Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celja Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tisk in klišeji CETIS Celje POLLETNI POSLOVNI USPEH 1971 Kakor vsako gospodarsko organizacijo, tako tudi naše podjetje sili splošni gospodarski položaj, da pogledamo podatke gospodarjenja za prvih šest mesecev 1971. Prav tako pa tudi notranji predpisi podjetja zahtevajo, da seznanimo z osnovnimi podatki in rezultatom proizvodnje celoten kolektiv. Navedeni podatki se nanašajo le na gradbeništvo (brez menze in počitniškega doma) in sicer: 6. Ostanek dohodka — dobiček (za rezervni sklad, skupne rezerve, poslovni sklad za osnovna in obratna sredstva, sklad skupne porabe s prispevki za izobraževanje in rekreacijo, gibljivi del osebnih dohodkov ter za prispevke družbenih služb) 4,957.098 O nabavi in uporabnosti računalnika smo že poročali v prejšnji številki. Do danes so že uvedeni postopki v zvezi z izdelavo predračunov in situacij, ter z obdelavo podatkov o kupcih in dobaviteljih. Prav v teh dneh pa se programira obdelava osebnih dohodkov, ki bo stekla z novim letom. Prve začetne težave so prebrodene in računalnik začenja izpolnjevati svojo vlogo. Na sliki: programer tov. Žohar Rudi testira program za novouvedeno fazo obdelave (situacije) dinarjev CELOTNI DOHODEK 62,354.371 (realizacija storitev, proizvodov in drugi dohodki) Vsega porabljena sredstva (material, storitve, amortizacija, izredni izdatki in razlika nedokončane proizvodnje v začetku in na koncu leta) 38,676.082 DOHODEK 23,678.289 Pogodbene in zakonske obveznosti 2,394.780 Za osebne dohodke 16,326.411 Če ne bi pri finančnem rezultatu upoštevali vseh elementov in strukture realizacije (prepočasno nakazovanje, odlaganje plačil, nelikvidnost bank itd.), kakor tudi posledice restriktivnih ukrepov, bi bil doseženi dohodek za prvo polletje še dovolj ugoden. Uspeh povečuje tudi funkcionalna amortizacija, ki znaša v tem obdobju din 710.000. Pospešena amortizacija bo skrajšala amortizacijsko dobo osnovnih sredstev, obenem pa povečala finančna sredstva za nabavo novih osnovnih sredstev. V pregledu strukture dohodka in dobička je navedeno, da je 4 % stanovanjski prispevek med zakonskimi obveznostmi in je tako primerjava leta 1970 in 1971 tudi pri čistem dohodku zagotovljena. Samoupravni sporazum ugotavlja, da čisti dohodek predstavljajo sredstva, ki ostanejo delovnim organizacijam od dohodka po poravnavi zakonskih in pogodbenih obveznosti. Pri delitvi finančnega rezultata bo potrebno upoštevati, poleg programa osnovnih sredstev, zlasti nujno povečanje obratnih sredstev. Nelikvidnost v celotnem našem gospodarstvu prihaja do izraza še posebej v gradbenih podjetjih. Stalne razprave o vprašanju likvidnosti (mesečno ugotavljamo stanje obratnih sredstev z obračuni, dnevno pa na podlagi tekoče evidence) nam prikazujejo, da so vedno večje razlike med viri obratnih sredstev in njihovo vezavo. Gibanje obratnih sredstev v prvem polletju je doseglo 30. 6. 1971 naslednje stanje: I. VIRI dinarjev 1. Poslovni sklad in krediti a) posl. sklad — obratna sredstva b) krediti za občasna obratna sredstva — LB podružnica Celje 15,766.929 7,933.185 — LB 213.230 8,146.415 Ljubljana 213 8,146.415 c) dolgoročni krediti — za trajna obratna sredstva 687.561 — krediti za stanov. graditev 3,524.558 — krediti za 3 leta 1,028.268 5,240.387 Skupaj od a) do c) 29,153.731 2. Dobavitelji 16,886.787 3. Avansi in predplačila 20,547.721 4. Pripravljalna dela 1,747.521 5. Rezervni sklad 2,059.087 Vsega od 1 do 5 70,394.847 II. VEZAVA (PLASMAJI) 6. Kupci (po situacijah in računih) 34,429.707 7. Denarna sredstva 1,962.127 8. Zaloge materiala 10,998.510 9. Zaloge drobnega inventarja 3,466.022 10. Nedovršena proizvodnja 20,195.702 11. Pripravljalna dela 453.925 12. Komunalno urejanje in zemljišča 6,224.243 13. Oročena (deponirana) sredstva (k. 170.056) 6,506.304 14. VSEGA od 6 do 13 84,236.540 RAZLIKA (II—I) 13,841.693 (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarna »Aero« je v novem obratu v Šempetru, katerega so gradili delavci sektorja Žalec, že pričela z normalno proizvodnjo. Objekt je lep in vidno izstopa iz pokrajine. POLLETNI POSLOVNI USPEH 1971 (Nadaljevanje s 1. strani) Količnik obračanja poprečno izkoriščenih obratnih sredstev v prvem polletju 1971 zap. št. PU 27.5 str. 2 126.5 str. 5 62,354.371 32,123.868 Iz navedenega stanja obratnih sredstev je razvidno, da se je poslovni sklad, del za obratna sredstva, znižal na din 15,767.000, ker je znašal v začetku leta 1971 din 17,030.000 in sicer zaradi obračunane amortizacije na eni strani in nabavljenih osnovnih sredstev na drugi strani. Ker je poslovni sklad naš najmočnejši vir obratnih sredstev, moramo ugotoviti, da je delno obremenjen tudi z oročenimi finančnimi sredstvi. Obseg lastnih obratnih sredstev je s tem, čeprav samo začasno, omejen in je zaradi tega potrebno pri analizi obratnih sredstev tudi to upoštevati. Končno je treba omeniti, da splošna nelikvidnost v znatni meri vpliva na poslovni sklad, kar pa zopet povzroča veliko nihanje razpoložljivih finačnih sredstev v proizvodnji ob celem letu. Zaključek je lahko samo ta, da je nujno imeti čimveč prostih lastnih finančnih sredstev. Za stanovanjsko graditev nam je poslovna banka letos prvič odobrila dolgoročni kredit, ki je pa prenizek za predvideni obseg del. Z ozirom na to, da je banka ugotavljala in odobravala dolgoročne kredite za gradnjo stanovanj na podlagi obstoječih kratkoročnih stanovanjskih kreditov, je bila višina le-teh odvisna od obsega proizvodnje stanovanj v določenem obdobju. Iz pregleda obratnih sredstev so razvidni krediti za trajna obratna sredstva in tudi srednjeročni krediti (za 3 leta), ki se pa polletno, zaradi odplačila anuitet, znižujejo. Upniki so znašali 1. 1. 1971 din 12,296.000 in so se zvišali v prvem polletju že na 16,742.000 din. Dobavitelji so kreditirali 93 dni (1970 pa 41 dni). Tožbe so vse bolj pogoste, niso pa redki dobavitelji, ki zahtevajo predplačila za material in storitve. Avansi se bodo še vnaprej stalno zniževali zaradi obračunov dovršenih del. Iz seznama dolžnikov vidimo, da je bilo mesečno povprečje din 30,664.313 z vezavo 112 dni (1970 111 dni). Stanje terjatev pa je do sedaj najvišje in je njihova sestava naslednja: 1. situacije investicij dinarjev 26,248.575 2. situacije stanovanjskih objektov 821.790 3. razni računi storitev in proizvodov 6,719.837 4. kupci za osnovna sredstva 639.505 Skupaj kupci 30. 6. 1971 34,429.707 Odlaganja plačil in kreditiranje (že izvršenih del) znašajo za to obdobje din 7,973.812, od tega za leto 1971 din 4,314.657. Zapadle terjatve bomo morali še bolj intenzivno terjati, vse posa- mezne primere iz preteklega leta in starejše pa dokončno razčistiti in vnovčiti. Kljub zelo velikemu pomanjkanju materiala na tržišču npr. cementa, betonskega in profitnega železa, cevi itd. so zaloge materiala (brez drobnega inventarja) znašale v povprečju din 9.934.000, kar pomeni, da je nivo optimalnih zalog precej prekoračen. Vezava materiala je znašala 94 dni (v letu 1970 102 dneva). Določene zaloge materiala so v podjetju nujne in predstavljajo vezan denar. Zato zaloge pod pritiskom inflacije zahtevajo še dodatna finančna sredstva, kar gre na škodo razpoložljivih likvidnih sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti, da se prodajna cena gradbenih del le postopoma dviga in ne more sproti pokrivati nastalih razlik v cenah zalog materiala. Na podlagi odobrenega programa za nabavo osnovnih sredstev smo jih v prvih šestih mesecih nabavili za din 5.194.000. Pri problemu obratnih sredstev smo že omenili, da priliv denarja ne zadostuje za vse obveznosti. Zato je odbor za organizacijo in razvoj podjetja sklenil, da se začasno odložijo nadaljnje nabave osnovnih sredstev. Pri tem naj omenimo tudi to, da je bila določena, zaradi hitrejše amortizacije gradbene mehanizacije, tudi že navedena funkcionalna amortizacija, ki bo pa do konca tega leta verjetno, zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, vključena v predpisane povečane amortizacijske stopnje. Skupno in dokončno vrednost osnovnih sredstev, ki bodo nabavljena v letu 1971, bo potrebno vsaj v mesecu oktobru ponovno pregledati, ko bodo znani podatki devetmesečnega obračuna. Zastonj bi postavljali, pisali in razpravljali o urejanju in izboljševanju pogojev gospodarjenja, če ne bi bilo jasno, da se ti morajo zaostriti in vključiti v normalne okvire. Vprašati se je treba, če so naraščanju proizvodnih stroškov vzrok edinole cene? Če obračun določenega obdobja ne bi imel namena, da čimbolj razčisti celotno poslovanje in pripomore k še boljšemu rezultatu, bi bil prikaz poslovnega uspeha lahko še bolj kratek in tudi poenostavljen. Že danes je namreč jasno, da se slabo gospodarstvo v bodočnosti ne bo moglo obdržati in bodo nesposobna podjetja morala prej ali slej izginiti z odra gospodarskega dogajanja. Vsi pa se dobro zavedamo, da prav gradbeništvo prizadene vsaka restrikcija, še bolj pa reforma. Okrepitev gospodarstva zahteva konkretne dogovore, ukrepe in dejanja, ki naj zajezijo poplavo besed. Objektivne težave nas vsak dan opozarjajo in silijo, da moramo vsa naša prizadevanja usmeriti k čimbolj racionalnemu delu. Pri spremenjenih, dodatnih in več delih je treba vse sproti obračunavati in potem zaradi pokrivanja razlik pravočasno predlagati naročnikom del v plačilo (to zahtevajo tržna gibanja pa tudi sodobne metode sprejemanja poslovnih odločitev). V zvezi z zmanjšanjem obsega investicijskih del smo prisiljeni, da posvetimo še več pozornosti nekaterim bolj ali manj odprtim vprašanjem. Sedanja situacija ne more tolerirati težnje, da se posamezni problemi predolgo odlagajo. Če hočemo nelikvidna sredstva spremeniti v likvidna tj. v denarno obliko, moramo to reševati, kar je seveda razumljivo, v okviru poslovne politike podjetja. Če se del nelikvidnosti zrcali v premajhni poslovnosti, potem je zadnji čas, da prisluhnemo odkri- tim in dobronamernim pripombam in odločno ukrepamo brez bojazni za prehodne nevšečnosti. Logični sklepi ne dopuščajo prav nobenih utvar, da se ne bi mogle postopoma odstraniti ovire, ki v vsakdanjem delu in življenju še zadržujejo hitrejši napredek. CIRILI) POGRAJCU V SPOMIN Zopet je zavihrala črna zastava in oznanila, da je kruta smrt ponovno posegla v vrste našega kolektiva. Neverjetna vest o tvoji nenadni smrti nas je globoko pretresla, saj smo še pred nekaj dnevi skupno reševali nujne in težke gospodarske probleme podjetja — lastne investicije, prodaja stanovanj, problem objekta Agrotehnike — vse to je še tako sveže, da prosto ni mogoče verjeti, da iz tvojih ust ne bo nikoli več pripomb in predlogov za reševanje tekočih zadev. Delovno mesto, ki si ga z veseljem opravljal, je bilo odgovorno — ne pa tudi hvaležno. Upravljal si ga mirno, uspešno in strokovno za dvig in procvit kolektiva. Kot takšnega so te poznali in cenili, kakor tudi spoštovali tako poslovni partnerji, s katerimi si imel mnogo opravkov, prav posebno pa tvoji sodelavci, stanovski kolegi in mnogi prijatelji, ki te danes tako številno spremljajo na tvoji poslednji poti. V kolektivu, ki ga zapuščaš, si neumorno sodeloval in prispeval po svojih najboljših močeh in sposobnostih — celih dvanajst let, popreje pa si opravljal dolžnosti pri celjskem Graditelju. Generacija gradbenih delavcev, kateri si pripadal tudi ti, je v povojnih letih mnogo prispevala k izgradnji porušene domovine, z vso vnemo pa si v tem sodeloval tudi ti. V letih udejstvovanja na procvitu in razvoju našega lepega mesta, pa si bil močno udeležen v nekaterih soseskah, ki dajejo svojstveni pečat njegovemu modernemu izgledu. Vendar tvoje delo na tem področju ni dokončano, pustil si vrzel, ki je kolektiv ne bo lahko in niti hitro nadomestil. Ciril, mnogo prezgodaj, poln idej, elana in načrtov za prihodnost, star šele 51 let, si nas zapustil popolnoma nepripravljene, svoj kolektiv, kakor tudi tvojo ljubečo družino, s katero ste gojili še posebne načrte za bodočnost, ko bi odšel v zaslužen pokoj. Vendar je kruta usoda hotela drugače. Da, smrt, ta nepričakovana sila, pride zahrbtno in udari tam, kjer najhuje prizadene. Vendar življenje od nas zahteva in terja, da se soočimo s kruto stvarnostjo. To pomeni, dragi Ciril, da bomo tvoje zastavljeno delo, tvoje ideje poskušali po svojih najboljših močeh in sposobnostih nadaljevati in izpeljati, kakor je to bila tvoja vroča želja. Spomin nate, na tvoj lik, nam bo pri tem dajal moč in spodbudo. Težko prizadeti družini — soprogi in hčerkama — kakor tudi ostalemu sorodstvu izrekam v imenu kolektiva Ingrada, Društva gradbenih inženirjev in tehnikov, kakor tudi v svojem imenu, iskreno in globoko sožalje in obljubljam, da jim bo kolektiv ob tej bridki izgubi stal zvesto ob strani. Hvala ti za vse, slava ti! Celje, 27. 8. 1971 Govor direktorja podjetja ob krsti pokojnega Cirila MLADINCI PRED KONFERENCO Aktiv ZM tudi preko poletja dokaj pridno dela. Mladi pravijo, da si bodo oddahnili šele tedaj, ko bodo počitek zares zaslužili. Poglejmo nekaj najpomembnejših akcij aktiva ZM našega podjetja v zadnjih mesecih: — 3. julija je aktiv organiziral zanimivo ekskurzijo na Verd, za tem pa so si mladinci ogledali še Postojnsko jamo. — V juniju je imel ustanovni sestanek podaktiv ZM na sektorju Ljubljana. Po zelo zanimivi razpravi, kjer so mladi kritično spregovorili o problemih, ki jih tarejo, so si izvolili svoje prvo vodstvo. Vzdušje na dobro obiskanem sestanku je bilo zelo u-stvarjalno. Upamo, da bo ostalo tako tudi naprej. — O akciji na področju športa bomo poročali posebej. Trenutno so v ospredju priprave na jesensko programsko in volilno konferenco. Gradivo za konferenco je že pripravljeno. Sekretariat aktiva ZM ga namerava razposlati v zadovoljivem številu po vseh sektorjih in obratih. V prvi polovici septembra se bodo o gradivu (program dela, poročilo) pogovarjali v vseh obratih aktiva in na sestanku mladih komunistov. Program bo s temi razpravami dopolnjen. Sprejet pa bo na konferenci, ki bo predvidoma združena s seminarjem za nove člane konference aktiva ZM podjetja. Seminar in konferenca bosta v drugi polovici septembra. Franc Gazvoda dipl. ekonomist SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: — v oddelke osnovnih šol za odrasle — 5, 6, 7 in 8 razred — v tečaje tujih jezikov I., II. in III stopnje nemškega, agleške-ga, italijanskega, ruskega in francoskega jezika — v šolo za mlade kmetovalce KOKO Konjice — vsa stavbno ključavničarska dela so izdelek kovinskih obratov Delavska univerza Celje razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje seminarje, tečaje in šole: DRUŽBENO EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE: — politične šole za samouprav-ljalce in družbenopolitične delavce — seminarje za vodstva samoupravnih organov in komisij — problemske seminarje za družbenopolitične delavce in sa-moupravljalce — aktualne problemske seminarje in predavanja za vodstvene kadre v delovnih organizacijah — uvajalne seminarje za novo zaposlene mlade diplomante srednjih, višjih in visokih šol — uvajalne seminarje za mlade novo sprejete delavce — druge oblike izobraževanja po naročilu STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE — v oddelke za izredni študij poklicnih, delovodskih in tehniških šol (strojne, elektro, lesne, tekstilne, gradbene in druge poklice) in za pleskarje — za poklice ozkih profilov raznih strok — dopolnilno izobraževanje za razne poklice — za avtogeno in elektro varjenje — za varstvo ljudi pri delu — za kurjače centralnih kurjav — za strojepisce, stenografe in knjigovodje — za tehniške risarje — za skladiščnike — za voznike viličarjev — za strojnike težke in lahke gradbene mehanizacije — za vratarje in čuvaje — za vodenje delovnih skupin — o pnevmatiki v industriji — za inštruktorje praktičnega pouka — druge oblike izobraževanja po naročilu — po naročilu in v sodelovanju z delovnimi organizacijami izdelujemo profile, programe in učne načrte za poklice širokih in ozkih profilov — nudimo pomoč pri organizaciji in izvedbi praktičnega in teoretičnega pouka za pripravnike jp novo sprejete delavce — izdelujemo izobraževalne programe in preizkus znanja za varstvo ljudi pri delu — izdelujemo elaborate o sistemizaciji delovnih mest in perspektivne programe za izboljšanje kadrovske strukture — nudimo pomoč kadrovskim in vodstvenim delavcem pri razreševanju kadrovskih in izobraževalnih nalog v delovnih organizacijah — v kuharske in šiviljske tečaje — v tečaje za sprejemne izpite na višjih šolah — v tečaje civilne zaščite — v šole za starše — v šole za življenje — druge oblike izobraževanja po naročilu. Na zavodu dobite tudi vse informacije za vpis na višje in visoke šole v skladu z razpisom Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. Organizirana so predavanja za izredni študij za Visoko ekonomsko komercialno šo- lo, Višjo agronomsko šolo, Višjo pravno šolo, Višjo tehniško šolo, Višjo šolo za organizacijo dela. Vpis v oddelke za odrasle osnovnih, poklicnih, delovodskih in tehniških šol je do 10. 9. 1971. Za vse ostale oblike individualni vpis do 30. 9. 1971. Vse oblike izobraževanja organiziramo na sedežu zavoda oziroma po naročilu družbenih in delovnih organizacij v drugih krajih. Vse informacije dobite na zavodu v Celju, Cankarjeva ul. št. 1, tel. št. 25—34. Strojna delavnica mizarstva nabasana s polizdelki opozarja na potrebo po rekonstrukciji, katere načrti so že pripravljeni IZOBRAŽUJMO SE! SEKTOR PROIZVODNIH V maju leta 1970 sta se združila sektor zaključnih del in sektor centralnih obratov v sektor proizvodnih obratov s sedežem na Lavi. Jeseni istega leta pa se je osamosvojil še sektor za mehanizacijo s servisnimi obrati in je tako nastala dokončna formacija sektorja proizvodnih obratov, ki vključuje lesno industrijske in kovinske obrate. Pod lesne obrate spadajo: — mizarska delavnica, — tesarstvo — konstrukcije in barake, — žaga s sušilnico, — slikopleskarska delavnica Skupaj je v lesno industrijskih obratih 102 zaposlenih, letni plan pa je 8,100.000 din. Poznani dolgoletni član kolektiva, lesni tehnik Rafko Funkl, pomočnik šefa sektorja Pod kovinske obrate spadajo: — elektrodelavnica, — ključavničarska delavnica, — kleparska delavnica, — vodovodna delavnica, — centralna kurjava Skupaj je v kovinskih obratih 119 zazoslenih, letni plan pa je 9,800.000 dinarjev. Letni plan za celotni sektor je torej 17,900.000 din, realizacija za prvo polletje 1971 pa znaša že 9,509.802 din. Proizvodne naloge, ki dosegajo skoraj 2 milijardi starih dinarjev, narekujejo poleg ostalega študij proizvodne problematike po po sameznih obratih z izpopolnitvijo obstoječe organizacije dela, čim-boljše koriščenje kapacitet na osnovi pravilnega koriščenja delovnega časa ter uporabljanje sodobnih metod in oblik dela. Plan je visoko postavljen in zahteva mnogo tehničnega dela in prizadevnosti vseh zaposlenih, še posebno zato, ker je sestav obratov močno razdrobljen po strokah oziroma načinu dela. Pri vsem tem pa nas ovira pomanjkanje materialov in opreme ter zamujanje rokov, ki so problem že dolga leta. Dogaja se namreč tudi to, da so obrati brez dela v največji sezoni, ker gradbišča ne naročajo pravočasno obrtnih del, da pa je potem tempo dela takšen, da trpi kvaliteta izvršenih del. Material je slabo kontroliran in napake, ki se naknadno pojavljajo, silno kvarno vplivajo na ugled celotnega podjetja. Primanjkuje tudi lažje mehanizacije in orodja. Pogoji za razvoj in napredek obrtne dejavnosti Razvoj stavbne obrti je tesno povezan z razvojem in napredkom gradbeniške panoge v celoti. Zato mora biti ta razvoj skladen in organsko povezan z razvojem gradbeništva in gradbene industrije. Pomanjkljivosti sedanje organizacije stavbne obrti so: — obrati — delavnice so še vedno premale, razdrobljene, organizacijska stopnja dela nizka — obrtniška, to je nemehani-zirana; — proizvodnja se odvija na osnovi {iosameznih naročil, brez popolnih projektov; — zaradi malih kapacitet obrati niso sposobni prevzemati večja dela, zaradi česar je draga in neekonomična proizvodnja. Obrtniško obravnavanje razvoja gradbene obrti je nesmotrno. Potreben je prehod v delno industrializacijo gradbene obrti: standardizacija, tipizacija in serijska proizvodnja so prioritetna naloga. Predvsem pa je tudi važno načelo, da se loči izdelavo, ki se naj izvrši v obratu in montažo na zgradbi. Takšno smer zahteva ogromen obseg stanovanjske izgradnje, ki se bo verjetno večal iz leta v leto. Vse to pa narekuje, da bo potrebno v gradbeni obrti ločiti: — obrate, ki imajo pogoje za industrializacijo in ki bodo izvrševali investicijsko delo, — obrate, ki bi izvrševali izključno uslužnostno delo, to so popravila, specialni izdelki in podobno. Tako kot se razvija gradbeništvo, bi se morala razvijati tudi gradbena obrt. Proučevanje gradbene obrti pa ni sistematično in zato igra vlogo kot otrok iz drugega zakona. In zakaj je temu tako? Odgovor je dokaj lahek: obrati so premajhni in vodeni na obrtni način. Le malo obratov ima tehnika, še manj inženirja. Temu ustrezna je morda delitev in organizacija dela. Obrati nimajo povsem ugotovljenih tehničnih normativov, operativnih planov pa sploh ni. Koriščenje novitet je redko, če pa iste uporabimo, rado pride do neprilik. Da bi garantirali hitrejši napredek in da bi vsestransko zadovoljili, je potrebno ustvariti pogoje in to: Organizirati za posamezne stroke večje operativno sposobnejše obrate, kateri bi imeli organizirano proizvodnjo na industrijski način kjerkoli je mogoče, čimveč proizvodov naj bi delali' serijsko ali masovno in to v obratu, na gradbišču pa bi se vršila samo montaža. Z večjo specializacijo dela bi šel vzporedno razvoj specializiranih orodij in inventarja, s čimer pa bi porastla tudi produktivnost dela. Za tak razvoj pa je potrebna že dolgo predlagana tipizacija proizvodov, koncentracija naročil, kar pa žal projektiva vedno ne osvaja. Da Šef sektorja proizvodnih obratov Slavko Kukovec, dipl. gradb. teh. pa ne bi izzvenelo kot da v podjetju res nič he velja, moram pripomniti, da se stvari že obračajo na bolje. Prvi koraki so napravljeni na Gomilškom, kjer se bo izvršila rekonstrukcija obstoječega obrata. Mizarski obrat je prišel s svojimi kapacitetami tako daleč, da mora pristopiti k razširitvi strojnega dela in s tem osvojiti serijsko oziroma masovno proizvodnjo. Kvaliteta proizvodov tega obrata je pohvalna in bi bilo škoda odstopiti od rekonstrukcije. Z manjšimi stroški vlaganja v investicije bi lahko izdelani program podvojil proizvodnjo že ob samem izvajanju rekonstrukcije. Sedanjo delavnico bi razširili na južni strani ležečega dvorišča in gospodarskega poslopja, ki ga uporablja Dom upokojencev, v en objekt, ki bo tvoril ročno in strojno delavnico, nitro-lakirnico, brusilnico, skladišča surovin in proizvodov ter pisarne. Ta kompleks bi obsegal ca. 2000- m. Del železnega rešetkastega nosilca za prekritje 24 m razpetine, izdelek stavbnega ključavničarstva Gomilsko — pokrito delovišče tesarjev-konstrukterjev, polno že izdelanih elementov vodnega stolpa Cinkarne OBRATOV V BESEDI IN SLIKI Delavski svet je na zadnji seji potrdil program rekonstrukcije s predlogom, da prevzamemo celotno nepremičnino Doma upokojencev Gomilsko, ki obsega objekt doma upokojencev, gospodarsko poslopje in zemljišče v površini ca. 30.000 m2. Pogoj pa je, da podjetje prispeva 550.000 din za usposobitev bivšega doma onemoglih v Seneku na Polzeli. Pogodba je že podpisana z Občinsko skupščino Žalec, ki je bila tudi iniciator predloga in je že pričela z deli na Z začetkom gradnje stanovanjskih objektov po sistemu Jugo-mont, je delavnica pristopila k delni serijski izdelavi oken in vrat, kar je dvignilo proizvodnjo za 60 °/0. V delavnici je enakomerno delo. Da ne bi bilo prepogostih projektivnih muh, bi zadovoljili višini proizvodnje, pa tu di osebni dohodki zaposlenih bi se lahko dvignili. V prihodnje izvršene izdelke ne bo mogoče popravljati ob mon- Obrat konstrukcije tesarstvo in barake Obrat konstrukcije, tesarstvo in barake — mojster Jože Knez, tehnični vodja Adolf Kregar, dipl. lesni tehnik. O tem obratu se najmanj govori. Na objektu vzame izmere — zveže ostrešje oziroma potrebno konstrukcijo, ko se bliža čas montaže, že delovodja objekta gleda, da bo pravočasno pokrit objekt, kajti s tem je ena od glavnih faz dela končana. Kritika na delo obrata je običajno takrat, ko noče odstopiti ali posoditi svojih ljudi za potrebe gradbišč. Nihče pa noče pomisliti, da ima obrat svoj plan, ki ga mora prav tako izpolniti. Obrat je ekspediti-ven, kadar ima vse pravilno pripravljeno, nikakor pa ne more slediti, če je poklican predčasno. S tem izgubi skupina tudi na zaslužku, ker so dela v glavnem normirana. Zadnje čase delamo konstruk-., cije raznih arhitektonskih oblik, Žaga s starim a še vedno dobrim polnojarmenlkom' — priprava surovine za vsakodnevni razrez za potrebe mizarjev, tesarjev in gradbišč obnovitvi doma v Seneku. Naš projektivni oddelek je izdelal projekt adaptacije, kar daje upanje, dg se uresniči želja po nečem, kar bo dalo zagotovilo Gomilskc-niu, da bo še dolgo kos vsem zahtevam od zunaj. Da pa bo program popolnejši, je predvidena razširitev obrata kbnstnrkcijskega tesarstva, kateri bi dopolnil v svoji delavnici še opažerstvo, kakor ga imajo vsa večja gradbena podjetja. To bi bil obrat, ki bi po načrtu z 90 fl/o izkoristkom lahko izvedel opaže in jih dostavil gradbiščem. Vsi ti opaži bi se po končanem delu vrnili in iz njih izdelali po naročilu zopet drugi. Koriščenje lesa bi bilo s tem resda popolno. Vzporedno s tem obratom pa bi se povečala proizvodnja žage. Tesarski obrat bi pristopil k svojemu tipu skladiščnih in pisarniških oziroma delovnih barak. Ko bo na trgu zopet dovolj gradbenega in obrtnega materiala, bi v perspektivi morali misliti na povečanje kovinskih obratov, ki so po svoji kvaliteti izdelave sposobni za razširitev in manjšo industrializacijo. LESNO GRADBENI OBRATI Lesno gradbeni obrati — tehnični vodja Rafko Funkl, dipl. lesni tehnik. Obrat mizarstva Gomilsko — mojster Milan Korošec, tehnolog Milan Golavšek. taži ali pa ostati pri načinu, ki je danes, ko mora obrat čakati tako dolgo, da vzame izmere, ko so etaže že pozidane. Zaradi tega dela niso do roka gotova, kritika na zamujanje rokov pa gre v večini primerov na račun delavnice. Nadalje projekti niso dopolnjeni z detalji, kar je drugi velik razlog, da so zastoji pri delu. pri katerih skoraj vedno manjkajo detajli (primeri: samoprostrež-na Rimske Toplice, Motel, Malgajeva itd.). Žaga Gomilsko s sušilnico Žaga Gomilsko s sušilnico — vodja obrata Bogo Andoljšek, tehnolog Milan Golavšek. Obrat ima proizvodnjo ca. 2000 m3 rezanega in 3000 m3 okroglega lesa. Gozdno gospodarstvo Celje nam ne izdobavi v planirani višini žagovcev, zato ni plohov in desk. Nabava lesa se bo morala razširiti na ostala gozdna gospodarstva, da bo surovine dovolj. Obrat bi želel, da bi potrebe javljali pravočasno upravi sektorja, ne pa direktno obratu. Plan razreza daje namreč uprava sektorja po proučitvi prioritetnih potreb objektov. Slikopleskarska delavnica Celje — mojster Karlo Novak, tehnični vodja Adolf Kregar. Obrat prevzema skoraj vsa slikopleskarska dela za potrebe podjetja v celjskem bazenu. V kolikor pa sam ne zmore zadostiti potrebam, oddaja dela subakor-dantom. Vse pa bi bilo v redu, če bi razporeditev del tekla enakomerno. Tako pa je rok na vsakem objektu prekratek, posledica je nekvaliteta del in nešteto popravil na že izgotovljenih delih. Vodja kovinskih obratov Milan Kovač, diplomirani elektrotehnik KOVINSKI OBRATI n Kovinski obrati — tehnični vodja Milan Kovač, elektrotehnik. Elektrodelavnica — mojster Anton Speglič, tehnični vodja Milan Kovač. Obrat je hiter in dela samostojno tudi težje izvedbe, le da žal projekti niso popolni ali pa da jih med izvajanjem popravljajo, kar povzroča zastoje in škoduje materialu. Nekontinuirani razpored del na gradbišču povzroča nezadovoljstvo, ker se rokovno ne moremo usklajevati z operativo. Poleg teh problemov pa je še ob- Nekdanji počitniški dom Betona na Gomilskem prehaja ponovno v last kolektivu Ingrada remo usklajevati z operativo. Poleg teh problemov pa je še občutno pomanjkanje elektromate-riala na tržišču, zaradi česar se improvizira in povečuje stroške v škodo obrata. Ključavničarska delavnica mojster Maks Gajšek, tehnični vodja Janko Cvetko, strojni tehnik. Delavnica je po številu zaposlenih najmočnejša v kovinskem delu sektorja. Če bi bilo na trgu dovolj profilnega železa, bi lahko konstrukcije vnaprej pripravljali za objekte. Napredovanje del pa onemogoča tudi nekompletna tehnična dokumentacija. (Nadaljevanje na 6. strani) SEKTOR PROIZVODNIH ORRATOV V RESEDI IN SLIKI (Nadaljevanje s 5. strani) Če bi bili pravočasno izdani delovni nalogi in med gradnjo ne bi prihajalo do sprememb, bi se lahko obrat razvil v veliko delavnico. Prostori seveda ne odgovarjajo, predvsem pokriti del, opremljen z elektrodvigali. Zaradi pomanjkanja profilnega železa je delo ovirano. Na primer: obrat dela za Rimske Toplice strešne nosilce sedem mesecev. Razrezano je 30 ton železa, sestavljeno pa 5 nosilcev — vse ostalo je v rinfuznem stanju. Medtem delamo le toliko, kolikor dobimo materiala. Tako mučenje proizvodnje nima smisla. Obrat ima dobre pogoje, da bi se razvil v malo industrijo, če bi projektiva osvojila več tipizacije. Vodovodna delavnica Vodovodna delavnica — mojster Stanko Salobir, tehnični vodja Janko Ručigaj, strojni tehnik. Delavnica dela na objektu v dveh skupinah. Najprej je groba nato pa sledi fina instalacija. Pri grobi instalaciji ni posebnih pri- pomb. Spori nastajajo pri šte-manju konstrukcij, ki so nosilne. Seveda bi take detajle moralo reševati vodstvo gradbišča in ne puščati delavcem, da rešujejo to sami. Pri fini instalaciji pa so težave v tem, ker je oprema zelo krhka — cevi in ventili porozni tako, da pride večkrat do poškodb, ki bremenijo delavnico. Navada, da se čaka na zadnji mo ment, kaj rada naredi zmedo na objektu. Sanitarni vozli še do danes niso pravilno rešeni oziroma preštudirani. Kritika po vselitvi, da toči na več mestih je boleča in v ve čini primerov obrat ni kriv za to. Kleparska delavnica Kleparska delavnica — mojster Franc Belehar, tehnični vodja Igor Mlejnik, strojni tehnik. Delavnica je po višini realizacije v kovinskem sektorju najmočnejša. V glavnem pa prevzema vsa krovsko kleparska dela. Za material letos še ni bilo tako kritično, težave pa so v zadnjem času nastopile s kislinskim uničevanjem cinkove pločevine. Lani v Rl Stroji kleparske delavnice — slučajno v polnem razmahu Preboldu izdelane žlote razvite širine 3,00 m, dolžine pa 75,00 m iz cinkove pločevine 0,6, položene na iverice 16 mm, je v roku 50 dni uničilo. Vzrok še danes ni pojasnjen, trdi pa se, da je vzrok mlada iverica (pred koriščenjem mora biti vležana vsaj 3 mesece), ki je zaradi vročine spustila iz svojega lepila formal-dehidno ki slino, katera razjeda cink. Drugi slučaj je uvožena Good-year kritina. Po šestih mesecih imamo vse odtoke v pregibu preluknjane, pločevina pa je do kraja razjedena in teče v objekt. Nihče ne ve vzroka — projektant pa pravi, da ne bo nikoli več delal s tem kritjem. Kdo naj da svoj prav? Centralna kurjava Centralna kurjava — mojster Rudi Štifter, tehnični vodja Leopold Ručigaj, strojni tehnik. Kapacitete obrata bi bile dovolj velike za potrebe podjetja, če bi bilo zaporedje del. Tako pa je naenkrat vse na kupu, drugič pa — po možnosti v naj večji sezoni — dela primanjkuje. Prav tako je kritičen material, predvsem oprema kotlov in avtomatizacija. Projektiva uporablja material različnih prospektov, ki se zelo težko dobijo ali pa jih sploh ni na tržišču. Tako pride pri izvajanju do zastojev, sprememb — in seveda zamuda v času je tu. Na splošno si sektor želi, da bi ga obravnavali kot enakovrednega partnerja iz enega doma, ne pa kot tujca oziroma subakor-danta, kar se često dogaja. Vsi smo v Ingradu, zato smo tudi vsi Ingradovi. Sektor ima prav tako svoj plan, ki je vezan na celotni plan podjetja z isto-vrednimi nalogami in dolžnostmi. Vsa naročila naj gredo preko uprave sektorja, kjer se registrirajo in predajo po delovnih enotah v izvajanje. OBVESTILO DELAVCEM, KI NAJAMEJO KREDIT Predpisi o poslovanju s potrošniškimi krediti so poostreni. Zavarovalnica, ki zavaruje rizike za to poslovanje, zahteva pravilno izpolnjeno PROŠNJO ZA POTROŠNIŠKI KREDIT ter IZJAVO DELODAJALCA. Vsi podatki morajo biti vpisani v zahtevanih rubrikah z enakim rokopisom ali strojem in ne smejo biti popravljeni ali črtani, ker je taka prošnja neveljavna. Izjava delodajalca mora biti podpisana od direktorja in računovodje, oz. od pooblaščenih oseb. Zato prosimo vse, ki želijo najeti kredit, da prinesejo v izpolnitev PRAZNE obrazce našemu referentu za kredite. Ta je dolžan obrazce pravilno izpolniti, jih dati podpisati in kompletirati. Prosimo, da vsakdo prinese obrazce pravočasno, ker je vse to delo opravljeno, predvidoma, v dveh dneh. Prosimo tudi, da vsakdo, ki želi najeti kredit, prinese s seboj osebno izkaznico. Podatki morajo biti vpisani izključno iz osebne izkaznice zaradi pravilne navedbe priimka, imena, rojstnega kraja itd. Referent za kredite posluje vsak dan od 6. do 12. ure na Mariborski cesti 20, Celje (oddelek za plače). Opozarjamo, da je kreditno sposoben le tisti delavec, ki ima pri podjetju najmanj enoletno zaposlitev. Trgovska podjetja kot so: TEKSTILANA, VUTEKS, SOUR itd. lahko prodajajo svoje blago brez jamstva zavarovalnice. Podjetje je dolžno le, da vsak mesec pravilno odvede določeni znesek — mesečni obrok. V slučaju pa, da delavec zapusti podjetje, smo dolžni dolg v celoti odtegniti in ga nakazati določenemu podjetju oz. trgovini. OBVESTILO Vsi kreditno sposobni člani kolektiva INGRAD CELJE lahko dobijo 1.000 dinarjev gotovinskega posojila pri LJ podružnici Celje (Celjska mestna hranilnica) brez porokov in po predhodnem vplačilu 20% pologa ter 4% obresti. Dobi npr. 1.000 dinarjev gotovine, vplača pa 200,30 dinarjev in ostane dolžan 829,00 din (mesečni obrok 82,90 din) (29,30 je za DOZ, ker je porok DOZ). Kreditno sposoben je vsakdo, ki je pri podjetju eno leto in ki še ni dvignil posojila preko 6.000 din v tem letu. Celje, dne 7. 9. 1971 Lea Cmak ŠIG 1971 Članom kolektiva objavljamo veselo novico, da so naši športniki tudi letos osvojili na športnih igrah gradbenih delavcev izmed 51 gradbenih podjetij prvo mesto Podrobnosti bomo objavili v prihodnji številki glasila. Racionalna stanovanjska izgradnja IZSLEDKI 25-LETNEGA DELOVANJA INŠTITUTA IFB (INSTITUT EUR BAUFORSCHUNG) IZ HANOVRA Tehnični napredek na vseh področjih dobi svoj smisel in vrednost šele tedaj, če prispeva k širjenju človekove razgledanosti ali zboljšanju njegovih življenjskih pogojev. Tehnični napredek v gradbeništvu prav tako dobi svojo vrednost šele tedaj, ko prispeva k racionalizaciji gradnje. Racionalno graditi ne pomeni znižati stroške gradnje brez ozira na vrednost ali kvaliteto gradnje, temveč graditi objekte določene — ne zmanj- ELZA tREPINŠEK DIPL. IMG. ARH. šane — vrednosti z manjšimi stroški. Upoštevati je treba vedno oba faktorja: vrednost in stroške ter jih spraviti v ugodno razmerje. so hkrati važni faktorji uporabnosti in gospodarnosti. Če hočemo zmanjšati stroške gradnje, ne da bi pri tem zmanjšali dejansko vrednost, se moramo poslužiti več ukrepov hkrati. Pri gradnji so udeležene številne samostojne dejavnosti — arhitektonski načrti, statika, gradbena dela, obrtna dela. Funkcijo proizvajalca nima en proizvajalec kot je to slučaj pri industrijski proizvodnji. V gradbeništvu, zlasti še v stanovanjski gradnji, si delijo to funkcijo investitor, izvajalec, inšpek cijske službe in državni uradi, arhitekt, statik, šef gradbišča ter različni obrtniki. Iz tega sledi, kot prva važna predpostavka, da racionalizacija gradnje ne more biti prepuščena na primer le izvajalcu gradnje, ostali pa opravljajo svoja dela kot doslej. Vse soudeležene dejavnosti morajo preusmeriti svoje poslovanje tako, da prispevajo k bei dichter Bebauung im aufieren Ring bei dichter Bebauung im inneren Ring F0L5EEINRICHTUNCEN l GESCHOSSIGE MEHRFAMIliENHAUSER ElNFAMiUENHAUSER 40% der Bevvohner Shema prikazuje odstotek prebivalstva v območju ugodne oddaljenosti od oskrbovalnih centrov pri gosti zazidavi v zunanjem obroču (levo) in pri gosti zazidavi v notranjem obroču (desno) Vrednost objektov se ne določi le s trdnostjo ter življenjsko dobo nosilne konstrukcije objekta. V veliki meri zavisi tudi od tega, da so prostori, njihova oblika, velikost in medsebojna povezava ter njihova obdelava zasnovani tako, da omogočijo maksimalno funkcionalno uporabo objekta za dejavnost, ki ji je namenjen. To velja enako za industrijske, kakor za vse ostale javne in stanovanjske objekte. Uporabna vrednost stanovanjskih objektov zavisi tudi od tega, da so zadovoljene želje stanovalcev po zdravem, prijetnem bivanju, lahkem in udobnem gospodarjenju, z željenim okoljem in oskrbo — s šolami, trgovinami, prometnimi sredstvi, igrišči, rekreacijskimi površinami in podobno. Tu so vključene tudi idealne vrednosti dobrega počutja v stanovanju in v individualnih bivališčih. Zahteve in želje stanovalcev so lahko subjektivne in individualne. Zato so raznolike in spremenljive. Toda natančna študija teh želja, vzporedno z dejansko uporabnostjo starih in novih stanovanj, lahko da osnovne smernice za objektivne potrebe danes in v bodoče. S tem postanejo pravilno zajete želje stanovalcev merilo za uporabno vrednost stanovanjskih objektov. Gradbeni program, urbanistični in arhitektonski načrt dosegu racionalizacije gradnje. Dejstvo pa je, da imajo največji vpliv na racionalizacijo načrtovalci, ustvarjalci ter dejavnosti, ki pripravljajo proizvodnjo. Številne ukrepe, ki jih moramo izvajati, lahko razdelimo v naslednja področja: — funkcionalna zazidava ter omejevanje zazidalnih ter stanovanjskih okolišev — ekonomično ter funkcionalno planiranje objektov ter stanovanj — ekonomična priprava tehnologije gradnje — racionalna organizacija del — dosledna uporaba vseh ukrepov za koordinacijo posameznih dejavnosti ter kontinuiteta del. Funkcionalna zazidava Oskrba stanovalcev Za dobro bivanje in lahko gospodarjenje so potrebni tudi razni oskrbovalni centri in javni objekti izven stanovanjskih objektov kot so: možnost nakupovanja, otroški vrtci, šole, komunalna ureditev. Vendar ne zadostuje, da ti oskrbovalni centri obstajajo, temveč morajo biti stanovalcem tudi lahko dostopni. Zato morajo ležati v območju pešpro-meta stanovanjskega naselja ali morajo biti z njimi vzpostavljene redne prometne zveze. Razdalje med stanovanji ter oskrbovalnimi centri naj bodo tem krajše, čim pogosteje jih je treba uporabljati. Minimalne razdalje med stanovanji in oskrbovalnimi centri se določijo na osnovi obsega dejavnosti ter na osnovi gostote naseljenosti. Če ležijo oskrbovalni centri — servisi, v centru stanovanjskega naselja, stanujejo v območju 5-minutne oddaljenosti v primeru goste zazidave v zunanjem območju 8 %, pri gosti zazidavi v notranjem obroču pa 40 %. Iz tega sledi, da lahko pri dobri urbanistični rešitvi stanuje v ugodni oddaljenosti od oskrbovalnega centra petkrat več prebivalcev. Parkirni prostori Število in razmestitev parkirnih prostorov vpliva na različno porabo komunikacijskih in zazidalnih površin. Pri podvojitvi parkirnih prostorov, ki so nameščeni v nivoju terena, se lahko poraba zazidalne površine za skupino 4-etažnih objektov poveča za 30 %. Pri enakem številu stanovanj in parkirnih prostorov, lahko večetažni parkirni prostori znižajo porabo zazidalnih površin za 10 %. Razmestitev in izvedba parkirnih prostorov vplivajo na razlike v stroških in razdalje od stanovanj. Zato imajo znaten vpliv na vrednost stanovanj. Pri razmestitvah med vrstami blokov so: — poti kratke — mala poraba površin, toda — motenje stanovalcev garaže v vrsti: — zmerne razdalje (Nadaljevanje na 8. strani) Gehweg Grunstreifen Fahrbahn Gehvveg -oo »2,00- 1,30[—1,80—J—1,90— 6,00 »2,00» ---Betonplatte r— Bordstein r- Beton O S t P 180- Kabel Asphalt feinbeton ^-60kg/m2 — Bitukies 6 cm ---Kiesf ilter 10 cm Asphalt feinbeton 110kg /m2 -J Bitukies 12cm— Kiesfilter 20cm------ Gasleitung Wassprieitung S.W. Kanal $2 00 R.W Kanal 0 250 Primer izvedbe skupne trase vseh instalacijskih vodov kot prvi ukrep pri ureditvi novega gradbenega kompleksa RACIONALNA STANOVANJSKA IZGRADNJA (Nadaljevanje s 7. strani) — minimalno motenje stanovalcev — ekonomično le pri srednjem izkoristku zemljišča. Pri večnadstropnih razmestitvah parkirnih prostorov: — zmerne razdalje — ne moti stanovalcev, toda — višji stroški — ekonomično le pri visokih cenah zemljišča in gosti zazidavi stanovanjskega kompleksa. Zasnova zazidalnega okoliša Zasnovanje stanovanjskega naselja poteka brez zastojev, v kratkem času in z minimalnimi stroški, če so vse dejavnosti že pri projektiranju pripravljene in usklajene. Zato je nujno potreben koordinator, ki usklajuje posamezne dejavnosti. Ta skrbi za usklajevanje posameznih načrtov kot so: cestno omrežje, elektrika, Primer neekonomične tlorisne zasnove. Značilno zanl je pri veliki stanovanjski površini 85 m* neugodna tlorisna zasnova in slab izkoristek površin vodovod, zunanja ureditev; razporeja potek del v smislu ekonomičnega reševanja, skrbi za konti-nuimi potek del ter za stalno prilagajanje oziroma usklajevanje vseh udeleženih dejavnikov. Z racionalnim planiranjem, pripravo in izvedbo pripravljalnih del se lahko prihrani tudi do 30 % stroškov, ki so potrebni za te faze dela. Zasnova skupne trase Zasnova skupne trase za vse glavne vode novega naselja ima naslednje prednosti: — časovno neodvisna izvedba del za izgradnjo vodov od ostalih pripravljalnih del, — utrjeno zemljišče, — lažja popravila, — vsi vodi so združeni v skupnem jarku. Skupna trasa vseh vodov je lahko speljana na naslednjih mestih naselja: — na parkirnem pasu ob cesti, — v zelenem pasu, ki deli cesto od pešpoti, — v široki pešpoti. Oskrbovalne in kanalizacijske vode je ekonomično polagati v Ekonomično Najugodnejše oblike prostorov in tlorisne zasnove objektov Za ekonomično izvedbo objektov je bistvenega pomena natančno dimenzioniranje vseh prostorov in ekonomična tlorisna zasnova. Zahteve glede vrste, velikosti in opreme stanovanja in njegovih prostorov se razlikujejo. Spreminjajo se vzporedno s tehničnim in gospodarskim napredkom. Vendar lahko kljub temu vsaj za določeno obdobje določimo osnovne normative, ki zagotavljajo visoko uporabno vrednost stanovanj. Merilo za dimenzioniranje prostorov so obstoječe možnosti opremljanja in uporab- skupen stopničasto oblikovan jarek. To olajša, pospeši in poceni izvedbo. Gradnja ob neutrjenih cestiščih in brez osnovnih oskrbovalnih vodov zahteva dodatne stroške za provizorije in hkrati otežuje transport na gradbišče. Z izvedbo osnovne komunalne ureditve se poceni in pospeši gradnja stanovanjskega naselja. projektiranje — različno opremo prostora, — različne uporabne možnosti, — različne funkcije prostora. S povečanjem površine prostora za 10—20% se lahko doseže individualna uporabnost. Optimalne rešitve stanovanjskih tlorisov Uporabnost in bivalna vrednost stanovanja ne zavisi le od tlorisne površine stanovanja. Pri enaki izvedbi, opremi in oskrbi objektov se te lastnosti odražajo v funkcionalnem dimenzioniranju in povezavi posameznih prostorov ter iz možnosti opremljanja in uporabnosti posameznih prostorov. Prvi diagram (levo) ponazarja odvisnosti med velikostjo družine in velikostjo stanovanja oziroma optimalne stanovanjske površine na osebo in optimalne velikosti stanovanjskih površin. Drugi diagram pa ponazarja odvisnost stroškov za gradnjo od števila družinskih članov, oziroma stroške na osebo, na m1 stanovanjske površine in na stanovanje nosti. S temi merilnimi kriteriji lahko dobimo namesto »slučajnih« velikosti prostorov manjši izbor ekonomičnih tlorisnih rešitev, kjer lahko na manjših površinah dosežemo visoko uporabno vrednost prostora. Fleksibilna stanovanja Dimenzioniranje prostorov samo za en namen uporabnosti in to z minimalnimi dimenzijami, omogoča sicer ekonomične rešitve z nizkimi stroški, toda funkcija prostora, razmestitev pohištva ter možnosti uporabe so s tem popolnoma omejene. Večji prostori zahtevajo več tlorisnih, stenskih in stropnih površin in s tem višje stroške izgradnje, vendar omogočajo: Tu je prikazan v primerjavi s tlorisom v sliki 3 enak program prostorov projektiran na 20 % manjši tlorisni površini Primer 1: Neekonomična tlorisna rešitev — 4 stanovanja v etaži — stanovanjska površina 85 m2 — neugodna oblika prostorov V tem primeru je tlorisna površina zmanjšana v primerjavi s prvim tlorisom za 10 %, razširjen pa je program prostorov z ločenim jedilnim prostorom — mnogo komunikacijskih površin — manjka prečno prezračevanje — enostranska orientacija stanovanj — minimalni program prostorov Velikost stanovanja je enaka kot v prvem primeru, to je 84 m1, razširjen pa je program prostorov in sicer je vključen poleg ločenega jedilnega prostora še gospodinjski delovni prostor Racionalno projektirana stanovanja - primeri 1. Velikost stanovanja 68 m2 — dve stanovanji v etaži 20% manjša tlorisna površina, enak program prostorov , enaka uporabnost prostorov 2. Velikost stanovanja 76 m2 10% manjša tlorisna površina, dodatno projektiran ločen jedilni prostor 3. Velikost stanovanja 84 m2 enaka tlorisna površina, razširjen program prostorov: ločen jedilni prostor utility — gospodinjski delovni prostor Ekonomično število etaž Gradnja enako velikih, enako izvedenih in enako opremljenih hiš zahteva pri sicer popolnoma enakih osnovah za določanje cen, popolnoma različno visoke stroške glede na obliko objekta, v katerem so nameščena stanovanja. Ta pomembna komponenta, ki znatno vpliva na stroške gradnje, se odraža v številu etaž, globini objekta, podkletenju, obliki strehe, številu stanovanj ipd. RACIONALNA STANOVANJSKA IZGRADNJA V vsaki skupini stanovanjskih objektov obstajajo ekonomične zasnove, ki sc odražajo pri večstanovanjskih hišah zlasti v številu etaž, pri enodružinskih hišah pa poleg tega še od obsega pod-klctitve. Ekonomične oblike visokih objektov Ekonomična oblika .visokih objektov sc ne določa le po številu etaž. Odvisna je tudi od števila stanovanj v etaži. Število stanovanj v etaži j c odvisno od tlorisne zasnove, ki je lahko: točkovna, ali z notranjim oziroma zunanjim hodnikom. Za velika stanovanja so najbolj ekonomične točkovne tlorisne zasnove objektov, za manjša stanovanja pa zasnove z notranjim hodnikom. Objekti z zunanjim hodnikom zahtevajo, tudi pri velikem številu stanovanj v etaži, večje gradbene stroške po stanovanju kot ostale tlorisne zasnove. Velikosti stanovanja in gradbeni stroški Pri enakih stanovanjskih zahtevah potrebuje večje gospodinjstvo večje število prostorov in večje površine kot manjše gospodinjstvo. 401- IM Ha EINFAMILIENHAUSER 1 BIS 2 GESCHOSSIC L c L i i- L =t £} n HOME HAUSER t BI S »Ul GESCH0SS1GE ZWEI - BIG VIERSPANNER 15 « 92 86 -------j91 |99 Prikaz stroškov gradnje v odvisnosti od zasnove oziroma izvedbe podkletitve in strehe pri enodružinskih hišah in od števila etaž pri blokovni gradnji UJ Cn in O cc o Ul o z Z) z x o 5 T CL 0 U-U1 X < 1 ™ 40 m* ... 60m2 1 A°-L 122 75 m? . Žzžz/ /zzz/y punkthauser MlTTELGANGHAUSER AUSSENGANGHAUSER Iz slike je raz.vidna stopnja ekonomičnosti tlorisne zasnove glede na komunikacijske površine in velikost stanovanj. Kot je razvidno, je najbolj neekonomična tlorisna zasnova z zunanjim hodnikom Večje stanovanje zahteva tudi višje proizvodne stroške kot manjše. Gradbeni stroški stanovanja pa počasneje naraščajo kot povečanje stanovanjske površine. Višina gradbenih stroškov je določena tudi z obliko objekta v katerem so navedena stanovanja. Za večja stanovanja so lahko potrebni prav tako visoki gradbeni stroški kot za mala, če so ena projektirana v neekonomični tlorisni zasnovi objekta, druga pa v ekonomični. Opiimalno planiranje Pri projektiranju stanovanjskih objektov sc določijo: oblika objekta, velikost in oblika stano- vanj in s tem njihova funkcionalnost oziroma uporabna vrednost. Hkrati sledi iz izbrane rešitve višina izvedenih stroškov, ki so določeni z obliko in izvedbo, kajti objekt se ne more izvesti bolj ekonomično, kot je zasnovan. Pri koriščenju vseh ukrepov za ekonomično planiranje pri programiranju: — dimenzioniranje stanovanja in posameznih prostorov, — pri izbiri oblike objekta, — pri projektiranju kleti in strehe, — pri izgradnji in opremi, — pri razmestitvi objektov so lahko proizvodni stroški več kot 200 o nižji kot pri enakih stanovanjih, kjer ti ukrepi niso u-poštevani. S projektiranjem pa se določi hkrati tudi to ali je možno izvesti objekt z ekonomičnimi pose gi- MOTNJE KRVNEGA OBTOKA V SPODNJIH OKONČINAH - BOLEZEN DANAŠNJEGA ČASA Krčne žile kot pravimo po domače tej bolezni, so v naši republiki zelo pogoste in predstavljajo hud problem za zdravstveno službo in posebej za paciente. Letošnje leto naj bi bilo začetek organizirane kampanje za ublažitev in zdravljenje te bolezni posebej v naši republiki. V zvezi s tem bo letos kongres za medicino dela mednarodnega pomena, kjer bo obdelana ta tema. Zato je potrebno, da se ne samo zdravniki pač pa tudi celotno prebivalstvo, predvsem pa bolniki, čim bolj seznanijo z nastankom in zdravljenjem te bolezni. Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce zaposlene v industriji, predvsem, če opravljajo delo sto- je. S svojo boleznijo je vsak pacient nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo, da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj o vzrokih te bolezni nam je že znanega, priznati pa moramo, da je pri njej tudi še precej nepojasnjenega. Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav. Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Proučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo cir-kulacijsko pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenje te bolezni. Za uspehe na tem področju, je nujno potrebno, poleg prizadevanja strokovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah, tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem moderne dobe, problem ki zahteva sistematično teamsko delo, entu-ziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov. Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in vari-koznim sindromom giblje med 10 in 20 %, in sicer med 30. in 70. letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 odstotkov članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi. Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogoste pri osebah, ki dalj časa stojijo in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni Izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi. Clapi delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati. To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Ce še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi (Nadaljevanje na 10. strani) MOTNJE KRVNEGA OBTOKA V SPODNJIH OKONČINAH - BOLEZEN DANAŠNJEGA ČASA (Nadaljevanje z 9. strani) točki in da ga je potrebno čim-prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni u-krepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na zboljšanje stanja pri nas. V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno morala določiti organizacijo dela na tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike z prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, dermatovenero-log, kirurg za ožilje itd.). Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bpdo in koliko jih bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno — varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni, glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine. Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil, si moramo najprej prfičlicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj in sprejme od celic vse tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic ali kapilar proti debelim in debelejšim se tako imenovana venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi- Iz povedanega je razumljivo dvoje: odtok bo toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav slučaj s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove. Če pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite. V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejanosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo, skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok. Zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine; zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih čini-teljev prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo nalogo. Zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širi- jo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu -opazovanju so seveda po-vrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokonč-(Nadaljevanje na 11. strani) Dne 9. 6. 1971 je nenadoma umrl naš sodelavec Jelakovič Mirko kvalificiran tesar ki je delal na gradbišču Trbovlje. Pokopali smo ga na pokopališču v Ludbregu v SR Hrvatski. Dne 27. 8. 1971 je tragično preminil naš sodelavec Kolarič Anton kvalificiran tesar zaposlen na gradbišču v Velenju. Pokopali smo ga na pokopališču Plaškovec blizu Čakovca v SR Hrvatski. Oba tovariša sta bila naša dolgoletna poštena in vestna delavca in se ju bomo še dolgo spominjali. Naše kegljišče, ki je opremljeno z avtomatskimi postavljači kegljev, že zadovoljuje številne kegljače iz Celja in bližnje okolice. Po začetnih pomanjkljivostih so se stroji »utekli« in normalno služijo svojemu namenu. Slika prikazuje otvoritveno tekmovanje Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah -bolezen današnjega časa (Nadaljevanje z 10. strani) ne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če se je ne začne zdraviti. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele; prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — tako imenovani golenji ekcem. Pogosto se pojavi še vnetje na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetnem predelu — tromboflebitis, ki je lahko huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbruhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi najneprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede. Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Zavedati se je treba, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če jo ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje, od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivosti od zdravnika, še več pa od bolnika. Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več: jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o tem odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika se terja da prihaja redno na kontrole, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči. (Nadaljevanje prihodnjič) Objavljamo seznam jubilantov z 10, 15, 20 in 25-letnim neprekinjenim stažom pri podjetju, ki bodo v letošnjem novembru prejeli nagrade za dolgoletno delo. Prosimo vse imenovane in ostale člane kolektiva, da sezname pregledajo in do 30. 9. 1971 sporoče v kadrovsko službo podjetja vse eventualne napake, oziroma manjkajoča imena. JUBILANTI — 10 let (1961—1971) Tek. št. Mat. št. Priimek in ime Rojstni datum Datum nastopa Poklic-del. m. Sektor 1. 5175 Arhanič Dominik 2. 2. 37 10. 5. 61 gr. delavec Celje 2. 10502 Colarič Milan 15. 7. 30 1. 1. 61 tehnolog Mehan. 3. 4917 Čander Vinko 23. 2. 39 1. 6. 61 zidar Celje 4. 10508 Črepinšek Silva 28. 11. 27 1. 5. 61 računovod. Skup. sl. 5. 5281 Crnjevič Josip 17. 3. 31 27. 7. 61 zidar Celje 6. 5182 Globovnik Rudolf 27. 3. 39 18. 5. 61 gr. delovod. Sl. Konj. 7. 5272 Gorjanc Ignac 13. 7. 37 1. 8. 61 stavb. kij. Kov. dej. 8. 5337 Horvat Janez 25. 6. 38 17. 8. 61 strojnik PGM 9. 5163 Hrženjak Anton 12. 4. 23 6. 4. 61 strojnik Celje 10. 10504 Humer Ivan 22. 12. 27 1. 2. 61 telefonist Sk. sl. 11. 5327 Jambriško Ivan 5. 1. 39 12. 8. 61 gr. delovod. Štore 12. 5025 Jan Franc 4. 8. 35 24. 3. 61 mizar ZD-Gom. 13. 10505 Jan Marija 14. 10. 37 1. 3. 61 knji go vod. Sk. sl. 14. 10509 Jevšinek Marija 2. 2. 33 16. 4. 61 knjigovod. Ljublj. 15. 5357 Klančnik Jožefa 17. 3. 40 1. 9. 61 gr. delavka Sl. Konj. 16. 5442 Koščak Franjo 13. 10. 29 24. 10. 61 zidar Celje 17. 5216 Kožuh Terezija 21. 9. 29 1. 6. 61 kuharica Ljublj. 18. 5401 Križnik Martin 19. 11. 33 21. 9. 61 strojnik PGM 19. 5203 Krljič Peter 10. 11. 30 25. 5. 61 strojnik Ljublj. 20. 10510 Kučer Nevenka 18. 2. 41 1. 8. 61 programer Skup. sl. 21. 5263 Lampret Ernest 5. 7. 38 2. 8. 61 zidar Izobr. o. 22. 5851 Maček Dragotin 7. 6. 39 8. 8. 61 tesar Celje 23. 4881 Obrez Martin 29. 10. 24 9. 2. 61 šofer Mehan. 24. 1174 Olenšek Vili 14. 6. 37 20. 8. 57 upr. nas. Trb. 25. 4951 Oset Angela 30. 4. 32 13. 3. 61 čistilka Skup. sl. 26. 5426 Oset Marija 31. 10. 29 19. 10. 61 čistilka Skup. sl. Ljublj. 27. 5212 Pelcar Karel 16. 7. 23 4. 5. 61 skladišč. 28. 4877 Polšak Janko 13. 6. 30 6. 2. 61 šofer Mehaniz. 29. 5106 Prevalšek Anton 5. 1. 37 19. 4. 61 slikopl. ZD 30. 10433 Podgoršek Anica 17. 5. 25 1. 8. 56 knjigovod. Skup. sl. 31. 4880 Simon Tomo 13. 12. 38 13. 2. 61 gr. delovod. Celje 32. 10506 Sovine inž. Marija 30. 5. 34 15. 3. 61 inž. projekt. Skup. sl. 33. 5479 Stermecki Martin 6. 11. 31 1. 12. 61 šofer Mehaniz. 34. 5473 Šmarčan Ivan 30. 7. 31 13. 11. 61 šofer Mehaniz. 35. 5124 Špehar Josip 26. 8. 31 11. 3. 61 zidar Ljublj. 36. 4893 Šumak Josip 10. 10. 39 27. 2. 61 soboslikar ZD 37. 5029 Travner Mihael 11. 7. 29 3. 4. 61 žagar ZD 38. 5462 Turk Štefan 26. 7. 37 13. 11. 61 zidar Celje 39. 5387 Vračevič Pero 1935 29. 7. 61 zidar Ljublj. 40. 5345 Vrbnjak Vinko 10. 1. 39 29. 8. 61 zidar Štore 41. 10507 Zalašček Miroslav 18. 5. 36 1. 4. 61 tehnolog Kov. dej. 42. 5478 Zavšek Franc 16. 9. 39 1. 12. 61 klepar Kov. dej. JUBILANTI — 15 let (1956—1971) Tek. št. Mat. št. Priimek in ime Rojstni datum Datum nastopa Poklic-del. m. Sektor 1. 128 Bohnec Jurij 3. 4. 29 12. 4. 56 strojnik Mehaniz. 2. 10373 Cijan inž. Ivan 17. 8. 23 16. 4. 56 šef kom. sl. Skup. sl. 3. 250 Debeljak Leopold 17. 3. 31 23. 5. 56 tesar Žalec 4. 315 Drvoderič Florjan 28. 11. 34 21. 10. 56 str. ključ. Kov. dej. 5. 10381 Furlan Rudolf 21. 12. 14 1. 2. 56 skladišč. PGM 6. 385 Gajšak Rudolf 15. 7. 30 4. 12. 56 zidar Celje 7. 399 Gobec Anton 28. 3. 12 2. 9. 56 cementn. PGM 8. 866 Karneža Franc 22. 11. 31 20. 7. 56 tesar Inozem. 9. 796 Kovač Milan 1. 1. 34 12. 9. 56 tehnolog Kov. dej. 10. 877 Kruleč Franc 3. 12. 25 4. 5. 56 zidar Žalec 11. 949 Lipovšek Ciril 13. 7. 39 24. 5. 56 varilec Mehaniz. 12. 10433 Podgoršek Anica 17. 5. 25 1. 8. 56 knjigovod. Skup. sl. 13. 1310 Pokupec Marjan 8. 8. 34 15. 8. 56 zidar Celje 14. 10435 Požlep Ruža 12. 6. 35 2. 7. 56 knjigovod. Skup. sl. 15. 1360 Pungaršek Ivan 12. 8. 34 8. 8. 56 šofer Mehaniz. 16. 8209 Rovan Štefan 13. 7. 10 1. 8. 56 tesar Celje 17. 1537 Strouhal Edvard 14. 3. 22 1. 11. 56 mizar ZD-Gom. 18. 1882 Zorko Mijo 25. 9. 34 24. 8. 56 sklad. Mehaniz. 19. 1883 Zubak Ivan 24. 6. 23 31. 7. 56 gr. del. PGM 20. 1888 Zupanc Ivan 14. 1. 34 10. 9. 56 str. ključ. Kov. dej. JUBILANTI — 20 let (1951—1971) Tek. št. Mat. št. Priimek in ime Rojstni datum Datum nastopa Poklic-del. m. Sektor 1. 79 Belehar Katica 20. 10. 33 23. 11. 51 čistilka Sk. služ. 2. 229 Cepin Jožefa 23. 2. 30 16. 8. 51 čistilka Sk. služ. 3. 280 Draganovič Rešid 12. 6. 23 2. 4. 51 zidar PGM 4. 334 Emeršič Ivan 16. 8. 28 1. 6. 51 zidar PGM 5. 340 Esih Franc 3. 12. 26 20. 8. 51 strojnik Žalec 6. 628 Jutriša Ivan 28. 10. 23 19. 11. 51 zidar Celje 7. 687 Knez Alojz 14. 4. 23 1. 11. 51 gr. delavec štore 8. 1636 Petecin Bariča 2. 12. 30 2. 10. 51 kuharica Sk. služ. 9. 1242 Petecin Viljem 2. 5. 26 1. 12. 51 gr. delovod. Celje 10. 1780 Vočanec Ivan 11. 11. 23 5. 7. 51 gr. delovod. štore 11. 1856 Zbiljski Ludvik 24. 11. 28 3. 2. 51 gr. delovod. Štore Rezultati ankete o športnem udejstvovanju Na podlagi sklepa skupnega sestanka aktiva ZMS Ingrad in u-pravnega odbora športnega društva, smo v mesecu juliju 1971 poslali članom kolektiva anketo o športu pri podjetju, ki obenem služi kot prijavnica za sodelovanje v našem športnem društvu. Od 300 izvodov anket, ki smo jih poslali, smo dobili nazaj le 94 izpolnjenih. Iz posameznih sektorjev so venili izpolnjene ankete: — Celje 15 — Žalec 4 — Ljubljana 7 — Slot. Konjies 4 — Montaža 13 — Medlog 1 — Proizvodni obrati 10 — Vzdrževalni ubrati 19 — Mehanizacija 9 — Uprava, menza, projektivni biro __________12 Skupaj 94 Starostna struktura anketiranih je naslednja: do 20 let 37 od 20—29 let 37 od 30—39 let 11 od 40- 49 let 9 Skupno 94 Za sodelovanje v posameznih panogah športa, katere goji društvo, se je prijavilo naslednje število kandidatov: 1. kegljanje 29 2. šah 20 3. odbojka 24 4. mali nogomet . 41 5. streljanje 46 6. namizni tenis 22 7. balinanje 14 8. košarka 23 9. rokomet 15 10. smučanje 14 Predlogi članov kolektiva za uvedbo novih panog: 1. plavanje 13 2. kolesarjenje 2 3. karate 4 4. tenis 9 5. judo 3 6. auto-rely 1 7. atletika 5 8. planinstvo 2 9. lokostrelstvo 10. ribolov 11. padalstvo 12. ragby 14. boks 2 15. bikoborba 1 16. drsanje 2 15 od prijavljencev že sodeluje v športnih klubih izven podjetja. 25 kandidatov se je odločilo za občasno treniranje, 69 pa za redno. 34 anketirancev želi uvedbo treningov ločeno po sektorjih, 21 pa se Jih je odločilo za skupne treninge, ostali niso odgovorili na to vprašanje. 58 ljudi je odgovorilo, da stalno spremljajo rezultate našega športnega društva, 6 jih je odgovorilo, da niso seznanjeni z uspehi, ostali na to vprašanje niso odgovorili. Na vprašanje: kateri so vzroki, ki ovirajo športno dejavnost po sektorjih, so bili naslednji odgovori: — slaba organizacija po sektorjih — raztresenost gradbišč, — prezaposlenost — nadurno delo, — nezainteresiranost vodilnih ua sektorju, — premeščanje delavcev, — premajhen interes med delavci, ker rajši izkoristijo svoj prosti čas za dodatni zaslužek (fuš) — slaba koordinacija med športnim društvom in delavci, — neinformiranost, — premalo medsebojnih tekmovanj med sektorji — neaktivnost vodij za posamezne panoge na sektorjih — neurejenost igrišč in pomanjkanje rekvizitov na zunanjih sektorjih. Predlagano je bilo, da bi zunanjim sektorjem dodelili določena finančna sredstva, s katerimi bi samostojno razpolagali za športno dejavnost. Anketa ni dala želenega rezultata, predvsem glede množičnosti. Pričakovali smo večji odziv. Upamo, pa, da bomo s tem dobili nekaj novih simpatizerjev športa. Športno društvo bo natanko proučilo predloge anketirancev o uvedbi novih panog in odločilo KRIŽANKA Za nagradno križanko smo do roka prejeli 43 pravilnih odgovorov. Žreb je izbral: Prvo nagrado v višini 50 dinarjev dobi Urankar Alojz, drugo nagrado 30 dinarjev prejme Perovič Zvonka in tretjo nagrado v višini 20 dinarjev dobi Sraga Marko. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo. Rešitve pošljite najkasneje do 25. 9. t. 1. v uredništvo glasila. Rebus v okviru možnosti. Vseh seveda ne bo možno upoštevati. Nujno je treba izboljšati pogoje za u-dejstvovanje pri športu na zunanjih sektorjih, povzeti ustrezne ukrepe za boljšo informiranost, z raznimi akcijami pritegniti večje zanimanje članov kolektiva za športno dejavnost tako rekreativno kot tekmovalno. Seveda pa bo to možno le s sodelovanjem vo- dilnih ljudi na sektorjih (šefov sektorjev in šefov gradbišč). Sektorji bi morali določiti športne referente, ki bi urejali športna vprašanja na sektorjih, kontakti-rali s športnim društvom in pomagali pri organizaciji raznih tekmovanj in drugih srečanj itd. Urnik treningov je bil izdelan in objavljen v internih informacijah v juliju 1971. Nagradna križanka * L 5 ===== * 7 ‘ 9 16 l' «1 15 IH _ K It _ J L 18 Ti lo K 21 1 K n a K IS K i7 • T* K . JO K Al sri Ai K Ah tu " • K Tj k to *»o K hi K St kle k *t7 «43 To Sl S"L H VODORAVNO: 1. gozdni sadež, 7. zdravnik specialist za mokrila, 13. celjsko gradbeno podjetje, 14. posoda za vlivanje kovin, 15. medmet, 16. naprava za otipavanje, 18. sosednji črki, 19. moško ime, 21. red, 22. kratica za ekonomsko propagandno oddajo, 23. teža posode, 25. industrija nafte iz Zagreba, 26. obdelovalec zemlje, 27. lepo cvetoč grm, 29. vrsta palme, 30. nedoločeni zaimek, 31. puč, 32. sadno drevo in njegov sadež, 34. bojni strup, 37. orodje za obdelavo kovin, 38. medmet, 39. drža, stoja, 40. ime pevca Pestnerja, 41. zapreka, 43. kratica Vzhodne Nemčije, 44. grška črka, 45. vagon za spanje, 47. arabski žrebec, 48. vrsta plina, 50. mesto pod Črnim vrhom, 52. Samsonova ljubica, 53. asfalt, ter. NAVPIČNO: 1. časovna enota, 2. veterni jopič, 3. različni črki, 4. kratica mednarodne begunske organizacije, 5. kratica zahodnoevropskega pakta, 6. seštevanje, 7. prevara, 8. svitek papirja, 9. organ vida, 10. kemični znak za litij, 11. olupljen del sadeža, 12. vrsta plesa, 17. pojav na vodi, 20. hranilno sredstvo, 22. ameriški pisatelj, 24. makedonska junakinja (Vera), 26. orodje za izkop, 28. kraj pri Opatiji, 29. žensko ime, 31. zelo marljiv brigadir, 32. program, 33. pesniška figura za nasprotje, 34. grški junak, 35. najhujši zločin proti ljudstvu, 36. umetna masa na atletskem stadionu v Celju, 38. ime slikarke Kobilice, 41. znamka zahodno-nemških avtomobilov, 42. Verdijeva opera, 45. kurirji, 46. žival, ki živi pod zemljo, 49. različni črki, 51. kemični znak za iridij. JUBILANTI — 25 let (1946—1971) Tek. št. Mat. št. Priimek in ime Rojstni datum Datum nastopa Poklic-del. m. Sektor 1. 10365 Borinc Alojz 5. 6. 29 1. 6. 46 upr. d. nas. Skup. sl. 2. 10384 Gobec Rudolf 7. 2. 13 1. 3. 46 projekt.-t. Proj. sl. 3. 476 Hajnšek Karel 24. 9. 16 22. 2. 46 zidar Žalec 4. 1489 Slemenšek Alojz 14. 6. 22 1. 8. 46 tesar ZD-Gom. 5. 1536 Stroj anšek Anton 28. 4. 17 16. 4. 46 čuvaj ZD-Gom.