V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	. 6 for. 20 kr.
„ pol leta	. 3 „ ;,0 „
„	četert leta	i	„	70	„
„	mesec .	.	—	„	fO	„
Po pošti:
Za celo lato .	7 for. 50 kr.
„	pol leta	.	3	„	80	„
„	četert leta	.	2	„	-	„
mesec . .	„70 „
• TO*	V Celovcu v sredo 4. oktobra 1865.
< Oznanila.
Za navadno drestopno versto se plačuje : 6 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak Ust mora biti kolek (»tempelj za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Točaj I.
Nova pot.
Prosvitli naš cesar je že dvakrat skusil napraviti novo, ustavno Avstrijo. L. 1849 je izdal tako imenovano „marčno11 ustava. Bila je res preveč nemško-centralistična, pa bila bi se mogla popraviti tako, kakor je avstrijanskim zadevam primerno. Prišel pa je nekdaj znani nemški liberalec in demokrat Dr. Aleksander Bach, je odpravil 1. 1852 celo ustavo in jel spet vladati absolutistično. Ni jih manjkalo, ki so ga povzdigovali do nebes in njegovo sistemo hvalisali za edino zveličavno. Pa kornej je minulo 6 — 7 let in Avstrija je stala na strašnem prepadu. Deržavni dolg je strahovito narastel na tisoče milijonov, denarji naši, so zibnili, ljudje naši so v moldavskih močvirjih in na italijanskih ravninah v grozo-vitnem številu konec vzeli, zgubili smo tudi od zunanjih prijatlov naših skorej vse in si le jezo in sovraštvo naših starih pomagavcev Rusov na glavo nakopali zraven še zgubiv ši eno najlepših in bogatejših dežel:	cesar
je mislil in hotel pravp in dobro, minister Bach je vse pokazil. Šel je Bach, pa ostale nam so reve in butare! — Presvitli cesar drugič nastopi pravo in blagonosno pot. Izdal je 20. oktobra 1860 slavnoznano diplomo, — pa spodletelo mu je spet tudi drugič in ni se godilo in ravnalo po njego-vej blagej volji. Prišel je Goluliovski, naj izpeljuje oktobersko diplomo, in osnuje ter postavi novo ustavno ^vstrijo v duhu imenovane diplome. Pa narobe je ta staroko-pitnež in birokrat zastopil diplomin duh in na svitlo spravil deželne statute, ktere je hitro obsodil ves svet, Goluhovski je hitro odstopil deržavno kermilo. Poklican je bil — na vik in krik nemških časnikov — Smer-ling, star birokrat in strasten velikonemec.
Besednik.
Družba sv. Mohora.
(Dalje in konec.)
Po tem oznanilu so jeli slovenski časniki buditi in vabiti, naj da pridno pristopajo k bratovščini sv. Mohorja.
Prijazna beseda je padla na žlahtno zemljo in jeli so se družniki kaj veselo oglašati, posebno ko so vidili in slišali, da celo naši premilostljivi knezi in škofje k družbi pristopajo. Prav spodbudljiva pisma je družba sprejela od nekterih naših viših pastirjev. Naj pred so nam premilostlj. nadškof' Goriški poslali to le pismo:
Slavna družba!
Prejel sem pismo slavne družbe ali bratovščine sv Mohora 24. grudna p. 1. in ž njim čvetero bukvic, ki jih je slavna družba v preteklem letu 1860 izdala. Sem jih prebral in smem reči, da mi je bil njih zapo-padek prav po volji. Zahvalim se častivredni družbi za to prijetno darilo in ker želim to družbo podpirati, ji pošljem tukaj 20 gld.
Želim, da bi po tej družbi s časoma veliko dobrih in koristnih bukvic med ljudi prišlo, kar bo k pravi omiki slovenskega ljudstva veliko pripomoglo.
Česar so se vsi nenemški časniki bali, zgodilo se je; splodil je svoj februarski patent, v njem postavil Nemce nad vse narode in povzdignil centralisacijo in birokracijo na pcrvo mesto. Vladal je Avstrijo po tem svojem patentu 4-5 let, pa vladal jo tako, da se Bogu usmili: Avstrija stoji spet^ nad globočino strašnega brezdna! Odstopil je Šmer-ling, in Avstrija vzdiha in se veseh vsa in cela, veselč se eelč oni, ki so Smer-linga poprej kot svojega boga in odrešenika častili. —
Presvitli cesar se tretjič zdrami, povzdigne svoj glas in spregovori 20. septembra t. 1. svojim narodom preimenitno in preveselo besedo: Cesarski manifest naznanuje nam novo pot, obljublja nam boljših dni, kterih gotovo vsi — vsi živo potrebujemo. To je nova pot!
Nova pot je pravična: kajti „narodi imajo se po svojih zastopnikih sklepavno udeleževati postavodaje in denarstvenega gospodarjenja ;u tako imamo po oktoberskej diplomi dano nam pravico.
Nova pot jo lutavna: dosedaj smo imeli le navidezno ustavo, prav zvito in krivično napravljena večina je majorizovala vse av-strijanske narode. Po novem manifestu so dobili vsi narodi in vse .dežele pravico, obrav-novati složno in skupno avstrijanske zadeve.
Nova pot je spodbudivna: kajti svitli cesar stopi poln serčnega zaupanja pred vse svoje narode in prepušča jim najimenitnejša opravila, naj si oni sami osnujejo in uravnajo novo Avstrijo.
To je nova pot, ki je zdaj odperta in nadjamo se s presvitlim cesarjem tudi mi, da bode avstrijanske narode vodil žertvo-vaven in pomirljiv duh in zrela previdnost.
Pozdravim družbin odbor in se podpišem Vaš
vdani služabnik Andrej Gollmyr, s.r.
Nadškof.
V Gorici 7. januarja 1861.
Za njim je došel ta le. tist:
Prečastito Društvo sv. Mohora!
Prejel sem meni blagovoljno 24. decem. 1860 poslane čvetire družbine knjižice, pa sem jih tudi pregledal, ter najdel mnogo koristnega, pa tudi srečal dobrega duha, ki po spisih veje in delo oživlja. Bog daj srečo slavnemu društvu, mnogo modrih pisateljev, ki naše ljudstvo dobro poznajo in si za njegovo pravo omiko poskušajo; naj bi imeli njihovi spisi dosti soli, pa tudi zdravega masla; neslana in pa ne zabeljena jed tudi Slovencem ne diši. Bog daj pa tudi dovolj podpornikov, kteri bi duh. jedi ljudem priporočali, in med Slovence širali, kar so jim skuhali dobrega dobri domorodci; kaj bi pomagala še toliko žlahna hrana, dokler je Naše ljudstvo ne pozna. Družnikov in družni c bratovščini ne bo pomanjko valo, dokler družbe oživljiva moč ne zapusti.
Da ne pozabim letnine za družbo plačati, Vam pošljem 1 deržavno obligacijo po 100 gld. s 5 odstotki, ter prosim, naj slavno društvo Sdosmertne družnike sprejme: 1. Bukvarnico na Ponkvi moje rojstne
Avstrijansko cesarstvo.
Dežele niže-avstrijanske.
Na Uiinaju. AV (Baron Bach in Hiibner. Mažuranič. Bariš.) Naj vam zopet par vrstic pišem ter povem, morebiti vas tudi mika zvedeti, da bo za gotovo baron Bach v zasluženi pokoj djan in da naj-brže na njegovo mesto (v Rim) pride pretečene mesece pogostoma imenovani g. pl. Hiibner. Kako se je to godilo, da je tako rekoč primoran hil sam prositi, naj mu naslednika dajo, ostane še gotovo zn zdaj skrivnost. Koliko so zoper Bacha pod Šmer-lingom vpili in delali, vse je bilo zastonj. Nekteri ugibujejo, da so ga ogrski državniki spodrinili, kar je tudi verjetno, ker so oni res močni; nekteri pa trdijo, da nastopi na Italijanskem druga politika, zlasti med papežem in italijanskim kraljem, ki se mislita zdaj zares pogoditi. Zato je neki moral naš zastopnik iz Rima, da jima ne dela zavir, kakor se je do zdaj od njega govorilo. — Hub-nerjevo ime je po vsaki ceni boljše ime. Da po Bachu nikomur ne bode dosti žal, je lahko misliti. Kdor je Avstrijo s tako politiko vladal, kakor on, nikjer ne bo našel dosti simpatije in privrženih src. Taki državniki niso več za naše dni. — Mažuranič še ni šel. Da bi bil on prej tako delal, kakor zdaj dela, naj bi bil kancelar, kakor dolgo bi hotel, ali tako bi bilo najpametnejše, da bi se poslovil, Nikjer mu nič prida ne zaupajo! — MinisterLariš misli kmalo 80 mil. gld. na posodo vzeti, da plača nekaj dolgd narodni banki. Sliši se, da so mu bogatini dobri.
Dežele notranje-avstrijansfee.
□ V Celovcu. (Kmet. razstava. Začetek šol.) V nedeljo popoldne je bil slo-
fare; 2 Bukvarnico Lavant. semenišča v Marburzi; 3. Mene samega.
Blagoslovi pa Bog Vas, drage prijatle naše Korošec, pa tudi nas Štajerce
stare prijatle Vaše.
Anton Slomšek, škof.
V Marburzi 3. januarja 1861.
Poslala sta družbi celo dva hervaška škofa lastnoročne pismi. Evo ju!
Na upravljateljstvo bratovštine sv. Mohora u Celovcu!
Včrlo nastajanje bratovštine sv. Mohora, koja za tak kratko vrjeme tali liepih dokazali svoje dielateljnosti na polju k&rstjan-ske. književnosti na svjetlo izdadi, mi se omili. Nedvojim ni malo, da če dobri Bog ove trudove članovah družtva blagosloviti, te dopustiti, da se isto družtvo na korist čovječanstva, a najpače na korist i na duševno obrazovanje slovenskoga naroda sve više razširi.
U znak moje blagovolj'nosti i priklonosti na hvalevridno ovo poduzerje podieljujem i ja rado istomu družtvu otčinski moj blagoslov ; a za podpora tiskarskih troškovah pri* lažem ovdje svoticu od 20 fl. a. v.
U Zagrebu dne 15. siečnja 1861.
Juraj Kard. Haulik,
Nadbisk, Zagreb.
Drugo pismo se pa glasi tako le:
Tesen konec kmetijski razstavi. Dopoldne je bilo veliko dutovno opravilo v stolni cerkvi, na večer pa ljudska veselica na bližnji gori sv. Križa in nazadnje umetni ogenj. V petek pop. je bil na Senčurskej ledini veliki dirk za stavo, pri kterem je tudi nekaj kmetov darila dobilo. Pri občpem zboru se je volil novi odbor. Za vodja je izvpljen Dr. 6urger, za začasnega kance-larja pa Dr. Edelman. Namerjajo pa sčasoma tako narediti, da bode le-ta po deželi okrog hodil in kmetijstvo učil, kakor je to že po nektprih krajih v navadi in se zelo koristno kaže. Da bi le tudi pripravnega moža za ta posel dobili! — Tako je perva stoletniča minula. Želimo, da bi druga na vse plati popolniša bila! •— 2. oktobra so se tukajšnje šole pričele. Blagoslovi Bog!
Ix Št«Jersk»*gfM. —k. (Beseda Slomšek o v spomin.) (Konec.) ,/e v saboto je prišlo mnogo gg. Hrvatov, ker se je ta dan odprla kmetijska razstava. V nedeljo jutro pripeljal se je po železnici „južni so-kolu iz Ljubljane. Na kolodvoru ga je pričakoval čitavničini odbor in deputacija mariborskega telovadnega društva. Ko se ustavi vlak, zaigra godba in sokolovci v svoji krasni obleki v rudečih srajcah z dolgim sokolovim peresom za klobukom se vstopijo okoli svoje zastave, pozdravljeni od zbrane množine z živahnimi živio — klici. Zdaj jih pozdravlja g. Dr. Srnec, pervosednik čitav-nice in za njim govornik nemškega telovadnega društva pL Riek. Sokoli kličejo: „Na zaravje", in spremljeni od mestne godbe se podamo v mesto. Res krasen pogled je bil, videti čvrste mladenče v lepem redu korakati in kakor povsod, je tudi tu „južni sokol" prav v enem skoku premagal in si osvojil srca naših zalih gospd in gospodičin. V čitavnici se je shranila zastava in po kratkem zajtrku in veselih napitnicah, podali smo se vsi na pokopališče, kjer po mnogih trudih, skrbeh in britkostih zdaj mirno počiva v tihi jamici, kar je umerljivega našega neumrlega rojaka Antona Martina. Popela so je tam grobna pesem in vsi ginjeni smo se spominjali moža, kterega spomin bo živel v našem narodu, dokler bo bilo še eno slovensko srce. V kapelici sv. Barbare se je brala potem sv. maša, pri kteri so peli čitavničini pevci. Od tod gremo spet v mesto nazaj.
Ob eni je bil občni obed na Kartino-vem vrtu, pri kterem je najlepša složnost poviševala občno veselje. Napitnice so si sledile ena za drugo v vseh slovanskih jezikih, sokolcem, hrvaškim bratom, Cehom
Primio sam poslane mi četiri knjižice, što Ur,je .Yft^a slavna družba prošloga lieta na svietlo dala, te sam se veoma uzradovao včrhu promicanja narodne književnosti, koja se t^li bujno. kod mije bratje naše slovenske razvija. Dočim joj u izobilju blagoslov božji želim, i dragu bratju, da u kplo naše posve, pristupe, pozivam, prilažem ovdie če-terdeset forintih a. v., moleči, da jih slavpa družba, kano mali darak, od moje Strahe na tu za razvitak narodnog izobražavanja smierajuču svčrhu prinešeni dragovoljno primi kao što ga serdačno — žarom domoljubja uzpaljen — ja na žčrtvenik mile narodnosti postavljam.
U ostalom, pobožnoj molitvi Slavne Družbe sebe i svoje preporučujuči, s osobitim štova-njem ostajem
U Djafcovi) dne 8. Siečnja 1861.
Josip Jura i,
biskup.
Tako so podpirali in priporočevali naši viŠi'paatirii družbo sv. Mohora, naši rodoljubni dekani, fajmoštri in kaplani so tudi radi ip krepko pod ramo segali novi družbi in glejte! že pervo leto i860, kar je stala družba na cerkvenem polju, Štela je 34 do-smertnih in 1082 letnih družnikov. Izdala pa je, sledeče knjige: „Včernice I. in II. zvezek", „agodbe sv. pisma starega zakona" in „koledarček za 1. 186)“. Dokodki so znašali 1743 fl. 58 kr. potroški pa 1719 fl. 49 kr.,
— 302 —
i. t. d. Med tem pa so prepevali sokolci vesele pesmi. Popoldne smo ogledovali razstavo. Ob petih pa smo šli v telovadnico gledat, kako da se urijo in skušajo prekositi se mariborski telovadci in sokolci. Gledali smo čudne reči, da se nam je skorej nemogoče zdelo, da more človek postati tako gibčen in močen. Če ravno ste obe društvi se izvrstni v vseh vajah skazali, zdeli so se nam vendar sokolci še bolj urni in gibčni kot Mariborčani.
Ob šestih prišlo je po koroškem vlaku mnogo gostov od koroške strani, med njimi g. Andrej Einšpiler, kterega tpdi osebno poznati je dolgo že bila naša želja Ob pol sedmih nam južni vlak še pripelje ljubljanske gospode, naše prvake, Dr. Bleiweis-a, Dr. Tomana, Dr. Kosta, ljubljanskega župana, g. Svetic-a; potem naše rojake iz Štajerskega: Dr. Razlag-a, Herman a, Dr. Kočevar-ja, B. Rajič-a, opata Vodušek-a, Kosar-ja in mnogo drugih gosposkega in kmečkega stanu. Veseli živio — klici sprejeli so vse in podali smo se v dvorano k besedi. Tam je že bila taka gnječa, da je komaj bilo mogoče, v dvorano priti.
Ob */a 8ili je začel besedo g. Dr. Srnec z vvodnim govorom, v kterem je poudarjal neprecenljive zasluge Slomšeka, kot posvetnega slovenskega pisatelja. Govor, ki je prav iz srca prišel, segal je tudi globoko v srca vsem pričujočim in ueprenehljivi „Siava"-klici so doneli po dvorani na spomin Slom-šeku. Po vvodnem govoru pokazali so „sokolci" svojo res veliko izurjenost v telovadbi in napravili so najtežavniše podobe tak gibčno in lahko, kakor bi to kaj prav navadnega bilo. Ob („Uiti odrinili so zopet vrli sokolci. Poprej pa se jim je še zahvalil g. Dr. Srnec in jim podaril kot mali spominek fotografijo mariborsko — čitavni-činih udov.
In zdaj se je začel pevski del besede. Večidel so se pele Slorašekove pesmi z novimi napevi, med kterimi je posebno do-padla „Večernica" napev g. Dr. Gust. Ipavca. Navdušenost poslušavcov pa je prikipela do vrha, ko pri odstavku pesmi ,,Kdo je mar?“ Pusti svot opravke svoje „Sursum corda“ v domu poje,
,	Kadar grob nemilo zine
Angelj čist na svetu mine;
ko zdaj devica stopi k podobi Slomšekovi, ki je v doprsni obliki lepo kinčana stala vsred odra in jej lovorov venec položi na glavo. — Kdo je mar?
Ta pobožen korenine Je slovenski oratar.
Slava! Slava Slomšeku! Večna Slava! je donelo iz tisoč ust. Ko bi pač rajni v tem slovesnem trenutku mogel bil stati med svojimi vernimi Slovenci, ki jih je tako zvpsto ljubil, ki je zavolj njih prestal marsiktero bridko uro, bi mu blago lice razvedrilo nebeško veselje, spoznavšemu, da seme od njega sejano ni padlo na pusto zemljo, da že lepo cveti in bo skoro dozorelo.
Veselil bi se videti, kako hvaležen da je slovenski narod svojim dobrotnikom, ki mu kažejo pot do omike in sreče.
Naša radost pa je v tem veča bila, ker so ravno zdaj tudi politične okolščine se na boljše obrnile in tudi mi Slovenci smemo upati, da se nam dado naše natorne pravice. Z razglasom od 20. sept. preklican je nesrečni februarni patent in zopet stojimo na podlagi oktobrske diplome, ki je pravična deželam in narodom. Boljša prihod-njost se nam obeta, le da tudi sami j,,-j delamo, ne pa čakamo delovanja daigih. Sedanji čas je sila važen m ta misel, da je tudi Slovencem treba, se pokazati svetu kot narod, ki se zave svoje narodnosti jn yza-jemnosti, ki ima svoj odločni politični program, kterega se vsi držijo, držati morajo, — le v slogi j e in oč, — ta misel je bila povod, da se je snidlo toliko veljavnih mož in voditeljev našega naroda in Štajerskega, Kranjskega in Koroškega. Pričakovali smo tedaj kako politično demonstracijo, posebno ker nemški poslanci se zmirom bolj kažejo dualiste, razdvojnike Avstrije.
i*, i»,	i ucocui siopi na oaer
g Dr. Razlag, naš slavni rojak in enoglasno od slovenskega naroda izvoljeni poslanec. Vse potihne in zdaj začne v izvrstnem, krepkem, vsakemu razumljivem govoru razvijati dosedanji naš žalostni stan. Razkazuje, kako slabo se je godilo Slovencem v vsakem oziru poseoho zadnjih pet let pod mi-nisterstvom nemškega centralista Šmerlinga in blizo tako le nadaljuje : „Bili so žalostni časi, časi stiske in zatiranja; pa končali so se zdaj. Slovesna beseda cesarjeva- ut *
jc
nam
je izrekel v svojem razt»I»~u ^ { ^
je porok lepše prihodnosti in' na nov okrepča in potrdi starodavno zvezo mei svitbm prestolom in našim mu zmirom zve stoudanim narodom. Poklicani so dežele zbori, da se vsi narodi med seboj pogodij in zidajo temeljito podlago, na kteri se b vzdignila močna Avstrija, ki bo imela pro štora za vse svoje narode, da se veselo raz vijajo na duševnem in materijalnem polji sebi na korist, Avstriji na srečo.
torej je ostalo v gotovini 24 fi. 9 kr. I)ruž-bina matica pa je štela 950 fl. v deržavnih obligacijah.
L. 1861 je družba štela 94 dosm. in 1200 letnih družnikov. Na svitlo je dala: „Večernice IH. in IV. zv.", „zgodbe sv. pisma novega zakona" in „koledarček za 1. 1862". Dohodkov je bilo 1391 fl. 85 kr. potroškov pa 1747 fl. 34 kr., torej je bilo dolga 355 fi. 49 kr. Matica se je zvišala do 2250 fl.
L. 1862 bilo je 106 dosm. in 1514 letnih udov. Drnžba je izdala „Večernice V. in VI. zv.“, „koledarček zn 1. 1865". Dohodki so znašali 1655 fl. 50 kr., potroški pa 1369 fl. 18 kr. in lanski dolg. 355 fl. 49 kr. to je vkup: 1724 fl. 67 kr.; torej ostane še dolga 99 fl. 17 kr. Matica je narastla na 2650 fl.
L. 1863 jo bilo 140 dosm. in 1522 letnih družnikov. Družniki so dobili: „Večernice VIL in VIII. zv." „zgodbe sv. cerkve", in „koledarček za 1. 1864 Dohodki so znašali 1877 fl. 22 kr., potroški pa 2036 fl. 94 kr., torej je bil dolg narastel na 162 fl. 72 kr. Matica je štela 3250 fl. Tudi je družbin odbor za 1. 1864 razpisal ta le darila:
V omiko slovenskega naroda in v povzdigo domače književnosti razpisuje družba sv. Mohora za prihodnje leto ta-le darila:
a)	sto goldinarjev za najboljšo izvirno pripovedko, kteri bodi predmet,
če je le mogoče, vzet iz domačega življenja slovenskega naroda; če pa dobre, darila vredne izvirne povesti no pride, petdeset goldinarjev za najboljšo prestavo kake zanimive pripovedke, kmečkim ljudem in mladini v poduk ali kratek čas;
b)	trideset goldinarjev za najboljšo zgodovinsko, krajepisno ali narodopisno čertico (n. pr. kako zgodbo iz turških ali francoskih vojsk na Slovenskem, životo-
is kacega slovečega domačina, popis kake ožje poti itd);
c)	trideset goldinarjev za najboljši na-toroznanski ali gospodarski spis (n. pr. razlago božjih čudežev v naravi in drugih naravskih prikazni, poduk o gospodarskih potrebah slovenskega naroda itd).
Vsi ti spisi naj bodo pisani prav po domače, lahko umevno in zanimivo, da bo^o služili odraščeni mladini in kmetu v poduk ali pošteno razveseljevanje. Pripovedka naj obsega vsaj tri — štiri, druga dva spisa pa vsaj eno tiskano polo majhene oblike družbinih bukev. Vsak slovenski pisatelj je povabljen, da pošlje v ta namep eden ali več spisov brez podpisanega imena do 1. novembra t. 1. (ime pisateljevo naj se priloži v zapečatenem lističu) družbinemu odboru v Celovcu; na spise, ki bi pozneje priti utegnili, ne bo se moglo gledati. Darila se bodo izplačala na Vodnikov dau
Naše vodiloje oktobrska diploma, kajti le če se ravna v duhu te diplome, če se spoštujejo historične, pa tudi narodne,pravic e, če se vlada v resnici drži federalističnega načela, vernil se bo mir med narode. Naj se ne kraj ša samostojnost (avtonomija) dežel; kar paje skupnih zadev, naj se tč za celo cesarstvo obravnavajo in rešijo v našem pravem središču: v Beču. Ustavljamo se zoper vse dualistične namene, da bi se namreč Avstrija razdvojila v ta in unkraj litavske dežele, in da bi sklepal za nas oži državni zbor v Beču, unkraj Litave pa ( Ogrski deželni zbor v Pešti. Le žalostne paše okoliščine so nas posilile, da smo oži deržavni zbor pripoznali, zanaprej ga bod&mo le pripoz navali v duhu in po besedi oktoberske diplome, kajti oži deržavni zbor si je mislil prisvojiti vse pravice deželnih zborov; mi le poznamo en deržavni zbor v Beču, v kte-rega pošljejo vse dežele mnogo-jezično Avstrije svoje poslance.
V tem smislu razumevamo mi cesarski razglas od 20. t. m. in zato ga pozdravljamo z odkritosrčnim veseljem v tem slovesnem trenutku: Slava presvitlemu našemu cesarju! Slava pa tudi gospodu, kteremu gre naša največa zahvala, da se to izpeljuje, Slava gosp. gfu. Belkrediju, našemu državnemu ministru! Trikrat Slava!« — Ne-prenehljivi „Slava« - klici so zagromeli po dvorani in potrdili Dr. Razlag-u, da je govoril po mislih vseh pričujočih.
D, ministru pa se je koj po telegrafičnem potu naznanila ta zaupnica, njemu izrečena od Slovencev, zbranih pri Slomšekovi slovesnosti.
Zabava je trajala do jutra ; pa še le
1__x!	ntnnnXn V-vilrv nmtl IrOIT UPAD'
Z<aDava je trajaia uo jutra; pa »e ie po lnoči je mogoče bilo, najti kak prostor-I;n vjeti knlr strd /hrani so res bili
jcu kak stol. Zbrani so res bili veno! Iz vseh bližnjih in daljnih krajev; un že zgor omenjenih: Dr. Beni. Ipavic (1 ’aj ki je na glasoviru spremljal svojo (krasno* kantato : „Kdo je mar ? Davorin 3 ten jak iz Šentjurja, kije med besedo v ,em'govoru preudarjal m naštel zasluge .mleka, kot duhovnika in dušnega pa-rja, Dr. Gust. Ipavic, Kapus iz Celja, Ivan ža Lipold iz Mozirja, Dr. Krek, Dr Gr-{ pf Franci iz Varaždina, pf. Pajk iz anfa, pf. Pletršnik in Gorice, Dr. Muršoe ‘ Gradca in mnogo drugih gospodov iz
klnnt T nnorto 17. I t.ll
Bistrice, iz Šent-Lenarta, iz Ptuja,
V. DISLIKE,	;
tja, Laškega, Zavca, Mozirja itd
(2. febr.) prihodnjega leta, kakor se je to tudi letos zgodilo.
V Celovcu 26. februarja 1863.
D r u ž b i n odbor.
L. 1864 je bilo 174 dosm., 2005 letnih udov. Izdale so se te le knjige: „Večernice IX. zv.u, „Jezus Kristus«,„hudo brezno«, „Juri Kozjak« in „Koledarček za 1	1865“.
Dohodki so znašali 2438 fl. 89 kr., potroški pa 2170 fl. 33 kr., torej je ostalo 268 fl. 56 kr., za kar se je knjig nakupilo, ktere so se dekanijskim predstojnikom in srednjim našim šolam poslale. — Matica je narastla na 4050 fl. Tudi za 1. 1865 so se razpisala darila
L. 1865 je bilo 193 dosm. in 2534 letnih udov. Razposlale so se knjige: „Večernice XI. in XII. zv.“, „Oglenica«, „Cvetnik« in „Koledarček za 1. 1866“. Dohodkov jo bilo 2994 fl. 94 kr., stroškov pa 2551 fl. 77 kr., torej je ostalo 448 fl. 17 kr, za kar so se spet knjige za darila nakupile. — Matica šteje 4650 fl. Za 1. 1866 so se tudi darila razpisala.
Tako veselo narašča družba sv. Mohora in krepko dela za časni in večni blagor ljubih Slovencev; Bog jo živi in vse njene podpornike!
— 303 —
V pondeljek dopoldne so še bili važni pogovori naših veljavnih mož, z ozirom na sedanje imenitne politične spremembe. Kako in kaj, se bo nek skoro na znanje dalo.
—	Le naprej brez strahu, brez mini!
Iz SlnjerHkesn dne 24. sept. Odklenkalo je Šmerlingovej nadri (pseudo) — ustavi, svet nenemški v Avstriji si je oddahnil, napočila je nova doba avstrijanske politike, doba, ako Bog dd, za pravo avstrijan-8 k a. Odkod pa ta prememba ? Iz milosti našega najvišega gospodarja, presvetlega cesarja, in iz ncomahljive borbe narodov ne-nemških proti krivičnej sili germanizma, centralizma, birokratizma. Po najviših razglasih in ukazih sedanja oblika ustavnosti neha, izdelanje nove pak je narodom samim izročeno.^ Tedaj se je to zgodilo sedaj, kar je bila Šmerlingova dolžnost pred četirimi leti storiti. Zopet pa se je očividno pokazalo, da ne sila, nego pravica vodi osodo Avstrije, naj jo pohtikarji „exprofesso« zavijajo, kakor jo hočejo. — Še ve da pa s tem še ni pomagano našim potrebam. Še le se-d?j bode treba vstrpnosti, še, le sedaj poganjanja za pravico. Zakaj birokratični, zapečkarski, neniškutarski in drugi slabi duhovi še niso nehali repenčiti se, še v gadu ni popolnoma glava odsekana. Se Šmerlingizera skrivaj in očito kolč napredka zavira, se „liberalci« sanjajo, kako nas bodo to stran Litave v svoje Sake dobili, še mnogi predstojniki ali „chefi« raznih barv in kolerjev kakor krti podrivajo najblaže namene našega slavnega ministerstva. — Torej pod zastavo avstrijansko, pod zdstavo slovansko! Podpirajmo vlado, podirajmo nam nasprotno naklepe! Držimo pa krepko ščit avstri-j a n s k e g a d o in o I j u bj a, ščit slovenskega r o d o 1 j u b j a, kteremu smo iz mladih nog že prisegli, ter se ne udajmo sovražnim silam ! Med seboj pa pozabimo na vsako še tako majhno nesložnost, temveč si sezimo v rokč Slovenci od \drije do Mure, od Soče tje do Kolpe, ter stopajmo oklenjeni naših davno znanih vodij neustrašeno in pogumno naprej 1
Trebotlje. *) P. Slovenščina se pri nas prav lepo razvija. Da je, č. g. župnik J. Iiašnik — znani slov. pisatelj — iskren domorodec, ni treba omenjati. Naš srenjski predstojnik je Slovenec v pravem pomenu, m težko se mu bo kdo prikupil, ki je slov. krvi, pa ga po nemško nagovarja. Celo Hrast (ime prostega tukajšnjega mizarja) je ves vnet za slovenščino ; tri domače časnike marljivo prebira. Prvikrat v svojem življenju sem tukaj našel deklico, ki je več časa bila na Nemškem, pa noče nemški govoriti, ako-ravno se je tujega jezika dobro privadila;
—	gotovo kaj novega! Pri skušnji naših šolarjev je bilo veselo poslušati, kako so dobro in gladko iz vseh predmetov v maternem jeziku odgovarjali. Lep dokaz, da se slovenski otrok tudi brez vsemogočne nemščine kaj naučiti zamore.
X IJuhlJaiil. Y (Naša bolnišnica). (Konec.) Zadnjič omonjeni dogodki so gotovo kaj žalostni, in po naših mislih tolikanj bolj žalostni, ker bi se jim bilo lahko tako ali tako v okom prišlo. Tukajšnji „Triglav« pravi o teh prigoabah samo to, da bi bil že čas, da se preišče vir vseh teh nesreč, „Novice8 pa ne črhnejo ne belo ne črne. Čudno je to, da se naši ljubljanski časniki za tolikanj važno reč tako malo zmenijo,
—	žalibog da je resnica! Povzdigni tedaj ti, „p tu ji« (tako so te imenovale enkrat „Novice«) ^Slovenec« glas za nesrečneže, kteri so izročeni takim ljudem, ki ne umejo njihovega jezika. To je pač silno in se morebiti le pri nas zgoditi more ! Ako se nam že po uradnijah ne dajo pravice, ktere nam gredč, in se nam v našo preveliko škodo silijo ptuji ljudje, ki ne poznajo ne ljudstva ne njegovega jezika, — pretrpeli smo to, kakor marsikaj druzega. Da se pa izroča najdražje, kar ima človek na svetu:
*} Lepo prosimo — večkrat kaj!	Vredn.
zdravje in življenje, v roke Ijudčm, kteri n a j na vadn i ši h reči ne zamorejo govoriti z bolnikom, to je v nebo -vpijoča krivica, proti kterej protestovati mora ne samo vsak slovensk rodoljub, temuč vsakdo, kteremu srce bije za blagor človeštva! G. Kesbacherju in njegovim tovaršem dajemo tedaj odkritosrčni svet, naj to dobro in na vse strani premislijo. Da so na napčnem mestu, to so menda sami že sprevideli, in naj se podajo rv take kraje, kjer jim nemška kultura bolji sad obeta, nego tukaj, ali kjer ljudčm sploh za nič mar ni, naj se godi tako ali tako. Z veseljem jim bomo vsi zavpili: Srečno pot! Pristavim pa naj še to vprašanje, zakaj se domačinom, ki so slovenskemu jeziku in zdravilstvu kos, tako rado pot zapira do kake bolje službe, tujoi pa so vsegdar ljubi in dragi, naj so za službo, kakor zajec za boben?! — O preiskavi pa, ktera je bila zarad tega v bolnišnici, pišem, kakor hitro kaj zvem. Nadjamo se, da bo na vse strani energična. —
t •	• C v . . _	(	! J • I
Dežele trojedine kraljevine.
■ z Varu/.dini* 27. J. B. Velika skupščina varaždinske županije, ktera je bila sklicana na včerajšnji dan, vredna je svojega imena; zakaj kaj obilno je prišlo skup-ščinarjev od vseh krajev. Nočem trditi o njej, ali je imenitna aline; čitatelji naj sami sodijo iz tega, kar se je dogodilo in kar jim s tem le na kratko povem:
Po dovršenih v vsakej skupščini običajnih obredih predloži g. Bedekovič : Naj se skupščina precej iz mesta po telegrafu premilost-ljivemu kralju in gospodarju (ne dvorskemu kancelarju, kakor v Zagrebu, Požegi) zahvali za milost, po kterej je županijska skupščina prestare ali starodavne pravice zopet dobila. Predlog je pozdravljen z neizmerno velikim navdušenjem, ter mu se je tudi precej zadovoljilo, posredno po prevzvišenem g. banu.
Za tem poprime za besedo g. P. Horvat, popisuje živo pa resnično nezakonitosti (ne-postavnosti) in neustavnosti, ki jih je županija trpela od poslednje dosti sloveče velike tukajšnje skupščine 13. decembra pretečenega leta in jih vse v greh šteje velikožu-panskemu upravitelju pl. Poglediču, na koncu pa predloži: Naj se pri tej priči napravi representacija na Njegovo Veličanstvo, da veliko županskemu upravitelju precej toto čast in službo vzame in na njegovo mesto premilostljivo postavi moža, prijatelja zakonitosti in ustavnosti; naj premilostljivo naredi, da se poznati županijski častniki: R. Jelačič, Hcrvoič in Antojek, ki so bili po nezakonitem in svojevoljnem ravnanju iz svojih častnih služeb izvrženi, precej v svoje poprejšnje, od naroda jim dane časti zopet postavijo, in naj se poslednjič prekličejo vkori, ki so jih dobili zavolj ponašanja na poznatej velikej skupščini 13. decembra pretečenega leta nekteri županijski častniki in skupščmarji iz drugih županijskih stališev. Toto representacijo naj odnese na Dunaj deputacija iz skupščinarjev izbrana in jo izroči Njegovemu Veličanstvu kralju. Ta predlog je bil sprejet od cele skupščine in se ni v celej skupščini nikdo našel, ki bi bil le besedico zinil za gosp. upravitelja; ali do zaključka ni prišlo, zakaj g. predsednik je razpustil skupščino. Skupščinarjem po takem drugo ne ostaja, nego se sniti na drugem mestu. Tam so napravili omenjeno representacija, ki je živa slika (podoba) politi-škega življenja te županije od 13. decembra preteč, leta do konca včerajšnje skupščine.
Še precej danes jo adnese deputacija na Dunaj pred lice Njegovega Veličanstva, kralja. Nadjajo se povoljnega vspeha.
Ptnje dežele.
Serbs ka.
Serbski knez je pomilostil Uajstoroviča in njegove tovarše, ki so bili pred 3 leti ve-
like izdaje odloženi in potem tudi obsojeni po posebnih za to odločenih sodnikih. Šve-tovavci više sodnije v Beligradu jih niso obsodili, zato je pa tudi nje ostra kazen zadela. Kako da se je to zgodilo, se svet Še vedno po pravici čudi. Tudi tem sodnikom velja pomiloščeuje Morebiti se zdanja serbska vlada zanaprej kaj poboljša. Zadnji čas je že!
Francoska.
Napoleon neki zdaj na vso moč študira belgijsko vprašanje. Najberže jo je tudi zavolj tega moral znani prof. Rogeard, ki je spisal knjižuri „Propos de Labienus" in „La pauvre France1* (nesrečna Francija!) zoper Napoleona, nagloma iz Belgije potegniti. To nekako kaže, da Belgijanci niso domi več samisvoji in da tolikanj hvalisana ustava ni mogla dežele osrečiti, — da se zdaj celo na Napoleona ozirajo in morebiti tudi pod njegovo vlado priti želč. O zares čudni svet! — Ker po južni Francoski še vedno zelč kolera razsaja, pravijo, da pojde Napoleon sam tie gledat, češ, da vidijo ljudje, da se tudi kolere nič ne boji. — Francoski kakor angleški časniki lepo pišejo o zadnjem cesarskem razglasu, ne tako pa nekteri nemški, ki z nova povdarjajo, da pride Avstrija tako ali tako na boben. Časnik „La France", piše takole: „Več časnikov je kazalo, da se je ustavno glavno pravilo sistiralo ali ustavilo, češ, da je to spet kaka deržavna derznost (coup d’ćtat). Pamet in logika ste ‘tirjali to ; kajti sistema 26. februarja se je razbila. Kakšen cilj in konec bi neki imelo to, če bi se vzderže-vala ustava, ki je v resnici več ni bilo. Ok-toberska diploma nam je porok za obstanek in da ne bo absolutizma. Sicer pa je ta naredba le kakor mimogrede. Avstrijska vlada oznanja veliko glavno pravilo današnjih rodov, da so namreč narodi sami kovači svoje sreče in da je narodsko pravo naše dni prava postavnost. Avstrija tedaj s tem zapusti staro pravo in naravnost sprejme liberalne glavne postave novega prava. Ona nam daje lep izgled političnega duha. Da se pa taka poskušnja stori, mora pač veliko zaupanje do narodov imeti, na ktere se poziva. Naj bi Ogerska tega nikar ne pozabila!
Angleška.
Angleški „policaji" so pač taki možje, kakor so bili dozdaj večidel po druzih der-žavah in so deloma še. Prihaja namreč zmirej bolj na dan, da je bil ves hrup, ki seje ves ta čašo Fenijancih in njihove velikanske zarote po svetu gnal, večidel izmišljen in nalašč napravljen Gotovega je le toliko, da se Irci čedalje bolj zavedajo svoje narodnosti in svojih pravic, in da bi zdatniši zdse delati zamogli, napraviti so domd in v Ameriki mnogo narodnih društev, kakor je to tudi drugod navada. Da Angležem, svojim zatiravcem, niso dobri, si lahko mislimo. Kakor povsod je pa tudi angleška policija to početje za velikansko zaroto oklicala in po „zarotnikih" planila, kakor da bi že na vseh 4 voglih gorelo. Ta dogodek nam pa tudi priča, da sama svoboda nič ne velja, kakor jo pri nas Nemci zahtevajo.
Razne novice.
*	Tudi Novomeščani imajo zdaj čitav-nico. 23. pr. m. so dobili, kakor se piše „Novicam" od ondod, od deželnega namestništva potrjena čitavničina pravila. Začasni odbor se je tudi že izvolil. Občni zbor bode se sklical na 22. oktobra t. 1. Poprejšnja velika četa protivnikov se je sedaj neki skrčila na 5—o oseb. Slava Novomeščanom!
*	18. oktobra t. 1. se bode na Dunaju bronasti spominek znanega slavnega vojskovodja princa Evgenija oakril. Stal bo ravno nasproti velikanskega spominka nadvojvoda Karola.
— 304 —
*	Pretečeni teden je iz Celovca okoli 300 vojaških novincev ali rekrutov na Beneško k domačemu polku Marojčičevemu odšlo.
*	Piše se, da se je napravilo neko društvo bogatinov, ki mislijo vsa avstrijska deržavna dobra za 150 milijonov gld. kupiti. Tudi v Idrijo je že nek odšel poseben odbor, da ogleda rudnik. Tedaj ga mislijo prej ko ne prodati, kar Idričanom gotovo ne bo po volji.
*	V Jaklingu pri sv- Andrežu v la-bodskej dolini je 24. u. m. 13 hiš pogorelo.
*	Realkin učenik g. Raj n er je bistriško pogorišče vpodobil ter bo podobe posebej prodajal, skupljeni denar pa gre v blagaj-nico za pogorelce.
*	„Novice" pišejo, daje ljubljanska kup-
čijska in obrtnijska zbornica sklenila, da so služba zborničinega tajnika------— raz-
piše — — s tem pogojem, da ima prihodnji tajnik vrh kupčijskih in obrtnijskih vednost zmožen biti tudi slovenskega jezika v govoru in pismu, in da bode za to službo prosil g. dr. Lovro Toman. Dalje je bilo sklenjeno, da se zbornica obrne do deželnega zbora, naj se on potegne za posebno pravico kranjske dežele, vsled ktere je judom prepovedano, zunaj sejmov na Kranjskem prebivati in tržiti.
*	Iz Črnomlja se piše „Novicam" med drugim to-le: „Letos je, hvala Bogu! grozdje tako lepo, da se človeku od veselja srce smehlja, kadar koli ga vidi. Večidel bo pridelek prav obilen in kakor se nadjamo — vrstnik štiriintrideseta^. Živa duša ne pomni, da bi bilo kedaj kakor letos, grozdje o mali naši tako in še bolj zrelo, ko dru^a leta o sv. Michelu."
*	Kakor „Novice" pišejo, bifo je 22. t. m. posvetovanje pri deželnem g. namestniku zastran razdelitve dežele za prihodnje politiške urade. Sklicani so bili v sovet sledeči gospodje: Bar. Apfaltern, pl. Garzarolli. Sfidinjski svetovavec Kromer, pred-, sednik pl. Seheuehenstuel, dr. Toman, pl. Karl VVurzbach. Predsedoval je g. dež. namestnik m v pričo je bil tudi g. svetovavec pri deželni namestniji vitez Bozicio, dež. svntovavec Roth in kot zapisnikar grof Al. Auersberg. Predložen je bil načrt nove razdelitve, po kteri bi razpadla dežela v 12 kantonskih uradov (Bezirskauptmann-schaften). Marsikteri je ta ali uni sporeko-val, večidel se je pa potrdil načrt nove razdelitve. Več se bode o tem govorilo, ko pride ta načrt kot vladin predlog dež. zboru v posvet. Le to pristavljamo, da dr. To-mau je izrekel željo, da, predno se razdeli dežela v cesarske kantone, bi bilo potreba, da dobimo občinsko postavo in da se ustanovi princip, ali dobimo vso ali polovično avtonomijo.
*	Mesto Čikago v Ameriki, kjer je tudi več Kranjcev, ima 31 misijonskih šol, 9 katoliških bivališč (konventov), 1 veliko šolo, 17 očitnih šol, 2 bogoslovski semenišči, 2 vseučilišči, 3 zdravniške in 2 tergovski šoli. Razun tega ima 31 posebejnih (privatnih) akademij in šol, ki se k cerkvam štejejo. Šolsko leto se dokončuje z mesecem majni-kom in obiskovalo je letos šole 19.549 učencev. Katoliške so jih imele 6,000, posebne akademije in šole 3.000, nemške šole do 2.000; neočitne šole so jih tedaj imele do 11.000; v vsem tedaj [sc 27—28.000 otrdk udeležuje šolskega nauka (več kot je v Ljubljani prebivavcev). V tem mestu izhaja 44 listov in časnikov. Prebivavcev ima zdaj mesto 204.066, 283 samih zdravnikov, 92 dobrotnih naprav, 6 bolnišnic, 5 sirotišnic, nova bolnišnica je v delu, 1 vojašk dom pa se tudi naprava za boljšanje pijancev. Prebivavstvo se prečudno naglo narašča in mesto razcveta, da je veselje. — Tu živi misijonar preč. g. Reš in pobožni kranjski kupec g. Žagar. — („Danica.")
*	Valekov morivec je bil 2. t. m. za vse žive dni v težko ječo obsojen.
*	Za štajerski deželni zbor so 4 nove volitve razpisane. Na Koroškem jih je tudi en par, — nič pa bi ne škodovalo, če bi jih še več bilo!
*	Vegatovo slovesnost so svetično ob-
hajali 26. u. m. v Zagorici vpričo slovenskih veljakov in velike množice ljudstva. Maševal in govoril v cerkvi je dekan in poslauec g. Toman; pred rojstno hišo Vegatovo pa gg. dr. Bleiweis, Toman in fajm. Huber.	„Dan."
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škof.: G. Jan. Judnič gre za administr. v Polom, g. Rajm. Kalan za kaplana v Podzemelj, g. Prim. lan. v Dolenjo vas, g. Jan. Ažman v Kočevje za duh. pomočnika, benef. in kateheta, g Jan. Juvanec na Češnjice za administr., g. Hcnr. Zagorjan v Čemšenik, g. Darn. Pavlič v št. Vid pri Cirk. g. Ant. Zorman na Selo za adm., g. Fr. Legan v Senožeče, g. Šim. Jalen v Selce, g. Mat.vKulavic v št. Vid pri Zatičini, g Val. Šarabon na Rako, g. Lor. Bergant v 'Cerklje, Jan Janša v Šmartin pri Litiji za benef. in duh. pon1., g. Mih. M o g o 1 i č _ v Šenčur, g. Mat. Jereb v Soro, g. Boštj. Čebašek v Čatež, g. Mih. Kotnik v Dob, g. Fr. Bogata j v Kamnik, g. Mat. K a dun ec v Vinico, g. Ant. Osa-na v (Jerni verb, g. Šim. Lovšin na Bloke, g. Ant. Rozman v Doberniče, vg. Jun. Berčič v Poljani pri Loki, g. BI. Šoklič v spodnjo Idrijo, g. Mat. Je r e b v Kočevje. — Kamnogoriško duhovnijoje dobil g. Lor. Bernik.
Tersti 33	»4	5	55	18.
Prihodnje srečkanje je 11. oktobra 1866.
Žitna cena.
V	pšenic.	rtži il	1	ječ-mena |	OVSU J	luršioe
		old | k 1 n 1 dj k.ii „Id i.k.|gld.| K.||o|(l,|k.			
Mariboru	3 litoll 2 [85	i	1 20	2 165
Celju	3 J 2 hi.	2 40	1 60	2 60
Ptujem	3 15	2 80	2	1 !-	2 '30
Ljubljani	3 tfelij 2 «'	2 ‘15	1 80	2 64
K ra n j u	3 80	2 80	_ j-	1 20	2 70
.Mo volumes tu	4 10	3 30	2 30	1 30	2 70
Gorici	3 ;80		 -	—,	—	2 80
Celovcu	4 |30	3 ifi8	2 40	1 150	3 13
Terbižu	5 6<jl 4 |«(i	3 40	2 t0	4 16
Varaždinu	3 i 30ji 2 80	1 ‘J	. 15	2 j —
lički	4 Ml -	2 50	2 15	3 20
Sisku	3 4 \ 2 16	1	1 40	
Danajska borsa 3. oktobra 1865.
Novi zlati.............................6.12'/,
Srebro........................ 1 n 7. •> 5
Meseca oktobra se začne 4.'četertletje in čas novega naročevanja. Zatorej tudi „Slovenec" Slovence prijazno vabi in prosi, naj bi se nanj pridno naročevali. To četertletje kaže so nam kaj imenitno. Deželni zbor sedmigraški je že sklican, skorej bosta tudi Hervaški in Ogerski. Imenitne reči se bodo unkraj Litave snovale in obravnovale, Avstriji v srečo ali — v pogubo. „Slovenec" bode vse redno in jederno donašal pa di tu retresoval. Naši deželni zbori takraj Litave ojo se tudi sklicali in obravnovali tehtne reči in zadeve. Kdor ima le količkaj domorodnega duha, ne sme svojih oči zatiskovati in svojih rok križem deržati. Tudi Slovenec" bode dobro pazil, kaj se govori in kaj se sklepa, posebno po deželnflt zborib notranjo Avstrije. Neustrašeno bode nasvete in sklepe prerešetaval in spodbijal vse kar bi moglo Slovencem biti nevarno ali škodljivo in žaliti njih pravice. Beseda „Slovenčeva" bode vselej lahko razumljia, svobodna, jasna in krepka. Slovenci podpirajte „Slovenca" in naročujte si ga pridno: prosimo I
V Celovcu 20. septembra 1865.
Vredništvo.
J*date(j in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-ja.