Ameriška Domovi ima S ?'CA e*Y, Pkum E RI e/1’ l%J— HO /W1E • :\-v. vh'.' • v-rr-' r^;. NO. 241 t[p i€RICAN IN SPIRIT P/. N IN UNGUAGe ONLY • lOOo? CLEVELAND Serving Chicago, Milwaukee,-Waukegan,-Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 16, 1971 SLOVCNIAN MORNING N€W$PAP€R STEV. LXXII — VOL. LXXII Kongres ishteva delo jainih podpirancev Kongres je odobril zakonski predlog, ki zahteva cd vseh za delo sposobnih javnih podpirancev prijavo za delo ali ličenje. WASHINGTON, D.C. — Kongres je nepričakovano odobril zakonsko dopolnilo, ki zahteva od vseh sposobnih oseb, ki so na javni podpori, da se prijavijo za delo ali pa za vežbanje v službah, ki jih utegnejo dobiti. Kdor se ne bo prijavil, mu bo podpora ustavljena. Predlog dopolnila je najprej sprejel Senat, nato ga je pa Dom brez debate sprejel. Zakonski predlog je bil poslan v podpis predsedniku v Belo hišo. Nekateri kongresni vodniki sodijo, da bi moglo to dopolnilo otežiti uzakonitev predsednikove reforme javnega podpiranja, ki jo je Predstavniški dom izglasoval že pred meseci, v Senatu pa je obtičala. Tudi v predsednikovem predlogu je določeno, da morajo vsi za delo sposobni javni podpiranci sprejeti zaposlitev ali pa se iti vsaj šolat za njo. Po novem zakonu se bodo morali vsi prejemniki “pomoči družinam z nedoraslimi otroci,: prijaviti za zaposlitev ali vežbanje za zaposlitev, če nimajo o-otrok izpod 16 let starosti, ali niso bolni ali stari. Materam se ni treba prijaviti, če imajo otroke izpod 6 let starosti ali pa v družini osebo, ki ni sposobna skrbeti sama za sebe. Novi grobovi Y tlm0rJU T fri vzdrževanju reda in varnosti. SfTS*. 2^ “l0 « do 5,000 mož.' V mestni hiši preudarjajo tudi o „„„„ r, ■ ™ , - možnosti prepustitve pobiranja sana v Panami. Obalna straža ■ j Wn + ■ ZDA, ki jo je kapitan ladv> Smetl ” odpadkov Privatni nn nQ J Kapitan lad.c družbii pri ,čemer naj bi mesto pozval na po^c-^vila, < prihrani[0 okoli 4.5 milijona do. larjev letno, okoli 750 delavcev pa bi izgubilo mestno službo. ker da ne more nič ukreniti ladja ni ameriška. WASHINGTON, D.C. — Komisija za cene je odredila, da zdravniki in zobozdravniki smejo za svoje usluge zdaj zahtevati le 2.5% več kot pred enim letom. Bolnišnice Kitajska dala posojilo Peruju LIMA, Peru. — Ljudska republika Kitajska gotovo ne spada med bogate države, četudi smejo svoje cene povečati za L , največ 6%. Povprečna rast >ma preko 750 mtltjonov prebr- stroškov v bolnišnicah je Zna-!ValCeV' pa k,JU,> VSem ^ raZ' šala v preteklih letih po 13%! nim državam brezobrestna ali cenena posojila. WASHINGTON, D.C. — Pred-' Kot je objavil tu zunanji mi-sednikov tiskovni tajnik R. nister Peruja Jorge Fernandez Ziegler je včeraj ponovno skušal omiliti izjavo dr. H. Kissingerja pretekli torek, da utegne predsednik Nixon spremeniti svoje načrte o obisku v Sovjetski zvezi prihodnjo pomlad, če bo ta še dalje ovirala napore za končanje vojne med Indijo in Pakistanom. po povratku s poti na Kitajsko, Japonsko in v Sovjetijo, je Kitajska dala Peruju 42.5 milijonov dolarjev posojila za 20 let brez obresti. Italijani še vedno iščejo predsednika RIM, It. — Doslej se volivni PARIZ, Fr. Tu je bilo obja- kolegij še ni mogel zediniti na vJjeno, da novo nadzvočno nobenega kandidata za predsed-potniško letalo Concorde sta-jnika republike. Ta mora pri gla-ne 31.2 milijona dolarjev ter sovanjih dobiti absolutno večino da bodo prva letala za vklju- 505 volivcev, kolikor pa jih nima čitev v redni promet na raz- nobena stranka in nobena voliv-polago oktobra 1974. na koalicija. rlmmšm Donovani/t ,V» * l/ KrJl f*;—MO I - 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 241 Thursday, Dec. 16, 1971 Ameriška nevtralnost v boju med Indijo in Pakistanom Ko je 3. decembra prišlo do vojnega spopada med Indijo in Pakistanom, je vlada ZDA pokazala na Indijo kot krivca vojnega spopada, pa izjavila nato, da hoče v vojni o-stati strogo nevtralna, kot je bila v vojni med obema državama leta 1965. Položaj je tokrat precej drugačen, kot je bil pred 6 leti, in zato je tud nevtralnost, ki jo je Washington proglasil, težavnejša. Pred 6 leti je bilo vojskovanje omejeno v glavnem na mejo med Indijo in Zahodnim Pakistanom, na meji med Indijo in Vzhodnim Pakistanom je bilo mirno. Tokrat je bil glavni boj v Vzhodnem Pakistanu, med tem ko je bojevanje na meji med Indijo in Zahodnim Pakistanom z izjemo Kašmirja za zdaj omejeno. Pred 6 leti je bilo mogoče po posredovanju Sovjetske zveze, ki je povabila predsednika obeh vojskujočih se držav v Taškent, vzpostaviti položaj, kot je bil pred začetkom vojnega spopada. Tokrat to ne bo mogoče. Indija je začela vojno, da končno odstrani nevarnost, ki jo je za njo predstavljal Pakistan, ter da reši vprašanje bodočnosti oskrbe skoraj 9 milijonov bengalskih beguncev. To je njen minimalni cilj in vse kaže, da od njega ne bo odnehala, pa naj Združeni narodi store, kar hočejo. Združene države so kljub svoji nevtralnosti predložile najprej v Varnostnem svetu, nato pa v glavni skupščini resolucijo, ki zahteva ustavitev vseh sovražnosti in umik oboroženih sil obeh držav na njune lastne meje. V Varnostnem svetu je resolucija dobila sicer večino, toda ni bila veljavna, ker je Sovjetska zveza s svojim glasom proti njej izrekla svoj veto. Glavna skupščina ZN je resolucijo izglasovala z izredno večine, toda Indija se za njo ne briga. V času sklepanj in razpravljanj v Združenih narodih so indijske čete napredovale od vseh strani v Vzhodni Pakistan in sedaj so že na robu Dake, glavnega mesta. Pakistanski odpor utegne še trajati nekaj dni zaradi sovraštva Pakistancev do Indije, toda položaja ne more spremeniti. Vzhodni Pakistan je prenehal biti del Pakistana, je dejansko neodvisna država Bengalija — Bangla Desh. Indija izjavlja, da ne bo obdržala nobenega kosa Pakistana, da je le prišla osvobodit bengalski narod, ki ga je Pakistan tlačil in zatiral s tako silo, da je moralo bežati v Indijo na milijone ljudi, da si rešijo golo življenje. Bengalija bo neodvisna država, katere obstoj in vlado je Indija že priznala. Ko bo zlomljen zadnji odpor pakistanskih čet, jo bodo začele priznavati tudi druge države. Če bo dobil Zahodni Pakistan, ki bo poslej edini Pakistan, pametne vodnike, utegne vzpostaviti z Bengalijo dobre odnose, ki se bi mogli spremeniti celo v sodelovanje in prijateljstvo, če bosta obe strani imeli dovolj dobre volje. Ne smemo pozabiti, da se hindi in muslimani nimajo radi, pa naj je to na zahodu Indije ali v Bengaliji. Vsekakor bo neodvisna Bengalija v prvih letih močno navezana na Indijo v vseh pogledih. Njena sredstva so skromna, ozemlje je obupno prenaseljeno in prebivalstva ne more preživljati pri sedanjem stanju gospodarstva. K temu je treba dodati še silno uničenje, ki ga je povzročila najprej državljanska vojna, nato pa še boj med 'indijskimi in pakistanskimi četami. Bengalija bo morala iskati pomoč, kjerkoli bo imela upanje, da jo dobi. Čez določen čas, ko se duhovi pomire, brez dvoma tudi v ZDA, ki bodo dobile s tem možnosti, da vzpostavijo dobre odnose z Bengalijo. ZDA so zaveznica Pakistana v SEATO in nekatere vesti so trdile, da je Pakistan pozval Belo hišo, naj ZDA pomagajo Pakistanu z vojno opremo in z dobavami orožja. Ker so ZDA izjavile, da hočejo ostati v vojni nevtralne, tej prošnji ne morejo ugoditi ne neposredno in ne posredno. Neposredno pomoč bi Pakistanu lako nudile s tem, da bi dovolile dobave orožja Pakistanu iz Irana in Turčije, s katerima imajo prav tako zavezniške pogodbe in katera sta v prijateljskih odnosih s Pakistanom. Zdi se, da se v Washingtonu zavedajo, da taka pomoč ne more biti učinkovita, če bi se Indija odločila, da uniči tudi Zahodni Pakistan, ter bi pri tem imela sovjetsko podporo, kot jo ima sedaj. Vsaka pomoč Pakistanu bi bila v nasprotju z načelom nevtralnosti. ZDA se prizadevajo preko Združenih narodov neposredno pomagati Pakistanu s tem, da pritiskajo na Indijo, da bi vojskovanje ustavila, s čimer bi bila zavarovana vsaj bodočnost in obstanek Zahodnega Pakistana. Ta sam ne bo mogel vzdržati indijskega vojaškega pritiska, če se Indija odloči boj nadaljevati do “popolne zmage” in popolnega uničenja Pakistana. ZDA so kljub izjavi nevtralnosti odločene propad Pakistana nreprečiti, če se bo le dalo. Da pokažejo v tem po Uničenje Pakistana pomeni brez dvoma za ZDA poli-i ličen poraz in zmago za Sovjetsko zvezo. Ameriški vpliv je padel in še pada, ker ZDA ni uspelo rešiti propada Pakistana, vsaj ne Vzhodnega, pa četudi je zaveznik ZDA. Sovjetska zveza je povečala svoj vpliv v Indiji in tudi drugod v južni Aziji, ker je s svojo podporo omogočila Indiji zmago. Pri tem upa, da ji bo Indija ostala hvaležna za to pomoč in bo zato podpirala Sovjetsko zvezo v bodoče še bolj odkrito in vztrajno, kot jo je v preteklosti, ko je pripadala nevtralnemu svetu, ZDA so bile in so v tej vojni, še bolj pa v času njenega pripravljanja nevtralne samo uradno, dejansko so podpirale Pakistan, četudi ni bilo na noben način mogoče zagovarjati m opravičevati nastopa pakistanske vlade in vojske v Vzhodnem Pakistanu, ko je ta zahteval samoupravo. Če bi bile ZDA tedaj pritisnile res odločno in trdno na Yahyo Khana, da bi se ta nekako sporazumel z vodnikom Bengalcev Rahmanom Mujiburjem, bi bile rešile Pakistan pred sedanjo katastrofo, pa tudi sebe pred neugodnim položajem, v katerem so se zdaj znašle. BESEDA IZ NARODA 1 m I ’tmmmmmmmmmmmMmfmMmmmmmmmmmsmmmmmmž1 mogoče tudi ubili. Nekega ponedeljka, ko je čakal na znanca, da se bo z njim peljal domov, je precej časa čakal pred trgovino na novomeškem trgu, v kateri je bila tudi loterija. Videl je, kako so ljudje kupovali srečke in čul, kako so se pogovarjali o taki “sreči”, ki se “ponuja” ljudem v loterijah. Stopil je v trgovino k okencu, kjer je neka ženska prodajala Joliet, 111. — “Obljuba dela srečka. Kupil jih je kar tri vrste. Listke s številkami je vtaknil v dolg ...”, pod tem naslovom je objavljal v Ameriški Domovini zanimive dopise iz Kanade pok. L. Ambrožič. To mi je omenila E ara, dobra boljša polovica Juretova, pri katerem smo pred par dnevi kostanj lupili, in ga jedli, ki ga je nam skuhala dobra Bara. Zraven pa smo pokušali in ocenjevali “dobro kapljico”, ki je še pred kratkim kipela in vrela v Juretovih sodčkih, a se je v dnevih okrog sv. Martina umladila, postala okusna, res prava “božja kapljica”. Nato je Bara pogledala mene in me opomnila: “Ti, Tone tudi rad obljubiš, da boš nam kaj povedal in napisal o Belokrajini in Belokranjcih. Zadnjič si obljubil, da boš nam povedal, kako je tisti “birt” z Luže terno zadel v Novem mestu, kar mu je prineslo skoro pol milijona, in kako je tistega pol milijona prinesel domov čez Gorjance, da ni padel hajdukom in lopovom v roke, ki so radi kradli in ropali v Gorjancih in vsepovsod tam okrog. Pa nisi še nič povedal o tem.” Pri tem opominu sem kar zardel. Jure in Nick sta me postrani pogledala in na njunih očeh sem tudi bral opomin: Kaj, kaj obljubljaš in dolgove delaš, potem si pa tiho, kakor tisti, ki ga radi pijejo na “kredo”, potem pa vse pozabijo. Res, kar v zadregi sem se počutil. No, da obljubi zadostim, naj pa tu zdaj povem, kako je bilo s tistim “birtom”, ki je terno zadel in potem pol milijona “ci-tral” čez Gorjance domov. Pripomnim najprvo, da pripovedko o tistem “birtu” tam na Luži, takoj na belokranjski strani Gorjancev je čul še znani pok. Janez Trdina. Objavil jo je telovnik. Ko je znanec privozil, je prisedel in se odpeljal z njim domov. Znancu pa je zaupal, da je kupil srečke. Kaka dva tedna zatem je prejel pismo, da je sreča potegnila na sonce njegove številke, katere je kupil in na nje stavil. Vest se je kmalu raznesla in vse je govorilo, kako je Lužkega Jožeta sreča objela in poljubila. V pismu so ga obvestili, da naj pride po denar, ker take vsote “pol milijona” se ne upajo in ni varno pošiljati po pošti čez Gorjance, kjer je bilo vedno toliko ropov tiste čase. Lužki Jože se pa tudi ni upal, da bi kot navaden človek s “pol milijonom tedanjih “cesarskih metuljev koračil ali se peljal preko Gorjancev, kaj tedaj? Jože se je malo po glavi popraska, malo tuhtal in končno je prišel do rešilne misli. Nekega dne sredi tistega časa se je preoblekel v berača. Nataknil si je stare zakrpane hlače in suknjič, obul raztrgane čevlje in pokril se s starim klobukom. Tak jo je mahnil v Novo mesto. Tam se je seveda izkazal, kdo je in odmerili in odšteli so mu tistega “pol milijona”. Jože je tiste “cesarske metulje” lepo zavil, zataknil v telovnik za rebra, da jih je med potjo domov lahko večkrat potipal, če so še tam. Proti domu je potoval po drugih potih in ne po navadni cesti. Skozi podgorske vasi se je ustavljal in prosil kot berač raznih miloda-rov. Prespal je gori pri Podgradu v neki vasici pod Gorjanci, v nekem listnjaku. Potem jo je mahal po stranskih gozdnih stezah čez Gorjance in srečno dospel domov s svojim ”pol mi-. . lijončkom”, ki mu ga je prinesla še skoro malo manj, kakor pred “terna”. Načrt mu je lepo izpa-80 leti. Zadnje ime tistega birta|del. Ljudje, ko so o vsem izve-mi ni znano. Imenovali so ga le deli, so mu pa bili nevoščljivi, z imenom Lužki Jože. Bil pa jej da je vse tako lepo izpeljal, ka-kakor ve povedati pripovedka, j kor je. Neka stara teta, ki je mojster svoje vrste. Gostom, ki imela Lužkega Jožeta na piki, je so se pri njem ustavljali, je znal'dejala: praviti take, da so gostom včasih kar lasje vstajali, pa jih je Od zdaj naprej bom pa vsakega berača, ki bo trkal na moja znal s šaljivimi zaključki zopet vrata, z mojimi burkljami pospraviti v tako dobro voljo, da'zdravila in ga obdelavala, dok-se je vsakdo, ki se je v njegovi kler mi ne bo povedal svojega oštariji ustavil in okrepčal, po-'pravega imena, če bom pa na-tem najmanj teden dni smejal, j letela na Lužkega Jožeta, ga Tisti birt je vsaj enkrat na bom pa še posebej po hrbtu in mesec šel preko Gorjancev v .zadaj mazala, dokler ne bo po-Novo mesto. Najrajši na prvi po- vedal svojega pravega imena.” nedeljek v mesecu, ko so bile v j Ta pripovedka, pravijo, da je mestu sejmice. Včasih je vozil s resnmna in da je bilo res tako, svojim konjem, a vedno takoj kakor pripovedka omenja, če je oa se je peljalo še par potnikov res> t° jaz ne vem. Povedal sem z njim. Včasih pa je prisedel na|j° tako, kakor pripovedka ome-voz h kakemu znancu. Sam ni nja- Če je res zraven, ko se je dogajala in dogodila. Evo, to je štorija o tistem birtu, ki sem jo obljubil. Drugič bom pa še katero drugo objavil o Gorjancih itn Belokrajini. * RAZNIH NOVIC je pri nas in tod okrog dosti, a ker mi je štorija o “Lužkem birtu” vzela precej prostora, jih ne bom to pot omenja, bodo prišle pa prihodnjič na vrsto. Omenim naj le še na kratko, kako so se srbski patriotje pri nas pogovarjali o Titovem obisku v Washingtonu. Če bi jih čul Nixon, bi se najbrž ne rokoval tako “prisrčno” z Jožefom, kakor se je. Tako seveda menim jaz. Seveda je treba razumeti, da politika je politika in take vrste “teta”, ki ima tak vpliv, s katerim pomiri vsakega petelina ... Zgodovina ve o tej “teti” dosti takih slučajev povedati. , Pozdravljeni vsi in Bog in sv. Miklavž naj bosta vam dobra in vsem mnogo zdravih dni prineseta! Tone s hriba MiŠEfka USPE l * Destet največjih podjetij Med desetimi najmočnejšimi trgovskimi podjetji v Jugoslaviji so štiri slovenska podjetja. Na prvih treh mestih so beograjska podjetja “Centroprom”, “Jugometal”, “Interexport”. Na četrtem mestu je ljubljanska lepši. “Metalka” s 1533 zaposlenimi in nekaj manj kot 3 milijardami dohodkov. Na petem mestu je ljubljanska “Emona” s 4640 zaposlenimi in eno in tričetrt milijarde dohodkov. Na šestem mestu je “Slovenijales” z 9787 zaposlenimi ter skoraj enakim dohodkom kot “Emona”. Na sedmem mestu je beograjski “Invest-Import”, na osmem pa spet ljubljanski “Jugotekstil-Impex” z 865 zaposlenimi ter 1,6 milijarde dohodkov. Na devetem mestu je beograjski “Tehnopromet” in na desetem zagrebški “Željpoh”. kmetu za 70 par, so ga prodajali v Mariboru po 1.20 do 1.40 dinarjev za kilogram. Na trgu so ga prodajali celo po 1.80 dinarja, ker ga gospodinje rajši kupujejo na trgu kot v trgovinah, češ, da je na trgu CLEVELAND, O. — Advent je čas pričakovanja Odrešenika. Božič pa praznovanje Njegovega rojstnega dne, spomin, ko je pred 1971 leti Devica Marija rodila v skromnem, mrzlem hlevčku sina Jezusa, ki je svet tako ljubil, da ga je odrešil s svojo smrtjo na križu. Sveti in spokorni čas je to, vsaj tak bi moral biti tudi za nas, da bi v zbranosti in poglobitvi vase pričakali milosti polno Sveto noč, mir srca, ki je naj lepše božično darilo. Kolikor starejši postajamo, toliko bolj nam je vsak Božič doživetje in obenem spomin na srečno otroštvo, na jaslice v kotu domače hiše, prave, z, lesenim Jožefom in Marijo, s preprostimi pastirci, z belimi ovcami in mehkim, zelenim mahom. In spomin na advent! Na Gorenjskem so v adventu “Marijo nosili”. Njena slika je romala od hiše do hiše in našla vsak večer prenočišče v drugi slovenski hiši, kjer so se zbrali dobri sosedje k molitvi in k petju. Otroci smo klečali spredaj pred Marijino sliko, okrašeno s cvetočimi lončnicami in mislili na Je-zuščka, o katerem so nam starši povedali toliko lepega ... Morda boste rekli, staromodna kmečka navada! Morda, toda tako lepa, tako prisrčna, da je spomin na njo čudovito lep! Še smo v adventu, v pričakovanju Božiča. Ob ameriški prezaposlenosti, ob neštetih drobnih opravkih, ki čisto po nepotrebnem jemljejo čas, se res ne moremo toliko posvetiti klicu naših duš, se tako lepo duhovno pripraviti za Božič, ker je za to potrebna tudi določena zbranost in razpoloženje. Hvaležni bodimo Društvu slovenskih protikomunističnih borcev, da nam bo tudi letos pripravilo božičnico, pravo slovensko, na kateri bo dišalo po kadilu, po domačem, prisrčnem praznovanju Božiča. V soboto, 18. decembra, ob pol osmih zvečer se bomo zbrali v dvorani pri Sv. Vidu, da bomo skupaj premišljevali o Jezusovem rojstvu. Pisatelj Karel Mauser bo govoril, gotovo nam bo tudi letos v globokih, izbranih, pa toplih besedah predstavil božično skrivnost, nas popeljal v revno betlehemsko štalico in nam dal napotke za pravo srečo in mir srca. Zapeli bomo še nekaj božičnih pesmi in si ob čaju in pecivu voščili milosti polne praznike. Mar ne bo to lepa priprava na praznovanje Božiča, domača, slovenska, — sredi prostrane, širne Amerike. Pridi tudi Ti, dragi brat, draga sestra! G. P. Izvoz Slovenije Izvoz iz Slovenije je bil letos do konca maja dokaj mrtev. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je narasel le za 1 odstotek. Junija pa je Slovenija izvozila za 420 milijonov dinarjev, kar je 14-odstotno povečanje v primeri z junijem 1970. Julij je bil spet malo slabši in je izvoz narastel le za 9 odstotkov. Avgusta pa je Slovenija jakov še mnogo večje, izvozila vrednost 433 milijonov din, kar pomeni 44-odstotno povečanje. Osemmesečni izvoz iz Slovenije je dosegel vrednost treh milijard dinarjev. Slovenija je izvozila za 2723 milijonov industrijskih izdelkov in za 271 milijonov kmetijskih pridelkov. Preveč aluminija? Zaloge aluminija v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem so narasle na 10,000 ton, kar je pri letni zmogljivosti 48,000 ton res velik ostanek. Bojijo se, da se bo zastoj še povečal. Ob vsem zastoju mora Jugoslavija po starih pogodbah aluminij uvažati in sicer ga uvozi več, kot ga doma pridobijo. Pogodbe izvirajo še iz časov, ko je bilo aluminija premalo. V gradnji je tovarna, ki bo mogla proizvajati 300,000 ton aluminija. V Kidričevem se sprašujejo, kako bo takrat, ko’Imajo že sedaj težave. Prekmurci na tujem Po najnovejših podatkih je iz štirih pomurskih občin zaposlenih v Avstriji, Nemčiji in zapad-nih evropskih državah 14,000 delavcev iz Pomurja. Če prištejemo zraven še vse tiste, ki so si medtem pridobili tuja državljanstva, je število ro- V Ljubljani kruh dražji Ker cena belega in polbelega kruha ni pod nadzorstvom, so se pekarne med seboj dogovorile, da bodo cene pšeničnemu kruhu dvignile. Podražil se bo pa tudi črni kruh in sicer je bil vložen predlog, da bo treba dati za kilogram črnega kruha namesto 1,90 2.20 dinarjev. Težave v preskrbi z elektriko Ker je vodno stanje v Sloveniji nizko in ker v Brestanici ter Trbovljah primanjkuje premoga, je preskrba z električno e-nergijo v Sloveniji zopet negotova. Za december je predvideno, da bo začel obratovati nov agregat v velenjski termični elektrarni, ki bo dajala potem dovolj toka. Če se bodo dela v Velenju zavlekla, bodo nastale težave z električnim tokom. Poučna primerjava Na posvetovanju o perečih vprašanjih kmetijstva na Goriškem so primerjali položaj slovenskega in italijanskega kmeta. Za nakup traktorja mora slovenski kmet prodati 27,100 litrov mleka, italijanski pa za e-nak traktor le 18.700 litrov. Za kosilnico mora slovenski kmet prodati 30 hektolitrov vina, italijanski kmet le 11.5 hektolitrov. Za “ficka” mora dati slovenski kmet 55 hektolitrov vina, italijanski pa le 20 hektolitrov. Lesna podjetja V slovenski lesni industriji je na lestvici desetih podjetij na prvem mestn “Mebo” iz Nove Gorice, s celotnim dohodkom 194 milijonov dinarjev. Za njim se zvrstijo: mariborski “Marles”, ribniški “Inles”, “Javor” na Pivki, cerkniški “Brest”, škofjeloška “Jelovica”, kamniški “Stol”, “Lesna industrija” v Nazarjih, blejsko “Lesno industrijsko podjetje” in novomeški “Novoles”. Loški potok praznoval Letos so praznovali 300-letni-co tamkajšnje cerkve, ki je med zadnjo vojno zelo trpela. Vsa je bila obnovljena pred nekaj leti, opremili so jo z električnim o-grevanjem, popravili so orgle in naredili električno zvonjenje. Loški zdomci so' gotovo pridno pomagali pri obnovi. ZA SMEH Ona že, toda druge... Mož: “Kako, da ne moreš čuvati nobene skrivnosti?” Žena: “Jaz jo lahko, toda one, ki jo jim razodenem, jo ne morejo!” * “Žena podpira tri hišne vogale, četrtega pa podre, ko parkira avto.” Mala Anica pride k mamici in pravi: “Ali angleški pes tudi laja “Vav, vav”, ali mora tudi to prestaviti v angleščino?” Ogenj v Mariboru Sredi septembra je v isti noči gorelo v Mariboru kar na petih krajih. Največjo škodo je utrpelo zaradi požara podjetje “Al- leze velik pajek!” ma”, v katerem predelujejo pla-1 °če ves zatopljen stične mase. Zgorelo je ostrešje, “Kar pohodi ga!” precej izdelkov, poškodovani so pa tudi avtomatski stroji. Škode je bilo za 8 milijonov dinarjev in 40 delavcev je začasno brez dela. Gorelo je tudi v skladiščnih prostorih lesnoindustrijske šole; tam je bilo škode za 20,000 dinarjev. Verjetno je ista roka podtaknila ogenj ne vseh petih krajih. Hčerka: “Ata, ata, po stropu v časopis: “Gospod Černe, sinoči so bile pri vas prav vse sobe razsvetljene. Ste gotovo imeli visok o-bisk?” “Kaj še, gospa Novak! Moja žena se vrne te dni s potovanja in račun za elektriko bi se ji zdel sicer prenizek!” ____ r _ __ „ , to jaz ne vern gledu svojo odločnost, SO poslale del Sedme flote iz Ton-inikoli rad potoval. Bal se je ro- Povedal sem jo, ker sem obl ju-1 kinškega zaliva v Bengalski zaliv, kjer se prav zaključuje |Pariev na Gorjancih, ki so v ti- bil, če je resnična do pičice, pa usoda Vzhodnega Pakistana. stih časih res marsikoga oropali,|ne morem jamčiti, ker nisem bil ZDA glavni izvoznik Združene države so naj večji izvoznik hrane, bombaža in tobaka na vsem svetu. Drag krompir Krompir — “kruh revnih” — je letos zaradi suše bolj slabo obrodil in povpraševanje po njem je bilo dokaj veliko, če je bilo mogoče dobiti krompir pri “Priznavam, draga ženka, da sem prišel šele ob treh zjutraj domov.” “Vem, vem, saj sem bila še pokonci.” “Well, saj tajim!” prav zato tega ne mmmimmmimiiiiiiimimiiiiiimiimmiiiimimmimiiimiiimimiimiimiimmi F. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA iimmuimmiiimimmmiiiiiiiiiiimimiiimimmiiiiimimimmuimiimmiiiiimi! “Kaj bi tisto! Nobenemu rajši kakor tebi. Ampak pomisli.. Anton je pomel s palcem in kazalcem ter žalostno pogledal Janeza. “Ali sem po tem kaj vprašal, oče?” se je Janez vzravnal pred Antonom. Kaj žar se mu je nasmehnil. “Janez, moška je ta beseda in lepa je. Tudi jaz nisem za Mino nikoli vprašal, kaj in koliko bo imela. Ampak z družino je trpljenje. Pomisli!” “In veselje, oče! Kdo je, ki bi mogel kaj oponesti vašim otrokom? Ali ni to veselje?” “V božjih rokah so,” je rekel kajžar Anton in ves vesel je bil. “Torej, Janez, na roko, med nama ostani!” Anton se je ozrl naokrog, držal Janezovo desnico in potem nadaljeval šepetaje: “Tisoč ji bom dal, tisoč, zavoljo tebe, ker si vreden tega. Toda molči in počakaj še tri leta! Ančka se izuri pri Mokarici, nekaj prisluži in obresti se tudi nakapajo.” Janez je veselo in začudeno stiskal očetovo desnico in ječal: “Oče, preveč! Imate še druge, bova že sama—” “Kar sem rekel, sem rekel. Molči in počakajta tri leta!” “Tri leta,” je vzdihnil Janez, ki je prej vse misli obrnil ha. doto, “Tri, najmanj tri. In če si prebereš, nobene zamere. Zbo~' gom, Janez!” Oče se je vpregel v voziček in odšel po Globeli. Janez je gledal za njim in videl samo njegov upognjeni hrbet, zakaj glava se mu je povesila kakor v hudih skrbeh. Ko se je Anton skril za robidovje, je Janez stekel za vozom in pognal konja. Po Globeli se je razlegalo pokanje koles ob osnike. Janez je stopal za vozom spočetka zamišljeno, nato se je zasmejal, prijel z obema rokama koprivec in počil s tako silo, da se je utrgal bič in zletel preko ceste v vodo. Zvečer tistega dne je Moka-rica oponesla možu, ko sta se spravljala spat: “Ali si jih videl nocoj?” “Tako me veseli. Dobre volje družina je kakor milost božja. Ali veš? Janez je že kupil telico.” “Kakor sem vnaprej vedela! Ali nisem pravila, da moški sami sebe ne poznate? Janez — brez Ančke? Seveda!” Mokar ni nič ugovarjal ženi, zakaj take volje je bil, da si je zapalil smotko in hodil ob postelji gor in dol ter se šalil z ženo kakor razposajen fant. “Mamica,” se je nenadoma ustavil. Tako je nagovoril ženo, kadar je bil najboljše volje. “Do-nalatili smo, ali bi šla v nedeljo obiskat strica Jerneja? Vesel naju bo kot le kaj.” “Saj res. Vreme je in jeseni ne bova utegnila.” “Pa s kolesljem pojdeva, ne po železnici.” “Kakor hočeš. Samo, če ni predaleč za konja.” “Predaleč? Rigo to pot po cesarski cesti kar prefrči! Toliko da nese komatiček — voz teče sam.” in rekel važno: se mi zdi, da ju molcem ženo “Skoro napak pustiva takole.” “Me ne skrbi. Saj Janez ni Miha.” “Ni, seveda ni,” je zamrmral Mokar in nato sta oba molčala ter se hitro vozila skoz vas. Med desetim opravilom je bila Ančka sama v Jmhinji, prvič, odkar je služila. Dekli in hlapca so bili v cerkvi. Janez je imel opravka v hlevu. Vsa vas je praznično molčala, iz dimnikov se je lahno kadilo, tu in tam je zadišalo z ognjišča po cvrtju. Pri fari je pozvanjalo. Gospodinje varuhinje so se ob zvonjenju prekrižale in krotile nagajive otročaje, ki še niso razumeli zvona. Ančki je šlo na smeh, tako se ji je zdelo zalo, ko je sama gospodinjila. Bele rokave si je visoko zavihnila, ruto je imela zavezano zadaj, da ji je čepela kakor avbica na lepo počesanih laseh. Celo mamino naročilo je prekršila in na svojo roko pri-stvila boljšo jed, da ne bi kdo izmed poslov rekel, češ skoparila je in nas cedila, da bi se priliznila gospodinji, hinavka. Ko je odzvonilo povzdigovanje, je vstopil Janez. Golorok je bil, polikani rokavi so se svetili, kastorec je imel nekoliko po strani, ob rožastem telovniku mu je bingljala težka veriga in srebrn konjiček se je zibal na njej. “No, gospodinja, ali boš kaj presolila?” “Če mi boš ti dosti gledal na prste, nič ne rečem, da bi ne.” Ančka je prestavljala težek lonec in se ni takoj ozrla. Ko je pa pogledala Janeza, je tlesknila z rokami in se zasmejala. “Oj, kakor ženin!” Nato se je postavila predenj in ga merila. “No, kaj mar nisem ženin?” Ančka ga je gledala in še nikoli se ji ni zdel tako zal. Janez je stopil k njej in ji položil roko krog vrata. “Pozdravljena, nevesta!” Ančka je sklonila glavo na rožasti telovnik, ali samo za hip. Hitro je odvila njegovo roko z vrata in ga hvaležno stisnila za roko, kjer se je svetil njen prstan. “Če bova tako kuhala, potem ne bo samo presoljeno, ampak tudi prismojeno.” Zvonko se je nasmejala in stopila k ognjišču, Janez je pa sedel na stolec in gledal njene kretnje, njene drobne roke, ki so neprenehoma begale od lončka do lončka. “Ančka,” je začel počasi, ko je ves vznemirjen pretrgal molk. “Danes ti razodenem nekaj, česar ne uganeš.” Ančka se je ozrla čez rame in ni nič rekla. Le hitreje je mešala prežganje v kozici. “Vem, da ne uganeš.” Spet je premolknil in se začel igrati s konjičkom pri verižici. “Povej!” je izpregovorila Ančka in v glasu je bila slutnja in hrepenenje. “Z očetom sem govoril.” “Z našim?” “Z vašim in vse sva se domenila.” Ančka je zardela, žlica, s ka- M ilwauski zapiski BOŽIČNE MISLI. — Zopet in mu prineslo srečo, ki jo le pojo božični zvonovi. Zdi se, kakor da vriskajo. Kako tudi ne. Nocoj je Sveti večer. Naša duša vasuje. Razpoložena je. Misli nam potujejo v tisto prelepo in brezskrbno dobo, ko srce še ni vedelo za prevaro in goljufijo sveta, v dobo otroške jasnosti in iskrenosti. Spomini na preteklost podijo drug drugega. Da, takrat je bilo tako lepo. Vse je bilo tako resnično, brez dem na zemlji, ki so dobre lažnjive navlake. Samo enkrat Ije. nebo more dati. Njegovo rojstvo nam je prineslo novo upanje, novo živjenje. Samo tu je odgovor na mir in zadovoljstvo, ki ga ljudje drugod zastonj iščejo. Bog ga deli vsem tistim, ki Njega iščejo in pozdravljajo. Naš pesnik je nekje zapisal: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze. To je pot, ki vodi k Bogu na višavah in prinaša mir Iju- vo- na leto je zopet tako lepo, kot je bilo takrat, in to na božični večer. Po burni in hitri pripravi na božič se nam sedaj tako prileže sedeti v toplo zakurjeni sobi ob jaslicah in božičnem drevescu in poslušati prelepe božične pesmi. Kaj se le z nami dogaja? Danes se tako počutimo, da bi dali roko vsakemu človeku in da bi vsakemu iz vsega srca zaklicali: Vesel in blagoslovljen božič! Plavamo kakor v sanjah in vendar nam je tako dobro pri srcu. Kaj nas je privedlo do tega? Nič drugega kakor veliki čudež, ki se že ponavlja dva tisoč let: rojstvo Otroka božjega in našega odrešenika. Veselje in čudovito razpoloženje duše nam prinaša angelsko oznanilo pastirjem: Glejte, danes vam je rojen Zveličar, ki' je Kristus Gospod. Ali je kaj čudnega potem, da tako radostno pojejo božični zvonovi. P o z d r avl j aj o namr e č začetnika miru, veselja in prave sreče. Božji otrok, nebo samo se je nasmehnilo bednemu človeku NESREČA NIKOLI NE POČIVA. — Ko najmanj pričakuješ, pa te doleti. Koliko ljudi si misli: meni se ne bo zgodilo in še predno se zavejo, so že notri. Že to je dovolj, da smo ha cesti. S tem se že izpostavimo nevarnosti, da nas doleti nesreča. Pred nekaj dnevi je Rifeljev Jože šel mirno na delo kakor vsako jutro. Dela za neko avtomobilsko firmo. Še malo se mu ni sanjalo, kaj ga tisti dan čaka. In vendar, zgodilo se je. Firma je dobila nekaj novih avtomobilov, med njimi tudi nekaj športnih. Navadno jih preizkusijo, predno - ^ jih dajo naprodaj. Tako se je To, čeprav je bilo težko, posebno'strokovnjakov. Na letališču ga zgodilo tudi tisto jutro. Neki u-jv času krize in ob številni dru-jje sprejel in pozdravil iraški o-radnik, ki dela pri isti firmi kot | žini. Storila sta vse, da sta otro-; brambni minister gen. Hamed Jože, ga je prosil, da bi šla pre-ikom dala dobro versko vzgojo in Shuhab. Grečko se bo razgovar- NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! skusit nov športni avto. Menda je prav nekaj posebnega. Vsedla sta se v avto. Vozil je seveda uradnik, ki je vožnjo predložil. Še predno sta se prav zavedala, sta že brzela, kot bi nekdo kuril za njima. Jože je kmalu opazil, da se kazalec na brzometru pomika čez 100. Opozoril je vozača, naj bo previden. Toda vozač je še bolj pognal. Kazalec je skočil skoraj v bližino 150 milj na uro, ko je vozač naenkrat zgubil prisotnost duha in še predno je bilo mogoče kaj napraviti, se je avto zaletel v neko drevo. Jožetu se pri vsej nesreči ni zgodilo nič. Le ves preplašen je bil. Vendar je imel še toliko prisotnosti duha, da je potegnil vozača izpod zmečkanega avtomobila, ker se je bal, da se bo avto zdaj pa zdaj užgal. Vozač seveda ni bil tako srečen. Sedaj leži v bolnici z zlomljeno hrbtenico. Prav lahko bi bila o-ba ubita. Vem, da Jože ne bo nikoli pozabil, da jo je tako srečno odnesel. Pri tem je postal za eno skušnjo bogatejši. ZLATA POROKA. — Je že nekaj časa, odkar sta si ponovila svojo zakonsko zvestobo, pa je vendar prav, da jih tukaj o-menimo. Sta to August in Angela Floryance, 50-letnico svojega skupnega zakonskega življenja sta obhajala v cerkvi sv. Matije. Zahvalno sv. mašo je daroval msgr. Joseph Emmene-ger. Med sv. mašo je prepeval pevski zbor, katerega članica je bila ona skoraj od vsega počet-ka. Zlatoporočenca živita skoraj ves čas v tej fari in sta tudi svoje otroke pošiljala sem v šo- Kalero potovanje je najhitrejše! POKLIC V DALJAVO. Ce so vaši sorodniki in prijatelji daleč proč, zakaj jih ne obiščete? Z njimi ste lahko v nekaj minutah. Kako? S poklicom v daljavo! Tak poklic pride takoj za osebnim obiskom. Zakaj torej prijatelje z obiskom še danes.. ne presenetite sorodnike in s poklicom v daljavo. (g) Ohio Bell “Dobro, koj jutri spečem šar-. tero je mešala, ji je padla iz rok. kelj, ti priskrbi vina! Stric Jer-'Hitro se je sklonila ponjo, še hi- nej se bo od veselja usekoval.” V nedeljo po rani maši sta sedla Mokarja na voz. On je Naročal Janezu, ona je ponašala Ančki, kar je bilo treba za kuhinjo, ko ji je na koleslju zavijala kolena v zeleno plahto. Ko je Rigo cepetaje pretegnil, Se je gospodinja še ozrla: “Le Ttodro, gospodar in gospodinja!” jima požugala s prstom ter se Nasmehnila in jima pomežiknila. Janez in Ančka sta obstala na dvorišču. Mokar se je na ovinka, ko je segel po biču, okrenil ju pogledal, nato sunil s ko- tre j e je priskočil Janez in raz-krilil roke, jo objel in šepetal: “Si že moja. Jeli, da sva in samo moja?” Ančki je žlica spet zdrsnila na tla, oči so ji zažarele in se ovlažile, rdeče rože na Janezovem telovniku so ji zamigotale pred očmi in samo jecljala je: “Saj veš, saj veš.” Od fare se je oglasil zvon, Ančka si je popravila ruto, Janez je važvižgal po pred dverju kakor majev kos na vrbi. (Dalje prihodnjič) potrebno izobrazbo. Dobro sta se zavedala, kako je to važno za življenje. Otroci so jima za to hvaležni in so to še posebej pokazali ob tej 50-letnici. Zlatoporočenca tega slavja ne bosta pozabila. V zakonu se jima je rodilo 11 o-trok, 42-krat sta stara starša in 3-krat prastara starša. Trije od otrok so člani pevskega zbora in s tem posnemajo mater. Živih je še deset otrok, pet fantov in pet deklet. Vsi so poročeni. Vsak ima tudi svoj dom. Tako so zares preskrbljeni. Da zlatoporo-čencema čestitamo in želimo vse najboljše, se samo ob sebi razume. Daši živita med tujim narodom, sta vedno ostala zavedna Slovenca. Kličemo jima: Bog Vaju ohrani še mnogo let! BOŽIČNA ODDAJA. — Vsako leto, in to že deveto leto, je za Sveti večer posebna slovenska božična radijska oddaja. Vrši se na istem valu kakor vsako nedeljo, na 93.3 WQFM. Ob nedeljah oddaja od 1. do 2. pop. Na Sveti večer bo oddajala od 9. do 10.30. To je vprav v tistem času, ko smo navadno zbrani o-krog jaslic ali božičnega drevesca in poslušamo razne božične programe. Kaj je lepšega kakor poslušati program, ki je bližje tvojemu srcu kakor vsak drugi. Oddajo bo vodil sposobni in nadarjeni radijski napovedovalec kakor tudi direktor slovenske radijske ure Vladislav Kralj. Poslušati njegove ure je pravi užitek. Torej ne zamudite ta Sveti večej te slovenske radijske oddaje, ki bo prav za vas. BOŽIČNI SPORED PRI SV JANEZU. — Prišel mi je pravočasno v roko spored za božične praznike. Ker je praznik na soboto, je precej sprememb, posebno kar se sv. maše tiče. Jaz omenjam tu le, kar sem si zapomnil tako mimogrede. Na sam Sveti večer bodo imeli dve sv. maši in sicer ob pol šestih in ob pol sedmih, seveda polnočnico. Na božični praznik bodo sv. maše kakor ob nedeljah. Tako bo vsakemu dana priložnost za sv. mašo. Pred polnočnico bo slovenski pevski zbor pel domače pesmi. To je stara navada, ki jo zbor ohranja tudi sedaj, kar je prav gotovo hvalevredno. Na sam božični praznik popoldne ob dveh bodo pete litanije Matere božje v slovenskem jeziku. To je tudi nekaj, kar že malokdo pomni. Je to redka priložnost, da pridejo Slovenci skupaj in iz srca zapojejo prelepe božične melodije obenem z litanijami. Kakor izgleda skuša župnik obdržati stare navade, če se le da. Kako dolgo, zavisi od ljudi. Za prazno cerkev ne bo imel pobožnosti. Morda je ta obisk združen z žrtvijo, a je obenem znamenje naše zavesti in tudi drugim pokažemo, da še vedno cenimo svoje navade in verske običaje. ŽUPNIK JAMRA. — Sem ga slišal pred nekaj dnevi: Kaj bo, božič je tukaj in še nobene božične karte nimam napisane. Mislim, da mu ne smemo zameriti. Ga razumemo. Saj nas čas tudi priganja na vse mile viže. Vem, da nam želi vedno vse najboljše, zato mu 'tudi ne bomo zamerili, če karte ne bo. Poročevalec želi vsem prav blagoslovljene praznike, božjega blagoslova in miru! jal z iraškimi vojaškimi vodniki, pa tudi s predsednikom republike Ahmedom Hasanom Al-Bakrom. Irak je oborožen večinoma z orožjem, ki ga mu je poslala Sovjetska zveza. Sovjetski generali bodo sedaj pregledali, kako Irak to orožle uporablja in koliko so iraške oborožene sile vredne. S podobno nalogo bodo odšli nato v Sibirijo, ki ima svoje o-borožene sile prav tako opremljene s sovjetskim orožjem. Maršal Grečko s svojimi sodelavci naj bi pregledal možnosti in moč Iraka ter Sirije, ki skupaj z Jordanijo sestavljata takozvano vzhodno fronto arabskega sveta proti Izraelu. Okrepitev te fronte naj bi pomenila povečanje pritiska na Izrael v času, ko je svet okrenil vso pozornost vojni v Indiji in nekako pozablja na krizo na Srednjem vzhodu na hudo nevoljo in zaskrbljenost Egipta. Po obisku v Iraku in Siriji bo odšel Grečko v Egipt, da tam pregleda in presodi položaj, nato pa bo obiskal še Somalijo, predno se bo vrnil domov. Tudi Somalija je namreč prejemnik sovjetske vojaške pomoči. Stave za Nixona LAS VEGAS, Nev. — “Jimmy the Greek” je dejal, da trenutno stoje, stave za zmagovalca pri predsedniških volitvah novembra 1972 7.5 in 8:5 za Nixona. Razlog naj bi bil neugoden odmev v javnosti s postopkom, ki ga je predsednik Nixon doživel na AFL-CIO konvenciji v Miami Beach pretekli mesec. DELO DOBIJO Delo dobita Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno. Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue (242) MALI OGLASI Čistilnica naprodaj Prodamo ali damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595. (245) Naprodaj Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595. (245) Blizu Euclid višje šole Naprodaj hiša s 3 spalnicami, jedilnica, klet, nova streha, ena in pol garaže, v nizkih 30-tih. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (242) Naprodaj v Euclidu Zidano poslopje, 2 nadstropja, 30 x 50, 2 trgovini spodaj, ena prazna, 2 stanovanji zgoraj, polna klet. Garaža za 4 kare. Čez cesto od sv. Kristine. Dober prostor za promet. LAURICH REALTY 481-1313 496 E. 200 St. (242) Marša! Srečko v Iraku ŽE ZASTAREL? — Slika kaže model novega bombnika B-l, ki naj bi nasledil sedaj že zastarela strateška letala B-52. Nekateri se upirajo gradnji novega bombnika češ, da je zastarel in nepotreben v dobi medcelinskih raket. Lastnik prodaja Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN 1-1472. (249) Hiša naprodaj 2-družinska hiša, 5-5, klet, podstrešje, 4 garaže, velik vrt je ugodno naprodaj na E. 67 St. Za pojasnila kličite 881-2195. —(16,17,22,23,29,30 dec) BEIRUT, Lib. — V torek je------------------------------------- prišel v Bagdad na štiridnevni Carst ]\l6TllOvi(lls obisk sovjetski maršal Andrej J{ra<&a kaJIHlOSeŠka Obft A. Grečko, obrambni minister j EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-ZSSR, z velikim spremstvom j niča NAGROBNIH SPOMENIKOV generalov in drugih vojaških! 15425 Wat€rloo au. 481-2237 Sovjetski obrambni minister Andrej A. Grečko, je na o-bisku v Iraku, od tam pa pojde še v Sirijo in Egipt, &LEXANDRE DUMAS3 Grof Monte Cristo “Tako sklepam svoje pogodbe,” pravi Danglars. “To je divno, zlasti, če bo ta svota izplačana v denarju, česar ne dvomim niti najmanj.” “Bode,” pravi Danglars. “Lepo je imeti tak kredit; resnično, take stvari je mogoče videti le na Francoskem: pet koscev papirja, ki so vredni pet milijonov; da človek more verjeti, mora videti to na lastne oči... “Vi dvomite?” “Ne.” “Rekli ste to s čudnim naglasom ... Spremite mojega komija, in prepričate se.” “Ne,” pravi Monte Cristo in zgane lističe, “pri moji duši, ne; stvar je prezanimiva, in sam se moram prepričati. Moj kredit pri vas je bil določen na šest milijonov, vzel sem devetsto tisoč frankov, torej mi jih ostaja še pet milijonov in sto tisoč. Vzamem si teh pet lističev, katere samo vsled vašega podpisa smatram za bone, in tu imate pobotnico za vseh šest milijonov, katere znaša najin račun. Prinesel sem jo s seboj, kajti povedati vam moram, da zelo nujno potrebujem denarja.” In Monte Cristo vtakne lističe v žep ter z drugo roko poda bankirju svojo pobotnico. Če bi bila pred Danglarsa udarila strela, bi ga ne bila preplašila bolj nego to. “Kako?” zajeclja. “Kako, gospod grof? Ta denar jemljete vi? Toda ta denar je lastnina bolnišnic in ga moram izplačati še to jutro.” “Ah,” pravi Monte Cristo, “to je kaj drugega. Ne zahtevam, baš teh pet lističev. Plačate mi pač na drug način. Vzel sem jih samo iz radovednosti, da bi lahko povsodi pripovedoval, da mi je tvrdka Danglars na mestu izplačala pet milijonov, ne da bi jo prej opozoril in ne da bi me pustila čakati le pet minut; to bi vzbujalo pozornost! Tu imate svoje menice. Ponavljam vam, da mi lahko daste druge.” In s temi besedami poda lističe Danglarsu, ki smrtno bled iztegne po njih svojo roko nalik roparski živali, ki pomoli iz kletke 'svoje kremlje, zahtevaje, naj ji vrnejo plen, katerega so ji vzeli. Naenkfat zadrži roko. Polagoma vrne smehljaj njegovim zmedenim potezam prejšnji mir. “Naj bode!” pravi. “Vaša pobotnica je denar.” “O moj Bog, da, in če bi bili v Rimu, bi vam tvrdka Thomson in French brez vsakih okoliščin izplačala to vsoto.” “Oprostite, gospod grof, oprostite!” “Torej ta denar lahko obdržim?” “Da,” pravi Danglars in si obriše znoj, ki mu je stal na čelu v kapljah, enakih biserom, “obdržite ga!” Monte Cristo vtakne menice v žep, in z obličja mu je čitati: “Vraga, premislite! Če obžalujete, je še vedno čas.” “Ne,” pravi Danglars, “ne. Obdržite moje podpise. Določil sem sicer ta denar za bolnišnice, in mislil, da ga jim ukradem, če jim ne dam prav tega. Oprostite!” In prisiljeno se nasmehne. “To vam rad oproščam,” odvrne Monte Cristo. “Toda,” pravi Danglars, “zdaj ostaja še sto tisoč frankov.” “O, to je malenkost,” pravi Monte Cristo; “agio mora znašati nekako prav toliko. Obdržite torej to vsoto, in z računom sva na čistem.” “Grof,” pravi Danglars, “ali govorite resno?” “Jaz se z bankirjem nikdar ne šalim,” odvrne Monte Cristo skoro impertinentno. In približa se vratom baš v hipu, ko komornik javi: “Gospod de Boville, generalni nadzornik bolnišnic.” “Pri moji veri,” pravi Monte Cristo, “kakor se zdi, sem prišel ravno še o pravem času, da sem dobil vaše menice.” Danglars prebledi drugič in se hiti poslovit od grofa. Grof Monte Cristo se hladno pozdravi z Bovillom, ki čaka v prednji sobi, in po grofovem odhodu hitro vstopi v Danglar-sov kabinet. Na grofovem sicer tako resnem licu je ob pogledu na listnico, ki jo je držal v roki gospod nadzornik bolnišnic, zaigral smehljaj. Pred vrati ga je čakal voz, in takoj se da odpeljati v banko. Med tem premaga Danglars svojo zadrego, pozdravi poset-nika, in na obličju se mu zopet prikaže njegov stereotipni smehljaj. “Dober dan,” pravi, “moj ljubi upnik, kajti prepričan sem, da prihajate kot tak.” “Prav ste uganili, gospod baron,” pravi gospod de Boville, “v moji osebi se vam predstavljajo bolnišnice in sirotišnice: vdove in sirote vas prihajajo po moji roki prosit miloščine pet milijonov.” “In pravijo, da so sirote vredne pomilovanja,” nadaljuje Danglars veselo. “Ubogi otroci!” “Tukaj me vidite v njihovem imenu,” pravi gospod de Boville. “Ali ste prejeli včeraj moje pismo?” “Da.” “Tu je moja pobotnica.” “Moj ljubi gospod Boville,” pravi Danglars, “vaše vdove in sirote bodo tako dobre, da poča- kajo še štiriindvajset ur, ker je gospod Monte Cristo, ki ste ga videli odhajati — saj ste ga videli, ali ni res?—” “Da; torej?” “Torej ker je gospod Monte Cristo odnesel njihovih pet milijonov!” “Kako to?” “Grof je imel po tvrdki Thom- Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. son in French v Rimu pri meni neomejen kredit. Prišel je in hotel pet milijonov naenkrat; dal sem mu bon na banko, ker so tam naloženi moji fondi; in lahko si mislite, da bi moralo biti gospodu bančnemu ravnatelju jako neprijetno in neprilič-no, če bi zahteval od njega v enem dnevu deset milijonov. V dveh dneh,” pristavi smehljaje, “sem na razpolago.” “Ah,”' reče gospod de Boville z izrazom popolne neverjetno- sti, “pet milijonov temu gospodu, ki je pravkar odšel in me pozdravil, kakor da se poznava?” “Morda vas pozna, ne da bi ga vi poznali. Gospod Monte Cristo pozna ves svet.” “Pet milijonov!” “Tukaj je pobotnica. Storite kakor sveti Tomaž; poglejte in dotaknite se.” Gospod de Boville vzame papir, ki mu ga da Danglars, in čita: (Dalje prihodnjič) ____________________________KUPON ___________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: cesta ............................................................................. j mesto in država ................................................................... Za to darilo pošiljam znasek $ .............. j Moja ime je ....................................................................... J Moj naslov je ..................................................................... . mesto in država ...............................................,................... i Paglajte kaj m@ iatee zn nn lilar 33 ur gledanja barvne televizije! (približno 27c) 1 1 noči varnosti od zunanje stebrne svetilke! (približno 22c) 8 naložkov čiste posode! (približno 1 5c) 1 00 ur stereo zabave! (približno 1 8c) 2 meseca rabe električnega sesalnika (približno 18c) Dejansko znašajo skupni stroški električne sile za vse gornje reči samo 97 centov. Vi bi morali dodati še 15 dni praženja kruha, da bi vsoto izenačili. Si lahko predstavljate večji kup za en dolar? * Vse cene so osnovane na proračunu povprečne mesečne uporabe od The Illuminating Company splošnega rezidenčnega seznama. ILLUMINATING^^ An Invealor-ownod Company Serving The Boat Location in tka Nation Big Capacity MAYTAG AUTOMATICS 2 speed operation. Choice of water temps. Auto, water level control. Lint Filter or Power Fin Agitator. Perma ® Press MAYTAG Halo of Heat® DRYERS Surround clothes with gentle, even heat. No hot spots, no overdrying. Fine Mesh Lint Filter. Maytag Porta-Pair"... Stack 'em up ... they'll fit almost anywhere! Portable MAYTAG DISHWASHER 3 spray arms give high velocity jet washing action. Self cleaning filter. 7 cycles. EASY MONTHLY PAYMENTS Norwood Appionce &. Furniture 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHI SOM & SONS EUCLID POULTRY V lalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p*, polnoma eveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD B49 EAST 185 STREET. EUCHD BAKER KS 1-8187 Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.