Leto V. Szombathely. 31. marcíusa 1918 Štev. 13. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . . . . 6 K. Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF pleb v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnino i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye. Vüzem. Na velki petek je Marija Magdalena i drüga Marija dobro poglednola, koma si Jezuša položili. Nakanjenivi ste bile tretji den v nedelo Jezušovo obilneše namazati. V nedelo rano, kda je ešče kmica bila, so se žene napotile k grobi. Kda so ta prišle, kamen je vkraj odvalani bio. Kak je Marija Magdalena vpamet vzela, da je kamen vkraj odvalani, bežala je vu varaš i je oznanila vučeniki, šteroga je Jezuš lübo sv. Janoši. Drüge žene so pa stopile vu grob i vidile so angela. Vu beli obleč je oblečeni i je pravo: Ne bojte se. Vi iščete Jezuša nazarenskoga, razpetoga, gor je stano, ne je že več tü, glejte mesto, koma so ga položili. Nego ite i povejte njegovim vučenikom i Petri, da on pred vami ide v Galilejo, tam te ga vidili, kak vam je povedo. Peter pa Janoš sta se paščila k grobi. Janoš je mladi bio, prvle prišo k grobi, tam je postao, dokeč je ne prišo Peter. Peter je notri stopo vu grob, Jezuša je ne naišeo, samo prte. Kda sta se obadva vučenika prepričala, da Jezuša ne ga vu grobi, obrnola sta se nazaj vu Jeruzalem, nego vsaki je posebim šo vtopleni vu velke misli, ka se je to zgodilo. Marija Magdalena je znovič nazaj k grobi. Ovi drügi so že vsi odišli. Sama ostala. Lübezen i hvaleznost sta jo vezala k Kristušovomi grobi. Jočič je hodla okoli, da je Jezuša ne naišla vu grobi. Ednok se je nazaj zglednola i je vidla Jezuša tam stati, nego ne je znala, da je Jezuš. Jezuš je njo pito: Žena, ka se jočeš, ka iščeš? Ona je mislila, da z vrtnarom guči i pravila: či si ga ti odneso, povej mi, koma si ga djao. Jezuš je njoj pravo: Marija! Ona je pravila: Vučitel! Jezuš je njoj pravo: Ne tekni se mene, ne sam ešče odišo k mojemi Oči. Marija Magdalena je vesela šla vu Jeruzalem i pripovidavala žalostnim apoštolom, da Jezuš od mrtvih stano i se je njoj skazo. Apoštolje so sami vidli, da je grob prazen, nego ne so znali, ka to pomeni, ne so ešče mogli priti do vervanja goristanenja Kristušovoga. Kristuš se je njim mogo skazati, da je potrdi vu veri. Stražarje so od straha odbežali i vu Jeruzalemi pripovedavali čüdne dogodke pri grobi. Nego višji popi so njim peneze dali i pravili: Nači gučte, povejte, da so apoštolje prišli v noči i so Jezuša vkradnoli, dokeč ste vi spali. Sveti Augustin lepo pravi: O nesrečna jalnost, zaspane svedoke pelaš naprej. Mesto toga da bi zaspane stražare pokaštigali, njim ešče peneze davajo. To so dogodki vüzemskoga zaránka. Zdaj že znate, ka je vüzem? Vüzem je vüpanje, novo vüpanje. Kristuša so na križ pribili, njegovi neprijatele so se veselili, da so ga z poti spravili. Apoštole, da so ešče vse ne razumeli, je velka žalost oblegla, oni so tüdi tak mislili, da je vsemi deli i trüdi konec. Nego Kristuš je goristano i se njim skazo. Oni šo se pa veselili, novo veselje, vüzemsko vüpanje je prišlo vu njihovo srce. Vüzemsko vüpanje vam jas tüdi nazveščavam. Lepša bodočnost nam more priti. Ne mogoče, da bi zaman bilo telko smrti, da bi zaman teklo telko krvi. Odsega mao smrt vu sebi nosi vstajenje, potlačeni se gori zravnajo, krv je semen, štero vöpride z zemle, kak šteč bodejo vküp klačili i bode prosilo zrak i sunce, bode prosilo pravico, da se bode slobodno razvijalo. Skroven vüzemski zaránek ti vu sebi nosiš naše vüpanje, našo vstajenje. Prosimo te, vlej i vu naše srce vüzemsko vüpanje i veselje. Mir. — Bojna. 16. marc. Rumunski prvi pooblaščeni je objavo, da je vlada Avarescu zahvalila čest i tak je njihovo pooblaščenje minolo. Pogajanje je stavleno, dekeč se nova vlada ne postavi. 18. marc. Ruski svet delavcov, vojakov i pavrov je potrdo mir, šteroga je Rusija s centralnimi državami 2. marca vu Bresti Litovskom sklenola. Trockij se vüpa, da rusko armado znovič na noge postavi i Nemcom proti stane. Na zahodnom bojišči na vse kraje topovski boji. Meseca februara so anglusi i francozi zgübili 18 balonov i 138 letalov, nemci pa 61. Nemci v Ukrajni napredüjejo, posedli so Nikolajew. Nemški državni kancler je govor držo: Ne vkanjüjmo sebe. Svetoven mir je ešče daleč. Pri naših sovražnikah najmenšega nakanenja ne ga, da bi bojno skončali. Mi smo se na vse pripravili. Vüpamo se vu naših vojskovodjah i vu armadi. Pred zgodovinov odgovorni bodejo oni, ki na vsaki način ščejo nadaljavati prelevanje krvi. Kurland je prvle slišo k Rusiji, zdaj se šče s Nemcami zdrüžiti, casara so oprosili ža svojega vojvodja. 19. marc. Generališ Mackensen je na obsedeno rumunsko zemljo 400 milijon koron navrgo. Marghiloman je postano novi rumunski ministerski predsednik. On je tistoga časa proti bio bojni s centralnimi državami. 20. marc. Na zahodnom bojišči topovski boji, posebno pred Verdunom. Nemci, da bi očistili železnice od raz- 2. NOVINE 1918. március 31. bojniških čet, napredüjejo vu Ukrajni. Z Dunaja (Wien) je odišla prva zračna pošta vu glavni varaš Ukrajne, v Kiew. Rumunsko premirje je do 22 marc. podugšano, Nemci nameravajo komisare poslati vu ruske ministerijume, da se prepričajo, je li mirovne pogodbe zvršijo. Ministerski predsedniki anglušov, francozov i taljanov so vu Londoni vküp prišli. Nemčiji so na oči vrgli njeno nasilje. Poljsko, prej, zdaj ob štrtim ščejo razdeliti. Tak obhodi Rumanija. S rečjov so pripravni na mir, dejansko pa vse ščejo obladati. Entente se šče dale vojskivati, da prebrani politiko poroblenja. Angluški poslanec v Haagi je Holland je pozvao, da vse ladje ententi prekda, ovak njoj vse ladje vkraj vzemejo i ne dobi več silja i mele. vlada je objavila, da je prisiljena ladje prek püstiti anglušom, obečano ma, da do 15. aprila 100,000 ton pšenice dobi, tem bolje je tak mogla odločiti, da bi Nemci vu dveh mesecah ne mogli 100,000 ton pšenice pripeljati. 21. marc. Na zahodnom bojišči topovski boji. Naši štüki že tüdi strelajo francoške postojanke. 22. marc. Velko bitje se razvija na francuškom bojišči. Nemci so pri Arrasi napadnoli angluške postojanke, pešaki so naprej drli i pozajeli prve sovražne linije. D zdaj so nemci zgrabili 16000 možov i porobili 200 topov. 23. marc. Napadalno bitje Nemcov proti anglušom je že dva dni vu tečaji. Nemci v več mestih že pred tretjov linijov stojijo. Nemci so na odseki 80 kilometrov napadali. Vüzemske navade. Vüzem krščanski je rešitev od oblasti vrajže, rešitev od greha, obladanje smrti. Vu te čas spadne vüzem narave. Reši se narava zimskoga mraza, zimska nedelavnost i spanje mine, vse se začne gibati, s novim vüpanjom začne delo poljedelavec. Deca dobi novi obleč, pa tak idejo v cerkev na velko soboto k božjemi grobi. Mali tüdi stiskava v rokah krajcar, da kda Bogeca küšne, na grob krajcar vrže. Proti večari je goristanenje, procesija, štere se vdeleži vsaki človek vu fári, ki li more na noge stopiti. Okoli tretje vöre vu dalešnjih vesnicah se opravi blagoslavlanje vüzemskoga mesa. Večer po procesiji se na bregah zakürijo vüzemnice. Pojbje že si prvle naprej spravijo smolaste borove štore, ništerni celo trame, po- lice gorpostavijo i tam gori zdevajo štore. Vsaki breg lepše šče napraviti, kak drügi breg. Na velko soboto vgojdno se zvüna cerkvi ogenj blagoslavla. V Soboti v pintašnih glašah vodo prinesejo, z blagoslovlenoga ognja žareče vogelje notri denejo. Eden je kesno prišo, drügi njemi pravo: Idi, je ešče. Eden drügi je pa celo kesno prišo, da je že vse minolo, je razgrinjao i iskao ogenj pod pepelom. Na Vüzem ob 6. vöri je vu cerkvi blagoslavlanje mesa, beloga krüha, bilic i rena. Vu korblah, vu spletenih krblačah prinesejo vu cerkev. Paščijo se domo, posebno, ki so daleč. To bode zajütrik. Veselje lada pri stoli. Hvalo davajo Bogi, da so se zdravi včakali vüzma, da zdravo lehko k sebi vzemejo „žegnjeno“ meso. Lüščanje žegnjenih bilic potorijo okoli hiše. V Soboti, v Törnišči ništerni nesejo med pšenico. Eden drügi je pravo, da on ne da ta nesti, ve pa je blagoslovleno. Drügi „žegnjene“ čonte, kosti vu zemlo denejo, da bi krti ne telko kvara delali. Drtinje blogoslovlenoga krüha s skrbljivostjov vküp poberejo. V Dolenci po obedi „mačice“ nesejo vö na njiva, med žito i pšenico pikajo, na „vsikšem“ kükli. Potem pa pri pšenici Boga molijo, 5 očanašov, ništerni iz knig. Tak idejo od edne njive k drügoj. Zato so pa večernice poleg stare navade okoli štrte vöre. Hvale vredna lepa navada. Na Vüzem vsaki rano stane. Moj stari oča šo nas gori zbüdili, kda je sunce gori šlo pa smo šli vu ograček bogamolit. Boga molijo, da zdravi ostanejo. To tüdi lepa navada. Vüzemski „sopi“ je on, ki pri hiši najnaslednje gori stane. Okoli Müre v Sobočkoj okrajini belice farbajo. Rudeče farbilo, skalje küpijo v Radgoni. Inda sveta so je z voskom napisali. Zovejo so remenke, s vekšega so rudeče Rodbina med sebom spremeni remenke, posebno deca pohodi svojo rodbino za remenk volo. Vu Saladskoj županiji ne poznajo remenk. V Dolenci še zovejo pisanice. Stare pripovesti pravijo, da tam pod končarom je müzga, čarno blato. Notri vu to blato so djali jajce dva dni. — Jajce je čarno gratalo. Potem so glühovoga brezja skorjo doli strügali i vu tistom kühali jajce. Vosk je žuti grato, ovo je pa svetlo bilo, kak politer. To že več ne delajo, nönč ne ga glühovoga brezja. Ništerni grm je bio, vö so ga vsekali, v gošči pa ne raste. Glühovo brezje je kosmato bilo. Tak mine vse šala i romantika. Dragi moj Ivan. Dugo sam ti že ne piso. Odpüsti mi. Moja slabost je, da se žmetno spravlam k pisanji. Samo te pišem, al mam kaj, pisati. Pito si me, ka maš plačati za „Novine“. Kratek je moj odgovor: Nika ne. Pa to lehko poveš vsem tvojim tivarišom. Ne morem od vas želeti iz vaše slabe plače. Istina, da doma oča, žena drago vse odavajo i penez je dosta, dönok od vas nika ne želem, zadovoljen sam s kakšov podporov, šteroga na Novine pošljete. Jas se vüpam, da domači, kem se ne trbe s vami vred mantrati s obilnov podporov nadomestijo, ka na vas potrošim. Zato ka, veri mi, stroške velke mam. Dosta novoga ti ne morem pisati. Nikaj je ne veseloga. Vse žalostno. Pa te lüdje ešče bolje vse žalostno napravijo. Čüo si ze, pri nas je vse puno rusov. Vsaka krajina ma svojo spako. V ednom mesti je edna stara vküp stopila s rusom, staroga moža celo pregnala ž domi, pri sosedah se jo mogo stepati. Vu drügom mesti se žene korijo za rusa. Ka misliš, bi ne vredne bile te žene, da bi je v Novine djali po imeni. Rusi so že celo dobro čütijo pri nas. Prvle so pojbje po krčmah larmali, zdaj pa rusi pijančivajo. Ne daleč od nas so ednoga pavra ešče zbili. Pravijo, da je vreden bio. Dekle so tüdi sprevedne. Tam kre Kučnice, na štajerskoj granici so se stare žene tožile, da v noči ne morejo spati: Dekle so perje česat hodile pa so stare žene s velkim kričom gori gonile. Celo se po vratah mlatile. Rekvizicija je pri nas minola. Ništerni siromak je lagoje obhodo. Ne so njemi nihali na pastira, mogo ga je doli povedati. Drügi ga pa je odposlo, da ne ga krüha. Ešče do zdaj nam je ta valalo, ne smo znali za nevolo. Nego ka de delala baba na konci vesi? Od nje sosidje pravijo: — S to pa korito vsikdar na stoli. — Klüka pa kvaka puna testa. I ona de se mogla zmiriti s novimi časami. Lepo vremen smo meli za oves. V süho zemljo je prišo, lepo se dalo delati. Či takše vremen ostane, lepi vüzem mo meli. Poleg vse žalosti i nevole se pripravljamo na vüzem. To je velki svetek. Moremo ga svetiti. Nevole so vsikdar bile, nego vse premore naša vera. Ona je gori ostala, vse drügo pa minolo. Naši svetki nas potrdjavajo vu veri i tolažijo nas. Zato pa i vi va strelnih jarkah tüdi svetite. Vüzem i 1918. marcius 31. NOVINE 3. je za vas postavleni. Posebni vi potrebüjete vüpanje: More lepša i boljša bodočnost priti. Dom i svet. — Glási. Tak privatni (posamezniki) kak obrtniki (meštri) i tržci zglasiti morejo silje, mlenje, grah, krumplne, lük, mak, orehe, slive, olij, bilice, süho, povojeno meso, kolbase, zabel, slanino, jeci, predivo, prejo, konce, platno, gotovi gvant i beli gvant, drva. Zglasiti se more višešnjo. Ukaz je vödani bio 16. marca, do 20. bi se moglo zvršiti. Kda je ne bilo povedano, ka je višešnje, nišče nika ne glaso, samo se je lüdstvo buntalo. Dete zgorelo. Žena Benko Števana pri Sv. Jurji je nika opravljala na dvori. Med tem njoj je pol štiri let staro dete k ognjišči prišlo, gvant se njemi vužgo. Kda je mati vu kühinjo prišla, dete njoj že zgorelo. Vladni komisar prehrane Szmrecsányi György je 21-22. marca v Zalaegersegi i v Somboteli hodo. Vküp so pozvani bili okrajni glavari. Pogučavanje je zavüpno bilo. „Szombathelyi Ujság« piše, da so kmetje več mestih zapreto silje spolagali i odali, ka je na našo županijo navrženo bilo, more naprej priti. Slobedno čakamo ostro rekvizicijo. Vojna služba moškov 17—60 let i žen 19—40 let v Austriji. Moški i žene svoji slüžbo do mogli dati na občinske cile. Vsaki poleg mogočnosti na svojem mesti de mogo delati. Žmetno pridejo nazaj naši zgrabljeni na Ruskom. Zrok je nemir na Ruskom. V ukrajni naše čete železnico v red spravlajo, nego vu drügih krajah Rusije je najvekša nerednost. Železnice ne majo vogelja. — Či Japonci Sibirijo obsedejo, zgrabljeni tam ostanejo, nego vüpamo se, da stališ zgrabljenih pod vladov Japoncov se poboljša. Šteri prek meje pridejo, vu Galiciji se zadržijo, da kakši beteg ne prinesejo med nas. Potem — tak se čüje — dobijo 4 tjednov dopüst. Potem do pa šli nazaj k svojemi kaderi. Kruh iz lesa za betežnike. Dunajski zdravnik dr. Salomon je poskuso v nekoj tamošnjoj vojaškoj reservnoj bolnici napraviti krüh iz lesa. Mela je drobno zmleti prah iz gabrovoga lesa. Eden del je les, devet delov je pa navadna mela. Cena zelja, brezi vode 1 kg. 1.80 k., repa m. marca 1 kg. 1.69 k., m. aprila 1.80 k. Železnoj županiji je odpüščeno 800 vagonov silja, zdaj samo 600 vagonov morejo notripostaviti. Od centralov. Dosta centralov že mamo. Lagoji jeziki pravijo, da centrali vse požrejo. Nikak je pravo, da bi dobro bilo nastaviti central za vojno posojilo, da bi je central požro i bi več duga ne bilo. Poganski popi i slüžba na Francuškem. V Lyoni so poganskim vojakom — anamiti — pagodo, cerkev iz lesa napravili. Prišli so i popi — bonci — i zdaj se vu Lyoni bolvani molijo. Na Francuškom zdaj dosta farbaste kože lüdih je, kak ti vojni delavci ali vojaki. Dari. Na podporo Novin Kralič Mihal 2 kor Vinčec J. 20 dbc 5 k. Puhan Ána z Bogojine 2 k. Padarič Mihal z Bogojine 5 k. Edne bet. z Bog. 7 k. Kolenko Jožef sanitec 8 k. Horvat Martin husar 2 k. Balažek Martin M. Polana 4 k. Horvat Ivan Žižki 1 k. Ros Matjaš topničar 4 k. Ros Matjaša žena z Črensovec 1 k. N. z Odranec 10 k. Magdič Ivan V. Polana 1 k. Hrebica Ivana žena Sr. Bistrica 4 k. Rože z Črensovec 5 k. Škafar Ivan vojni delavec 6 k. Klekl Bara Krajna 10 k. Kotnjek Matjaš z Strükovec 1 k. Kralj Ana z Brezovec 3 k. Pintarič Klara z Surovec 2 k. Perčič Bolta z Čestjana 2 k. Maroša Ana z Törnišča 10 k. Ostovič Jožef pleb. Ölbő 50 k. Veren E ek z Sobote 4 k. Kosednar Jožef z Sobote 2 kor. Na misijone Zver Bara Veščica 10 k. Cipot Mihal z Sobote 2 k. Pozvek Ignac 4 k. Vdobljeni so penezi: vojak Horvat Ivan pp. 126. 10 k. Lük Janoš 5 k. Kelner Leop. Mágyaróvár 10 k. Sukič Mihal Magyaróvár 12 kor. Branite žabe pa krote. Ne püstite deci, da bi žabe s kamenjom lüčali. Ešče ništernim odrašenino to velko veselje včini. Krote vu tihoj noči jezero pa jezero, ponočnih metülov i pužov prepravijo. Žabe prepravljajo jajce sumičov, šteri okoli potokov i vodlenih mestah človeka i stvar mantrajo. V šoli. Včili smo se od Kaina i Abela. Gjuši je gori stano i pravo: Prosim, tü vu knigah je tak, da je Adam samo dva sina meo. Oča so mi pa tak pravli, ka je meo tristo dece. Bog je pitao Adama: Kelko maš dece. Prej, dvesto. Sto je zatajo. Dve sto so kralovje i gospoda. Sto pa smo mi siromacje. Brezplačno za dar zlato vöro i drügo vredno doto dobiti je takši dobiček, šteroga vsaki čtevec lehko zadobi či pri Suttner H. Laibach 386. Nr, med küpce stopi, ka je preveč lehko, ár firma ma fabriko vör na Švicarskom, zato so pa njene cene z vünredno fal. Što dobro vöro i s ednov potjov vreden dar šče meti, naj küpi pri firmi Suttner H. Laibach 945. ali pa naj prosi brezplačno lepi cenik. Nove cene! Gotovo je, da ni nobenoga izdelka, kateri se od izbruha vojne ne bi najmanje za trikrat podražil, a tim prijetnejše, ako se izdelovatelj tako priljubljenih in skozi desetletij za mogo ljudi nepogrešljivih preparatov odloči sa samo tako malo spremenje cene, katere komaj krijejo zvišane poštne stroške, surevine, plačilo dela in pakovanja. Ti preparati se torej izdeljujejo takorekoč samo zato, da stotine odjemalcev istih ne progrešajo. To velja za širno znane Fellerjeve Elsa izdelke in sicer za priljubljeni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, kateri olajša vsako bol in se more dobiti sedaj 6 dvojnatih ali 3 špecijalni steklenici za kor. 14·32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecialne steklenice za kor. 27·32 franko, med tem ko se dobi od želodec okrepčujočih in lagodno odvajajočih Fellerjevih rabarbara krogljic z znamko „Elsakrogljice“ 1 zavitek za kor. 7·37 franko ali 2 zavitka za kor. 13·47 franko. — Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) stane sedaj kor. 4·50, tanochina pomada za povspešenje, rast las (močnejše vrste) kor. 4·50, usipalni prašek kot dodatek kor. 1·—, Fellerjevo lilijno milo, boraksovo milo in še drugi Elsa preparati se radi prilože po današnji ceni, dokler je še zaloga. Pri danasnjih razmerah na poštah svetujemo naročilo natančno nasloviti sledeče: E. V. Feller, lekarnar v Stubici Centrala štev 146 (Hrvatsko). Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne. Stare pripovesti. So jo dela vu žitki, stere bogati lüdje ne razmijo i to je siromaštvo, nevola. Bila je vu vesi edna mlada žena. Prišla je k njoj edna gospa i se je čüdivala, da je ona tak mlada sama ostala, mož njeni je pa vu Ameriko odišo. Nego na njenom lici je več smeha bilo, kak tužnosti. — Oh, moj Bog, ne morem jas zato či je prvo delo, z koj mo živeli. Naš oča (moža oča) so nama samo dug nihali. Gledajte! Ta kučica i poleg ta njivica je obteršena s 500 ranjškami, 150 je gorivzeo mož, da je šo vu Ameriko. Tristo je že poslo, nego on na sebe tüdi troši, jas tüdi morem živeti. To mi piše, da prvle domo ne pride, dokeč zemla vse ne de čista i dokeč ovo njivo poleg tüdi ne küpimo. — Nego od vsega toga bi več valalo, či bi lepo vküper živela?. . . pravi gospa. Mladost hitro mine i ne pride več nazaj. Žena je nikaj ne odgovorila, nego se je samo smehala. Za mali čas je pravila: — Naj ga samo kakša nesreča ne dojde i samo li gučala od živlenja, od duga, da je prvo mir naše düše, mir brezi skrbi. — Mogoče, da kda mož domo pride, moja mladost de spodobna k posühšenoj korini, štero ze več let vu molitvenoj knigi nosim. Mogoče, da on vküper spotreti pride. Nego tak je boža vola. 4 NOVINE 1918 március 31. Mlada bila. Prisilili so jo k dovci, šteri je 30 let star bio. Vu glavi je malo zmešani bio. Ništerne leta je vse vu redi bilo. Ednok pride edna ženska, pravi mladoj ženi: — Hodi vu krčmo, plesali mo. — Jas sama bi šla? čüdüje se mlada žena. — Hodi, hodi, so jo tam i drüge, nika se ne treba bojati. Šla je mlada žena sama. Nori mož je za njo nika ne marao. Šla je i spadnola. Spadnola je vu mreži, štero je njoj ona ženska prestrla. Za moža več nika ne genola. Živela z drugimi. Prva plesalka bila. Duge leta to tak trpelo. * — Je li de Minka dale slüžila? — Či njoj dajo osem ranški na mesec. — Zakaj je te ne bio takši lon, kda sam jas slüžila. Tri ranške sam mela na mesec. Celi den sam v gošči bila, doma pa te sam do polnoči prela. — Pa pri tom malom loni si si dönok dosta prišparala, da si zdaj mali grüntec i hišo küpila. — Ja, da pa te je mlado lüdstvo ešče nači mislilo, kak pa zdaj. Tak je tak. Stari človek li stare čase hvali. Baba tü tak pravila, da kda je ona mlada bila, te je lepši pa boljši svet bio. To tak, ka jo lepši njoj svet bio, kda je ona ešče mlada bila, zdaj pa samo beteg i nevolo more spoznavati. * Baba je celo leto v „orsagi“ bila. Tam pa, tak znate, dosta graha mogla pojesti. V jesen, kda je domo prišla, zato tüdi na delo hodla, da si na sol kaj zaslüži. Repo je pri kmeti mikala. Poldne za obed grah dobila. Zbranjüvala se ga je, sapi jo prej. Po poldnevi je dale mikala repo. Poleg repe je grah bio na kolji, dosta ga je bilo potorjenoga. Baba je začnola grah gor brati. Pride vertinja, pa pravi: — Vi grah berete, ka te pa ž njim? Ve vas sapi. — No, doma po zimi de zato dober. Ja, tak je, doma si človek porazmi. Či včasi ne ga, pa tüdi je dobro. Nego vu drügom mesti more dober strošek biti. — Na slednje se je baba navolila repne slüžbe, zimskoga graha. Ka de ona, prej, kmeti na delo hodila za eden priskriček mleka. Šla de v Ameriko, sin jo zove, ka de na njegovo deco skrb mela. Odišla je i za enčas je prišo glas, da se je oženila. Konec. Rešimo si vlase da nam popolnoma ne odido. Mnogo okolščin zroküje, ka nam vlasje pred časem odido osivijo, slabo rastojo, ka plešljivi gratamo, sa nam vlasje terejo. Zrok je to tüdi, ka se koža naglavi čisto ne drži, se gosto setkani, zrak skoz ne püščaješi klobüki nosijo, nadale vlasne igle, žganje i farbanje vlasi. Potom postanejo vlasje lomljivi, püsti, hitre oserijo, izkapljejo i ne doraščajo zadostno. Nadomesti se pa to z Fellerovov Tannochina pomadov za vlase, štere jakost potrdi vnogo jezero zahvalnih pisem. Vlasje, mladih let dorastéjo po njej, püste vlesé mehči, svetli, da se dajo lepo česati. Vnogim gospam so zrasli po njej bujni lasje, gospodje so preprečili plešo, starci pa oserelost. Lonček I. Št. 3 K močnejše kakovosti II. št. 4 K 50 fill. Za negovanje brk (mustačov, bajusi) priporačamo Fellerova mazalo za brke. Lonček 1 K. 80 f. Fellerova sredstva za negovanje lasi so po denešnjem stališči znanosti neobhodno potrebna za vse, ki si ščejo ohraniti najlepšo naravno diko i jo negovati. Naročajo se jedino pri lekarniki E. V. Feller, Stubica Centrale 146 Horv. Poštnina i pakivanje po sebim 2 K 30 fill. Tei preparati so sestavljeni po znanstvenih načelah so od takših pomad i past več vredni, kakše ponüjajo nelekarniki. Najcenejsa ura, ni navidez cena bazarska ura, ki se hitro pokvari in imate z njo vedno stroške za popravila, marveč trajno dobro idoča, zanesljiva švicarska ura, ki zaleže tri slabe bazarske ure. Svetovno znano je da dobavlja trgovine z urami firma H Suttner v Ljubljani št 945 le najtočneje idoče trpežne švicarske ure po originalnih tovarniških cenah. Krasen cenik s tisoči ilustracij gratis in franko St. 410. Patent Roskopf ura, idoča 36 ur St. 698. Niklasta cil. rem. ura St 719. Srebrna remontoarna ura St. 721. Srebrna remont ura. 6 rubinov St. 723. Srebrna cil. rem. ura, 6. rob. močne pokr. St. 727. Srebrna rem. ura, 6 rubinov, grav. kolesje močne pokrove St. 748. Srebrna rem. ura, dvojen plašč St. 38. Amerikan, duble zlata verižica mod fazona Niklasta verižica St. 556. Dolga Srebrna ženska verižica, 150 cm dolga, masivna Razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanem znesku. Če kaj ne ugaja, se vrne denar. H SUTTNER Ljubljani štev 945. Ta razpošiljanica nima nobene podružnice Lastna tovarna ur v Švici. Znamka »IKO“ slovi po celem svetu. — Svetovna eksportna trgovina z boljšimi urami. Za volo bojne i nje posledice pred tiskom toga toga glasila je ne mogoče bilo tečne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani 12 glaskov brezi postnine 14 Koron 32 filerov Vüpačno domače i lüdsko sredstvo, šteroga skušano vrednost dosta zdravnikov i več kak jezero pisem spozna, nikdar ne more za drago držati. Dobročutnost i zdravje človeče od vseh penez je več vredno. Fellerov dobroga zdüha „Elsa-fluid“ je ne samo dober i vspehen, nego i fal. 12 malih ali 6 duplišnih ali 2 specijal glaška brezi poštnine samo 14 Kor. 32 fil. 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specijalnih glaškov samo 27 Kor. 32 fil. 48 malih ali 24 duplinskih ali 8 specijalnih glaškov brezi poštnine samo 51 Kor. 32 fil. Ništerne kaplje so zadosta, da najhüjše, najbole boleče boleznosti stavimo, šteri se dostakrat vu glavi, vu žalodci, vu zopah skažejo. Ribanje vala pri bolah vdoblenih od prepiha, mokroče i prehlajenja, či včasi so tak močni, potem vu slüčaji reume, protina,, pri neuralgikus bolah lica, vüha i šinjeka, pri trganji, pri boli prs i hrbta, pri rezanji vu ledevjah i trganjih i t. d. Vsaki se lehko prepriča, svedočijo to jezerke zahvalnih pisem, štere vsaki lehko pregledne. Dosta jih hvali rabo proti neodnemoglosti, slabosti očam, proti nesnemi, kak domače sredstvo, štero bol vtihša, kašel prepravi, ozdravi, žile i živiče ojači. Čuvajmo se imitiranoga blaga; ki pravi Fellerov Elsa-fluid i Elsa-pilule šče, naj naslovi točno: Lekarnari V. EUGEN FELLER, Stubica Centrale Nr. 146 Horvatska. Razpošilanje proti naprej notriposlanih penezah. Dobro je peneze na nakaznici naprej notri poslati, ar posta za povzem več računa. Fellerove tečne i žalodec okrepčajoče, po mali poganjajoče Rebarbara „Elsa pilule“ so najboljše sredstvo za žalodec tečnost prineso, stolec regulira. 6 škatul brezi poštnine 7 K 37 fil., 12 škatul brezi poštnine 13 K 47 fil. V. Eugen Feller, lekarnar Stubica Centrale Zup. Zagrebačka. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.