Ameriška Domovi iv a ■‘■J..: i lwJ%/W E P B GsMs IH-ff HO /W1 >rV' ' <,H ; V.v ; . ; AMCRICAN IN SPiRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth^ Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 25, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV teausescn v lelavah! Vodnik Novi tetobovi ”—_— j Johana Grajš komunistične Romu- Po kratki bolezni je 10. julija skuša utrditi svoj O- 1972 umrla v St. Augustine Marjani položaj. nor 93 let stara Johana Grajš, Bukarešta Rom — Nico- ro;iena Movrin> Preie živeča na ^ Ceausescu je bil' v zadnjih jNorwood Road’ r°jena v Novem ;ekaJ letih brez dvoma nespo-'kotu Pri Prezidu’ P^omače 'en vodnik in gospodar Romu- Lovnckova V Ameriko je Ni le glavni tajnik Komu- Pnsla leta J909^ Blla 3^ vdova ;iSti^e partije, ampak tudi Pa pok. moZU Jožetu, mati dveh bednik republike. Doma je1 dvakrat ^ara mati, dva- _ I r V' T V-V V* O f'' -f <-> V' "V-V-, i -v-, I ^ "V* l T" ^^aio držal vajeti v rokah vse na liniji partije, v hoVt3v^i B0,Btiki pa je hotel se •>- pri doK3110 S ^em’ ko 3e ohranjal ie odnose s Pekingom. ; krat prastara mati in dvakrat tudi praprastara mati. Bila je sestra pok. Antonie Janež, Mary . . , . in Lene v Brooklynu, N.Y., Ja- . »-m tem zameril Moskvi;"eza v We?'Vl.r8“1'1 J Franoe Po®a» s i„ „i,™iJMaunn v “"ucah. Pokopana je na pokopališču Kalvarija. Frank Sober Mladina v polllični nagnjenosti deljena hunski predsednik je obi-bij i Zak°dna glavna mesta in V nedeljo je umrl na svojem — __^ domu na 424 E. 323 St., Willo- lani tudi v ZDA. Letošnjo j wick, Ohio, 90 let stari Frank friRlad ie obiskal 8 držav v A- Sober, mož Mary, roj. Logar, j, j*- P°vsod je hotel iskati ko-'preje poročene Jerman, oče An-p 1 Za romunsko gospodarstvo.1 toinette Zabukovec in Sophie VSe ^m ni bil Posebmo uspešen. McDonough, 4-krat stari oče. Je, izgleda, začelo pora- Rojen je bil v Doljnih Sošicah v vrstah Komunistične par- pri Dolenjskih Toplicah, od ko-Pomisleke proti Ceasescuje- der je prišel v ZDA 1. 1902. Tam drž. ave. Ro se gih 0sebnemu vodstvu partije in 3e imel 4 se3tre in brata, ki pa le pretekli teden po dol- so vsi že mrtvi. Bil je član ADZ št. 12, Kluba slov. upokojencev v Euclidu, Euclid Rifle Cluba in v«. • ■*- v -L-J dV~X.HU u., J—l LXV~XXVU XVXXXC V_xi Ll UCL XXX ? 1PraVah zbrala partijska pevskega zbora Triglav. Leta Ferenca na zasedanje, je Ce- Suk"L^ 10 pozval, naj mu izgla-Zaupnico. V svojem obsež- bem Poročilu je navajal uspehe 24, ki so že vpisani v volivne imenike, dajejo prednost McGo-vernu pred Nixonom v razmerju 57:41. Toda tisti volivni upravičenci, ki še niso vpisani v volivne imenike, dajejo prednost Nixonu v razmerju 46:43. Številke govore precej jasno m dajejo prav vodnikom Nixo-nove kampanje, ki pripovedujejo že dalj časa, da bo za njihovega kandidata tem boljše, čim več mladih ljudi bo vpisanih v volivnih imenikih in čim več jih bo seveda volilo. Tisti, ki so sedaj že vpisani v volivne imenike, so v pijvi vrsti mladi ljudje, ki so končali višjo Josigz - inču veni j-vu jej ob 8.15, v cerkev Marije Vne- , šolo ali pa so vpisani na visokih razvo' f!bela v prvi vrsti za j bovzete ob 9., nato na Kalvarijo. 1 šolah. Mladi volivni upravičen- dal jg ezke industrije. Napove-! Marija Prijatelj ' ci, ki so zaposleni, se za vpis ni- Skfajša /eCan^e dob0d3^ov hL Včeraj je umrla na svojem so dosti menili. Prav ti naj bi domu na 1841 Dansy Dr., Eu-; bili konservativnejše usmerje-clid, 86 let stara Marija Prija- ] ni in zato podporniki Nixona. telj, roj. Krze v Gori pri Sodra- ...... —.=. žici, od koder je prišla v ZDA 'gan) v starosti 84 let, bil je vdo- 1. 1958, vdova po pok. Franku,! vec, oče Alberta. Zapustil je 1910 je odprl grocerijo na Carry Avenue, kasneje pa se je preselil na Sylvia in E. 152 St., kjer je imel grocerijo in mesnico do leta 1959, ko je šel v pokoj. Bil „r“tike 7 Preteklih h«!. ~~ ^ — ^ako ■ ^ud^ 0 nov3b načrtih, j je član Slovene Grocers and SpQdJe naPovedal, da bo v go-1 Merchants Association. Pogreb Vecjor‘'R'u posvečala d ržava, bo iz želetovega pogrebnega za-dank POZOrno3t potrebam vsak-1 voda na E. 152 St. jutri, v^sredo Potrošnje, med tem ko Mladi volivni upravičenci, ki še niso vpisani v volivne imenike, dajejo Nixonu prednost pred McGover-nom v razmerju 46:43. PRINCETON, N.J. — Zadnje povpraševanje Gallupovega zavoda za ugotavljanje javnega mnenja je pokazalo, da utegne napraviti' McGovern veliko napako, če bo res izvedel obsežno kampanjo za vpis mladih volivnih upravičencev v volivne imenike za novembrske volitve. De- Umefni satelit ZDA začel raziskavo Zemlje SENAT VČERAJ ZAVRNIL PREDLOG POMOČI TUJINI NEW YORK, N.Y. — V nedeljo so ZDA poslale v vesolje na pot okoli Zemlje v razdalji 5661 ____________ mili umetni satelit z obsegom o , . . v. „ . v . .. . . Senat je sinoči odklonil predlog pomoč tujini z 48:42 glasovom, ko so preje kritiki Nixonove vietnamske polk tike prvič uspeli predlogu dodati obvezno dopolnilo o končanju vojne v Vietnamu. zemeljsko površino z malo izjemo okoli obeh tečajev. Umetni satelit je dolg 10 čevljev, pa ima dve veliki krili, ki prestrezata sončne žarke za njihovo pretvorbo v električno e-mokratski kandidat in njegovi nergijo za oskrbo naprav in a-svetovalci so prepričani, da bo paratov Zemljo obkroži vsake dober del novih volivcev volilo 103 minute enkrat. Predvideno demokratskega predsedniškega je; da bo umetni satelit s svo-kandidata v novembru. j jjmj a.parati deloval v redu naj- Gallup je prišel do drugega manj eno leto, lahko pa bo tudi zaključka. Volivci v letih 18 do dve ali tri. 1,965 funtov, katerega naloga j<^ proučevati Zemljo in pošiljati podatke o odkritjih nazaj nanjo. Včeraj je satelit začel opravljati svojo nalogo. WASHINGTON, D.C. — Na- loga črtajo vse omembe o kon- Nov satelit, ki nosi ime ERTS- sprotniki Nixonove politike v Čanju vojne v Indokini. Ta pred-1, bo vsakih 18 dni pregledal vso! v Indokini so uspeli včeraj iz- log je bil odklonjen z 49:46 gla- glasovati dopolnilo k predlogu sovom. Predlog o umiku, ki je pomoči tujini, ki določa, da naj bil sprejet, je stavil sen. John ZDA umaknejo vse svoje oboro- S. Cooper, republikanec iz Ken-žene sile, kopne, pomorske in tucyja. Predlog je bil sprejet v letalske iz Indokine v teku šti- dopolnjeni obliki, ki jo je pred-rih mesecev potem, ko bo Se- 3°žil sen. E. W. Brooke, demo-verni Vietnam izpustil ameriške krat iz države Massachusetts. vojne ujetnike. Dopolnilo je bi-! ------o----- lo izglasovano z 49:46 glasovom. I Woodcock na poti Vodnik republikanske manjšine! v ZSSR v Senatu Hugh Scott je takoj! DETROIT, Mich. - Leonard je dohodkov in! W-»3o deiovnega tedna delo rvk~iJI1° P02ornost je vzbudi-teIjs^0V0 Poudarjanje prija-sk0 2va tesnih vezi s Sovjet-Knj R020’ S si je bil še se druge ugodnosti. navzkriž. iveza hvali i Irakom tocjeri SKVA, ZSSR. — Pretekli *esio ^ SOv3etsko časopisje pri-£kih vVesR 0 odhajanju sovjet-gipta °3a®bih svetovalcev iz E-3og0»’ .J3 so opravili svojo na- tno. Isto je trdil tu-Poslanik Abdel Ka- I'alo ^em vneto zatrje- Wam a Priiateljstvo in sode-Slobnu med Egiptom in ZSSR di e b° m trd: trd^ ta vanje možno v svobodi in medsebojnem razumevanju. jbcdo je mogoče Po temeljitejši analizi tega načrta postane jasno. dajvim narodojm/ato naj bi Slo-j niki,. aktivni upokojenci, so bili pravzaprav nikogar ne bo popolnoma zadovoljil, marsiko-jvenci čuvali'vsako svoje življe- šiloma izgnani iz 148 župnij, 193 ga le deloma, nekaterih pa prav nič. V to zadnjo skupino j nje- To zahteva dandanes pamet popolnih nezadovoljnežev spadajo tisti, ki zastopajo stali-'-" šče razbitja Jugoslavije in zgraditve, na njenih razvalinah, popolnoma samostojnih in suverenih narodnih držav. Tem je seveda široka federacija v načrtu še vedno mnogo pre- do izraza v raznih okrožnicah ozka, kar je razumljivo; narodna država v kakršni koli federativni Zvezi ni ne popolnoma samostojna, ne suverena, ker odstopa (čeprav prostovoljno) del najvišjih funkcij suverenosti osrednji oblasti Zveze. Toda to je nujno in neizogibno za vsako skupnost! Sicer pa absolutne suverenosti v resnici sploh ni, če hočejo ljudje in narodi skupaj živeti v znosnem sožitju. Tu gre pravzaprav bolj za stopnje samostojnosti in neodvisnosti kot pa za absolutnost. Možje v Stansteatu so to imeli pred očmi in so se prizadevali najti tako formulo, ki bo do najvišje možne mere jamčila posameznim narodom in njihovim državam samostojnost in to za vse enako, ne da bi jo večji mogli kratiti manjšim. Zato so omejili oblast Zveze dejansko le na dve zares važni področji: na vodstvo zunanje politike in na narodno obrambo. Glede financ smo že povedali, da Zveza ne pobira nobenih davkov ali taks (samo carino), pač pa vsaka država na svojem področju vodi davčno politiko po svojih zakonih in le odšteje Zvezi po posebnem ključu svoj vsakoletni prispevek. Torej finance niso v oblasti Zveze. Ostali dve ministrstvi Zveze (za gospodarsko sodelovanje in za zakonodajo Zveze) sta manj pomembni in ju bomo prešli. Vodstvo zunanje politike je najvažnejši del federalne oblasti. Ne veliko-manj vojska. Ti dve branži sta večidel prenešeni na odločanje v skupnosti tudi pri konfederativni povezavi držav, ki pomeni najbolj ohlapno sodelovanje med članicami. (Primerjaj konfederacijo držav Beneluxa!) Jasno je zatorej, da mora biti tako tudi v tesnejši povezavi, ki jo predvideva načrt demokratične alternative. Pa so celo tu predvidene gotove možnosti za udeležbo in sodelovanje držav. Vsaka država v Zvezi ima pravico pri Zveznih ambasadah, konzulatih in drugih zastopstvih v inozemstvu postavljati svoje trgovske, kulturne, turistične in izseljenske zastopnike. Glede vojske predvideva načrt (kot že omenjeno), da ima vsaka država svoje lastne oborožene sile, Zveza pa le specializirane edinice in načrtovanje za vojaško obrambno celotne federacije. Velja pripomniti v tej zvezi, da v Združenih državah nobena država nima takih pravic, še manj seveda kje drugje. Formulacija stansteadskega načrta je tako liberalno zasnovana v prid samstojnosti držav-članic Zveze, da bi bil z njim lahko zadovoljen vsak, ki pametno predvideva obstoj Jugoslavije tudi po padcu komunizma. Ne morejo pa biti zadovoljni tisti, ki zahtevajo razbitje za vsako ceno. Poudarek je: za vsako ceno. Najbrž tudi ne oni na drugi strani, ki jim lebdi pred očmi — kot fata morgana — narodna asimilacija v enotno jugoslovensko nacijo. Težko je vedeti za večinsko mnenje v tem pogledu doma, a zdi se, da so ti oboji v znatni manjšini. Zlasti še, če bi se mogel predložiti narodu načrt demokratične alternative,'o kateri se lahko zapiše, da je njen obstanek deloma za federacijo, deloma za konfederacijo, torej nekako v sredini, in tako širok, da bi zadovoljil narodne aspiracije vsakega naroda \ mejah Jugoslavije, če bi se kdaj dejansko uresničil. Očetje načrta so bili širokogrudni dovolj, da so predvideli v uvodu svobodno odločitev vsakega teh načrtov, da se v svobodnih volitvah izjavi ali za svojo samostojno državo (brez Jugoslavije) ali pa da svoj pristanek na skupnost v okviru Jugoslavije. Skušali so svoj dokument formulirati tako, da bi bil tak pristanek čim lažji. dognati kakšen bo konec.”' — 'kraju) . (Iz poročil.) Omenja Smatram, da p. Bernard v tem uboj župnika Hubreta Leiler-ja, članku kaže, kakšna zmeda, je,'ki je umrl na posledicah ran da ni bilo lahko takrat; ne eni 21. marca 1942. Umor znanega ne drugi miselnosti se nisi mo-! učenjaka dr. Lamberta Ehrli-gel opredeliti. Sicer je namigo- cha, ki so ga na ulici pobili, ko vanje, da vodijo odpor podtalne1 se Je vračal od sv. maše 26. ma-komunistične sile, a se je sma-jja 1942. Župnika Franca Nahti-tralo, da je to le naci-fašistična! gala> padel pod zločinsko kroglo propaganda, ki hoče s tem slo- 17. junija 1942. Kaplan Franc venski odpor razdvojiti. Za julijsko številko Ave Maria (1942) je p. Kazimirja Zakrajška OEM članek: Narod doma — moli — molimo z njim! Poziva nas, da se združimo v molitvi s trpečim narodom doma. Natisnjen je naslednji spis: Gorenjci v kata- kombah (iz poročil). Zanimivo pa je Izvirno pismo iz starega kraja (piše A.V.). Obsežno je cd 12 do 14 strani. Samo odlomek, (ki pokaže, da denar, ki ga pošilja Pomožna akcija slovenskih župnij služi v pomoč). “Naši Slovenci, ki so sedaj v Srbiji, trpe veliko pomanjkanje in so v hudih stiskah. Zlasti še radi neprestanih bojev med Morda bo kdo ob koncu naših razmišljanj resignirano vzkliknil: Saj imajo tudi komunisti v svoji ustavi in zako-, n ih mnogo tega, kar predvideva demokratična alternativa jin skuša kar mogoče dobrega — poglejte, kako stvar izgleda v praksi! Vlada neomejen 1 storiti,- Švar je isti dan bil ustreljen kot župnik Nahtigal. Omenja še smrt župnika Janka Komljanca v Prečni, .ki je bil na podoben način kot prejšnja dva, odveden po oboroženih zločincih in u-morjen nekje v samoti. Kaplan Henrik Novak je istotako padel pod morilno roko v Hinjah. * Poročilo se zaključuje: To so žalostne novice. Zakaj padajo slovenski duhovniki v takem številu pod kroglami zločincev? Poročila v ljubljanskih listih vale vso krivdo na komunistične tolpe “Osvobodilne fronte”. Mi se za enkrat vzdržimo sodbe. Razmere morajo biti straš-Nemci in četniki. Kakor med ne, toda kje je krivda teh stra-dvema mlinskima kamenoma so., hot, bo povedala bodočnost. Pomožna akcija, ki se vodi iz Poleg duhovnikov padajo tudi Ljubljane, stori mnogo dobrega j svetni ljudje, katoliški odličnja-vendsr so medsebojni stiki ved-! ki vseh stanov, pod kroglami no težji radi tolikih državnih | zločincev. Nihče pa ne ve, koli-mej, ki so vmes. Tudi je opa-!-ko takih žrtev je pokril prežati, da Nemci to akcijo vedno! zgodnji grob. O vseh teh velja bolj postrani gledajo. ! isto kot o duhovnikih. Sploh je Od naših zastopnikov sta zla-i tragedija dema tako zapletena, sti dva neprestano zaposlena s | da bo šele bodočnost odkrila res-tem lepim delom. G. Blatnik je nično stanje. Molimo zanje! skoraj vedno na potu med! Spominjam se, da vsa ta po-Ljubljano in Belgradom. Drugi, rečila so takrat dobila med na- g. Luskar, se pa tam doli drži centra.izem, močnejši izžema šibkejšega, vse se odloča Beogradu. Odgovor je kratek, vendar dovolj prepričljiv: \ sedanji Jugoslaviji vlada diktatura ene same partije, ne odločajo vlade federacije ali republik, ampak osrednje vodstvo partije s totalitarno oblastjo nad ustavo in zakoni. Kar Okoli 30,C00 Slovencev je doslej izgnanih na jug. Okoli ene tretjine v Srbijo, ostali v južno mi ta odmev: Smatrali smo, da so ti uboji povzročeni od okupatorskih sil, ki hočejo, da se narod razdvoji. Nismo mogli verjeti, da bi brat brata pobijal! Precej časa je vzelo, da smo se sarnah in odgovarjati na stotine vprašanj. Najgrše je bilo, da so nekateri teh uradnikov, med njimi tudi nekateri rojaki, gledali na brezdomce kot na nekako rajo, ki mora ponižno klečeplaziti okrog teh uradnikov, ki so bili povečini tudi sami brez-doanci. Še danes ne morem razumeti prenehalo vojno stanje v Uru- no na Montevideo, kjer gvaju. : skoro polovica vsega urugvaJ V 85 dneh vojnega stanja so skega prebivalstva. E)r^aVinn urugvajske varnostne sile zada-1 šteje, kakor je znano, 2,800,^ le težke-udarce komunističnim ljudi. V zadnjih tednih pa so Tupamarom, odkar so leta 1965 pamari začeli prenašati svJ začeli nastopati s prvimi terori- gverilo spet na podeželje, stičnimi izpadi proti demokra- skušajo, kakor ugotavljajo ciji v državi. z ^ zaplenjenih dokumentov, Še v prvih tednih letošnjega staviti “drugo fronto”. ^ Hrvatsko. V Srbiji je zanje še! vživeli v resničnost, da je res ta- nekako preskrbljeno, na Hrvat- je komunizmu v prid, se izvede brez ozira na pisane zako- skem je pa zanje obupno, zlasti ko, kot poročajo podtalna poročila, ki so nas dosegla, da so se slovenskega pregovora, ki trdi,! ieta s0 se Tupamari širokoustili,1 Latinska Amerika in da smo Slovenci bili v bedi in j da “obvladajo že toliko javnega ni svet pozorno zasledujeta r strahoti vedno bratje. Pa ni bilo mnenja v državi, da bi lahko voj v Urugvaju in ugotavlja a tako. Sovražili smo se kot zveri. Kako strašna je bila naša slepota, da brat je ubijal brata. V tujini, v taboriščih Italije tudi nisem mogel razumeti ozkosrčnosti in nerazsodnosti nekaterih naših rojakov. Kak.or vemo, za Ameriko si moral imeti sponzorja. V slovenski pisarni ga nisem mogel dobiti, ker jih niso imeli več na razpolago (ali pa jim ni ugajal moj obraz). Ko sem to potožil takratnemu taboriščnemu kaplanu rev. A. Rezniče-ku, rojenem v Pragi, me je po češko ozmerjal: “Zatracani pane”, zakaj pa mi nisi tega že prej. povedal.” Ni minilo tri tedne, sem jaz po njegovi zaslugi preko češkoslovaške katoliške organizacije dobil vizo in sponzorja. Pozneje sem to doumel, ko sem .prišel k ternu sponzorju v S. Dakoto. Ni bil bogataš, temveč toliko je imel, da je svoji češki organizaciji garantiral in podpisal kar na slepo za 50 brezdomcev. Med njimi sem bil tudi jaz. Če bi ne bilo prijatelja rev. Aloisa Reznička in tega češkega sponzorja, moja življenjska pot ne bi bila tako srečna v jeseni mojega življenja. Obema moja prisrčna hvala! C Pred 25 leti sem bil še mlad in poln zaupanja v lepšo bodočnost. Ko sem se leta 1946 po razsulu Jugoslovanske kraljeve vojske in po mojem privatnem življenju v južni Italiji moral podati v Rim, da izpolnim v glavni pisarni IRO vse podatke za življenje v taborišču, sem se kot dober Slovenec, prišedši v Rim, podal s taksijem v Slovensko pisarno v predmestju Rima. Ko sem vstopil v to slovensko hišo, me je vratar vprašal, kaj hočem. Rekel sem, da bi želel zvedeti razne stvari o Rimu. Pusti me v predsobo pisarne. Sedem in čakam. Prišlo je precej ljudi iz pisarne in so me o-gledovali kot osmo čudo. Oni me niso poznali, jaz pa njih ne. Končno po dveh urah me nekdo pokliče v pisarno, ime sem že pozabil, in mi reče vpričo petih drugih: “Vi ste bili v službi pri Jugoslovanski kraljevski vojni misiji! Zdaj, ko Vam teče voda v grlo, smo pa mi dobri!” S hitrim korakom iz pisarne sem jim dokazal, da mi ne teče voda v grlo. Par ulic vstran je bila Jugoslovanska pisarna, kjer so me bratje Srti prijateljsko sprejeli in mi šli v vsem na roko. V par dneh sem bil sprejet v taborišče Cine Citta! Tu bi dodal nekaterim: “človeku je treba iti v globino in širine, kajti človek je vreden, da mu posvetimo veliko več časa in pažnje in ga ne degradiramo s hitrimi opredelitvami! * Na vožnji z ladjo preko morja v zadnji noči nisem mogel zaspati. Tako mi je prišla na misel: Ljubezen, in to večna. Seveda, to je bilo v začetku, ko je odleč' pojavlja v različnih oblika^ svobodnem svetu. Razvoj Pa b veda zasledujejo tudi zločhrs elementi na Kubi, v Moskvi _ v Pekingu, ki so si takšno sprevidel položaj in dal vladi proste roke za preganjanje komunističnih škodljivcev urugvajske demokratične 'družbe. Novi predsednik Bordaberry, ki je 1. marca 1.1. prevzel predsedstvo nove vlade, po demo-J kratskih volitvah, na katerih je' komunistična Široka fronta (koalicija komunistov, levičarskih' krščanskih demokratov in dru- [ < gih negativnih političnih gibanj - ^ ^ ^ in skupin) žalostno pogorela, je| Batawa; WiiU _ napovedal splošno preganjanje! uredništvo! Upani) da Vam lel tupamarskih teroristov. Že 15. i prihranim delo ^ stroške v ^ maj k no državico, kakor je Urugval predstavljali za lažji Prok el kakor se je izkazalo. Iz naših vrst Ont. __ SpOŠtO^ aprila mu je parlament odobril! ri z obveščanjem o poteku oklic “vojnega stanja” ter so vo-| rcčnme_ priložena je den& jaške in policijske sile, ki so d« ; nakaznica in tudi nekaj za bile proste roke za uničevanje! skovni in sklad. na-1 I Te-le dni tudi pri nas vp' dveh mesecih polovile jejo Tostal Code> z abljub°« tupamarskih zločincev, slednjih okrog 400 gverilcev. V istem času so odkrili blizu 70 gverilskih skrivališč, od kate- sih potuje pošta res s rih so bila mnoga povezana 3elju' trežba bi' bo potem poštna posL-^ trejša. Vsaj nekaj upanj a-^eV0 naglico! podzemskimi kanali in kloaka-j želim Vam_ da bi število ^ mi, kjer so se Tupamari gibali j ročnikov poraslo in da ^ bi kakor v svojem elementu. Za-'zvišalo tudi število o3eb, kl plenjenih je bilo na stotine brzo- pridno p0|iljai1 ldDipise. strelk, pušk, pištol, rečnih gra-j g spoštovanjem! d nat, municije in eksplozivov. jv0 y[ed^’e Našli so tudi skrito “bolnišni-! * ^ co”, opremljeno z modernimi Cleveland, O. Cenjen0 ^ zdravniškim materialom. ! redništvo! Zopet je leto na0.^ Poleg okrog 400 teroristov so in priiožen0 Vam pošiljava z3 varnostni oddelki zaprli še sko-|za enoletno naročnino in dar ro 600 ljudi obeh spolov, ki so;tiskovni sklad. z bili “pomožne'sile” gverilske or-1 -n----.tHtio vedn ganizacije. Med temi so zlasti! Ameriško Domovino • veseljem pričakujeva. P°z vSe Ijava uredništvo, upravo 1 bralce lista. Joseph in Mary jjrova bilo blagostanje, kasneje, ko se je denarnica sušila kot eter v o-peracijski sobi, se je pri njej večna ljubezen ohladila. Jasno, izbrala si je nekega bogatega trgovca Bareza. Postal je straš-J no ljubosumen, posebno še, ker zi primanjkuje pastirjev- .^0 sem stanoval v njenem stanova-1 dim se zdi delo s čredo Pre ^ nju. Neko noč, ko sem spal, je in slabo plačano. Naraščaj3 ^ natihoma prišel v mojo sobo in čeprav so v nekaterih PaS j- mi na čelo nastavil revolver in kočah televizorji, pastirji 9^ rekel: “Schiavo”, če ne izgineš majo prednost tudi pri na( jjj takoj iz te sobe, te bom ustrelil1 transistorskih sprejemnih •— toda še ni izrekel celega stav-S motornih koles, ka v italijanščini, sem mu z vso! “Pravda” piše, hitrostjo zbil revolver na tla,pridobiti pisatelje, skočil v V Sov jeti ji bo pastirjev zVe- MOSKVA — V Sovjetshi^ ■ iteW da , ^ njega, ga prebutal m tisk in RTV, da bodo o P ^oSti vrgel iz sobe, da si je nalomil | pisali in govorili ter nekaj kosti. Seveda se je konča- prikazali njihovo zlV . ,jeiH lo na policiji, z ukazom, da mo-1 predvsem pa je treba paS ram zapustiti mesto v treh dneh.! zagotoviti boljše dohodke-In ta ženska z angelskim obra- i zem je pred menoj na policiji! irana, da sem jaz prvi napadel | Kitajski potrošniki so gonjenega novega ljubimca. Danes j domačih tovarn žarnice, ^0, sem srečen in vesel, da se je ta-1 rij o 3.000 do 5.000 ur, kar ie ^ ko končalo. Dodajam pa: Narav-' jevrsten rekord, saj doslej ^ no je, da od mišičastega člove-'čajne žarnice svetijo le ' ka pričakujemo krepkega in'tisoč ur. Kitajska industrij zdravega duha. In če ga ne naj-j nima težav s prodajo svoji demo, smo razočarani. Od dekle-j izvodov, zato izpopolnjuj6^. z3-z angelskim obrazom priča- rabno vrednost izdelkov,^ ^ Žarnice gorijo 5000^ ^ kujemo srčne miline, če te ni, radi kakovosti slavij” ■" og0' nas zelo moti in razočara. V tem | svetovnem trgu. Tam i6^ premišljevanju, smo v jutranjih j sto slišati pripombe zarau ^ urah prišli v pristanišče New j hove zunanje podobe, zaoZOl-iiO' i' ork. O tem pa drugič. | zdaj tej posvečali vec P L. G. ! sti. i vzp°' mnenja vsak trenutek oklicali svojo, pa- da je demokracija, če je ^ rarelno vlado. Izkazalo se je, da na in ve kaj hoče, pravzap je bilo to cenena komunistična edina zmožna uspešno prega propagandna taktika, kajti uru- ti komunistično zločinstvo, u ^ gvajski parlament je pametno KANADSKA DOMOVINA ] mogli, da je prireditev tako le- cene za parkiranje avtomobilov po uspela in želijo vsem vesele iste, le čas so zmanjšali za eno V nedeljo, 30. julija, na Slovenski dan na Slovensko ieloviščel Vodja plesne skupine iz Six Nation’s rezervacije James Skye s svojim sinčkom in enim od njegovih spremljevalcev. Njegova plesna skupina bo nastopila na letošnjem. XIII. Slovenskem dnevu 30. julija 1972 v Slovenskem letovišču PN Boltonu. HAMILTONSKI ODMEVI Hamilton, ont,.'<— Ameri-a Domovina ?biayila zupr že nekajkrat nmjkfe iz hamiltonske iS-kjer je veliko Slovenili 'r^1 S° Ze^° ^eliavni in zaveci-eprav ima le malo let živ-se že zelo uveljavlja ^nja, vseh SL vanja so dosegli naj mlajši in mladinci s svojim rajanjem. Naj mlajše so gospodje iz Toronta že povabili, naj rajanje ponovijo na tamkajšnji farmi v nedeljo, 2. julija, mladince je pa Farni odbor povabil, maj poka- dejavnostih, ki so značilne | žejo svojo umetnost na farnem °vence. Imamo slovensko jv tlo0- dramatski krožek, folklor-od vazne pevske zbore, skupmc otroškega, ki Pavdur je še najbolj jn v Sen) pa ido mešanega in stQS zbora odraslih, ki main Za si°vesne prilike. Tu jnl arn spravimo skupaj tudi hiški orkester, ki kar čedno gra. Imeli reditev. smo tudi več pri- bamATEPJNSKl DAN ^ za teti Je le še lep in prije- tisti S^0rrhn na vse to, kar se je zap6l^ naredilo, povedalo in Sy °'v dopoldne pri drugi tih u*9** S° nas otroci presene-2aipel.° So tako lepo in občuteno bater' Ptan^e Matere božje. Ne-jejn 1tS° beiaii, da so s tem pet-pev„° i0ci prekosili celo odrasle ^vce p ■oos pa je, da so peli z Vejjv. liCa ^ navdušenjem. Neka dek-2ila A nred petjem litanij opa-niki i 9 S° nohateri odrasli ver-la je rneb s°ize v očeh. Vpraša-tnati ^arno, zakaj jokajo. Njena la, .^e ljudi po maši vprašaje jim je šlo na jok. Bila da žalujejo starši H nmrlimi sorodniki ali Pa kar smo v teh V°rili- - hrajih ^es.cas tauij iipL, nismo slišali petih lijih tak,bozje in otroci so Ham jg° ohouteno zapeli, da se ih hehof^ Srcu har milo storilo oči.” e nam prišle solze v banketu. Na koncu proslave se je gospa Manja Erzetič v imenu staršev zahvalila gospem učiteljicam, gospodu Klinetu in obema duhovnikoma za njih trud pri učenju otrok ter jim izročila darove. Vsi obdarovani vzgojitelji se staršem lepo zahvalijo. Vsi navzoči so se nato lahko posladkali z okusnim pecivom in kavo, nekateri so pa segli tudi po krepkejših pijačah. Prireditev se je zaključila v zadovoljstvo mladine in odraslih. • IZLET SLOVENSKE ŠOLE pri Sv. Gregoriju Velikem v Hamiltonu. V soboto, 20. maja, je slovenska šola zaključila redno šolsko leto 1971/72 s prelepim izletom v ROYAL BOTANICAL PARK. Pred odhodom smo se že bali, da nas bo megleni hlad pred določeno uro nagnal domov. Toda v parku smo se hipoma znašli v prijetnem pomladanskem ozračju, da smo lahko odložili toplejšo obleko in se razgibali na svežem zraku naprej z enourno hojo preko travnikov, gozdičkov, ob jezer-cih, kjer so se poigravale majh- (med njimi so bili izkušeni igralci odbojke), nekatere pa so privlačile ribe, ki so se izzivalno razkazovale na malih jezer-cih. Zabave je bilo dovolj za mlade in odrasle udeležence. Kar težko smo se ločili od lepega in prijetnega travnika, ki so ga obdajale prelepe goščave grmovja in mladih ter starih dreves. Vendar čas odhoda je prišel in vrnili smo se k cerkvi sv. Gregorija Velikega, kjer so gospe učiteljice razdelile učencem in učenkam letna spričevala v upanju in prijaznem vabilu, da se bomo prihodnje leto zopet srečali v prelepi in zanimivi slovenski šoli. ❖ LETNI FARNI BANKET, banket v spomin posvetitve cerkve in doma je potekal v domačem in družinskem okolju. Udeležilo se ga je veliko slovenskih družin kljub temu, da je ibil istočasno “Long weekend", ko je več družin odšlo na daljše izlete, na katere so se že dalj časa pripravljali in si jih upravičeno želeli. Gostje so bili zadovoljni z večerom predvsem zato, ker so nastopili naši mladinci pod spretnim vodstvom gospoda Klineta. Vsi navzoči so jih nagradili z navdušenim ploskanjem. Gospodu Klinetu gre vse priznanje za trud, ki ga ima s temi vajami. Vendar to je le začetek. Treba bo nadaljevati, da se bo naša mladinska skupina lahko primerno vključila na televizijskih oddajah in se uveljavila v mednarodnih natečajih folklornih nastopov in se tako pokazala in izkazala tudi pred širšo javnostjo. Prav posebno se nahvalimo vsem, ki so velikodušno in s skritim delom pripomogli k u-spehu našega praznika: gospe v kuhinji, dekleta pri strpžbi, možje in fantje v baru in na parkingu ter drugod. Predvsem pa se prisrčno zahvalimo gospem, ki so napekle toliko in tako dobrega peciva. Prav pri tej prireditvi smo lahko ugotovili resničnost izreka: V SKUPNOSTI JE MOČ. Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej ! PRVO OBHAJILO. — Lepo in ganljivo je bilo videti sprevod prvoobhajancev, ki se je iz župnišča pomikal proti cerkvi k sv. maši. Vreme je bilo izredno lepo, kot bi ga nalašč naročili za to lepo slovesnost, ker je dež ponoči očistil in osvežil ozračje, da je nebo jasno in Čisto kot ribje oko gledalo na izvoljeno skupino nedolžnih otrok in njihovih srečnih staršev. V cerkvi so jih verniki že čakali, pevci slovenske šole so jih pozdravili s pesmijo sv. Frančiška: ALELUJA! Veselo so odmevali glasovi malih pevcev in pevk, ki so navdušeno prepevali. Verniki so imeli od ganotja rosne oči. Približal se je naj svetejši tre- nutek: SV. OBHAJILO. Ver- j ZADNJI DAN VEROUKA. - nikom je bilo gotovo prijetno’V petek, 16. junija, so se otroci pri srcu, ko so otroci ponavljali! zadnjikrat zbrali pri verouku. molitve v slovenskem jeziku in jih zaključili z očenašem in zdravomarijo. Po obhajilu je bila še kratka zahvala in nato smo imeli procesijo sv. Rešnjega Telesa, ki je bila edinstvena točka tega dneva, ker so prvobhajanci med petjem malih “slavčkov" z mašnimi strežniki in duhovni- Po kratkem nauku v cerkvi so bili pri sv. maši, pristopili so k sv. obhajilu in tudi molili so v slovenskem jeziku, kakor na dan prvega sv. obhajila. Med počitnicami naj jih starši večkrat spomnijo, da bodo lepo pripravljeni pogosto pristopali k sv. obhajilu in naj jim pri pripravi kom spremljali Najsvetejše po tudi pomagajo. V jeseni ob za-cerkvi, nakar smo slovesnost zaključili z blagoslovom. Drugod po svetu so lahko bile večje in veličastnejše procesije sv. Rešnjega Telesa, toda tako primerne in tako prisrčne pa morda niso imeli nikjer drugje. Slovesnost je bila zaključena s prelepo pesmijo: KRISTUS KONČNO ZMAGAL BO. Nato smo se pa slikali kot še nikoli prej. Od vseh strani se je bliskalo in svetilo, da je očem kar vid jemalo. Sledil je zajtrk za prvo-obhajance, pa tudi odrasli smo srknili kavico, da smo lažje počakali na kosilo. Naj reče kdo, kar hoče, ampak ta dan je bil v resnici eden! stregel z okusnimi hrenovkami najlepših v naši farni skupnosti, in kakavom. Zahvalili so se mu četku šolskega leta se bo darovala zanje sv. maša, h kateri naj bi zopet vsi prišli in pristopili k sv. obhajilu. * MAŠNI STREŽNIKI NA IZLETU. — V soboto, 17. junija, so se mašni strežniki zbrali pri cerkvi ob deveti uri in nato so se odpeljali. Prva postaja je bila župna cerkev sv. Andreja v Wellandu pri gostoljubnem župniku gospodu Vukšiniču. Najprej je bila sv. maša,.pri kateri so strežniki lepo odgovarjali in peli. Gospod župnik je nato strežnikom razložil zanimivosti svoje cerkve, nakar jim je po- in zadovoljne počitnice. Enako želimo hamiltonski •CiiiaKO zeiimo iianuiiuiisisj vouje siuveiisiiui puujcuij Slovenci vsem rojakom razkrop- sprostitev sprejeli različno, vsi I T "v-v 1 W - V* ^ 1 .—. tAa-k r-* ^ I “f 1 "1 T /—V r"\ O 1 1 art Ijenim po širnem svetu. I. D. Pohvaliti je treba dobre matere prvobhajancev, ki so tako lepo pripravile vse potrebno za zajtrk. Pa še nekaj spodbudnega so naredile, kar je treba zapisati z zlatimi črkami v farno kroniko. Naročile so, naj opravimo mašo za prvoobhajance, da bi ostali pridni in pobožni vse dni svojega življenja. Kasneje smo se domenili, naj bi ta maša bila o-pravljema ob začetku šolskega leta. Kaj pravite, ali bi ne bilo lepo, da bi se vsi prvoobhajanci tedaj zopet zbrali obenem s svojimi starši in bi vsi zopet skupno pristopili k sv. obhajilu? Zopet bi bilo lepo in ganljivo. PA ŠE ENA ŽALOSTNA, ki je pretresla družino Jožeta Zabukovca. Umrl je po skoraj dveletni nezavesti v bolnici in doma devetletni Johnny Zabukovec. Poslovil se je od tega sveta 16. junija, v petek opoldne. za gostoljubje, se naložili v avtomobile in odpeljali k Niagarskim slapovom. Obhodili so jih in občudovali, se slikali, filmali in nakupovali spominke. Ko so bili že utrujeni, so sedli na zeleno tra.vo in privlekli na dan svoje zaloge z vsemi mogočimi dobrotami. Temeljito okrepčani so zopet sedli v avtomobile in se odpeljali v Marine Land. Ogledali so si akvarij, šli v dvorano k predstavi, kjer so občudovali spretnost tjulnov i n delfinov. Ker so jih nekateri hoteli gledati iz neposredne bližine, so jih delfini, ko so pljuskali v vodo, prav temeljito oprali. To je bilo smeha in zabave. Ogledali so si še živalski vrt, odkoder se skoro niso mogli ločiti zaradi krotkih in ljubeznivih srn, kozic, jelenov, jagenjčkov, pa tudi osličkov, ki so se jim dobrikali. Polni doživetij so se spravili v av- Varnosini svet IH zahteva izpustitev arabskih častnikov ZRUŽENI NARODI, N.Y. -Varnostni svet je s 14:0 glasovom ob vzdržanj u ZDA izglasoval resolucijo, ki zahteva od Izraela, da takoj izpusti 6 sirijskih in libanonskih častnikov, ki jih je ujel tekom vpada v Libanon 21. junija 1972. Resolucija naroča predsedniku sveta argentinskemu poslaniku Carlosu Ortizu in glavnemu tajniku ZN K. Waldheimu, da se potrudita za izpustitev ujetega vojaškega osobja. Izrael je razpravo v Varnostnem svetu bojkotiral, ker ta ni hotel razpravljati istočasno tudi o izpustitvi vseh vojnih ujetnikov na Srednjem vzhodu. Kurt Waldheim se je prizadeval doseči istočasni izpust Izraelcev v Siriji, pa ni uspel, ker je Izrael vztrajal, da morajo razgovori vključiti tudi Izraelce v egipt-skem ujetništvu. Egipt je to zahtevo odklonil in ostalo je vse pri starem. tretjino.) Vodje slovenskih podjetij so pa razmišljajo, kaj bo treba u-kreniti. Ker pa je zaenkrat precej omejitev, bo s p r o s titev predstavljala le 7% industrijske proizvodnje. Kongres kemikov v Ljubljani Nad tisoč domačih in tujih kemikov je sodelovalo na tretjem jugoslovanskem kongresu za čisto in uporabno kemijo. V devetih akcijah so prebrali 740 referatov iz skoraj vseh področij kemije. Vzporedno je bila tudi razstava opreme in instrumentov za raziskovanje in kontrolo kemičnih procesov, razstavljala so med drugimi tudi podjetja iz ZDA, Nemčije, Italije, Nizozemske in Japonske. Bil je priden in ubogljiv. Svo-j tomobile, ki so jih odpeljali na jemu očetu je večkrat rekel, da domove, bi bil rad angelček. Bog ga je uslišal. Na pogrebu je od žalosti in sočutja do preizkušene družine večina udeležencev imela solzne oči. “Toda mi vsi vemo, da imamo v Kristusu in njegovem vstajenju poroštvo našega vstajenja. Kakor je On vstal, bomo vstali tudi mi. Kristus je šel v nebesa pripravljat nam prostore. Za Johnnyja je bil prostor že pripravljen, zato ga je poklical. Bog je angelce preštel in videl, da mu eden manjka, pa je prišel in je Johna vzel. Žalujočim izrekamo sožalje in obljubimo naše molitve. Naj-višji naj jim da moč in nebeško tolažbo.” (Iz nagovora ob grobu.) DAN OČETOV. — V soboto zvečer, 10. junija, je Katoliška Ženska Liga priredila družabni večer za družinske očete. Marsikdo se ga ni udeležil v prepričanju, da bo ta prireditev en teden kasneje, kot je navada v teh krajih. Vendar je bila udeležba zadovoljiva. Nastopili so tudi mladinci in zarajali svojim očetom na čast. So se res potrudili in lepo zaplesali. Navzoči so jih zato nagradili z obilnim ploskanjem. Če bodo vztrajno nadaljevali z vajami pod spretnim vodstvom gospoda Klineta, ki se mu ob tej priliki za trud prav lepo zahvalimo, bodo lahko dosegli še veliko večje uspehe in se uveljavili v mednarodnih folklornih skupinah. Članice Katoliške Ženske Lige se toplo zahvaljujejo vsem, ki so pripo- So jim ti ljudje odgo- ne in velike ribe. Ustavili smo Prižla bitev y '|e popoldanska prire-^ikov taradi nekaterih zamud-Se PrireH-MTl0 morali čakati, aaPovecUltfcV ni mogia začeti ob Očakov ni-Urb Hoda nestrpno ^°pla^a an-,e gledalcev je bilo St°Poivl °, 2 neprisiljenim na-tako ki je poslušalce etrovUSP’ da 80 nastopajo-ZaPloskni:0m vsakokrat bučno Je ^ S t.Pm --- 0voljstv tem pokazali svo-Največ odobra- se ob vodometu, ki je v mavričnih barvah bruhal iz sebe čudovito vodo, da je pršila na vse strani. Ustavili smo se nato na planjavi, zakurili ognje in nato pričakovali, kaj bo iz žarečih o-gnjišč skočilo v naše roke, da bi se po naporni hoji temeljito o-krepčali. Med pričakovanjem smo lizali sladoled in tako je bilo naše pričakovanje kaj sladko in prijetno. Po okrepčilu je vsak udeleženec izleta, mlad ali že odrasel, poiskal zabavo, ki mu je najbolj prijala. Mlajši so se lovili, poležavali na soncu, lovili ribice. Starejši pa so se večinoma zabavali s podajanjem žoge Vesti iz Slovenije Dragocena izkopanina v celjski opatijski cerkvi V zadnjem času je celjsko spomeniško varstveno službo presenetilo dvoje pomembnih odkritij: pri urejanju kapele v južni ladji opatijske cerkve so pod tlakom v globini 75 centimetrov naleteli na ostanke starejše stavbe, zatem pa še na večji kamnoseško obdelani marmorni blok. Kot nam je povedal direktor zavoda Ivan Stopar, so izluščili temelje neke pravokotne zasnove z zidovi, debelimi kakih 70 centimetrov. Notranji deli so bili zapolnjeni z estrihom. Najdba je presenetila, saj je na prvi pogled očitno, da gre za ostanke verjetno prvotne cerkve. Današnja opatijska cerkev izvira namreč šele iz zgodovinskega 14. stoletja, temelje te nedvomno starejše arhitekture pa po vsej priliki lahko datiramo vsaj v obdobje romantike, če ne celo v zgodnejši čas. Po besedah I. Stoparja ni nič manj presenetljiva tudi druga najdba. V steni se je namreč pokazal del večjega marmornatega bloka, ki je bil kamnoseško obdelan. Ne gre za antiko, kot bi pričakovali, pač pa za spodnji del romanskega kipa. Plastike iz tega časa so pri nas izredno redke, rekli bi skoraj lahko, da jih praktično nimamo. Edina primerjava v našem gradivu je nagrobna plošča ustanovitelja žičke kartuzije O-tokarja, ki jo danes hranijo v pohorski cerkvi sv. Areha. Vse kaže, da gre tudi tu za ostanke nagrobne plošče, ki je svojčas tvorila pokrov srednjeveškega sarkofaga, saj je kip nazadnji strani ravno obklesan. Strogost kompozicije, monu-mantalno koncipirane gube oblačila in drugo bo verjetno nudilo možnosti za umetnostno in kulturno zgodovinsko opredelitev kipa, že zdaj pa lahko z gotovostjo trdimo, da pomeni najdba dragoceno pričo o kulturni tvornosti na našem prostoru in v času, katerega podoba je, če odštejemo nekatere redke naključno hranjene spomenike, zavita v popolno temo. Most pri Litiji Litijčani dolgo čakajo na nov most čez Savo. Že pred leti so jim ga obljubili. Sedaj je cestni sklad Slovenje uradno objavil, da bodo z gradnjo pričeli v avgustu, dela pa bodo končana do oktobra 1973, povezava mostu z zasavsko cesto na desni strani pa naj bi bila urejena do leta 1975. O novem kresniškem mostu ni bilo še nič določenega sklenjeno. Srečanje slovenskih novinarjev v Ljubljani V veliki dvorani ljubljanskega magistrata se je 5. junija začelo peto srečanje novinarjev iz Slovenije, Julijske krajine in avstrijske Koroške. Novinarji so obiskali še Škofjo Loko, Lendavo, Mursko Soboto in Slovenj-gradec. Help Wanted Male Male Help Wanted Permanent opportunity for man with mechanical ability to progress to factory manager. Must be able to read, write and speak English. Apply FIFTH AVENUE COFFEE 1108 W. 9th St. 621-2508 (144) DELO DOBIJO £šš@»i9 oskrbnika - par Morata živeti v hiši, nič otrok, lepo stanovanje, prosta elektrika, kurjava, telefon, dobra plača. Kličite 321-5838 podnevi, 943-2581 ob večerih, razen petka in sobote večer. (141) MALI OGLASI Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša z garažo in velikim vrtom je ugodno naprodaj na E. 60 St. Za pojasnila kličite: 951-9252. -(143) Pozor! Barvanje hiš zunaj in znotraj. Kličite vsak čas. 361-7946 (141) Cene v Sloveniji V Sloveniji so bile do 15. junija vse cene zamrznjene, s 15. junijem pa so sprostili cene 25,000 produktom iz 13 gospodarskih panog. Sicer so že tudi Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija. (141) V najem Štiri-sobni apartment, na novo dekoriran. Kličite 431-6798. (142) V najem 5-sobno stanovanje blizu Sv. Vida. Oglejte si na 5516 Carry Ave. Zadaj. (141) STARO IN NOVO! Kolose jem v Rimu. Enote italijanskih oboroženih sit kažejo- s-vojo vzvežbanost pred Naprodaj Hiša 4VŽ sob, pol zgotovljeno zgoraj, v jako dobrem stanju, prej sproščali kakšne cene ali pa ^ velik lot, blizu cerkve sv. Kri-našli kako stransko pot sprošča-i stine. 531-2198. nja. (V Beogradu npr. so ostale! __ _ ______i (144)„ I ou.u.iii.yjr7 IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN strežljivega krčmarja, je tujec Green Road, C., O. 44121; načelnik j povedal, da res išče mladega za bo1- oskrbo Frank Sluga, 1192 E. človeka, ki mu je v žlahti. H76 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; ... - njegova pomočnika Art Eberman Mladega. Kako mladega?’ijn j0hn Petrič; dopisnik Frank je vprašal narejeno slovesno ! Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko krčmar. Da nekako sedemnajst-! Novak; maršali: Jože PEVSKI ZBOR JADRAN j Peter Terpin, knjižničar France Predsednik Louis Smrdel, pod- j Jenko, športni referent Peter Dra-preds. Jennie Primc, tajnik-blagaj- ■ gar, nadzorni odbor: Milan Zajec, nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood I Ivan Hauptman in Jaka Mejač. mladine Allan S-pilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Kateremu daje prednost, ovčje- nato siliti v gosta, naj mu vse mu ali kozjemu? Rib, bravine, zaupa, koga je izgubil, kdaj in ovčjega sira in kozjega, vsega kako. Kakor ga je prej sin, bo v izobilju; gospod da naj bo | tako se je zdaj sam hvalil, da le miren, lačen ne bo šel od; pozna ves Rim in da ves Rim hiše. Pa poceni, kar zastonj! pozna njega. Pohlevno in kar tako rekoč, zastonj, zato ker je omočen spričo zgovornosti po-mesto Rim eno samo in je v mestu Rimu en sam krčmar ‘Pri trojnem Bo’; prav po resnični zgodbi, kakor je neki gospod poslal pred seboj slugo, naj mu z besedo “bo” zaznamuje najboljše gostilne, pa so mu morali potem na grob napisati, da je umrl, propter nimium est, est, est — radi prevečkratnega bo, bo, bo. Sredi v besedi je otrok pridržal tujca za roko in vzkliknil: “Ecco — glej, tu sva!” Popotni je opazil nad nizkimi vrati obesek s trojnim “Est”. “Vstopite, kar vstopite,” je bodril deček. “Moj oče ve vse!” Sloki potni je prikimal, se sklonil in stopil v krčmo. Prav slično suhoten človek kot deček letneea ie novedal tnipc Krč j R°cco La Penta, Allan Spilar; vodja rečnega, je poveaai tujec. Krc- mlaHinp A1ian s^iar- riuhnvne mar je poizvedoval še dalje: “Visok? Nizek? Golobrad?” “Srednje rasti, lep mladenič z medlimi brčicami morda.” “Črn, plavolas, kostanjev?” je hotel vedeti vse živahneje krčmar. “Kostanjevih las,” je vedel tujec. “Se nosi?” “Se nosi po dijaško. Menda v spremstvu odraslega človeka z bledim licem in črno brado.” Pevska društva Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-Sajevec, | varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1283 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie IJmenik raznih društev n ,riuv; ................................................. Babbitt, Mojstri odra: Frank ivan-i v. „ „ I cic, William Mehaffey, Joe Novak. Ultarna društva o0a4 E. Sl St,, 341-6<44; zapisnika- pQr0Qeva]cj; Miss Josephine Mišic, rica Mrs. Helen Mirtel; nadzornice: j Mollie Frank, R. Klancher. — Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. ry Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA _ Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3o44 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Mary Grden, . ^ V." - ! se mu je poklonil in vprašal, Fr?nc:es Eaischel; tajnica in blagaj- česa zeh. Mesto potnega je po- Road> 681.08i3; zapisnikarica Ma-vedal otrok: “Rib, bravine, sira, ovčjega in kozjega.” “Džulio?” je iskal nekam osuplo suhi krčmar v smisel sinovih besed. “Džulijo! Pa kaj govoriš?” “Rib, bravine, sira!” je klical deček nestrpno in vlekel tujega gosta za mizo. Tujec je sedel. “Gospod, želite?” je stal krčmar pred njim in se klanjal. “Rib, bravine, sira? Ali naj strežem?” Gost je prikimal. Krčmar mu je postregel. Gost je povabil dečka, naj prisede: “Sedi in jej! Saj sva se zmenila, da bova obedovala skupaj.” Z nemim pogledom, ki je vse razodel očetu, je beraček kaj urno prisedel k tujcu. Jedel je, da je bilo veselje gledati. Tujec je opazil, kako gleda krčmar bolno zavistno in obenem ljubeče po svojem sinu. “Privošči mu,” je vedel gost, “saj mu je oče; pa mu je vendar tudi zavisten, ker je tudi sam lačen. Ubogi krčmar pri ‘Trojnem bo’! Njemu bi drugače napisali na grob.”? Tako je premislil in vprašal moža, ali je krčma njegova. Izvedel je, kakor je že domneval, da je mož le najemnik. Povabil ga je, naj prisede. Krčmar se je navidezno branil, a še ko je prigovarjal gost, da bi se čutil počaščenega, je krčmar že sedel in jedel, hvaleč s polnimi usti' svojega prijaznega gostitelja. Tujec je naročil tudi vina. Tudi vino je delil s krčmarskima in videl, kako so polagoma začela lica mlademu in staremu postajati nekam manj bleda. Pod zagorelo poltjo se je pokazala rdečica. Ko sta se oče in sin za silo odteščala, sta začela dobrega in prijaznega ‘gosta’ hvaliti in povzdigovati v deveta nebesa. Prav na debelo sta ga imenovala 'največjega človeka’, ‘velikega dobrotnika’, ‘prijatelja ubožcev’ in ‘očeta sirot’. On sam se je po svoji navadi tegobno nasmihal. Za trenutje je bil pozabil svojih lastnih skrbi in je poslušal krčmarja, ki mu je začel pripovedovati zgodbe svojega življenja in se raznežil do obilnih solz, ko je omenil rajno svojo ženo, ‘ne-hvaležnico sveto’, ki ga je zapustila samega s siroto. Zdajci pa je utihnil in posuhnil za besedo svojega sina, ki mu je bil poše-petnil, da tujec nekoga išče. “Nesrečni Džulijo,” je vzkliknil navidezno nejevoljno, “pa mi to šele zdaj poveš?” Z neskončno vljudnostjo in neprimerno zvedavostjo je začel Stražar; banderonošinj a Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dar. pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd.. blagajnik Stanley FIribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik France Lovšin, nadzornika Ivan Jakomin in Rudi Lekšan, odborniki: Joe Habjan .France Kovačič, Peter Dragar, Mira Kosem, “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin, Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Puitz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Puitz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Avgust Dragar, podpredsednik Lojze Mohar, tajnik France Zalar mlajši, 682 E. 159 St., telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. | Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Pevovodja: inž. Franček Gorenšek.' Zakrajšek, France Hren, Julka Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, v zimskem času pa ob nedeljah ob oderski mojstri: Matija Hočevar, 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair France Jenko, Polde Omahen, arhi-Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor var Srečko Gaser, točilnica: France Korotan, 1033 E. 67 St., Cleveland, Kastigar, Tone Štepec, France De-Ohio 44103. jak, reditelja: France Stanonik in Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednica Christine Kovatch, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Josie Mihahc > 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 441-4. tel. 731-6332, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Ed Lesko vec, John Mihalich, Milan Ulyan-Seje se vrše vsak drugi mesec n ^ drugi četrtek v mesecu ob 7. u zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid. Ohio. 6RDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, | da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko, l) Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K S K J AMERIŠKA SL8VESS8SA KATOLIŠKA JSDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAKEJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p« takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladW0 • posmrtnine za neomejeno vsoto c za onemoglost, pcškodbe in operacije do vsote $600.1!!) » za odrasle člane bolniško podporo » članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico IzP' izrezek in pošijite na glavni urad K.S.K.J. oinl* (K.S-K.J-) AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikatic«) v naši okolici. IME ..................................................— NASLOV PRVO STRIŽENJE Malega Christopher ja Olsena so v New Yor-ku pripeljali k frizerju. Vse se mu je zdelo nekam sumljivo in ni hil nič dobro razpoložen. Ko je bilo vse srečno opravljeno, so bili zadovoljni vsi trije, ostriženi Christopher, mati Mrs. Edwin Olsen in frizer George Ventura. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA ST.OVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana