LETO IV. - Št. 1 DOMŽALE, 26. april 1979 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ POROČILO O DLLU IZVŠNEGA SVETA SO DOMŽALE ZA OBDOBJE APRIL-DECEMBER 1978 VKLJUČENI V DELO NA VSEH PODROČJIH Potem, ko je minil mandat prvim članom izvršnega sveta SOb Domžale, je bil na zborih skupščine dne 12. 4. 1978 izvoljen nov izvršni svet. ki je prav tako kot prejšnji sestavljen iz predstojnikov nekaterih upravnih organov in zunanjih članov. Člani izvršnega sveta so predstojniki naslednjih upravnih organov: oddelka za gospodarstvo in finance, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, oddelka za notranje zadeve, davčne uprave in oddelka za ljudsko obrambo. Zunanji člani izvršnega sveta so iz vrst uglednih družbenopolitičnih delavcev in strokovnjakov iz delovnih in drugih organizacij. Stalna delovna telesa so naslednja: - komisija za planiranje - koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo - pravna komisija - komisija za finance - komisija za urbanizem in gradbeništvo komisija za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja - komisija za kmetijstvo - komisija za krajevne skupnosti Navedene komisije in odbor izvršnega sveta so imeli v obdobju, ki ga zajema poročilo skupno 6 sej na katerih so obravnavali praviloma vse zadeve, ki so bile nato v obravnavi na izvršnem svetu in zborih skupščine. Vsebinsko so te zadevi' tesno povezane z delom občinskih upravnih organov in so zajete v poročilih o delu posameznih upravnih organov za leto 1978. Iz navedenega prikaza je razvidno, da je bila najbolj obremenjena pravnj komisija, kar je posledica nezasedenih del in nalog dipl. pravnika v upravnih org.i ■ i h. Pravna komisija je morala poleg upravljanja redakcijskih popravkov delovati tudi kreativno pri pripravi posameznih pravnih aktov za izvršni svet in zbore skupščine. Izvršni svet se je od meseca aprila do konca decembra sestal na 28. sejali, na katerih je obravnaval 237 zadev in pri tem sprejel 642 sklepov, katerih večina je bila realizirana že v lanskem letu. Udeležba članov na sejah izvršnega sveta je bila 84-odstotna, izostanki pa so bili posledica bolezenskih in drugih opravičljivih razlogov. TUDI NEOPRAVLJENE NALOGE SO . . . Od skupno 72 programiranih nalog za obdobje julij december 1978 je izvršni svet v tem času obravnaval 41 zadev ali 57 odstotka . Iako nizka realizacija programa dela je posledica nekaterih kadrovskih težav v upravnih organih, nepravočasne dostave gradiva nekaterih strokovnih služb SIS in drugih organizacij, zaradi dodatnih obveznosti ter zaradi neusklajenega in nepravočasnega sprejemanja ustrezne zakonodaje. Večina nalog iz programa, ki niso bile opravljene v II. polletju 1978 je vnesenih v letošnji program dela, nekatere pa so bile že v obravnavi na izvršnem svetu in zborih skupščine v mesecu januarju in februarju 1979. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bila obremenitev strokovnih služb, delovnih teles in samega izvršnega sveta kljub temu velika, saj je bilo obravnavano kar 168 zadev izven omenjenega programa dela izvršnega sveta. 68 ZADEV ZA ZBORE SKUPŠČINE Zborom skupščine je izvršni svet predlagal v obravnavo 68 zadev, kar predstavlja 82 % vseh zadev, ki so jih zbori skupščine obravnavali v obdobju maj-december 1978. Približno polovico teh zadev je normativnega značaja, ostale pa vsebinsko posegajo na praktično vsa področja družbene dejavnosti v občini Domžale. Izvršni svet se je v tem mandatnem obdobju aktivno vključeval tudi v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu zborov skupščine SR Slovenije s tem, da je zadolžil pristojne organe, da zadeve proučijo in nato pripombe upravnih organov obravnaval na svojih sejah. Svoja stališča in sklepe je posredoval delegacijam za republiško skupščino, katerih predstavnike zaradi vsklajenosti mnenj tudi vabi na svoje seje. V bodoče bo potrebno doseči še tesnejše sodelovanje delegacij z Republiško skupščino in izvršnega sveta ter pomembnejše zadeve predložili v predhodno obravnavo tudi zborom občinske skupščine v kolikor bomo republiška gradiva pravočasno prejeli. TESNO POVEZANI Z DELOVNIMI LJUDMI Pri svojem delu si jc izvršni svet prizadeval za čim tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi, lako seje neposredno ali preko svojih članov vključeval v reševanje konkretne problematike v posameznih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Izvršni svet je organiziral tudi večje število sestankov o izvajanju nekaterih pomembnejših investicij v občini Domžale (čistilna naprava, osnovna šola Vencelj l'erko, SPB I. novi Trzin, plinska postaja, vzgojnovarstveni zavod itd.). V delo izvršnega sveta in zborov skupščine so se vključevali vsi upravni organi, še posebno pa sta bila obremenjena oddelek za gospodarstvo in finance ter oddelek za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. DELO ODDELKOV V ŠTEVILKAH Oddelek za gospodarstvo in finance jc pripravil osnovna gradiva za 49 zadev, ki so bila v obravnavi na izvršnem svetu in 16 zadev, katere so obravnavali zbori skupščine. Sc posebne napore so delavci tega oddelka vložili v pravočasno pripravo osnutka proračuna, resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale v letu 1979 in aneksa samoupravnih sporazumov razvoja SIS družbenih dejavnosti tako, da so bili vsi ti dokumenti prvič sprejeti že konec leta za naslednje leto. Oddelek za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je pripravil 36 osnovnih gradiv za zadeve, ki so bile v obravnavi na izvršnem svetu in 12 za obravnavo na zborili skupščine. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe je izvršnemu svetu predložil v obravnavo 18 zadev in zborom skupščine 10. Pri sprejemanju vlog in izdajanju raznih potrdil občanov sc jc povečal obseg opravil za 21 odstotkov. Oddelek za notranje zadeve jc predložil v obravnavo izvršnemu svetu 2 zadevi in eno zborom skupščine. Oddelek za I.O je predlagal izvršnemu svet 8 zadev in zborom skupščine 2 zadevi, Davčna uprava je pripravila 9 osnovnih gradiv za obravnavo na izvršnem svetu in 4 za zbore skupščine. Geodetska uprava izvaja svojo dejavnost pretežno za stranke za katere izvaja tehnične storitve. S sprejetjem nove geodetske zakonodaje seje dejavnost geodetske uprave bistveno razširila in spremenila. Kadrovska služba jc v poročevalskem obdobju pripravila gradiva za obravnavo teh zadev na izvršnem svetu in eno zadevo za zadevo na zborih skupščine. Inšpekcijske službe so predlagale v obravnavo izvršnemu svetu 8 zadev in zborom skupščine 2 zadevi. Da bi upravni organi svoje naloge lahko še uspešneje in ažurneje opravljali bo potrebno čimpreje doseči ustrezne kadrovske rešitve za nekatera ključna že sistemizirana dela in naloge in rešiti prostorske probleme, ki so v nekaterih upravnih organih zelo pereči. Posebno problematičen jc kadrovski primanjkljaj na nekaterih delih in nalogah za katerih uspešno opravljanje je potrebna ustrezna visoka ali višješolska izobrazba (n.pr. ing. gradbeništva, dipl. pravnik, Itd.), V ilustrac ijo vam podajamo prikaz gibanja kadrov v upravnih organih v letu 1978 po stopnjah izobrazbe: ODŠLI KISLI NKV KV SR VIS VIS NKV KV SR VlS VlS 1 22 3 6 7 2, 77 1 Tak.' obstaja vprašanje ustreznega nagrajevanja delavcev I višjo in predvsem z visoko izobrazbo. Pri nekaterih profilih teh kadrov je osebni dohodek bistveno nižji v primerjav; z osebn.mi dohodki, ki ga prejemajo istovrstni strokovni kadri v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Posledica neustreznega nagrajevanja je nezasedenost del in nalog v posameznih upravnih organih kar je v preteklem letu povzročalo tudi nekatere zastoje pri reševanju vlog občanov in neažurno izpolnjevanje programa dela izvršnega sveta in zborov skupščine. POROČILO O DELU ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE DA BI ČIM BOLJE GOSPODARILI Oddelek za gospodarstvo in finance je občinski upravni organ, ki v skladu z, ustavo, zakoni in občinskimi odloki izvaja določeno politiko in spremlja stanje na področjih celotnega gospodarstva, skupne in splošne porabe ter na področju obrambnih priprav gospodarstva in upravnega organa. Upravni organ je v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi akti tudi odgovoren za stanje na omenjenih področjih. Pomembno vlogo ima oddelek na področju planiranja. Služba za plan in analize jc pripravila v preteklem letu analize gospodarskih gibanj, periodičnih in zaključnega uspeha gospodarstva ter še številne dopolnilne analize po nalogu IS in v skladu s sprejetimi sklepi zborov občinske skupščine. Izdelana je bila tudi kompleksna analiza izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. Te analize so služile kot osnova za sprejemanje ustreznih ukrepov, ki so bili potrebni za doseganje srednjeročnih ciljev, oziroma za zmanjševanje odstopanj od ciljev, sprejetih s srednjeročnim planom. Stalno spremljanje izvajanja investicijskih programov in pomoč pri reševanju težav, ki so se pojavljale pri izvajanju investicij, je bila ena izmed osrednjih nalog. Posebno pozornost smo posvečali tudi organizacijam združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali pa so poslovale na meji pozitivnega finančnega rezultata. S temi organizacijami smo skupno sprejemali ukrepe, ki so bili potrebni v okviru organizacij in tudi v širšem okviru, da smo odpravljali ali pa zmanjševali določene težave. Oddelek za gospodarstvo in finance je aktivno sodeloval tudi pri usklajevanju programov SIS z možnostmi gospodarstva za leti 1979 in 80, zavedajoč se, daje potrebno obdržati sprejeta razmerja v srednjeročnem planu za zagotovitev normalne reprodukcijske sposobnosti in normalnega razvoja družbenih dejavnosti. Z analiziranjem in spremljanjem skupne porabe v posameznih SIS nam jc uspelo, da smo v občini zadrževali rast skupne porabe v okviru rasti družbenega proizvoda. Naša stalna skrb je bila posvečena ustvarjanju čimboljšega kontakta z delovnimi organizacijami, s SIS, z DPO in KS. Prav na tem področju smo želeli, da .se državna uprava odpira in intenzivno vključuje v družbeno življenje na vseh področjih, v skladu z ustavo in intencijami Zakona o združenem delu. Na področju kmetijstva smo tekoče spremljali uspešnost gospodarjenja in problematiko na družbenih obratih in v zasebnem sektorju. Pripravili smo odlok o zaščitenih kmetijah, ki je bil sprejet tudi na zborih skupščine. Precej pozornosti smo posvečali problematiki zadolženosti mlečnih farm ter skladno s politično in ^9851419 gospodarsko oceno v regiji podprli sanacijski program in druge predloge za izboljšanje pogojev gospodarjenja na tem področju. Tekoče smo spremljali izvajanje srednjeročnega plana na področju kmetijstva in sodelovali pri reševanju problematike, ki se je pojavljala ob investicijah pri regulacijah in melioracijah. Takoj po neurju s točo, ki je zelo prizadelo naše področje, smo ustanovili komisijo, ki je ugotavljala škodo in pripravila ukrepe za sanacijo škode. Tudi IS se je seznanjal s potekom te akcije in v ta namen je skupščina občine Domžale zagotovila 700.000 din. Na področju malega gospodarstva smo aktivno sodelovali pri organiziranju združenja obrtnikov v skladu z zakonom o gospodarski zbornici, nadaljevali pa smo tudi z uresničevanjem projekta obrtne cone v Jaršah. Z ugodno politiko, ki smo jo izvajali na tem področju, smo dosegli, da se je število obrtnikov povečalo za 140, popoldansko obrt pa je pridobilo 82 občanov. Na področju cen smo izvajali politiko, ki je bila v skladu z republiškim dogovorom. Izstopalo je le povečanje cen v WZ Domžale, kjer smo uskladili cene z ljubljanskimi občinami, prav tako pa smo uskladili cene dimnikarskih storitev s cenami Komunalnega podjetja Ljubljana. Spremljali smo tudi razvoj turizma in gospodarstva ter blagovnega prometa. Na področju turizma smo v preteklem letu pričeli z organiziranjem gostincev in turističnih društev tako, da bomo lahko do novega srednjeročnega obdobja ustvarili pogoje za hitrejši razvoj tega področja, kjer so še velike možnosti. Sodelujemo tudi pri realizaciji dveh programov, ki so izredno zanimivi in z realizacijo katerih bomo storili malo večji korak v razvoju turizma. Tako smo sodelovali pri razvoju kmečkega turizma in realizaciji programa Krumperk. Proračunska poraba se je v letu 1978 gibala v skladu s sprejetimi cilji. Dosledno še ni bilo mogoče izvesti čiščenja proračuna. Tako smo precejšnja sredstva namenili za izgradnjo čistilne naprave, za izgradnjo šolske mreže, zdravstvenega doma, itd., zagotavljali pa smo sredstva za delo državnih organov, DPO in KS in pravosodnih organov. Obrambna pripravljenost gospodarstva in upravnega organa sta sestavina vsakdanjega dela upravnega organa. V letu 1978 smo sodelovali pri reševanju organizacijskih problemov v delovnih organizacijah, nudili strokovno pomoč pri usklajevanju in izdelavi obrambnih načrtov in sodelovali pri delu vseh poverjeništev, ki delajo v okviru upravnega organa. POROČILO ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE O OPRAVLJENEM _DELU_ Iz podrobnega poročila oddelka za notranje zadeve o izvršnem delu v preteklem letu, ki ga je obravnaval in vzel na znanje izvršni svet SO Domžale izhaja, daje 15-članska delovna skupnost s 5-člansko medobčinsko komisijo za izpite voznikov motornih vozil ter tajnikom komisije vodila v preteklem letu skupaj upravni postopek v 33.443 primerih. Poleg tega števila upravnih postopkov je bilo izdanih nad 14.000 raznih izpiskov iz matičnih knjig za tuzemstvo in inozemstvo, potrdil o osebnih stanjih in prebivališčih ter o drugih dejstvih, ki jih oddelek vodi v predpisanih registrih. Primerjajoč vložene zahtevke v preteklem letu na področju prijavno odjavne službe in registrov stalnega prebivalstva s prejšnimi leti ter matično službo ugotavljamo naslednje gibanje: ZA ČETRTINO VEČJI NARAVNI PRIRASTEK Doma rojenih otrok ic v stalnem upadanju in jih je bilo lani le še 16, d očim je bilo rojenih v bolnišnicahi 720 otrok. Naravni prirastek občanov je zlasti v zadnjih dveh letih v močnem porastu, lani za 149 primerov ali za 25 odstotkov. Nasprotno so v primerjavi z letom 1979 v rahlem upadanju smrtni primeri občanov za 3 odstotke od katerih pa jih je vsako leto več v bolnišnicah. Pri sklepanju zakonskih zvez že nekaj let opažamo padec celo za 35 odstotkov na sedeži občine, vseh sklenjenih zakonskih zvez pa za 4 odstotke v občini. Za nad 60 sklenjenih zakonskih zvez izven občine preteklega leta je delno vzrok prekoračitveni rok del pri adaptaciji poročnih prostorov v občinski zgradbi. Predvidevamo, da bo v bodoče več zakonskih zvez sklenjenih v občini, saj novi poročni prostori sedaj zagotavljajo pravo svečanost tega trenutka, oziroma postopka. Nasprotno temu pa so za 32 odstoka v porastu registrirane razveze zakonov; na vse sklenjene zakone jih odpade že 11 % za razvezo. PRISELJUJEJO IN ODSELJUJEJO SE Prejšnja leta smo beležili močan porast prebivalstva s preselitvijo v Domžale, dočim smo lam registrirali teh 200 primerov manj ali 16 odstotkov. Poleg tega zmanjšanja priselitve je upoštevati še odselitev, ki je v porastu za 174 primerov ali 31 odstotkov. Pri prijavi stalne naselitve smo v preteklem letu ugotovili, da gre za preko 40 primerov fiktivne prijave, predvsem z namenom pridobitve obrtnega dovoljenja, zaradi opravljanja vozniškega izpita in drugih nagibov. REGISTRACIJA OB TEHNIČNEM PREGLEDU -NEIZRABLJENA MOŽNOST S. 1. 1. 1978 smo uspeli prenesti delno pooblastilo za podaljševanje registracije osebnih motornih vozil na delavce organizacij, ki opravljajo tehnične preglede v Ljubljani. Kljub dvakratni objavi v Občinskem poročevalcu in večkratni informaciji v Ljubljanskem dnevniku ter svetovanju posameznikov, da naj občani podaljšujejo registracijo motornih osebnih vozil ob priliki tehničnih pregledov pri teh organizacijah, se je temu odvzvalo le 3.787 lastnikov. Ostalih 2.000 pa kljub večji izgubi časa in stroškom te možnosti ni izkoristilo. Pri kontroli izvajanja danega pooblastila v navedenih organizacijah smo se tudi sami zanimah in v razgovoru z delavci ugotovili, da je še zelo majhen del lastnikov, ki pripelje vozilo na tehnični Pregled, da ne bi imel osebne izkaznice in tudi še vedno le v dopoldanskem času, ko je tudi pri njih čakalna doba daljša, kakor popoldne ah ob sobotah. Vseh registriranih motornih vozil je bilo 10.188, v leta1977 pa 8.605 Po vrstah in lastništvu je 8.877 avtomobilov,, ki jih delimo na 8.529 osebnih, od teh v lasti občanov 8.397, ter 132 v družbeni lasti, dva avtobusa, od teh eden v lasti občanov ter 346 tovornih avtomobilov, od katerih je v lasti občanov 245 in 101 v družbeni lasti. Poleg tega je bilo še 1.311 delovnih, specialnih ter dragih vozil, ki se dehjo na 688 traktorjev, 147 kemtijskih priklopnikov, 335 mopedov, 92 motornih koles, 38 specialnih vozil, 8 delovnih in 3 vlečna vozila. .... A 4 ,• Pri tem številu vozil smo imeli 12.127 voznikov motornih vozil, kar Postavlja 26,43 odstotka vseh občanov z vozniškimi dovoljenji oz. 8,26 odstotka več kakor v letu 1977. Od tega števila je 9.934 moških ali 70,32 odstotka in 4.193 žena ah 19,68 odstotka. ., . .. .. Na področju izrečenih varstvenih ukrepov zoper voznike motornih vozil beležimo precejšnje spremembe kaznovalne politike, zlasti pri sodnikih za piwške. V letu 1977 so izrekli kot varstveni ukrep 408 občanom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, lani pa le 330 občanom. Nasprotno so v letu 1977 izrekli kazen prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja samo v 170 primerih, lani pa v 221 primerih. Kljub opozarjanju voznikov, da vozniško dovoljenje hranijo tako, da se onemogoči tatvine in zmanjša izgube teh listin, ugotavljamo, da je nepazljivost še močno prisotna. V bodoče bomo zaradi preprečitve zlorabe teh listin vse primere prijave oškodbvancev objavljali v Občinskem poročevalcu. Pričakujemo, da bodo delovni ljudje in občani tudi na podlagi teh informacij ravnali samozaščitno, kakor ravnajo za osebe, ki jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje oz. izrečena prepoved izdaje vozniškega dovoljenja. Na področju izpitov za voznike motornih vozil smo prvič v zadnjih petih letih zabeležili padec prijav kandidatov za 7 %. Ne glede na omenjeno pa se je v preteklem letu prijavilo k izpitu skupaj 5 749 kandidatov, od katerih je opravilo izpit 1.964 kandidatov, od tega 934 prvič ostali 67qPO,aPOnR"J«Tn er..dind,eVet£at^Po kateg°"Jah je bilo prijavljenih za „A" 679 za „B 3830, za C 304 „D" 22, „E" 32, kmetijske traktorje 268 hi iz cestno prometnih predpisov 314 kandidatov. SLABO SKRBIMO ZA SVOJE POTNE LISTINE Na področju potnih listin smo uspeli s predlogom za spremembo zakona. V bodoče se bo podaljševalo potne liste namesto dve za pet Tet, kar bo zmanjšalo porabo časa in stroškov občanov, pa tudi proračunski izdatki, saj bi morah dodatno zaposliti delavca. Potnih listov smo podaljšali le v 7.381 primerih. V rahlem porastu so postopki za odvzem potnih listov, zlasti v zvezi z odhodom na odsluženje vojaškega roka, neporavnanih družbenih obveznosti in zaradi storitev kaznivih dejanj. Prav tako so v porastu zahtevki za izdajo duplikata potnega lista, ker ga je lastnik izgubil ali mu je bil ukraden. Redki so primeri uničenja, skoraj 90% zahtevkov je utemeljenih, da jim je bil potni list ukraden. Podobno kakor pri vozniških dovoljenjih in tudi pri zahtevkih za izdajo nove osebne izkaznice je pri potnih Ustih. V vseh primerih smo ugotavljali, da lastniki teh listin z njimi ravnajo zelo neodgovorno. Največkrat jih puščajo v avtomobilih ali pa jih pozabljajo in izgubijo v trgovinah in drugih javnih prostorih. Nad 60 % tatvine potnih listov je izvršenih v Italiji in Avstriji, Nemčiji in Švici, zadnji čas pa beležimo tudi v drugih državah. Posledice so tako za družbo kakor lastnika. So primeri, da tat z ukradenim potnim Ustom stori v tujini kaznivo dejanje. Zaradi tega sledi izrek prepovedi prihoda v tujo državo in to pravemu lastniku. Na področju javnega reda in miru smo tudi v preteklem letu prejeU manj zahtevkov za izdajo nabavnih dovoljenj za nakup orožja. Pri pregledu orožja je bilo ugotovljeno zadovoljivo stanje. UgotoviU smo le nekaj primerov potrebe manjšega popravila, iz uporabe pa smo morali izločiti 4 dotrajane puške, kar je pri skupnem številu orožja 838 komadov znatno pod republiškim povprečjem. Se vedno je pioblem zaradi neurejenega streUšča. ŠE VEDNO NEKAJ NEREGISTRIRANIH DRUŠTEV Na področju društev so vsi zahtevki, ki so bili popolni, rešeni, še vedno pa je odprto za 17 nekoč registriranih društev. Kljub pozivom nekdanjim predsednikom teh društev in drugim odgovornim članom še nismo uspeU, da se ti na novo registrirajo. Zaradi takega odnosa bomo verjetno prisiljeni odločiti, da se jih izbriše iz registra in prepoved nadaljnje delovanje, dokler ne vskladijo svojega delovanja z novim zakonom o društvih. V preteklem letu smo imeU nekaj primerov več za dovoUtev raznih prireuitev. Kljub izboljšanju glede pravočasnosti zahtevkov je še vedno nad 30 % takih, ki za dovoljenje zaprosijo zadnji dan. Zahtevamo, da se taki zahtevki vlagajo najmanj 15 dni oz. v primeri priglasitve vsaj 5 dni pred nameravano izvedbo prireditve. POŽARNO VARSTVO: LE EN INŠPEKTOR Na področju požarnega varstva smo izdelali predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o čiščenju kurilnih in dimovodnih naprav, ker to sedaj terja republiški pravilnik. Za požarno področje je zaposlen en inšpektor, ki zaradi velikega števila zahtevkov za izdajo soglasja k lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovoljenjem (751 primerov) ni dovolj angažiran na samem inšpekcijskem področju. Požarna ogroženost občine je tako obsežna, da bomo morali povečati Sistemizacijo še za enega inšpektorja. Programirano nalogo v preteklem letu, da bi združili požarno inšpekcijo med občinama Kamnik in Domžale nismo uspeU realizirati, ker občina Kamnik našega predloga ni sprejela s pojasnikom, da za tamkajšnjo območje uspešno opravlja njihov inšpektor sam. Programiramo nalogo za ustanovitev iniciativnega odbora za gradnjo doma družbene samozaščite smo izvedli in je izvršni svet v začetku leta L978 ustanovil iniciativni odbor. Ta je imel več sej in izdelal prostorski program obsežnosti doma, osnutek samoupravnega sporazuma za gradnjo in financiranje gradnje ter sprožil postopek za spremembo zazidalnega načrta zaradi zagotovitve ustrezne lokacije. POROČILO O DELU KADROVSKE SLUŽBE Uresničujoč opredelitve sprejete kadrovske politike . . . Kadrovska služba je v preteklem letu opravila pretežni del programiranih nalog tako, da smo k tekočim nalogam v leto 1979 prenesli le obravnavo in sprejem dopolnjenega republiškega družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ker je nastala zakasnitev zaradi dolgotrajnega postopka in vsklajevanja izven občine in s tem tudi ves postopek priprav, razprave in sprejem navedenih aktov v občinskem merilu. V poročilu, ki ga je obravnaval izvršni svet skupščine občine, smo zajeli vse opravljene naloge v preteklem letu številčno in opisno, kjer je bilo to možno. Poudariti pa moramo, da za vsemi opisanimi nalogami stoji še precejšen del porabljenega časa in naših aktivnosti, ker se ne da evidentirati in ne izračunati, je pa sestavni del celotne naloge od nastanka zahtevka, skozi pripravo in obravnavo kadrovskih predlogov pa vse do realizacije oz. spremljanja izvajanja, kar je na področju kadrovske politike specifično in tudi zahtevno delo. Glede na širši obseg in pomen kadrovske politike in glede na to, da v občinskem merilu delujejo še drugi specializirani izvajalci kadrovskih funkcij (zaposlovanje, izobraževanje, štipendiranje) lahko ugotovimo, da je kadrovska služba pospešila tudi potrebno sodelovanje in koordinacijo dela, tako pri izvajanju kadrovskih funkcij po pristojnostih, kakor tudi pri načrtovanju in izpeljavi skupnih akcij. UGOTOVITVE IN PREDLOGI Dosežen status in organiziranost strokovne službe v rangu upravnega organa, kakor tudi številčna zasedba z delavci in njihova struktura tako po stopnji strokovnosti, kakor tudi po usmeritvi, bi lahko rekli, da je v tekočem srednjeročnem obdobju v skladu z nalogami in dejavnostjo službe tudi primerjalno z ostalimi občinami. Z razvojem in krepitvijo kadrovske dejavnosti v delovnih in drugih organizacijah, kakor tudi pri ostalih izvajalcih kadrovskih funkcij na nivoju občine, se mora krepiti tudi kadrovska služba skupščine občine in v tem je tudi naš predlog za nova povečanja že letos oz. v naslednjem letu. Potrebno bi bilo vključiti strokovnega delavca za normativno pravne zadeve na področju kadrovskih funkcij in v primeru razširitve kadrovske evidence z republiškim odlokom, bo potrebno vključiti še kadrovskega tehnika. Za uspešno delovanje službe in za učinkovitejše izvajanje družbeno i ogovorjene kadrovske politike v občini, je potrebna in pomembna tudi ponovna vključitev v izvršni svet zadolžitev za področje kadrovske politike. Gledano s širšega stališča kar zadeva naloge in pristojnosti, ki jih ima družbenopolitična skupnost na področju kadrovske politike in kadrovskih funkcij, je stanje v naši občini v primerjavi z drugimi občinami ocenjeno prav dobro. Z dejanskim stanjem znotraj občine pri izvajanju dogovorjene kadrovske politike oz. kadrovskih funkcij v OZD in TOZD pa še ne moremo biti zadovoljni, kar smo ugotovili z analizo o izvajanju družbenega dogovora. Zato morajo biti prizadevanja v tej smeri stalna oblika dela tudi vseh subjektivnih sil, tako na ravni občine, kakor tudi v vsaki delovni organizaciji, temeljni organizaciji združenega dela ter v skupnostih in z večjo zavzetostjo. POROČILO O DELU ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE NAŠE DELO IN NALOGE SO ZELO RAZNOLIKE .. . Poročilo zajema delo oddelka v preteklem letu in vso tisto problematiko, ki jo oddelek rešuje kot upravni organ pri Skupščini občine. Delavci oddelka so sodelovali pri pripravi osnutkov oz. predlogov samoupravnih aktov, družbenih dogovorov, odlokov in gradiv, ki jih je obravnavala skupščina, izvršni svet in komisije, ter organi upravljanja upravnih organov SO. V referatu za kadre in OMT so delavci oblikovali samoupravne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delokrogov opravil, predloge analitične ocene, urejali glasilo uprave in vse kadrovske zadeve za upravne organe občine, ter pripravljah gradiva v zvezi s kadrovskimi zadevami za samoupravne organe delovne skupnosti. Delavci v sprejemni in glavni pisarni so sprejemali in odpremljali pošto, knjižili, razporejali in razdeljevali po oddelkih, sprejemali in pisah vloge občanov, izdajah razne obrazce, dajali pojasnila, izdajali zdravstvena spričevala za živali, overjali kupoprodajne pogodbe, vodih ustrezne evidence in prodajali taksne koleke. POTRDILA, SPRIČEVALA, OBRAZCI, KOLEKI - izdanih spričeval za živali 173.581 kom in za 60.605 kg rib - overjenih kupoprodajnih pogodb 1.852 primerov - prijav - odjav vozil in ostale spremembe za vozila, prijav bivališč ter teh. sprememb4.310 primerov - sprejetih vlog za potne liste 7.135 primerov - izdanih priglasnic in položnic za izpite 6.342 primerov Opravila so se v primerjavi z letom 1977 povečala v letu 1978 za 21 odstotkov medtem ko se je promet s finančnimi sredstvi povečal za 37,5 odstotkov. Vsa sredstva so se redno odvajala na odgovarjajoči račun. V letu 1978 je bilo prejetih 28.786 pisemskih pošiljk. To so bila razna poročila, zahtevki, vloge in drugo. Knjiženih novo sprejetih zadev je bilo 8211, opravljenih naknadnih vpisov na karticah pa cca 2800, skupaj 10.011 vpisov, ali za 114 vpisov več od leta 1977. Število zahtevkov se je predvsem povečalo pri naslednjih opravilih: - prošnje za sklenitev delovnega razmerja od 37 na 122, - prošnje za obrtno dovoljenje od 382 na 419 - vloge za davčne olajšave, vračila davkov, znižanje in odpis davka in akontacij od obrti od 907 na 1570 - odločbe in poprejšnja sanitarna soglasja od 866 na 951 - odločbe gradbene in urbanistične inšpekcije od 147 na 176 - soglasja k lokacijam in izjemnim lokacijam od 183 na 239. Povečalo se je število odposlanih pošiljk (v tem je všteto tudi gradivo za delegate) in sicer je bilo ob koncu leta odposlanih 126.240 pisemskih pošiljk. Za poštnino je bilo porabljeno 316.250 din ali 44.300 din več kot v letu 1977. V vseh upravnih organih občine je bilo na podlagi upravnega postopka na I, stopnji prejeto 17.348 zadev in je bilo zahtevku ugodeno v 16.133 slučajih, 273 zahtevkov je bilo zavrnjenih, v 45 primerih pa je bil zahtevek umaknjen. Na Adremi je bilo potrebno tekoče voditi razne platoteke ter odtiskovati in zbirati vrsto podatkov za potrebe skupščine, upravnih organov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. Iz platoteke stalnega prebivalstva je bilo izvršenih 232*554 odtiskov. Na področju avtomatske obdelave podatkov smo sodelovali pri organizaciji, programerski pripravi ter spremljanju podatkov z ERC Induplati. SKRB ZA BORCE Ko obravnavamo opravljeno delo in naloge v zvezi s problematiko, izvajanjem in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti udeležencev NOV in drugih borcev, ter vojaških invalidov, seveda ne mislimo na vse, ki so sodelovali v revoluciji, ampak obravnavamo le tisti del udeležencev, ki so zaradi različnih okoliščin potrebni splošne družbene skrbi in pomoči. Obravnavamo predvsem tiste borce in vojaške invalide, ki zaradi bolezni, starosti in zmanjšane delovne sposobnosti ne morejo sami urejati svojega materialnega in družbenega položaja, kar je posledica velikih naporov med NOB in pri socialistični graditvi. DODATEK ZA ZAPOSLENE BORCE NOV Vseh upravičencev v letu 1978 je bilo 11 za republiški dodatek, ki je bil izplačan v višini 105.037,60 din in 6 upravičencev do zveznega dodatka, ki je bil izplačan v višini 52.922,35 din. Dodatek za borce izplačujejo delovne organizacije, katerim na podlagi obračunov referat za izplačilno službo refundira izplačani dodatek v celoti z vsemi obveznimi prispevki, ki se morajo odvajati. VARSTVENI DODATEK KMETOM-BORCEM NOV Vseh upravičencev do varstvenega dodatka v letu 1978 je bilo 106. Sredstva za varstveni dodatek gredo iz republiškega proračuna, izplačuje pa ga skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. PRIZNAVALNINE BORCEM NOV IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM V letu 1978 je prejemalo redno priznavalnino 168 upravičencev. V ta namen je bilo izplačanih sredstev v višini 1.621.5000 din. Priznavalnine so bile nanovo odmerjene z revizijo priznavalnin, ah na podlagi med letom vloženih prošenj za povišanje. Prošenj za odobritev oz. povišanje priznavalnine je bilo v letu 1978 okoli 80. REGRES ZA LETNI ODDIH BORCEV ZA SEVERNO MEJO V naši občini je 19 borcev za severno mejo. Vsako leto se jim izplača regres za letni oddih, ki je znašal v letu 1978 din 1.748. Po predhodnem komisijskem ogledu je komisija za varstvo borcev NOV v letu odobrila 21 prosilcem (borcem) dolgoročna posojila v višini 830.000 din za dobo 10 let. V letu 1978 je bilo dvema upravičencema dano v najem stanovanje, s katerim razpolaga komisija za varstvo invalidov in borcev. VZDRŽEVANJE GROBIŠČ IN GROBOV BORCEV Občinski organ za zadeve borcev je pristojen za vzdrževanje grobišč in grobov borcev. V ta namen je bilo v občinskem proračunu v letu 1978 zagotovljeno 120.000 din. Na območju občine Domžale je 17 grobišč in 33 posameznih grobov borcev. Za vzdrževanj«, teh je bilo lani porabljeno 119.910,30 din. Organ je izdal 452 sklepov o povečanju invalidskih prejemkov, poklical uživalce invalidnin in vpisal v njihove izplačilne knjižice nove zneske osebne invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in ortopedskega dodatka, ter nakazal razlike za pretekle mesece. V letu 1978 je pravico do invalidskega dodatka na podlagi zahtevkov pridobilo 17 uživalcev invalidnin, v postopku prekvalifikacije je bil en primer, za pogrebnino in posmrtnino je bilo obravnavanih 11 primerov, za odobritev regresa pri nakupu motornih vozil pa dva primera. Ker je višina invalidskega in družinskega dodatka odvisna od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v tekočem letu in dohodkov določenih družinskih članov, se pravica za nadaljno uživanje teh dodatkov vsako leto posebej ugotavlja. V letu 1978 je bilo izdanih 178 prevedbenih odločb. POROČILO ODDELKA ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SKORAJ 2600 VLOG Poročilo o opravljenem delu v letu 1978 v uvodnem delu vsebuje opis področja dela oddelka po odloku o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine Domžale, opis delovnih mest po sistemizaciji upravnih organov, zasedenost tekom leta 1978 ter seznam komisij, interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij s katerimi je oddelek v preteklem letu sodeloval pri reševanju nalog in problematike. Od enajstih sistemiziranih delovnih mest je bilo tekom leta 1978 zasedenih osem. Nezasedena delovna mesta so bila: - referent za komunalne zadeve in vodno gospodarstvo (od 1. 1. 1978 do 31.12. 1978) - referent za upravne in stanovanjske zadeve (od 5. 7. 1978 dalje) administratorka oddelka (od 21. 11. 1978 dalje) Nadalje poročilo navaja, gradiva, ki jih je oddelek skupno s strokovnimi službami samoupravnih organizacij posebnega družbenega pomena pripravljal za komisije, izvršni svet in zbore skupščine občine Domžale. Ta gradiva obravnavajo predvsem sklepe o javnih razgrnitvah urbanistične dokumentacije, odloke o sprejemu urbanistične dokumentacije, odloke s področja komunale, vodnega gospodarstva, cest in prometa. Gradiva so bila obravnavana na trinajstih sejah izvršnega sveta SO Domžale in šestih sejah zborov skupščine občine Domžale. Tu moram poudariti, da je v letu 1978 pričela aktivno delovati tudi komisija za varnost prometa, ki je problematiko s področja varnosti cestnega prometa obravnavala na dvanajstih sejah. Nato sledi poročilu oddelka obravnava upravnega postopka po posameznih referatih. Iz tega dela poročila je razvidno, daje Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v letu 1978 prejel 2577 vlog. V primerjavi s številom prejetih vlog v letu 1977, bilo jih je 2373, je bilo v letu 1978 število prejetih vlog za 204 večje. Naloge, ki so bile planirane za leto 1978 niso bile v celoti izvršene zaradi nezasedenosti delovnih mest in zaradi nalog, ki niso bile planirane pa jih je bilo kljub temu potrebno izvršiti. POROČILO O DELU DAVČNE UPRAVE OBVEZNOSTI - MARSIKDO JIH POZABLJA! Po zakonu o davkih občanov in podzakonskih predpisih mora davčna uprava opravljati neposreden nadzor pri davčnih zavezancih zaradi izpolnjevanja njihovih obveznosti. Ugotavlja realne dohodke in odmerne osnove, izterjuje davke in nekatere druge družbene obveznosti ter ukrepe zoper kršitelje davčnih predpisov. Zaradi racionalnosti pa davčna uprava odmerja in izterjuje prispevke iz brutto osebnega dohodka obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. S področja davčne in druge zakonodaje smo v letu 1978 pripravili: - dogovor o vsklajevanju davčne politike za leto 1978 - tri odloke o spremembi odloka o davkih občanov - odlok o spremembi odloka o občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - sklep o zaključnem davčnem računu za leto 1977 - prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve - spremljanje dinamike dohodkov skozi vse leto - vodenje komisije za finance, ki je imela v letu 1978 pet sej. Ce strnemo naloge, ki smo jih v letu 1978 napravih na področju davčne zakonodaje za sprejemanje pozitivnih predpisov, ugotovimo, da obstaja vehka dinamika pri kreiranju davčne politike in v uvajanju novih davčnih mehanizmov ter v spreminjanju obstoječih tako, da se davčna uprava srečuje z neprestanim kreativnim delovanjem. Tako stanje pa povzroča tudi stalno strokovno izpopolnjevanje in določene organizacijske spremembe. Opravljene naloge po vsebini dela V poročevanem letu so referenti odmerili 23.826 zavezancev, skupno 118.903.122 din vseh vrst davkov in prispevkov. V tem znesku so že upoštevani vsi pripisi in odpisi davkov ter prispevkov, ki so bih po določenem postopku izvedeni med letom. ZA 36 % VEČJI OD ZAVEZANCEV OBRTI Za odmero davkov in prispevkov je za nekatere vrste obveznosti predpisan odmerni postopek (obrt, davek od premoženja na prenos nepremičnin, itd.). Tako sta inšpekcijska in odmcrna služba v ta namen pregledah vso poslovno dokumentacijo in poslovne knjige zavezancev za te oblike obveznosti. Pri tem navajamo podatke, da so se bruto OD zavezancev ob obrti povečali za 36 % glede na preteklo leto, davčne olajšave pa za 121 %, kar vpliva na višino odmerjenih obveznosti. O kompleksni odmeri teh obveznosti je bila izdelana posebna analiza. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju so bile izrečene mandatne kazni (76) in vodeni postopki za izrek kazni v pristojnosti davčne uprave (17) ter ugotovljena in odstopljena davčna utaja. NOV IZRAČUN KATASTRSKEGA DOHODKA Pri odmeri davka od kmetijstva je potrebno povedati, da je bil v tem letu napravljen nov izračun katastrskega dohodka, ki sicer na višino odmerjenega davka ni vplival zaradi tako naravnanih davčnih stopenj, vendar je terjal bolj obsežno delo teh referentov. Ob tem navajamo podatek, da je bil zaradi povzročene škode po toči znižan davek od kmetijstva 179 zavezancem v znesku 85.414 din in 332 zavezancem zaradi nabave kmetijskih strojev ali smrti v družini. Pri odmeri prispevkov za starostno zavarovanje kmetov je ugotovljeno, da število teh zavezancev upada, da pa se višina prispevka vsako leto močno povečuje. Zaradi socialno-ekonomskih razmer je 44 zavezancem znižan prispevek v skupnem znesku 54.066 din. STAVBE . . . OBJEKTI . . . Davek od stavb je tudi v tem letu odmerjen 204 novim zavezancem, ki v popisu stavb niso bih zajeti (odmera za pretekla leta). Popis stavb je bil sicer izveden v letu 1975, vendar so v vseh naslednjih letih še ugotovljeni nevi zavezanci, lako, da je v tem trenutku ugotovljena dobra evidenca lastnikov stavb in stanovanj ter drugih objektov. Saj je evidenčno zajetih 6462 lastnikov stavb in stanovanj. Ob tem naj navedemo podatek, da se pri odmeri davka od stavb odmeri tudi prispevek /.a zaklonišča. Z odmero davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so določene težave, ker občani, ki imajo dohodke, zlasti od najemnin stanovanj in podstanovalcev, te neradi napovejo ali pa jih zamolčijo. Zato služba za odmero tega davka porabi neprimerno več časa, da ugotovi te dohodke zaradi odmere davka. Število zavezancev davka od skupnega dohodka občanov vsako leto upada, kar je posledica spremenjenega zneska, ki ni obdavčljiv in večjih zneskov davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane. Kot je že omenjeno davčna uprava obračunava tudi prispevke za samoupravne interesne skupnosti. Pri tem ugotavljamo, da število delodajalcev vsako leto narašča, prav tako pa tudi število delavcev, ki so pri njih zaposleni. V 1978. letu je evidentiranih 402 delodajalcev in 843 zaposlenih delavcev. Za izterjavo odmerjenih obveznosti so bili storjeni naslednji ukrepi: - 9.857 izdanih opominov; - 517 sklepov o prisilni izterjavi; - 235 sklepov na osebni dohodek; - 29 sklepov na žiro račun; - 170 sklepov pred rubežem in - 83 rubežev premičnin. Nadalje je glede na zakonsko obveznost izterjave prekrškov in carin, izdanih 462 sklepov o izterjavi iz osebnih dohodkov. Ob evidenci (registraciji) računov pa je bilo zaseženega za 39.675.396 din dobroimetja za poravnavo davkov in prispevkov. Vse spremembe poslovnih dogodkov (obremenitve, plačila, odpisi, pripisi i je knjižilo davčno knjigovodstvo. Podatek, da je bilo v letu 1978 vknjizenih v finančne kartice in druge evidence (glavna in pomožna knjiga) kar 98.161 takih sprememb dovolj zgovorno kaže, kolikšen je obseg te službe. Za opravljanje administrativnega dela so v davčni upravi tri delavke in spričo širine dela ter množičnosti podatkov odpade dobršen del od skupnega dela tudi na to službo. , ., . ... Ker davčna uprava v preteklem letu ni imela večjih kadrovskih težav, so bile naloge iz programa realizirano POROČILO O DELU GEODETSKE UPRAVE ZA LETO 1978 ZA VEČJI RED PRI UPORABI ZEMLJIŠČ Geodetska dejavnost je danes v SR Sloveniji izredno široko razvejana. Praktično se za vsako prostorsko odločitev ali planski poseg izdelujejo ustrezne karte ali geodetski načrti, za vsako gradbeno - tehnično dejavnost od gradnje komunikacij do posameznih zgradb so potrebna predhodna geodetska dela. c) TOPOGRAFSKO KATASTRSKI NAČRT ZA OBMOČJE NASELIJ M 1:1000 Obstoječi katastrski grafični načrti so zastareli hitri razvoj mest in naselij, intenzivna stanovanjska gradnja, splošen razvoj zahteva programske obdelave, te pa brez kvalitetnih geodetskih podlog niso mogoče. . V letu 1978 smo izvršili reambulaeijo katastrske občine Domžale (izmentev /00 novih zgradb na 750 ha). . . č) REVIZIJA VRSTE RABE ZEMLJIŠČ Skladno z zakonom o zemljiškem katastru mora biti opravljena primerjava stanja z zemljiško-katastrskim aparatom s stanjem v naravi; pač glede na vrsto rabe zemljišč; ugotovljene spremembe je treba izvesti v zemljiško-katastrskem operatu po katastrskih občinah. Tako je bila opravljena revizija vrste rabe zemljišč leta 1978 v katastrski občini Studa. MERITVE ZA LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE IN ZA KOLI C BE ZGRADB Vsako leto se vidno veča število naročil za izdelavo geodetskih« načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in zakoličbe zgradb. V letu 1978 je bilo izdelanih 304 geodetskih načrtov za lokacijsko dokumentacijo in 104 izvršenih zakoličb zgradb. VZDRŽEVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Ker naročniki rabijo izmeritev parcel radi posojil, gradnje; sodišče - zapuščinske razprave; upravni organi - razpise z meritvijo, so morali vsi geodetski strokovnjaki v letu 1978 biti skoro vsaki dan na terenu. V zvezi s tem je pisarniška izgotovitev geodetskega v letu 1978 biti skoro vsak dan na terenu. V zvezi s tem je pisarniška izgotovitev geodetskega Tako je bilo v letu 1978 na terenu izmerjenih 533 parcelacij in ugotovljenih sprememb namembnosti. Prenos ter obdelava zazidalnih načrtov, ki terjajo aero snemanje in elektronsko obdelavo pa je obdeloval Geodetski zavod SRS. Trudimo se, da damo izdelek čim hitreje naročnikom, a če je naročil preveč, tudi tega ne zmoremo. SPLOŠNA PISARNA IN KATASTRSKO KNJIGOVODSTVO V splošni pisarni je ena referentka, ki je v letu 1978 opravila naslednje: Poleg sprejemanja strank vodi še seznam o prepisih in prerisih katastrskih podatkov (1.425), seznam prijav in naročilnic (941), potrdila (429), vodenje blagajniške knjige, odprava geodetskih načrtov (460), izpis in vročanje vabil za mejni ugotovitveni postopek, izpis odločb ter vodenje ostalih seznamov. V katastrskem knjigovodstvu je bilo 4.327 sprememb v delih katastrskega operata, ki jih je morala referentka izpeljati z vsemi nastavitvami, dopolnitvami, vpisi itd. OBČINSKA KARTOGRAFIJA Zaradi potreb prostorskega in družbenega planiranja ter evidence stanja v prostoru smo izdelali publikacijo „Občanov priročnik", ki je zaloga podatkov in statističnih prikaz naše občine. KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969 - 1972 za območje nove izmere Domžal in Mengša na površini 850 ha ter smo ga redno vzdrževali. V letu 1978 smo dopolnili kataster komunalnih naprav v k.o. Domžale, k.o. Mengeš in k.o. Trzin v skupni dolžini 20 km ter izdelali kataster elektrike za območje občine GEODETSKA PROSTORSKA DOKUMENTACIJA Z zakonom o geodetski službi je predpisano, da se vodi geodetska prostorska dokumentacija. Vedno večji je pritisk republiških organov, da začne voditi prostorsko kartografski del statističnih okolišev, kot del prostorske dokumentacije, ker bo v letu 1981 popis prebivalstva. V letu 1978 smo izvršili evidenco hišnih številk na območju občine Domžale, razen zahodnega dela (zazidani kompleks Domžale - Vir - Radomlje - Mengeš -Trzin), ki pa je v preverjanju. SPLOŠNA PROBLEMATIKA Za razliko od drugih upravnih služb, morajo geodetske uprave prav tako kot geodetske delovne organizacije razpolagati s tehnično opremljenostjo in izvajati terenska in ostala dela. Z novo geodetsko zakonodajo se je vse delo povečalo za 40 odstotkov, v splošni pisarni pa za 60 odstotkov. Dotok naročil je približno vedno enak, ali se povečuje, nikakor pa se ne manjša. Ko i največji problem se pojavljajo pisarniški prostori. V sedanjih pisarniških prostorih ni mogoče postaviti nobene nove risalne mize za delo geodetskih delavcev. Če hočemo biti kos nalogam, ki so z zakoni predpisane moramo rešiti kadrovsko problematiko. V sorazmerno kratkem obdobju bo potrebno glede na sprejete zadolžitve in glede na nove obveznosti v razširjeni dejavnosti geodetske službe ter nalogami s področja prostorskega planiranja geodetske upravne organe kadrovsko okrepiti. POROČILO O DELU UPRAVNEGA ORGANA ZA LJUDSKO OBRAMBO SESTAVINA IN DEL SAMOUPRAVNIH OBRAMBA PRAVIC S podru zbijanjem obrambnih zadev, ko delovni ljudske in občani vse bolj postajajo nosilci obrambe so vloga in naloge upravnega organa v obrambnih pripravah še vedno zelo pomembne. Zakon o ljudski obrambi in ostali predpisi s področja ljudske obrambe nalagajo upravnemu organu vrsto obveznosti. Stanje obrambnih priprav naše občine je v letu 1978 pregledala tudi inšpekcija Uprave vojaškega okrožja. S pregledom so bile zajete predvsem mobilizacijske priprave. Osnovna usmeritev dela organa v preteklem letu je bila predvsem na posodobitvi in podružbljanju posameznih opravil ter izdelava smernic za delo upravnega organa v prihodnje. Mobilizacijska pripravljenost je bila preverjena na mobilizacijskih vajah enot oboroženih sil. Zaradi izvajanja mobilizacije in usklajevanja priprav seje na oddelku zvrstilo veliko število vojaških obveznikov za sporočanje vojne razvrstitve, razveljavljanje razporedov, spremembe podenot, spremembe mesta javljanja itd. V evidenco obveznikov je bilo vpisanih 283 obveznikov s stalno prijavo in 392 obveznikov z začasno prijavo, pri odjavah pa je bilo 146 stalnih odjav in 19 začasnih odjav. Poleg tega je bilo registriranih 289 prijav za spremembo bivališča. NABORNE ZADEVE: NOVIH 286 NABORNIKOV Pri pregledu podatkov o naboru za leto 1978 je razvidno, da je bilo vpisanih nabornikov v evidenco 292 in da je k naboru pristopilo 286 nabornikov -obveznikov, od tega jih je bilo 30 starejšega letnika. V letu 1978 je bilo napotenih v JLA 227 nabornikov-obveznikov, od tega 152 nabornikov-obveznikov rednega letnika (1959), 74 starejšega letnika in 1 iz tujine. OBRAMBNA VZGOJA Pouk iz obrambe in zaščite se je izvajal za več kategorij obveznikov. Obrambnega usposabljanja nerazporejenega prebivalstva se je na 54 predavanjih udeležilo 12.000 občanov. Odclek za ljudsko obrambo je v jeseni organiziral pouk izvenšolske mladine, ki ga je obiskovalo 31 mladink in 33 mladincev. V mladinskem učnem centru na Velikih Blokah pa se je na 16-dnevnem urjenju usposabljalo 62 študentv prvih letnikov visokih in višjih šol ter si pridobivalo vojaška znanja in spretnosti. S študenti je bil pred uposabljanjem organiziran informativni sestanek, na katerem so bili študenti seznanjeni s programom pouka, aktivnostmi v centru i:i pomenu tega urjenja v učnih enotah. Po ocenah poveljstva mladinskega učnega centra na Velikih Blokah so bile v naši občini izvedene najboljše priprave s študenti. RAZPOREJANJE OBČANOV Na osnovi zakona o vojaški obveznosti je upravni organ vodil tudi postopek za razporejanje delevcev na delovne dolžnosti. V preteklem letu je bjlo rešenih 17^4 zahtevkov za razporejanje vojakov-obveznikov, nižjih rezervnih oficirjev in rezervnih oficirjev. CIVILNA ZAŠČITA Pri kadrovanju v štabe in enote civilne zaščite je težko zagotoviti strokovno ustrezne kadre. Se zlasti to velja za štabe civilne zaščite, ki morajo biti strokovno izredno močni, saj poleg vodenja odločajo tudi o izvajanju ukrepov zaščite in rušenja. V upravnem organu za ljudsko obrambo več kot leto dni ni bilo delavca za področje civilne zaščite. Takoj po zasedbi del in nalog jeseni 1978 smo pristopili k izdelavi ustreznih dokumentov, ki sta jih skupščina in izvršni svet tudi sprejela. Nerešeno področje je problematika gradnje zaklonišč. Čeprav je sprejet odlok o zakloniščih, razvoj gradnje ne napreduje tako hitro, kot je bilo pričakovati. Sredstva, ki se zbirajo, so še vedno prenizka, da bi bilo smotrno načrtovati gradnjo javnih zaklonišč. Do konca leta 1978 seje zbralo le 654.529 din. V oddelku za ljudsko obrambo je bilo v letu 1978 izdanih 889 soglasij k lokacijskem in gradbenem dovoljenju. ZVEZE IN SLUŽBA OJOA Zakon o ljudski obrambi nalaga družbenopolitični skupnosti, da mora ustanoviti službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Glede na to so bile nabavljene tudi radijske postaje za krajevne skupnosti. Redno se izvajajo vaje centra za zveze in centra za obveščanje in alarmiranje. ORGANIZIRANOST V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTIH IN ORGANIZACIJAH V skladu z zakonom o ljudski obrambi mora imeti vsaka temeljna samoupravna skupnost in organizacija organiziran poseben organ za področje ljudske obrambe, to je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V letu 1978 so bile v teh organih izvedene določene kadrovske spremembe, hkrati pa so se v nekaterih sredinah ti organi na novo ustanavljali. POROČILO ODDELKA ZA INŠPEKCIJSKE SLU2BE ODGOVORNO IN ZAHTEVNO JE BITI INŠPEKTOR! ODDLEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE V. oddelku so organizirane gradbena, urbanistična, sanitarna, tržna, veterinarska, komunalno cestna, kmetijska in vodnogospodarska inšpekcija, inšpekcija dela ter komunalni nadzornik. Gozdarska inšpekcija je medobčinska in deluje en dan v tednu. Za druge inšpekcije, kot so elektroenergetska inšpekcija parnih kotlov, inštalacijskih strojnih in drugih naprav za tehnične preglede objektov, koristimo zlasti republiške, pa tudi druge inšpekcije. Od inšpekcij, ki so organizirane v oddelku, ni zasedeno delovno mesto gradbene inšpekcije, od septembra 1978, kljub ponovnim razpisom. Problem kadrovanja v inšpekcijah je širšega značaja. Eden izmed glavnih vzrokov pa je nezadovoljivo vrednotenje in družbeno priznavanje dela inšpekcij, ob upoštevanju teže in zahtevnosti dela ter položaja, ki je pogosto zelo težaven. O delu inšpekcij za leto 1978 in problematiki, dajemo v zelo skrajšani obliki informacijo za vsako inšpekcijo posebej. VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA Pristojnosti in naloge vodnogospodarske inšpekcije urejata 2 zakona o vodah, 8 izvršilnih predpisov, 4 občinski odloki in zakon o inšpekcijah. V dobi poročanja, to je v letu 1978 je vodnogospodarska inšpekcija izvajala nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, kvaliteto odpadnih voda, regulacijo in čiščenjem naravnih in umetnih vodotokov ter spremljala gospodarjenje z vodami. Jemala je vzorce odpadnih voda za analize zaradi ugotavljanja prisotnosti škodljivih in strupenih snovi ter na podlagi analiznih izvidov ukrepala zoper kršitelje. Nadzirala je tudi izdajo vodnogospodarskih smernic in soglasij, sodelovala pri tehničnih pregledih čistilnih naprav in objektov, za katere je k gradbenemu dovoljenju izdano vodnogospodarsko soglasje. Angažirana je bila _tudi_v.prizadevanjih. za_pridobitev zemljišč, potrebnih za urejanje vodotokov itd. NAPAČNO MIŠLJENJE. SMETI V VODO Pri izvajanju nadzora zadevna inšpekcija pogosto na večje težave objektivnega značaja, prisotni pa so tudi subjektivni dejavniki. Ukrepi za varstvo okolja so namreč dolgoročnejšega značaja in povezani z visokimi stroški. Zlasti draga je gradnja čistilnih naprav za odpadne vode. Kljub temu je ravno na tem področju v občini dosežen velik napredek, še vedno ni v celoti prenehalo odlaganje smeti in odpadkov na pribrežna zemljišča vodotokov kljub prizadevanju, da se ta prepreči. Pričakovati je, da se bo to stanje kmalu spremenilo, saj je lastnik zemljišča sam dolžan odstraniti smeti in odpadke, če ni mogoče ugotoviti dejanskega krivca, kot določa občinski odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov. KMETIJSKA INŠPEKCIJA Naloge in opravila kmetijska inšpekcija izvaja na podlagi zakonov in izvršilnih predpisov, izdanih na njihovi podlagi ter občinskih odlokov. V letu 1978 je inšpekcija vršila nadzor nad gospodarjenjem z kmetijskimi zemljišči, na področju proizvodnje semena in sadik pri proizvajalcih, prometa semena v trgovski mreži, prometa in kvalitete mineralnih gnojil ter sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Pregledani so bih večji mlini, skladišča za žito in mlevski izdelki na okužbo po žitnih skladiščnih, ter močnih in drugih škodljivcih. Na področju živinoreje se je vršil nadzor nad izvajanjem pogojev in ukrepov za uveljavljanje premije za mleko, selekcija živine, priznavanjem plemenjakov za pripust in reprodukcijo živinoreje. Ugotovljeno nezadovoljivo stanje na tem področju se zadovoljivo izboljšuje. Nadzor nad točenjem nevsteklenih vin se je izvajal v sodelovanju s tržno inšpekcijo, ki je pristojna za konstrolo kvalitete in označevanja vstekleničenega vina. Izdana so bila soglasja k dovoljenju za točenje nevstekleničenih vin vsem prosilcem, ki izpolnjujejo tozadevne predpisane pogoje. Ob ugotovljenih nepravilnostih je inšpekcija z ureditvenimi odločbami odrejala odpravo istih, po potrebi jemala vzorce semena mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in drugo, za analizo in ukrepala na podlagi analiznih izvidov. V obdobju poročanja je kmetijska inšpekcija opravila: Inšpekcijskih pregledov 192 izven inšpekcijskih pregledoov 51 izdala odločb 6 Razen navedenega, je na področju odškodninskih zahtevkov za povzročeno škodo z izgradnjo plinovoda bilo opravljeno še 270 pregledov VETERINARSKE INŠPEKCIJE BOLEZNI - NENEHNA NEVARNOST V okviru pooblastil in nalog, ki jih veterinarski inšpekciji nalagajo predpisi s področja živinoreje, zdravstvenega nadzorstva nad živih in zakon o inšpekcijah, je veterinarska inšpekcija v letu 1978 zlasti: - odrejala ukrepe v primeru pojava kužne bolezni, vršila sanitarno kontrolo na sejmih, nadzirala zdravstveno stanje živali živalskih proizvodov in surovin v proizvodnji in prometu, nadzirala kakovost in higieno mleka v proizvodnji in prometu. Vet. inšpekcija nadzoruje delo veterinarskega zavoda, opravlja nadzor nad pošiljkami živine in živalskih proizvodov, sodeluje pri izdelavi občinskih predpisov, na področju veterine in veterinarske inšpekcije ter izvaja druge.naloge, ki neposredno, ali posredno zadevajo dela in naloge veterinarske inšpekcije. V letu 1978 je veterinarski inšpektor opavil 503 preglede in izdal 16 odločb PROBLEMATIKA Pojav kužne bolezni na avstrijski in madžarski meji, pojav slinavke pri goveji živini na rp»*' irski meji in pri nas v luki Ploče ter prašičje kuge v občini Šmarje pri Jelšah. KOMUNALNO-CESTNE INŠPEKCIJE Delo, I sem ga opravljal v letu 1978 je določeno z zakoni in občinskimi odloki, vršil sem ga v svoji pristojnosti po uradni dolžnosti. V procentih bi se dalo prikazati tako: 70 % cestna inšpekcija 30 % komunalna inšpekcija od enoletnega razpoložljivega časa. Kontroliral sem stanje javnih cest in objektov na njih, njihovo vzdrževanje po tehničnih in drugih predpisih ter izpolnjevanje tehničnih in drugih pogojev, s katerimi se zagotovi sposobnost ceste in objektov (mostovi, propusti ipd.) za varen in neoviran promet. PROBLEMATIKA: Pri rednem vzdrževanju makadamskih cest se še vedno dovaža neustrezen material (skale 30-50 cm) itd. Odvodni jarki se ne čistijo redno tako, da se voda izliva na ceste in odnaša material v dolino. Prometna signalizacija še ni rešena za vsa naselja. V zimski službi je še zmeraj problem pluženja po cestah, kjer so v bližini hiše ali pločniki. Pri pluženju se sneg odriva skoro do oken hiš. Takrat prebivalci negodujejo, ker bi morah očistiti sneg s pločnika in ga odmetavati, seveda vsaj na ceste. Morebitno odvažanje snega bi bilo vezano na ogromne stroške. Objekti na stranskih cestah (mostovi in propusti) se slabo vzdržujejo. Po cestah se vlači hlodovina in se s tem dela škoda. Zaradi večjega reda je potrebno čim prej novelirati odloka o cestnem prometu in zimski službi. Iz tabelaričnega prikaza je razvidno delo inšpektorja za javne ceste: - redni terenski pregledi, vzdrževanje cest 507 - kontrola gradnje novih cest in rekonstrukcij 234 - tehnični pregledi novih cest in rekonstrukcij 14 - ukrepi z odločbami ter ustreznimi odredbami 149 - reševanje problemov na prijave občanov 15 - ocenjevanje škode na cestah 5 Razen tega je komunalno-cestni inšpektor sodeloval pri pregledih urbanistične in komunalne dokumentacije pri obeh komisijah (urbanistični in komunalni), pri komisiji za varnost cestnega prometa, pri komisiji za ugotavljanje škode na cestah in njih objektih. Opravljeni so biu pregledi gradenj komunalnih naprav, zelenic, javne razsvetljave ter smetiščnih jam, kakor tudi zunanje ureditve pri novo zgrajenih blokih. Z zahtevami in ukrepi ie pri komunalni ureditvi prišlo precej naprej. Problematika je nastala prav glede vzdrževanja teh komunalnih naprav, posebej pa okrog novo zgrajenih objektov-blokov. Zelenice se sploh ne vzdržujejo, javna razsvetljava ne deluje. Če želimo prikazati problem javne razsvetljave >■ Domžalah, je ugotovitev ta, da je zelo neurejena vsaka druga-tretja svetilka ne gori, in to prav na prehodih za pešce in v križiščih. Namen javne razsvetljave je, da se zavarujejo ljudje in premoženja ponoči, prehodi za pešce naj bi bih osvetljeni, da bi promet po njih varno potekal. POROČILO TRŽNE INŠPEKCIJE ZAGOTOVITI IZVAJANJE MNOŽICE PREDPISOV Temeljna načela našega tržnega sistema so zasnovana na določilih zvezne in republiških oz. pokrajinskih ustav ter seveda niso nakjučne in tudi ne nove. Ta temeljna načela so konkretizirana z mnogo številnimi pravnimi predpisi. Tako mora tržna inšpekcija zagotoviti izvajanje cca 40-zveznih in republiških zakonov, 80-podzakonskih predpisov, cca 8000 jugoslovanskih standardov in drugih. V letu 1978 je tržna inšpekcija opravila skupno 428 pregledov, za odpravo pomanjkljivosti izdala 58 odločb, sodniku za prekrške vložila 48 predlogov, zaradi gospodarskih prestopkov sta vloženi 2-ovadbi in 1 zaradi kaznivega dejanja, nadalje je izrekla 46 mandatnih kazni v znesku 16.200 din in izločila iz prometa 44.384,40 nekurantnega blaga. SANITARNA INŠPEKCIJA PREPREČUJEMO ŠKODLJIVE VPLIVE NA ZDRAVJE Sanitarna inšpektorja sta v letu 1978 opravila 484 inšpekcijskih pregledov; od tega 286 raznih tehničnih pregledov (pregledi' obrtnih delavnic, novozgrajenih objektov, pregledov delovnih organizacij, zaradi registracije pri sodišču), kontrolnih pregledov je bilo 198. Izrečenih je bilo 84 ukrepov in sicer 36 odločb za odpravo pomanjkljivosti, 34 mandatnih kazni v znesku 6.300 din ter danih 14 predlogov sodniku za prekrške. Izdanih je bilo 795 soglasij k lokacijam, gradbenim in uporabnim dovoljenjem objektov. Izdanih je bilo 69 soglasij k prodaji živil izven poslovnih prostorov. Iz navedenega je razvidno, da inšpektorja pretežno opravljata preglede po razpisih in izdajata soglasja v gradbenih zadevah. Prioritetnega značaja bi morala biti področja živil, pitne vode, komunalnih objektov, varstva okolja in higiensko-epidemiološkega varstva občanov. Po normativih bi morali sanitarno inšpekcijski nadzor opravljati 3 inšpektorji (eden na največ 12.000 prebivalcev). V letu 1979 bomo posvetih vso pozornost problematiki družbene prehrane za izboljšanje higienskih razmer in preprečevanju zastrupljenj s hrano. Nadalje bomo izvršili pregled vodopreskrbnih objektov zaradi preprečevanja onesnaženja pitne vode. Pozvali bomo upravljalce vodovoda, da pokrenejo potrebne analize in študije za določitev varstvenih pasov. POROČILO ORGANA INŠPEKCIJE DELA NESREČE - 10989 IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI Ob izvajanju nadzorstva nad 1106 objekti, ki so v pristojnosti občinskega organa inšpekcije dela, je bilo opravljenih 367 pregledov na vseh področjih nadzora. Od tega je bilo opravljeno na področju varstva pri delu 278 pregledov in na področju urejanja delovnih razmerij v zasebnem sektorju 67 pregledov ter 22 posebnih pregledov na področju medsebojnih razmerij delavcev v OZD. Zaradi težine poškodb pri delu so bile opravljene 3 raziskave vzrokov poškodb. Ob pregledih je bilo ugotovljenih 823 pomanjkljivosti in nepravilnosti s področja tehničnega varstva in 184 nepravilnosti na področju urejanja delovnih in medsebojnih razmerij. * Med letom je bilo izdanih 32 odločb za odpravo posameznih pomanjkljivosti in podano 7 predlogov sodniku za prekrške zaradi 13 kršitev ustreznih predpisov. V letu 1978 je bilo v vseh panogah dejavnosti 656 nesreč pri delu, ki so terjale 10989 izgubljenih delovnih dni. V panogah, ki so v pristojnosti občinskega nadzora, je 207 nesreč z 3093 izgubljenimi delovnimi dnevi in resnostjo. Na 1 primer poškodbe je prišlo 14,9 dni bolniškega staleža.. odločbe in predlagala v kaznovanje 3 predloge sodniku za prekrške in 1 ovadbo občinskemu javnemu tožilcu. Naloge in pristojnosti gozdarske inšpekcije so v glavnem določene z zakonom o gozdovih (Uradni hstSRS, št. 16/74). ' Glavna naloga je bila pregledati gozdno gospodarske načrte, Domžale- Blagovica in Moravče. Ugotovili smo, da sta Obrat za kooperacijo Domžale in TOZD Kamnik izkoriščala gozdove v skladu s predpisanimi etati. Prav tako so opravljena tudi vsa dela gojitve gozdov, ki jih predvidevajo gojitvene osnove teh načrtov. Odkazovanje gozdnega drevja so opravili strokovni delavci, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo v obeh sektorjih lastništva. V zasebnih gozdovih je bil lastnikom gozdov odkazan les pravočasno in ni bilo prijavljenih pritožb gozdarski inšpekciji. Skoraj vsako leto so opravljene varstvene sečnje, (tako tudi lani) opraviti se morajo pravočasno in jih je zato potrebno upravno usmerjati. V k.o. Peče in k.o. Drtija je v mesecu aprilu sneg polomil znatno površino mlajših smrekovih sestojev. S težavo so bile opravljene te varstvene sečnje, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do kalamitete. Zaradi bolezni je bilo opravljenih vrsto smrekovih sečenj v celi občini. V drevesnici Semesadike v Mengšu je očiten napredek pri proizvodnji kvalitetnih sadik. POROČILO URBANISTIČNE INŠPEKCIJE GRADBENA NEDISCIPLINA JE VZROK TEŽAVAM V tem letu je urbanistična inšpekcija izvršila 162 pregledov objektov in lokacij, od tega 68 stanovanjskih objektov 46 vikend hiš in 48 ostalih objektov in ugotovila pri tem naslednje nepravilnosti: 1.. Na stanovanjskih hišah 40 kom 2. na vikend hišah 16 kom 3. na ostalih objektih 22 kom Zaradi navedenih nepravilnosti je urbanistična inšpekcija reagirala z sledečimi ukrepi. 1. Odločba o ustavitvi del in uskladitvi nepravilnosti 38 kom 2. Odločbe o odstranitvi oz. delni odstranitvi objekta 6 kom 3. Predlogi sodniku za prekrške za kaznovanje 37 kom 4. Odstop postopka drugim organom v obravnavo 18 kom Problematika se kaže na eni strani v vedno bolj prikritem delovanju črnograditeljev, ki otežkoča ugotavljanje gradbenih obdobij posameznih faz, po drugi strani pa v izvajanju izdanih odločb, ki jih nezakoniti graditelji vselej ne izvršujejo. Če črnograditelj odrejenega rušenja ne izvede sam, opravi to urbanistična inšpekcija s pomočjo pogodbenega podjetja, vendar imamo s tem slabe izkušnje; čeprav od obvestila do izvršbe dajemo 3-tedenski rok, podjetje ni v stanju organizacijsko-tehnično pripraviti akcije, pri čemer pade potem slabo mnenje na inšpekcijske službe. GOZDARSKA INŠPEKCIJA i POTREBNE SO VARSTVENE SEČNJE . . . Temeljna načela našega tržnega sistema so zasnovana na določilih 4 upravne POROČILO O DELU KOMUNALNEGA NADZORNIKA Nadzor se je vršil nad vzdrževanjem zunanjosti objektov, naprav in okohec zgradb, pločnikov in parkirnih prostorov, odlaganjem smeti in odpadkov ter odkrivanjem nelegalnih odlagališč smeti in odpadkov, ravnanjem s plodno zemljo pri gradbenih delih, plakatiranjem, nedovoljenim črpanjem mivke, peska ir gramoza, izobežanjem zastav, izvajanjem zimske službe na pločnikih, čiščenjem snega in opremljenosti zgradb s snegolovi. Na tem področju je bilo v obdobju od 9/10-78 do 31/12-1978 164 pisemskih ukrepov. Sodniku za prekrške je bilo podanih 94 predlogov za kaznovanje. TABELARIČNI PREGLED Kontrola izobešanja zastav na državne praznike in prijav sodniku za prekrške 70 Namestitev snegolovov na streho stanovanjskih hiš, katerih se lahko vsuje sneg na pločnik 47 Od tega predlogi sodniku za prekrške, 4 Čiščenje snega s pločnika 23 Od tega kaznovanje 13 predlogov sodniku za prekrške. Od tega v kaznovanje 2 Obvezno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov 22 Od tega v kaznovanje 2 Obvezno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov 22 Od tega v kaznovanje 5 JAVNA RAZPRAVA KAKO UREDITI VPRAŠANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI? UVOD K RAZPRAVI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Nosilec javne razprave v združenem delu so osnovne organizacije Zveze .. d .u sindikatov, v krajevnih skupnostih pa Socialistična zveza delovnega Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine ijudstva V javno razpravo se morajo vključiti vse družbenopolitične Domžale je dal v javno razpravo meseca decembra 1978, januarja m orgaruzacije, delegacije v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravne marca 1979 osnutke sprememb samoupravnih aktov za pridobivanje skupnosti s področja socialnega varstva, delavski sveti in ustrezne stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, pridobivanje kreditov za strokovne službe, gradnjo ali nakup stanovanj ter pridobitev premij na namensko privarčevana sredstva za gradnjo ali nakup stanovanj. Pri občinski konferenci SZDL bo formiran koordinacijski odbor, ki bo Bistvo sprememb samoupravnih aktov je v tem, da delavec - nosilec javne razprave na ravni občine, pričakovalec stanovanja - v osnovi sam rešuje svoj stanovanjski problem, vendar ob pomoči delovne organizacije, kjer je zaposlen in iz samo- Javna razprava bo potekala do 15. maja 1979. Vse pripombe in upravno združenih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov. V ta dopolnitve sprejema DELOVNA SKUPNOST SAMOUPRAVNE namen je uveden in razdelan pojem „lastna soudeležba pričakovalca sta- STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE, DOMŽALE, novanja v obliki posojila in obdelane oblike družbene pomoči ter pomoč LJUBLJANSKA 34. varčevalcem - pričakovalcem stanovanja kot premija na privarčevana sredstva." Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale in Občinski sindikalni IZVRŠNI ODBOR SKUPŠČINE SSS svet Domžale ugotavljajo po zaključku ali med samo razpravo o po- OBČINE DOMŽALE sameznih aktih, da se v javno razpravo niso plodno vključile vse družbe-no-politične organizacije, delegacije v KS in TOZD in Samoupravno stanovanjsko skupnost, samoupravni organi in ustrezne strokovne službe v OBČINSKI SINDIKALNI SVET združenem delu. DOMŽALE Zaradi pomembnosti predlogov sprememb samoupravnih aktov, ki pomenijo poglabljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, daje izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti OBČINSKA KONFERENCA SZDL občine Domžale ob politični podpori Občinske konference SZDL DOMŽALE Domžale in Občinskega sindikalnega sveta Domžale osnutke sprememb pravilnikov in osnutek novega pravilnika o premiranju namenskega varčevanja v ponovno in poglobljeno razpravo v združeno delo in krajevne skupnosti. Na podlagi 19. in 20. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5/72, 2/74 in 13/77) ter na podlagi dogovorio pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980 (Uradni list SRS št. 2/76) ter v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od" leta 1976—1980 je zbor uporabnikov Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale dne...............sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV PREMIJ NA PODLAGI NAMENSKEGA STANOVANJSKEGA VARČEVANJA ZA OBODBJE DO LETA 1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik opredeljuje pogoje in merila za pridobitev premije kot posebne obhke družbene pomoči občanom z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo pri poslovnih bankah denarna sredstva za nakup stanovanja ah za gradnjo standardne stanovanjske hiše, s katero se pridobi nova stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se zboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ah modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih. V premiranje so vključeni tudi občani z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo denarna sredstva za revitalizacijo stanovanjskih hiš, ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij in elementov ter instalacij brez stanovanjske opreme. 2. člen Premijo na privarčevana sredstva lahko dobi varčevalec, ki namensko varčuje pri poslovni banki za stanovanjsko graditev najmanj dve leti in še nima primernega lastnega standardnega stanovanja ah stanovanjske hiše ter bo uporabljal sredstva za graditev nakup, rekonstrukcijo ali za revitalizacijo stanovanjske enote, oziroma stanovanjske hiše v kraju, kjer je zaposlen ali bo stalno prebival. Varčevalec dobi premijo po zaključni dobi namenskega varčevanja in ob dokazilih, da uporablja sredstva za namene, opredeljene v 1. členu tega pravilnika. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost določi na podlagi ocenjenih potreb vsako leto v svojem letnem finančnem načrtu višino sredstev, ki jih nameni za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja iz samoupravno združenih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 4. člen Varčevalec lahko zaprosi za dodelitev premije na privarčevani znesek po končani dobi namenskega varčevanja in ko mu je na podlagi namenskega varčevanja odobreno posojilo pri poslovni banki. Premijo lahko dobi varčevalec po tejle lestvici: Ce znaša poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva ugotovljen v primerjavi s poprečnim dohodkom v SRS v preteklem letu je višina premije v % na privarčevani znesek pri 2-let. 3-let. 4-let. več let. varčev. varčev. varčev. varčev. % do 45 od 45 do 60 od 60 do 75 16 11 7 20 15 11 25 20 16 % 31 26 22 Ce najamejo posojilo občani, ki so samski oziroma občani, ki nimajo nobenega člana gospodinjstva, se uporabljajo v prvi koloni prednje tabele naslednji odstotki: do 90 % od 90 do 120 % od 120 do 150%. 5. člen Samoupravna stanovanjska skupnost lahko v okviru sredstev, ki jih s finančnim načrtom za posamezno leto nameni za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, poviša ah zniža odstotek premije na privarčevana sredstva. Zoper sklep izvršnega odbora o odobritvi oziroma zavrnitvi• premije, ima varčevalec pravico do pritožbe na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. 10. člen Varčevalec mora premijo porabiti pri poslovni banki na enak način in za isti namen kot posojilo, ki mu je odobreno na podlagi namenskega varčevanja. 11. člen Ce varčevalec proda stanovanje, stanovanjsko hišo ah z rekonstrukcijo pridobljene nov stanovanjske površine, za katerih nakup ah zidavo je pridobil premijo, pred povračilom posojila, odobrenega pri poslovni banki, mora v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o prodaji vrnitvi Samoupravni stanovanjski skupnosti znesek izplačane premije po obrestni meri, kije enaka kot obrestna mera za posojila na podlagi namenskega varčevanja. 12. člen Preje,........ premije, ki pred odplačilom posojila odobrenega na podlagi namenskega varčevanja pri poslovni banki, proda stanovanje ali stanovanjsko hišo ah z rekonstrukcijo pridobljene nove stanovanjske površine z namenom, da kupi večje stanovanje oziroma zida stanovanjsko hišo zaradi povečanja števila družinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska premije. 13. člen Samoupravna stanovanjska skupnost ter poslovna banka uporabljata za izračun poprečnih mesečnih dohodkov odločbe Zavoda za statistiko SRS. 14. člen Poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva je dvanajstina seštevka letnega dohodka članov gospodinjstva, ki se skupaj z varčevalcem nameravajo preseliti v novo stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo oziroma revitalizacijo pridobljene stanovanjske prostore. 15. člen Višino svojih letnih dohodkov izkaže varčevalec s potrdilom organizacije združenega dela, v kateri združuje svoje delo ter odločbo davčne uprave o odmeri davka, kohkor je varčevalci: davčni zavezanec. Enaka potrdila predloži varčevalec tudi za ostale člane gospodinjstva, ki ustvarjajo dohodek. Varčevalec, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu, predloži potrdilo pristojne skupnosti zdravstvenega zavarovanja. 16. člen Samoupravna stanovanjska skupnost lahko poveri poslovni banki opravljanje operativno tehničnih poslov v zvezi z izvedbo premiranja, kar se ureja s posebno pogodbo. 17. člen Ta pravilnik prične veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale ter se uporablja za vsa stanovanjska posoj;.a pridobljena na osnovi namenskega varčevanja po tem datumu. Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale Predsednik Zbora uporabnikov DERŽlClvan, l.r. Na podlagi 4. in 8. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 5/72), 8. člena "akona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. I. SRS št. 8/78), 3. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale (Ur. vestnik št. 11/78) ter 14. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti dne................sprejel naslednji PRAVILNIK O POGOJIH ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA NAJEMNIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE, NAMENJENIH ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 6. člen Ce privarčevani denar, posojilo na privarčevani denar in premija znesejo več kot je vrednost investicije, ki jo želi varčevalec kupiti ali zgraditi, se premija ustrezno zniža. 7. člen Varčevalec predloži vlogo za dodelitev premije Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale, pri kateri se združujejo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od njegovega osebnega dohodka. K vlogi za dodehtev premije mora predložiti še: - posojilno pogodbo prosilca; - potrdilo o številu družinskih članov oz. članov, ki se bodo vseliU v stanovanje ah stanovanjsko hišo; - potrdilo o osebnem dohodku prosilca in članov gospodinjstva za zadnjih 12 mesecev; - potrdilo o premoženjskem stanju piosilca. 8. člen V 30 dneh po predložitvi vloge za dodelitev premije, opremljene s celotno dokumentacijo, mora izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejeti ustrezni sklep o premiranju varčevalca. Samoupravna stanovanjska skupnost nakaže odobreni znesek premije na račun varčevalca pri poslovni banki, ki mu je odobrila stanovanjsko posojilo. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja konkretne kriterije in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč. 2. člen Določila tega pravilnika so usklajena z republiškimi predpisi in splošnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost - zbor uporabnikov - z letnim planom določi višino sredstev za nakup ah gradnjo najemnih stanovanj za potrebe starih ljudi, mladih družin, družin z nizkimi dohodki in za delavce, kadar je podan širši družbeni interes. 4. člen Samoupravna stanovanjska skupnost gradi in kupuje takšna stanovanja, ki ustrezajo upravičencem in so v skladu s tehničnimi normativi, ki jih je sprejela skupščina občine Domžale za gradnjo stanovanj. II. UPRAVIČENCI DO NAJEMNE PRAVICE NA STANOVANJIH ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ 5. člen Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so: - upokojeni občani, borci in vojaški vojni invalidi ter delovni invalidi I. kategorije ali 75-100 % invalidi; - mlada družina; - družine in občani z nižjimi dohodki; - delavci zaposleni v dejavnosti posebnega družbenega pomena. 6. člen Stanovanjsko pravico na stanovanjih, ki jih kupi ah gradi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale iz svojih sredstev, dodeljuje izvršni odbor tistim, ki po merilih tega pravilnika zberejo največ točk. 7. člen Upokojeni občani, borci, vojaški vojni invalidi, delovni invalidi I. kategorije ali 75-100 % invalidi, lahko zaprosijo za stanovanje čc izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec ah ožji član družine*ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; da nosilec ah ožji član družine ni lastnik ali solastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice; - da otroci prosilca nimajo v lasti večje stanovanjske hiše ali stanovanja, s katerim bi lahko prosilec rešil svoj stanovanjski problem; - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale; - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da prosilec predloži vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva javni natečaj; - da prosilec predloži mnenje društva upokojencev, oz. društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja; - da prosilec dostavi mnenje krajevne skupnosti, na katerem območju stalno prebiva; - da prosilec prispeva določen del lastnih sredstev za nakup novih stanovanj, po določilih 13. člena tega pravilnika. Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice ob enakem številu točk ima prosilec, ki ima nižji dohodek na družinskega člana. 8. člen Mlada družina lahko zaprosi za stanovanje, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da nobeden od zakoncev ni lastnik oz. solastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ah počitniške hišice; - da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivanje na območju občine Domžale; - da eden od zakoncev namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja, najmanj 20 % od skupnega osebnega dohodka družine; - da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki, za ves čas bivanja v stanovanju oz. po določilih 20. člena tega pravilnika; - da skupni osebni dohodek prosilca presega na člana družine mesečno 40 % povprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu; - da podpiše odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od OD znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki, kar mora potrditi tudi DO, v kateri je prosilec zaposlen; - da vsaj ena od TOZD ali OZD pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj z njima rešila v 8 letih njihov stanovanjski problem, - če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni preteklo več kot 5 let; če nobeden od zakoncev ni starejši kot 35 let; v kolikor eden ali oba od zakoncev znotraj 8 let spremenita delovno razmerje, morata pridobiti od novih DO jamstvo, da jima bodo pomagali rešiti stanovanjski problem znotraj 8 let od vselitve v stanovanje; - delovna organizacija, ki je dala prvotno jamstvo o pomoči rešitve stanovanjskega problema mora ob prekinitvi delovnega razmerja v 15 dneh obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Domžale o spremembi zaposlitve; - da starši mlade družine, ki živijo v domžalski občini nimajo v lasti večje stanovanjske hiše, kjer bi lahko mlada družina rešila svoje stanovanjsko vprašanje, ah dogradila ter adaptirala stanovanjski prostor v tej hiši. Prednost pri dodelitvi ob enakem številu točk ima družina, ki ima večje število otrok. 9. člen Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ah počitniške hišice ah večje nepremičnine v vrednosti nad 100.000 din; - da podpiše izjavo, da nima nepremičnin v vrednosti nad 100.000 din; - da krajevna skupnost in DO, kjer je prosilec zaposlen, priloži pismeno mnenje k vlogi prosilca; - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale; - da skupni dohodek prosilca in članov njegove družine ne presega na člana gospodinjstva mesečno 40 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu; -da skupni dohodek samskega prosilca ne presega 70 % zneska poprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto; - da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen; - da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ah stanovanja, ki presega stanovanjske normative občine Domžale oz. normative iz 12. člena ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja; - da prosilec prispeva določen del lastnih sredstev za nakup novih stanovanj, po določilih 17. člena tega pravilnika. Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice ob enakem številu točk ima prosilec, ki ima nižji dohodek na družinskega člana. 10. člen Delovni ljudje zaposleni v organizacijah posebnega družbenega pomena, ki same niso zmožne rešiti stanovanjskih potreb svojih delavcev, kar je ovira za njihovo kadrovsko izpopolnjevanje lahko pridobijo stanovanjsko pravico na stanovanju. Za te delavce dajejo vloge organizacije v katerih so le-ti zaposleni. Pozitivno so lahko rešene tiste vloge, ki jih priporoči IS skupščine občine Domžale. Delovne organizacije prosilke morajo ob tem angažirati vsa lastna razpoložljiva sredstva in morajo imeti izdelan srednjeročni plan reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. Imetnik stanovajske pravice mora prispevati določen del lastnih sredstev za nakup novih stanovanj po določilih 13. člena teg? pravilnika. Stanovanjska pravica dodeljena po tem členu pravilnika velja dokler je delavec zaposlen v delovni organizaciji, kije podala potrebo po tem stanovanju. Prosilec, ki stanuje v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo izselil v stanovanje, kupljeno iz sredstev za družbeno pomoč, nima pravice do novega stanovanja od Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale (to ne veha za stanovanja družbene lastnine). III. VELIKOST STANOVANJA 12. člen Glede na številčnost družine lahko prosilci pridobijo v najem stanovanja naslednje velikosti: - za eno osebo do 28 m2 - za dve osebi do 42 ni, - za tri osebe do 57 m, -za štiri osebe do 66 m . in za vsako nadaljnjo osebo do lOm . O eventualnih odstopanjih od navedenih meril na osnovi utemeljenosti odloča izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti. Za člana družine se šteje imetnik stanovanjske pravice in člani družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, kijih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati, po zakonu in stanujejo skupaj z njim. IV LASTNA UDELEŽBA PROSILCA 13. člen Osnova za lastno udeležbo prosilca stanovanja je skupni mesečni dohodek družine preračunan na člana gospodinjstva, v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Lastna udeležba prosilca je posojilo Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale - sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za dobo 10 let, po najmanj 2 (dvo) odstotni obrestni meri od vplačila zadnjega obroka dalje. Po določbah tega pravilnika bo prosilec za dodelitev stanovanja prispeval finančno soudeležbo od nabavne vrednosti stanovanja po tej tabeli: Skup. mesečni doh. na člana gospodinjstva Fin. soudeležba v odstotku od nabavne vred. stan. Doba vezave Obrestna fin. soude- mera v % ležbe do 40 % 1 5 2 od 41 %do50% 2 S 2 od 51 %do 60% 3 6 2 od 61 %do70% 4 6 2 od 71 %do 80% 5 7 2 od 81 %do 90 % 6 7 2 od 91 %do 100% 7 8 2 od 101 % do 110 % 8,5 8 2 od 111 % do 120 % 10 9 2 od 121 % do 140% 12 9 2 od 141 % do 160 % 14 10 2 od 161 % do 180% 16 10 2 od 181 % in več 18 10 2 14 člen Ne glede na višino skupnega dohodka na člana družine se brez finančne soudeležbe dodeli stanovanje: v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše; v primeru elementarnih nesreč (povodenj, potres, požar, ipd.); občan, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše stanovanjske prostore. 15. člen '.asfna finančna soudeležba mora biti vplačana na račun Samoupravne stanovanjske skupnosti (za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu) do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo, drugo polovico višine soudeležbe pa v največ 24 mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne more biti manjši kot 200 din. Samoupravna stanovanjska skupnost sklene z nosilcem stanovanjske pravic posebno pogodbo za finančno soudeležbo po tem pravilniku. 16. člen Mlade družine, katerim je bda dodeljena stanovanjska pravica na stanovanju za določen čas - najdlje 8 let. ne plačajo finančne soudeležbe, ker morajo izpolnjevati pogoj namenskega varčevanja za čas. dokler ne rešijo svojega stanovanjskega problema, ravno tako ne plačajo finančne udeležbe primeri našteti v 14. členu tega pravilnika. 17. člen Ob izteku vezave iz 13. člena tega pravilnika se imetniku stanovanjske pravice njegova lastna udeležba izplača \ enkratnem znesku povečan za obresti v 2 mesecih od izteka dobe vezave. V kolikor se imetnik stanovanjske pravice izseli iz stanovanja pred iztekom dobe vezave se mu vezana sredstva povečana za obresti izplačajo v enkratnem znesku v dveh mesecih po izselitvi. V primeru preselitve v večje stanovanje se že vplačana, a ne vrnjena lastna udeležba smatra kot del lastne udeležbe za večje stanovanje. V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICI DO STANOVANJA 18. člen Prošnje za stanovanja se zbirajo na osnovi natečaja, ki ga Samoup. vanjska skupnost občine Domžale objavi v Občinskem poročevalcu enki pravna stano-enkrat letno. 19. člen Natečaj mora vsebovati predvsem naslednje: opredehtev upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih; osnovni podatki, kijih mora prosilec navesti v vlogi; obvezna potrdila, kijih mora prosilec priložiti k vlogi; število razpisanih stanovanj in lokacije; način vložitve vloge; rok za zbiranje vlog. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži prošnjo z ustreznimi dokazili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Domžale, Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale, Ljubljanska 34, Domžale. Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale po preteku natečajnega roka prouči vloge in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale imenuje 3-člansko komisijo, ki opravi oglede stanovanjskih razmer prosilcev, preveri predloženo dokumentacijo in ugotovi upravičenost do stanovanja. Nepopolne vloge prispele v natečajnem roku ali vloge prispele po zaključenem natečaju se ne obravnavajo. Prednostno listo pričakovalcev stanovanj sestavi odbor za družbeno pomoč, ki jo izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti obravnava in sprejme. O izidu natečaja se vsakega prosilca obvesti pismeno s sklepom ali odločbo in sicer s sklepom: - prosilce katerih vloge ne izpolnjujejo natečajnih pogojev in določil tega pravilnika; z odločbo: - prosilce katerih prošnje so ugodno rešene; - prosilce katerih prešnje so neugodno rešene. Na izdane sklepe ah odločbe je možna pritožba v roku 15 dni po prejemu, na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. Izid natečaja objavi Samoupravna stanovanjska skupnost v Občinskem poročevalcu. 21. člen TOZD, KS, ZZB NOV, društvo upokojencev, sindikalna organizacija delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih so dolžni ob izdaji in potrjevanju dokumentov, ki morajo biti priloženi k vlogi, presoditi upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja zgrajenega iz sredstev za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti »bčine Domžale. 22. člen Za točnost podatkov na osnovi katerih se ugotavlja upravičenost do stanovanjske pravice za stanovanja zgrajena ah kupljena iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale v celoti odgovarja prosilec. V kolikor komisija ugotovi, da podatki niso točni, take vloge ne upošteva. V kolikor odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu naknadno po dodelitvi stanovanjske pravice ugotovi, da podatki za presojo upravičenosti do stanovanjske pravice niso točni, ima pravico, da taki osebi vzame stanovanjsko pravico, ter zahteva od pristojnega sodišča prisilno izselitev. VI. ODPOVED STANOVANJSKE PRAVICE 23. člen Pred vselitvijo upravičenec podpiše stanovanjsko pogodbo, s katero se zavezuje: - da bo vselil v stanovanje le sebe in svojo družino v roku enega meseca in tudi pozneje ne sme vseliti drugih občanov, razen mladoletnih otrok oz. zakonca; - da bo izpraznil stanovanje, če bo iz kakršnegakoli naslova rešil ustrezno svoje stanovanjsko vprašanje; - da se bo izselil v ustrezno družbene stanovanje, če se družinsko stanje bistveno spremeni (ločitev, smrt. odsehtev otrok in pd.); - da bo prosilec pristal na druge pogoje sprejete na pristojnem organu Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale; - da pristaja na prisilno izselitev ob neizpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev. Pred vselitvijo v stanovanje morajo upravičenci po 7., 9. in 10. členu tega pravilnika skleniti posojilno pogodbo (pogodbo o vezavi lastnih sredstev) in vplačati delež lastne udeležbe po 13. členu tega pravilnika. Za mlade družine veljajo poleg teh pogojev še: - da zaposleni člani družine varčujejo namensko za pridobitev lastnega stanovanja najmanj 20 % mesečnih osebnih dohodkov; - da bo vsakih 6 mesecev na zahtevo Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale dostavil na vpogled hranilno knjižico ali izpisek o privarčevanem denarju zaradi ugotovitve izpolnjevanja obveznosti namenskega varčevanja; - da bo mlada družina najpozneje v 8 letih izpraznila stanovanje; - da bo mlada družina izpraznila stanovanje predčasno, če bo iz kateregakoli naslova pred iztekom 8 let rešila svoje stanovanjsko vprašanje: - da ne bo prekinila namenskega varčevanja; - da podpiše izjavo, da mu bo DO mesečno odtrgovala znesek dogovorjen za varčevanje pri Ljubljanski banki. 24. člen Mlada družina, ki je pridobila stanovanjsko pravico po pogojih in merilih tega pravilnika preneha obveznost stanovanjske skupnosti čim imetnik stanovanjske pravice preneha izpolnjevati obveznosti o namenskem varčevanju ali če to TOZD ali druga organizacija umakne jamstvo za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja, pa tega imetnik stanovanjske pravice ne pridobi od nove delovne organizacije. V takem primeru mora mlada družina izprazniti stanovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale v roku 60 dni po pismeni vročitvi odpovedi stanovanja. 25. člen Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko izda mladi družini izjavo, da lahko odpove varčevalno pogodbo in dvigne privarčevano vsoto v naslednjih primerih: - ko kupuje stanovanje (dokaz - overovljena pogodba o prodaji in nakupu stanovanj); - ko je z gradnjo stanovanjske hiše v zaključni fazi (V. faza) in da pismeno izjavo, kdaj se bo preselila; - smrt zakonca ali ločitev; - ko ji je delovna organizacija dodelila drugo stanovanje (dokaz odločba o dodelitvi stanovanja). Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti obravnava posamezne primere in jih rešuje. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko izda mladi družini izjavo, da lahko odpove varčevalno pogodbo in dvigne privarčevani znesek v primeru, ko je pričela z gradnjo stanovanjske hiše (gradbeno dovoljenje), vendar mora takoj po dvigu ponovno skleniti varčevalno pogodbo po določilih tega pravilnika. 26. člen Prosilec, ki je odklonil primerno stanovanje ne more v bodoče pridobiti stanovanjske pravice na stanovanjih kupljenih iz sredstev za družbeno pomoč, po tem pravilniku. 27. člen V primeru, ko se imetniku stanovanjske pravice, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, spremenijo pogoji iz 12. člena tega pravilnika, stanovanjska skupnost zahteva, da imetnik stanovanjske pravice izprazni in izroči stanovanje, ki ga zaseda, najpozneje v roku 30 dni ko mu Samoupravna stanovanjska skupnost ponudi oziroma podeli drugo stanovanje, ki ustreza določilom 12. člena tega pravilnika, oziroma njegovim novo nastalim družinskim razmeram. 28. člen Merila za ugotavljanje upravičenosti za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih družbenih stanovanjih, kupljenih ali zgrajenih s sredstvi-Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale (za družbeno pomoč); Zap. št. Stanovanjske razmere št. točk 1. STANOVANJSKE RAZMERE 1.1. 1.2. Ima premajhno stanovanje: do 4 m na osebo od 4-6 m na osebo od 6-8 m na osebo od 8-10 m jia osebo od 10-12 m, na osebo od 12-14 m. na osebo od 14-lćjm na osebo nad 16 m na osebo 12 10 9 8 7 6 5 4 2 4 5 2 3 4 5 5 6 3 6 4 2 4 stano- 10 Stanovanje nima osnovnih sanitarij: skupno stranišče v zgradbi skupno stranišče izven zgradbe brez kopalnice souporaba kopalnice 1.3. Vodovod: izven stanovanja izven zgradbe vodnjak brez vode 1.4. Stanovanje nima pritiklin 1.5. Ni možne ogrevati stanovanja (ni dimnika) 1.6. Stanovanje brez električne napeljave 1.7. Vlažno stanovanje v enem prostoru V vseh prostorih 1.8. Ni posebnega prostora za kuhinjo 1.9. Souporaba kuhinje 1.10.Ima sodno odpoved stanovanja 1. 11. Neustrezno stanovanje v kleti (nivo poda več kot 1 m pod nivoiem zemljišča) 1. 12.Neustrezno stanovanje na podstrešju 1. 13.Stanovanje nepraktično in nefunkcionalno (visoki stropovi, velike sobe, stanovanje ni zaključena celota, vhod v vanje direktno z dvorišča ali ulice) 1.14. Baraka - lesena 2. ZDRAVSTVENO STANJE 2. 1. Splošne zdravstvene in socialne razmere, kronične težje ozdravljive bolezni, ki so pogojene s slabim stanovanjem ali težja invalidnost; 1 član 3 2 člana 6 2. 2. Duševna zaostalost v primeru, da je član družine v domači oskrbi S 2. 3. Delovni invalidi I. kategorije ali 75 - 100 % invalidi 6 2. 4. Mati samohranilka 4 2. 5. Ločeno življenje zakoncev ali otrok 3 3. UDELEŽENCI NOV IN WI 3.1. Udeleženci NOV in WI 9 4. DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA MESEČNO 4.1. Za družine do 25 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 2. od 25 % do 30 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 3. od 30 % do 35 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.4. od 35 % do 40 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.5. nad 40 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS Za samske občane 4. 6. do 55 % pop. mesečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 7. od 55 % do 60 % pop. mesečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 8. od 60 % do 65 % pop. mesečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 9. od 65 % do 70 % pop. mesečnega OD za preteklo leto v SRS 4. 10.nad 70% poprečnega mesečnega OD za preteklo leto v SRS 5. DELOVNA DOBA 5.1. Delovna doba do 40 let 5. 2. Delovna doba do 30 let 5.3. Delovna doba do 20 let 5.4. Delovna doba do 10 let 5.5. Delovna doba do 5 let 6. STALNO BIVANJE V OBČINI 6.1. nad 10 let 6. 2. od 8 do 10 let 6. 3. od 6 do 8 let 6. 4. od 4 do 6 let 6. 5. od 3 do 4 let 6. 6. do 3 let 7. CAS BIVANJA V TEM STANOVANJU 7.1. nad 10 let nad 8 let nad 6 let nad 4 leta nad 3 leta 7. 2. Samo za mlade družine (od sklenitve zakonske zveze): od 4 do S let od 3 do 4 leta od 2 do 3 leta do 2 leti 8. NAMENSKO PRIVARČEVANA VSOTA Namensko privarčevana vsota se točkuje samo za mlade družine od 5.000 do 10.000 din od 10.000 do 20.000 din od 20.000 do 30.000 din nad 30.000 din 9. OCENA SOCIALNIH RAZMER (Socialno skrbstvo in ocena komisije ob ogledu) VII. KONČNE DOLOČBE 29. člen Stanovanjska skupnost ima absolutno razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji zgradjenimi s sredstvi stanovanjske skupnosti (za družbeno pomoč) in se smejo uprabhati samo za osebe naštete v 5. členu tega pravilnika. 30. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti in se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, in začne veljati z dnem objave. Z dnem pričetka veljavnosti tega pravilnika prenehajo veljati določila Pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale (Uradni vestnik št. 5 z dne 15. april 1977). Predsednik zbora uporabnikov: IVAN DERŽIČ.l. r. Na podlagi 32. člena Ustave SRS, 404 člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, Št. 53/76) in 25. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale skleneta SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE (v nadaljnjem besedilu Stanovanjska skupnost) in DELOVNA SKUPNOST SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE (v nadaljevanju besedila: Delovna skupnost) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED STANOVANJSKO SKUPNOSTJO IN DELOVNO SKUPNOSTJO I.SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Stanovanjsko skupnostjo in Delovno skupnostjo se urejajo zlasti: - vrsta del in nalog, ki jih opravlja Delovna skupnost za stanovanjsko skupnost; - osnove in merila za pridobivanje dohodka Delovne skupnosti; - pravice, ki jih ima Delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del; - temeljni pogoji glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Delovni skupnosti; - odgovornost Delovne skupnosti za opravljanje del; - način reševanja medsebojnih sporov; - način koordiniranja dela med vodjo Delovne skupnosti in samoupravnimi organi stanovanjske skupnosti; - druga vprašanja skupnega pomena. II, DELA IN NALOGE DELOVNE SKUPNOSTI 2. člen Delovna skupnost opravlja strokovne, administrativne, tehnične, finančne in druge zadeve za stanovanjsko skupnost v skladu z Ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti, drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti, ter po navodilih in smernicah organa upravljanja stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti. 3 člen Delovna skupnost opravlja za stanovanjsko skupnost s posameznih področij zlasti naslednja dela in naloge: S področja administrativnih del zlasti: - sprejemanje, pregledovanje in razporejanje pošte; - vodenje zapisnikov na sejah samoupravnih in drugih organov; - opravljanje daktilografskih in stenodaktilografskih del; - razmnoževanje in fotokopiranje gradiva za seje samoupravnih in drugih organov; - arhiviranje dokumentacije; - evidenca stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov; - evidenca hišnih svetov, - priprava in sklepanje stanovanjskih pogodb, pogodb z etažnimi lastniki in najemniki poslovnih prostorov. S področja strokovnih del zlasti: - priprava osnutkov samoupravnih in splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema stanovanjska skupnost; - priprava osnutkov razpisov in drugih objav stanovanjske skupnosti; - priprava osnutkov pogodb, samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, ki jih sklepa stanovanjska skupnost, oz. ki jih predlaga stanovanjska skupnost drugim udeležencem; priprava analiz in drugih informacij o delu stanovanjske skupnosti; spremljanje izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec oz. podpisnik stanovanjska skupnost. S področja tehničnih del zlasti: strokovna pomoč in storitve hišnim svetom na področju tekočega vzdrževanja ter obratovanja stanovanjskih hiš; sodelovanje pri pripravi programa investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš; - strokovna pomoč hišnim svetom pri podružbljanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite; - organiziranje izvajanja investicijskega vzdrževanja; - tehnični nadzor pri izvajanju investicijskega vzdrževanja; - nadzor nad stanovanjsko gradnjo. 2 S področja finančnih del zlasti: 4 - kontiranje in knjiženje finančnih dokumentov za stanovanjsko skupnost; 6 - obračun ter delitev stanarin in najemnin; 8 - fakturiranje stanarin, najemnin in drugih storitev; - evidenca in izračun amortizacije stanovanjskega sklada; - evidenca stanarin in najemnin; - priprava osnutkov finančnega načrta, periodičnega in zaključnega računa 4 stanovanjske skupnosti. Delovna skupnost opravlja za stanovanjsko skupnost tudi vsa druga opravila v skladu s sklepi samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti, sprejetimi na podlagi programa dela stanovanjske skupnosti. III. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOST' 4. člen Delovna skupnost pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela iz sredstev stanovanjske skupnosti določenih s finančnim načrtom stanovanjske skupnosti in neposredno na osnovi cene storitev drugim. 5. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo v okviru celotnega prihodka oz. v ceni svoje storitve sredstva za: - materialne stroške, - amortizacijo, - sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka, - osebne dohodke, - skupno porabo, - izboljšanje in razširitev materialne osnove dela. 6. člen Sredstva iz prejšnjega člena zagotavlja stanovanjska skupnost po programu dela delovni skupnosti z letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Višina sredstev je odvisna od prispevka delavcev v delovni skupnosti k uresničevanju ciljev in nalog stanovanjske skupnosti, obsega in kakovosti opravljenega dela, ter je usklajena z načeli delitve po delu, družbeno določenimi osnovami in merili za delitev sredstev za osebno in skupno porabo, ki veljajo pri delitvi za organizacije združenega dela. Višina sredstev iz prejšnjega člena je odvisna tudi od objektivno pogojenih stroškov dela delovne skupnosti in obveznosti na bazi predpisov. 7. člen Morebitni ostanek sredstev se po zaključnem računu delovne skupnosti vrne stanovanjski skupnosti oz. se po sklepu skupščine stanovanjske skupnosti opredeli njihov namen. V kohkor pa v skladu s programom dela določena višina sredstev ne zadošča, skupščina stanovanjske skupnosti zagotovi najpozneje v roku 30 dni po poteku roka za predložitev ZR dodatna sredstva. IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELOVNE SKUPNOSTI PRI ODLOČANJU O UPORABI SREDSTEV 8. člen Delovna skupnost ima pravico in obveznosti pri odločanju o uporabi sredstev, ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov. S sredstvi, ki so ji zaupana, je delovna skupnost dolžna gospodarno in smotrno poslovati. Delovna sredstva, ki so dana delovni skupnosti, so sredstva, ki jih upravlja stanovanjska skupnost, uporablja pa jih in razpolaga z njimi delovna skupnost. 9. člen Delovna skupnost lahko uporablja sredstva, ki soji namenjena po programu dola in finančnem načrtu le za tiste potrebe in namene, za katere je s finančnim načrtom tako določeno. Podrobnejšo opredelitev namena in porabe sredstev določi in sprejme delovna skupnost v svojem finančnem načrtu. Finančno knjigovodsko poslovanje delovne skupnosti se vodi v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi preko žiro računa pri službi družbenega knjigovodstva. 10. člen Delavci delovne skupnosti morajo v svojih samoupravnih splošnih aktih zagotoviti takšne osnove in merila ter razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bodo v skladu z načeli delitve po delu in družbeno določenimi osnovami in merih, in ki bodo spodbujale slehernega delavca k čim večji storilnosti dela, kakovosti dela in ažurnosti poslovanja. Delovna skupnost mora z ustrezno notranjo organizacijo ter delitvenimi odnosi spodbujati razvijanje pobud za napredek poslovanja delovne skupnosti. 1 11. člen Če delovna skupnost ne izvrši ali le delno izvrši svoje delovne obveznosti do stanovanjske skupnosti, ima stanovanjska skupnost pravico do ustreznega zmanjšanja sredstev glede na izvršitev programa. 12. člen Stanovanjska skupnost je dolžna tekoče izpolnjevati svoje materialne obveznosti do delovne skupnosti. V primeru, da ne izpolni svojih obveznosti, jc dolžna poravnati delovni skupnosti vsa izpadla sredstva. V. TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DELOVNIH MEST IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE KADROV V DELOVNI SKUPNOSTI 13. člen Delavci delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakoni samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanašajo na delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 14. člen Delovna skupnost predloži v soglasje izvršilnemu odboru skupščine stanovanjske skupnosti samoupravni splošni akt, s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog in kvalifikacijska struktura kadrov v delovni skupnosti. 15. člen Kvalifikacijska struktura kadrov v delovni skupnosti odraža sestavo kadrov glede na smer in stopnjo izobrazbe (kvalifikacija). Delovna skupnost oblikuje strukturo kadrov izpolnjujoč sledeče pogoje: - da izobrazbena struktura kadrov ustreza naravi dela v delovni skupnosti; - da kvalifikacijska struktura kadrov omogoča normalno opravljanje dela delovne skupnosti; - da se pri kadrovanju v delovni skupnosti spoštuje določila družbenega dogovora o kadrovski politiki. VI. ODGOVORNOST DELOVNE SKUPNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL 16. člen Delovna skupnost je odgovorna za pravočasno opravljanje svojih delovnih dolžnosti ter za kvaliteto opravljenega dela. 17. člen Če delovna skupnost ne more opraviti posameznih nalog, za katere je zadolžena s sporazumom, mora takoj obvestiti izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti, da le-ta sprejme ustrezne ukrepe. 18. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti daje delovne naloge delovni skupnosti preko tajnika SSS, ki je za svoje delo odgovoren organom upravljanja stanovanjske skupnosti. VII. LETNI PROGRAM DELA DELOVNE SKUPNOSTI 19. člen Delovna skupnost izvaja svoje naloge na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta. Letni program dela delovne skupnosti temelji na programu dela stanovanjske skupnosti in sklepih organov upravljanja stanovanjske skupnosti, ter obsega vsa dela in naloge, ki jih mora delovna skupnost opraviti za stanovanjsko skupnost. Finančni načrt delovne skupnosti je denarno ovrednoten program dela delovne skupnosti in temelji na sredstvih, ki so delovni skupnosti s svobodno menjavo dela zagotovljena iz sredstev stanovanjske skupnosti ter neposredno pridobljenih sredstvih. 20. člen Delovna skupnost določi z letnim programom dela in finančnim načrtom zlasti: a) program dela: - delovne naloge, - potreben delovni čas, - rok za izvršitev posameznih nalog, - nosilce posameznih nalog. b) finančni načrt: - višino sredstev za materialne stroške, - višino sredstev za amortizacijo, - višino sredstev za kritje obveznosti iz dohodka, - višino sredstev za skupno porabo, - višino sredstev za osebne dohodke, - višino sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. 21. člen Delovna skupnost izvaja med letom tudi druge naloge na podlagi sklepov organov upravljanja stanovanjske skupnosti, ki niso zajete v letnem programu dela stanovanjske skupnosti. 22. člen Letni program dela in finančni načrt delovne skupnosti se obravnava in sprejme na zboru delavcev delovne skupnosti v roku 30 dni po sprejemu programa dela stanovanjske skupnosti za posamezno leto. Letni program dela delovne skupnosti se predloži v soglasje izvršilnemu odboru stanovanjske skupnosti. 23. člen Delovna skupnost lahko v soglasju s stanovanjsko skupnostjo prevzame in opravlja določena dela tudi za druge organizacije oz. skupnosti, če ima proste zmogljivosti in če to ne ovira rednega dela za stanovanjsko skupnost. V primeru, da delovna skupnost z obstoječo kadrovsko zasedbo ali iz drugih razlogov ne more opraviti določenih nalog, oz. če je to bolj smotrno in racionalno, lahko stanovanjska skupnost poveri izvedbo posameznih nalog tudi drugim organizacijam ali skupnostim. 24. člen Spremembe in dopolnitve letnega programa dela in finančnega načrta delovne skupnosti se sprejemajo po enakem postopku kot je predviden za sprejem letnega programa dela. 25. člen Me letom delovna skupnost preverja izvrševanje programa dela in finančnega načrta najmanj ob koncu vsakega tromesečja. VIII. NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV 26. člen Vsi spori, ki nastanejo med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo se morajo reševati po samoupravni poti med obema prizadetima strankama. Kolikor pa spora ni mogoče rešiti sporazumno, se za njegovo reševanje imenuje arbitražna komisija, v katero imenuje stanovanjska skupnost dva člana, delovna skupnost pa dva člana. Predsednika arbitražne komisije imenujeta obe strani s soglasjem. Če reševanje spora ne uspe tudi s pomočjo arbitražne komisije, se sporna zadeva odstopi pristojnemu sodišču združenega dela. IX. NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED TAJNIKOM SSS IN SAMOUPRAVNIMI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 27. člen Tajnik SSS prisostvuje sejam organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter skrbi za koordinacijo dela v delovni skupnosti v povezavi z vodjo delovne skupnosti s tekočim izvajanjem letnega plana dela stanovanjske skupnosti, oz. z delom organov upravljanja stanovanjske skupnosti. Tajnik SSS tekoče posreduje stališča, mnenja in interese ter splošno delovno problematiko delovne skupnosti v zvezi z izvrševanjem njenih nalog organom stanovanjske skupnosti. X. NADZOR NAD DELOM DELOVNE SKUPNOSTI 28. člen Samoupravna delavska kontrola stanovanjske skupnosti ima pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti pravico obračati se na organ samoupravne delavske kontrole v delovni skupnosti in z njim sodelovati v vseh zadevah, ki neposredno zadevajo delovanje stanovanjske skupnosti. Delovna skupnost je dolžna dajati organu samoupravne delavske kontrole stanovanjske skupnosti vse potrebne podatke. V zadevah, ki se nanašajo izključno na delo delovne skupnosti pa izvaja samoupravno delavsko kontrolo delovna skupnost neposredno. XI. DRUGA VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA 29. člen Rešitev drugih vprašanj skupnega pomena, ki bi se ev. pojavila pa jih ta sporazum posebej ne opredeljujejo, mora potekati sporazumno med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo. Če so ta vprašanja trajnejše in pomembnejše narave, se morajo posebej opredeliti s spremembo in dopolnitvijo tega sporazuma. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Delovna skupnost je dolžna uskladiti svoje samoupravne splošne akte s tem sporazumom v roku treh mesecev od dneva podpisa tega sporazuma. 31. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmeta skupščina stanovanjske skupnosti in zbor delavcev delovne skupnosti, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. 32. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni na način in po postopku kot je bil sprejet. Predlog za spremembe ali dopolnitev sporazuma poda stanovanjska skupnost ali delovna skupnost. Številka: 2-79-722 Datum: 31. 3. 1978 Predsednik zbora delavcev Predsednik skupščine delovne skupnosti: stanovanjske skupnosti: ZALOKAR JELKA, l.r. DERZIČ IVAN, 1. r. Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5-11/72); družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. hst SRS, št. 1/74); samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter za potrebe sofinanciranja komunalne infrastrukture (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1; odloka o rispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1.1. do 1. 12. 1979 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 17/1978) in Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale dne . . . sprejel naslednji PRAVILNIK O UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI ZA KREDITIRANJE USMERJENE IN ORGANIZIRANE STANOVANJSKE GRADNJE V OBČINI DOMŽALE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno upravljanje in gospodarjenje s sredstvi, kijih za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje združujejo organizacije združenega dela, samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva in družbene organizacije ter zasebni delodajalci v občini Domžale. II. UPRAVLJANJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI 2. člen Z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje upravlja Stanovanjska skupnost občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost). 3. člen Združena sredstva iz 1. člena tega pravilnika se združujejo pri LB Banki Domžale (v nadaljnjem besedilu: banka). Vse bančne posle v zvezi s posojili po tem pravilniku opravlja banka po posebni pogodbi sklenjeni med stanovanjsko skupnostjo in banko. Stanovanjska skupnost na podlagi določil tega pravilnika in v okviru dogovorjenih stanovanjskih standardov preko javnih natečajev, kreditira stanovanjsko graditev tako, da praviloma namenja do 70 % združenih sredstev za kreditiranje nakupa ali zidave blokovnih stanovanj, iz ostanka združenih sredstev pa kreditira gradnjo oz. rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov. V okviru namenjenih sredstev za blokovno gradnjo so zajeta sredstva za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj s strani delovnih organizacij, sredstva za nakup stanovanj v zasebni lasti in sredstev za kreditiranje komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. 5. člen Posojilo po tem pravilniku lahko dobijo: - organizacije, ki združujejo v LB - Banki Domžale svoja sredstva po določihh 1. člena tega pravilnika; - delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah iz prejšnje alineje in namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko gradnjo; - delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo; - pooblaščene organizacije za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. III. SREDSTVA ZA KREDITIRANJE 6. člen Sredstva za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje so v banki združena sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Domžale in znašajo 25 % od 4,655 % bruto osebnih dohodkov delavcev v organizacijah, ki ta sredstva združujejo. Za delavce zaposlene pri občanih, ki uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb (zasebni delodajalci) se sredstva namenjena za posojila oblikujejo na ta način, da se z letnim planom prenese 50 % sredstev za družbeno pomoč na račun sredstev za graditev stanovanj. Preneseni znesek se vsakoletno razpiše v javnem natečaju. Iz teh sredstev se podeljujejo posojila samo delavcem, ki so zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju svoje dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, za kreditiranje gradnje ali nakupa stanovanj ter za rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš. IV. NAMENI PORABE SREDSTEV ZA KREDITIRANJE 7. člen Stanovanjska skupnost daje po tem pravilniku posojila za naslednje namene: - za gradnjo ali nakup novih najemnih stanovanj od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih organizacij; - za nakup stanovanj v etažni lastnini; - za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš v okviru stanovanjskih zadrug; - za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš; - za rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječih stanovanj oz. stanovanjskih hiš pod pogojem, da se z rekonstrukcijo povečuje stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, ali se izboljšujejo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne in ogrevalne opreme do meja stanovanjskih standardov določenih z odlokom; - za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v okviru usmerjene stanovanjske gradnje. V. IZVEDBA NATEČAJA 8. člen Natečaj za posojila se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale najmanj enkrat letno. Rok za predložitev zahtevkov za posojila je najmanj 30 dni po objavi natečaja. Zahtevke za posojila se dostavlja delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. 9. člen V natečaju mora biti navedeno zlasti: - vsote sredstev za odobritev posojil po posameznih namenih iz člena 7. tega pravilnika; - obrestna mera za posojilo; - listine, ki so pogoj za udeležbo na natečaju; - rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo; - naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila; - način in rok objave rezultatov natečaja; - višina lastne udeležbe prosilcev. 10. člen Po zaključku natečaja predloži delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti preverjene zahtevke za posojila Odboru za graditev stanovanj, ki o posameznih zahtevkih razpravlja ter na podlagi terenskih ogledov in priložene dokumentacije prosilcev pripravi predloge izvršnemu odboru skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki odloči o odobritvi posojila posameznemu 25 let prosilcu. Po razdelitvi posojil izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti objavi izid natečaja v Občinskem poročevalcu. Sporne zadeve rešuje zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 11. člen Obrestna mera za dana posojila je 4 %. Ce se posojilo odobrava za odplačilno dobo, ki je daljša od deset let, se po preteku desetih let obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %. Najdaljša odplačilna doba po tem pravilniku je 25 let. 12. člen Odplačilna doba se izračuna na podlagi mesečnega obroka za vračanje posojila. Mesečni obrok se izračuna od poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana posojilojemalca po naslednji lestvici: Če znaša poprečni mesečni do- Znaša mesečni obrok od hodek na družinskega člana v poprečnega OD na družin- primerjavi s poprečnim OD v SRS skega člana posojilojemalca v letu pred odobritvijo posojila do 40 % 10 % od 41% do 60% 15% od 61% do 80% 20% od 81 % do 100 % 25 % nad 100 % 30 % Glede na to, skupna letna anuiteta za vračanje vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja, kot bi znašala letna stanarina za ustrezno stanovanje ah stanovanjsko hišo, ki bi jo plačeval posojilojemalec za standardno stanovanje. Za izračun mesečnega OD na člana družine se upošteva mesečni OD vseh članov, ki pridobivajo dohodek. Za člane družine štejemo oba zakonca, njune otroke in»starše, ki živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. 13. člen Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev za posojila, načina porabe in odplačevanja posojil in drugih vprašanj se smiselno uporabljajo akti LB - Banke Domžale o stanovanjskem kreditiranju in drugi predpisi ter družben dogovor s področja stanovanjskega gospodarstva. VI. POSOJILA ZA NAKUP NAJEMNIH STANOVANJ 14. člen Posamezna organizacija združenega dela in druga organizacija, ki združuje sredstva po tem pravilniku v LB - Banki Domžale, lahko dobi posojilo do višine 200 % združenih sredstev v letu pred odobritvijo posojila oz. najmanj za eno stanovanjsko enoto, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da kupuje ali gradi nova stanovanja za delavce v mejah stanovanjskega standarda; - da ima izdelan srednjeročni in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; - da gradi ali kupuje stanovanja v okviru usmerjene stanovanjske graditve; - da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20 % od zneska zaprošenega posojila; - da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s proizvajalcem ali prodajalcem stanovanj; - da je sposobna vračati posojilo. Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga. 15. člen Skupna sredstva, ki jih najemajo OZD in njeni delavci ne morejo presegati višine 200 % združenih sredstev v letu pred odobritvijo posojila. 16. člen Izjemoma se lahko odbori posojilo preko 200 % združenih sredstev v letu pred odobritvijo, organizacijam posebnega družbenega pomena za občino Domžale in organizacijam, ki imajo izrazito neugoden položaj za reševanje stanovanjskih vprašanj kot so šolstvo, otroško varstvo, delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. 17. člen Pravne osebe odplačujejo anuitete, ki se jih izračuna tako, da se za odplačilo dveh polletnih anuitet uporabi 20 % sredstev, s katerimi razpolagajo, po odvodu sredstev za družbeno pomoč in sredstev za združevanje v banki. VII. POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE 18. člen Posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini lahko pridobi le delavec zaposlen v organizaciji, ki združuje sredstva v LB - Banki Domžale po tern pravilniku. 19. člen Delavec lahko pridobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini v višini do (.i % vrednosti ustreznega standardnega stanovanja, če izpolnjuje naslednje pogoje: da je brez stanovanja ali ima neustrezno ali neprimerno stanovanje, katerega površina ne dosega stanovanjskega standarda (je brez vodovodne napeljave, brez centralnega ogrevanja itd.); - ah ima najemno stanovanje, ki ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil upravljalcu oz. organizaciji, ki mu gaje dodelila; - da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20 % od vrednosti standardnega stanovanja; - da namensko varčuje za stanovanje pri banki; - da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s proizvajalci oz. prodajalcem stanovanj; - da je sposoben vračati posojilo. 20. člen Za lastno udeležbo prosilca se šteje njegova lastna sredstva, v obliki namenske hranilne vloge in stanovanjsko posojilo pridobljeno na temelju te vloge. Za lastna sredstva se ne šteje posojilo pridobljeno pri delovni organizaciji ah drugi organizaciji. 21. člen Odplačilna doba za posojilo iz 19. člena tega pravilnika se izračuna po določilih 12. in 13. člena tega pravilnika, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od VIII. POSOJILA ZA GRADNJO ALI NAKUP INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HlS V OKVIRU STANOVANJSKIH ZADRUG 22. člen Posojilo za te namene lahko pridobi le delavec organizacije, ki združuje sredstva pri LB - Banki Domžale do višine 60 % vrednosti ustreznega standardnega stanovanja pod naslednjimi pogoji: - da je brez stanovanja ah ima neustrezno ah neprimerno stanovanje, katerega površina ne dosega stanovanjskega standarda (je brez vodovodne napeljave, brez centralnega ogrevanja itd.); - da ima najemno stanovanje, ki ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil upravljalcu oz. organizaciji, ki mu ga je dodelila; - da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20 % od vrednosti standardnega stanovanja; - da namensko varčuje za stanovanje pri banki; - daje član stanovanjske zadruge; - da ima ustrezno tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega objekta, oz. da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s proizvajalcem; - da je sposoben vračati posojilo. 23. člen Za lastno udeležbo prosilca se šteje njegova lastna sredstva v obliki namenske hranilne vloge in stanovanjsko posojilo, pridobljeno na temelju te vloge. Za lastna sredstva se ne .šteje posojilo pridobljeno pri delovni organizaciji ali drugi organizaciji. 24. člen Odplačilna doba za posojilo po prejšnjem členu se izračuna po določilih 11. in 13. člena tega pravilnika, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 25 let. IX. POSOJILA ZA GRADNJO ALI NAKUP INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA ADAPTACIJE 25. člen Posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo oz. adaptacijo lahko pridobi le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega pravilnika pri LD - Banki Domžale. 26. člen Delavec lahko pridobi posojilo iz tega naslova do višine 20 % vrednosti standardnega stanovanja, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da je brez stanovanja ali ima neustrezno in neprimerno stanovanje, katerega površina ne dosega stanovanjskega standarda (je brez vodovodne napeljave, brez centralnega ogrevanja itd.); - ali ima najemno stanovanje, ki ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil upravljalcu oz. organizaciji, ki mu ga je dodelila; - da v obstoječi stanovanjski hiši z rekonstrukcijo povečuje stanovanjsko površino oz. izboljšuje stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo ogrevalnih ali sanitarnih naprav, do meje stanovanjskih standardov določenih z odlokom; - da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 70 % od vrednosti standardnega stanovanja ali v obliki zgrajenega objekta do III. gradbene faze; - da ima ustrezno tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega objekta oz. da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s proizvajalcem; - da namensko varčuje za stanovanje pri banki; - da je sposoben vračati posojilo. 27. člen 3. člen V primeru, da sta se prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaposlila pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca. II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA 4. člen Stanodajalci s tem sporazumom določijo naslednja merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanja pričakovalcem stanovanj: - stanovanjske razmere, - socialno stanje, - število družinskih članov, - skupna delovna doba (doba pri stanodajalcu), - zdravstveno stanje družine, - udeležba v NOV, - oddaljenost bivališča pričakovalca stanovanja od delovnega mesta, - doba čakanja na stanovanje, - kadrovske potrebe. 5. člen Stanodajalci lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določijo še druga merila, ki so za njih specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom. 6. člen Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj, se stanodajalci sporazumejo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določijo točkovno vrednost po številu točk, katere bodo stanodajalci uveljaviti v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. Odplačilna doba za posojilo iz 26. člena se izračuna po določilih 12. in 13. člena III. FINANČNA SOUDELEŽBA tega pravilnika, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 25 let. 7. člen X. POSOJILA ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH 28. člen Posojilo iz tega naslova lahko pridobi delavec, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu. Posojila se odobravajo za iste namene, pod istimi pogoji in do iste višine kot posojila po 19., 22. in 26. členu tega pravilnika. 29. člen Odplačilna doba za posojila iz prejšnjega člena se izračuna na podlagi 12. in 13. člena tega pravilnika, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 25 let. XI. POSOJILO ZA PRIDOBITEV IN KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 30. člen Posojilo za pridobitev in komunalno urejanje stavbnih zemljišč v okviru usmerjene stanovanjske gradnje lahko pridobi le organizacija registrirana za to dejavnost. Posojila se dodeljujejo v višini z letnim planom določenih sredstev. 31. člen Vlogi za posojila je treba priložiti program namenske porabe posojila ter eventuelno drugo dokumentacijo določeno z natečajem. 32. člen Obrestna mera za posojila po 30. členu je 4 %, odplačilna doba pa 3 (tri) leta. XII. KONČNE DOLOČBE 33. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti in se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. 34. člen Z dnem pričetka veljavnosti tega pravilnika, prenehajo veljati določila Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale (Ur. vestnik 1/75 z dne 20. 1. 1975 ter dopolnitev z dne 26. 1. 1976 in 25. 3. 1977). Predsednik Zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti DERŽIC Ivan, 1. r. N št. IS Na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni Ust SRS, št. 18/74), sklepajo temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti iz druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter druge družbeno pravne osebe in državni organi, ki imajo razpolagalno pravico na družbenih stanovanjih (v nadaljevanju besedila: stanodajalci) samoupravni sporazum o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v obCini dom Zale I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se stanodajalci sporazumevajo o enotnih merilih o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj delovnim ljudem in občanom, ki so ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bodo uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. 2. člen Stanodajalci se sporazumejo, da bodo na podlagi tega sporazuma v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev stanovanj in ostala merila sindikatov. Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji. Stanodajalci bodo upoštevali naslednjo višino finančne soudeležbe pričakovalca: Skupni mesečni dohodek Finančna soudeležba v % na na člana gospodinjstva nabavno vrednost stanovanja do 40 % 1 % od 41-50% 2% od 51-60 % 3 % od 61-70% 4% od 71-80% 5% od 81-90% 6% od 91-100% 7% odlOl-110% • 8,5% od 111-120% 10% od 121-140% 12% od 141-160% 14% od 161-180% 17% od 180 in več 19% Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne soudeležbe v primeru, če se mu dodeli stanovanje katerega točkovna vrednost po veljavnem točkovnem sistemu ne presega 70 (80) točk. 8. člen Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka za člana gospodinjstva, se dodeli brez finančne soudeležbe stanovanje: - socialnemu podpirancu; - občanu, kateremu se dodeli drugo stanovanje zaradi rušenja starega; - občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore; - v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše. Za določitev višine finančne soudeležbe iz predhodnega člena se upošteva nabavna vrednost stanovanja. Pričakovalcu, kateremu sc dodeli staro komfortno stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja, knjižna valorizacijska vrednost in vplača finančno soudeležbo po lestvici predhodnega člena. 9. člen Lastna finančna udeležba mora biti vplačana v korist stanodajalca do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, drugo polovico višine soudeležbe pa v največ 24 mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne more biti manjši kot 250 din. Občan, ki dobi od stanodajalca stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po odsluženju vojaškega roka ali nenadne smrtne nesreče v družini plača letno finančno udeležbo v korist stanodajalca v največ 24 mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne more biti manjši kot 250 din. 10. člen Finančna soudeležba pričakovalca stanovanja je posojilo stanodajalcem za dobo od 5-10 let in se obrestuje po najmanj 2 % obrestni meri od vplačila zadnjega obroka dalje. V kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo po izpraznitvi stanovanja, a najkasneje v 12 mesecih po izpraznitvi stanovanja. Soudeležba se ob selitvi lahko uporabi za popravilo stanovanja ali pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja. 11. člen Vplačana sredstva finančne soudeležbe vodijo stanodajalci v svojem skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Stanodajalci vključujejo ta sredstva v stanovanjska sredstva in se uporabljajo za gradnjo oz. nakup novih družbenih stanovanj. 12. člen Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom finančne soudeležbe, stanodajalec in prosilec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu), v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati: dobo vračila soudeležbe (posojila), minimalno obrestno mero, način vračanja posojila. Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu konkretno dobo, obrestno mero in način vračanja posojila. 13. člen Določila tega sporazuma glede finančne soudeležbe pri pridobitvi stanovanja se uporabljajo tudi za prosilce, ki so že in ki še bodo kot „mlada družina" pridobili stanovanje od stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu. Ti prosilci ob prvi pridobitvi stanovanja pri stanovanjski skupnosti ne plačajo soudeležbe, ker morajo izpolnjevati pogoj namenskega varčevanja. V primeru, ko po preteku 8 let od pridobitve stanovanja od stanovanjske skupnosti, drugi stanodajalec dodeli stanovanje „mladi družini" v skladu z jamstveno pogodbo, mora „mlada družina" prispevati finančno soudeležbo po merilih tega sporazuma, če ni s predhodno sklenjeno pogodbo finančna soudeležba dogovorjena. 14. člen Stanodajalci se obvezujejo pred podpisom jamstvene pogodbe za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja „mlade družine" skleniti ustrezno pogodbo o obveznostih „mlade družine" do skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Zlasti se je s pogodbo potrebno dogovoriti o: - rešitvi stanovanjskega vprašanja ah nakupa stanovanja v etažni lastnini ali dodelitev stanovanja ali gradnjo individualne stanovanjske hiše; - o roku, do kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje iz prejšnje alinee, o visini lastne finančne soudeležbe, če bo prosilčevo stanovanjsko vprašanje rešeno z nakupom družbenega stanovanja; - izvajanju kontrole pri varčevanju. 15. člen Stanodajalci se sporazumejo, da bodo delavcu ob upokojitvi dodelili stanovanje, v kolikor je bil delavec nad 5 let (10 let) na delu pri stanodajalcu in če je uvrščen na prednostni listi pričakovalcev. 16. člen Stanodajalec lahko dodeli stanovanje lastnim strokovnim kadrom ali drugim izven prednostne liste najnuhnejših prosilcev stanovanj, če je to v interesu delavcev stanodajalca ali v splošnem interesu občanov v krajevni skupnosti. Pri taki dodelitvi stanovanja se upoštevajo določila tega sporazuma glede plačila finančne soudeležbe. 17. člen Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naslednje stanovanje: - 1 oseba - garsonjera, - 2 osebi - enosobno stanovanje, - 3 osebe - enosobno ali dvosobno stanovanje, - 4 osebe - dvosobno ali trosobno stanovanje, - 5 in več oseb - tri ali večsobno stanovanje. Izjemoma se lahko dodeh pričakovalcem tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljanja stanodajalca. Stanodajalci se obvezujejo v skladu s 85. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih, da bo njihov splošni akt o dodeljevanju stanovanj vseboval tudi določila o prednostnem redu tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanja v zasebni lasti, katerih lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah. IV. TOČKOVNI SISTEM 19. člen Pristojni organ stanodajalca točkuje vse pričakovalce za dodelitev družbenega stanovanja in imetnike stanovanjske pravice na neustreznih stanovanjih, ki prosijo za zamenjavo ter jih uvrsti enkrat letno na začetku vsakega koledarskega leta na prednostno listo pričakovalcev. Poimensko sestavljena prednostna Usta mora biti javno objavljena, oziroma dostopna vsem delavcem stanodajalca. 20. člen Stanodajalci bodo merila iz 4. člena tega sporazuma ovrednotili s točkami po enotnem točkovnem sistemu. Točkovni del je sestavni del tega sporazuma. V. KONČNE DOLOČBE 21. člen Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. 22. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj ena desetina podpisnikov, sprejete pa so, če jih sprejme večina podpisnikov. 23. člen Podpisniki imenujejo petčlansko komisijo za spremljanje in izvajanje tega sporazuma pri Samoupravno stanovanjski skupnosti občine Domžale. Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. Kolikor ne doseže sporazumno odpravo kršitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela. 24. člen Postopek za ugotavljanje kršitve tega sporazuma lahko prične katerikoli podpisnik, če meni, da je kdo od njih kršil določbe sporazuma. 25. člen Stanodajalci se obvežejo, da bodo sprejeli ustrezen splošni akt o oddajanju stanovanj ali uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najkasneje do konca leta 1979. 26. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO O.OSTISCE Prj »Konšku« - Trojane - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE -IZBORNA KUHINJA — SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZO PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trusnoga blaga v svojih prodajalnah Sirom občine DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA I MELODIJA MINOlI čestitamo za praznik Prolivtiamo glasbena instrumente, zvočne notne tebi«. Prlporejamo svoje izdelka GOZDNO GOSPODARSTVO Domiele Občanom čestitamo za praznik TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkene elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Msjrfl09S FAMI/ TAM IZ Menfei Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokala, hotele in gostinske obrate. Be priporočamo ZAVAROVALNICA " T R I 0) L A V " Poslovne enota čestitamo za praznik In priporočamo svoje storitve EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje k valite! ne usluge in čestite za praznik E Kovinsko in »trojno podjotjo nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge —izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, -izgradnja regionalnih vodovodov, -preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi Čistilno napravo OBNOVA GRADBENO INDUSTRIJSKO POT) JETJE. nvol.".. Titova 39, p.p. 182/IV. GRADI IN PRODAJA RAZLIČNE VRSTE STANOVANJ PROJEKTIRA IN NAČRTUJE GRADI. PROIZVAJA IN SESTAVLJA VSE VRSTE OBJEKTOV PRODAJA GRADBENE POLIZDELKE Radomlje proizvaja žagan les. jediln In sedežne garniture Priporočamo proizvode AVT08ERVIS Domžale DOMŽALE čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vat druga osebne vozila, tovornjake in avtobuse OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinska konferenca ZRVS Domžale induplati — Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj - in kvaliteta. H ELI OS BARVE LAKI EMAJLI OEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije »UNIVERSALE« Domžale Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjar na — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga H* IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z deloviiči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Rad vanj u ori Mariboru in Drevesnico v Titini pri Murski.Soboti nudi gozdno seme. sadike za pogozdovanje in okrasne na sede ter storže za okras in se priporoča KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik I PAPIRNICA KOLICEVO POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrsne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo TEKSTIL TOZD o. sol. o. 61234 Mengeš Izdelujemo In prodajamo tehnične in iglaate filce ter sodobne talne obloga za pode. Delovni kolektiv čestita vtem občanom