24. Številka. Ljubljana, t torek 29. jannvarja 1901. XXXIV. leto. Uhaja vsak dan avečar. urimo nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrelte dežele aavaeleto26K,zapol.etal3K,aa četrt leta 6 K 50 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJublJ.no brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuj« deželo toüko vefi, kolikor znata poštnina, _ Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 12 n, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se isvole* frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8L 12. Uprsvnlatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse adnunistrativne stvari. — Vhod v iiredništvo je is Vegove ulice 8L 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12, »Slovenski Narod" telefon it 34. — .Narodna Tiskarna" telefon it. 85. Grobokopi koroških Slovencev. Klerikalni petelin dr. Brejc nam je na naS sobotni članek, v katerem je pojasnjena uloga, ki jo je igral na Koroškem, poslal naslednji popravek: .Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam glede na članek „Grobokopi koroških Slovencev", priobčen v Vašem lista z dne 26. jannvarja t. 1. št. 22, da v postavnem časa ter na istem mesta in z istimi črkami objavite nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem bil jaz od ljubljanskih „Slovencevcev" poslan na Koroško, da bi nekaterim vročekrvnim kaplanom slovensko narodno gibanje pomagal zapeljevati v strogo klerikalno sfcrujo; ni res, da sem imei v prvi vrsti zasledovati tiste slovenske rodoljube, ki so bili na sama kot liberalci; ni res, da sem jim imel izpodbiti zaupanje pri starejših narodnih duhovnikih in jih očrniti po farovžih in sploh pri ljudeh; tudi ni res, da sem ta posel, dokler sem bil v Celovcu, vestno izvrševal. Res je samo to, da sem bil leta 1896 v Celovcu pet mesecev v sodni praksi, in da sem se v svojem prostem času ob strani in v popolnem sporazumljenju s tamošnjimi slovenskimi rodoljubi gg Legat, Gabron, Einspieler, Rozman, Podgorc i. dr. intenzivno udeleževal narodnih shodov in sploh agitacije v tedanji deželnozborski volivni kampanji. — V Ljubljani, 28. jannvarja 1901. — Dr. Janko Brejc. Opomba uredništva: Občinstvo je že davno spoznalo vrednost takih »popravkov", prepričalo se je že davno, da klerikalci tudi najočitnejše, tisočkrat dokazane resnice taje\ kadar jim tako kaže. Dr. Brejc se sramuje žalostne uloge, ki jo je igral v Cdlovca, in bi jo rad utajil. Povedati pa mu moramo, da vlada tako mej duhovniki, kakor mej posvetnjaki na Koroškem splošno prepričanje, da je on dejanski igral tisto žalostno ulogo, kakor smo jo popisali, in povedati mu moramo, da ga imajo vsi slo venski rodoljubi na Koroškem na sumu, da je prav on spisal tisti infamni članek v »Slovencu", vsled katereg» se je g. Legat odtegnil vsakemu političnemu delovanja Afera Berce. BoštanJ8ki župnik gospod Berce je pri šenklavški gospodi padel v nemilost Naklonjena mu ta gospoda itak ni bila nikdar, zakaj boštanjski župnik ima na sebi toliko madežev, da je kar groza. Gospod Berce je odločen in resničen narodnjak, kar Šenklavški gospodi nikakor ne ngaja. Po njenem mnenju sme duhovnik biti le na videz narodnjak, v svojem srca pa mora .slovanski duzel" — besede kanonika Kalana! — prezirati. Gospod Berce je dalje občespoštovan mož, ter uživa tudi simpatije naprednjakov, mej tem ko je po sodbi šenklavSkih gospodov vsak duhovnik slab, če ga naprednjaki ne sovražijo. In končno je gospod žnpnik Berce storil neodpustni greh, da se je pri zadnjih volitvah vzdržal vsake agitacije. S tem je zadobil nov in največji madež. Mera njegovih grehov je zdaj polna. Vse bi se mu bilo še odpustilo, ali da ni hotel leče in spovednice zlorabljati v korist dr. Šuster-šiča in Povšeta, da v svoji župniji ni hotel delati zdražbe in sejati sovraštva mej farani, s katerimi mora živeti tudi po volitvah, tega mu šenklavški gospodje in njihovi somišljeniki nikakor ne odpuste in zato so odpustili z verige svoje stekliše ter jih poslali nad boštanjskega župnika. Če nam kaj osvetljuje strašno podivjanost, ki je zavladala v klerikalnem taboru, nam jo osvetljuje besno preganjanje župnika Berceta. Škof je v zadnjem svojem pastirskem pismu milo prosil, naj verniki ne puste sramotiti in zaničevati duhovni kov. Vsakdo bi mislil, da se bo škof sam držal tega svojega lastnega priporočila in da bo svoje duhovnike vsaj branil, kadar more, kadar ima moč in priliko v to. Toda kaj vidimo? Tisti škof, ki je tako milo prosil vernike, naj ne puste duhovnikov zasramovati in zaničevati, tisti škof dopušča, da njegovi zanpniki, njegovi najboljši pristaši v njegovih listih in v cerkvi zasramujejo stanovskega tovariša, vzgled-nega duhovnika samo zategadelj, ker je pošten človek in se kot tak ni hotel vtikati v volilni boj. Sramotni napadi škofovih časnikov na župnika Berceta so znani in tndi že po zasluženju ožigosani Toda tndi na leči so duhovniki napadali duhovnega svojega aobrata in ga grdili na tako nizkoten način, da mora ogorčenje prešiniti vsacega, kdor ima le količkaj čustva za dostojnost. Mej vsemi temi zasramovalci župnika Berceta se je najbolj odlikoval šentlambertski župnik Nemanič. Ta mož se je drznil raz leoo oznanjati, da je župnik Berce slab duhovnik, češ, .katoliška cerkev je na skalo zidana, a dasi je imela že slabe du hovnike, še slabše kakor je boštanjski župnik, vendar še stoji", in ta človek se je drznil župnika Beioeta v cerkvi raz lečo osebno sramotiti, rekši o njem, .boštanjski gospod ne pozna druge poti, kakor tisto, ki dcži v Ljubljano na št. 13 " Če to ni nezaslišan škandal, potem ne vemo, kaj naj še tako imenujemo. Mi smo koj po tej zasloveli pridigi sporočili, da bo imel ta napad sodne posledice. To je vendar čisto naravno, da župnik Berce tacega javnega zasramovanja ne more molče pretrpeti, da je svoji časti dolžan, zahtevati javnega zadoščenja. Ker pa le ni bilo nič slišati o tej tožbi, naprosili smo spoštovanega somišljenika, naj izve, kaj je vzrok, da župnik Berce ne toži. Kar smo izvedeli, nas je res osupnilo. Naš somišljenik nam poroča, da župnik Berce ne sme t o ž i t i, da se mu je to prepovedalo. Ko je gosp. Berce izvedel, na kako infamen način ga je njegov dnhovski tovariš Nemanič v cerkvi grdi), je škofa brzojavno prosil dovoljenja, da toži župnika Nemaniča. Škof pa mu je brzojavno odgovoril ,Strenne prohibeo accusa-tionem" in mu potem tndi še pismeno sporočil, da mu prepoveduje tožiti župnika Nemaniča. To je naravnost nečnveno. Škof brani župniku Berceta iskati pri sodišču javnega zadoščenja za grdo, za sramotno, v cerkvi izrečeno obrekovanje, dasi je sam sebi in svojemu stanu dolžan, oprati se tacega očitanja. Ali je škof pomislil, da se je hote ali nehote s svojo cerkveno avtoriteto zavzel za obrekovanje, da mora vsakdo sklepati: Škef brani Nemaniča pred kaznijo, škof noče, da bi se žapnik Berce javno opral, da bi javno dokazal, da se mu je zgodila krivica. In kaj more škof storiti, če bo ta ali oni mislil: Škof hoče, da bi obviselo na župniku Bercetu vse to, kar mu je očital Nemanič in zato je Bercetu zagrozil s suspendiranjem, če bi Nemaniča tožil. Ta afera v zvezi s tistim pismom, ki ga je dobil neki notranjski župnik nam kaže v bengalični luči žalostne razmere, ki so zavladale mej duhovščino. Pošteni duhovniki, ki se nečejo vtikati v politične boje, kiseres posvečujejo samo svojemu poklicu, so danes .v ogel frei" in izpostavljeni najgršemu javnemu zasramovanju odstrani duhovnikov, škofpa jim prepoveduje iskati si zadoščenja in ščiti s tem obrekovalce in obrekovanja. V LJubljani, 29 jannvarja. Klerikalcev ne marajo. V Podmoklyb (Bodenbacb) na Češkem so imeli nemškoradikalni poslanci svoj shod, na katerem so obravnavali tudi o vprašanja, ali naj se obnovi takozvana ,Gemein-bürgschaft". Splošno so se izjavili nemški radikalci za tako zvezo nemških strank, toda izključene morajo biti stranke nemških klerikalcev, krščanskih socialistov in usta-vovernih veleposestnikov. S temi se nemški radikalci nočejo družiti, pač pa so se izrekli za ožjo zvezo nemške narodne in nemške radikalne stranke. Vendar pa bi se morala nemška narodna stranka, dasiravno je trikrat večja, podrediti vodstvu nemäkih ra-dikalcev ter sprejeti radikalni linški program. Dogodki na Kitajskem. Poročila s Kitajskega »o postala jako r< dka. Vojne je konec, dasi imajo posamezni oddelki še sem ter tja opravka z ropar- LISTEK. Podčastnik Prišibejev. Spisal Anton Čehov. (Konec.) BVsi so slišali, ko si dejal to prav pred vsem surovim ljudstvom: .Sodnika take stvari ne brigajo ničl" Vsi so slišali, da si to rekel. Postalo mi je vroče, vaSe visokorodje, silno sem se prestrašil. .Ponovi', sem mu dejal, ,ti ničvrednež, kar si rekel'. In zopet je govoril prav iste besede. Tedaj sem pa planil proti njemu. .Kako mores«, sem dejal, .trditi o go spodu sodniku kaj takega? Redar si proti oblasti? Ah, li ne veš, da te lehko izroči gospod sodnik radi takih govoric in radi nezanesljivega vedenja orožništvu ? Li veš, da te gospod sodnik radi takega političnega govorjenja lehko izžene?" In župan je dejal: .Sodnik se nima izven svojega delokroga v ničesar umešavati. Brigati se ima samo za manjše stvari". Tako je dejal, vsi so ga slišali... .Kako moreš", sem dejal, .oblast poniževati? No1, sem dejal .s menoj ne boš ubijal takih šal, sicer se ti bode slabo godilo." Poprej enkrat, v Varati, in pa ko sem bil vratar na kiasiškem gimnazijn, tedaj sem, kadar sem slišal take nespodobne besede, kar pogledal na cesto, jeli ne vidim kakega orožnika. .Pojdi semkaj", sem dejal orožniku, ter mu vse povedal. A komu naj Človek pove tu v vasi? Tedaj se me je polotila besnost Razjezilo me je, da se je sedanji svet tako spozabil v svoji trmi in nepokorščini, in zato sem dvignil roko ter sem... seveda ne zelo, samo toliko, da se vzdrži red, da ne bo govoril o vaši visokosti več takih besed... Redar se je zavzel za predstoj nika, zato sem seveda tndi redarja... In tako je šla stvar naprej... Malo preveč sem se razgrel, vaše visokorodje. Toda drugače ni mogoče, kakor dati mu jih par po hrbta Ako neumnega človeka nekoliko ne pretepeš, si naložiš greh na lastno svojo dušo; zlasti kadar se gre sa kaj važnega ... kadar kdo kali red..." .Dovolite, da se vzdrži mir, za to je vendar nekdo tu, za to je redar predstojnik in policijski načelnik" ... .Redar pa ne more vsega videti in policijski načelnik tndi ne razume tega, kar razumem jaz". »Toda razumite vendar, da to ni vala stvar!" .Kaaaj? Kako, da ni moja stvar? čudno... Ljudje razgrajajo, in to ni moja stvar! Ali naj jih hvalim, kaj? Pnužujejo se, da jim prepovedujem popevati pesmi; toda kaj pa je dobrega na pesmih? M?sto da bi kaj delali, pa pojo. .. In še neko drugo modo se upeljali: zvečer sedeti pri luči. Spat naj bi šli; pa tu govoričijo in se smeje ja Zapisal sem sil" .Kaj ste zapisali?" .Kdo sedi pri luči". Prišibejev je vzel umazan list iz žepa, si nataknil očala ter čital: .Kmetje, ki sede pri luči: Ivan Pra-horov, Suva M«kiforov. Peter Petrov, Vdova vojaka Šurkova živi v divjem zakona s Semjonom Kislovim. Ignacij Sverčok se bavi s čaranjem, in njegova žena je čarovnica, ki hodi na noč z doma tuje krave m lest V .Dovolj," je rekel sodnik ter prešel k zaslišanja prič. Podčastnik Prišibejev je porinil očala na čelo ter je pogledal začuden sodnika, kateri vsekakor ni bil na njegovi strani. Debele oči so se mu svetile in nos mu je postal temnorndeč. Gledal je sodnika, priče ter ni mogel razumeti, zakaj je sodnik tako vznemirjen, in zakaj je čuti v vseh kotih dvoran« zdaj mrmranje, zdaj pridržan smeh. Nepomljiva mu j« tndi obsodba: mesec zapora. .Zakaj ?" je dejal z vprašujočo kretnjo, .po katerem zakonu?" In postalo mu je jasno, da se je svet izpre menil, in da je uprav nemogoče živeti. Temne, žalostne misli so se^ga polastile. Toda ko je stopil iz dvorane ter videl kmete, ki so stali skupaj in govorili, tedaj se je postavil po svoji stari navadi, katere ni mogel več zmagati, v vojaško pozituro ter zavpil s hripavim, jeznim glasom: .Narazen, ljudje! Ne ustavljajte se! Domov pojdjte!" Segantini, Rodin in Klinger. Ob Dunajščici je sezidal pred leti mojster Ol brich belo, nizko poslopje z veliko pozlačeno krogljo, okrasil isto z modernimi novimi ornamenti in priredil za svetišče, kjer se razstavljajo dela umetnikov slikarjev in kiparjev. Tam prireja društvo .Seoesija" vsako leto po dvakrat ali trikrat razstave ali izključno Da-najčanov, ali tujih umetnikov. Letos v ja-nnvarji je otvorila razstavo v znamenja Segantinija kateremu je pridružila Rodina in Mata Klinger ja, nekaj Francozov in jednega Španca. Ali Segan- r-r skimi tolpami boksarjev aH Tunguzov. Tod« ofioialno se mir le sedaj ni sklenil. Kitajska vlada je paö podpisala mirovne predpogoje, ali do pravega sklepa mira le al prišlo. Previhani in premeteni Kitajo! bodejo sklep mira zavleči, da bi med tem večina tujega vojaštva odšla ter bi se tako mogla vlada uspešnejše upirati mirovnim pogojem. Poslaniki vedno drezajo in priga njajo kitajsko vlado, ki pa najde vedno nove izgovore, samo da se konec mirovnih pogajanj odtegne čim najdalje. Rimska .Cot riere" poroča iz Pekina, da je Lihungšang izjavil, da zahtevane denarne odškodnine Kitajska nikakor ne bo plačala, in da nikdar ne bo dovolila, da bi se postavile kitajske finance pod evropsko nadzorstvo. Lihung Sang priporoča, naj se da cesarju večja oblast ter naj se nastavi pravična in napredna vlada. Kitajska cesarica je baje resno bolna. Prino Tuan pa je baje v ječi. Vojna v južni Afriki. Že pet tednov so Buri v Kaplandiji, le še par dnevnih maršev so od Kapstadts, Angleži pa niso storili nič druzega, kakor da so proglasili vojno stanje skoraj za vso kolonijo. Buri so zasedli velike dele Kap landije, Angleži pa jih niti ne poskušajo pregnati, ker nimajo niti vojakov niti konj. Kitchener jr hotel pridobiti Bure najprej z miroljubnimi ponudbami. Ker so ga Buri zavrnili, poskuša sedaj svojo srečo z ne usmiljenostjo. Vojaštvu, ki trpi pomanjkanje živil, je dejal, da bo moralo stradati, ako bo Bure lovilo, ter tako indirektno ukazal, naj vsakega Bara, ki jim pade v roke, kar ustrelč. No, Bari morejo plačevati Angležem milo za drago ter postreliti Še mnogo več ujetnikov. Dewet in Louis Botha stojita med Ermelom in LüJenburgom ter nameravata poslati Delareya v Natal. 25. t. m. sta imela general Canningham z De lareyem pri Middelibnteinu in Kopperfon-teinu bitko. Angležem se je godilo že slabo, ko jim je prihitel general Babington na pomoč iz Ventersdorpa. Seveda so se Bari na to nmaknili. General Smith Dorrien, ki je prišel iz Wonterfonteina v Carolino, je zadel na močne čete Barov, 8 katerimi je imel pet ur dolg boj. Bari so se končno nmaknili. Iz Kapstadta poročajo, da sta se dva močna oddelka Barov pojavila v okolici Clanwilliama, zahodno od oranjske države. Londonski listi so radi te vesti preplašeni, ker vidijo v tem namero Burov, da vderö do morja, kjer jim bo možno dobiti pomoči, orožja in streljiva iz EvroDe. Angleške bojne ladje in topnjače so dobile naroČilo, da Čuvajo zahodno afričansko obalo in da ustavijo vsako sumljivo ladjo. Med Belfastom in Pretorijo je koncentriranih okoli 10 000 Barov. Angleške čete so ustavile svoje operacije ter se ne premaknejo. Angleški listi tolmačijo to tako, da vladajo med vojaštvom razne bolezni v toliki meri, da so postale čete — nerabne! Listi prinašajo pisma angleških generalov, ki so vojne že do grla siti in si žele" domov. Tudi vojaštvn vojna že sila preseda. tini predvladuje bodisi po številu, bodisi tudi po vrednosti. Vsaj vrednost njegovih slik se ceni na milijone. Giovanni Segantini se je rodil v Arku na južnem Tirolskem. Mati mu je zgodaj umrla, in oče ga je poslal k sestri v Milan. Toda Giovanni ji je ušel in prišel do francoske meje, kjer je pasel svinje. Pa tudi to mu je bilo predolgočasno in pobegnil je dalje v svet. Končno se je ustanovil v Milanu, in hodil na tamošnjo akademijo. Takrat že je začelo vreti po Francozkem mej umetniškim svetom, in že Millet, slavni francoski slikar, je izrekel devizo: .Luč". Luč mora priti do veljave, in zato se mora izpremeniti tndi način slikanja. Nekateri so poskusili mešati barve šele na platnu, namreč one barve, katere so hoteli zmešati v jednoten barven vtisek, nanesli so na platno jedno poleg druge, tako, da so se mešale na platnu samem deloma, deloma pa potem, ko jih je gledalo oko. 0 uplivu take slike pile Segantini sam: .Kdor vidi tako delo prvič, bo občutil v sebi odpor, ker je vajen gledati le na izurjenost v risanju in kako je slikar rabil čopič! — Toda sčasoma se razjasni podoba: ravnine se podaljšajo, podobe oži ve in se premikajo; mrzlično strast umetnikovo, s katero je slikal sliko, občuti gledalec z isto razvnetostjo, katera napolni vse s pristnim, čistim in čutnim življenjem. (Dalje prih.) It Žlrov, 24. jannvarja. Resnicoljubni „Slovaneo" priobčil je v svoji 19. številki suhoparen dopis, v katerem veleumni dopisovalec trdi, da sem med dragimi tndi jaz brzojavno čestital dr. Tavčarju o priliki njegove izvolitve. To je laž, kajti iz Žirov je brzojavko poslal župan sam is lastnega nagiba. Pripomnim pa naj tu, da se z imenovano brzojavko povsem strinjam. Na-daljna klerikalna laž je, da sem jaz svoj čas podpisal znano brzojavko, da naj liberalci v Ljubljani sterd klerikalnega zmaja. To je bilo o priliki dopolnilnih volitev v mestni zastop v Ljubljani Brzojavka je došla z Dunaja o času, ko sem jaz bil že z Dunaja 4 dni proč. Med podpisi bilo je ime Ant Božič, ime mojega kolege. Tu je slavni žiro veki literat gotovo nalašč pre gledal krstno ime, da more tako mene sedaj v umazanem listu dolžiti podpisana oni brzojavki. Resnica pa je ta, da bi takrat tndi jaz ne bil zaostal, ampak z veseljem podpisal brzojavko, v veliko jezo vseh žirovakih klerikalcev, če bi le bival takrat še na Dunaju. Nadalje trdi dopisovalec, da sem jaz že precej kruha snedel od klerikalnih dobrotnikov. Najboljše bi bilo, da bi imenoval dopisovalec imena onih klerikalnih dobrotnikov, ki mene podpirajo. Seveda, dobrot nikov bi lahko naštel mnogo, če šteje med dobrotnike vse one, ki me napadajo s ka-menji, ki mi grozd z napadom in ki molijo, da bi na kak način izginil izpred njih oči. Sploh vam pa svetujem, da me pustite v miru, kakor jaz vas pustim. Ne zmenim se za vse vaše delovanje, vsi vaši voditelji so mi deveta briga. Najmanjše veselje pa imam občevati z lažnjivimi dopisniki, ki — strogo klerikalni — le razprtije in sovraštvo trosijo med ljudi. Zastonj so vam vse grožnje, ostal bom vedno narodno-naprednega mišljenja, ostal tedaj velik vaš politični nasprotnik. Makso Božič, cand. jur. Iz Hrenovic, 27. jannvarja. Dobro, g. kaplan! Ali Vam se res ne smili nedolžna Šolska mladina, ko na svetem mestu ucepljate v njena nežna srca sovraštvo do vsega, kar se Vaši velemodri glavici ne dopade? 6—8!etni otroci morajo na mrzlih tleh pred oltarjem klečati, med tem ko Vi na leči razsajate zoper njihove učitelje. Ubogi otročiči! Klobuke in kučme si de-vajo pod kolena, da jih preveč ne zebe. Vem dobro, da Vam, g. kaplan, ni treba uživati tistega mraza, kot Vašim učencem kajti Vi se segrejete i od srda i od kre tanja. Otroci pa kleče" na kučmah ali sede* na petah, gledajo v svojega kateheta ter berö z njegovega obraza in kretanja sovraštvo, srd in jezo. Pastirski list pretočeno nedeljo se Vam je zdel presnboparen in pomankljiv. Osolili in opoprali ste ga sami. Sv. razpelo poglejte, roko na srce in vprašajte se, če je bil tak ostuden napad na naše učiteljstvo pravičen. Iz Vaših besedij se zamore izvajati edino le ta misel, da se učiteljstvo le zato brani Vašega nadzorstva v šoli, da ljudstvo ne ve, če se otroci prav ali krivo poučujejo, in zato, da ne ve, v kakem duhu so šolske knjige pisane. Vi, g. kaplan, ste usmiljena prizanesljivost in prizanesljiva usmiljenost, da niste ovadili še nobenega tacega učitelja, ki bi krive nauke poučeval. Morda boste rekli v svojem srcu: Nobenega še ne, ker nobenega tacega ne poznam. No, zakaj pa tak izraz rabite na svetem mestu, kakoršnega pro-pali lomp sredi gozda ne sme rabiti. .Krivo poučevanje" to ni majhna stvar. Tudi največja propalica ne more trditi, da niso šolske knjige pisane v strogo verskem dnhu. Vsaj je po berilih veliko sestavkov, ki popisujejo le božje lastnosti. V nekem berilu se nahaja tndi sestavek: .Bog je pravičen.11 Da, g. kaplan! Pravičen je Bog, pred katerim naj se tresejo hujskači, obre-kovalci, lažniki in sploh hudobneži vsake vrste, posebno pa.... Goap. kaplan, nekaj ljudij ste že izpodili is cerkve in bližnje učiteljstvo se bo začelo tndi ženirati Vaših propovedij. Zakaj ste rudeči, kakor kuhan tak, ko pridete s leče?!? Ljubezen vzbuja ljubezen, sovraštvo rodi pa le sovraštva Namestnik božji, posnemaj krotko jagnje, ter nas napeljuj, da bi tako delali Prijatelj šolske mladina. Iz Št Patra na Krasu, 26. jannvarja. Plesni večer, ki se vrli, kakor Že nazna- njeno, na svečnko, ob sta biti ena najboljših predpustnih veselic na deželi Prvo, kar vsakogar vleče na veselico je dobra godba, drago lepi prostori. Za prvo nam je porok vojaška godba, kar se tiče druzega, je na deželi gotovo malo tako lepih prostorov, kakor so oni, v katerih se vrli plesni večer. Na ozalsanju krasne, velike dvorane, v kateri se bo plesalo, delajo naše vrle go-spioe neumorno. Ssveda nam pri njihovi zamolčljivosti ni bilo mogoče natančneje zvedeti, kako jo nameravajo ozaljšati, a pričakovati nam je najlepšega. Kakor se čnje, pa ta večer ne bo samo namenjen mladim častilcem terpsihore, ampak bo nekak sestanek vse pivške inteligence. Vae odlič nejše rodbine iz bližnjih vaai, kakor tudi učiteljstvo celega okrožja, obljubili so svoj dohod. V pivniških prostorih, ki tudi niso majhni, zbrali se bodo vrli rodoljubi, da se pri kozarcu dobrega vinca iz znanedobre Geržinove kleti tudi v predpustnem času kaj resnega pomenijo. Da bo tudi za želodec dobro poskrbljeno, nam je porok izvrstna kuhinja. Pričakuje se pa tudi obilo gostov iz bolj oddaljene Bistrice in Trnovega, ako-ravno Sentpeterčanom, večinoma iz službenih ozirov, ni bilo mogoče udeležiti se njihove zadnje veselice. Budo pa drugo pot bolj pridni Pripomnimo le še, da se nobeden naj ne straši burje, ker pri vseh vlakih čakajo zaprti vozovi. Na svidenje! Iz Mozirje, 26 jannvarja. V .Slov. Gospodarju" z dne 17. t. m. nahaja se med drugimi važnimi novicami tudi dopis o nekaki ljudski volji v Cslji dne 3. t m., katera je bila baje grozno nadležna, pa komu, to vedo najbolj strastni agitatorji delavci ljudske volje v črnih haljah. Med drugimi omenjena sta tudi dva agenta iz Savinjske doline, ki sta prihitela v Celje, da ganita nekatere Celjane, naj napadejo isti nekega odličnega (?) gospoda, ki ima doiti tudi tisti dan s savinjskim vlakom v Celje, da tam dela ljudsko voljo — po svoje. Dobro se poznamo, Vi odlični gospod dopisatelj .Slovenskega Gospodarja" rekte Ledeni mož, ter tudi vemo, da ste bili pripravljeni, svoje volilne može spremiti v Celje, ker ste na isti dan oznanili mašo ob 4. uri v jutro, a strah zastavil Vam je pot, pa ne zaradi v .Gospodarju" navedenih agentov, katera nista prišla v Celje zaradi Vaše odlične osebe, ampak po opravkih. (Seveda Vaš znani čevljar F. P. Vam je to vest donesel, in Vi ste njemu verjeli —.) Splašili ste se, to je istina, socialdemokratov iz Trbovelj, kateri še imajo z Vami izza časa Vašega kaplanovanja v njih sredini veliko obračunati. To je fakturni Ako bi Vas sploh hoteli napadati, gospodine Pankracij, napadali bi Vas lahko doma in ponoči, ker Vas vsako uro pred in po polnoči lahko dobimo ter Vam pokažemo, kako naj duhovnik postopa, da bode faranom v izgled, a ne v zasmeh. To bi bili tndi že storili, a mislimo, da bi se onečastili, če bi se dotaknili moža, kateremu se s celega života maslo curkoma cedi. Naj bode za danes dovolj; obljnbimo Vam pa, ako ne daste miroljubnim ljudem miru, da bodemo Vašo črno knjigo prihodnjič natančneje razmotrivali. Miroljubni Mozirjani. Iz Št. Pavla pri Preboldu, 25. jannvarja. Naš kaplan je vendar dobil jeden-krat dobro miael: Ustanavlja namreč .Katoliško izobraževalno društvo". Vsi zavedni in razsodni ljudje mu želijo najboljše uspehe, ker je to društvo za naše klerikalce v re anici krvavo potrebno. Velika škoda je le, da se ni ustanovilo poprej, če bi se bilo to preje zgodilo, gotovo bi se ne Sirila zdaj o našem bralnem društvu in o posameznih naprednjakih tako lažnjiva in nesramna obrekovanja, da bi se jih še najgrši cigan sramoval; gotovo bi klerikalci ne bili napadli pri zadnjem občnem zboru napred njakov na prav zverinski način; gotovo bi kaplan ne bil blatil diko slovenskega naroda, g. Aškerca, ker kot izobražen človek bi spoznal, da ni vreden, da bi smel odvažati jermen na Aškerčevem črevlju; gotovo bi tedaj dva nam dobro znana novo-kato-lilka bolje nmela izrek nekega nemškega fieenika, ki pravi: .Der grösste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant" ; to je pa le par dokazov za veliko potrebo izobraževalnega društva za nalaga kaplana in njegove podrepnike, a če jih höbe morda le več, mn jih le lahko podam dovolj. Naprednjaki, Slovenci in Nemci, pa bodemo novo društvo s vsemi močmi podpirali, ker srčno želimo, da bi postali vsi občani resnično kristijani, ne pa samo jezični novo katoličani. Mnogo upanja sicer nimamo. Hudomušne! Gavranoljub, ki pozna vse občane do kosti in klerikalce oelo do mozga, pravi po gostilnah.: .Gaspud so pa vendar jedenkrat nekaj pametnega napravili. Samo paziti bodete morali vsi ferdamani liberalci, da se v novem društvo ne bodo ljudje učili sedem farizejskih resnic: 1. Ljnbi svojega bližnjega, dokler nas uboga, če pa ni naš, ga pa le fakni z nožem ali s planko, in nič ne dene, ako udariš tudi kako nedolžno žensko; 2. Pomagaj bližnjemu, če ti da pomoč lep dobiček, ako nimaš velikega haska, ga pa le ppšlji k liberalcu; 3. Spoštuj resnico, hči božjo, če je za nas; ako bi nam pa mogla laž kaj pomagati, tedaj lazimo ko cigani; 4 Pusti našim njihove reči, ako pa moreš kateremu hudičevemu služabniku, liberalcu, kaj vzeti, tedaj mu le vzemi, a dobro pazi, da ne bo8 kaznovan, kakor je bil naš vzorni mož —; 5. Varuj se vsega greha, peklenski napred-njak, kdor pa je naš, tisti sme imeti tudi kak neodpustljiv greh, ker ga lahko odsluži, če spušča brez vernim liberalcem kri; 6. Liberalci, ne govorite nesramno, napredni pisatelji ne pišite nič o ljubezni, katere mi ne poznamo, in katero je rodil sam peklenšček; a Če se pregreši v tem oziru kdo izmed nas, ali če rečejo preč. gosp. misijonar na prižnioi vpričo več sto otrok in mladičev, kakor zadnjič pri nas: „0j ubogi kouter, kulko grejhov se pod taboj zgodi!" tedaj pa tiho bodi, saj veš, da smo vsi pod kožo krvavi; 7. Ne berite dobrih, knjig in časopisov, ker drugače ne morete več verjeti farbarijam." — Dal Bog, da se hudobni Gavranoljub le laže! Vendar imamo tudi mi zle slutnje, katerih se ne moremo izne biti, z ozirom na zadnje žalostne dogodke in z ozirom na značaj in mišljenje nekaterih klerikalcev. Za danes dovolj. Za prihodnjič mi je prav imenitnih novic obljubil Gavranoljub, ki ve za vse javne tajnosti daleč na okrog po naši domovini in naSih gorah. Rekel je, da bi se nebo jokalo in zemlja tresla, ako bi izvedel svet to, kar ve on. Zato pa mi sedaj tudi ni hotel ničesar izdati, ker zimski dež baje le škodo dela, in ker se boji za svojo slabo kočico. Toraj pozneje na svidenje! Cavranoljubov prijatelj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. januvarja. — Vodstvo klerikalne stranke razglaša v „Slovencu", da je v svoji seji dne 26. t m. .po vsestranskem prevdarku prišlo do soglasnega sklepa", da klerikalni poslanci ne smejo vstopiti v skupen, na narodni podlagi zasnovan klub. — V okrajne šolske svete so od strani deželnega odbora imenovani naslednji gospodje: 1. Za Črnomelj: Leopold Gangl iz Metlike, Ivan Puhek, župan v Črnomlju. 2. Za Kamnik: Luka Mlakar, župan v Lukovici; sodnik U. Garzarolli v Kamniku. 3. Za Kočevje: J. Shadin-ger in sodnik Fr. Višnikar iz Ribnice. 4 Za Kranj: Ciril Pire in Janko Ur-bančič. 5. Za Krško: dr. Mencinger iz Krškega in J. G1 o b o ö n i k iz Dobrave. 6. Za Litijo: notar Luka Svetec iz Litije in Janez Škrbinc, nadučitelj v Viš-njigori. 7. Za ljubljansko okolico: Gabrijel Jelovšek z Vrhnike in Fran Košak z Grosupljega. 8. Za Logatec: Alojzij Pogačnik, župan v Cirknici in F. Siherl v Spod. Logatcu. 9 Za Novo mesto: Fran Majzelj iz Bele cerkve in ravnatelj De te I a iz Novega mesta. 10. Za Postojino: Josip Dekleva, župan v Po8tojini in Mai er iz Loža. 11. Za Ra-dovljioo: J. Peternel, župan na Bleda in Oton Ho man, trgovec v Radovljici. — „KoroSka duhovščina — Proč od Rima". Pod tem naslovom priobčil je „Slovenec" dopis iz Celovca v katerem poroča, kako izkoriščajo nemški nacionalci afero Pupovao. Klerikalni dunajski odvetnik dr. Papovao, ki je na Koroškem kandidiral v drž. zbor, je bil pred kratkim radi žalje-nja dež. zbora koroškega obsojen na 250 kron globe. Mej pričami, ki so govorile v korist dr. Pupovoa, so bili tndi štirje duhovniki. Seveda so bili zaslišani pod prisego, a Pupovao je bil v al i o njih prizadevanju obsojen Zdaj razpošiljajo nemški nacijonalci neke listka, v katerih pravijo gleda omenjenih Štirih duhovnikov, da je sodi See e svojo razsodbo spoznalo, da so ti duhovniki po krivem prisegli ter da to dokazuje, kako opravičeno je njih gibanje .Proč od Rima". »Slovenec" je radi tega silno razburjen. Mi umejemo njegovo razburjenost in mu je čisto nič ne zamerimo, nasprotno Se hvaležni smo mu, da je pojasnil to veleinteresantno stvar. Morda se zdaj izkaže, zakaj je sodiSče več verjelo tistim sedmim pričam, ki so pričale zoper Pupovca, kakor tistim desetim pričam, mej katerimi so bili Štirje duhovniki ! — Kranjski Torquemada. Dr. Šusteršič je zopet dosegel sijajno zadoščenje. Ponosen je lahko na to! Neki gospod v Šmibelu se je bil izrazil o njem: „Ali boste dr. Šušteršiča volili? Ali ne veste, da je Šusteršič lump, in sicer ne mali, ampak ta veliki lump iz Ljubljane?" Dotični gospod je bil radi tega obsojen na 20 K. „Slovenec" je o tej obsodbi spisal zvijačno notico, v kateri namigava, kakor da je bil dotični gospod obsojen radi tega, ker je govoril to, kar smo mi pisali. Temu pa ni tako. Dotični gospod je bil obsojen, ker je rabil psovko, pri žaljenjih s psovkami pa je vsak dokaz resnice izključen. — Dve značilni razsodbi. Leta 1897. razsodilo je neko glavarstvo na Kranjskem, da je upisati neko volilko v volilski imenik, četudi ni davek, katerega ona plačuje, pri davčnem uradu na njeno ime, marveč na ime njenega moža pisan, ker okolnost, da je geometer provzročil napačen vpis pri davkariji, ne more biti merodajna za državljanske pravice dotične volilke, in ker je dognano bilo, da je zadevna volilka v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana, in da dotično zemljišče dejanjsko uživa in poseduje. Leta 1900 sestavljala je v isti občini volilski imenik za novo obč. volitev prav tista oseba, ki je 1. 1897. gori omenjeno razsodbo izzvala. Tem povodom zglasi se pri njej posestnik z zahtevo, da se ga vpiše v volilskem imeniku v tisti volilni razred, v katerega spada po meri davka, ki ga plačuje že nad dve leti t. j. že od 1. januvarja 1899. od posestva, katero mu je žena z notarsko pogodbo izročila, na katero je v zemljiški knjigi že prepisan, in od katerega je pa davek Se vedno na ženino ime pri davkariji pisan, ker menda še ni našel geometer tekom dveh let Časa, to zadevo urediti. V sled tega in vzlasti z ozirom na prvo-imenovano razsodbo vpisalo se je tega volilca v II. in ne v III. volilni razred, kjer je doslej volil. Zoper to pritožil se je „pre-častiti gospod župnik", toda reklamacijska komisija ga je zavrnila. Mož se je na to pritožil do onega istega glavarstva, ki je leta 1897. v čisto jednakem slučaju in v isti občini, in skoro napram istim osebam izdalo gornjo razsodbo. Glavarstvo je pritožbi ugodilo in vpis volilca zavrnilo, ker je davčni urad poročal, da ima zadevni volilec predpisanega davka le nekaj vinarjev (katere plačuje od prejšnjega posestva) in ne toliko, kolikor se mu ga je v volilskem imeniku vpisalo, vsled česar je ta volilec, ki plačuje že dve leti davek od posestva, ki je vredno 14000 K, pal zopet med tiste volilce, ki plačujejo do 40 vin. davka, kakor je to pritožba zahtevala. Obe ti nasprotujoči si razsodbi izdal je en in isti glavar; mož je pač vedel, da ni daljna pritožba dopuščena. Pritožil se je pa bil .prečastiti gospod župnik". S tem je menda vse razjasnjeno. Toda „precastiti gospod" bo pri volitvi vsejedno pogorel. — Radovedni smo, kaj porečejo mariborski rudečkarji ? V Vitanju so obhajali narodni nasprotniki, kakor poroča .Domovina«, „zmago". Med .zmagovalci" se je nahajal ter se radoval »sijajne zmage" župnik Arzen Še k. — Za ta slavni čin bodo mariborski rudečkarji predlagali ArzenSeka za kanonika ! Heil! — Poštenjakoviča .Slov. Gosp." in .Slovenec" pa molčita! Jako značilno ! — Župnik se je Izgubil. Od sv. Vida nad Cerknico se nam poroča, da je šel on-dotni župnik, g. Ivan Lovšin dne 22. t m. v sosednjo, pol ure oddaljeno vas na boginjo, od katere se pa Se ni povrnil domu. Dne 23. zjutraj zbralo se je precej ljudij, da se udeleže sa ta dan oznanjene mase, toda zastonj so zmrzovali, ker oerkev in ferovž sta ostala zaklenjena. Dne 24. prišlo j« zopet več ljudi, med njimi tndi dve ma teti i otroci, k upel je vanju is skoraj l»/r ure oddaljena vati v mrazu in opolzkem potu, da bodo prt mali, toda šaman, tndi ta dan je bila cerkev zaklenjena. Ko pa je IIa jedna ženska v farovž vprašat, ali bodo gospod župnik danes matere vpeljali, se je zadri nad njo župnikov oba, penzijoniran sluga in pravi protitip ogrskega .CikoSa", da naj gre k župana ali pa k učitelju prosit za upeljavo. Priprosta ženska je res prišla k županu vprašat, ali ima župan ali učitelj pravico matere vpeljevati Tako brezplačno delo bi radi komu drusemu naložili, bero pa za sebe obdržali. Potem pa kričč, da vera peša, med tem ko je vendar jasno, da se ravno po farovžih najbolj vera in verski čuti uničujejo. Govori se, da dobimo prihodnjo spomlad misijon, katerega so v resnici prebivalci tukajšnjega farovža zelo potrebni. Kam je gospod župnik izginil, ne vemo, skoraj gotovo je Sel iskat dokazov, da si pridobi nagrado, katero je razpisal deželni poslanec, g Ivan Božič v .Slovenskem Narodu" Stav. 17 tistemu, ki mu dokaže brezverstvo, o katerem tudi ta gospod rad govori. Svetovali bi mu, naj v prihodnje ob nedeljah, namesto da bi zabavljal s prižnice čez liberalce in liberalno časopisje, rajši oznani, kedaj da ide zopet na botrinjo, in kedaj da ne bode maše, da ne bode ljudstvo delalo nepotrebnih potov. Krjavelj. — Slovensko gledališče. Zaradi nepričakovanih zadržkov, kateri so predstavo dne 25. t- m. onemogočili in spremembo repertoarja provzročili, odpadla je tndi po-polndanska predstava v nedeljo, 27. t. m. in tndi zaradi študiranja novega repertoarja nocoj ni predstave v deželnem gledališčn. Repertoar slovenskega gledališča do konca tekoče sezone določila je te dni intendanca dramatičnega društva v sledečem: v četrtek, dne 31. t. m. vprizori in poje se nepreklicno zadnjikrat v sezoni velečastna in prekrasna Wagner-jeva opera .Tannhäuser". Vse občinstvo v Ljubljani in izven Ljubljane še posebno opozarjamo na predstavo te opere, ker bo v istini zadnja v tekočem letu, in bo mogoče več let preteklo, predno se zopet ke daj ta velika Wagnerjeva opera na slovenskem odru v prizori Kdor te opere Se ni videl in sliSal, pa jo namerava, naj se potrudi v četrtek, 31. t. m. v slovensko gledališče. — Na svečnico, v soboto, dne 2. februvarja t. 1. bodeta zopet dve predstavi v deželnem gledališču, in sicer ee bo igrala pri popoludan ski ljudski predstavi ob znižanih cenah tudi nepreklicno zadnjikrat v sezoni najpriljubljenejša narodna igra 8 petjem .Rokovnjači", zvečer pa se bo igrala izvrstno zabavna gluma „Charleyeva teta". — V torek, 5. februvarja igra ae po večletnem prestanku na novo študirana lepa igra .Lovodska sirota", v kateri bodeta veliki in krasni glavni ulogi igrala gospod Dobrovolny in gdč. Rückova. — V petek, 8 febr. uprizori se po večletnem prestanku in nanovoštu dirana Wagnerjeva romantična opera ,Lo-hengrin" prvikrat v sezoni. — V nedeljo, 10 febr. igrala se bo pri popolndanski ljudski predstavi Weberjeva čarobna opera .Č a-rostrelec" zadnjikrat v sezoni; isti dan zvečer pa zabavna burka .Urban Debeluh ar", z g. VerovSkom v naslovni ulogi. — V torek 12. in v četrtek 14. febr. poje se drugikrat, oziroma tretji- in zadnjikrat v sezoni opera .Lohengrin". — V soboto, 16. febr. uprizori se na novo Študiran in pozorno uprizorjen .Lumpacij Vagabund", kateri se na pustni torek, 19. febr. izven abonnementa ob 6. uri zvečer ponovi. — V petek 22. in v nedeljo 24. febr. pela se bo lepa Humperdinckova opera .Janko in Metka"; v ulogi Jankota nastopi takrat nova operna pevka kot gost. — V torek, 26 febr. uprizori se prvikrat izvirna slovenska narodna igra .Deseti brat" (po Jurčičevem romanu) in se v četrtek 28. ponovi — V soboto, 2. marca pela se bo prvikrat na slovenskem odru velika tragična ruska opera Čajkovskega .Piko va dama", v torek 5. marca poje se .Pikova dama" drugikrat. — 8. marca bo nadaljna dramska noviteta Hanptmannova krasna igra .Ha-nioa", eventualno namesto nje .Viljem Teli" ali .Devica Orlanska"; katera od teh iger se takrat uprizori se kmalu določi — V nedeljo, 10. marca popoludno .Deseti brat", zvečer ponovitev prejšnja dramske novitete. — V torek, 12. marca zadnjikrat ruska opera .Pikova dama". — Za četrtek, 14. marca namerava aa pri- dobiti domačina a kr. dvornega opernega pavoa g. Bučarja za gostovanje na slovenskem odra. — V soboto, 16. marca na merava ae uprizoriti prvikrat Vilharjeva opera .Srni 1 jana", katera ae bo na sv. Jožefa dan 19. marca ponovila. — V petek, 28. marca bo zadnja predstava tekoče sezone, uprizorila sa bo najbrž izvirna slovenska igra. če bo kakih sprememb v reper toarju treba, poskušalo se bo pridobiti eventualno za gostovanje baritoniata g. Vulakov i ča iz Zagreba ali ces. kr. dvornega opernega pevca g. Hela v ulogi Kecala v .Prodani nevesti*. — Umrl je nmirovljeni američanski škof Ignacij Mrak, rodom iz Poljan na Gorenjskem, v starosti 90 let — Umrl je v Kropi v nedeljo zjntraj-g. Benjamin Schüller, bivSi trgovec in fužinar. Zadnjih deset let je bil popolnoma slep. Zastopal je si deželni odbor delj časa v o. kr. okrajnem Šolskem avetu v Ra dovljioi. — „Nsrodna čitalnica v Ljubljani". Druga plesna vaja vrši se, kakor smo že poročali, v sredo, 30. t. m zvečer ob poln deveti uri v mali dvorani .Narodnega doma". — „PariSka razstava", maskarada pevskega društva .Ljubljana". Krasna de-koracijska dela za napominano maskarado so dogotovljena, izmej katerih se posebno odlikuje čez celo dvorano segajoč transparent, koji bo sigurno očaral vsacega poset-nika maskarade. Tndi vse druge dekoracije so že pripravljene in se z jutrišnjim dnem že prično dela v Sokolovej dvorani. Odboru društva prijavila se je tekom zadnjih dnij sigurno ena največjih skupin, to je skupina 56 oseb, katera bo proizvajala krasen dvorni ples .Les Lanc ers" in veliki češki salonski ples „Češka Beseda". Vsaka posamezna točka teh dveh krasnih plesov traja nad Vi ure, kar bo posetnikom razstave gotovo največji užitek nudilo. — Praiarnov album izšel je ravnokar v drngem natisu ter ser se dobi pri knjigotržcu gosp. Schwentnerju v Ljubljani, Dvorski trg št. 1. .Prešernov album" obsega velik izbor povestij, črtic, pesmij in razprav ter mnogo ilustracij, ki se nanašajo na Prešerna. Naj bi ne bilo slovenske hiše brez tega elegantnega in jako zanimivega albuma! — Prostovoljno gasilno društvo ns Viču ima v nedeljo dne 3. februvarja ob pol 2. uri pop. v salonu gosp. Tračna na Glincah svoj občni zbor. — Slovenskega planinskega društva radovljiška podružnica priredi v četrtek, dne 31. t m. v salonu g. V Hudovernik-ove restavracije, predavanje o potovanju po Južnem Štajerskem. Predavanju sledi petje. Začetek ob ZlU. uti popoldne. — Vstopnina 1 krono. — Ljudska knjižnica na Ponikvi obstoji sedaj žo dva meseca in vlada se še ni izrekla, če bode ustanovitelj si moral pridobiti koncesijo, kakor je to zahtevalo c. kr. okrajno glavarstvo v Celju. Knjižnica šteje že nad 800 knjig. Izposodilo si je v teku dveh mesecev 457 oseb 624 knjig. Poroča se nam, da se bodejo tudi v sosednih občinah ponkoviške fare, t. j. v Šmarju pri Jelšah, na Sladki gori in v Št. Vidu ustanovile ljudske knjižnica. — Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo zboruje v soboto, 2. dan svečana ob jednaj8tih dopolndne v Šmariji, da si izvoli nov odbor, in da pretreauje osnutek pravil .Zveze slov. Štajerskih učiteljev in učiteljic". — Prijet lovski tat. Zaradi tatvine divjačine že večkrat kaznovani Jožef De-bevc iz Verbljenj je hotel danes zjutraj uti-hotapiti v mesto srno. Pripeljal jo je v butarah do Ribičeve gostilne, kjer je zavil na dvoriSče in srno izložil in zakopal v hlevu v gnoj, ker se mu ni takoj nudila ugodna prilika za utihotapenje. To se je izvedelo, in Jožef Debevc se je prijel. Trdil je, da so psi prignali srno na njegovo dvoriSče, in da jo je on slučajno ujel, kar pa ni verojetno, kar se je srni poznalo, da je bila zadrgnjena, in da jo je moral on na zanj ko ujeti. Srna je bila neki iz lova Martina Furlana iz Verbljenj, in jo je ta, ki je bil slučajno v Ljubljani, takoj vzel seboj. Jožef Debevc je žal na Žabjek. — Ponoöna vožnja. Dva pijana flja-karska hlapca sta danes ponoči v Vegovih ntioah naložila v avoj voz sladkoginjeno trojico in jo peljala po Valvasorjevem trgu in po Križevniških ulicah na Krakovski nasip pred gostilno .pri raku", kjer sta oba fija- karska hlapca padla a kozja, konj pa je brez voznika dirjal naprej v Trnovo, kjer ae je v Konjušnih ulicah sam ustavil in se ja pijana trojica izkobacaln is voza. — V Ameriko se sedaj spet močno izseljujejo s Kranjskega. Tudi fantje, ki se niso vojaščine prosti, bi radi šli v Ameriko, pa jim ljubljanska policija brani. Včeraj so neki pet fantov in dva agenta zaprli,. — V postelji ja ksdil in zaspal F. M. v Križanskih ulicah. Pri tem mu je padla cigareta na posteljno odejo in jo vnela. Smrad je zbndil druge osebe, ki so spale v sobi in le • te so ogenj pogasile, sicer bi se bili lahko vsi zadušili. — Dva srebrni žlici je prodajal po meetu postopač Jožef Mojc. Ko so ga prijeli, je rekel, da ju je našel v kazinskih smeteh. — Metulj v januvarju. V soboto je ujel neki šolar na Rožniku rumenega metulja. _ , Giuseppe Verdi umrl. Med naj-genialnejšimi komponisti XIX veka je bil umrli italijanski operni skladatelj Verdi. Rojen je bil v Roncolu pri Bussetu (pokrajina Parma) 10. okt 1813. Že od mladosti se je bavil z glasbo ter spisal ogromno število oper, ki so radi svoje me-lodioznosti med najpriljubljenejšimi ter se pojo po vsem svetu in na vsakem večjem gledališčn. .Slovenski Narod" je prinesel obširnejši životopis tega najslavnejšega italijanskega skladatelja v jednem prejšnjih svojih letnikov. Vendar pa naj navedemo iznova vsaj glavna njegova dela, med katerimi je več znanih tudi v Ljubljani, ker so se pele na slovenskem odru. Najimenitnejše Verdijeve opere so: .Nebukad-nezar" (1842), .Ernani" (1844), .Macbeth" (1847), .Rigoleto" (1851) .Troubadour" (1853), ,La Traviata" (1853), .Aid a" (1871), .Othello« (1887) in .Falstaff (1893). Verdi je bil plemenit mož, ki je zapustil večino svojega premoženja starim in bolnim glasbenikom in pevcem. • Duhovnik se je izgubil. V Mehali na ogrskem so katoliški verniki neutolažni. Njihov duhovnik se je izgubil, z njim vred pa lepa, debelušasta žena. Povsod iščejo župnika, a njega ni, njega in nje od nikoder ni! Žalost velikanska! * Možgani in različni stanovi. Listi poročajo, da je neki francDski zdravnik preiskaval „porabo možganov" v različnih stanovih in poklicih. Njegova preiskava je baje dognala, da se „porabi" največ možganov v vojaštvu. Izmej 100000 vojakov jih postane 199 neozdravno bolnih na možganih. Za vojaki pridejo umetniki, na to odvetniki, zdravniki, uradniki in duhovniki Poprečno postane med temi 177 blaz-nik izmed 100 009 oseb. Potem pridejo delavci na polju in posli. Malo — 66 mej 100.000 — jih zblazne med rokodelci. Najboljše ohranijo svoje možgane trgovci, med katerimi pride na 100000 oseh le 42 blaznih. V Ameriki so odstotki baje drugačni Tam postane med trgovci mnogo več blaznih kakor v Evropi. Splošno se sodijo podatki francoskega zdravnika jako skeptično in dvomljivo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29. januvarja. Slovenski in hrvatski poslanci so že večinoma tukaj zbrani, šusteršič se peha na vse strani, da bi ustanovil svoj klerikalni klub. Dalmatinski poslanci se potegujejo za to, da se ustanovi skupen klub slovenskih in hrvatskih poslancev. Danes opoldne je Šusteršič zopet sklical nekaj svojih mož na posvetovanje. Dunaj 29. januvarja. Ministrski predsednik dr. Körber je povabil danes poslance dr. Fort», dr. Kaizla, dr. Pa« čaka in dr. Stranskega k sebi na posvetovanje, ki je trajalo dobro uro. Čehi vsaj za sedaj ne mislijo delati ob-strukcije. Dunaj 29. januvarja. Glede predsednika se se vedno ni doseglo nikako porazumljenje. Bržčas bo starosta Wei-gel voljen za nekaj časa provizoričnim predsednikom. Dunaj 29. januvarja. Poljaki klub je v današnji seji izvolil zopet viteza Jaworskega svojim predsednikom. Ja-worski se je v svojem ogovoru izrekel zoper obstrukcijo in dejal, da se mora. poljski klub držati politike svobodne roke Petrograd 29. januvarja. Feld-maršal 6 ur k o je na svojem posestvu Saharovu umrl. Rojen je bil L 1828. V rusko turški vojni je zaslovel kot jeden najznamenitejših vojskovodij. L. 1882. je postal generalni guverner v Varšavi, kjer je ostal 12 let. Meteorologično poročilo. Tiiin» nad morjem SO« 1 m. BrednJ 1 mini tlak '310 nu čas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo 28. 29 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL 726 3 31 al. svshod pol. oblač. f 720 3 — 12 ar. vzsvz. del. oblač, 7193 1 0-6 ar.jvzbodl sneg o © Srednja včerajšnja temperatura —62*, nor-male: —1-9'._ Dunajska borza dne 29 jannvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4'/, .... Ogrska zlata renta 4°/0....... Ogrska kronska renta 4'/...... Avstro-ogrske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 maak............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 9830 98-20 11760 98'35 11716 93 — 1704-662 75 24067/, 117457V» 23 52 1916 90-25 1132 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po *°/0 od dne vloge do dne dvig«; 170 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka Izplača tudi večje svote brez odpovedi. (11—24) Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpoSiljatve zneskov. Talnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni brat in atric, gospod, Hugon Kronabethvogl odvetniški uradnik danes zjutraj, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki drazega rajnega bodo v sredo, dne 30. prosinca 1901 ob 3. mi popoldne preneseni iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku. V Ljubljani, 29. prosinca 1901. (224) Žalujoči ostali. Trgovski pomočnik manufakturist in špecerist, spreten prodajalec, želi službo premenltl. Cenjene ponudbe pod šifro: „U. P. it. 1000. Mokronog". (174-4) Cts. lir, avstrijska jBk jržmg ftltznlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod is LJubljane ju*, kol. Proga oos Trbla. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aossee, Solnograd; ces Klein-Beifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čes Selzthal v Solnograd, Inomost, ces Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do- Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; ces Klein-Beifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto ln v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pirna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in |21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. ari 48 m zvečer. — Odhod is LJubljano drž. kol. v ITftTP^V Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m Sopoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljub-ano drž. kol. is Ktmnka. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. z? «1 Tužnim srcem javljamo, da je sinoči ob 9. uri umrl naš častni občan, gospod Edvard Globočnik dolgoletni okrožni zdravnik odlikovan z zlatim zaslužnim križcem v 61. letu svoje dobe. Pogreb bode v sredo, dne 30. t. m., ob 3. uri popoludne. Blag mu spomin! Županstvo Cerklje pri Kranju, dne 28. prosinca 1901 Župan: Zamen Janez. ristne rus>ke 1860 P. A. P.lVf rC- ÜETEPByPV Varstvena znamka. se dobivajo (8288-8) pri tvrdkah: J. 8. Benedikt» K. Karlnger, H V. Petričič, K. Recknagel, Pr Kenda, Ant. Krlaper, Szantner, F. M. Schmitt. 2 gld. 50 kr. se y izdelujejo olsleBk« mm. clas. v Študeatovsklh ullrah (Pot mm arrad) i«. IS, II. ameloSropJe. 210—1) plesni veselici v soboto, dne 2. februvarja LI. v gostilni „pri Kamničanu" Karlovska cesta št. 4. Začetek ob 5. uri popoludne. Za dobre pijače in jedila kakor točno postrežbo bo najbolje skrbljeno. K obilnemu obisku uljudno vabi Anton Kovač (221—1) gostilničar. Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpoiiljs zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ura In ekspprtna hiša zlatnin Most (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 376 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... „ 120 Nikelnasti budilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—13) pcar* Huatrovani katalog zatton/ in poštnine protto. Na račun zelo ugodno odda se 1. majem t. 1. dobro znana gostilna v letovišču „Laverca" pri Ljubljani, poleg postaje. Izvrševanje obrta izročilo se pa bode le zanesljivi, pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo vešči gostilničarki (vdovi ali samici) z doraslo hčerko, oziroma kako sorodnico, proti primerni kavciji. Natančne poizvedbe pri posestniku in vinskem trgovca Karolu Leno e-tu na Laverci. (86—7) VABILO k plesniveselici katera bo dne 1. svečana 1901 na Martinovi cesti št, 32, Godba na lok. aj Začetek ob 7. uri zvečer, -g^ ^ Vstopnina prosta. K obilini udeležbi uljudno vabi Vramsmes PolJAal (222—1) gostilničar. Zalwalsu. Dne 24. decembra 1900 ae mi je več premakljivih rečij vsled požara, kateri je v moji pisarni nastal, pogorelo deloma poškodovalo. — Dunajska zavarovalnica na Dunaj I, pri kateri so bile omenjene premakljive reči zavarovane, je pustila po svojem glavnem zastopniku gosp. Prrhsuru škodo takoj ceniti in mi je tudi vso povzročeno skods popolnoma Izplačala. Isto toraj vsakemu najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 15. prosinca 1901. Ignacij Čamernik (223) kamnosek in posestnik. Marija Degrassi, roj. Bobek trgovka s sadjem, umrla je v Trstu, zapustivši malo premoženje. Vabi se njenega nečaka Josipa Bobek pok. Frančiške, da se radi zapuščinske razprave javi c. kr. okrajni sodnij za civilne stvari v Trstu. (209-2: Gospodična išče prijazno meblovano sobo z dobro hrano, specijalno pri solidni rodbini. Ponudbe vsprejema upravništvo »Slov Naroda". 1220-1 trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, slo venskega in nemškega jezika vešč, želi kmalu nastopiti službo. (211; Naslov pove upravnifitvo .Slov. Nar."' Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabin je, kamre i t d. odda se za februvar, marc, april na Starem trgu št. 28, III. nadstropje, na Ulica Poizve se pri Josipu Seunig-u, Marijin trg št. I. (218-1) Zaradi premeščenja v drugo svojo hišo prodam pod ugodnimi pogoji hišo št. 98 na Velikem trgu v Rudolfovem stoječo nasproti mestnemu vodnjaku. Hiša je v najboljšem stanji, ima nov strešni stol, je krita z opeko in je posebno pri pravna za trgovino. (210-D Dr. J. Schegula. Veleflno surovo maslo prve planinske mlekarske zadruge priporoča Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti Iatotam: ' (12—23) Fina narezana svinjska gnjat, angleški Victoria-Punsch-Extrakt, iz-borna zaloga finega vina. ne bo zaradi nezgode nekaj časa ordiniral 1214—2 S tteiimcltar je iz|la i» dragem natika i» prodano Presernoue stoletnice december^^a Iteuill^a „Ljabljan$Ientner, Knjigotržee i> Ljubljani. ® 1wi\9mTtW\ in odgovorni uradnik: Josip Nolli 0 ■ ■ Lastnina in tiak .Narodna Tiakarne".