Stav. 246 Posamezna številka 20 atotlnk V Trstu, ¥ torek 30, novombr« 1M0 Posamezna številka 20 stotinK temin xiv ihaja — izvzcmši ponedeljek — vwk dan zjutr-' »rančiška Asiškeg« 5tev. 20. L nadstropje. — Anton Požar, župnik liftvu. — Nefrankirana pisma se ne sp'«j .zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Gori« u ~ Kopriva — Duf SdinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaš* Uu L 32.— in celo leto L 60.—. — TeTeroH uredništva ^ ' J- ' s DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolic! po 20 stotink. — Oglasi sc rsCunajo v Sirokostl ene kolone (72 mniK — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 stot, osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2'J stot. beseda, najmanj pa L 2- — Oglaal. naročnina in reklamacije se po5ilj«jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Molitve v Jugoslaviji Volilni rezultati v Ljubljani, Zagrebu In Bel-radu — Splošni volilni m d v Sloveniji - Potek volitev po vse! driavs popolnoma miren LJUBLJANA, 29. Včeraj so se vršile po vsej Jugoslaviji končno vendar po tolikem zavlačevanju ustavodajne vo* litve. Pomen sedanjih volitev v Jugo* si a vi j i ie zelo velik, kajti dočim so dru* ge evropske države sicer podaljšale po vojni stare poslanske mandate, se je v Jugoslaviji ustvaril novi parlament fcli Narodno predstavništvo, ne da bi se bil vprašal narod, ali je s tem zadovoljen. Za prvi hip ni bil to velik greh in je bilo z druge strani to edino, kar se je moglo narediti, toda velik greh je bil to, da se je čakalo dve leti do razpisa yo* lite v, ki nai bi omogočile jugoslovenske* mu narodu, dc izrazi potr m svojih za* konitih zastopnikov, ki jih je poslal^ v par ament kot svoje zaupnike, svoje že* lie in svoje zahteve. Razumljivo je to* rej, da se pričakuje z veliko rado* vednostjo, kak bo izid včerajšnjih volj* tev posebno z ozirom na razne najbolj pesimistične glasove, ki so se Širili dve leti o dnevu, ko bo narod potom volitev izrazil svojo voljo, in so potihnili še le zadnje čase. po sklenitvi rapallske po* godbe. Vkljub omenjenim vestetn, ki so se dajale kot gotove, so se volitve vršile povsod v popolnem miru in redu, čemur je veliko pripomogla prepoved prodaj a* nia alkoholnih pijač tekom volitev, in sicer od sobote do torka, da se prepre* či ... navdušencem vsled zmage pri vo* lit vab proslava njihovega veselja pri vi* nu in potem po glavah naspit&iikov, in razočarancem isto narobe. Doslei so znani samo izidi volitev v glavnih mestih, Ljubljani. Zagrebu in Belgradu: izid volitev po deželi bo znan zaradi oddaljenosti posameznih volišč Šele nocoj aH pa jutri. Iz teh izidov se še ne more sklepati na splošni položaj, toda smatra se. Ha bodo sorazmerno nai* boli močni radikalci in demokrati. Na druiii strani bo omogočena na podlagi volilnega reda tudi slabeišim strankam, da prideio do kakega mandata. Za sedaj ie zelo rezko reči. knko se bodo raz? vrstile posamezne stranke v parlament tu in kje bodo iskale stikov in zvaz. ka^ti presenečenia so na dnevnem redu. Ti ko ie n. pr. zloglasni Radič, ki je svoičas izbruhal, kar ie imel v sebi nai^ boli ^tn-penega. proti Srbom in iugo= slovenski državi, včeraj, ko ie bil izpu? scen v svobodo, vzkliknil: »Žtvio regent Aleksander!« O Radiću s 316, oficijelni socijalisti s 304 in : rno srbski radikalci z 230, Izvol»eni :: komunist MiljuŠ, frankovec dr. Ko* šutić, zajedničar dr. Surmin. demokrat podban dr. Rejc in končno sam Štefan Radič. Volitve so se v Zagrebu vrnile po? poinoma mirno in ni bilo niti najmanj* šega neliubega dogodka. Z dežele doslej Se ni točnih poročil. V Befgradu si ie sralo nasproti 6 strank. Kot najmočnejša se je tudi tu izkazala komunistična stranka, ki je do« bila 1050 glasov. Za njo prihajaio rad?* kalci s 4305 glasovi, potem iugosloven* ska demokratska stranka s 3193 glasovi: republikanci so dobili 452, obrtniška stranka 313 in končno bojevniška stran* ka 176 glasov. Izvoliena sta bila dva ko* munista, dva radikalca in dva demo* krata. Iz drugih srbskih volilnih okrožii ima* mo doslej na razpolago samo naslednje izide: V niske m okrožju so izvoljen! 3 radj* kalci, 2 demokrata, 1 disident in 1 ko* tnunist; v valievskem okrožju imajo radikalci 2 mandata, demokratje, seljaČ* k a stranka in komunisti po en mandat; v požarevskem okrožju imajo demokrat*, te 3 mand*te radikalci 3, komunisti, se* Ijačka stranka in Ribarčeva (republika« nec) po en mandat; v belgrajski ok>Ii v radikalci 2, demokratje, republikanci in seljačka strrnka po 1 mandat. Ljubljan* sko »Jutro« poroča iz Belgrada, da so v Makedoniji radikalci popolnoma pro? padli in da je izvoljenih okrog 10 ko* munistov. Volilni izid v Vojvodini je tak le: srb* siti radikalci 22 mandatov, demokratje 10, Bunjevci 4, komunisti in socijalni demokratje po 3, seljačka stranka 2; pučka stranka ni dobila nobenega man* data. Splošni izid volitev v Sloveniji bi bil kakor javlja posebna izdaja demokrat* skega »Jutra«, naslednji: Slovenska ljud* ska stranka (SLS) 14 mandatov, Samostojna kmetska stranka (SKS) S manda* tov. Komunisti 6, soc. demokratje (JSDS) 6, Jugoslovenska demokratska stranka (JDS) 3, Narodna socijalna stranka (NSS) 2 mandata in prekmurska stran* ka 1 mandat. Po volilnih okrožjih se ti mandati raz* deljujejo takole: Ljubljana JDS 1, SLS 1, komunisti 1, NSS 1 mandat. Imena izvoljencev so že zgoraj navedenea. Kranjsko volilno okrožje. Iz nekaterih občin izid Še ni znan, kar pa ne izpremi* nja končnega rezultata- Po doslej nam došlih poročilih je bilo oddanih 67536 glasov in jih je dobila SLS 27.563, SKS 14.752, komunisti 11.073, JSDS 6787, JDS 4.505, NSS 2.856. Izvoljeni so: za SLS: Janez Brodar. Josip Gostinčar, Jo* sip Nemaniič, Janez Stanonik, Karel Skulj in prof. Anton Sušnik; za SKS: Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Puceli in Janko Rajar; za komuniste: Marcel 2orga, Valentin Mlakar in Vladislav Fabiančič; za JSDS: Etbin Kristan; za JDS: dr. Gregor Žerjav. NSS ni dobila nobenega mandata. Štajersko volilno okrožje. V štaicr* skem volilnem okrožju ie dobila SLS 24.058 glasov. JSDS 10.041. SKS 14.464. kom-jnfsti 5.215, JDS 4.257, NSS 2.271 in prekmurska stranka 1892, skupaj 71.191 glasov. Mandati so se razdelili tako*!e: SLS 7, JSDS 5, SKS 4, komuni* sti 2. JD^ 1. NSS 1 in prekmurska stran* ka 1 mandat. Izvoljeni so: za SLS dr. Korošec, dr. Hohniec, Ivan Roškar, Fran Pišek, Jo* žef K'ekel, Martin Kranjc. Vladimir Pu* Šenink; za JSHS Etbin Kristan. Filip Kisovar, Jože Kopač. Rudolf Golouh in dr. Milan Korun: za SKS Ivan Urek, Jo= sip Drofenik, Ivan Mermolja in dr. Bo* rtumil Vošniak: za komuniste Miha Koren in dr. Milan Lemež; za JDS mini* ster dr .Kukovec; za NSS Deržič in za prekmursko stranko Kiibai Ni naša stvar, da bi že sedaj izrekM svoje mnenie. ki n^rft ie nudHo pred* stoieči izidi volitev, ki, kakor ve/*no po* novtto poudari amo, Se niso definitivni. Velikih iznrememb gotovo ne bo. in ta* ko bi mof'i ugotoviti, da Ima SLS rela* Hvno večino s svoiimi 14 mandati, ka* ♦erim stoii nasproti 26 mandatov strank ki so i! nasprotne po svojem svetovnem naziranju. • • • OmačKa fv^Htičnih stran*. = g oslov, demokratska stranka. SKS = Sa» mostotna kmetska stranka. SLS = Slov. ljudska stranka. NSS = Narodna socf* 'atistična stranka. JSDS = JtifrvOoven* ska socijalno demokratska stranka. Amnestija pol'^čnlh deli V t — Radić Izpuščen na svobodo ZAGREB, 28. Regent je podpisal ukaz o obširni amnestiji, ki vsebule tudi mnogo političnih deli k tov. Amnestija vsebuje tudi taka kazniva deiania, ka* terih je bil obtožen Štefan Radić. Na temelju tega pomiloščenja je predsed* nik sodiSča VajiČ danes ob četrt na osemnajsto uro naznanil obtožencu Ra» diču amnestijo, ter mu javil, da je od* puščen na svobodo. Ko ie Radič to čul, ie vzkliknil: »2ivel regent Aleksander« in takoj odšel na volišče glasovat. D* Annunzljn se Vita sednjl dn Italijanska vlada sklenila nastopiti silo* ma za izvršitev rapallske pogodbe? REKA, 29. Čim se je na Reki izvedelo, da je bila rapallska pogodba odobrena od italijanske zbornice, je začelo med dosedanjimi gospodujočijmi krogi silno vrenje. Dočim mirno reško prebivalstvo nikakor ne skriva nekake dobre volje, s katero je navdahnjeno, odkar mu je dala jadranska pogodba vsaj nekoliko upanja, da bo morda vendar enkrat od* zvonila D'Anmmziju in njegovi kliki, so se silno razburili tukajšnji fašisti, ka* terih upi, da bi priključili tudi Reko k Italiji kljub drugačnemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, so bili tudi p oko* pani v S. Margheriti Ligurski. Pri takem skrajno nervoznem razpo* loženju so sldicali reški fašisti shod v gledališču »Fenice«. Nastopili so pavadni govorniki Corrado Zoll, stotnik Host Ven turi in še nekoliko drugih. Vsi so naglašali da je £a Reko rapallska re* šitev nesprejemljiva in da moralo biti Rečani pripravljeni na vsako eventual* nost, ako sprejme rapallsko pogodbo še italijanski senat, kakor je že storila po* slanska zbornica. Za ta slučaj se zahte* va »splošna mobilizacija« in »vojnaa. Dočim pa se odigravajo te manifesta* cije, katerih je tukajšnje ljudstvo precej vajeno, se zagotavlja, da se zbirajo na italijansko*reški meji močni oddelki vladnih čet in orožnikov. Vsled tega se splošno sklepa, da je sklenila it ali j an* ska vlada, da prisili z orožjem D'Annun* zija, k spoštovanju rapallske pogodbe. Ker gre tu tudi za zadevo, k! se tiče iz* ravno njene časti kot države, bi moglo priti tudi do krvavih spopadov, katerih uspeh pa ni dvomljiv. Pračakujoč svoj »sodnji dan« pa je iz* dal D'Annunzio nov proglas pod našlo* vom »Saluto italico«, v katerem napada po svoji stari navadi »izdajalsko uradno Italijo«. Medtem pa je prebivalstvo vendar zbegano in pričakuie željno Svojo reši* tev izpod D'Annunzijevega jarma. Tem bolj velja to za nesrečno prebivalstvo Raha in Krka, ki ima glasom rapallske pogodbe pripasti JugoslavijL IZ ČEHOSLAVIJE Kriza čehoslovenake vlade premagana PRAGA, 29. Vladni zakonski načrt o pomoči državnim uradnikom, ki ga je bila pred nekoliko dnevi zbornica od* klonila, je bil potrjen od senata in za* tem tudi od zbornice v drugem Čitanju s češkimi glasovi in z nemškimi proti glasovom komunistov. Vsled tega nI srttjel predsednik Masarvk ostavke H* nančnega ministra dr. En2lisa in vse na* de so, da ostane dr. Engliš na svojem mestu. Shod desnih čehoslovenskih socijalnih demokratov PRAGA, 29. Shod čehoslovenske so* cijalnedemokratične desnice je bil otvor* i en včeraj pod predsedstvom poslane* Nemca. Prisotnih je bilo mnogo tuiih gostov kot Vandervelde, Huysmans. Trvelstra itd. Poslanec Johanis ie ugo* tovil v poročilu splošnega izvršilnega strankinega odbora, da šteie stranka danes, po razkolu, več ko 280.000 članov. Fuzija in Poljska PcllsKa 9 sfcrtaii rabi usode pogajanj Z 8 !J!jO VARŠAVA, 28. V zmislu izjav min> strskeca predsednika Vitoša je posla1 knez Sapieha, minister za vnanje stvari čičerinu in Rakovskemu, komisar i ema sovjetske republike, sledečo zrakoiav-ko: Po obnovitvi pogajanj v Rigi je na* sla delegacija sovjetske vlade za potrebno posluževati se taktike, ki ovira znatno potek pogajanj. Neutemelieni protesti se ponavljajo z nastojanjem s strani delegacije, kar da misliti, da je temu namen zavlačevati pogajanja v brežkončnost ali jim ugovarjati v pro* pagandne isvrhe. \1sei 'to stvaria ne"o* tovost ln bi znalo imefi slabe posle^ce za uspeh pogafanj. Poljska vlada odbije odločno vsa acitania. kj se jih deJaio, če? da se nI držala premirnih pogojev, ter nribiia obenem, da ne more dovoliti. *** bi se mlrr-^na pogajanja, ki so se začela v že?tf da M se napravil konec volni, iz* rabHafa v «*mge namene. Nasnrotno te^ mu. kar dela Rusija, Je pollska vlad« d©mobWHrj»Ta Že sedem letnikov in s'-cer v prepričanju, da bodo ostale mori zadostovale, da se podpre IzvriHtev ft» razvoi r»*ebodne£a miru, ki le bil nredlagalo s franco=Ve strani, "oi se Grški odregne^o dobički sevre^ ^ke notJo^be: Smi^nn. Trnki i i in sever ^»i obal Marmarskega moria. H^oda bilo v; n^frebno poskrbeti za izpraznitev, M se Konstantin nnrl na čelu svoj r^t. Zraven te'Ja bi bilo treba izročiti v roke novib zavetnikov, ki bi ^e mo^li za nio brigati a drugo Turči'i, to bi pomenilo nre^^ed sevreske -torrodbe. Lord Curzon razlaga nato an* ^-esko stališče, naj se snreime Konštan* f«ttr»v povratek s tem. da se od Grške resna lam«^a. Vsi uradi in tudi tisti, ki so nanrtieni od se bodo morali odnravitl. no* posoiilo se r»e bo moglo podnfsari ^-er nadzora grških dolgov ni nobena ^''"'a nI sodelovati ?e se ne bo smelo s^'enit? brez r>oobla«H!a zaščitnih dr* MM Grško lr» Turčiio se ne bo •sfne1 skleniti nikak snoranim cilede cno^n^b ozemp" brez Vrhov* nega Sveta in Zveze Narodov. Grof Sforza v Parizu PARIZ, 28, Danes predpoldne ob 10 ve prispel gfoF Sforza na lionsko postajo, kler so ga pozdravili grof Bonin Lon* fare, italijanski poslanik, in osobje po* "^nstva in konzulata. Obveščen o želii francoskega predsednika Milleranda. da bi se pogovarjal ž njim. se je grof Sfor* za nodal v elizejsko palačo, kier je imel 7. Millerandom prisrčen pogovor, ki ie tra ?al pol ure. Opoldne ie grof Sforza zor»et odpotoval s severne nostaje, po* zdravljen od Bonin Longarea, uradni? kov in novinarjev. Grof Sforza v Londonu RIM, 29. Posebni poročevalec agen* cije Štefani v Londonu brzojavlja 28. t. m.: Grof Sforza ie došel nocoi. Na kolodvoru so ga spreleli lord Curzon in markiz Iraneriali, italijanski poslanik in druge odlične osebe. Po posebnem raz* govoru z lordom Curzonom na kolo* dvoru se je podal grof Sforza v hotel Claridge, kjer ie gost angleške vlade. Tudi en francoski dostojanstvenik ie bil prišel na kolodvor pozdravit grofa Sfor* zo. Francoz mu je naznanil, da ga želi Levgues videti jutri prednoMne, ker je francoski ministrski predsednik primo* ran odpotovati opoldne v Pariz k raz= pravi ki se bo razvila v zbornici. Lev* gues se vrne v London v sredo. Dolo* čilo se ie že bilo, da se bodo ta dva dne* va vršili italitansko * angleški razgovori, kakor so se bili vršili že angleško * fran* coski. Minnisirski predsednik Leygues zopet v Parizu PARIZ. 28. Ministrski predsednik Ley* gues je sklenil podaljšati svoje prebiva* nje ▼ Londonu do jutri zvečer. V Pa* riz se vrača, da bo prisostvoval v torek seji poslanske zbornice, pri kateri bo go; tvoril v ^vprašanj u t>bnovitve diploma* tičnih stikov z Vatikanom. Francoske vojne ladje na poti v Pirej TOULON, 29. Križarka »Ernest Re* nan« je odplula včeraj v Pirej. Pripra* ve na oklopnici »Lorraine«, ki je name* njena istotam, se nadaljujejo. Irci za svojo svobodo Slnfajnovcl nameravajo zanetiti borbo tudi v Londonu Tabori za sinfajnovce DUBLI*N, 27. Organizirajo se tabo« rišča za internirane irske republikan* ce. Internirani bodo podvrženi isti vla* davini kot vojni ujetniki. Samo v Du* blinu je bilo pretekli teden 300 aretacij. Včeraj zvečer sta bila ubita v neki za* sedbi dva vojaka in dva vojaka in en oficir so bili ranjeni. LONDON, .29. Nadaljuje se pridna organizacija številnih taborov za ulov« Ijene sinfajnovce. Strah v Londonu pred SinfajnovcI LONDON, 29. Razen grozilnih pi* sem, ki so jih dobili nekateri ministri, so odkrile zadnje preiskave na Irskem listine, ki kažejo jasno namen sinfaj* novcev, da bi prenesli borbo v London. Angleška policija je ukrenila vsled te* ga stToge mere previdnosti, posebno na obeh koncih Downing Streeta in Charles Streeta. Bili so postavljeni ploti vi* soki 8 Čevljev, da bi se v slučaju potre* be prenrečil pristop k tem prometnim žilam. Posečanje parlamentarne zgradbe je občinstvu začasno prepovedano. Go* vori se, da bi znal biti prepovedan pri* stop v parlament tudi ob času zase'*«* nla. Ena zarota bi se bila imela izvršiti dne 29. novembra. Sinfainovski načrt je predvideval številne avtomobile za prevoz bombašev, ki so imeli raznesti razna poslopja. Anglija umeknila čete Iz Gdan«kega GDANSKO, 29. Angleške zasedbene čete so zapustile Gdansko. Zaroka sijamskega kralja RIM, 29. Sijamsko poslaništvo pri Kvirinalu javlja agenciia Štefani: N. V. Raina VI., kralj sijamski se je zaročil z N. kr. V. princezinjo Valabhe Devi, hčerjo N. kr. V. princa Naradhipa. Kralieva poroka se bo vršila prihodnjo pomlad. ____ Nemčija in tirolski Nemci pod Italijo BEROLIN. 29. (S.) V pisanem odgo* voru, ki ga je dal dvema poslancema, za* nika minister vnanjih stvari von SI* mons. da bi bil nemški poslanik v Rimu poslal civilnemu gubernatorju Trentin* ske Bcnečiie, senatorki Predaro, pismo, v katerem da je proglasil položai Nem* cev na južnem Tirolskem za zelo do# ber. Minister oznaČa besede, ki iih je izrekel v državnem zboru, kot izraz sen* timentalnosti. Simons je naložil nem* škemu poslaniku v Rimu, nai izroči italijanski vladi noto, v kateri se izjav* lja, da je v svrho pomiritve nemškega lavnega mnenia smatral nemški minister vnanilh stvari za potrebno iziaviti, da se odnošaji med Nemčijo in Tirolci ome* juieio na navadne moralne stike, da ie treba sedanje meje Italije priznavati ln da misli nemška vlada sporazumno z italiiansko, da mora imeti južnotirolsko prebivalstvo posebno vladavino glede njegovega jezika in njegovih običajev. Ruski besuncl In JMavlia To je žalostno poglavje. Nas tukaj sicer ne zadevi je naravnost, pa vendar se nam vsiljujejo trpke misli o tem pro« blemu. Naravnost bodi povedano, da nam je neumljivo. Čemu Jugoslavija redi tiste begunce? Ruski begunci so poveči# ni ljudje, ki so s svojim vedenjem, 9 svojo korupcijo Izzvali v drugače krot* kein ruskem narodu revolucijo. Tu so mogočni gospodje generali, ki so po pruskem vzoru surovo ravnali z vo* iaštvom. Tu so industrialci in finančni* ki, ki so se smejali ljudski bedi. Tu 90 veleposestniki, grofi, knezi in baroni, ki so kmeta šteli med -»fundus instruetus« ter se prepirali ob čajnih večerih, da 11 ima kmet dušo ali ne. Tu so visoke da* me, ki so živele tisočkrat boli v »moči teme«, nego zanemarjena ljudska mno« žica. In vsa ta falirana banda, nevredna ruskega imena, pač pa vredna svojih pa* riških protektorjev, ves ta gnoj velike ruske rane, se vliva zdaj čez Balkan k a» kor oblak kobilic v letu katastrofe. In Jugoslavija, na čelu ji dični Vesnlč, si smatra v čast, da izdajski Franciji na ljubo prehranjuje sedaj iz lastnih zalo« celo jato teh brezkoristnih trotov. Ml tukaj kličemo javnemu mnenju v Jugos slaviji: »Pošljite v Pariz Vesniča in nje« govo klientelol« Če ie Franciji pri src« usoda teh ljudi, naj jih prevzame ona sa« ma v svojo oskrbo. Enkrat ste izdajski Franciji že pokazali zobe: ko niste ho» teli na hlapčevsko vojno proti Rusi j L Pokažite ji še v drugič, da imate tudi glede beguncev svoje nazore in svoj« interese. Interes jugoslovcnskega Ijud« stva ie večji od interesov francoskih mir Hjarderjevl Mi smo prepričani, da je med ruslrimi feegunci le malo dostojnih bi pomoči Vrecmih. Prepričani smo, da za bodoče odnošaje do ruskega narod« ti liudje nimalo nobenega pomena, ra^ če bi ga tudi Imeli: prepričani smoi da »MJJUs Ud i« 91« V. fre bodo poznal hvaležnosti; degenerik jani so in se bodo samo aristokratski* pomilovalno smejali naivni Jugoslaviji, ki jih je krmila ta »božji Ion«, dočiro vedo sami da z lastnim delom ne morejo zaslužiti niti neslanega kropa. Če so se kateri izjemoma oprijeti poštenega dela, «iaj bi bila izjema zanje, ker »delavec je vreden svojega plačila«. Vse zdrave po« Stopače pa naj Jugoslavija posije eks* presno Francozom, ki imajo okus za to! Ali pa naj jih odpravi kar čez mejo k njihovim zaveznikom, dičnim Madža? rom. Jugoslovenska javnost se mora za* sedati, da prehranjevanje brezdelnih po* ^ropačev draii ljudske množice in draži ♦udi ruske sovjete. Zatorej vam Se en* krat kličemo tja čez meio: »Pokažite fcobet« ___čič. Domafe vesti Poroka. V Škcdsju se je poročil vccrc.j g. Franc liancm, učitelj na Katinari, z g.eno Piermo Godina, iz > -ir.ru> dcrtHite dnižčiu Bcrdonovo. Mi^idi, 3*xLebuđj£ dvojici askrenc čestitkel Ali fe ta nalog* sprevodnikov m orožnikov?! Freicii srno: V nedeljo »te se odpeljali iz Trsta z ::utranjir» vlakom faino železnico (v četrtem vagonu) dve Slovenki proti Nabrežini. Sedeli ste v .kotu rn mirno čitali i-Edinost*. Eni teli dveh žensk fc fe približal sprevodnik te jo rpraial, kam da ^re? Ozrl se jc {gori na polico, a azrši gori znalo skatif©. v kateri je bilo — da ali ne — 3 kg raz-aih stvari; jabolk, pomaranč, popra in česna. Pograbil fe škatifc in rge te stvars razmetal, Sprevodnik jo odšel, a takoj na to je prišel v voz o-ozoik, ki je drugo Slovenko apostrofira!, kaj da čka.? Ker pa jo v lem potožila li*t poleg sebe na klop, je poišči tja in p vzel list. Prvo imenovani oaftinki pa je iztrgal Hst kar iz rok, veleč osorno: s Tu se ne sme citati slovensko?« Ena na^ink .nu fe odgovorila: »Ni biio le nikjer objavljeno, da se ne srne slovenski čitati.« On na to: =Ni do-vo^cno, e proibitof« Zavedna Slovenka ga je zavrnila: — to fe svoboda?! Povrnite mi 20 *to-imk, Icer ja.z sem moral« plačati list?« On: »Pa-4ero donuiru da inačica!« In odšel iz kupeja z . Edicv&tjo- v roki. Drugi potniki pa to povedali, da je zanaj Ust. Neki ^Oo-pici, ki je štulu na hodniku, pa jc rekel: >.Če bi bila osa tam notri šzpre^ovorila le še par besed, bi bila morala izstopiti in ne bi imela se voziti dalje«. — Najprej bi vprašali: ^Jc-li naloga sprevodnikov, da pregledujejo ljudem njih stvari in razmetavajo tuio lastnino?! Urugo vprašanje pa bi naslovili ne gg. Sforra in Giolittija in vse ti sto italijanske liste, ki -edaj jjovorc sladke besede: kako nai pride do /bližanja in pomirjcaja? Marc-li ob takem postopanja javnih funkcionarjev in celo tudi organov javne varnosti naše ljudstvo c :aupaci»_-m gledati v bodočnost, more-H priti do zavesti, da bo mo£lo odslej živeti mirno življenje v zares Liberalni, pravični, demokratični — modemi državi?! Če se take stvari dodajajo na zeleni ve:i prvih tre-Botkov, neposredno po slavnem sporazumu: če»a morene pričakuv?.':. čemu se moremo nadejati 23 bodočnost?! Prosimo tukajšnje, v to poklicane jinrielje, naj ta naža vpra^inja dado Iočdj prevesti in jih predložiti Slorza in Gfollttil Zbližan je in zbliževanje. Laška javnost rade po-fantazira tumtam o zbližan j u laške in slovenske narodnosti na zasetKrneiri ozemlja. Ta beseda fena lo to vrednost, da vsebuje priznanje našega bitja. Ko se jim ni posrečilo, da bi pred svetem in pred laško ravnostjo pota j ili na£c tisočletno bivanje na tej zemlji, pripomvajo sodaf, da smo! Dmgače pa ni tista beseda o »zbližanju« čisto nič vredna, Prihaja nairre-č i« neodkritega srca žn — povejmo brez ovinkov: znači v domači govorici t-poi-tali-ja^Čenje«. Tako se razume vsak Italijan, javen funkcijo tiar in časnikar, fašist in socijaKet, mlad m star, kristjan in pozidr/ist. Slovenci so vsemu «vetu odveč, zdi so vsem sosedoti, da sam večni Bog ne ve, k;.k o ta kdaj so mu Slovenci smuknil' iz stvaritcljnc roke ter so vsedii tod naokrog, v nadlego bližnjcnm. Dobro bs bilo narediti v Rimu •pokorno procesijo, na čelu ji kardinal De Lai. bos in r vrvjo okrog vTtlu, da bi 5e ta nadloga pretegnila kam proč s teb dežela. Pod Nemci, ko nas je bilo se največ, so nam rekli: ^Glejte, kako malo vas je. Najbolj pametno napravite, če pozabite, da *te bili kdaj Siovcnci in da postanete trdni Nemci, potem nam ce boste več napoti.« Zdaj, kc nas jo Se manj, si od začudenja, rujejo kic: vZa božjo voljo, kaj ete ie zmerom tod okoli?! Ali sc vam ne zdi smešno? Poglejte vendar okrog sebe! Saf vas mora biti strah! Pa mi vas radi imamo; *anvo pustite svojo trmoglavost, nehajte hrti zavedni Slovenci, približajte sc nam! Med nami je brezno, ki rpu pravljica pravi z narodno it . Mi ne moremo na oni kraj, pojte vi na la kraj ^n pili bo-iio večno bratovščino: čgalite, fraternite, liberte. Se pa nočete, poleni bo šiba pela vse drugačno jesen?. Takr. jc beseda moderne Evrope o rzbližanju*. Tak je rezultat vpitja o t Jčiti malih narodov! Aristokracija narodov plese ples dervišev. Slovenci pu. mirno modrujemo tako-le (saj drugi ftak ne čujejo): Cez. bre2dne;. ki se Lliee -aa-vednotl.', tu<£ mi ne moremo in noCcnio. Lahko pa. se naredi trden in varen most. Tak most bi bil odprava uacijonalnib privilegijev, enakopravnost in spoštovanje tudi nuScga jezika in naiik posebnosti povsod in dobesedno povsod. Mi bi ta TOO'f gradili, toda materijal Ima to — vil« Čič. Našim društvom! (Ponatis iz Mladike- .1 Mirovna pogajanja v jadranskem vprašani« so zaključena Pol milijona Ju^oslov enov jc priklop! j enih It^liiL Slovcccem in lir-, atom iz GodLkegj, Tržaškega, iz Istre iii Vipa-.oke^a ter postenjskega okolica je u-icjecjo, da aiorafij bivati loeeni od svojih saplemc-;4akov. — Nujna ptreba je, da fe vsi tesno združimo. Pestimo vse fadikovanje tn iskanje krivde. Pojdimo nemadoma na pozitivno delo. Pred vsem kličemo na&tm droitvooi, naj se zavedajo položaja, naj pričao z delovanjem. Društva, ki so S3 doslei ▼ mak y L) Jk\]mS, ; m ntiMjije v trn »Zt». aab«. Ha£a kuHoma droitv« naj U M zđhs&a. v »Slov. krič «oc. Zveza« v Gorki gospodarska 8tva in zadruge t »Gori5%š Zve« faapodarskib društev. Zborovanja izobral. druitev v Maribor.? je sprejelo resolucijo, aa) fie orfMizirajc tm mladeniči in možje poton bobreževaimh* telovadaik la pevska drvitev. To ri(olici|i) monmo krepko k odločno inetd V orfnlMdil fe moč. — V Mirih gojim Sfebc« m de svete stvari, ^efceaee te rreslebo do a*> tevteakcg* jedkat Z domačim yfj«m te pradaven? dvignemo v ljudstva narodno nevest in nnrodal ponos. Širimo povsod slovenske časopise in knp^e. Mno&o zdravega berila je na razpolago v našem >Katoi. Tiskovnem Dru£4vu* v Gorici, Se-ziie prje postalo sedaj ie bolj nevarno. Potreba časa narsknje, da se s podvejeao aUo postavimo v braa proti komunizma in avegovema razbitjeaja. Svoboščin glede združevanja in obdržavanja shodov poslužujmo se tudi mi! Ljudstvo aiče prilike, da zamore v javnosti obrazložiti svoje potrebe. Dajmo mu priliko za to na shodih Kmečkih Zvez«, na zborovanju naših društev in zadrug. Tako spoznamo vedno bolj težijo svojega ljudstva. S požrtvovalnim m neumornim delom pokažimo, da nam bije res srce za obstoj in razvoj našega Ljudstva J Proč z vsako malodaiaonfjo! Naia teftilev je odvisna od natega dela. Zato posumi Vedno m povsod pa povdarjajmo, da hočemo tudi kot italijanski podaniki ostati zvesti m zavedni Slovcaci! To stališče bomo morali zastopati večkrat, morda celo napram oblastim. Ločevati moramo dosledno med državnostjo tn narodnostjo. Torej tudi kot italijanski državni podaniki — bodimo remi te navdušeni Slovenci! Čehoslovensko-italijanska konferenca. V nedeljo se >o otvorila v borzni palači eehoslovenska«italijanska konferenca, ki ima nalogo končnoveljavno urediti trgovske odnosa je med obema državama, ouaciaje-, ki so se bili uredili začasno že meeeca januarja v Trstu in aprila v Gradcu. Takrat se je bil odkazal Ćehoslavijl hangar 55 v luk: Emanuelc Filiberto do konca tekočega leta. Ta hangar pa je posta! pretesen za čeho?Iovet»ki to-ver. Cilj sedanjih pogajanj bo, da se odkaže Čeh os Tove no m ob-širniejli prostor v presti luki ,ki bo služil edinole njihovi rabi. Je pa Se drugo važno vprašanje na dnevnem icdc. Čehodavija sc posl*tži:,e tudi ham-durškega pristanišča. Ta pot j® v loitko ugodnejša za njo, ker je transport po reki Vlt.iv! približno štirikrat cenejši kakor Železniki transport preko Ncinike Avstrije v Trst. Trst Ima pa prednost, da ie za trgovino na vzhod priklfa.fT gospod. Ljubosumnost ga je pripravila, da si jc izposodil od prijatelja samokres ter čakal u-bogo Horackovo. da jo ustreli. Ona je stanovala v tati hišt kot Morcovicb. Ko fe včeraj popoldne gla po opravku z doma, jo je dijak zapazil in ustrelil v trebuh. Nesrsčnico so prepeljali v mestno bolnico v jako opnsnem stanju. Napadalec jc bil aretiran. ZnstrnpMev n f^r— Včeraj popoldne je bil sluiburoči sdravnik rešilne postaje telefonično po-klican v ufico Gmnasika it 744. V omenjeni hiši je stanoval v podstrešni sobici aeki Ugo Bedinello, 76 let star. Siromak je imel v svoji sobici peč, ki se jc kurila s plinom. Bedinello je iel včeraj popoldne za par ar spat. V peči fe pustil goreti plin. Ko je starček dobro zaspal, ga je naenkrat prebudil atrašSB pok. Plinova peč je eksplodirala, Bedinello se je zbudil m takoj »pet pas pa L, oziroma — padel je v omotico valed pisna, ki ga je bfla cela soba polna. Ko so drugi stanovalci hiše stišali ta pok, so prišli pred njegova vrata in začeli klicali siromaka. V sobi je sat slo vse tiho in mimo. To &e jc ljudem čudno zdelo m vdrli so v stane vanje. Takoj so spoznali Jcaj sc je v bobi o-digralc. Odprli no bitno okno in vrata, da je prišel svež zrak v sebe. Zdravnik je težko spravil Be-dinelia k zavesti. Pes {o je ugriznit. Jolaada Fragiacc-mo, 10 let stara, stanujoča v ulic: Ecoooao št. 8, je šla včeraj zjutraj v šolo. Med potjo jo t® neki veliki pes hu* do obgnzel aa desni nogi. Pripeljali so jo na rešilno postajo, kjer jo je zdravnik obvezal, nato jo pa poslal v mestni fizalcat. Velik požar. V nedeljo zvečer okoli polnoči je izbruhnil požar v bližini Punta Sottile. Požar je nastal vsled neprevidnosti težaka Ivana Pizzamusa, k> je na seniku kadil cigareto. Pi2zamus je bil malo vinjt?xi ki eanpal % goreio cigareto v roki. Senc se je naenkrat vnelo in tndi poleg senika ste Ječa btša jc bila kmalu v ojaja. Zgorele so štiri krave in en prešbč. Skoda znaSa 65000 lir, n ca varovan a je samo hiša za malo svotico. V ognju je našel grozno smrt tudi težak, ki jo pofar povzročil. Ne-sreSaeŽ je bd 57 let star. Prepojeni tatavi. Včeraj zjutraj je pričel na poii-csjsko okspontvro v ulici Muda vecchia G vido B«lien, laataak skladišča m«asufakturnega blaga v ulici Gaileria št. 39. EeHeo jo naznanil policiji, da so ponoči neznani vlomilci naredili veliko luknjo v vrata, ki vodijo v njegovo skladišče. Pri delu so morali btti prepojeni, kajti odnesK niso niti najmanjše cunje. Nočna aapada V nedeljo ponoči jc bil napaden *idnr Fraac Fusa, ki se je vračal domov k Sv. Jakobu. Na mestu, kjer se uKci Moim a v en to m del Pozw sdntian, ga je napadlo pet neznanih mladeničov. Napadalci so oou vzeli listnico, v kateri je imel malo denarja. Fusa je začal kričati Dopisi h Nabremne: Na Frankovič-Rojče^i eratbi co nabrali svafcjo 90 fir za Godb eno društvo v Nabrežini. za kar sc fbn odbor iskreno zahvaljuje, lajata. Izjavljamo, da gospod Filip Kavči« ml. s Razdrtega nI bil pisec dopisa iz Hreaevic, kjer jc bilo napadeno županstvo, — Uredništvo, VeHk požar na Malem Brdu pri Razdrtem. Dne 26. t. in. ob 2 popoldne se te vnel požar pri posestniku Matiji Lenarčiču. Na lic« mesta &o prihiteli gasilci iz Hruševja, ki je bilo vsled odsotnoeti načelnika pod dobrim vodstvom podnačelnika Iv, Šabca. Gasilcem, ki so sodelovali v velikem šte-vdu. in drugim osebam, ki so prihitele na pomoč, Se je zahvaliti, da *o ogenj ni razširil na sosednje hiše, s slamo krite, in na vso vas, škoda so ccna približno na 50.000 ih ; vendar se je rešila živina, o-prava, orodje in listnica. Ogenj je bil pogašen ob 8. tiri zvečer. Na naslov okrajnega šolskega sveta v Gorici. Iz Rihemberka: Naša štirirazrednica — aH, bolje bi ji pristojalo ime: rcorazrednica — jo v kaj žalostnem stanju. Že na zunaj se kaže to sicer lepo poslopje precej zanemarjeno. Okna so razbita in vse v neredu. Kaj še le znotraj! Otroke vidiš sedeti — po tleh. Prihajajo k pouku ob vsaki uri. Književnost fn umetnost Pesmarica. Zbirka narodnih in dras gih pesmi. Tiskala in založila Narodna Tiskarna v Gorici 1920. V tej dobri knji* žici je zbranih 142 narodnih in neka} drugih pesmi. Zbirko je priredil Gori* čan, kar se vidi takoj ob prvem pogledu v kazalo: vse bolj znane goriške pesmi so v njej; vendar se je oziral na vse Pri* morsko. Pesmi opevajo dekle in ljubico^ planine m bele eeste, veselje in vince, nagelj in rožmarin, vrtec in gozd, noč in luno, fante in vojsko. Poleg narodnih pesmi so zastopane tudi umetne po Vodniku, Gregorčiču, in Jenku, Vilhar* ju, Stritarju in niti nagrobnic ni priredi* telj opustil. Prav veseli smo zbirke, ker ljudstvo, zlasti pa mladina, potrebuje take pes* marice. Založništvo pravi v predgovoru: V teh žalostnih, v begunskih bara&ahj in strelskih jarkih prebitih vojnih letih se je izrabilo seme nase prej tako cves toče domače pesmi in ponekod se seje ljulika v našo zemljo.« In zares! Mla* dina zapoje le prvo kitico, druge več ne zna, nato si besede sproti izmišljuje; tu pa tam pa laško poje. Nadalje pravi založništvo: »Zato smo izdali to knjiži? co, da bo naša mladina vedela in ohra* nila, kar so nam izročili očetje in naših očetov očetje; da bo sprejeto dedščino nezmanjšano zapustila svojim sinom in bodo ti sinovi pojoč pesmi, porojene iz src njihovih dedov, se spajali ž njimi in i se pojili s tisto silo, ki je branila in o? i hranila našo zemljo in naso besedo in ki bo tudi sinovom pomagala kljubovati in prenesti vse so-vražne viharje.« Želimo, da se razširi knjižica po vseh vaseh in selih in da jo mladina pridno prebira. Naročite jo več iztisov skupno pod go* renjim naslovom. in krčmorjera javljava, da srft odprla zalogo istrskega vina v Divači fit. 58 jaJ postaji Bizjak io Vcžaaver. DRVA £z> kurjavo, vsako mso&no, kupuje ta pinuj 90 najvišjih cenah Itsrd trfiovmi .Jaokote Kette. Opčine, 603 KRONE plača vedno par cest. več ae£o vsak drolji kupec, edinole Alojz Pa vb, trgovina Piatai* Garibaldi žt. 3, telef. 3-29 (prei trg B«iera). toii) ■■ 1 | ■ 1 i. . 1 1 1 1 ■ 1 ■ KSOJACNICA Avgust Stular, u2. S. France«©*. D'Assisi 5t, 34. III, nac!. t« dabroznaca krojačnica v Trstu. 3S3 LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in tesra rujavi ter sealskin za itole, ee prudajajo po ciafcj ceni. Ustrofenie. Izdelovanje in barvaaj« ko#5. kovin se izvriojc z jamstvom. TRGOVINA KO tUHOVIN V VIA GATTEIU 32, TRST. 644 TRGOVSKI pomočnik, izurjen v maniinkrturi, sps-ceriji in želcznini išee slurbe. Sprejme k®r-ko temu enako rfuiko. Ponudbe pod oTrgovekd p ornočn j k-j na upravo, biŠ KONJSKE žeblje, stole za ifcostilao, tehtnico za tr. govcc, prečne 2ajJo in pile za 2afce( izna v veljkt zalogi B. Dahič, Trrt, Via Fontiina, vhod v u? Fabio Severo, hi5a Mankoča. <»2© REDKA PRILIKA! Veliko, iepo obddaao posestvo na ravnini bEzu Kamnika pri Ljubjaoi k? 3 kilometre od žalesnisko postajo, se v»led rodbinskih rarmer takoj proda. Posestvo obsega 28 oralo, zaraščenega gozda ter 20 oralov njiv tn travnikov, poleg tega 2 prštJični hUi z gospo^ dorskimi poslopji Cena 120.000 lir. Prekupčevalci izključeni! Nat&nenejSa poj&saiia se dobrp v hotelu Gržina, Št. Peter ca Krasu. 62£I MOIHSTKA (prci ul. Ales^andto Volta 2}. nazar» nja, da se je preselila v ul. Cologna 13, I. na kdor želi nabaviti ilobiozna^ aega vina iz kopeisfcega okraja, naj se obrne do Kmetijsko« vrtnarske In gospodarje za* druge, podružnica Koper (t11 fTStaje - telefon 39). J— — plača vedno par cnt. več nego vsak drug« — kupec, edinole — Alojzi! P ovil« trgovina Piazza Ga-ribaldl it. 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlef*) (25 i i DAROVI Rofftflskcauft £ Sokolu« darujejo ^kratic^h kričačl 5 L, ker ce fe kraSlrf lovec izneveril zajčjemu iovu. Denar hrani blag-jnij^, CM porir. pri Sv. Ivama izročili dediči Trobae 30 L po volila pokojnega g. Trobca. Srčna kvaia! HALI OGLASI m računajo pe Q stotink bt^dc. — pristojbina L 2— Debel« Črke 40 slallnk be«*da Nafaufte pristefbiaa L V—, K4os Hče a!a*bo plača noiavšcn* ctML v na pomoč ki roparji so pobegnili. Okradeni je prišel na re&ilao poatajo, ker £a je eden ismed tolovajev udaril po glavi Zdravnik rešilne postaje je dognal, da }© dobil Foaa udarec z boksarjem. — Okoli treh s^vtraj ict« noči Je bil napaden v «Hci Mola a vento U2ak Jote* Miklavže. Roparji so fa. napadi v bližini megore hiie. Skoro gotovo so WU mki reprji kot v prvega »ludaju. Tudi Mi-Uavciča so pobrali denar, nato pa pobegnili. Oba ropa sta t4ia na zmaj ena, policiji. Pretep m»d Slvvtaci In failsti. V nedeljo zvečer okoli desetHi se Je v n«ki gostilni v ulici Udiae odigral osaihaa pretep. V gostilni je sedelo pii eni mizi par delavcev, ki so bfli zapisani v društvu fašistc\', pole* te mize pa fe bila druga, ki so za-j sedli slovenski delavci aociialisti. FažistI so zacelil gledati po strani svoje £cstitai£ke sosede, k^r ifti s-ovorili svot matemi jezik. Zaćeli so jib zba-dati in peti laike pesmi. Slovenci so jim odgovorili pa z neko slo.ensko pesniito. To ie bilo pa laškim gospodom preveč in boj se je začeL Hudemu baš ni bilo. toda veaiar se je pa»' litrčkov razbilo ob glavah obeh nasprotnikov. Ka*alu jim je bila gostilniška soba precnajhno boino polje, udarili so jo na ulico, kjer se je vili! hvalevredno hrsbro na obeli straneh. Ko so se že pa/ minut biksali na ulici, jira je prišlo o^aženja. K slovanskim bo-jeA-nikom so prisiopsli iaJ*i socijalisti, dočim 60 tudš fašisti dobili sodruge v pomoć. Boj ni dolgo IrajaJ, ker eo priiH aa 'ice mestn. možie postave in pomirili bojevinke. Pci prelep« nI bil niHče tako ranjen, da bi morata po6retk>va.ti tudi zđramikova roka. POGREŠA se p*ic* pasme hrt, črno-bela; atlgo-vorja imenu 'Gcim.Dotičsik, ki b< vedel kaj o po^reSanej pcici, dobi dobro nagrado. Tenentc Paniano Giuserpe, Pod^rad - Istra. 632 HISA, priprevaa za malega obrtnika {krojača, €rev-ljarja), se proda. — Kje, pove J. Štolfa, Se*aoci št. 1?. LOVSKEGA psa, vstavi jača proda fotograf Jerkič, d. Rcma 24, Tist. 631 KUPIM parni »troj od 4* HP «ni|e (po mogoi- ncsl! pren«?Jji>i. Aaton Medvedič, Klana. («3 ZASTOPSTVO JUŽNE iELEZniCI Prodaja voznih listkov iz Logatc© za vse postaje južne železnice, Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni nCOSULICHu, Societa Triestin© di Navigazione via Milano 10, pritličja P. Mondello Nesiler| Trst — Via Roma 26, II. — Trst : MILA in SVEČ** r1 nefbolilifc tovartn ved«« « nt Proti«]* »a vagoae in male panij Postrežba točna l'-?46) Cene Srete km pe L ž.15 — pIKa — tis*) Friincesco Builo. Tnt. \fia Siailoati 1 Josostoveiif, zbirajte prtdno za mm\ skM „Edinosti**! PODLISTEK TUJINEC Dam to šinimović. U7J Na P^vlo s — videli jo boste — se fe povsem privadila Ljubečo, ali ona je Se jako mlada. Tudi sedaj bo brikonc kje z vaikšmi dekleti; a jaz je ne oviram ko že uživa žnjimi: dobri ljudje eo tn. — Videl sem jo zjutraj na potoku 5 pericami. jil-n jc bila ona — no bo menda, ker vam je tako podobna. _to je ona in, kakor kaie, je tudi danes ne bo doiaov pred obedom. Jako nemirna je in ni ga dneva, da ne bi bili v «krbeh radi njo. Lani je bila padla v vodo ia komaj so jo resiii. Ko so sc odprla vrata ia »o za šumela ženska krila, se je Stanko dvignil in ozrl hitro, mislec, da prihaja Mada. No, vstopila ie vdova, »doma-čaca- aiihova. s prijaznim nasmehom na velikih ustih. Bila fe v piiprosti Crni obleki in z belim predpasnikom, z robcem na glavi in posivelih las. Videti je bilo, da je že vse uredila in pripravila za obod. ker fc do&la v sobo, zadovoljno tareč si roki, da pozdravi gosta, pripravljena, da zameni dcklicž v razgovoru. Tudi nje obraz je bil mil in ni ga pačila niti velika bradavica na desnem licu. _ Dober dan, gespod, dobro nam došli — je rekla, poklanjajoč se večkrat le z fclavo. Stanko se ji jc predstavil, in ko je Klara, farckSi ta kom-plime®t. sedla, m na vedela, kaj bi še rekla, so dovršili svoj razgovor in obmolknili zamišljeno. Sokc sc je vprlo skozi velika okna in v sobi jc začelo postajati soparno. Vdova se jc vrtela, gledala po zidovih in rekla slednjič: — Ali ste videli, kako Pavla lepo slika ? In vse to dela po spominu; vse to so motivi iz našega Dubrovnika. B ca trk a in Pavla sle jo gledali ljubem ivo, vendar pa, kakor da jo prosile, saj ne govori o teb stvareh, an kakor da sc bojite radi tistega, kar poreče. No, Klara ni opazila te njiju želje, ker je bila povsem zaposlena s tem, kako bi razprela razgovor, in istočasno, kako bi svoji gospici prikazala temu tujemu gospodu v najlepši Iučl _ Kadar nimate pravega opravka, ali vedno citate druga drug}, aH slikate, ali prepevate, ali svirate, kar mi fe nafdraije. Beatrica ima lepo plačo, a Pavli pošilja mati tudi do tri&to kron na mesec; om pa celo do Četrtine tega potrošate sa knjige in slike. Da bi samo videli, kako lepe pornogrnfije so jima doile v nedeljo.,* Obe deklici sta silno zardeli in ste hoteli zabraniti Klari nadaljevanje, ali ona je razumela, da ji le v svoji skromnosti ne daste docvršlti, tn nadaljevala je: — Da. in kako lepe pornografije, gospod: dva dni ste jih raagledovalc neprestano. — AH Klara... Gospod, ona gotovo ne ve. kai fe rekla I To so v resnici Upe olsograiiic in reprodukcije slik na Sega Vlaha Bukovca. Pokažemo vam jih takoj, da ne bi mislili noriš... _ Da. alevograiije, kako nski sem rekla jaz? In, četudi je spoznala po Stankov« prisrčnem smehu, d« je razumel, je Pavla hitela, da jih prinese. a ae je pri tem začela tudi sazna smejati alnpno s Stankom Beatrico. Smefaii so se do aelz. videč, kako fe bila uboga vdova v zadregi in ph gledala preplašeno in začudeno, ne razumevajoč ničesar. S tužoiin hi potrdili srcem aaznanjamo vsem dragim soroduikom, prijateljem in znancem pretužno vest,