' m STVU vl fUBLJAlf STEV Cena W Din vsako sredo. T LJUBLJANI, DNE 7 OKTOBRA 1931 L t T O 44 za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja Spisi m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Opomin sv. Očeta Okrožnica >Nova impendent, ki jo je sv. oče naslovil na vso duhovščino na praznik Angelov varuhov in ki obravnava vprašanje oskrbe otrok bednih staršev in vprašanje brezposelnosti, se glasi: »Nov bič grozi, zadel je že večino ovčic, ki so nam bile zaupane, in zadel je še bolj hudo naj-nežnejši in najbolj ljubljeni del, otroke, ponižne in manj premožne delavce in proletarce. Mislimo na hudo stisko in finančno krizo, ki pritiska na narode in povzroča v vseh državah neprestano in čedalje bolj grozečo brezposelnost. Tako vidimo, kako se množice poštenih in pridnih delavcev, ki ne želijo nič drugega, kakor da bi častno in v potu svojega obraza zaslužili vsakdanji kruh, za katerega po božjem ukazu vsak dan prosimo Boga, silijo k brezdelju in potem spravijo v strašno bedo s svojimi družinami vred. Njihovi vzdihi ganejo naše očetovsko srce in nas navajajo, da z isto nežnostjo in z istim sočuvstvovanjem ponovimo besedo, ki je šla iz preljubljenega srca božjega namestnika nad lačno množico: Množica se mi smili, (Marc, VIII, 2). Toda naše sočuvstvovanje velja predvsem neizmerni množici otrok, najnedolž-nejšim žrtvam teh žalostnih razmer, ki prosijo kruha, ko ni nikogar, ki bi jim ga lomil (ler. Thren. IV, 4), in ki v črni bedi vidijo, kako izginja veselje in nasmeh, ki ga njihova priprosta duša podzavestno išče okoli sebe. Križarska vojna dobrodelnosti In zdaj se približuje zima in z njo cela vrsta odpovedi in trpljenja, ki jih prinaša s seboj zimski tas, posebno nežni deci. Obstoji strah, da se bo v tem času poglobila rana brezposelnosti, ki smo jo zgoraj obžalovali; ako ne bodo odpomogli stiski že tako ubogih družin in njihovih zapuščenih otrok, bodo — Bog tega ne daj I — pognane v obup. Na vse to misli s strahom naše očetovsko srce in, kakor so že storili cb takšnih prilikah naši predniki in v poslednjem času naš neposredni prednik Benedikt XV., dvigamo svoj glas in naslavljamo svoj poziv na vse, ki so navdani s krščansko vero in ljubeznijo: poziv na nekakšno križarsko vojno dobrodelnosti in pomoči. Ta bo obvarovala lakote telesa in bo obenem prinesla tolažbe in pomoči dušam, v katerih bo vzbudila veselo upanje in iz njih pregnala žalostne misli, ki jih navadno vliva v dušo beda. Pogasila bo ogenj sovraštva in strasti, ki loči, ter vzbudila plamen ljubezni in sloge ter tesno in plemenito vez miru ter individualnega in socialnega prospeha. dre torej za križarsko vojsko usmiljenosti in ljubezni in brezdvomno tudi žrtvovanja, na katero opozarjamo vse kot sinove istega Očeta, člane iste velike družine, ki je božja družina, kateri so torej vsi kot bratje te družine deležni prospeha in veselja prav tako kakor neprijetnosti in bolečine, ki Mdenejo naše brate. Ljubi svojega bližnjega l Na to križarsko vojno opozarjamo vse kakor na sveto dolžnost in dolžnost, ki jo vsebuje nauk, lasten evangeljskim zapovedim, in ki ga je Jezus proglasil kot svojo prvo in najvišjo zapoved svojih zapovedi, še več, kot zaključek in sintezo vseh drugih, nauk ljubezni in usmiljenosti (caritas), ki ga je tako poudarjal v stični zadevi, in to ponovno, v dneh neusmiljenega sovraštva in vojne, naš priljubljeni prednik. Zdaj mi toliko bolj kažemo na ta sladek nauk ne samo kot na najvišjo dolžnost, ki jo vsebuje krščanska postava, ampak tudi kot najvišje in naj-idealnejše dejanje, ki se more priporočiti posebno plemenitim in v smislu krščanske plemenitosti in pop^'nosti najbolj odprtim dušam. Oboroževanje vzrok gospo-spodarske krize Mislimo, da ni potrebno, da dolgo z besedami to povdarjamo; takoj je jasno, da se bo samo tej plemnitosti src, samo ti gorečnosti krščanskih duš z njihovim svetim poletom vdanosti in požrtvovalnosti za blaginjo svojih bratov, predvsem najbolj usmiljenja vrednih in potrebnih, kakor je množica nedolžnih otrok, posrečilo, premagati s pomočjo soglasne sloge najhujše težave sedanjega časa. In ker je brezmejno oboroževanje kot učinek tekmovanja narodov na eni strani, na drugi kot vzrok velikih stroškov, ki so bili odteg-njeni javni blaginji, ne kot zadnji vzrok krivo izredne gospodarske krize, moramo obnoviti pametno svarilo našega prednika (Poziv »dčs les debuts« 1. avgusta 1917) in naše (nagovor 24. decembra 1930 L. Aut. Z velikim veseljem 7. aprila 1922) — boli nas, da niso tega svarila poslušali I — ter pozivamo vr- .se, častiti bratje, da se z vsemi sredstvi, ki ji*, .nate na razpolago, z besedo in tiskom, potrudite, da razsvetlite duhove in odprete srca v smislu najbolj gotovih naukov prave pameti, še bolj pa krščanske postave. Prihaja nam na misel, da bi postali vi središče usmiljenosti in plemenitosti svojih vernikov in obenem, da bi se pri vas osnovala postajališča za razdeljevanje darov. Ce bi sc pa v kateri škofiji pokazalo umestno, da se podredite svojim me-tropolitom ali kaki drugi dobrodelni ustanovi, ki se je izkazala in v katero zaupate, nimamo nič proti temu. Pozvali smo vas že, da uporabite vsa razpoložljiva sredstva, molitev, propovedovanje in tisk; toda prvi hočemo nasloviti tudi na naše vernike prošnjo in jih v duhu Kristusovem prositi, naj se s plemenito radodarnostjo odzovejo. vašemu vabilu s tem, da izvršijo, kar jim boste naročili, ko jih boste seznanili s tem našim apostolskim pismom. KUPUJTE PRI TVRDKAII, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! Daj nam danes naš vsakdanji kruh l Ker vsi človeški napori ne zadostujejo name nu brez božje pomoči, dvigamo vroče prošnje k Dajavcu vsega dobrega, naj bi skrajšal te čase zmešnjav, in tudi v imenu bratov, ki trpijo, ponavljamo bolj gorečo prošnjo kakor sedaj, molitev, ki nas jo je učil sam Jezus: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Vsi naj se v svojo vzpodbudo in tolažbo spominjamo, da bo božji Rešenik smatral za njemu storjeno to, kar bomo storili za svoje uboge (Matt., XXV., 40) in da pomeni v smislu drugih njegovih tolažilnih besed skrbeti za otroke iz ljubezni do Njega — skrbeti za njegovo osebo samo (Matt., XVIII, 5). Praznik, ki ga danes obhaja Cerkev, nas kakor k zaključku naših pozivov končno spominja na ganljive besede Jezusa, ki je, kakor pravi sv. Janez Krizostom, postavil nepremagljive zidove v varstvo otroških duš,.ter nato.jJodal: Glejte, da ne boste zasramovali nikogar izmed teh malih, kajti povem vam, da njihovi angeli vidijo vselej obličje mojega Očeta, ki je v nebesih (Mat., XVIII, 10). Tridnevnice za mir In ti angeli bodo v nebesih prinesli pred Gospoda čine dobrodelnosti, ki jih bodo izvršila plemenita srca napram otrokom, in oni bodo prejeli za vse tiste, ki si bodo vzeli k srcu tako sveto stvar, obilen blagoslov. Ker se poleg tega približuje vsakoletni praznik Jezusa Kristusa Kralja, čigar kraljestvo in mir smo si želeli že spočetka svojega pon-tifikata, se nam zdi zelo umestno, da se kot priprava na ta praznik opravijo v župnijskih cerkvah slovesne tridnevnice, da izprosimo od Boga misel miru in njegove darove. V nadi na te podeljujemo vam, častiti bratje, in vsem tistim, ki se bodo odzvali našemu očetovskemu pozivu, apostolski blagoslov. Elektrifikacija Goremske Dolga leta so bile le besede in želje, zdaj pa se vidijo tudi dejanja. Vroča želja prebivalstva, da tudi ono dobi ečektrično luč v svoje domove ter tok za pogon strojev, se polagoma približuje uresničitvi. Do božiča bo najbrž že posvetila elektrika tudi po kamniškem in kranjskem okraju. Kakor znano, fjradi banovina kot naslednica bivših deželnih elektraren, tik ob kamniški železnici na Črnučah veliko glavno transformatorsko postajo, ki bo z čez 100 km dolgem daljnovodu zvezana z Velenjem na Štajerskem. Ta postaja bo prav kmalu dograjena, daljnovod je tudi že speljan prav do Črnuč. Še več: tudi manjši.glavni daljnovodi, ki bodo iz te glavne transformatorske postaje na Črnučah speljane v razne smeri po Sloveniji, se že grade. Najprej bo brez dvo- 1' ma dograjen daljnovod črnuče—Domžale— Moate-A^dint— Hiase—Prebatoro-Vtebl«, Sila tej progi ziaj postarigajjo traaOs*-nuteije, sta^B 1% 4 večje ter 14 maapjh, naminih. -obsegajo v temeni 3.5® feat 4.29«®, maajS pa Vm Jcrat 2/0B ra, viscfci pa so «a po 1 saetrov, ias:en onega pri SBotb-čiai, li je voadk 8 »etrov. MlaRpi traarfsr-tnsJiarji bote stali po 15.000 ©io, večji pa po 21JB80 Din aafen. Do višine 23® metra se iz feBtona, ©efailo zidovje pa m »peke. Vsak IramScunatar ko imel zgrajeni f»a bodo v lepem gorenjskem slogu ter boio iako povsod, kjer bodo stali, zelo poživljali rfkdlico -naših vasi. V Domžalah bodo stali 3 transfatma-iorji, prvi pod icetkvijo ma Goi ičiui za Stob, .Oapale vas ter .del Domžal, drug« dva >pa bosta postavljena eden za del Domžal ter za Studa, drugi pa za ostale Domžale ter za Redko in dkolico. fome*:? bt> dcbfl svoj transformator tudi T«in skupaj z Loko. Zdaj tamkaj še ni .prišlo do sporazuma zaradi prispevka občine. Daljnovod b® šel oato v/. Domžal v Mo-^te, kjer bo na polj« niecl Suhadolami in Mostami stal transformator za ti o iu odcepila »elekti i-*a prati Kamniku iti Tekiniski dolini. Zdaj ae Jjo t« eletstričiia napeljava nadaljevala samo proti Vodicam, kjer bo slrfl 'poleg opekarne transformator večjega obsega. Od tega transformatorja se bo odcepil en vod do JBukov.ioe, ,kter bo stal traasforuHitar za Bu-kovico, Sinkov iarn, Selo in iMc, jaapdjava pa io šla dalje do Skaruntne, ikjer bo zadnji transformator za Skaraeino in Potje. Pozneje bodo čez hrib speljali efkktriko še v Pir-niče. Od ti-ansformatorja v Vodicah bo šla električna .napeljava do Zapog, Iger bo pod vasjo Gorjuša stid 1niu6fcu'jnatar za Repaje, Dobruše in Zapoge; odtod proga do Hraš, kjer bo stal (transformator za Smletl-aik, Hrast iti Sv. Valburgo. Naslednji trans-iormator bo stal med Sv. Valburgo in Trtoo-jami za vas Mose, nato gre napeljava do transformatorja v Trbojah, od koder bodo dobili elektriko v Tftoojalj ia okolici. Napeljava gre nato dalje do Prebačevega, kjer stoji transformator 'na sredi vasi za Preba-oevo in H rastje pri Kranju. 'Odtod gre daljnovod do zadnje -postaje med vasmi Voglje in Vnkio, od katere bo speljana -elektrika po "hišah teh dveh vasi. Vsi transformatorji imajo biti zgrajen i do 15. oktobra, takoj nato prieno polagati žico. Po vaseh pa je najseljava po hišah večinoma že napeljana ali pa se pravkar napeljava. Stroške transformatorjev ter glavnega daljnovoda bodo nosile prizadete občine do ■polovice, ostalo polovico pa bo fdačala banovina. Brž to bodo transformatorji med seboj T,vezani z žico ter bo končano vse drugo, bo V vseh navedenih kraith oosvetfla električna te. B1 PO SVETU i KatmBška mftev s »rebrna »aža (iMp^ov, W neki cerkvi v Pirestcim, Hfc-.u Lmdona, sta 24. avguste t, 1. obhajala sidhmo malo dvojčka Rev. fflemry im Itev. Rnsferlck IMett. Oba sta ifc*jiaj študirala za duhovnica ter sta bila fcndU na e« dan posvečena; tideležila sta ee tudi ket vojna kaplana minule svetovne vojne. s Povodom 10 letnice vstoličenja cleve-landskega škofa iRt Rev. Jcaehp Schremfc-sa se je v nedeljo popoldne 6. septembra viSila v mestnem stadionu ameriškem v Clevelandu velika slavnoet katere se ie udeležilo 75.000 vernikov te škofije- Ta slavneet se je vršila pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega luaeaa. Tlako veličastne slavnosti katofifewev še ne pomm mesto Cleveland. Mil. g. škof Schrembs je prejel ta dan ipovedom 10WbHce kot oli vciandski cerkveni vladika številne čestitke, Sled Selmaobs je tekom zadnjih 10 kt v tej škaSiji Magoeiovil 84 novih <5enkva in «5 farnih šol; dalje je v tem •časa v mašnika posvetil 153 semenišnikov j'h Magcslovil 4002 Tedtovniei pri slwesni 7 »d nji cbTjttbi. s fiazno. Okrcg S in pel miljena je zapustila za razne katoliške dobrodelne zavede Katarina Me. Soffev v Srattle v Ame-ifki — Katoliško srmeti išfe v Chicagu ebiskuje 1*057 dijakov. — Ka Poljekem in Fj auceskem so neke vsr&le redovnic, kamer se spri jama same sl«pe in glulie kan-didatinje za ta red. — Tijara, kalero nosi sv. cče ob slovesnih prilikah je narejena iz, zlate Tkanine in ima tri krone"; te krone krasi 252 biserov, '>29 diamontov, 32 ru-binw, 3:9 saaragdcv in 11 safirov. — V Matere bcije v SaHilesImrpu ®ia Ans;4o^ie>m •«)' pred krtrtkmt >posttaviM naravne vielioe v «poiwhi na blaženega John SctrtlrwoTtlia, dtthovnika, ki je bil pred več stoletji v Londonu obešen vsled oznanjevanja katoliške vere. Niagovo telo je za-kepajuo v Weslmina4er katedrali v Londonu. Italija s italijanski kr«'14 iw»j ■«wo*wli narod fa$i»ma. Te dni se je Tznerrada prrjavilo nad Rimom neko letalo neznane narodnosti in začelo metati na Rim Make, v katerih se paziva italijanski kralj, naj osvobodi narod fašizma. Mobilizirali «o takoj \ce- policijski ;apar«t in poiiokti ao jeli |)o ulieaii pobirati letake. Takoj nafto sta «e dvignila v zrak tudi dva itaiijanskai «ero-plana, da bi v je J a neznano lettdo. Ker pa je bila tema, ee je po starem običaju me-zaaancii posrečile^ da je v temi izgi»il. e ttariH>. Po Vipavski dolini je veliko razburjenje, ker je fašistovska vlada povišala caTrno na koruzo in koruzno moko. Znano je, da tamošnje ljudstvo največ živi od polente in ima življenjski interes na tem, da je koruza poceni, kajti domači pridelek zdaleč ne zadožča. Fašistovski -udarec je naravnost brezobziren. — V Južni Mri okoli 1'ulja so bili vse poletje brez dežja. Pridelali niso ne fižola, ne krompirja, ae turšioe tin eelo vinskii iprideldk bo slab. Na jimo boi pr.ava lakota. — 0 župniku Antonu Cer.ariu iz &nark »ri Kopru »mo nedavno poročali, da je bij poklican na prtfekturo v PuJj, da gossar!a .»f pofid|Bkih iuteriminacilj. Se- doznasafflEO, da |e bil ftamalno piSicij-dka :'pcflsaMjjen kar jximeai, da je p0-Stmijan pod jposeSmo poBcyiflfo -nadw>rsivo inec ne Mte ganiti iiz občine svojega Ibi-valiea bsee ■HsakdfeaaSnega jKaieijskega elo-vedenja — V Ajdofvieini je Mo airetfiraaiih S fentov aausadi >:«a«grajaiga^, ker m slo-veasko pefi. Zajatti so že 6 tednov, me da iB bili starši >kaj cbvečeni o njihovi usciJi. — V Ajdovščini je 7 žag. Pet jih počiva in samo dve se delata bolj po malem, fta žagi, ki jo ima Italijan Razzetto, so več moških moti saunemijali e cenejšimi ženskami. 0 'krikem eocialnem varstvu in tlu-•hn Tri -sltfha. — Na Kosmi so nedavno v balilski organizaciji priredili neko laško igra, polno frivotaosti in nepristojnosti. se je jgražalo nad tem, da je v Italiji tako laliko mogoče mladino pohuj-šatL Javno pa seveda nobeden me sme kiEitiKiiati, da ga ne zapro kot prctidrža.viii eiemetft. — fe Piilja pworajo, da sta se vrnila iz konfinaeije kanonik msgr. Veri a in kerni vikar Marincvich, ki sta bila kon-fhiirEna za časa preganjanja katdl- akcije. — Italijanska policija je vaem knjigotrž-cem prepovedala imeti in prodajati knjige o ak^>iazi.vnih «weh. — Dne 1. cktobr« je -etiopiii v -veljavo Museeliaijev zakon, po katerem eo vsi italijarii od 1B. leta starosti dalje šolani, udeleževati ee vojaških izobraževala tb teSajev. Letcs bo vpoklita-nfe v to svTho več keft 1,200.000 mladine. Vojaško izobraževanje se ho izvrševalo samo ob nedeljah. Btsamaija « Vloga prolesOTja Jorge. V Romuniji so debili s svoječasnim prihodom kralja Karta tudi novega ministrskega predsednika g. Jorga. Ta je razpisal volitve, pri katerih je dohil večino, kakor je dobil prej .večino bivši .mdnistraki predsednik in voditelj apomunskih kmetev g. Mani«. V Romuniji |e namreč bila doslej taka navada, da je vedno dobil večino, kdor je bil na Vladi. Romunsfki narod -v svojih željah glede oblike in zlasti .upravne razdelitve kraljevine ni enotnega naziranja. Staca, predvojna Romunija ije centrs-lizem, novo priklopljene bivše avstrijske dežele pa nagovarjajo široko avtonomijo, ker se opi-avičeno boje izmozgavanja od strani Staroromuncev. G. Jorga je za centralizem. On je med tistimi romunskimi politiki, ki menijo, da bo države konec, ako ne bo imela vse na vajetih staro'-jiomunska gospoda v Bukarešti. iBivši min. [predsednik Maniu pa je ea avtonomijo, ker ga zgodovinska izkušnja pri Švici in še drugih državah udi, da avtonomija ni nobena nevarnost za države. KaSkor druge države, je tudi Romunija v gospodarski stiski in potrebuje denarja. Toda posojila ne bo l'rlporoča se prvi alevensKi lavod imamn mimmaMm Ljubljena v lastili palači ob «iklo«iuevi in Maaarjfkovi oosti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarJevvieev 4tgi, Ateteindrovs eeete 101, «pl«, U«« XI. pjika 22, JSe«WMd. Peinoarcova 2 Preprečite fvorilev zobnega kamna Kanonik Anion Zlogar je umrl v Novem mestu dne 5. oktobra. Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand se poslavljata od Berlina. Pod rrancosifi mln!S,r5oknJ)m stoji(a ng ievi dr. BrUninc. na dtsni pa dr. Curtiua. ^ Okrožni inšpektor dr. Ir. Scbaubach iz Maribora je bil nedavno upokojen. Trideset let že vrši službo organista pri Mar. Pomagaj na Brezjah g. A. Bole. Angleški kralj čaja umrl. Sir Thomas Lipton, Kitajski zunanji minister dr. Wang, ki so ga naznani iniirlešk! kralj eain ie umrl v Londonu. cionalistifni dijaki skoro do smrti pre'epli. ali ga odstranite z vsakdanjo uporabo Sargovega Kalodonta-edine zobne kreme, ki vsebuje učinkoviti Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu-kar pomeni ohraniti zdravje in lepoto zob: Stran 5?6 .-DOMOLJUB', dne 8. oktobra «61. Stev. 40 brez resničnega privoljenja romunskega naroda. Inozemski kapitalisti namreč dobro vedo, na koga se v denarnih zadevah lahko naslonijo in na koga ne. Zato bo moral g. profesor Jorga dokazati, da ima večino naroda, ki bo končno vendarle sani moral vračati drža mo posojilo, resnično na svoji strani. Kmetski voditelj Maniu zahteva spremembo ustave in razdelitev Romunije v tri avtonomne dežele. Avstrija s Katel. škof v strbi za brezposelno. Celovški škof dr. A. Hefter je izdal kratek pastirski ližt, ki se je čital 27. septemora po veeh župnih cerkvah Koroške. Škof pravi v začetku: Letošnja zima bo, kakor vse kaže, težka zima stiske. Gospodarsko razni' re postajajo vedno slabše. Trda usoda je zadela kmeta in obrtnika, pa tudi uradnik trpi vsled znižanja plače- Najbolj pa zadene ta uacda težko preizkušeni delavski sloj, predvsem pa tiste brezposelne, ki l i ia-li delali, pa dela ne najdejo. Škof pravi na to, da bodo pač skušale pomagali država, dežela in občina. A vse to ne bo zadostovalo. Potrebna je tudi privatna pomoč. Škrf pravi: -Bratje smo v Kristusu. Brat pa mora bratu v stiski priti na pomoč, v kr Ukor mere. Škof ukazuje, naj vsi žu] -diski odbori začno z zbiralno akcijo, tla s;- pomaga bednim in pomoči potrebnim. Zbirat se bo denar, živila, obleka in kurivo. Amen kai s Žilo namesto šolnine. Na nekem za-edu v Fergus Talls, Mine. so določili za šolnino namesto gotovega denarja jemati tudi kmetske pridelke. Nedavno je več • iiK.v in hčera pripeljalo v mesto cele vn 'r žita; za pšenico se plačuje 60 centov l;u: lj, za koruzo 35 centov, za rž 35 centov in m oves 25 centov. (1 cent je 56 par, 1 bušelj je 27-7 kg.) •Mestni vrt za reveže. V Barbertonu, 0., j< lansko leto mestna uprava kupila 15 akrcv zemljišča ter isto dala prekopati za vrtove, kjer raste razne,vrstna kuhinjska zeleniad. Do pridelkov tega vrta so upravičeni1 revne družine brezposelnih. Bar-berton je edino mesto v Ameriki, ki hoče na tu način pomagati svojim bednim. s Razno. V Clevelandu so umrli: Jožefa Bartol iz Hudenje vasi pri Trebnjem, Angela Zdravje iz Vrbovca pri Dobrnleu, Marija Štokel iz Storova pri Rakeku, Ani Štcfančič iz Planine na Notranjskem, Martin Novak iz Ponikve pri Trebnjem. — V Lorainn, O., je umrla Matilda Janežie. — V Montreal Que. Kanada je odšel na drugi svet Albin Steblaj a Golega pri Iga. — Filmski operaterji kol čudodelni zdravniki Dva filmska operaterja »ta vstrajno živela dolgo {asa v deželi Eskimov, da bi tilmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala uporabiti zvijačo, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujee za >raed>cineet. od katerih so pa tudi zahtevali zdravljenje. K sredi sta imela v zalogi Aspiria-taMofe, ki pri prebujenju, Jnflnenci, gripi, revamtiim« itd. vedno pom«gajo. Tako sta otepata marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov ia z bogato zbirko sta m {Sevrnila v svojo domovino. Utonila sta Anton Goeaik iz Ceste pri DobrepcJjah in Jakob Tomšič iz Vrha pri Hmjah. Kitajska s Ministra so pretepli dijaki. Kitajski zunanji minister Veng je v Nankingu ko-maj ušel smrti. Kitajski študenti so v sprevodih protestirali preti postopanju Japoncev v Mandžuriji, pa tudi proti zunanjemu ministru Vengu, ker se mu ni posrečilo, pridobiti Zvezo narodov za to, da bi na strani Kitajske posredovala pri Japonski. Študenti so vdrli v zunanje ministrstvo, razbili so opravo in okna ter vdrli v sobo zunanjega ministra, ki ni hotel zbežati pred demonstranti. Študenti so mu strgali obleko s telesa i n ga s palicami tolkli tako dolgo, dckler minister zaradi udarcev 111 let je že stara Kranjska hranilnica ki se imenuje sedaj Hranilnica Dravske banovine LJubljana, Kuailjeva ulita 9 Tu naložite na naiboljše obresti s»oje prinranke Posojilojemalci jamčijo samo za svoje posojilo, ne pa za obveznosti hranilnice, kot je to pri zadrugah, kajti za njene obveznosti jamči cela Slovenija (Dravska banovina) z vsem premoženjem in davčne močjo. Najvarnejša naložite« denarja. Najvttje obrestovanje, po glavi in prsih ni padel na tla. študenti bi ga bili nedvomno ubili, če ne bi bili nekateri uradniki prišli skozi okna na pomoč in študente potisnili ven. Zunanjega ministra Venga so potem z avtomobilom odpeljali v hišo Čangkajšeka. Rane zunanjega ministra so zelo hude. Drobne novice 5400 lokomotiv, 12 tisoč osebnih in 157.000 tovornih voz je v Poljski. 28. oktobra bodo volitve v angleški parlament. * , Dva odstotka od proračuna daje sedaj Nemčija za vojno odškodnino, 24. odstotkov pa za oboroževanje. Nad 100.000 otrok pod 15 let dela v raznih ameriških trgovinah in delavnicah. Nad 500 mladih profesorjev čaka na Češkem že več let na službeno mesto. 23.222 dijakov ia dijakinj se je vpisalo letos v prvi razred srednjih sol na Češkoslovaškem; 6000 več kot lani. Češkoslovaška narodna cerkev si je po komaj 10 letnem životarenju izbrala novo ustavo. V konkura je prišla >Banka Transilvanija«, najstarejša romunska banka. Krvavi nemiri se ponavljajo v Španiji. 9» IrttflMas aaHit faama ... JMmI S U«** » Jkritor« *. *»-B v«*«?, prijtiUl/* gh»U, ktdui SMtatm tmmti tzc«ifaHi«»lu ZtM—iji* knHiuo trnku) t 4tyiatuo} Možgane s smrtjo kaznovanega diissl. dcrfskega vraga Kurtena preiskujejo sedaj učenjak L Svobodni del v mtpbi pristanišči. Gsyni hoče baje priznati Češkoslovaški poljska vlada. Skandinavske države (Šv.eclija in Nor-vegija), pa tudi Danska so nkinile zlate, valuto in prepovedale izvoz zlata. 209.000 dolarjev v zlata ie te dni pripeljal neki nemški parnik iz Amerike: dve tretjini za Francijo, eno tretjino za Italijo. Japonci se Se niso «makn;li iz Mandžurije, ampak so jo proglasili za samostojno državo. Dve milijardi frankov je izgubila francoska narodna banka zaradi padca angleškega denarja. Silno je narastla meč narodnih socialistov (fašistov) pri obč. volitvah v nemškem Hamburgu. Tudi komunisti to napredovali. Ženske voiivno pravico deleča načrt španske ustave- 40.0G9 brezposelnih je demonstriralo v angleškem Glasgonau. 1.400.000 podpisov i zahtevami španskih katoličanov je izročilo odposlanstvo španski vladi. Finančna stiska vlada tudi v Bolgariji. Konkorz je proglasita največja nemška banka Deutsche Vclksbank v češkoslovaški republiki 22 miljard zlatih frankov potroši letno ves svet za oboroževanje. Zopet divja povod e-aj na Kitajskem. Središče je mesto Jencing. Na sestanka zveze za mir v Parizu sta se oni dan objela francoski polkovnik Pi-cct in nemški general Daimling. V Budimpešti je astri Škof dr. Jožef Lanyi. Spomenik hočejo postaviti češkoslovaškemu predsedniku Masaryku v Bratislavi. Bregova je prestopila reka Visla na Poljskem. Pravično ureditev socialnih bremen odločno zahteva angleško delavstvo. Nemški državni zbor se sestane dne 13. oktobra. Zasedanje bo trajalo le 10 dni. 30.000 vsled mraza onemoglih laslovk so prepeljali z Dunaja z letalom v južne kraje- Prašiče so začeli pokonča val i z cle'{* tričnim tokom v češkem Olomueu. Do 4 m visok sneg jc zapadel v čeških Tatrah. STARŠI! Izšla sta najstarejša mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«. Naročajte ju za svoje otroke v pouk, zabavo in razvedrilo. Lista sta tako poceni, da ju lahko vsak naroči. »Vrtec« 15 Din letno, »Angelček« pa same 5 Din. - Uprava »> rtca«, Ljubljana, Kolezijska ulica 1. , DAJTE OTROKOM »Vrtca« ah »A« gelfcka«, oba nudita prav tečno Hrano p naše male. »Vrtec« stane'10 Diu, »Au««*-?ck« 5 Dih na leta. KAJ JE d Upokojena sta okrožni inšpektor v Mariboru dr. Fran Schaubach in okrajni glavar za ljubljansko okolico dr. Andrejka. nčointk fotografske obrtne zadruge g. Franjo Grabjec je praznoval te dni svojo BO letnico. Bog g« živil d Za predstojnika jezuitske rezidence v Ljubljani je bil imenovan g. pater Viktor Kopatin. d Terezija Plazon iz Št. Janža na Dolenjskem, večletna naročnica »Domoljuba«, sodelavka pri raznih katoliških društvih, obhaja ta mesec svoj petdeseti rojstni dan. Častitamo in želimo še na mnoga letal d 85 let je poteklo te dni, odkar neumorno igra I, vijolino v ljubljanskem opernem gledališču, g. Anton Jaki. Slava mul - '••:«. d 30 let že orgla pri Mariji Pomagaj na Brezjah veležaslužni gospod Bole. Naj poje v čast in slavo božjo še mnogo mnogo leti d Zakon o volitvi senatorjev je podpisal kralj. V senat (nekaka bivša avstrijska gosposka zbornica) bodo volili senatorje: državni poslanci, banovinski svetniki in župani. Dravska banovina bo volila štiri senatorje. Polovico senatorjev bo imenoval kralj sam. d Zopet se selijo. Premeščeni so ti-le učitelji in učiteljice: Marija Mahnič iz št. Jurja v Cerkije ob Krki,- Hilda Klun iz Makol k Sv. Juriju ob Pesnici; Rudolf Zupančič iz Št. Ilja v Slov. goricah v črnečo vas; Ljubmila Zupančič-Kovač iz Sladke gore v črnečo vas; Srečko Gostin-Jar iz Sromelj v Dvorsko vas; Bela Horvat iz Pincev v Krog; Marija Horvat-Rttck iz Dol. Lendave v Krog; Milena Saksida Iz Cerkelj v Ljubno; Miroslav Viher lz Benice v Loke pri št. Juriju ob Taboru; Pavla Obran-Grobin iz Črne v Kamnico; Pavlina Strehovec iz Male Nedelje v Poljane nad Škofjo Loko; Lucija Bajec iz Bobja v Pri-hovo; Hilda Krušič iz Št. Vida v Vodice; Pavla Fras iz Marenberga v Maribor; Vida Gostjnčar-Klun iz Sromel v Dvorsko vas; Milan Štraus iz Križevcev v Dobovo pri Celju; Ana Ivančič iz Fekšincev k Sv. Urbanu pri Ptuju; Elizabeta Kac iz Dobrovnika v st. IIj pri Velenju; Martin Sreš iz Doline v Tešino; Josipina Sreš-Zupan iz Doline v Tešino; Božena Muc iz Špitaliča v Vitanje; Vida JakliS iz Grosuplja v Cerlince; Milena Koderman iz Laškega v Tepanje; Vilko Prohm iz Hodoša v čemŠenik; Rudolf Šte-vančec iz Šalovcev v Koprivnico; Ignacij Petje iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino pri Ptuju; Helena Petje-Sedej iz Sv, Jakoba ob Savi v Hajdino; Gabrijela Pukmojster iz Sv. Marjete v Blanco; Frančiška Bratanič iz Ormoža v Konjice; Helena Prebevšek-Cuček iz Gerllncev v D. M. Brezje; Ivan Slavec iz Kozjega v Laško: Janko Lešnik iz Hajdine v Ptuj-okolica; Jadviga Smolnikar iz Pešice v Slovenigradec; Matilda Kuntih iz Orave v Mirno; Leopoldina Metli-— * NOVEGA ka-Merala iz Kočevja k Sv. Jakobu ob Savi; Karel Čepregi iz Martjancev v Kalobje; Ljudevit Ttfmari iz Dol. Lendave v špita-ličj Olga PeČnik h Guštanja na Tolsti vrh; Viktor Porenta iz Št. Vida nad Ljubljano v Vitanje; Karel Berdan iz Pečarovcev k Sv. Jakobu v Slov. goricah; Cezar Sancln iz Mirne v Trebelno; Mara Sančin-Bunc iz Mirne v Trebelno; Marjeta Hajdn iz Doline . v Križevce; Elizabeta Kert-Zega iz Tolstega vrha v Središče; Ana Hiršman iz D. M. v Polju v Javorje; Olga čotar iz Sv. Barbare v'Velenje in Ivo Mihellč iz Javorja v Selce nad Škofjo Loko. d Misijonska fcveza v Ljubljani skupno z očeti jezuiti, lazaristi in Klaverjevo družbo je priredila 27. in 28. septembra v Kranju dobro uspelo misijonsko razstavo. Dne 12. in 13. oktobra bodo razstavili na Jesenicah, 17. in 18. oktobra pa v Škofji Loki, na kar opozarjamo vse prijatelje misijonov. d Šahovska tekma na Bledu je bila zaključena te dni. Prva tri mesta so zasedli znani velemojstri: 1. Aljehin, 2. Bogoljubov in 3. Njemcovič, 4., 5., 6. in 7. mesto so si pa delili dr. Vidmar, Kashdan, Flohr in Stoltz, Brez nagrade so ostali sledeči tekmovalci: Tartakower, Kostič, Spielmann, Maroczy, Colle, Astaloš in Pire. Aljehin je prejel 30.0«) Din, Bogoljubov 20.000 Din, Njemcovič 15.000 Din, ostali štirje pa vsak po 7600 Din nagrade. S šahovsko tekmo, ali kakor pravijo turnirjem na Bledu, je ta kraj mnogo pridobil v mednarodnem svetu. Na Bledu so se taČas nahajali namreč Časnikarji iz vsega sveta, ki so poročali svojim časopisem o šahovskem boju in ime Bled se Je skozi en mesec pojavljalo v vseh Časopisih sveta. d Reden telefonski promet bodo otvo-rlli 10. oktobra med Ptujem in čehoslova-škimi mesti. Razgovor treh minut stane 3.95 zlatega franka. d Zveza jugoslovanskih dobrovoljeev je zborovala preteklo nedeljo v Belgradu. Kralj Aleksander jim je s primernim nagovorom izročil novo zastavo. Navzoči so bili tudi nekateri člani vlade z min. predsednikom g. Žlvkovičem na čelu. d Davita se je pojavila v Dolenji Stari vasi pri Št. Jerneju. d 83 delavcev so odpustili v papirnici v Goričanalt. Poznamo še neko drugo papirnico, ki ima polno naročil, pa glej, delavce odpušča, z davki pa Je v zaostanku. Nam se zdi, da gotovi gospodje Igrajo neko gotovo politiko. Kakor se vidi, kapitalisti precej drzno, dvigajo glave. d- 28 delavcev je odpustil iz svoje par-ketarne v Verdu pri Vrhniki podjetnik g. Josip Lenarčič. d Razred z devetimi učenci imajo na meščanski šoli v Vojniku. d Novo šolo bodo otvorlli in blagoslovili 18. oktobra v Rušah. Blagoslovitev bo izvršil g. škof dr. Ivan Tomažič. T • * i .___________ d Dediče iščejo. Udova Frančiška Pfei-fer, rojena 11. januarja 187« v Dotah pri Litiji (vas Gorenje Jelenje), hči Marti ta Komarja in Neže roj. Avbelj, Je umrla brez otrok meseca februarja 1931 v Gladbecicu in je zapustila 4000 Din. Njen rajni moi Martin Pfeifer je biVrojen io. novembrt 1871 v JurkloŠtru (vas Bebro 8), fara Sv Lenard nad Laškim, kot sin Simona Pfei-ferja in Jere roj. Gradišnik. Sorodniki, k' imajo pravico do dediščine, naj se obrnejc na naslov: Vikar Tensundern, H6vel bei Hamm, Westfalen, Nemčija. d Važno opozorilo za starše srednješolske mladine. V letošnjem poletju so izšle nekatere spremembe k srednješolskemu zakonu, od katerih je za starše, ki imajo sinove ali hčere na gimnazijah, posebno važna tale: Šolsko leto se bo delilo na dve polletji, in sicer se bo prvo polletje končalo o božiču. Učenci, ki bodo koncem 1. polletja imeli v več nego polovici znanstvenih predmetov slabo oceno, bodo iz šole odpuščeni. Ne bodo smeli iti na nobeno drugo javno šolo, ampak ostati bodo morali doma; dana jim bo samo možnost, da bodo delali v juniju izpit čez razred, v katerem so vpisani. Ta določba je torej precej stroga in bo o božiču zadela marsikake starše. Zato se nam je zdelo potrebno, da nanjo opozorimo takoj v začetku šolskega leta, ko lahko starši pravočasno ukrenejo pr trebno, da nova določba ne bo zadela nj hovih otrok. d Proti tistim mesarjem, ki še vedno nočejo znižati eene mesu, krepko nastopa ljubljanska policija. Mesarji zato v Slovenskem Narodu protestirajo in napadajo — »Slovenca«. ■ •■ >- •> - <• ■■ d Prvovrstno koštrunje meso stane tedaj v Ljubljani 18 Din za en kilogram. d Telefonski promet so odprli s 1. oktobra pri pošti v Loškem potoku. d Predor med Vin (gorjem ia Zasipom je bil te dni dovršen. Ponesrečeni Repovž še vedno počiva v ogromnem grobij. d Deset metrov dolg morski pes. Te dni so se vračali z dela domov iz Aleksandrova na Krku trije delavci. Peljali so se s čolnom. Bili so približno na pol poti med Krkom in Aleksandrovim, ko se je čoln naenkrat prevrnil. Vsi trije so padli v morje. V naslednjem hipu so opazili morskeg; psa, ki se je čez nekaj trenutkov pogna. v globočino za rečmi, ki so padale radi sve je teže proti morskemu dnu. Morski pes j(j priplaval ob strani Čolna ln ga a orjaškim zamahom svojega ogromnega repa prevrnil. Sreča je bila, da so bili vsi trije delavci vešči mornarji in so ohranili prisotnost duha. Čez nekaj Časa so opazili ribiški čoln, katerega so priklicali z vpitjem, nakar jih je vzel na krov. Po pripovedovanju delavcev je bil morski pes aeset metrov dolg. d 32,180.000 meterskih »totov koruzo smo letos pridelali v Jugoslaviji. d Izvoz jugoslovanske pšenice v angleška, holandska in francoska pristanišča je znašal v preteklem tednu 3500 vagonov, v Beli zobje: Chlc 70 lelnict? praznuje letos Franc koic v liocrilitiiie ■ . ... ... .. . , varsi as Bavrsa Ma^rt njegovo ženo Johano še mnogo let! der se n, mogel rešiti. Velike poplave v Šleziji. Zaradi neprestanega deževja sta reki Odra in Neisse silno narasli in posebno v dolniem teku povzročili velikanska opustošenja. Reka Neisse je popolnoma porušila nov betonski most, ki so ga ie gradili. Kmetska zveza zastopa korisfi kmetskega stanu ! Španski linančni minister Prieto, ki ie podal svojo demisijo. Nova zastava jugoslovanskega društva sv. Barbare v Eysdenu v Porenju »mogoče. — 'Gospod ravnatelj, vlogo stare čarovnice bo igrala najbolje vaša soproga. — To je izključeno. — Zakaj pa? —- Ker ni na svetu juna-ka, ki bi imel toliko poginila, da bi moji ženi izročil to vlogo. Veselil se je. — Oprostite, gospod, da prihajam k vaši soprogi tako pozno. Prihajam namreč naravnost od dame. kateri sem moral odrezati slepo črevo. Zdaj pa izvolite pokazali jezik, milostiva. — Kaj ji ga hočete odrezati, gospod doktor? — vpraša mož ves srečen. Stolp cerkve sv. Frančiška v šiški bodo še pred zimo dogotovili. S tem bo ta krasna stavba tudi n> zunaj v glavnem dovršena. • Zlu o poroko sla praznovala v Zagorju g. Ivan Kanugaj in i gova žena Marija, še na mnoga leta! dežele Srednje Evrope 2500 vagonov. Naša pšenica dobiva baje boljše prodajne možnosti in tudi razmeroma zadovoljive cene. d 300 kg surovega naši* udela d ne v h« nova, po danskem vzorcu opremljena mlekarna v Novem Sadu. d ©snšeraaje Skopskega polj jc letos zelo napredovalo. Ima poleg gospodarskega tudi zdravstveni pomen, ker je to polje gnezdo malarije, ki zlasti našim fantom .ie prizanaša. d Proi i umazanimi in rtrtrganiuii i«ankcvei! Narodna banka zamerruje v Bol-u. in v \seh podružnicah 'v Ljubljani v Knafljevi ulici) brez vsakega odbitka vse zamazane bankovce pod pogojem, da so celi, za druge, ako so se dokazno umazali v obtoku ali radi oLtoka. Nasprotno se pa pri zamenjavi bankovcev, ki so namei.-. i pokvarjeni z tiskom gotovih b<"'ed, s pihanjem, risanjem ali na kal. drur imu.i, pri zamenjavi odštejejo stroški za fabrika-cijo. Za cele bankovce se smatrajo in zamenjavajo za obtok sposobne tudi a se je posrečilo, da je skočil z balkona gostilne na vrt in pobegnil. Policija je prijela tudi druge osebe, ki so se med spopadom nahajale v gostilni. Zasledovanje pobeglega Debeljaka se je nadaljevalo v noči na 1. oktober. Policijski agent Dotlič je dobljenim ranam podlegel. d 30.000 Din so napravili škode vlomilci v trgovino g. Srečka Kobija na Bregu pri Borovnici. Pa se niso dolgo veselili svojega plena, kajti ljubljanska policija je od borovniških orožnikov prejela točen popis domnevanih vlomilcev, v Ljubljani pa so še isto noč aretirali dva pajdaša — ki sta bila prava. Del plena so našli pri njima. d Važna razsodba o nadurnem delu. Dne 26. septembra je okrajno sodišče v Celju razpravljalo o zahtevku plačila 50 odstotnega poviška za nadure, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavstva iz 1. 1922. Celjsko okrajno sodišče je namreč razpravljalo o tožbi nekega preddelavca proti tvrd-ki Westen d. d. v Celju na plačilo zneska 4611 Din za opravljene nadure pri imenovani tvrdki v času od 30. avgusta 1928 do 4. marca 1931. Tovarna Westen je plačevala tožitelju vse opravljene nadure le Icakor običajne delovne ure, tožitelj pa temu ni nikoli ugovarjal. Šele po izstopu iz službe je zahteval tožitelj 50 odstotni povišek za vsa tri leta nazaj, kar je bil pri tvrdki. Ker atrm HK! 1W*M.1Lrutic, •!• Motniku v Ccilju iia okrožno sodisce v Celju, lu pa sc je v svoji razsodbi pridružijo nrnen.u okrajnega sodisca. d S šib rami v irbet Posestnikov sin Barlole Frane iz Brcžic sc ie vračali iz Pav-levasi pri iPisccah profi večeru na svoj dom. Ka poti gii je iz .zasede napadel baje brej. povoda neki fant In .mu aalueal kamen. BertaJe je -na to fanta zasledoval. Pri tem ,ga je pa fantov ooe, ii je .stal pred svojo hišo, ustrelil] s sibranii v hrbet. Poškodba je snn'.lno nevarna in jc tnalo upanja na okrevanje. d -Francoski časopis, ki ga Jugoslovani ne runemo citati, -sc imenuje LTepller... Jz-be~m v Parizu. d Prekupčevalca sc -zapj-Ii. Oni dan -e je vfSD v Vitanju £ivlnsk1 In kraniiuski i«-jeni. Živine je bilo procej prignane in tudi prav lepe. Bilo je nekaj prodane po jako nizki uejii. Ka .sejfMi je prišel tu&i neki živinski prekupčevaloc. itož je nakupil nekaj parov volov, seveda je kupil najlepše vo>_ Pxi prev-zemu vetov pa im&ctar «i belci o -prve ikigfivoajtml oesi nič ved elit ter je lutki vole plačsfi po precej .nižji «ari. To pa ni bilo povoilji la.tln ikoni prodanih volov. Eden ta,j*aja v kanalu :ielo;lči»caja čreva in Jenivo prebavo ter riniti .ubkižuje .razchraženos.! živ-■aev. »Fa-Mus-Josei«-grenčica se dobava v ick'1.rjiiLtL, .clrogerijah in špecerijskih trgovinah, d M»v ju^teh znano« t i Edem od nag-.»evarnejšHi meprijaAeljev zob je kamen. PiriKji.devati so si že leta, naijti uspešno sredstvo za njegovo odpravo, ker običajni jnačin juiolian.ične odstranitve zobnega kamna povzroča cesto bolečine, m. v vsakem stečaju izgubo časa. Raziskovalcu idr. Bjauu-liicku se je posrečilo nafti v j»rHonicinolea.Ui nova sredstvo, katero »e odstrani samo zobni kamen, temveč pare-|*reči Audi ivoritev ,novih tpksid. To «r«d-fltvo vsebuje «eda,j davno preizkušeni in jfplašno priljubljeni Sargov Kalodont. S tem ie vsakemu, ki »porablja Sai^ov KaA®-jdoat, tooŽMo, odpraviti eobnt katnen na ojpispeŠBejši in aaijutlobnetjši .način brez vsake nevarnosti, di bi se s item te malo filkodovak) jsobem. J ,d Ljmdakm TMtpoMvC v Mnctham naznanja vsem« oenij. »bčinslvoj Dravske banovine, da ie ustanovila s 1. oktr-hrom 1.1. Pravni nasveti iipor radi sUivhne jttgsdbe. A. Š. G. - 7 zi-| darstkim inoistrom sle napraviti pismeno -popodbo za zgradbo HiSe s ktrfibuje. Ce mojster uavozenega kamua popreje ni grajal, teš Oa jc predtfbtflo. ali pa pciika, č«, tla -ni presejan, ije s tem materijifl sproti odabnil in iti ;po aaženi nme-nju uprKft'ičen ftotlitj .naknadno ita itnatenijal ^rigati, fikde več ali mauj 4ela raiii apreinaitjeiie^a načrta na bodo j>i i marebihil praviG očfloerli izvedcnci. Izvedenci tiodo tnorafi ugotoviti z ozirom na .po-gcieno pavralno vaots 5550 X)in ra delo po načrtu, Miko igre- incij^tri. im' «idu, nosilca .itd. Nato hoil« po ogledu >UavJ>e .mi licu oiiesta rfnorali ugotovili, koliko je z ozirom tia načrt holj vet ali manj ! -na:rtr»\tjenega. To razRko na deHti bodo prcrafti-jiati po zgoraj ikfbljenetn lljtKii v denarno ceno. lo razliko iboate .merarfi ilapia&vti ali pa srnati odšteli ad pavšalne vEote. Iter pa vae plučati. ifCer je pa -vi-iau dolga aporata, ptuc;gle ntesinijti iakoj znesek, ki se Vum po Važih /^piskih .zdi ,pra.vi. (ulade ostanka pa izjavite me.arjn, da ga mu plačale, čc Vam ptlkaže knjigo in Vas prepriča, da ste res jema I i 'tam zapisano ines«. Ce se me bosta zjedinJla, bo -v jnorabhni itoShi imesar nuiral dokazati, da 'je Vam «2iiDUia Važi družite dobavil .v knjigi vpisano .meso. Ce se drijgače mesarjevi zaiiiski v knjigi točni 'in «anti ne botfte moli iWkazati, da sle eno «h itrugo poptifvko /apitione v knjigi kot nerilačano že ifila-liali, bo sodnik -najteže mo.ial vei;jati inpovetlbi mešanja in boste inoiudi ,| ilačfrti. I,ar je .zttpisaiio v knjigi. Nahranjena voda. j. St. R. f.t sto .let so vsi vaščani naši K.' ob »tellki stiši ttajwjali živino j-o-lleti im fuzimi pri istem m edinem ttarujulišču last soseda N. Sedaj Vas pa ta sosed po odvetniku opo-auitija. da nimate pravice do teg« uapnjališča. Vprašale, kdo bo zgubil tožJK). — Cc niDratt dokazati, tla ste v zadnjih 3« 'letih 'db vclllg -suši vstilej uapa-ijab v cdnateoi SteuHii Sivine imi inapnjališbu kakor .letos, potom ste priponestvovnli pnunico do tega rna-pajaKšča iti Vam -sosed te pravice lutli z oihirt« nikom ne 1» anogril vzeti. NAZNRNILR n Cerkvena javnost. V -nedeljo, dne 11. oktobra priredi IDružba sv. Mlavenja -cejtbveno slav-aioat v »čast svojemu mebeškeinu iputionu sv. llVilru Klaverju. V .oerkui sv. požela pri oo. jezuitih ob šestih misij. ,pridiga (dr. UjčiC). 'Nato .litanije in •sv. WagDslov, darovanje .za uboge -afriške -rtiisi-jone in himna »v. IPetrn fClaverjn. ti CMkmai povdn otaor ua Onmtiah priredi v nedeljo 14. .oktobra .ob pol -4. v /žqprii caikvi cerkven koncert, pri katerem sodelujeta na orgiah g. msgr. Stanko Premrl in j>. prof. Matija Tome. Orgle bo razložil g. kanonik dr. TUmovec. Vstopnina ije prost*.; pat pa se hvaležne sprejemaj« prostovoljni darovi za -oUktričnD luč, in se je v zadnjem času itiapeljala .v oerkev. Bližnje hi daljne sosede vabimo, ita pridejo db tqj priliki na Črnuče. Zveza z Vlaki in avtdbusi na vse strani >|e zel« ugodna. n HVva nutftava j®flnvniškc Atine s ijremo««iiieni im jpl«nienstoim nejmotn se vrši v Slovenij>radcu w 4etr.tak 15. t. m. Razstavljenih bo 15 starejših bikov,, 3 blkce.v, 130 'krav in 20 tclic. Vse živali, predvsem 'letava so glede nji-ihov« .uporabnosti '(n>ls£nn«U| kodtarihume v" iurad-mih orgp.nib ter se izkaže -vsot .lastnik živali » iBstvauivhn .unuitum .potrdilom. Vttbimo vje interesente .naše marijadvorske živine, ki je ua dunal" trgu tiajbdlj priljnbljena in glede katere se .«pn:že v Avstriji nnitntmjia kriaa, da mftiiiSejo razstavo in plemenski sejem. — Razstavni odbor. f PO DOMOVINI Iz Belgije. (Eysclen.) Malokdaj se oglasimo iz Eysdena, čeravno je «aša kolonija najmočnejša v Belgiji. Šteje blizu tisoč Jugoslovanov, ki so se vsi šele po vojni tu naselili. Tudi v Eysdenu imamo Jugoslovansko društvo sv. Barbare, ki se jako lepo razvija. Pevski in tamburaški odsek lepo napredujeta in sodelujeta pri slovenskih prireditvah. Dramatični odsek je v kratkem času priredil par dobro uspelih iger. Knjiž-«ica ima lepo zbirko knjig. Nabavdi smo si krasno ustavo, ki je bila 13. sept. slovesno blagoslovljena. Naši slavnosti je prisostvovalo tudi 5 društev iz Holandije in 4 iz Belgije, naš generalni konzul, zastopnik Izseljeniškega poslanika v Bruslju g. Drago Obtržan z g. p. Teotimom in še več drugih odličnih gostov. — Ker smo Slovenci tukaj upoštevani kot dobri delavci in pošten narod, za to naj bo temu ugledu, ki ga v tujini uživamo, naša (astava viden znak naših svetih in kulturnih načel. Pismo iz Porenja. (Hochheide.) Naši mali letoviščarji, ki ^o se mudili letos r domovini, so se vrnili zdravi in veseli domov. Mnogi bi radi kar tam ostali, posebno oni, ki so bili na morju, kjer se jim je tako dobro godilo. I'a celi Hrvati so med tem postali. Zal, da sami ne razumejo hrvatskih pesmi, ki so se jih naučili doli ob morja. Saj še slovenščine ne obvladajo dobro. Nujno potrebno bi bik), da bi dobili tu slovensko šolo, kjer bi naši mali imeli priliko, da bi se dobro naučili svojega materinega jezika in vzljubili svojo pravo domovino Jugoslavijo. Zacnkrai poučujeta naše otroke v materinščina g. Miha Zupane in Valentin Kovač, dve trdni slovenski korenini. Za lepo slovensko petje in za tamburaški zbor pa neumorno skrbi g. Franc Čebin. Slovenski pouk spretno aranžira g. Andrej Breznikar. Teži nas le denarna kriza, ki onemogoča vsak znatnejši napredek. — Najtopleje se tem potom še enkrat , zahvaljujemo vsera onim dobrim srcem in javnim hinkcijonarjem, ki so se tako očetovsko zavzeli za našo deco, ko se je mudila v domovini. i Novice. (Poljane nad Skofjo Loko.) Katoliško prosvetno društvo priredi 11. okt zadnjo igro v tej sezoni, namreč »Bele vrtnice«, igro v 4. dejanjih, polnih resne vsebine in naukov, rudi za to igro se igralci pridno pripravljajo, ker gremo na zimo na počitnice, ko nimamo prosvetnega doma. Pridite v Hotovlje pogledat! — »Snoč pa dav' je slanca pala«, sili človeku na jezik, ko smo gledali hudo slano, ki je našemu kmetu vzela vso ajdo; niti za seme je ni. Misijonski praznik, (škofja Loka.) Za nedeljo 18. oktobra pripravljamo v Loki posebne misijonske slovesnosti. Ena najbolj zanimivih točk bo gotovo velika misijonska razstava v Društvenem domu. Trajala bo v soboto in nedeljo, dne 17. in 18. oktobra. Na razstavi bo mogoče videti različne stvari iz AIrike, Azije, Avstralije. Posebno bodo zanimive stvari iz krajev, kjer delujejo slovenski misijonarji. Nadalje bodo razstavljena ročna dela za bogoslužje, ki so jih za misijone izvrševale članice misijonskega krožka dekliške Marijine družbe in plemenite meščanke. Razstava bo za vsakega zelo poučna in šolska mladina se bo na njej še posebno mnogo naučila, na kar opozarjamo šolska upraviteljslva. V nedeljo bo ob 8 popoldne v društveni dvorani lepa misijonska akademija, posvečena predvsem spominu Škota Barage, Slavnostni govor bo imel g. vseuč. prol. dr. Ehrlich. Na vse prireditve misijonskih dni je vstop brezplačen, ali vsakemu bo dana prilika, da kaj za misijone daruje. Na misijonsko nedeljo vsi v Loko! Prosvetni in gospodarski napredek. (Lom nad Tržičem.) Splošne gospodarske težave tudi naš kraj čozdalje bolj tarejo. Les in živina sta brez cene. Kljub temu pa se po svojih močeh trudimo za splošni in gospodarski napredek. Julija letos smo osnovali pevski odsek v kat. prosvetnem društvu, ki je poslal na koncert Pevske zveze v Ljubljano 18. sept. 19 pevcev. — 4. sept. se je začel 3-inesečnl kmetijsko-gospodinjski tečaj, prvi v župniji in občini. Vodi ga banska učiteljica ga. Helena Kel-haneva z gdč. Olgo Milavčcvo. V okviru tečaja bodo od oktobra naprej še posebni gospodinjski večeri za gospodinje in matere. — 11. oktobra priredi sadjarska podružnica v šoli razstavo in ogled sadja za tržiško in našo občino. Obenem bo istd nedeljo zborovanje sadjarjev v šoli of> 3. popoldne Naš oder. (Primskovo pri Kranju.) Po dolgem presledku smo zopet pričeli z dramatičnim delom na odru gasilskega društva. Ni to lahko v času, ko imamo še polne roke dela na poliu. Naučili smo se dramo »Žarenje planin«, ki jo bomo igrali v nedeljo, dne 11. oktobra popoldne po litanijah. Drama predstavlja življenje na gorenjskih planinah in nudi obilo lepih prizorov, Režija drame je v rokah avtorja. Iz šole in društva. (Dev. Mar. v Polju.) Kakor bomba je zadela nepričakovana novica, da nas bo zapustila naša splošno priljubljena, vzorna vzgojiteljica, agilna prosvetna delavka ter praktična katoličanka gospodična Ana Hirschma-nova. Jok naših otrok in staršev odmeva t« dni po hišah. Marijin vrtec v katerem je sejala — gojila nežne cvetke, žaluje za dobro vrtnartco — ljubko materjo. Naša edina tolažba v teh dneh je obljuba, da bo še prihajala med nas, da bo v duhu vedno z nami združena. Mi Vam kličemo na pot: Bog z Vami, naj Vam Vsemogočni tisočero poplača trud. Naša hvaležnost bo do groba. — Prosvetno društvo je za svojo prvo predstavo izbralo dramo »Dekle z biseri«. Tudi pri ponavljanju te igre se je že dvorana napolnila, kljub krasnemu jesenskemu dnevu in drugim vaškim zabavam. Režijo vodi g. kaplan Sladič, ki je tudi nekatere slike dodal in izboljšal. Scenerija je izvrstna. Igralci so v splošnem dobro igrali, j>osebno glavne vloge. Zlata, poroka. ,, i ,.,( . H. .{Zagorje,) Dne 2. oktobra je minulo 50 let odkar sta stopila pred oltar rudar Rančigaj Ivan in Marija Kur-nik. Odtlej sta v pravi zakonski ljubezni posvetila vso skrb domu in svojim otrokom, ki se jih je 48 Vatikanski denar. Vatikansko mesto je nedavno izdalo svoj lastni kovani denar. V smislu pogodb med Italijo in sv. Stolico se je koval novi denar v kraljevi Italijanski penezokovnici. Vatikanski novci imajo enako kovinsko vsebino in enako vrednost kakor italijanski. Na eni strani novcev ja podoba in grb sv. očeta, na drugi pa versko tnamenje. Od mrliča tepeni. V volinjskem mestecu Row-fienn je umrl te dni skoraj 100 let star Žid. Po zdravniškem ogledu so obvestili rabinca in začeli pripravljati pogreb. Ko se je vršila običajna židovska koj»lj, se je mrlič nenadoma zdramil in «e dvignil. Ko je razbral, N se je zgodilo, Je vzel enemu navzočih palico iz tok in začel mlatiti vse y>rck, kogar je dosegel. 'ogrebci so bežali na vse Stranj. Odlikovan pes. Dober-!nan »Strolch« v Berlinu e rešil iz vode sedemletnega dečka, sina evo-'eSa gospodarja. NemSka »veza za varstvo živali je Mena Boštianova Roman. Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova Fant je slutil, da je Novak ranil sestro in zato se je hudoval nanj. — Ko je prišel Tone na božične počitnice, je bila mati resno bolna. Imela je hudo razširjeno srce in je zato skoraj zmeraj ležala ali sedela v naslanjaču. Nič več se ni hudovala; liho in vdano se je prepustila svoji usodi. Tudi z Mino se je pobotala, le zmeraj jo je prosila, naj nikoli ne jenja poizvedovati za Lojzetom. Toneta se je mati zelo razveselila, zlasti še, ker je prinesel dobro spričevalo domov. Koj ko je bilo za njim mučno snidenje z materjo, je zdrevil k Jožetu. Tone ni maral priti domov, a zdaj, ko je užival domače ozračje, je bil ves blažen. Jože ga je vprašal, kakšno spričevalo ima. Koliko ima »pohvalnih«. A Tone ga je poučil, da pohvalnih.: ni v višjih šolah, kvečjemu se dobi kako »zadostno«, alt če se kak »profoks;, zmoti — tudi »dobro'-. On je dobil pet »dobrih« in to je prav dostojno. Le v »redu«, da je dobil »nezadostno«. Jože je odvrnil, da to že razume, saj je čudno, da je v Tonetovem spričevalu sploh beseda »red«. Tone je dejal, ko bo kdaj sodeloval pri gospodarstvu, bo že vse v redu, na to da bosta že Jože in Mina pazila. A zdaj, ko še študira, je pač malo bolj lahkomiseln — ko vsi študentje. Z Jožefom je šel v konjske in kravje hleve, na pod in senico, k svinjakom, h gosem in kokošim tn stvarno je ocenjeval vrednost nekega debelega ko-štruna. Tone je tudi rekel, da bo Jožeta poučil o reji kuncev, da je o tej panogi proučil debelo knjigo, ki mu jo je posodil neki tovariš. Vselej, kadar Je fant kaj tehtnega pripomnil glede gospodarstva, so se Jožetu od zanosa in radosti zasvetile stare, lime-tiške oči. »Ko bom dokončal šolo, boš pa ti moj učitelj, Jože. Pri tebi se bom temeljito naučil gospodariti. Na besedo te bom slušal, zakaj Mina se ne sme nikoli več hudovati name. In potem, ko bom že za kaj. bomo preuredili Boštjanovino v delničarsko družbo. To bomo ti, Mina in jaz. Najvišji delničar bo seveda Mina, drugi najvišji boš ti in tretji najvišji jaz.« »Prav, prav, Tone, saj se bo še videlo,« je odvrnil Jože. Tako v dno duše je bil srečen, kakor bi prišel njegov lastni sin k njemu, očetu, na počitnice. Ko je Tone prvi dan zagledal nekdanje tovariše, kako so kukali čez ograjo, se je plaho obmil; drugi dan, ko so spet pokazali svoje nosove nad obzidjem, je že hrepeneče pokukal nanje, a ko so prišli tretji dan in mu namignili s prstom, se je zakadil na ograjo, jo divje preskočil, telebnil na hrbet nekega tovariša in kmalu zatem je razsajal s svojimi pajdaši po vsej vasi. Tone jo v sebi premagal strah in sramoto Boštjanovine. Mina ga je oddaleč slišala, kako je razsajal. »Lahko je otroku solncak je dejala in se po dolgih, težkih tednih prvikrat zadovoljno nasmehnila. 28. Kcmaj se je bil Tone po novem letu odpeljal V šolo, se je materi približala smrt. Od dolgega ležanja je dobila pljučnico in oba zdravnika, ki so ju klicali, nista mogla dati nobenega upanja, ker je bilo srce tako oslabljeno in žile vse zamašene. Tedaj s« je Mina naglo ndločila. Oba zdravnika sta ii napi- 6" ifcaat ■Efc.TLSs. ža» i 0bmhe. 'bet -------- -a» JBBSmm?. masama*. m sieiasaBš- ' "»ia«- .......">-aacx rc asznjita. irr •mmets. » Tcarn. ?«aaisa»i> » *Se- * -Kr-rrrs -mm'»'Jt mmaam « « ess —■ avr^rsma'. s a * imraa i. x št. ^auB io* « ■«■>■ » st" Jarat,- a 3C s 3. -asi KB. 7i!D"2&ti» T l,t_ iii m«™*' Sercaftr «Dcinir tefmnni. ssc ruti v ■ms «a ' —ti r vSnss*' » IJjSfena. m iBibIiiiii "m i fi rt b «e r "o® '"-p TOiraa. a sasusi «r«a — -^b«. l> K Jiia: BK^oiZ -ar-cai. zi umit «-mizi Gcvvni^i srac.: s'a t«s»ia nili orni 5mt (a jbt. SMBataMi »-3» ' r j«!Oflmi a ** <" P A mol n -m & e *wtfc »pr e »» • ».irinsA« IBLC J» T7«« »• » ' '-"»> aui *urrgn» oMN-ml« r » *>'» l«eu>oc « ri« a tjmti«i»(»- »j-rtite.. fe« e »f«" mi«« f 1,1 t^iiii — -iHM. »I « W ft*5"- 'J* » « r Af r vin f.zm >~. mti o- ™ Trfh ** tnr r**. *** V?' "» ™ tnKrt. 1» tam r «w«sn'n. r<-irti- li^ra p r*r« um: w> -ni f v^iim iwrf»»n»rtp ''im tr. itf te ^ge » } nt!frtny tfcsrtsrrr* f.orr o k ji uS. TOI. * Dobre knise not jf5»»!»ufiifom n fntso-jsipoti «Oi::!(!' šeg " riflvSin si mii;:na Jin;e iix }rrrri >: ,i.-™> * i«;ul jfte i Bcanrs. ta je ra tiiettl • ar S -m msfti ",ori5 SssnKT" z 'o-sb~tc ar. JT T.rA ■ « -uij» ji. rs JI U-ienn «n sa r ttstb. i smi n Jn^r to- s-kzl *~rr rtasiS. TO -rr-t :.- .n!! tišan. ss « ns sff-ifa -s rfrai. Wax-itr. j: e sraK c TTOCmi i 5BTO. •■ir « e 5rr ai n t s «mi -s*a nsrs^n: iazri »nriiitj. S -mi mi u ltimc otk SBČ SM « mri Cr.- ',: . im JBEW! W SIKTrii 4 JlSIltl .'Sarrt« Irri- me- e i) « ■ n 1k£ w.yf5h -ntei. ■ tui mit ti nis. iaa » s toks. s i » ua»i:u 3w«ia. t.js ira e ■ratite «rraf 'tfle c « TB tti. * ' tse.l c »ll b «»■» :jbh. * « o t fjnrf «fi(tt!» JS tarrai ' jewa«««» « « T I I ir ittiir n frrm*tt!t? ji>i it »jbm is BBB-1 KL CiB Srt, Sli«« ' Mnit) — -mi i -fari* » im«ifl«pmi. "iBiat i -avjMoiu t uii«t7i • «.:iu ■po- lu aaftu a ami i imam "m - tlim *»• « "»■ « NiMKiiio umi rs iZieiuieaa n i rum -111.1^10, a IiHSI UM«« a 1U17P -i TllBCi. '.«. — A t i..z L. Bt m utm. ji je .Viiae wu.nt«n je jkh»3» ia am ti-.,: ric-, ker K-nsad ugrrr a -^trov a&zmsm Mi^m an^u.* «c « ajTrsansaii. ^Ksau- Mrrre. m sam "ata mrssrr. 3» -."insif*. inacržet.. atBrmaae. aaniat sc- s- ac?- iis jem tsi »m™;??? m& teh aar^ 3M@l S3K. i _ a. * x?ssi,'jj — st mmm. * iimrma w m * JBOififCSfflt .-33£iiljWHE iišsaa* ahsft. ,«t Jii JETH2M* »R-jna «» ir mm'*?- sešcscas0 -sk^s T _ m. ^ "Sffi ** —■ k f —1 em. » ar aoi icit Jtzzu-*. is<«a.' * •m isastum « i '-asa. a SEt aL 3L m.. Išam 9- gSHJTiiSCv -L. T a. /SliMii- : ncšiiiMl jaii® 2 • ■ >jii * mss- ^saRstca. trasi. s±sat msa. ist a- ^rai^iJi • jpaKža. lamrn. aesa «BBwaati»-tiiag « .«■ r ' - "ig"""1 :jamr> Ki£r nwy. aeaai at^ac jaai * * .-safc> saiwir.a-rsr * maj' a. a ai* t* as< s. iouui at jja£rti"<"«r .e- -SOHE^.-— .a 3«F -sesUs r<«Ea. mas-- a saaia. 2jL€U3iEii--s »um- . a •• atmiimf t -»C KO. O XrmSSB 3T»- SE SKraBL BB nžml at w ■zrnu aiPSBPP __ sf «aenK. m A. a *• -i&ak ~ 4R aasic! naši' mnaair astiBeen; -aam' jjmz assr ^TStar. - grsL ■saasfpmstsat bibi«; ai s i»is«pi liie^a rszttr»rm razonwra •t7.-spinu "juba rnrjfica. winc»«> saeri} s;t« m e it-si -s ivrtoro nuiimiii neki* č^n^Tnr. lina » "ueta imib«9 izbwr ;etnikuv piemar/a in svšauscva. 'jute* is nOenjaktf. !«&»» ara* "aiti? aenauvoa »u « 1» im«ita luitfc e t m Vrisc. laa ih [ja bi"ikuuw «.» ]fui. it tj-^esvv s az: iKte »-a a .»ni«i ftaU jk» >wk«w «b» aua — JasrtBK«! e Obrnil -i 14»«: :» * auni - .->1». .1 rv kmalu iofeim. Mrmeti. in Ijrula w 'te&at. 'sukes m nt- aiw« 't»tt» 5» iMnlKniitjii« ficar ?iJSK.'.5SC < aa?ert. "moe * 3sap»sai .»riak-it^ na me "nt m Sna? ?«to 't|«8t*o '<•> » ■ .s. raca. $xsa. 'i^ajašan^ bfei stlin^ w «BL a nuinr %rm a aar az a mm^uoti STi^Bi« iiasvT«. a .tčaat. -a i- a besa. r^igc -JviKnim«* asusiss. rjsuaa&faa. imu^ra. j-.matč-ai ».-usik « »ki- »ilikavrtiu .miUiVt -XI pM •f :aatu ia niu o-k •! »asra-hi jr^-ednik (Picm ? f.a je uae1 itavaufciea aa^-jTor. č^roicil-. .u .e '- P* ntj». -oari . P..- "" »r mtao juaiušil. 1 ni 'tam i iu«n>n«!Pi Tt«. "ulj aciaa f Out teStan« ir«o»nnt>«i!lnit. i® i»i», iu .« Uilltl M '(rrčiiiiu JtUl-t«. >otn»b: »»P!»- >k3uu. ta « sn««a ku tisiis. ' "injiunflufti i,* JteariUjl aa ^budut wt-VU .iaiB. s3»i«ri- fita« i*« B ■> !v.-w raaii fl> liti, UvJk a » M'^-1 «« » 5r«m«v -v iina^ V MMti* $t>W » « iramuv :siA» t O 1« i ««<* , tt* srebat st »2« « " iti T\J jrausvv. HMKM « * iiTiiifi aa^a«*« * " Skrb Živel je kmet veseljak. Mba ni imel skrbi, ne težav; to pa zato, ker ni moral vedett zanje. Vedh» je zadovoljno žvižgal in pel. Udal se je v božjo voljo, če mu je ge tak® huda predla*. In zato mm je- vedno izpadlo vse po sreči. Njegov sosed pa- je bit žalostni Čemernež; Veseljaku se je smilil-. Če |er le mogel, mir je pomagal. Pa je- pri Čenrerne-/u vedno vladala nesreča, da je mož kar sam nad • seboj obupava?. »Sekaj: jp pri tebi narobe!' Čakaj! Bom jaz malo pregledal po tvoji hiši!« se je spomnil nekega dne Veseljak. In res jc prebrskal vse kote pri* sosedu. Naposled je dospel na podstrešje. V kotu, ki je bil ves preprežen s pajpevino, je stala siva, stara skrinja. Na njr je zdela suhljata etarka. Kaj' pa li tu počenjaš?' Kdo si vendar?:: jo vpraša Veseljak. - Najboljša prijateljica tvojega soseda som. Jaa sem teta Skrb! • odvrne starica. Če si akrb». si tu odvečl Hajdi pročk zavpije Veseljak iit pograbi ženico. Starka se pa spremeni v črno vrano in rfeti skozi strešno okno na prosto. Veseljak odpre zapuščeno, skrhajo in vse v nji preišče. Globoko na dnu najde šop bankovcev, ki jih jo spravil semkaj Čemernežev ded preden je umrl. Zadel ga je mrtvoud in ni mogel sinu povedati, kam je skrili dejan'. Veseljak vzame bankovce in jih nese Čemernež*: »Bil sem pod streho, kjer sem prepo- dil tvojo skrb. V skrinji aem našel toliko denarja. Pomagaj si z njjmf Pazi" pa,, da se spet ne pritiftofapi skrb v hišo!« Sosed je zadovoljen. Nakupi si sveta Popravi hiše in si ^ omare. Pa se spoiirai spet na skrinjo pod streho. Radoveden postane. Že leze po lestvi na podstrešje. Ko pride k skrinji, se začudi.. Na njji sedi dete, smeje se mu in ga kar hoče objefL »Kdo sf ti?« vpraša Čemernež. . Tvoje veselje T Tvoj najboljši prijatelj! Ne šti&aj po skrinji f Pusti jo. in živi zadovolji* k nu svetuje, ofcrak. »Moram v skrinjo!« se še bolj vname sosed'ova radovednost Deček pa kar obsedi in ga ne p trsti v skrinjo. Čemernež se ujezi. Pograbi dete in ga vrže na tla. Otrok se spremeni v belega goloba, ki zleti skozi strešno okno. Čemernei odpre skrinjo In prične po nji brskati. Tedaj najde pismo v katerem piše njegov oče, da je dolžan večjo vsoto denarja Veseljakovemu očetu, za katerega ga je pri neki kupčiji ogoljufal. Prav toliko je bil moj: oče dolžan, kolikor denarja jc bilo v skrinji!« vzdiline Čemernež. Napoti se k skopuhu, Gaš-perju in si izposodi večjo vsoto ter obljubi plačati visoke obresti. Nato se napoti k Veseljaku in mu reče: »Denar sem U prinesel.« 'Kakšen denar?« se čudi sosed. »Tako in tako je bilo. Radovednost me je gnala v skrinjo, kjer sem našel takole listino. Ne maram, da bi moj oče trpel na onem1 svetu!« pripoveduje Čemernež. »Čudno,, da nisem jpz, našel tistega pisma, fto sem stikal po tvoji skrinji! Vidiš sosed! Božja volja je bila, d'a hi denar ostal tebi,, jaz pa,, dk bi ostal Brez njega srečen in zadovoljen. Pa si: segel usodi' v roke!" Zdaj mi pa Te vrni denar!"« Sosed je izročil Veseljaku, denar in se vrnil domov. Doma ga je čakala žena in umi je sporočila, da ga- je- iskal skopuli Gašper, ki se- je pnemisijili in hoče dlenar nazaj-, »Kako to.? Saj. sem. si denar pravkar izposodil!« se čudi Čemernež. »Zaijretil: je, dia ti proda hišo! Ga je pač kdo pregovorir. Ali' mu pa diši naše posestvo^« modruje žena.. Čemernež Je. spet ves obupan. Dol]go premišljuje,, kaj! uaf sfanL Mahoma se spomni: »Morda je pa v skrinji še kaj dru- 2e MU pod' skeBo. Ko pride k skrinji', aagteda na nji majhnega kozobracfca, ki sedi tam in pozvanja z- nogama. Kmetu ,se takoj zazdi, da jie to vrag. Pogaimao. ga nagevoci: »Kaj čepiš tukaj?-« »Na tvojo dušo čakam. Obupat b©š, prišel pod strelki, vzel debelo vrv in se obesili« prerokuje peklenšček. »Hajdi s skriisjek »Pusti met Udobno se sedi!' Bodi dober z menoj, pa bom tudi' jaz tebi usmi* Ljenek svetuje vrag.. »Od hudiča rae moren* pričakovati usmiljenja. Sicer sem pa še živ in zdrav hvala Boguk odvrne kmet in pahne vraga, da odleti na Ha. Vrag- se spremeni v črnega- netopirja in adpr&uta- skoai okno. 49 posled zamislila iil dejala: »Oprostite, toda bo vendarle bolje, Ee se boin odločila za nakup šele pojutrišnjem.... Stvar je namreč ta,: jp pojasnjevala razočaranim proda-jidkam^ sda so ee zdravniki šele zdaj odločili za operacijo mojega moža. Operiran, bo sele jutri ugodaj.« Samostojni teUioii. NemSkii telmižuii listi poročajo. dn je bil v Berlinu pred kratkim prijavljen zelo koristen izum. Poleg lele/ona sc montira pisalni slroj,. ki se v od-nolmsli gospodaj-ja na ponovno, zvenenje a.vto-inatično priklopi k apa-rjilu, in s poniočjp vmesnega gramofonskega Iraka zapise še dobesedno v<-s telefonsko poročilo, 'tehnični iu prulobniini krogi kažejo veliko zanimanje za novi if.mn, Ui bo nedvomno prinesel izumitelju milijonsko imetje. Precej p»je ilovek v enem letu. Mišljeno glede zavžite hrane v onem le-Iu po. enem človeku so sii>er raaližmt. V glavnem •e laliito ugotovi, da po-•ratoi ilovrt letno: 600 kg tekočine (*Ii: vo;. 175. kg fcoHpicj^ 25» kff pSeni-«*: im t{ m1«jmmi bednejši človek na svetu. V kaznilnici zasTuzi z marljivim delom največ po devetdeset, večinoma pa le po petdeset do šestdeset j>ar na* dan. Ko se mu odpro železna vrata, stoji na goli cesti- nt več vajen prostosti, ne zna si pomagati in ima v žepu komaj nekaj desetakov. Pa si, dragi moj, postavi s tem novo prihodnosti Vsa življenjska pota so v črni temiL Zdaj se pa le ctotipaj na svojo- pet! Sorodniki? Prijatelji? Ah, tf so se še pravočasno' odvrnili od tebe, tedaj, ko te je zadela sramota! Tem se ne cedijo sline po družbi odpuščenega kaznjenca..' Služba? Kdo te bo vzel v službo? Le ozri se po krščanskih ljudeh! Bcš dolgo čakal, preden bo stopil kak človek, ki živi po Zveličarjevih besedah, k tebi, ti poleži! hladilno roko na zaznamenovano čelo in ti dejal: -Sm moji, tvoji grehi so ti odpuščeni! Vsteni in hodi!" Ta debela kmetiška. žena je bila blaga dobrot-nica. Nekoč je bila prišla k ravnatelju, vzela k sebi na kmetijo štiri odpuščena dekleta In jih čuvala z materinsko ljubeznijo'. Ko je prvo dekle spraviTa tako daleč, da je misliTa- da ba zdaj mogla že sama stati na pošteni poti, ji je poskrbela službo. — in šla- spet po drugo kandidatfnjo> poštenega življenja. V stranskem prostoru se je oglasil telefon. Ravnatelj je odšel in se kmalu vrnil. Je že vse v redu, gospodična. Pošljem vam brata, ki mu je že znano, da gre ma dopust^ Če bi skušal pobegniti, bi bila zanj največja »eareea.^ ,Pobegnil me bo,« je rekla Mina. A čeprav se je vsa tresla, o je prižatovala brata, vendar se pri tem ni mogla odtrgati od podeželske 8®spe- Ko je ravnatelj povabil ženo v pisarno, je Mina brž pristopila in jo prosila njenega raslem. Žena se ys zelo začudila te? želji in ji dala naslov. . »Rada bi debato ko VJU ie delala Mina. »Tudi jaz bom vzera. k sebi kako odpuščeno jetnlco.« Ravnatelj ji je p ©kimal in ji želel1 srečno pot;. — Lojze je prišel m bff oblečen v zeTo ponosen® obleko. Bled1 je bil, motnih, srditih oči in nervozno je zmigaval z rameni. Divje je pogledal sestro- Hotela jie spregovoriti — pa ni mogla. On je obstal pri vratih. Ker je ona molčala, je povzel on: »No, kaj je? Kaj pa deTaš ti trui? Zakaj, mati n0 pridejo?« »Mati umi ia.jp.«. Zdrznil se je in mrko zmajal z glavo, »Hudo pljučnico imajo. Že jutiri ali poj»bršnj£Bt: bo po np. Kličejo tet Pojdi,, Lojze, z menoj; zal dva dni si pro-st.« »Dva dneva sla dobita,;; jtf »ainrmral Lojze. »Mati — tako-,, tako, mati —1 Grem. Daj, da pu.itk.-va brž iz te vražje paejie l-uknjs!« Zujaflij sta šla ofe delgem,, rdečem, ohaM-jju, ki je obdajajo- kaamilnico. Lojze je čakal,, kdaj se bo zEla nanj ploha sestrinih očitkov. A ona ni govorila,, le nekia mu. je, da materi ni šmarno, kako je a njim. ;: Saj sem jim vendar večkrat pisal H« »Pffav, a jaa. jim pisem nisen« isoro«iia... »Si jih prestrezala?!« »Le ne razburjaj: se, Lojze; zara-di materine bolestni ni šlo drugače.-;; 3-Saji bodo naivalic ttems® linrriik ^ - »Seveda^, a predčasno jih vendar miea» smtell umoriti,« »Taka podlost — pisma pcestrea&tik V tem hipu Je Mina zasovražffie feasla. Rada bi bHa ae (Sestavil®r »Nismo pi aota&B UHaenriti, kakor-si ti, propalica, umoril avejega bsato Betmardak . Lojze je srdito stopal poleg Mine. oma&aval I«1 Kmet odpre skrinjo. Ker se že slabo vidi, jo potegne k oknu. V skrinji ne najde ničesar. Že jo hoče zapreti. Pa se mu zdi deska na desni strani predebela. Krepko udari po nji kar s pestjo. Deska se odloči. Bila je dvojnata. Za desko najde Čemernež novo pisanje, ki je zašlo v špranjo. Kmet ga prečita in se vzradosti. V pismu je zapisano, da je sosedov oče pri-goljufani denar že prejel in potrjuje njegov prejem. Na koncu pristavi oče, da je denar, ki je v skrinji, po njegovi smfti sinova last. Čemernež hiti s pismom k Veseljaku: »Moj oče je denar pošteno vrnili Poglej!« Veseljak prečita listino in se oddahne: »Odkar si mi prinesel tist denar, se je naselila skrb v mojo hišo! Menda sem v duši slutil, da ni nekaj prav z njim! V Diiflilhn 8jeB9ke ure 1 garancijo n 'jconeje DUUlinC, pri H. WACHTKB, Noro mesto predalu čepi vrana in drži v kljunu šop bankovcev. »To j« skrb! Zapodiva jo!« zakričita oba. Vrana ju ne čaka. Denar izpusti in zle-ti skozi okno. Sosed čemernež odhiti z denarjem domov. Ženi izroči znesek za skopuha Gašperja, da mu dolg takoj poplača. Odslej sta živela oba soseda srečno. Včasi ju je še obiskala skrb. Veseljak jo sploh ni hotel spoznati, pa tudi Čemernež se je krepko otepal in jo podil, dokler je ni prepodil. Skrb se je naveličala beganja od soseda k sosedu. Odšla je drugam. Odslej sta oba živela srečno do smrti. t V globoki žalosti naznanjamo svojim sorodnikom in znancem, da so umrli naš oče ozir. soprog Luhan Blaž, p. d. Žalehar zemljak, cerkveni ključar itd. po dolgi mučni bolezni, večkrat prevideni s svetimi zakramenti, v nedeljo 4. oktobra. Pogreb bo v torek 6. oktobra ob 9 zjutraj. Svete maše zadtšnice se bodo opravile v župni cerkvi v Zasipih. V Zasipih, dne 4. oktobra 1931. URŠULA, žena; ANDREJ, sin, z družino; FRANČIŠKA, hči — in ostali sorodniki. wwHfai—mMtirffii 1 ''n''1'*«^-"? CD Poročne prstane, budilke i.t ti. .jsaižak ku >',e najceneje pri |p?| 10*19 JA KO v HamnlHu na Šutni r asproti tarne cerkve. Zavarovalnice, požari, požigi 2e v preteklem, zlasti pa Je v letošnjem letu, so se požari proti pričakovanju, ki ga pokazuj« statistika, tako pomnožili, da moramo to označiti kot izvanreden pojav. To daje povod zavarovalnicam, da javno izrazijo svoje mnenje. Vzroki požarov so nesrečni slučaji, dalje neprevidnost in malomarnost zavarovancev samih in pa požigalci, ki iz špekulacije zažgo svoje lastno imetje ali s požigom uničijo tuje premoženje. Namen zavarovanja je kriti po nesrečnih slučajih nastale škode. Nikakor pa ne spadajo v okvir odškodninske dolžnosti vsled velike malomarnosti ali pa celo iz špekulacije nastale škode. Požari iz malomarnosti, neprevidnosti, se preprečilo v glavnem na ta način, da se zabrani nepoznanim in sumljivim osebam dostop v poslopja, poveča pazljivost nad otroci, ter zlasti prepove kajenje in neprevidno ravnanje z lučjo in vžigalicami v gospodarskih poslopjih in prostorih, kjer se nahajajo lahko upaljivi predmeti. Posebno Daž-njo je oolatfati na redno čiščenje in pravilno vdrže-vanje dimnikov, peči in ognjišč. Obstoja pa seveda še mnoNe! Najbolje je, da se čim prej vrneš v ječo.« Tedaj se je sirovo zarezal. Oho, ali mi ne privoščiš teh dveh dnevov prostosti? Da bi bila ti kdaj zaprta — ti! Dan in noč med golimi stenami, ob strašnem žrtju in od jutra do noči delati! Ti, ti bi morala noter, ti! Daj mi za žganje!« Nekaj ljudi je obstalo in začudeno zrlo razca-panca, ki je motovilil z rokami pred lepo oblečeno gospodično. Skoraj bi bilo prišlo do navala. Tedaj je Mina s tresočimi prsti vzela iz torbice denar in mu dala pet dinarjev. Zaničljivo jih je obračal v roki in dejal: »Zelo gosposko! Pet dinarčkov, če je brat prost za dva dni! »Lojze, danes, ko si zvedel, da mati umirajo, boš pil žganje?« Okrenil se je in izginil v žganjarni. Mino je zeblo, ko je čakala zunaj brata. Zardelega obraza se je vrniL Za pet dinarjev jedobil zadosti jeruša, da si je t njim utešil prvo strast. Nahrulil je sestro: »Domov pojdem, ko bo tema. Ne maram, da bi vsak tepec zijal vame.« Tiho je rekla: ,>Preden bova doma, bo že temno. Jože naju pričakuje na kolodvoru e zaprtim vozom.« Stisnil je pest 8» »Tudi Jože je baraba!« Na to mu ni odgovorila, povedala pa mu je, da mu bo kupila novo obleko, suknjo, klobuk in čevlje. Zadovoljno je zamrmral in v neki trgovini so ga pre-oblekli. Zdaj je bil na videz dostojen*človek, umil in obril se je v kaznilnici. Še enkrat je zahteval denarja za žganje- Ko mu je Mina odločno odvrnila, da ga ne da, ji je zagrozil, da se ne odpelje k materi. »Saj je bolje ,da se ne odpelješ,« je rekla Mina odločno. »Ondi je stražnik; povedala mu bom, kaj in kako je s teboj...« »Mina, kaj si znorela?« Namignila je stražniku in šla k njemu. »Mina, nikar mi ne jemlji teh dveh dni; saj bom pameten ...,« je zaprosil. Medtem je bila že pri stražniku. A ga je le vprašala, kje je Kolodvorska ulica. Ko sta bila spet sama, je rekla Lojzetu, da menda zdaj že ve, da se ni šaliti z njo. Preklinjal je. Na kolodvoru je Mina naročila dvakrat kosilo za brata, ki ga je hlastno pogoltnil. Kupila mu je še dve čaši piva in šest dobrih smotk. V tretjem razredu sta se odpeljala domov. Nobeden od njiju ni spregovoril. 29. Doma je šla Mina strahoma k materi. »Kaj si bila z doma?« jo je vprašala bolna mati. »Da, morala sem nekaj potrebnega preskrbeti.« Prijela je mater za rokoi. Vročična je bila, Minina pa mrzla ko led. »Kakšne lepe, mrzle roke imaš, Mina! Daj mi jih na čelo; vroče mi je.« Mina jo je slušala. Nato se je opogumila in rekla: »Mati, veliko veselje imam za Vas.« litrov mleka; KO kg mesa; 30 kg sočivja; sladkorja; 25 kg mr.sti; 8 kg soli. Moč časopis/a. Koliko moč ima dandanes časopisje, to dobro vedo nasprotniki sv. vere, zlnsti Judje. PariSki jnd Cre-mieux je govoril svojim tovarišem: »Vse je znvs-no od pouka v časopisju. Toraj skušajmo na vsak način, da si časopisje prilastimo in potem bo vse naže.c In res, judje imajo dandanes v rokah svetovno časopisje. Najlažja smrt. — Zenice se pogovarjajo pri kavi o smrti.-Vse bi rade vedele, kako človek najlažje umri — Meni se zdi, pravi ena, da je najlažja smrt zmrzniti. Človek zaspi in ko se prebudi, je mrtev. Zaletel. — Kmetu je pogorela hiša. Pride ko-misijač in sprašuje: No oče, kako je pa ogenj nastal? — Aa? - Kako I, kar začelo je I - Hitro ali počasi? — Dolgo se nt hotelo prijeti. Primera. Dva Ribniča-na Bta se srečala ko sta vsak svojo robo prodajala po vaseh. >No, kako gr« z lesenimi žlicami?« je vpražal prvi. »I. 110, tako kakor pri bolniku, vsako uro eno *Hco,< se odreže drugi. gter. 41 :l*)MUUVH , ttue H. ukiabn mi. SbtmSUf Ure. itoiim m sretomm fc«jsite pečeni indobro H. SUTTBEP Liubljsna 1 IVefcinova uhca M. 4 ,—dja se na vse ta« Baroka, Amerike. Afrike. Ari jr ia Avstralije tovaa« ar » fevicl. Ure v vseb cenah od Din «4 — naprej. ®t. 00 Kflrvmasaa anker ftia44'—, s sekundnim kazalcem Din 78 —. 61.121 Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kartice« ©hi. et. «5. Sadilna [H«navMijo blaga v Ipeoemjski in niannfatotanii Ktroki, 20.80 Sašaški večer: Prejios s Suiaiai s «odeiui«uiituu Le^a irunJva >Je.ka - (govor mestnega župana in župnika), 22.15 Salonski kvintel. — Nedelja 11. oktobra: V30 Prencs cerkvene gla«be, 10 Versko predTtva-njc, 10.30 O reji plemenito mutrije, 11 Salouski kvintet, 12 Dnevne vesti, pločoe, 15 Praznične »ic, 15.30 Ribnifan Urban, M Operetne arije pojeta s 6preniljevanjem salonskega kvinteta gdčna Zupanova in g. Jelačin, 36.45 fr. Bevk: .Alaleriu greli t, ljud&a drama (Ljudski oder), 20 Koncert pevske- St kvinteta. 20.45 Flavta šoto s klavirjem, 21.30 armonika-solo, g. Kovač,, 22.15 S»lo«fki kvintet. — Ponedeljek 12. oktobra: 17.80 Salonski kv5n'.ri, 18.30 Deževnik — pomočnik v tovarni gospe Flore, 19 Oeščina, 19.30 Higijenskn ura, 2o Prenos kon-cerla komornega triu »Sloge . — TtreV 13. ofcfcAra: 1750 Otroški količek, 18.15 Salonski kvintet, 10.15 Nemfčina, 19.45 Etika in sociologija evangelijev, 20.8!) Prenos i/. Zagreba. — Smla 14 oktobra: Opoldanski program odpade, 1H Salonski kvintet, 19 Ruščina, 19;ito Ivan .Sergaijovie Turgnuijcv, 20 Simfonični koncerl Ceik« Filharuiuui ie >*■ fogp)._____________ tr • »s v« ••• Krojači, šivilje, ne šivilje, pletilje! strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg M, « preseli na Mestni trg 5/II. (poleg magistrata). « krojače najmodernejši kakor ludi enostavni taji moških oblek, uniform (važno za vojne ob-vtinike), za preč. duhovščino in druge. Šiviljam, neiiviljam, pletiljam zelo lahek sistem, da se la+iko "alta tekom tečaja priuči izdelali obleko ip® wsa-ri Metlvoila'1. sinžna, poštena, »talno »'užibo. - Ponudbo >U»bra hiša r it. 11368 ua upravo Douoi.uba. Mnfa ----«esji»ejmi dfhsia v ek»iier»o žteparico jmena delavnico — M t vso oskrbo v Ium — Po-»adbe ius apravs Domoljuba pod »Čevljar« št. 11.812. fflZBffital« sajsisa sprejme tako i Kutisr lv n. mizarstvo, Viž-moj jo bfh žt Vid uul Ljubljano. ii do Hi ! vrst divjačine kupuje tlalno in proilnia čvr.6