Št. 35.
V
Y Gorici, dne 28. a\gusta 1896.
Tečstf XXVI
Soča"
>»
izhaja ^sak pet«* » poldne in vvlja  s  prilogo   „Ciipi(»rtli Ust* vrpd |i» pošti pn-jemaiia :iii v Unriri na <l"«n  pošiljana:
vm> leto.....(.'1.1. t--Wi.
[iol leta.....       ,    ->"HK
četrt li'*a       ....      ,    MO.
I >.•!:.

i.j«'   .li-ž.-l.- tolik«  ver.  Ulikm- ji« .¦.-..ii,   m   .iru-i,,,   manj   pr«.in..Jnim zuitamt..    akn Sl- opla«. pri npr.
I   p.>:
„frlnr*e" izdata v.-akih 1+ <Jnij vM»t »Iru^i toivk in velja za rolo M» so U.
..Gospodarski LM" izhaja '•' ^<- prilaga ..-al; iiu-mv v .)!>-se(!U l»» strani;. Kauar je v petek p.azuik, izi.lelu iisin ž.e v  četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .fOSUUCE* plačujejo se za petstopno petU-vrsto: S kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje  trke po prostoru.
Posamične Številk« dobivajo se v tobaktirnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lnvrcnčif.u nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponlo della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj so nrcdniSlvu, naročnina in reklamacije pa upravdisivu .Sočo". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in iipravnistvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni  urednik   Andrej Gabržček.
—   „Bog; in narod!"   —
-Slovenska šola v Gorici.
V zadnji številki smo poročali ob kr.d-k. :;>, da iii'e,tun Mara-in-lvo ,;e >ki. nllo, ..iiuiTiti .-lovvti-ki šoli prn-Sore ^i-tLiuji* laške r.n-tt.e !;iidili»' tuli' v itiii i Vogel. S tem ,,. -pr-meiijm položaj p.ri.'.^:i vprašanja o • ".f,v»-n-ui ljud-ki V.i v  (Junci.
Ivi; pa zdaj?
*>(iir«Vf>r je kratek: Ako hočejo u»(nii.->-.irMi•¦• s I i r i r .* /. r .- «1 »i «!rn.-u-ki ljud-ki ->]:. z.i k.i^-ri je ::¦> /da; več ko? nrevvč otrok, {•¦•liij '-ti iitvsiilli tu t i zadovoljni ,¦ ii'.|n.» taki* -o!« v iilin Vogel, a dru/a bi m> morala u-hitioviti k;e v -¦• vernem ,(,.:!  !.i.-.M:  nku  p.i  .»-l......;.i uri .; e.ini
I. tl.ij   t-Li«
k-r ¦<¦   z. ...I.l.i';i.ti.
V.w.-i .1,1.1.»   p„
•iii
i'v!-da
i -ni. no, . :   kd..r ,
ui   pripraven   kr.i.j. .i ..irok   v.-lik.) |>rr-
1-.-A.I.'.  kdor f pozna,   naj
..     |M-|i, lij.j.'   /JI
Mi,
¦Jniki   iii   mnr.tti u.i •brili   t«  o.idaij.iM)
ii-ko ljudsko šolo v
ini.-l   pred ... on tudi ¦'•oi-ki ria.l-
...........   -v.-li.ik   rV.ui  Vu.lopiv.'.-. k*i
;-. povedal pii se-'i r. kr. IIP s[|,ega ioi-kega ¦v<!a, da Iii bih'potrebni dve .=-.»». ako s. ,-liui u-l.uiuvi v u!i*-i Vnpd. V.-eli nas, • I.i j-- dr. Maram piiiid.il v javni -.-ji |.i i.-javn •'¦ul^kit.M strokovnjaka, na kalim s. l.a.J.i morale o,-.ir.ili Indi vi\;c ¦¦<.! ke ohla-l-
Ali tudi gm-Uki Lahi *..imi i -v.»:im p» topaiijeiu delajo na to, da ho tr.-ha kurilu ii;!anovili dve 'oli s 'l.nei^kim nrniiJi j.vikom. Doka/ali smo po uradnih i/.ka/ih, A.i v dosedanje ri.>Mii" la'.k- >.»!.¦ n-liodi povpfi.no uiti po Ui .ttutk. in vendar hote ii.t.ii,«ni!i n.i IMa.-ntt novo la;k<> -,i.,! X.-ik.ij et. ki r Od |'i.i. nI- do M-d.nijili Mil ni poMtine daljave, /la-ti ne tak-', ka-knr«i»* l»i iisi-li sluV, otrm-i i-ei.-a me-l.i .!.> «•!»••• V../.-I. - M.Mni /a~t.op te .skl-nil. kupiti /.d to Milo Steuiiinovo !mm) n.i l'!a.iiSi! (J!e;te .i-i, eemu t.i stfMM-k? Saj iliiale /i' l..it;ne!!tj.u. vojašnico, katero vam je p.ihvutil <elo '^o.-pod vitez Kd-.aMini. zakaj -.-.«• po-iSjatf tje doli otrok .< 1'k.riit.;? Kar A,- (oliko hvalili /.a slovenske otroke. privoM-i!e pa svojim, ko ^!iio Slovenci tako straMio nehva-l.-/ni  za  v.ii.. I;:ilh-7..iiv» Ath.
I Vi iaio na Mr.m! ratineilijevtvM po->:.ip.|a   m-   liratiip.   .v:/,   EVlInrenei' .....ii za
m.Io    S4..J.VM   predt.ie.!-,,,   ker  jilll   [i         piv-
..ddai;rna. In n^ je ,i:.;c:ere* že naučil:'.. da l..i U.-1..1 piNMJ.et; kako drn,;., jm.-Ioi, e /a p.»dt.Mvr..k.;  :.i,k.
Tlaka »Goriška Tiskarna A. Gabrftcok" (odgovoren Josip Kvropotic).
i/
i t.',
i (.ii
opj
• t.i nai.i  ».»-trt., j-n-p.	•i.i t	'..e  mi.ti   ! n.i.kdl
.-..:  po %m.|i ,|,::l, u:,.	'..»,	ia w.MS.i,.c..,-,,-.,i.:
l;e,-..  iii  lnij.;,. ot.i<k.-		. .\:: kar \.Im za
la-ke   otroki.   i.-S»	. :-.i	f:|.lu  z...  '  S ii ve n-  .
s se. kar bo;(» »...r,,!,	i:n	!i p:-d oču, viv-
Ml,-M'    .il.;,J«ti.		
Ako   se   |»-r.'   !	-k.'	mi'..- pridna M.cjo
pil   llie-tll.   iti   tu   ie|(,.		,;,i,rr.e   ,lf,!r,.l,...
Mora   v   in>,krl»-li  ,.	laku	
Mj'.'. Sol^kt- o!i!,i^ti molaj		I«!i   že   d.,n.st-„.
inVe.    <!a     Sf    ICi.l.-i     (	k« sli	:.!H) otrok /m -.!o-
v.-i.<ki  po:ik.  Nam spr	ivi!'	I-.- osruk.-r Vii'.id
V,Ve.     I.NVI-Iie     .!.,1„L	k	¦. «:.•.¦!.:: -tisi Mil.e.
V";- i..', 'orc!   za   i-r;o	¦^:ii	ir.izieduito.   !V.iv!
^.vV« ,'iivk!'" ri"'S.	pre	:^.f*';,L
pravico   ,i„   M,:^va	p..a	m!   K.t   t...   tur.?
:..lu   po-k.lUS   i„li		So   .(ni^o i„.:.Hii-.i
din  ».-krlii   .Irn.M   i«.:		i..!-j.i.."::i.-ni   ,I.-!.i
ip.e-t.i.   kakor   -e /i' i	t-avs	¦.'<¦ wi. r.i«li:i,i M.Ski
i;.uiz.,.!ink.		
T;>ko UMilanV ..!	•;ik	<¦ ti.ilo.M ni.-.-tmvM
!t< di.;:ol«.va >u^k<-a	>ve!	! ;   od   teh   e.Iill,)  ;,.
v.m' zaviMio, ako iiimi	i rr	* kal v.i..;>5.i z.a s.»:-
-k.;   kori>!i   hr.v    -	pr»>	r.ij.-k.pM   poiitiko-
vai^a. ().| Mirkih oh'.		Ittdi prirakiijetio,
il\   r.->il.i   to \pr.i5a«		ko. kakor edino je
l>rav in pravtči:o. Ak	> to	oi Ihičp mestni za-
slep umeriti Idno s	OVOI	sko 5.tirir.'.7.rcdni<-o
v mi.., V o trt-1. naj	-S' 1!	lanovi drti^a enako
polrolma Mirirazr.-dni	;t v	?everncni delti mo-
>ta.   kajti   olr.ici  so tu ir		ten j" treba tudi
o>kstisti Miiski por.k v	in;	tprinem i.^ikn.
'« s t»'in »odi j	ISHO	na vso strani.
Občni zbor
družbe sv. Cirila in Metoda.
vN-1-Ufrv.iRja Kakor prejšnja lv[* bila so i zadnje slovenska društvu pQ vseh pokrli-tlMuih naklonjoiu na5i družbi, bodisi, da so sama kuj darovala, bodisi, ,ia so sodelovala qn veselicah in zabavah, prirejenih v korist ?i-i?i družbi. — Tržaški rodoljuhi so i lcins rr.porocevali »Giril-Mekuiov dar", kije dobro podprl blagajno. Dohajali so  božični,  novo-
letni, velikonočni, jindovni , . . darovi, kakor tudi pri veselili iti žalostnih dogodkih, n. pr. o botrinjah, .-vatovsčinah, novih mašah, po--reb.ščinah tnt-.MO vencev. TT.irljive ženske podružnice v Trstu in tluriei so za noz.ii'ni. e in razne Šolske slauiosli nabrale toliko darov, da .-» skazale pravo delo kr-M\in-k.v'a n^nii jeiija ondolniiu otrokom, pa Indi njih slarišem.
Ker pa ima tia~a druži).i dobrotnikov in piijiteljev na tisoče mej oaslitint '/.eiwlv.)in ni mo-tvom i«) v.M'h pokrajinah, zalo jih .-lavni skup:-.''iiii ne moremo imenoma navajati, kar se tem ložje opiiidi, ker so slovenski ea-niki sproti beležili njih cenjene darove.
rii.ljiv« je, da bi iu;a družba, ako bi .>» na-e f as ni.-t v o vedno toplo ne pod-| iralo, ne ino^rla iiro.-pevati in bi se ne bila povspeia na toiiko višino nj.'le.la in priljuli-IjeimMi. »Naroil*, .Kilinost", .Sofa* imajo stalne predele za duižbine darove in vrli „.Mir" izkazuje v vsaki slevilki »kronske darove za velikovšk.i šolo". )'a Indi drn;?i časniki objavljajo sproti daiove za na-o družbo, ita-d v  relativno manjši meri.
Običajna vodstvena okrožnica do posojilnic in hranilnic Indi lelos ni //re-il.i svojega iiainena, kajli večina se je odzvala z. večjim ali manjšim darom.
lhiižbilio vmMvo, molreč tu tekmovali;.* v dnižbine ¦laiueiie. zajemlje i/, le(.-a h.i> ilrilo za *voje delovanje. I Ibčiidujoč toliko požtUovahiost vinjenim srcem izreka danes vsem dobrotnikom, podružničnim načelnišl-vutu, uatodiiiin čaMiikoiu, dtčuenni ž.eiisUn, ki v istmi picdnjači v nabiranju društvenih daiov. v-.ein naši.n prijateljem zasluženo priznanje iu "Jobokočulno zahvalo,
A pozabili ne smvmii onih, katerih ni več v naši sredi, ker nam jih je pobrala nemila smrt.   In večinoma   smrt   najrajši oil-
«.-,. najbolj delavne „M.|„.. Hodi vscill |.|»K 'poiiun, .  vciiio-ti pa obilno plačilo.
Slava skupščina! /,.• i/, teh črtic ste po-iieli, Aa m je vodstvo resno prizadevalo našu dinžbo obdržali na dosedanji stopinji ugleda in priljubljenosti mej narodom slo-vi-u-kim, kakor v iiretekleui desetletji. Prvo desetletje bi!., je odmelijel.O V to, da >ui.i vpii.h o snovali k a j z. a v o-dov in učiliič ter l^.ko dokazali mero-dainim faktorjem in vsemu svetu, da je v obtnejnih krajih dokaj slovenske mla.leži, kali ti se krati mitoma pravica vzgoje v niate-rhifju  <ez.iku.          In tu s   pouoMitu   beležimo
uspeh kajti števil-i I ., drušl veni h zavodov tda-i dva začasno prenehata je gotovo častno z.a naše borne raz-!.:.-ro. To doMČi ¦«¦ bilo leo-očele z z. d r U-ž. e u ] ia i m u ."• m i, kakor -o se v i.-lini osre-.l..!i.'::- prav v naši družbi; kali vodstvu so -.i !:a roke, kar beležimo s posebno hva-:»v.tm-!j». cožje i i, d os tuj a ust v eni k i. ki so s -vebisa u. d-j.'iij,.|n voiUtvo napotili, da se ;e ..d.io.iio /a n.ijprifiravniši način v (10-fv'o litu/bn::!: Miiotrov.
V .lrnr'..ii. d. .-etlel ju bo druž-5i-.no vod-lvo brez, dvoma moralo svojo pozorno-! obračati o-obit.i v U., da se k u liso I i d ujet u dva -lav na šolska za-, voda v Tr.-tu in V .• I i k o v e u, za kar j bo !r.»u še veliko .le...iriHi-1/il.-v-, kalere bo na- narod dmiašal, vedoe. da se tu •_»re za ir.vrfiv   narašf-jij, z.i njer'ov.. bodočnost.
1'rtduo >k!i nemo. -e ledno pojasnilo! Najdrjo >•• tudi mej Movei.e! neverni Tomaži, ki nočejo iiuiev,ili či-tih naup-uov naše družbe in „o mečejo v jetSeti koš z .Le^a Naz.ionale". »ilcol-. ¦Ii.-r-s.liclv.-rein«, .Kathoii. her Schul-verein*. A nič bolj iieoiiravif:i-nerM ne^n to. Kdor !. n.-.Vojiko spremlja javno delovanje dve-i prvuiisit-novanih druM«-v, razvidi, A,\ je mej /ijima in ;.•.•] diužho sv. Cirila iu lli>-toda raz.io.Ck kakor noč iu dan. Tam je le z^oa napad. I'od krinko človekoijiibnih namenov vabijo v svoje zavode i n o r o d n e otroke, \\d bi tih vzgajali z.a slovenske jani-čaije. Severni iieprijalelji bi radi p(» naših ¦.rui::ii.di dozid.ili »iiio.-t do Adrije"; jugozahodni sovra/i pa t>i radi zemljo, ki je naša Sast ž..: nad V.W) let. vzeli našemu rodu ter | je odtrgali tudi od n;iše starodavne Avstrije, ' katere najzvc.-tejši zaščitnik na ju^o/ahodu jo uprav naš krepki narod. — Soro.lni.ša je naša družba z zadnjeiuienovanim .Kathol. Schulvercink; nekaterim je ta tudi uz.or za 1-a.šo družbo. A ti ne pomislijo, da jo naša dražba bila prej ne;;o »Kath. Udu" m da se organizacija naše družbe opira na naše slo-v e n s k e razmere, „Kath. Seli." se bori 1 e za k o ti f e s i j o n a lito Sol e, ker so st žulje s svojim inlerkonfesijonahiiiii zakono-davstvom urinih Indi v krščansko šolstvo in si tako podjarmili krislijane, — ne bori se pa za narodnost, ker nemška itak ni nikjer, najmanj pa na Slovenskem v nevarnosti. A naša družba se ne bori i.amo za versko šolo prav v z m i s 1 u k a t o 1. cerkve, nego tudi za narodni, za slovenski značaj naših šol. in to ni nikak pretiran nacijonalizem; to je le zahteva krščan-
ske pravičnosti: lako v interesu kal. cerkve, kakor naše Avstrije; to je za nas Slov e n-c e vil a I u n v p r a š a n j e, ¦ - Mi loivj nismo agresivni, mi smo le defenzivni; po vseh kr.šč. načelih pa nam je dovoljena samoobramba, in če se ,..?> bomo branili mi, kdo pa nas ho V ¦¦- Mi smemo iu moramo klicati cašjiii neprijateljeui: Spolnjujte 7, zapoved liožjo Vi, kakor jo mi ¦¦ • puslile, kar ,;e nasejr.i, m> ne želimo Vašega !
V očijded tem iH>utajljiviin dejstvom: ali naj Vas, čč. skupščiniir.ii, še opominjamo k vztrajnemu delovanju 'i! Vaša navzočnost že nam je priča, da VaSa srca -joiv za sliuv ideale slovenske • o da bi se ta otfcuj zanesel po Vas tudi po vseh dolih in planjavah naše mile domovine, da se daleč na okrog srca vncinajo za družbo, kalem si je ustvaril u a r o d s a m — zn svojo mlatM, za sebe. In v lo s vrl io Vam kličemo v slovo, besede, ki jih je lelos i/.uslil pesnik Vam, slovenske žene, bodreč. Vas na .lomorodiio deio z.a našo družbo:
„l>a se ne bo »lasilo kdaj: BNekoČ. /il je Sloven, n je pregnan iz, raja. Z.alu v bodočnost svojega naroda, .ledini dnr/.i.i nas Ciril-Melmla !" Tajiiikovn poročilo se je vzelo brez. ugovora pohvalno na znanje.
(Dalje pride).
I
DOPISI.
Iz ludtcljsklli krovov. - (ličilu-Ijiščo v Kopru), IViložhe proti učiteljišču v Kopru so čedalje hujše; kdor raz« mere pozna, mora priznali, da so žal le preopravičeiie, Zato je potrebno, da se začnemo javno bavili z zavodom, kateri vzgaja tudi naši deželi učiteljski naraščaj. Prav radi lega pa ho se polreba, da se bo bavil steni zavodom (udi deželni 'z.u>v, ki nikakor ne more hladnokrvno gledati, kako se nam vzgaja učiteljski slan.
' Pred vsem treba naglašali, da Koper ui mesto, kjer bi se mogli izgojili dobri učitelji. To vidimo piv v jasno i/, dejstva, da smo dobivali pred leti vse drugačne učitelj-stvo tudi iz. tega zavoda, ker je večina pohajala poprej srednje šole v drugih mestih, kjer je imela priliko, živeti v Človeških odnosajih. Zadnja leta jo čedalje manj srednješolcev, ki gredo na učiteljišče; a še oni, ki lo storijo, so bolj osamljeni iu se okužijo v nezdravem kopeisk •m zraku. — Koper je malo istrsko mesto, prava luknja v najslabšem pomenu te besede; vrhu tega je tu irredeuluvski duh v polnem cvetu. Slovenski mladeniči nimajo tu nič dobrega; stanujejo navadno v ubožnejših rodbinah, ki gledajo, da imajo veliko dobitka od njih. Društvenega življenja v Kopni ni nikakega, o atiieliio-ti ni duha ne sluha, le za -slabo je dovolj izgledov in prilik. Skratka : učiteljski kandidatjo v Kopru ne pridobe prav nič. tistega vedenja, bon-tona, ali česar je človeku sploh treba v navadnem občevanju z. raznovrstnimi stanovi. Vse, kar imajo, pride bolj samo po sebi, vsled nekega n-Ls^a, ali pa pridobe drugod, ne v Kopru! v. f. lega stališča je treba delali na lo, da se učiteljišče premesti v kako drugo m.-:*...', cjii. iu v (Jorico, kjer bi imeli kaudidalje ved:>,f- dovolj prilik", priučiti se v kratki dobi štirih let vsem oblikam, vsem lepim šegam itd., kar zahteva današnji čas in njega boljše občinstvo. Ako se torej v tem pogledu tu pa tam opaža kaka pomanjkljivost, ni treba v zlo šteti osebi, marveč, tistim, ki so uzrok, da imamo r. kr. nčilelijščo za učitelje v skrajno neprimernem mestu, (lesar se človek ui mogel naučili, ker mu merodajni činilelji v to niso dali prilike, tega tudi ne more znali; vna krivda pade pa na tiste čiuitelje, ne nanj! l.epo prosimo, naj se povsod uvažajo lo z britkosljo naglašano dejstvo !
Koper pa tudi ne zasluži takega e. kr. zavoda, ki daje mestu lep dobiček. A kaka je zahvala za In ? V teu. pogledu bi lahko napisali dolgo vrsto uprav neč.uvenih prizorov, kalere so morali doživeli naši mladeniči in njih učitelji ali profesorji. Da, niti življenja niso bili vselej varni! Toda 7. neko neverjetno skrbnostjo se je vse pokrilo, vse po-llačilo! Zakaj neki V Ali iz strahu prod irrc-denlovskimi zagrizenci? Kdo ve V!
Žo večkrat se je govorilo, da vlada misli preložiti te in one zavode iz Kopra, ker so Kopcrčani kazali vedno neko sovraštvo proti vsemu, kar ni njih inijljenja in Čustvovanja. Itcklo se je, da tako jih hoče malce kaznovati. Toda ostalo je le pri besedah! Kopcrčani so že davno zaslužili, da hi merodajni krogi tudi izvršili oni namen! -Letošnja glavna skupščina »Lega Nazionale" je dala dovolj povoda v ta namen ! Šolska oblast se je morala tudi zbali lega zborovanja, kajti zaključila je šolsko leto na učiteljišču že pred zborovanjem, torej že pred 28. junijem!
Vprašamo: Kako naj naša uiladež duševno napreduje v takem mesln? Proč. iz tega mesta 7 zavodom, ki odgaja našo učitelje! To bodi odločna zahteva naših gg. poslancev v deželnem zboru goriškem, za kar jim bo hvaležen ves narod! Dovolj časa so kvarili Koperčani našo inladež! Proč od lam! Več pride.
(Kdorkoli nnsn more preskrbeti kaj podatkov o slabih odnošajili naših učileljiščni« kov v Kopni, bodisi v Soli ali zunaj nje, naj nam blagovoli sporočili, •• da preskrbimo gg. poslancem dovolj zanesljivega gradiva. Uredn.)
I/, Sv. KrSfcu »a Vipavskem, 21. «v-
gu.ila. — Dne :!(). avgustu je po dolgi, mučni bolezni umrl g, Alojzij Dratosevoc. v M. Zabijali, Iii! je od prvega začetka ud »Bralnega društva" in mnogoletni pevoe • -1,-norisl, Pokojnega lovurisi pevci so pri pogrebu 22, I, m. prav ginljivo zapeli pred hišo »('llnvok "Jej", v cerkvi »Hlagor mu" iu na pokopališču Jamica liha" pod vodstvom g. pevu-vodjii P. Medvoščeka. Pokojnik je bil povsod priljubljen iu spnšlnvau. Ilolelial je čez eno leto za želodčnim rakom. Nad Iridesel narodnih pesiiiij je slo ž njim v groh; res velika izguba, I Mag mu .spomin! Nuj počiva v miru!
V    Vel, Zabijali ustanavljajo, oziroma oživljajo »Hraluo društvo", Pravila so že poslali naiiieslnišlvu v polrjenje. To je živ doka/, kako se vedno bolj čuti polreba društev, posebno bralnih. Želeli je, da hi imela vsaka slovenska vas svoje „llralno druslvo", v katerem bi se ljudstvo, posebno mladina, izobraževala iu zajemala koristnih naukov za življenje. Novorojenemu drušlvu kličemo; Jhisi, Cveti nmogaja Ijeta*.    Verni vski.
V   LokavtMi, 2'). avgusla. - • Sprejmite, gospod urednik, v Svoj cenieni list tele kratke vrstice. Ker gospodje pri »P. Lislil" hočejo po sili naložili k'ivdo širjenja sor.ijnln» demokracije na nSočina'' pleča, ali prav za prav na Vašo osebo, g. urednik, hočemo mi dokazali, kako so jo prav ti gospodje v resniei zasejali med nas do sedaj mini.; Lokavčane. Dva meseca sem izhaja »P. L", v dveh številkah tudi k nam; naročnika sla si ga omislila i/, radovednosti, kako ti gospodje pravicoljubno pisarijo, v čemur sta se pa močno goljufala. In glejte, od sempeter-skega shoda so delali gospodje okoli ,l\ L.* živahno reklamo ,Delavcu", Kajti vsaka št. „P. L." je bila polna neslanih člankov in ime „Delavca" je bilo opetovano ponatisnjeno. To je naše ljudstvo začelo zanimati; pisali so nekateri radovedneži v Idrijo po naslov „Delavca"; od lam so jim ga rade volje poslali in sed.ij ga že pridno čitajo tudi tukaj. Ako hi bili gospodje okoli ,P. L." lepo molčali o omenjenem listu, gotovo bi ga naše ljudstvo Se sedaj ne poznalo, ali zdi se, da lo je bila radovoljna reklama. Potrkajo naj se torej na svoje prsi iu naj vsklikuejo: Naš greh! '
Dopisnik »iz gor* je v zadnji številki »P. L." ragla.-iil g. A. dr. Mahniča prerokom. Kje za božjo voljo je g. dr. Mahnič tičal. A~ ..i pomladi, ko je grozdje tako lepo i kazalo, našim vinorejeem prerokoval, da bode h-los grozdje — kislo (kakor je bilo zanj že leta 1S'J0.) Koliko več. veljave bi si bil pridobil in morebiti bi mu lo pomagalo priti, kamor si že davno želi.
Dalje pravi g. dopisnik: »Mladi Ga-brSček -- nova razkava metla«. Da, verujemo, ali vendar Se premehka za pometanje blata, ki se je nekje nakopičilo. Tr.kitj bi trebalo ne samo metle, ampak tudi grabelj, kajti razni gospodje že tako gazijo po blatu, da je groza. In potem naj še kdo reče, da nismo daleč prišli. O ko bi Kristus sedaj bil na svetu, kako bi te kričače in bara lita če izgnal iz teuipeljua. Kje je ljubezen, katero je on učil? Bog, Ti nam pomagaj! Kari S lok ar.
Iz Sftžsuift, 25. avg. — Letos ima Sežana izvanredno prav malo lelovičarjev iz Trsta; to jo za Sežano slabo 7.namenje. Kje neki tiči vzrok? Morda hočejo nekateri gostilničarji - mesarji — prodajalničarji prehitro obogateli? Saj res je Sežana že itak razupila dovolj, kako je vse silno drago kaj pa hode, če še domači prično se tožili o silni draginji, kakor drugi tožijo ? Marsikaj se sliši vzlasti od tukajšne mesnice ... pa molčim za sedaj. Če hode treba, že povem, kako sila drago je meso v Sežani in kakšno!.'
—   Županstvo dela sedaj klavnico za 1951 jT0|(h _ lop znesek, katerega se mora občina vdolžiti in ga bode potem amorlizovaln.
—   Oj ohčinarji, kje je doslednost, kakšen hrup je bil, ko je mislila občina pred leti na svojo stroške zgradili uradno poslopje ;--takrat je bilo vse na nogah, podpisi, rekurzi, ropoti, potresi, gromi in strele,  samo da ne
1 bode to poslopje zidano, saj  občina nima
potrebo stalnih dohodkov! I No tempom niu-lanlur....
Povejmo pn kaj veselega in zmiimivogn. Žita so letos brstna in juko bogula, — škoda, da j* cena prenizka. Krompir ho bojo kupovati v Trstu, ker gnije, (iledo krompirja bi vsem kmetovalcem svetoval, da some vsako tretjo leto promonjujo, — Ui prepričajo se, da bode obilnisi pridelek, Lelos se je onoida najbolje olmcsol In la vrsta no gnije,
Ako bodo lopo in gorko vreme, so Indi grozdje opomore in popravi, Bog daj vbo-gomu trpinu - kmetu 1
Danes se je naš ljubljeni sodnik gosp, Fran Dukič, vrnil od svojega dopusta in g, notar dr, Bulaben jo Indi zopet vesel v Sežani.                                              Slekli«,
it HeiiOHkeKa, dim  K), avg. *) Vsaka
dežela ima svojo posebnosti, Danes som se peljal n. pr. n»'«no - »coanrulvii" H. v lal-kem kraljestvu. l'u sn neki kuj« ali boljo llnka ponarejen denar { žo vočkrat so bilo preiukavo, ne vem pa: ali so lo .podjoljo" hi popolnoma zalrli. Neki laški zidar mi jo dejal šaljivo; »Kaj (o, čo bo laska vlad« potrebo ¦ vala denarja, saj mu ga pomnil nato „ce-Hiirslvol*
Druga ?,nomeiiitoi»l, jo v Pnsjl vasi, Kaj pa jo lo? Lahi jej dejo«, Vtmzono, Ko/.lor Jo poslovenil na zemljevidu to v »Vimoc". Ho-zijaui pa jo stovejo »ftiftjn vas",
To je srednjeveško mosloce, nnslnlo pred tisočletjem, nojbrže nstonovljono od Irgovcov zaradi kupčije mej Kalijo in Nemčijo, Obkroženo je z dvojnim zidovjom in širokim jarkom, ima Iroje vrat ler krive, ozke ulice, Piebivaleev šlejo •/, okolico okrog MOO. Oilll-kujeta se tu mej drugim občinska palača iu župnijska cerkev, zidana v U. stoletju (neka cerkev pa jo stala tu že prod I. »00.)
Sedanja cerkev hrani staroduvno umetnino, če tudi jih je nekaj odnesel Napoleon, nekaj drugi. Oltarjev ima devet, ki so po-nameščeni po stranskih kapelah. V presbile-riju so lepe sliko na presno. Palrijarh Bor-Irand (od 1. 1:1:14.-1350.) v družbi devetih drugih škofov, je posvetil to cerkev leta 13:18. Na drugi strani pa so naslikani zavetniki vseh poddružuic. Izmej slik na platnu se odlikujeta posebno dve: podoba sv. Križa in darovanje Gospodovo od znamenitega Quaglia. Posebno na zadnji so osebe kakor bi bile žive. Umetno sta izdelana tudi kro-pilaika z vdolbenimi podobami in ol ski iz 1. 1500, Hrani se Se stara obleka in posodje, ki ga je rabil omenjeni patrijarh. To se izpostavlja menda kak;h 5 krat na leto. Neki Nemec iz Frankobroda je hotel dati baje za to posodje, križe itd. 5000 frankov, ti niso mu ga dali.
Pa še ena reč. je tu v Pušji vasi, namreč mumije, t. j. izsušena človeška trupla, ki se nahajajo v okrogli kapelici pred cerkvijo,
Kader stopiš v prvo v veličastno cerkev »li palačo, ostrmiS, in nehote se ti ukrade iz prsij vsklik; Ah! Ali če stopiš tu sem, pretrese te prvi pogled in iz vije se ti glas: lliiuu! Tu zagledaš v polokrogu na nizkem podu prislonjenih 31- mumij, lzvsemši prta okrog ledij so gole, večina jih ima ludi napise poleg sebe.
Niso jim strohnele kosti, niti .koža, marveč je ta postala kakor pergament. Ali.obrazne Črte so ostale skoro kakor pri poslednjem vzdihu, da je možno človeka spoznati. Tu je n. pr. mož visoke, ponosne postave, debeluh, podoba oholega bogatina, ki se je ponašal s svojim denarjem! Tam oni s pre-belimi zobmi y.di se, kakor bi se ti rogal; oni tretji pa je nagnjen proti ušesom svojo sosede:' kakor bi jej nekaj šepetal. — Tu stoje zdaj v »demokratičnem redu" bogati in revin, raznih stanov, starosti, obojega spola. Smrt je prava umetnica, vso izjednači! Bivši svečeniki, katerih jo pet, imajo še zdaj duhov, kape na glavi, kar daje še groznojši pogled. Žensk je po iakazu 8. Najstarejša mumija je bila najdena 1. 1037., najmlajša je iz 1. 1891. Najbolj ohranjena pa je Gecir 'lija Hieppi iz 1. 1854. — Ker jo vlada, prepovedala pogrebati v cerkvi, zal6 ni novejših mumij.
Te so namreč napravljajo same po sebi v rakvah župnijske cerkve. Vseh rakov je 20, Zaprle so hermetično, 1 m. <J0 cm. globoke 1 i«. 50 cm. široke in 2 m. dolge. Nekdaj so likale plemenitim družinam. (Pod stopnicami pri glavnem allarju je še zdaj napis na plošči, ki spominja, da je bil onde pogreben šlezki vojvoda Boleslav; morda umrl na povralku iz križarske vojsko s Konradom III. 1. 1149). Od teh rakev jo pa 10 12 sposobnih za lo, da se trupla izsuše po naravni poli. V drugih 8, ki so bliže cerkvenim stenam, se to ne godi, menda za lo: ker prihaja zunanja-vlaga v rakve.
Mumije se napravljajo poleg tega tudi v poddružni cerkvi.' sv. Katarine blizu Pušjo vasi na griču jednakega imena j dalje v bpi-
•) Zakasnelo. — Ured.
taliču (Ospedaletto) pri Geraoni; v stolni | ceikvi v Tolozi na ^panjskem, t Dnblinu in j v starem samostanu pri mesta Bonn na I Nemškem.
Kot uzrok te naravne prikazni imenujejo : zemljo, t. j. zvapnek* kredo, drugi pa tak plin (gaz), vsled katerega pokrije truplo v rakvi neka gliva, ki mu izpije vso vlago. Pri nekih truplih ostanejo celo lasje in nohti. Ta proces se izvrš približno v enem letu. Teža trupel je potem le od 3—6 ki).
L. 1807. je bil ogledal te mumije Napoleon i.; hotel je neki napraviti tam cesarsko pokopališče, a po svojem padu ni imel več priložnosti v to. Dalje so bili tu I. 1819. Frančišek I., I. 1338. Ferdinand I. In vsak ča« prihajajo polovalci, si si ogledajo tudi to grozno zbirko.                                                   !
Turobne, mrtvaško misli obhajajo Človeka pri tam pogledu, mraz ga preleta, .Kar ste zdaj vi. to smo mi že bili; kar smo mi. to boste tudi vi !• kličejo te grozne, votle oCi, ta ustrojena Človeška koža. Ne vem kako: ali pri tem prizoru prihajali, so mi na misel tudi naSi narodni nasprotniki, da ne rečem sovražniki: Tudi vi, tudi vi — plačale, kadar nastopi — umetnica jednakosti J,. . Tcšimir.
1» rjuMJaMo. — (Razmere na ljubljanski v sjt gimnaziji). — Šolo so so že davno končalo in dijaki so odšli vsak v svoj .ojstni kraj. Ti pripovedujejo po deželi o čudnih razmerji nn naši višji gimnaziji. Ljudje kar nočejo verjeti, če se jim pravi, da se na tem zavodu, kjer jo ravnatelj Slovenec, slovenskim dijakom naj-slubso godi j a žalibog je to resnica. Naj v dokaz svoje trditve navedem snmo en primer, ki dosti jasno kaže, kako pristransko se postopa nasproti slovenskim dijakom. Ko je bil majnikov izlet, zbrali so s-* nemški dijaki višje gimnazije in Sli brez nadzorstva na Bled. Tam so se navduševali z govorom in pijačo za Nemstvo, Nazajgrede so v svoji velikonemSki navdušenosti po cesti razsajali in ustavljali voznike; jednega so kar brez uzroka napadli«, ustavili so mu voz in so ga hoteli pretepsti. Voznik se ima le svojemu biču zahvaliti, da se je ubranil te pijane nemške druhali. Ravnateljstvo je zvedelo lo dogodbo, a ker je bilo pri teh surovih ekscesih več sinov iz odličnih nemških rodbin navzočih, ni začelo nikake preiskave, in dijaki so dobili le ukor, kateri ni imel zanje nikakih slabih posledic.
Drugače se je pa godilo slovenskim di-jukom, ki so se zbrali dno 4, julija v neki gostilni zunaj mesta, da zažg6 kres v spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Tam so se dijaki dljo časa mirno zabavali, pred 10. uro so se pa začeli vračati domov, večina jih je odšla pozneje. Med potjo je nekdo izmed dijakov prouzročil prepir, pri katerem sta se dva sprijcla in je jeden čez druzega padel tako nesrečno v pesek, da si jo odrgnil na nosu gornjo kožo. Na to so se vsi mirno vrnili domov. Takoj, ko je ravnateljstvo o tem zvedelo, je začeto strogo preiskavo, a oziralo se ni na izpovedi dijakov, ampak na govorico ljudij, katerih nihče ni bil pri tem ekscesu navzoč. Takoj, ko je bila preiskava končana (to se je zgodilo v Šestih urah), je bila sklicana konferenca, čeprav se je nekdo izmed dijakov zoper to pritožil in trdil, da se ne sme poprej ničesar skleniti, dokler se ne dožene, je-li rana onega udarca od peska ali od udarca (ravnatelj je namreč trdil, da ga je ta dijak udaril, dasi je ranjeni sam priznal, da je padel in se pri tem ranil). Konferenca je v jako kratkem času izrekla svojo sodbo. Osem dijakov je bilo izključenih, trije so dobili .consiiium abeundi", nekaterim se je svetovalo, da zapuste ta zavod, vsem navzoCni-kom (bilo jih je okolu pet in dvajset) se je pa red v nravnosti za več ali i.ianj znižal. Nekaterim dijakom ni šlo v glavo, zakaj bi se jim red v nravnosti znižal, ko jim je vendar dovoljeno v gostilne zahajati in ko so se vrnili že pred deseto uro domov. Ti so vprašali ravnatelja za vzrok, in ta jim je kratko odgovoril: .vvegen National-hass". Rad bi vedel, kje je našel g, ravnatelj pri tej slavnostikal: .Nationalha s s*. Kako se je v tem slučaju proti slovenskim dijakom postopalo, vidi se pa najbolj iz tega, da je ravnatelj So potem, ko so bila spričevala že razdeljena, nekega dijaka vprašal: ,\vie war's den eigentlich?*.
Še nekaj bi rad omenil. Slovenskim dijakom se večkrat očita, da so jako surovi in neolikani. Mogoče je to res, vsaj pri onih, ki nimajo prilike zahajati v olikane družbe. Slariši pošiljajo svoje otroke zato v Šolo, da se tam izobrazijo inomikajo; toda kdor hoče, da bo njegov sin omikan, naj ga nikar ne pošlje na ljubljansko višjo gimnazijo, ker tu mora vsak posuroveti. Profesorji — seveda le nekateri — postopajo z dijaki tako surovo, kakor ne postopa noben gospodar s svojim najnižjim hlapcem. V šoli rabijo take besede, kakoršne se le še čujejo v kaki delavnici. Neki profesor se je že večkrat tako daleč spozabil (ne spozabil, to je že njegova navada), da je dijake suval in tolkel in — kakor se je nekoč .Slovenec* izrazil — primerjal trdost glave s trdostjo table. Ni se treba torej čuditi, če niso dijaki omikani: Kakoršen je učitelj, tak je učenec!
Te vrstice sem napisal, ker me je več dijakov za to prosilo in zato, da bi narod zvedel, kaki so oni ljudje, ki igrajo v središču Slovenije skoro prvo ulogo. Slovenskim slarišem pa kličem: Ne pošiljajte svojih sinov na ljubljansko višjo gimnazijo!
_____               Dijak.
Iz Sarajeva. — .Srečna Bosna, zlasti pa glavno mesto Sarajevo s svojimi tolište-vilnimi dobrodelnimi napravami in društvi«, mislili bodo moji dragi rojaki v domovini! ako slučajno dobe kak tukajšnji list v roke • v vsaki številki uradnega .Saraj. Lista" in .Bos. Pošte* nahajajo se obširne, laskave notice o raznih dobrodelnih dejanjih nekaterih krogov, zlasti visokih gospa, v prvi vr-sU seveda gospe ministerice pl. KaUjeve. Velika ironija se mi zdi zadnj: čin tukajš-
nega »gospojinskega dobrotvornoga društva" i (Frauenverein), katero je te dni imenovalo i velikeJušno in .dobrotljivo* gospo Kalajevo svojim častnim članom. Imenovanje samo na sebi ni nič posebnega, to lahko zadene tudi J manj imenitno gospo nego je baš gospa mi-nisterica, toda ista je dobila krasno diplomo | v jako dragoceni mapi, vloženi zlatom in srebrom. Vse to iz blagajne, ki je name- J njena siromakom v podporo v največji stiski. Znano je pač, da je navadno pri dobrodel- j nosti visokih oseb' vedno nekaj ,Pflanz-a", nekateri se pač hočejo pri takih prilikah višjim prikupiti ali si na kak drug način okoristili. Toda tako bahanje tu v Bosni ni nikakor umestno. Narod je v veliki večini, seveda izzemši turške bege in age tc?r nekatere čifute, tako siromašen, da se mi Avstrijci čudimo, kako morejo sploh živeti. Seljak pride po 6—8 ur daleč v mesto, v roki ima jerbašček jajec; to mora še prodali, da pomiri davčno gosposko. Ne upa si kupiti ničesar, predno ni davčna knjiga v redu, opoldne pa sede ob cesto ali se nnsioni na par-kovo ograjo ter začne zavživati svoje kosilo: kos turšičnega kruha in staro čebulo. Dosti mu mora biti do doma, le cigareto si še za-pali, brez nje si sploh ne moremo mislili Bošnjaka, čeprav iz smrdljivega tobaka po 2 novč. zavitek. Poleg davku, ki ga bosenski seljak odrajtnje kot naš krnit, ima pa Se tlako delati svojemu begu in dajali desetino pridelkov. Vesti, da je Bošnjak zadovolji. !u da se mu dobro godi pod sedanjo upravo, so le pravljice, ali bolje: pesek v oči dunajski vladi in sploh zunanjim krogom. D.i torej bosenski kmel«č vkljub temu, da se s tako malim zadovolji, trpi še pomanjkanje in večkrat tudi glad, temu je pač kriva uprava, ki prevečkrat enimi denar izdaje za nepotrebne stvari, mesto da bi se ozrla malo iz mesta ven in vsaj deloma poskušala utesili in zadovoljiti še vedno od vseh štranij zatirani siromašni narod.
Rojstni dan Nj. Veličanstva presv. cesarja se je praznoval tukaj jako sijajno. Razsvetljava v predvečer je sličil« čarobno-r'im v pravljicah .Tisoč in ena noč«. Vsi mostovi, vsak je imel drugi okus, so bili kot ognjene slike; mestna hiša, konak s poglavarjevim dvorom, cerkve in džamije?, vse se je lesketalo od nebrojnih lučie, največ električnih. Mesto je bilo vse v zastavah; sploh nobeno mesto v Avstriji ne žrtvuje toliko treskov in truda v proslavo Nj. Veličanstva, kolikor glavno mesto okupovauih dežel. Drupo jutro se je služila po rimokaloliškeui obredu sv. maša zbranim vojaškim četam v logom (Defensivlager), potem so bile službe božje v prisotnosti najviših dostojanstvenikov najprej v katol, katedrali in pravoslavni cerkvi, potem v avstr. judovskem in spanjolsko-izraelit.skein lempelju, ter o '/»i uri v cnrevi džamiji. V vseh veroizpovedanjih je prosil narod liogn za blagor vladarja. Omeniti moram, da so ta dan naši veteranci prvikrat javno nastopili s svojo godbo, radi pomanjkanju uniforme samo 160 mož; prvi stotniji je zapovedoval naš rojak, tukajšni lastnik tiskarne, g. Špindler.                                        I). S.
Domače ;n razne novice.
f Frane JLcban. — Pijejo nam iz Crnič 27. avgusta: — Danes ob .r». uri popoldne smo izročili materi zemlji tiuplo uzornpga domoljuba, pravega narodnjaka in dolgoletnega bivšega župana naše občine, gospoda Franceta Le ban a. Njegove zasluge za širno našo domovino in za našo občino sploh popisovati bi bilo dolgotrajno delo, in zdi se nam to nepotrebno, ker gotovo so obče znane bralcem    .Scče".
Pogreb je kazal, da naše ljudstvo zna ceniti svoje zaslužne može. Med spremljevalci si videl zastopstvo naše občine v polnem številu, eden podžupanov je nogi. zlati križec za zasluge, katerega si je bil pridobil pokojnik kot župan te občine, drugi je nosil lepi venec, katerega mu je slnrasirtstvo omislilo. Občinarji pa so se udeležili v tako obilnem številu, da prvi so bili že pri mirodvoru, ko so stali zadnji še blizo cerkve. Tudi odlične gospode in posestnikov je bilo tukaj opaziti; ne govorim o mnogobrojnein številu sorodnikov. Domači pevci so zapeli na. i umu in na pokopališču nagrobnico tako m";o, da je bil slt.i   ni ginjen, kdor jih je slišal.
Res bil je mož, katerega stavimo v izgled tudi poznim rodovom.
Dva umestna utok«. — Poročali smo že, da nekateri davkoplačevalci so podali utok proti nakupu Stecchinove hiše na P»a-cuti za novo hiško šolo in otroški vrt. — Tudi od slov. strani je sel na deželni šolski svet utok proti ustanovitvi nove laške šole, na deželni odbor pa proti nakupu hiše. Utok na rieženi šolski svet se jlasi:
Mestno štarašinslvo goriško je sklenilo, ustanovili na Placuti novo laško mešano ljudsko šolo; v ta namen je kupilo hišo za 8000 gld.
Da je ta šola nepotrebna, je dokaz obiskovanje sedanjih šol v Gorici. Evo dokaz po statistiki šolskih vodstev :
V    šestrazredno deško šolo na Generališču se je vpisalo v začetku leta 27!) dečkov; med letom jih je odšlo 10, ostalo še 269. Na vsakega uč i tel j a j e prišlo torej le 43 dečkov.
V  štirirazredno deško šolo pod Kapelo se je vpisalo 195 dečkov; mod letom odšlo 9. — Na vsakega učitelja po 46 dečkov.
V   trirazrednici v ulici Vogel se je vpisalo 125 dečkov, trije so odšli, da jih je ostalo na vsakega učitelja po 40.
V  dekliško šolo v ulici sv. Ivana so se vpisale 403 učenke, odpadlo jih je 14. Ker je bito na tem zavodu nič manj nego 9 učiteljic in 2 podučiteljici (poleg ena za ročna dela še posebe), pride na eno učiteljico po celih — 35 učenk.
Mestna šolska oblast naj poskrbi, da bodo v dosedanje Šole hodili razni otroci, ki so Se brez pouka; dokler pa povprečnica za vsako učiteljsko moč ne doseza 60, so nove šole nepotrebne.
Ker se z novo šolo nalagajo nam davkoplačevalcem nova bremena po nepotrebnem, se podpisani davkoplačevalci pritožujemo in prosimo:
Velestavni deželni šolski svet naj razveljavi sklep o ustanovitvi nove ljudske šole na Placuti v Gorici.
V Gorici, dne 20. avg. 1896.
(Sledi 30 podpisov slov. hišnih posestnikov in davkoplačevalcev).
Šolsko leto se zopet bliža. V Gorici še nič ne vemo, kako bo s slovensko ljudsko šolo. Ali jedno iriramo imeti vedno pred očmi, da: niti eden slo vensk i otrok ne sme iti v laške šole! Rojaki, vsakdo naj stori v tem pogledu svojo sveto narodno dolžnost; vsakdo ima še kakege soseda, znanca, prijatelja, ki je potreben nekolika poučila ali vzpodbudila. Na delo!
Posebno pa Ireba paziti, da bodo hodili vsi naši dečki in mladeniči v slov. abrtno nadaljevalno šolo. Ta šola je imela že lani oba razreda ; letos bo najbrže še pripravljalni tečaj za take dečke, ki niso se sposobni za pravo obrtno šolo. V tem poglrdu naj storijo dolžnost tudi rodoljubi v okolici.
Opozarjamo tudi, da prične posebna višja šola za deklice.
Enakopravnost na poštah. — <ata-teljem v ravnanje naznanjamo, d.i r. kr. postni uradi imajo nalo;?, vršili skrajno možno enakopravnost. Vsi poKtilni Ihti jre-eepisi) morajo biti slovenski, ako je hik naslov na pismu ali nakazami. Tudi slovenske brzojavke morajo biti napisane na sloven-ki tiskaniri. — Od nagega občinstva je zdaj zavisno, ali se bodo točni« vršile t»-naredbe ali ne.
Zopet tožba. - »Prim. List" je 'zabrusil .Soči" v obraz — .pobal ins k o zabavljanje«. Kdor čila »Sočo«, naj presodi, v koliko je zaslužen ta ljubeznivi naslov. -- Ali kdor čita .P. L.*, ta si je gotovo že naredil sodbo, kak naslov zasluži tisto neskončno udrihunje po Andreju Gabrsčeku, katerega hoče moralno in gmotno uničiti. Tri številke zapore* so tako polne najruznovrstnisih psovk in obrekovanj, da bi trebalo več številk .Sope'* v dostojno zavrnitev. (le\6 .prvega slovenskega tiskarja* je vzel v zaščito, prinesel je na dan že desetkrat pojasnjene :;i dokazane razmere do G. Likarja in — Makucovega kisa itd. Ali kaj za to: Le doli po Andreju (Ja-brščeku!
„ Da ima pa A. O. visto vest, j'e dokazal s tem, d<n je podal novo tožim radi napadov v zadnjih treh številkah ,P. L." Ne več v .Soči", ampak javno pred porotniki naj se dokaže resnica. Tam bo ime! priliko dokazali tudi ftašpar Likar, katere so vse tiste spletke A. G. proti njemu, da bi ga uničil. Obratno so pa dokaže, da A. (J. je ni rekel žal besede na L. niti nasproti takim rodoljubom, ki so prišli pravit, kako nečnveno je (i. L. udrihal po A. (i., da so mu marsikje celo  pokazali   vrata. ¦ •-
KazplHan; Štipendij. — počelkom šolskega leta ! 896/97. oddati je državni Štipendij v znesku 210 gld. na leti« kojemu ubožnemti in marljivemu dijaku iz Istre ali fJorisko-fJradi.ščaiiske, obiskiijoremii dunajsko visoko šolo za obdelovanje zemlje. Prednost imajo oni, ki obiskujejo poljedelski oddelek akademije. Prošnje je uložiti do iiO. oktobra t. I. c. kr. namcstnislvu v Trstu,
Izzivanja. -- Zanimivo dejstvo je, da v Gorici smo Slovenci zadnj; Cs.3 čedalje bolj izzivani in zasramovani na ulicah in v drugih javnih krajih. Največkrat izzivajo in sramote — trgovski pomočniki. Prosimo svoje rojake, naj pazijo posebno na te predr/.ueže, da jih naznanimo kuptijočemu občinstvu, ki pa naj stori svojo narodno dolžnost nasproti gospodarju, ako ne odstrani žalileev slovenske narodnosti iz svoje prodajalnice.
N'aSc ceste. — Pod Predelom pridno delajo novo cesto; enako v Trento. — Tudi od Kanala proti tolminski meji bi jo prid-neje delali, oko bi nakazala vlada in deželni odbor dovoljeni denar. ¦ Na Tolminskem se pridno grade tudi druge reste. ••-- Dne 20. sept. pa bo v Tolminu dražba za popravo državne ceste v Rodežu pod Desklami: klicna cena je gold. I 2.563-5 V. — Klanci nad Kobaridom se nadalje merijo; prihodnje leto bo najbrže že dovoljen prvi večji znesek tudi za ta del državne ceste.
Kraške volilne .spletke. - V Trstu je  bila razprava  pred  tamnšnjim  sodiščem
proti 36 osebam iz komenske občine, katere so bile obtožene, da so deloma skušale kupiti glasove volilcev, du bi glasovali pri zadnjih obč. volitvah za stranko dosedanjega župana Josipa Kovačiča, — dobro znanega izza poslednjih deželnozborskih volitev — deloma, ker so res prodali svoje glasove. Mej obtoženci je bil tudi sani komenski župan, g. Jos. Kovačič. Razprava je bila zelo zanimiva in je trajala dva dni. Konečni uspeh je bil, da sta bila obsojena dva vsak na mesec dnij zapora (tudi župan Kovačič je vmes), trije po tri tedne, dva po dva tedna, pel po teden, eden pa pet dnij. Torej vseh skup 14 obsojenih. Ostali so bili oproščeni.
Koliko veljajo Informacije političue oblasti se je pokazalo uprav pri zgoraj kratko opisani razpravi, kajti sodišče je vendar nekatere obsodilo ukljub temu, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani sporočilo sodišču, da so se volitve vršile v najlepšem redu in da ni razvidno iz volilnih spisov, da bi bil glasoval kak podkupljtticc za Kovačieevo stranko. V informacija!! se j«? nabasalo tudi, da je plačevanje pijače, zamude časa in potnih stto-fcov o volitvah že stara n a v a da na K r a s u (katero znajo tako dobro zlorabiti i/.vestni kro/i) -in tla se to sploh ne smatra za podkupovanje. Tem informacij;im je po-,velit nekoliko besed *am državni pravdnik (uameM.u ua je g. Okretičl, kateri je siar'U-,ii. d.i mor.i on, kot rojen Kraševec, koitttatovali, d a t; i bila d o » e daj u a v a d a n a K r a s u podkupovati vohlre, temveč je to nekaj popolnoma novega. — Ako m- spomnimo na vse dogodke, ki so s>- odi/rah v koiueiiski občini pred btom dnij o priliki ib-želno-zborskih volitev, b.-daj se čisto ni<". m* čudimo taki iuformariji e. kr. okr. glavar-dt-j, katerega vodja je Sel o priliki teb volit.-v na roko onim Cinitet^esn, kateri so se bojevali z obsojeno stranko vred proti tedanjim kandidatom nase stranke.
Brezobrazno laganje. — Dobili smo iz mesta to-le : .Gospod urednik ! Dovolite mi nekoliko vrstic v obnmbo narodne ča-ti pred hrezobrazriimi nap.idi dopisnika v vč.'r.r*tijem .florrieni" proti Sloveneem. lalali ste gotovo sestavek .IJose da m a u i f: o m i o*. jReči m norišnico). V tem se»t.ivki: je napravi! ta brt-zobra/ni člankar i/, muhe pr.ivega slona, ker je vso reč z;;vil na svoj mlin, da prikaže Sloven/v za iz/avače. Ker >,"ni bil v oni dru/iii, kojo opisuje .fi»rriere". d.i je ra/.žalil.i Italijane, dovoljujem si povedali golo resnim: V nedeljo J;t. t. m. nas je pri;!o sedem, seveda veseli, pred kavarno .ImperiaEe* in sedli okolo okrogle mize. Ker vsak ukaže po svoji volji, sem tudi jaz ukazal natakarju naj mi prinese to in ono. Govori! sem italijanski, ker natakar ne pozna dru/e/.i jezika. Radi b-ga je rekel meni eden na'.«-družbe .orpo if.uijani*. Ker :,t,i .-.edela /r.rteu nas dva Italijana Grlo Seppeiihofei, urednik .Garriera*, in sin trgove,i iVrtotila u.i Travniku -• in pokušala n.iSe ra/govoie, inr-le, da je naš drug razgalil Italijane, mir je eden teh skočil /..» hrbet in rekel: ,,ta digbi am-ora uua volta, io difendo totti*. Ker ni rnisitl nijedert na k:»ku razžaliftije Italijanov, seveda, il.i je ta vrtu efcrvnikov naskok razburil /ivte našemu članu dni/.be, da um re veleval, naj si» odstrani, in pri ti priliki udaril z roku ob mizo, tla so se razbili krožniki. Slučajno sta šla mimo redarja, ki .sta posredovala tu tako je končala vsa reč.
Ni resnica torej, kar pi;e .Gnrriere*, da smo vsi upili, razbrali L, razsajali, ni resnica niti to, da smo hiii od redarjev opominjani v Gosposki ulici, ker jih sploh nUuni videli. D.i je bil res razburjen oni član naše družbe, je resnično, iti moral je biti s polno pravico, ker ni imel namena žalili nikogar, najmanj pa Italijane, kajti besede so bile namenjene v šali »asi družbi, oziroma meni, ker sem govoril italijanski. Ako bi bi! rekel one besede, kar trdi .Gorriere", namreč .porchi Italiani", bi ga bil ja^ prvi poklical na red, ker Slovem-i iti>n navajeni izzivati ako lt.itij.ini se toanirij" ;>• >U>-vensko govorjenje za izzivanje. TaLi Je bita vsa reč. Dnvobrazu.L ^il^-uj.i Kovemev v .Gorrieru" zavrnemo na Irug-iu me-tu. — Jeden i/m. d one ,lrn;.b.--.
D o s t a v e k u r e .i u i š t v a. -« Trgovec M ose v ItaMelju, pri katerem je služil kot trgovski pomočnik ta namiljeni raz-žaljivec Italijanov -- g. Maks Sever namreč — o d pustil g a j e radi tega i z
službe predno se je prepričal o resničnosti. Ker so Slovenci ono ljudstvo, ki je glavni adjemnik v Mosetovi trgovini in brez katerih bi ne bil to. kar je danes «- radi tega se res čudimo njegovi na-glosli in udanosti vročekrvnim goriškim kri-čačem in izzivačem. Slovenci naj premišljujejo, ali ie lak mož vreden se za naprej njihove podpore! — Na to reč se še povrnemo. Slavnemu redarstvu v Gorici na znanje !. — Nekdo nam piše: .Gospod urednik ! Sli A sem, da je goriško redarslvu klicalo v urad nekega Slovencu, ker se je baje izrazil razž.djivo o Italijanih, in ga fe izpraševalci o resničnost: prijave. Ne vem, koliko jo resnice na tej reči. Ker je torej slavno redarštvo tako uneto za italijansko čast, sem radoveden, ako bo isto tako postopalo proti Italijanu, ki je razžalil Sloveno menda s hujšo in v Gorici že navadno psovko .por c h i de solafs". Torej, da mu dam priložnost, pokazati se tudi tukaj za»čitelja v Avstriji priznane narodnosti, ji naznanjam: V torek zvečer proti sedmi uri so se vozili neki Renčani v kočiji. Ker gospodarju vo/a ni ugajala cena za vožnjo do Reiič, zi katero se je pogodil njegov blapei, je veleval Reiičanoia i/stopiti, kar so oni tudi storili. Temu je ugovarjal eden U, nčan, u [ dobil   je  za    olgo.or    .Girilli*    in   joovko
.porehi de seliifs*. Z •pomnil will >l številko bya ž.tljiiea. Številka je i .. in t.» zadostuje, ako se it h oee zvedeli po onem, ki je javno na Stolnem trgu r.izztSsi Slovence. Prič je bilo .lo-.li, nai/..-iiie«,jiveji pa so gotovo oni Rf-učarije, ki so •«• vozili v v o//:, in ti bi prav storili, ako bc naznanili uredništvu ,-jVoji imena, ,t!i pa se pritožili pri svojem županstvu, d.i ono ukrene pri goriškem redarslvu potrebno, da se w-iu po-.-treže z enako mero. Kitu s kim »n;!
Popru«ek. V zadnji dopUič *'/, Sv. Gore,, kolikor -e do-,laj.i p> v.iuj.i pri m.iši dni;tva .Sliva" iz Sv. M. M, Sp., vrinila se nam je po pomoli ih -.eila »teatralno*, k ir naj -.prejmejo na zu.ii^e oni, kutete i.-f zanima.
Ncireea pri vojakih vajuli. V soboto je b:l pn Krikeo. nbSavi Im I vihar. Vnj.ik Vilic, n,- Pipan i/. Sub na Kra-u m-j:- skril v neki m-ink kneza Auer-perg.i. ,\'.t vili.tr je -¦•j,,', jH.nsššl in ubogi Pip.ui |- ni--eE pod ru~evinaiiii /do-tno snu t. Pokopa!; so ga v poned« !flk.
Kadi preobilica gradim s no od.u-.ii: za .Priinor.-a* »Stavi-i po sv*-iu» iu drur*.-že stavljene reči. Obljubljeni upi-; ve-.e!iM. \ Dombergu tu o t/.I* tu v Ajdovščino pričakujemo za priti, številko <Soč.c* u!i »Piimon a..
LMtlle.1. ¦ (Citiu hvala g„'. dopi-ar,-ko'ii, ki nas prav pridno Aiiagajti •; pomčiSi iu Z dop:-.i Z de/eie. !>.!-.[ je .Š.i.M* . .e.-U rjuha*, kakor jo nasprotniki /auič!;i\o ime-•uitejo, vendar smo vidno s |in»-.hirwm v /adre^i. Zalo pr«i-;imo sinje prira(et;e iu .. IriMnike na dež -h. iraj bi biti v dnpnih v..!;,.» kolikor mogoče kratki in »-Ivarui, br.v: uvodov iu logiških umovaiij. Tako bo icivtiče pri!ia";ili vm' dopisov iu ustreči raznim krajevnim potrebam.
Vc.i-.ih prejmemo tudi kak dopi-. z n»-u-me^tnim dostav kom: Ako dopi-a ne prcjfm I.i, nočem več .Soče*. Pr.go l:io s- je, d.t -no že tak dopis vrgli v kos, i!a-i je oii dolu r, j in .Sočo" dopisniku ustaviii, v doka/, da - nam taka strašila ne impomijejo. Kdor mej.i tako pritiskati na ure luištvo, ue umeje oi kratko ni malo časnikar-ke^a. po^lua in {•-žavne naloge urednikove, ki uu-re sam tit-bolje presodili, kaj je »pnsid.uri za javno;! i:t kaj ne. Največ teA.iv iti sitnošlij sum iiie !i doklej le z - dopisi, k.dere smo priobuli na razna prigovarjanja. To, prosimo, naj bla-govole sprejeli na znanje vsj |i;1;i jj^r (j„. pisniki, katerim smo si« »t žeto hvaleAm .^.i >krbno dopisovanje.
Društvene vesti.
I/. Kobarida. V Mtlek dne ;!. s, p teinbra t. I. bo Mni -hod podružiu.e ^v. »Iin-.i in Metoda v ir«i,l,!ui pn g M.i;-ru -. K-ibaridu.
VhIiIIo k Eetheit.;) občnemu ,:boru u- ;-l«-!jskega »Iruitva za vuri^ki okra;, kateri bo.že i!ne -. septembra t. i. «.b  l<». un dopolndii.-
V   Coiiit   0.1   "ilov.   odleikll   d-ž. klliellj«ke i.i!e
s sled'i'o!i dnevnim redom: 1. poročilo o društvi nem delovanji, ^'. pregled Hm,iara-
Podlistek.
A d a.
Iz hrvaščine poslovenil Vekoslav. vN.uI.iljo\;injt>).
V Sostnajstom letu moji? stnrnsti polji" me mV prvikrat v gledališiP «Snn Cnrlo . Nikdar no pozabim oni'«a vofora. Rila sem v loži pri tleh. Mwl posameznimi dojaiiji som glodala po občinstvu. Slučajno se mi ustavi oko na krasnem, vitkem mladeniču, kateri me je neprestano opazoval. Priklonim se nad ložo in iz las mi pade Še ne popolnoma razcveta vrtnica. Moj neznanec jo hitro pobere. V tem trenutku se dvigne zagrinjalo iu vso svojo pozornost obrnem k predstavi.
Osem dnij po tem dogodku naju povabi neki očetov znanec na plos. Ko prideva z očetom v plesno dvorano, je že bila skoraj polna. Meni pribiti naproti domaČa hči, a malo za tem javi sluga grofa Nemim. Nehote «a pogledam m spoznam v svoje veliko začudenje — lepega neznanca iz gledališča, kateri je še danes imel na prsih mejo uvelo vrtnico. Hitro pregleda dvorano, kakor da bi ko- a iskal. Njegovo črno krasno oko obvisi zopet na meni. Godba zaigra valček; on pribiti k meni. Z nekim notranjim nemirom sem plesala ž njim. Slednjič se utrudiva, t Ijudno mo pelje h klopi in vsede se poleg mene.
«Gospica, vi divno ple§eto»t' reče po kratkem molčanju m upre svoj krasen pogled v me.
»-Sodite prebhv .•'¦, odgovorim s stresočim glasom; iznenadda me jo milooa njegovega pogleda.
'Gospica, moram vas prositi oproščenja*. nadaljuje tiho, «da sem se polastil vaše cvetlice, katero mi je daroval srečen slučaj*.
«Ne oprostim vam prej, dokler mi ne vrnete vrtnice* *   <x.«e' v, "i8*0,tolIko neusmiljeni,  da bi mi vzeli  moj največji zaklad. Kaj je vam jedna cvetka?*
f.epo se znat«1 Ia.-kati, gospod grof. Ako vam je res toliko dn te ro/iee. ti:ij bode. Oprostim vam .
Hvala vam, najsrčnejša hvala! Vi ne moreb* timeti. kako sto me s tem osivvili .
K meni pride m-e in reče: Kako se zabavaš, Adiea'{
I>ol»ro! Urof Neroui pravi mi nekaj, kar dvomim, da bilo res.
Kako ste interni. n-«'e gL-of. ali to naj bode knzesi moji predrznosti .
•    1'ričela je četvorka.   K meni pride moj plesale«- in jaz grem plosat.
Neka neznana moč me je prisilila, da sem cesto pogledala k grofu, a vedno so se najini pogledi srečavali, ker on je zrl neprestano na me. Mnogo sem pb-sala 1 njim ta večer. Pozno sva M a z očetom domu. <Srof Neroui naju sprejme do kočije.
Drugi dan zjutraj mi reče oče, da nas obišče grof Neroui. Molčala sem. Okoli poldne se ustavi kočija pred našo vilo. Sive mi je pričelo hitreje biti. ko mi javi sluga grofa.
Od tega dne nas je obiskoval trrof Neroui vsak dan. Očetu je bilo ugodno občevanje z mladim grofom, in jaz sem bila srečna v njegovi prisotnosti. To je trajalo malo-ne pol leta. A le i d mi jo pomagat trgati cvetje, viti vence: prinašal mi je najzabavnejše knjige in izpolnjeval vsako željo. O ljubezni ni zinil nikdar. O neugodnem vremenu smo sedeli v sobi. Oital mi je krasne Petrareove soneti', ali pa sem ga jaz učila slovenski. Bil je marljiv učene?. Vsako svojo prosto uro je žrtvoval naši krasiti materinščini. Mogla sva se že razgovarjati v meni toliko ljubljenem jeziku. Oče naju je opazoval z blaženim suioh-Ijajem.
Nekega dne sem bila sama v vrtni utiei. Oče je odšel v mesto. Prijeten vetrič je pihljal z morske gladine. Mislita sem marsikaj, a največ na — grofa. Iz mojih sanj me vzbudi glas zvončka aa vrtnih vratih. Ustrašila sem se. Predno sem se nadejala, stopil je k meni v utico Alcid. Bil
cana, 3. volitev treh udov, ki pregledajo račun, i. volitev društvenega vodstva. 5. razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                Odbor.
Vabilo k veselici, katero priredi katoliško delavsko društvo v Mirnu due 30. avgusta 189«. (v nedeljo) popoludne ob peli uri na Sol. rivoriSCi. Spored. 1. Pozdrav, i. D. Jenko: .Naprej!*, udarja taniburaski iti*. 3. Govor. I. M. pl. Furkaft: .Oj H r-v a ti, o j j u n a c i !*, udarja tainburaSki zbor. .'.. Deklaniacija. ti. Hrob. VoloriC: ,Oj z Boso m ti planinski svet«, poje moški zbor. 7 J Korjančfe: .Valček*, udarja tambu-r.iiki zbor. 8.i. Laharnar: .Pozdrav*, poje mpKdn zbor. ». .Kje ;e meja*, saloigra v l ilejaiiju. 10. a) .Hej Slovani*, b) .JoS Hrvatska", udarja lamburaSki zbor. Vstopnina 2<> kr.; sedež 10 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. IVi neugodnem vremenu, se veselica odloži.
Pevsko druStvo „llajdrili* »a Preseku vabi im veselica z igro in s plesom, k-itt-ro priredi v nedetjo dne :i<). t. m. na vrtu jjnsi*. Marina Luk-k*. Vstopnina na ve-*••;.» o "2»» ni: za osebo, sedeži po 1U ne., k j.;i-» I gld. za gospode. --¦ Prifetek olj t1„ uri h »p., p!'"* brni" trajal do 3. uro popol« tnu"i. I'n Mireitu kakor tudi pii pieMi bode -vtr.ua sJ. vt«erais*k.i godba |m.| vodstvom k.-p. Fr. Maj«'•» a. Ker je faU .Miodek l;a-fiw'»4(!» za nabavo dni*tw ii" za»hive, se bodo |.r>-f/«'M«:i«a hvali/n»-.l;i» .-prejema',.!. V slučaju -i/>|«/a wi!ii»tia si- v«'v-:na o.|!n>i. K obilni iAr\Ant vala ii.ijui;ii.iikijv               odbor.
Letirnji   izlet   društva   ,1'nmilk*
¦<> namenjen v lMViii'o, m ji«*T se bode »rii; dM»* •«. srpi-, mbra t. !. Ta kraj »e je zaradi tty.t t'bi a!, k«*r »!*;»• priliko osoleto pravnikom is Pr»tM/rj.» m Mre udetržiti *• ./.leta :t» -¦»-/ti.iti-.ti .v / dni*iv««»iki, ki pridejo od kranj.kr- ;n s1a;»rAe strani. Vabljiv ¦v t.i ki a; tudi zaradi pnrodnih iinaiiiemtn-str, k(Mtai.skiti jam iti diva^ce viieuiie, ka-Ji iv r! pri le, priliki lahko *y!eda.o i/letniki. lM M.ia; so m' v»i .Pravu-kuvf i/U-U jarn .ml.ro i.bm-*!i ki s«- jih vni tuU-lt-žitiki radi z \i".-ijH» »pomti^.io. lKunibf ni. da tudi !•-to»»/ »/!•¦{ v lnvafo privabi lepo Mrvi:,* pravnikov. kaVn pnfiive v koV/rahii družbi nekoliko '/.abaviii., ur. I.'. |irti;riiiu .mso n.ipro-- hi ptiohfili tiaslt-dnji'. Skupni ««lltoj i,* |,uW; ani' Uide v n« ¦.!••!;'' tlue (*». -i-pt«'mhr.i .•;:¦*¦•,¦; <»b »i, nri z i-r^ov lakom, ki poloma W.pr* ;ilie pravnike i/ Notraii,-ke ifl lt'keb-r prid«- v IlivaiM ^b h. uri -'I  nun. Od tipske
iti    jfON-fc«"    htl".lM    prid«'.O    i.'[i il.fn'   V   l»iv.n"U
!.b .». i.n IV mm., i.-. Mrr pa i.ti !». >ir- 10 maj. Vii malem pr«*d;tj;mkii v kolodvorski r«-!avr.iiia od.d-.n ali >¦•¦ iidp«-!je;ti i/t«-ti«Li \ p:i'[o lit'«« nddil-i-iie *'-k«i- i.atukf /ni'«-, ka-M.* bodo priimrcrfi ta.-.*,. ![,vne, iN.-po.iidn-ub p,i'>i -• uri b«.de 4,'spfit o[«d v k"!u-'•-..»i.lti n •••.»j.ti a |'u id,..lu ,i |i;idi> i/hl-«.iki taliku *iy".i il.i'.i dna-iku okni:..!, n^ibitu ji v,!•¦»»:. it. Ti i', i vti"«r ndiile po=!ni vlak j ri !i Tr>»lu, o/Kotna lin;.i! «d» 7. uri ."»J min., pridi l-jubi; im tu Hiki tiLi '.i. uri i,; min. in proti Jslri «d» s. uri m .s nnn. Ta pro/ram L.t>.*. tU m* «!.»!i tthU di vilo i/kitn-ttti; »nilska pa >¦• tu>li pihlati m> iv, Djvai^* kam n.ipr^i proli nn-Frai, k«-r ;•* ¦'*". tlan ¦-. pSnibra pra/iuk, na kar »< ;e ,t!ravn;k>n.* odbor ivi-ra!. ^^ili-.^ijo.' [,:i ii.ir«rt,:!u druMvnuva vboda
i kr,',;
U l.i.
»Pravnikov* tale* v IHrseA — Ker
i tnba popr.-j v.-dr!i. strakit -*' _,d» tid-.!«v.i ¦¦kupinva ««lM-.ta v koi<>i!vt:r-ki rfst:ivranji. l<:,u'«>voa naj v-.»kdor »v^u mlrli ?b«t na?u.t-L:;:: n« kawi^v do <.rede, «h««' ± -.=p!endira t. I. |-n b:.i,r. ^>.-p. IMikin«. r. kr. okr. »»i,5»,ku v Sv..mi, ,i!i pa pri podplat;.'!« poiipn its^diiiku lini-lva .Pravnik*. I' r>. iv-ishini   -,lni~!v-«>iukntH   -»c   df>p,-»;t;f   po-
-. bisa
iltiili.1  po... Za udS«ir: I) r. D. M a
Ostala Slovenija.
Tr»t.          t »kram   koii;-.ar  ^  Anton
U •¦ š> e k   ,;e   <u)«<niiv.tn n,ii:i< -ImUv. nm. la--:'u..«L   tu   l-r.«u.r#k. ni.           \Vni-ii    ^kof
-1 i- r k prsde  v   Tr-1   J.   s,.p!, „.|,r.,, ,s.   j,.,
i-tno
iko!i
Prvi *l«v..|..lii odEok «. kr. p.-tm_ \n brz..-..,-,;;, L,t ravnatfljjitva v Tr*tu ;«• tlubil |.r».![i bdi-ii ir. Malko .Mandi.. "undmk ,N\im .si„K,.', tlJ m,fc0 5VtJ/, |,rjtiij»lH*. ,JMi-
nost* se je pečala s tem odlokom na prvem mestu, ker je reč bela vrana, ki se ju pokazala na Primoiskem. Dostavila je, na je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo s to slovensko rešitvijo pripoz^alo dvojno: prvič, da je dolžno reševati Slovenke vloge v slovenskem jeziku, in drugič, da ima potrebnih moč i j za sestavile slovenskih odlokov in dopisov. Proti koncu je še napisala le-Ie prav primerne besede, katere priporočamo rojakom v poštevanje, namreč: — Zato se obračamo do vsega slovenskega občinstva, naj z odločnim zahte-vanjem jezikovne ravnopravnosti po možnosti povspeši razvoj tega procesa — na bolje. Nikar naj se ne plaži morebitnih odurnosti in sitnosti, nikar naj se ne plaši v Trstu običajnega denunciranja s .eerti messer:*, .Rusi* itd. itd.! Ampak vsikdar, ko se odpravlja na poMo po svojih poslih, naj ponese sebni zavesi: Jo je moje pravo, to moram zank..ali. to mi morajo dati. Slavno puMno ravnateljstvo je pripoznalo s svojim pori navedenim dopisom, da je dol/aio nra-dovnti tudi slovenski in je pnjioznalo, da more uradovali slovenski. L«*d je prebit, sedaj ga ni več izgovora. Na nas vseh je pa, da krenemo na pot, na kojo nam je pokazal , odlok slavnega postnega in brzojavnega rav- ' naMjsIva od dm- I.'*, avgusta M*. \U)H\'A, mi- f «lovlj«-n na •.'osj*. prof. MtutJii.i, na pot neizprosnega zalitevanja pravi««« naftemu jeziku na po.Miiih uradih!! To zahlevanj«- mora se-7,iti tu ii tlo reutrituih nblaslij na imuaju. v vseh takiii slučajih, kadar smo v Trstu naleteli na gluha uVuu'.! Trkajmo, da se nam odpre! Zah!<-*vajim,, ker smo pootilasfoni v to po zakonu» Se enkrat, in Se enkrat: zaliti vajino!!   Tako    veleva    narodna    čist
Obrt n a <t r u i. b a k i a n j s k a, ki je dobita dovoljenje, da siu<> poleg Skednja gra» «ldi plavže in livarne, je naročila delavce \ t Italije. Tako torej tlela druftha, ki se s«* imenuje kranjska. Kaj naj store t-daj italijanski podjetniki? Ako ne bi bilo v Trstu domačih «lelave«'v, nas ne bi presenetilo iakn poiViij.iiije. Ker domačih deiav-«-ev ne primanjkuje, je to graje vredii«' in morali bi itoriti nekaj v tem pogledu odlo-•'ii^jri krogi v Tr->tu, ker ni pravično, da mora,«) stradali iluuiačini, tuji podaniki pa da M' branijo /. onim kruhom, ki bi moral bili doio.*i>n samo za ilomačiiio. ¦ Politično dsuMvti .Ktliiiost* bode imelo v nedeljo iiiiilabcvarije svoj« ga ra/piUčeuega občnega /.bora. rdr!e?ijo m* ga 'udi defekti poslanci i/ Nlrr in Trda ter oba dn.avna poslanca /-br-ka, prof. Spinčič iu dr. Lagiuja. Po-ilt-du,! bo tudi govoril ill radi tega je pričakovati zopet varnih i/jav. iVi nekem v Tr-tu '/.iprleui agenlu Tiline so uaAli petardo, (»n ill <e jetlell dtligi Itlderkat stp i;'|-ot'i'iia dt finemu sodišču. T<» je .Mipet »loka/, da m i»:ogoč«- /atreb iindciile na Pri-iiioisk- tu, ako obdanejo vajeti vlade v do-.-»••lanjih rokah. V ilnriei so/upili kar dva-naj-t iiilailičev, ki so p<Ii slavo Jt;iliji, v Puli ti -o na-ii »dno v Trstu drugo petardo. Jiog vv, koliko jih je 5e skritih!? To vse ad
iiia;or«'iii   U........gioriam!
Istra. - <!. kr. ptimur-ko naiuesl-niilvo eia pustilo občin« k i zastopvDo-Sini. Kon:war:"in ;e inieuov.iu u<*ki Nenn*e po imenu 1'govilzer. IVrok j«* menda ta, ker je občina popolnoma sl«iven-.ka trdnjava. flinliio j«* n-s, da primorsko naiiieslništvo ra/jniM\i n.ijraiie - - !•• slovenske občine v Mn. kajti za Podgradom je Diitina iJniga na vr>J:. -¦-  M.iio!o%injski   italijanski   nestrpne/i
kakor piše pulj-ki .oslič*        so odposlali
na iiaint-stniStvo pritožbo   pndi   iiiielezuikoui
pogreba   za   pok.  Osterinatiom, katerega sta
ucuoriKi italijan-ka redarja. Ali niso to prave
p»ki'U>ke tbiie- Njihova narodna nestrpnost
j,»* uzročila umor, njihova prbrietiea   >ta   va
i.1 vršila iu sedaj moralni ubijalci se to?.ijo one
o-ebe. ki   so   m*   udeležile   pogreba,   ker   so
baje   -   tem   deiiionstrovale    proti   ohi'iu»ki
-pravi. 1'prav v isti *i.-,i!k>, v kateri prinaša
; do-lovno   pt;titžtM..   v   koji nap.ula tudi okr.
, g!.iv,ir;a         prinaša   tudi   popravek   samega
' «', kr. ^:avar:.i. v katerem se pobija kol   ne-
j r*-.stiii!.a   trditev v pritožbi, v kolikor se do-
j -taja   >.utt<-g.i   t!tvai>tva.   Ker  glavarstvo ni
i b:'.o   te.koli   (tnra.-".H< tamošujim  Hrvatom in.
| ak«i In s,- i,,:,. |,.< /godile kake nezakonitosti
| pri  pogrt-bu. .-mM jr< piirani, da bi bilo po-
i stopaltt   pr«tts   tjjim   glavarstvo   samo, kot je
j to >e navadno, ne i'.ik.»jf .«>s]i<"<-vi>* pritožbe.
J Ker =e to ni /-.'od*.'«!, j«1 umevno, da ni  bito
nikakega uzroka temu. Glavna točka v pri« tožbi je lošinjska .Čitalnica*, koje se hotč znebili, kajti zahtevajo nje razpuščenje. Radovedni smo v resnici, kako jo za suče nam že tako preprijazno namestništvo v Trstu ozirotn na to pritožbo italijanskih nestrpne-žev? — V predvečer cesarjevega godii so našli na oknu vojašnice v P ulju petardo, ki bi se bila razpočila. da je ni zapazil pravočasno neki vojak in ugasnil že gorečo vrvico. Zločincu ni sledu. In to naj zopet pove gospodi na Dunaju: da ni irredente na Primorskem! Sicer pa: ako laki pojavi ne vznemirjajo visokih krogov dunajskih, nas Slovencev še manj!
Kranjska. — Mestni svet ljubljanski je sklenil po?tavi'i spomenik v spomin prihoda Njegovega Veličanstva v Ljubljano povodom potresne nesreče. V to svrho je dovolil 10.000 gld. - - Deželni predsednik baron llein je šel za več lednov na dopust s svojo soprogo. Naslanil se je v kopališču „Porlo Rose" pri Piranu. — Praktični zdravnik v Gorici dr. Ani. Perco je imenovan začasnim okrožnim zdravnikom v Senožečah. — ('. kr. okr. glavar v Logatcu Gustav del C o 11 je odlikovan z SvarehurSkini častnim križcem ||. vrste. — Slavnost 2.1-lelniee sta-rotrške »Čitalnico* jo izpadla sijajno vz-lie slabemu vremenu, Slavnosti so se udeležili župan Hribar, dr. Tavčar, drž. poslanec K o b! a r in drugi gostje i/, Ljubljane, Postopne iu drugod. i'.erk ve ni blagoslov % a s t a v e j e bil o d k I o n j e n, m e j le m, k o j e e u a ko hI a g o s I o v i I sam škof v Š k o f j i I o k i. Radi te dvojne mere se je celo zjokalo samo nebo, kajti deževalo je v Starem Trgu in Skoljiltiki! —V Ljubljani se je u-davil na potu v svojo d-jinovino Perzijo riumko-katoliski sknf Tomaž An do i/ Ouriniaha v Perziji. Ogledal si je   nekatere   mestne  znamenitosti.          V
l d r i j i odkrijejo 17. septembra spomenike trem tam umrlim učitelj m. - .Slovenski N a r o d* pomije mestni svet ljubljanski, naj se potegne pravočasno, da dobi ta-mošnje novo poštno poslopje najprej slovenski in potem še-le nemški dvojezični napis. Kakor je poročala uradna .Laiha-cherica*, odslej se bodo vršile skušnje vspo-sobljenja za nižje go/dne slufcbe v Trstu iu ne več pri deželni vladi *.' Ljubljani.
Štajerska. - Volilno gibanje je v polnem toku. '/, ene strani Slovenci, z druge veleposestniki iu nemški konservativci se pripravljajo za boj, ki pa ne prinese strankam uikakih   novih zmag, k večemu novih močij.
Tudi Slovenci  so i.....Ii shod v Mariboru in
so tam postavili svoj.* kandidate /u spoduje-Miijerske kmečke občine. „S I o v e n s k o politi č n o d r u š t v o* s sedežem v Mariboru je izdalo okli«* v smislu tega dogovora ter je proglasilo tudi kandidate, namreč za mariborsko šl.-lctiar-dm - slov. - bistriški okraj gg. Vranca R o biča in Mihaela L on do v-šeka; za (Vije, Vransko, (Jornjigrad, Laško, Šmarj*' in Konjice gg, dr. Josipa S r n v. a in dr. Ivana 1> e č k a ; /.a Slovenjegradec, Ma-reuberg in Šoštanj g. Ivana Vošnjaka; za Ptuj-Rogatee g. ilra. Kratica J u t' '• «I o ; «a Ljutomer, Gornjo Itadgono in Ormož g. dr. Janeza Rozin o iu slednjič za Rrežice, Kozje in Sevnico «'g. Antona Medveda, doktorja bogoslovja v Mariboru, ki pa je odklonil kandidaturo. Kaudidatije za mestne skupine objavijo se pozneje. Volitev v kmečkih občinah bode -2\. septembra: v mestih, trgih ii« trg. zbornicah i!3. iu v veleposeslvu pa i!C>. istega meseca. Slovenci nimajo upanja do zmag«« v mestnih skupinah. — V Š t. P a v 1 u v Savinjski dolini so imeli Slovenci t"> let občinsko krmilo v rokah. Pri prošli te«l«'n vršečih se volitvah pa so propadli v vseh treh r a z r e d i h iu odstopili sedeže tieuiskutar-jem! To je žalostno, da Slovenci zanemarjajo tako narodno čast. Namesto napredovati - nazadujejo!    -
Koroško. - .Odbor kutol. političnega društva za Sloveti« e na K«iroškem* je izdal oklic slovenskim volilcem, v katerem jih vabi, ila oddajo svoje glasove volilnim možem slovenske katoliške stranke, ki bodo volili poslance na podlagi zadnjič objavljenima programa v.diužene katoliške ljudske stranke. — Radi prvotnih volitev so ielos odložen«' du-hovske vaje na <lrugo leto. — Slavnost odkritja nagrobnega spomenika pok. prof. 1. L e u d o v S e k u je odložena na !». dan septembra.
Iu
lil;
je i;«-k;tk«» nemiv»-iu l.asj»' so mu padali   neredno   jm» E.i u. np-a«»vih milih «vij j.- >ij;tl m«kako emlen /ur. •Alebl . ^kliknila sem |»repb»M*no,   kaj vam ji*v Kaj mi j», Adtt, kaj5?  Muram  na An<rlt>;k«> in t«>   za »itn unij .
Misiii:i .sem, da je kaj huj>t>pt , refvm s silo se .-mehljaje.
^ Hujše.tM, Adaf Z:iim>tiii, kar mi je najmilej«*, naj-(srazje ,,a svetu in oditi v o«ldaljem» An-lijo. Zapustiti v-;i> katero Ijiitdm v.v kak«ir svoje življenj««! Ali ni !o do-vvij. Uvs .vda .„ Ijultim t«- nad vse. nad vse! AH ljubi* ti meiief    Padel je pred me na kolena.
/ifrudim se mu velike sr^-e v naro«*je, s«'petaje: i»s, tv.tju sem in IhnIchi vedno!
IMiL... «bdu'o vsa bila v .»bjemu. Najin,, sivmi  je  ka-jedino le mis«'l na brf-Itev. S stolne .vskve  zadoni     Zdrava  Marija.   Neroni   se predrami.
-Oditi moram, Ada, oditi! Ali z lažjim sivem zapustim
-Mipolj. ker vem,  da   me   IjubiA,   ker   vem,   da   mi   bodes
:'.\«*sta. Za let.t tlnij se vrnem in tie loč-i naju nnliona sila .
>e jeden ]Miljuli prave uzorne ljubezni, in odšel je.
,    Mala  sem v hladtiM  in ^lodnla « solznimi  očmi  za
njim. Na vrtnih vratih obrne se še jedenkrat in mi vikne-
Arrivedeivi!;-------
_ <*as biti. Oče je poirresal družino mladega grofa, kateri se je pismeno poslovil od njega. Se bolj" sem ga p<>-gn-sala jaz. Nisem bila več tako vesela in brezskrbna, Kakor prej. Cesto me je oče vprašal:
Kaj ti je Adioa, da si tako žalostna V Si-H bolna?-Nič mi ni, oče , odgovorila sem hitro  in se  obrnila ovt njega, da ni mogel citati v mojih očeh .skrivnosti,  katere mu nisom mogla odkriti. Morda je slutil, kaj  biva v moji duši.
Kako željno sem pričakovala Alcidove vrnitve. Koli-K°Ki*at sem želela biti lastovica, da polotim v njegovo naročje. Jednega večera sem sedela na najljubšem mi mestu v
vrtu, na mestu najinega slovesa. Zrla sem na morsko gla-«lin«» in mislila na njega, iz mojih sanjarij me prehude, znani koraki. ilot«da sem vstati, a neka neznana sila me je tiščala na klop. Xa vratih se prikaže Aleid. Prihitel je k meni, poljubil me in rekel:
Ada. zopet sem tukaj, prej kakor si se nadejala. Moj oče je ilovolil najino zvezo in gotov s«im, da naju blagoslovi tudi tvoj oče. V teku dveh mesecev bodeva svoja, za vedno svoja-.
Preveliki radost: nisem mogla spregovoriti niti besedice. Spomnila sem se pokojne matere in jokala. Polastila m* me je neka nejirijetua tuga in slutnja. Aleid me je komaj utesil. Istega večera me izprosi Neroni pri očetu, kateri je bil srečen, da, presrečen v najini sreči. Dolgo sem klečala ta večer pred materino sliko, dozdevalo se mi je, da me njene mile oči sožalno motre.
Mesec mi.ie. Vse mojo družice so zavidale  moji sreči. Aleid mi j«« poslal vsak dan šopek najljubših mi cvetlic vrtnic. Osem dni j   prod   najinim   venčanjem   prido k nam Alciilov oče, kateri je živel več let v Parizu.
Rila sva z očetom na vrtu, ko sta prišla k nam grofa Neroni. Ko me stari grof opazi, obledi, ali koj se zave, pozdravi mojega očeta; potem se obrne k meni in reče:
Pozdravljam te, izvoljonka mojega sina. Vsemogočni naj vama podeli srečo, katero jo vskratil menih
Po daljšem razgovoru ga vprašam, zakaj da jo tako obledel in se presenetil, ko je ugkfdal mene. (»loboko vzdihnivši mi odgovori:
Ker ste zek> slični osebi, katera mi je bila nekdaj najdražja .
Nisem ga daljo povpraševala, ker sem videla, da mu to ne ugaja.
Drugi dan sva bila z Aleidom sama v sobi. Nenadoma vstopita v sobo roditelja. Prosim jiju naj sedeta, ali stari grof reče:
«Ho5em prej videti, kakšne naravo in ukusa jo moja bodoča hčerka*.                                                  (Dalje pride).
Ruski car na Dunaju!
N Z Dunaja brzojavljajo 27. t. m. o sprejemu: Na severnem kolodvoru zbrali so še Se pred 10. uro nadvojvodi in nadvojvo-dinje, med njimi nadvojvoda Fran Ferdinand in Ludevik Viktor v ruski uniformi. Cesar in cesarica dospela sta ob 10. uri. Cesar je imel rusko uniformo in red sv. Andreja. O 10'/.. uri dospel je ruski dvorni vlak. Glasba je zasvirala rusko himno. Cesar Fran Josip pomagal je carici izstopiti iz voza. Vladarja sta se dvakrat objela in se presrčno poljubila, haš tako cesarica in carica. Car je bil opravljen v avstrijski uniformi pehote. Po pregledan ju častne stotnije in po predstavljanju spremstva, peljala sta se car in cesar, za njima carica in cesarica v odprtih kočijah, naprežonih s G belci, v mesto. Tema kočijema sledila je dolgo vrsta v6z nadvojvod in spremstva. Med vožnjo po krasno odice-nih ulicah je prirejala ogromna množica navdušenih ovacij. Car Nikolaj se je prijazno, jin vojaški, zahvaljeval. Ko se je carjev voz približal koji vojaški glasbi, ki so bile uvrščene v špalirjn v vsakem polku, pričela ,it> ista svirali rusko himno, V cesarskem dvoru bili so predstavljeni ruski carski dvojici ministri in dvorni dostojnostveniki. — Ves vs-prejem bil je jako prisrčen. Vožnja do cesarskega dvora bila je pravi triumfalni sprevod,
Zarota v Srbiji?
I* Bsigrana brzojavljujo, o noki /.aroH, v kateri so bili tudi trije generali in odpuščeni glavni kraljev pobofinik Čirjc, Ta aa-rolu je hotela baje odstavit! kralja Aloksv.ndra In eopet vrne-si iti na prestol ra/.kralj a Mi-1 a n a.
Ust§ja v Carigradu.
Iz Carigrada brzojavljujo; Uradno sa poroča, da »o >a tukajt* n|l Artnoncl uprli. Naskočili ao ota-mantko banko In umorili mnogo nav-Koelh uradnikov. V dvah dallh mosta ao zadali planiti In ubijati. Maj pra-blvalatvom Jo zavladal napoplaon •trati. Trgovci ao takoj zaprli vaa prodajalnlea. Jkvatrljakl poslanik baron Calloa Ja talagrafleno prosil varstva za avstrijsko polto. Vojaštvo In policija aa nista ganila. Ustali so rasstrallll vac bomb. Na stotina IJudlJ Ja bilo ranjanlh, dva osobl sto bllj ubiti. Mrliča so odvaiall na tovernin vozoh. Cvropsko prsblvalstvo Ja slino praplalano In aa boji krvavega klanja mad Inozomel. -~ Armsnei Imajo poslopja otomanska banka popolnoma v oblasti. Zabarikadlrall so sa v njam, Iz okna pa straljall na policijo. Tudi v Oalatl Ja nastala ravolu-clja. V PiamotlJI so ustasl ubili vač sto IJudlJ. M francoskih vojnih ladij, kl se mudi v pristanišču, so sa Izkrcali vsi vojaki, da ičltijo francoska
Najnovejše vesti iz Carigrada glasijo, tla se Turki maščujejo edino nad Armenci, vse druge Evropejce pa puSčnjo na miru.
O vseh teh dogodjajih sporočimo več v prihodnjem „Primorcu".
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka. — Kakor smo že sporočili, dne 15. t m. je blagoslovilo svojo zastavo pevsko društvo ,l)avor* v Brodu na Sa-v i iu obhajalo ob enem svojo 25-letiiieo. Zastavo je blagoslovil osebno 8">-:etni starrek vladika Strossmajer in o U priliki imel uro in pol trajajoči govor, v katerem je razlagal svoje krasne nazore o pomenu take slavnosti. Ni treba omenjati, da je bil presrčno in navdušeno pozdravljen. Po končani slavnosti sa je udeležil tudi banketa v to vat Siji z botro iu baronom Ru kav i no, katerega se mora danes smatrali za pravega vodjo stranke prava. — Madjarski jezik si pripravlja pot v Hrvaško. Lovske izkaznice, katere so bile doslej sainohrvoške, so sedaj dvojezične, namreč madjarsko-hrvaške. Ker ni možno upehati madjarsčino kot obvezni učni jezik na hrvaških šolah na podlagi zakona, so si izmislili nov način v dosego le 3vrhe; naročajo s\ prošnje od raznih podrepnic za upe-Ijavo madjarskega jezika, čes, tako želi ljudstvo samo. Znano pa je, da se dobi takih oseb dovolj, kateri to storijo po naročilu. Ir. tako se je zgodilo, da so nekateri iz Vukovarja naprosili za pouk v madjarsčini v ta-umsnjem gimnaziju. Prošnja ni sicer še rešena, no ni dvoma, da bo ugodna za profile«, kajti razmere to kažejo.
Češka. — V Pragi se je vršil v nedeljo shod čeških državnih in deželnih poslancev, da so se posvetovali o skupnem nastopu proti nemškim večinam v raznih me-slih na Češkem, ki tlačijo češke manjšine. Sklenili so izdati oklic na narod, naj zlaga prispevke za ustanovitev narodnega zaklada v prid češkim manjšinam v nemških mestih. Poznajc češko rodoljubno požrtvovalnost, ni dvoma, da se odzove češki narod s svojimi prispevki, da pripomore s tem svojim zatiranim rojakom. — Deželni odbor češki je razposlal okrajnim odborom okrožnico, v kateri jim naroča, da se opusti vse, kar bi moglo obuditi narodnostna nasprotstva, a tudi naj pazijo, da se ne bo smatrala za izzivanje vsaka narodna veselica ali ustanova.
Moravska. — Češka zavest ne spi niti v tej deželi, ki je dvetretjinsko češke narodnosti. NemSke trdnjave polagoma prehajajo v češke roke, a ko se doseže, da dobijo Cehi vajeti v roke tudi v onih občinah, kjer gospodujejo doslej  Nemci le po krivici, tedaj
bo gotov preobrat po vsi deželi. Kakor pri nas v Istri italijanska, tako na Moravskera gospoduje dvetretjinski slovanski večini nemška stranka, katero podpirajo največ veleposestniki (tovarnarji) in pa židje. No pride čas, ko odklenka obema, a na njih mesto se postavi Ceh, kateremu tiče pravica do tega. Pri nedavno vršivSih se volitvah v mestu Kijov so zmagali Cehi po jako hudem boju. Z mestno občino so dobili v roke tudi po mestu vzdržavani nemški gimnazij, katerega pa gotovo tudi počeščijo. In tako pride na vrsto vse po svojem naravnem toku l
ŠlezIJa. — Tudi v tej slovanski deželi si prizadevajo Cebi in Poljaki delovati skupno na političnem polju. Ker se bližajo deželno-zborske volitve, so izdali skupen volilni oklic, v katerem izrekajo nado, da upajo ne samo obdržati dosedanje svoje sedeže, ampak da pričakujejo pridobitev zlasti v mestnih skupinah. V oklicu so naštete tudi zahteve Cehov in Poljakov. Ako vlada ne bo upoštevala teh zahtev — naglašajo v oklicu — tedaj prestopijo poslanci v brezozirno opo- ' zicijo.
Črnngora. — Knez Nikolaj je naznanil brzojavno zaroko svoje hčere vladiki S t r o s-smajoru, na kar jo prejel od njega ta-le odgovor: .Presrčna hvala na i-.ku-.nni ml časti. Čestitam iz vsega srca in iz vso du&e Vaši Visokosti in rodbini V. V, Čestitam De posebno knoginjiol Jeleni, kojo jo dolpčil Bog sam za to izredno srečo in u ta prosto!. Dni Bog, da bi bil isti večni vir vsakojnkoga blagoslova, vsega blagra in vso srečo tor bolel Vsemogočni, da bi ta uvoza, kntorn približa dva naroda tasnej«emu prijateljstvu, bila za niu vir blagostanja, napredka, slave«, ~~ Ker jo čestitala knezu Nikolaju tudi hrvaška omlndma iz Zagreba, so sprejeli knezovo zahvalo te-lo vsebino: »Blizu stirdesot let poznanstva, prijateljstva in enocih stremljenj za blagor bratskih narodov, vezan naS Gospodar z vašim dičnlm Mecenom, pošilja vam preko podpisanega svojo zahvalo na čestitki hrvaške omladino prilikam črnogorsko radosti, ki jo obenem tudi VaSa" (Podpisan tajnik Voj-novlc),
0 /uroki ItiillJiiiiHkogii pnmtolonii-NliMliilkn s črnogorsko kuoglnjloo ,1 o I o n o se pernjo vsi evropski časopisi, največ pa domači Italijanski, ki jo tolmačijo na razno načine, Ikičlm so nekateri časopisi veselijo, da so s to zaroko rešijo Monellkovega suženjstva italijanski vojaki, drugi nilojo, da bo to veselilo le samo jolnlko in njihovo rodbino, ker ssoroka no moro veseliti nit splošno vseh Italijanov, DusI pa Italijanski časopisi pilojo o Italiji kot o nekaki dekli Rusijo, ruski pišejo jako simpatično o zaroki, Pa tudi naši domači časopisi so povedali svojo o /uroki tor jo tolmačili i slovanskega stališča, »K d i n o s t* jo povodnla v kratkem to-lo: O modri Bon Akllml Sram hi ga bilo In skril bi so v najtoimioji količek, ako bi bil <lo/lvel današnjo dni, Mož jo menil v svoji modrosti, da vsaka stvar so je fto dogodila kedaj. Kako so jo molili Da jo danes med nami in ako bi videl, kako no italijansko novinslvo leži v praha pred Rusijo iu kako pričakuje odrešilne besede od strani te da sedaj loli obsovražljono državo, prekrižal bi so in vskliknil bi: ne, tega pa še nI bilol Le naj sučejo Italijani stvar kakor hočejo, le naj nam prepevajo visoko pesem o dvoje mladih src, ki ste se našli in spojili za življenje, mi pa vemo vendar-le, da se je z zaroko princa napoljskega a princeso Jeleno črnogorsko izvršila kapitulacija Italije pred Rusijo, romanskega svela pred slovenstvom. Italijanska dinastija išče ojačenja v slovanski krvi, italijanska država stega v svoji bedi svojo roko po rešilni roki —• slovanski! Taka je signatura te zaroke. Tako se preminjajo časi in -— Italijani ž njimi! Od Rima preko Cetinja do Pelrograda nastanejo torej — ako no pridejo vmes kaki posebni in neprevidjeni dogodki — ugodin-ji politišk! odnošaji. Sedaj pa nastaja vprašanje, na koje stališče naj se postavi ostalo Slovanstvo v očigled tej fenome* nalni spremembi? Menenje naše je to, da so se postavili na korektno stališče biskup Stross-moyer in hrvaški dijaki. Radujejo se z onim prosvitljenim knežjim možem, ki je po svojem terinopilskem junaštvu in po svoji siilamonski modrosti dovel svojo siromašno deželico in s»-oj mali narod do nepričakovanega sijaja in ugleda pred vso Evropo. Sleherni Slovan so mora veselili, kadar se veseli njega rodni brat. Mnogim našim kali veselje bojazen, da bi utegnilo zbližanje med Rimom in Ceti-njami, oziroma Petrogradom, pogibeljno uplivali na usodo naših obmorskih pokrajin. Mi menimo, da je neopravičen ta strah. Odnošaji med Anglijo in Rusijo, med kojima obstoje še veliko tesneje rodbinske vezi, so nam najbolji dokaz, da pesimizem v tem pogledu ni opravičen.
Tudi »Obzor* — pišoči v lepem članku o tem predmetu — se nadeja dobrih posledic. Zagrebški list zaupa sosebno osebi kneza Nikole. Dasi se ne more reči, da bi bile v istem poosebljene težnje vsega jugoslovanska, vendar pa — tako pravi »Obzor" — navajeni so vsi Jugoslovani, da v knezu Nikoli, kojega je na čelo poljubila narodna vila in kojega vsi nazivljemo vitežkim, vidijo najizrazitejega in najodličnejega zaščitnika svoje duševne vzajemnosti. Zagrebški list meni torej, da po tej poroki pride do zbli-žanja med Slovani in Italijani. Tu treba nekoliko pojasnila. Na sploh je seveda tako. Ali od nas avstrijskih Slovanov, sosebno pa od nas avstrijsko-primorskih Slovanov, ni smeti zahtevati, da ne bi poslovali svojega posebnega položenja nasproti svojim tukajšnjim narodnim nasprotnikom italijanske narodnosti. Saj bi radi verjeli, ali ne moremo nikakor, 0* bode gori označeni veliki dogodek uplival na mišljenje naših nasprotnikov. Ne smemo pozabiti namreč, da je bila v postopanju proti nam kolikor toliko tudi do-sedaj razlika med nastopanjem Italijanov v Italiji in naših tukajšnjih, domačih. Doli imamo posla z Italijani, tu pri nas pa s fanatiki iz vrst renegatov, slovanskih janičarjev. Svariti »reba  torej  naše ljudstvo, da  ne bi   jslo
prehitro sanjati prijetnih sani. Teh naših nasprotnikov ne morejo spremeniti vse zaroka in poroke — prenizko se plazijo ob tleh zdivjanega svojega Culstvo vanju — spremenili jih moro jedino jcrino. temeljita sprememba avstrijskega sistema. Ne Rim in ne Petrograd nam ne moreta ilonesti boljžih ndnoSajcv v tem pogled«, ampak jedino le Dunaj. Borba med italijanstvom in slovaii-stvom v Avstriji bode trajala torej, dokler bodo tudi hoteli na Dunaju!! Toda o tem trebalo bode irovorili še marsikaj.
Sicer se pa popolnoma strinjamo s Čestitko „Obzorovos na adreso lepe princese
Jelene,  kajti------   »dolžnost nam je,  da jo
smatramo kakor svojo krv, /ato hočemo najživejim sočutjem spremljati njeno srečo, zato Čestitamo njej in njo visokima roditeljema'4.
Govori se, da je princesinja Jelena pisala dolgo pismo kraljici Margheriti, kojo nazivlje ,Madre mia". V* tem pismu da zagotavlja kraljico, da jo no vabi v Italijo želja za sijajem prestola, marveč ljubezen do svojega zaroCnika. — Slavnosl o poroki hode kolikor možno sijajna. Na po'u po morju iz Bara do Mina bodfta s-proiuljalala novo-poroCcnca ruska in italijanska vojna rskadra. Novoporofiencn se nastanita v N.iplju.
Nekoliko MU' o prliicczlnji JHriil (Vliosorski. — Hcd.ij, ko ves polilisKi in nopolilfaki svel govori o zaroki iliilijiinskrga prestolonaslfMlnika, princa Viktorja Kinannela, s princesinjo Jclcno črnogorsko, je iinic.-.lim, da objavimo tu nekoliko Crlic o morebitni bodofi kraljici Italije. Trimc-inja Jelena, jod-na prvih kr.isotic Evropi', prekoračila jo svojo . i. Ido, kajti rojena bila jodu*'. iauunirju 1H7.1. na Cetinju. OCe ji jo,  I.          znano,
vladar ("Irnegore, kne/ Nikol.i reluviC-Njogu^, rojen lota lSM., mati pa princesinja Milena Vukoticeva, lojona lota lSt7. Princesinja Jelena je tretja hči črnogorskega kneza. Najstarejša sestra jo princesinjn Milica, poročena s Petrom Nikolajovičeii«, velikim knezom ruskim, druga pa Stan a, poročena z velikim vojvodo LeuchtoiiburSkiiii. Itazvcn h-h dveh starejših, poročenih sester pa ima piiu-eosinja Jelena So Sest mlajših bratov in sester, in sirei : Danila (prestolonaslednik), Anko, Mirka, Ksenijo, Vero in Peter. V črnogorski obitelji je torej ti hčera in trije sinovi.
Krhljn. Koncem oktobra nastopi kralj svojo polovanjo na razne dvoro. Najproj obi-hro' bolg-irskoga kneza v S rod o u, kjero^laiie šliri dni, ]i(iloiii odpotuje preko Dunaja na (lelinjo. Na Dunaju so zadrži tri, na Celi n j" n pil Sest dnij. PiSojo, d,i poskusi svojo srečo tudi on pri uilajM hčeri črnogorskega kneza.
Uolnartjn. Minialt-rsl.it kriza So ni roSeiia, kar iiajo je/i rusko časopisje. Kri/a konča le tedaj • tako pijejo — nko se odloži z dnevnega reda vpraSanje o povrnitvi bolgarskih častnikov iz Rusijo in ako so popusti luiiuorovaiia trgovinska pogodba z Avstro-Ogorsko. —Tudi knez I1'cr d .11 and je hajc razžaljen, ker ni bil pozvan k slavnostnemu otvorjonju železnih vral, ki se ho vršilo prih. meseca. Jezi ga tem več, ker sta k istim pozvana srbski in rumunski kralj, on pa ne. Knez pa ima še neko drugo bolezen -- kraljevskega naslova si baje želi. Obkrožen je s kralji in cesarji in radi tega mu je zelo neprijeten kuo/evski naslov. Ali se mu izpolni tudi to presrčno hrepenenje V
Rusija. — Ruska vlada posije v Sredozemsko morje več vojnih ladij, katere se ondi združijo v skupno brodovje pod zapo-vedništvom admirala Andrejeva. Brodovje bo krožilo v vzhodnem delu sredozemskega morja, oziroma v obližju turških dežel, ter ima baje namen, braniti ruske koristi v turških zmešnjavah. — Neki Hrvat, ki je prišel z Niže-novgorodske razstave, piše v »Obzoru", da je razstava nad vse pričakovanje krasna, veličastna, nkusna, bogata in poučna. Učenjaki raznih narodov trdijo, da je ta razstava za pariško ena najlepših, le na žalost je slabo obiskovana. Temu pa je uzrok: prvo, ker ruski narod ne mara za reklamo, kot si jo delajo Madjarji, in drugič, ker razstava ni v kakem pripravncjSem mestu, ki bi bilo bolj pristopno ruskemu narodu.
Stoliea m slovanske jezike v Kri-stijaniji na Norveškem. — V zadnjem zasedanju norveške zbornice jo bila vspre-jeta postavka za ustanovo stoiice za slovanske jezike na vseučilišču v Kristijaniji. Profesor slovanskih jezikov bo dr. P. J a n s e n, znani slavist, ki je velik prijsilolj Slovanov ter je mej njimi živel in se privadil jezikom. — Kar spoštujejo v tujih nam državah, to nekukor zaničujejo v domovini!
Slovani.— V Evropi jo bilo i 800. leta 110 milijonov Slovanov. V sami Rusiji jih je bilo 77-G, v Avstriji 2a, v Turčiji in Bolgariji 5-25, v Nemčiji 3, v Srbiji 2 milijonov, v Crnigori 250.000, v Romuniji pa 200.000. Največ je seveda Rusov. Poljakov je v Rusiji 5 milijonov, v Avstro - Ogerski 3-6 in v Nemčiji 2-65, torej skupno 11,250.000. Ilrvalo-Srbov je 7'/2 milijonov. Čehov jo G milijonov, Slovakov 2 milijona, Slovencev 1,275.000; Lužiških Srbov je pa le 300.000. Ako se prištejejo še Slovani v Aziji in Ameriki, tedaj jih je nad 120 milijonov. — Slovani smo torej največji evropski narod. Ta zavest naj nas osrčuje za boljšo prihodnost.
..L,   -Knjižesnaost.
»Materine delo za Boga in domovino*. — »Edinost- v št. 100 je pisala: V nakladi marljive »Goriške tiskarne* izšla je te dni slavljena Jemeršičeva knjižica v slovenskem prevodu, prirejena našemu ženstvu. Pretužrie naše razmere, ko povsod naš živelj gineva; in propada, terjajo, da si vzgojimo trdnih značajev; v ta namen utrjevati si moramo v nagih rodbinah versko podi go in narodno zavest. Evo vam tu, slovenski sta-riši,. vestno navodilo in izdaten pripomoček k vzgoji svoje ljubljene mladine v verskem in narodnem duhu, ki upošteva vsestranski naše
razmere in običaje, dobrohotno pokazuje naše napake in grehe v družbinskem življenji, in svarilno odkriva brezdna in pasti, ki prov-zročujejo propad človeštva. Krasnimi v?gleili in primeri, posnetimi najčešče iz slovanske zgodovine in minolosti, navdušuje in bodri nas g. dnliovon-pisalelj k vstrajnenm delovanji v prid mile naše domovino, razSirjevaje ob enem naše preomojeno obzorje slovanske minolosti in sedanjosti. Oj sozito sloverski rodoljubi po tej zlati knjižici; toplo vam bodi priporočena laskavimi izjavami deveterih škofov, obilico} najiigodnojih ocen in presenetljivim oduševljenjem bratskega nam naroda hrvaškega, ki je pokupil že troje izdanj. Za borili 70 notčičcv nabavite sebi in svojcem pravi zaklad, iz katerega mor;: erpiti vsakdo, naj si bodi kaleroga-koli stanu, mnogo koristnega in podučljivega. Imovilojši pa skrbite, da bodo tega daru deležni tudi ubož-nejši rojak, seljak in delavec, da hode njih deca uživala vsaj nekaj duševne omike, ko ji k istej niso pristopne drugo poii.
Čujte Se rojaki pozdrav gospoda zup-nika-pisatelja: »Odpravljam te draga knjižica moja, že v tretje v svet . „ . . Bratom Slovencem, ki so to prevdi v .svoj domači jezik, bodi dobra mati. Zbiraj jih rada okrog s« lit; in pozdravljaj mi posebej \se dične in
ponosne slovenske hčere in v njih-res slovenski narod, kateremu <-: se tako vročo priljubila in ki te jo počastil z redkim odlikovanjem, da bode:"; — dasi Hrvatica — vendar tudi njegova mali. — Le naprej! Zga-niino so! Vse za Boga in milo domovino! Bog daj — dobro srečo". — Ko<ai>.''. pokažimo bratom, da cenimo to, kar oni .'ourjo! — Knjižica obsega 230 strani in slano le 70 kr. s poštnino vred.
»Knjižnim za mladino*. — 2n. snopič je izšel iu prinoša črtico: »Bogdanova mlada lota*. Svojim prijateljčkom napisal" Lndnvik Jernej: Vsebina je razdeljena v 30. poglavjih in je zelo mirna in z.i mladino poučljiva. -- Prihodnji snopič pit-nese pestiti: »Pisanice*. katero je spi-ai z.i slovensko mladino Kngelbert G a n g L
Fonlanl - Solile <>0 Kr.
his R :W."* p. M.ju-sauc-M-rlie, rhirH.-MM-Iu- -tr. iei <!. :i m-u-p-ttn tli"->ins= umi (Hrtion. »<>v.i<: -rliv.:«*-, vri—<• .i'i.l f.iiliv« Kennoborg-Seiifo ion :K Ir. In-- «. H'«5 i.u AIi-Ut — liUtt, r«-»rei:l, Urri.-rr. ^-.•m-rert. U.i-Hiii-,te ctc-. (i\l. iHO .t-r-clt. yu,»' uit.l i'iO«» \>-c~<n Karbon, Ii>f=in-ptr.) Fon.o-in:<i?:rn.-rfivi in-H.i;-. lill-it-r    Ullip-hrllil.    I»0J.| i>;i<:.-    l.n.-tV"".    l,:,h<\.:
Sel;!«
. k. K»n.).
Zahvala.
roilpisitiia i-(iill>iii:i izpuliijujo /iiluslnu (lol/.no^l, d.i Uiiji-kioMrj.' zahvaljuje vso pnjaloljc iu /naiicc. ki so <>il blizu i;i <litl<*.- pnliiloli izkazal zadnjo rasi nasoiuii iiepozalmcmii Hiprn^n, o/jioma nnlit in (ledu, ^(ispntlu
FBANCTJ L'EaS.NU
lihšcmn tlnbrdducinii /ii|i:iini iltl. v (riiičali.
Prav odlična zahvala posolmo slavtienui slaia^iiislvn za polno udeležbo in venec, slavnemu velerniiskonm oildclku iti njef/a godbi, .slavnemu pevskemu zboru, vsem ilarovaleem vencev in sploh vsem onim, ki-so nam kakorkoli izrazili prijazno sočuljo. Uog povrni!
V tWii:«h, s»7. siVKiisfa   »Stili.
Rodbina tebanova.
Šest do osem dijakov
sprojino neka slovenska roilbiua v (Jurici na stanovanje in liniuo v ŽidinsM ulici. Več pri iipraviiisivn.________                 1 ."»7
Ma vi h\ 1\» v« mvi j
trgovec in krojaški inojsler v C.ovioi.
(iisli s» naznanili -nijim rcriji-uiin    ..j. ,i'.:.i. . -i, <];¦ v lii(-.ccii scjitinibrii <i.l|.<p;|jr
svojega zastopnica
na «k-ži-lii v. raznimi nzoici. Cnjcui (..lj.>niiiil.i M....l<i Inko Io].o |piilr,žii<i.-l, -,i iirimrili olili-l,,. in v-.ikmi.-M.u ilrnp> lila««..
I'ri|.......¦:< -•" In.li o^liik-iiiii -!.ivH»imi (i|i-iii.l\n.
k.ilcnt ji- pripravljen po-lnvi kmli-i z kl.i"nni .iti t. ili-Iom jir> tiiijholiiliirji rrili.                                   ICO    I
> posnemanj« m  ponarejania n.]
11.U.-111111:
t - iiik-o. m pl.i .\,-,.f....
SRONDDRF"
Podjetje studenca Krondorf p. Karlsliaii f
•Jli    S|
/al.
ftng. Formzzi l                         J
Abiturijent
(Slovenec)                 |.-,7t ;>.:..
želi nastopiti precej mesto domačega učitelja v mestu ali deželi, alt sprendjati kol lak kako rodbino na polovanju.
S. 103 10  s     IZDELOVANJE      f. 4.", !-J  :: strojev in priprav vseh vrst
Ivan Schtadlsr, Oinio; Himbarg. Priprave   in  stroji  za  poljedelstvo^ vinarstvo,  kavansas-je, gostilničarje, mesarje, sladčičarje,  barirarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor  tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Viien-Himberg.
Eterišha olja, esence, eferje, barve
Bratfi Janouškove
rai-i,   K ur lin  r 1 - 1 n   _>::i
Stanovanje
s tremi sobami, soliico. kuliinjo, iu kloljo, S minul od {.davnega, lr«ra ndda-Ijetio. si? odda I "». nklohra. Se dovoljuje ludi na vrl.                                          j.-,.-,   1
Več pri iipravuišlvu.
Za prodajalnico s papirjem in drugimi potrebščinami v Gorici
išfe «e zanesljiva, varšrino poio/.ili zmo/na in v laki trgovini sposolma mn/ka ali ženska nsol«-, ki po/ua de/.oluo j.vike. Sprojmo so tinti 1 . r s t i i 11 zslravi. *h»-ven-eiiie. i I a I i j a 11 *e i II (> ill nomšeine zaiti/. 11 i učenec. VvO pri našem 11pr.1v-nišlMi.                                                                 Hs     t
*    Anton Potatzky    5
*        v Raštelju štv. 7 v Gorici        S
| prodajalniea drobnega .* | in nurnberškega blaga J
«.                    mi (Irolmo in mi (lehcl.i.                     j*
•'                      Jedino              7,'>ii-io S
|  in iiajcenojše  kiipovaliSCo. L
«-------------------—------.-----------2
*                 Posebna zaloga               *'
|  za kupovalce in razpro.lajaieo na deželi,  L
J            za krošnjarje iu tunjarje.           J
t               Največja zaloga               %
t   fevljai-.sk.l.,  krojaških,  pisarskih. popo-  'Z
J         tnvalmli iu kaililnih polreb.;-rin.         *j
«                  Zimska obuvala.                  L
|     Vozički in stoli na kolesih za otroke.    S
*               Strune za godala.              6
*   Posebnost: Somena za zelenjavo in trave.  S J'        Prosim dobro pazili na naslov:         **
1 Na sredi Raštelja štv. 7. J
Dr. Rosa balzam
¦¦¦¦¦>   za želodec   <4flBe1Bi
B. FRAGNER-ja V PRAGI
je >]ilo;nn. ž»> ::<> !¦•! suan<i domača zdravilo, kiiteio uznirii lek, ohij^tno iiivliavn iu loliU mlv.ijn.
?0Z0r!    Vi-i »Mi Eilmja iiiiii^iijono   in   z-iknuiio
priznati
Lekarna B. FRflGNER-jj Hpri čniem orlu"
•* Pragi,
Mala M rami. vo^vl S|.,.m.>vo ulic«. Velika fiokli-nit-ii t jrl.l., mula M) kr.: s |»nSio '20 kr. več-. — Dnevni) im»lno rnzpuSiljanje. ZidoiM   v   v*eh   ltk<irnah Aivlro-0.jtrnH.-e.
Odvetnik
dr. Camilld vitez Egger
je preložil z dnem 1. avgusta t- 1. svojo pisarno v ll;l'i|p ,ill<: vo Itišo v (iosposki ulici si.     pivo
•s. 1:17 1;   J.           inulsti-opjo.            p. .-,; ,;   ;!
Razglas.
Podpisano javlja s tem, tla
se letos prenese tukajšnji
Semenj  /a  živino in   drugo
hiago na  7.  septembra,
ker je 0. nedelja.                   va
Županstvo v Renčati
dne "11. avgusta  1S1)(>.
Župan:
jRajmund Znidarčie.

Razglas.
[Vi   oddt-lku   z:i>l;ivi>iia   je I/.praz-
mesto nadzornika
.!r:»s..i-i-nili /il!;ilil.
\-'\-\\ 'cm iu hn podi.i^i r.t/.pi-.t prfr.i.-rilc.t ;..r-;v;i z din- ."». I. m. po-ziilj.ijo :-.- \-l »i-ii. k i iiil.-lijo on In -!ii/Jh», <i.i i|i,;i|M :.¦ v ifkinVm iih-situ .^i.jf pt i:.'ir pri pi..lpi-,ii..-m iMunt-fcf[-;lvii, Litre* j" nnii piipi'.i\lji'iio ilnli |iin:»lm.:  pnja-.ii;I.i.                                 |^ ;;   :¦
Ravnateljstvo zastavnice
in % nj<: /drii/eitc Iiraniliiice.
Akviziterje
zji požsirno in živl.jonsko xavnro-van.p' proti stalni plači in upravnimi sprejema pri nas dobro znana in razširjena zavarovalnica. Ponudbe naj se pošiljajo n.i u pravi lišlvo našima lista pod naslovom:
„Akviziter';                 m?. ._,
trgovec z mnom na
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino S •V,, -it                        priporoma
pristna bela      &?L&¦'&&'    furlanskih, In črna vina      ^rv^P     brishEh in
iz             ^^M^          isterskih
vipavskih,          ifr         vinogradov
I»..-!.r.l.-:i ... ili.in m s iz,,..:!:;.! j... M.-/UI-1 n. i-,. L,..j,. ,,*.(,.,.< ,-,..i.,. .[»..i,,ii,:,.- v M,.i,ii „,i r... ni..*  ii.i|.i..j. N., *..!»•-t., p..;)... ti..ii iiz........
Ceno tmarnm. Potlr.iba poitana.
100 do 300 gld. mesečno;;!;:';,:;::;.;;
-:.m<»v m >  »sidi kmjfli - |,n..|.... z.iUitiio
(lev,.!-. ...I.  .IIV..V..I.   p..p.,.-v   ..'.  M,rk.    .,    ,1, lli   ju in-iili.i   -rl.tMiii.i   II'   III   hlk.lLit lH'V.illlii-1
f*..nii(ll.r p..<l   Jriclilrr Vi-rdh'ii>t"    n.i ismli.lf .Mi»m>, \V'i tr.                               I.-S.S  lil    l
.\.i.i. ž !..:.i
N. Iv.i',4, i.,/
.,i.,;..,v..:.    -i.l.i. ,1,
iT    IT
Tovarna iizcrnifi telovadnih priprav
fi'os, vi:ni)Ys a,
v fr.uff na Srni hov it
ih..li.t-Niii>I,»t|   Vmi..!;.,pI k I  uU.r ,, |,, S|l, r   |ll|...|.l  ..
k popiilni-iiiii iizonicinii piin-jfvtiiiji! soKolsKin in šofskiii teln^iiiliiic
|... .«..jii.,w/.it, |.iif..,/:i.iii,l, m |,:..k:»-|iil, -..'..Ui
\   l.i ,!.,Lu j.   in  i „:;.,.! ,--„ ,„-.„..„ ,,.|,.......¦„
.i'il.   -|u i.-.-tt .;..iiu.'ili i:, n,.,/......kili
//avadne priprave :o vc^no v zalogi.
r.>l>nitc (/viiiijf ),» icijni/jili i-fiifih.
1   • n,. ti i i ii«.i .. ..m »»»j |i;itfiit.'i;ini »i» 1 čistilnih miinov za I   ".u,.'-"u'\.\\.  i.'.'i'iw,-V-..;i'.'../.. i':ž'i'i k	l;u        1 žito 1
1   -HČI,.     '!l   Ml'.!!.!    -    rlW,yV,  !(>,.,  „.  hl,t.l. 1   v-,, ki. !..„... .!.,„. ...t |„.,,   .|,   o,.  ..i.ii 2   ". .mi imtciiioviMit »»»fin 1      kamenitih sroiovnikov 1 In s 1 a m o r o z n 1 v h (' r? a k S m 1 I        \-v i /ii^ilinJl.uii in |m /nii'1'iii i1 1 'iW*   •N-1 '•"!''''' >¦"- '''"''i    ''>'> 'i'-!'¦ I 1 lii-.i i.iuni'1'l...'  M.i;li..i/,i, {".'{y-\-,i,<",'n	n.,. k. 11 i.hi... i noži. 1 'ni.      1 l'.'.''I k-   I
1 .1. til v  .-m /...l.f.-..i!.. I        (.. n.k,    i.i/.i- ..-.(.%,.!.• ^ -|.i-..il.i.. 1.	,»...',.d- 1
1           Vaeiav Zima, 1 pi... .Vk.i .   t.   ,.u.   ¦.¦..|.l.,(,.if:i:..i.-| Mln.l	
B  » ru'|i,K'l:iicll II 0|iin"ll.l na -'.itlil .li../,i'	('i-''i, :!'       1
/elodetMii in oKrcpcnjori
eliksir iz kine in železa
i" i">-......-i
Cristofoietti-jeve lekarne.
im.i
.kii-..i trr !.!.,: .Imi_-.Ii
IIIIUI/.IIII. j.' pii.i-lii. ftkdilljinli h.niii.   1 l».!\o in  [iri-m;i(.'nji- -.l.il.iii.i u:<i~:. J.mIim »=l.-kli-iiua   :!•-.<» nr.i:i:..v  >i Jtm- «0 kr. -**L,
1'OZOIl!
n.i  li.iii-kciii, v Tr-iln m ikki'l:i'i. «la  |i> |»iw-
¦ Z('l   Šl'   1aIIO   t:»stllll(«   \   TlSllI,   ki   if.li.l.,..
-".....' i""l'....."<""
„Pri zlatem petelinu"
i,.Al »pite d'ci'0")
\ ulici iilu^ii šl. '.. (Idi/.o ju/. Ulm.t<ir,i).
V i-.li i..«i pri-.t na   in ..«•».«,!, i „ ,•-jni.i.   Iirl.i   i.i   (•Mia   \ i p ,i ; s k a,   k ta . k .i iti  i.Istm\.i   v.n.i. kakor  llMl   «.-||li..|.»l... piv.,  p., h-I,- r.-,,,: Mili itsllnir .: !.¦!.,  J..r i/ Mi.i.i I. p,i«'.() l.i.
ISidii diiiiiiiiV..........lo .,
Cnu» 1i*t/. i-.itiii-sUo.........t^ .,
leno Isfcrtlio    ..........o ..
Modra IVniikinja    .........II  ..
\ tuo |«.r.ini 1 ..li .; l'l.»)rni(» hi
lii'l» \ Nli-kfriitciili........so ..
Nriin/iSIti' |»i»<>..........JI  „
Zr.ii-n •lnl.r.ii \in ima h u h i n je. /. ih.lir«, in t,,.-m. pripr.i vi •••m im i, -.irkin.i m m r/I i m i j •¦¦lili. Pi.-liv/.lu l..,-i«.i m p.,:i,-,,.,.
l'.i|M.r.M-.,„»
-.Ui-kr   ill   liV...-k.
-..  -.  V,,,,v.;:n,    Kn,
^tv^otv "^)o&op\\>ec,
Vsi stroji za poljedelstvo in vinarstvo,
&9~ Csr.o :::p-
Stiskalnice za grozdje
ižsne. -^C^
ne
Stiskalnice x» olja, hidrauliinc stiskalnice, škropilnice proti peronospori Vermorolove sestave. i'< !¦; /¦ k-,.'|-:. ¦»¦ -o r.- -.:.. ^.-.' .•'.i„;" -;- t:!":;.:-: avtomatične škropilnice, mastilnicc s robkacem, stiskalnice za seno, Irijerje ;
Ign: Heller na Dunaju
II 2 Pratcrstrassc, 49. Varovati se Je ponarejanj.            :''s- .!(('.)
r ft * * * <rc * * <r * <r * «r <r * * * tJr <r <r * L tJr « <r * * <r. * * * Lf
Zastop dvokoles ,Swift* iz orožarne v Steyru >
i*
v tJorici. im oi^ti Fran Josipa iCorso)  :*
H.   i   iW.,.i-«.:i ,i.-,!i:.-.i,Uv.!ii1,:.                               f
Lastna i/ilrlovalnlcn dvoknlrs ,11 i riii*.  :J
/Avuih blazin j|»i-iillim:ilralzi-n). iiii]>mvlj;il-  t
nifji iliokolrs  šivalnih .strojev. i»ušk iul.  't^
3MT"* Nunska ulica 14. "^mM          -|»
l'r«fl»j;iliiii'<> tsivnlnili stnijrv. pušk, stre-  Jt
IjLva iit «1 ,./.rira (»roil;a pa ituala          fe
S A U NIG & D E K LEVA   ^
v Nunski ulici Št.  10.               \*,u   'L