ZANIMIVOSTI IZ OBRTNIH DELAVNIC V STARI LJUBLJANI
Klobuki so še, kupcev pa ni
Modernl časl prinašajo v naše žlvlfenfe mnoge no-vosti. še v časih našlh bablc In dedkov pravzaprav sploh niso poznali tovarnlško Izdelanlh oblek, čevljev In pokrlval. MarslkaJ so naredlll doma, a blle so tudl take stvarl, po katere Je bllo treba k mojstru v obrtno delavnico. Tako tudi tzdelovalcem klobukov nlzmanj-kalo dela.
Kako je s to stvarjo danes, smo zvedeli v pogovoru s šestdesetletno Jožico Filipič, modistko, katere trgovinica in obenem tudi delavnica je na Trgu osvoboditve 4.
Ko človek pozimi pogleda na ulico, hitro ugotovi, da je več moških, ki imajo pokrite glave kot pa žensk. Zato tudi gredo moški klobuki bolj v promet. Jaz pa izdelujem le damske. Oktober, november, december, takrat je še nekaj dela, drugače pa skoraj nič. Lahko bi zaprli trgovino, tako malo kupcev je. Kje so tisti časi, ko je bila modistka na vsakem vogalu in ko je kra-sno neslo vse leto! Moja ma-ma je imela delavnico v stari Ljubljani in tam so šivali dan in noč.
Klobuki vseh mogočih barv, veliki, majhni, bolj ali manj širokih krajcev, šport-ni, vsakdanji, taki za poseb-ne priložnosti, s pajčolani, okrasnimi drobnimi rožami, pentljami, trakovi, vsi tisti, ki jih porodi naša domišljija - zakaj jih ne iščemo več pri modistkah?
Materiala ni, celo tovarnam ga primanjkuje. Zato delam predvsem iz prinešenega bla-ga. Nekoč so bili klobuki po-ceni, danes so dragi. Kdo jih bo kupoval? Stari ljudje so skoraj vsi že po domovih in jih ne nosijo več. Včasih pa so imeli za vsako priložnost dru-gačen klobuk: eden je bil za
ha trg, drugi za k maši... Mla-di bi jih sicer radi imeli, a ni-majo denarja. Zato hodijo sa-mo spraševat. Lani smo nare-dili nekaj modelov vnaprej, a se ni obneslo. Moda se spre-meni čez noč in tudi nižja ce-na ne privabi nikogar.
Jožica Filipič se s tempo-klicem ukvarja, kot sama pra-vi, od nekdaj. Že kot otrok je pomagala mami. Šest otrok je bilo pri hiši. Sama je sicer že-lela postati učiteljica, a je ob-
veljala mamina volja in tako je končala triletno obrtno šo-lo. Svoje znanje prenaša da-nes na 31-letno hčerko, ki ji je obenem tudi glavni in edini pomočnik.
Za izdelavo klobuka je po-trebnega precej znanja in spretnosti, pa tudi časa. Ne-koč so za vsak posamezni mo-del naredili kalup iz mavca. Tudi po ves teden je trajalo, preden je dobil ustrezno obli-ko. Danes pa modistka obli-kuje mavec le za posebno za-htevna pokrivala. Potem se loti šivanja, ki zahteva veliko natančnosti, saj je delo veči-noma ročno. Tako so za izde-lavo bolj preprostih klobukov potrebne kake tri ure, za tiste zahtevnejše pa osem ur in več.           Milica Gojanović