PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 30 (9335)
TRST, četrtek, 5. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO OBRAZLOŽITVI^ VLADNEGA GOSPODARSKEGA PROGRAMA
SOCIALISTI, REPUBLIKANCI IN SOCIALDEMOKRATI DOPUŠČAJO MOŽNOST SESTAVE ENOBARVNE VLADE
FanfanL Andreotti in dorotejci niso preveč navdušeni nad vlado brez trdne večine - Tudi KPI baje ne odklanja povsem Morovega programa
V Innsbrucku zagorel olimpijski ogenj
RIM, 4. — Po današnjir sestankih poverjenega predsednika Mora s soc/!istir socialdemokrati in republikanci, obstaja možnost, da 'bo Moru uspeio sestaviti enobarvno demokrščansko vlado. Pp odhodu iz palače Chigi je De Martino izjavi!, da obstajajo možnosti, da More sestavi vlado. Kot je znano, je Moro danes obrazložil predstavnikom PSI, PSDI in PRI vladni gospodarski program, ki ga je sestavil skupno z gospodarskimi strokovnjaki in z vodstvom svoje stranke.
Tudi nekateri drugi socialistični,---------:---------- ,
ki priča- ! lzrazll upanje, da bodo jutri le
voditelji so dali izjave,
jo, da se bodo socialisti na jutrišnji seji vodstva odločili, da se vzdržijo pri glasovanju 'o zaupnici vladi v parlamentu.
Po seji tajništva socialistične stranke, ki je bila nocoj, je predsednik poslanske skupine PSI Ma-riotti izjavil, da so bile nekatere socialistične zamisli o gospodarski politiki sprejete, druge pa ne. Poslanec Manca, ki pripada De Martinovi struji, pa je odkrito dejal, da je možno, da bo vodstvo stranke jutri potrdilo, da je PSI pripravljena, da se vzdrži pri glasovanju o zaupnici in s tem omogoči sestavo enobarvne vlade. Predsednik senatne skupine Zuccaia pa je prav ta-
omogočili sestavo enobarvne vlade, upoštevajoč resen gospodarski in denarni položaj v državi. Nekoliko bolj pesimisti so bili nekateri pripadniki Lombardijeve levice. V glavnem torej so socialisti usmerjeni na odločitev, da sé vzdržijo glasovanja o zaupnici vladi.
Socialdemokrati so prav tako dali izjave, da se bodo. v skrajnem primeru vzdržali glasovanja, da pa je možno, da bodo glasovali za vlado. Tajnik Panassi je dejal, da so pripravljeni deti svoj prispevek, da se čimpebi sestavi nova vlada. Re-publikaftci pa so dejali, da se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici vladi. Sicer pa so predstavniki vseh
treh strank izrecno poudarili, da dokončna odločitev pripada vodstvom, ki se bodo sestala jutri.
Mnogi se sprašujejo, če bo krščanski demokraciji zadostovalo, da se ostale tri stranke samo vzdržijo pri glasovanju o zaupnici vladi. Položaj Mora je danes morda bolj kritičen v KD, kot pa v ostalih treh strankah. Prav danes so se pojavili glasovi, da Fanfani, Andreotti in dorotejci niso navdušeni nad enobarvno vlado, ki bi ne imela zagotovljene podpore v parlamentu. Menijo, da vzdržanje pri glasovanju ostalih treh strank ali pa samo- socialistov in republikancev ne jamči vladi zadostne trdnosti za izvajanje napovedanega programa.
Po drugi strani pa v mnogih političnih krogih v Rimu ugotavljajo, da je Moro s svojim gospodarskim programom, ki ga je obrazložil socialistom, socialdemokratom in republikancem, odprli pot sestavi enobarvne demokrščanske vlade. Pri tem pa dodajajo, da če ta vlada

VČERAJ SE JE LIRA NEKOLIKO OKREPILA
Odobreni ukrepi za omejitev likvidnosti pri bančnih zavodih
Delavci v tujini bodo lahko odprli pri italijanskih bankah devizne račune - Minister Colombo pravi, da so ukrepi v skladu z bodočo politiko vlade
RIM, 4. — Po dolgem času se je vrednost lire danes okrepila. Na prostem menjalnem trgu je ameriški dolar veljal zgodaj dopoldne 765 Ur, nakar se je- ustalil na vrednosti 760 - 762 lir. To pomeni, da je razvrednotenje lire po 20. januarju doseglo 10,5 odst. Položaj se je v primerjavi z včerajšnjo menjavo znatno izboljšal, saj se je lira do včeraj ravrednotila kar za 12 odstotkov.
Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, je bilo danes na menjalnem trgu mnogo manj špekulantov kot v preteklih dneh. Obenem pa je bilo na razpolago več tujih valut, kar je omogočilo, da je lira pridobila na vrednosti. Denarni strokovnjaki pa menijo, da je na izboljšanje položaja lire vplivala včerajšnja napoved, da se bo danes sestal odbor za kredite in varčevanje in da bo sprejel nekatere denarne ukrepe, ki naj omejijo likvidnost in s tem delovanje špekulantov na menjalnem trgu.
Lira je danes izboljšala svoj položaj tudi na tujih tržiščih in se je
njena vrednost ustalila na 752,92 lire za dolar.
Na zakladnem ministrstvu se je sestal medministrski odbor za kredit in varčevanje. Vodil ga je zakladni minister Colombo. Navzoči so bili ministri Visentini, Andreotti, Bisa-glia. De Mita, Toros in Marcora. Poleg tega so bili še navzoči guverner Banca d'Italia in nekateri drugi visoki funkcionarji, ki so člani odbora.
Na sestanku so sprejeli ukrepe, ki določajo povišanje obveznih rezerv, ki jih morejo banke položiti pri Banca d’Italia; skrajšanje roka za izkoriščanje vsot, ki se stekajo na valutne račune in možnost, da delavci v tujini lahko odprejo pri italijanskih bankah posebne račune v devizah.
S prvim ukrepom je določeno, da morajo banke položiti pri Banca d’Italia 0,75 odst. vsega zaupanega jim denarja na dan 31. decembra 1974. Gre pri tem za 600 milijard lir, ki jih bo dobila Banca d’Italia. To vsoto naj bi banke položile v dveh obrokih. Prvi obrok v mesecu febru-
ZASEDANJE CENTRA ZA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE ODNOSE
Po sporazumu v Osimu novo obdobje v odnosih
med Italijo in SFRJ
RIM, 4. — Center za italijansko -jugoslovanske odnose, ki ga vodi časnikar Luigi Saporito, je priredil danes delovni sestanek, med katerim je predsednik veleposlanik Giu-dotti predstavil članom vodstva novega jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Borisava Joviča. V vodstvu centra so zastopniki vseh italijanskih demokratičnih strank; za &D poslanca Antoniozzi in Belci, za PRI posl. Bandiera, za KPI posl. Segre, za PSDI posl. Mauro Ferri. Zastopnik PSI bivši minister Mario Zagari je bil odsoten in je zato poslal pozdravno brzojavko. Prisoten je bil tudi senator Medici, ki je v svoji dolgi politični karieri, kot je poudaril Guidotti, bil dvakrat zu-b^nji minister in je, ko je bil zad-bjič šef italijanske diplomacije postavil temelje ter določil točke sporazuma, ki so ga pred kratkim dosegli med obema državama.
Guidotti je izrazil prepričanje, da b° zadnji italijansko - jugoslovanski sporazum odprl novo obdobje v sodelovanju med obema državama, ne samo ker so končno odpravili vzroke nasprotij, temveč predvsem, ker je ustanovitev mednarod-be proste cone odprla nove pogum-be poti za sodelovanje, ki bo prav gotovo zelo mnogo koristilo obema državama.
Predsednik centra veleposlanik Guidotti je zaključil svoj poseg, ko le omenil, da kot je sam imel Veliko srečo, da je zastopal Italijo v Beogradu leta 1955, potem ko so Podpisali londonski memorandum,
da tako ima veleposlanik Jovič srečo, da prihaja v Rim prav po podpisu sporazuma v Osimu, v trenutku ko bo v še neomadeževano knjigo odnosov med Italijo in Jugoslavijo lahko zapisal odločilne stavke za bodočnost obeh držav.
V svojem odgovoru je veleposlanik Jovič dejal, da je zelo zadovoljen, da se je lahko sestal s kvalificiranimi zastopniki italijanskih političnih strank, ki s svojo prisotnostjo v vodstvu centra za italijansko-ju goslovansko sodelovanje potrjujejo, da so vse stranke, ne samo italijanska vlada, zainteresirane za vzpostavitev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Jovič je dejal, da se strinja z Guidottijem, ko pravi, da gre za posebno ugoden trenutek v odnosih med obema državama ter poudaril, da čuti dolžnost, da odločilno prispeva k pospešitvi tega procesa. Izrazi! je prepričanje, da bo, tudi s pomočjo centra za italijansko-jugoslovanske odnose, mogoče uresničiti pričakovanje jugoslovanske in italijanske vlade ter ljudstev obeh držav, da bi kar najboljše izkoristili številne možnosti sodelovanja.
Če je gospodarsko sodelovanje, je dejal veleposlanik Jovič, v mnogo težjih časih obrodilo v preteklosti tako bogate sadove, bo Sedaj, ko so bili odpravljeni vsi vzroki trenj in napetosti, mogoče izdelati dol gorpčne načrte v interesu obeh držav ter tako 'potrditi željo po mirnem sožitju v vzdušju sodelovanja.
arju, drugi obrok pa v aprilu. Za letos pa bodo morale vse banke položiti od 1. januarja naprej 15,75 odst. zaupanega denarja. Gre seveda za tisti del denarja, ki so. ga dobile v posameznih mesecih.
Minister Colombo je dejal, da bo ta ukrep omogočil, da bodo zmanjšali likvidnost v bankah v letošnjem letu za okrog 750 milijard lir. Drugi ukrep pa obvezuje uvoznike in izvoznike, da morajo izkoristiti vse devizne račune najkasneje v 15 dneh. Vsote, ki so bile že položene na njihove račune, pa morajo biti uporabljene najkasneje do 11. februarja. Do sedaj so izvozniki in uvozniki lahko uporabili ta denar v 30 oziroma 60 dneh. Tretji ukrep pa določa, da delavci v tujini lahko odprejo pri italijanskih bankah posebne račune v devizah.
Zakladni minister Colombo je izjavil, da ukrepi, ki so jih sprejeli danes, ne bodo škodljivo vplivali na investicijske programe. Dejal je, da kreditna omejitev se nanaša samo na povečanje obveznih rezerv italijanskih bank in na bolj strogo politiko nadzorstva likvidnosti. Ti ukrepi se bodo ujemali s splošno gospodarsko politiko, ki jo bo določila nova vlada.
Tudi danes so petrolejske družbe sporočile, da morajo zaradi razvred-netenja lire plačevati nafto mnogo dražje kot do sedaj. Objavile so tudi podatke, da jih sedaj tona nafte stane 2.350 lir več kot jih je stala pred razvrednotenjem. Zato, pravijo petrolejski industrijci, bo treba to stanje v najkrajšem času popraviti, da se lahko zagotovi italijanskemu trgu redna dobava nafte.
ne bo imela trdne večine v parlamentu, bo trajala zelo malo časa. Njena naloga naj bi bila rešiti najnujnejša vprašanja v zvezi z denarno krizo ter premostiti kongrese i socialistov, krščanske demokracije 1 in socialdemokratov. Zdi se, da tudi j komunisti ne odklanjajo povsem napovedanega gospodarskega programa.
Danes popoldne so dali časnikarjem za objavo gospodarski program, ki ga je sestavil Moro. Program je zelo obširen in zajema najširši krog gospodarskih vprašanj, ki jih je treba nujno začeti reševati, če se hoče izboljšati gospodarski položaj. Zato vlada predlaga odobritev nekaterih nujnih ukrepov, ki se nanašajo na strogo politiko proti begu kapitalov v tujino; uvedbo izredne protiinflacijske obdavčitve; uvedbo začasne prepovedi povišanja višjih plač.
Program predvideva, da je treba strogo nadzorovati denarne transakcije izvoznikov in uvoznikov, kakor tudi ilegalno menjavo valut turistom in delavcem zaposlenim v tujini. Z uvedbo izredne protiinflacijske obdavčitve, naj bi omejili povišanje cen blaga in storitev, ki gre čez dovoljeno mero.
Omejitev povišanja plač pa naj bi trajala eno leto in naj bi po predvidevanjih programa prizadela samo 10 odst. oseb v delovnem odnosu, ki imajo visoke plače.
Nadalje se vlada obvezuje, da bo zaostrila nadzorstvo nad izvajanjem davčne politike; da bo predlagala Confindustrii in sindikatom, naj čim-prej sklenejo nove delovne pogodbe upoštevajoč povišanje plač v ozkih mejah, ki jih dovoljujejo ukrepi za ozdravitev gospodarstva in za razvoj zasebne potrošnje, da bo sprejela ukrepe za hitrejše izvajanje proiz vajalnih naložb. Za to vlada predlaga ustanovitev pri predsedstvu vlade medministrske delovpe , skupiss, ki bo sledila točnemu izvajanju napovedanih ukrepov in strogo nadzorovala predvidene izdatke.
V	programu je rečeno, da namerava vlada s tem zagotoviti predvsem pospešitev gospodarstva in možnost ustvai’janja novih stalnih delovnih mest.
V	drugem delu gospodarskega programa se vlada obvezuje, da bo dala pobude za preureditev industrijske proizvodnje in za novo politiko zaposlitve. Posebna pozornost bo posvečena zaposlitvi mlade delovne sile in posegom na Jugu. Nato program govori o ukrepih za okrepitev gradbene industrije, kmetijstva, za povečanje aktivnosti podjetij z državno udeležbo, o izvajanju energetskega programa ter ukrepov za okrepitev javnih prevozov, male in srednje industrije, trgovine, turizma in obrtništva.
Jutri splošna stavka industrijskih delavcev
RIM, 4. — Sindikalne organizacije so potrdile vsedržavno 4-urno splošno stavko industrijskih delavcev, ki bo v petek.
Federacija kovinarskih delavcev pa je danes izrazila negativno stališče do zadrževanja Federmeccani-nice na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Sindikat ugotavlja, da delodajalci nočejo ničesar slišati predvsem o zahtevah po soudeležbi sindikatov pri določanju novih naložb za preureditev podjetja in pri organizaciji dela v podjetju. To pomeni, pravi federacija kovinarjev, da hočejo popolnoma razvodeneti celotno pogodbo. Zato federacija ocenjuje stališče delodajalcev za zelo resno in pravi, da se bodo delavci še naprej odločno bojevali za uresničitev svojih zahtev. V tej zvezi se bodo polnoštevilno udeležili splošne stavke 6. februarja.
Novo ameriško orožje za Izrael
Olimpijski žari v podnožju zasneženih alpskih vrhov.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiniiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiniiiniiiiiiiHiiiiiMiiiiiiJ
OB POZORNEM SPREMLJANJU VSE FRANCOSKE JAVNOSTI
S poročilom tajnika Marchaisa v Parizu začetek kongresa KPF
Francoska pot v socializem je demokratična, je poudaril Marchais - Poudarjena nezmožnost meščanskih strank, da rešijo pereča družbena nasprotja
(Posebej za Primorski dnevnik)
PARIZ, 4. — Dopoldne se je v rdeči pariški četrti Saint Ouen začel 22. kongres Komunistične partije Francije, na katerem sodeluje okoli 1700 delegatov iz vse Francije. Georges Marchais, generalni sekretar polmilijonske množice francoskih komunistov je v svojem skoraj 100 strani dolgem poročilu nadrobno razčlenil sedanje razmere v francoski družbi in to kaj morajo storiti francoski komunisti, da bo ta družba postala pravičnejša, lepša in svobodnejša.
Georges Marchais je dejal, da Francijo pestijo hudi gospodarski in moralni pretresi in to najbolj čuti delavski razred. Meščanske partije nekopičenih družbenih nasprotij niso sposobne odpraviti, zato je naloga komunistov, da najdejo najbolj ustrezne rešitve in da se skupaj z drugimi levimi silami Francije borijo za demokratično in socialistično družbo. Ta mora zrasti iz francoskih izkušenj in razmer.
«Naša pot v socializem mora biti demokratična,» je dejal generalni se^retkjbljomunistične partije Francije in s tem povzel misel, ki je bila prisotna ves čas široke predkongresne razprave. Za socialistično preobrazbo je potrebna široko zasnovana zveza francoskega ljudstva, povezanega v fronto naprednih sil, ki stremijo k socializmu. Gotovo imajo komunisti v tej fronti še posebej pomembno mesto, saj je ta 500-tisočlanska partija dobro organizirana in v Franciji deluje več kot 23 tisoč partijskih organizacij. «Komunisti smo delavska, množična in nacionalna partija,» je s ponosom povedal v svojem kongresnem poročilu Georges Marchais. «Borimo se proti revščini in izkoriščanju, za družbo, v kateri bo narodno bogastvo pravičnejše razdeljeno. Francoski komunisti se borimo za gospodarsko, socialno, politično demokracijo in svobodo.»
Tako zastavljena politika francoskih komunistov seveda vzbuja ze-
...............................ni..
DRŽAVNI TAJNIK SE NI SPRIJAZNIL Z DIPLOMATSKIM PORAZOM V MOSKVI
Kissinger spet grozi Sovjetski zvezi zaradi njene podpore angolski vladi
TEL AVIV, 4. — V Izraelu so da nes uradno sporočili, da razpolagajo z raketnimi izstrelki tipa «zemlja -zemlja» «lance», ki jih izdelujejo v ZDA in katerih domet je približno 120 km. Izstrelki «lance» lahko nosijo jedrsko konico. Po zadnjih sporazumih med ZDA in Izraelom, bo Washington dobavil izraelskemu letalstvu tudi vrsto najsodobnejših le tal F-15 in F-16.
SAN FRANCISCO, 4. — Američani se še vedno niso sprijaznili s hudim političnim in diplomatskim porazom, ki ga je državni tajnik Henry Kissinger doživel med svojim zadnjim obiskom v Moskvi, ko je skušal prepričati Sovjete, naj ukinejo pomoč angolski vladi predsednika Agostinha Neta. Gre za poraz, ki bi utegnil prekiniti politični karieri šefa ameriške diplomacije ter imeti hude posledice na potrditev Forda za predsednika ZDA.
Kissinger je včeraj v svojem govoru, ki ga je posvetil v dobršni meri položaju v Angoli, opozoril Sovjetsko zvezo, naj nikakor nima angolskega primera za precedens, danes pa je med tiskovno konferenco izrazil upanje, da se SZ zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja njena pobuda v Afriki za proces popuščanja napetosti. Ko je govoril o omejitvi strateške oborožitve je Kissinger potrdil, da je treba vprašanja miru reševati na podlagi dogovorjenih akcij, nikakor pa ne z Enostranskimi pobudami, kot naj bi bila sovjetska pomoč Angoli. Ameriški zunanji minister je tudi izjavil, da je Južna Afrika umaknila ■v-''e čete iz Angole, kar pa je
.nes obrambni minister rasistične viade v Pretorii demantiral ter dejal. da ima Južna Afrika na angolskem ozemlju še kakih 4 do 5 tisoč mož, ki imajo nalogo zagotoviti varnost južnoafriških meja ter preprečiti morebitnim beguncem, da se zatečejo v Južno Afriko. Kissinger je dejal, da so ZDA predlagale, da se najprej umaknejo južnoafriške sile iz Angole, nakar naj bi se umaknili še sovjetski in kubanski svetovalci.
Šef ameriške diplomacije je govoril tudi o francosko - britanskem nadzvočnem letalu «concorde» ter izrazil prepričanje, da se bo spor med ZDA ter Francijo in Veliko Britanijo v zvezi s prepovedjo pristajanja na ameriškem ozemlju za to potniško letalo, v kratkem rešil.
S položajem v Angoli se je ukvarjal tudi ameriški podtajnik za obrambo Ellsworth, ki je dejal, da ameriška vlada upa, da ji bo angolska vlada dovolila, da njena letala pre-letajo angolsko ozemlje ter da ameriške vojr e ladje občasno pristajajo v angolskih pristaniščih. V svojih izjavah pred senatno komisijo je Ellsworth potrdil, da si bo Washington prizadeval, da prepreči SZ, da bi samo slednja imela pravico do uporabe angolskih vojaških naprav. Dejal je, da ZDA sicer podpirajo obe filoameriški gibanji v borbi proti osvobodilnemu gibanju predsednika Neta, da pa so odločno proti neposrednemu ameriškemu vojaškemu posegu v Angoli. Washington pa se nujno zanima za položaj v tej a-friški državi, saj je njena zemljepisna lega izrednega strateškega pomena ker nadzoruje dokajšnji del Atlantskega oceana. Ellsworth je govoril tudi o nevarnosti za velike tankerje, ki iz Perzijskega zaliva peljejo petrolej v Evropo in ki plujejo samo 480 milj od angolske obale.
Kralj Hasan o položaju v Zahodni Sahari
RABAT, 4. — Maroški kralj Ha san ;e vodil sejo, ki so se je udeležili voditelji maroških političnih
lo veliko pozornost tako domače, kot mednarodne javnosti. Vsekakor poudarjajo francoski komunisti, svojo samostojnost v'mednarodnem, delavskem in komunističnem gibanju. Poudarjajo, da mora imeti socialistična družbena preobrazba v Franciji nacionalni značaj, izhajati mora iz razmer, v katerih se nahaja francoska družba. Najbrž še nikoli doslej francoski tisk. radio in televizija niso tako pozorno spremljali priprav na komunistični kongres, kot prav tokrat. Tudi to med drugim kaže, da se francoska partija danes resnično ukvarja z bistvenimi družbenimi vprašanji in da bo prihodnji razvoj francoske družbe v večji meri kot doslej odvisen tudi od ravnanja komunistov.
L. Škoberne
V petek sestanek Schmidt-Wilson
BONN, 4. — Razvoj Evropske gospodarske skupnosti bo osrednja tema pogovorov med zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom in britanskim pre-mierom Wilsonom, ki se bodo začeli v petek v Londonu in se bodo zaključili naslednjega dne. Ugotavljajo, da je britanski zunanji minister Callaghan dal zadnje čase take izjave, Id naj bi kazale na večjo pripravljenost Velike Britanije na konstruktivno sodelovanje v okviru EGS. Schmidt in Wilson naj bi razpravljala med drugim o vstopu Grčije v evropsko skupnost ter o dialogu o energiji med industrializiranimi državami in državami v razvoju. Poleg tega bosta na dnevnem
strank, katerim je obrazložil sedanji položaj v Zahodni Sahari ter diplomatska prizadevanja arabskih
držav za premostitev spora med Al-,	,	...	,
......	,,	.	„	,	.	redu vprašanji mednarodnega proce-
zmjo in Marokom. Zasedanja so se ' sa 1X)puščallja napetosti m vojne v
udeležili številni predstavniki maro- Ang0ij ške vlade ter visoki častniki oboroženih sil.
V Rabatu medtem poudarjajo, da se morajo alžirske čete umakniti iz vse Zahodne Sahare in iz Mavretanije, če Alžir hoče, da bo posredovalna akcija arabskih držav imel'' uspeh.
WASHINGTON, 4. — Odbor za mednarodne odnose ameriške poslanske zbornice se je včeraj izrekel za ukinitev ameriške vojaške pomoči tistim državam, ki so podelile pravico do zavetišča osebam, ki so zagrešile teroristična dejanja.
OLIMPIADA
PARADA
UPANJA
T''V ogodek, kot so olimpijske
I / igre, pa čeprav «le» zimske, vedno pritegne izredno veliko zanimanje po vsem svetu. To je pač tudi eden izmed odrazov sodobne-! ga sveta. Ko so bile na sporedu j prve zimske olimpijske igre (in to I je bilo komaj pred pol stoletja) i niso o njih poročali vsi časopisi niti na zadnji strani. Danes pa je to dogodek, ki sodi na prvo stran tudi najpomembnejših časnikov, tele-levizija mu posveča ure in ure posebnih prenosov, (da o radijskih niti ne govorimo) in cele množice gledalcev iz najrazličnejših dežel se zgrinjajo na tribune. Šport postaja velika predstava sveta, in med temi so olimpijske igre največja.
Čeprav Tirolci niso postavili * svojimi igrami nobenega organizacijskega rekorda, so storile vse, kar je bilo v njihovi moči ,da bi ne bilo nobenega zapleta. Kljub temu so trčili na stvari, ki so bile močnejše od njihovih želja. Senca tegob, ki tarejo sodobni svet, je legla tudi na Innsbruck. Olimpijsko naselje, to vedro prebivališče mladine vseh narodov in plemen, je obdano z bodečo žico, kot kakšno ujetniško taborišče. Krog njega in po mestu se sprehajajo vojaki in policisti, oboroženi z brzostrelkami. Sled muchenskih iger se vije tudi pod tirolskimi zasneženimi gorami. V naselju samem so postavljene nevidne bariere: Amerikance in Sovjete so namestili v dva povsem nasprotna kota. prav tako vzhodne in zahodne Nemce. Če bi bile prisotne tudi reprezentance sprtih strani na Bližnjem vzhodu, bi to spravljalo gostitelje v še neprijetnejši položaj.
Pomeni vse to, da se je ta velika športna prireditev znašla v položaju, v katerem bi lahko načeli vprašanje upravičenosti njenega obstoja? So igre že prešle svoj življenjski zenit? So morda le prolog tega, o čemer bomo dobili potrdilo čez nekaj mesecev iz Montreala? Daleč od tega! To bi bilo poenostavljanje stvari, brez upoštevanja stvarnosti, v katero vsekakor sodijo tudi te igre.
Če so ob svojem nastanku ostajale nezapažene, nepomembne., zunaj vsakdanjosti tedanjega človeka, je to danes drugače. Postale so del naše stvarnosti, z vsemi značilnostmi. ki sodijo vanjo: s pozitivnimi in negativnimi Vrasle so se v našo zavest, v naše življenje, iz njega jemljejo in mu dajejo, dobro in slabo, izposojajo in vračajo. V določenem smislu so postale slika, ali pa vsaj droben (a veren) odraz velikega sveta.
Lahko bi bile drugačne. Morda bi lahko bile le velika koreografska prireditev, paša za oči, revija novodobnih vitezov in dvorjanic, drvečih in hitečih v boju s stotinkami sekunde, zbirka superšportni-kov in supervzornikov, že skoraj nadljudi.
Toda niso take. Tudi na teh igrah so ljudje zgolj statisti našega časa. ljudje ki si na svojem področju žele uveljavitve, ki se vesele svojih uspehov, ki se boje za svojo varnost ^katere simbol je tudi v Innsbrucku, žal, bodeča žica), ljudje ki žele predvsem, da bi bili med seboj nasprotniki, a nikoli sovražniki
Če je po eni strani rezultat naše realnosti, da morajo Sovjeti in Amerikanci stanovati v nasprotnih kotih olimpijskega naselja, je po drugi strani tudi res, da vendarle stanujejo oboji v olimpijskem naselju. Poleg meja. ki nas ločijo, so povsod tudi meje, ki nas združujejo. Olimpijska misel je vsekakor tista, ki ustvarja združevalne meje.
V svetu, ki je tak, kakršen pač je, poln razpotij in nasprotij, absurdov in nasilja, so olimpijske i-gre velika parada upanja da bo mali svet olimpijskega sožitja, prijateljskih srečanj, plemenitega tekmovanja in radostne mladosti, eno izmed semen na vesoljni njivi medčloveških odnosov na našem planetu.
BOJAN PAVLETIČ
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiitiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiniirimiiiiiiiiiiininiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiUMiiiiii
Moro je včeraj obrazložil socialistom, socialdemokratom in republikancem vladni gospodarski program. Po izjavah predstavnikov omenjenih treh strank, obstaja možnost, da bo Moro lahko sestavil enobarvno demokrščansko vlado. Večina predstavnikov PSI in republikanci so izjavili, da se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici vladi v parlamentu. Dokončno stališče pa bodo danes zavzeli na sejah vodstva PSI, PSDI in PRI. Zdi pa se, da v krščanski demokraciji niso vsi zadovoljni s to rešitvijo. Želeli bi, da bi imela vlada v parlamentu trdno večino, se pravi, da bi jo ostale tri stranke podprle. Zato sestava nove vlade ni odvisna samo od stališča PSI, PSDI in PRI, ampak tudi od stališča, ki ga bodo zavzeli v krščanski demokraciji Fanfani, Andreotti in dorotejci.
Lira si je včeraj precej opomogla. Na prostem menjalnem trgu je pridobila nekaj točk. En
dolar se je včeraj ob zaključku menjave prodajal za 760 - 762 lir. To pomeni, da se je razvrednotenje, ki je v torek doseglo 12 odstotkov, znižalo na 10,5 odst. Medministrski odbor za kredit in varčevanje pa je sprejel nekaj ukrepov na denarnem področju, ki se nanašajo predvsem na povečanje bančnih obveznih rezerv, na čimprejšnjo uporabo deviz, s katerimi razpolagajo uvozniki in izvozniki in na možnost, da delavci, ki delajo v tujini, lahko odprejo v italijanskih bankah o-sebne devizne račune.
V Parizu se je z uvodnim poročilom tajnika Georgesa Marchaisa začel 22. kongres Komunistične partije Francije. Marchais je v svojem poročilu poudaril, da so meščanske stranke nezmožne lotiti se reševanja perečih vpra-
šanj francoske družbe ter je dodal, da si KPF prizadeva, da bi po demokratični poti zgradila socializem. Kongresu francoske partije sledijo sredstva za javno obveščanje z veliko pozornostjo, saj je javnost dokazala svoje veliko zanimanje zanj.
Silovit potres, ki je včeraj zjutraj razdejal gvatemalsko prestolnico je zahteval tisoč človeških žrtev in okrog 5.000 ranjenih. Sunki, ki so dosegli deseto stopnjo Mercallijeve jakostne lestvice, so v kratkih presledkih stresali celotno področje kar pet ur zaporedoma in še pospeševali preplah med hudo prizadetim prebivalstvom. V razdejanem mestu primanjkuje vode in električnega toka, del ranjencev pa je brez bolniške oskrbe, ker so vse bolnišnice preobremenjene. Vesti iz Gvatemale so zaenkrat še zelo skope (manjka predvsem vesti iz krajev, kjer je potres imel svoj epicenter) zaradi česar je možno, da bo končni obračun žrtev veliko tožji.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KRIZA OBČINSKE UPRAVE SE NADALJUJE
SPACCINI SPREJEL SINDIKALISTE V OKVIRU PROGRAMSKEGA SOOČENJA
Orisal jim je osnutek občinskega programa - Kdaj se bo sestal občinski svet?
Tržaški župan Spaccini nadaljuje posvetovanja za rešitev krize občinske uprave in za sestavo novega odbora. Po zaključku prvega kroga «programskega soočenja» z vsemi strankami ustavnega loka je včeraj sprejel predstavnike federacije CG IL, CISL in UIL, katerim je orisal svoj osnutek programa in predvsem tiste dele, ki obravnavajo gospodarsko in sindikalno problematiko. V tej zvezi ima poseben pomen druga točka osnutka programa, ki predvideva udeležbo občine, skupaj s pokrajinsko upravo ter z drugimi krajevnimi ustanovami in organizacijami ter ob sodelovanju sindikatov pri vseh pobudah za zaščito zaposlovanja in za razvoj tržaškega gospodarstva. Osnutek programa se pri tem izrecno sklicuje na dokument, ki ga je pred nedavnim izdelala pokrajinska federacija CGIL, CISL in UIL. Končno Spaccinijev osnutek predvideva tudi posvetovanje s sindikati za pripravo proračuna za letošnje leto.
sednik odbora odv. Gemelli se je v svoji programski izjavi ob izvolitvi obvezal, da bo sprožil taka posvetovanja v želji, da bi vzpostavil kar se da plodne odnose z najbolj pomembnimi komponentami deželnega življenja, s krajevnimi upravami, z družbenimi, produktivnimi in kulturnimi silami. Včeraj je odv. Comelli ob navzočnosti podpredsednika deželnega odbora in odbornika za industrijo in trgovino Stopperja ter odbornikov Maura, Tripanija in Dal Masa sprejel zastopstvo deželne federacije CGIL, CISL in UIL, v katerem so bili Calabria, Burlo, Varin in Petrali za CGIL, Bravo, Padovan in Marchetti za CI SL ter Fabricci, Trebi in Ponselé za UIL. Po izmenjavi mnenj o najvažnejših problemih, ki zadevajo oba finančna dokumenta, so se dogovorili za novo srečanje, ki bo 12. t.m.
ne zveze industrijcev Rinaldo Berteli, predsedniki združenj iz Trsta Mediano, iz Gorice Ramani in Pordenona Mazza.
Delovanje deželnih komisij
Prva stalna komisija deželnega sveta je na včerajšnji seji vzela v razpravo zakonski osnutek, ki uvaja nove norme v tematiko nadzorstva nad delovanjem krajevnih uprav. Komisija bo nadaljevala razpravo na novi seji prihodnji torek. Pred tem je komisija soglasno odobrila zakonski načrt, ki urejuje položaj osebja deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. Nadaljnji zakonski osnutek je veljal prehodu osebja javnih ustanov, ki so bile odpravljene z odlokom štev. 1036 z dne 31. decembra 1972, pod deželno u-
VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI
Plodno delovanje Društva slovenskih upokojencev
Intenzivno sodelovanje s Kmečko zvezo in njenim patronatom INAC
Društvo slovenskih upokojencev | vanje, je dejal predsednik, je bilo
vse leto usmerjeno v korist članov in mnogokrat tudi nečlanov, slovenskih upokojencev v Italiji. Društvo je bilo vedno pripravljeno nuditi vsakovrstno pomoč za rešitev vpra šanj upokojencev tako direktno, kot tudi v sodelovanju s patronatom MAC, s katerim je društvo povezano z resnično tovariškimi odnosi. S požrtvovalnim delovanjem je bilo tako urejenih več primerov v okviru zdravstvenega varstva, dodatkov za pomoč in postrežbo, revizije pokojnin, pospešena pa so bila tudi priznanja in izplačila pokojnin Na žalost pa, je dodal Ferluga, bodo poviški pokojnin zaradi naraščajoče draginje in padca vrednosti lire, kaj malo služili. Ob koncu je predsednik opozoril članstvo na probleme zdravstvene službe in pokojnin ter svetoval. naj se interesenti obrnejo za pojasnila na društvo ali na patronat MAC v Ul. Cicerone 8/b.	'
Pozneje pa je Comelli sprejel še
delegacijo industrijcev, v kateri so I pravo. Zakonski osnutek je bil iz-srečanju med j bili med drugim predsednik dežel- ‘ glasovan z večino glasov.
v Trstu je imelo včeraj v Gregorčičevi dvorani svoj četrti redni občni zbor. Predsednik društva Vojko Ferluga je najprej v imenu u pravnega in nadzornega odbora pozdravil vse navzoče, še posebno predstavnico SKGZ Dušo Kosmino, predstavnico Kmečke zveze in njenega patronata MAC, Sočo Hafner ter predstavnike tiska. Predsednik je uvodoma še sporočil, da je neusmiljena smrta kosa iztrgala iz naše srede dva vzoma odbornika: Faniko Kerševan in Miroslava Rebulo ter šest zvestih članov. Z pol-minutnim molkom so počastili njih spomin.
Ferluga se je nadalje v imenu društva zahvalil vsem slovenskim zamejskim časopisom. Slovenski kulturno gospodarski zvezi iz Trsta in Gorice, Kmečki zvezi in njenemu patronatu MAC, Slovenski prosvetni zvezi, skupnostim pokojninskega in invalidskega zavarovanja direkcije iz Ljubljane, podružnicama iz Ljub; Ijane in Kopra ter Tržaški kreditni banki, ki so vsestransko in nesebično nudili pomoč društvu. Vaše delo-
V Trstu ne bodo vec varili nekdaj čislanega piva dreher
Pivovarno naj bi usposobili za proizvodnjo sladkorja, krompirjevih vlaken ali rastlinskih proteinov
Ob včerajšnjem
SpaCClnijem in sindikalisti velja po- | ni„,t,(,„,iilii„i|iJ„i,i,i,ii„,,i,iiiliiiiii,iii,i,„,i,ii„,iiil,iiii,mii,ii,!iiiiinl,„i,iiiiiiMuuttimiiiiiiiiiiniiiiiii>iiimiiMiiimiiHumili!i!iiimiiiiiiiiiiillli!ilimiiliin
udariti, da je to prvič, da so pri ]	-	v v »
sestavi programa občinske uprave ZARADI PRENASICENOSTI TRZISCA
bili konzultirani tudi. sindikati. Spaccini si v bistvu prizadeva, da bi dal novi upravi čimbolj demokratično podobo, še posebno potem, ko je bil potrjen za župana s centri-stično večino.
Sicer pa se posvetovanja nadaljujejo zelo počasi, saj so od odstopa prejšnjega levosredinskega odbora pretekli že skoraj trije meseci, za sedaj pa še sploh ni znano, katere stranke naj bi sestavljale novi odbor in novo večino. Gotovo je le, da bo novi odbor manjšinski, v tem okviru pa obstajata vsaj dve možnosti: ali enobarvni demokrščanski odbor, ali pa tristranski odbor med KD, PSDI in PRI. Novo neznanko predstavljajo liberalci, ki so odločilno pripomogli k izvolitvi Spacci-nija, katerih navzočnost v odboru ali v večini pa bi dala preveč desničarsko karakterizacijo novemu odboru, česar pa demokristjani očitno ne želijo. Vsekakor bi morale stranke ustavnega loka prav v teh dneh dati odgovor na Spaccinijeve programske predloge, nakar bi moral biti na vrsti sestanek med predstavniki vseh strank (razen seveda misovske), na katerem naj bi padla dokončna odločitev tako o programu kot o sestavi novega odbora. Jasno pa je, da bo kriza še dolgotrajna in da se občinski svet ne bo sestal tako kmalu.
Na sedežu združenja industrijcev na delavcev je v dopolnilni blagaj-iz tržaške pokrajine je bila vče- ni, preostali pa opravljajo sprotna raj tiskovna konferenca, na kateri ; dela v obratu ali pa vzdržujejo teh-
je delegirani upravitelj in glavni ravnatelj družbe Dreher pojasnil, zakaj je družba sklenila ukiniti proizvodnjo piva v Trstu in preiti na proizvodnjo drugih izdelkov s področja prehrane. Pivovarna se v središču mesta ne bi mogla razširiti do razsežnosti, ki ustrezajo sodobni tehnologiji na tem področju — je dejal ing. L. Zanchetta — poleg tega je tržaško področje brez vsakega pravega zaledja, tako da je treba pivo razvažati v potrošna središča v notranjosti Italije, ki so tudi zelo oddaljena, kar nevzdržno dviga prevozne stroške.
To so bili glavni razlogi, da je družba Dreher avgusta lanskega leta ustavila proizvodnjo piva v tržaški pivovarni a medtem , ^ ^preostale štiri pivovarne tìreber v Italiji redno obratujejo.
Italijansko tržišče je lansko leto
absorbiralo ipkitigljV mlUjbrioVi hektolitrov piva, skupna proizvodna zmogljivost italijanskih pivovarn pa znaša okrog 15 milijonov hektolitrov. V takem položaju — je nadaljeval ing. Zanchetta — je bila družba Dreher prisiljena skrčiti proizvodnjo in je sklenila «žrtvovati» tržaški obrat. Od avgusta lanskega leta se namreč v pivovarni v Ul.
Comelli sprejel predstavnike sindikatov in industrijcev
Deželni odbor je včeraj začel ciklus posvetovanj s predstavniki družbenih sil Furlani je-Julijske krajine za proučitev večletnega načrta o izdatkih za obdobje 1976-1979 in proračuna za leto 1976. Sam pred- > Giulia ne proizvaja več pivo, veci-
ZA NAMESTITEV PREVAJALCA V MIUSKI OBČINI
Deželna nadzorna komisija zahteva «dodatna pojasnila»
Čudne birokratske ovire na poti k reševanju vprašanja rabe slovenščine v miljskem občinskem svetu
Deželna nadzorna komisija ni o-dobrila sklepa miljske občine o namestitvi uradnega prevajalca, s katerim naj bi se dokončno uredilo vprašanje prevajanja tudi na sejah miljskega občinskega sveta. Kot je znano, svetovalci slovenske narodnosti v miljskem občinskem svetu lahko govore v materinem jeziku, doslej pa še ni bila urejena prevajalska služba. Nadzorna komisija je od miljske občine zahtevala pojasnila, ki jih mora dati v roku 15 dni, drugače bo sklep o namestitvi prevajalca zapadel.
V tej zvezi se slišijo vesti o raznih pritiskih s strani državnih organov in o zahtevah za pojasnila, ki imajo s stvarjo malo opravka.
Na vsak način pa gre za zelo značilno zadržanje komisije, do katerega naj bi prišlo tudi na osnovi «navodil» in «prepričevanj». Očitno je nekdo poskrbel za to. da bi poskusil preprečiti dokončno rešitev vprašanja rabe slovenskega jezika v miljskem občinskem svetu, in da ostane vsaj delno v veljavi pravna fikcija z ukazom ZVU iz leta 1949, s katerim je menda urejeno dvojezično poslovanje v ostalih štirih slovenskih okoliških občinskih svetih. Bitka za rabo slovenskega jezika v izvoljenih organih je torej dobila tudi take, dokaj čudne oblike.
Dei Gobbo za takojšnjo uvedbo nove cene mleka
Medministrski odbor za cene je slenil prenesti za nedoločen čas ovišanje cene mleka v prodaji na robno s sedanjih 240 na 290 lir ter. Sklep je povzročil zaskrblje-ost med živinorejci, saj je s pro-ajno ceno tesno povezana tudi od upna cena mleka pri hlevih. Desini odbornik za kmetijstvo Del dbbo je v tej zvezi nastopil pri linistrstvu za kmetijstvo in pri refektih štirih pokrajin Furlanije -ulijske krajine z zahtevo, naj se ri medministrskem odboru za ce-,e zavzamejo za takojšnjo uvedbo
nove cene za mleko v prodaji na drobno. Del Gobbo je poudaril zahtevo tudi v posebni brzojavki, s katero je sinoči opozoril omenjeni odbor na težave, ki jih je njegov sklep povzročil v trenutku, ko se začenja izvajati vsedržavni zakon štev. 306 iz lanskega julija o določanju cene mleka pri hlevu.
Nadaljuje se razprava o dediščini «Zanussi»
Na tržaškem prizivnem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava v zvezi z dediščino Zanussi. Govorili so odvetniki Bricola iz Bologna. Va-salli iz Rima in Brusin iz Pordenona, ki so odbili obtožbo sleparije. Razprava se bo nadaljevala v soboto ob 9. uri.
Komunisti za uvedbo družinskih posvetovalnic
Komunistična skupina v deželnem svetu (prvi podpisnik je svetovalec Bergomas) je te dni vložila zakonski predlog o «družinskih posvetovalnicah», ki naj bi jih uvedli v Furlaniji-Julijski krajini na osnovi vsedržavnega zakona štev. 405 z dne 27. julija 1975. Zakonski predlog precizira naloge deželne uprave kar zadeva načrtovanje, poslovanje, vodenje in nadzorstvo nad posvetovalnicami. Z uvedbo teh ustanov naj bi priskočili na pomoč mladini, pa tudi odraslim, in sicer s primerno vzgojo glede načrtovanja družine. Posvetovalnice naj bi nudile svoje usluge občinstvu brezplačno, vodili pa naj bi jih odbori, v katerih naj bi bili tudi predstavniki prebivalstva, sindikalnih in družbenih organizacij. Omenjeni vsedržavni zakon nalaga deželnim upravam nalogo, naj uvedejo družinske posvetovalnice v roku šestih mesecev od uveljavitve nove norme, šestmesečni rok bo potekel konec februarja.
nične naprave.
Ker pa se je vodstvo družbe svoj čas obvezalo — je še dejal ing. Zanchetta — da bo vsekakor zajamčilo zaposlitev delavcev, se zdaj nagiba k temu, da bi preusmerilo proizvodnjo obrata na nova področja (pri tem velja pripomniti, da so za take preosnove v industriji z najnovejšimi zakonskimi normami predvidene znatne finančne pomoči iz javnih skladov). V poštev pridejo pridobivanje sladkorja iz tako imenovanih «revnih» žit (na primer iz ječmena, ki spada tudi med prvine za proizvodnjo piva), pridobivanje rastlinskih proteinov ali pa proizvodnja krompirjevih vlaken. Možne so še nekatere druge rešitve, za, lp(£fe Pf ,hp,treba poglobiti nekatere raziskave tržišča in vprašanja v zvezi s tehnično opremo obnovljenega obrata. .Vsekakor naj bt delo Žar {IreuredlčeT tovarne trajalo okrog dve leti, finančne naložbe pa naj bi znašale okrog 10 do 12 milijard lir. Vodstvo družbe Dreher je te dni predložilo deželnemu odborništvu za industrijo in trgovino načrt za preusmeritev na novo proizvodnjo — ne da bi se že opredelilo za eno izmed navedenih možnih variant — hkrati s tem pa se je obvezalo, da bo v najkrajšem času izdelalo dokončen načrt za preureditev stare pivovarne v sodoben industrijski obrat s področja prehrane.
lova v naši deželi, pa tudi pravno ureditev tega področja v deželi,1 v Italiji in v tujini. Posebno pozornost bodo na zasedanju posvetili vprašanju zadružnega sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z ribolovom.
Napade EGS za rejce telet
Deželno odbomištvo za kmetijstvo je sinoči sporočilo, da bodo živinorejci v Furlaniji - Julijski krajini v kratkem prejeli denarne nagrade Evropske gospodarske skupnosti za vzrejo telet. S pravilnikom štev. 464 iz lanskega leta je namreč vodstvo EGS dalo na razpolago finančni sklad, iz katerega se v Italiji s posredovanjem organizacije AIMA priznavajo živinorejcem denarne nagrade za vzrejo telet, povrženih v času od 3. marca 1975 do 2. marca 1976. Pristojni deželni organi so od 3. marca do konca lanskega leta v Furlaniji -Julijski krajini ugotovili prisotnost 39.762 telet, za katera imajo rejci pravico do denarne nagrade EGS. Nagrade se bodo začele izplačevati v drugi polovici tega meseca. Za vsako tele je določena nagrada v znesku 47.992 lir, ki pa je razdeljena na dve polovici (po 23.996 lir): do prve polovice nagrade ima pravico živinorejec, lastnik roditeljice, do druge polovice pa lastnik teleta, ko je slednje staro 12 mesecev.
• V soboto, 7. t.m„ ob 15. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 pokrajinska konferenca komunističnih žena na temo «Združene za žensko emancipacijo in za preokret v državi». Uvodno poročilo bo podala Bruna Silvestri Braida, odgovorna za žensko komisijo, zaključni govor pa bo imel član vsedržavnega vodstva KPI Rino Serri.
15. FEBRUARJA V TRSTU
Deželna konferenca o ribolovu
Na pobudo deželnega odborništva za industrijo in trgovino bo prihodnjo nedeljo (15. februarja) na pomorski postaji v Trstu «Deželna konferenca o ribolovu in morskem bogastvu». Nastopili bodo številni gospodarstveniki in tehniki, javni upravitelji, predstavniki sindikalnih organizacij in raziskovalci, ki bodo po eni strani orisali dosedanje izkoriščanje morskega bogastva in po drugi začrtali smernice za nadaljnji razvoj ustreznih dejavnosti. Glavno poročilo bo podal deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki bo obravnaval predvsem vprašanja ribo-
• Zgoniška občinska uprava prireja
drevi ob 20. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku javno razpravo o občinskem proračunu za leto 1976. Zaželena je aktivna udeležba vseh zainteresiranih občanov.
Študijske štipendije za kemike in pravnike
Sklad «Franz Kind» razpisuje natečaj za podelitev, dveh študijskih štipendij po 350.000 lir v akademskem letu 1975-76. Na natečaj se lahko pri-glasijo študentje zadnjih dveh letnikov tehnične ali kemične fakultete tržaške univerze, in sicer z diplomskim delom o petrokemiji. Uprava univerze pa je razpisala natečaj za podelitev štipendije 300.000 lir v spomin odv. U. Vollija. Priglasijo se lahko študentje pravne fakultete. V obeh primerih zapade rok za vložitev prošenj 28. februarja. Prošnje sprejema rektorat univerze.
Tajniško poročilo je podal Stanko Andolšek, ki je podčrtal, da se ie upravni odbor v preteklem letu sestal samo na dveh rednih sejah, medtem kb se je izvršni odbor sestajal, z redkimi izjemami, vsak teden. Konec prejšnjega leta je društvo štelo 173 članov, skušalo pa se je s posebno okrožnico pritegniti v svoje vrste še druge upokojence. V letu 1975 so začeli veljati novi davčni predpisi, zaradi česar je društvo povabilo dr. Stanka Oblaka, izvedenca v davčnih zadevah, da je s predavanjem poljudno obrazložil, kako je treba izpolniti davčno prijavo. Množična udeležba je podčrtala aktualnost in potrebo po takem predavanju.
Blagajniško poročilo je prebral Ivan Mladovan.
Po poročilih so soglasno odobrili preimenovanje društva v «Društvo slovenskih upokojencev v Italiji». Nato so izvolili nov upravni, in nadzorni odbor: prvega sestaljajo Vojko Ferluga, Lel ja Sancin, Ivan Mladovan, Stanko Andolšek, Marica Škabar. Jože Cesar, Vincenc Pausin. Eugen Šajn in Ema Kerševan: v nadzorni odbor pa so bili imenovani Štefan Lovrečič, Julij Pauletič in Miro Prašelj.
•	Avtonomna ustanova občinskega gledališča «G. Verdi» razpisuje vsedržavni natečaj za «prvi violončelo in prvo violo» pri orkestru gledališča. Prošnje za sprejemni izpit natečaja, ki bo marca meseca, je treba vložiti na vodstvo gledališča (Nabrežje 3. novembra 1) do 29. februarja. Podrobnejše informacije daje personalni urad gledališča.
iltJaos ilnoicaviCi v
•	Ministrstvo za zdravstvo je poslalo vsem pokrajinskim zdravnikom okrožnico, v kateri sporoča, da je še vedno v veljavi stari pravilnik o predpisovanju mamil in dru-kih podobnih zdravil bolnikom. Pravilnik bo v veljavi, dokler ne bodo izdali novih pravil na podlagi novega zakona o mamilih.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETA
vabita na
OSREDNJO
PREŠERNOVO
PROSLAVO
v Trstu - Kulturni dom v nedeljo, 8. t.m., ob 17. uri
Gledališča
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 5. februarja AGATA
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 9.52 — Luna vzide ob 9.17 in zatone ob 22.50.
Jutri, PETEK, 6. februarja DORA
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 7,7 stopinje, najnižja 2,9, ob 19. uri 7 zračni pritisk 1012 narašča, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, brez vetra, morje skoraj mirno temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
Umrli so: 77-letni Michele Di Rita. 70-letna Amalia Fera vd. Cesare, 76-letna Luigia Briscik por. Emili, 93-letna Innocentina Blasich vd. Modar-cich, 81-lelna Giovanna Mistaro vd. Predonzani, 77-letna Maria Sulli por. Tance, 56-letna Maria Ferro, 75-letna Giuseppina Marsilli por. Sessa, 71-letni Celeste Marassi, 77-letni Mario Crevatin, 63-Ietna Maria Vergan por. Bonazza, 69-letna Ester Bastiani, 78-letni Giovanni Olivo. 67-letni Albino Postogna, 66-letni Giuseppe Piccoli, 55-letni Fausto Doria, 58-letni Teobaldo Rocco. 4 mesece star Simone Steli, ! 77-letna Santa Valenti vd. FeEuga.
ROSSETTI
Ob 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Morriconi in Glaucom Mauri jem. Režija Franco Enriquez. Vstopnice so na razpolago za vse ponovitve pri osrednji blagajni Pasaža Protti.
AVDITORIJ
Od danes, 5. februarja, do nedelje, 8. februarja, bo Cooperativa Teatro Oggi predstavila A. De Musseto-vega «Lorenzaccia».
VERDI
V torek, 10. februarja, bo ob 20. uri za reda A in C premiera Verdijeve opere «Traviata». Dirigent bo Bruno Bartoletti, režiser pa Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah bodo nastopili Katja Ricciarelli, Josè Carreras in Giorgio Zancanaro.
Jutri se prične pri gledališki blagajni predprodaja vstopnic za razpoložljive sedeže.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Aleksander Vodopivec Janez Mejač Demetrij Cej Marija Vidau
Glasba:
Plesi:
Scena:
Kostumi:
Priredba
in režija:	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 5. februarja, ob 15.30.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali Esculapio. Ul. Roma . 16:	Al
Cammello (MAM). Drevored 20. septembra 4: Alla Maddalena, UL del-ITstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Corso, Korzo Italia 14: Prendi-ni. Ul. T. Veceliio 24; Serravano, Ul. Cavana L
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
K
ali oglasi

VODILNO podjetje^ svojem področju sprejme v službo dinamično mlado delovno moč. veščo v P.R. in marketingu. Velike.JUažnosti za napredovanje. Poslati- življenjepis na SPI, predal 13 H, 34100 Trst.
«128» ’70 '73; 850 Coupé ’71, 500 L ’70 '72; Mini ’70 ’72; Escori 1100 71; 850 S. 1000 72; 124 S. 70; 128 X 1/9 73; 124 70; Capri 1700 70; 1750 71; Simca ’67; 132 1600 avtomatični 75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje.
iiiiiiiminiimHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiHMiiHinmiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiMiHiiiiiiinmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHimiiniiiiiiiimiiiii«
RAZPLET PREISKAVE O POSKUSU UGRABITVE HAUSBRANDTA
Pri Benetkah aretiran domnevni organizator poskusa ugrabitve
Gre za 37-letnega Benečana Paola Cattonarja, ki je star znanec policije in prijatelj drugega aretiranca, Roberta Bertolija
Po dveh navidezno mirnih dneh preiskave v zvezi s spodletelo ugrabitvijo tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta je včeraj presenetila vest o aretaciji Benečana Paola Cattonarja, starega znanca policije ter po vsej verjetnosti o-srednje osebnosti spodletelega zločinskega naklepa.
Do aretacije, ki nedvomno predstavlja pomemben razvoj v preiskavi, je prišlo že v torek zjutraj. Nekaj po 7. uri so v kraju Fassò pri Benetkah agenti preiskovalnega oddelka tržaških karabinjerjev obkolili hišo, kjer biva 37-letni Paolo Gattonar. Odprla jim je njegova žena, ki ni bila videti presenečena (najbrž je na policijo že vajena). Kmalu se je prikazal tudi on sam in Ker mu je bilo takoj jasno, da je hiša obkoljena, sploh ni poskušal bežati. Mimo se je pustil u-klemti.
Kot je včeraj izjavil namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, ki skupno s karabinjerskim poveljnikom polk. Forcello vodi preiskavo, so Cattonarja aretirali na podlagi oprijemljivih domnev, ki so jih zbrali med zasliševanjem ranjenega Bertolija.
Dogodki v zvezi s spodletelo ugrabitvijo so znani. V četrtek zvečer so tržaški karabinjerji v parku vile Hausbrandt ranili v nogo ter nato aretirali 37-letnega Benečana Roberta Bertolija, ki je izpod grma pobral zavitek z nekaj pištolami ter drugim «grabiteljskim «orodjem». Streli so seveda spravili v beg ostale člane tolpe, tako da je v mreži karabinjerjev ostal le Berto-li. Ta se je na začetku izmikal s pripovedovanjem zapletenih prav-liic, govoril je o neki šali med prijatelji, jasno pa je bilo, da se je le skušal izmazati.
Že med zasliševanjem je baje veliko povedal in na osnovi njegovih izjav so preiskovalci začeli «tipati» predvsem v Benetkah, na Lidu in v okolici. Zaradi desettisoča-
ka, ki so ga našli pri Bertoliju in ki je pripadal vsoti, ki so jo i sorodniki industrijca Bàldassini-ja iz Prata plačali za izpustitev u-grabljenca, ki se kljub odkupnini 700 milijonov po dveh mesecih še ni vrnil na svoj dom, so začeli iskati povezave med obema dogodkoma. Do danes še ni bilo pozitivnih rezultatov, na vsak način pa se je izvedelo, da sta v zadnjem času oba aretiranca, ki nista zaposlena, ras-polagala z nenavadno vsoto denarja. Berteli je rad zahajal v igralnico, drugi pa si je baje kupil udobno vilo.
Roberto Bertoli še naprej leži v drugem nadstropju tržaške bolnišnice, seveda močno zastražen. V torek ga je ekipa zdravnika Botterija o-perirala: poseg je popolnoma uspel in čez kakih dvajset dni bo lahko zapustil bolnišnico. S tem se bo seveda pridružil Cattonarju, s katerim je velik prijatelj in ki že od torka popoldan sedi za koronejskimi rešetkami. Catonar, ki je policiji znan zaradi ropa in tatvin, naj bi po besedah prijatelja bil glavni organizator in vodja spodletele ugrabitve. Dr. Caossin ga je že zaslišal in, kot kaže, je bil izid zasliševanja zadovoljiv ter potrjuje, da so preiskovalci na dobri poti. Zdaj je treba odkriti še ostale člane tolpe, ki naj bi jo, po izjavi dr. Coassina, sestavljali vsaj štirje banditi.
Arabca opeharila trgovko za 90.000 lir
Mlada Arabca, moški in ženska, sta dokaj prebrisano opeharila blagajničarko trgovine «Grazia» v Ul. Roma 3. V trgovini sta nekaj kupila in plačala s stotisočakom in nekaj desettisočaki, tega pa kupca nista hotela. Najprej sta hotela same desettisočake, nato dolarje, pri teh zahtevah pa sta popolnoma zmedla blagajničarko Mario Grazio Benussi, hčer lastnice trgovine. Končno sta sprejela denar in se oddaljila. Benussijeva si je sprva
oddahnila, ker jo je pogovor s kupcema, ki sta slabo premlevala italijanščino, zelo utrudil; ko je kasneje pregledovala vsebino blagajne pa je ugotovila, da je iz nje zmanjkalo 90.000 lir. Obvestila je policijo, a Arabca sta izginila kot kafra.
SUNIA predlaga ustanovitev komisije za pravične najemnine
Tržaški odsek vsedržavnega sindikata najemnikov in stanovanjskih upravičencev Sunia je izdelal dokument, v katerem se zavzema za u-stanovitev posebne občinske komisije za določanje pravičnih najemnin. Komisija naj bi se ukvarjala tudi z vprašanji, ki zadevajo občinske pobude na področju gradbeništva, ugotavljanje nezdravih in neprimernih stanovanj in poravnavo sporov med lastniki stanovanj in njihovi najemniki. Sunia je izročila dokument tržaškemu županu Spacciniju, načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu in pokrajinski sindikalni zvezi CGIL -CISL - UIL.
servis in rezervni deli po znižanih cenah
RENAULT g
SUVANO Husom S c
TRST
ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1
tel.:	793940
769779
OB SOBOTAH SAMO ZA REZERVNE DELE OD 8.30 DO 12.30
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Mircalla, l'amante immortale». Režija Jimmy Sangster. Igra Ralph Bates. Barvni film.
Ariston 16.00 «Faccia di spia». Barvni film režiserja Giuseppa Ferrare. Igra: M. Melato. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Il rompiballe rompe ancora». Barvni film, igra Lino Ventura.
Grattacielo 16.00 «Frau Marlene». Barvni film. Igrata Romy Schnei-der in Philippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Lo zingaro». Barvni film, v katerem igra Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00, 17.20, 19.45 in 22.15 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «Il fratello più furbo di Sherlock »Holmes». »Barvni* film.' Jene Wilder in Madleine Kahn.
Ritz 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Soldato blu». Igrate ■Gandtce- Bergen in- Donald 'Pleàsence.' Barvni film.' Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Il vizio di famiglia». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Il padrone e l’operaio», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini
Moderno 16.30 «La leggenda dei sette vampiri d’oro». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Flesh Gordon, andata e ritorno dai pianeta porno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Dopo l’urlo un uragano di violenza». Barvni film o karateju. Igra Chen Lee.
Impero 16.00 «Psyco». Film režiserja Hitchcocka. Igra Anthony Perkins.
Vittorio Veneto 16.30 «Storie scellerate». Barvni film režiserja Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mia dini pod 14. letom.
Astra 15.30—21.15 «Quo vadiš?». Barv ni film za vse.
Radio 16.00 «La ragazza daUa pelle di luna». Barvni film. Igra Zeudi Araya. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Artiglio blu». Barvni film, v katerem igra Klaus Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja MAKSIM GORKI
BARBARI
prizori iz okrajnega mesta
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič STEVO ŽIGON
Jutri. 6. februarja, ob 20. uri ABONMA RED J.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ sporoča pevcem in godbenikom, da bo jutri, dne 6. t.m., ob 19. uri vaja z orkestrom, nato ob 20.30 generalka skupno z zborom. Naslednjega dne, v soboto, 7. t.m., ob 14. uri odhod avtobusov iz Bazovice v Deskle (Anhovo), kjer bo TPPZ s svojim nastopom zaključil teden kulture in s Partizansko balado počastil Prešernov dan.
Zveza CPZ vabi člane in prijatelje na srečanje s pianistko Blaženko Arnič, jutri, 6. t.m., na sedežu zveze v Trstu, UL Donizetti. Začetek ob 20.30.
Prosvetno društvo «Vesna» iz-Križa vabi na predstavo dramske skupine SPD «Tabor» z Opčin, ki bo v soooto, 7. februarja, ob 20.30 v ljudskem domu v Križu uprizorila «Samorastnike» Prežihovega Voranca.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance MAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.	-
Prispevki
Ob s. obletnici smrti Pavla Jankoviča darujeta družini Jankovič in Portograndi 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Neie šiško-vič roj. Cotič daruje Silvana Malalan 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Mitkove mame daruje Franc Udovič 5.000. lir'-za spomenik padlim v NOB iz Škecinja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Marije Trebeč roj. Godina darujejo Bernarda
2.000	lir, Simplicija 3.000 lir ter Slava in Marija Žerjal 3.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju.
V	spomin na pok. Jožefo Starc-Rupel s Kontovela daruje družina Regent 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Marije Trebeč darujeta Silvana Šuman in družina 5.000 lir za PD Ivan Grbec in
5.000	lir za Dom Jakoba Ukmarja. : s Nantasto cvetja na grob Ela Per-tota darujeta Viktor in Milena 5.000 lir za Glasbeno matico.
-•-V počastitev spomina pok. hčerke Meri Briščik' darujejo starši 5.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pokojnih Kristine Kralj, Alfreda Kralja iz Trebč in Marije Kalc Grgič daruje družina Milkovič Gornik (Gropada 60) 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin Marije Kalc darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105)
2.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Smučarski klub Devin izreka sožalje družini Gruden ob izgubi stare mame.
Z A F V A L A
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
Alojzije Emili roj. Briščik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Svojci
Trst, 5. februarja 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
MARIJA OBAD vd. GRUDEN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. t.m., ob 14.30 iz domače hiše — Salež št. 25 — na zgoniško pokopališče.
Žalujoči: sin Josip, hčeri Marica in Ivanka, nevesta, zet, vnuki ter drugo sorodstvo
Salež, šempolaj, Buenos Aires, 5. februarja 1976
Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustila naša draga žena in mama
MARIJA TANCE roj. SULČIČ
Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ.
Žalujoči: mož Pepi, hči Mila in sin Ladko z družinama, zet Jože in vnuk Branko z družino ter drugi sorodniki
Sv. Križ, Konkonel, Nabrežina, Split, 5. februarja 1976
Žalovanju se pridružuje družina Maver Tonelli.
GORIŠKI DNEVNIK
5. februarja 1974
NA ODLOČNO ZAHTEVO PRIZADETEGA PREBIVALSTVA
Kompromisni sporazum o odprtju Pri uvajanju storitev v industrijsko conov "edeI>0 na s/dežu «Trinka
železniškega prehoda v Vižovljah
Večja skupina prebivalcev Vižo-1 niki železnic, župan škerk, predstav-velj,_ Mavhinj in Cerovelj je včeraj ništvo Kmečke zveze s predsèdni-odločno protestirala proti enostran- kom Guštinom in tajnikom Volkom
ski odločitvi železničarske uprave, ki je zaprla železniški prehod v Vižovljah. Ta odločitev je povzročila velike preglavice predvsem domačinom, saj je bližnji podvoz preozek in prenizek za tovorni promet. Na kraju se je zbralo kakih 150 ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki Kmečke zveze, kajti odločitev o zapori prehoda je prizadela še predvsem domače kmete.
Zaradi oklevanja železničarske u-prave, ki sprva ni hotela sprejeti nobene obveze, so prebivalci ob 13. uri zasedli progo in železničarska uprava je bila prisiljena prekiniti promet vse do 15.15, ko so se po zagotovilih predstavnikov železničarske uprave in župana škerka, ki je osebno posredoval za rešitev tega perečega vprašanja, umaknili.
Na županstvu se je nato pričel sestanek, na katerem so se predstav-
ter demonstranti dogovorili za kom promisno rešitev. Prehod bodo odprli nekajkrat dnevno, ko je železniški promet bolj redek. Ob tistih urah bodo vsi vlaki ustavljeni na nabrežinski in tržiški postaji. Prehod bo ostal odprt za pešce in vlaki bodo kilometer pred prihodom v Vižolje piskali, da opozorijo pešce na prihod. Občinska uprava se je tudi obvezala, da pospeši dela za izgradnjo nadvoza in da poglobi cesto pod že obstoječim podvozom, da bodo lahko vozili tudi tovornjaki. V kratkem bodo tudi objavili približni urnik odprtja prehoda.
S tem so začasno rešili spor, ki že vrsto let povzroča prebivalstvu velike preglavice. O zaprtju prehoda govorijo namreč že zelo dolgo. Vprašanje pa bo dokončno šele ko j bo zgrajen nadvoz nad železnico. J
Na slikah: prebivalstvo protestira | proti zaprtju prehoda.	i
REŠEVATI ODPRTA VPRAŠANJA OB PRAVEM ČASU
NA POBUDO BENEŠKIH KULTE UNII J DRUŠTEV
upoštevati tudi potrebe naše skupnosti
Treba je odpreti slovenske jasli in slovenski otroški vrtec - Predvidena je menza s 500 sedeži
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
5 SEJE DEVINSKO-NABREŽ1NSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinska in pokrajinska uprava ustanovili drulbeno-zdravstveni center v Nabrežini
Odobreni konvenciji za pediatrično službo v občinskih ambulantah in psihopedagdško službo v osnovnih šolah
Pooblastilo inženirju Robertu Costi, da spremeni sedanji splošni regulacijski načrt Gorice, predvideva pogovore z okoliškimi občinami, zlasti s tistimi onkraj Soče. Razširitev področja, na katerega hoče širiti svoj vpliv Gorica, pokrajinsko središče, sodi v okvir novih spoznanj, da zapiranje mesta, še celo zapiranje pred tisto bližnjo okolico, na katero je povezana ž neštetimi nitmi, nikakor ne vodi. Iz te okolice namreč prihaja na delo v Gorico ter njeno industrijsko cono na stotine oseb, zato bo potrebno nekatere storitve skupno načrtovati in izpeljati.
Semkaj sodi tudi goriška industrijska cona. ki se razprostira na področju občine Gorica in Sovodenj. Med konzorcijem industrijske cone in okoliškimi občinami so v teku pogovori, da bi poslali svoje predstavnike v ta konzorcij. Po približnih podatkih je v industrijski coni zaposlenih okoli tisoč delavcev.
Za te delavce, zlasti pa za tekstilne delavke se sindikati že dolgo let borijo, d n bi dobile blizu delovnega muha otroške jasli ali pa otroške vrtce, kjer bi pred odhodom v tovarno otroka oddale in ga prevzele ob zaključku dela. Toda vprašanje obstaja tudi za očete, kjer sta zaposlena oba zakonca. Toda vprašanje skupne menze sodi v ta okvir. Gre za družbene storitve, ki jih je potrebno urediti. Predstavniki industrijskega konzorcija tovarn se že pogovarjajo o izgradnji menze v industrijski, coni s 500 prostori. Delavci ' bi dobili v njej poceni obrok hrane ter jim ne bi bilo treba med kratkim opoldanskim počitkom hiteti domov na kosilo. V industrijsko cono vozi iz Gorice avtobus ter se s tem v zvezi odpira tudi vprašanje avtobusne čakalnice. Industrijska cona torej nujno vleče za seboj te storitve. Ker pa v tej coni dela tudi veliko Slovencev, bodo morali tisti, ki se s temi stvarmi ukvarjajo, upoštevati tudi to, da je pri izvajanju nekaterih storitev unoštevati tudi naše narodnostne specifičnosti ter, denimo, poskrbeti za slovenske otroške jasli in slovenski otroški vrtec že od samega začetka.
O neomikanem obnašanju na kulturnih prireditvah
Stalno slovensko gledališče je v torek zvečer nastopilo z delom Maksima Gorkega «Barbari». Prireditev je sodila v abonma, ki ga prirejajo SSG, SPZ in ZSKP. Delo je bilo dobro podano ter je pritegnilo občinstvo, ki je v zadovoljivem številu zasedlo parter in balkon. Njegovo umetniško uživanje pa je motilo nekaj mladincev na balkonu, ki so govorili med predstavo in se smejali tudi kadar ni bilo treba. S svojim početjem ne spravljajo v nejevoljo samo občinstva, ampak tudi
igralce na odru. O pojavu so enkrat že razpravljali na skupni seji prirediteljev gledališke sezone. Vse pa kaže, da bo potrebno o njem znova spregovoriti, predvsem pa poskrbeti, da bo med predstavo mir v dvorani. Če tistih mladincev, ki pridejo na prireditev zato, da gredo lahko od doma, ne bo mogoče pripraviti do tega, da se bodo obnašali dostojno, potem bo potrebno poseči po drugih sredstvih. Morda ne bi bilo niti slabo, če bi v tednu Prešernovih proslav sploh spregovorili v šolah, kako se kultura in omika nekega naroda pozna tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih kulturnikov, v našem primeru do Stalnega slovenskega gledališča.
v Čedadu Prešernova proslava
Program bodo izvajale domače skupine O Prešernu bo govoril prof. Viljem Černo
V nedeljo, 8. februarja, letos bo kom v nedeljo popoldne ob 15. uri, društvo beneških godcev «Vigion | je predviden zelo pester in zanimiv Karlič» iz Čedada, v sodelovanju z spored. Nastopili bodo beneški pev-Zvezo beneških izseljencev in z dru- i ski zbori, beneški šolarji, ansambel gimi kulturnimi društvi, priredilo slavnostno akademijo v počastitev «dneva slovenske kulture».
Za to priložnost pripravljajo beneški Slovenci tudi prvo razstavo beneške ,literature in tiska,-ki bo odprta 8., 9. in 10. februarja 1976, od 10. do 18. ure. Za slovenski živelj v videmski pokrajini bo imel ta dogodek velik pomen, saj prireditelji želijo z razstavo spodbuditi mlado beneško pokolenje, da bi njegova doba obrodila večje in boljše kulturne sadove.
Za to veliko slavje, ki bo v Čeda-1 du, Ulica Monastero 18, s pričet-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiumiiiiiimiiiiiitmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiii,i
Prešernova proslava v Mladinskem centru
z -, 'Mm

Antona Birtiča «Beneški brati», beneški godci z izvirnimi beneškimi napevi. Prešernove pesmi bo recitiral Jožko Lukeš, znani umetnik Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Celotni potek prireditve bo povezovala 17-letna beneška «čečica» Silvestra Marcolini.
V zadnji točki slavnostne Prešernove proslave v Benečiji bo uradna otvoritev zadevne razstave, o kateri bo spregovoril profesor jezikoslovja Viljem černo.
Beneški Slovenci se iz dneva v dan jasneje zavedajo svojega slovenskega porekla in se marljivo trudijo, da bi ohranili ter razvijali tisto u-bogo a pristno narodno zapuščino, ki jim jo je neskončni čas zgodovine še obdržal pri življenju. Slovenski prebivalci hribov in dolin pod Matajurjem so kremeniti in se bodo obdržali na svoji zemlji,
Anton Birtič - Mečana
IZ DOBERDOBA
Danes kongres sekcije KPI
Občinski svet devinsko-nabrežin- na delovnih mestih.
ske občine je na svoji torkovi seji kot osrednjo točko dnevnega reda odobril tudi pogodbo s pokrajinsko upravo o ustanovitvi družbenega zdravstvenega centra v Nabrežini ter konvencije za opravljanje pediatrične službe v občinskih ambulantah in psihopedagoške službe v osnovnih šolah. O tem je obširno poročal odbornik za zdravstvo De-pangher, nato pa je občinski svet pogodbo soglasno odobril.
Med tremi konvencijami je najvažnejša pogodba s pokrajinsko upravo, na osnovi katere bodo center za umsko zdravje v Nabrežini preimenovali v Družbeni zdravstveni center Devina - Nabrežine. «Dejansko se ne more in nc sme ločevati Pujma umskega zdravja od zdravja», piše v uvodnem delu pogodbe. ^ njej je odločno naglašena potreba, da se vse krajevne pobude na zdravstvenem področju vključijo v polivalenten center, ki bo oskrboval celotno zdravstveno področje.
Center si je zastavil vrsto nalog: preprečil naj bi vsakokratni sprejem v bolnišnico tistih ljudi, katerim lahko nudijo ustrezno zdravstveno oskrbo v okviru centra samega uli neposrednim zdravljenjem na domu, zagotoviti bi moral takojšnje tehnične posege vsem prosilcem, poiskati primerna sredstva, da bi sez
Družbeni zdravstveni center devinsko - nabrežinske občine bo odslej skrbel za službo umskega zdravja, družinsko posvetovalnico, materinsko in otroško zdravstveno oskrbo, oskrbovanje starejših občanov in za injekcijsko službo. Službo umskega zdravja bodo opravljali o-peraterji, ki jih je namestila tržaška pokrajina že lansko leto; gre v bistvu za nadaljevanje dosedanjega dela centra za umsko zdravje. V družinski posvetovalnici bodo na razpolago občanom ginekolog, babica m socialna asistentka za zdravniške preglede ter za razne posvete v zvezi s kontracepcijo in z zdravstveno vzgojo. Za materinsko in o-troško zdravstveno oskrbo bo skrbel pediater, ki pa ne bo delal izključno na ambulantni ravni, ampak bo sledil otroku tudi v kraju, kjer ta živi, to je na domu in v šoli. Posebno skrb naj bi center posvetil starejšim občanom, ki se morajo sedaj zatekati v razne domove za onemogle. Občina bo dala za to službo na razpolago bolničarko, pokrajina pa socialno asistentko, ki bosta nudila onemoglim pomoč na domu.
Najbolj razvejana bo šolska zdravstvena služba. Na tem področju bodo delovali dva šolska zdravnika, dva psihologa s posvetovalnimi funk
Sanjal občane z zdravstvenimi vpra- cijami, dve zdravstven: asistentki,
šanji in končno posredovati ustrezno Preventivno zdravljenje na šolah in
pediatra in operaterji centra za um sko zdravje. Skrbeti bodo morali
HliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmunmimtummmmmuHHiiiiiiitiiiHiiitiiiitiiiiiiiiitiiiiiiitiiitiiitiitiMiiiiiiiiiiij
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
V januarju čez mejo skoraj tri milijone ljudi
Znaten porast v številu prehodov z obmejno izkaznico Skoraj milijon potnikov več kakor v lanskem januarju
Osebni promet na tržaškem od-Seku meje med Italijo in Jugoslavijo , v januarju ponovno zabeležil ''den napredek v primeri z lanskim januarjem. V mednarodnem prome-m (s potnimi listi) je namreč prezračilo mejo 1,376.569 ljudi, medtem ko so jih mejni organi v lan-®kem januarju našteli 904.155. Na Ralijanske državljane je letos odpadlo 711.625 (lani 416.498) preho-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
trst
Viale XX
TEL. 196-301 Settembre št. 16/111
dov, na tuje državljane pa 665.144 (v januarju 1974 487.657) prehodov.
Tudi maloobmejni promet (s prepustnico) je bil letos znatno bolj živahen kakor v lanskem januarju: čez mejo je namreč stopilo 1,514.896 ljudi, medtem ko so jih januarja lanskega leta našteli 1,000.913. Na prebivalce z italijanskega mejnega pasu je odpadlo 1,060.720, na prebivalce z jugoslovanske strani meje pa 454.176 prehodov. V lanskem januarju so dah italijanski državljani skupno 670.191 prehodov, jugoslovanski pa 330.722 prehodov.
Če seštejemo skupaj podatke o prehodih s potnim listom in podatke o prehodih z obmejno izkaznico, je dosegel celokupen promet v letošnjem januarju 2,891.465 prehodov, kar predstavlja povečanje za skoraj milijon prebodov v primeri z lanskim letom (v lanskem januarju je namreč skupno stopilo čez mejo 1,905.068 ljudi).
za otroške vrtce, osnovne šole in nižji srednji šoli, kjer bodo morali tudi raziskovati in spoznavati vse pojave, ki bi lahko povzročili neugodje in emarginacijo. Končno pa bo v centru na razpolago še injekcijska služba vsak dan od 8. do 20. ure. Vse usluge so seveda brezplačne.
Družbeni zdravstveni center se bo moral še soočati z vprašanjem handikapiranih otrok. Ločeni in posebni zavedi obravnavajo ta problem povsem ločeno od splošne problematike zdravja. Novoustanovljeni . center se bo moral torej zavzeti za vključitev vprašanja handikapiranih otrok v splošno otroško zdravstveno službo.
To so glavne vsebinske točke pogodbe, ki v nadaljevanju obravnava tehnično porazdelitev pristojnosti med občinsko in pokrajinsko upravo ter nadzorstvo nad službo.
Drugi dve konvenciji zadevata uvedbo pediatrične službe, v okviru katere bo pediater na razpolago v občinskih ambulantah, obenem pa bo nudil specialistične preglede v sodelovanju s šolsko zdravstveno službo, ter spihopedagoške službe v slovenskih in italijanskih osnovnih šolah.
Občinski svet je ob koncu seje še odobril dodelitev predujma občinskim uslužbencem glede na plače, ki jih predvideva nova delovna pogodba, podaljšal za eno leto koncesijo podjetja Ge. Ap., ki ima v zakupu koncesijo za izdajanje dovoljenj za reklamne napise v občini in preklical nalog arh. Tognonu za izdelavo načrtov za osnovno šolo v Slivnu. Načrte bo izdelal državni tehnični urad. Proti temu sklepu so glasovali svetovalci KD, vzdržala pa se je Slovenska skupnost.
Končno naj še povemo, da je župan škerk sporočil, da bo z današnjim dnem prevzel mesto občinskega tajnika dr. Bukovec; dosedanji tajnik, dr. Tinta, bo prevzel mesto občinskega tajnika v zgoniški in re-pentabrski občini.
Nova pobuda Assicurazioni Generali
Središče za takojšnje izplačilo škode
Zavarovalnica «Assicurazioni Generali» je te dni predstavila javnosti nova «središča za takojšnje izplačilo škode», nastale na vozilih v primeru prometne nezgode. Praktično gre za to: v primerih, ko krivda za prometno nezgodo ni sporna, nudijo «Assicurazioni Generali» oškodovancu možnost, da se oglasi v enem takem središču, kjer mu po strokovni ocenitvi škode na vozilu izstavijo brez drugih formalnosti ček z ustrezno odškodnino.
V Trstu takega središča še ni a-gencija zavarovalnice na Trgu Unità pa deluje po istem načelu, le da za razliko od drugih središč ne razpolaga s posebnim parkirnim prostorom.
Komunistična sekcija v Doberdobu bo imela danes zvečer ob 19.30 v prostorih gostilne pri Viktorji redni kongres. Po tajniškem poročilu o sekcijskem delovanju ter o sedanjem političnem položaju v državi bo spregovoril prof. Venko Devetak, član goriške federacije KPI.
Drevi v Števerjanu predavanje o vinu
Drevi ob 19.30 bo Kmečka zveza priredila na Valerišču predavanje e-nologa in ravnatelja vinske kleti na Dobrovem inž. Zvonimira Simčiča o spoznavanju kvalitete vina. Predavanje v števerjanu je bilo na sporedu že prejšnji teden, a so ga morali zaradi slabega vremena odložiti.
Delavec brez dela ker je bil bolan
Delavstvo na Goriškem je doživelo drugi udarec. Kot pravi tiskovno poročilo sindikata CGIL, je vodstvo goriške tovarne «De Licia - Sapori» zaradi bolezni odpustilo z dela Maria Florenina, očeta dveh sinov, ki je sedaj v veliki ekonomski stiski.
Poročilo sindikata nadalje ugotavlja, da so gospodarji ponovno pokazali svoj pravi obraz. Ponovno je prišlo na dan mišljenje velikih industri jce v, ki jim je usoda delavcev deveta briga.
V Mladinskem centru na Sveto-gorski cesti bodo danes ob 20.30 pripravili Prešernovo proslavo. Na sporedu bo priložnostni govor ter glasbeno-rec.itdcijski spored v izvedbi Sovodenjskega noneta, gojencev Dijaškega doma ter Glasbene šole.
Za drevišnjo proslavo so se gojenci doma pripravili več časa pod vodstvom gledališkega igralca Laci-* ja Cigoja. Ko smo ga pred dnevi obiskali'med vajo, na kateri so bili prisotni dijaki, ki bodo drevi, nastopili na glasbeno-recitacijskem sporedu. nam je povédàl-, dà’Te v rfòrnu mudi že dva tednà. V tem času je Cigoj vsak dan imel s skupino kakih dvajsetih gojencev izgovarjalne vaje, vaje za mimiko, vaje za držo. na odru, skratka vse, kar spada v osnovo gledališkega znanja. Vse to bo namreč mladim gojencem, ki so izkazali veliko nadarjenost, služilo pri njihovih raznih nastopih. Obenem mislimo, je to najboljši za četek, da bi v mestu samem končno ustvarili stalno amatersko skupino, ki bi letno naštudirala tri ali štiri dramska dela. Na Goriškem namreč v zadnjih letih pogrešamo take skupine, o ustanovitvi katere sé je že govorilo pred nekaj leti. Sedaj se nam je ponudila izredna priložnost, ki je, vsekakor ne smemo zamuditi.
(Na sliki vidimo gojence med vajo, ki jo je vodil gledališki igralec Laci Cigoj).
Dijaki srednje šole na izletu v Ovčji vesi
Dijaki in dijakinje slovenske srednje šole «Ivan Trinko» iz Gorice so včeraj odšli na prvi šolski izlet na sneg. S štirimi avtobusi se je v Kanalsko dolino odpeljalo kar 180 od približno 280 dijakov te šole. Ustavili so se v Ovčji vesi. kjer so se nekateri vadili za bližnje mladinsko srečanje v smučanju, drugi pa so se sankali ter odšli na izlet proti Zaizeri.
Gledališka sezona v krminu
V	nedeljo se bo v Krminu pričela gledališka abonmajska sezona, letos četrta, ki so jo pripravili krožek «A. Sfiligoi», občinska uprava, deželni gledališki odbor ter Ustanova za kulturne manifestacije EMAC. Predstav bo letos pet, štiri v abonmaju, ena izven. Vse se bodo pričele ob 20.30 v občinskem gledališču.
V	nedeljo, 8. t. m., bo skupina «Colletivo teatrale» iz Parme predstavila delo «Romanzo Criminale», ki ga je režiral Bogdan Jerkovič. Druga predstava bo na vrsti 14. februarja, ko bodo tržaški gledališčniki predstavili Goldonijev «Sior To-dero Brontolon». V petek, 5. marca, bo lutkovno gledališče nastopilo z delom «Satiro alla ribalta». Tržaško gledališče bo spet nastopilo 20. marca z delom «L’opera dello straccione».
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiJiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisfiiiiiiiiiiiiiriii>iiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ululili iiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiNia
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V loviščih treh severnoprimorskih občin je 8.000 srn, 2.400 gamsov in 300 merjascev
Izvoz 25 ton divjačine za 75 milijonov dinarjev - Lani je lovilo tudi 153 Italijanov
Ob koncu januarja so v Vrtojbi zaprli hladilnico za uplenjeno divjačino Zveze lovskih družin Nova Gorica in s tem se je lovna sezona dejansko končala. Treba je poudariti, da so zaradi visokega staleža lov na srnjaka letos izjemoma podaljšali do 15. januarja, medtem ko je lov na divje prašiče, razen na breje svinje oziroma svinje z mladiči, dovoljen celo leto.
Analiza razmer in gibanj na področju lova kaže, da lovske družine, ki jih povezuje, medobčinska Zveza lovskih družin v Novi Gorici, zelo skrbno in odgovorno gospodarijo z lovišči in skrbe za širjenje divjadi. V novogoriški, tolminski in ajdovski občini deluje 36 lovskih družin, ki upravljajo lovišča na skupni površini skoraj 176 tisoč hektarov. Marsikdo še zmeraj meni, da je lov sicer zanimiva in koristna rekreacijska dejavnost, toda spričo velikih stroškov za nabavo potrebne opreme (stroški za nakup lovske puške, daljnogleda in drugih pripomočkov oziroma opreme znašajo celo do 5 milijonov starih dinarjav), si jo lahko privoščijo le izbrani posamezniki z globoko denarnico. Na Goriškem u-gotavljajo nasprotno, namreč, da je med lovci največ delavcev, sledijo pa uslužbenci, upokojenci, kmetje in samostojni obrtniki. Videti je. da so ljudje pripravljeni odšteti tudi nekaj več denarja za nakup opreme, le da se v stiku z naravo odpočijejo od zmeraj večjega ritma, oziroma živčne napetosti, ki ju prinaša civili-
....................................
Cisterna «Agip Campania» odplula iz Tržiča
Motorna petrolejska ladja «Agip Campania», ki jo je izgradila Italcanlieri, je včeraj odplula iz tržiške ladjedelnice proti Genovi. Tam jo bodo sredi polovice tega meseca izročili delniški družbi «Snam» Omenjena ladja je prva izmed vrste štirih tankerjev, ki jih je naročila «Snam», in ima nosilnost 254 tisoč ton. Dolga je 348,90 m, široka pa 51,81 m. Ladjo poganja motor diesel GMT A 1060.10, ki ima 38.600
konjskih sil in ki ji daje hitrost 16,4 vozla
zacija. V Sloveniji se z lovom u-kvarja tudi sedem žensk in med njimi so tri iz tolminske občine; Marica Rutar iz Tolmina, Marija Perše iz Podmelca ter Anica Kenda iz Čezsoče pri Bovcu.
Lovske družine dejansko ves denar, ki ga dobe od izdajanja dovoljenj za lov tujim gostom (v treh severnoprimorskih občinah je v pretekli sezoni lovilo tudi 153 Italijanov) ter od prodaje uplenjene divjačine, vlože nazaj v lovišča. Denar je namenjen za nego divjadi in širjenje tistih vrst živali, ki bi sicer | zaradi različnih razlogov (predvsem ; zakadi hrupa iz naselij, oziroma pro- ! meta z motornimi vozili) kmalu izgi- i nil ali izumrle. Zaradi tega so lo- j višča bogato naseljena z razno div- i jadjo. Največ je srnjadi, v treh ob-činah je kar 8570 teh živali. Gamsov je v vseh loviščih okoli 2.440, divjih prašičev 320, divjih ovac (pravijo jim tudi mufloni) 269 in 105 jelenov. V nižinskih predelih sta dobro zastopana fazan in poljski zajec. O-meniti velja še ruševce (to je male peteline), gozdne jerebe, skalne jerebe in velike peteline. V novogoriški, tolminski in ajdovski občini je zmeraj tudi nekaj medvedov, ki zlasti na Tolminskem radi prehajajo državno mejo in zato jih opažajo tudi v Beneški Sloveniji. Takšno prehajanje meje je značilno tudi za divje prašiče, ki v goriškem kmetijstvu povzročajo precejšnjo škodo. Lovske družine slednjo kmetom poravnajo.
V pretekli lovni sezoni so imeli posamezni lovci, razumljivo, večjo ali manjšo srečo, kar zadeva uplen divjačine. Seveda so lovci ponosni na trofeje, vendar večina njih uživa predvsem zaradi stika z naravo in ne morda zaradi števila in vrste uplenjenih živali. Veliko uplenjene divjačine odkupijo domači gostinski obrati, ki so znani po kulinaričnih specialitetah, veliko pa jo prodajo tudi v Italijo. «Primorje -export» v Novi Gorici je v minuli sezoni izvozilo v sosednjo deželo (prek podjetja Bertolirii v Gorici) okrog 25 ton divjačine v skupni vrednosti nad 75 milijonov starih dinarjev. Divjačino iz lovišč na območju novogoriške, tolminske in ajdovske občine pošiljajo predvsem v letoviške kraje ob italijanski obali Jadrana. Tako so iz omenjenih lovišč prodali v Italijo nad 1.180 srn, 150 gamsov, 38 divjih prašičev in tri jelene.
Lov je skratka na sosednjem obmejnem območju pomembna gospodarska ter športno - rekreacijska dejavnost, ki jo bodo v prihodnje še načrtneje, dolgoročno in odgovorneje razvijali. V Sloveniji namreč pripravljajo nov zakon o lovu ter o upravljanju lovišč, ki bo posameznim lovskim družinam in drugim organizacijam predpisal nove obveznosti in naloge.
Na pobudo pred kratkim ustanovljenega krožka «Club del Tulipano» bo danes ob 20.15 v konferenčni dvorani Palače hotela predavanje o vinogradništvu in enologiji na Goriškem. O tem bo govoril predsed-
nik konzorcija «Coilio» dr. Claudio Fabbro, ki bo svoje predavanje o-premil z diapozitivi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVE
PROSLAVE
Jutri, 6. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «O. Župančič» v ŠTANDREŽU. Nastopajo domači ženski zbor, moški zbor, mešani zbor, recitatorji..
V	soboto, 7. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH na pobudo prosvetnega društva «Sovodnje». Nastopajo sovodenjski Nonet. recitatorji, dramska skupina s Pregljevo igro o Prešernu in ženski zbor «O. Župančič» iz štandreža.
V	sobeto, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v ŠTEVERJANU. Nastopajo domači recitatorji, domači ansambel, moški zbor «Kras» iz Dola.
V	nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri bo OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA v Prosvetni dvorani v Gorici. Nastopajo mešani zbor «Prijatelji petja», sovodenjski Nonpt. dramska skupina iz Sovodenj s Pregljevo igro o Prešernu in recitatorji iz Sovodenj.
Vljudno vabljeni!
Kino
Corica
VERDI 21.00 nastop italijanskega gledališča.
CORSO 16.30—22.00 «L'anatra all arancia». U. Tognazzì in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare di agosto». G. Giannini in M. Melato. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30—21.30 «Ettore lo fu sto». Giancarlo Giannini. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Gatti rossi in un labirinto di vetro». M. Brochard in J. Richardson. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Il tigra». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Gospodar otoka», amerilkl barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Nekoč je bil policaj», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Danes zaprta.
«VOHUNSKA VOJNA» SE NADALJUJE, ZAOSTRUJE IN SIRI
CIA ima v Zahodni Nemčiji 15 sovjetska KGB pa 2000 agentov
Najbolj prizadete sile molčijo ■ 0 zadevi pa pišejo listi in revije, sovjetski vohunski mreži je bonska TV posvetila kar 45-minutni Hlnf
BONN, 4. — Kakor je bilo pričakovati, se «vohunska vojna» nadaljuje, zaostruje in širi. V bistvu ne gre za vohunsko vojnù v pravem pomenu besede, pač pa smo sedaj priča bitki o vohunih in a-meriška služba CIA, ki so jo zaradi njene prevelike «samozavesti» in brezobzirnosti zalotili že tolikokrat «na delu» v celi vrsti dežel širom po svetu in doma in jo zato razkrinkali, se je pognala v protinapad in mobilizirala vse svoje in sebi pokorne sile, ki bi ji lahko pomagale. In zares ni bilo treba dolgo čakati, da je bilo «svetu dano na vpogled» tudi početje drugega vohunskega aparata in sicer sovjetske vohunske službe KGB. Zadnje dni se kar množijo primeri razkrivanja sovjetske vohunske službe in v razkrivanju tega, kar bi bili lahko že zdavnaj napravili, nekateri sedaj kar tekmujejo. Tako smo v bistvu prišli do nekakšnega boja ali dvoboja med dvema svetovoma, pri čemer neposredno prizadeti enostavno molčijo.
Včerajšnja številka frankfurtskega tednika «Informationsdienst» je objavila podatke o 15 agentih CIA, ki da vršijo svojo dejavnost v Zvezni republiki Nemčiji. Najprej besedo dve o publikaciji: tednik «Informationsdienst» ni časopis v pravem pomenu besede, pa je hkrati tudi več kot časopis. Je to publikacija, ki izhaja v približno 2000 izvodih, prihaja pa v roke le raznim političnim strankam in gibanjem ter časnikarjem, to se pravi ljudem, ki obveščajo in lahko tudi usmerjajo javno mnenje.
Frankfurtski tednik objavlja i-me, točen naslov, telefonsko številko in tudi kratek življenjepis 15 agentov, od katerih jih devet spada na bonsko, ostalih šest pa na frankfurtsko «delovno območje».
Po pisanju tednika sta v Zahodni Nemčiji še dve drugi središči CIA, seveda z ustreznima mrežama. E-no središče je v Berlinu, drugo pa v Bad Toelzu blizu Miinchna. Kakor ve povedati «Informationsdienst», se ti agenti krijejo pod diplomatsko in vojaško službo, njihova dejavnost pa se usmerja na tuje ambasade in na levičarske stranke, še posebej na levičarske skupine, ki delujejo v zahodnonem-ški vojski.
Frankfurtski tednik objavlja tudi članek bivšega agenta CIA Phi-lipa Ageeja, ki je sestavil nekakšno kronologijo dejavnosti CIA v Zahodni Nemčiji in njen način delovanja. Dva agenta ameriške obveščevalne službe, ki ju «Informationsdienst» posebej omenja, ;sta William Graver in Warren Franck, ki sta akreditirana sedaj na ameriškem veleposlaništvu v Bonnu. Frankfurtska publikacija zatrjuje, da je objavila sedanja imena a-meriških vohunov zato, da bi otež-kočila ameriški vohunski službi dejavnost, kajti CIA «je Zahodni Nemčiji prizadela že veliko zla».
Kot smo v začetku rekli, vedo veliko povedati tudi o «drugi plati», namreč o sovjetski vohunski službi v Zahodni Nemčiji. Toda vtem ko se ena plat zadovolji s publiciranjem seznama petnajstih agentov v tedniku «Informationsdienst», se podoba sovjetskega vohunstva v Zahodni Nemčiji prikaže v mnogo bolj razširjenem občilu, kajti o tem je zahodnonemška televizijska mreža oddajala kar 45 minut trajajoči filmski prikaz, ki ga je šest mesecev tajno pripravljal televizijski režiser Gerhard Konzelmann ob pomoči zahodnonemške protivohunske službe.
Kakor vedo v nekaterih krogih povedati in kot je rekel sam režiser filma, so ta film snemali zato, da bi prikazali «posledice po-mirjenja med obema Nemčijama in med Zahodno Nemčijo ter Sovjetsko zvezo na področju vohunske službe». Že ta utemeljitev ne potrebuje posebnega komentarja, toda Konzelmann je k temu dodal, da «dejavnost sovjetskih vohunov v Zvezni republiki Nemčiji ni bila nikoli tako lahka kot je danes», kajti «nihče ne misli več na to, da bi z Vzhoda grozila kaka nevarnost, kot tudi ne, da je Moskva glavno mesto sovražne države». Torej ne tuje pač pa sovražne države.
V filmu, ki je trajal 45 minut, so bili prikazani predvsem sovjetski diolomati, ki po mnenju avtorja filma delajo za sovjetsko vohunsko službo KGB. Enega teh so pred časom morali odpoklicati v Moskvo, ker je zahodnonemška vohunska služba odkrila njegovo dejavnpst.
Na zahadnonemških malih ekranih se je pojavil tudi nekdo, ki se izdaja za bivšega agenta sovjetske KGB, ki pa je prešel na Zahod. Predstavili so ga kot kapitana Jer-kova. Ta je znal zelo veliko povedati. Po njegovem «deluje na področju Zahodne Nemčije nad 2 tisoč agentov KGB», ki da imajo na razpolago še 10 tisoč drugih vohunov, ki pa so skoraj v celoti zahodni Nemci. Toda od vseh teh deset tisoč zahodnonemških vohunov jih je le kakih 500 do 1000 takih, «ki imajo uspeh v svojem delu».
Na malem zaslonu sta se pojavila tudi dva zahodna Nemca, ki sta zatrjevala, da sta imela stike s sovjetskimi agenti in jim tudi dala določene informacije, vendar pa v sporazumu z zahodnonemško pro-tivohunsko službo. Eden teh je rekel, da ga je skušal najeti za vohunsko službo bivši tajnik sovjetske ambasade v Bonnu Vladimir Sergejev, ki je zapustil Bonn leta 1973. Ta naj bi se bil Nemcu predstavil enostavno kot agent KGB. Drugi zahodni Nemec, ki je bil v podobnem stiku s sovjetsko vohunsko službo, je neki berlinski časnikar, ki trdi, da je bil v stikih, seveda po dovoljenju, ki mu ga je
dala zahodnonemška protivohunska služba, z nekim časnikarjem sovjetske agencije «Inturist».
V	filmu so prikazali tudi vrsto miniaturiziranih vohunskih pripomočkov, kot n.pr. drobcene foto-kamere, s katerimi si pomagajo sovjetski agenti, ter posebne kovance, ki služijo za skrivanje mikrofilmov.
Hkrati z oddajo po televiziji pa so se državljani Zahodne Nemčije mogli spoznati s sovjetsko vohunsko službo v njihovi deželi tudi preko ilustriranega tednika «Quick», ki objavlja odlomke iz tajnega poročila zahodnonemške vohunske službe in pri tem omenja tudi štiri sovjetske vohune, ki da delujejo pod zaščito svojega diplomatskega potnega lista. Revija «Quick» omenja vsa štiri imena in tudi njihove funkcije v ambasadi.
V	sporočilu, ki ga objavlja revija «Quick» in o katerega avtentičnosti ni zahodnonemška protivohunska služba dala ne pozitivnega ne negativnega mnenja, so tudi nekateri dokumenti, ki jih je posredoval «Vzhodu» bivši osebni, svetova-
prahu, kajti nasprotniki so Willyjìi Brandtu očitali preveliko popustljivost nasproti Vzhodu, Guillaume pa je bil «begunec» iz Vzhodne Nemčije in je vohunil za Vzhodno Nemčijo. Zaradi tega je Willy Brandt tudi odstopil in je tedaj «politika odprtja proti Vzhodu» zabeležila krepkejši udarec. Med že omenjenimi poročili, ki jih je Guillaume posredoval Vzhodni Nemčiji, so baje tudi tajna poročila NATO, sporočila zahodnonemške vohunske službe ter pisma, ki jih je Willy Brandt pisal vodilnim osebnostim tujih socialnodemokratskih strank.
Kakor zatrjuje zahodnonemški tednik, so v letu 1974 zabeležili v Zahodni Nemčiji 2720 primerov vohunstva, v prvih osmih mesecih lanskega leta pa 2037. Po poreklu se sovjetski vohuni in njihovi pomočniki v Zahodni Nemčiji delijo takole: 85 odstotkov je vzhodnih Nemcev, 6 odstotkov je Čehov o-ziroma Slovakov, je 3,5 odst. je Sovjetov in dober poldrugi odstotek je Poljakov.
Sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu vsaj do trenutka, ko to bele-
lec tedanjega zahodnonemškega žimo, ni dalo še nobenega komentarja in to niti na račun televizijske oddaje, kot tudi ne na račun pisanja revije «Quick». Funkcionar zunanjega ministrstva v Bonnu pa je rekel, da niti na ministrstvu še niso dobili nobenega protesta.
kanclerja Willyja Brandta znani Guenter Giullaume, ki ga je zahodnonemško sodišče obsodilo zato na 13 let zapora. Kakor je znano, je zadeva Guillaume v Bonnu in v vsem svetu dvignila veliko
I V FILMSKIH KROŽKIH |
Zelo obsežen ciklus Godardovih filmov
Filmski klub CUC nadaljuje svoja predvajanja v Študentovskem domu v Ul. Fabio Severo 158 (hiša A, tel. 53223, avtobus 17).-Na željo mnogih članov in nečlanov je klub vendarle zamenjal vrstni red ciklusov na sporedu. Dal je prednost ciklusu Godardovih filmov, medtem ko je odložil Rossel-linijeve filme (le ta teden, v četrtek ob 18, uri bo na sporedu zadnji aviorjev film, ki je prišel na platna, «Anno uno») in pregled cime riške melodrame.
Začenši s tem tednom bo vsak četrtek ob 20.30 prikazan en Go-dardov film. Skupno vsebuje ciklus kar 18 del, katerim se bodo lahko dodala še nekatera, ki so trenutno nedosegljiva. Filme bodo predvajali v kronološkem redu realizacije. Danes, v četrtek, 5. februarja, bo torej na sporedu Godardov prvenec iz leta 1959, «Fino alTultimo respiro», pri katerem sta sodelovala še dva režiserja francoskega novega vala Francois Truffaut in Claude Cha-brol. V glavnih vlogah nastopata Jean-Paul Beimondo in Jean Se-berg, v kratkih vlogah pa tudi režiserja Jean-Pierre Melville in Jose Benazeraf.
y prihodnjih tednih bodo sledili filmi: «Questa è la mia vita», «Il disprezzo», «Una donna sposata», «Agente Lemmy Caution missione Alphaville», «Il maschio e la femmina», «Una storia americana», «Due o tre cose che so di lei»,. «La cinese», «Week-end»,
...............munì...................
PO TRIDESETIH LETIH SO V BEOGRADU ODKRILI ZAKLAD
Čigave so dragocenosti iz Hrvatske štedionice?
Palača je šla iz rok v roke, vrstile so se v njej ustanove, nihče si ni niti mislil, da bi v dveh varnostnih omaricah moglo biti za milijardo dinarjev zlata in draguljev
BEOGRAD, 4. — Vest ni nova, saj je obšla že pol Evrope, je pa že nekoliko popolnejša, čeprav zadeva še ni razčiščena in verjetno še dolgo ne bo, če sploh bo. Gre za «zaklad»..v vrednosti ene milijarde starih dinarjev, ki so ga nedavno odkrili v dveh bančnih varnostnih oiparicah v .kleti bivše Hrvatske štedibnice’' V;' beograjski središčni Ulici Kneza Mihaila.
H kratki vesti, ki je bila objavljena pred dnevi, se vračamo, ker se zadeva pojasnjuje in hkrati zapleta. Vedno več je namreč tistih, ki pravijo, da vedo, čigav je zaklad. In tudi neki bivši trgovec z zlatom in dragulji, ki živi danes v svoji vili v Kraljeviči, je prepričan, da bo do tega bogastva prišel in si je tudi najel že vetnika Filo Filato, najbolj znanega beograjskega od-
Preden spregovorimo o možnih verzijah vse zadeve, si oglejmo najprej kratek historiat vse zadeve.
Pred drugo svetovno vojno je bila Knez Mihailova ulica osrednja in najbolj pomembna ulica v Beogradu z najbolj razkošnimi trgovinami, z zlatarnami, draguljarnami, krznarstvi, s trgovinami dragega porcelana in tudi z veliko knjigarno Nolit. V tej ulici na številki 42 pa je bila velika filiala zagrebške Hrvatske štedionice, ki je imela v kleti kakih 200 varnostnih omaric. Prišlo pa je leto 1941, ko so jugoslovansko glavno mesto Nemci bombardirali in tudi središčni del mesta
skoraj uničili. Mnoge banke, javna poslopja in sedeže ustanov so zasedli Nemci. In čeprav je bila tako imenovana Neodvisna država Hrvatska nacistični satelit in zaveznik, s<? nacisti, JJrvatsko štedio-nico v Beogradu zasedli in ustanovili' v njej nemško - nedičevsko banko, ki. je poslovala; vse do oktobra ' 1944, tórèj ldd'''osvoboditve Beograda.
Ob osvoboditvi je poslopje zasedla neka partizanska enota, ki je kaj kmalu zgradbo prepustila prvi povojni jugoslovanski zavarovalni družbi. Ta je končno svoj sedež prepustila zavarovalni družbi «Dunav». Pred letom dni pa se je v palačo preselila Jugoslovanska izvozna in kreditna banka (JIK). Lani decembra je banka poklicala «na pomoč» strokovnjaka Zdravka Vesiča, da bi odprl dvajset še zaklenjenih varnostnih omaric, za katere ni niti banka pa tudi nihče drug imel ključa. Ostalih 180 omaric je bilo že zdavnaj odprtih. Verjetno so vanje vlomili nacisti pred pobegom. Banka je hotela sedaj ponovno uvesti v kleti svoje varnostne omarice, Zdravko Vesič je našel 18 omaric praznih, dve pa sta bili polni. In še kako polni, tako da bi bil nameščenec JIK, ki je bil v kleti z Vesičem, kmalu padel v nezavest, ko je videl, kaj vse se krije za vrati v beton vzidanih varnostnih omaric.
V dveh še nedotaknjenih varnostnih omaricah so našli: 1000 pia-
tPalais de Papes» v Avignonu
Kakor je poročal ves evropski tisk, so pred dnevi iz «Palače papežev» v Avignonu ukradli 119 Picassovih slik, ki jih je znani francoski slikar španskega porekla poklonil Avignonu. Čeprav so bila Picassova dela brez avtorjevega podpisa, so predstavljala velikansko bogastvo. Na gornji sliki vidimo «Papeško palačo», iz katere so spretni zmikavti odnesU Picassova dela	(Foto M. Magajna)
tinastih prstanov, 402 zlata prstana, 2.378 zlatih uhanov z diamanti, 51 platinastih verižic, dve dragoceni biserni ogrlici, dva zlata poročna prstana, težji zlat obesek, 66 dragocenih ur ip.-.532 kovancev iz srebra m drugih: kovin, katerih vredrtost pa ni bila v njihovi no-minftePS. ni« n&fflatefiaW. vrednosti, pač pa v njihovi numisma-tični vrednosti, kajti kovanci izhajajo iz daljšega obdobja vse do 13. stoletja. V omarici je bilo tudi nekaj ploščic zobnega zlata. Ob teh dragocenostih so našli tudi tri pisma oziroma tri zalepke z imeni Dimitriievir, Stošič in Gligorljevič.
Pomočnik generalnega direktorja JIK Boško Grozdanič, ki je dal nalog, naj . se varnostne omarice odpro, noče govoriti o tej zadevi. Ve se le, da je banka odkriti zaklad zavarovala za vrednost 10 milijonov dinarjev. Toda JIK bo imela s tem zakladom kaj malo posla. O tem bogastvu bo govorilo sodišče. S tem v zvezi smo že omenili nekaj imen. Beograjčanka 72-letna Maga Nahman meni, da te dragacenosti pripadajo znanemu beograjskemu draguljarju Iliji Albahariju, ki je imel svojo draguljarno v isti ulici na številki 36, varnostne omarice pa v 150 m oddaljeni Hrvatski štedio-nici. Od družine Albaharij pa ni o-stal živ nihče, ker so jih Nemci vse pobili. Izginili so tudi dokumenti in ključi omaric. Isto meni tudi Rudolf žalek, ki je danes v pokoju in ki je nekoč sodeloval z Albaharijem. žalek trdi tudi, da je videl Albaharija ko so ga Nemci odpeljali in da mu je tedaj tudi rekel, kam je svoje zaklade v kleti Hrvatske štedionice skril.
Tudi kdo drug je, ki zna veliko povedati o tem, čigavo je to bogastvo. Dimitrije Dimitrijevič, predvojni veletrgovec z zlatom in dragocenostmi, ki živi sedaj v Kraljeviči pa brez obotavljanja pravi, da je odkrito bogastvo njegovo. Dimitrijevič pravi, da je deloval tudi v času okupacije in imel zato v Hrvatski štedionici dve svoji varnostni omarici. Direktor banke pa je bil njegov svak Aca Bo-gojevič. Celo v času boja za o-svoboditev Beograda je bil s svojo družino v tej kleti — pravi Dimitrijevič. Po vojni se je moral Dimitrijevič večkrat zagovarjati pred sodiščem zaradi prepovedanega trgovanja z zlatom, leta 1962 pa je to dejavnost opustil in se naselil v Kraljeviči, vtem ko živi njegov sin v Švici, kjer ima svoje podjetje. Dimitrijevič hoče sedaj priti do svojega bogastva, kot sam zatrjuje, in je zato najel znanega beograjskega odvetnika Piloto, ki naj, dokaže izvor tega bogastva, da je namreč to bogastvo njegovo.
Samo ob sebi se razume, da je dokaj čudno, da je tolikšen posloven človek, ki se je tudi po vojni ukvarjal z zlatom, kar trideset let «pozabil» na tolikšen zaklad. Toda odvetnik Filota pravi, da je Dimi-trjevijevič s tem svojim bogastvom računal, da pa je čakal primeren trenutek, da začne svojo akcijo. Doslej je raje molčal, ker da se je bal, da mu bodo vse to vzeli kot vojni dobiček.
Rekli smo, da bo o tem odločalo sodišče ali pa tudi notranje ministrstvo. Za sedaj so vse to bogastvo izročili Narodni banki, ki naj ga hrani do končnega sklepa, komu naj se bogastvo izroči.
«Lontano dal Vietnam», «La gaia scienza», «Vento delTest», «Crepa padrone tutto va bene», «Rogo-pag'», in tri dela, ki niso še nikoli prišla na italijanska platna — «Les carabiniers», «Charlotte el son Jules», «Une histoire d’eau».
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Mladi nemški film v tržaškem Goethe Institutu
V	tržaškem Goethe Institutu (UL Coroneo 15) se je prejšnje dni začel pregled nekaterih del mladega nemškega filma. Po filmu Syberberga «Ludwig II», po Schlbndarffovem «Der Plbtzliche Reichlum der armen Lente von Kombach» in po debati s f ilmskim kritikom Woljom Donnerjem, bo danes, v četrtek, 5. t.m. ob 20.39 na sporedu Fassbinderjev film «Effi Briest», kateremu bosta sledila še Ziewerjev «Liebe Mutter, mir geht es gut» in Schillingov «Nachtschat-ten». 11. februarja pa se bo spet pričel spet ciklus ekspresionističnih filmov.
Slov. režiser Matjaž Klopčič v «La Cappelli»
Jutri, v petek, 6., ter v soboto, 7. t.m. ob 19. in 21.30 bo La Cappella Underground prikazala slovenski film Matjaža Klopčiča «Strah», in sicer v petek ob režiserjevi prisotnosti.
Klopčič je morda najpomembnejši slovenski režiser skupaj z veteranom Štiglicem. Uveljavil se je najprej z raznimi kratkimi filmi, potem pa tudi s celovečernimi, med katerimi so nekateri znani tudi v Trstu: «Zgodba, ki je ni», «Na papirnatih avionih», «Sedmina», «Oksigen», «Cvetje v jeseni».
Vsa ta dela bo skušala že letos predvajati Slovenska prosvetna zveza v retrospektivi, ki jo namerava posvetiti režiserju.
V	Cappelli pa bomo lahko videli najnovejši Klopčičev film, ki je dobil nagrado za režijo na zadnjem puljskem festivalu. «Strah» prikazuje zgodbo, postavljeno v ljubljanski bordel konec prejšnjega stoletja, ob znanem ljubljanskem potresu. V filmu nastopa cela vrsta slovenskih in jugoslovanskih i-igralcev, kot so Milena Zupančič, Ljuba Tadič, Milena Dravič; An-' fon Pelje, Neda Spasojevič, Radmila Andric, Marjeta Gregorač.
Tudi prihodnji sporedi filmskega kluba so zanimivi. Vsebujejo western (Mulliganov «La notte dell’agguato»), grozljivko («La città dei mostri» Roger ja Cormana), komična filma Totòja in Woodyja Allena, Ritchiev ameriški film z Robertom Redfordom «In candidato», pa dve predpremieri za tržaška platna: od 11. do 15. februarja bodo predvajali film - balet Regi-nalda Millsa «I racconti di Bea-trix Potter», tudi za otroke primerno delo, pa film ameriškega režiserja Martina Scorseseja «Alice non abita più qui» (od 24. do 29. februarja).	S. G.
Nova romana iz zbirke «Amfora»
Conradov «Lord Jim» in «Polnočni kavboj» Jamesa Lea Harlihyja
V zbirki dobrih romanov iz domačega in tujega slovstva, ki jim je Državna založbe Slovenije nadela ime Amfora, smo dobili ob koncu starega leta tri knjige. Nov roman domačega pisatelja Vitomila Zupana Zasledovalec samega sebe, Josepha Conrada roman Lord Jim ter sodobni roman ameriškega pisatelja Jamesa Lea Harlihyja Polnočni kavboj. O Zupanovem romanu kot izvirni domači noviteti bomo spregovorili posebej, na tem mestu pa naj kratko poročamo o ostalih dveh romanih,
Angleški pisatelj Joseph Conrad (1875-1924), po poklicu pomorščak, je bil poljskega rodu, vendar ga angleška literatura po omenjenem psevdonimu uvršča med svoje pisatelje. Znan je kot avtor več romanov, med katerimi še posebej izstopa roman Lord Jim. V času med obema vojnama smo ta njegov roman dobili v slovenskem prevodu, enako kot ostala dva romana Senčna črta in Tajfun. Ker sodi Lord Jim med Conradove najbolj znane pripovedne tekste in ker je knjiga na našem trgu že zdavnaj pošla, je prav, da smo jo dobili znova.
Roman je prevedel Avgust Pe-trišič, za odlično opremo v zbirki Amfora pa je poskrbela Nadja Furlan. Lord Jim je roman iz pomorskega življenja, kateremu je pripadal pisatelj. To je pripoved o kapitanu, ki je v trenutku nevarnosti zapustil svojo ladjo usodi. To pa je bilo usodno tudi zanj, kajti strahopetno dejanje je nanj tako negativno vplivalo, da ni našel notranjega miru dokler ni ob neki podobni priložnosti s smrtjo izbrisal madeža s sebe. Roman je spretno napisan tako, da zgodbo pripoveduje več ljudi z raznih zornih kotov, vse pripovedi pa se strnejo v zaokroženo podobo nesrečnega kapitana, k’ je v bistvu tragična osebnost in je njegov spopad z naključjem v bistvu tragičen.
Roman Lord Jim je napisan v klasični pripovedni formi v stilu velikih rom.anov 19. stoletja o tragičnih osebnostih.
Bistveno drugačen je roman so-dobnega ameriškega pisatelja Polnočni kavboj. Ta roman, ki na je napisal James Leo Harlihy je obšel ves svet v istoimenskem filmu. In tako je ves svet spoznal sodobno Ameriko, kakor nam jo predstavi pisatelj, Ameriko, ki je bistveno drugačna od tiste dežele, ki si jo predstavljajo mnogi ljudje po svetu in ki si jo je predstavljal tudi glavni junak romana Kavboj Joe. Roman pripoveduje o Joeu, polnočnem kavbajusikitponoči pomiva'posodo v nekem lokalu, in njegovem prijatelju Ratsu. Tovarištvo Joa in propadlega- Ratsa privede oba junaka v New York, kjer hočeta najti srečo. Joe upa, da ga bodo ljubile ženske za drag denar, pohabljeni prijatelj pa bo na ta račun dobro živel. Toda v resnici se znajdeta na dnu newyorškega blata. Iz njega skleneta pobegniti na sončno Florido, toda v avtobusu mu Ratso umre, Joe pa ostane sam, potem ko je spričo vseh doživetij dozorel iz nezrelega v zrelega človeka. Ta tragično groteskna zgodba iz sodobne Amerike bo gotovo kot film, posnet po njej, pritegnila mnogo bralcev.
Sl. Ru.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posle omejite na svoje sposobnosti. Več potrpežljivosti in vse bo prav.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ves dan bo poln dogajanj, vendar brez ustreznega učinka. Boste pod vplivom novega znanca.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Kaj malo bo razumevanja v poslovnem okolju. Nekdo vas opravlja. Zdravje dobro.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dopoldanske ure ne bodo prav nič prijetne. Dogodek, ki bo marsikaj povedal.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) V poslovnem življenju nekaj ne bo prav. Več diskretnosti ne bi bilo napak.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Obračun vašega dela bo vsestransko pozitiven. Več pozornosti do neke osebe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Več metodičnosti, več smotrnosti. Zvezde so naklonjene vaši ljubezni.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Veliko dela, malo zaslužka. Neka simpatija se bo spremenila v ljubezen.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Uspelo poslovno potovanje. V čustvenem življenju nepričakovani dogodki. Ljubeznivi bodite.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Napetost, ki ne obeta dobrega. Popustiti boste morali zahtevam osebe, ki jo ljubite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri sklepih naj se vam ne mudi. V družbi boste napravili dober vtis. Prijetno vzdušje RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Danes boste želi uspehe dosedanjih naporov. Ljubljena oseba se bo čutila zaposlavljeno.
HiifiiiiMiiiimfiiiiiiiiiiiiitiiiinfiiiiiiMMMititiiiMiiififiitiiimamiiiniiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiTiiii
12.30 12.55
13.30
17.00
17.15
17.45 18.20
18.45
20.00
20.40
22.00
23.00
8.55
12.25
18.15
18.30
18.45
19.00
20.30
21.00
22.00
22.15
8.10
12.25 14.50 15.20
16.25
17.25
17.35 17.42 18.05
18.25
19.15
19.30
20.00
21.00
21.10
22.20
22.35
23.00
12.25,
19.55
20.15
20.30
22.00
22.15
23.00
17.45
18.15
20.00
20.50
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Film in zvočni trak Sever kliče Jug — Jug kliče Sever DNEVNIK DNEVNIK
Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom Program za mladino: Zorro, peta epizoda Bodočnost se začne danes Poljudna znanost: Zdravje in šport Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
ADAM IN GABRIJEL, TV film
Film je režiral Jaroslav Balik in obravnava temo o spopadu med dvema različnima načinoma, kako naj se človek uveljavi Vino, Whisky in Chewing-gum
Tretje nadaljevanje oddaje, ki jo vodi Paolo Ferrari, bo tokrat ambientirano v diskoteki DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
do 12.00 Zimske olimpijske igre: prenos iz Seefelda in Iglsa: TEK NA 30 KM in SANKANJE do 17.00 Zimske olimpijske igre: MOŠKI SPUST Protestantizem
Tedenska oddaja o judovski stvarnosti Športni dnevnik
VELIKI KOMIK BUSTER KEATON
Nocoj bosta na sporedu dva filma tega velikega komika iz dobe nemega filma in sicer film «Gradovi v oblakih» in «Električna hiša». Oba filma sta iz leta 1922 DNEVNIK
Kitara, charango in bandoneon Poezija in resničnost, peto nadaljevanje Zimske olimpijske igre:
Umetnostno drsanje, pari in sinteza nekaterih tekem
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 10.00 TV šola
Amerika, Geometrija, Obramba in zaščita, Znanost in tehnika, Nemščina, Učenci pred kamero, Zapojte z nami itd.
Olimpijske igre: SMUK ZA MOŠKE, neposreden prenos Olimpijske igre, filmski pregled
Olimpijske igre: TEK NA 30 KM, SANKANJE, HITROSTNO DRSANJE
Olimpijske igre: SMUK ZA MOŠKE, posnetek
Morski sultan, zabavna oddaja
Risanka
EMA, serijska oddaja «Tako so živeli»
Obzornik
Po Odisejevih sledeh
Risanka
DNEVNIK
Nadaljevanka v sedmih enournih delih opisuje 18 let življenja BALZACOVA VELIKA LJUBEZEN,
velikega francoskega pisatelja in sicer z začetkom njegovega stika z Evelino Hansko pa do njegove smrti.
Vsaka epizoda je pomemben izsek iz pisateljevega življenja in iz njegovega notranjega doživljanja. Odnosi med Balzacom in lepo Poljakinjo so prikazani v luči zgodovinske resničnosti in v nadaljevanki se pojavijo tudi znamenite osebnosti iz francoske književnosti
Kam in kako na oddih
Četrtkovi razgledi: AVSTRIJA DANES
Oddaja prikazuje gospodarsko, družbeno in politično življenje Avstrije s posebnim poudarkom na razmere slovenske manjšine na Koroškem DNEVNIK Filmska burleska
Olimpijske igre: Filmski pregled in prenos
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.00, 14.30 in 15.00 Olimpijske igre:
Smuk, Tek na 30 km, Sankanje, Hitrostno drsanje itd.
Otroški kotiček DNEVNIK
Zlati šerif, celovečerni film Avtomobil skozi kamero KOZARA, dokumentarna oddaja Zimska olimpiada
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
«JOLE, JOLE» - Oddaja za otroke Socialno - razredni značaj samoupravljanja Zunanjepolitična oddaja FEST 76: LINA BRAČKE, zahodnonemški film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost; 18.30 Resna glasba; 19.25 Pisarn balončki; 20.00 šport; 20.35 Pirandello - Šavli: «Henrik IV.»
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 10.10 Oddaja za šolo; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke;
14.35	Pismo iz. . .; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Radijska šola;
16.45	Iz opusa velikih mojstrov;
17.00	Mladinski klub; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Gojenci GM Nova Gorica; 19.30 Lahka glasba;
21.00	Gledališki ljudje iz Istre in Dalmacije; 21.15 Glasbeni koktajl.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10
Četrti program; 13.0T četrtkov program:	14.00 Drobec satire;
15.30	Plošče za mladino; 15.05 Radijska nadaljevanka Rasputin;
17.25	Komorna in simfonična glasba; 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Italijansko gledališče 60 let.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam, in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Iz glasbenih šol: Postojna; 14.40 Med šolo, družino in delom: 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori: prof. dr. Jože Toporišič; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.05 Naš gost; 18.35 Vedre melodije; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Večer domačih pesmi; 21.00 Legenda o dr. Francetu Prešernu; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slov. poezija v pesmih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk.
Piše: C. GALE Riše: V. ČUK
'K03' NEGiA GOZDARJA AMTON A ! PRED M EL' KA^J DNEV« SEM H»IL-V GOZDU NA
i-OVU..,	(5|A)
IZ NARODNE PRETEKLOSTI GORIŠKIH SLOVENCEV
PRED STO LETI JE BILO USTANOVLJENO NARODNOPOLITIČNO DRUŠTVO «SLOGA»
30. januarja 1876 je tržaško namestništvo s podpisom Andreja Winklerja (leta 1848 aktiven v političnem gibanju goriških Slovencev) postavilo uradni pričetek po vrstnem redu nastanka tretjega političnega društva pri Slovencih v tedanji Goriško - Gradiščanski deželi. Ustanovitev društva odseva goriške politične razmere, zato je potreba podati najprej nekoliko zgodovine.
Leta 1869, ko je tudi na Goriškem doba narodnostnega prebujanja dosegla enega izmed svojih vrhuncev — spomniti velja na razvito čitainiško delovanje in na taborsko gibanje —- so se mladi go-riški liberalni politiki pučitili dovolj močne, da so se organizirali okoli društva «Soča», «slovenskega društva za obrambo narodnih pravic». 2. septembra 1869 je oblast društvo potrdila in začelo je potem živahno delovati: pripravilo je tabore, vodilo predvolilne boje, posegalo na področje političnih in narodnostnih pravic Slovencev na Goriškem in skrbelo za reševanje gospodarske . problematike. Društvo je vseskozi kazalo pod vodstvom politikov dr. Lavriča, V. Dolenca, E. Klavžarja, M. Doljaka in drugih) liberalne, mla-doslovenske tendence. Zavoljo tega vanj niso pristopili konservativci.
Na pomlad leta 1871 je goriško društvo pričelo izdajati svoje glasilo «Soča», ki je hodilo krepko po liberalni poti, grajajoč konservativnost v politiki tako na Goriškem kot v slovenskem prostoru. Navidez enotni slovenski tabor na Goriškem sc je pričel krhati in prvi dokaz opozicije pri konser-vativnejših so bile razmere v go-riški čitalnici, kjer so le-ti pri volitvah čitalniškega odbora zmagali. Poskus, da bi zavzeli «Sočo», društvo in njegovo glasilo, ni u-spel. Konservativna opozicija je sicer od poletja 1872 izdajala svoje glasilo «Glas», a neke svoje formalne organizacije tedaj še ni imela. 1. marca 1873 je oblast potrdila ' pravila političnega društva «Gorica», ki si je v svojem programu postavilo tudi verska vprašanja Razkol na Goriškem je tako dobil tudi formalne oblike in razsežnosti, segale so tudi na o-stalo Slovenijo. Razcep med liberalnimi in konservativnimi je bil tedaj splošno slovenski. Na Goriškem se je odvijal z ostro časnikarsko borbo, osebnimi pbračurta-vanji ir. vsem drugim, kar' sodi v inventar brezkompromi^pega strankarskega obračunavanja. Poltretje leto in še več je trajal boj.
spravi, ki je bila formalno dosežena in potrjena v Gorici 6. decembra 1875. leta. Dokument sprave, ki je opozarjal, da se udeleženci političnega življenja drže pogojev premirja, je kot enega izmed svojih najvažnejših sklepov ustanovil novo politično društvo «Sloga» z namenom «varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko (socijalno). gospo-darstveno in politiško življenje in delati za napredek in pravo svobodo». Novo društvo se ne bo vtikalo v strogo verske zadeve, pa tudi ne bo nič storilo, «kar bi znalo žaliti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njene zadeve in verski stan». Z ustanovitvijo slo-gaške društva bosta «Soča» in «Gorica» prenehali delovati, prav tako tudi «Glas», dočim bo «Soča» ostala, a pisati bo morala po navodilih, ki jih je določila sprava.
V leto 1876 so potemtakem Slovenci na Goriškem vstopili vsaj navidez združeni, formalno potrditev sprave pa je predstavljalo društvo «Sloga». Snovatelji novega društva, kaplan v Gorici Franc Vidic, notarski koncipijent Ignac Gruntar ter uradnik in lastnik (in urednik) «Soče» Viktor Dolenc, so 16. februarja 1876 pozvali «rodoljube vseh krajev in stanov, da v prav obilnem številu pristopijo k novemu društvu, da s tem potrdijo in priznajo spravo na Goriškem». Vrsto let sprtih strani ni bilo ravno mogoče z besedilom sprave takoj združiti in pričeti povsem na novo s političnimi dejanji. Tako moremo'tudi razumeti, da se je prvega občnega zbora «Sloge» 11. maja 1876 v Gorici u-deležilo le kakih 30 ljudi, a dovolj, da so si izbrali odbor, ki ga je vodil Viktor Dolenc in v katerem so sodelovali zmernejši predstavniki nekdaj tako zelo sprtih strani. Tako je «Sloga» nastopila svoje politično življenje, a še vedno ob obstoju obeh nekdanjih društev, ki sta nato tudi formalno prenehali delovati. Istega dne 28. septembra 1876. ko je imela «Sloga» svoj drugi občni zbor, sta bili tudi «Gorica» in «Soča» razpuščeni «Sloga» je poslej na Goriškem četrt stoletja edina politična organizacija, vse do nastanka liberalne Gabršček-Tumove narodnonapred-ne stranke (1900), ki je potrdila dotlej že nekaj časa porajajoči se razkol med liberalci in dr. Gregorčičevo katbliškb*'stranko. «Sloga» se je nato v našem stoletju še o-hranila nekaj let pri življenju, ko ie tudi na wriSKeKUV'ìjp’ sloven-
Posamezniki so ga hoteli ublažiti, skem zgledu, nastala Slovenska končno pa je prevladala želja po ljudska stranka (1907) ter še med
liberalci in klerikalci tavajoča kmečka stranka (1907).
Trideset let je «Sloga» bolj in manj uspešno delovala v goriškem slovenskem javnem življenju, od tega je petindvajset let bila edini dejavnik političnih, društvenih, gospodarskih, šolskih in kulturnih načrtovanj, dejanj in uspehov. Teh trideset let moremo porazdeliti na štiri obdobja. Prvo sega do leta 1880. «Sloga» sklicuje nekajkrat letno svoje občne zbore, na katerih udeleženci razpravljajo o tekočih političnih predvsem pa gospodarskih in sorodnih vprašanjih. Društvo se z nekim posebnim delovanjem. zlasti na političnem pobočju, ne more pohvaliti.
Leta 1878 je društvo organiziralo dva množična občna zbora (v Koj-skem 31. marca in v Kobaridu 7. aprila), ki sta bila prežeta s poudarjanjem avstrijskega patriotizma. a so ju vendar sodobniki i-menovali «tabora», ker sta se vsaj po množičnosti približala shodom za zedinjeno Slovenijo izpred desetih let. V tem času je društvo v dogovorih s Tržačani, da se za celotno Primorsko osnuje »notno politično društvo s svojim glasilom (zadružitev «Sloge» s tržaško «Edinostjo» ter listov «Soča» in «Edinost»), ohranilo svojo samostoj nost in svoje glasilo. Dobilo je tudi svojega državnega poslanca v osebi odvetnika dr. Josipa Tonklija: bil je predsednik «Sloge» od poletja 1879 dalje. S tem prehaja društvo v druge razdobje svojega življenja.
Ta čas sega čez cela osemdeseta leta, imenovali bi ga lahko tudi Tonklijevo obdobje prvaš-kega obvladovanja goriških slovenskih razmer. «Sloga» je poslušno orodje v rokah svojega predsednika, na svoje občne zbore se sestaja le tedaj, ko se bližajo volitve in sprejema nekatere pomembne odločitve, med katere zagotovo sodi postavitev temeljev slovenskega šolstva v mestu Gorica (otroški vrtci, dekliška šola) in gospodarskih ustanov (Ljudska posojilnica). «Soča» ni več organ društva in hodi svoja dovolj samostojna pota. Osemdeseta leta so pravzaprav zarodek razmer, ki smo jim na Goriškem priča od 1890. leta dalje. Tedaj se v javnosti prvič pojavi dr. Anton Gregorčič, ki leta 1889 povabi v Gorico učitelja Andreja Gabrščka in nato kmalu izvedeta razkol v vrstah Goričanov. Nasproti Tonkli - Mahničevi «Soči» > izdaja slednji «Novo Sočo», na začetku leta 1891 pa prevzame vodstvo «Sloge» dr. Gregorčič. Dvojica-- dr. Gregorčič -Gabršček vodi slovensko goriško politiko vse do konca stoletja, ka-
sneje se jima pridruži še dr. Henrik Tuma. «Sloga» stopi tako v tretje svoje obdobje.
Devetdeseta leta na Goriškem niso zgolj splet srečnih okoliščin, ko se v vodstvu «Sloge» pojavi nekaj agilnih aktivistov, pač pa so tudi posledica dela, ki je bilo načrtno ali pa spontano zastavljeno v prejšnjih desetletjih. «Sloga» z Gabrščkom in dr. Gregorčičem pričenja s prav sistematično borbo o-svajanja slovenskih pozicij predvsem v Gorici. Ta boj se kaže v zahtevah za slovensko uradovanje, v razširitvi slovenske privatne šolske mreže (imenovane Stogine šole), v ustanavljanju gospodarskih ustanov (podjetij, trgovin, delavnic itd.), zadružništva in končno v polemiki z goriškim iredentizmom. To je bil čas, ko je dobila Gorica tisto svojo slovensko gospodarsko, socialno in kulturno podobo, ki jo je dogradil čas neposredno pred izbruhom prve svetovne vojne. V «Sloginem» obstoju so bila devetdeseta leta najbolj plodovita. Društvo je tudi tedaj še delovalo pod zastavo slo-gaštva, kot «en sam tabor pod e-no samo zastavo». Novi goriški razkol leta 1899 je točil duhovnika dr. Gregorčiča ter liberalca Gabrščka in dr. Henrika Tumo (malo kasneje se je tudi slednji ločil in šel k socialdemokratom). Tudi temu so botrovale slovenske splošne razmere, ki pa so na Goriškem odmevale z zapoznelostjo. «Sloga» je ostala dr. Gregorčičeva. Iz osrednjega političnega društva, je postala tekmec liberalni narodnona-predni stranki. Ta dvotirnost, ki se ji nato pridružijo, čeravno ne na glavnih tirih, novi partnerji (kmetijci in socialdemokrati) je značilna za Goriško do konca prve svetovne vojne.
Z letom 1900 nastopi «Sloga» svoje četrto obdobje. Ohranja pridobljene pozicije, predvsem na polju šolstva, kjer gre dr. Gregorčiču največ zaslug. Z nastankom slovenske ljudske stranke pa preneha po tridesetih letih dela in življenja, ko se je prebijala skozi delovne in srečne trenutke, pa tudi skozi čas, ki sta ga označevali nesposobnost in nedelavnost njenih voditeljev.
Danes ob stoletnici nastanka se «Sloge» spominjamo kot enega izmed važnih členov v prizadevanjih za razvoj in obstoj Slovencev na Goriškem. Mnogo tistega, kar je ustvarjala in soustvarjala, sega tudi neposredno v naš čas. «Slogine-ga» učinka pa ni lahko izmeriti. Današnji, čas nam vsem še ni toliko naklonjen, da ne bi mogli vn deti v delovanju goriškega društva, starega sto, let, društva posnemanja vrednih vzorov in pobud.
B. MARUŠIČ
Prosvetno društvo «F. Prešeren» iz Boljunca je te dni izdalo barvno razglednico svojega kraja. Fotografije je pripravil društveni fotograf Livij Sancin. Na sredini razglednice je društveni prapor, na robovih pa napis «Pozdrav iz Boljunca» v slovenščini in italijanščini. Posnetki kažejo vaške običaje
in glavne značilnosti tega lepega brežanskega kotička, ki ga tržaški meščani in tudi drugi prav radi o-biskujejo. Prva slika prikazuje tradicionalno Majenco z majem in na Gorici zbrano fantovstvo, sledi vaški spomenik padlim v NOB, vaški motiv s tipično «kolono»,
vica na Pečah in kot zadnja pogled z vrha na Boljunec. Na hrbtni strani je razlaga k posameznim slikam. S to razglednico je odbor prosvetnega društva želel dati v prodajo dvojezično razglednico s pristnimi imeni. Dosedanje razglednice so povečini samo v ita-
slap Glinščice pod Botačem, cerk- | lijanščini, redke dvojezične pa so
nezadovoljivo prevedene, kot na primer «Pozdrav iz Val Rosandre» in podobno.
Boljunski prosvetarji so sklenili, da ta razglednica ne bo ostala osamljena. V programu imajo že izdajo druge čez približno leto dni.
VOJKO LOVRIHA
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiHiiiiifiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiini
«ŠE SMO NAŠI...»
Epilog veselega izleta na Slavnik 6. januarja 1928 (VI. leto fašistične ere) pred koprsko preturo
Ko sva nedavno tega s prijateljem Jožo brodila po mladostnih spominih in obujala marsikatero dogajanje, mi je med drugim živo stopil pred oči tu opisani dogodek. O njem bom govoril zato, ker je izmed tistih v nizu podobnih iz časov takratnega rodu, ki živo ponazarja ozračje takratne dobe, pa tudi zvestobo našega človeka in njegovo trdoživost za časa fašističnega preganjanja, tisto trdoživost zlasti, ki je omogočila zmago proti fašiznu, za katero v tedanji naši ožji domovini skoro ni bito Slovenca ali Hrvata, ki bi ne bil, vsak na svoj način in po svoji moči, doprinesel svoj delež.
Večkrat sem se na dogodek spomnil, predvsem, če ne izključno zaradi tega, ker se mi je izjava ene izmed (po namenih koprskih fašističnih oblastnikov) obtoževal-nih prič, ki se je v samem kazenskem procesu izkazala ravno za nasprotno, po končni obravnavi po svoji enostavnosti in lapidarnosti vtisnila do daneš v spomin. In‘ zelo rad bi v vseh letih od tedaj vedel za ime priče. Zato sem se večkrat pozanimal, da bi izta’khil kazenski spis na nekdanji koprski preturi, da ugotovim, kdo bi to mogel biti. A zaman. Vse se je
.....Hlinil,,, ............luiiiimiuiu uin luminili................................................................................................................................................
Rezija se vedno bolj prazni
Kot skoraj v vseh občinah Beneške Slovenije, tako se tudi v Reziji nadaljuje upadanje prebivalstva. Samo v lanskem letu (1975) se je število stalno živečih v Reziji zmanjšalo za nadaljnjih 56. Zdaj je vseh Rezijanov le še 1654, pred prvo svetovno vojno leta 1911 pa jih je bilo 4671. V prvi svetovni vojni je Rezija izgubila 976 ljudi in nato je število njenih ■prebivalcev padalo vsa leta do druge svetovne vojne. V drugi svetovni vojni se je spet povečalo za 336 ljudi, ker so se po svetu raztreseni emigranti pač morali vrniti domov. Toda kmalu po drugi svetovni vojni se je proces izseljevanja nadaljeval in število prebivalcev je spet začelo iz leta v leto nazadovati. Nekatere vasi, kot na primer Korito, so ostale sploh brez ljudi.
Vse pa žal kaže. da se tudi sedanje pičlo število Rezijanov v doma-čem kraju ne bo moglo obdržati. Tisti, ki so še doma, se sicer vozijo na delo v bližnje manjše industrijske kraje, toda to vsakodnevno «pendo-liranje» je združeno z napor' in stroski, saj je oddaljenost rezijanskih vasi do glavne ceste precejšnja, potem pa se morajo še voziti do Tu-meča ali Rumina, kjer so pač njihova delovna mesta.
Pri ustanavljanju šolskih okrajev se je sedanja občinska uprava Rezije odločila raje za Tumeč, kot pa za Hutuin ali pa za še bolj oddaljeno Pontebo Tumeč ima namreč v Železnem kanalu najbolj ovremljene šole in tudi razne vrste šol. Seveda bi Rezijani raje pripadali takemu okraju ki bi združeval vse šole Beneške Slovenije, ker bi bila s tem večja možnost, da bi se vsaj fakultativno učili v svojem slovenskem narečju.
Vsi Rezijani so zaradi svoje stoletne emigracije po svetu pravi Poligloti, soj znojo več jezikov, polog italijonščine še nemščino in delno Irancoščino. Tisti Rezijani, ki emigrirajo v razne evropske države, v Praktičnem življenju sploh ne uporabljajo italijanščine. Med seboj se Pomenijo po rezijansko in jih nihče ne razume, v odnosih z domačini v drugih državah pa jim pride prav jezik dotičnega naroda, to pa je v Glavnem nemščina ali francoščina. Le tisti rezijanski delavci, ki se vozijo vsak dan na delo v industrijske kraje videmske pokrajine, potrebujejo določeno znanje italijanščine.
a. r.
Mmarhistìàii «konjicek-hobby»
Kot večina tržaških upokojencev imam tudi jaz svojega «konjička»
«hobby».
Zato sem z zanimanjem prebral v tukajšnjem ital. dnevniku, da je nekje v središču mesta razstava «hobbyjev». Takoj sem si jo šel ogledat — d prvem nadstropju nekega privatnega stanovanja mi jo je Razkazal mladenič v sobi poleg pisarne: «Tu so znamke, izdane ob priliki podpisa raznih mednarodnih pogodb in znamke okupacije Hrvaške,. Pa otroške igrače — vagončki in drugo, pa še to in ono. Kar sami si oglejte ., .»
In ko sem dvignil pogled na stene, sem se nenadoma znašel v svojih mladih letih, ko so bile vse stene javnih lokalov — uradnih in neuradnih — okrašene s portreti italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela lil. Včeraj pa sem ugotovil, da so na sosednjo steno obesili še portret njegovega sina Umberta. Lahko si mislite, kako zelo sem Pogrešal še Dučeta ...
«Izvolite, prosim, tu je še program naših letošnjih kulturnih prir e-, uitev,-» mi je ob odhodu izročil letak isti mladenič in me zaprosil, naj se vpišem v seznam obiskovalcev. «Ma questo è un circolo monarchico,» sem pripomnil. «Esatto», mi je odgovoril prijazni fant in ko sem si doma vpledal letak, sem lahko med drugim bral naslove šestih predavanj: ki jih prireja «U. M. I. — Fronte monarchico giovanile, Settore culturale» °b 30-letnici «dal referendum istituzionale» o savojski dinastiji kot «croni-storia di un tradimento»..., a med predavatelji sta tudi: pokrajinski svetovalec od «Destra Nazionale», ki je hkrati «dirigente della fameia Ruvignisa dell’Unione degli Istriani» in občinski svetovalec iste desnice.
Od imperija do zakotne razstave «hobbyjev». .. Hotel sem reči: poučne razstave. Poučne tudi zato, ker je iz časov imperija ostala tudi Prepoved slovenščine v ržaškem občinskem svetu.
Efpo vas pozdravljam in čestitam za na povečanem obsegu na osem
SKLEP DRUŽINE NEKDANJIH «FRANJEVCEV»
KNJIGA SPOMINOV IN DOŽIVLJAJEV IZ PARTIZANSKE BOLNICE «FRANJA»
Lani je bolnišnico obiskalo nad 50.000 domačih in inozemskih turistov
«frani.
SLEDI PODPIS
Po tridesetih letih odkar smo izgnali z naše zemlje okupatorja, je že težko zbrati skupino nekdanjih partizanov, ki bi bila ostala tako tovariško navezana na okolje kjer je delovala med NOB, kot je družina nekdanjih «franjevcev», kateri je Idrija pred leti dodelila domačijsko pravico v svoji občini. Ob vsakoletnih tradicionalnih srečanjih z nekdanjim osebjem te bolnice, se ob tovariških stiskih rok utrinjajo spomini na dni, mesece in leta, ki smo jih doživljali v raznih krajih okupirane Primorske in Slovenije. Utrinjajo se spomini na dni, ki jih je pesnik tako občuteno in lepo povedal:
Smreke so naše tihe družice, spremljajo zvesto na vseh nas [poteh.
Noč in dan nas gledajo v lice, vidijo vse: naše trpljenje, naš [smeh.
Teh verzov sem se spomnil pretekli torek, ko smo se v Cerknem v dvorani šole - spomenika NOB zbrali člani odbora osebja partizanske bolnice «Franja» na prvi letošnji seji. Odbor — vodi ga dr. Franja Bojc - Bidovec, je bil u-stanovljen pred leti z nalogo, da skupaj z idrijskim muzejem in krajevnim odborom ZB Cerkno skrbi, da ta edinstveni spomenik NOB tostane tak, kot je bil med narodnoosvobodilno borbo, da se sproti popravlja in obnavlja vse, kar bi zob časa načel in spravil v nevarnost, da bi začeto propadati. Seje sta se udeležila tudi ravnatelj idrijskega muzeja Jurij Bavdaž in predsednik ZB Cerkno Kenda.
Odbor je najprej razpravljal o načrtu in določitvi kraja za zgraditev primernega bifeja zraven parkirnega prostora, kjer bi obiskovalci bolnice «Franja» lahko dobili okrepčila in pijače. Gostinsko podjetje iz Idrije bo kot investitor skrbelo za čimprejšnjo uresničitev tega načrta. Obisk «Franje» narašča iz leta v leto, saj je preteklo leto obiskalo bolnico nad 50.000 domačih in inozemskih turistov.
Ker je drobna knjižica «Bolnica Franja» — izšla je leta 1960 pri zavodu Borec v Ljubljani — že zdavnaj razprodana, je odbor bolnice sklenil na eni izmed sej preteklega leta, da bo letos pripravil obsežnejšo knjigo spominov in do-
življajev osebja in ranjencev, ki so se med NOB zdravili v «Franji». Do zdaj je zbranih že nad 300 strani tipkopisov in več slik, ki bodo ilustrirale posamezne tekste. Odbor predvideva, da bo knjiga imela nad 300 strani, natisnilo in izdalo jo bo GP. «SOČA» v Novi Gorici v nakladi 5.000 izvodov. Ta knjiga bo izreden, resničen in živ pričevalec iz življenja osebja, zdravnikov in ranjencev bolnice «Franja», ki so jo močno pogrešali domači in inozemski obiskovalci. Prav tako je bila že več let želja prebivalcev Cerkljanske, ki so vsa povojna leta pričakovali izid take knjige, ki bi obširneje pojasnjevala zgodovino tega spomenika iz NOB.
Odbor je na seji razpravljal tu-
di o obnovi in notranji opremi bolnice v tem letu in postavitvi primernih opozorilnih tabel v oddaljenejših krajih, v Solkanu, na Kalcah in drugod. Turisti, posebno inozemski, večkrat sprašujejo, katera pot pelje v Cerkno iz omenjenih krajev in daljavo v km do bolnice «Franja». V soteski Pasic bo odbor letos namestil in odkril spominsko ploščo Viliju Sim-noviču na skali ob tolmunu pri dvižnem mostu, kjer se je v zimi 1944 ta tovariš smrtno ponesrečil.
Odbor se je polnoštevilno udeležil komemoracije za 47 padlimi tečajniki partijske šole, ki so padli na Brcah pred 32 leti pod streli zverinskih Hitlerjevih zločincev .
A. PAGON - OGAREV
bilo zgubilo. Pa ti stopi vmes čudno naključje.
Prijatelj Joža je zadnje čase brskal po očetovi pisemski zapuščini in glej, v očetovi odvetniški pisarni (v pisarni pok. dr. Josipa Wilfana, op. pisca) je našel prepis obtožnice (odtok o pozivu pred sodišče) Kraljevine Italije, Preture v Kopru št. 485/28 z dne 14.9. leta 1928, in seveda s pristavkom VI. leta fašistične ere.
Pretor v tej obtožnici «videč spise kazenskega postopka proti Romanu Pahorju, Gvidu Veselu, Angelu Kukanji, Petru Pavletiču, Joži Wilfanu in Fanici Ažman, pošilja navedene pred sodišče, ker so zakrivili postopek po prečiščenem besedilu (testo unico) zakona o javni varnosti od 6. 11. 1926, št. 1848 (Testo unico Legge) — eno izmed orožij, ki si jih je fašizem skoval proti svojim nasprotnikom in ki ga je zlasti v naših krajih neusmiljeno vihtel, zato da ukloni uporne in ravne Slovence in Hrvate — «in prestopek po čl. 3 zakona 30. 6. ÌS89 št. 6144 ter po prvem odstavku čl, 63 kaz. zakonika, ker da .sp 6. januarja 1928 a «Bresenza del Taiano» — za nas takrat kakor sedaj — Prešnici — uprizorili puntarsko manifestacijo, ko so se udeležili sestanka, na katerem so peli jugoslovanske i-redentistične pesmi, vzklikajoč Jugoslaviji.
Roman Pahor pa je bil še posebej obtožen, da je januarja 1928 vnesel iz inozemstva državnemu redu nasprotno literaturo (prestopek po čl. 112 omenjenega prečiščenega besedila zakona o javni varnosti). Razprava je bila razpisana za 9. oktober 1928 ob 9. uri. Za uradnega zagovornika je bil imenovan odv. Lonzar iz Kopra. Na obravnavo so bile pozvane o-bremenilne priče: Giovanni Argon-dizza, kapetan notranje stotnije kraljevih orožnikov v Trstu, Eligio Di Bello, brigadir kraljevih orožnikov iz Hrpelj - Kozine in Ivan Pečar iz Prešnice 85, Josip Me-mon iz Prešnice 45 in Ivan Me-mon, brez navedbe bivališča.
Po obtožnici sodeč so ti fantje in to dekle morali biti zelo nevarni hudodelci. Nevami so v nekem oziru v resnici tudi bili, saj so si upali hoditi množično po naši deželi, govoriti slovensko in peti slovenske pesmi, oboje tuje fašistični miselnosti in seveda nevarno, saj so jih smatrali že zaradi tega, ker so bile slovenske ali hr-vatske, neglede na njihovo besedilo, «iredentistične» in fašistični državi nasprotne.
Tistih šest obtožencev se je na povratku z izleta mrzlega dne 6. januarja 1928 na Slavnik ustavilo v
gostilni v Prešnici, si greto pre-mražene ude in si dalo z govorico in petjem duška veselemu razpoloženju mladostnih let.
Pripomniti moram, da je bila tisti dan na Slavniku večja naša družba in v njej, kolikor se spominjam, tudi Bidovec, Miloš in menda Marušič.
Ta izlet je šel mimo in smo nanj že skoraj pozabili, ko udari med nas že omenjeni poziv pred sodišče. Pravzaprav je večina nas podobnih nevšečnosti bila že vajena ali pa vsaj nanje pripravljena, pa so bile z njimi vendar skrbi in tekanja za obrambo. Naš tedanji poslanec odv. Josip Wilfan se je za nas zavzel, kar se je dalo povsod in na razne načine.
V svojem priporočenem ekspresnem pismu (katerega prepis dolgujem njegovemu sinu) odv. Lon-zarju od 27. 7. 1928 je navedel, da se njegov sin nahaja na oddihu, po uspešno opravljenih izpitih drugega letnika prava na rimski u-niverzi, v Kranju pri babici po materi, ki mu je edina najbližja sorodnica po materini prezgodnji smrti, kjer se po požigu stanovanja v nekdanjem Balkanu počuti kot doma. V pismu pravi med drugim: «Toplo priporočam svojega sina tako kot ostale obtožence... proseč Vas, da kot splošno tezo, da če in kolikor bi očitana jim dejanja odgovarjala resnici, bi jih bito namesto kot krivce smatrati bolj kot žrtve dejanskega stanja, v katerem se, kakor v strašnem in zakletem krogu, vrstijo vzroki in učinki, da ni mogoče ločiti enih od drugih, še prejšnji torek sem dejal vladnemu načelniku (se pravi Mussoliniju, op. pisca), če bi močnejša stran, ki ima oblast in sredstva, prišla naproti z nekoliko zaupanja šibkejši strani, ki nima drugega orožja nego nezaupanje, bi bilo vse že pred časom urejeno.»
Ali so te besede zgubile danes na tehtnosti in veljavi? Ne bi rekel. Na koncu se poslanec in odvetnik Wilfan v svojem pismu zahvaljuje odv. Lonzarju za vse, kar bo za sina in ostale obtožence storil za njih obrambo.
Prišel je dan procesa. Iz Trsta smo potovali s parnikom v Koper, drugih rednih zvez v to mesto iz Trsta takrat ni bito.
Obravnava je potekala v veliki porotni dvorani tribunala v stari pretorski palači. Vse so priredili na veliko. Sodnik edinec — pretor — se je usedel za veliko od tal dvignjeno mizo, določeno za tribunal oziroma poroto. Orožniki so nas postavili pred ogromno železno kletko in začeto se je.
Tedaj pa je prišlo do prizora.
zaradi katerega pišem te vrstice. Kot obtežilna priča je bil zaslišan domačin. Kasneje sem zvedel, da mu je bito ime Pečar. Sodnik ga je pobaral o njegovih izjavah pred orožniki, s katerimi naj bi potrdil v obtožnici navedena dejanja in v njej opisani potek dogodkov. Pečar ni razumel niti sodnika, niti njegove italijanščine, ki je sploh ni poznal. Pravzaprav je bil to razgovor med dvema glušcema. Sodnik je vrtal vanj v visokem jeziku, naj potrdi svoje obremenilne izjave, ki jih je dal oblastem. Pečar visokega pravnega, izbranega jezika ni razumel in je zato odgovarjal v slovenščini nekaj povsem drugega. Zadeva je bila žalostna in obenem smešna.
Dokaj jezen sem ponovno na glas opozoril sodnika, da priča sodnikovega jezika očitno ne razume. Nič ni zaleglo. Pred številno mobilizirano fašistično publiko je sodnik razsodil: «Ker priča ne govori resnice, se odreja njena a-retacija zaradi krive prisege, razprava pa se medtem preloži.»
Tako je Pečar prišel v našo sredo, med obtožence pred železno kletko. Pojasnil sem mu, za kaj gre in da ga bodo spravili v zapor, kamor so ga v resnici odvedli, nas pa pustili domov. Ogorčen sem potožil zagovorniku zaradi nezaslišanega dogodka, in reči moram, da je bil odv. Lonzar v zadregi, tembolj, ker je, kakor mi je dejal, Pečarja poznal.
Odv. Lonzar je še istega dne obrazložil zadevo koprskemu javnemu tožilcu in Pečarja so čez nekaj dni izpustili iz zapora. Prepričali so se bili, da so zapisniki ob-toževalnih prič bili skunstruirani po želji in v smislu takratne politike in jim ni preveč kazalo vztrajati na njih.
Nato se je obravnava ponovila, to pot v sodnikovi skromni sobici. Vsi smo bili oproščeni, ker ob-toževalne priče niso potrdile v obtožnici očitanih dejanj. Po tej drugi obravnavi smo oproščeni, razen Pahorja, ki mu je bila že prej konfinacijska komisija v Trstu prisodila pet let konfinacije na otoku Ponzi in je bil nato v priporu, odšli na kosilo v sedanjo restavracijo «Galeb» v Kopru.
V veliki sobi restavracije sem zagledal «obtoževalni» priči: Pečarja in Memona. Tudi ona sta prišla pred nami na kosilo. Stopil sem do njune mize in se jima prisrčno zahvalil. Gledala sta me živo in poredno. Pečar mi je odgovoril: «še smo naši» in nič drugega.
Po skoro pol stoletja jima ponavljam: še smo naši!	A. K.
Sprehod po taborniški goriški transverzali
Od Moščenic in Sabličev mimo Doberdobskega jezera na Vrh, skozi Sovodnje in Standrež na Kalvarijo, v Grojno do Steverjana
Spomenik NOB v Doberdobu
Naša organizacija ima trasirano že več kot petnajst let za lastne člane tržaško - goriško transverzalo. Namen transverzale je neposreden stik z naravo in omogoča možnost spoznavanja krajev, ljudi in ozemlja, na katerem živimo. Transverzala ne predvideva nobenih žigov in tudi ni označena na terenu, saj nismo nikjer v neposredni nevarnosti, da bi zašli; tudi v primeru poškodbe smo vedno in povsod tako blizu naseljenih krajev, da je prenos izvedljiv v kratkem času. Tako si po nakazani smeri vsakdo sam izbira poti, ko-1 lovoze in steze. Lahko jo obiskujemo na enodnevnih izletih ali z večdnevnimi pohodi s prenočiščem na prostem ali pod šotorom.
Transverzala se v goriški pokrajini začenja nad Moščenicami in prvi zaselek, ki ga srečamo na poti, so Sabliči, od koder krenemo na Goljak (90 m) in preko j Predarij na Vrtače nad Jamlja-j mi. S tega vrha imamo lep razgled j bodisi na Doberdobsko jezero, bo-I disi na Tržič in okolico. Jezero
predstavlja zanimiv in edinstven kraški naravni pojav. Doberdobsko presihajoče jezero nudi ljubiteljem prirode in turistom še neonesna-žen kotiček miru in je v ponos domačinom, saj je najzanimivejše področje goriškega Krasa. Sami smo že večkrat ob jezeru postavljali šotore, lansko leta pa tabor s kuhinjo vred.
Pot nas vodi mimo desnega brega ob tretjem Bjeznu tja do poti, ki se vzpenja proti Doberdobu. Včasih je po velikih nalivih steza ob bregu poplavljena in smo prisiljeni iskati prehode nekoliko više v pobočju. Vas Doberdob, ki šteje več kot 800 prebivalcev, je nekakšen zaključek prvega dela goriške transverzale, če smo se odločili za enodnevni izlet s postanki, malico in ogledovanjem ter morda orientiranjem.
Na glavnem trgu je postavljen spomenik padlim v NOB; z ostalimi ploščami, ki so posejane po vasi, je priča o prispevku kraške vasi v borbi za svobodo in enakopravnost.
Pot se nato vije po gmajni do Poljan na levi strani pokrajinske ceste in na Vrh. Z Vrha, kjer gremo tudi mimo spomenika do zadnje hiše v vasi, se spustimo po Ušjah in mimo Rubij v Sovodnje. Med potjo bomo lahko marsikje o-pazili še nezaceljene rane na kraški gmajni iz prve svetovne vojne. V Sovodnjah se ne moremo izogniti središču vasi z občino, spomenikom, cerkvijo in obeležjem, ki je bito postavljeno leta 1974 ob 50-letnici Športnega udru-ženja. S ceste, ki pelje v štandrež, krenemo levo in ob levem bregu Soče nadaljujemo mimo štandreža (Na skalcah) do mostu na cesti Gorica - Ločnik. Vzpnemo se na Kalvarijo, nato v Grojno in zaključimo mimo zgornjega Oslavja v Števerjanu.
Nič izjemnega ne bo, če transverzalo prehodimo tudi v zimskem času — seveda s primemo obutvijo in opremo. Za nečlane, ki prebirajo naš kotiček, pa še svetujemo na koncu poti obisk v eni izmed številnih briških kleti.
5. februarja 1976
KOŠARKA
POKAL R. KORAC
Jugoplastika in Sinudyne praktično že v polfinalu
Tesna poraza Brine in Chinamarlinija
Borov kapetan v drugem polčasu zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče.
V prihodnjem kolu bodo borovci igrali proti Juventusu in obeta se zanimiv boj, saj bodo «plavi» ju-rišali na drugi prvenstveni par točk.
Udo
DEČKI
Sinoči sta se v Dolini v 4. kolu prvenstva dečkov spoprijeli ekipa Brega in Chiadina. Zmagali so gostje s 33:16.
MOTOCIKLIZEM
G. Agostini:
«Še dve leti»
SYDNEY, 4. — Italijanski as Giacomo Agostini, večkratni motociklistični svetovni prvak in zmagovalec vseh mogočnih dirk, je v tem mestu izjavil, da nikakor ne misli prenehati s kariero.
«Dirkal bom še najmanj dve leti», je dejal Agostini. «Brez motociklizma ne morem živeti. Vsekakor mislim zmagati še več tekmovanj, tako da bom lahko ponosno dokončno odstavil svoj motor.» Agostini bo v nedeljo dirkal na tekmovanju za trofejo «Tourist» v Melbourneju.
ATLETIKA
V SOBOTO NA KOLON JI
kros za nižješolec
V soboto bo na šolskem stadionu na Kolonji drugi kros za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol iz mesta. Prireditelj (ŠZ Bor) je na start pozval vse gojence in gojenke šol «F. Erjavec», «Ivan Cankar» in «Ciril in Metod».
Vsi nastopajoči bodo razdeljeni v tri starostne kategorije. Ločeni teki bodo za letnike 1564, 1983 in 1962 (skupaj z morebitnimi starejšimi).
Za najmlajšo kategorijo bo proga dolga približno 1000 m, za vmesni razred kakih 300 metrov več. za najstarejšo pa približno 1400 metrov.
Prvih šest v vsaki panogi bo prejelo kolajne.
Zbor tekmovalcev in sodnikov bo ob 14.30.
k. b.
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
Simeonijeva rekorderka
GENOVA, 4. Na mednarodnem atletskem «indoor» mitingu je Sara Simeoni v skoku v višino z 1,86 m izboljšala za en centimeter italijanski rekord.
'iriST, 4. — Tržaški šahovski klub je odprl nov sedež v Trstu, v Ulici Tarabocchia 3, s tem da bi populariziral ta šport predvsem med mia dino in študenti. Novi sedež je bil za tržaški klub prepotreben, kajti društvo si je zadalo nalogo, da bo kaj kmalu priredilo vrsto turnirjev in tekmovanj.
Občni zbor kluba pa bo v nedeljo, 8.2., v novem sedežu, s pričetkom ob 11. uri.
Po porazu z Novali n eo
d o m vsi še brez točke
Na začasni lestvici je prva šesterka Kozzola
NOGOMET
OB PREMORU PRVENSTVA
V prvenstvu 2. moške divizije se je prejšnjo soboto odigralo 3. kolo. V tem tretjem kolu je goriška ekipa Doma počivala. Po dveh odigranih kolih zaseda prvo mesto na skupni lestvici ekipa Rozzola iz Trsta, ki do sedaj ni doživela poraza.
Dom pa je po prvih dveh kolih na dnu lestvice skupaj z Ravalicom.
IZIDI
1.	KOLO
Libertas (GO) Pieris	3:1
Ra valico - S. Andrea	1:3
Rozzol - Dom	3:2
Počitek : Novalinea
2.	KOLO
Dom - Novalinea	1:3
S. Andrea - Rozzol	1:3
Pieris - Ra valico	3:1
Počitek: Libertas (GO)
LESTVICA
”	* i j .
***'■ «Sfe/M
m
ÉÉS
imiiiHJiM*»fmiitniiii:uiitMr]«i>ii<iiuiitiiiitiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiimiiiiiiimiii
NOGOMET
VČERAJ V TREBINJU
;..<7 JV
Dražen Dalipagič, gonilna sila beograjskega Partizana, ki je v pokalu R. Korač zamudil edinstveno priložnost, da bi se uvrstil v polfinale, ko je v Bologni proti Sinudyneju izgubil s 23 točkami razlike
V tem pokalu je na sporedu zadnje kolo kvalifikacijskih skupin. V torek so odigrali prva srečanja, 11. t.m. pa bodo na sporedu povratne tekme.
Splitska Jugoplastika in bolonjski Sinudyne sta po predvidevanju zmagala. Če so Bolonjčani odpravili svojega nasprotnika z visoko razliko (kar 36 točk), pa so se morali Spličani pošteno potruditi, da so premagali milanski Mobikjuattro s 16 pikami. Bo ta razlika zadostovala v Milanu? Kaže, da bo, saj v Splitu ni igral kapetan Tvrdič, ki pa bo nared za povratno sre-
CaOstala dva italijanska zastopnika Brina in Chinamartini sta v gosteh tesno izgubila in pričakovati je, da bosta v povratni tekmi izbojevala pokalni par točk.
IZIDI 3. KOLA
SKUPINA A
Eveil Monceau (Belgija) - Brina Rieti (Italija) 90:82
*	M *
SKUPINA B
Jugoplastika Split (Jugoslavija) -
Mobilquattro Milan (Italija) 99:33
*	* *
SKUPINA C
Sinudyne Bologna (Italija) - Leverkusen (ZRN) 106:70 * * *
SKUPINA D
Antibes (Francija) - Chinamartini Turin (Italija) 101:97
italijanski mladinci premagali Jugoslovane
«Azzurri» so oba gola dosegli v prvem polčasu
Rozzol (TS)	2	2	0	6	3	4
Libertas (GO)	1	1	0	3	1	2
Novalinea (TS)	1	1	0	3	1	2
Pieris	2	1	1	4	4	2
S. Andrea (TS)	2	1	1	4	4	2
Dom (Gorica)	2	0	2	3	6	0
Ravalico (TS)	2	0	2	2	6	0
PARI 4. KOLA	(7.	in	8.	2.)		
Pieris - Novalinea; Libertas GO -Pol. Rozzol; S. Andrea - Dom Gorica (v Trstu 8. 2., ob 11. uri).
I. K.
nejši boj za prestiž kot za točki, upamo na najbolje.
V srečanju z Novalineo so «plavi» pakazali precejšen napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Najbolj je razveselila dobra igra v obrambi in v bloku, ki sta bit1 doslej največji hibi naših odbojkarjev. Opazili smo še precej negotovosti v sprejemu servisov. Sicer pa nani je trener Neubauer povedal, da je za to tekmo s Cusom zmeren optimist. saj so fantje napredovali v vseh elementih igre in je morala v ekipi visoka, glede negotovega sprejema. pa je prepričan, da bo v so-1 boto bolje.
MIG
NOGOMET
V	prijateljski nogometni tekmi v Pulju je beograjski Partizan premagal domačo Istro z 2:0.
V	Karlovcu pa sta se domače moštvo in Dinamo iz Zagreba razšla brez gola.
Stracey - Lewis
NEW YORK, 4. — Svetovni boksarski prvak welter kategorije An-
Naše enajsterice so se v 2. AL doslej še kar dobro odrezale
Mnenje trenerjev naših ligašev o svojih moštvih
Nogometno prvenstvo 2. amaterske lige je bilo prejšnjo nedeljo zaradi poledice in slabega vremena prekinjeno. Ker se je prvenstvo ustavilo točno po zaključku zimskega dela smo izkoristili ta premor za obračun uspehov naših enajsteric.
Lahko rečemo, da je našim ekipam šlo še kar dobro, saj je trenutno Primorje na drugem mestu, z 19 točkami. Zarja je s 17 točkami v družbi petih ekip na četrtem mestu, Vesna pa s 15 točkami na petem mestu lestvice. No pa poglejmo kako so se odrezale posamezne ekipe.
PRIMORJE
Prosečani so do sedaj izbojevali šest zmag, sedem remijev in dva poraza (oba na tujem — Isonzo in Sagrado). Na domačih tleh (8 tekem) je Primorje osvojilo 13 točk (štiri zmage in štiri remije), v gosteh (7 tekem) pa šest točk (štiri remije, eno zmago — Flaminio). Skupno so «rdeče-rumeni» zabili 18 golov, od katerih tri iz 11-metrovke (dve Guštin, eno Tomizza). Guštin in Tomizza pa sta zastreljala vsak
Italija
0:2 i
Jugoslavija
(0:2)
JUGOSLAVIJA: Nildtovič, Bobinac, Vidakovič,, Polak, Ajdar, Zoran. Vujovič, Z. Vujovič, Todorovič (Pačič), Sliskovič (Vukčevič), Ljibenovič (Radinovič), Karač.
ITALIJA: Galli, Pancheri, Cabrini, Sacchetti, Ferrano, Galbiati, Roselli, Minchioni, CantaruUi, Tavola, Fiorini.
STRELCA: v 18. min.’ in v 22. min. Fiorini.
SODNIK: Maksimovič (Jugoslavija).
KOTI: 10:1 za Jugoslavijo.
TREBINJE, 4. — V tem jugoslovanskem mestecu sta se danes v prijateljski nogometni tekmi pomerili mladinski reprezentanci (pod 19 let) Jugoslavije in Italije.
«Azzurri» so v tem srečanju presenetili zaradi praktične in učinko-
vite igre ter so tudi zasluženo zmagali. čepiav so Jugoslovani v drugem polčasu imeli terensko premoč.
Posebno učinkovit je bil v italijanski reprezentanci napadalec Riminija Fiorini, ki je tudi dal oba gola.
Tekma se je začela dokaj uspešno za «azzurre». Medtem ko so bili domačini dokaj živčni in niso znali organizirati svojih vrst, pa so Italijani dokaj enostavno igrali in preko kril vedno sprai)ja% v težave naivne domače nogometaše, ki so že v u-vodnih minutah prejfli dva gola.
Jugoslovani nato niso znali mimo organizirati svojih sištemov igre in so tako nervozno navalili na italijanska vrata, kjer se je odlično izkazal vratar Galli.
Kljub temu da so domačini streljali kar 10 kotov, pa niso prišli do gola in Italijani so dosegli letošnjo najbolj prestižno zmago.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Borovci zadovoljili
Novalinea — Bor 3:2 (13:15, 15:8, 15:8, 13:15, 15:11)
BOR: Fučka, Neubauer, Kodrič, Može, Požar, Špacapan, Zadnik.
V okviru priprav na bližnje prvenstvene nastope je Bor odigral trening tekmo z mestnim prvoligašem Novalineo. Ne glede na rezultat, ki je za «plave» nadvse pozitiven, so naši odbojkarji s prikazano igro dokazali, da so že v dobri formi V soboto čaka namreč borovce huda prvenstvena preizkušnja, saj se bodo morali pomeriti s tržaškim CUS. Če bodo ponovili uspešen nastop' s te trening tekme, lahko za sobotni derbi, kjer bo morda važ
glež John Stracey bo branil svoj j svojo 11-metrovko in sicer proti naslov (verjetno v marcu) proti iz-j Libertasu ter Isonzu. Več golov je zivalcu Američanu Hedgemonu Le-. dalo Primorje doma 13, v gosteh wjsu	I pet. Doma je dobilo tudi manj golov
(štiri), v gosteh sedem. Od 11 prejetih golov bi lahko omenili, da so kar štirje padli iz 11-metrovke. Od danih pa naj omenimo, da je le e-den padel iz avtogola in sicer proti Ccstalungi. Najboljši strelec v vrstah Primorja je do sedaj mladi Guštin s šestimi , zadetki, sledita mu Rustja in Vascotto s štirimi. Do sedaj je trener Verginella v 15 o-digranih tekmah uporabil 19 nogometašev, med katerimi je bilo vedno prisotnih pet in sicer Tomizza, G. Husu, Rustja, Vascotto in Marassi.
VESNA
V 15 odigranih tekmah je osvojila 15 točk (pet zmag, pet remijev in pet porazov). Doma so Križani osvojili deset točk, štiri remije in štiri zmage, en sam poraz (Edile Adriatica), v gosteh pet točk, dve zmagi (Flaminio in Aurisina) en
Iz planinskega sveta
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje jutri, 6. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gr' gorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Ceppa 9/a
V. PEONI OBČNI ZBOR
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občne ga zbora
3.	Poročila
4.	Pozdravi in diskusije na poročila
5.	Razno
Odbor
PRVENSTVO KADETOV
Tržačani premočni za borovce
Pallacanestro Ts — Bor 84:47
BOR: Parovel 2, Renato Furlan-Kneipp 10, Marassi 10, Bruno Fur-lan-Kneipp 4, Aleks Mazzucca 15, Trevisan 5, Fabio Mazzucca 1. PROSTI METI: Bor 4:14.
PON: B. Furlan-Kneipp in Aleks Mazzucca.
Že sam izid kaže, da borovci niso bili dorasli nasprotnikom. Naši košarkarji so namreč precej zmedeno igrali in so izgubili kar
3! ž°g-	,	.
V Borovih vrstah se je najbolje izkazal Aleks Mazzucca, ki je dosegel 15 točk. Žal, pa je moral
fioro ve	Jprrr“p,r
S tem četrtkom začenjamo objavljati tudi planinci svoj vsakotedenski kotiček. V tem bomo sproti objavljali spored planinskih in smučarskih izletov, predavanj, akcij in drugih lejavnosti naših planinskih društev. Sproti bomo obveščali o naših pobudah, idejah in kratko ali dolgoročnih načrtih. Objavljali pa bomo tudi druge novice in zanimivosti iz matične domovine, Italije in po svetu sploh, ki bi lahko zanimale naše bralce.
Smučanje
Letos, ko je že razmeroma zgodaj snežilo, so vendarle smučarji prišli na svoj račun. Že več sezon smo pogrešali decembrsko smuko, tako da je bil zadnje tri leta uvod v sezono istočasno tudi zaključek. Tudi stavke avtobusnega osebja so prenehale, tako da je organizacija izletov spet možna brez posebnih težav.
SPDT že od začetka decembra redno prireja izlete na sneg, ki so dobro obiskovani. Tečaj za prve tri-štiri letnike vodijo naši mladinci-tekmovalci (Stojan in Igor Kuret, Bogdan Milič, Savino Vatovani, Patricija Magnani) z laskavim uspehom. Izleti so vsako nedeljo na Ne-vejsko sedlo, ki se je izkazalo kot najprimernejša proga: na sedlu samem trenirajo otroci in začetniki ! sploh (starši pa lahko gledajo ob progi), naši mladinci pa lahko po končam lekciji v nekaj minutah se povzpnejo na kočo Gilberti in primerno trenirajo vzdolž strme kaninske proge.
To nedeljo pa bo smučarski izlet in tečaj kar v Trbižu, saj snega za sedaj res ne manjka. Vpisovanje za izlete in tečaj sprejemajo do vsake srede pred izletom v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119). Odhodi so vedno iz Trsta, izpred sodne palače ob 6.00. Proga avtobusa gre preko Opčin, Proseka, Križa, Nabrežine, itd.
Nedeljski izlet
po «vertikali»
Prejšnjo nedeljo bi moral biti planinski izlet po naši «vertikali» na Veliki vrh in Volnik, pa je odpadel zaradi res nehvaležnega vremena.
To nedeljo bomo spet stopili na «vertikalo» in sicer na del od Proseka do Konkonela, če pa ne bo planincem zmanjkalo moči, pa še do spomenika našim prvim mučencem pri Bazovici. Hoje bo od dve do štiri ure. Odhod bo z Oberdankovega trga z avtobusom št. 44 točno ob 10.00.
Planinska «vertikala» SPDT
Ni še minilo pol leta od svečane otvoritve planinske «vertikale» na Peči pri tromeji, ko je zanimanje zanje izredno. Mnogo planinskih društev iz Slovenije je že vključilo v svoj letni program izletov tudi nekaj pohodov po tej naši poti. Isto velja seveda tudi za zamejska planinska društva. Vse to jasno prikazuje uspeh te zamisli.
Praktičnost te poti je, med drugim, da je primerna za vse letne čase: poleti lahko opravimo zahtevnejše ture na Montaž, Viš in druge gore, jeseni ali spomladi nas vabijo prelepe doline Beneške Slovenije, katero itak premalo poznamo, pozimi pa se lahko sprehodimo po goriškem in tržaškem Krasu. Variant na tak progravi^pa je seveda mnogo.
Tudi zanimanje za Vodnik po «vertikali» je veliko m, tej in na oni strani meje, saj je ta’ edinstvena priložnost, da spoznamo vse kraje (tudi najbolj pozabljene in zapuščene) kjer živijo Slovenci v Italiji.
Številčno stanje članov PZS
Planinska zveza Slovenije sz je ustanovila takoj po vojni z namenom, da bi združevala vsa planinska društva Slovenije, pa tudi posamezne člane, jih koordinirala in jim dajala glavne smernice programa.
Če pogledamo številčno stanje članov PZS opazimo, da število teh sialno in vztrajno raste. Leta 1946 jih je bilo skupno 9.235, tri leta kasneje že 33.947, leta 1951 pa 49.173. Potem je bilo število nekaj časa nižje, dokler ni leta 1960 doseglo 51 tisoč 661 članov. Štiri leta kasneje točno 65.000, leta 1973 80.497, leto kasneje pa 87.776. Uradna številka članov v letu 1975 je 89.306. ali 1,74 odstotka več kot prejšnje leto. Najbolj je naraslo število odraslih, nato mladincev, medlem ko je število pionirjev malenkost padlo.
Prva stvar, ki nam ob teh številkah pade v oči, je izredna množičnost organiziranih planincev v Sloveniji. To pa je logična posledica organiziranega in sistematičnega dela na vseh ravneh njenih vzgojiteljev in mentorjev. Važno delo pa opravljajo tudi javne ustanove in oblasti sploh, ki na vse načine. pripomorejo k razširjanju in propagan-diranju planinstva, saj je planinska vzgoja organizirano prisotna v šolah, družbenih centrih in delavskih kolektivih.
i	Duško Jelinčič
kot pa v gosteh (štiri). Omenimo naj, da je Zarja od treh dosojenih 11-metrovk realizirala dve (Marc in Bon). D. Marc pa je v tretjem kolu proti Vesni 11-metrovko za-streljal. Najboljši strelec Zarje je do sedaj s štirimi goli Grahonja, sledi mu Grgič z dvema zadetkoma. Trener Scavuzzo je do sedaj poslal na igrišče le 15 nogometašev in kar pet je bilo vedno prisotnih (Puz-zer, Samese, V. Križmančič, Bon in Žagar).
Ob koncu pa poglejmo kako so o-cenili trenerji nastop ekip po prvem delu prvenstva.
Verginella (Primorje)
«Z uvrstitvijo Primorja sem popolnoma zadovoljen, saj smo takoj za (dve točki zaostanka) vodečim I-sonzom, ki je med najmočnejšimi ekipami te skupine. Isonzo ima izkušene in spretne nogometaše, predvsem v napadu in prav zaradi tega je trenutno na prvem mestu lestvice. Dobro se je do sedaj izkazala tudi Rosandra, medtem ko je popolnoma razočarala Costalunga od katere sem pričakoval mnogo več. Upam, da v povratnem delu prvenstva Primorje ne bo odpovedalo in bo doseglo še mnogo uspehov čeprav se zavedam, da bo težko ostati med kandidati za prestop v višjo ligo. Vendar prej ali slej bodo nekatere e-kipe popustile. Primorje prav gotovo ne bo, kajti morala v našem taboru je dobra in zato upamo, da bomo v tem delu prvenstva imeli tudi nekaj več športne sreče kot doslej, saj smo si v štirih tekmah v zadnjih minutah igre zapravili štiri dragocene točke.»
Scavuzzo (Zarja)
«Položaj Zarje me zadovoljuje, res je da bi lahko bili boljše uvrščeni, vendar smo prav v zaključnem delu doživeli dva poraza. Pozabiti pa ne smemo, da Zarja kar 11 nedelj zaporedoma ni zaužila poraza in je bila vedno med prvimi. V skupino e-kip, ki so me najbolj presenetile v tem delu prvenstva, bi vsekakor postavil Rosandro, Primorje, Libertas in Edile Adriatico. Isonzo, čeprav vodi na lestvici, mislim, da ne bo vzdržal, kajti mnogo ekip je boljših od njega. Vendar v nogometu je vse mogoče. Kaj predvidevam za povratni del prvenstva? Predvsem upam, da nam bo sreča nekoliko bolj naklonjena in tudi sodniki, ki so nas precej odškodovali. Res je, da bo mnogo odvisno od naših napadalcev, saj je obramba precej solidna. Morda Grahonji in tovarišem manjka le zaupanje v lastne moči, kajti prav gotovo niso manj vredni od ostalih in če se bodo tega zavedali navijačem Zarje ne bo treba letos trpeti kot vsako leto, ko se je Zarja borila za obstanek v ligi do poslednjega kola».
Košuta (Vesna)
«Gotovo, nisem popolnoma zadovoljen z uvrstitvijo Vesne, kajti zgu-ko so 'Campanelle, Aurisina in S. ! bili smo preveč dragocenih točk. Anna to izkoristile so jih predstav- Ì Na to je vplivalo precej nezgod in niki Fogliana in Zarje zastreljali. j poškodb, ki so jih utrpeli naši no-Vesna je zakrivila tudi tri avtogole ’
Vratar Primorca Kralj
remi (Libertas) in pet 'porazov (Vil-lesse, Campanelle, Sagrado, Isonzo in Edile Adriatica). Vesna je v tem delu prvenstva zabila največ golov (24). eden proti S. Anni je padel iz avtogola, vendar jih je tudi prejela največ (26). Napadalci so bili s 17 zadetki bolj spretni doma, saj so v gosteh dali le sedem golov. Obramba pa je v gosteh klonila 15-krat, doma pa 11-krat. Naj omenimo, da je Vesna s Carmelijem izkoristila vse štiri 11-metrovke. Dosodili so proti njej pet 11-metrovk; medtem
(dva Skrem, enega S. Tenze). Car-meli s šestimi zadetki je do sedaj najboljši strelec v vrstah Vesne, sledita mu Botti s petimi in Bortolotti s šririmi. Križani so v 15 odigranih tekmah postavili na igrišče kar 22 nogometašev od katerih sta bila vedno prisotna le Visintin in Carme! i.
ZARJA
Na lestvici ima 17 točk, štiri zmage, devet remijev in dva poraza (Villesse in Libertas). Bazovci so v sedmih tekmah pred domačim občinstvom izbojevali tri zmage in tri remije, enkrat pa so doživeli poraz, (Viilese). V osmih gostovanjih pa so šestkrat remizirali, enkrat zmagali (Flaminio) enkrat (Libertas) pa so doživeli poraz. Napadalne vrste so bile med najšibkejšimi saj je Zarja dala le 11 golov od katerih 7 doma (dva iz 11-metrovke) in štiri v gosteh. Obramba ( pa je z devetimi prejetimi goli naj- |
cnl ir) iča 'Zanimu/n ici /-In	1
ti ne smemo, da sem moral vsako nedeljo delati menjave, večkrat celo improvizirati postavo, ker sem imel kar pet ali šest poškodovanih nogometašev, če upoštevamo vse te poškodbe, mislim, da položaj ni slab. škoda pa je, da se stanje nekaterih naših nogometašev ni mnogo izboljšalo in tu bi omenil B. Ten-ceja, ki že pet nedelj ne igra in Germanija, ki je odsoten že osem nedelj. Na srečo je prav v zadnjem kolu po 11 nedeljah snet začel igrati vratar Košuta. Torej, problemi pri Vesni ostajajo in če imamo naiboljši napad ni čudno, da imamo tudi najslabšo obrambo. Mislim, da morda največjo krivdo pri vsem tem nosijo prav krilske vrste, kier bo treba v povratnem delu prvenstva kaj spremeniti tudi z vključitvijo nekaterih mladincev, ki so se v mladinskem prvenstvu dobro izkazali. če bomo odpravili to napako. mislim, nam bo uspelo v povratnem delu prvenstva osvojiti več
solidnejša. Zanimivo je. da so «rde- j točk kot smo jih v zimskem delu», če-beli» dobili več golov doma (pet) 1	Bruno Rupel

li
ir*
H
IV!AJ V DEŽELI SOVJETOV
-« POT K SVETLOBI

Pospremil je ženo do meje, za mejo pa jo je že čakal njen bogati pokrovitelj. Z njim je nadaljevala potovanje. Vse to ie bilo mogoče predvidevati in odnosi med Puški-nom in Amalijo Riznič so bili prekinjeni že mnogo prej pred njenim odhodom. Vendar pa je bilo njuno slovo težko,
mU Novembra je pripotovala v Odeso Marija Rajevska, da bi obiskala svojo sestro Jeleno, ki je živela pri Voroncovih; Rajevski so bili v sorodu z grafico Jelisaveto Ksaverjevno. Jelenin ozdravje se je malce zboljšalo in ni vlivalo posebne bojazni, toda bila je zelo suha in nenehno je morala paziti nase Celo plesov se ni udeleževala in je samo gledala, kako so drugi plesali. Čedalje bolj in bolj se je zapirala vase. Z bratom Aleksandrom, ki je takrat pogosto in dolgo bival v Odesi im se nastanil pri Voroncovih kot da se je povsem razšla, sestrinega prihoda pa se je tako razveselila, da od radosti ni spala cele noči.	,	•	,
Marija je pripotovala novembra in ostala skoraj do božiča. Dejali bi — vračal se je Jurzuf! Toda nič se ne ponavlja in to ni bilo niti malo podobno Jurzufu.
Celotna družina Rajevskih — bratje, sestre, oče — vsi
so močno živeli v Aleksandrovi duši. To je bila morda edina družina, ki jo je globoko ljubil. Po Kavkazu in Krimu se niso njihovi odnosi samo prekinili, temveč je bilo včasih videti, da Puškinu niti ni usojeno, da bi se ločil od te družine. Ko je tako zdaj gledal na vse to od daleč, je spoznal, da mu je bila izmed vseh treh hčera generala Rajevskega najbližja prav Marija, ki je bila čudovito zrastla v tem času iz majhne neopazne, šaljivo resne deklice v lepo in vitko dekle s čistim in skladnim značajem .Zavedal se je, da je med njima prihajalo do trenutkov, ki bi utegnili postati odločilni. Toda takšni niso postali.
Kaj ju je oviralo?
Tisto, osnovno, ki ju je ločevalo, je bilo, kot se zdi, dejstvo, da sta bila, vsak na svoj način, karakter. To je nekaj čudežnega, kar se težko in zelo redko dogaja, da dva človeka z lastno, jasno izraženo individualnostjo, lahko, ne da bi jo izgubila, tvorita enotno in harmonično celoto. Pogosteje se dogaja drugače: eden si podreja drugega: eden izmed njiju se pokori in s to visoko ceno doseže trdnost zveze; trdnost, toda ne harmonija. Marija se je zgodaj osamosvojila in zrastla, Puškin pa je rastel nenehno in je bil še daleč od tega, da bi se nehal razvijati: svojo rast je uresničeval, čeprav je bil navidez zasužnjen, v polni duševni svobodi.
Vrhu vsega pa, čeprav je imel že tako nenavaden značaj, je bil njegov značaj še naprej v gibanju. In^ zanj še sploh ni bil prišel čas (pa tudi kasneje za dolgo še ni bil prišel) — v katerem bi nastala imperativna potreba, da bi si organiziral lastno življenje.
Kaj pa strast? Da, ta uragan, kadar je prišel, bi lahko, kot nevihta, odnesel vse, kar mu je bilo na poti. Toda temu vetru se je zopertavljala, kot zaklon, celotna družina Rajevskih: njegova ljubezen do njih je bilo čisto in globoko spoštovanje. In strast, ki ni nič obljubila in ki ni niče-
sar obvezovala, se ni pojavljala.
Vendar pa, nasprotno temu, nič in nihče ni oviral njegovih drugih čustev v Odesi. Moža Amalije Riznič preprosto ni cenil; ko je pobliže spoznal Voroncova, ki ga je žalil, je do grofa občutil isto mržnjo.
Med Marijo in Puškinom ni bilo nobenih pojasnjevanj. Njuni odnosi se na zunaj niso spremenili, toda to se je nekako samo od sebe zgodilo: oddaljila sta se drug od drugega. Marija je bila ponosna in ni niti z besedico ali kretnjo pokazala, kaj se je v njej dogajalo. On pa je v sebi govoril: «Da, ona ni nikoli razumela mojega občutka do nje. Grofa Olizarja bo zavrnila, toda zdaj bo sem prispel Volkonski in imeli bomo spet nov zakon v visoki družbi!» Tako je znal včasih pomisliti — hladno in zlo. Puškin ni bil brez slabosti, toda njegova ogromna in redka moč je bila v tem, da jih je videl in vedel, in jih ni opravičeval ; težko je bilo samo vedno priznati pred drugimi nekaj o samem sebi.
V	ostalem pa se takrat ni veliko zaustavljal pri svojih odnosih z Marijo: ni mu bilo do tega, gorel je kot sveča in našel je nove sile samo v delu.
Toda bila je prisotna tudi v njegovem delu. V Bah-čisarajskem vodnjaku — «Sivolasi oče je bil ponosen nanjo in ji je pravil radost njegova»: da, tako je tudi bilo; «Mnogo je velmož in bogatašev prosilo za roko Marije. In mnogo je mladih ljudi zaradi nje v skrivni boli trpelo.» «Da, tudi tako je bilo. A o sebi? Daleč od nje, je samo hrepenel in obupal:
Pozabiti te muke težke.
Zavrnjene ljubezni večne . , .
V	ognju je napisal te verze in ... jih zavrgel ker je sodil, da nima pravice govoriti odkrito o svojem čustvu
do nje. Celo same misli ne — da ni treba «razglašati» — prav tako ni zaupal tisku. Naj bi nihče ne prebral in tudi nihče ne slišal tega priznanja:
Brezumnik! Dosti je, dovolj, naj te nenadna bol nič ne razjeda, nemirnim snom ljubezni s. nesrečne svoj davek že odplačal kdaj.
Osvesti se! Mar dolgo še jetnik okove ljubil boš ljubezni in s svojo nič kaj skromno liro brezumje svoje boš razglaševal?
Izvrgel je bil te verze, vendar, ali je mogoče izvreči samo čustvo, ki jih je narekovalo? Začasno in celo za daljše obdobje se je lahko zdelo, da so v njem obmolknili zvoki, ki jih ,je bila povzročila v njegovi duši, vendar pa so se v bistvu samo potopili v globino. Vendar pa vse, kar je resnično, in karkoli naj je že bilo, seveda ne umre in samo čaka, po megli, na svoj vedri trenutek. Tako je bila tudi podoba Marije Rajevske v Puškinovem srcu neuničljiva.
Če pa je ta njegova ljubezen zares bila zavrnjena ljubezen, ali pa sta, kakor to navadno rečemo, samo šla drug mimo drugega kot dve ladji na morju? Toda dogajalo se je, da so se njuna jadra tako ujemala, da nisi mogel ločiti, katera jadra so na prvi, kateri pa na drugi ladji... In, ali se bosta sploh še kdaj srečala in ali bosta zvedela resnico drug o drugem?
Sinjemu morju ni bilo do teh vprašanj in ni dajalo odgovora.
( Nadaljevanje sledi )
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
5. februarja 1976
§22
^ U 0^
12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976
§22
Ž	«n
$ Rn c + %.
2. dan
£0/ /uv// pretiranemu razkoš/a glavno poslanstvo zimskih iger
Igre je odprl avstrijski predsednik Kirchschlager - Bojan Križaj in Gustav TEiorii zastavonoši za Jugoslavijo in Italijo ■ Lord Killanin poudaril potrebo po modernizaciji iger
INNSBRUCK, 4.	- Avstrijski
predsednik Rudolf Kirchschlager je točno ob 15.16 odprl 12. zimske o-limpijske igre. V velikem amfiteatru skakalnice v Bergislu gorita sedaj dva olimpijska ognja. Prvega so prižgali v čast letošnjim igram, drugi pa spominja na igre, ki so bile v Innsbrucku pred 12 leti.
Prireditev, ki se je začela ob 14.30 je najprej predvidevala mimohod državnih reprezentanc, ki so se zvrstile ob izteku skakalnice. Kot prva je vkorakala Grčija, nato pa po abecednem redu vse ostale ekipe Avstrija kot gostiteljica iger je bila Zadnja. Na letošnjih igrah nastopajo Andora, Argentina, Avstralija, Belgija, Bolgarija, Čile, Danska, Nemška demokratična republika, Zahodna Nemčija, Finska, Francija, Grčija, V. Britanija, Iran, Islandija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Južna Koreja, Libanon, Liechtenstein, Nova Zelandija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Taiwan, Romunija, San Marino, švedska, Švica, Španija, češkoslovaška, Turčija, Sovjetska zveza, Madžarska, Združene države Amerike in seveda Avstrija.
Jugoslovanski zastavonoša je bil alpski smučar Bojan Križaj, za Italijo pa Gustav Thoni. Avstrijsko zastavo je ob navdušenju približno 50 tisoč gledalcev nosil Franz Klam-mer, favorit za smuk.
Ko so bile vse ekipe postrojene je besedo prevzel predsednik organizacijskega odbora in avstrijski minister za šport in kulturo Fred Sinowatz. Med njegovim govorom je zmanjkaL električni tok in besed ni bilo slišati. Po hitrem popravilu je minister Sinowatz duhovito dejal, da so to enostavne igre in, da je taka neprilika opravičljiva. Za njim je spregovoril predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Lord Killanin, ki je povabil avstrijskega predsednika naj igre otvori.
Po običajnem izvajanju olimpijske himne so otroci innsbruških šol spustili na stotine barvanih balončkov pd katerih so visele ; zastavice z olimpijskim znakom.
Župan mesta Sapporo Takeši Ita-gaki v spremstvu olimpijsicega' zma-’ govalca v skokih Kasa je je nato izročil županu Innsbrucka Aloisu Luggerju olimpijsko zastavo. Lug-gerja je kot zastavonoša spremljal smučar Franz Klammer. Oba župana sta si nato nazdravila s kozarčkom encijana, po tirolski navadi.
Bližal se je najbolj ganljiv trenutek celotne otvoritve: prihod olimpijskega ognja.
Žaro za letošnje igre je prižgal prvak v sankanju Joseph Feist-mantl, spominsko pa bivša specialistka v smuku Christl Haas. Oba športnika sta bila med zmagovalci iger iz leta 1964.
Celotna koreografija je bila zelo dobro izpeljana m postrojene ekipe so nudile res izredno sliko.
Že prej je bil mimohod ekip prava modna revija. Izpadle so sovjetske kučme, argentinski ponči ter Popolnoma rumene uniforme avstralskih predstavnikov. Mnogi so jih zamenjali za uslužbence avtocest. Predstavniki Liechtensteina so imeli pisane rute, Španci pa uniforme, ki bi bile primerne tudi za pustni sprevod. Končno so vse navdušile belo-rdeče «vesoljske» obleke avstrijske reprezentance.
Ljudje, ki so doživeli tudi otvoritev iz leta 1964 si niso bili edini, če je bila današnja slovesnost lepša °d tedanje.
Vsekakor pomenijo innsbruške i-gre velik preokret na boljše celotnega olimpijskega gibanja. To je tudi poudaril Lord Killanin, ki je Po odstopu konzervativnega rajnega Brundagea med pobudniki modernizacije iger. V to modernizacijo spada tudi točna določitev statusa amaterja, ki se je v zadnjih dveh letih že spremenil, ima pa še nekaj nejasnih točk. K modernizaciji spada tudi načrt o morebitni razpršitvi organizacije iger na več mest v eni sami deželi.
Razprave o bodočnosti iger so Predvsem v zvezi s poletnimi igra-nù v Montrealu. Zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora, ki je bilo v Innsbrucku neposredno pred Jgrami, se je zadovoljilo z obljubami kanadskih organizatorjev. Ne-jnalo je ob tem presenetila izjava Sovjetov, ki so povedali, da bodo njihove igre leta 1980 veljale vsega največ 300 milijonov lir, ali štirikrat nianj kot igre v Montrealu.
Vse razprave bodo z današnjim dnem končane. Glavno besedo bodo do 15. februarja imeli le športniki.
PRVI REZULTATI

^ Igisu so danes opravili prve inje v enosedežnem sankanju. Prezentanti NDR so seveda v o-h konkurencah pri vrhu, njihova snioč pa ni taka kot v prejšnjih slopih, ko so pospravili prakti-
0	vse kolajne.
™5d ženskami je v vodstvu tri-stna evropska in svetovna prvaki-
1	Schumannova, ki pa ima le 'tinko sekunde prednosti nad beftschikovo (ZRN) in 7 stotink
nad rojakinjo Riirholdovo. Razlike torej niso bistvene, predvsem ker bodo za končno razvrstitev opravili kar štiri vožnje. Razočarala je Italijanka Felder, kateri pa so pravzaprav pripisali možnosti bolj zaradi spomina na zmago Erike Lechtner v Grenoblu kot pa zaradi njene sposobnosti. Trenutno je na 12. mestu.
VRSTNI RED:
1.	Schumann (NDR)	42”85
2.	Seheftschik (ZRN)	, 42”86
3.	Ruhrhold (NDR)	42”92
4.	Mayer (Avs.)	42”94
Nekaj podobnega se dogaja v moški konkurenci. Prvi je Gunther (NDR), njegova prednost pa je tu nekoliko večja. 21 stotink ga loči od drugouvrščenega Fendta (ZRN), dobre pol sekunde pa od Vinklerja (in to je v takem tekmovanju skoraj nemogoče nadoknaditi).
VRSTNI RED:
1.	Gunther (NDR)	52”38
2.	Feldt (ZRN)	52’'69
3.	Vinkler (ZRN)	52”95
4.	Holtzwinner (NDR)	52’’96
Zanimivost prvega dne je še v
tern^ da je neznanec poslal raznim zahodnoevropskim spremljevalcem
pismo, v katerem je obtožil ekipo NDR, da na umeten način segreva drsalke sank in s tem dosegajo večjo hitrost. Prireditelji so stvàr natančno preverili, niso pa dobili nobenih dokazov o električnih napravah, ki naj bi bile skrite v drsalkah. Torej samo polemika več.
'X
V	veliki športni dvorani se je začelo tekmovanje parov v plesih. Že po prvem nastopu se je izkazalo, da je sovjetska dvojica Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov za razred boljša od ostalih. Ta par vodi pred drugo sovjetsko garnituro Moisejeva - Milenkov in Američanoma O’Connors - Mills.
Hladna vojna o smučeh
V	; italijanskem taboru alpskih smučarjev je izbruhnila prava vojna o dobavi smuči za današnji smuk. Uradne poskusne vožnje so
l bile zaradi tretjega mesta Herberta Planka ugodne. Vso zaslugo so si lastili «ski-men» družbe «Spalding», ki je poskusila — uspešno — novo vrsto maže. Ista družba je zagotovila, da bo pripravila smuči za tekmovanje.
Istočasno so trgovski predstavniki te hiše ostro napàdli'italijanskéga zveznega trenerja Cotellija in mu očitali, da ščiti samo lastne interese. Izjavili so tudi, da ima Cotelli že pripravljeno pogodbo za treniranje francoskih smučarjev.
Polemike o smučeh so slej ko prej navadna reklamna poteza, ki je bila gotovo programirana že veliko pred olimpijskimi igrami, sedaj pa uživa bučno razglašanje.
Na dan je prišlo dejstvo, da industrija zelo ostro drži v kleščah športnike.
OSP
Ingemar Stenmark bo imel ob svojem nastopu v Innsbrucku mnogo navijačev. Med tisočglavo množico, ki bd šledilh njegovemu boju z Grór som in Thonijem, bosta tudi njegova starša, M sta prav za to priložnost z neko turistično skupino prispela iz švedske.
iiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiimiiiinumiiiuiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiniuiiniiiiiiiii
f"'	. L ■

Favoriti V današnjih tekmovanjih
Srauk: vsi proti Klaramerju Presenečenje iz NDR v teku?
Ostale kolajne v hitrostnem drsanju in plesnih parih
ZGODOVINA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Preko «oranžade» v Lake Placidu do poveličevanja nacizma v GA-PA
Neuspeh tretjih iger tudi zaradi gospodarske krize - Spor z drsalci Kljukasti križi so ob rekordih že obetali nevarnost Nemčije
Tretje olimpijske igre so bile v Lake Placidu v ZDA. Američani so jih priredili zelo površno. Izbrali so gorski kraj na pobočjih verige Adhirondack, samo 538 m nad morsko gladino. Primanjkoval je sneg katerega so večinoma navozili iz višjih t g. Huda gospodarska kriza, ki je tedaj divjala po vsem svetu je mnogim odsvetovala dolgo pot čez Atlantik. Našteli so samo 327 aktivnih udeležencev.
Domačini — v številni premoči — so odnesli 6 od skupnih 14 naslovov, pravi zmagovalci pa so bili Norvežani.
Pazljiv kronist je opazil, da so med otvoritveno svečanostjo tekmovalci cepetali z nogami, da bi se ubranili mraza, ki je nenadoma pritisnil, med mimohodom pa so oprezno hodili po zmrznjeni površini. Vreme je bilo v glavnem neugodno. Hitrostnim drsalcem se je led skoraj topil pod nogami. Drsanje je bilo jabolko spora na teh igrah. Američani so namreč enostransko odločili, da se za vsako panogo izvedejo predteki, medtem ko so mednarodna pravila že predvidevala tek na čas. Iz protesta se
najboljši severnjaki niso udeležili tekmovanja.
Zelo dolga (2350 m) je bila proga za bob.
Igre so bile v trenutku, ko je bilo v ZDA prepovedano prodajanje alkoholnih pijač. Tudi če so športniki med tistimi katere alkohol ne zanima preveč, so šle igre v zgodovino kot igre oranžade, ki je tekla v potokih.
Brez posebnih tehničnih rezultatov z izjemo Sonie Henie v umetnostnem drsanju, so šle igre v arhiv z nezadostno oceno.
Za prvi olimpijski «kolossal» so poskrbeli Nemci leta 1936 v bavarskem letoviščarskem kraju Gar-misch - Partenkirchen.
Nacisti, ki so prišli medtem na oblast so hoteli svetu pokazati česa so zmožni. Vse je bilo novo in vse veliko. Organizacija do minute točna. Otvoritvi je prisostvovalo preko 50 tisoč ljudi.
Igre so bue zelo aktualne že tri leta pred začetkom, ker so hotele državne oblasti izriniti iz predsedniškega mesta nemškega olimpijskega odbora dr. Lewalda, ker je bil delno Žid. Lewald, ki je v mednarodnem krogu užival velik ugled
Z moškim smukom bodo letošnje olimpijske igre takoj prešle v ključno fazo. Ta panoga je namreč nedvomno najbolj zanimiva in priljubljena gledalcem, saj vsebuje veliko tehničnih zanimivosti pa tudi spektakularnosti, kar je za poprečnega gledalca toliko bolj važno. Razumljivo torej, da je bilo pred to tekmo veliko nemira. Znano je, da je prišlo do hudih polemik zaradi smučk in da so bili predvsem Italijani do včeraj popolnoma obupani. Vest, da imajo drugi tekmovalci posebne smučke in maže, je že dala povod za hude kritike do vodstva in pripravljavcev, kar je sploh že v nravi italijanskih smučarjev. Danes pa se je baje vse pomirilo. V zadnjem smuku je Plank dosegel odlični čas in se dokopal do tretjega mesta, odnosi med tekmovalci pa so znova odlični. Zanimivo je tudi, da so danes vsi nastopali s starejšimi tipi smuči, kar delno potrjuje domnevo, da so razne novosti spadale bolj v psihološko taktični del tekmovanja. Klammer je na primer nastopil brez preluknjanih smučk, za katere so se njegovi nasprotniki bolj malo vznemirjali (podobne smučke je že preizkušal svoj čas Schranz, nato pa Japonci).
Kdo je favorit? Lahko je odgovoriti, da je to Klammer. Avstrijec je nedvomno najboljši, do sedaj pa ni dal v Innsbrucku vtisa, da je v izredni formi. Poleg tega je v takih tekmovanjih zadosti najmanjša napaka ,pa si ob prvo mesto ,ker je konkurenca zelo ostra. Na vsak način pa bi v primeru presenetljivega neuspeha avstrijskega asa lahko prišlo v poštev veliko imen. V preizkušnjah sta se precej izkazala Roux in Russi, Plank je včeraj dosegel odličen čas, Kanadčani so vsi zelo nevarni, preseneča pa celo Walter Tresch, ki je včeraj zabeležil isti čas kot Plank. Priložnost bi bil lahko imel tudi Valter Grissmann, ki pa je včeraj padel in se hudo poškodoval. Namesto njega bo v avstrijski ekipi nastopil še Walker.
Proti večeru so izžrebali vrstni red na startu današnjega smuka. V prvi skupini bo prvi startal Švicar Berthod, Klammer bo pa zadnji — petnajsti, takoj za G. Thonijem. Tako je tudi žreb pripomogel k temu, da bo tekmovanje skrajno razburljivo. Popolni seznam na startu (med najboljšimi) je naslednji: Berthod, Veith, Russi, Eberhard, Hunter, Walker, Stricker, Plank, Haker, Read, Roux, Steiner, Irwin, G. Thoni, Klammer, Frommelt, F. Ochoa, Ka-tagiri, Mili, Fischer, R. Thoni itd.
V Sapporu je bil vrstni red v tej panogi naslednji:
1.	Russi (svi.)	1’51"43
2.	Collombin (Švi.)	r52”07
3.	Messner (Av.)	1’52”40
Avstrijci in Švicarji so bili do sedaj sploh med najuspešnejšimi v alpskem smučanju. Kolajne so do sedaj razdelili tako:
Avstrija	H	15	17
Francija	10	8	7
Švica	9	7	5
ZDA	463
Nemčija	4	5	4
Italija	2	13
Tako v Sapporu leta 1972	
1. Vedente (SZ)	1.36’31”15
2. Tyldum (Norv.)	1.37’25”30
3. Harviken (Norv.)	1.37’32”44
Na dosedanjih igrah	so kolajne
razdelili med naslednje države (vse tekaške panoge):	
Švedska	15	13	11
Finska	11	13	13
Norveška	11	14	9
Sovjetska zveza 11	9	13
' .iz«!
Na olimpijskih igrah se mora dvoboj med koalicijo Skandinavija - Sovjetska zveza in ostalo Evropo še razviti. Izjemo nudi sicer Nones izpred 8 let, gre pa samo za izjemo in severnjaki ter Sovjeti so bili doslej absolutno najboljši. Boj med obema frontama pa že traja od leta 1974 naprej, to je od zadnjega svetovnega prvenstva v Falunu. Na tej progi najdemo na tretjem mestu Poljaka Staszela, največja nevarnost pa prihaja nedvomno iz NDR. Prav na tej progi je Grimmerju v Sapporu ušla zlata kolajna, v katero so bili prepričani skoraj vsi skandinav- j ski strokovnjaki. Grimmer je letos ' v dobri formi, ni pa še pokazal vsega kar zmore, ker je bil njegov trening jasno usmerjen samo na Innsburck. Kakšen poseben podvig je izostal tudi iz taktičnih razlogov. Poleg njega je od Nemcev nevaren tudi Klause.
Sovjeti upajo največ na Ročeva, mladega tekača iz Arktike, številni pa so kandidati za zlato kolajno iz skandinavskih držav. Od Fincev izstopa Juha Mieto, ki mora izredno kariero izpolniti še z olimpijsko zmago. Švedi imajo svojega najboljšega v Lundbacku in Magnussonu, Norvežani, ki so na papirju še najmočnejši pa bi radi staro gardo zamenjali z Oddvarjem Braajem.
Avstrijski predsednik Kirchschlager čestita Franzu Klammcrju. Veliki «Franz» tekmuje danes v smuku pod neverjetno veliko odgovornostjo. Mora zmagati! Od njegovega rezultata bo odvisno če bodo igre za Avstrijo
uspeh ali neuspeh
(TniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiintHiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin
KOLIKO VELJAJO SOVJETSKI HITROSTNI DRSALCI?
Kot ekipa so gotovo najboljši
Kljub temu pa bodo imeli v Innsbrucku vrsto nevarnih nasprotnikov
se je trdno držal in do konca o-stal na svojem mestu.
Prijavljenih držav je bilo 28, tekmovalcev pa okoli 1000. Samo Nemcev je bilo 143. Vreme je slabo kazalo vse do začetka iger, na dan otvoritve pa je snežni metež poskrbel, da so se nato tekmovanja odvijala v najlepšem redu.
Da bi povečali izkupiček srednjeevropskih držav so vnesli v program tudi oceno alpske kombinacije, ki je vsebovala slalom in smuk. Tako v moški kot ženski konkurenci sta zmagala nemška predstavnika in pravipi je bilo tako docela zadoščeno.
Otvoritvi sta prisostvovala Hitler in Gobbels. Vsak član italijanske e-kipe je prejel osebno brzojavko od Mussolinija. Duce ga je vzpod-buial k zmagi.
Norvežanka Sonia Hemie je na svojih četrtih igrah osvojila že tretji naslov med posameznicami, najbolj , uspešni pa so bili Norvežani, ki so osvojili 7 prvih mest. Nemci so bili prvi 3-krat, Švedi pa 2-krat.
Tehnična ocena za igre v Gar-misch - Partenkirchnu je odveč. Rezultati so bili skoraj povsod odlični in rekordni, kritični opazovalci pa so med kljukastimi križi in uniformami že dojeli nevarnost, ki je pretila svetu, Nemci so sami že prej vedeli, da ne smejo pozabiti prave nacistične stvarnosti in o-blasti so preko organizacijskega odbora poskrbele, da so iz vhodov javnih zgradb začasno odstranili napise «Juden unerwiinscht» (Židi so nezaželeni) in jih večkrat zamenjali z izreki barona de Coubertina.
Bruno Križman
Halo..

Danes je na sporedu moški smuk, za mnoge vrhunec ■ že na začetku iger. Največ je seveda govora o smučeh in o mazanju.
Telefonirali ,,srno Aleksandru Jeriču, kemijskemu inženirju z Opčin, da bi nam nekaj povedal o mažah.
«Žal se na maže ne razumen in mi je težko dajati tehnične sodbe »
«Kje pa je kemijska osnova za te maže po vašem mnenju?»
«Namen je vsekakor, da se ustvari čim manjše trenje. Verjetno je osnova maž v glicerinu.»
«Se posebno zanimate za kak zimski šport?»
«Skokom sledim odkar obstaja te levizija, pa tudi prej sem obiskoval prireditve v Planici.»
«Skakalci tudi mažejo smuči. Ko liko manj bi po vašem mnenju skočili če bi smuči ne mazali?»
«Mislim za približno 15 odstotkov manj»
«Kaj pa o brzim pri smuku?»
«Mislim, da so maže v glavnem enake za vse. Menim, da nudi mazanje smuči dober alibi za tistega, ki izgubi.»
Vsekakor bodo te igre preizkušnja Kot celota so Sovjeti gotovo naj-za sovjetske drsalce, ki so s pomoč- močnejši ter so favoriti za prva jo nove proge v kraju Medeo (Ka- mesta in tudi za druge kolajne v zahstan) odprli novo poglavje v hi- j vseh panogah moškega in ženskega trostnem drsanju. Medeo leži na nad- sporeda, skupna koalicija Norveške,
Glavna tematika teh iger bo preverjanje sovjetske moči, ki je po časih sodeč neizmerna. V resnici so sami Sovjeti skeptiki o ustrezni vlogi favoritov, ker so vsi njihovi najboljši časi doseženi v čisto posebnih okoliščinah. Razpolagajo namreč z visokogorskim drsališčem, kjer je led izredno hiter in odpor zraka manjši. Pri kratkih naporih se to čudovito obrestuje v časih, ki na nižini nimajo konkurence. Najboljša Sovjetinja Averina je tako na tem čudežnem drsališču v kraju Medeo progo predrsala v času 2’09”90, v nižini pa samo v 2’20”6. Zaradi tega se vloga favoritinje razširi še na nekaj imen. Na primer na predstavnico NDR Kessow, na Američanko Young, na Poljakinjo Risz in na Nizozemko Tichelaard.
Tako v Sapporu leta 1972
1.	Holura (ZDA)	2’20”85
2.	Baas - Kaiser (Niz.) 2’21”05
3.	Deelstra (Niz.)	2’22”05
Na dosedanjih igrah so tako razdelili kolajne (vse panoge sporeda):
Norveška	16	19	17
Sovjetska zveza	16	11	9
ZDA	9	10	5
morski višini 1700 m, kjer še ne pride v poštev pomanjkanje kisika, oziroma so prednosti take, da to nevšečnost obilno nadoknadijo. Tudi ostali meteorološki pogoji so v Me-deu taki, da nudijo izredno hiter led in svetovni rekordi so ob koncu lanske zime padali kot zrele hruške. Sicer se sami zavedajo, da imajo rekordi doseženi v takih pogojih le relativno vrednost in z dobro mero realnosti vodijo kar dve rekordni tablici: absolutne in nižinske. Razlike so ogromne:
Moški
500 m Kulikov Kulikov 1000 m Muratov Muratov
1500 m Kuzmenko Cigankov 3000 m Kondakov Ivanov
5000 m Kondakov Ivanov
10000 m Varlamov Variamo v
Ženske
500 m Averina Krasnova 1000 m Averina Averina 1500 m Averina Averina 3000 m Statkevič Statkevič
Večina višinskih rekordov predstavlja tudi svetovne znamke, odločitev o dejanski razliki med obema vrstama časov in o svetovni premoči pa bo razvidna komaj po o-limpijskih igrah.
37”00
38”96
1’16”92
1’20”79
1’58”00
2’04”15
4’03”67
4’22”91
7'08”92
7’26”33
14’52”73
15’15”09
41”06
43”48
1’23”46
1’30”22
2’09"90
NDR, Nizozemske ter posameznikov iz ZDA in Kanade pa izgleda prav tako nevarna.
Predvsem velja to za Norvežana Stensna, ki je prav pred dnevi pobral Varlamovu «višinski» rekord na 10000 m, čeprav je drsal v nižini. Pri četrturnem naporu utegne sicer višina prej škodovati kot koristiti, rekord pa je vsekakor dokaza!, da so sovjetski drsalci ranljivi. Od Norvežanov bo v sprintu gotovo nevaren tudi mladi Kej Stenshjem-met, na srednjih progah pa Amund Sjobrend, ki je pred kratkim popravil «nižinski» rekord na 3000 m s časom 4’11”8.
ZDA utegnejo priti na svoj račun v ženskem sprintu. Na razpolago imajo Leo Poulos in svetovno prvakinjo Sheilo Yonug. Slednja je tudi odlična kolesarka. Leta 1973 je bila svetovna prvakinja v hitrostni vožnji, lani pa v isti panogi tretja. V sprintu je tudi največji adut moške vrste. Peter Miiller je lani decembra opravil z vso evropsko elito.
NDR ima kot skoraj povsod svojo udarno moč pri dekletih. V prvi vrsti velja to za Karin Kessow, 22-letno študentko na sloviti višji šoli za telesno vzgojo v Leipzigu. Nem-, ka je lani nekoliko presenetljivo o-2’20”60 j svojila prav med zadnjo panogo sve-4'43’’00 ; tovni naslov, katerega se je že sko-4’51”03 raj veselila Sovjetinja Averina. Nemka je sicer lani poleti morala na operacijo meniskusa, kar bi utegnilo zmanjšati njeno učinkovitost. Tudi ona ima čisto poseben hobby. Če ni pod strogo kontrolo vaditeljice rada zadrsa na hokejsko igrišče in
se s fanti enakovredno bori
Vzhodni Nemci so lani nekaj časa trenirali pri Sovjetih v Medeu in ob tej priložnosti popravili celo vrsto državnih rekordov. Seveda velja tudi zanje isto kot za Sovjete. Moški so v precejšnji zamudi za dekleti.
Nizozemska trenutno nima drsalcev, kot sta Schenk in Verkerk, vsekakor pa ima nekaj kandidatov za zmage ali za boljša mesta. Kuipers je celo svetovni prvak v četvero-boju, v Innsbrucku pa bo preizkusil srečo predvsem na 1000 in 1500 m. Na teh progah je dober tudi Bleeker. Boljša dolgoprogaša sta Klein in De Vries. Prenovil se je Pidi nizozemski ženski tabor, ki pa razpolaga še vedno z eno kandidatko za zmago na 3000 m. 23-letna Sippie Tigche-laar ima čas 4’41”01, ki je celo boljši od svetovnega rekorda, vendar ga iz neznanih razlogov niso uradno priznali.
Stanovalci olimpijskega naselja bodo pojedli v času zimskih iger kar 43 ton hrane. Kot vse kaže so med najbolj priljubljenimi jedili jajca, saj jih bodo pospravili kar 150.000, torej približno kar 10.000 dnevno, oz. poprečno po osem na vsakega tekmovalca.
ZADNJA VEST
Brez Magnussona
Tek na 30 km je izgubil enega glavnih favoritov. Nenadoma je nam-reč na švedsko odpotoval Thomas Magnusson. V olimpijsko naselje je namreč prispela žalostna vest. da se je med prometno nezgodo smrtno ponesrečil Magnussonov oče.
Danes bodo tekmovali
ZA ITALIJO
ALPSKO SMUČANJE
Stricker, Plank, Thoni Rolando in Gustav.
TEKI NA 30 KM
Capitanio, Chiocchetti, Kostner in Primus.
SANKANJE (enosedi)
Brunner, Geschnitzer, Hildgart-ner (moški); Felder in Rainer (ženske).
PLESNI PARI
Ciccia - Ceserani, Bertele - Cec-coni, Rizzi - Ferroni.
ZA JUGOSLAVIJO
ALPSKO SMUČANJE, SMUK
Pašovič in Koželj (moški).
HOKEJ
Jugoslavija - Švica (B skupina).
DANAŠNJI SPORED
Četrtek, 5. februarja
9.00- 12.00 Teki: 30 km - moški 9.00 - 11.00 Sankanje:	enosedi -
moški in ženske; 2. vožnja
10.00	- 12.00 Hitrostno drsanje: 1500
m - ženske
12.30 - 14.00 Alpsko smučanje: smuk - moški
14. 17., 20. Hokej na ledu: 1. kolo B skupine
18.00	- 20.00 Umetnostno drsanje:
plesni pari - obvezni plesi
29.00	- 23.00 Umetnostno drsanje:
pari - kratek program
JUTRIŠNJI SPORED
Petek, 6. februarja
8.30-11.00 Biatlon - moški posamezno
9.00-11.00 Sankanje, enosedi -moški in ženske, 3. vožnja
10.30-	11.30 Hitrostno drsanje, 500
m - 7.p n s; k' p
13., 16., 20. Hokej na ledu, skupina A
14.30-	16.45 Bob, dvosedi 19.00 Podelitev priznanj
najboljšim
DANES
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: od
8.55	do 12. ure: smučarski teki (30 km) in sankanje, enosedi; od
12.55	do 14. ure: alpsko smučanje, smuk (moški); od 17. do 18. ure: smuk (moški, ponovitev) * 2. spored.
LJUBLJANA: ob 12.25 smuk za moške; ob 14.50 filmski pregled jutranjega tekmovanja; ob 16.25 smuk (moški, ponovitev); ob 23. uri filmski pregled.
KOPER: ob 12.25 smuk (moški); ob 14. uri tek na 30 km (moški); ob 14.30 sankanje, enosedi; ob 15. uri hitrostno drsanje na 1500 m (ženske); ob 23. uri pregled dneva.
JUTRI
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 8.25 biatlon, sankanje (do II. ure); ob 15.15 dvosedežni bob (do 16. ure).
LJUBLJANA: ob 15.25 filmski pregled; ob 16.00 hokej: SZ - ZDA; ob 22.30 filmski pregled.
KOPER: ob 16. uri hokej: SZ -ZDA; ob 22.30 filmski pregled.
KOLAJNE
Dosedanje kolajne vseh Iger
		z	s	b
L	Norveška	47	48	42
2.	Sovjetska zveza	39	26	27
3.	ZDA	26	33	23
4.	Švedska	25	23	24
5.	Finska	21	30	21
6.	Avstrija	20	29	25
7.	Švica	14	14	15
8.	Nemčija (sk.)	14	14	9
9.	Francija	12	9	11
10.	Kanada	11	6	13
11.	Nizozemska	8	11	6
12.	Italija	8	5	•
13.	ZRN	6	1	5
14.	NDR	5	5	9
15.	Vel. Britanija	4	4	8
16.	ČSSR	2	4	6
17.	Japonska	1	2	1
18.	Belgija	1	1	2
13.	Pnijska	1	1	2
20.	Španija	1	0	0
21.	Madžarska	0	1	4
22.	Sev. Koreja	0	1	0
23.	Romunija	0	0	1
LESTVICA PO TOČKAH VSEH IGER
1.	Norveška	421
2.	Sovjeska zveza	300
3.	ZDA	252
4.	Švedska	218
5.	Finska	216
6.	Avstrija	212
7.	Švica	127
8.	Nemčija (sk.)	121
9.	Francija	98
10.	Kanada	86
11.	Nizozemska	79
12.	Italija	61
13.	Vzhodna Nemčija	49
14.	Velika Britanija	40
15.	Zahodna Nemčija	38
16.	Češkoslovaška	28
17.	Japonska	12
18.	Poljska in Belgija	10
20.	Madžarska	7
21.	Španija	5
22.	Severna Koreja	3
23.	Romunija	1
Olimpijska prvakinja v ženskem smuku Marie Therese Nadig (Švica) je izjavila, da se bo kljub lažji poškodbi na rami udeležila tekmovanja. Švicarka je padla med treningom veleslaloma. Ramo so ji v bolnici obvezali.
K * *
Olimpijsko vzdušje očitno ne vpliva na tatove. Že včeraj so nezrainci vlomili v enega izmed avtomobilov kanadske odprave in odnesli vse,
kar jim je prišlo pod roke.
* » #
Velika večina tekmovalcev in spremljevalcev je nezadovoljna s posteljami: žimnice so namreč prireditelji nabavili pri bližnjih vojašnicah, znano pa je, da v tistih ambientih rie pazijo preveč na udobnost. Bolj podjetni so si že preskrbeli izboljške, ostali pa se še vneto prepirajo s prireditelji.
■r * «
Olimpijski prvak v metu kopja, Nemec Klaus Woljermann. je napovedal, da se bo z naslednjim letom bavil tudi z dvosedežnim bo-i bom. Nadomeščal bo Fritza Ohi-] wàrteija, ki je nu zadnjem svetovnem prvenstvu osvojil skupaj z
Georgom Heiblom srebrno kolajno.
* * #
V središču Innsbrucka, na Meran-ski cesti, so včeraj odprli «Italijanski dom», v katerem se bodo v teh dneh srečevali italijanski tekmovalci, časnikarji, navijači in drugi.
« « «
Druga stran medalje velikega policijskega nadzorstva: skoraj vsi člani mednarodnega olimpijskega odbora in nekateri uradni zdravniki so ob izhodu iz sejne dvorane našli na svojih avtomobilih obvestila o kršenju cestnega zakonika, ker so nepravilno parkirali vozila. Šef prometne policije je trdno vzdržal vsak «napad» in občinska uprava bo globe redno vnovčila. Še večjo smolo je imelo vozilo kanadske delegacije. Avtomobil je prometna policija kar j odnesla, ker je bil nepravilne parkiran.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Postni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII* - DZS * 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 iir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
5. februarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO USPEŠNIH BOJIH DELA VCEV ZA LASTNE PHA VICE
V Španiji zaostritev razrednih spopadov
Razprtije v ministrskem svetu: notranji minister Iribarne bi utegnil postati mandatar za sestavo nove vlade
MADRID, 4. — Okoli 4000 študentov je danes šlo v «mirnem pohodu» od vseučiliškega središča do ministrstva za prosveto, kjer so zahtevali, naj jih sprejme odgovorni resorni minister. Policija ni posegla vmes, toda do srečanja z odgovornim vladnim predstavnikom ni prišlo, ker je bil ta baje odsoten zaradi nekih dugih vladnih obveznosti na visoki ravni. Pozneje so sporočili, da bo minister sprejel delegacijo jutri.
Ta dogodek je le eden izmed tolikšnih, ki dan za dnem pretresajo špansko javnost. Morda bi bilo še prezgodaj govoriti o korenitih spremembah v španskem javnem in političnem življenju, toda prvi znaki, da se bo nekaj takega zgodilo v bližnji prihodnosti, so že tu.
Da je temu tako, dokazujejo šte vilna stavkovna gibanja, ki so se v zadnjem mesecu dni in še prej raz-ši-ila po vsej Španiji. Vse kaže, da je bila osnovna zahteva teh gibanj prav ta, da se prizna španskemu sindikalnemu gibanju, ki je zraslo iz samega boja španskega delavskega razreda za uveljavljanje lastnih pravic, pravica do nastopa v imenu tega razreda, izven okvira uradnega sindikata, ki je pod strogo kontrolo fašističnih in falangističnih krogov. Dejstvo je, da so delavci zmagali v mnogih podjetjih ter prisilili lastnike, da ponovno sprejmejo na delo sindikalne predstavnike, ki so bili odpuščeni zaradi svojega delovanja na sindikalnem področju.
Stavkovni val, ki je zajel vso Španijo v zadnjem mesecu je nujno vplival na vsa politična dogajnja v državi. Danes je predsednik vlade še vedno Arias Navarro, 'ki je nasledil Careru Blancu, ki je umrl zaradi atentata v Madridu. Predsednik Navarro je v bistvu desničar, ki se mu je doslej posrečilo, da ustvari določeno večino v vladi sami. Pred dnevi (28. januarja) je spregovoril pred samozvanim španskim parlamentom «cortes». V svojem govoru bi moral pojasniti svoje programsko stališče glede reform, ki so potrdbne Španiji. Njegov govor pa je bil zelo meglen ter se sploh ni dotaknil vprašanj, ki so Špancem najbolj pri srcu. Številni člani cortes so mu sicer ploskali, toda na klopeh, kjer so sedeli ministri njegove vlade, je bilo opaziti marsikakšen nezadovoljen obraz. To velja predvsem za ministra za notranje zadeve Manuela Prago Iribar-neja, ki je ob besedah predsednika vlade občutil, da se mu pod nogami sesipa program reform, ki jih je napovedal že pred meseci. Iribarne je bil svoj čas španski veleposM-nik v Londonu ter je že tedaj napovedal, čeprav v zmernih oblikah, vrsto reform.
Kakšna je bila reakcija notranjega ministra na Na varrò ve izjave? Praga je takoj po Navarrovih izjavah pred «cortes» začel podajati številne izjave tujim časopisom, v katerih je še enkrat potrdil svojo privrženost programu reform, ki ga je začrtal že v decembru lani. V nekaterih primerih je celo preskočil, oziroma postavil na laž svojega predsednika vlade.
Iribarne zelo rad zahaja v Barcelono, kjer se sestaja s predstavniki morda najbolj prosvetljene španske buržoazije. V glavnem katalonskem mestu se je sestal tudi s študenti in drugimi predstavniki javnega življenja. Zanimivo je, da je na vprašanje neke študentke v zvezi s politično amnestijo v Španiji odgovoril: «Do amnestije bo prišlo, svoj čas.»
To Iribamejevo stališče je popolnoma nasprotno stališču neizprosnih falangistov (fašistov), ki še vedno zastopajo stališče, da se ne sme popustiti nič na političnem področju po zmagi Francovega režima leta 1939. Prav 28. januarja letos je Arias Navarro ponovil, da politične amnestije ne bo.
V	položaju notranjega ministra so se znašli tudi nekateri drugi ministri, ki spadajo v vrsto zmernih, oziroma prosvetljenih krogov španske vlade. Tu gre za zunanjega ministra Areilzo ter za ministra za pravosodje Garriguesa.
V	španski vladi so zmerne osebnosti še v manjšini, toda obstaja možnost, da bo prišlo v kratkem do korenitih sprememb. Jutri bi morala začeti zasedati mešana komisija, ki proučuje ustavne teme. se pravi reformo vladnih in državnih ustanov.
V komisiji je 18 članov: 9, ki jih je imenovala vlada in drugih 9 od «Movimienta». Če bi bila vsa vlada reformistično navdahnjena, bi bilo možno pričakovati, da bi prišlo do kompromisnih rešitev, toda tako ni. Zato bi se utegnilo zgoditi, da bi delo komisije prepadlo in zato bi se Španija znašla pred prvo politično vladno krizo. O odstopu sedanjega ministrskega predsednika bi odločal kralj Juan, ki bi utegnil poveriti mandat za sestavo nove vlade prav Fragi Iribameju.
ni pa kar 5.304. Tako trdi v svojem poročilu pristojni odsek britanskega ministrstva za zdravstvo, ki obenem poudarja, da je skupno število splavov lani v VB padlo za 2,5 odstotka.
Iz poročila izhaja tudi, de se je lani občutno skrčilo število tujih žensk, ki so prekinile nosečnost v britanskih klinikah (od 53.685 na 33.873), predvsem pa Francozinj, ki od lani lahko nemoteno splavijo doma. Edina izjema so v tem pogledu kot že rečeno Italijanke, kar ne preseneča spričo sramotnega fašističnega zakonika, ki še v veljavi. Skupno so lani v britanskih klinikah opravili 140.521 posegov za prekinitev nosečnosti proti 163.000 leta 1974 in 167.000 leta 1973.
TOKIO, 4. — Japonskim znanstvenikom je danes spodletel poskus, da bi izstrelili umetni satelit iz kozmodroma v Učinuri zaradi okvare na tretji stopnji rakete. Satelit je bil namenjen zbiranju podatkov o tako imenovanih «črnih luknjah» v okviru mednarodnega raziskovalnega programa.
FRANCOSKI OSTROS1RELC1 NAPBAYILI KONEC UGRABITVI 3« OTROK
OBOROŽEN SPOPAD MED FRANCOZI IN SOMALCI ZARADI GVERILCEV
Dekletce mrtvo, več šolarčkov pa ranjenih - Ubit tudi somalski vojak - Incident utegne ustvariti novo nevarno žarišče napetosti
DŽIBUTI, 4. — Ugrabitev 30 francoskih otrok s strani gverilcev gibanja za osvoboditev «džibutskega teritorija» ali Francoske Somalije izpod pariškega kolonialističnega jarma se je po triintridesetih urah krvavo končala. Vendar ne z usmrtitvijo malih ugrabljencev, kakor so zagrozili gverilci za primer, da ne bi pariška vlada sprejela njihovih zahtev, temveč z drzno akcijo francoskih orožnikov ob podpori oklepnih vozil in dveh vodov tujske legije (na džibutskem območju se nahaja okoli 6.000 francoskih «legionarjev» ali preprosteje vojakov z družinami); ostrostrelci so izkoristili trenutek nepazljivosti gverilcev in jeli nanje z vseh strani divje streljati. Pri tem je bilo ubitih osem oseb, in sicer vsi štirje ugrabitelji, nadaljnja dva pristaša omenjenega osvobodilnega gibanja, ki sta čez noč prispela iz Demokratične repubhke Somalije na prizorišče dogodkov in, žal, dekletce iz vrst ugrabljenih šolarčkov, ki so vsi, razen enega sinovi oziroma hčere francoskih vojakov v Džibutiju. Na-
»uniaiiHnuumiiiiiniiiiiiimiimiiiiiiiuiiimmiiiauniiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmmiiiiifnii
ŠE ENA UGRABITEV V LOMBARDIJSKEM GLAVNEM MESTU
Premožen tovarnar ugrabljen pri Milanu
Banditi so si tokrat izbrali za žrtev 50-letnega Carla Alber-ghinija, solastnika tovarne električnega materiala VLM
MILAN, 4. — še ena ugrabitev v lombardi jski prestolnici:	tokratna
žrtev podlega izpada je bil 50-letni podjetnik Carlo Alberghini, solastnik tovarne VLM, ki proizvaja električni material.
Banditi so napadli nesrečneža v Ul. Copernico v Buccinascu, večjem naselju nedaleč od Milana in le nekaj stotin metrov od njegove tovarne. Po dosedanjih skopih vesteh kaže, da so se ugrabitelji s svojim vozilom zaleteli v podjetnikov BMW ter ga z orožjem prisilili, da je šel z njimi. Kaže da je Alberghini, ki
in karabinjerjev, vendar doslej brez vidnih uspehov.
Nad pet tisoč Italijank lani splavilo v VB
LONDON, 4. — Število italijanskih žensk, ki je lani splavilo v Veliki Britaniji, se je povečalo za 207 odstotkov v primerjavi z letom 1974. Tedaj so prekinile nosečnost v bri-tanskih klinikah 1.703 Italijanke, la-
IZNAJDLJIVOST
NEAPEUČANOV
Neapeljčani so, kot vsi juž-njaki, znani v svetu kot zelo iznajdljivi ljudje, kar je sicer za njih tudi življenjska nujnost, sicer bi le s težavo preživeli v mestu, v katerem so možnosti zaposlitve kaj skromne. In kot iznajdljivi ljudje so neapeljski trgovci našli vsaj začasno rešitev pomanjkanju drobiža, s katerim se Italijani udinjajo že nekaj let in zaradi katerega so kar največkrat prisiljeni kupovati vžigalice, bombone in drugo nepotrebno šaro, za katero bi se sicer ne zmenili.
Združenje neapeljskih trgovcev je v teh dneh podpisalo sporazum z Neapeljsko banko ki bo izdala kopico čekov za sto lir. Namesto bombonov, vžigalic, telefonskih žetonov in znamk bodo odslej Neapeljčani dobivali omenjene čeke, ki bodo skoraj kot gotovina. Trgovci so prepričani, da bodo s to pobudo znatno omili pomanjkanje drobiža.
NEMŠKE ZMOTE
Jugoslovanska letalska družba JAT je od frankfurtskega letališča dobila nagrado za zmanjšanje hrupa pri pristankih in vzletih v 1975. letu. «Vemo, da so Nemci pedantni — piše s tem v zvezi ljubljansko «Delo* — vendar nam naša jugoslovanska nezaupljiva nrav ne da, da ne bi podvomili, ali ni vmes pomota. Nemci so najbrž merili hrup po voznem redu, za letala našega prevozniškega podjetja pa je znano, da jih ravno takrat, ko so napovedana, od nikoder ni...»
Feničanski splav odkrit v Urugvaju
„ MONTEVIDEp, 4. — Z odkritjem okamenelega splava pri mestu Fray Bentos 308 lem severovzhodno od Montevidea ob reki Urugvaj, ss je znova začela polemika, če so Feničani odkrili ameriško celino nekaj stoletij pred Krištofom Kolumbom. Po skopih sporočilih časopisnih agencij iz Montevidea kaže, da so na splavu zasledili nenavadne napise, ki naj bi potrjevali feničanski izvor.
Urugvajski tisk pripominja nadalje, da so tudi v Peruju že pred časom našli podobne napise, ki naj bi dokazovali, da so Feničani, ki so bili v starem veku znani kot zelo drzni mornarji, prepluli Atlantik in pristali na ameriški celini.
daljnjih najmanj šest oseb je bilo ranjenih: pet otrok in častnik francoske vojske — eden malčkov in o-ficir se borita s smrtjo. Ranjence so s helikopterjem brž odpeljali v džibutsko bolnišnico.
Za osmo smrtno žrtev pravijo, da je pripadnik redne vojske DR Somalije. Med nenadnim in tragičnim razpletom zadeve je namreč prišlo do resnega incidenta med francoskimi kolonialističnimi in pa scmal-skimi oboroženimi silami, ki utegne imeti resne posledice za nadaljevanje odnosov med državama. Pariška vlada, ki pravzaprav nosi odgovornost za krvavi sklep «pustolovščine» v razžarjeni stepi, je dala razumeti, da bo sprejela primerne ukrepe, ni pa povedala, ali misli morda pretrgati diplomatske odnose z DR Somalijo. Francozi o-čitajo vladi v Mogadišu, da je podpirala gverilce in da z druge strani ni hotela sprejeti francoskega poslanika, ko je ta prosil somalske oblasti za razgovor. Gverilcem očitajo pa, da so bili nepopustljivi, razen tega naj bi bili postavili nesprejemljive zahteve, zato je bilo pač nujno rešiti zadevo tako, kot je bila rešena.
Ugrabitelji so bili sicer res nepopustljivi, toda, čeprav so zagrozili s pokolom otrok, niso postavili nikakšnega časovnega ultimata. Ni torej mogoče z gotovostjo govoriti, da bi ugrabitelji prej ali slej svoje žrtve divje pobili. Predstavnik somalskega osvobodilnega gibanja, ki je zahtevalo oklicanje brezpogojne neodvisnosti Džibutija brez kakršnegakoli tujega (torej tudi francoskega) vmešavanja v ureditev nekdanje Francoske Somalije, dokončno zrušenje kolonialistične diktature, ki jo vodi džibutski vladni predsednik Ali Aref sporazumno s pariškimi oblastmi ter izpustitev na svobodo vseh političnih jetnikov, je v tej zvezi opozorU mednarodno javnost, naj na gverilce nikakor ne gleda kot na nekakšne divjake; ne gre namreč pozabiti, da so Francozi v preteklosti pobili več deset-tisočev Somalcev, a ni nihče zaradi tega obdolžil Francije divjaštva ...
Do obmejnega incidenta med francoskimi in somalskimi četami naj bi po navedbah pariškega državnega tajništva prišlo v trenutku, ko so orožniki jeli streljati na ugrabitelje. Tedaj naj bi pripadniki redne somalske vojske tudi sami začeli streljati proti ozemlju francoske kolonije in ranili častnika. Francoski «legionarji» so odgovorili na streljanje in ubili somalskega vojaka. V Parizu skušajo utemeljiti sklep o drastični rešitvi zadeve z uporabo ostrostrelcev s trditvijo, da se je že včeraj pričelo zbirati na so-malskem ozemlju tik ob meji vse več vojakov.
V džibutskih četrtih, kjer bivajo
domačini, so uvedli policijsko uro, ki gre od 21. do 6. ure.
Zadnji trenutek smo zvedeli, da je francoski predstavnik v Organizaciji združenih narodov L. De Gu-ringaud zahteval hujnostno sklicanje varnostnega sveta OZN zaradi incidenta s Somalijo. Francija je tudi odpoklicala iz Mogadiša poslanika.
Karabinjerji zopet tarča atentatorjev
MASSA (Massa Carrara), 4. — Danes ponoči je bil izvršen dinamitni atentat na karabinjersko postajo v Massi. Eksploziv, kakršnega uporabljajo po vsej verjetnosti za pripravljanje min, je skoraj docela uničil težka železna vrata garaže karabinjerskega poslopja. Pok je bil izredne jakosti, tako da so počila o-kenska stekla bližnjih stanovanjskih in drugih zgradb. Gmotna škoda je precejšnja, žrtev pa ni bilo.
Izraelska vojaška postojanka ob meji z Libanonom. Telavivska vojska je po pomiritvi v Libanonu znatno poostrila nadzorstvo ob meji, češ da se je zvečala nevarnosti infiltracij palestinskih gverilcev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiijiiinijiiiiiiiiiiiiijjiHiifiiiHiiiuiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
STRAHOTNA TRAGEDIJA V SREDNJEAMERIŠKI DRŽA VICI
Silovit potres razdejal gvatemalsko prestolnico: tisoč človeških žrtev in nad pet tisoč ranjenih
Sunki so dosegli deseto stopnjo Mercallijeve jakostne lestvice - Pet silovitih požarov izbruhnilo v središču mesta - V bolnišnicah ni prostora za ranjence
Varocru/
r
v
Ooxocr

'ohuonttpec \ g
Guatemala^'
San Salva do
08 tl 2	■ , N
BRITSKi HO
Puertf' Samos
P ONDUJAS
^*T;^c,90,pi \NICARAGL Managuo #
mrnmmmmm
REPRESIVEN NASTOP MINSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Sedem vojakov iz Verone obsojenih ker se se udeležili demonstracije
Sodišče jih je spoznalo za krive udeležbe na «hujskaški manifestaciji», na kateri so protestirali proti Forianijevemu osnutku za preosnovo disciplinskega pravilnika

COSTA
H
CIUDAD GUATEMALA, 4. - Nad dvajset silovitih potresnih sunkov je davi razdejalo gvatemalsko prestolnico Ciudad Guatemala. Po prvih skopih podatkih kaže, da naj bi nad tisoč ljudi izgubilo življenje, vsaj 5 tisoč pa naj bi jih bilo ranjenih. Potresni sunki so bili tako močni, da so jih zabeležili v vseh večjih seizmoloških opazovalnicah sveta.
V Ciudad Guatemala so prvi sunek zabeležili ob 3. uri (10. ura po (srednjeevropskem času), nato pa se je zemlja skoraj neprekinjeno tresla
tremi leti je silovit potres dejansko uničil nikaragujsko prestolnico Managuo in zahteval nad sedem tisoč človeških žrtev.
podatkih potres zahteval nad tisoč človeških žrtev, veliko ljudi pa še pogrešajo. Ranjencev naj bi bilo nad pet tisoč in veliko jih je brez zdravniške nege, ker v bolnišnicah ni dovolj prostora za vse. Poudariti gre tudi, da so bile najhuje prizadete revnejše in,.starejše četrti, kjer so poslopja manj stabilna. Vsedržavni odbor za pomoč prizadetemu prebivalstvu se je že sestal pod predsedstvom obrambnega ministra Romea Lucasa in je začel koordinirati reševalne akcije.
Epicenter potresa je bil okrog 200 km severovzhodno od prestolnice proti meji s Hondurasem. Doslej ni nobenih vesti o razdejanju, ki ga je potres povzročil v tistih krajih, skoraj gotovo pa je, da je vsaj gmotna škoda ogromna. Sunki so namreč dosegli tudi obmejna naselja v Hondurasu, v Salvadorju in v mehiški državi Ciapas ter povzročili precejšnje razdejanje.
Srednja Amerika je že od nekdaj znana kot potresno področje. Pred
umiiiiniiiiiRiiniiiimiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiniiiuimHiiinillH|ll||,|||,,,„imil|||,|ll|ln||||||„,1,,|llnlI||II,|nII||
V PIEMONTU IN CALABRH
Tudi «Chrysler Italia» navila cene avtomobilov
VILLASTELLONE (Turin). 4. - Avtomobilska družba «Chrysler Italia» je danes navila poprečno za 7,53 odstotka cene potniškim vozilom sinica, Chrysler, sunbeam in matra.
Nove cene, ki vsebujejo tudi da-
vek IVA in prevozne sledeče:	stroške, so
simca 1100 LS	1.745.000
1000 SR 1100	1.995.000
1000 SR 1300 '	2.045.000
1100 GLS	2.425.000
1100 TT (dvoje vrat)	2.635.000
1307 GLS	2.925.000
1307 special	3.245.000
1308 GT	3.525.000
Chrysler 160	2.985.000
se je bal da bo žrtev ugrabitve, dai že pred časom namestiti v svoj avto elektronski radijski oddajnik, ki je bil povezan s tovarno in s katerim je vselej obveščal delovne kolege o svojih premikih. Ni še jasno, kdo se je prvi zavedel, da se je podjetniku pripetilo nekaj hudega; uprava podjetja, zaskrbljena zaradi Alberghini je vega molka, ali pa njegov prijatelj, ki je privozil v Buccinasco le nekaj minut po podlem izpadu. Možakar je sprva menil, da je bil prijatelj vpleten v prometno nesrečo, ko pa je opazil, da podjetnika ni v avtu, je takoj pomislil na ugrabitev in je obvestil družino ter karabinjerje.
Slabe pol ure po ugrabitvi so se banditi že oglasili tovarnarjevi družini. «Pripravite kopico milijonov,»
je ukazal neznan moški, ki je koj! Na izrecno vprašanje predsednika nato prekinil zvezo, ne meneč se za sodnega zbora gen. Zigaina so vsi vprašanja ugrabljenčeve žene, ki je obtoženci priznali udeležbo na ma-
TURIN, 4. — Za vojaška sodišča (in seveda tudi zt. vojaški kazenski zakonik) so vojaki ljudje z omejenimi državljanskimi pravicami, katerim je prepovedano predvsem protestirati proti ukazom nadrejenih in seveda udeleževati se protestnih zborovanj in demonstracij, ki bi lahko le količkaj dišale po naprednem pristopu k vprašanjem, ki tarejo državo Tako izhaja iz razsodbe vojaškega sodišča v Turinu, ki je danes obsodilo pogojno na štiri mesece zaporne kazni brez vpisa v kazenski list sedem vojakov, ki so se decembra udeležili protestnega zborovanja v palači Broletto v Novari. Pripomniti gre, da je sejno dvorano dala manifestantom na razpolago občina. Obsojeni so bili 28-letni Paolo Co-lautti, 24-letni Mario Alfano, 22-letni Mariano Melis, 22-letni Francesco Murgia, 23-letni Antonio Santo, 21-letni Paolo Tripodi in 23-letni Marcello Pinna, medtem ko je bil 23-letni Angelo Puglisi oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Colauttiju so nadalje odvzeli čin desetarja.
Obtoženci so bili skupno z dvajseterico kolegov aretirani v začetku januarja zaradi manifestacije v palači Broletto, kjer so se zbrali, da bi protestirali proti osnutku notranjega ministra Forlanija ža preosnovo kazenskega zakonika in razpravljali o nekaterih vprašanjih življenja v vojašnici. Večina aretiranih je bila oproščena že med preiskovalnim postopkom, Colautti in tovariši pa so morali pred vojaške sodnike.
hotela zvedeti večje podrobnosti.
Takoj po ugrabitvi je stekel s polno paro preiskovalni stroj policije
nifestaciji. pripomnili pa so, da so šli v palačo Broletto le iz radovednosti, marsikdo pa je še dodal, da
je vstopil, ker je med občinstvom opazil svojega poveljnika. Dejansko je demonstraciji prisostvovalo več častnikov v civilu, katerih naloga pa je bila poročati nadrejenim o poteku zborovanja ter o nastopih vojakov.
Častniki, ki jih je sodni zbor zaslišal kot priče, so poudarili, da so bili vojaki v uniformi ločeni od o-stalega občinstva in da je marsikdo (oh, kakšen zločin) vihtel rdečo zastavo. Dodali so tudi, da jih je nekdo od vojakov spoznal ter jih javno ožigosal kot vohune. Najostreje naj bi se prisotni zagnali proti stotniku Campanaleju, kateremu naj bi kar zabrusili v obraz «Campanale fascista, sei il primo della lista.» Na izrecno vprašanje branilcev pa so častniki še priznali, da sploh ne vedo, kaj je Forlanijev osnutek za preosnovo disciplinskega pravilnika in da so zanj zvedeli le iz pogovorov med vojaki.
Javni tožilec Rosin je v svojem zaključnem posegu zahteval ostro kazen za obtožence (osem mesecev za desetarja Colauttija in šest mesecev za ostale), češ da so se pregrešili zoper vojaški kazenski zakonik, ko so se udeležili demonstracije, ki so jo priredile izvenparla-mentarne levičarske skupinice, «katerih edini cilj je doseči razkroj o-boroženih sil.» Branilci pa so zahtevali popolno oprostitev.
Sodni zbor je ubral vmesno pot in je obsodil obtožence, vendar je pri tem tudi delno upošteval izvajanje branilcev in spoznal obtožence
Družba Lockheed podkupila italijanske vladne funkcionarje
NEW YORK, 4. — Predsednik podkomisije ameriškega senata za preiskavo o protizakonitem rovarjenju večnacionalnih družb Frank Church je izjavil, da je komisija prišla do gradiva, ki neizpodbitno dokazuje, kako je družba Lockheed podkupovala vladne funkcionarje v Zahodni Nemčiji, Švici, švedski, Turčiji, Japonski in seveda v Italiji. Družba je v ta namen v petih letih potrošila okrog 22 milijonov dolarjev (petnajst milijard lir).
Kar zadeva Italijo iz zbranega gradiva izhaja, da je družba plačala največje vsote v letih 1970 in 1971. Konkretno gre za 210.000 dolarjev Ovidiu Lefebvru za odvetniške honorarje, 1.456.000 dolarjev podjetju «Te-zorefo SA Panama» «za prispevke ministrovi stranki», 224.000 dolarjev družbi «Com.el» za «prispevke ministru», 78.000 dolarjev družbi «Ikaria» za «prispevke bivšemu ministru» in končno za 50.000 dolarjev Ovidiu Le-fevbru za «prispevke ministru».
BANGKOK, 4. — Kamboška radijska postaja je sporočila, da bodo prve politične volitve po osvoboditvi 20. marca. Po predpisih nove ustave, ki je bila sprejeta v začetku januarja bo kamboško ljudstvo izvolilo 250 predstavnikov, od
za krive «hujskaške manifestacije», | katerih jih bo 150 zastopalo kmete, kar je manjši prekršek kot «skupni 50 delavce in 50 vojsko. Glavne na protest», za katerega vojaški kazen-1 loge skupščine bodo priprava in o-ski zakonik predvideva do enega le- j dobritev zakonov ter usmerjevanje ta zaporne kazni.	1 notranje in zunanje politike.
Pet zapornikov nemoteno pobegnilo iz kaznilnic
seizmoio^v^aj^tTrije^suniu11^ :	^ključku večernih televizijskih oddaj so namesto
segli deseto stopnjo Mercallijeve ja-1 {g/jfg	svobodo ■ Štirim jetnikom hf ni USpoi
kostne lestvice. Na tisoče ljudi je j steklo na ulico, medtem ko je zmanj- • kal električni tok. Rešilni avtomo-;' bili rdečega križa in gasilski tovornjaki so začeli svoj divji in žalostni ples po mestnih ulicah. V prestolnici naj bi izbruhnilo vsaj pet silovitih požarov.
Po skopih podatkih iz Gvatemale kaže, da so gasilci in vojska v kratkem času znova usposobili električno, telefonsko in vodovodno napeljavo. Ciudad Guatemala, ki je s svojim nad pol milijona prebivalcev največje in najpomembnejše mesto Srednje Amerike, je popolnoma u-ničeno. Vojaške patrulje nadzorujejo vse ključne točke mesta, mirijo prebivalstvo in skušajo onesposobiti «šakale», ki so se takoj pojavili med ruševinami.
Poveljstvo gasilcev je sporočilo, da so doslej odkopali trupla 150 žrtev. Reševalci še naprej stalno .kopljejo v ruševinah, posebne ekipe pa si prizadevajo, da bi osvobodile ljudi, ki so blokirani doma, ker so se zrušila stopnišča.
Kot rečeno naj bi po prvih skopih
GVATEMALA
POVRŠINA: 108.889 kvadratnih km.
PREBIVALCI: 4.8 milijona, od teh 54 odstotkov Indijancev in 46 odstotkov mešancev.
GLAVNO MESTO: Gvatemala.
Gvatemala je večinoma gorata srednjeameriška država in na njenem ozemlju je več aktivnih vulkanov. Rodovitne so visoke planote in tropska nižina ob obali. Država izvaža predvsem kavo, bombaž in banane, glavna trgovska partnerja pa sta ZDA in ZRN.
SALUZZO (Cuneo), 4. — Iz dveh jetnišnic je danes zbežalo skupno pet zapornikov, sicer trije v Piemontu in dva v Calabrii. Zadnje, mesece so takšni pobegi sploh na dnevnem redu in javnost se zaskrbljeno vprašuje, kaj se pravzaprav dogaja v italijanskih kaznilnicah: se je morda nadzorstvo čuvajev ublažilo ali pa so kriminalci tako dobro organizirani, da jim noben zapah več ni kos? Kakorkoli že, na zatožni klo-pi se vsekakor nahaja celoten jet-nišniški sistem. Vprašanje velja brez vsakega oklevanja rešiti, sicer bo zapiranje zločincev postalo brezsmiselno ...
O prvem pobegu poročajo iz Sa-luzza blizu znanega kmetijskega središča Cunea. Iz zaporov so jo popihali 32-letni Giacchino Bova, 37-letni Giuseppe Ugone in 21-letni Renzo. Pesenti, medtem ko drugim štirim jetnikom sreča ni bila mila, saj so jih pazniki pravočasno ujeli. Od pobeglih je Bova , čakal na proces zaradi sodelovanja pri u-grabitvi industrijca Toriellija. U-goneju bi morali soditi zaradi domnevne udeležbe pri ugrabitvi Lu-igija Rossija, Pesenti pa je sedel zaradi ropa.
Do pobega je prišlo okoli polnoči, ko se je zaključil televizijski spored. Jetniki so se vrnili v celice, a sedem izmed njih se je skozi okno celice, ki šo mu bili prežagali železne palice, spustilo po ustrezno zavitih in zvezanih rjuhah na 4 m nižje dvorišče; tedaj so se zasilne «vrvi» poslužili tako, da so ji na en konec nataknili železen kavelj, ki so ga spretno «zasidrali» na rob 5 m visokega zidu, na katerem je obhodna steza za nočne stražarje. V jetnišnici zatrjujejo, da so slednji vso noč stalno na svojih mestih, in vendar je uspelo trem zapornikom
uiti, potem ko so akrobatsko skočili z zidu. Druge, štiri, 41-letnega Giuseppa Speranze, 40-letnega Leonarda Robbioneja, 29-letnega Erme-sa Zanetteja in 29-letnega Salvato-reja Papparatta, ki so bili v zaporu zaradi umora oziroma ropov, pa so stražarji zapazili in zajeli. Ubežniki niso pustili za seboj nobenega sledu ter jih seveda iščejo. Medtem skušajo preiskovalci odgovoriti na vprašanje, kako da je vseh sedem jetnikov moglo zbežati skozi okno ene same celice.
Iz kaznilnice v kraju Laureana di Morrello (občina Palmi, pokrajina Reggio Calabria) pa sta pobegnila 26-letni Ferdinando Mellone in 25-letni Carlo Giovmazzo, ki sta bila obtožena, da sta po naročilu mafijcev kradla avtomobile; ti. naj bi služili plačancem za izvrševanje raznovrstnih zločinov. Po zaključku televizijskih oddaj sta se jetnika odpravila do vhodne veže: čuvaj je ravno tedaj bil pri telefonu in tako sta nemoteno odprla vrata ter zbežala! Beg so sicer koj zapazili, vendar sta bila Mellone in Giovinaz-zo že daleč.
Iz Rima pa je medtem prišla vest, da je bil danes ponoči aretiran eden izmed petih mladih, ki so v soboto pobegnili iz kaznilnice za mladoletne v Casalu del Marmo. Gre za 17-letnega Claudia Casarolija, ki je taval po cesti Appia Nuova in ga je slučajno zapazil nočni čuvaj; mladeničevo vedenje se mu je zdelo sumljivo, zato je poklical policijo, ki je Casarolija koj spoznala. Včeraj ponoči pa sta se sama predala oblastem Giuseppe Mastini in Mauro Giorgi, ki sta svoj čas ubila tramvajskega sprevodnika Romana Bigi-ja. Od petih pobeglih iščejo sedaj še Franca Mazzo in Fabrizia Min-cinisia.