, velike kakor Anglija in s 14 milijoni prebivalcev, po večini Indov, ima 30.000.000 funtov šterlingov letnih dohodkov. Vendar pa nastopa z vsem razkošjem in sija-iem samo ob svečanih priložnostih sicer pa žnvd razmerno skromno. Ima več razkošnih pa-ač, prebiva pa najrajši v nekem preprostem gradiču in oblači se dokaj skromno Draguljev skoro nikoli ne nosi m ne more se reči, da bi bil lakomen čeprav je najbogatejši moz na svetu. Med vojno je pokloni Angliji vec letal za kar mu je bii priznan naslov »zvestega zaveznika angleške vlade« Za zgraditev trdnjave okrog Singaoura je prispeval "iOO 000 funtov &rer'ingov mnogo je pa dal tudi za igraditev mo^ejc v Londonu. Nedavno ie darova 100 000 Mmtov šterlingov za nakup radi-Mdh aparatov za vse hajdera-badske posadke. Za občutljive noge udobne baržunaste čevlje z nizko peto V pisarno, urad in trgovino nooite baržunaste .čeveljčke s srednjo peto, Praktični in udobni baržunastl čeveljčki, kombinirani z lakom. Za ples in družbo nosite baržunaste čeveljčke z visoko peto, okrašene z lakom, PRIMERA Hči: »Ne, tega človeka pa res ne maram za moža!« Oče: »Kdio te bo pa vprašal! Ali je Evo kdo vprašal, allii hoče vzeti Adama?« POMAGA ŽE Župnik je zalotil svojega hlapca pri tatvini: »Spet sem te dobil! Sram te bodi in nikari ne misli, da postane človek od kraje bogat.« Hlapec: »Hm, bogat človek res ne postane, ampak malo pa le pomaga.« Za smeh ir kratek čas ČUDNO V nekem ameriškem mestecu je umrl odvetnik in na njegov nagrobnik so napisali: »Tu počiva odvetnik in poštenjak«. Naključje je naneslo, da je slavni ameriški pisatelj šaljivec Mark Twain nekoč obiskal to mesto in si ogledal tudi pokopališče. Ko je prišel do tega nagrobnika, je začuden vprašal: »Odkdaj pa pri vas pokopavate po dva mrliča v en grob?« NAJHUJŠI Sodnik: »Obtoženec, vse priče govore, da ste bili vi v pretepu najhujši. Ali je res?« Obtoženec: »Gospod sodnik, jaz sem le hotel napraviti mir«. V LETOVIŠČU Gospod (na letovišču): »Za božjo voljo, kadar pridem v vaš kraj, vselej dežuje. Ali pri vas zmerom dežuje?« Krčmair: »Ne. Samo poleti, pozimi sneži!« RAZUMLJIVO Miha Potepinko je že tolikokrat sedel v ječi, da je pozabil število svojih kazni. Nekoč mu je dejal prijatelj: »No, tebe pa res zmerom obsojajo.« »Ali je to kaj čudnega«, je odvrnil Potepinko, »ko je pa v kazenskem zakoniku toliko paragrafov proti enemu samemu človeku!« ZARADI LAS A: »Svojega sina sem mislil dati k nekemu brivcu v šolo.« B: »Da bi se izučil za brivca?« A: »O, ne! Da bi imel vsaj enkrat ostrižene lase!« KA - LE - FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna oevrastenija Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarjrkova 9, Miloš M a r k o v i č, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. ^ >r. ^^ MfiU OGLASI J Samo Din 98.- St. 63.719 Cenena, a doDra SnooCKfrol zapestna ura, točno regulirana, tep Kromiran okrov zapestnica iz usnja — številčnica in Kazalo osvetljena (Radiom) HIŠA z vrtom, tričetrt ure oddaljeno iz Celja ugodno naprodaj. Informacije pri Jožefu Žilnih, gostilna, Leveč pri Celju. ČEBELARJI! Izdelujem in odpošiljam poceni AZ čebelarske panje. Vinko Klaming, Kočevje 153. HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina takoj Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Zahtevajte veliki cenik, ki ga aobite zastonj ln poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebmine. Lastna protokolirana tovarna ur v s-vict H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. NOVOSTI lepe vzorce zo, puuipjiricOj športno obleko nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 14. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jeraiki