Začetki Beltnke so v predvojni kemični industriji CIMEAN iz Po-dnarta. ki jo je vodila družina Po-gačnik. Od takrat v Jugoslaviji iz-delujemo vodikov peroksid.
Proizvodnja se je nadaljevala po vojni, ko smo dobili na račun re-paracij opremo za novo tovarno elektrokemtčnih izdelkov, ki so jih začeli graditi 1948 leta v Soteski, nedaleČ od Črnuč pri Ljubljani. Tovarno so zgradili leta 1958 in je poleg vodikovega peroksida zače-la izdelovati tudi natrijev perborat, po katerem je prav tedaj povpra-ševala jndustrija detergentov.
Čeprav se je Belinka od nekdaj hitro prilagajala željam in potre-bam trga, vendar brez otroških bolezni ni šlo. Premalo pretehtana investicija v času prve gospodar-ske reforme je Belinko pripeljala v velike težave Samo trezna odloči-tev in bolefia odpoved novi in-vesticiji sta jo rešili. Takrat je Be-linka povečala proizvodnjo natri-jevega perborata, 1968 leta pa je kot prva v Jugoslaviji uvedla lazur-ni premaz za les, znan pod ime-nom Sadolin.
To je bil začetek preporoda Be-linke Od takrat pa do današnjih dni je rastel fizični obseg proiz-vodnje povprečno za 44 odstotkov na lelo. bruto proizvod pa po 45 odstotni stopnji, tako da je danes največji proizvajalec v Jugoslaviji. njen delež v svetovni trgovini vo-dikovega peroksida pa znaša 15 odstotkov
Izjemne uspehe pa so v Belinki dosegli predvsem zato. ker so vse-skozi skrbeli za hiter tehnološki razvoj z intenzivnim kapitalnim vlaganjem in visoko organsko se-stavo kapitala. Usmenli pa so se tudi v masovno proizvodnjo na podiagi ožje specializacije in vse-skozi izvajali potitiko najracional-nejže zaposlitve delavcev
Pri svojem razvoju pase Belinka ni izolirala, ampak se je stalno pov
ezovala z organizacijami zdruŽe-
belinka
tovarna kemičnih izdelkov Liubljana
Od pritlikavca do velikana
nega dela, predvsem z dobavitelji surovin. Sodelovala je pri poveča-nju proizvodnih zmogljivosti Ke-mične tovarne v Hrastniku in Elek-trobosne iz Jajca, prav tako pa je vložila znatna sredstva v luške na-prave v Kopru.
Njeno sodelovanje pa ni ostato samo znotraj meja naše domovi-ne. Leta 1973 je namreč sklenila pogodbo o skupni naložbi v nov obrat vodikovega peroksida s sve-tovno znanima tvrdkama LAPO-RTE \z Londona in SOLVAY iz Bruxellesa, v katero so med dru-gim zapisali, da bosta začela tuja partnerja uživati delež dohodka šele po uspešnem začetku re-dnega obratovanja in da ima Be-linka pravico do vseh tehničnih novosti s tega področja.
Novi obrat, ki so ga dogradili lani, skupaj s starimi zmogljjvostmi, proizvaja 7400 ton 100odstotnega vodikovega peroksida na leto. S tem Belinka prihrani Jugoslaviji 2.5 milijona ameriških dolarjev, dokazala pa je tudi. da smo spo-sobni osvojiti in uporabljati naj-novejše dosežke svetovne te-hnologije. Še več. Vso proizvede-no količino vodikovega peroksida bi Belinka lahko tudi izvozila, a je nepogrešljiv v domači tekstilni in prehrambeni industriji ter v medi-cini in kozmetiki.
V Belinki pa poleg vodikovega peroksida proizvajajo še natrijev perborat. demineralizirano vodo, belilo za ročno in strojno pranje Beli in vrsto sredstev za zaščito in oplemenitenje lesa.
Nenavadno veliko so naredili tu-di na področju družbenega stan-darda Imajo obrat družbene pre-hrane z 80 sedeži, počitniški dom v Dramlju s 60 ležišči, ki je B kate-gorije, zdravstveno ambulanto, re-dne preventivne zdravstvene pre-giede in 22 lastnih stanovanjskih enot, 70 odstotkov delavcev pa je dobtto posojilo za obnovitev sta-novanj.